PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovimi Abb. postale I gruppo - Ceqa 40 Br Leto XXI. St. 13 (5991) PO VEČDNEVNI HUDI INFLUENCI, KI JE NI MOGEL PREBOLET! Winston Churchill v agoniji Včeraj dopoldne ga je zadela možganska tromboza ■ Od22.40sinoči pa je 90-letni veliki državnik v nezavesti - Brzojavke poglavarjev držav in predsednikov vlad vsega sveta Velika množica ljudstva pred bolnikovim stanovanjem v Hyde Park Gotu štev. 28 LONDON, 15. — Danes popoldne je bil objavljen zdravniški bilten o zdravstvenem stanju Winstona Churchilla. V biltenu se sporoča, da je Churchilla zadela možganska tromboza. Bilten so objavili takoj potem, ko je bolnika pregledal njegov osebni zdravnik lord Moran. Toda ob 22.40. uri je bila objavljena vest, da je Churchill iz- gubil zavest. «Pacient pada v vedno globlje spanje in ne čuti bolečin ter se ne zaveda svojega stanja. Prihodnji bilten bo objavljen jutri opoldne«, je rečeno v nocojšnjem zadnjem zdravniškem biltenu. Takoj nato je predstavnik društva britanskih zdravnikov izjavil: «0-Čitno je, da mora biti stanje sira Winstona Churchilla skrajno hudo.« Ko je pozneje zdravnik lord Moran bolnika ponovno obiskal, ga je našel še vedno v nezavesti. Zdravnik je bral bilten na stopnicah Churchillovega stanovanja pod močnimi reflektorji televizije in ob veliki razburjenosti množice ljudi, ki so se zbrali pred stanovanjem v Hyde Park Gatu štev. 28. Churchill že več dni ni zapustil postelje in lord Moran ga je vsak dan obiskoval. Zbolel je za influenco in njegova družina se je bala komplikacij na pljučih. Kot Johnsonov predlog o izdatkih za razorožitev 55 milijonov dolarjev v štirih letih NEW YORK, 15. — Predsednik Jcihnson je kongresu izročil poslanico, v kateri predlaga 55 milijonov dolarjev izdatkov v štirih letih za delovanje ameriške ustanove za razorožitve — ACDA. Predsednik dodaja, da namerava «okre-Piti napore za dosego mednarodnih sporazumov«, predvsem pa da bi «omejil nevarnost razširitve atomskega orožja«. ((Obstaja namreč možnost, ,da bi napredek na področju razoroževan.ja okrepil rpir,» hkrati pa zmanjšal ameriške vojaške izdatke v iriozeirr stvu, ki so bili dbslej najmočnejša postavka in stglen primanjkljaj v ameriški plačilni bilanci, ki je dosegel lani dve milijardi in pol dolarja, kar je pol milijarde več kot ije bilo predvideno. Perspektive za letošnje leto pa so še bolj zaskrbljujoče. Toda predsednikov sklep za omejitev deficita še ni dokončen. Kljub temu pa proučuje naslednje ukrepe: 1. razširitev nove »takse za izenačenje obresti tudi na bančna posojila v inozemstvu, ki so se do sedaj plačevale samo pri nakupu tujih obligacij s strani ameriških državlja- Devetdesetletni veliki državnik svetovnega slovesa sir VVinston Churchill je v agoniji. Po večdnevnem zdravljenju influence ga je včeraj dopoldne zadela možganska tromboza, od 22.40 sinoči pa je v nezavesti. Njegov osebni zdravnik ni hotel odgovoriti na vprašanje, ali bo bolnik preživel krizo, čeprav je veliki državnik v zelo visoki starosti, je vest o njegovem umiranju imela ogromen odmev v vsem svetu. Poglavarji držav in predsedniki vlad pošiljajo brzojavke. Množica londonskih meščanov pa kljub nizki temperaturi čaka pred bolnikovim stanovanjem. Toda sodeč po zdravnikovih navodilih sorodnikom in bolničarjem, se kriza ne pričakuje v teku noči: zdravnik je namreč izjavil, da bo prihodnji zdravniški bilten objavljen danes opoldne. Sicer pa je v mednarodnem do-, gajanju še vedno v ospredju napetost med Indonezijo in Malezijo, čeprav je predsednik Sukar-no ponovno dal določene