Štev, 58,___ Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. I": "J. i.-v o: Ulica s-'. Frančiška Asiškega žt 20. L nad str. — Vsi t - r s t ^oši«jajo uredništva lista. Nefrankirana pisma ^ ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. *-J d in odgovora! urednik Š'efan Godina. Lastnik kon»ord| Edinost*. -- Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge t oi. rjenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Aaiškega št. 2Ql Telefon urednišiva in uprave štev. 11-37. Naročnina znaša: Za celo le-o...... . K 24.— Za pol leta ....................t 12.— za tri ................... » • • • 6l— za nedeljsko izdajo za celo Ido....... 5-20 za pol ieia .....................• 2.60 V Trsta, v torek, 27. februarja 1917 Letnik XIII. Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vlnariev. Oglasi se računajo na milimetre v-Sirokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, og'«si denarnih zavodov ...............nun po 20 vin. Ogiasi v tekstu lista do pet vrst ....... K 20.— vsaka nadaijna vrsta..................»2.— Mali ogiasi po -t vinarje beseda, najmnnj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek „Edinosti". Naročnina ki reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje sc izključno !a upravi .Edinosti" — Plača In toži se v Trstu. Uprava In inseratni oddeiek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiŠkega St. 5J0. — PoŠtnohnnilničnl račun št. 841.653 flystrijsko uradno poročilo. DUNAJ. 26. I Kor.) Uradno se razglaša: 26. februarja 19! 7. Vzhodno bojišče. — Mackense-nova ar mada: Nič posebne važnosti. — Arn»ada nadvojvode Jožefa: Severno ia-tars! t za prelaza so odbile naše čete nov ruski iispad v boja z ročnimi granatami. — Frorta princa Leopolda Bav.: Južno Brzezanov ie bil ruski sunek odbit Zapadno Lučka so naše napadne čete nepri-čakcvaito napadle več sovražnih poljskih ctraž. 1 V a 1 i j a n s k o bojišče. — Popoldne je na?tal na primorski fronti in v posameznih odsekih tirolske fronte močen tuno v ki ogeoi. Pri Vrtojbi so vdrle naše čete ponoči v neki močno zaseden sovražni okop, ga razrušile in uničile posadko razven par mož, ki so bili ujeti. jugovzhodno bojišče. — Ne-izpremenjeno. N-.iT.;ustnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. rismfKo uradna poročilo. BEROLIN, 26. (Kor.) Veliki glavni stan, 26. Februarja 1917. Zapadno bojišče. — V več odsekih med Armentieresom in Ancro so se izjalovili angleški izvidni sunki, ki so bili iz\ ršeni deloma po topovski priprav i deloma presenetljivo. Južno Cernay v Šam-p-anji so napadli Francozi zaman. Med Mczo mi Mozelo so se posrečile akcije »ick£ier':h poizvedovalnih oddelkov. V številnih zračnih bojih so izgubili nasprotniki > čer a j 8 letaj. pri tem dva iz letalskega brdevja. ki je brez uspeha metalo bombe \ ozemlju Saare. Vzhodno bojišče. — Froma princa Leopolda Bav.: Zapadno reke Aa so bile ru>ke lovske čete odbite. Ob železnici Kovei—Luck so ujeH naši poizve-Jovalci neko sovražno poljsko stražo. Južno Brzezanov se je delni ruski napad izjalovit — Fronta nacfrvofvode Jožefa: Kakor prejšnji dan se je severno Tatarskega prelaza zopet izjalovil z močnimi s? »zmeden! ruski napad. — Pri Ma-ckensenovi armadi in na macedonski froiti nobenih bistvenih dogodkov. Prvi generalni "kvartirmojster: pl. Ludendorff. Turško uradno poročilo. CARIGRAD. 25. (Kor.) Iz glavnega siana *e poroča: Fronta ob THcrisu: V smislu izvršenega sklepa in v srrbo vzpostavitve zveze z došli mi oiačenJt so bile naše hrabre in junaške čete. ki so celo leto branile prednje postojanke v Kutel-jiuan. kakor tudi vzhodno in zapadno od-t^d. umaknjene sedaj .proti zapadu. Umak-ns?ev čet je ostala sovražniku popolnoma prikrita. Kavkaska fronia: Na levem krila obojestransko, a ne posebno močno streljanje s topovi in puškami. Delovanje ob- ^stranskih poizvedovalnih oddelkov je bilo precej živahno. Na treh raznih toč-1" a*i so bil? odbiti trije manjši ruski oddelki. — Na »scaiih frontah nobenega važnega dogodka. Ooeođki na morju. CEROIJN, 2<». (Kor.l VVoiffov urad po-ročr,: V noči od 25. na 26. t. m. so prodrli oddelki naših torpedovk p^d vodstvom poveljujočih kapitanov TiHesejia in Altre-v Angleškem kanahi preko črte Dover—Cflais in v izliv Temze. V Angle-^r.er.i kanalu se nahajajoči rušiici so bili po srditem topov >kern boju razpršeni; več »Jih ie bilo zadetih in poškodovanih in so izognili nadaljnim bojem z naglo umak-n?? i jo. N^ e ladje niso imele nobenih po-šk db ali izgub. V ostalem sovražnika v te tj vodo* i:» ni bffo videti. Neki drug od-dc k naših torpedovk je prodrl, ne da bi 7.mU\ itj kako stražo, do Nord Forelanda in do Dovvnov. Vojaške obrežne naprave «*s i Norci r orelandu. zadaj se nahajajoče mesto Margate in t:k ob k-:»pnern zasidrali pamiki so bili obstreljevani z opaže-rnide žnjim. Vse, k e ie govorilo o Sonji, je bilo resnica; le e::o dejstvo ni prišlo v javnost, da sc je namreč poiom, ko je bil knez iz nevar-utK^ti, s krvavečim srcem zopet Ivotela odtrgati od njega. Ko pa je opazil tudi le i.ir>el tega namuia pri njej, ko je čital tudi s.;;no slutnjo o tem namenu v njenih očeh. Sovražna uradna poroiila. Italijansko uradno poročilo. 25. februarja 1917. — Veliko topovsko delovanje v dolini Astfica in Travignola. Ob izhodu Cordovole in Buta in v ozemlju Gorice sovražni napadni poizkusi proti našim postojankam. Jasno vreme ie pospeševalo letalsko delovanje. Naši letalci so. podpirani po artiljeriji, povsod od-balr sovražne poizvedovalske iletalske akcije. _ Uspehi nemških podvodnikov. LONDON. 