Leto m, štev. 3S upravmštvo; Ljubljana Knafljeva ulica 6. - Telefon èt 3122. 3123. 3124 812ä 312a Inseratni addetek: Ljubljana. Selen* bursova uL - Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova eesta it 13 - Telefon št 4255. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Računi ori pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842 Praba čislo 78 ISO Wif»n 5t 105 241 Ljubljana, četrtek Iz. februarja I93I Cena t Din Hitlerjeve! zapustili nemški parlament Zaradi uveljavljenja poostrenega poslovnika narodni socialisti nočejo več sodelovati v državnem zboru, ki mu odrekajo zakonitost Naročnina znaša mesečno 25.— Dia za inozemstvo 40.— Din Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123 3124 3125 in 312«. Maribor: Aleksandrova c«sta 13. Te. lefon št '2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3 Telefon st 190. Rokopisi so ne vračajo — Oglasi po ta rifu Berlin, 11. febr. d. Ob pričetku včerajšnje seje državnega zbora na kateri je zunanji minister dr. Curtius podal ekspoze o nemški zunanji politiki, je narodno-sociaiističm poslance Stöhr prebral izjavo, v kateri očita Brüningovi vladi kršitev ustave z zasilnimi odredbami in da so večinske stranke z jz-siljenjem protiustavne izpremembe poslovnega reda državnega zbora proti volji opozicije zakrivile novo kršitev ustave. Zato smatra narodno socialistična frakcija v bodoče, kar je prišlo do protiustavne izpremembe poslovnika, vse od državnega zbora sprejete sklepe kot protiustavne in nezakonite. Ker se v organiziranem kršenju ustave ne more več posluževati sredstev parlamentarnega boja, zapušča narodno-so-cialistična frakcija parlament ter apelira ua državnega predsednika kot čuvarja ustave, naj razpusti državni zbor, ki ne odgovarja več volji nemškega naroda. Končno je izjavil, da botLo narodna socialisti prišli zopet v parlament, kadar se jim bo nudila prilika preprečiti posebno kritične odredbe prot'-ljudske večine državnega zbora. Narodni socialisti so nato korporativno zapustili dvorano. V imenu nemško nacionalne stranke je prečital poslanec Freytag-Loringlioven slič-110 protestno izjavo, vendar pa se nemški nacijonalci niso pridružili eksodusu narodnih socijalistov. Izjavil je, da nemški nacionalci ne opuščajo sodelovanja v državnem zboru, toda večini, ki jc zakrivila kršitev ustave, bodo delali vse mogoče težkoče, da jo razbiieio. Končno je izjavil, da se nemški nacionalci ne udeleže razprave o zunanji politiki, ker je nemški državni zbor Youn-gov parlament, ki pristaja na vse, kar uničuje Nemčijo, in ki je trdnjava sovražnikov Nemčije. Zaradi njegovih sklepnih besed ga je predsednik Loebe pozval k redu. Dvorano so zapustili tudi štirje člani 21 poslancev močne stranke podeželskega ljudstva, v katerih imenu je izjavil poslanec Wendhausen, da je prava Nemčija sa-mo v vrstah nacijonalne opozicije. V imenu komunistov je izjavil poslanec Stöcker, da ne mislijo kljub nasiistvu, kftè bilo izvršeno z izpremembo poslovnika v prejšnji seji nad opozicijo, posnemati komedije in sleparstva narodnih socialistov, ker hočejo uporabljati parlament do zadnjega v borbi za osnovanje sovjetske Nemčije delavskega razreda. Istočasno z narodnimi socialisti in nemškimi nacijonalci so zapustili zbornico tudi desničarski novinarji, zaradi česar desničarski listi niso objavili govora zunanjega ministra dr. Curtiusa. Eksodus narodnih socialistov ie večina parlamenta sprejela povsem mirno. Večinske stranke so odločene nadaljevati razprave ter pozdravljajo odhod narodnih socijalistov, ker je z njim še bolj omogočeno mirno delo kakor pa z reformo poslovnika. V splošnem pričakujejo, da bodo narodni socialisti šli sedaj med volilce ter razvili hrupno agitacijo. Kot mogoče tudi smatrajo, da se bo 107 narodno-socijalističnih poslancev skušalo konstituirati kot narodno-sociaiističm separatni parlament. V krogih večine izjavljajo, da so se narodni socialisti odločili za odhod iz parlamenta samo zato. ker so se doslej ponesrečili vsi njihovi manevri. Po njihovem odhodu iz parlamenta bi morala slediti prav za prav revolucija, ker pa zanjo niso sposobni, bo ostala tudi ta demonstracija brez uspeha. Kljub temu je značilno, da omogoča konec izjave poslanca Stobra narodnim socialistom vsak čas povratek v državni zbor. Berlin, 11. februarja d. V političnih krogih govore, da nameravajo narodni socialisti, nemški nacionalci in oni del stranke podeželskega ljudstva, ki se je včeraj udeležil ekoodusa, osnovati delovno zvezo ter sklicati v Weimarju svoj parlament. Najprej mislijo izdati proglas, da sedanjega državnega zbora ne priznavajo več kot ljudskega zastopstva, upravičenega za sklepanje zakonov. V krogih večine razmotri-vajo o predlogu, naj se poslanske dnevnice narodnih socijalistov odkažejo za pomoč brezposelnim. Državni pravdniiki nemških dežel so včeraj obnovili sodna postopanja, ki so bila omogočena z zadnjimi sklepi državnega zbora o razveiiavljenju imunitete raznih poslancev. Glavno delo imajo izvršiti pruska državna pravdništva, ki imajo izvesti 150 sodnih postopanj proti poslancem. Skoro v vseh primerih gre za narodno-socialistične in komunistične poslance. Berlin, 11 febr. AA. Zmerni elementi v narodnosocialistični opoziciji zanikajo vest, da bodo narodnosocialiistični poslanci odložili poslanske mandate ter ustanovili poseben parlament v Weimarju. Politični krogi naglašajo. da bo parlamentarno delo v odsotnosti nemirnih narodnosocialističnih elementov zelo olajšano. Celo desničarsko časopisje dvomi o pravilnosti taktike desničarske opozicije in naglaša, da sklepi narodnih socialistov slabe položaj desničarske parlamentarne opozicije in da bo javnost posvetila večjo pozornost levemu ekstremi-stičnemu krilu v parlamentu, ker bo samo vodilo opozicijo. Berlin, 11. febr. s. Govorice, da nameravajo baje narodni socialisti sklicati okrnjeni parlament v Weimar, izvirajo, kakor se je danes izkazalo, od oldenburškega nemško-nacionalnega poslanca Stuppendorfa, ki je na zborovanju izjavil, da je predlog za exodus narodnih socialistov izšel od Hug-genberga in da namerava sedaj opozicija ustanoviti okrnjeni parlament. Istočasno se je tudi izkazalo, da narodni socialisti sami nočejo ničesar vedeti o tem predlogu. Prav tako izjavlja tudi vodstvo nemške nacional ne stranke, da mu o takih namerah opozicije ni ničesar znanega. Po vsem tem se zda, da je ta zadeva spravljena s sveta. München, 11. febr. d. Monakovska polioi ja je v poslovnih prostorih voditeljev nacionalističnih napadalnih oddeMoov izvršila preiskave ter aretirala več narodnih socialistov. Gre za obsežno akcijo proti osrednjim uradom narodno-socialističnih napadalnih čet, o katerih se je čuvala pred policijo tajnost. Preiskave niso izsledile samo gradiva o pripravah terorističnih akcij, temveč tudi o organizaciji tajne vohunske službe. Zaplenjen je bil dokument, ki dokazuje, da so napadalni oddelki po načrtu spravljali v službo pri državnih, deželnih in občinskih oblasteh svoje zaupnike, s čimer so si omogočili, da so pravočasno dobivali v roke tajne odredbe in odloke obla-sti. Bivši stotnik Richter, ki je bil aretiran, bo izročen sodišču zaradi suma veleizdaie. VEDNO HUJŠA KRIZA V ITALIJI Uradni podatki o pojavih gospodarskega nazadovanja - Madžarski socialističen list napoveduje gospodarski in - - - - -— Rim, 11. februarja, o. Službeni list kraljevine Italije »Gazzetta oficiale« prinaša vsak mesec posebno prilogo in sicer mesečni statistični vestnik centralnega statističnega urada. Iz poslednje priloge za januar so razvidni katastrofalni službeni podatki o gospodarskem položaju Italije. Število brezposelnih je naraslo na 642.000, vendar pa so tu upoštevani samo oni, ki dobivajo podporo iz državne blagajne za zavarovanje delavcev Silno je padla tudi produkcija v vseh panogah industrije, zlasti železne pločevine, surovega železa, jekla, železnih spojnin. cementa in umetne svile. Zelo je padel tudi železniški in pomorski promet. Lani je znašal celoten uvoz 17.357 milijonov lir, izvoz pa 12.119 milijonov lir, tako da znaša torej pasivnost italijanske trgovinske bilance celih 5232 milijonov lir. Meseca decembra 1930 je bilo 870 velikih in 624 manjših konkurzov, v istem času je bilo 90 tisoč meničnih protestov. Te službene številke nudijo jasno sliko težke gospodarske krize, ki jo preživlja fašistična Italija. Budimpešta, 11 februarja M. >Nep-szava«, glavni organ madžarske soci-alno-demokratske stranke, objavlja pod naslovom »Kaj se dogaja v Italiji« obširen dopis svojega posebnega poročevalca, ki potuje po Italiji in proučuje tamošnje razmere. Dopisnik slika strašno krizo, ki jo preživlja italijanski narod na političnem in gospodarskem polju, in naglaša, da se kažejo vedno resnejši simptomi gospodarskega in političnega zloma fašizma. Kot posebno značilno dejstvo navaja članek, da celo fašistični tisk, ki je popolnoma v rokah in pod kontrolo vrhovnega fašističnega vodstva, objavlja vesti o vedno bolj pogostih gospodarskih polomih in o mnogoštevilnih aretacijah po vsej državi. Pri tem ne manjka niti pripomb, da je bil ta ali oni aretiranec zaupnik fašistične stranke ali celo oseben prijatelj Mussolinij'a. Med areti-ranci so mnogoštevilni industrijci, bančniki, trgovci, inženjerji, odvetniki in profesorji. Celo v fašističnem taboru samem se širijo alarmantne vesti o tajnih načrtih Mussolinija in o nevarnosti nove osnovane tajne politične policije Ovra. Nihče se ne čuti več varnega in nihče več ne taji, da je Mussolinijev sistem propadel na gospodarskem in političnem polju. Doslej je fašistični tisk trdil, da so samo socialisti nasprotniki fašističnega režima v državi, sedaj pa že uradno priznavajo aretacije v masah in to skoro izključno ljudi, ki niso bili nikdar socialisti. Med aretiranimi je na primer celo sin onega Cesara Batistija, ki so ga avstrijske oblasti justificirale kot veleizdajalca in ki ga smatrajo Italijani za svojega narodnega heroja. Njegov sin je bil aretiran zaradi tega, ker je bil član s>Lige za svobodo in pravico«. Vest o njegovi aretaciji je izzvala v vsej Italiji veliko razburjenje. Fašizem je torej pričel borbo proti svojim lastnim pristalem. Fašizem se bo zrušil na gospodarskem polju. Poleg neštetih polomov bank in naraščajočih konkurzov trgovskih podjetij, je najbolj značilno za razmah gospodarske krize v Italiji dejstvo, da so morala ustaviti in omejiti svoje obrate celo ona podjetja, ki predstavljajo nekako jedro italijanske industrije in ki tvorijo italijanski narodni ponos. Sem spadajo zlasti tvor-nice avtomobilov Fiat. ki so že v pri-četku januarja reducirale obratovanje na dva dni v tednu. Enak je položaj ▼ svetovno znani tvornici klobukov Bor-salino. Članek zaključuje: Mussolini se obupno bori proti tem pojavom, vendar pa doživlja neuspeh za neuspehom. Zaman so vsi njegovi poizkusi dobiti posojilo v Franciji ali Ameriki. Zaman je bil prekooceanski polet italijanskih letalcev. Nobena tajnost ni, da je bil ta polet proračunana demonstracija, ki naj bi izsilila posojilo. V dobro poučenih fašističnih krogih niti ne tajijo, da je Mussolini prišel že tako daleč, da je odločen celo na vojno avanturo, samo da bi se fašizem obdržal na oblasti.« Akcija za reformo koledarjev V Beograd je prispel delegat Društva narodov, da se posvetuje z našimi merodajnimi krogi Atentat na češkoslovaškega diplomata na Dunaju V češkoslovaškem poslaništvu je opoldne streljal umobolen človek na legacijskega svetnika Zajčka-Horskega ter ga težko ranil Dunaj, 11. februarja, g. Danes med pol m tricetrt na 12. uro je uslužbenec češko» slovaškega poslaništva pozval varnostno stražo v poslopje češkoslovaškega poslani» štva in sporočil, da je nekdo pravkar stre» Ijal na uradnika poslaništva. Ko je hotel stražnik odditi po stopnicah navzgor, mu je prišel nasproti človek, ki so ga "označili kot storilca. Stražnik ga je aretiral in od» vedel na bližnjo stražnico, odkoder so ga prepeljali na policijsko ravnateljstvo. V njem so spoznali 1. 1864 rojenega češkoslo» vaškega državljana Bogoljuba Zedko. Pri prvem zaslišanju je izjavil, da je streljal na tajnika poslaništva, da bi mu zapustil spomin in na ta način obrnil pozornost javnosti na svoj dosedanji brezuspešni boj, ki ga vodi že več let z češkoslovaškimi ob» lastmi. Zatrjeval je, da je bil pred leti v kupčiji z nekim inozemskim trgovcem ob» čutno oškodovan in da so ostal; doslej brezuspešni vsi poizkusi, doseči pomoč svo« je domovine. 56 let stari tajnik poslaništva dr. Josip Jaroslav Zajček»Horsky je bil zadet v levo oko ter so ga prepeljali na kirurgi^no kli« niko. Policijska preiskava je ugotovila, da atentator duševno ni normalen. Razen te« ga so ugotovili, da je bil že I. 1915 v voja» ški sodni preiskavi, ki pa je bila po psihia« trióni preiskavi ustavljena. Zedka je tudi sam navedel, da so ga imeli 1. 1924 na Če* škoslovaškem več časa v umobolnici v Kro» merižu. Tudi 1. 1926 je bil pri uradnem po« slovanju na okrajnem policijskem komisa» rijatu spoznan za duševno omejenega člo» veka. Inšpekcijski zdravnik reševalnega oddel« ka je ugotovil pri tajniku Zajčku»Horske» mu strel z levo gornjo trepalnico z razli« vom punčice in pretresenje možganov. Svinčeni obod izstrelka je predrl tudi gor« njo čeljust in obtičal v vratu. Pri tem se je del izstrelka oddrobil in obtičal v gornji čeljusti. Poškodovanega tajnika so prepe» Ijal i na očesno kliniko, kjer so mu morali odstraniti levo oko. Po mnenju zdravnikov je atentator bržkone streljal na tajnika, ko je sedel pri mizi, ker je izstrelek udaril v smeri navzdol in je le tako razumlijo, da je obtičal v vratu. Praga, 11. februarja h. Legacijski svet» nika Zajček«Horsky je ena izmed najbolj znanih osebnosti dunajskega diplomatske» ga zbora. Svojo karijero je pričel na du« najskih tleh kot časopisni poročevalec pred vojno zelo vplivnega olomovškega lista »Pozor«. Bil je dolgo tudi dunajski poroče« valeč »Narodnih listov« in sotrudnik du» najskega dopisnika petroerajske brzojavne agenture »Svatkovski«. Med vojno je bil urednik »Narodnih listov« v Pragi. Po pre» vratu je vstopil v diplomatsko službo ter je bil dodeljen, češkoslovaškemu poslaniku na Dunaju, kjer je upravljal oddelek za politična in administrativna vprašanja. Zdravniki zatrjujejo, da bo ostal živ, ven» dar pa slep na eno oko. Beograd, 11. febr. p. Davi je prispel v Beograd delegat Društva narodov Cotsworts, predsednik mednarodne lige za reformo koledarja in ekspert Društva narodov za to vprašanje. Prišel je v našo državo, da stopi v stike z našimi merodajnimi gospodarskimi in ostalimi merodajnimi krogi in da z njimi razpravlja o tem, kako stališče zavzema naša država k vprašanju reforme koledarja. Danes dopoldne ie sprejel novinarje in jim obširno obrazložil ta problem. V svoji izjavi poudarja, da so sprožili to vprašanje ameriški gospodarski krogi, ki so že davno uvideli, kolike ovire predstavlja v gospodarskem poslovanju neenotnost in ne-stalnost koledarja in posameznih praznikov in nedelj. Osnovala se je končno posebna liga za reformo koledarja, ki je zainteresirala za to vprašanje tudi Društvo narodov. Društvo narodov je sedaj priredilo anketo ter je prejelo tozadevno že 185 predlogov. Ti predlog' se v glavnem strinjajo v tem, da ie treba določiti enoten koledar tako, da bodo posamezni dnevi v tednu stalni, to je vedno na isti dan v mesecu. Iz tega se je izcimil načrt, ki predvideva leto s 13 mese ci po 28 dni. To da letno 364 dni, dočim bi 355. dan tvoril na koncu zadnjega meseca takozvani beli dan, ki bi bil posvečen splošnemu mednarodnemu odmoru. Pri prestopnih letih bi se 366. dan praznoval 29. junija kot dan odmora. Po tem načrtu bi se pričel mesec odnosno teden z nedeljo in končal soboto, tako da bi bHe nedelje stalno 1. 8. 15. in 22. v mesecu. V mnogih ameriških, pa tudi evropskih industrijskih podjetjih se ta način razdelitve koledarskega leta že izvaja in se je izkazal kot zelo praktičen. Večina držav se je že izjavila za tako reformo. Tudi nekatere cerkve, med njimi pravoslavna, protestantovska, budistična in muslimanska so se že izjavile za to reformo. Katoli-Iiška cerkev je odgovorila, da bo o tem še sklepala in da bo do leta 1932. dala svoj definitivni odgovor. Prihodnje leto se bo vršila v okrilju Društva narodov posebna konferenca, na katero bodo pozvani tudi zastopniki posameznih cerkva. Ta koledarska reforma, ki bo skoro gotovo prodrla, bo, kakor se računa, uveljavljena s 1. januarjem 1934. Priprave za osnovanje mednarodne agrarne banke Nova mednarodna banka naj bi dovoljevala agrarne kredite s posredovanjem državnih ali zasebnih zavodov na hipotečno jamstvo Kdaj bo ustanovljena, se ne more še reči, ker bo treba rešiti še važna tehnično fi- zeneva, 11. februarja d. Po dvodnevnih posvetovanjih je zaključil včeraj od finančnega odbora Društva narodov imenovani odsek strokoVnjakov svoja posvetovanja. Na dnevnem redu je bila izdelava načrta organizacije kmetijskih kreditov. Odsek strokovnjakov je izjavil, da je mogoče osnovati mednarodni hipotekami zavod za kmetijstvo, ki bi na mednarodnem finančnem trgu najemal na lastni račun posojila ter oddajal dalje denarna sredstva, ki bi si jih preskrbel na ta način, s posredovanjem nacionalnih ali lokalnih zavodov proti hipotekarnemu jamstvu. Odsek je takoj pričel razpravo o osnovanju in funkcioniranju nove bančne organizacije. ženeva, 11. februarja. Banka za mednarodne agrarne kredite bi bila po sporazumu odbora strokovnjakov DN urejena enako kakor bazelska banka za mednarodna reparacijska plačila. Razpolagala bi seve-d z znatno manjšo glavnico od 150 do 200 milijonov zlatih frankov. Sedež banke bi določili šele ob ustanovitvi banke same. nančna vprašanja. Kljub temu pa se razpravlja precej o tem, kje bo sedež banke za mednarodne agrarne kredite. Navajajo, da bi bil najprimernejši sedež na Dunaju, ker je položaj tega mesta centralen za skupnost držav upnic in agrarnih držav in ker ima Dunaj izborne prometne zveze. Statuti mednarodne agrarne kreditne banke bi bili slični statutom mednarodne re-paracijske banke, tako da bi bilo njeno poslovanje prilagodeno zakonodajam po-edinih držav, v katerih bi banka uživala gotove ugodnosti in zlasti davčne olajšave. Poslovanje agrarne banke bi bilo omejeno na dajanje agrarnih kreditov, izdajanje obveznic in na poslovanje, ki je s tem v zvezi, že sedaj pa se kaže, da bodo nastopile razne težave pri poslovanju te banke, ker posamezne agrarne države, ki bi hotele uživati kredit, nimajo urejenih zemljiških knjig niti izdelanega hipotekarnega sistema, brez katerega ne bi mogla mednarodna banka dati potrebnih jamstev. Volitve avstrijskega zveznega predsednika Glavne volitve zveznega predsednika bodo IS. oktobra, morebitne ožje pa 8. novembra Dunaj, 11. februarja, d. Zvezna vlada je včeraj razpisala volitve novega zveznega predsednika, pri čemer se je držala roka, ki je določen za to v prehodnih določbah nove zvezne ustave. Volitve se morajo namreč razpisati deset tednov po sestanku novoizvoljenega Narodlnega sveta. Določitev volilnega dneva je povzročala prvotno precej težkoč, ker so se socialni demokrati in tudi člani večinske nacional» ne gospodarske stranke upirali, da bi se volitve odgodile na jesen, češ. da bi to ne bilo v smislu zvezne ustave. Ko je končno v veani došlo do sporazuma, da se volitve zveznega predsednika vrše jeseni, so še vedho obstojala nesoglasja ali se naj raali iri jriavne luke. in sicer na jugu v Kolor-skeiil zalivu, približno v sredini obale v Splitu in na severnem koncu na Sušaku. Doslej smo zgradili dve novi železniški zvezi na morje, in sicer ozkotirno železnico Beograd - Obrenovac (3« km), ki omogoča po ozkotirni progi promet iz Beograda preko Sarajeva v Metkovič in Dubrovnik in pa liško železnico z dograditvijo dela Plaški-Gospič - Gračac - Knin, tako da je danes Dalmacija z zaledjem zvezana z normalno-lirno železnico, čeprav ne na idealen način. Manjkajo nam pa še tri važne zveze z morjem: jadranska proga Beograd - Kotor, l i . zahteva 600 km nove proge, od katere je le manjši del izvršen, proga Bihač - Knin .••li Zrinanja (110 km), ki naj veže Dalmacijo po krajši poti s Hrvatsko in Slavonijo in končno zveza Kočevja s sušaško progo v dolžini 58 km, ki nas posebno zanima. Za SJovenijo leži Split predaleč in pride v po-šlev le Sušak. Že pod madžarsko upravo je obstojala potreba povečanja sušaške luke. Zato so Madžari zasuli pred Sušakom morje in tako dobili dan. Brajdico in Delto. Zato promet z lesom pa so zgradili ob Delti bazen Ba-roš. Sušak z Barošem je bil tedaj samo privesek Reke brez večjega gospodarskega pomena, danes pa je izhodišče vsega severnega dela države na morje. Sušak se neprestano razvija in rase. Promet Reke je dosegel leta 1013. 