pomirljive izjave: da je pripravljen na pogajanja z Malezijci in Britanci, da bi pristal tudi na posredovanje azijskih in afriških držav, kakor tudi na misijo OZN, ki bi nepristransko ugotovila reakcijo prebivalstva Severnega Bornea na priključitev k Maleziji. Toda gukarnov zunanji minister je hkrati izjavil, da je Indonezija dolžna pošiljati komandose v Malezijo, da bi podprla boj prebivalstva proti priključitvi. Predsednik malezijske vlade pa zahteva najprej prekinitev takih akcij in prenehanje koncentracije indonezijskih oboroženih sil, ki pa se koncentrirajo zaradi koncentracije 50.000 britanskih in 40.000 malezijskih vojakov v Maleziji. Nekaj novega se dogaja tudi okrog Nemčije. Sovjetski predstavnik je včeraj protestiral zaradi preusmeritve prometa na letališču Tempelhof, ker ovira promet na sosednem letališču za letala iz vzhodnih držav. Vzhodnonemški minister Hoffmann pa je protestiral proti tako imenovanemu «pasu atomskih min« vzdolž meje med obema Nemfijama in to zahodnonemško operacijo o-značil kot pritisk na ZDA, da bi se dosegla atomska oborožitev Bundeswehra. Opazovalci spravljajo te vesti v zvezo s prihodnjim zasedanjem predstavnikov držav varšavskega pakta. nov. 2. Zaostritev obdavčevanja pomožnih podjetij ameriških družb, ki poslujejo v inozemstvu. Zasebne investicije ameriškega kapitala v inozemstvu so bile doslej glavni vzrok padca ameriške bilance. Toda oba ukrepa bi povzročila precejšen odmev v inozemstvu. Ameriški deficit se je povečal zlasti v zadnjem tromesečju lani ne samo zaradi tega, ker ni bil plačan del angleških povoljnih posojil, temveč zaradi nenadnega povečanja ameriških investicij v Kanadi za nakup kanadskih obligacij. Toda v Kanadi zagotavljajo, da je to. začasno ter da bo emisija novih obligacij v prihodnjem trimesečju nižja. Vprašanje gospodarskih odnosov med obema državama sta danes obravnavala predsednika Johnson in Lester Pear-son. Govorila sta tudi o ustanovitvi skupnega tržišča med ZDA in Kanado, toda samo na področju proizvodnje avtomobilov. Sporazum predvideva vzajemno ukinitev carine na avtomobile in nadomestne dele. Posojilo ZDA Turčiji ANKARA. 15. —■ Včeraj so podpisali v Ankari sporazum, na podlagi katerega bodo ZDA posodile Turčiji 70 milijonov dolarjev z»> finansiranje turškega uvoznega programa za letošnje leto. Posojilo bodo vrnili v 40 letih,* obrestna, mer* eipnia 1 -odst. za pavdh deset leti v nadaljnjih 30 letih pa bo znašala 2,5 odst. je znano, si je Churchill predlanskim zlomil nogo, tako da je moral v kliniko, toda čeprav je dobil vnetje bronhijev, je pozneje popolnoma okreval. V lanskem novembru je Churchill slavil svojo 90-letn.ico. Prvi je obiskal obolelega očeta sin Randolph Churchill s svojim mladim sinom Winstonom. Hčerka Sarah Churchill pa je že ob 00,6 uri odpotovala z -letalom iz Rima,. kjer je zvedela za ' očetovo bolezen. Prihajali in odhajali so tudi drugi sorodniki. Nenehno je prihajal tudi poštni avto s številnimi brzojavkami. Mnogi so prinašali pisma z željami, da bi priljubljeni državnik ozdravel. Prinašali so tudi velike šope cvetja. Med prvimi so brzojavili: predsednik Johnson, sovjetski ministrski predsednik Kosigin in general de Gaulle. Kraljico Elizabeto, ki je ha oddihu v Sandringhamu, pa obveščajo o bolnikovem stanju vsako uro. Predsednik vlade Wil- son je ostal v svojem uradu v Downing Streetu. Zunanji minister. Gordon Wal-ker ki je trenutno zaposlen z volilno kampanjo v Leytenu zaradi nadomestnih volitev, je izrazil svojo zaskrbljenost «za zdravje največjega človeka naše generacije, proti kateremu so se mnogi izmed nas iz političnih razlogov mnogo borili.