Vesfnik. Abitnrientski sestanek letošnjih absolventov in absolventinj slovenskih učiteljišč se vrši dne 1. avgusta deloma v Mestnem, deloma v Narodnem domu v Ljubljani. — Prijatelji abiturientov iii stanovske vzajemnosti dobrodošli! V združenju. je zbližanje mogoče — v združenju je moč! Vsem tovarišicam in tovarišem abiturientom pa kličemo: nNa snidenje v Ljubljani — metropoli Slovenije!" Radodarnl dežclni odbor kranjski. Deželni odbor je nakazal nuDam v Eepnjah na Goreujskem 1000 K podpore za nabavo pohištva za gospodinjsko šolo ter jim obljubil 1500 K vsakoletne podpore. Pa pravijo, da ni denarja. Denarja je že dovolj, samo prave prosilke morajo priti, predvsem take, ki imajo same dovdj denarja. Grospoda Antona Smrdela, učitelja v Ljubljani, ki je sedaj svoj šotor razpel v nKatoliški tiskarni", prav prijazno opozarjamo in celo prosimo, naj ne otresa po ljubljanskih gostilnicah svojega jezika in naj ne govori stvari, ki ne soglašajo z resnico. Mi smo jako obzirni tudi proti politiškemu neznačajnežu, toda če pa vedno dreza in izziva, pa moramo tudi mi udariti, kakor se spodobi. Ce hoče torej Srnrdel sebi dobro, uaj malo kroti svojo klerikalno kipečo kri, sicer bomo primorani govoriti tako, da mu bo žal do sodnega dne! Ka slioda dne 11. t. m. narodno-napredne strauke v Ljubljani je prvi govornik dr. Žerjav dokazal, da je klerikalcev le bahava lažnjivost, če trde, da so oni dosegli slovensko srednje šolstvo, doeira je res, da imajo tu edino zaslugo slov. profesorji, ki so v zadnjera času z izredno pridnostjo oskrbeli slovenske učne knjige, klerikalci pa v Ljubljani nemško gimnazijo in imenovanje nemškega šolskega nadzoruika Belarja. Govornik je nadalje slikal teroristiško preganjanje slov. naprednega učiteljstva po klerikalni večini dež. šolskega sveta in je naslikal potrebo, da se ustanovi posebni obrambni sklad, iz katerega bi to preganjano ueiteljstvo dobivalo podporo. — Drugi govornik Eibnikar je razpravljal o ljubljanski realkiJ Občni zbor BPrcsrete" se vrši letos začetkom septembra v Eibnici na Dolenjskem. Ceški dijakl t Ljnbijani. Letos jeseni pridejo o priliki shoda narodnoradikalnega dijaštva v Ljubljano češki dijaki pod vodstvom rSvaza českoslovanskeho studentstva". Držarna ubrtua šola Ljubljani je zagotovljena, ker je država dovolila podporo. Poslopje začno graditi še letos, in sicer na Mirju. Maturo na ljubljanskem uditeljišdu so napravili ti-le kandidati: Bric Dominik, €erar Eudolf, Gorišek Josip, Hočevar Fran, Jeločnik Aleksander, Ličar Ivan, Muha Iran, Pcgačar Andrej, Sadar Mirko, Smole Izidor, Smolik Eupert, Sotenšek Viktor, Škof Fran, Vrhovec Stanko in Zherne Alojzij. Eeprobiranih za dva meseca je 11, za celo leto pa 10 kandidatov in 1 eksternist. Matnra iia moškem učiteljišču v Mariboru je trajala od 12.