26. (Kor.) Uradno se objavlja: Potriški parnik »Laconia« družbe Cunardline (18.099 ton), ka je prihajal iz Ncwyorka, je bil brez svarila torpediran. Neka ladja z 200 rešenci potopljenega parnika »Laconia«, med njimi številni potniki, se ob polnoči pričakuje v pristanišč ». LONDON, 25. (Kor.) Angleška parnika »Falconz in »Yser« sta bila potopljena. Vprašanje oboroženja ameriških trgovinskih ladij. MILAN, 25. (Kor.) »Corriere della Sera^ poroča iz Londona, da je severoame-riški mornariški minister Daniels izjavil, da nikakor ne misli zahtevati od parlamenta dovoljenja za oboroženje trgovinskih parnikov.____ Španska zbornica. MADRID, 25. (Kor.) O sejah zbornice v zadnjih osmih dneh je poročati še sledeče: Ministrski predsednik grof Roma-nones je zatrjeval vnovič, da je glede vnanje politike ohranitev stroge nevtralnosti glavna točka njegovega programa. Izjave min. predsednika so bile kljub že ponovnim identičnim zatrdilom sprejete od cele zbornice z velikanskim odobravanjem. Vložen je bil zaikonski načrt, s katerim parlament pooblašča vlaiio, da naj uzakoni nujne načrte reformnega projekta finančnega ministra s posebnim odlokom. _ Francoski parlamentarci v Rimu. LUGANO, 25. (Kor.) 18 francoskih parlamentarcev se je seslo v Rimu z 20 italijanskimi parlamentarci h konferenci, na kateri se je predvsem izrazila dobra volja, da se hoče obojestranskima vladama pri dosegi zmage in trajni politični in go-gospodarski zvezi Italije in Francije iti na roko in zahtevati obenem zase v parlamentih in napram vladam funkcije koin-trole in inicijative. Prva konkretna raz-metrivanja bodo posvečena pomorskemu prevoznemu vprašanju. Nato se bo razpravljalo o vprašanju denarnega kurza. Luzzatti je izmenjal z mhristrskiin predsednikom Briandom brzojavini pozdravili zagotovilo, da je končna zmaga gotova in da bo imela za posledico skupnost ita-lijansko-francoskih interesov. Tifii pri sprejemu francoskih parlamentarcev potom ministra Bissolatija se je govorilo v podobnem smislu. Francoski parlamentarci so bili sprejeti od kraljice in bodo položili na kapitolu kamne reimske katedrale in verdunske trdnjave. Petrograjska konferenca entente. KOPENHAGEN, 26. (Kor.) Olasoin brzojavk iz Petrograda hoče doseči konferenca aliirancev v Petrogradu skupno delovanje zveznih armuii pri vojaških operacijah. Posebna pozornost se posveča tudi vprašanjem inunicHe in vojnega materijala in dosegi uspešnega razvoja trgovine in industrije vjjpHrrranih deželah. Seia konference bo za par dni prekinjena, da bodo imeli civilni udeleženci konference priliko, da posetijo Moskvo, Kijev in Jru^a ruska mesta, preiščejo prometne ceste in železnice in si ogledajo tovarne, ki delajo za armade. Pozneje se snidejo člani konference zopet v Petrogradu, da podpišejo protokol o konferenci, potem kvi dobe zastopniki raznih vlad nova navodila glede točk, gidie katerih še ni dosežen sporazum. Nadvojvoda Maks v Sofiji. SOFIJA, 25. (Kor.) Nadvojvoda Maks je prispel ob spremstvu princa Cirila ob 5'j popeUne v kraljevo palačo, kjer je se mu je zopet znaino poslabšalo, da je b'lo zopet dvomiti o njegovem okrevanju, fedaj se je po hudih -duševnih bojih pre-boriia do sklepa, da se žrtvuje popolnoma in ostane pri iiiem----tako je postala mučenica svoje ljubezni. Sele ko je jesen otresala listje z drevja, se je vrnil knez. Na kolodvoru se je vršil velik sprejem in mesto je bilo okrašeno z zastavami. Knez. svež in zdrav, kot še nikdar prej. se je v odprtem vozu peljal v mestni grad, milostno se zahvaljujoč na vse strani za pozdrave. Poleg njega je sedel Lesmski. Bival je odslej oticijelno v gra-iu v mestu, toda vsak dan se je ne- kciikokrat vozil na Solitudo. • • • Minilo je ravno leto, kar je Sonja Cigi-rinova zapustila hišo svojih sorodnikov. Josipina Rentlova je bila poročena. Njen prijatelj iz mladih let, Karel Roller, sedaj dr. Roller, je dobit mesto profesorja na bil pred častnim stopojiščem sprejet od kraljevega spremstva z velikimi ceremonijalni. Kraljevi telesni gardisti so tvorili na obeh straneh stopnjišča špalir. Nadvojvoda je pozdravil gospode v bolgarskem jeziku. Na vrhu stopnjišča je sprejel kralj osebno gosta in ga spremil v njegove sobane. Nato se ie vršilo slovesno no-tificiranje nastopa vlade cesarja in kralja Karla. Nadvojvoda je, spremljan od spremstva in častne straže, stopil v pre-stolno tfvorano, kjer se je izvršila netiii-kactia. Kralj je imel uniformo bolgarskega feidmaršala. Aktu notifikacije sta prisostvovala tudi prmo Ciril in ministrski predsednik RadoslaT'^v. Nadvojvoda in kralj sta izmenjala prisrčne nagovore. Nato je izročil kralj nadvojvodi osebno s kratkim nagovorom v bolgarskem jeziku kolajno Ciril Metodovega reda. Po notifi-kaciji se je vršil rodbinski diner. Razsodba v pritožbi čeških trgovinskih " zbornic. DUNAJ, 26. (Kor.) Državno sodišče je od čeških trgovinskih zbornic v Pragi, Budiejevicah in Plznu vloženo pritožbo proti odlokom trgovinskega ministrstva glede nemškega uradnega jezika pri občevanju s centralnimi uradi in ministrstvi — češ da pomeni kršenje ustavno garantirane pravice jeziko.Tie enakopravnosti — oUbilo. Pri utemeljevanju razsodbe izjavlja državno sodišče, da so formalni protesti brez pomena. V meritornem ozi-ru se naglaša, da je odvisna v predleže-čein slučaju odločitev od vprašanja, a!i je v členu 19 drž. tem. zak. utemeljena ustavna pravica zbornice glede občevanja s centralnimi uraoi v jeziku, ki si ga