« Zdravnik lord Moran Je bolnika obiskal zadnjič po polnoči in dal bolničarjem potrebna navodila. Zato ne pričakuje krize v teku noči. Ko so ga novinarji vprašali ali bo Churchill preživel krizo, Moran ni hotel odgovoriti. Poudaril je le, da je v biltenu rečeno, da je bolnik «zaspal». Dodati ni hotel nič ----r--- inv, - oiouoaiu, j c iiauu drugega. Nekaj pred polnočjo je | zadela ga je kap. policija izpraznila ulico in odstranila tudi novinarje radia in televizije. Na vhodu v Hyde Park Gate so postavili cestno pregrado in promet usmerili v druge ulice. Ob 1.30 sta Randolph Churchill in njegov sin Winston odšla iz očetovega stanovanja. Na vprašanje navzočih nista hotela odgovarjati. Iz Benetk poročajo, da je 66-let-n; angleški državljan Fishburne, ki je sinoči prispel iz Londona, umrl, ko je zvedel, da je Churchilla zadela možganska tromboza. Sedel je pred televizijskim zaslonom v hotelu in ko je napovedovalec povedal, da se je bolnikovo stanje poslabšalo, je Fishburne padel na tla: TRST, sobota 16. januarja 1965 POLEMIČNE IZJAVE VODITELJEV MALEZIJE IN INDONEZIJE Sukarnovi pogoji za pogajanja in malezijski odgovor Indonezija pristaja na posredovanje afriško-azijske komisije Malezija pa zahteva najprej prenehanje vsake napadalne akcije DJAKARTA, 15. — Danes sta predsednik Sukamo in njegov zunanji minister Subandrio dala nekaj važnih izjav glede spora z Malezijo. Predvsem je Sukamo izjavil, da bi «prav rad pristal na posebno misijo OZN v pokrajini Sa-bah v Severnem Borneu, ki bi u-gotovila, kakšno je mnenje tamkajšnjega prebivalstva glede Malezije«. Toda ta komisija bi morala biti «resnično demokratična« in bi morala delovati na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen leta 1963 v Manili, ko je bila OZN pozvana, naj pošlje v Severni Borneo in v Saravah posebno misijo, da bi proučila reakcijo krajevnega prebivalstva glede združitve • teh pokrajin z Malezijo. Sukamo je dejal, da bi na tako misijo pristal, kljub temu, da je Indonezija izstopila iz OZN. Sukamo je nato izjavil, da bi pristal na rešitev spora z Malezijo, če bi o tem odločala posebna afriško-azijska komisija kot je bilo to predlagano lani v Tokiu. Zunanji minister Subandrio je med drugim izjavil, da je Indone- zija pripravljena na sestanek z ma. lezijskimi in angleškimi predstavniki «takqj in brez pogojev«, da bi «skupno poiskali mirno rešitev malezijskega vprašanja«. Glede zaprtja uradov OZN v Indoneziji pa je Subandrio obvestil predstavnika OZN v Djakarti Vojka Pavičiča, da se bodo ti uradi zaprli. «na korekten način in postopoma«. Zelo važna pa je naslednja izjava Subandria: ((Indonezija bo nadaljevala z .organizacijo oboroženega izkrcanja v Severnem Kaliman-tanu, (t. j. v Severnem Borneu), kajti tamkajšnje prebivalstvo pričakuje od takšnih izkrcanj podporo«. Takoj pa je dodal, da hoče Indonezija mimo rešitev tega vprašanja, vendar pa da njegova vlada ne sme razočarati pričakovanja prebivalstva na Borneu in mora pošiljati neredne čete v Malezijo. Nato je posredno priznal, da Indonezija koncentrira svoje čete na meji z Malezijo in dejal: «Mi se ne pripravljamo na vojno. Dobro vemo, da se malezijsko vprašanje ne more rešiti z vojno. Vendar pa PO PROUČITVI STANJA GOSPODARSTVA IN DELA VSKE ZAPOSLITVE Ministri soglasni glede ukrepov za pospešitev programa investicij Ukrepi zadevajo predvsem gradbeništvo, kmetijstvo in podjetja z državno soudeležbo - Poseben sklad 100 milijard za finansiranje majhne in srednje industrije - «Civilta cattolica» o krizi KD - Resolucija centralnega odbora KP1 RIM, 15. — Predsednik republike Saragat je sprejel na ločen razgovor predsednika ENI Boldrinija, podpredsednika ENI dr. Cefisa, predsednika državnega sveta za raziskovanje prof. Colonnettija in notranjtVa ministra Tavianija. Saragat je sprejel tudi glavni odbor združenja krščanskih partizanov; predsednik tega združenja, minister Ferrari-Aggradi, mu je predstavil člane glavnega odbora in mu izročil kolajno v spomin na odporniško gibanje skupno s publikacijo, ki dokumentira prispevek katoličanov v osvobodilni borbi. Predsednik vlade Moro je imel danes razgovor s tajnikom PSDI Tanassijem, hkrati pa je predsedoval sestanku gospodarskih in finančnih ministrov, na katerem so zaključili proučevanje stanja gospodarstva in vprašanje delavske zaposlitve. Po sestanku je minister Colombo izjavil novinarjem, da so ministri proučili vrsto pretežno upravnih ukrepov z namenom, da bi pospešili investicije in tako povečali zaposlitev. Predvsem gre pri tem za sektor gradbeništva, kmetijstva, podjetja z državno soudeležbo in javne ustanove (ENEL, ECCBM); končno so proučili tudi vpraša- 111111111111111111111111111111111 iiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii im iiiii Hlinili iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiMiiiH RAZPRTIJE OKROG BERLINA IN OBEH NEMCU Hoffmanu o atomskem pasu Polemika o meji s Poljsko Sovjetski protest zaradi novega postopka na letališču v Tempelhofu BERLIN, 15. — Sovjestki predstavnik v iUristranski letalski kontrolno komisiji v zahodnem Berlinu je ostro protestiral, ker so «ameriške, francoske in britanske oblasti enostransko spremenile smeri pristajanja in vzletanja na berlinskem letališču v Tempelhofu ter s tem spravile v nevarnost manevriranje vzhodnih letal, ki se poslužujejo letališča Schoenfeld, ki leži samo nekaj milj daleč od Tempelhofa. Sovjetski predstavnik je zahteval, da se ponovno vzpostavi prejšnji postopek. Predstavnik zahodnih, zaveznikov je nt>o sovjetskem protestu izjavil, da je novi P9st0Pel\ n.a letališču TenuJelhOf v ; veljavi ze od marca meseca lani m da mu «nis0 znani razlogi, zaradi katerih je sovjetski predstavnik protestiral šele po devetih mesecih.« Po razgovorih med Ulbrichtom in sovjfetskim maršalom Grečkom. poveljnikom oboroženih sil varšavskega pakta, je danes vzhodnonemški obrambni minister Hoffmann na tiskovni konferenci govoril med drugim o nevarnosti napadalnih načrtov Bonna in o pasu atomskih min vzdolž meje med obema Nemčijama. Novinarjem je razdelil dokumentarni material iz katerega sledi, da sb atomske mine ob meji postavljene ter da so bili »častniki in pionirji Bun-deswehra že' posebej izurjeni za uporabo teh naprav.« »Atomski pas« služi Bonnu «za pritisk na Washington, da bi končno pristal na uporabo atomskega orožja.« A-tomske mine- bodo eksplodirale neodvisno od ameriške volje, ker »gre za sredstvo bonske vlade s katerim hoče izsiliti od ZDA a-tomsko odgovornost-«. . Boffmann je med drugim dejal: “Zaradi teh groženi proti varnosti Nemške demokratične republike in njenih zaveznikov, bo naša vlada, skupaj s Sovjetsko zvezo, storila protiukrepe na podlagi skupne strategije varšavskega pakta. Nihče naj ne dvomi, da se znamo braniti pred atomskimi minami Bonna«. Maršal Grečko, ki se je sestal tudi z vzhodnonemškim vojaškim strokovnjakom Hoffmannom, je danes predsedoval sestanku poveljnikov vzhodnonemške vojske. Navzoč je bil tudi armadni general Jakubovski, poveljnik sovjetskih e-not v Vzhodni Nemčiii. Državni tajnik bonske vlade von Hase je danes izjavil, da njegova vlada zavrača sleherni predlog, ki bi lahko spremenil njeno stališče glede vzhodnih meja Nemčije. Izjava je v zvezi z izjavo socialdemokrata Erlera, ki je zunanji minister ((socialdemokratske vlade v senci« in ki je predlagal ločena pogajanja bonske vlade z Varšavo glede nemških meja. Predsednik Bundestaga Gerstenmaier pa je izjavil, da bi bil pripravljen začeti razgovore o Erlerjevem predlogu. Dejal je, da gre za «zelo resen predlog, ki bi ponovno postavil v diskusijo temelje nemške politike.