1.500.000 ton in za ta promet je imela Reka na razpolago 340.000 m-povrsine na suhem in 4500 m obalnega zidu. Temu nasproti ima danes susaška Tu-ka 35.000 nT- površine na suhem in le 930 metrov obalnega zidu. Promet na Sušaku pa je vendar dosegel že 800 000 ton v preteklem letu. Že Madžari so pred vojno mislili na povečanje reške luke, toliko Oolj je danes potrebno razširjenje sušaške luke, ki je mnogo bolj obremenjena kakor Reka pred vojno. Od leta 1024. je tovorni promet na Sušaku narasel za 225 čeprav znaša kapaciteta postaje le za polovico tako velik promet. Zato so težkoče neizogibne. Izvozniki na Sušaku imajo velike težkoče. Zaradi pomanjkanja skladišč morajo strogo' paziti, da ne dirigirajo na Sušak preveč blaga. ki ne bi našlo prostora jn bi bilo po-1 robno plačevati železnici visoke ležarine. Na drugi strani pa mora izvoznik imeti na skladišču dovolj blaga na razpolago, da »a lahko natovori, kadar pride pnruik. Ni dvoma, stal 60 milijonov Din in enak pomol, kakor je v tej Inki, 10 milijonov Din, ker je morje tu globoko 3o do 35 m. Kje pa so še stroški za vse druge potrebne luške naprave. Zemljišča na Brajdici in Delti ne kaže uporabljati za luške naprave, ker je itak premajhno Pripravno mesto za novo luko moramo torej iskati izven Sušaka. nekje v bližini. Tu nas narava sama vodi v zaliv Martinščico, ki je samo 2.5 km oddaljen od susaške postaje in tvori naraven bazen v dolžini 600 m in širini 300 m. V ozadju zaliva se nahaja precej široko polje, kakor nalašč ustvarjeno za lesna skladišča. Če bi nam tudi luka Mar-tinščica ne zadostovala, pa imamo na razpolago še bakarski zaliv, ki je v zračni črti oddaljen le 7 in pol kilometra. Ta zaliv je dolg 4 in pol km, širok pa l km; ima pi precej strme bregove. Seveda je treba vse tri luke zvezati z železniškimi tiri. Za /ve zo Sušaka z Martinščico je več varijant. Najenostavneje pa je zvezati Sušak naravno«! po predoru z Martinščico Vhod v predor bi se nahajal lik izhoda sedanjega krožnega predora, njegov izhod pa na zapadni strani zaliva Martinščice. Vsa zveza bi bila dolga 3 in tri četrt km, predor pa 1430 m K rajna luška postaja na Martinščici bi ime hi 11 tirov, tik postaje pa ie na razpolago 70.000 m2 za lesna skladišča. Vremenske razmere v zalivu niso baš neugodne Le zaradi jugovzhodnega vetra (široko) bi bil potreben okrog 100 m dolg lukobran na vzhodni strani vhoda v luko Zveza med Martini'co in Bakarsko Iu« ko bi se lahko izpeljala ob morju do polo« vice polotoka nato pa preko 2 in četrt km do! gega predora do mesta Bakar. Bolje pa bi bilo napraviti kar 3 pa tričetrt km do'ß predor naravnost pod sedlom Sv. Kuzme do bakarskega zaliva Za vse te železniške naprave bi znašali stroški 19 milijonov Din za nahrežno zi* dovie s skladišči in drugimi nanraavmi 44 milijonov Din in za lukobran 7 milijonov dinarjev, skupai 70 milijonov Din. .Sprva pa bi lshk o opustili nabrežni zid št. 4, ki sta« ne 20 milijonov D'n Tako bi dobili eno« ten luški sistem na Kvameru. Sedai pogleimo. kako se r-'zviia dopolni« tev sušaške luke dejansko. Kakor znano, do h i Bakar v kratkem železniško zvezo z bakarsko posta ;o ki leži 262 metrov nad morjem. Luko Martinšico nameravajo zve« zati z novo bakarsko železnico potom od« cena od nove nos ta i e Kostrena. Na ta način pa bi dobì'i tri luke ki ne bi bile med seboj v nikakršni zvezi Bakarska po« staia ob sušaški progi v tem primeru ne b' mogla služiti kot razdelilna postaig za lu= ški sistem, ker ir- Premajhna in bi bilo nie« no povečmie združeno z ogromnimi stro« ški. Razdelilna postaia Iv mogla biti v tem primeru samo postaia Srbske Morav'ce, ki ic 00 km oddaljena od Sušaka O kakšnem luškem sistemu torej ne more hiti več go« vora Administracija se podraži, trnovski krogi n-» imajo nnravHi s tremi lukami Vsa dosedanja dela čehidii nuino po+rebna so hi'a izvršena brez prave«»;* program» Gleda se na te. da se -sm^n 'saio tren"+n' stroški ^nrav bo +o v bodočr>«sti v "eliko škodo Ni nq še prepozno pripraviti pri« meren program. Laskave kritike koncerta mariborske Glasbene Matice v Beogradu Zborovanje učiteljskih društev V soboto jc zborovalo na Zidanem m o» stu učiteljstvo laškega okraja Kljub sla« bemu vremenu je bila udeležba dobra Zbo« rovanje je otvoril in vodil predsednik šol« ski upravitelj g Kislinger iz Laškega. Tajnik poverjeništva UJU g. Kobal je poročal o aktuelnih zadevah učiteljske organizaci« je in učiteljstva. Njegovo poročilo je vze« lo učiteljstvo z odobravanjem na znanje! G. R. Pleskovič je kot zastopnik učitelj« stva iz laškega okraja poročal o seji šir« šega sosveta 1 t. m. v Ljubljani, na kate« ri se jc sestavila spomenica kot protest proti izpadom na učiteljstvo na zadnjem zasedanju banskega sveta. Učiteljstvo je sprejelo njegova izvajanja z odobravanjem in mu izreklo popolno zaupanje. Glede pevskega zbora UJLT se zborovalci popo!« noma strinjajo s tem, da postane pevski zbor sestavni del UJLT, pod pogojem, da sc članstvo ne obremeni z večjimi dajatva» mi. kot jih že sedaj prostovoljno daje. Sprejet jc bi! tudi sklep, da se učiteljstvo v največji meri poslužuje Učiteljske gospo« ciarske poslovalnice, kar bo v korist v prvi vrsti Učiteljskim domovom. Du se v bodoče onemogočijo ter ovrže* jo iznadi proti učiteljstvu. kakršni so .-e dogodili od strani nekaterih banskih svet« nikov. bo učiteljstvo sestavilo točno statistiko vsega izvenšolskega dela učiteljstva. Lepo uspelo zborovanje je nokazalo. da vlada v društvu prava stanovska zavednosr in solidarnost. * V ponedeljek ie -zborovalo v Ccliu 128 nčteljcv in učiteljic cc'iske^a sodnega okraja. Uvodoma jc predsednik g. Josip < šolski upravitelj na Tcharjih, po« zdravil zbrano članstvo ter omeni' nekatc« r" važne in pereče stapovBke ;n So'ske za« deve. Nato ie predaval šolski upravitelj g. Raiko V-ečer iz Žalca o geometrijskem in proiekcijskem risan, i u v osnov n"' in obrt« ni n"dialievalni šoli Žel ie za svoia korist« na izvaian'a /a.hva'o vseh navzočih Preda« vanju ie sledila debata, nakar sc je iav'lo 12 učite!iev in učiteljic k razgovoru o zna« nih ^)č:tl-ih v hanskem svetu. Predsednik jc poročal o znižaniu kuriva učitel istvu na deželi ter o kmct«kem »n gospodinjskem nadaljevalnem šolstvu Učitelja fto. Hain« š -k in Volavšf-k sta očriala gibam ia in stremljenj-' učitelistva v banovini, državi in nekaterih drug;h evropskih državah Se« stavila sc ie statistika, ki dokazu ie. ko« liko in kie se učiteljstvo okraia udeistvuie v- izvenšolskem delu Ta naj priča. da so b;ü očitki, ki so i:H nekateri b-nski svet« p ;ki nedavn.o izrekli o učitel jstvu. deloma docela neutemeüeni Soglasno ie h:la spre« jeta resolucija, ki pravi med drugim: Članstvo ie registriralo iiziave nekaterih c'anov banskega sveta in ugotovilo, da ti pred nepravim forumom iznešeni očitki dc« loma ne teme'ic na resničnih dejstvih, da so preveč pavšalni in niso opremljeni z do? kazi Krivda za nekatere neugodne prilike v šolstvu in stanu se je na splošno pripi« covala pčitelistvu. čeprav to ne more biti zanje odgovorno Tak način kritike je sta« novskemu službenemu ugledu v škodo in s tem tud; uspehu prosvetnega dela v na« rodu. ki ga vrši učiteljstvo v smislu intencij kr vl'de tudi izven napornega šolskega dela Požrtvovalno sodeluje v organizacijah nacionalnega, kulturnega, gospodarskega in socialnega značaja Učite!istvo smatra, da je dolžnost odgo« vorne javnosti, da po-Hira šolstvo m uči« teli«tvr> in odlično odklanja vsak poizkus ki bi u stvar ial prro°d m^d narodom in učitolisfvom Hvaležno ie faktorjem, ki so i-znade že v debati zavračali, in prosi stalne pred neumestnimi in neosnovanimi napadi. Resol-ci'i" eo'i'Tja končno na potrebo, da se i'.bo!iša gmotni položaj učiteljstva, in se p-idnažuie mnen'". »zražr-nem v spomenici širšega sosveta LTJU. na i bi se v sp'os« nem n'i-i'lnpin interesu učiteRs+vo upošte« vaio tudi pri sestav- '-epskega sveta. ★ Bre>:šl:0 nčftelisk" društvo ie zborovalo na Vidmu 7 t m. Ob tei prilik? ie uč'te!' g. B'"trpe -v/ T,e--'..-ovca z učenci svojega raz« rei-i pokazal zbranemu učifelistvu pouk no morl°rnih načflili tak o 7vann deltov"e šo'e Navdušeno plosk an ie številno zbranega uöite'-'stva ic r»-?ra'o da je sv»io nalogo res izber!ln r-ši] Nato «i se obravnavale stanovske zadeve in so zb^rovaleì f.ormn'i« ra'i svoie stališče ilo znaHh očitkov uči« tel is.kc"1""! stanu na zased »mu bans.keg° sveta V tem porfledu spreie^a resolucija poudarja med drugim, da ;e bila n. pr. ne« rmec*'-" ^Kiava p^rprniš' 'P.ne izi"\e. k' jo je (I o tieni gospod sam dovoli iasno de, s-Jvuiral Obliviian«e tak"'» iziav res uči« telistvn n r i razsodnih liudeh nc more kra« titi ugleda, pač na ta lahko trpi prj i>re« nrostem podeželskem liudstvu. ki vame povečini vse tiskano za č;sto zlato. Na ta račin se učitel isf-vu niegovo i zven šolsko delo zelo otežkeča in članstvo brežiškega društva se ne more ubraniti vf;sa. da ie imel znani iznad baš t-i namen K'inh zelo obsežni debat? p uč'felievem delovanju vendar iz nie ni mortoče izluščiti smernic katerih na i hi se držalo učitel istvo pri svo« iem izvenšolskem delovanju: za,to se je na zborovanju izreklo mnenic, di ie h'"la vsa tozadevna obsežna debata v banskem sve« tu več ab manj brezplodna. Direktna telefonska zveza Beograd-A tpne Atene. 11. febr. r>. Tukaišnii listi poročajo. da bo v kratkem vzpostavljena direktna telefonska zveza med Beoaxadom in Atenami. Poskusi, ki so se t.e dni vr šili na proei Beocrad—Solun, so iako dobro usneli in bo sedaj proga čimprej tehnično izpopolnjena. Konec brest-litovske afere Varšava, 3. februarja. Tako zvana brest - litovska afera, ki je ^adnje tedne polnila stolpce vsega poljskega časopisja in za katero je nemška poročevalska služba poskrbela, da se je v pretirani obliki raznesla sirom sveta, je sedaj likvidirana. Bila je v bistvu samo epizoda dolge borbe med maršalom Pilsudskim m opozicijo, mogoče odločilna epizoda, ko sta obe stranki segli ]>o skrajnih sredstvih, da si zagotovita oblast. Zadeva začenja v zastrupljenem političnem ozračju lanskega poletja. Na krmilu je bila manjšinska vlada, ki bi padla, čim bi se predstavila parlamentu. Ker pa vlada ni imela prav nobene volje odstopiti, je poslala parlament na počitnice. Ni pa mogla preprečiti, da se parlament ne bi sestal 1. novembra, če ni hotela kršili ustave. Preosta-jale so ji torej samo nove volitve, o katerih pa ni mogel nihče prorokovati, kako bodo potekle. Tedaj se je Pilsudski odločil, da vrže na tehtnico ves svoj vpliv. V noči o: ročal o stanju cest v njegovem okolišu. Smatra za nuino potreòno zgraditev cest e Borovnica—Rakitna, kj' je važna za izvo,-lesa in pri kateri naj sc zaposli domače prebivalstvo. Po kratki debati ie bil snre;ct proračun sreskega cestnega odbora Liubljana za leto 1931 Ta izkazuje potrebnem 3.068.56^ d'narjev. Dohodki so proračunani pa 32 tisoč dinarjev ter znaša primaniklia 3,010.^65 Din. Za kritje tega primanikljaia je določen odst. prispevek banpvinske uprave in 75 odst. prispevek cestnega od« bora. Cestni odbor ic nadalje sklenil p<>« biranje 14 odst. doklade na neposredne davke za ves okoliš fLmbljana—mesto. ljuMianska okolica in Vrhirka). Sled'le so slučajnosti, nakar ic naéeln'k dr. Dinko Puc ob 10.30 dopoldne sejo za« ključih Prevoz trupla Ljudmile Hartwigove v Beograd Ljubljana, 11 februarja o. Z večernim monakovskim brzovlakom je prispel v Ljubljano vagon s telesnimi ostanki Ljudmile Hartwigove, hčerke bivšega ruskega poslanika v Beogradu in lektorice Nj. Vel. kraljice. Vagon ki ga spremlja zastopnik zunanjega ministra, so priklopili beograjskemu brzovlaku. Mednarodni turnir v ping-pongu Budimpešta, 11. februarja č. Današnje tekme za svetovno prvenstvo v namiznem tenisu so dale naslednje rezultate: češkoslovaška : Rumunija 5:0, Angleška : Indija 5:0, Švedska : Jugoslavija 5:0, Le-tonska : Litva 5:2. Anglija : Nemčija 5:4. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno, temperature zmerne, zmerno hladno, morebitno poslabšajije vremena s snegom. — Situacija včerajšnjega dne: Visok pritisk s področja vzhodne Evrope leži še danes nad kontinentom preko Alp in v notranjosti Balkana. Giblje sc proti vzhodu in prihaja namesto njega baro-meterska depresija, ki se širi v smeri proti jugovzhodu, prihajajoč s severnega dela Dunajska vremenska napoved za četrtek: Oblačno vreme, deloma sneg. V nižjih legah pozneje južuo vreme. Potrtim srcem naznanjamo tužno vest, da je naša ljubljena žena in mamica odnosno hčerka, sestra in svakinja, gospa BRON1SLAVA ŠIROK roj. Krämer soproga konzularnega uradnika preminula dne 9. februarja v Celovcu. Truplo drage pokojnice prepeljemo v Ljubljano. Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 12. februarja ob 15.30 {.Vz 4.) od glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu. 3184 Celovec, Ljubljana, Trst, dne 11. februarja 1931. DRAGO ŠIROK, soprog — BOGDANCEK, sin — Družini: KRAMER, ŠIROK In ostali sorodniki. Pogrebni zavod Gajšek Ivan, Moste pri Ljubljani. Naši kraji In ljudje Branko Alujcvič: i- ,.«.,, Ob smrti dobrega prijatelja Ljubljana, 11. februarja. Ko smo se poslavljali od Tebe, dragi Jole Karadžole, smo bili vsi prepričani, da se bodo n?ša puta še neštetokrat srečala v življenju; danes je pa vse to saino — pre* tcklost. Težko jc pisati o Tebi, ko Te vsi po» znamo, saj si z vsakim bil najboljši pri» jatelj; za vsakega si imel pripravljen na» svet. Prvi si med nami zagrabi! v borbo in poskuša' vzdrževati čim ožje stike med narodom in akademsko mladino. Mi smo Ti pa sledili, eni kct zvesti sodelavcu. dru» gi kot nasprotniki ki so Te občudovali. Še danes ini je pred očmi slika, ko si se boril za obstoj naše univerze in s tem dokazal, da smo vsi akademiki na ljubljan» ski univerzi sinovi istega naroda ter da je najvišja kulturna ustanova Dravske bano» vine biser v jugoslovenski kroni, da je to naš jugoslovenski ponos. Zemlja katero si ljubil. Te danes spreje» ma v svojo grudo, ki bo znala shraniti Tvo» je zemeljske ostanke tako doglo, kakor bo» mo mi ohranili Tvoj spomin. Sprejmi hvaležnost prijatelja, ki Ti dol* guje veliko tega in bodi prepričan, da Tvo» je delo ne bo končano s Tvojo smrtjo, marveč bomo mi vsi nadaljevali tam, kjer smo skupaj s Teboj ostali. Obljubljam Ti, dragi prijatelj, da bom še vedno deloval na tem, da mladina doka« že, da smo ini vsi vendarle eno in isto. Naj Ti bo lahka zemlja, mi Ti pa bo» mo v svojih srcih zgradili večni spomenik prijateljstva... Ernestu Wudlerju v SDomin Slovenjgradec, 10. februarja. Naš dragi Erno nas je zapustil in odšel k svoji mamici. Tako hitro je odšel, da se ni utegnil posloviti od nas, ki smo ga tako ljubili. In sedaj počiva tam pod Peco v koroški zemlji. Naš Erno spi... S sklonjenimi ro» kami, z rahlim smehljajem na ustnih sniva večen san. Umrl je mož, ki je mnogo pretrpel v svojem življenju, a je stal vedno trdno kot hrast na gori, ki ga vihar prelomi, a ga upogniti ne more. Vsakdo, ki ga je poznal, ga jc vzljubil. Večkrat je bil trd v besedah, a vedno mehak v srcu. Še srajco bi slekel in jo dal revežu, če bi ga prosil zanjo. Kljub neprilikam v življenju je bil vedno vedrega duha in prežet z zdravim humor» jem. Kamor je prišel, je sejal smeh in Žida» no voljo. Tako lepo si je bil uredil domače ognjišče tam na meji koroški in živel sreč» no s svojo mlado ženo, nemila usoda pa ga je iztrgala sredi še nedovršene poti, pol» ne načrtov in želj za srečno bodočnost. A sedaj ga ni več med nami. Spremili smo ga na njegovi zadnji poti s tugo v srcu, s solznimi očmi. Dragi Erno, v naših srcih smo Ti posta» vili oftarček, posvečen Tvojemu spominu, , ker sama s svojo davčno moč;o ne bo :\>>!»la izvesti tega načrta zlast' še zaradi tega, ker zdravstveni zakon določa, da se i: t ora pričeti z rednim poslovanjem samo« stojnih zdravstvenih občin že letos 1. apri» . Zaradi prevelikih občinskih bremen je Cinski zastop že svoječasno sklenil, naj h. bčini Jesenice in Koroška Bela tvorili w.ino zdravstveno občino. Soglasno je 1 • sklenjeno imenovanje g. dr. Kogoja -- občinskega zdravnika. Nadalje se je - cenilo, da se nan.cstu prezaposleneda žu» pana, ki vrši poleg županskih tudi blagaj» niške posle imenuje za občinskega blagaj» nika g. Valentin Markež, uradnik K1D na vi proti mesečnemu honorarju 500 Din. Ugodno so bile rešene prošnje gostilničar» jev za podaljšanje policijske ure in za oprostitev občinske takse. Določena je pavšalna mesečna taksa za vsakega gostil» ničarja po 100 Din. Seja je potskla mirno in debate so bile stvarne. Jubilej vrlega vrtnarja Ljubljana, 11. februarja. Sredi zime pred 75 leti je Janezek pri» jokal na svet v Dolu pri Ljubljani. Janezek je rastel, dobil še bratca in sestre, skakal okrog domačije, občudoval mustačaste voj» nike, ki so odhajali bojevat se na Laško, ugledal v svojem 8. letu rdečega petelina na strehi ene izmed hiš v Dolu in bil pri» ča, ko je pogorela skoro cela vas. D.oma jé nastala žalost, a so priskočili na pomoč sosedje in iz pogorišča se je jelp počasi dvigati novo naselje Janez vsega tega ni dočakal doma. Vstopil je v službo pri psp» sestniku Scunigu v Gradišču, sedanji Igri» ški ulici, kjer se je učil vrtnarije. Mahoma mu je vzklila v srcu ljubezen do cvetlic in lepega zelenja, delal je od jutra do večera in ko jc bil kot krepak mladenič potrjen k »Janezom«, je odrinil v Trst. Takrat še» le mu je zaslužek pri Seunigovih prišel za» res prav in mu je gospodar pridno pošiljal pošteno prislužene goldinarje. Konec leta 1877. je moral Janez v Bosno, kjer je pre» jel ognjeni krst. Ko jc prišel iz vojne in od vojakov, se je Janez povrnil domov v Dol, kjer je ostal celo leto in pomagal očetu se» zidati čedno hišo. 12 februarja 1881. pa je nastopil mesto hišnega vrtnarja v patricij» ski hiši Hudovernikovih v sedanji Komen» skega ulici, kjer so po dolgoletnem, vest» nem službovanju Janeza privzeli kar za svojega in ga imajo za takega še dandanes. »Ja,« pravi Janez Klemene, »hude čase smo preživeli tedaj v Ljubljani, ko jc bil potres. Kdo pa se spozna na današ» nje ulice? Tedaj še smo dejali Kolodvorski Elitni kino Matica Ob 4., 7. in 9. uri CONRAD VEIDT GOVORI v velikem »Ufa« filmu ulici »Blatna vas« (no, saj je tudi bila) in so bili tam naokrog sami veliki posestniki in gruntarji. Vasovat smo hodili v »Krav» jo dolino«, kjer je zdaj Vidovdanska uli« ca, mahnili srno jo tudi v »Kurjo vas« in šc kam. Nu, òasi pa se spreminjajo in tudi jaz jih imam že 75 na plečih ..