je sama izvolila, in ali je upravičena do pritožbe proti pre/iležečem ukazu trgovinskega ministrstva. Državno sodišče je od začetka svojega obstoja naglašalo, da državni in avtonomni organi pritožbene pravice proti službenim potom irkrenje-nim odredbam predpostavkieiiih oblasti ne morejo izvajati iz člena 19 drž. tem. zak. __________ Smrtna kosa. PRAGA, 25. (Kor) Danes zjutraj je umrla princeziuja Zuetfka Lobkovic, mati bivšega deželnega maršala princa Ferdinanda Lobkovica in generalnega adju-tanta cesarja princa Zdenka Lobkovica. Dosegla je starost 89 let. Pogreb se bo vršil v sredo dopoldne. Združite« stovensKlh zadrug. i-Straža« v Mariboru je prinesla pred kratkim članek o reorganizaciji narodnega rn gospodarskega dela na Slovenskem. Tam izražene misli so našle velikega odmeva v vseh slovenskih listih, še globlji odmev v vseh slovenskih srcih. Nam, ki od daleč opazujemo ta razmah, se je zazdel ta glas kot glas apostola domovine. Izrazil ie misli, ki smo jih dolgo čutili, pa niso mogle vsled raznih ozirov na dan. Sele vojna je izčrstila ozračje in pripravila tla za nje. Zadružništvo je porodila misel osamosvojitve slabega človeka iz tuje odvisnosti! Mali kmet in delavec sta bila popolnoma v rokah premožnih oseb, domačih in tujih, ki so ga s posojili in visokimi obrestnimi merami držali tudi v osebni odvisnosti. Takega slabega človeka je hotela zadruga osvoboditi, pomagati mu do go>pcUarske samostojnosti in z njo do osebne neodvisnosti. Pri nas je dvignila in razširila zadružništvo edisio le misel gmotne neodvisnosti ljudstva! Za tem razvojem je prišlo politično gibanje, zlasti v sredini slovenske domovine. Obe vodilni politični stranki ste zajeli organizirati slovensko zadružništvo s poetičnega vidika: zadruga se je začela smatrati kot sredstvo v oporo polkigne stranke; širilo se jih je, da se dobi terena stranki; uvidelo se je, da je zadruga trdna opora stranki; zato se jih je ustanavljalo predvsem tam, kjer se je hotelo izpodriniti nasprotno stranko. Ni se gte.dalo toliko na krajevne potrebe, ali na življensko možnost zadruge, kolikor na i*jen politični pomen. Vsak slovenski stranka* bo moral odkrito priznati, da je bil pri nas v zad- gimnaziji v domačem mestu, in vsa srečna, da sta tako dosegla svoj cilj, sta se tudi poročila kmalu po zarezi. Kmalu potem je Josipino zadel žalostni dogodek, da so njeni starši in sestra odšli iz S. Od trenutka dalje, ko je prišla katastrofa, je želel tajni svetnik, zapustiti S. Tako hitro se pa to ni dalo urediti, kajti odzgoraj so mu oteževal! izstop Iz državne službe. Mala tajna svetnica bi bila rada ostala v starih razmerah, kajti bala se je vsega nepoznanega, in skoraj bi se ji bil tajni svetnik že vdaJ, da ni končno le povzročil nov dogodek, da je izvršil svoj namen: Magdin zaročenec je namreč razdrl zaroko pol pretvezo, da bi mu škodovalo v njegovi karijeri, če bi se poročil s se-stričino kneževe ljubimke. Po prvi sikni bolesti je Magda začela najbridkeje in tako srdito obsojati in psovati Sonjo, da se i! je oče uprl z vso odločnostjo. — MoEi, — je dejal, — drugače te zr- njem Času za snovanje zadrug i.*.. Jvejši nagib le — politični! In posledica te bolite struje v slovenskem zadružništvu ni smela izostati: ža-libog, iJa jo mora in morda bo moral čutiti ravno tisti, v čegar prid bi morala edmo služiti zadruga, t. j. naš kmet in delavec. Mnoge vasi imajo po dve zadrugi, premnoge nobene. Dve zadrugi v eni vasi z istim načelom in istim programom: ali ni to oči vidno nasprotstvo zadružnemu duhu, zadružnemu smotru? K temu prihaja še gmotna škoda: prosilcu se da včasih posojilo, lia. se ga »pridobi«, da postane »naš«; ljudje se zavajajo v dolgove, v preobremenitve, ki vodijo na boben. Več takih krajev je na Kranjskem dosti znanih. Boljše 'je, da molčimo o tem. V najnovejšem času je ta bolezen v slovenskem zadružništvu še bolj akutna. Infekcija prihaja topot zopet iz Ljubljane, kot bi maše središče res moralo postati kal bolezni za naš narodni razvoj, mesto da bi bilo studenec zdravih idej. Kot čitamo bolj v tujih nego v domačih listih, je nastal v S. L. S. prelom med dvema strujama, ono, ki se zbira okoli dra. Šusteršiča, in ono, ki se zbira okoli dra. Kreka. Ta spor sam na sebi nas malo briga; naj ga stranka uredi sama, kot meni, da je zaaijo prav. Kar pa nas zanima in kar je važno za splošni slovenski razvoj, to je dejstvo, da se hoče tudi zadružništvo razcepiti po obeh omenjenih strujali. Dr. Šiisteršič snuje baje v okviru svojega urada, t. j. deželnega odbora kramsk^ga. novo zvezo kranjskih zadrug! Tako pridemo Slovenci ido tega, da bomo imeli nič manj nego 4 razne Zveze slovenskih zadrug?! Pri tem se pa ne sme prezreti pojav, da se hoče zadruge, mimo -nove politične cepitve, spraviti pod vpliv deželne oblasti. To se motivira baie s tem, da deželni odbor daae za-drugam podpore in si hoče rn mora vsleU tega ohraniti nadzorstvo nad njimi. Dasi izgleda stvar na prvi pogled umlji-va, vendar silno nasprotuje zadružnemu duhu. Zadruga hoče ravno malega človeka osvoboditi od vsakega tujega vpliva, tudi napram oblasti. Sredstvo v dosego zadružnega smotra je samopomoč, ne pa podpora kake oblasti. Ravno v tem tiči ona tajna zadruge in njena sila, da vzgaja male ljudi in jim prrpomore, da se sami povznnejo do boljega gmotnega stališča, da oostanejo neodvisni v vsakem oziru in od vsakogar. Sredstvo pa je v skupnem delu več enako interesiraniii. Da je to možno, vidimo izglede pri drugih narodih. " • Res je