—17. julija. Za maturo se je oglasilo 35 domačih gojencev in 4 eksternistinje. Za slovenske in nemške šole so izprašani: Ivan Baukart iz Celja, Janžekovič Matjaž iz Polenšaka, Malenšek Jožef iz Cedrama, Musek Ljudevit z Brega, Novak Ivan iz Loke pri Zidanem mostu, Povh Karel iz Škofje Loke, Schimon Eudolf iz Ljibelič (Koroško), Smole Maks iz Eemšnika, Vavroh Mirko iz Maribora (Hrvat), Verk Miha iz Št. Petra, Wudler Maks iz Ljubna, Zdolšek Bogomir iz Mozirja, Žager Franc iz Ložnice, Gobec Eegina iz Svetinj in Janežič Gusta iz Št. Jakoba (Koroško). Za nemške ljudske šole: Dietner Gottfried iz Vuzenice, Dumler Karel iz Maribora, Gsellmann Alojzij iz Omureka, Heu Emil iz Maribora, Hohl Jožef iz Maribora, Jansky Artur iz Maribora, Klugler Ivan iz Vuhreda, Kraraberger Karel iz Gradca, Eesch Eudolf iz Maribora, Vamlek Jožef iz Maribora, Zollneritsch Maks iz Studencev, Pestitscheg Ivan iz Studene, Schnablegger Doroteja iz Gradca. En kandidat je padel na eno leto. Drugi srnejo Izpit ponoviti jeseni. Bazstanek mariborskih učiteljiščnikor maturantov se je vršil v soboto zvečer, dne 17. t. m. Zbrali so se v Narodnem domu, prišli so tudi nekateri profesorji in kot delegata ,,Zveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic" pa tov. A, Pesek in I. Sel. Izpregovovorila se je marsikatera umestna beseda; profesorji so se v presrčnih besedab. poslovili od svojih učencev abiturientov; tov. Pesek pa je v imenu organizacije slov. učiteljstva pozdravil mlade tovariše ter jim v jedrnatih besedah začrtal pota, po katerih naj hodita mlad učitelj in miada učiteljica. Sestanka sta se udeležili tudi dve vrli maturantinji. Zrelostni izpiti na goriškem e. kr. IzobražeTališču za nčiteljice so se pričeli 12. t. m. ter se završili za slovenski oddelek 14. t. m. s sledečiru uspehom: A) Z odliko so napravile izpit sledeče gojenke: Benigar Evgenija (a slov. uč. jez.), Oigoj Angela (s sl. uč. jea.), Oendern Angela s slov. uč. jez.), Čok Amalija (s slovenskim u6nim jezikom), Gok Marija (s sl. uč. jez), Podgornik Avgusta (s sl. uč. jez.), Slokar Albina (s sl. nem. in hrv. uč. jez.), Srebrnič Marija (s sl. uč. jez.). — B) S slovenskim in nemškira učnim jezikom so napravile zrelostni izpit: Forčešin JVIarija, Furlan Marija, Janovskj Josipina, Kerin Zofija, Kouig Marija, Kraševec Milena, Ločičnik Amalija, Mlekuž Eva. Obleščak Marija, Podgorelc Marija. Posega Dora, Sorre Amalija — 0) S slovenskim učuim jezikom so napravile: Brajda Ivarmela, Droč Zofija, Gašpari Jožica, Jager Josipina, Jurko Olga, Kljun Josipina, Kos Henrika, Kos Leopoldina, Ličar Pavlica, Ličen Eliza, Merhar Marija, Mungerli Ana, Bibičič Ana, Srebrnič Karolina, Šavli Valerija, Vyzourek Herrnina. Zrelostni izpit na koprskem nčiteljišču so napravilj z dobrira uspehom: Aloj. Bukavec, AI. černigoj, Leon Dobnik, Val. Doljak, Fl. Faganel, Ferd. Ferluga, Iv. Franke, Vladim. Furlani, Eud. Gobee, Fr. Jakopec, Maks Kalan, Val. Katnik, Fr. Lekar, Fr. Mavrič, Bogra. Mozetič, Fr. Pavletič, Mirosl. Podgornik, Al. Pucelj, Adolf Eajar, Jož. Eibičič, Amb. Eusjan, Jos. Velikonja, Sik. Zaharija. Štirim kandidatom je dovoljen ponavljaloi izpit po 2 mesecih, enemu po enem letu. Naroduo izobrnževalno delo učiteJjiščnikov. Mariborski ufiteljiščniki so priredili v prid družbi sv. Cirila in Metoda v nedeljo, dne 8. t. m., veliko narodno veselico v Vurbergu pri Ptuju. Sodelovalo je nekaj tamošnjih gospodičen, veledelaven gimnazijec g. Mariuič in svetoantonska godba. Slavnostni govor je imel nadučitelj tov. Anton Pesek, ki je v poljudnib besedah razložil narodnostno idejo ter v vznesenih besedah vzpodbujal k napredku in izobrazbi, zakaj le v tern je naš