Političen list za slovenski narod Po pelti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 f Id., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 {!(.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. ! Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob \',6. uri popoludne. j&tev. 185. V Ljubljani, v ponedeljek 14. avgusta 1893. Letnik XXI. O srednjih šolali. Ker se nam zameri vsaka še tako krotka beseda o verskih nedostatkih vzgoje po naših srednjih šolah, zato navajamo tu članek iz katoliške Dalmacije, pišoč o dalmatinskih srednjih šolah. Tam so razmere vsekako podobne našim, če niso v verskem oziru še mnogo boljše. Zato je pomenljiv napomi-nani članek in velja tudi za nas. Slove pa tako-le: „Naše srednje šole, i večje i manje, so glede verske vzgoje mladine prava nesreča, in to zato, ker je učiteljsko osobje večinoma opojeno z brez-verskim duhom. Ta duh brezverstva spoznajo učenci in si ga osvoji, če tudi ne slišijo ničesar o tem izrecnega. Dosti je jeden posmeh g. profesorja, da mladež pohujša in jo napoti na brezverstvo. Dosti je, da vidijo dijaki, kako profesor zapisuje v zapisnik mej molitvijo, ali slači svojo suknjo in na molitev ne pazi in se ne prekriža. Pa da bi ta nekakšna negativnost glede vere ostala v resnici negativna, bi zopet mnogo ne škodila, če bi nekateri gospodje profesorji naravnost ne gojili verskega brezbrižja mej dijaki srednjih šol. Dijaki pripovedujejo, kaj jim vse pravijo brez-verski profesorji, tudi gg. katehetje to vedo, ko jim učenci stavijo ugovore, katerih se še sami ne morejo izmisliti, marveč jih čujejo od svojih profesorjev pri predavanjih. A to je žalostno, da ne more biti žalostneje, ker se s tem uničuje vse delo in ves trud katehe-tov, iu njihovo predavanje postaue odveč. Bodi ka-tehet najmodrejši bogoslovec in modroslovec in razglabljaj verske resnice, kot največji genij, težko prepričaš še nezrelo mladino, da je neresnično to, kar sliši praviti in trditi od gosp. profesorja, ki je štiri leta pohajal v vseučiliško dvorano, ta olimp učenčevih želja. No, le prepričujte učenca, da more biti profesor izučen v katerikoli stroki znanstveni, pa da je morda v verskih naukih nezualica, ali pa da govori, kakor ga strast nsganja. To ni mogoče in tudi ni izvedljivo, ker v šoli ne smeš nikogar spominjati. Ce se pa pomisli, da se mej mladežjo (pri nas na spletski in dubrovniški gimnaziji) vedno nahaja kak klerik, ki je prisiljen, da posluša ta brezverska predavanja, ti kipi srce srda. (Pri na« bi rekli: Alojzniki in drugi, ki so si izbrali že duhovniški stan v poklic, poslušijo brezversko rogoviljenje. Op. vred.) Ubogi kleriki, kam ste zapali? Kdaj se dobi milostna roka, da vas reši iz te prave babilonske sužnosti in vam otvori posebno učilišče? In to vse bi moglo biti, če bi se za Dalmacijo ustrojila osrednja gimnazija; to je treba storiti prej ali slej, če se hočejo kleriki in potem tudi bodoči duhovniki obvarovati kuge brezverstva, ki jednoč /sesano se le s težo iztrebi. In da to ni samo obrekovanje, naj povem, da je na dubrovniški gimnaziji, — dve ali tri leti je temu, — razlagal neki profesor, ki ga lahko imenujem, javno v šoli pred kleriki brezverske nauke proti sv. pismu, in verjetno je, da to še dela. — Evo, kaj nam nudijo srednje šole gledč verske vzgoje naših sinov, ki prihajajo, da bi crpili pouk iz ust učiteljevih, in crpijo — strup! Tako je v Dalmaciji, in na Hrvatskem je še gorje. Bratje katoličani, in posebno duhovniki, uporabite vse sile, da preprečite tako brezversko propagando v šoli, — in to lahko storite, če se daste obveščati od mladine in če proti temu uporabljate vsa pripravna sredstva, ki Vam jih zakon dopušča. Da, taki zapeljivci bi se morali javno ožigosati po listih, kar bi bil brez dvojbe dober odpor proti njihovemu brezverskemu proselitizmu." Po naših gimnazijah se javno pridiguje darvi-nizem; slovensko Sketovo berilo ima jeden spis (Schreinerjev) popolnoma v tem duhu; kakšna je učna knjiga, smo že pokazali. Framasonstvo se hvali, dvoboj se poveličuje in tudi goji mej našo šolsko mladino in njenimi učitelji-vzgoje-vatelji! Pri zgodovini slišijo naši gimnazijci, da se je papeštvo pričelo še le v 4. stoletju, da so bili papeži najgorji trinogi človeštva, in še nebrojno drugih, že zdavna znanstveno ovrženih trditev. Brez-brojno takih primerov še lahko navedemo. Odkod pomoči ? Kdor ni slep, vidi, da je treba v resnici vzgo-jevalne gimnazije v verskem duhu, da moramo vsaj za duhovski naraščaj skrbeti, da ga ne prevzame na gimnaziji gnili protiverski dub, da pa tudi vse naše izobraženstvo hira v teh razmerah in da je zato na vsak način potrebna — katoliška gimnazija! Dotle pa skrbi vsak po svojih močeh, da zabrani tako brezversko prekucovanje po naših gimnazijah, da se mu, kolikor more, ustavi, ali da vsaj skrbi, da pogubni vpliv oslabi. Skrbna vlada naša, držeč se načela, da mora zabranjevati dobro, zato da se izogne slabemu, seveda ne privoljava, da bi se mej dijaki ustanovila »Marijina družba". To bi bilo nevarno državi in morda celo evropskemu miru; toda tega ne more nobeden zabraniti, da bi duhovnik in vsak drugi slovenski poštenjak ne ljubil mladine in jej ne pomagal gmotno in nravstveno. Za cerkev se nam ni bati, če bi tudi sami darvinisti sedeli za profesorskimi stolicami; ona ne more propasti. Pač pa se nam je bati za narod, če bodo njegovi bodoči izobraženci še za dobe svojih gimnazijskih let izgubili najvišje idejale človeštva in brez vere, upanja in ljubezni živeli samo — sebičnemu vživanju! LISTEK. Pantheon. Arabeske. Napisal Josip Jaklič. IX. Hektor in Ahil. (Povest priklenjenega psa.) Bil je ščip in pes Hektor je ležal pred vežnimi vrati ter premišljeval Hamletove besede: „To be or not to be that is the question (Bit ali nebit to je vprašanje)." Pripomniti moram namreč, da se je učeni naš pes mnogo pečal s filozofijo, ter da jo je poleg pesništva najvišje cenil. Modroslovna raziska-vanja pa so imela n&nj poseben vpliv. Ker je bil pesimist, zabredel je vselej po takem premišljevanju v sentimentalizem in skladal je pesmi, tako ginljive, da se je krčilo poslušalcu ne samo srce, temveč tudi uh6. Ob takih prilikah mu ni bila nobena stvar na svetu več prav, in celo zato je nevoljno renčal, ker se mu je zdelo, da luna ne sveti niti tako močno, kakor Drumondove ali pa najnovejše bliskovne sve-tilnice. Vendar je čez nekoliko časa pozabil staro sovraštvo do meseca in pričel je nekako tiko-le govoriti : „Gospod mesec!. Včm, da V»m je dolgočasno na Vašem potovanju. Ako Vam je prav, povedal Vam bodem, kar sem sam doživel. S tem si hočem olajšati srčne bolečine. Samo če me bodete Vi tudi razumeli, kajti jako dvomim, da bi bili sposobni čutiti, kaj je ljubezen?" In obrnil se je v ščip, pričakovaje odgovora. — toda ker ga le dolgo ni bilo, pričel je srdito renčati. To je menda napotilo nočnega vladarja, da je počasi odvrnil: „Kaj, da jaz ne bi vedel, kaj je ljubezen ? Saj vendar iz same ljubavi letam že skoro celo večnost za zemljo, dasiravno brez vspeha. Trdosrčnica se ne dsi omečiti." Ta odgovor je bil Hektorju povoljen. ,, Tedaj ste tudi Vi moj tovariš v nesreči. Jako me veseli. Vendar sem prepričan, da se Vaša bolest z mojo niti primerjati ne d i. Poslušajte me in sami sodite. . . . Priklenjen sem bil pri žitnici in tjekaj je prišla nekdaj tudi Dijana. Ah, da ste jo Vi poznali, kaka krasotica je bila moja Dijana 1 Vitkega stasa, krasno progasta, in kako lepo grebe-nico je imela krog vratu I — Pri prvem njenem pogledu bil sem očaran in srce se mi je napolnilo s čuvstvom, katerega do takrat nisem poznal. . . . Ah, kako srečni časi so bili to!" Ali prišel je sosedov Abil, saj ste gotovo že kedaj ua svojem nočnem potovanju videli onega preširneža, katerega sovražim iz korenine svojih kocin. Prinesel je moji izvoljenki kos pečenke, katero je gotovo kje v kuhinji na skrivnem izmaknil, in zapeljal jo