sicer, da današnje naše slovensko zadružništvo še potrebuje podpore in pomoči; to pa le vslei tega, da se izlečijo rane, ki mu jih je prizadela politična špekulacija z zadružništvom. Ko ozdravi od teh ran, ko se ljudstvu zopet vrne pravi duh in smoter zadružništva, t. j., ko bodo v zadrugah delali in vodili le ljudje, ki jim bo edina svrha: prospeh zadruge in z njo malega človeka, takrat bo samo živelo m procvitaio brez podpor raznih deželnih odborov. V duhu zadružništva posmatrano, je to toraj nov udarec slovenskemu zadružništvu, ki se namerava danes v Ljubljani. Ta udarec je še nevarnejši, ker se iioče zadruge spraviti pod težko rc-ko oblasti. Politična stranka je gibljiva, živi, se razvija, se p ril ago j a ča^u, djpira vrata novemu stremljenju, daja vzmaha novemu delu. Oblast se ne sme menjati, ne sme biti dostopna novim strujam, marveč zadržuje s težko roko vsak razvoj, vsak polet. Postaviti zadružništvo pii ne ostaneš. Odidemo v D... iti konec besedi! In z^odHo se je tako. Dalje. izkusi, da bi osnovali zvezo vseh slovenskih oziroma hrvatskih zadrug. Toda, tedaj tla še niso bila ugodna za to. Današnji čas pa je gotovo ustvaril boljše razpoloženje za to misel. V zaupanju na to dejstvo pričakujemo zapet od te strani, da poklicani faktorji napravijo odločilen korak od debate k dejstvu ravno v tem cJiločilnem času. — Pred očmi imamo namreč tesnejšo združitev vseh zadrug po posameznih deželah in tem potom njihovo združitev po vseh slovenskih pokrajinah. Tesnejše združitve po posameznih deželah zahtevajo krajevne posebnosti, ki so dokaj različne u. pr. na Štajerskem od onih na Goriškem, ali Primorskem. Tudi še ni povsod enako vzniknil v vse plasti zadružni duh, razu-mevanje zadrug. Zato bo to predvsem dolžnost podeželnih skupin, da krajevnim potrebam primerno izenačijo zaUružno izobrazbo in razširijo zadružništvo po svetem teritoriju. Slovenske obmejne pokrajine so od-nekdaj bolje razumevale narodne potrebe in so v vsej naši zgodovini dajale smeri razvoju in buliile osredje. Tudi danes iih čaka ravno v zadružništvu lepa naloga, da se najprej doma strnejo in potem Uidi naše osredje potegne-jo na edino pravo pot: združitev vsega slovenskega zadružništva v eni zvezi in njegovo osvoboditev vsakega političnega vpliva! Šele, ko bomo imeli eno Zvezo, nam bo možno misliti na skupno denarno centralo, na skupno zadružno šolo, na skupni zadružni Jist, na izdavanje zadružne poljudne knjižice^ na skupno blagovno skladišče, na pomorsko trgovino z našimi poljskimi produkti, na nabavljanje skupnih gospodarskih potrebščin v velikem, na proizvajanje umetnih gnojil in njihovo razpečava-nje itd. itd. Vse te najprimitivneje naloge zadružništva nastopijo za nas šele talkrat, ko se zdramimo in vržemo od sebe raztrgane ki umazane plenice, ki smo jih rabili pri otroški bolezni naših zadrug! Proč z malenkostmi, proč s predsodki o našem bližnjem, ven s pravim krščanskim duhom, ven z možatostjo, ki poda roko dozdevnemu nasprotniku, ko gre za blagor naroda! Napravimo moški kora-k od besed in debat k dejanju! Ne ločitve — združitve zdaj so časi! Primorci, naprej! Objava. Povodom s cesarsko naredbo z ne 25. prosinca 1917, -drž. zaik. št. 37, navedene vpeljave monopola na sladme se temeljem § 5. te naredbe odreja naslerinde: Kdor tistega dne, s katerim stopi v veljavo navedena cesarska naredba, poseduje več kakor 100 gramov čiste umetne sladlne vseh vrst, je dolžan ta zalogo do 28. februarja 1917 z napovedbo števila in čiste vsebine posod, ki Jih ima, ter jakost i sladkote slaliine prijaviti v treh izvodih pristojnemu oddelku finančne straže. Lekarnarji in trgovci z materijalnim blagom na debelo imajo nabaviti te napovedi na podlagi svojih dosedanjih zapiskov, ki se imajo zaključiti tega dne. Finančne sfcraže oddelki bodo na podlagi -dospelih napovedi ugotovili zaloge in napovednim strankam potrdili izvršeno napoved na dveh izvodih, ki se strankam vrneta. Istočasno z napovedmi imajo vložiti one osebe, ki želijo pravico za razpeča-vanje umetnih sladin na debelo ali na drobno, tozadevne prošnje, odnosno naznanila na pristojnih mestih. Za podelitev prodajne pravice na iJebelo pridejo v po-štev le trgovci z materijalnim blagom na debelo (veledrogisti), za prodajno pravico iia drobno pa le lekarnarji. Natančnejše tozadevne informacije zamorejo inte-resentje dobiti pri finančnem ravnateljstvu, pri fin. inšpektoratih in pri finančne straže kontrolnih-okrajnih vodstvih, dalje pri trgovski m obrtni zbornici in pri gremiju lekarnarjev. Vzorci prej omenjenih prošenj odnosno naznanil, kakor tudi zgoraj omenjenih obrazcev za napoved v 3 izvodih sc dobe brezplačno pri trgovski in obrtni zbornici in pri gremiju lekarnarjev. Ti obrazci, tiskani v nemškem jeziku, se lahko naročijo osebno ali po pošti tudi pri dvorni in državni tiskarni na Dunaju (prodaja tiskovin). Dan, od kterega naprej je dopustna izključno prodaja monopolne sladine, se objavi. One napovedane zaloge, katerih dote-daj po dosedanjih predpisih zato upravičeni razpečevalci slanine niso spravili v promet, se odpošljejo z enim izvodom obeh napovedi, ko so se vrnile LmejiteJjem sladine po izvršoni napovedi, potom pristojnega oddelka finančne straže doba-višču upravne monopolne sladine na Dunaju III., Viordere Zollamtsstrasse, ki nato na temelju prejšnjega oblastvenega dovoljenja dobavljene umetne sladine zamenja proti monopolni sladini, odnosno jih odkupi. Zaloge, ki jih ne knije oblastveno dovoljenje, zapadejo. Napačne