spas. Veselica je vsestransko uspela in gre prirediteljem vsa čast. Veselimo se probujanja učiteljskega naraščaja, le tako naprej! Šolski dom v Gorici je štel v rninolem šolskem letu vsega skupaj^ 1468 učeneev. V 15 razredih ljudske šole je bilo 840 otrok, pripravljalnico za srednje šole je obiskovalo 52 dečkov, pripravljalnico za žensko učiteljišče 108 deklic, dekliško obrtno šolo 79 deklic, deško obrtno šolo 157 dečkov,v otroški vrtee 117 dečkov in 125 deklic. — Število otrok na teh šolskih zavodih se od leta do leta množi, posebno odkar se je otvorila nova železnica. Učiteljski zbor šteje 10 moških in 18 ženskih učiteljskih oseb. Ljndska šola t Rajbenbarga priredi v nedeljo, dne 25. julija t. 1, ob 4. uri popoldne v Unschuldovi dvorani Kosijevo spevoigro BSlava domovini". Starši in prijatelji mladine so presrčno vabljeni. Bazpis slnžbe. Družba sv. Oirila in Metoda razpisuje moško učiteljsko mesto na svoji šoli v Št. Eupertu pri Velikovcu. Nastopiti je treba začetkom šolskega leta. Plača po dogovoru. S potrebnimi dokazili opremljene prošnje je vložiti nav vodstvo družbe najkasneje do 5. avgusta t. 1. Želeti je, da iraa prosilec izkušnjo učiteljske usposobljenosti. — Vodstvo družbe sv. Oirila in Metoda v Ljubljani. čipkarsko šolo so otvorili v Sovodnjah na Goriškem. Nemška šola t SIOTenski Blstrici je štela lani 250 otrok; dve tretjini sta bili slovenske narodnosti. Informativni tečaj o modernem risanju priredi nHrvatsko društvo za unapredjenje uzgoja" v dneh 5., 6. in 7. septembra t. 1. v Zagrebu. Vabilo h koncertn, ki ga prirede leški rodoljubi vvkorist Aljaževemu domu s sodelovanjem sl. Zirovnikovega pevskega zbora, v nedeljo, 25. julija, v restavraeiji g. Ivana Legata v Lescah. — Vzpored: 1. Petje. Izvaja Žirovuikov zbor. 2. Godba. Izvaja Brezniški tamburaški zbor. 3. Srečolov. 4. Prosta zabava. Začetek točno ob 5. uri popoldne. Vstopnina 40 vin. Preplačila se hvaležao sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor. V šolskem Trtn t Tepanjah so po- sebno sedaj raznobarvni, krasni klinčki v polnem prvem cvetju. Posebno eden se razlikuje od drugih po obilnem živordečem in rumenem cvetju, vse iz ene korenine. Cveti so popolnoma enaki, samo barve različne. Tudi krasno solato posedujejo, veliko in trdo kot zelnate glave. Ena glava tehta 1 kg 20 dkg. To je letos res nekaj posebnega! Šolska poslopja t Croriei. Jako značilno je, kar je izjavil mestni protofizik o poslopjih goriških mestnih šol. Eekel je namreč, da nobeno šolsko poslopje, razen onega pod Kostanjevieo, ne odgovarja zdravstvenim predpisora ter bi se morala vsa do tal podreti. Ako je rekel tako mestni fizik, potem ni nobeno čudo, da Slovenci nočejo pošiljati svojih otrok v nezdravo podturnsko šolsko poslopje, ki bi se moralo po izjavi omenjenega strokovnjaka podreti do tal. Mestnemu magistratu pa bi ne bilo treba zidati za Slovence novega šolskega poslopja. Saj bi imel na razpolago tri krasna in moderno zidana šolska poslopja, ako bi hotel plačevati primerno odškodnino in vzdrževati učne osebe. Uradna nčiteljska konferenca za ormoški okraj se je vršila 10. julija t. 1. pri Veliki Nedelji. Predsedoval je okr. šol. nadzornik, ljudskošolski ravnatelj g. Ivan Dreflak. V svojem nagovoru