je. Šla je ž njim in nikdar je ni bilo več k meni nazaj. Imel sem jo tako rad, življenje bi bil žrtvoval zanjo, in zaradi jedne kosti se mi je izneverila neusmiljenka, samo zaradi jedne kosti, gospod! Ni-li to brezsrčno, sebično, materi-jalistično? .... Obup, srd in ljubezen so se borili dolgo v mojem srcu. In hotel sem že usmrtiti samega sebe in svojega tekmeca. Prav filozofično vem, da to ni, toda kaj se hoče? — Osveta se ne strinja z moralo; in samomor? Naše pasje življenje nima niti tolike cene, da bi je bilo vredno šiloma končati. — Rajši sem se zatekel k poeziji, saj tu je doma vir vse tolažbe. In sedaj pevam mile pesmice, lajšajoč sebi in trpečemu človeštvu gorjč. A vendar ne morem pozabiti svoje Dijane, ne morem!" Solze so mn stopile v oči, zarožljal je z verigo in iz prsij se mu je izvila srce in uho pretresujoča melodija. „Ali razumete sedaj mojo bolest?" Bledi mesec je razumel njegove tožbe in sa-tirsko se mu je otemnilo lice. Toda Hektor tega ni opazil, kajti črn oblak je odtegnil luno njegovim oččm......A v tiho noč so donele še dolgo milotožne elegije pesnika Hektorja o zgubljeni sreči in o nekdanjih boljših dnšh, ki se ne povrnejo nikdar več. Strajk v mestnem zastopstvu zagrebškem. V enem svojih dopisov v »Slovencu" sem razjasnil, zakaj je opozicijonalna manjšina zagrebškega mestnega zastopstva rapustila javno sednico dne 5. junija. Od tega časa pa do dandanes še vedno traje razpor v mestnem zastopstvu. Opozicijonalni zastopniki so namreč tudi v sednici 3. julija hoteli ponoviti interpelacijo radi nedostojnega ponašanja mestne policije prigodom volitve v deželni zbor v me3tu Zagrebu, ali mestni župan tudi zdaj ni do-zvolil, da se interpelacija prebere in obrazloži. Opozicijonalna manjšina pa se oslanja na postavo, po katerej župan ne more zabraniti interpelacije, če se tiče mestnih zadev, kar je v tem slučaju nedvojbeno, saj se vendar tiče mestne policije. Ali župan je drugega mnenja, češ, da je policija državna in da je ona odgovorna le državnej oblasti. Ali vkljub tej trditvi je vendar sedanji župan že dvakrat odgovarjal na interpelacije, ki so se tikale policije, kar po njegovej trditvi tudi ne bi bil smel storiti. Ali v teh dveh slučajih ni bilo političnih razlogov, nego samo privatnih, pa ui bilo za vladajočo stranko nič takega, da se ne bi smelo javno razpravljati. Drugače pa je v tem slučaju, kajti prof. dr. Brestjeusky bi bil gotovo dobro osvetlil v interpelaciji iu svojem obrazlo-ženju današnje naše politične odnošaje. Do tega pa ni smelo priti. Interpelacija se je morala zabraniti, četudi proti postavi. Ali opozicija pa ni popustila, nego je tudi iz sednice 3. julija odšla, in mestno zastopstvo je bilo zopet nesklepčno. In koje bila 7. avgusta sklicana sednica mestnega zastopstva, zopet ni v njej opozicijonalnih zastopnikov. Manjkalo je tudi pet članov večine, pa je mogel župan držati le ueko konferencijo s prisotnimi zastopniki. V tej kouferen-ciji se je sklenilo, da se bodo obdržavale sednice v bodoče tudi brez opozicijonalnih zastopnikov, pa kasneje, ko bode mestno zastopstvo zopet v polnem številu zbrano, vsi sklepi odobrili in da naj mestni župan opozicijonalne zastopnike opomni vsakega posebej dolžnosti, katero je prevzel, ko se je dal voliti za mestnega zastopnika. Ta opomba naj se pa tudi javno tiskom oglasi, češ, da bo mogel vsakdo viditi, da opozicijonalni zastopniki ne vrše svojih dolžnostij. A le-ti pa so predali na to mestnemu županu temeljito obrazložeuo poročilo, v katerem se pozivljejo na vse paragrafe mestnega statuta, po katerih so bili prisiljeni tako ravnati, da ohranijo svobodo mestne uprave, kolikor je še sploh mogoče v današnjih naših žalostnih političnih okolnostih. Vladni časopisi pišejo seveda ostre članke proti opoziciji. Dolže jo, da je le ona kriva, da se tako važne zadeve, ki so zdaj na dnevnem redu, kakor kanalizacija, vrejenje Ilice in Jelačičevega trga, ne bodo mogle rešiti, kakor bi se morale. To je zares žalostno pri nas, da mora povsodi in v vsem politika odločevati. Ali zakaj jo pa povsodi vladna stranka sama meša v vse zadeve? Zakaj ni sedanji župan storil v tem pogledu tako, kakor je storil župan dr. Amruš, ko je bil interpeliran radi policije ? On je interpelacijo dozvolil prebrati in obrazložiti, ali je Pot v Rim. (Dalje.) Pogledati mi je nekoliko na naše potovanje nazaj : V Asisu smo se v neki hiši malo odpočili. Na to smo šli v Porcijunkulo ali k »Marija od angeljev". Cerkev stoji prav v ravnini. Razdeljena je v tri la-dije. V vsaki stranski ladiji je po pet kapelic. Nekako v sredi glavne ladije je ona mala cerkvica, v kateri je sveti Frančišek premenil svoje življenje, ustanovil svoje tri redove ter od Boga izprosil popoten porcijunkulski odpustek. Cerkvica je ohranjena nespremenjena. Oltar je obdan z lepim železnim omrežjem. Naši romarji so se slovensko izpovedali. Obhajani so pa bili v mali cerkvici, na mestu, kjer je sveti Frančišek tolikrat molil. Jaz in tovariš sva bila tudi tako Brečna, da sva maševala v isti cerkvici. Po sveti maši so naju povabili prijazni Frančiškani na sajtrk. Ko sva popila kavo, je nama in romarjem neki nemški pater pokazal sobo, v kateri je sveti Frančišek živel in umrl na golih tleh. Videli smo tudi pravo podobo svetnikovo in pa na vrta oni trn, v katerem se je sveti očak pokoril. interpelantu v kratkem odgovoril. »Policija je državna uredba ter odgovorna vladi, a ne mestnemu poglavarstvu." In vsa zadeva je bila rešena. Ni - li mogel sedanji župan isto storiti? Težko bi bilo sicer poslušati v interpelaciji navedene čine vladne naperjene proti opoziciji, ali način bi bil korekten in mestno zastopstvo bi bilo še vedno sklepčno, kar zdaj ni. (Konec sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 14. avgusta. Dvojezični napisi v Pragi. Gibanje, ki Be je začelo vsled tega, da je uamestnik ukazal odstraniti table s samočeškimi napisi v Pragi in dal napraviti zopet dvojezične, vladi in Nemcem ni nič po volji. Nemški listi se sedaj posebno sklicujejo na to, da so v Pragi že od nekdaj bili dvojezični napisi, da so torej Nemci že nekako priposedovali pravico do nemškega imenovanja ulic, v Liberci in drugih nemških mestih na Češkem je pa drugače, ker še nikdar dvojezičnih napisov niso imeli in torej Čehi niso priposedovali nobene pravice. To pač le to dokazuje, kako je Nemcem vsaka zvijača dobra, kadar gre za zagovarjanje svojih predpravic. Vladni listi se pa nadejajo, da se bode agitacija za dvojezične napise po Češkem polegla, Ko se snide državni zbor in pridejo druge stvari zopet na vrsto. Ulični napisi v lirnu. Čehi zahtevajo tudi dvojezične napise v Brnu, ko jih je vlada za-ukazala v Pragi. Nemci v Brnu pa skušajo z neko zvijačo preprečiti dvojezične napise. Da bi ne bilo potreba kedaj napraviti dvojezičnih napisov, mesto samo ni napravilo nobenih uličnih napisov. Tako je še sedaj več ulic brez napisov. Pač so pa ua hišah tablice z imenom ulice in hišno številko. Te table so pa lastnina dotičnih hišnih posestnikov. Ko je bil cesar prišel v Brno, je bila mestna občina dala strelskemu društvu 5000 gld. za razne priprave. To društvo je dalo za ta denar po nekaterih ulicah napraviti nemške napise. Nemci tudi o teh tablah trdijo, da so le privatna last tega društva. O tacih privatnih tablah pa vlada nima nič odločevati. Postave pa ni, ki bi mesto silila, da mora samo napraviti rapise ulic in tako upajo brnski Nemci, da jim ne bode treba napraviti dvojezičnih uličnih napisov. Bosna in Hercegovina. V petek prišli so v Serajevo skupni državni minister pl. Kallay, hrvaški ban grof Khuen-Hedarvary in ogerski poljedelski minister grof Bethlen. Na kolodvoru so jih vsprejeli general pl. Appel in načelniki oblastev. V Tuzli so bili meščani visokim gostom priredili ba-kljado. Pozdravil jih je župau in zahvalila sta se ban in finančni minister. V Zenici ogledali so papirnico in premogovnik. V