napovedi, ka- Strun II. .EDINOST« Štev. 58. V Trstu, dne 27. februarja 1917 koT tudi opustitev napovedi se kaznujejo l>o dohodarstveaem zakoniku. V LJubljani, 7. februarja 1917. Od c. kr. primorskega finančnega ravnateljstva. _ vi naslov izveden iz grškega označen ja, drugi pa iz latinskega caesar. Premestitev okrožnega sodišča iz Rovinja v Pulo. »VViener Zeitung« okl 22. t. m. je objavila naredbo ministrstva za pravosodje z dne 16. t. m., s katero se sedež okrožnega sodišča v Rovinju premešča v Pulo. Rovinjsko okrajno sodišče pa ostanj tamkaj tudi nadalje. Vprašanje te premestitve se je že dolgo vleklo. Zahtevali so je od gotovih strašni, ki sploh Aorovizaciiska stvari. Razdeljevanje izkaznic za kruh in moko, za sladkor in za maščobe. Jutri, 28. t. m., se prično razdeljevati t IlievaiJ so JC uu slw,vm 9l(Wl ^ ^u izkaznice za kruh in moko za tedne ^elaio za koncentracijo vseh viših istrskih 74.-75. bi 70.-77. ter izkaznice za slad-: 0b\aSt\ — Uržavnih in cerkvenih — v Puli kor s Štev. 13, ki bodo veljale od 5. do 31.' in moraillo priznati, da razmere v Rovi-marca t. 1. Obenem se izdajo tudi oficiiel- nju niso biic ravno najprijetneje za sedež ne izkaznice za maščobe za tedne 25.-28. take o^ia^ posebno pa ne za uradnike, Izkaznice se bodo dobivale v uradih prj gotovih signorih niso bili ugodno krušnih komisij tekom uradnih ur od srede, 28. t. in., do pondeljka, 5. marca (v nedeljo. 4. marca, se ne bodo izdajale izkaznice). — Priporoča se, da se pri pre-iemu izkaznic vsakdo sam prepriča, je-li dobil zadostno število in je-li so izkazni- Vzbuja se marsikak grenak spo- zapisani min. Izplačevanje odškodnin za oddane kovina ste predmete. Anagrafični urad v ulici Sanita št. 25, III. nadstr., vrata 58, bo uuoii /.aviujum J~ »danes, 27. t. m., med 3 pop. in 7 zvečer cc opremljene z uradnim pečatom, izKaz- j izl>Jačeval odškodnine za kovinaste prednice brez uradnega pečata so neveljavne ^ oddane komisiji $t 3 v ulici Qiotto, ter se zaplenijo. ! - - - — MLEKO IN KRUH. Prejeli smo: j in sicer proti izročitvenim (potrdilom 1 štev. 1. do 600. — Nadaljuje se tudi iz-i plačevanje že likvidiranih, ali Idosedaj še Prejeli smo: , jie dvignjenih zneskov za kovinaste pred- Kakor ie znano, stane dandanes V rrstii. mete 0{jdane komisijam št. U 2., 4., 5. mleko, ki ga prinašajo mlekaricc v me- j -m 6 sto, liter od I K do K 1*20, a dobi ga samo To ^ _ človekoljubi! Ali je res možno tSti. ki zalaga m ekance z izkaznicami za , takega? Priieii smo se za glavo in kruh. Aprovizacijska komisija skusa pre- vzjcjjjcnjj^ S!rio fcjtali v ~ prečm to zlorabo na ta način,j Gospodarju« o dogodku, ki veni organi preiskujejo iz mesta se vra- kfmi'nr 7(jeti izklhlčen __ s< čajoče nilekance in jim zaplenjajo Kruli, k; ga nosijo s seboj. To je v obrambo koristi mestnega prebivalstva gotovo hvale-\ redno, dasi ravno bi človek, ki ve, kako težka je za kruh tudi v širši tržaški okolici, pravzaprav tudi rad privoščil ljudem tam zunaj mesta primerno oskrbo s kruhom, seveda pa ne na škodo mestnemu prebivalstvu. Torej oblastveni organi zapleniaio kruli mlek?ricam. Sedaj pa nastaja vprašanje, batn gre tisti zaplenjeni kruh? Ali se ta kruli daje zopet na razpolago aproviza-cijski komisiji, da ga vnovič proda v mestu? Ali dobivajo ta kruh zopet prodajalci kruha? Na tak način bi se torej zaplenjeni kmh dvakrat prodajal, moitia tudi trikrat, ča ga slučajno dobi zopet ta ali ona mlekarica in ga ji vnovič zaplenijo. Za Isti kruh torej dvojni, trojni odrezki krušne izkaznice, dvojna, trojna cena. In drug slučaj, da se kruh ne izroči v ponovno prodajo? Potem ga mora nekdo dobivati brez izkaznice hi morda ne da bi ga i iačal. Ali morila dobivajo ta kruh potem vojne kuhinje, kar bi prihajalo v dobro večjemu številu prebivalstva, ali ga morda dobiva ubožnica, kar bi bilo tudi prav, ali kak drug dobrodelni zavod? Kaj bi pa bilo. če bi zaplenjeni kruh sploh ne prihajal v dobro splošnosri, temveč bi si ga brez vsake pravice prilaščeval ta ali oni posameznik? Govori se, da bi ta ali ona družina nikakor ne mogla izhajati s kruhom. kolikor ga dobiva na pripadajoče izkaznice, če ne bi tupatam dobivala — mlekaricam zaplenjenega kruha, seveda brez izkaznice! Vprašanje jt zanimivo, in priporočamo prislonim oblastim, da se resno pobavijo fnjim. _ Domače vesti. Odlikovanja. Cesar ie v priznanje posebno partrijotičnega in požrtvovalnega zadržanja v vojni podelil: viteški križec Fran-Josipovega reda z vojno dekoracijo mestne i nu okrajnemu zdravniku v Gorici, cir. Alfonzu Pittamhzu; zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje voditelju mestnega aprovizacijskega urada goriškega, naliučiteliu Egonu elementu, ter občinskemu gerentu pri Sv. Luciji, nadučitelju Josipu Rckuščku: zlati zadužili križec na traku hrabrostne svetinje županu v §t. Petru pri Gorici, posestniku Francu Černicu ter mestnemu uradniku v Gorici. Antonu Ferleschu; srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje avškemu županu, posestniku Karlu Kcvačičti ter županu v Kalu pri Kanalu, posestniku Matevžu Pirihu. S čim si nemški naciionalci sedaj belijo i »se! Priznajmo, da smo tej gospodi delali krivico, ko smo doslej trdili, da ne i:'slijo na drugo, nego na svoje stranka rsko-poJitične zahteve in belange, ki so >iii vnovič prezentirali vladi v svojih zadnjih -smereh«. Ne, imajo še drugih skrbi izven okvirja svojih =sk!epov« in komunikejev. Tako nas je poučil te dni — oh! — le predobro znani »Grazer Tag-, da mu skrbi segajo do — Carigra-ij.!. Pa ne morda samo — kaT bi bilo ne le iLiievji.