je orisal velik pomen državnošolskega zakona, katerega 401etni jubilej se je letos slavil; sporainjal se je v vznesenih besedah Njega veličanstva cesarja Franca Jožefa L, pod katerim vladarstvom je bil omenjen zakon sankcioniran. Podpredsednik konferenee je bil tovariš nadučitelj Šalamun, zapisnikarjema pa sta bila izvoljena tovariša Eob. Košar in Najžar. — Gospod nadzornik se je v svojem poročilu o nadzorovanju prav pohvalno izrazil o učnih uspehih in priporočal pred vsem vzgojo; dobrih in čvrstih ljudi ter kremenitih značajev nam je treba. — Tovariš Eob. Košar je razpravljal o vprašanju: ,,Kako je urediti tuokrajni ljudskošolski pouk, da bo ustrezal željam in potrebam prebivalstva?" Tov. Šijanec je govoril o referatu: BProsto spisje v Ijudski šo!i." Oba referenta sta svoji nalogi izvrstno rešila, ter so se predlagane teze kakor tudi one od tovariša Kosija soglasno sprejele. rOsnovo vzornega šolskega reda za ptujski politiški okraj" je podal tov. Eajšp. 0 šolskih vrtih in o okrajni učiteljski knjižcici je poročal tov. Bosina. — Stalni kouferenčai odbor predlaga, da se dr. Tumlirzova jezikovna vadnica za nernške Ijudske žole naj uvede za poizkus na šestrazrednici v Središču; prihodnje leto pa je o uspehih poročati. Dalje se sprejme predlog o uvedbi Lavtarjevih računic. Pri dopolnilnih volitvah se je izvolil tovariš Šalamun v stalni odbor, tov. Žolnir pa v odbor za šolske vrte. V pokoj stopivšemu tovarišu nadučitelju Ivanu Košarju je govoril g. nadzornik tople besede zahvale za rjjegovo delovanje in kolegialnost, se slednjič zahvalil vsemu navzočemu učiteljstvu za marljivo sodelovanje in s tera zaključil 5 ur trajajoSe zborovanje. Okrajna nčiteljska konferenca za šolski okraj Ijubljanske okollce se je vršila dne 14. julija 1909 v nMestnem domu" v Ljubljani. C. kr. okrajni šolski nadzornik g. Fran Gabršek otvori ob 9. uri konferenco s pozdravom na zbrano učiteljstvo, ki je došlo skorom polnoštevilno (čez 100 učnih oseb). V svojem govoru se spominja 50 letnice šolskega zakona, ki je prava blagodat za šolstvo, na katerega podlagi so izšli vsi poznejši zakoni o preosnovi ljudske, meščanske šole in učiteljišč. V to se imamo pač zahvaliti Najvišjemu podpiratelju šolstva, presvetlemu cesarju. Na poziv se učiteljstvo z trojnim ^slava" klicem in petjem cesarske pesmi navdušeno odzore. — Ko konstatira navzočnost članov, imenuje svojim namestnikorn starosto učiteljstva, tov. Frana Kavčiča, a zapisnikarjem sta bila izbrana gdč. Trillerjeva in tov. Mihelič. Nadzornikovo poročilo o stanju šolstva in opazke o nadzorovanih šolah so bile temeljite in stvarne. Poudarjal je, kako težko posveti učitelj vse svoje moči šoli. Ko mora, da preživi družino, si iskati postranskih dohodkov, ker so plače tako majhne. Podal je nadzornik vefi navodil za posamezne predmete. Naznanil je, da se bo kupil iz okrajne blagajnice skioptikon za šolski okraj in tudi izdal zemljevid okraja. — Nadučitelj Fr. Ks, Trošt je podaval o učnem načrtu za nazorni nauk v I. in II. šolskem letu, a nadučitelj Fr. Lavtižar o domoznanstvu v III. šolskem letu. Uciteljica Aotonija Eottova je vsestransko podavala o učnem načrtu za ženska ročna dela v vseh šolskih letih. 