Serajevu ogledali so bolnišnico, vladno pisarno, umetnoobrtni atelier, šeri-jatsko šolo in jedno mošejo. General Appel jim je priredil obed, h kateremu so bili povabljeni načelniki oblastev. General Appel se je pri obedu zahvalil gostom, da se tako zanimajo za napredek dežele. Zupan Kapitanovič je pozdravil goste, zlasti Samostan je velik in star. Sedanja vlada jim ga je vzela, a kupil ga je bogati angleški konvertit lord Ripon ter ga izročil redovnikom. V samostanu živi do 40 oseb. Pečajo se tudi s šolo. Zahvalivši se prijaznim in gostoljubnim redovnikom smo se peljali v Asisi. Najprej -smo obiskali cerkev sv. Frančiška, katero oskrbujejo minoriti. Tri cerkve so jedna na drugi. V spodnji počiva sveti Frančišek. Grob njegov je res veličasten. Po kratki molitvi smo stopili v srednjo cerkev. Zidana je v gotiškem slogu in v podobi križa. Ladije ima tri; okna so okusno slikana (barvena), stene pokrite s krasnimi slikami in kipi. Prijazni nemški pater nam je pokazal prt, v katerega je bilo zavito telo sv. Frančiška, del njegovih par, copate, katere je nosil po dobljenih ranah in pa kos Marijinega zavoja (Schleier). Poleg cerkve je velik samostan, kateri je tudi postal žrtva fr&masonske vlade. Slednjič jim ga je prodala. Od tod smo šli v cerkev sv. Klare. Tudi ta cerkev je zidana v gotiškem slogu. Zal, da je tako zapuščena. V njej počiva sveta Klara, Frančiškova sestra. Lepo leži, kakor da bi spala. Truplo je malo počrnelo. Pa sedaj spregovorimo dalje o našem bivanju v Ankoni. bana, načelnika sosedne, po narodnosti sorodne dežele, in pa poljedelskega ministra. Ban se je zahvalil, naglašajoč, da dežela hitreje napreioje, nego je on pričakoval. Minister Kallay se je zahvalil vojaščini, ki je največ pripomogla k napredku dežele. Iz Sarajeva odpeljali so se v Mostar. To potovanje je pomenljivo zaradi tega, ker spremljata Kallaya jeden ogerski minister in pa ban hrvaški. Morda je to v kaki zvezi z bodočo vredbo državnopravnih razmer teh okupovanih dežel. Poslednji čas se je mnogo govorilo, da se namerava v kratkem ta stvar vrediti. Ker potujeta po Bosni ban in ogerski poljedelski minister, smemo sklepati, da Mažari mislijo razmera tako vrediti, da Bosna in Hercegovina stopita v kako tesno zvezo z deželami krone sv. Štefana, bodi si, da se že spojita s Hrvaško ali pa dobita kako lastno avtonomijo. Srbija. Skupščini se je predložilo poročilo preiskovalnega odseka in bode te dni debata o tem, ali naj se tožijo bivši ministri. Te debate se udeležiti imajo pravico bivši ministri, ki pa bajč le toliko pridejo v skupščino, da oddajo neko skupno izjavo. V skupščini bi tudi vse zagovarjanje nič ne pomagalo. Da se sklene stvar izročiti sodišču, to je gotovo. Busija in Italija. Ii Rima se oporeka novici o zvezi mej Rusijo in Italijo. To oporekanje je vsekako bilo pričakovati, naj je na vsej stvari kaj resnice ali pa ne. Če je Italija Avstriji in Nemčiji za hrbtom sklenila zvezo z Rusijo, pač tega ne bode naravnost povedala. Zatorej po tem oporekanju ravno toliko vemo kot smo poprej. Vsekako je pa karakteristično, da nekateri ruski listi sedaj jako goreče priporočajo gospodarsko zbližanje Rusije in Italije. Italija ima svilo, vino, železo, stroje in kemične proizvode, katerih potrebujejo Rusi. Rusija pa more gledati, da dobi v Italiji trgovišča za svoje surovine in manufakturno blago. Ker gospodarsko približanje vsekako tudi nekoliko vpliva na politiko, zatorej smemo sklepati, da odnošaji mej Rusijo in Italijo niso najslabši. Povelišanje vojne sile na Francoskem. Povekšanje vojne sile v Nemčiji se še ni v dejanju izvelo, iu že premišljujejo na Francoskem, kako da povekšajo vojno moč. Na Francoskem je to tež&v-neje, nego v Nemčiji, ker pomanjkuje za vojaščino sposobnih ljudij. Število prebivalstva se vedno manjša, dočim v Nemčiji hitro narašča. Vojaški listi priporočajo, da se v orožju izurijo vse francoske pomožne čete. S tem se bode nekoliko opomoglo, da nemška vojna ne bode čezmerno presegala francoske. To se bode pa le deloma doseglo, ker pomožne čete se ne morejo primerjati z nemško nadomestno rezervo I. razreda, h kateri pripadajo ie taki možje, ki se bodo lahko porabili na bojišču. Vsekako se bode v kratkem francoska zakonodaja : pečala s povekšaujem vojne sile, toda dosti storiti I ne bode mogla, ker pri najboljši volji števila voja-j ških novincev ne bode več moč pomnožiti. Spo-; znanje lastne slabosti mora* vsekako nekoliko ohla-j diti francosko željo po maščevanju za poraze 1870. j (Dalje v prilogi.) Prišedši iz cerkve sv. Justine smo videli na desni strani cerkve veliko poslopje. V njem so dolgo let služili Bogu redovniki sv. Benedikta, a sedaj so v njem vojaki. Od tod smo šli skozi velikanski vrt, katerega dičijo sohe slavnih padovanskih mož in nekaterih papežev. Kmalu pridemo do »palazzo della ragione". Ta velikanska jgradba je bila postavljena v 13. stoletju. Stopimo v prvo nadstropje. Tu smo v svetovno-znani saloni, kateri ni enake po velikosti na celem svetu. Dolga je 324 čevljev, široka 108 Čevljev in visoka 56 čevljev. V njej smo videli lesenega konja, kateri je 24 čevljev visok. Dasi je velikan, se vendar kar zgubi v ogromni sobani. Komrj smo naredili par stopinj, smo že bili pred lepo hišo, v kateri se vidijo lepe umetnije. Največjo pozornost smo obrnili nekemu umotvoru. Iz enega kosa belega marmorja so narejeni zavrženi angelji. Na vrhu stoji nadangelj Mihael, podeč jih v pekel. Zelo se mu vpirajo. Na vsak način hočejo ostati v nebu, vendar Mihael jih nadvlada ter pahne v prepad. Tako umetnega dela nismo prej še nikjer videli. Kdor pojde v Padova, naj ne zamudi si ogledati tega umotvora. Dalje gredč smo ogledali škofovsko cerkev. Ravno so jo lepšali za slavnost, katera se je vršila Priloga 185. štev. »Slovenca" di\6 14=. avgusta 1893. leta. Kacih vspehov Francozi drugače nimajo pričakovati, kakor če dobd močnega zavezu.ka. Volilna reforma v Holandijl. V ho-landski zbornici vrši se te dni debata o vladni predlogi, s katero se vpelje občna volilna pravica. Kakor se pa kaže, so liberalci uajvečji nas. rotu ki razširjenju volilne pravice. Boj6 se namreč, da bi potem kapitalisti zgubili mnogo vpliva. Kakor povsod, so pa tudi v Holandiji poprej največ liberalci govorili in pisali za občno volilno pravico, ali sedaj, ko je stvar na vrsto prišla, se pa ustavljajo. Velik del katoliške stranke se pa odločno poteguje za razširjenje volilne pravice. Če se bode na Holand-skem volilna pravica razširila, bode za to v nemali meri zahvaliti katoliško stranko, ki se ne d& zbegati od liberalnih govornikov, ki kolikor je moč črne slikajo slabe posledice, ki bi jih občna volilna pravica imela. Šolstvo. Iz kranjskega okraja se nam piše: „SI. Nar." 178. številka prinaša iz Kranja dopis, ki se končuje s sedmimi pikami. S tem je gospod dopisnik menda hotel naznaniti, da si moramo več misliti, nego brati, ali pa želi nadaljevanja svojemu poročilu. Kot podpis one pike ne morejo veljati. Pač vemo, da bivajo tripični bratje, a sedempični nam niso znani. Da bi si bil on želel prilastiti pridevek: coccinella septempunctata, t. j. polonica ali božji volek, ki nosi sedem pičic, ni verjetno, kajti iz njegovega sestavka je lahko spoznati, da on ni kak omahljivec, kimovec ali kaj enacega, ampak odločen in če treba tudi rogovilast, kakor jelen na planjavi. V kozji rog, ali da ostanem pri prej imenovani plemeniti živali, v jelenov rog vgnal gosp. nadzornika in jedno pod nos je dal tudi gosp. okrajnemu glavarju. Toda šalo na stran, zdi se nam treba, gosp. dopisnika nekoliko zavrniti, semtertje v pojasnilo kako stvarico dostaviti. Poročila o konferenciji se ne dotikam, pač pa zanima odlomek: nekaj o taktu. Kaj je takt, vedo pevci, gosp. dopisnik pa še bolje. Čujte, kako piše: „V svojem poročilu priporočal je gosp. nadzornik učiteljstvu takt, a takoj dal sam slab vzgled, ko je prav po nepotrebnem jel