« Res je tako, da jih šteje mož že 75 in danes je 50 let, odkar služi jubilant pri eni in isti hiši ter rodbini. Med svojimi cveticami in lepimi nasadi v Komenskega ulici jc slavljcnec šc vedno zdrav in čil, ni mu usahnil njegov pristni humor, šc vedno pridno dela in skrbi za hišo. v družbi pove kakšno segavo, tako da pozabava vse okrog sebe. Njegovega trdnega zdravja se ne veseli danes smo njegov talentirani sin profesor Josip v Zagrebu, ne samo njegov nečak, priznani vrtnarski podjetnik in predsednik »Društva trgovskih vrtnarjev« g. Ivan Šimcnc z številnim ostalim sorod» stvom, ne samo Hudovernikova rodb na. marveč vsi neštevilni njegovi stari in mladi znanci, ki jih je polna tudi nova Ljublja» na in široka dežela. Vsem čestitkam, ki jih prejme slavij enee v teh dneh, pa se pri» družujemo tudi mi! 0 gospodarskem podvigu berovškega letovišča Kranjska gora, 11. februarja Zimska sezona in zimski sport se vršita pri nas neovirano in živahno naprej. Prebivalstvo podpira zadnjega z vsemi močmi, ker se odločno zaveda, kakšne koristi ji v zvrhani meri prinaša. Zveza za tujski promet razpolaga z nekaj dobrimi močmi, ki so se posvetili izključno proučavanju tujskega prometa in imajo radi tega potrebne izkušnje. Zato bi bilo dobro da bi priredilo za ljudstvo več poučnih predavanj, ker o kaki tujsko-prometni šoli pri nas do sedaj ne more biti niti govora. Korist in važnost takih predavanj spoznava vsak, a predavanja bi ne bila umestna in potrebna samo za Kranjsko goro, temveč za vse kraje, ki hočejo zase interesirati tujski promet, od katerega so kolikor toliko odvisni. V gospodarskem oziru napreduje Kranjska gora od dne do dne. A ne s pomočjo tujega kapitala, temveč z delom lastnih rok, kar je za splošnost samo razveseljivo. Ne samo da je Kranjska gora, kar zadeva stavbe, narastla v teku kratkih let več kot za tretjino, ampak napredek v gospodarskem živijenju se posebno kaže v splošnem blagostanju ljudstva. Vse to pa je samo posledica, ker so se znali Borovci osamosvojiti in se popolnoma emancipirati od tujega kapitala. V boju za gospodarsko neodvisnost Kranjske gore stoji v prvi vrsti borovška posojilnica in hranilnica. Njeno delovanje je že od prvih početkov posvečeno samo povzdigu letovišča in je tekom let dosegla velik razmah. S svojo širokopoteznostjo in preudarnostjo je stopila v boj za osamosvojitev ljudstva in ga je podpirala z vsemi sredstvi. Vse zgradbe in naprave zadnjih let so se gradile po večini z njeno pomočjo in njenim reelnim kapitalom. Letošnja poletna sezona se bo gotovo vršila v znamenju največje živahnosti in navala, kar je samo posledica dobre propagande in solidnosti letovišča. Spomladi se prične spet graditi nekaj novih poslopij, med njimi največji hotel. Radi tega bodo stopile odurno na dan spet one pomanjkljivosti, o katerih smo že tolikokrat poročali in ki se še do danes niso odpravile. V prvi vrsti je kolodvor, ki je zadostoval pač za predvojne razmere, a nikakor ne odgovarja sedanjemu velikemu prometu, že zaradi carinarnice, ki so jo ustanovili na naši meji in ki se nahaja v pretesnem kolodvoru, železniška uprava mora pač že zaradi ugleda letovišča gledati na to, da jo čim brže poveča in preuredi po željah modernega napredka. Prav isto velja za poštno upravo, ker je borovška pošta v resnici taka, da je nihče ne more smatrati za resno pošto. Sleparski poizkus po telefonu Krško, 11. februarja. Da jc danes polno rafiniranih sleparjev, dokazuje primer, ki se je pripetil te dni uradniku krške hranilnice g. Josipu Simon» čiču. Ta bi bil kmalu postal žrtev pretka» ne goljufice, ki pa mora prav dobro pozna» ti vse razmere. Simončičeva sorodnica gdč. Zalka Pon» grac, ki ima trgovino z delikatesami v Kr» škem, se je odpeljala z jutranjim vlakom v Zagreb, da kupi razne potreščine za svo» jo trgovino. Že ob 9. dopoldne pa je pre» jel g. Simončič telefonsko pozivnico, češ, da ga kličejo iz Zagreba. Ko je stopil k telefonu, je slišal žesnki glas: »Tu Zali,« nato pa se je oglasil neki moški: »Vi ne znate govoriti po telefonu, bom pa jaz na» mestu vas« in od tega moškega je zvedel TURNI PREGLED Voltairov »Kandid« izšel Zbirka mojstrov«, ki jo je začela izdajati »Tiskovna zadruga« v Ljubljani, se je pravkar lepo uvedla z romanom siovečega Volta i rja »Kandid ali optimizem:. Knjiga je izšla v odlični opremi (ing. arch. Janka Omahna); vezana je po okusu 18. stoletja, natisnjena na lepem, rumenkastem papirju in sicer roman s črkami garmond, uvod pa z borgisom. Na ovitku je posrečena slika posmehljivega starca Voltairja, ki se roga ln« dem in njihovi neumrjoči omejenosti i- Hudobnosti. O Voltaierju, njegovemu pomenu, njegovih idejah in delil, kakor tudi o njegovem čez mero napetem in zanimivem življenju, nas poučuje uvod na 32 straneh. Spisal ga ja naš ugledni poznavalec francoske književnosti in znani esejist dr. Stanko Leben. Roman sam šteje 128 strani. Prevel ga je mojster slovenske besede Oton Župančič. Čitanje ; Kandidat: zelo prijetno, lahko in od za-tvlka do konca napeto, delo je prožeto z mnogimi pikanterijami po okusu 18. stoletju, a tudi z izvirnimi domisleki o ljudeh in njihovih slabostih. V njem čitatelj ne bo našel nežnočutnosti in deviške lepote, zato pa bo spoznal nekatere »debele« resnice o ljudeh, kakršni so bili nekoč in kakršni so — pač v drugih, bolj profinienih oblikah — še danes. Bistroumen čitatelj bo takoj opazil, da ni nič zastarela ta več ko 150 let sta- ra satira na optimizem. Bridek smeh jc v nji, smeh, ki pa vendar le premaguje popolno črnogled nost. Sicer pa smo o tem romanu v : Jutru« že obširneje poročali. Opozarjamo ponovno na prvega slovenskega Voltairja in obenem tudi na zbirke, ki jih je začela izdajati »Tiskovna zadruga«. Kdorkoli se zanima za subskribcijske pogoje — ob majhnih obrokih lepe knjige trajna vrednosti! — piši nemudoma »Tiskovni zadrugi;: (Ljubljana, Šelenburgova 3), ki za sedaj še vedno sprejema nove naročnike. Bibliografija prof. 31. Murka. Jelka Arner-jeva - Murko va je izdala v Pragi na 18 str. leksikonskega formata »Bibliografski popis literarnega delovanja prof. M. Murka«. Obsega 235 številk od 1. 1883. do danes. To častno množico člankov, razprav in knjig otvarja članek »Miklošič in Hrvati c, ki ga je Murko kot dijak objavil v »Slov. Narodu«. Proslavo Dostojevskega je ob petdesetletnici njegove smrti priredilo v Zagrebu — »Društvo ruskih pravnikov«. Zdi se nam nekoliko značilno, da se nobena literarna ali kulturna organizacija ni spomnila dolžnosti nasproti velikemu ruskemu in vseèìo-veškemu geniju. V Ljubljani pa nismo imeli niti take proslave kot v Zagrebu V Pragi so priredili te dni kar dve proslavi: prvo so organizirali Čehi sami in sicer Društvo Dostojevskega, v katerem so zbrani najboljši poznavalci nesmrtnega avtorja »Bratov Ka- ramazovih«, drugo pa so priredile kulturne organizacije ruskih emigrantov. »Za balkanski sporazum«. Zagrebška založba »Obnova- je pravkar izdala spis drja Živka Topaloviča »Za balkanski sporazum t (72 strani 8°, cena 20 Din). Pisec zelo bistro in interesantno poroča o prvi balkanski konferenci in analitično premotriva vsa sporna vprašanja med balkanskimi narodi. Prijatelj političnih teorij bo s pridom in z užitkom prečital ta spis uglednega jugoslovenskega publicista. Jugoslovenski krožek slavistov nemške univerze v Pragi, ki se ja osnoval lani na pobudo profesorja Gesemanna,. je zanimiv pojav med nemškim dijaštvom. Člani tega krožka morajo obvladati srbohrvaščino. Vsak teden se vrši en delovni večer, na katerem člani čitajo in tolmačijo srbohrvaške tekste, diskutirajo in referirajo. Za širšo javnost je krožek priredil že več preda» vanj (prof. Beeking o muzikalni tehniki jugoslov. guslarja in prof. Gesemann). Člani imajo na razpolago revije, ki jih dobiva »Slavische Rundschau«. Lani v počitnicah je krožek priredil študijsko potovanje po Jugoslaviji, na katerem so člani imeli priliko spoznati z neposrednimi stiki in doživetji naše kraje in ljudi, kar je v šestnajstorici praških nemških študentov, bodočih profesorjev, utrdilo zanimanje za Jugoslavijo in mu prililo novega ognja. Krožek pridno nadaljuje svoje delo. Želeli bi le, da bi se taki krožki, ki utegnejo blagodejno vplivati na medsebojne nemško-jugoslovenske odnose, ustanovili tudi na drugih nemških vseučiliščih. HqIo, Rodio Vatikan! Danes od 16.30 do 17.30 otvoritev nove kratkovalovne postaje RADIO VATIKAN. — Valovna dolžina 19.48 m, frekvenca 15.410 kc, energija 20 kw v anteni. Otvoritvena govora govorita Papež Pij XI, - Senator Marconi Direktni sprejem: Pri štirielektronskem aparatu »RADIONE« za izm. tok na ca. 18" drugega kondenzatorja. Pri šestelektronskem »RADIONE« na tok z ultrakratko anteno na ca. 45° drugega kondenzatorja. Radio Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 5 g. Simončič, naj takoj nakaže brzojavno 10.000 Din na naslov Juraj Hausl, glavna govorilnica Zagreb št. 1, ker je gdč. Zali pri nakupovanju zmanjkalo denarja. G. Simončiču se je zdela stvar sumljiva in ni denarja takoj nakazal. Ob pol 11. pa je dobil iz Zagreba brzojav podpisan od sorodnice, naj nakaže denar na »Poste» restante Zagreb II.« Ko se je telefonično zvezal s postajo Zagreb IL, je dobil odgo» vor. da tam res čaka neka ženska Pozvali so jo k telefonu in govorila je, toda ne dolgo, ker je g. Simončič že po glasu spo» znal. da ima opravka z sleparko. Pogovor jc prekinil, potem takoj znovič klical Za» greb II. in nozval uradništvo, naj primejo sleparko. Dobil je za odgovor, da je v istem hipu smuknila iz govorilnice in da tudi telefona ni plačala. Zadevo so takoj prijavili policiji, ki zasleduje sleparko. Noseče matere morajo skušati vsako zateganje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Roparski napad Krško, 11. februarja. Kronika zadnjih mesecev v tukajšnjem okolišu ni beležila nikakih razburljivih do» godkov. Tembolj je zato javnost razburila vest o roparskem napadu, ki ga je doživel g. Franc Levičar, posestnik iz vasi Čretež št. 9. Ko se je imenovani v petek vrnil s tr» govanja v Krško, se je spotoma ustavil v gostilni g. Andreja Komočarja v Krškem, kjer je bilo še nekaj zapoznelih gostov. Poznaj v noč se jc odjpravil na pot proti do» mu v 1 uro oddaljeno vas Čretež. Mož ni slutil, da stopa za njim nekdo, ki bi se rad polastil njegovega denarja, zato jo je brezskrbno mahal skozi Krško. Na poti skozi gozdni del pa se mu je neznanec ne» slišno približal od zadaj, ga zgrabil za suknj ič, brcnil nckajprat v noge in zahte» val .od njega denar. Z eno roko je bil pri» pravljen, da zamahne po njem, z drugo pa mu je iz telovnika izvlekel usnjeno denar» nico z vso vsebiao in nato naglo pobegnil nazaj v Krško. Tudi vse kričanje na po» moč ni pomagalo, kajti zgodilo sc je ity že po poln.oòni uri in na samotnem kraju. Oropanee se je zatekel k orožnikom, ki so z izredno spretnostjo kmalu prišli na sled napadalcu v osebi 25 letnega S. V., ki je pa še pred aretacijo oropano denarnico z vso vsebino vrgel v stranišče, da bi zabri» sai sled. Budno ok.o orožnikovo pa jo je celo tam našlo in s tem najuspešnejše re» šilo težko nalogo. Tihotapci ob severni meji Gornja Radgona, 11. februarja V našem obmejnem delu se tihotapstvo v zadnjem času precej omejuje, ker so mejni prehodi dobro zastraženi. Sploh pa se tihotapski posel prav slabo izplača, ker v cenah to in onstran meje ni dosti razlike. V glavnem prenašajo tihotapci saharin, vžigalice, vžigalnike, cigaretni papir, igralne karte in drugo drobnarijo. Nedavno smo poročali o aretaciji nekega tihotapca v Murski Soboti, nekaj dni nato pa so organi finančne kontrole v gornjem Prekmurju zalotili tihotapca Al. žokša iz Vidoncev, ki je imel pri sebi 15 kg sladkorja, pol kg saharina in 10 velikih paketov vžigalic. Njegov tovariš Štefan Grah iz Vidoncev se je srečno umaknil preko meje .drugi dan pa so tudi njega zajeli ter mu zaplenili 12 kg sladkorja, 20 škatlic saharina, 10 paketov tobaka in 10 škatlic vžigalic. Finančni organi so zajeli tudi tihotapca Jožefa Kiselaka Lz Zg. Slaveč in Ivana Lichten vaine rja iz Podgorja, ki sta tihotapila le malenkosti, nekaj vžigalic in malo saharina. PRI ZIMSKEM ŠPORTU, OB MRZLIH DNEVIH NIVEA-CREME In sicer poprej vdrgmti, predno greste ven na mrzli zrak. Nivea-krema pronikne popolnoma v kožo in ne pušča bleska za seboj, napravi jo odporno proti vetru in vremenu. Nivea-krema prepreči. da koža razpoka ali da postane hrapava. Vdrgnite si, predno se podaste spat, vsak večer obraz in roke temeljito z Nivea-kremo. Z radostjo boste konstatirali, kako mehka in gibka je vaša koža, če jo potipljete, in kako zdravi in mladostni izgledate. Nivea-kreme ne morete nadomestiti, kajti ni je druge kreme za kožo, ki bi vsebovala' kožo negujoči EUCERIT. h Dot« po 5, 10 to 553 Din — tub« po 9 to 14 Din Izaelovatelj v Jugoslaviji; Jugosl. p. Beiersdorf & Co., d. a. o. j. — Maribor, Gregorčičeva št. 24 Prava zima Ljubljana, 12. februarja. Februar ne ostane dolžan: dob Hi smo na» posled pravo zim.o. Včeraj okrog poldne je začelo snežiti v Ljubljani in, kakor smo prejeli kratka poročila, domala v vseh pre» delih dravske banovine. Do večera se je nasula že prav debela plast novega drob» nega in gostega pršiča. Živo srebro se vztrajno drži pod ničlo, barometer pa na 770. Prometnih ovir na železnici zaenkrat ni beležiti, tu in tam pa je že znatno priza» det avtobusni promet. Tako nam iz Mur» ske Sobote poročajo, da so že zadnje dni bili snežni zameti po Prekmurju tako veli» ki, da je pošta za več dni ustavila avtobus» ni promet, ker sploh ni bilo na polju mo» gioče dognati, kje vodi cesta. Zadnje dni je tudi izostalo vse dijaštvo, ki prebiva iz» ven Sobote in ponedeljkov semenj je bil t-ko slabo obiskan kakor dosedaj še noben. Tudi dramatični odsek je utrpel precejšnjo izgubo, ker nedeDske popoldanske predsta» ve oV.nličan' sploh niso mogli posetiti. Z Bleda nam poročajo: Pravo zimo smo dobili Gorenjci šele te dni. Snega imamo dovolj in kmetje hitijo spravljati les in drva z gora Smuka je tudi ze!o ugodna in tako se zimskim športnikom vendarle pbe» ta letos še dosti užitka. Tudi mraz je za» čel pritiskati in se v blejskem okolišu suče živo srebro okrog —13 stop:nj C. Posebno občuten mraz je zadmje dni na» stopi] v slovenjgraški kotlini, kjer je že v torek ziutrai beležil Celsius celih 22 stop. pod ničlo. Tudi v osrednjih predelih Šta» jerske invio nrecej občuten mraz in nam n. pr. iz Podsrede poročajo, da je termo» meter v ponedeljek zaznamoval —16 st. C. Primorske novice Iz Gorice poročajo: Laške novine so dolgo časa premotrivale problem kolonizacije v obmejnih pokrajinah. Predlagala se je razselitev Slovencev po ozemlju stare Italije in naselitev laških poljedelcev v Julijski krajini, čuli so se pa tudi glasovi po nasilni razlastitvi in odgonu drugorodcev čez mejo. Prišle so komisije strokovnjakov in ugotovile, da ni poeojev za uspešno izvršitev nameravane akcije. Na Krasu, v Istri, ob Piv1- ki, zlasti pa v planinskih predelih bi laški poljedelci ne mogli eksestirati. Ako bi bil ves svet tak, kakršen je pri Gorici in v Vi« pavski dolini, bi že šlo s kolonizacijo, pa samo v primeru, da bi se ustanovila velika posestva, ki bi delala s koloni. Stroški za obdelovanje posebno vinogradov so na Goriškem mnogo večji kakor v stari Italiji. Tako bi bilo težko pridobiti laške poljedelce za preselitev v nove kraje, tudi če bi vsa zemlja sličila goriški okolici. H kolonizaciji bi morala država prispevati velike vsote, ki jih pa ni na razpolago. Zato ja opuščena misel obširne kolonizacije, ali tako-le posamezni laški poljedelci ali v malih skupinah bi se mogli zagozditi med Slovence. Fašističnemu konzulu Avenantiju ni nič všeč slovenska poljedelska kompaktnost v deželi. Rad bi jo razredčil in polagoma odprl pot laškemu naseljevanju med Slovenci. Njegov načrt je, iztrebiti kar mogoče večjih posestnikov. Z nasilstvi se da kmalu doseči, da prično odhajati drug za drugim. Obstoji pa tudi vladna komisija, ki ima nalogo poskrbeti, da pridejo kmetije, ki so na prodaj, v laške roke. Seveda bi se moralo prodati vse po ceni. Avenanti hoče dati pokrajini vsaj deloma laško lice. Pri tem so mu v napotje v prvi vrsti slovenski duhovniki. Razgnal bi jih rad z nasilstvi, da bi nastalo pomanjkanje duhovnikov, kakor je v tržaško-koprski škofiji. Kjer ni duhovnika, ima fašizem lažje delo. Duhovniškega naraščaja je premalo, gospodje se starajo in umirajo. Nadškof šteje 76 let. Avenanti pripravlja silno ofenzivo proti duhovščini. Vnel se bo hud boj. V Gorici so proti Avenanti jevim načrtom vsi trezni domači Lahi, ki vidijo uspevanje mesta le v gospodarski harmoniji s slovenskimi deželami, fašisti se pripravljajo na pohode, prefekt Tiengo pa pričakuje iz Rima informacij, kaj naj dopusti in kaj naj prepreči. Fašistični boj proti cerkvi in duhovščini se bo najbrže enkrat še razbil ob močni osebnosti goriškega nad» Voditelji balilske organizacije med gori» Škitni Slovenci dobivajo iz ministrstva za narodno vzgojo pisma, v katerih jih državni podtajnik Ricci vzpodbuja k vztrajanju, da bo izkazovala fašistična vzgoja *»drugorod-ne« mladine ob meji vedno več uspeha. Potom otrok se otvarja penetracija v dušo odraslih, na kar Ricci balilske organiza- • Icrje še posebej opozarja. Domače vesti * Vojaške vesti. Izpit za aktivnega ka petami korvete sta položila poročnika bojnega broda 1. razreda Anton Debevec in Vladimir Kostatijevec. Na službovanje so podeljeni: poročnik fregate Albin Hofbauer na križarki »Dalmacija«, poročnik bojnega broda 1. razreda Miroslav Gogala na kr. brudu »Zmaj«, poročnik korvete Feliks Sršen na ladji »Vardar«, poročnik korvete hran Z.nrziikar na ladji »Sava«; nadalje so pride! j eni pehotni kapetan II. Maksim Caiiiko kot komandantN. čete 13. pehotnega polka »Hajduk Veliko«; kapetan I. Bra-n i sì a v Mladenovič, doslej na službi v vojaški delegaciji pri direkciji državnih železnic v Ljubljani generalštabu komande Dravske diviziiske oblasti; kapetan 1. razreda Bogoslav Mažuranič, doslej na službi v ge-neralštabu komande Dravske diviziiske oblasti. vojaški delegaciji pri direkciji državnih železnic v Ljubljani; podporočnik Rudolf Svenšek, doslej pri 45 pešpolku, kot vodnik 21. peš. polku »Češkoslovaškemu«; sanitetni kapetan dr. Ivan Koščak pa kot zdravnik 12. peš. polku »Carja Lazarja«. Pehotni narednik-vodnik 23. peš. polka Jos. Cvenk je trajno upokojen. * Izpremembe v zdravstveni službi. Po potrebi službe so bili premeščeni: zdrav-ii i k šolske poliklinike v Ljubljani dr. Josip Fischer, v zdravstveni doni v Celju; zdravnica Zdravstvenega doma v Celju dr. Vido-sava Kutlešlčeva v zavod za zdravstveno zaščito mater m dece v Ljubljani; zaščitna sestra šolske poliklinike v Ljubljani Leopoldina Kovačeva pa v Higijenskj zavod v Ljubljani. Na novo so bili imenovani: inž. che m. Marija Aliačičeva pri Higijenskem zavodu v Ljubljani; dr. Stepati I vie kot kontraktualni zdravnik-ftizeoterapevt pri Zdravstvenem domu v Celju; Marija Vivo-dova kot zaščitna sestra pri Zdravstvenem domu v Mariboru in Milena Furianova kot zaščitna sestra na šolski polikliniki v Ljubljani. * Imenovanje v upravni službi. Z odlokom ministrskega predsednika je Ciril Pc-■kiukar imenovan za sreskega načelnika v Kutini, Alfonz Stojan pa za politično-uprav-nega pripravnika pri sreskem načelstvu v Kočevju. * Revizorja Ferijalnega saveza. Komisar ministrstva prosvete v Ferijalnem savezu ie postavil za revizorje Ferijalnega saveza Frana Vrhovnika, profesorja l. realne gimnazije v Ljubljani: Dušana Popoviča, profesorja trgovske akademije Zemuiiu in Božidarja Plavšiča, profesorja trgovske akademije v Beogradu- * Poročil se je v ponedeljek 9. t. tn. v viški tarili cerkvi brivski mojster g. Viktor Pavi i č z gdč. Angelo Kušarjevo, hčerko posestnika. Oba iz uglednih viških rodbin. Mlademu paru obilo sreče! * Razpis službe. Pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni se odda mesto pisarniškega uradnika: oddajo pa se hkratu tudi vsa mestu pisarniških uradnikov, ki bi se izpraznila v teku razpisa tudi pri drugih sodiščih. Prošnje naj se vlože do m;. sedstvu okrožnega sodišča v Mariboru. * Sreski cestni odbor v Prevaljah razpisuje javno dražbo na dan 16. t. m. za nabavo gramoza banovinske ceste I. in II. reda v občinski pisarni in sicer: za Podravsko cesto od km 48 do državne meje pomladi 170 kub. metrov in jeseni t>3U kub. metrov za cesto Dravosr?'!-'~r~ • metrov in jeseni 170(1 kub. metrov, ter za ccsto Poljane do državne meje 150 kub. metrov. * Redukcija delavcev v guštanjski je- klarni. Iz Guštanja nam poročajo: Že dalj časa so se širile tod govorice, da se pripravlja io v tukajšnji jeklarni obsežnejše redukcije delavcev zaradi pomanjkanja naroči. Zal te govorice niso bile prazno besedičenje. Te dni je bilo odpuščenih 45 delavcev. Kam nai gredo ti reveži sedaj na zimo za delom, ko vlada vsepovsod velika brezposelnost! Služba je odpovedana tudi uradniku Slovencu g. Kramerju, na mesto njega pa je sprejet neki uradnik, ki ne obvlada niti državnega jezika. * Novi grobovi. V Celovcu je preminila sa. Bromslava Širok o v a, rojena Kra-merjeva, soproga konzularnega uradnika Pokojmco prepeljejo v Ljubljano, kjer bo danes ob 15.30 pogreb od glavnega kolodvora k Sv. Križu. V Poličanah je umrla ga. Marija S v e 11 i n o v a, rojena Logarjeva, nadučiteljeva vdova. Pogreb bo v petek ob 15.30. — V Ljubljani je umrl g. Karel K i t e k, pehotni narednik-vodnik v pok. Pogreb bo danes ob pol 15. — V splošni KINO IDEAL Danes ob 4., pol 8. in 9. uri! USODNA NOČ Premiera ! Krasna vsebina ! Izvrstni igralci! Vremensko poročilo Meteorolnškesa zavoda v Ljubljani 11. februarja 1931. Številke za označbo kraia pomenijo: 1. čas opazovanja. 2 stanje barometra, 3. temperaturo. 4 relativno vlaao v %, 5 smer in brzino vetra, 6 oblačnost l—10. 7 ^rsta nadavn S padavine v mm Ljubljana: 7. 708.7, —7, 60, SW2, 10 Mas ribor: 7. 766.7, —5. 90, W4, 10. Zagreb: 7. 767.7, —2, 80. SSW. 10. Beograd: 7. 768.1, —3, 70, SE 2. jasno. Sarajevo: 7. 770.7. —10, .80, mirno, j isno Skopi je: 7. 766.6, —4, 80, mirno, jasno. Split: 7. 764.8, +3, 50, NE 5, 8. Najvišja temperatura danes v Ljubljani —, najnižja —10.4, v Mariboru —13, v Zagrebu —3. v Beogradu —4, v Sarajevu —10, v Skopi ju —5, v Splitu +1. Solnce vzhaja ob 7.8. zahaja ob 17.21, luna vzhaja vb 4.27, zahaja ob 11.46. bolnici v Ljubljani ie preminila uradnica ga. Vera B i z i a k o v a, rojena Zupančičeva. Pokoj ndco bodo pokopali v petek. — Na Polzeli ie umri eden najstarejših Polzelanov g. Miha Šušter, star 83 let. Bil je skrben gospodar in zaveden narodnjak. — V Konjicah je umrla ga. Marija R a d i č e v a, soproga brivca, stara 48 let. Bila je vzorna mati in žena in je lepo vzgajala svoje otroke. —. V Slovenigradcu je izdihnila ga. Katarina Okorno va, vdova po sodnem slugi. Bila je dolga leta zaposlena kot voditeljica tukajšnjega bivšega javnega kopališča. — V Trebnjem je nenadoma preminil mesar g. Polde R e b e r n i k, ki je bil daleč okrog znan kot dober šaljivec. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! PRIDE SLADKA OPERETA Logarjeva Krista * 110 letni jubilej cerkljanske šole. Osnov na šola v Cerkljah na Gorenjskem bo proslavila svoj 140 letni razvoj z zgodovinsko razstavo vseli literarnih in kulturnih del svojih bivših gojencev, učiteljev in slavnih rojakov, med katere šteje zlasti Davorina Jenka, Mateja Ravniharja, Antona Kodra, Jakoba Bedenka, Andreja Vavkna, Ignaca Borštnika, Franca Barleta, dr. Koprivnika, ministra Hribarja, dr. Hacina, prof. Meža-na in Frankeja. Vse bivše učence in učitelje prosi upravitelistvo, da mu pošljejo svoje slike, življenjepise, spomine na šolska leta in po možnosti literarna dela navedenih slavnih rojakov, zlasti pa svoja. * Papežev govor bo prenašala tudi ljubljanska radijska postaja. Govoril bo papež danes ob 16.45 na valu 19.84 m. Govor bodo prenašale vse večje evropske postaje (Rim 441). * Sprejem gojencev v podoficirske šole. Pehotna podoficirska šola kraljice Marije v Zagrebu sprejme 1. maja večje število gojencev, enako tudi pehotna podoficirska šola kralja Aleksandra I. v Beogradu. Natančni pogoji za sprejem so razvidni iz natečaja, razpisanega v 6. letošnji številki »Vojnega lista.« TVRDKA JULIO MEINL d. d. Ljubljana priredi dne 13. in 14. t. m. v svoji podružnici, šelenburgova ul. 3 uoskusno kuhanje kave na katero Vas, Vaše prijatelje in znance vljudno vabi. 3180 Vsak dobrodošel! * »Zdravje« v novem letu. Prejeli smo prvo letošnjo številko poijudno-zdravstvene revije »Zdravje« s pestro in poučno vseb'-no za očuvanje ljudskega zdravja- V uvodnem članku izjavlja uredništvo, da si bo list tudi v tekočem letu prizadeval ob vsaki priliki opozarjati citateli e in javnost na važnost ljudskega zdravja. Vsa dosedanja poglavja bo list tudi letos obdržal, kot novost pa uvaja »Štiri vprašanja in trije odgovori« z vabilom, naj mu čitateiji sporoče po dopisnici odgovor na četrto vprašanje. Dobre odgovore bo list z imeni objavljal v naslednji številki. V prvi letošnji številki objavlja »Zdravje« med drugim naslednje za vsakogar zanimive članke. »Higiiena pozimi«, »Obolenje in umrljivost v bodočnosti«, »Selo brez tuberkuloze«, »O vitaminih« in »Nekaj o tobaku«. »Glasnik higijenskih ustanov« in »drobiž« spopolnjujeta pestro vsebino lista. »Zdravje« izhaja vsakega petnajstega v mesecu. Letna naročnina znaša za Jugoslavijo 30 Din. »Zdravje« urejuje dr. Ivo Pire, ilustrira pa slikar-grafik Justin, Zaloška cesta v Ljubljani * Tečaj za izobrazbo delovodij železo-betonske stroke. Tečaj, ki ga bo vodil in v njem predaval g. univerzitetni profesor v Dravski banovini v Ljubljani otvarja te-dr. inž. Kasal bo brezplačen in se bodo predavanja ki bodo trajala dva meseca, vršila v večernih urah, tako da je vsakemu delovodji omogočeno ta tečaj obiskovati. — Vpiše se lahko vsak delovodja, ki doprinese ocl svojega dosedanjega ali prejšnjega delodajalca potrdilo, da je kot delovodja bil zaposlen. Priglase sprejema načelstvo zadruge stavbnih mojstrov (Rimska cesta 13) do 20. t. m. Začetek tečaja kakor tudi program predavanja in ur bosta objavljena v novinah. * Rekord porok na vasi. Poročajo nam iz Mirne peči, da se je v ponedeljek 9. t. m. izvršilo 10 porok, kar je za tako vas vsekakor rekord! Bilo srečno! Zdravnik predpisuje kot zanesljivo, milo sredstvo za čiščenje, ki sigurno deluje, ARTIN-drazéje. Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina škatljice po 8 Din — zadostuje za 4—6 krat. 290/5 Strokovna organizacija natakarjev, hotelskih, kavarniških in gostilniških uslužbencev v Ljubljani vabi staro in mlado na 12. ki je danes 12. februarja v vseh prostorih UNIONA. Pred infekcijo Vas sigurno ščiti * Rudarska nadaljevalna šola v Trbovljah ie ob petindvajsetletnici obstoja izdala zanimivo izvestje o njenem dosedanjem delovanju, iz katerega je razvidno, da ie šolo absolviralo v prvem četrtstoletju 361 gojencev. Poročilo je v prvi vrsti namenjeno vsem gojencem, ki se gotovo radi spominjajo svojega dela v šoli in vtisov, ki so jih dobiii na raznih vsakoletnih ekskurzijah. V »Izvestju« poroča g. Gustav Vodu-šek, ki je bil prvi ravnatelj te šole, »O ustanovitvi rudarske šole«, inž. Alfred Rogl podaja kratek oris premogovnika Trbovlje, Karel Omerzu pa ie spregovoril prijazno besedo mladim rudarjem. Spomenica objavlja končno imenik absolventov 0d 19U5 do 19.30. * Smrt zaradi električnega toka. V Beogradu je v ponedeljek zvečer postal žrtev nesrečnega naključja delavec Mato Klarič. star 35 let. Bi! ie zaposlen v osrednjem lii-gijenskem zavodu. Ko je manipuliral z neko gibljivo električno svetilko v kurilnici, je nastal defekt in električni tok je udaril nesrečnega delavca tako, da ie ostal na mestu mrtev. * Prekoračenje avstrijske meje. Za občine Gustali i, Kotle in Prevalje je določeno prekoračenje mei med Jugoslavijo in Avstrijo za mesec januar in december od 7. do 18. ure, za februar in november od 6. do 19 ure, v marcu, septembru in oktobru o1 5 do 20. ure, v aprilu in avgustu od 4. do 20. ure. Osebe, ki prekoračijo mejo na tem teritoriju, so obvezane, da se same vračalo v omenjenem času v svoja stalna bivališča. * Pesmi Srečka Kosovela razpošilja, dokler traia zaloga, založba »Luč«, Ljubljana I, poštni predal 171. Izvod s poštnino vred 21 Din. Denar naprei ali po položnici. ITO zobna pasta najboljša! * Poročne prstane dobite pri tvrdki F. Čuden, Prešernova 1,, v Ljubljani. * Tovarna Jos. Reich sprejt mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvrSJuv. PRIDE SLADKA OPERETA Logarjeva Krista Iz Ljubljane u— Plečnik in Jakopič pripravljata paviljon za lutkarsko gledališče. »Loutkär«, glasilo mednarodne lutkarske zveze, poroča v letošnji 1 številki: Arh. Josip Plečnik v Ljubljani pripravlja paviljon za umetniško lutkarsko gledališče s sodelovanjem slovenskega sliikaria Riharda Jakopiča. V pripravljalnem odboru delujejo poleg Milana Kle-menčiča, ki ga nazivaio »očeta jugoslovenskega Iutkarstva« (ustvaril ie umetniško po-zornico v naturalističnem in idealističnem slogu 1920. v Ljubljani) še Miran Jarc, avtor lutkarskih bajk »Kraljevič Tugomil « in »Godec Janez«, kjer skuša ustvariti slovenskega Gašparčka, dalje Osip Šest, vrhovni režiser gledališča, Boris Orel, Milan Skr-binšek, dr. Mirko Pretnar, L. M. Šerjanc, dr. Ivan Lah in drugi. Novo gledališče bo matica vseh manjših lutkarskih gledališč ter bo igralo za odrasle in za otroke pri najnižji vstopnini. u— Byrdova ekspedicija na južni tečaj. Opozarjamo na premijero velikega kulturnega filma ZKD »Byrdova ekspedicija na južni tečai«. Senzaciionalni film se bo predvajal danes in še jutri v kinu »Ljubljanski dvor« pri predstavah ub 16., po! 20. in 21. Priporočamo ogled vsakomur, zlasti pa šolski mladini, ker ie film tudi zelo poučen. u— Iz gledališča. Drama bo uprizorila drevi ob 20. veselo zgodbo »Trije vaški svetniki«. Zgodba je izredno zabavna in jo naši igralci izvrstno uprizore. Veljajo znižane dramske cene. V soboto ob 16. bo v drami ob 16. uri dijaška predstava »Merca-deta« po globoko znižanih cenah. — V operi bodo drevi za red D ponovili Puccinijevo »M. Bntterfly« z go. Zlato Giungjenac- Ga-velüovo v naslovni vlogi, jutri pa za red C opero »Povratek« ter baleta »Možiček« in Figurine«. V soboto bo premijera »Dijaka prosiaka« izven abonmana. Vstopnice se lahko rezervirajo pri dnevni blagajni v operi. u— Pri jutrišnji interni produkciji konser-vatoristov, ki bo trajala od 18. do pol 20. v Fiiharmonični dvorani, nastopijo gojenci in gojenke: iz kompozicijske šole prof. Oster-ca Avčin Marij z delom: »Pet malih skladb za klavir.« Igra iih Lipovšek Marjan. Iz šole prof. Launa svira klarinet Branko Rueh. Iz šole prof. Berana nastopi Bajde Oto. Iz šole prof. Jana Šlaisa nastopi Pfeifer Leo. Iz šole ge. prof. Trostove poje Berglez Heda. Iz šoie ravnatelja Mateja Hubada nastopijo: Zupan Leopoldina, Zupan Drago, Arko Herta in Jug Milan. Posamezne točke spremljajo na klavirju gg. Lipovšek Marjan, Šivic Pavel in Gaüatia Reinhild. Lito-grafirani programi se bodo dobivali pri vstopu v dvorano po 2 Din. Vstop prost. u— Železne stolpe za daljnovod Št. Peter Črnuče na dvorišču Strojnih tovarn kljub občutni zimi pridno sestavljajo. Od časa do časa odpeljejo kmetje zgotovljene konstrukcije. Vsekakor so ti novodobni rdeči mlaji posebnost za naš cestni promet Zato jih pa menda tudi vozijo pozimi, da se še bolj vidijo... u— Vendar enkrat. Te dni so posuli Igriško ulico z gramozom, kar pomeni za posestnike hiš v tej ulici pravo odrešenje. Promet od Tržaške ceste proti mestu se namreč vrši večji del po Igriški ulici in ne več toliko po Riimski cesti in Gradišču, kakor včasi. Igriška ulica, ki je dokaj ofcza, je bila doslej precej zanemarjena in blatna, zato so razmetavali drveči avtomobili blato tudi po hišah. Z nasipom ulice se ie temu vsaj deloma odpomoglo. u— Odpovedi stanovanj. V Ljubljani so mnofgi hišni gospodarji s 1. februarjem povišali strankam najemnino in sicer za 10 do 25 odstotkov. Pri ljubljanskem okrajnem sodišču je bilo letos do 8. februarja podanih že 164 sodnih stanovanjskih odpovedi, ki zadenejo po večini najemnike malih dvosobnih stanovanj, se pravi: rodbine uradnikov, obrtnikov in delavcev. u— Akademski klub za Društvo narodov vabi člane na občni zbor, ki bo danes ob 14. na univerzi, soba 69. u— Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi ob 20. važna vaja mešanega zbora. u— Pevsko društvo »Slavec«. V petek ob 20. strogo obvezna vaja mešanega zbora. Pridite vse in vsi! Nastop. u— Razne nezgode. V ljubljansko bolnico so pripeljali včerai 16 letnega sina posestnika Lz Čateža Ivana Širclia. Fant se je doma igral s staro lovsko puško, ki jo je nabasal in streljal v tarčo. Nenadoma pa je puški razneslo cev in so drobci odtrgali mlademu fantu tri prste na levi roki. — Na Bledn je v lorek povozil neznan voznik 5 letnega Vladimira Kuščarja, sina poslovodje. Deček ie dobil več zunanjih in tudi občutnih notranjih poškodb. Tudi on se zdravi v ljubljanski bolnici. u— Nogo si je zlomila. Zaradi navoza-padlega snega postajajo nesreče čedalje pogostejše. V posebni nevarnosti so starejši ljudje, k: se na poìzkili potili le s težavo kretaio. Občutna nesreča se je primerila včeraj okrog 12.30 delavki v tobačni tovarni, 56 letni Ani Bedcnkovi iz Zg Šiške 33. Ker se je čevljev držal sneg, ii ie spodrsnilo na gladkem hodniku, padla je in si zlomila desno nogo. Ponesrečenko so pripeljali z reševalnim vozom v splošno bolnico. u_ Pes ga je popadel. Brezposelni delavec 21 letni France Simonišek iz Rajlieu-burga je prišel predsnočniim na Jesenice k posestniku Ivanu Gerbertu in ga prosi! za preuočišče. Gospodar mu je prenočevanje dovolil in ga poslaj na hlev. Pred vrati hleva pa se je v Simoniška nenadoma zakadil domači pes in ga nevarno ugriznil v ii-ce pod levim očesom. Mladeničeva poškodba je tako huda, da so ga morali spraviti v ljubljansko bolnico. u— Za brezposelne mesarske pomočnike prirede na pustno nedeljo že ob 6. zvečer v Kazini njih tovariši najveselejši ples, k: se ga bo zaradi dobrodelnega-namena gotovo vse občinstvo rado udeležilo. Iz Celfa e— »Gospa ministrica« v gledališču. Drugo gostovanje ljubljanske drame v Celju je bilo določeno predvsem za zabavo in razvedrilo. Ljubljanski gostje so uprizorili v torek 10. t. m. z zdravim humorjem in satiro prepleteno Nušičevo komedijo »Gospa ministrica« v efektni režiji S. Lipaha. Scenerija je bila primerna. Igra je bila podana z naturuostjo in živahnim tempom Občinstvo, ki je zopet napolnilo gledališče do zadnjega kotička, se je izvrstno zabavalo in je burno aklamiraio goste. e— Iz Sokola. Društveni in župni pred-njaški izpiti, ki so bili določeni na nedeljo 15. t. m., so preloženi na nedeljo, 1. marca, e— Smučarska tekma pri Celjski koči. Medklubske slalom - tekme, ki jo prirerli zimskosportni odsek SPD v Celju v nedeljo 15. t m. ob pol 11. pri Celjski koči, se bo udeležilo tudi vojaštvo. Za civilne smučarje so določene tri lepe nagrade, za vojaštvo pa dve. Darila so razstavljena v izložbi trgovine g. Almoslechnerja v Prešernovi ulici. e— Izprememba posesti. Vilo Detičkove rodbine v Vodnikovi ulici je kupil zavod šolskih sester in jo bo preuredil v internat. Dosedanji lastniki te vile so kupili vilo g. ravnatelja Meglica v Zavodni. e— Na progi Podsreda—Kozje—Celje začne mestni avtobus zopet obratovati po dosedanjem voznem redu danes, 12. t. m. z odhodom ob 17. izpred kolodvora v Celju. e— »Srčna noč«. Na pustno soboto sokolska maškarada v Celjskem domu. Dekoracije po načrtih profesorja Siča iz Ljubljane e— Mestni kino. Danes ob 20.30 premijera zvočnega velefilma »Tango ljubezni«. V glavnih ulogah Willy Forst in Ernest Verebes. Kot predigra izvrstna zvočna enodejanka. Iz Maribora a— Potrebe reorganlziranja socialnega skrbstva. Mariborska mestna občina je lahko ponosna, da stori veliko za omili eni e bede najbolj prizadetih. Vrh tega ie v mestu, čegar prebivalstvo slovi po darežljivo-sti, močno razvita tudi javna dobrodelnost in se na tem polju ude.istvuje cela vrsta karitativnih društev, katerih pozivom se občinstvo vedno rado odzove. Leto za letom se pa obenem vedno boljj pojavi'a potreba enotne organizacije javne dobrode!r nosti, ki bi pripomogla, da bi pri podpiranju revežev v prvi vrsti dobili pomoč res najbolj potrebni. Vsi podpiralci naj bi se vodili v skupnem seznamu, iz katerega nai bi bilo razvidno koliko, kedaj in od koga ie kdo dobil podporo. Vsa javna dobrodelnost, tako občinska, kakor privatna, nai bi bila zato enotno organizirana. Vodstvo nai bi radi zvez prevzel mestni socia!no-poli-tični urad. V interesu dobre stvari bi bilo seveda tudi, da zasebniki delajo in podpirajo ter obveščajo to centralo, ki bo imela vedno in točno in vestno sliko o življenjskih prilikah podpiralcev. Vsekakor bi bila na ta način mogoča pravična reorganizacija javne dobrodelnosti, meščani pa bodo imeli zavest, da so storili, kar se storiti da. a— Iz gledališča. Drevi se bo ponovila priljubljena romantična opereta v treh dejanjih »Ciganska ljubezen« za Ab. C. — Poslednja vprizoritev Nušičeve sijajne veseloigre »Gospa ministrica« bo v soboto 14. t. m. po znižanih cenah. Kdor se še ni pozabaval pri tej predstavi, naj ne zamudi te poslednje priložnosti. a— Ljudska univerza v Mariboru. V petek 13. t. m. se bo vršil v znamenju pusta prvi humoristični večer, na katerem bo pel najveselejše slovenske kuplete naš znani domači pevec g. Bučar iz Ljubljane. Da označimo njega pomembnost na polju vesele pesmi, opozarjamo, da je bil povabljen g. Bučar opetovano od dunajskih in berlinskih tvrdk, da zapoje naše priljubljene pesmi za izdelavo gramofonskih plošč. Kjer nastopi Bučar, tam se trese dvorana smeha in grohota! Nastopi v šaljivi maski. Predprodaja vstopnic se je že pričela na običajnih mestih in se priporoča predhodna nabava vstopnic. a— K akademiji Pomladka Jadranske straže. Zavoljo pičlo odmerjenega prostora smo morali črtati v poročilu, da je dirigirala zbor kandidatinj državnega učiteljišča ga. prof. Ropasova, Iti je naštudirala dvoje svojih pesmi, z veliko požrtvovalnostjo in z velikim znanjem. Prekrasni koncertni pi- Komu najbolj preti epidemija hripe? Ta zločes-i pojav ni prizanpsel r dobro negovanim višjim krogom. Nastane vprašanje, kako je nastala ta nevarna epidemija in kdo ji je najbolj izpostav' Hripa preganja zlasti one, ki se nagibajo k prehladu, kar se pripisuje abnormalnim spremembam vren -na. Ta nahod z mrzlico pravzaprav preti vsem in statistika smrtnih slučajev jasno kaže velikost nevarnosti pogibelji zlasti za one, ki smatrajo redno nego telesa za odvišnji lulisus. Kakor je stroju treba olja, avtomobilu bencina tako je treba telesu nege, najbolje dnevno z dvakratnim desinficiranjem (umivanjem) vsega telesa z Levjo Mentol-dro-ženko. Istotako je priporočljivo dnevno trikratno desinficiranie (grgranje) ustne dupline in grla kakor pri nahodu dnevno paikrat močno inbaliranje z Levjo Mentol-droženko. Pri mrzlici se svetuje umivanje vsega telesa po možnosti večkrat dnevno z Levjo Mentol-droženko. ki se uporablja tudi za obkladke pri glavobolu ter za masažo pii trganju in prehladu. Moremo torej ugotoviti, da je predpogoj za dobro negovano telo redna uporaba več kakor 35 let od milijonov in milijonov uporabljane Levje Mentol-droženke, ker pre-preča nastajanje in širjenje epidemij, jači telo in ga dela odpornim. Ako boste poslušali na«e gornje nasvet", boste postali imun proti takim boleznim in' počutili se boste vsak dan kakor preporo-jeni, ker daje Levja Mentol-droženka izmučenemu telesu in utrujenim živcem novo energijo. ano, ki je vzbudil po svojem lepem tonu in fini mehaniki splošno občudovanje, je posodila tvrdka J. Brandl. Tvrdka je instrument izdelala v lastni delavnici. a— Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Mariboru sklicuje svoj občni zbor za 21. t. m. ob 20. v posvetovalnico na Koroški cesti 12/11. Vabljeni vsi čustJii, izvršujoči in podporni člani, reditelji kakor tudi dobrotniki in prijatelji društva. a— Pogrešan. Ze tri dni se pogreša Er-vin Straub, ki je stanoval skupno s svojim bratom v Sokolski ulici S. Ker je bil mladenič zadnje čase zelo zamišljen, ni izključeno, da si je storil kaj zlega. Star je 18 let, srednje močne postave, okroglega obraza, nosi dolgo sivo suknjo, črti jopič, modre hlače in visoke čevlje na zadrgo. a— Počitka pod snežnobelo odejo se je zahotelo stari policijski znanki Marjeti iz ptujske okolice. Stražnik jo je našel ponoči na kupu snega, kjer je spala trdno spanje pravičnega, ženico je omamil vinski duh in se je gotovo hotela navžiti svežega zraka. Marjeta prihaja običajno ob sredah in sobotah v Maribor prodajat čebulo. Ker je sama ne je, pa zato vedno izkupiček požene po grlu. Zjutraj se je potem prebudila pri »Grafu«, nakar so jo izpustili domov. a— Kinematograii. Grajski: Od danes d -lie »Dva sveta«. Marija Paudlerjeva. Nemški govoreči zvočni velefüm! — Union: Od 1-3. dalje »Zbogom ljubav«. Jan Kiepur- , Brigita Heimo va. — Apolo: V soboto in nedeljo »V orlovih krempliih •. Oba dela v chi-predstavi. Ako vam deca ne more jemati ribjega olja, dajte ji ki ima vsled tega, ker vsebuje slad, veliko hranilno vrednost, je lahko prebavljiv in draži tek (apetit). Dobiva se v vseh lekarnah za ceno 42 Din velika škatla in 25 Din mala škatla. lila Iz Kranja r— Gozdno gospodarstvo. V zadnjih k* tih se jc v našem srezu zaradii suše in ne« marnegu gospodarstva zelo zarcdil iubadar. Da se razmnoževanje škodljivca /atre, nas roča oblastvo, da se izsekajo vse podrtine in se z lubjem in vejevjem vred na kakem primernem kraju sežgo. Kdor tcjja ne bo stpcil, bo kaznovan z globo in še s tem, da se vsa potrebna dela opravijo na njegov račun. Mestno županstvo sprejema prijave z.a dobavo gozdnih sadik šc do 15. t. m. r— Smuške in skakalne tekme sokolske župc v Kranju bodo v nedeljo 15. t. m. po sledečem redu: ob O. patruljne tekme čla= nov na 12 km ter smuške tekme članic in naraščaja na 4 km. Start in cilj v Stražišču v bližini St. Peterskega gradu. Ob 15. slo; vesnu otvoritev nove skakalnice na severnem p„obočju Šmarje!nu gore (ob cesti proti postaji Sv. Jošt") ter tekme v skokih. Tekmujejo člani Sokola in JZSS. Otvorib skakalnice bodo prisostvovali delegat-JZSS ter zastopniki civilnih in vo.pških oblastev. — Smučarji! Drevi ob 20. sestanek vseh smučarjev v spodnjih prostorih Narodnega doma. Iz škoSfe Loke šl— Poroka. Poročila sta sc gostilničar v Zmincu Janez Kumcr in gdč. Tončka Pcternelova. Bilo srečno! šl— Nadloga psov, ki sc potikajo po me« stu brez nidz,orstva in spremstva gospodar« jev, je postala tako huda, da je izdalo src« sko načelstvo točne predpise, ki naj že to« likokrat grajano zlo povsem odpravijo. Vse pse, ki se potikajo naokoli, bo pobral ko« nj'JČ; lastniki p.s„ov pa sc pozivajo, da čim« prej poravnajo takso 62 Din na občini Po« sebne obsodbe jc vredno, da pohajajo mr« barji tudi okoli razstavi jenih pridelkov, ki jih prinašajo okoličani ob sobotah na sejem v mesto. i— Novice se glasijo: »V soboto vsi v Litijo! Kar je staro, kar je mlado: na sokolsko maškerado!« Prodaja konkurzneg? blaga V konkurzni stvari Batiča Josipa, trgovca v Ljubljani se vrši javna prodaja 280 komadov klišejev, uporabnih osobito za raz-pošiljalnice za natisk cenikov, v pisarni konkurznega upravitelja g. dr. Antona Ur-banca, odvetnika v Ljubliani, Tavčarjeva ulica št. 1, dne 14. februarja 1931 ob 15. (3.) uri popoldne. 