0 enotnih mislih na šolah v okraju je govoril učitelj Jos. Gregorin. Vse te točke so bile soglasno sprejete. Jako temeljito ia poufino je predaval učitelj Viktor Mihelič o risanju po naravi. Eisarski izdelki učencev šentviške Šole so bili v veliki množini razstavljeni: zbujali so občo pozornost. Poročevalcu, ki je končno prebral dotične teze in želel, da se zbere enketa za ta pouk, ki naj proučuje načrt poučevanja, je zadoneia ob koncu navdušena pohvala zbranega učiteljstva, ki jo je pač v vsej meri zaslužil, in pozna se, da je navdušen risar in gojitelj metode po naravi. Učne knjige ostanejo dosedanje, dasiravno so prišli nasveti za uvedbo nekaterih, ki pa niso našli odraeva. Poroeilo knjižničnega odbora se je odobrilo. Volili so se dosedanji člani knjižničnega in stalnega odbora. Nadučitelj Ivan Kiferle je podal nasret, da bi se pri oblastnijah delovalo na to, da se šolski mladini vsako leto vsaj dvakrat pregleda zobovje, Gregorin pa je podaljšal ta predlog, da se pregleda sploh zdravstveno stanje, kar je bilo seve sprejeto. K sklepu se zahvali g. nadzomik zbranim za pozornost, poročevalcem za DJihov trud in sklene po 4 in pol urnem zborovanju konferenco. Tov. Kavčič izrazi zakvalo za spretno vodstvo konference in podana navodila. Krog 40 tovarišev, večinoma starejših (le dva nilada) ia 4 gdč. učiteljice so se zbrali k skupnemu obedu pri „Zlati kaplji". Grledališka noTost. V prostorih ,,Narodnega doma" v Ptuju prirede v nedeljo, dne 1. avgusta 1909, ob 7. uri zvečer učiteljske diietantke in učiteljski diletantje s sodelovanjem otrok okoliške šole gledališko predstavo rSlepa ljubezen". Ljudska igra s petjem v 5 dejanjih. Spisal Anton P e s e k, učitelj-voditelj v Narapljah pri Ptujski gori. čisti dohodek je namenjen: rDruštvu za otroško varstvo in mladinsko skrb v kmetiškib. občinah sodnpga okraja Ptuj". Igra, predstavljajoča na drastični način slepo Ijubezen roditeljev do svojega edinega sinžka, je glede besedila in glasbe izviren slovenski umotvor ; pevske točke: samospeve, dvospeve, iD zbore, je uglasbil znani ueitelj-skladatelj Etnil A d a m i č. Igra se bo uprizorila ob prisotnosti in pod osebnim vodstvom tov. pisatelja in skladatelja. Z ozirom na to redko okolnost kakor tudi na blagi namen čistega dobička opozarjamo že danes slovensko občinstvo — zlasti ono, ki ima voljo in srce za dobro vzgojo — na to izredno gledališko predstavo s prijaznim vabilom, naj se je v častnem številu udeležiti blagovoli. Vabila z osebarai igre pridejo. Iz Eošane nam pišejo: V Košani smo imeli v nedeljo, dne 4. julija, četrti roditeljski sestanek, ki je bil ranogobrojno obiskan. Predavalo je vse tukajšnje učiteljstvo, in sieer: nadučitelj Janko Grad: nAlkohol in mladina", učiteljiea ga. Vinka Puppis: „0 ženskih ročnih delih" ter učiteljica gd6. Ema Miselj: BMa- tere, učite svoje hčere varčnosti!" — Z velikim zanimanjem so poslušali zbrani starši predavanje ter izražali svojo zadovoljnost z burnim aplavzom. Niso se utrudili in zato je bil strah učiteljstva — da se bodo utrudili — prazen. — Ko je nastopila gdč. učiteljica kot zadnja predavateljiea, je zašumelo med zbranimi starši: nOj, vsi trije ! To je lepo!" Po predavanjih se je vnela živahna debata posebno glede alkobola, in bi imel zlasti