vleči na dan osebnosti (katere? — niti jedne nismo slišali), izdal tajnost nekega uredništva ter se zaletaval v naše učiteljsko društvo" itd., potem sledi še nekaj koristnih naukov o taktnem vedenju. Kaj pa je v resnici zagrešil gosp. A. Žumer? Prav njegovo taktno ravnanje vam ni povšeči, gosp. sedempični bratec! V domačem krogu je hotel neko kočljivo zadevo poravnati, ni se maral po časnikih zagovarjati ali celo lasati, varovati je hotel ugled učiteljstva. Vaši gg. tovariši hvalijo njegovo previdnost, Vi pa ga napadate. Gosp. nadzornik je menil, da bo stvar z njegovim pojasnilom končana, a Vi jo z nova vlečete na dan. Kaj pa se je zgodilo tako imenitnega? SI. okr. učiteljsko društvo je priredilo veselico s plesom na večer pred tv. tremi čez dva dni. Padovanski vladika je posvetil v njej škofa za Konkordijo. Cerkev je velika in svetla. Popravka je v marsičem potrebna, a ni denarja. Istotako vpije po renoviranju škofovska palača. Od zunaj je zelo nečedna. Nihče bi ne verjel, da biva v njej višji pastir. Ko smo se vračali v stanovauja, smo prišli na trg Viktorja Emanuela. Tu ima velik spomenik iz finega marmorja. Jako oblastno gleda proti mirni Avstriji. Sploh vsi spomeniki v Padovi so obrnjeni proti naši državi. To ni brez pomena. — Okolu 7. ure zvečer smo se vsedli k večerji in potem šli počivat. Dne 21. aprila zjutraj ob 4. uri nas je potegnil naglič v Benetke. V pol uri smo bili že v Benetkah. Na postaji smo pustil svojo prtljago, si najeli veščega vodnika ter šli po mestu. Vse je še mirno počivalo. Ozke ulice bile so prazne. Za jedno uro smo dospeli do jezuitske cerkve. Tukaj smo maševali, a romarji so prejčli sv. obhajilo Oo. jezuiti so bili prav prijazni. V srce so se nam smilili, da je tudi njim vzela vlada samostan tik cerkve. Ubogim redom, ki se morajo stikati po hišah, v njih samostanu so pa vojaki. Kolikor smo mogli videti in zvedeti, niso mnogo stale laškega kralja vojašnice. Niti ene ni- Kralji, nekateri so ugovarjali, toda višila se je. Povabljen je bil gosp. uadzorn:k, kateri pa ni prišel. Radi tega je bila vrženi bomba v Ljubljano, ki pa je šla mimo brez zlih nasledkov. Razpočila se je še-le v „Popotuikuu, glasilu „Zavezeu. Gosp. A. Žumer ni maral v kakem časirku odgovarjati. Prav taktno je pojasnil svoje stališče v koutereuciji. Naše ljudstvo praznuje tri sv. večere: pred Svetim duevom, pred Novim letom, pred Sv. tremi Kralji. Te večere veselice niso primerne, zlasti ako so združene s plesom. Gg. prireditelji naj bi torej imeli nekoliko več takta, malo bolj se ozirali na verski čut ljudstva ter si za veselico, ako jo hočejo imeti, izbrali kak drug večer. Pojasnilo ali opravičenje je bilo prav stvarno in dobrohotno in kot tako tudi sprejeto. Le gosp. dopisnik je menil, da mora malo roge pokazati. V verskih zadevah od nikogar ne potrebuje nobenega poduka. Potem gosp. dopisnik dregne še gosp. okrajnega glavarja. „Glavna vsebina (njegove napitnice) je bila vkljub temu, da so sedeli pri sosedni mizi gostje neučitelji, ,leidige Disziplinarfiille' prejšnjega leta . . Gosp. okr. glavar je govoril premišljeno, taktno. Gostom neučiteljem se ni bilo treba pohujševati. Vsakdo, pisalec teh vrstic, kakor tudi Vi g. „NarodovJ dopisnik, se rad pridružuje njegovi želji, ki jo je proti koncu govora izrazil: Bog daj, da bi neljube disciplinarne preiskave sčasoma popolnoma prejenjale! Fiat!__ Cerkveni letopis. Zlata maša stolnega prošta mil. g. dr. L. Klofutarja. Jutri obhajal bo v stolnici ljubljanski mil. g. stolni prošt dr. L. Klofutar ob 10. uri pontifi-kalno in ob enem svojo zlato mašo. Dolgo vrsto let, pol stoletja deloval je mil. g. prošt neumorno v prospeh ljubljanske škofije in zato se ta dan po pravici raduje vsa škofija ljubljanska ter hvali Boga, da je dal mil. g. zlatomašniku dočakati zlate maše, katere do sedaj ni še dočakal nobeden ljubljanskih stolnih proštov. A tudi čez meje naše škofije sega radost ta dan, kajti mil. gosp. zlatomašnik je vzlasti s svojim književnim delovanjem daleč po svetu na okrog proslavil svoje ime. Dr. Leonard Klofutar porodil se je v Tržiču dne 6. novembra 1. 1819, v mašnika pa je bil posvečen 27. julija 1843, dovršivši z odliko svoje študije. Po ordinaciji imenovan je bil jza adjunkta v semenišču in njegovo imenovanje je bilo potrjeno odlokom c. kr. ilirskega gubernija z dne 11. avgusta 1. 1843. Prihodnje leto vsprejet je bil od cesarja v višje duhovniško izobraževališče pri sv. Avguštinu na Dunaju, kjer je vstopil koncem meseca septembra 1. 1844. Tudi tukaj odlikoval se je v študijah ter je bil 28. maroa 1. 1847 promoviran doktorjem bogoslovja. Povrnivšega se v domačo škofijo pošljejo z dekretom z dn3 14. junija 1. 1847 za kapelana v Dob, od koder je bil zarad bolehnosti na lastno prošnjo premeščen dne 30. septembra 1. 1847 v smo videli, katero bi bila sezidala vlada, temveč vse so bivši samostani. Ko smo se poslovili od prijaznih jezuitov, smo šli dalje tik morja. Najedenkrat zagledamo dva pa-robroda polna vojakov. Sli so na vaje. Muziko so si delali s staro harmoniko, prav za prav dishar-moniko. Zraven so tndi peli, a tako otožno, da smo še mi vsled tega postali otožni. Ubogi Humbert, smo si mislili, ti junaki ti ne bodo rešili kraljestva, ako kaj vskipi. Skoraj smo se bili že utrudili, ko smo prišli na trg sv. Marka. Po krasoti in bliščobi je gotovo prvi za trgom sv. Petra v Rimu. Od treh stranij ga obdajajo krasne palače, od četrte pa velikanska cerkev sv. Marka. Ta cerkev spada k najlepšim in najbogatejšim hišam božjim na svetu. V njej vidiš obilo zlata, srebra, marmorja, dragih kamenov in umetnije. Njena vrednost se ceni nad 240 milijonos mark. I Zunaj in znotraj prilikuje krasnemu dragocenemu zakladu. Zuotraj je ozaljšana z mozaiki. Vendar je zelo zakajena. Treba bi jo bilo popraviti. Ali 8 čim? ' Avstrijskih vojvod ni več v Benetkah. Veliko so | oni dali za lepoto te cerkve in drugih cerkva, dokler j je k nam sptf&ala beneška Lombardija. Teh sedaj I ni, a laška kraljeva družina nima denarja za cerkve. ' (Konec sledi.) Smartin pri Kranju. To službo je nastopil 24. oktobra istega,leta ter jo opravljal do jeseui 1. 1849. Od leta 1849 že je tudi prosiuodalni eksaminator. Po smrti bogoslovnega profesorja Vrbaua Jerina bil je z odlokom z dne 7. septembra 1. 1849 imenovan suplentom za stolico nove zaveze na bogoslovnem učilišču; z najvišjim odlokom z due 7. januvarija 1. 1850 pa mu je cesar podelil pravo profesuro omenjene stroke. Okoli 1. 1860 imel je skozi 5 in pol let nemške krščanske nauke. V priznanje njegovega slovstvenega delovanja odlikoval ga je kne-zoškof Jernej 20. aprila 1865 s tem, da ga je imenoval pravim konzistorijalnim svetnikom. Pri škofijskem sodišču zavzema mesto fiskalnega promo-torja. Leta 1869 18. maja imenovalo ga je mini-sterstvo za uk in bogočastje provizoričnim okrajnim šolskim nadzornikom za mesto in okolico ljubljansko. I1', leto bil je'prov. okrajni šolski nadzornik in duhovni član c. kr. mestnega šolskega sveta ljubljanskega. Z najvišjim sklepom z dne 8. decembra leta 1869 je bil imenovan častnim kanonikom. Deloval je tudi kot zastopnik cerkve v okrajnem šolskem svetu mesta do 13. decembra 1. 