318-3 Nadležen Kasel) bronhijalni katar odpravi naglo Hol Z Bleda hI— Sokolska maškerada na Bledu je v nedeljo v Sokolske m domu uspela narav» i vis t sijajno. Obisk je bil rekorden in tu» di okusno onravljenih mask snio našteli okrog 40. Prvo darilo kot najlepši maski je prisodila komisija gdč. J u i k i Risovi z Gmajne, drugo darilo Ulčarjevi skupini in tretje gdč. Zamidovj / Bleda. Iz Trebnjega tr— Osebna vest. 12. t. m. nastopi novo mesto kot .okrožni zdravnik t», dr Ciril Pe» riunì, dosedaj asistent g. dir. Ccrniča v Ma» riboru. Pozdravljamo ga prav toplo v na» ši sredi, saj srno zdravnika pogrešali že vso zimo! tr— Himen. V ponedeljek sc ie poro» čila županova bèi gdč. Fr. Zupančičeva s sinom uglednega posestnika iz Rodili g. Ignacom Dularjem. Bilo srečno! Iz Krškega kr— »Bela krizantema« je nasY'.v letošnji ma.škeradi Sokola v Krškem. Pripravite sc na tekmovanje mask Nagrade so lepe, pri» reditev pa ho letos prekašala vse ostale. Iz Braslovč br— Pogreb Lušinovega Ivčka. V pone» del ick smo pokopali sinčka g. Lušina. šol» skega upravitelja v Braslovčah. Obilo ven» cev in šopkov je sveiLočilo, da so vs; žalo» va'i s starši in bratcema Prav lep šopek si» poklonili najmlajšemu bratcu tudi so» knlski naraščainiki. hr— Sokolska maškerada. V nedeljo 15 t. m. bo priredil Sokol na P.olzeli v dvora» rii Cimpermanove gostilne običajno rnaške» rado. Prav lena darila so razpisana za štiri najlepše maske. Sodelovala bo priznana godba iz Preserij. Začetek ob 19., vstopni» na 5 Din. Za obilni poset se priporoča f)d» bor. —u— Iz Šoštanja št— Iz obrtniških krogov. V Gabcrje pri Celju se je preselil vrtnar g. Konrad Koko» šinck. Vrtnarijo pri trgovcu A. Kosi i j je prevzel za njim primorski rojak g. U>;;p Polcnčič. Želeli bi novemu vrtnarju in se*v da se v Šoštanju vsaj ena vrtnarska <>hrt razmahne in utrdi. Bo to obojestransko dobro Najemnik vrtnarije na llerberstei» novem gradu v Šileku, vrtnar Franc H or» vat sc je preselil v Ljutomer. Ii Siovenipradsa sg— Dramatični odsek Sokola ponovi na splošno željo občinstva veseloigro »Svet» n;k« v nedeljo v sokolski dvorani. Opereta »Mežnarjeva L'zika« se bo uprizorila 7. in 8. marca popoldne v Sokolskem domu. Sodeloval bo domači salonski orkester. Iz Ptuia j— Večer smeha in nepriscljerse zabave v ptujskem gledališču bo v ponedeljek 16 t. m. Sodelovalo bo mariborsko gledališče z izvrstno predjpustno burko »Odgodena noč«. Prip.oročamo nabavo vstopnic v pred» prodaji. l— Društvo nižjih mestnih uslužbencev v Ptuju je namesto venca na grob pokojne ge Glavnikove darovalo 500 Din za Dom slepili v Ljubljani. Srčna uvala! j— Kolo jugoslovanskih sester v Ptuju priredi na pustni torek popoldne v Dru» štvenem domu otroško maškarado. G. pro» fesor Jurko bo vadi! z deco koračnico in kolo v sredo in soboto popoldne v Mladi» ki. Vaje sc brezplačne. Iz Dolnje Lendave tU— Predpustne prireditve. Lendavska društva so svoje predpustne prireditve do» ločila na zadnje clni pred,pusta. Sokol pri» redi maškerado na pustni torek v hot.'lu »Kroni« Na progr'mu ie med drugim lud' izbor najlepše maske. — Kolo jusosloven» s k'"h sester prired' na pustno nedeljo <>tro» ško maškerado. pevsko društvo »Škrianec« pa isto tako na pustno nedeljo pevsüi ve» čer s plesom. DARSTVO Povišanje carine na žito in moko Že včeraj smo kratko poročali, da je N;. "V ol. kralj f»odpisal in proglasil zakon o iz-premembah uvozne tarife k predlogu z.iko-i,a o splošni carinski tarifi. Ta zakon, s Lu-tetini se občutno povišajo uvozile carine na pšenico, rž, koruzo in moko. je že objavljen v -.Službenih Novinah« od 10. t. m. in so povišane carinske stopnje stopile istega dne v veljavo. Kakor znano, so bile nekatere agrarno carine povišane z novelo od (i novembra pr. I. Takrat so bile povišane samo minimalne carinske postavke za žito, sočivje, čebulo, krompir, fižol, grah in slanino. Novela od JO. t. m. pa prinaša ponovno povišanje carin na pšenico, rž in koruzo, kakor tudi na moko, in sicer lie samo minimalnih, temveč tudi maksimalnih. Na pšenico, ri in soršči-eo je bila 0. novembra povišana minimalna cmiia od 2.5 na 5 zlaiih Din, sedaj pa je pov išana na 10 zlatih Din (110 papirnatih Din) od 100 ku. Istočasno pa je povišana maksimalna uvozna carina na pšenico, ki jo pri zadnji noveli oslala nespremenjena j;ri 0.50, na 15 zlatih Din (103 papir Din) oil lOO kg. Minimalna carina na koruzo, ki je bila 0. novembra povišana od 1.23 ua 2.50 zlatih Din. je sedaj ponovno povišana na 5 zlatih Din (55 papirnatih Din) od 100 kg. Istočasno je maksimalna carina na koruzo določena na 15 zlatih Din, nasproti dosedanjim 15 zlat. Din. Namen tega ponovnega povišanja uvoz» ne carine jc ta, da se prepreči uvoz pšeni» te in koruze v našo državo po dumpingških cenah. Da pa se zaščiti tudi naša mlinski industrija pred nepotrebnim uvozom tire moke in da se ta carina spravi v sklad s ponovno povišano carino na žito. se z na i» novejšo carinsko novelo poviša tudi car'» na na moko vseh vrst žita (ki je pri zadnji carinski noveli ostala neizpremenjena) maksimalno od sedanjih 14 na 20 zla' h dinarjev, minimalno pa od 10 na 16 zlavh dinarjev. Mi smo sicer izvozna država za žito 'n •v gotovi meri tudi za moko. zato imajo uvozne zaščitne carine na te predmete v času, ko obstoja potreba po izvozu pro» dukcijskih viškov. Ie ta namen, da se p*-e» preči eventualni uvoz v nekaterih o-bmei» nili pokrajinah. Kadar pa so ti viški v glav» nem izvoženi, tedaj se pri nas cene obiraj» no precej dvignejo nad izvozno pariteto ker je treba kriti le potrebe domačega kori» zuma Baš v zadnjem času smo opažali, da v cena pšenici giblje precej višje, kakor na ednjili inozemskih tržiščih. Poseben pomen pa ima najnovejše povi» sanje carin v pogledu nevarnosti J v oz a ruske pšenice. Sovjetska Rusija je baš te ilni pričela dovažati svojo pšenico preko Brujle in Dunava na srednjeevropska trži» šea, zlasti na dunajsko, kjer je nudila svo» je blago po cenah, ki so za 20 do 30 Din pri meterskem stotu nižje od tržnih cmi Na dunajskem žitnem trgu so te ponudbe ruske pšenice povzročile precejšnjo nervoz» nost. Glede na okolnost, da so bile baš te clni naše cene za 20 Din pri meterskem sto» j tu višje, kakor cene pšenici na sosednih tržiščih, bi pri dosedanji carini od 55 pa» pirnatih dinarjev zadostovalo, da gre Ru» sija s cenami za 35 Din pod zunanjo tržno ceno. pa je že mogoč uvoz ruske pšenice v našo državo. To je sedaj pri povišanih uvoznih carinah preprečeno Obstoja pa le še možnost, da se prične uvažati madžarska moka v našo državo, kar je prav tako s povišanjem carine postalo nemogoče Seveda ima ta zaščita, ki je uvedena z višjimi uvoznimi carinami, smisel le toli» ko časa. dokler nismo prisiljeni izvažati čim pa bo nastopila večja ponudba blaga zlasti po novi letini, bodo morale naše ce» ne zopet nazadovati do one višine, kjer nam bo omogočen izvoz Tedaj pa odpade ne glede na višino carine tudi možnost uvoza ruske pšenice. Nov padec indeksa cen Oddelek za gospodarske študije pri Ma rodni banki je pravkar objavil indekse cen v trgovini na debelo za mesec januar tekočega leta. ki kaže nasproti lanskemu de cembru ponovno nazadovanje. Totalni indeks je izračunali na 75.7 (11)26 = 100) nasproti 78 v decembru, 79.2 v novembru ln 80.8 v oktobru. Indeks cen rastlinskih proizvodov je v primeri z decembrom nazadoval za 0.8 na 71.7. indeks cen živine in živinskih proizv celo za 4.4 na 71.7, urJeks cen min. proizvod za 2.1 na 84.9 in končno indeks cen industrijskih proizvodov za 2.4 na 72.8 Nasproti januarju preteklega leta je najobčutnejše nazadovanje cen rastlin ski h proizvodov, katerih indeks je padel za preko 32 točk Totalni indeks pa je nasproti lanskemu janiiarju nazadoval za 18 točk Ako primerjamo januarske indekse zadnjih let, dobimo naslednjo porazno sliko: Proizvodi Totalni rasti. živ. ind. indeks jan. 1928 126.9 104.3 100.4 106.0 „ 1929 137.5 102.5 94.4 104.4 „ 19"0 104.5 98.2 86.6 93.6 „ 1931 71.7 82.0 72.8 75.7 Nasproti letu 1926., ki tvori podlago za računanje indeksa, so naše cene padle že za ono četrtino, v primeri z leeoni 1928., ko ie znašal povprečni indeks 108, pa so cene v trgovini na debelo padle že za preko 30%. — Svečana otvoritev novega dela jadranske železnice. Po narediti prometnega ministra se bo danes otvoril promet na novo zgrajeni normalnotirni progi Kosovska Mitrovica-Raška, ki je dolga S-S km. Ta proga je sestavui del bodoče ve like jadranske železnice, ki bo veza .'-a Beograd s Kotorjem in ki se ie pričeta grad'ti iz sredstev Blairovega posojila Proga gre od Beograda preko Kragutavca. Kraljev*-, Raške in Mitrovice, Dotem pa preko Ptči. Andrijevice in Podgoriee 03 Kotor. Do Kraljeva je proga že zgrajena ker je bil lani otvorjen sekt ir \iagn je/ar—Kraljevo. Po otvoritvi proge Ka šku—M'troviea ne bo še dosežena z-'eza prof" severu, ker de! proge med Kralje v-cir hi Raško še ni dogotovljen, vendar pi ;e nričskovatL da ho tudi a de! p»-.«;.; v kratkem izročen prometu, na kar bo- 207.85, Berlin 123.15, Dunaj 72.75, Sofija 15.3250, Varšava 58, Bukarešta 0.OS0O, Budimpešta 90.375. Efekti Zagreb Državne vrednote- Vojna škoda - 422, za februar 417 do 417..J, 8% Blair 93 - 93.125 7% Blair 83 - 8)5.25. 7% Drž. hipot. banka 82.25 do »3; bančne vrednote: Praštediona 975—9S0 Jugo 77.75 — 78. Union 194 5 — 195.5, Srp-ska 194.5 _ 195. Zemaljska 135 bi.; 'industrijske vrednote; Gutmann 135 — 150 čerana 280 - 285 Union Osijek 57.5 -- 70 Vevče 128 den., Dubrovačka 385 — 390 1'rbovlje 342 — 345. eograd. Voina škoda 421 bl„ za mare 417 do_41S. 8% Blair 93 bi., 7% Blair 82.5 do S2.75. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (U. t. ni.) Tendenca za les mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona jelovine. Povpraševanje je za 100—120 m» prima parjenih orehovih plohov (55 in 60 '.11111, dolž. od 1.80 m navzgor, šir. od 25 cm navzgor) in za ca 150 111- škuret (smreka jelka, 12 mm. 4 m. III.. 50% ozke robe in 50/ž» od 18 cm širine navzgor). ŽITO + Ljubljanska borza (11. t. ni.) Tendenca za žilo čvrsta. Zaključen ie bil 1 v. pšenice. Nudi se (fco slovenska postaja po uilevski tarifi, plačljivo v 30 dneh); pšenica: baška potiska in srbobranska 80/81 ky po 210 — 212.5. gornjebaška, 79/80 kg po 205—207 5 baranjska. 79/80 kg po 190 - 192.5. Sombor okolica, 79 kg po 190 - 192.50: oves: ba» ranjski (pri navadni voznini) po 195 — 197.5; koruza* baška. stara po 150 — 152-5 Saška. nova. umetno sušena no 142.5 _ 145 prj navadni voznini po 147.5—152.5, času primerno suha. pri navadni voznini po 140 do 142.5, moka: banaška »0« po 340—345. projekt 2eue2ničke veze ■mflhtlnščice 1 brkrft 5n su5rkcm, 3 vflruflntflm«. Luški sistem Sušak, Martinščica, Bakar (K predavanju inž. Klodiča, o katerem poročamo na 2. strani.) mo dobili popolno zvezo Mitrovice proti severu. Z dograditvijo proge Kraljevo— Raška ne bomo dobili samo prvega dela jadranske železnice, temveč preko že ob stoječe proge Mitrovica—Skoplje tudi drugo zvezo med Beogradom in Skopljem. — Pred grad ho Bat ove tvuriiiec. Iz Beograda poročajo, da je vprašanje gradbe ßat'ove tvornice v Borovu pri Vukjvani pred uresničenjem. Pristojni faktorji so dali odobrenje za zgradbo in je potreben le še pristanek kmetijskega ministrstva, ker spada kupljeno zemljišče, pod agrarno relormo. Kakor se dalje zatrjuje, tvornica ne bo -/grajena samo za potrebe naše države, temveč tudi za izvoz v orijentske države. Polag teca namerava Bal'a kupiti v Zagrebu večjo parcelo, da tam zgradi palačo za prodajno centralo za vso državo. = Prodaja drv se bo vršila potoni licitaci* ie dne 25. t. m. pri direkciji šum v Ljubljani. Ponudbe je vložiti do 25. t. m. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za IUI v Ljubljani). — Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. t. m. ponfidbe glede «iobjve 130ij m;; lol-čeuega gramoza. (Pouoji so na vpogled pri istem oddelku). — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do IS t. ni ponudbe «lede dobave 250 kg različnega laka, 250 kg cinkovega belila in 2000 kg cilinderske-•J'i olja. Direkcija železnic v Subotici sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave JO državnih zastav. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 23. t. m. t. 1. ponudbe glede dobave 300 m gumijastih cevi. — Direkcija državnega rudnika 15reza sprejema rio 2(5. t. m. ponudbe glede dobave 4i) kg jermen, 60 kg gumijastih plošč, SKiOO komadov šamotne opeke in 5000 kg samotne moke. — Dne 28. t. m. se bo vršila pri gradbenem oddelk u direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertna licitacija g'ede dobave železnega malerijala. vijakov, žeb-liev, tirefonov in obročkov za gornji ustroj. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za T O I, pogoji pa pri omenjenem oddelku). BORZE 11. februarja Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Tečaji deviz so se v splošnem okrepili, le Dunaj je za malen kost popustil. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala le za februar po 417 in 417 50 in za junij po 418 Dolarski papirji pa so se nenadoma precej okrepili. 8 odstotno Blairovo posojilo je bilo zaključeno po 92.75. 93 in 92.S75, 7 odstotno Blairovo posojilo po 85. 83, 84 in 83.125, 7 odstotno Seliguianovo posojilo pa po 82.50 Na tržišču zasebnih vrednot so bili zabeleženi zaključki samo v Praštedioni po 9<5 do 980, v Jugobanki po 78, v Srp-ski po 195 in v Poljedelski po 56. Trboveljska je pri tečaju 342 do 345 ostala brez zaključka. Devize Ljubljaiiif. Amsterdam 22.785, Berlin 13.49/5, Bruselj 7.920, Budimpešta 9.9014 Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9), Dunaj 795.33-798.33 (796 83), London 275.47 do 246.27 (275.87), Newyork 56.545—56.745 (56.645), Pariz 222.58, Praga 167.47 do 168.27 (167.87), Trst 296.93 blago, 297.10 Zagreli: Amsterdam 22.7850. Dunaj 795 33 ilo 798.33, Berlin 13.4825—13.5125. Bruseli 792.00, Budimpešta 988.64—991.64, London 275.47—276.27, Milan 296.01—298.01, New-vork ček 56.5450—56.745 >, Pariz 221 58 do 223.58, Praga 167.47-1G8.27, Zürich 1094.40 do 1957.40. Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.3075, Lon-ion 25.1725, Newyork 517.85 Bruselj 72.2750 Milan 27.11, Madrid 51.9!), Amsterdam velcPihša najboljša prijafefy'ica tflam tega ne pope Kadar sedite z Vašo prijateljico in razgovarjatc o mnogih stvareh, ki zadevajo Vaše življenje, ste morda večkrat razmišljala tudi o tem, kaj pravzaprav po-vzročuje njeno veselost in ljubkost. Ako si pogledate njeno toaletno mizico, ta bi Vam to odkrila! CREME DE CHAQUE H EU RE je dala njenemu tcintu to nežnost in čuva njen mladostni izgled in njeno svežost. ELIDA CREME DE CHAQUE H EU RE vidno polepšava. Ni lepljiva in se radi tega takoj vsrka v kožo. Koža postane žametasta in zaščitena je pred soln-cem in vetrom. MEUDArv? ELIDA CREME DE CHAQUE HEURE -I- Novosadska blagovna borza (11. t. m.) lendenca neizpremen jena. Promet: 14 vag. pšenice, 27 vagonov koruze in 4 vag. moke. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, 79/80 kg 152.50—157.50; okolica Sombor 145—147.50; srednjebaška 79/80 kg 155—157.50; sremska 78 kg 137.50—142.50;'slavonska, 78 kg 140— 142.50. Oves: baški in sremski 145—150. Ječmen: baški in sremski, 03/04 kg 107.50— 112.50. Koruza: baška, predčasno suha, ladja Dunav, Sava 85 — 87, sreuiska garant. 78—70, baška garant. SO—82.50. Moka: baška »0g« in vóggx 245—205, »2< 215 do 230 ; 7.01 185—195; »0« 175—185; :~7« 140 do 145; >8: 105—115. Otrobi; baški 95— 97.50; sremski in banaški 90—95. +' Builimpeštanska (frininska borza (11. t. m.) Tendenca prijazna, promet miren. Pšenica: za mare 15.18—15.19, za maj 15.01 do 15.06; rž: za mare 11.32—11.35, za maj 11.29;koruza: za mai 12.72—12.74, ŽIVINA -f- Dunajski živinski sejmi. Na goveji sejem v ponedeljek je bilo prignanih 2178 glav, od tega 1G4 iz Jugoslavije. Pri zelo mlačnem prometu so se biki pocenili za 50 grošev, ostale vrste pa so obdržale staro ceno. — Na svinjski sejem v torek je bilo pripeljanih 13.238 svinj, od tega 1GS5 iz Jugoslavije i« 0308 iz .Poljske. Mesni prašiči so ae pri živahnem povpraševanju nenadoma podražili za 20 do 25 grošev pri kilogramu, pitane svinje pa za 5 do 8 grošev. Za kilogram žive teže no-tirajo: pitane svinje II 1.53 do 1.58, angleške križane -1.45 do 1.00, mesne 130 —1.05. ša na Jesenicah ni pridružil naši ekipi, ki je pod vodstvom dr. Berceta odpotovala v Oberhof na Bavarskem, ter da jc ostal doma. S to zadevo se bo savez še bavil. JZSS je razveljavil nedeljsko skakalno tekmo na Bledu, ker je saves ni odobrii in ker niso bili prisotni savezni sodniki. Sport Mednarodne tekme za državno prvenstvo od 20. do 24. t. m. v Bohinju Težko pričakovani sneg je zapadel. Zim-sko-sportni savez je vzorno organiziral zimsko olimpijado. ki se bo vršila v dneh 20. do 24. februarja t 1. Udeležbo so obljubile vse povabljene smučarske organizacije: norvešla. francoska nemška, češka, poljska, rumunska, madžarska itd. Norvežan Gunar Janssen pride že prihodnje dni obenem s češko ekipo. Včeraj dopoldne je prispel v Ljubljano norveški smučar Sigmund Guttormsen iz Kongsberga. Guttormsen odpotuje danes v Bohinj, kjer si bc ogledal skakalnico. V ponedeljek bo začel s treningom naših ska-kačev za mednarodna smučarska tekmovanja v Bohinju. Guttormsen je eden najbolj znanih norveških smučarjev. Lani je pri hollmenkolnskih tekmah v juniorski skupini zasedel v skokih peto mesto. V nedeljo popoldne bo nastopil pri otvoritvi so-kolske smuške skakalnice ob priliki prvih sokolskih smuških tekem. Norveškega gosta prav iskreno pozdravljamo! Savez je preskrbe! za vzorna prenočišča. Za časa tekem je v Bohinju po zmernih cenah na razpolago 1000 zakurjenih sob s 1300 posteljami. Celodnevna oskrba od 40 do 70 Din. Državnim uradnikom je preskrbel savez, da dobe v dneb od 20. do 24. februarja dopust, ako zaprosijo zanj, da se lahko udeleže olimpijade. Posebni vlaki bodo vozili iz Beograda, Zagreba, Maribora in Ljubljane. JZSS. S seje JZSS Jugoslovenske zimsko-sportni savez je bil poverjen z nalceo. da prevzame vežbanje Nj. Vis. prestolonaslednika Petra v smučanju. Save? ie zato določil svojega na-stavnika g. Staneta Pelana, ki je .včeraj oa Bledu pričel z vežbanjem prestolonaslednika Kakor znano, je savez lani poklonil prestolonasledniku smučarsko opremo. Zaradi slabe zime pa prestolonaslednik lani ni mogel začeti s smučanjem. JZSS je dobil sporočilo, da se Joško Jan- Ruzpis saveznega tečaja v črnuških skokih na Ilanssenovi skakalnici v Bohinju pod vodstvom Sigmunda Guttormscna. Udeležba je brezplačna za vse verificirane smučarje, prijave morajo izvesti klubi di» rektno na Savez pred ponedeljkom. Kepn« javljenim smučarjem udeležba nc bo do» voljena. — JZSS. Smuski tečaj za začetnike in srednje dobre vozače sc bo vršil ob Bohinjskem jezeru od 14. do 20. t. m. Prijavnina 50 Din. Ker se bodo od 20. do 24. t. m. vršile med» narodne tekme, bo s tečajem vsakemu ude» ležeucu ustreženo. Učitelja bo dal Smuški klub Bohinj. Prijave sprejema hotel Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. Otvoritev smuške skakalnice Sokol? skega društva v Kranju. Sokolsko društvo v Kranju otvori v nedeljo 15. t. m. svojo novozgrajeno skakalnico na severnem po» bočju Šmarjetne gore. Poziva sc v JZSS včlanjene klube, da se ude'c'e te ot.'orii\e in tekme v skokih. Predvidena so tudi da» rila. Smučarska tekma na 50 km Maribor» skega smučarskega kluba, ki bi se morala vršiti dne 15. t. m., je radi bližajočih se mednarodnih tekem v Bohinju preložena na poznejši termin. Nedeljske smučarske tekme: dopoldne sokolske smuške tekme v Kranju; popol» dne: otvoritev sokolske skakalnice v Kra» nju; smučarska tekma SK Celja v Celju, skupinska smučarska tekma SPD Maribor na Pohorji' in prvenstvo zagrebškega pod» saveza v Gorskem kotaru. .ISO. Seja akademske smučarske or» ganizacije se bo vršila v četrtek ob IS. v juridični predavalnici št 90. Seje naj se udeleže odborniki, poverjeniki in oni, ki se nameravajo udeležiti tekmovanja Ijublj. univerze dne IS. februarja na razdalji 15 kilometrov na progi Škofja Loka » Kranj. Vremen.ka noročila: Sv. Planina: —o. na podlagi 30 cm suhega pršiča, smuka do» bra, vetra ni. oblačno; Krvavec: —6. Im snega, jasno; Bohinj: —12, 28 cm snega, mirno, jasno; Dovje: 30 cm snega, sever, jasno; Rateče: —12, 50 cm, sever, jasno; Planica: 60 cm, sever, jasno. Smuka povsod idealna. Sekcija ZNS (službeno). Zadnji se» stanek ljubljanskih sodniških kandidatov se vrši danes ob 20. v kavarni Ervopa. —. Tajnik. SK Jadran. Redni občni zbor bo 22. fc» bruarja v restavraciji Usenik, oorštnikov trg. Opozarjamo vse članstvo, da porav» na zaostalo članarino in da vrne opremo. Samostojne predloge je javiti na naslov Stane Logar, Jurčičev trg 3. Pričetek obč» nega zbora je ob 9. dopoldne, v slučaju nesklepčnosti se isti vrši ob vsaki udeležb«, Danes seja ob 20. Vsi in točno! SK Korotan. V soboto ob 18. redna odborova seja. Ker so na sporedu važne točke, naj se seje sigurno udeleže vsi od» borniki. V nedeljo, 15. t. m. ob pol desetih bo skupni mesečni sestanek nogometne ša» hovske sekcije z naslednjim sporedom: I. obem zbor 2. vprašanje novega igrišča, 3. slučajnosti. — Udeležba obvezna. Plavalna sekcija SK Ilirije. Seia načel» stva danes ob 20. Kupim polovični MOTOR na NAFTO 35 do 50 konjskih sil. Plačam pri preizkušnji takoj. Ponudbe s točnimi podatki na Ing-. Kompanjeca, Beograd, Vojvoda Mi-lenka 3*. 