nadučitelj mnogo posla z možaki, ko bi ne bil sam navdušen abstinent. Da pa otrok v šolski dobi — do 14. leta — ne sme dobiti nikdar in nikake opojne pijače, smo pa trdno sklenili. Možaki bodo pa storili, kar bo mogoče. Tako sme biti zadovoljen nadučitelj — in je tudi. — Predavateljem se je krepko zahvalil v imenu jnavzočih podžupan iz Čepna, g. Fr. Volk. — Nato so si vsi zbrani in še mnogo drugih ogledali razstavo pismenih, risarskih in ročnih izdekov. Velika hvaležnost staršev je bila učiteljstvu najlepše plačilo za trud celega leta. Opazuje se, odkar se vrše roditeljski sestanki, da vlada v Košani mnogo večje zanimanje za šolo; število šolskih zamud se manjša, in starši, dasi niso prebogati, radi kupujejo otrokom potiebnih stvari za šolo. Iz tega je razvidno, da so roditeljski sestanki, zlasti po deželi, velikega pome/ia. Šolska mladina s Polšnika je priredila dne 28. junija t. 1. poučni izlet v Topliee in Zagorje ob Savi. Ob tej priliki se je učiteljstvo topliške šole — posebno še tov. nadučitelj Kozjak — potrudilo postreči mladim izletnikom vse, kar najbolje v korist in zabavo. Podpisani voditelj izreka na tem mestu najpresrčnejšo zahvalo za ves trud, ki so ga imeli s tukajšno mladino! — Obenem pa izreka tudi najtoplejšo zahvalo tov. nadučitelju J. Levstiku za razkazovanje ondotne šole, t. j. v Zagorju. — Šolsko vodstvo v Polšniku, dne 5. julija 1909. V e k. L i 1 ij a , šolski vodja. Prra četrtina Eoseggerjeve ustanove je že dosežena, razglaša z radostnim zadoščenjem nemški Sehulrerein. Ustanovnikom se je v zadnjem času med drugimi pridružila medieinska fakulteta praškega vseučilišča, nadalje akademično obmizje v Besenboku-Brnu, obmizje Pommer pri Solucu v Gmudnu, dež. zveza nemških avstrijskih železničarjer. Zahrala. Vsem gospodom in gospera naklonjencem šol. mladine, ki so blagohotno po svoji možnosti prispevali za skupni obed o priliki šolarskega izleta, prirejenega pod vodstvom podpisanega šol. voditelja dne 23. junija h Klanskima jezeroraa-Viadgar-Bled, izrekam najlepšo zahvalo, enako tudi gospodu Mihaelu Korošcu, bodočemu hotelirju ^Šuma" na Blejski Dobravi za točno in izborno postrežbo po jako nizki ceni. Slična zahvala veljaj gospodoma Francu Kuučiču in Jakobu Ulčarju za brezplačni prevoz z Bleda v Lesce. Zahvaliti se pa ne morem občinskim svetnikom z odborniki vred v Lescah, ki niso dali niti vinarja. — Vodstvo ljudske šole v Leseah, dne 27. junija 1909. I v. Š e m e r 1. Iz Trsta nam poročajo: Mestni svet tržaški je imenoval v svoji zadnji tajni seji : voditeljem petrazrednice na Proseku Frana Martelanca, voditeljem štirirazrednice na Katinari Oirila Valentiča in voditeljem dvorazredniee v Trebčab. Frana B r a t o š a. — Definitivnim učiteljem, odnosno učiteljicam III. plačilnega razreda so imenovani; Ivan S a m e c za Barkovlje, Edvard S o s i č za Prosek, Adalbert Š t u b e I j za Škedenj, Viktorija B o 1 e za sv. Križ, Marica P e ž e 1 j za Škedenj in Marija vdova H u mp 1 i k za Barkovlje. Strnpeni pajek je pičil v Ievo roko posestniškega sina F. Pšeničnika na Bregu pri sv. Duhu v Ločah in ga pri tem tako zastrupil, da mu je začela roka nevarno otekati in se je moral na S7et zdra^nika takoj podati v mariborsko bolniščnico.