1875, ko je bil imenovan članom c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko (ker je dr. Pogačar postal škof), in je od tistega časa vedno zastopnik cerkve v dež. šolskem svetu (ter je sedaj najstareji član.) Knezoškof Pogačar imenoval ga je dnd 7. januvarija leta 1876 vodjo bogoslovnih ved na bogoslovnem učilišču, kateri posel opravlja do danes. Z najvišjim sklepom Nj. c. kr. apostolskega Veličanstva z dne 24. oktobra leta 1882 podeljen mu je bil v priznanje njegovega mnogoletnega, jako zaslužnega delovanja vitežki križec Franc-Josipovega reda. Sv. oče podelili so mu duč 28. julija leta 1888 stolno proštijo v Ljubljani. Glede književnega delovanja omeniti nam je, da je izdal leta 1862 komentar v evangelij sv. Janeza. Ta knjiga izide letos v drugi zboljšani in pomnoženi izdaji, kot lep spominek nove maše. — Leta 1866 je vredil komentar v evangelij sv. Mateje; leta 1878 so izšle „Svete listne bukve katoliške cerkve"; leta 1880 komentar v pismo sv. apostola Pavla do Rimljanov ; leta 1892 komentar v evangelij sv. Marka in sv. Lukeža. — Poleg tega je sestavil za šolo u v o d v s v. p i s m o N. Z. ter pomnožil izdajo z litografijo. Jednako je sestavljal za šolo komentarje v druge liste sv. Pavla, posebe do Hebrej-cev, Galačanov, do Timoteja, Tita itd. Iz tega kratkega posnetka razviduo je neumorno delovanje zlatomašnikovo. Poleg tega moramo omeniti, da je na 6totine lepih cerkvenih slovesnostij gosp. zlatomašnik opravil po Slovanskem, ter pri takih prilikah rad in vzgledno oznanoval besedo božjo. Dal Bog, da tako neumorno deluje še v prihodnje, dokler je božja volja. In da bi to še dolgo bilo, to je uaša iskrena želja in prošnja, katero izjavljamo vzlasti jutri ob slovesni zlati maši njegovi! Na mnoga leta! Birma v Vitanju. Iz Vi tanj dne. 4. avgusta. V našem navadno samotnem kraju bilo je dne 31. julija in 1. avgusta nenavadno živahno in veselo. Dasiravno delavnika, je vendarle počivalo delo, trumoma so prihajale krepke postave Pohorcev po vseh stezah in potih v prazničnih oblekah nizdolu, topiči so veselo pokali in od zvonikov je odmevalo melodično pritrkavanje zvonov. Bila sta pa res prekrasna, nam domačinom nepozabljiva dneva! Obiskali so nas namreč slavni rojak našega okraja, naš premilostljivi gospod knez in škof Mihael, da bi delili otročičem zakrament svete birme. Vse strasti, vsa narodna nasprotstva so počivala, trg, kakor okolica nista opustila ničesar, kar bi utegnilo povzdigniti kras slavnostnega vsprejema in jasno izraziti našo srčno vdanost in pokorščino višemu pastirju. Na hišah in v zvonikih so plapolale zastave, postavilo se je mnogo slavolokov s primernimi napisi, hiše in kapelice so bile ozaljšane s cvetjem in te-lenjem, s kratka — vse je bilo prazoično in svečano v dan prihoda. Nestrpno je pričakovala mnogobrojna množica ljudstva zbrana pri glavnem slavoloku t velečastito domačo duhovščino in občinskimi (»stopi prihod vladike. Vsprejem se je vršil dostojno in lepo. V | imenu župnije pozdravili so premilostljivega gospoda ' kmza iu škofa domači vlč. g. župnik, v imenu trga , župan iu v imenu šolske mladine deklica, ki je kaj srčno in ljubko izvedla svojo nalogo. Vsem so se škof zahvalili pr.jazno in očarali so navzoče se svojim uljudnim, prijaznim vedenjem. Na to se je pomikala v dolgi vrsti procesija k cerkvi Matere Božje, katero je neumorno trudoljubivi vlč. g. župnik tako lepo prenovili, da so jo škof sami imenovali „jedno najleiiših rož izmej cerkev lavantinske škofije". Je j pa tudi res krasna, posebno presbiterij, katerega je kaj spretno ozaljšal z lepimi slikami znank italijanski slikar Brollo. Tukaj so škof izpraševali šolsko mladino, ki je tako izvrstno odgovarjala, da so bili ž njo, kakor tudi drugo jutro z odraščenimi, ki so se pokazali isto tako dobro pripravljene, jako zadovoljni, kar so tudi izrekli javno. Posebuo dober vtis pa je moralo napraviti na paznega opazovalca, da niso ljudje hiteli kar v gručah pri vseh cerkvenih vratah ven, ko se je pričelo izpraševanje, ampak da je ostala velika in jako prostorna cerkev i tedaj napolnjena. Na večer so goreli ua najvišjih mestih župnije prekrasni, veliki kresi, ki so daleč okrog kazali, kako imeniten gost se je blagovolil nastaniti za ta večer v našem bornem kraju. Nepozabljive bodo pa vsem faranom ostale prekrasne besede, katere so premilostljivi gospod knez iu škof, ki so znani kot izvrsten govornik, polagali vsem na srce v svoji prelepi pridigi. Marsikakemu tudi manj čutečemu so zaigrale solze v očesih, čemu se ni čuditi, vsaj so bile besede tako mile in blage, primere tako globoko zajete iz našega družbinskega življenja in opomini tako očetovski in resni. „Nikdar in nikjer se ne smemo sramovati svoje svete vere, vsigdar pa moramo možato in brez strahu zagovarjati to, kar smo obljubili pri svetem krstu in ponovili pri sv. birmi". Kaj bi bilo pač primernejšega za naš kraj, kjer importirani pogubni nemški liberalizem skuša svoje strupene nauke vrivati v srca našega do sedaj neokuženega ljudstva, mu vzeti vero in milo materno besedo. Zaveden katoličan pa bode gotovo tudi vedno zaveden narodnjak, ter z isto gorečnostjo in brez-ustrašenostjo, s katero bode vedno očitno kazal svojo katoliško zavednost tudi povsod branil in zagovarjal pravice naroda svojega. Po propovedi so pa delili škof 454 otročičem zakrament svete birme, vsemu vernemu ljudstvu so pa podelili apostoljski blagoslov. S tem se je zavr-šila prelepa cerkvena slavnost! Popoludne so nas pa zapustili škof za dolgo vrsto let! Bog jih ohrani še mnogo let zdravega in čilega v težkem pastirskem poslu v prospeh svete katoliške cerkve in blaginjo naroda! Katoliški shod v Čikagi. O priliki čikaške razstave se sestanejo katoli-čanje severne Amerike v posebnem shodu. Shodu bo ta-le vspored: 1. Socijalno vprašanje Ee stala, ki je ima sv. Oče v okrožnici o delavskem vprašanju) „de conditione opificum". 2. Vprašanje o vzgoji. 3. Neodvisnost sv. Stolice. Socijaliic stvari. Loža in židje. Ni dolgo, kar smo v uvodnem članku dokazovali, kako si je židovstvo v loži pridobilo največjo oporo. Danes prijavljamo svojim bralcem za to sijajen dokaz. Radikalni poslanec francoske zbornice [e izstopil iz framasonstva. Ob tej priliki je izdal sledečo izjavo: „.I a k o m i j e ž a I, da sem pripadal družbi, ki ima z redkimi izjemami samo Žide v svoji sredi, ki seokoriščajo z republiko vsvoje svrhe, inpaoporti-niste, ki so neprijatelji demokracije". Zlata je vredna ta izjava ne sicer za nas in za vse zavedne katoličane; saj smo mi že zdavna o tem prepričani, pač pa za vse tiste, ki uočejo poznati peklensko-zlobne smeri židovske lože in vseh strank, ki so od nje odvisne. Bivši framason pise tako in sedaj je celemu svetu odkrita še jedua skrivnost framasonstva, da namreč židje tudi ž njim delajo zase — kupčije. Liberalizem je dete ložino in tudi ž njim so delali Abrabamoviči izvrstne kupčije in jih še delajo. Doklej? — Dokler ne izpregledajo narodi brezdna, ki si je v svoji slepoti sami kopljejo, dokler se ne vrnejo k božji, mej človeštvom vedno 2 blagoslovom delujoči javni družbi — sv. cerkve. Družbe sv. Cirila in Metoda i redna VIII. velika skupščina dne 26. julija 1893 ; v Sežani na Krasu. VII. Poročilo tajnikovo. Izveslje tajništva slOve: Slavna skupščina! Velecenjene dame, častiti rojaki! 1. Zgodovina o razvoju slovenskega šolstva v deželah, koder bivajo Slovenci, spričuje | skoro na vsakem listu, da je ono moralo hoditi po trujevi poti, predno si je priborilo v domovini in pri sorodnih narodih tisti ugled, ki je posledica dobro vravnane šole na zdravi katoliški in narodni — ali splošno na pedagogični podlagi. Če se ozremo po svoji domovini, žal, zapazimo, da te tu znamovane krepke podlage še pogreša naše šolstvo — osobito ob periferiji našega ozemlja. Ondi še ne morejo prodreti pravi pedagogični principi, priznani od vseh šolnikov-strokovnja-kov vseh kulturnih narodov, v ljudske šole, ker se jim ovira n a t o r n o pravo materinega učnega jezika; v take obmejne šole po našem ozemlju, kjer faktično — pošten tujec bi to komaj verjel — učitelj ne umeva učenca, otrok ne umeva vzgojitelja, ko ta ni zmožen slovenščine. (Res je!) Slovenskim rodoljubom, gledajočim to nenaravno prikazen, jo krvavelo srce in še krvavi; premišljevali so, kako bi bilo pomagati. Svetopisemski rek: »Množica se mi smili" vzdramil je tudi njih; množica — slovenskih otrok, ki po obmejnih mestih, trgih in vasuh ginevajo za slovenstvo, — se nam smili; zato smo sklenili takej zapuščeni mladeži, ki je zoper svojih starišev iu svojo voljo v največji nevarnosti izneveriti se svojemu rodu, sami