\ marveč v dolžm>st avstrijske-K«.: — fciede dogodkov na bojiščih, ko je i urC ja naša zaveznica. Ne! Za ime — Konstantinopola gre. Graški list S2 namreč hnduje, ker slovanski listi g!a\ iio mesto Turčije še vedno ii7:_ ij ■■ jejo — Carigrad!! To da ne gre. ko je vendar — čujte graški argu-ir ! — gotovo, dr noben car ne bo imel vet vhoda tjakaj!! Argument je sicer silen. ? praska * Union se mu je — ti CeM majo pač trde svoje glave — ven-\1 t t^t.a. Pižc: Kaj naj s'.orimo mi Ce-\da bi b'!o tem ljudem prav?! S samim a turškega imena Konstanti- I . StenM. ne M bilo tu nič pomaga-i >. ker to oznaeenje ni drugega, nego .krajšanje grškega imena Konstantino-pel... a tudi na tem ni nika^ega dvoma, oa ne bo imel tu svojega vhoda noben KonsLantin! Da-si nismo dolžni, da bi pomanjkanju vednosti detičnega graškega redajte rja — pardon: sclirifdeiterja! — pritekli na pomoč, bi ga vendar opozorili r.a to. da se turški sultani sunatrajo za naslednike vzhod norimi ih cesarjev in nosijo cesarski naslov, kf je s carskim na-sfovom identičen — Je z razliko, da jepr- v »Slovenskem ___^_____ ____, _ se mora vsakomur zdeti izključen — sosebno v sedanjem času bede, trpljenja, žrtev vseh vrsti, ki iih zahteva bramba domovine od vseh državljanov. Od vseh! In vsi jih prenašajo z občudovanja vrednim potrpljenjem, udanostjo v božjo voljo in vero v boljše čase, ki nas odškodujejo za sedanje žrtve. Nu, čJovek bi mislil, da je skupno trpljenje vsaj človeški zbližata drugega drugemu ttfdi tiste, ki so si bili sicer doslej »nasprotniki — politično in narodno, da je skupno trpljenje ir« žrtvovanje ublažilo politične in narodne strasti, Ida vsakdo tudi v političnem in narpdnem nasprotniku vidi pred vsem — sočloveka, sotrpina, ki sočutstvujeta medsebojno. Sporočilo v (mariborskem lis*u nas je poučilo, da je še ljudi, ki nočejo poznati niti sedaj take zapovedi najele-mentarnejega človekoljubja. Cujte in u-verjeni smo. da boste strmeli in se zgražali z nami vred____Ptujski okrajni za- stop dela pri vladi na to. da bi se na kmetih ženam in otrokom po možeh, ki so poklicani pod orožje, ustavile dosedanje podpore! Se več! Rečeni odbor se je o-brnil tudi do štajerskega deželnega odbora, naj podpira to »plemenito«....... akcijo!« Ali, deželni odbor je — da-si političen sorodnik mogotcev, ki gospodujejo v ptujskem okrajnem zastopstvu -- odločno odklonil in vrgel poziv v koš!! To bi bilo suho dejstvo, ki kriči in — smrdi do neba! In motivacija? Ta smrdi is-totako grdo po — laži in obrekovanju. Okrajni zastop podkreplja svojo zahtevo s trditvijo, da ženske nočejo več delati na polju. Nasproti temu obrekovanju konstatu-je »Slovenski Gospodar«, da je naš vladar povodom sprejema kmetijskih družb v navdušenih besedah — in to gotovo na podlagi poročil od zanesljivih, avtoritativnih strani — hvalil vztrajnost, delavnost In požrtvovalnost naših žena! O tem pa morejo soditi le tisti, ki žive na kmetih. in vidijo ženo na težkem delu, ne pa tisti, ki vidijo kmetico le tedaj, ko prihaja v mesto in prinaša denar za važne potrebščine in — davke. Sicer pa so žene odgovorne Bogu in svojemu možu za to, kako porabljajo Ueinar... Pa kaj to! Vsa grdoba leži v dejstvu, da se hočejo podpore odvzeti ženam, ki so jim možje v strelskem jarku, kjer tvegajo zdravje in življenje in prenašajo na obrambi domovine vse gorje, ki je prinaša vojna! Dat ovi za Vojaški dom. Darov« na korist ustanovitvi Vojaškega doma v Trstu sprejemajo zastopnice \ oino-preskrboval-nega damskega komiteja vsako sredo in soboio v LIoydovi palači (pritličje) od 4—6 zvečer. Umrla je včeraj v mestni bolnici tržaški po /dolgi bolezni žena šolskega sluge deške CM šole pri Sv. Jakobu, Terezija Vidmar, zapustivši dvoje nedorastlih hčera. Tragičen slučaj je nanesel, da je mož, Filip Vidmar, ravno včeraj zjutraj, nekaj^ ur pred smrtjo svoje žene, moral odpotovati v vojno službovanje v Radgono. Društvu Jubilejna samopomoč je treba poslati 49. in 50. smrtni slučaj (gospa Ana Vidic in tov. K. Bogateč). Oni člani, ki so prejeli položnice za letnino 1917. In za 48. smrtni slučaj, pa iih še niso izrabili, naj ob odpošiljatvi prištejejo tudi 49. iti 50. smrtni slučaj; ostali prejmo položnice. Promet zasebnih vojnopoštnHi zavitkov |e pod obstoječimi pogoji dovoljen tudi na vojnopoštne urade 46, 115, 124, 168, 211, 247, 261, 264, 299, 344, 346, 348, 377, 394, 411, 430, 518, 520. Čudno obveščanje, Svetoivaaiski učitelj g. Oermek je prejel od vodstva c. in kr. rezervne bolnišnice v Mostu na Češkem nemško naslovljeno sporočilo o svojem sinu Stanku, ki se je vrnil iz Rusije kot za-menjen invalid, m se nahaja v omenjeni rezervni bolnišnici. Čudno v tem obvestilu je deistvo, 'da *je obvestilo tiskano in sicer obvestilo o vojaku primorskega pešpolka št. 97., najnenjeno slovenskim staršem v — madžarščini! Most, (Brux) je povečini nemško mesto na Češkem, vojak Slovenec, starši Slovenci v Trstu, in g. Germek »nora iskati sedaj po Trstu človeka, ki mu prevede to madžarsko obvestila So pač težave! Iz ruskega ujetništva se ie oglasil po dveh letih tržaški trgovec Fran Stančić. Piše svoji ženi, da je zdrav, da je pisal že veliko pisem, a ni dobil nikakršnega odgovora. Dopisnica, ki jo je poslal sedaj, je bila oddana 9, junija leta 1916. Stan-čičev naslov je: Novoselovka. Zimovnik Br. Korolkoviih, Rusija. — Iz Taškenta v Turkestanu piše vojni ujetnik poročnik Milan Klemene 25. septembra 1916 nekemu svojemu tržaškemu prijatelju: »Z veseljem sem prejel tekoči teden Vašo ^dopisnico (prvo) od 24. junija t. 1. Sporočam Vam, da sem bil poleg drugih tovarišev premeščen v začetku tekočega meseca semkaj. Prispeli so sem tudi tovariši iz drugih taborov. Našel sem več rojakov, s katerimi sem nastanjen v isti vojašnici. Imena Vam naštejem v prihodnji dopisnici. Mesto, v katerem bivamo, je metropola te gubernije. Klima jako ugoden, mnogo sadja, posebno grozdje in melone. Ker nas je več pevcev, smo ustanovili pevski zbor, ki šteae 25 pevcev, med temi 17 Slovencev. Obligatno telovadbo smo tudi uvedli. Prisrčne pozdrave.