31g! Sani s propelerjem Najnovejše vozilo zimskih športnikov: Sani, ki jih žene motor s propelerjem. Novost eo uvedli na ameriškem drsališču v Wovcestru. Novo vozilo, ki se je hitro priljubilo športnikom, je slično letalu brez kril in lahko doseže hitrost 95 km na uro. Ali sme imeti lepotna kraljica otroka V Parizu so si izbrali pred nedolgim običajno lepotno kraljico pariškega mesta za 1. 1931., in pred nekoliko dnevi jo jc žirija nepričakovano spet odstavila. Javnost je zahtevala pojasnila za to postopanje in so ji rekli, da je vzrok v tem, ker »gospodična Pariz« ni rojena Parižanka. Ta odgovor pa javnosti mi zadostoval in tako je žirija končno prišla na dan s pravim razlogom, ki je bil vedel do odstavitve: mlada lepotica seje bila naknadno izkazala za mater štirimesečne, nezakonske deklice Toda Parižane slabo pozna, kdor misli, da so sedaj, ko so zvedeli, kaj je za stvarjo zapeli liozano odločitvi modrih razsodnikov. V vseh listih ie završalo in vsi ostro napadajo člane žirije, ki se jim zdi v 20. stoletju nekaj sramotnega, če ima lepo, mlado dekle otroka. Listi soglašajo v zahtevi, da se naj odstavljena lepotna kraljica ponovno prizna ?a kraljico. a »Libertč« je postavila celo predlog, naj ji otroka enostavno adop-tira pariška občina. Verski boji zaradi - vola V neki vasi blizu Ravalkundija v Pandžabu (Indi.ia) ie prišlo do srditega spopada med Hindujci in muslimani, ki je zahteval celo vrsto smrtnih žrtev in težko ranjenih oseb. Neki mohamedan-ski učitelj si je kuhal kos govedine v vaški krčmi. Ker smatrajo Hindujci vola za sveto žival, jim učiteljevo početje ni bilo prav, pa so začeli možu groziti. Učitelj je pozval pomoč iz sosedne vasi, katere prebivalci so večinoma mohamedanci. Ti so naskočili hindujsko vas in jo zažgali. Bili so tako besni, da so nekega hindujskega častnika sežgali pri živem telesu. Angleške oblasti so morale poslati močan oddelek policije, da je ukrotil nasprotnike XVI. mesarski ples na Taboru NA PUSTNI TOREK DOSTOJNE MASKE DOBRODOŠLE Vstopnina 15 Din. Začetek ob 8. Pametna naredba Pruski notranji minister Scvering je prepovedal točenje žganih pijač pred 9. zjutraj. S to prepovedjo hočejo na Pruskem doseči, da ne bi ljudje ž pred odhodom na delo pili alkohola. Na Angleškem obstoji že dalj časa slična prepoved, ki je celo radikalnejša, ker za-branjuje točenje žganih pijač do 10. dopoldne, in tudi skandinavske dežele jo poznajo. Požar na razstavi konj Iz Oaklanda v Kaliforniji poročajo, da je piošlo soboto iz neznanih vzrokov nastal silovit požar na tamošnji razstavi konj. Ogenj se je razširil s tako naglico, da ni bilo mogoče rešiti niti živali niti strežnikov. Žrtve plamenov so trije konjuhi in več ko dvajset dragocenih konj. Med požarom so se dogajali strahoviti prizori. Konji so se odtrgali od jasli in splašeni divjali po požarišču. Vsak trenutek je planil iz plamenov kak konj z gorečo grivo in presunljivo rezgetajoč divjal po okolici. Policija je nesrečne živali zasledovala in jih na mestu postrelila, da jirn prikrajša muke Gasilci so z izredno požrtvovalnostjo prodirali na pogorišče in jim je uspelo, da so rešili večino strežnikov, vendar pa so ostali v ognju trije konjuhi, kojih zoglenela trupla so potegnili požarniki izpod razvalin. S skrajnim naponom vseh sil so rešili tudi nekoliko popolnoma nepoškodovanih konj. Skupna škoda na živalih znaša več ko 400.000 dolarjev, pri tem ni všteta škoda na razstavnem poslopju. Ogenj je bil najbrž podtaknjen in policija pazno sledi za osumljenci, ki so iz gole zavisti povzročili ta barbarski ziocin. »Prodana nevesta« v filmu V Prago so prispeli zastopniki ho-landske filmske družbe Küchenmeisters Matschappij. da stopijo v pogajanja z družbo A. 13 Kakor poročajo praški listi, gre pri teh pogajanjih za Smetanovo »Prodano nevesto«, ki bi io Holand-ci radi predelali v zvočni film in sicer v več verzijah v različnih jezikih. Angleški poslanec GecSrey Shakespeare Poslanec _ angleške zbornice Geofrey Shakespeare trdi, da je potomec velikega dramatika Williama Shakespearja. Svojo trditev bo dokazoval v sodni razpravi, ki samoumevno vzbuja veliko pozornost javnosti. Ženske na političnem shodu V Berlinu so priredile ženske, ki pripadajo demokratski stranki, shod proti narodnim socialistom, ki so se ga udeležile v velikem številu tudi pri-stašice slednjih. Med shodom so si nasprotnice skočile v lase in nastal je splošen pretep, ki so ga reditelji komaj obvladali s tem, da so postavili narodne socialistke pred vrata. V Berlinu kroži marsikateri dober dovtip na račun politizirajočih žensk, ki so končno le pogruntale, v čem bodo dosegle popolno enakopravnost s svojimi poli-tizirajočimi moškimi tovariši. Čudeži in čari indijskih fakirjev Češki indolog prof. dr. Pertold ie, vrnivši se iz Indije, priredil dobro po-sečeno predavanje, tekom katerega je podrobno opisal umetnije indijskih ču-dodelnikov. Izjavil je, da je vsa umetnost teh ljudi sleparstvo in izredna gibčnost prstov in rok.' Fakirji se dele v dva dela: v fakirje. ki se sami mučijo in v komedijante, ki pod krinko verstva ter čudodelništva izmamljajo ljudem denar iz žepa Mučenje in po-kvečenje samega sebe je za fakirje zelo ugodno Brez skrbi in brez dela živi, ker ga smatrajo domačini za svetnika ter mu dajejo denarja in živil, zlasti pa imajo ti mučeniki velik vir dohodkov iz množice turistov, ki se no morejo načuditi prostovoljnim mukam in ob pogledu nanje ne štedijo denarja. Tak fakir n. pr. dvigne nekega dne roke nad glavo in jih drži toliko časa v tem položaju, da mu zamro v zgibih, nakar je svetnik in svetega mr.ža je treba hraniti, oblačiti in čuvati, oso bito, ker sam več ne moie rabiti svojih rok Drugi si bo zopet stisnil pesti in bo tiščal toliko časa, da mu nohti pie-dro dlan in prirastejo no drugi strani mimo kosti zopet na dan Tudi takega svetnika je treba krmiti Tako samo-pok večen je je zelo cesto in ima vsaj kolikor toliko verski značaj. Oni fakirji. ki leže na žebljih, pa so po večini čisto navadni sleparji Ti možaki si namreč stalno natirajo kožo z neko tropično rastlino, ki napravi kožo trdo kakor podplat in popolnoma brezen trio Take kože ne more prodreti nikak že bel.i Zelo običajen je prikaz, kake pod rokami fakirja zrasle v nekaj minutah »PUSTNA ŠTEVILKA« ilustrovane tedenske revije „ŽIVLJENJE IN SVET' z zanimivo vsebino in slikami izide že jutri! Dobite jo v vsaki trafiki. CENA 2 Din. precejšnje stebelce iz vsajene peške manga. Fakir vsatli peško v zemljo, potem pa med mrmranjem raznih tajnih zaklinjanj zaliva dotično mesto, nakar požene baje iz peško stebelce in vidoma razvija lističe. Ta čudež pa je prav priroden. Peška, ki jo je fakir »•sadil, seveda ne vzklije, pač pa možak med zalivanjem spretno vtaknil mangovo stebelce v zemijo. Mango pa ima to lastnost, da se ob dotiku vode širi in razvije zaklopljene liste Fakirji dobro poznajo to posebnost rastline, pri tem pa delajo svoj čudežni komad tako hitro, da nihče izmed gledalcev ne zapazi sleparstva. Šele fi'm-ska fotografija, projicirana skozi časovno lečo, pokaže vse posamezne gibe čudodelnikove. Vrhu tega pa si fakirji za svoje čudežne vaje prav radi izberejo trenutek, ko je kritični opazovalec utrujen in ni sposoben natančno opazovati. V visokih gorah H ma-laje, kamor prispe turist po relodncv-nem trudu, mù ne dado, da bi si odpočil, marveč mu takoj pokažejo troie svojih največjih umetnin. Prvo je, da denar, ki ga vržejo proti fakirju, ne pade na tla, marveč se na fakirje ve znake giblje v zraku, dokler mu ta ne da znaka, da pade na zemljo Druga umetnija obstoji v tem, da se kos lek vname kar sam od sebe, opazovalcu pa se zdi, da je ogenj planil z viška na les in ga zažgal. Kot zadnjo posebnost pa fakir izlije vodo iz posode. Voda se ne razlije, marveč se nekaj časa kakor spoprijela v kroglo vali po zemlji in se nato naglo razteče Prof Pertold ie videl te čudeže, ali ni jih mogel pojasniti, ker je bil preveč utrujen po celodnevni turi na višino 6000 metrov Ivo je drugi dan spočit iskal fakirja, da bi mu ponovil včerajšnje poskuse, ga že več ni bilo najti. Vendar je profesor prepričan, da bi v spočitem stanju razrešil njihovo skrivnost. Pepel Ane Pavlove prenesejo v Rusijo Kakor poročajo iz Londona, se pogaja mož pokojne velike plesalke Ane Pavlove, D'André, s sovjetskimi oblastmi, za prevoz njenega pepela v Leningrad Ona sama je bila pred smrtjo izrazila željo, da bi jo pokopali v tem mestu. Sovjetske oblasti so to željo baje upoštevale in tako bodo prepeljali plesalkin pepel že v bližnjih dneh v Leningrad. GMAF1KA 14* FEBRUARJA 1931 MÜZIKA D R A V S K r DIVIZIJE DOSTOJNE MASKE DOBRODOŠLE ZA^WW.K nn 8 VSTOPNINA 15 DIN Zrcalo nemške meščanske kulture V Münchenu obstoji neka »Zveza duševnih delavcev« in ta zveza je priredila te dni veliko kegljarsko slavnost, združeno s še večjo pojedino. Za keg-Ijače so bili določili tri nagrade. Prva nagrada je bila »prinia pitana gos«, druga »tolst zajec«, a za tretjo, tolažihio nagardo so si izbrali — Schillerjeva dela... Duševni delavci, pa takšni! Radio K otvoritvi elektrarne v Vatikanu Obdan od najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov posluša papež Pij XI. (v beli obleki) otvoritveni govor guvernerja Serafinija (desno). Četrtek, 12. februarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Otroška ura. — IS: Plošče. — 18.30: Gimnastične vaje. — 19: Srb os hrvaščina. — 19.30: Duševna vzgoja otro» ka. — 20: Plošče. — 20.30: Koncert delav» ske godbe »Zarja«. — 21.30: Danijel liu» čar poje kuplete. 22. Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio-orkestra. BEOGRAD 11.25: Plošče. — 12.45: Kon» cert radio=orkestra. — 16: Plošče. — 17.30: Koncert jugoslovanskih pesmi. — 18: Kon» cert tria: Narodni napcvL — 20: Prenos koncerta iz Ljubljane. — 22. Poročila. — Koncert lahke glasbe. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Koncert orkestra balalajk. — 20: Prenos koncerta iz Ljubljane. — PRAGA 16.30: Koncert komorne glasbe. — 18.25: Pevski in klavirski koncert. — 19.20: Prenos opere iz Brna. — 22.20: Skladbe za orgle in klavir. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Prage. — 19.20: Prenos opere iz gledališča. — 22.20: Prenos orgelskega koncerta iz Prage. — VAR.ŠA» VA 17.45: Popoldanski koncert. — 20.30: Orkestralen in pevski koncert. — 22.15: Pevski koncert iz Lvova. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Plošče. — 12: Koncert orkestra. — 15.20: Popoldanski koncert. — 20.05: Opereta »Tcrezinka«. — 22.40: Jazz= band. — BERLIN 19.35: Lahka godba or= kestra. — 20.30: Razgovori s Fordom. — Godba za ples. — K O E NI G SB E R G 16.30: Koncert lahke glasbe. — 19.30: Zabaven program. — 20.30: Prenos programa iz Ber* lina. — MÜHLACKER 19Ì45: Moderna filmska glasba. — 20.45: Renesansa, Bas rok, Rokoko. — 22.45: Godba za ples. 0.30: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 9.15: Plošče. — 17.40: Konccrt lahke glas be. — 19.35: Zabaven program. — 21: Or« kestralen koncert. — Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen kon» cert. — 20.40: Koncert madžarske glasbe. Petek, 13. februarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.40: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Samostanske naselbine kot kulturni faktor. — 19: Francoščina. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Dr. Grivec: Ob 50 letnici Fjodora Dostojevskega. — 20.30: Samospevi Milana Juga. — Napoved časa in poročila. — 22.15: Haway-jazz. BEOGRAD 11.25: Plošče. — 12.45: Koncert radio - orkestra. — 16: Plošče. — 20: Večer narodnih pesmi. — 20.30: Koncert komorne glasbe. — 21.30: Komedija. — 22.15: Koncert radio - orkestra. — 22.30: Poročila. — 22.50: Koncert orkestra balalajk. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos koncerta iz Beograda. — 22.40: Godba za ples. — PRAGA 16.30: Prenos koncerta iz Brna. — 19.20: Koncert švedskih narodnih muzikantov. — 19.35: Pevski koncert. — 20: Veseloigra. — 22.20: Koncert iz Brna. — BRNO 16.30: Koncert vojaške godbe. — 17.45: Glasba za mladino. — 19.20: Koncert pevskega zbora. — 20: Prenost iz Prage. — 22.20: Koncert moderne glasbe. — VARŠAVA 17.45: Koncert tria. — 19.55: Plošče. — 20.15: Prenos simfoničnega koncerta iz Filharmonije. — DUNAJ 11: Plošče. — 12: Koncert lahke glasbe. — 15.25: Koncert orkestra. — 20: Operni večer. — 22.30: Koncert lahke glasbe. — BERLIN 19.3!): Koncert Wagnerjeve glasb«. — 22.35: Baletna glasba. — KÖNIGSBERG 16: Koncert Beethovnove glasbe. — 17: Lahka godba orkestra. — 20: Zabaven program. — 20.35: Lahka godba. — 21.10: Wagnerjev večer. — 22.45: Odlomki iz operet. — M(JHLACKER 16.30: Prenos koncerta iz Wiesbadens — 19.45: Dramski večer. — 20.15: Operni večer. _ 22.10: Koncert lahke glasbe. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert vojaške godbe. — 17.30: Popoldanski koncert. — 18.40: Koncert ciganske kapele. — 20.15: Prenos iz Varšave^ — RIM 17.30: Orkestralen koncert. — 21: Mešan glasbeni program. SOKOL Prva skupščina sokolske župe Kranj se je vršila v nedelji dopoldne v telovadnici v Narodnem domu. Savez je zastopal dr. Riko Fuhs, vojsko podpolkovnik Bakič iz Škofje Loke Prisostvoval je tudi sreski načelnik br. Josip žnidai-šič in odposlanci skoro vseli v župi včlanjenih društev. župni starešina br. .lanko Sajevic se je v uvodnih beseda; spominjal pokojnega br. dr. Edo šavnika. Ugotovil je velik napredek v župi, sokolska misel se je zanesla v zadnjo gorsko vas. Tajnik br. Josip Ovar je poročal, da je narastlo število društev v župi od 13 na 2i. župa je štela v letu 1929. 1135 članov in 510 članic, v 1. 1930. pa 2083 članov in /36 članic Zanimivo je bilo poročilo župnega načelnika Franca Až-mana. Spominjal se je pokojnega br. Slavka Malteria, ki je bil dolgo vrsto let načelnik Sokola v Stražišču, in pokojnega mednarodnega < '/aica br. Toneta Mal-gaja. Od 9 do zl. decembra se je vršil župui prednjački tečaj, k: se ga je udeležilo 26 bratov in 15 sester. Od 5. do 12. januarja je trajal župni smučarski tečaj v Kranjski gori. ki ga je vodil br. inž. Janša. Blagajnik br. Tomo Tavčar je podal poročilo, iz katerega je razvidno, da znaša čisti prebitek 24.571 Din, sklad brata Maleja znaša 4362 Din. Nadzornik Matija Sušnik je poudarjal potrebo po župnem prednjaku. Nadzorovana so bila vsa društva. Nadzornik .°am je predaval in vež-bal 88-krat pri raznih društvih. Proračun izkazuje 126.434 Din primanjkljaja Za župnega prednjaka naj bi se vo-tirala vsota 36.000 Din. Novo ustavnovlje-na društva morajo imeti sama vse pogoje za obstanek, župa naj jim ne daje denarja in kupuje zemljišč, ampak naj jih podpira z orodjem. Letos bo župni članski dan 5. julija v Tržiču. Kraj in datum za naraščajski dan se bo določil kasneje. Soglasno je skupščina sprejela odborniško listo: starešina Janko Sajevic, I. podstare-šina Franc Dolenc st., IL podstarešina dr. Maks Obersnel, načelnik Franc Ažman, 1. podnačelnik Vinko Beznik, II. podnačelnik Franc Benedik, III. podnačelnik Rudolf Horvat; načelnica Mici Pečnik, I. podna-čelnica Nadina Kušar, II. podnačelnica El-za Linke, III. podnačelnica Dolfka Kol-man; prosvetar Jakob špicar, tajnik Josip Cvar, blagajnik Josip Tajnik st., člani uprave Franc Dolenc ml., dr. Josip Bežek, Franc Bajd, inž. Franc Emmcr, dr. Josip De Gleria, Matija Sušnik, dr. Franc Šem-rov, inž. Marko šušteršič, dr. Ivan Vidmar, Vinko Zahrastnik; namestniki Mi-hajlo Bakič, Janko Markelj, Anton Buh, Peter Jocif, Jakob Jan, Avgust Rauhekar, Josip Svetlin, Ivo Šorli, Josip Vidmar, St. Završnik; revizorji Tomo Tavčar, Srečko čop, Slavko šušteršič, Anton štempihar, Josip Češenj; namestniki Vilko Rus, Bogomir Cof, Josip Kos; častno sodišče: Jurij Gregore, dr Ivan Dobravec, dr. Jakob Prešern, dr. Franc šemrov, Ciril Jakofčič; namestniki Ferdinand Nečemar, dr. Stanko Sajevic, Rudolf Horvat. Zastopnik saveza br. dr. Riko Fuchs je poudarjal potrebo dela in poglobitve sokolske ideje med članstvom. Važno je tudi socialno in prosvetno delo Sokola. Sokol-stvo naj prerodi ves naš narod. Sokl .društvo v Dol. Logatcu ima za leto 1931 sledečo upravo: starosta: tir. M lan Papež, nam. staroste: Smole Slavko, načelnik: Kune Stanko, nam. načelnika: štravs Mirko, načelnica: Dežela Davorin-ka, nam. načelnice: Baje Mimi, prosvetar: Punčuli Leopold, člani uprave: Vlad.ika Franjo, tajnik, Senica Viktor, blagajnik in statističar, Dj Gleria Anton, gospodar. Koren Franc, nam. blagajnika, Miselj Ema, knjižničarka, črepenko Alojzij, šušteršič Ivan Bavdek Ivan, Anžiček Anton. Namestniki: Vrbovšek Josip, Lenarčič Ciril, Sartori Milan. Revizorji: štravs Karel, Primic Franc. častno razsodišče: Bavdek Ivan, predsednik, dr. Papež Milan. nam. preds., Anžiček Anton, zapisnikar, Jerina Ivan, De Gleria Anton. Namestniki: Lenarčič Ciril, Serini Kari, Petkovšek Anton. Sokol Maribor I. priredi v soboto, dne 14. februarja t. 1. v telovadnici podoficir-ske šole članski sestanek z družabnim večerom ob 20. Prijatelji dobro dosi;.' Ustanovna skupščina Sokola Vel. Pire-šica. Ob ogromni udeležbi ljudstva se je vršila v soboto v Pirešiei ustanovitev S"-kolskega društva. Iz Celja je prihite! ob skrajno slabem vremenu požrtvovalni br. starosta župe Sniertnik, ki je v krasnem govoru obrazložil pomen Sokolstva. Hvala tudi bratom in sestram od Celjskega Sokola, ki so se udeležili zbora. Tudi pripravljalni odbor se j« potrudil in žrtvoval, da je koučno prišlo do ustanovitve. Društvo šteje že nad SO članov in članic. Uprava, potrjena od župe, je sledeča: starosta Tržan Martin, podstar. Grobelnik Franc, načelnik Oplotnik Konrad, načelnica Srebernič Karla, prosvetar Klemen-čič Jože, tajnik Cajnko Avgust, blagajujt Coken Martin. Repertoarii LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Četrtek, 12.: Trije vaški svetniki. Ljudska predstava jx) znižanih cenali Izven. Petek, 13.: Glavni dobitek. B. Sobota, 14.: ob 16. Mercadet. Dijaška predstava po zelo znižanih cenah. Izven. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20 Četrtek, 12.: Madame Butterily. D. Petek, 13.: Nina nana, punčka moja, balet Figurine. C. Sobota, 14.: Dijak prosjak. Premijera. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20 Četrtek, 12.: Ciganska ljubezen C Petek, 13.: Zaprto. PTUJSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20 Ponedeljek 16. ob 20.: Odgodena noč. Gostovanje mariborskega gledališča. •niNMiiiiHimMNinuntanra'nnn Antiseptično preparirana čuvajte svoje največje blago — ZDRAVJE! Dokazano najbolj dovršena. L. M. HulI: II. POGLAVJE ^Moj Bog, nikar se ne smeši. Ze tako se bodo norčevali iz tebe,« je tiho dejal in se ozrl na vrsto Arabcev, ki so ju opazovali. Diana je spravila orožje v tok. »Tega ne razumem. Luč mora biti kriva.« "Vzpela se je na konia, zajahala ob stran sira Aubreya in mu pomolila roko. >Z Bogom, Aubrey, obilo sreče. Vrnem se za. časa, da ti bom za družico.