pomagati, dasi smo se zavedali ogromnih žrtev, ki jih bo zahteval ta vzvišeni smoter. Tako se je porodila, kakor veste čč. skupščinarji, šolska družba sv. Cirila in Metoda. Njej velja svetopisemski klic: „Poberite kosce, da konca ne vzamejo!" — o, ne samo kosce, nego trume slovenskih otrok zberite in pošljite v svoje slovenske šole, povsod, kjer so oni le pastorki, mej inorodnimi otroci v drugojezičnih šolah. Je-li se je pa naša družba odzvala tej srčni želji vseh pravih domoljubov in rodoljubkinj? (Je!) Je-li vodstvo, katero danes že osmič v svoji prvotni celoti stopa pred Vas, čč. skupščinarji in družbeniki, prav pojmilo ter izvrševalo svoj nalog: je-li oprav-dalo zaupanje, katero ste mu tekom let poverili ? (Je! je!) Je-li ono v zmislu družbinih pravil res pospešovalo pri nas katoliško narodno šolstvo? (Jo, vzorno!) Vodstvenemu izvestitelju je čast, vse to nekoliko pojasniti ter družbo pokazati, kakoršna je, kar mu je z ozirom na odmerjeni čas mogoče storiti le v glavnih potezah; čč. skupščinskim zastopnikom pa je prostost in dolžnost soditi o družbinem delovanju. - Vodstvene aeje. 1. Leto za letom raste ugled naše družbe, to spričujejo mej drugim i skupščinske slavnosti, ki so po zatrjilu naših časnikov postale pravi narodni p r a z ni ki. (Istina!) Tako je tudi lanska skupščina dne 28. julija v Postojiui vsled požrtvovalnosti on-dotnih narodnih društev in posamnih rodoljubov tako lepo uspela, da je vsem udeležnikom ostala v naj prijetnejšem spominu. (Slava jim!) Poročilo o njej itak najdete v družbinem Vestniku VI. Tedaj je bila v vodstvu zopet potrjena izstopivša tretjina odbornikov, ki so se sošli k j e d n a j s t i m sejam, da rešijo družbine zadeve. Prva te upravne dobe ali LIX. seja je bila dne 5. avgusta 1892, v kateri se je vodstvo konstituiralo kakor prejšnja leta; le v ožji odbor v zmislu § 18. glavnih pravil se je mesto člana Ivana Hribarja radi njegovih pogostnih odsotnostij v službinili zadevah privzel vodstveni ud dr. Karol vitez Bleiweis-Trste-niški. LX. seja dne 24. avgusta je bil sestanek ožjega odbora. LXI. dne 30. avgusta LXII. 26. oktobra LXIII. 23. novembra 1892. LXIV. 4. januvarija 1893. LXV. 8. februvarija. LXVI. 1. marcija. LXV1I. 20. aprila. LXVIII. 30. junija iu LXIX. pa 5. julija ua blagdan družbiuih sv. zavetnikov. Kaj se je obravnavalo in kako ukrepalo, razvidno bo vsaj deloma iz naslednjih podatkov. Dnevne novice. V Ljubljani, 14. avgusta. (Dolenjski železnici) Na progi Ljubljana-Gro-suplje-Kočevje se dela bližajo koncu. Vodne pri- piave so gotove, sedaj delajo priprave za menjavo tirov. Dovozui poti na kolodvore so dodelani, brzojavna žica je tudi skoro povsod že napeljana. Glavni tirovi po kolodvorih so položeni, samo nekaj stranskih tirov še maijka, ali se v kratkem položi. Sedaj so tri lokomotive pri delu. Tudi proga Grosuplje-Novomesto Straža je že do polovice dodelana. Stražnice so dozidane iu pa dovozne ceste so narejene. V predorih se delajo oboki. Poslopja na kolodvorih so že pod streho. (O celjskih Slovencih.) „Vaterland"u se brzo-javlja v soboto ta-le zutmenita vest iz Celja: „Pri tukajšnjih Slovencih vzbuja mučno začudenje razglas, da bo sodelovala godba 87. pešpolka pri ju-teršnji gasilski slavnosti, ki jo prirede nemški naci-jonalci na prostoru okrašenem z zlato-rudtče-žoltimi barvami; sodelovanje pri slovenskih slavnostih pa je vojaškim godbam prepovedano. (Novice.) Iz Idrije dnd 13. avgusta. V naročje sv. katoliške cerkve se je povrnil danes, dvanajsto nedeljo po Binkoštih med slovesno sveto mašo tukajšnji c. kr. ključavničar Janez Sorman. Porodil se je dne 6. decembra 1868 v vasi Kluk blizu Podč-brada na češkem in bil ondi krščen po evangeljsko reformiranem obredu. Najstarejši ljudje v Idriji ne pomnijo enakega dogodka — umevno je torej, da se je kazalo veliko zanimanje za nenavadne svete obrede. — »Jeruzalemski romar" je prišel včeraj tudi v Idrijo, ogledal si jamo in potem je fotografiral tropo rudarjev pri rovu sv. Barbare. Na Bru-ševši so si marljivi rudarji sezidali majhno kapelico in v njo včeraj prinesli podobo naše ljube Gospe. — Bolezen nas še sedaj ni zapustila, tudi pri Fari je dovolj bolnikov in mrličev. (Toča.) V četrtek popoldne nastal je naenkrat na Goriškem velikanski vihar. Ljudje še dežja niso pričakoval', a vsula se je s silnim šumom toča tako gosta in debela, da je uničila na nekaterih mestih solkansko polje popolnoma. Pogazila je ajdo, trgala še nezrelo grozdje in oklestila turšico tako, da se opazovalcu mora užaliti srce. Že dolgo ni bilo tako lepo solkansko polje, kakor letos. Sedaj pa rosi oko lastnikom, pokopan je trud pridnih rok, splavala je po vodi nada dobre letine. Revščina in lakota zija nasproti nesrečnim Solkancem. Ubogi ljudje. (Biciklisti na pokopališču.) Poroča se nam: V zadnjem času pričelo se je športno gibanje celo na posvečenem kraju, namreč na pokopališču. Vaki dan imel je obiskovalec ranjih umrlih priložnost občudovati gibčuost brhkih biciklistov. Dotičniki, na nepristojnost tega opozorjeni, imeli so takta dovolj in upati je bilo, da se ne ponovi več ta neprilika. A zadnjo nedeljo, ko je bilo pri pokopališčni kapeli cerkveno opravilo in vsled tesnosti prostora ni mogla vsa množica v cerkev, pripelje se pomagač pri raz-telescnju mrličev v službenem potu na biciklu na cerkveno dvorišče in vzlic prepovedi od pristojne osebe, gugal se je dotičnik do mrtvašnice. Oprosti naj se mi izraz „gugal", kajti videlo se je, da mu umetnost vozarenja na biciklu ni bila prirojena', ampak si jo je skušal na oglajeni pokopališki cesti še-le prisvojiti. Pričujoče ljudstvo dalo je duška svoji nevolji z glasnim mrmranjem. Vprašam tedaj, ima li omenjeni predrznež posebni privilegij za vozarenje po pokopališču, ko se vendar gospoda zdravnika, po istem opravku na pokopališče prišedša, nista bala korakov, na pokopališču storjenih? (Iz Žužembrega) se nam poroča: Dne 10. t. m. je lOletna Terezija Černe iz Stavče Vasi, žu-žembreške župnije zakurila na paši. Kar se ji vname obleka in bila je naenkrat vsa v ognju. Ravno je šel mimo g. sodnijski adjunkt Senčar, ko začne dekle vpiti. Trudi se, da bi jo rešil iu gorečo obleko pogasil, ter si pri tem dokaj opeče roke. A dekleta ni mogel reš:ti. Vsled opekline je nekaj ur potem, ko so jo prinesli domu, izdihnila svojo dušo. (Mila prošnja.) Jaz Janez Nepomučan, muče-nec in slovansk svetnik, lepo prosim, da se me kdo usmili ter mi na mostu čez Kamniško Bistrico pri Viru oskrbi čez toliko časa vendar že novo levo roko in spodobno obleko. (Premeščen) je c. kr. avskultaut g. dr. Anton Poršič iz Gorice v Rovinj. (Utopljenec.) V četrtek ob ll1/,. uri predpol-dne našli so v Soči pri Zdravšini utopljenca, dozdevno 45 let starega, vsega oteklega. ' Sodi se, da je bil v vodi 10—12 dnij. Je li nesreča ali samomor, se ne (Nesreča.) Iz Davče se nam poroča: Jemčev pastir, mlad dečko, je lovil na paši telička, ki mu je hotel uiti. Ob smerekovem porobku se je izpod- taknil iu padel tako nesrečno nanj, da se je pri tej priči iztaknil oko. (Dnbovne vaje za učiteljice) Kakor v drugih večjih mestih, na Dunaju, v Gradcu in drugod, tako se bodo prihodnji mesec tudi v Ljubljani napravile duhovne vaje za učiteljice. Z Zagrebu n. pr. se jih je zadnji čas udeležilo okoli 80 gospodičin. V ta namen imel bo čast. o. L o i n g e r iz družbe Jezusove v uršulinskem samostanu duhovne vaje. Začele se bodo v nedeljo, dnč 6. septembra, ob 6. uri zvečer, in končale se bodo v četrtek zjutraj. One gospodičine učiteljice, ki se jih bodo udeležile, bodo imelo stanovanje in hrano v samostanu te dni. Zato naj se pa oglase o pravem času uršulinski gospej materi Antoniji Murgelj. (Nesreči.) Pri Ratečah se je ponesrečil predvčeraj Janez Tome, mladenič iz Dravelj. Padel je pri vajah črez skalo in se do smrti pobil. — Na Bledu je včeraj utonil mlad trgovski pomočnik iz Ljubljane. Skočil je pri kopanju z deske