« Neumljiva vest. Sobotni »Slovenec« je objav?! med »Primorskimi novicami« vest, da je umrl v Trstu ravnatelj c. kr. dekliške ljudske in meščanske šole, gosp. Karel Stolz. — Čudno, nam v Trstu ni ni česar znanega o smrti g. Stolza. Pravijo, da tisti, ki ga proglase za mrtvega, živi še dolgo. Mestna zastavljalnica. V sredo, 28. t. m., se bodo od 9vz dop. do 1 pop. prodajali ua javni dražbi nedragoceni predmet:. zastavljeni meseca februarja leta 1916. na rumene listke serije 139 in sicer od št. 203.201 do št. 204.000. Variete-predstava, ki se bo vršila v nedeljo, 4. marca, obeta obilnega užitka. Poskrbelo se je. da se kolikor mogoče vsestransko zadovolji občinstvo. Seveda je bilo treba pri izbiranju točk, za sestavo sporeda, vsekakor nekaj obzira na moči, s katerimi društvo razpolaga. Kljub temu pa je »Čitalnica« prepričana, da ne bo nikomur žal, da je prireditev posetil, pač pa nasprotno. Spored vsebuje sledeče točke: Rubinstein: »Solze«, ter Schu-bert: »Serenada« za bariton-solo. Suppe: »Spoved«, komičen Uvospev; Hervč: prvo dejanje opererte »Mamzelle-Nitouche«, (Santarrellina«). Kot zadnja točka je na sporedu: »Puppenfee« balet. Sodeluje salonski orkester. Kakor razvidno, je spored razmeroma bogat, ter dobro izbran, ker vsebuje nekaj koncertnega-resnega, nekaj pa šaljivega. Cisti dobiček je namenjen v korist * Organizacij i oskrbnic vojniških sirot« v Trstu. Začetek ob 5. ^Nemško operetno gledališče (»Eden«). Snoči so peli prvikrat Leharjevo »Evo« z res dobrim uspehom, na katerem ima pač glavno zaslugo gca. Sendingova v ulogi Eve. Skoda, da je ni v polni meri dosegel g. En gel, ki je bil glasovno pač precej ne-razpoložen. Izborna je bila druga dvojica, gca. Loibnerieva in g. Svoboda, kar velja tudi o gg. KJausnerju kot prvem knjigovodji in Matuni kot vodite^u delavstva. Zbor primeren. Več prizorov se je moralo ponavljati. Orkestru se pozna krepka roka kapelnika Palma. — Drevi ob 8 se ponovi Kahiianova »Cardaška kne-ginja <, v srddo pa Leharjeva »Eva«. V soboto popoldne se ponovi ob polovičnih cenah Ivan Straussov »Netopir«. Cene: orkesterski sedeži, sedeži v proscenijsirih ložah, balkonski sedeži I. in II. vrste K 2'50, parketni sedeži do 6. vrste K 2'—, do 11. vrste K 1'50, sedeži v parterju K T—, stojišče 50 vin., balkonski sedeži 3. in 4. vrsta K 2'—, od 5. vrste dalje K 1'25. Promet .zavitkov na Ogrsko. Pred dnevi naznanjena omejitev »prometa zavitkov na Ogrsko na potrebne zavitke, vojnopoštne zavitke, zavitke s kvasom in denarne pošiljke je sedaj odpravljena. Vojnopoštni in etapni poštni uradi, pri-puščeni k premetu vojnopoštnih zavitkov. 1.) K prometu zasebnih vojnopoštnih zavitkov so pripuščeni vojnopoštni uradi in etapni poštni uradi s številko: 2, 4, 5, 11, 24, 26, 33, 37, 39, 47, 49, 51, 53, 55, 61, 63, 76, 79, 88, 95, 103, 117, 120, 131, 138, 142, 144, 145, 147, 150, 153, 161, 165, 166, 167, 170, 171, 175, 176, 177, 178, 180, 183, 184, 185, 187, 188, 191, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 203, 205, 209, 212, 218, 220, 221, 222, 223, 224, 226, 227. 229, 230, 232, 234, 235, 239, 240, 243, 244, 245, 246, 248, 249, 250, 254, 255, 256, 258, 259, 260, 262, 265, 266, 267, 268, 269, 270, 271, 272, 274, 275, 276, 277, 279, 280, 281, 282, 283, 284, 285, 286, 287,. 288, 289, 290, 291, 292, 293, 294, 295, 296, »7, 298, 302, 304, 306, 307, 316, 317, 318, 324, 332, 333, 334, 335, 336, 337, 338, 339. 340, 341, 343, 354, 356, 357, 358, 359, 360, 361, 362, 363, 364, 365, 366, 367, 368, 369, 370, 371, 372, 373, 374, 375, 376, 378, 379, 380, 381, 382, 383, 385, 386, 387, 388, 389, 390, 391, 392, 393, 395, 396, 397, 398, 399, 400, 401, 402, 403, 404, 405, 406, 407, 408, 409. 410, 412, 413, 414, 415, 416, 417, 418, 419, 420, 421, 422, 423, 424, 425, 426, 427, 428, 431, 432, 433, 434, 435. 436, 437, 439, 440, 443, 444, 445, 446, 450, 508, 509, 510, 511, 512, 514, 515, 516, 517, 519, 521, 522, 525, 600, 602,605, 608, 611, 612, 613, 616, 618, 620, 625, 631, 632, 634, 635, 636, 639, 640, 642, 644, 647, 648, 649, 650, mornariški vojnopoštni urad Pula. 2.) Enako so dopuščeni zasebni vojnopoštni zavitki na vojnopoštne številke, oziroma etapne poštne številke s pristavkom n. pr. z rimsko dodatno Številko ali s črko, kakor »vojnopoštni urad 5/1II« »vojnopoštni urad 76/r« itd., če |e glavina številka (arabska vojnopoštna, oziroma etapna poštna številka po gorenji točki 1.) pripuščena k prometu zasebnih vojnopoštnih zavitkov. Promet zasebnfli vojnopoštnih zavitkov je zanaprej dovoljen na vojnopoštne ura*-de in etapne poštne urade s številko, ki so označeni v gorenjem seznamu pod točko 1.) in na one vojnopoštne naslove, ki odgovarjajo določbam seznama pold točko 2.), pod dosedanjimi pogoji^ toda tako, da se stalno uvede pTomet zasebnih vojnopoštnih zavitkov na vojnopoštme urade 39 in 516. Za ta dva urada se torej sprejemajo zasebni