« Zasmejala se je, pokimala Mustafu Aliju in obrnila glavo svojega konia proti jugu. Dolgo časa je jahala molče. Prepir z Aubre-vern jo je bil spravil v slabo voljo. Vedela ie, da dela nekaj, česar ne bi nihče odobraval. A zdaj je bila v puščavi, bila je na potovanju, o katerem je sanjarila že leta in leta in ki ga je že tako dolgo nameravala. Misel na nevarnosti ie privabljala na njene ustnice samo nasmeh. Kdo bi ji mogel v puščavi kaj storiti? Nebo je bilo brez oblačka, solnce je žarelo na njem, zrak se je v drhtečih valovih dvigal od vročih, suhih tal. Kar sijala je od sreče v zavesti svoje mladosti in moči, svoje popolne telesne dovršenosti, svoje zmožnosti, zaglobiti se v radost, s katero jo je navdajal občutek, da ima med koleni krepkega, žilavega konja. In ta blaženost bo trajala cel mesec dni! Karavana, ki jo je že dolgo opažala na obzorju, se je počasi približevala. Diana je pritegnila vajeti, ko je šla dolga vrsta okornih velblodov mimo nje. Te velike živali s svojo nihavo hojo in svojimi dolgimi, zibajočinii se vratovi so jo zmerom zanimale. Bila je velika karavana; tovori na hrbtih velblodov so bili videti težki. Razen trgovcev na jezdnih velblodih in pisanega spremstva, ki je hodilo deloma peš, deloma pa jahalo na majhnih, mršavih oslih, je imela karavana še oboroženo stražo na konjih. Eden ali dva vel-bloda sta nosila brezoblične postave, skrite pod odejami; Diana je vedela, da so to ženske. Razlika med njimi in njo samo se ji je zdela skoro smešna. Že pogled na te arabske žene jo je moril. Kdo ve, ali so se kdaj upirale zoper omejitve, v katerih so morale živeti, in ali so kaj hrepenele po svobodi, kakršno je uživala ona? Misel na možitev, čeprav v najvišji obliki, naslonjeni na medsebojno spoštovanje in tovarištvo, ji je bila tako zoprna, da se je mogla le z grozo ustaviti ob njej. Aubreyu se je zdela ta misel samo neokusna, njeni hladni, udržani naturi pa je zbujala predstava strahote in studa. Že to jo je spravljalo v ogorčenje, da naj bi bila nepreklicno navezana na voljo in muhe moža, ki bi zahteval od nje pokorščine, opiraje se na svojo zakonsko pravico. Kar stresla se je, ko ji je prišlo to na um, in težko spustila roko r;a vrat svojega konja. Nervozna žival je šinila v skok, Diana ji je popustila vajeti in okiiknila Mustafa Alija, ko je zdirjala mimo njega. Vodnik je bil zajahal naprej, da bi se nekaj pogovoril s karavano in je stal zdaj zraven svojega konja, zatopljen v pomenek z vodjo stražnega spremstva. Dianin konj je bil hiter in dokaj časa je trajalo, preden jo je spremstvo dohitelo. Obraz Mustafa Alija je bil videti nekam zlò-voljen, ko mu je mignila, da je zajahal ob njeno stran. »Ali se mademoiselle nič ne zanima za karavano?« je radovedno vprašal. »Ne,« je kratko odgovorila in vprašala nekaj podrobnosti za-stran svoje lastne odprave. Arabec je gladko odgovoril francoski in jel pripovedovati zgodbice o raznih znanih osebnostih, ki jih je bil dotlej že vodil po puščavi. Videti je bil srednjih let, čeprav ie bilo to težko presoditi, zakaj široka, gosta brada, ki mu je zakrivala usta in spodnjo čeljust, ga je delala starejšega. Z Dianinega vidika je bila brada edina napaka na njem, zakaj ona je sodila moške po ustih. Pri jutrovskih ljudeh so oči nezanesljivo znamenje, ker ne vzdrže Evropčevega pogleda. Tudi Mustafove oči so uhajale, kadar ga je pogledala, in zdelo se ji je, da takrat, ko ga je najela v Biskri, še niso bile tako negotove. A ta misel se je kmaìu umaknila drugim zanimivostim, ki so ji rojile po glavi. Pripravila je Arabca, da je jel govoriti o njenem konju. Diana je jahala nenavadno dobro žival in vodnik se ji je zelo prikupil, ko jo je pripeljal pokazat. Zdaj je kar prekipeval od hvale; o konievem rodu pa ni vedel kaj prida povedati, tako da je nastalo v Diani prepričanje, da mora biti žival ali ukradena ali pa pridobljena na kak drugi nenavaden način in da bi bilo brezobzirno, če bi preveč silila vanj, Nazadnje so prišli do majhne oaze, kjer so se na vodnikov predlog ustavili in obedovali. Diana je kmalu pojedla svoje kosilo in sedla nato pod neko palmo, s hrbtom naslonjena na deblo, s cigareto v ustih, z rokami sklenjenimi okoli kolen in s pogledom uprtim v. puščavo. Noben.i sapica ni zibala palmovih vrhov; majhen kuščar na bližnji skali ie bil edino živo bitje, ki ga je videla. Senca, ki je padla nanjo izza hrbta, jo je zbudila iz zamišljeno-sti. Ozrla se je. Mustafa Ali se je priklonil. Iz slii^Henih obiav Dražbe nepremičnin: Pri okrajnem sodiš šču v Dolnji Lendavi 16. februarja ob 10. na licu mesta v Hotizi, zemlj. knjiga Hoti» ■/.a, vi. št. 35. Cenilna vrednost 4Ò.U00 Din, najmanjši ponudek 32.000 Din. — Pri okraj» nem sodišču v Kamniku 2. marca ob 8.30, zemlj. knjiga Šmartno, vi. št. 237, njiva in pašnik, ccnilna vrednost 12.033 Din, naj« manjši ponudek 8024 Din. — Pri okrajnem >odižču v iHokronogu 6. marca ob 10., zem« hiška knjiga Gorenja vas, vi. št. 664 m 166, eenilna vrednost 35.SÜ0 Din, najmanjši po» nudek 23.868 Din. — Pri okrajnem sodišču v Ljubljani 6. marca ob 10., soba 13., zemlj. knjiga k. o. Dravlje. vi. št. 462 in 93. Ce» ni Ina vrednost S3.793 Din ozir. 83.956.30 dinarjev; najmanjši ponudek 61.730 Din oziroma 37.304.34 Din. — Istotam 10. mar» ca ob 9. zemljiška knjiga k. o. Grosuplje, vi. št. loó, ccnilna vrednost 41.600 Din, najmanjši ponudek 27.7j4 Din. — Pri okraj» nem sodišču v Šoštanju 1!. marca ob 9. zemlj. knjiga Št. Andraž, vi. št. 7. Cerni» na vrednost 63.648.70 Din, najmanjši po» nudek 48.444 Din. Srcsko načelstvo v Novem mestu raz» pisuje prvo javno pismeno ofertalno lici» racijo na dan 23. februarja ob 11. za pre» vzem del za tlakovanje železnega mostu v.cc Krko v Novem mestu z granitnimi koc» vami na betanski podlagi s proračunjenimi stroški 115.000 Din. Banska uprava razpisuje v območju sre» ^kega cestnega odbora Radovljica službeno :csto banovinskega cestarja za cestni pro» a) od odcepa ceste Račica«Mlino do mo» • ta čez Savo pri erarski žagi v So testi, b) iohinjska Bela=koiodvor. Prošnje je vlo» ziti do 15. marca. R;r*glašen je konkurz o imovini Avgusta C./deža, posestnika v Ljubljani, Metelkova ulica 5. Konkurzni sodnik s. o. s. dr Bog» dan Petelin, upravnik mase dr. Jože Cepu» o'er, odvetnik. Prvi zbor upnikov pri de» žclnem sodišču v Ljubljani, soba 140. 13. t. rri. ob 10.; oglasitv. rok do 5. marca, ugo» tovitveni narok dne 14. marca ob 10. Konkurz je razglašen o imovini Antona Drčarja, posestnika v Ljubljani, Metelko» ulica 5. Konkurzni sodnik s. o. s. dr Bogdan Petelin, upravnik mase dr. Jože Cepuder, odvetnik. Zbor upnikov, oglasit« veni rok in ugotovitveni narok kakor gori. Razglašen je konkurz o imovini Otona Kralja, neprot. trgovca v Ljubljani, Rož« na dolina cesta ll.»36. Konkurzni sodnik s. o. s. Adolf Hudnik, upravnik mase odvet» nik dr. Srečko Goljar v Ljubljani. Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču, soba 140, 13. februarja ob 10, oglasitveni rok do 10. marca, ugotovitveni narok pri deželnem sodišču 13. marca ob 10. l'vedeno je poravnalno postopanje o imovini dolžnika Franceta Guida, trgovca v Mariboru, Mcljska c. 26. Poravnalni sod» n:k s. o. s. dr. France Kovča, poravnalni upravnik dr. Maks Šnuderl, odvetnik. Na= mk za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Mariboru 23. marca ob 10. v so» H S4. Ruk za oglasitev istotam do 18. mar» ca. ' 'dpravljcn je konkurz o imovini preža? dolženca Ivana Košenine, posestnika in mesarskega mojstra v Ljubljani. Kolodvor» • ulica, ker ni pokritja za stroške posto» Pimi,i. ključeno je poravnalno postopanje o ' ' 'n ini dolžnika Ivana B. Mallyja. trgov» ca v Tržiču (>4. ker je sodišče potrdilo skle» nično poravnavo. V soboto 21. t. m. se bo vršila oh 9. pri sreskem načelstvu v Krškem dražba lova občine Studenec, ki bo oddan v zakup za pet let m tri mesece do 31. decembra 1936. Na sreskem načelstvu v Brežicah bo v soboto 14. marca ob 10. dan na javni dražbi v zakup lov občine Pleterje za do» h" pet let in II. mesecev, to je od 1. maia 103] do 31. marca 1937 V ponedeljek 16. marca ob 18. bo osmi redni občni zbor društva Dečii in materinski dom kruli ice Marije v Ljubljani, in sicer v društvenem domu o Ljubljani, Lipi« čeva ul. 16. Vpisi v trgovinski register: Pri tvrdki »Kokra, tekstilna delniška družba, podruž» niča Maribor« je izbrisana prokura Ivana Sterra. — Izbrisane so naslednje firme zaradi opustitve oodruŽnice oziroma raz» družitve: »V. Al. Barešič in Co., trgovina z avtomo ili, motornimi kolesi in potrebšči« nami ter mehanična delavnica podružnice v Mariboru«, dalje /-Jurič France in Topolo» vec Josip, splošno mizarstvo na Bregu pri Celju,« in »Tiskarna sv. Cirila v Mariboru«. Vpisi v zadružni register: Pri »Kmetij» skem društvu Podkoren r. z. z o. z« so iz» brisani člani načelstva Janez Podlipnik, Irance Podlipnik, Alojz Hribar, Andrej Grilc in France Pečar. »Mlekarska zadru« ga v Gornji Lendavi«, r. z. z o. z. se je raz» družila in prešla v likvidacijo. Odpravljen je konkurz o imovini preža« dolženke Ane Žgajnar, trgovke na Mirni, ker je bila razdeljena vsa masa. V konkurzni stvari Antona Kajfeža je razrešen konkurznih poslov sodnik dr. Čin« kelj v Ribnici ter je imenovan na njegovo mesto starešina sreskega sodišča Anton Savelj. Prisilna poravnava sklenjena med pre» cena znaša 646.460 Din. Ponudbe je vložiti zadolženko Marijo Faninger, kavarnarko v J najkasneje do 25. t. m. do 11. ure pri di» Mariboru, in njenimi upniki je potrjena. rekciji šum v Ljubljani Prezadolženka plača upnikom III. razreda 20 odstotno kvoto, plačljivo v 12 zapored« nih mesečnih obrokih. Prvi obrok je plač« ljiv 60 dni po pravomočno5ti poravnave. Prisilna poravnava med prezadolžencem Otonom Horvatom, trgovcem z železnino v Mariboru in njegovimi upniki je potrje» na. Upniki III. razreda dobe 20»odstotno kvoto svojih terjatev, in sicer se plača po« lovica kvote v 60 dneh .druga polovica pa v 130 dneh po pravomočnosti poravnave. Kot porok in plačnik je pristopil J. Marčun iz Zagreba, Ilica 18. Direkcija šum v Ljubljani proda na prvi pismeni licitaciji okoli 7.700 prm. v lastni režiji izdelanih trdih drv loco skladišče pri železniških postajah Bohinjska Bistrica. No« menj. Soteska, Dovje, Bled«jezero, oziro« ma skladišče ob Rečici. Celotna izklicna Stavbna in kreditna zadruga »Bajtar« r. z. z o. z. bo imela redni letni občni zbor 22. t. m. ob pol 9. v suterenskih prostorih hotela Miklič. Tvrdka »Prva jugoslovenska prekajeval« niča, tvornica salam in klobas« d. z o. z. v Mariboru je sklenila likvidacijo in razdru» žitev. Upniki so pozvani, da v 14. dneh prijavijo svoje terjatve likvidatorju Mišku Tavčarju v Mariboru. Dopisi RADOVLJICA. Na pustno soboto bo v Soko'skem domu običajna predpustna ples» na prireditev, ki nosi letos naslov »V roz'cah pod luno«. Temu naslovu primerno bo dekorirana dvorana. Sodeluje jazz »Slo* ga« iz Ljubljane. Vstopnina 10 Din za ose« bo, začetek ob 20. Dostojne maske dobro« došle! Na pustni torek zvečer pa bo v So« kolskem domu, kakor vsako leto, vesel za« ključek predp-usta. Na pbe prireditvi opo» zarjamo prijatelje Sokola in jih vabimo v veseli krog. RAJHENBURG. Tradicionalna Sokolova maškerada se bo vršila v Sokolskem domu v soboto 14. t. m. Začetek ob 20. Na spo» redu so ples, godba spkolskega salonske« ga orkestra iz Krškega, volitev najlepše maske itd UdSeleži+e se te prireditve vsi, ki se hočete dabro in neprisiljeno zaba» vati! ROGATEC. Uradni dan sreskega gremì» ja trgovcev v Celju za člane trgovce v ro« gaškem sodnem okraju bf> v ponedeljek 16. L m. od 9. dio 12. v Rogatcu v hotelu Sporn. ŽUSEM PRI CELJU. Naši fantje in de> kleta prirede pod vodstvom šol. upravi» telja Toneta Hvale 15. t. m. predstavo dveh iger in sicer: »Luknja v namiznem prtu« in »Öarodejna brivnica« ter pristni domači komični prizor. Kdor hoče videti »našega Lpjza« v vseh možnih pretvorbah, naj "se kar potrudi na Žusem; do solz se bo na» smejal. Žusem jc seveda mnogim, izvzemši financarjem in orožnikom, prava španska vas. Pa je pr.av lep slovenski kraj. Zato se bomo prizadevali, da boste Žusemčane še spoznali. Ustanovili bomo tudi sokolske četo in naši krepki fantje bodo kmalu za» sloveli. Pa v nedeljo na svidenje! KRANJSKA GORA. Zapustil nas je sod» nik Karo! Pleivveiss. Poslovilni večer in slo« vo na kolodvipru sta pokazala, kako pri» ljubljen je bil pri vseh slojih. Pogrešali ga bomo. Vsem in ob vsaki priliki je rad p<>* magai z nasveti. Želimo mu vse najboljše na novem službenem mestu v Trebnjem! Mlajšega izkušenega rudarskega inženjerja ki bi bil event. sposoben samostojno voditi rudnik in upravno administracijo, IŠČE zelo razprostran rudnik. Ponudbe pod šifro »Srečno« na oglasni oddelek »Jutra«. 3132 ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob prezgodnji smrti naše v najlepših letih umrle nepozabne žene, sestre, tete in svakinje, gospe LOJZKE PREMELČ soproge trgovca in za poklonjeno krasno cvetje, kakor tudi za mnogoštevilno udeležbo na zadnji poti blage pokojnice se s tem najlepše zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa še izrekamo prečastiti duhovščini ter prijateljem in znancem iz št. Vida, ki je bil rajnki tako drag. Zagorje, dne 11. svečana 1931. 3182 Žalujoči soprog IVAN in rodbine PREMELO, ŠPORN in MAJCEN Brez posebnega obvestila. Frane Logar in Tinca dr. Weixl naznanjata v svojem in v imenu ostalih sorodnikov, da je njiju dobra mama, stara mama, teta, svakinja in tašča, gospa Marija Svetlin roj. Logar nadučiteljeva vdova danes, 11. februarja nenadoma umrla. Pogreb ljubljene nepozabne pokojnice bo v petek , 13. februarja ob 15.30 iz hiše žalosti na farno pokopališče na Poljčanah. Sveta maša zadušnica se bo brala v soboto ob pol 8. zjutraj. Poljčane, 11. februarja 1931. Največja blagovna in izvozna tvrdka 513« krepì in zdravi ŽELODEC « OVRO SEBENih Uuhfiana VII IZVANREBKA TOHIKAI Železo« «fužinska patent postelja zložljiva, a »a-ttcciranom aiadraeom, telo praktična ca «salto bito, holtle. Bočne alni-fcevia potujoč« oeobo ■tane «amo Dia 390.—« RazpoSiljaa p» poàtae» som pentlji. tako UGLtOA SiOŽM Zahvala Našo neutolažljivo žalost o priliki nepričakovane izgube samo nam vdanega papana Pristopajte k Vodnikovi dražbi Poročila sta se v Framu v nedeljo dne 8. t. m. g. EMIL ZAMOLO, trgovec z gdč. MANICO CERIC, posestnico v Framu. \ 3190 I * BILO SREČNO! Zdravljenje uradnikov v Vrnjcih Savez nabavljačkih zadruga državnih službenika v Beogradu organizira poceni zdravljenje državnih in samoupravnih uradnikov v Vrnjački banj!. Najlepša vila, komfortno stanovanje, hrana po dijeti zdravniški pregledi, razsvetljava, postrežba, vse po ceni za april in oktober Din 65, za maj in september Din 70, za juni, juli in av gust Din 80 dnevno za osebo. Zdravljenje 21 dni v 10 grupah po 60 do 100 oseb od 1. IV. do 29. X. 1931. Prijave za vso sezoni nasloviti Savezu (Beograd, pošt. pret. 2901 najdalie do konca febr. 1931. Pojasnila daje Savez in vse njegove zadruge. 3178 Lcscaa patent posteli«. zložljiva. « Upeetraat« nadracom. tela praktika«. ataoe «amo D 2M. Potna team «liWo tx-|0<„ «•«• *«*»«- eot perja k« po O «a-, érti (a »rat k« po D • (iato belo «oaia kf PO D ISO__, »n čisti po» kg po D 25»— Raipo-Ciljam po poltaeaa povzetju Mooroci punteol t »oloom atenei« aamo Dia 75«— L. brozovic. ZAGREB Ilica It so nam lajšali prejeti izrazi sočustvovanja vseh onih, ki vedo, kaj smo izgubili. Vsem tem našo najglobokejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 11. februarja 1931. 3187 Žalujoči ostali CENE MALIM OGLASOMt Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če na) pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«. je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 JßCdor hoc® da «• mu po s lfm po posti «»O«/O0 a fi Haß o effuse informatico tico čo mo ma Uh oftamoo naj priìoii v mnamteah a ® micci* ne bo prejel odgovora t « BmMmMW CENE MAUM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristoibuia za šifro 5 Din Vse pristojbine je uposla ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Tlaòtovi maCilì oqCasev in druge informacije, tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnici »JUTRA < ▼ ISrbcvIJcth v hiši g. dr. Baumgartner] a. Male oglase in inserate naročajte v naši podružnfd. HStlSSLSLii Zanesljivega hlapca tu. snaženje konja takoj sprejmem. Naslov v oglas od Jelka »Jutru«. 5339-1 Modistko spretilo in pošteno sprejmem. Ponudbe iia oglasn" oddelek »Jutra« pod šifro »L. M. N.« 5337-1 Trg. učenca s primerno šolsko izobraz bo (najmanj 2 razredi meščanske srednje šole), iz ii .jbre hiše, sprejme takoj M. B e r d a j s, trgovina s Špecerijskim blagom in irieni, Maribor. Hrana in stanovanje prosta, t hiš: »10-1 Vrtnar dobi dobro privatno službo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5356-1 Pletiljo dobro natikalko na Standard motorni stroj, potre Imjem takoj. Po-sel je stalen. Hrana in stanovanje x hiši, plača po dogovoru Josip Jenčik, pletilna. Zagreb, Padovčeva ul. 2. 0324-1 Mlajšo kuharico ta v.-f, z dobrimi spričevali iščem za Zagreb. Ponudbe z navedbo plačilnih pogojev na naslov: üd. dr. H o re tek v, Marovska u?. 10 5325-1 Strojni mizar 7vežban rezkalec (frezer) dobi takoj službo. Strojno mizarstvo Pollak. Kranj. 5:134-1 Magistra išče letalna dr. R. Karba * Kamniku. 5207-1 Brivskega pomočnika »Mladega, dobro izurjenega in poštenega, ki razume dobro svoj posel in sna tudi ondulirati ter po mogočnosti m a «Vira ti, sprejme z 18. februarjem .Torca Tavčar v Tržiču. 5210-1 Brivski pomočnik dober štucer in onduler dobi stalno mesto. — Li=ac. Trbovije. 5281-1 Gospodinjo sprejme boljši gospod — event. vstopi v skupno go spedinjstvo. Rcflektira le na 7-lravo, do 40 let staro osebo. Ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod =ifro »646«. 52S8-1 Trg. učenca zdravega, s primerno Šolsko izobrazbo s p r e j m e 7,->vro Petovar, trg. meša nega blaga, Ivanjkovci. 5123-1 Mizar, vajenca * hrano in stanovanjem v biši sprejme Joža Stare, strojno mizarstvo. Bled II. 5167-1 Kuharico samostojno, pridno in postelo, ki opravlja vsa gospodinjska dela. z dobrimi «pričevali, sprejmem v trg. hišo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5374-1 Organizatorje 73 vso Slovenijo iiC" zavod, proti fiksni plači in proviziji. Pozneje namesti tov v pisa-ni. Oglasiti se je med 4. i'i 5. uro v Kolodvorski ulici 24/11. soba št. 10. 5309-1 Prodaialko pridno in pošteno sprejmem v špecerijsko trgovino na deželi. Ponudbe na oslas. oddelek »Jutra« pod »Prodajalka takoj«. 5395-1 Kočiiaža ki bi obenem opravljal tudi druga hišna deia, z dobrimi spričevali in znanjem nemščine sprejmem. — Po uudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober kočijaž«. 5394-1 potniki Potnike zanesljive, za prodajo šivalnih strojev in dvokoles sprejmem. Prednost imajo že vpeljani. Ponudbe Da o-glas. oddelek »-Jutra-; pod »Dobro vpeljane. 5200-5 Izurjena šivilja z dobrim okuso-m, s« pri poroča damam na dom. — Sv. Petra nasip št. 49/1. Potniku dobro uvedenemu v Dalmaciji, nudim proti proviziji v razprodajo zelo dobro idoče sezonske predmete. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »Bade-artikel«. 53-S2-5 Ne stojimo tiho ter tudi Vas pozivamo, da nam pomagate. — Oddajno okrožje za -naše predmete je brezmejno. Kot odjemalci pridejo v poštev vse gospodinje, lastniki loka lov, hoteli, restavracije in trgovine. Celotno prodajno polj« ne moremo zadostno obdelati, zato moramo imeti agilne potnike. Kljub krizi — velik zaslužek. — Provizija in fiksum po dogovoru. Agentura in raz-pošiljalniea sOmnia«, Mi lo-šiče-va cesta 14. 5400-5 General, zastopnika z 1500 Din fiksne plače in 50 provizije iščem za takoj za Slovenjgradec. Uspeh zajamčen. Pojasnil med 12. in 2. uro v hotelu Goli v Slovenjgradcu. 5427 7777 i'é Čevljar, pomočnik za exportna dela, išče na nieščenje. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 5-Ì54-2 Deklica stara IG let. z dobrina šol skim spričevalom, želi me sto učenke v trgovini, ali kaj drugega Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5348-2 liniiTirt m i General, zastopnika dobrega — za prvovrstne produkte po najugodnejših cenah išče inozemska tvrd-ka za Slovenijo. Ponudbe na naslov: Agenzia Senape, Trieste. Lazzaretto vecchio 13. 5311 Zastopnike (ce) za obiskovanje privatnih strank, v svrho prodaje prvovrstnega moškega perila in obleke po meri ter raznih drugih najpotreb nejših predmetov, išče pod najugodnejšimi pogoji »Minerva«, Ljubljana. Kolodvorska ulica 8. 5340-3 Dobavitelji predpasnikov iz listra, klota in kambri-ka, na.j pošljejo svoje oa slove na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Novosti 1931«. 5349-3 Načrt za hišo Rabim praktičen in ličen načrt za eno ali dvodru zimsko hišo Porabl.iivega nagradim po dogovoru ozir. takoj vzamem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dom«. 5335-3 Ako hočete delati ln t lahko domačo <>brtj(i zaslužiti na lastnem iomn 7 Din c.a aro tedaj »sto pite v našo zadrugo! pouk je brezplač™ Vpisnina 10 Din Obširna navodila rad' pošliemo iko je priložena znamka za Ugovor Za druga jugoslovenski-h nie tača. Osijek. 8S-S Agenti (nje) ki bi potovali po celi Sloveniji. za obisk privatnih strank — lahko zaslužijo dnevno do 200 Din. Pis mei.e ponudbe na podruž nico »Jutra« v Trbovljah pod šifro »Potnik« 84-3 Trgovski zastopnik dobro vpeljan po celi S"o veni ji. vzame še zastop tvo dobro idočega pred meta. Obišče redno vsaka meseca vse kraje. Sprejme tudi sopotnika proti primerni odškodnini Ponudbe na podr. »Jutra« v Mariboru pod »L. Ž. 13« 4912-3 Slovenija 2 pekovska vajenca sprejme Hela Švigelj v Borovnici. 5402-1 I T. T.