v vodo in ni ga bilo več nazaj. Izvlekli so mrtvega iz vode. (Radovljiški gasilci) so si izvolili po smrti r. g. Klinarja za načelnika g. Frid. Romana. Uveli so pri tej priliki slovenski velilni jezik. (VI. shod zaveze gasilnih društev kranjske dežele) vršil se je včeraj, dne 13. avgusta t. 1. dopoldne v ljubljanski mestni dvorani z nastopnim dnevnim redom: 1. Pregled pooblastil; 2. poročilo o poslovni dobi; 3. poročilo o blagajničnem stanju; 4. poročilo računskih pregledovalcev; 5. sklepanje o načrtu uovega občnega službenega reda za gasilna društva kranjska; 6. volitev in določitev kraja za prihodnji shod zaveze gasilnih društev kranjske dežele; 7. posebni nasveti. — Zaradi pomanjkanja prostora bodemo obširneje poročali o tem prihodnjič. (Božja pot k sv. Roku v Dravlje.) V Dravljah na božji poti sv. Roka se opravlja služba božja v nastopnem redu: Na veliki Šmaren popoldne o 5. uri pridiga in litanije. Na sv. Roka dan o 5. zjutraj pridiga in potem slovesna sv. maša. Ravno tako ob 9ih. Med tema opraviloma so navadno še kake druge sv. maše. Popoldne o 5. litanije. V nedeljo po sv. Roku zjutraj ob 0. sv. maša z pridigo in ob 10. ravno tako. Popoldne o 5. litanije. Ljubljančanje pridejo s procesijo v ponedeljek po nedelji sv. Roka okoli 2. ure ter imajo pridigo in več sv. maš. Društva. (Tridesetletnica kranjske čitalnice) vršila se je včeraj ob izredno ugodnem vremenu prav slovesno. Udeležilo se je slavnosti mnogo narodnih društev z zastavami in obilo občinstva. Došle goste pozdravil je na kolodvoru predsednik kranjske čitalnice g. notar G 1 o b o č n i k , zahvalil se je v imenu vseh starosta Sokola ljubljanskega. Po pozdravu odkorakala so društva na čelu jim domžalska godba in mnogobrojno občinstvo v sprevodu proti z mnogobrojnimi zastavami okrašenemu mestu; pred mestno hišo pozdravil je došlece g. župan Šavnik v imenu meščanstva starodavnega narodnega mesta Kranj, gospodičina Š a v u i k o v a pa je okitila zastavo oslavljene kranjske čitalnice s prekrasnim srebrnim vencem, darom ondotnih Slovenk. Po 2. uri pričel se je v gostilniškem vrtu g. Petra Majerja banket, katerega se je udeležilo nad sto oseb. Po mnogih pozdravih iu zdravicah bil je banket zaključen še le po 5. uri popoldne. Po banketu je bila telovadba na mestnem trgu, katero je gledalo mnogoštevilno občinstvo, po telovadbi pa so odkorakala društva proti pokopališču, kjer so položila vence na groba pesnikov Prešerna in Jenka. Zvečer ob 8. uri bil je koncert, kateri je trajal do 11 ure zvečer; ob istem času odpeljal je navlašč zato prirejeni posebni vlak slavitelje proti Ljubljani. (Družba sv. Cirila in Metoda) je prejela nastopne darove: Slavno vredništvo »Slovenskega Naroda" je izročilo 2868 kron, nabranih od dne 29. maja do 12. julija in izkazanih v 121. do 157. številki. Na posamezne kraje, odnosno posamezne darovalce, se imenovane prve krone razdeli tako-le : Stari trg 28, Trst 2, Ljubljana 3, Mally 20, Zagorjau 10, Žalec 18. Št. Jernej 21, Ljubljana 9, Trst 1 itd., Vrhnika 60, Zagorje 31. Krško 24 itd., gostilna „Lloyd", Žužemperk i. dr. 74, Zagorjan-Auer, desetorica i. dr. 44, Brežice 46, posamezniki 11, Črnomelj 30, Zatičina 35, Iv. Božič 10, Urek 25, posamezniki 12, gospa Vršeč v Sevnici 50, St. Jurij 24-30, Loški Potok 6, posamezniki 6 30, Ptuj 43, Ribnica 41, Sava 8, Postojina 100, Ljubljana 101, Litija 68, Kamnik,2530 itd., Borovnica 35, Cerklje 18, posamezniki 8, Kranj 101, Novo Mesto 51, Dunaj 20., Selce 10, Vrhnika 50. Kranj 10, posamezuiki 4, Železniki 20, Lož 15, Šmartno 10, Kranjska Gora 22, Kostanjevica 6, Novo Mesto 109, Ljubljana 10, Šmarje 38. Forte (Nordpol) 55, drugoletniki 10 itd., Litija 29, dva tujca 10 itd., Celje 20, Ploj 16 itd.. I. V. 20, Postojina 7, Celje 100, Metlika 30, Krisper 20. Karlovec 15, Celovec 40, Brežice 8, Slovenija 20 36, Narodna gostilna 14, Loka 207, Kamnik 27, Št. Pavel 40 itd. — Šent-jakobsko-trnovska ženska podružnica v Ljubljani nam je poslala 350 gld. 89 kr., t. j. znesek veselice dne 18. rožnika in darovane prve krone z željo, da se vpiše trikrat kot pokroviteljica. Lep vzgled požrtvovalnega domoljubja, v katerem se odlikujejo tudi postojinske, tržaške in vedno delavne litijske Slovenke 1 Za postojinsko žensko podružnico nam je poslala gospa Josipina Kraigher 214 pld., in sicer 100 gld. pokroviteljine in 114 gld. udnine, za tržaško žensko podružnico nam je izročila g. Ljudmila Mankoč 170 gld., in sicer 100 gld. pokroviteljine in 70 gld. udnine, in že četrto pokroviteljino so poslale litijske in šmartinske Slovenke, katere zastopa kot četrta pokroviteljica g. Ivana Knafl.č. In tudi šentpeterske domoljubkinje v Ljubljani ne zaostajajo za šentjakobskimi: poslale so 100 gld., da se vpiše njih podružnica za pokroviteljico. — Pokrovitelji z zneskom 200 kron so postali: Čč. gospodje bogoslovci leta 1892/93, g. Fran Jurca, vele-tržec v Postojini in »novomeški samci". — Pred. sednik podružnice Zatičina-Višnja Gora-St. Vid, gospod notar Pirnat, nam je poslal kot podružničen donesek 100 gld. — Za sežansko podružnico nam je poslala g. Mici Mahorčičeva 97 gld.; prve krone pa so darovali v Stžani; Frauja Gulič, Nežika Štolfa, Nežika Pitanic, Ziuka Širca, Mici Mahorčičeva, Ko-j sovel, Kante, Rajmund Mahorčič, Kanobl, Detton-, Hren, Mankoč, dr. Ribat, Gerbtc, Batistig, Leban, rodoljub-idealist, narodna žena po 1 krono, Marija Pregl, Patina Resman, Hrašovec, dr. Ostertag po 2 kroni, puščica v gostilni Jožefa Štolfa 3 gld. 40 kr., v kavarni Dolenčevi 7 gld. 65 kr., pri družini 1 Mahorčičevi 6 gld. 17 kr., vesela družba v Divači j 14 kr., vesela družba v Sežani 12 kr. — Prvo-; mestnik litijske podružnice, č. g. Jernej Zupančič, ■ nam je poslal 90 gld. — Društvo učiteljev v kam-; niškem okraiu je pristopilo družbi kot pokrovitelj; : doplačalo je namreč 66 gld. k lani v ta namen poslanim 34 gld. — Šišenska podružnica nam je iz,-rcčila kronin dar 130 kron kot dohodek veselice na Koslerjevem vrtu. — Vredništvo »Mira" nam je izročilo 115 krou, izkazanih v 15. do 19. št. (Vsega vkupe je dosedaj nabral »Mir" 365 kron.) — Vredništvo „Primorskega lista" nam je poslalo 33 gld, ; nabraniU za našo družbo in v listu izkazanih. — ! V Trnovem in Ilirski Bistrici so darovali prve krone: : vč. g. dekau J. Vesel, čč. gg. Možina, Ferjančič, Rudolf, Bile, gospa Ivana Valeučič, A. Kovač, Tomšič, M. Hodnik, Josipina Kranjec, Jos. Tomšič, Ličan, Samsa, Barbier, nadučitelj Zamik, učiteljica, Bizjak, Terezija Benigar, Fr. Valenčič, Fr. Benigar, Stibil, Trnovski, H. Perkan, Zagorje, Fischer po 1 krono, g. Marija Souvan, učiteljica, Prosen in drugi neimenovani po 2 kroni, Brinšekova hiša dve kroni 20 vin., gospa Bachmann 4 krone, vsega vkup 45 kron, katere je nabrala in družbi poslala g. Franjica Brinšek. — G. Fr. Šetina v Črnomlju je poslal 33 kron; poleg zadnjič imenovanih so darovali po 1 krono: Fr. Sušteršič, Avg. Kune, M. Pavlin. Vč. g. Fr. Šervicelj, komendator na Reberci, je daroval 20 kron, vč. g. Šimen Muden, župnik v Železni Kaplji, 11 kron, skupaj 31 kron. Gospod Fr. Hrašovec, blagajnik graške izvanakademiške podružnice, nam je poslal 24 kron; darovali gospodje dr. Klasime, B. Kozbek iz Lipnice, Jerovšek po 2 kroni, gospa Gale, g. Dolžan, gdč. Š. Prus, gdč. R. Prus, Groznik, Razlag, Neimenovana, gg. Ljubeč, Hauptmann, Zelezinger, Lupša, Volkovič, Žohar, Resman, F. H., Neimenovan, drd. Majer, Rojnik po 1 krono. — V Mariboru so darovali prve krone: g. dr. Medved 10 kron, gg. M. Cizel, profesor Jerovšek, profesor Matek, prof. Koprivnik, nadučitelj Nerat, ravnatelj Schreiner po 1 krono, č. g. Jožef Sigi, kapelan v Kamnici, 1 fifld., vesela družba j 70 kr., druga vesela družba 30 kr., vsega vkup • 10 gld., ki nam jih je poslal gospod nadučitelj ; Nerat. — Obrtno pomočno društvo nam je dovolilo ' pri občnem zboru 10 gld. darila. Dalje so še daro-| vali: Mlade ljubljanske rodoljubkinje 15 