vojnopoštni zavitki enako kakor za vojnopoštne urade 11, 51, 199 in 239 vsak dan in se odpremljajo spremnice skupno z zavitki na namembne uraUe. — Sicer pa veljajo tudi za te zavitke splošne določbe za promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov. Na vse druge vojnopoštne in etapne poštne številke, ki ne spadajo pod točko 1.) in 2.) seznama, zasebni vojnopoštni zavitki ta čas -niso dovoljeni. Kar se tiče etapnih poštnih uradov s krajevno označbo, v zasedenem ozemlju Poljske, Srbije, Črnegore in Albanije, je dopuščen promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov pod obstoječimi pogoji: a) na vse etapne poštne urade s krajevno oznnačbo v Poljski, b) na vse etapne poštne urade s krajevno označbo v Srbiji, Cmigori in Albaniji, izvzemši etapne poštne urade Boga-tic, Krupanj, Loznica, Mionica, Mlajdeno-vac, Rača, Slepak, Sopot, Umka in Za-brež v Srbiji, Danilovgrad, Rijeka in Ul-činj v Crnigori, ki ostanejo tudi nadalje zaprti za promet z zasebnimi vojnopoštni-mi zavitki. v DAROVI. Ga. Marija Stančič daruje za moško podružnico CM D K 6'—, ker je po (dveh letih prejela dopisnico od svojega soproga, vojnega ujetnika v Rusiji. Denar hrani uprava. :: HALI OGLASI ss □□ DO □□ M raiunajo po 4 »tot. b«a«do. U&itno tiak&n* besede •• ra&u-np*o enkrat — Najvaajia : pristojbina anala 40 stotink. . □ □ ČEŠKO - BUDJEVISKA RESTAVRACIJA (Bosdkova uzorna češka gostilnai t' Trstu) se nahaja v ulici delie Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne.pošte. — Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. * aimiHii u iieaiiiB Gospodarsko ln konsumno društvo v Rotolo registrorana zadruga z omejeno zavezo vabi na redni obilni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 4. marca 1917 ob i pop* v društvenih prostorih. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo sodne revizije. 5. Poročilo nadzorništva. 6. Slučajnosti. Na obilno udeležbo nljudno vabi ia ODBOR. Vrtnarji dobite seme vsake vrste v ulici Bar-riera št. 25, I. n. Brankovič. 956 IffO Cfl Me var za enega konja. Dobra plača. I&L6 JC Zahteva se dob ra izpričevala. 1 enze. Via S. Lazzaro 19. 958 ifoffrfnl flllOn tudi invalid, s primerno ik UFuuill MUj£Uy obrazbo ne sprejme. Na&lov pove Ins. odd. Ldinosti. 959 fiffMV na etroJ se sPrejme T odvetniško pisarno. Pisar Ponudbe pod „Oku" na Inser. oddelek Edinosti. 950 l*ll»«k«f (m je naprodaj v večji množini. Via Val-UKUnju dirivo št. 29. M. Mozetič. 375 Anton Jerkič posloja zopet ▼ svojem rUlOgrOI ateljeju v Trstu. Via deUa Poste štev. 10. 407 Pfofeo" za vezanje trt se dobijo v zalogi olja IfEJCAC in materijala ul. S. .A d a stasi o št 9 na vogal u ul. Boroevič prej ul. Belvedere. 948 Podstrešna šota z osnJKčem Informacije: uL Carintia 19, I. Dad t opje. 3048 GsKrbnlK-delouec macije : ulica Car ntia 19, I. nadstropje. 3049 Skladišče se odda v najem. Informacije : nI. Carintifcf9, I. nadstropje. 3047 ▼sake vrste kupuje Jakob Margon. Via Solitarlo 21 (pri mestni bolnišnici. 883 majhna vila ali muhna kme ska hi SS 8'Ca po možnosti blizu obrežja med Miljami in Porto Rose. Ponudbe na Ins. oddelek Edino« i pod „H. S. 8000". __951 „Zvon", „Dom In Svet" In „Slovan" dobiva se v posameznih zvezkih in na-ofi* se v knjigarni J. Stoka, Trst, Molino piccolo 19. 3052 GAMBRINUS | ucabl itmfck* S Gospodje kadilci, prosim, čitajte! Mi kadilci nismo še imeli tako bridkih časov. Marsikdo, je že ves obupan, hotel zvijati posušeno lipovo listje v cigareto in spuščati oblake dimov v prosto ozračje, a ni šlo; iz listja ne napravimo cig irete. Sam slučaj je pa ranesei, da pridemo temu v okom. Posrečilo se mi je namreč nabaviti veliko množino finih p p iz morske pene in s tem bo rešeno veliko število kadilcev! Pipe so kakor omenjeno iz pristne morske pene, bele kot sam sneg, rorček pa, ki odvija in privija v svrho čiščenja je iz same ambre. Največj'e važnosti pa je dejstvo, da so bile take pipe kadilcem vedno priporočene Od zdravnikov samih. Kadilci smo rešeni tudi Iz ekonomičnega ozira! Nič nas ne straši, čeiudi ni tobaka! Kdor bo imel tako pipo, pušil bo lahko pristna, domača posušena želišča in dišeče listje, ker morska pena daje dimu najlepši aroma. Pipe so krasne, dostojne za vsakega elegantnega gospoda v družbi in na ulici. —• Vsaka ima svoj krasen etui in ker sem sam kadilec, prodajam jih po naslednjih, neverjetno nizkih cenah: male po K 4 večje po K 6 še večje po K 8—10. — S krasno izrezljanimi podobami pa po K 14, 16, 20. Po poŠti pošiljam le* na povzetje. Z odličnim spoštovanjem J. STOKA Trgovina s papirjem ln vsemi pisarniškim, potrebščinami na drobno in na debelo. Trst, ulica Molino piccolo štev. 19, Trst. Zlatarnica i> G. Pino v Trstu se Je preselila na Corso št. 15 v bivšo zlatarnico G. Zercowitz & Figlio. Velika izbera srebrnih In zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. lete Trst - um stadion 10 - Trst Odprt (Ki 8'Iž zvečer naprej Cena: L vrste K 2.1L orste K1. &3S vsaki veter ob 97, | velite varittia pnttrf »ST Vstopnina K !•— ZOBOZDRAVNIK Dr. J. termdk v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov brez b&2eči ne. Plombiranje. :-: UMETNI ZOBJE n ______________□ □ Plasza Caserma SALONE EDISON Palano Vianello □ Danes se predstavlja zadnjikrat krasna drama g ZMAGOSLAVJE LJUBEZNI □ Uborno igrana od najbCjim umemikov bero.inskega g.eda.isea. R Jutri: In... Ilubezen zmaga □ Interpretirano od krasne umetnice HEDDA VERNON. □ -___..__________Samo sa odrasla. aano sa ooram- nnppni n innni imnonnonoa