« je premajhna. pomagajte jo povečati s prodajo no vosti domače provenijen ce. Vse svoje Izkušnje (z ročamo v prid našim agen tom. Predmet se praktič no predvaja, na ta način lahko dobite dnevno d-o 50 naročil. Pri vseb lo brih novostih se da ta I u žiti mnogo denarja. — Dopisnica zadostuje. čim več se jih oglasi, tem bo lje za nas in — zanje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lewan Asch 5401-3 CI Th. Rotman: Osel gospoda Kozamurnika 70. Med tem, ko so si izletniki pobirali ostanke pogačic z obrazov, je gospod Kozainuriižk v divjem dir« drevil po (ravniku. Tudi nje-mn je biia priletela pogačica na glavo, da si jo je med vožnjo lahko privoščil. Prodajalka vešča mešane in inanufak-turne stroke, želi kjerkoli nameščenje Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. Gre tudi par mesecev brezplačno — najraje v mesto — v svrho nadaljne izobraz be. ponudbe na oglas, od delek »Jutra« pod značko »Primem za vse«. 5351-2 Trsrovski pomočnik vešč večje mešane trgovine želi premeniti službo v me-sto ali na deželo. Cenjene dopise na oglasni odd«'ek -'.Jutra« pod značko »Ma nufakturni pomočnik«. 5123-2 Mlada gospodična (Ljubljančanka) želi služ bo k otrokom — najraje na Hrvaškem ali v Dal maciji. Ponudbe na oglas, oddeleik »Jutra« pod šifro »Prijateljica otrok«. 52S&-2 1500 Din nasrrade dobi tisti, ki preskrbi do bremu knjigovezu stalno boljše_ mesto za takoj ali pozneje. Naslov v osrlas. oddelku »Jutra«. 5306-2 Fant 15 let star. ki ie dovršil 8 razr. osnovne Sole, poštenih staršev išče mesto mehaničarskega vajenca. — Ponndbe na oglas. oddo|»k »Jutra« pod »Pošten fant« 5307-2 Nemška korespondentinja ;n Stenografin ja z večletno nrakso, zmožna tildi iru gih pisarniških del, išče orimerno službo. Cenjene Jopise n3 oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Za nesljiva 37« 4451-? Zobotehnica izurjena v zlatu in kavču ku, želi nameščenja. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj ali kasneje« G075-2 Prodajalka izurjena v trgovini papirja in galanterije ter v trgovini čevljev želi v katerikoli stroki takoj premeniti mesto v Ljubljani, ali izven. Ponudbe na ogias.ni oddelek »Jutra« pod šifro Dobra moč«. 5387-2 Pekovslr} nnmnčttik mlajši, želi službo predpeč-nika ali sikupnega delavca na deželi ali v mestu. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Delaven pek«. 5108-2 Mlada natakarica ki zna tudi šivati, išče mesto v Ljubljani. — Po nudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Natakarica in šivilja«. 5429-2 Kočiiaž z večletnimi spričevali, išče službo. Gre tudi k težkim konjem. Nasiov pove ogl. oddelek »Jutra«. 542-1-2 ^Èstlk^LSelili Camernikova šoferska §ola Ljubljana. Dunajska e. $6 (Jugo Anto). Pf t s oblast k incosijonirana — Prospek' zastonj Pišite ponj! 251 Razprodajamo izvrstna bela vina po Din 3.50 m Din 4 za liter na debelo, vsled opustitve veletrgovine, dt-kler traja zaloga. »Vinea« ve le trg. z vinom. Rudnik pri Ljubljani. 3S99-6 Otroški voziček zelo malo rabljeu, elegan tun, naprodaj v Ljubljani 1'let-eršnikova ulica št. 9 (pri Sv. Krištofu). 5141-Ö Smučke žo od 100 Din naprej dobite pri »Al-pini«, Masary kova cesta 12. Istotam dobite tudi ostale smučarske predmete po najnižjih cenah. 5396-6 2 zlati moški uri in 3 velike izložbe s šipami poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5405-6 400.000 Din posojila iščem proti vknjižbi na prvo mesto (v Ljubljani) in 8 % obrestim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro : Dobro naložen denar«. 5359-16 Katera oseba posodi stalni državni na-meščeuki 5000 Din za eno leto. proti 10—12 obre sti. Ponudbe Da oglas, oddelek ijutra« pod značko -.5000 Dir.«. 5250-16 Do 200 000 Din vloži trgovec v prvovrstno ne-zadolženo podjetje, proti primernem sodelovanja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sigurno pod jetje«. 5328-16 Madrae (Seegra-s) in kuhinj, omara naprodaj na Poljanski c. št. 57. 540G-6 Ia kamniško apno živo in gaseno po najnižji ceni nudi Franc Perne, Dolenjska cesta št. 6. 5410-6 Nobena obleka zelo dobro ohranjena, čevlji in otroški voziček na prodaj na Bregu št. 12/H vrata 12. Ogledati med 15. in 17 uro. 5130-6 Kupira Generator karbid.no razsvetljavo, za tovorni avtomobil, takoj uporabljiv, kupi Ivan Zobec, Sp. Gameljne št. 17, pošta Št. Vid n-ad Liub-Ijamo. 5329-7 Krasno stavbišče vogalno, v lepi in suhi legi prodam pod Rožnikom Cesta IN »t. 30. 5355-20 100 stolov v dobrem stanju kupim za kino dvorano. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobri stoli«. 5170-7 Bencinskih sodov kupim večje število. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »V dobrem stanju«. 5392-7 2 tehtnici decimano in bilančno kupim Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5407-7 Zanimivo za kavarne! Prodam tri 15 kg težke, dobro ohranjene, vezane kniige »Interessa-nteblatt« iz dobe svetovne vojne. Na ogled na Vodovodni cesti, žel. hiše obiekt II. vrata 14 — za Stadionom, vhod tudi iz Dunajske ceste. 5384-8 Osebni avto šestcil-inderski. odprt, zelo ugodno naprodaj. Intere senti se naprošajo za na slov pod šifro »Auto 1931« na oglas, oddelek »Jutra«. 5330-10 Cylinderblok za t-ovorui avto Fiat Torino, tipa 18 P. kupimo Naslov v oglasnem odd»lku Jutra«. 5326-10 Avto-taksi, pozor! Zaprt, štirisedežen avto Essex« ugodno prodam — r>rl garancij! »udi na roke. Ponudbe na oglasni vddelek »Jutra« pod šifro Essex«. 4857 10 2 Chevroleta desetsedežna omnibusa. vo-že.na cca 4000 km v »ta njn bot nova pripravna za hotele, agodno naprodaj - Pojasnila daje »Desa« družba z o. z.. Ljubljana. Dunajska cesta 12. 4S64 10 Klavirski pouk dajem po zmerni ceni na Sv. Tetra nasipu štev. 41. 5342-4 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12 — Zahtevajte Informacij» 4516 4 Učiteljica nemščine nudi pouk ali konverzacijo Zrinjskega cesta 7/H levo. 5364-4 Instruktorico matematike iščem za peto-olko realne gimnazije. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 5383-4 Dvokolesni voz visoki čevlji (škornji) in železna vrata za ograjo po zelo nizki ceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5009-6 Motor Henderson cil., po ugodni ccni prodam. Naslov v oglasmem oddelku »Jutra«. 5368-10 Indian-Henderson ■( cilind. motor kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4884-10 Krajnikov (Spevtl kupim več vagonov Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Z navedbo cene«. 5403-15 Sodelujočega družabnika s 25—30.000 Din sprejmem v dobro idoče podjetje — odnosno isto vsled prezaposlenosti prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sodelovanje« 5370-16 Zobozdravnika ali koncesij oni ranega zobo-tehnika sprejmem kot družabnika. Kapital za etabli-ranie na razpolago. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mlada zobotehnica s petletno prakso« 5391-16 Vilo s 4—G sobami k u p i ia na periferiji Ponudbe na gl oddelek »Jutra« pod šifro »F. K.« 5338-20 Večje posestvo s hišo. gospodarskimi poslopji. sušilnico, žago isn 2 velikima gozdoma. sku|«j 45 oralov prodam v Pes-jem pri Šoštanju, v bližini postaje. Pojasnila daje in ponudbe sprejema notarska pisarna v Soštanii' 5322-20 Pritlična hišica zidana, z vrtom in njivo, električno lučjo ter zidanim štedilnikom. 8 minut od postaje Poljčane-Brezje št. 47. prodam za 35.0*10 Di.n. — Osebni pogovor 22. februarja. 5345-20 Hišo v Guštaniu s 6 orali zemlje prodam. V hiši je klobučarska obrt, pripravno pa tudi za trgovino. — Pojasnila flaic Marija Hušar, Guštanj 29. 5231-20 Dve hiši s poslovnimi prostori, na Tržaški c. (Glince) naprodaj za 330.000 Din. Letni donos «0.000 Din. — Vprašati pri društvu hišnih posestnikov v Salendrovi ulici štev. 6. 5275-20 Veliko posestvo obstoječe iz 42 oralov »rav nikov, njiv in gozda, zidane hiše. velikega gospodar skega poslopja in velikega sadnega vrta.. prodam pod ceno Pojasnila in ogled pri Antonu Vahtarju. Men gcš. 45S5-20 Hišo manjšo ali večjo, stanovanjsko ali trgovsko kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5069-20 Lično hišo z vrtom, v Ljubi'ani ali bližnji periferiji (Dolenjski ali Celovški cesti) vzamem v zameno za tekstilne stroje za izdelovanje koeev in posteljnih odej, v vred nosti 250.000 Din Stroji kompletni p transmisijami in motorji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodna zamena«. 5127-20 Krasno vilo s 6 lepimi sobami, kopal nico. verando in 2 veliki mi predsobami, podkleteno. s 1000 ms vrta. parket in vodovod. 10 minut od gl. pošte, proti nizki najemni ni oddam za 5—10 let. Tisti. _ ki dajo predplačilo, imaio nr»dnOst. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« r>od šifro »60« 5378-20 Posestvo z gostilno, pekarijo. kovač nico itd., v jako prometnem kraju, radi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji prodam. Posestvo je tekom 14 dni interesentom ra vpogled. Alojzij Vintar Straža pri Novem mestu. 54.11-20 ih* Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih «enat Cerne — iuvelir Ljubljana. Wolfova allea 3 6P Elegantne maske dobite na posodo na Pru lab v vili Vidmar. II nad stropje (nasproti vile Za-laznik). 5134-13 Maski Havajko in Netopirja prodam ali posodim. Tabor št. 5/U, levo. 4682-13 Posetnicam črno-bele redute z dežele, &e priporoča za likanje in aranžma kostu mov in toalet modni salon »Rodič«, vis-a-vis hotela »Union«. 5366-13 Dve enaki maski črno-beli. za srednje postave, posodim za soboto in torek. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5365-13 Lokal dolg 10 in širok 6 m, t>ve tel, parketiran, z vpeljano elektriko in vodovodom — pripraven za pisarne, trg. skladišča ali slično, takoj oddam. Pojasnila v hotelu Tratnik na Sv. Petra ce sti št. 35. 5206-19 Lep, svetel lokal pripraven za trgovino, bolj šo delavnico ali atelie. s stanovanjem 2 sob in kuhinje oddam na Krakovskem nasipu 10 Pojasnila daje E. Navin šek, šelenburgova ulica 1 5162-19 Hišo z nekaj zemlje blizu Ljubljane oddam najem ali prodam. Poizve se sia Karlovski cesti 24 pritličje. 5320-1 Trgovino dobro idočo, kjerkoli Sloveniji vzamem v najem — event. pozneje kupim Samo resne ponudbe pod šifro »Dobro idoča trgovina« na ogl. oddelek Jutra 5321-17 Trgovino dobro idočo, v industrijskem kraju t vtem inventarjem oddam vsled starosti v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Potreben kapital 10.000 Din. Cenj ponudbe pod »Za 1. marec 1931« na oglasni oddelek »Jutra«. 5333-17 Pekarno dobro idočo vzame v na jem Korošec Gajšek, Liu to m er. 5346-17 Pekarno popolnoma opremljeno in dobro idočo odda takoj v naiem Albin Gajšek v Lju tomeru. 5347-17 Cesalni salon za dame in gospode, s podružnico in vseuni za dam sko stroko potrebnimi aparati zelo ugodno prodam, Posebno pripravno za poročen par, ki bi «kupno lahko delala. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra; pod »Lepa eksistenca«. 5380-19 Stareišo trgovino sredi Ljubljane takoj pro dam. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Plačam takoj 1Č0.00O Din« 5404-19 Lep lokal s poleg stoječima 2 prostoroma. uporabna za sta novanje ali delavnico, na zelo prometni cesti v centru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 54,17-19 Slaščičarno dobro vpeljano, z obširnimi odjemalci, na prometnem prostoru, radi družinskih razmer poceni prodam Poleg je tudi stanovanje. Ponudbo na podruž. Jutra v Mariboru pod »8000;. 5425-19 fUmwan}a Stanovanje lepo in solnčno, 2 sob, ku binje in pritiklin oddam s 1. marcem stalni stranki brez otrok, ali z odraslimi Zelena jama, Tovarniška ulica 21. 5341-21 Stanovanje v Kamniku v novo prezidani hiši, ob vodi, v pritličju, obstoječe iz 3 sob, kopalnice, pritiklin io vrta. deljeno ali skupno, v podstrešju. ločeno večja soba s kopalno sobo, event. opremljeno oddam. Vodovod in elek trika. Poias-nila daje Stele v Kamniku. Glavni trg ali gosp. Briščik v Ljubljani, Aleksandrova e. 2/1, levo. 5187-23 Stanovanje sob ln pritiklin za maj išče 3 članska rodbina. Prevzame tudi trgovino ali lokal združen stanovaniem Ponudbe na D. Gezenšek. Ljubljana Gosposvetska cesta 5. telefon 2316. 5068-21 Otroško posteljo kredenco in razno drugo pohištvo prodam. Naslov v oglasneim oddelku »Jutra« 54.18-12 Elegantno obleko črno. svileno ugodno proda Zuippan, Kolodvorska ulica 11/I. 5336-13 Šoferska obleka usnjata. naprodaj v Prečni ulici 3, parter, levo. Ogledati v četrtek. 5251-13 llniiorme Dežne plašče, »se potreb ščine v zalogi Simon Eli manek. Šelenburgova 6. 106 Elegantne maske (svilene) in domino poso dim. Bohoričeva ul. 13. 5363-13 Stanovanie dvosobno s pritiklinami. ne predaleč od centra. iščem za 1. marec. Ponudbe g navedbo najemnine pod šifro: »Vam« na ogl. »Jutra«. 5070-21 Stanovanie 2 sob, kuhinje in pritiklin takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5377-21 Stanovanie 3 sob in pritiklin. blizu ali v sredini mesta išče za takoi ali pozneie mirna in snažna petčlanska družina. ki plača za pol leta naprej. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Uradniška družina«. 5360-31 Stanovanie 3 sob išče za takoj boljša družina. Ponudbe nod »Odrasli člani« na oglasni oddelek »Jutra«. 3397-21 Majhno trgovino z mešanim blagom, dobro idočo. na deželi oddam s 1. aprilom v najem, proti prevzemu blaga lircz kon kurence. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 5215-17 Pekarno dobro idočo, na deželi oddam takoj v najem proti majhni odkupnini. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 5390-17 Pekarno dobro idočo, na prometni ulici v Mariboru vzamem takoj ali pozneje v najem — event. tudi prostor za ureditev iste. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Ma riboru pod »Maribor«. 5-126-17 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, s bn no ali brez oddam v Sp. Šiški, Cernetova ulica 31 5343-23 Sobo lepo opremljeno oddam takoj blizu kolodvora. Naslov pove oglasili oddelek »Jutra«. 5317-23 Sobo lepo opremljeno iščeta dva gospoda. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj soba«. 5300-23 Opremljeno sobo išče gospod za takoj. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Lepa soba 3444«. 5301-23 Mesečno sobo v eentro mesta oddam ta koj ali e 15. februarjem solidnemu tn «talnemu go spodu Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«. 2888-23 2 opremljeni sobi blizu vojašnice vojvode Mi šiča oddam. Naslov povp oglasni oddelek »Jutra«. 5155-23 Preprosto sobico išče ves dan odsotna gospodična b 1. marcem. Po nudbe pod »Snažna« na oglasni oddelek »Jutra«. 5362-23 Opremljeno sobo z 1 ali 2 posteljama, elek trično razsvetljavo in posebnim vhodom oddam s 1. marcem ali tudi preje. Naslov pove oglasni odd-.lek Jutra«. 5361-23 Lepo, zračno sobo z uporabo kopalnice oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. "5423-23 Lepo sobo blizu bauske palače oddam gospodu. Naslov v ogias. oddelku »Jutra«. 5379-23 Dve sobi eno opremljeno in eno prazno takoj oddam Pred škofijo 31/11. — Separatni vhod. 5422-23 Dopiti Resnega gospoda želi spoznati gospodična — stara 23 let, čedne zunanjosti in zelo premožna. — Slika zaprošena. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ljubezen in sreča«. 5308-24 14. marec 1931 Prepozno dvignila pismo. Sestanek 14. t. m. ob 7. uri pred lekar.uo Bohinc. 5373-24 Franjo Dvignite pismo pod Vašo šifro. 54,13-24 Samostoina 42 Blagovolite dvignili pismo v oglasnem oddelku Jutra. 5428-10 Svarilo! Proglašam kot neveljavno poobla stilo za prodajo bla-_a. Izdano g. Antonu Mat-jašiču. zastopniku neznanega bivališča. Vse po njem sklenjene kupčije in morebitna naplačila ne priznam Pozivam g. Matjašiča, da se takoj osebno javi v Šoštanju. — Gvido Premelč, trgovec, Šoštanj. 5393-31 Trgovec star 45 let, v Zagrebu, dobro situiran, želi v svrho ženitvu znanja z 38—48 let staro Slovenko, s kapitalom 40.000 Din, kateri bo osiguran. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Slovenka«. 5261-35 aJÀHL Gramofon popolnoma nov »Lindiks«, ■i 20 lepimi ploščami za 1600 Din proda Krušič Peter, Mengeš št. 49. 5235 Tamburaši, pozor! Prodam 111. brač za 200 Din in čelo brač za 250 Din. Oba inštrumenta sta skoraj nova. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5415-26 ŽivtUi Angora mačka -iščem za oploditev, katerega vrnem po dveh dneh Cenjene ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod šifro Pristen angora«. 5389-27 Ročna torbica je bila izgubljena na Celovški cesti št. 43. Najditelja prosim, da jo takoj odda v Ekspozituri »Jutra«. 5419-28 Pozor, resn«* kupci! Dne 28. t. m. ä iiri okrajnem sodišču t Laškem dražba posestva sodno cenjenega na 121.028 Din: najnižji ponudek Din 81.000. Posestvo je 78 jo-hov veliko, zelo dobra zemlja in 1 uro od Laškega. Resni kupci naj si ogledajo. Informacijo daje Rudolf Dergan, trgovec v Laškem 5323-33 Dražba vina Ormoška mestna občina bo v nedelj-o. dne 22. februarja 1931 ob 2. popoldne v občinski pisarni na prostovoljni javni dražbi prodala 00 hI prvovrstnega surtiranega vina. lastnega pridelka, iz Vinskega vrha letnik 1930. Pogoji licitacije se dobe v občinski pisarni. Mestno županstvo t Ormožu. 5357-32 100 različnih znamk Uumunije ali Belgije za 30 Din in vse druge zmamkö nudi po nizkih conah Avgust Potušek, Kranj. Elektromotor 24 Ks. vrtilni tok. naprodaj — Pojasnila daje M Švajgar Dravlje 74. pošta St Vid nad Ljubljano. 4182-29 Krojaški stroj io mizo po ugodni ceni prodam. Naslov v oglas, oddelek »Jutra«. 5161-29 Elektromotor za izmenični tok, 220/380 Volt 2.2 IIP, s pritiklinami zelo ugodno prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Motor« 5376-29 Cfri+t Pokraj. razglednice pc Vaši sliki ali negativu, v pristni fotografiji izgo tovi do 20.000 d o e v o o t,v>rnica kart Lojze Smuc. Ljubljana VH. Aleševčeva št 26 Zahtevajte ocmaibe in senik! 242 Telefon 2059 Premog ** suha dr 4 Pogačnik, Bohoričeva št. 5 -i ttwAow dnnroj oJtit MliXcM205 6 «tA/tOCtft, "JtCs-ž^ovv, À j^t«, Knjigovodja-bilancisi absolutno samostojen, z mnogoletno eksportno, bančno in tovarniško prakso, z znanjem tujih jezikov, želi premeni!» mesto. Dopise pod Perfekten« na oglasni zavod Aloma Company, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2,1. 3183 luiiuiaiii PRVOVRSTNEGA POTNIKA dobro vpeljanega, z dobrimi referencami, IŠČE za Slovenijo velika tovarna koledarjev, plakatov in prešanega papirnatega 9 blaga. — Tovarna plača potne stroške. B Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja poslati na ogi. oddelek »Jutra« pod šifro »Kalendari«. 3177 m e m « m (■■■■■ra Mestni pogrebni zavod t Občina Ljubljana Opremljeno sobo s posebnim vhodom, išče gospodična za takoj. Ponudbe na salon »Mila« — Dunajska cesta 7. 5375-23 Sobico sepa.rira.Tiim vhodom, «redi mesta išče gospodična J. marcem. Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod Cista soba gdč.« 5367-23 Senarirano sobo ("poceni) blizu glavnega kolodvora išče Nemec. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Ingenieur 28« 5385-23 Stanovanie parketirane sobe in male kuhinje oddam takoj snažni in_ mirni stranki v Zeleni jami. Korošfeva ulica št. 16 — poleg kemične tovarne. 3355-21 Ma'hno stanovanie preprosto, sobe in kuhinie oddam 2 ženskama za 100 Din mesečno, proti 400 Din odškodnine. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 5412-31 Veliko sobo lepo opremljeno, oddam samo boljšemu, solidnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 5421-23 Ooremlleno sobo posebnim vhodom oddam v Medvedovi ulici štev. 18 (zraven gor. kolodvoral. — Poizve se v trgovini Krai-zer. 5SS1-23 Dve sobi lepo opremljeni, v I. nadstropju. z elektriko io par ketom. blizu drame oddam Vhod iz stopnišča. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 5420-23 Večfo prazno sobo najraje v bližini palače bant.ke uprave, pri boljši 4ružini išče gospa, s sedemletnim sinčkom, katerega bi prepustila v delno oskrbo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Oskrba otroka«. 5386-23 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš zlati oče, srčno ljubljeni soprog, brat, svak in stric, gospod KAREL KITEK peš. narednik vodnik v pokoju dne 10. t. m. po daljšem, mukepolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, Bogu vdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek dne 12. februarja 1931 ob % 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Top-ničarska ulica 8, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 11. februarja 1931. 31S9 ALOJZIJA roj. LEŠNJAK, soproga — KAREL, sin VERA, LOJZKA, hčeri, in ostalo sorodstvo. Občina Ljubljana vi-stui pogrebni zavod f Potrt globoke žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da mi je umrla moja ljubljena ženka, sestra, hči, gospa VERA BIZJAK roj. Zupančič uradnica previdena s tolažili sv. vere, dne 10. t. m. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 13. februarja 1931 iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. 3188 V Ljubljani, dne 11. februarja 1931. Globoko žalujoči SOPROG in vse ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interatni dei je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani. t.