kron; šta-j jerski domoljubi iz slivniške okolice: gg. M. Kušar , 2 kroni, R. Grasselli, župnik Vidmajer, župnik Ko-! zine, kapelan Kapler, Volovšek, Josip Lesjak, Jurij ; Lesjak, B. Sirk, S. Rataj, J. Bevc, Fr. Lesnikar in j pošiljatelj Fr. Kranjc po 1 krono, skupaj 14 kron; i v Grabštanju na Koroškem je daroval vč. g. dekan j jedenkrat 6 gld. 50 kr., drugikrat 5 gld., cerkveni ' ključar Jožef Tavšic 1 krono, Neimenovan 1 krono; \ v Žalcu so nadalje darovali prve krone: gdč. Mici ; H'fler, gdč. Faui Grabnar, gg. dr. F. Mayer, žup-| nik Grušovnik, župan Šuler, Mikek, V. Janic, ■ Wessely, Jakob Janic, Jug, Švajcar, PrcVšek, sku-! paj 12 kron, ki jih je poslal g. Širca. — Slovenci j v Kočevju so poslali 11 kron, g. Vojteh Candolini ' v Kostanjevici daroval 10 kron; v Materiji so daro-! vali prve krone: K. Kastelic, S. Kastelic, dr. Rybdr, j Počivalnik, Renko, Rapotec, Stanič, Bratina iu po- šiljavka gdč. Zinka Kastelic po 1 krono, skupaj 9 kron; v Opatiji so darovali prve krone: družina Tomič č iz Volovskega 5 kron, Zofija iz Opatije, Ančka z Brucka in pošiljavka gdč. Lina po 1 kr., skupaj 8 kron; v Policah pri Sv. Petru pri Radgoni so darovali prve krone: Fr. Pranjidel, A. Tri-dav, L. Zemlič, J. Zemlič, J. Lančič, in pošiljatelj J. Pelel po 1 krouo, skupaj 6 krou; Ivan Stražiški darujo prvih 6 kron prvo potrebni družbi, gospod Miha Pesjak v Kamni Gorici prvih 5 kron, dobitek stave pri Sokolski slavnosti in prva krona neiraeno- vanca pa iznaša 5 kron v korist družbi. Prve krone so še darovali: g. A. Sturm, c. kr. poštar v Jerau-jicah, 4 krone, vč. g. dr. Fr. Lampe 1 staro krono, t. j. 2 kroni, gdč. A. Divjak, učiteljica ua Stre-kljevci, g. J. Malnarič, šolski voditelj na Črešnjevci, g. Fr. Jug, posestnik v Šmariju pri Jelšah, in gospod Fr., Peterlin, učitelj v Kolovratu, po 1 krono. — Prav vesel pojav za našo družbo je doba »kro-ninih darov" iu zajedno prelep odsev nesebične požrtvovalnosti slovenskega občinstva. Torej Bog povrni! Mi le želimo, da bi doba »kruninih darov" še dolgo trajala in da bi še dalje tekmovali v rodoljubni požrtvovalnosti, domoljubkinje z rodoljubci, stan s stanom, kraj s krajem. Bog daj svojega blagoslova! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Telegrami. Gradec. 14. avgusta. Knezoškof Zwer-ger popolnoma brez zavednosti. Najbrž ne preživi dneva. Dunaj, 14. avgusta. Wekerle se je včeraj popoludne pripeljal in je potoval k cesarju v Ischl. Leyov, 13. avgusta. Vsled silnih nalivov so izstopile gorsko reke, preplavile več sel, mnogo poslopij in mostov podrle, ceste razdrle. Škode je veliko. Jedna oseba je utonila. Lvov, 14. avgusta. Vsled trajnega dežja nove povodnji. Izstopile so reke Dniester, Strvi, San in Dunajec. Mnogo škode je posebno v okrajih Lydaczow, Strvi, Przemysl in Rimanov. Žito je odplavilo s polja. Vsak promet v več krajih ustavljen. Budimpešta, 14. avgusta. V gorenji Ogerski bili so strašni nalivi. Mnoge občine so bile preplavljene. Mnogo hiš se je podrlo, več ljudij je zgubilo življenje. Železnice, ki so v delu, je voda močno poškodovala. Beyruth, 14. avgusta. V sosednem mestu Kressen je pogorelo 50 hiš, jeden gasilec je mrtev, 4 poškodovani. Bombay, 14. avgusta. Punt se širi, 1200 oseb so zaprli. Bolnice so prenapolnjene z ranjenci. Poklicali so od drugod čete na pomoč. (Povod temu puntu dala so nasprotja mej mohamedanci in bramiuci. Op. ur.) Umrli so: 11. avgusta. Gašper Križaj, mizar, G3 let, je na sv. Petra nasipu v Ljubljanici vtonil. 12. avgusta. Ernestina Krašovic, uradnega sluge hči, 5 let, Gospodske ulice 14, davica. V bolnišnici: 12. avgusta. Marija Snoj, kajžarica, 72 let, ostarelost. — Marija Sever, delavka, 42 let, zamotanje črev. — Terezija Bertoncelj, gostija, bi let, dementia et emphys. pulrn. Tuj c i. 11. avgusta. Pri Juiuem kolodvoru: Žajdala Henrik in Milan iz Varaždina. — Kanitsar, uradnik, z Dunaja. — Koch, dekan, iz Regensburga. — Sterguler, trgovec, iz Begunj. — Žajdala. iz Stadare. Pri bavarskem dvoru: Neczas s soprogo iz Fulnoka. — Trains iz Stetina. — Batagelj, vikar, iz Vodnjana. Pri avstrijskem caru,: Piscolla in Mayer iz Trsta. — Heimayer, učitelj, iz Solnograda. — Janz iz Podgore. — VVeiss iz Kirschentheuer-a Vremensko sporočilo. Dan Cas Stanje Ve ter Vreme S 3 •- -r a opazovanja zmkomcvii v mm toplomera po Celziju •S« S s 3 12 7. u. zjut. 2. a. pop. 9. u. zvež. 736 1 735-5 73(55 1S-6 27 8 18-6 sl. svzli. sl. zap. sl. jzap. megla oblačno jasno 0-3 dež 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveo. 738-0 787-3 736-9 152 26-6 17-0 m. szap. sl. zap. sl. svzh. jasno n 13 0 00 orednja temperatura obeh dni 20-0° in 19'6°, oziroma za 0 2 nad in ravno normalu. Zahvala. 403 (1) Za mnoge dokaze srčnega sočutja ob izgubi naše matere, oziroma tašče in stare matere Ivane Keber potem za lepe vence dragi rajnki darovane in za jako častečo udeležitev pri sprevodu k poslednjemu počitku izrekam vsem svojo odkritosrčno in naj iskre-nejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 14. avgusta 1893. V imenu žalujoče rodbine : Anton Mrak, c. k računski revident. Zahvala. Vsem onim, ki so mi povodom nenadomestljive izgube ljubljenega mojega soproga, gospoda Janeza Šarec-a, vinotržoa, posestnika v Ljubljani, v Šiški ln v Zapužah, izrazili tolažeCe sočutje, izrekam najtoplejšo zahvalo. Osobito pa se iskreno zahvaljujem prečastiti duhovščini, sorodnikom, mnogobrojnim udeležiteljem pogreba, darovateljem krasnih vencev, gg. šentviškim pevcem za ginljive nagrobnice in slavnim društvom. V Ž a p u ž a h pri Št. Vidu nad Ljubljano, dne 12. avgusta 1893. 404 1 Žalujoča vdova: Katarina Šareč roj. Dolinšek. i 406 1 Pretužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, oziroma mati in svakinja [ Katarina Legat roj. Mežnaree | danes ob 10. uri dopoldne po kratki, a jako mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 27. letu svoje dobe mirno zaspala v Gospodu. Pogreb bode v torek, dne 15. t. m., ob 4. uri popoldne. Mrtvaško opravilo bode dne 16. t. m. ob 6. uri v župni cerkvi na Breznici. Nepozabno umrlo priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin. Na Selu pri Breznici, dne 13. avgusta 1893. Alojzij Legat, soprog. — Ivanka in Minka Legat, hčerki. — Ivan Legat, novomašnik, svak. — Ivana Legat in Marija Resman roj. Legat, svakinji. Teran, (istriiansko črno vvino) se dobi v zapuščini pok. župnika Fr. Lazar-a v St. Petru v šumi (St. Pletro in Selva) postaja isterske državne železnice. Ua je 25 hektolitrov po 18—20 gld. — Naslovi naj se na župni urad. 405 1 Zahvala. Podpisani odbor izreka tem potom vsem, kateri so se dno 6. avgusta t. 1. povodom velikega pevskega zbora prirejene slavnosti udeležili in pripomogli, da se je ista vkljub neugodnemu vremenu sijajno dovršila,, svojo najiskrenejšo zahvalo, posebno pa slavnostnemu odboru v Mariboru za požrtvovalnost pri dičnem okrašenju slavnostnega prostora; nadalje pevskemu društvu „Slavec" v Ljubljani in litijskemu pevskemu društvu za mnogobrojno in požrtvovalno sodelovanje pri petju; potem gosp. Pranju Gerbiču za izborno pevovodstvo skupnega pevskega zbora, vsem društvenim poverjenikom in kapelnikom posameznih pevskih zborov za njih trud pri pevskih vajah; slednjič vsem pevcem in pevkam, ki so s svojimi krasnim glasovi pripomogli k najsijajnejšemu vspehu, kojega smo dosegli sedaj v pevskem obziru ; vsem skupaj in vsakemu posameznemu bodi prisrčna zahvala. Odbor slov. pevskega društva v Ptuju. Organist z dobrimi spričevali išče službe, katero želi v teku jednega meseca nastopiti. — Več pove upravništvo. 366 7 Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja A. PAICHEL, (los) 28 zobozdravnik pri Hradcckcga mostu I. nadstr. veščega slovenskega in nemškega jezika, sprejme pod ugodnimi pogoji takoj v svojo prodajalnioo z mešanim blagom Frano Fischer 395 3—3 v Kamniku. [XXXXXXXXXXXXXXXXX 6°l0no bolgarsko državno * hipotekarno posojilo. V r/|