« Mejni spopad na izraelski meji TEL AVIV, 15. - V Jeruzalemu so jordanske čete streljale s puškami in strojnicami proti neki izraelski zgradbi na hribu Sion, na meji med obema cortama mesta. Po pol ure streljanja, so opazovalci OZN uspeli doseči, da je streljanje prenehalo. Z e sinoči pa je poveljnik izraelskih sil na izraelski meji David Elaz.ar izjavil na sestanku v Nazaretu, da se je položaj poslab- šal in da Izrael ne sme podcenjevati sklepov, ki so jih sprejeli na arabski konferenci v Kairu. «Ze vidimo arabske traktorje na delu, da bi spremenili tok pritokov reke Jordan in letošnje leto bo odločilno; pripravljeni moramo biti, da zavarujemo naše pravice do Jordanovih voda.« Čombe spet odložil obisk v Bruslju BRUSELJ, 15. — V 24 urah je Combe dvakrat preklical svoj o-bisk v Bruslju. Combe bi moral priti v Bruselj v petek na razgovore z belgijskimi državniki. Kcngoško poslaništvo v Bruslju je potrdilo, da je Combe ponovno odložil svoj obisk v Bruslju, kjer je imel v programu važne razgovore o vprašanju belgijskih rudnikov v Kongu. Gromiko obišče London 16. marca t. l. LONDON, 15. — Danes so v For-eign Officu sporočili, da bo Gromiko obiskal London 16. marca tl. Obisk bo trajal šitri dni in bo posvečen predvsem pripravi obiska sovjetskega vladnega predsednika Kosigina v aprilu ali ma. ju Gromiko bo razpravljal z Wal-kerjem o odnosih med Vzhodom in Zahodom in o razorožitvi ter o vprašanjih jugovzhodne Azije. Znano Je namreč, da sta Anglija in ZSSR sopredsednici ženevske konference za Indokino. nje kredita in stimuliranja zasebnih podjetij ter ukrepe v podporo' izvoza. Minister za delo Delle Fave pa je dejal, da bodo imeli razgovore s sindikati v okviru gospodarskega načrtovanja, brž ko bodo predložili petletni načrt. Minister Colombo je predložil danes v senatu vladni odlok od 14. t. m., ki zadeva finansiranje majhnih in srednjih industrijskih podjetij, s katerim se ustanavlja poseben sklad v višini sto milijard, ki bo vladi služil za nujnostne posege v korist tistih podjetij, ki bi se znašle v gospodarskih in fi-načnih težkočah, da hi tako zagotovili nadaljnjo zaposlitev delavcev. Komisija, ki je morala proučiti reformo delniških družb, se je sestala danes; komisija je na tem, da zaključi svoje delo. Svoje zaključke bo predložila pravosodnem ministru Realeju, ki bo sporazumno z ministrom za industrijo in trgovino Medicijem pripravil prihodnji teden zakonski osnutek in ga predložil v odobritev ministrskemu svetu. V zvezi s petletnim gospodarskim načrton ministra Pieracci-nija je poslanec Giolittl (minister za proračun v prvi Morovi vladi) izjavil novinarjem: ((Potrjujem pozitivno oceno, ki sem jo izrazil ministru Pieracciniju o vsebini načrta o petletnem gospodarskem programu, ki ga je pripravil v preteklem decembru, če bo vlada osvojila ta program in ga predložila parlamentu z ustreznim zakonskim osnutkom, hkrati z zakonskimi osnutki o organih in postopih načrtovanja, bomo napravili odločujoč korak naprej, da bi levi center splaval s sipine, na katero je nasedel...«. PSI je sklical za 30. in 31. t. m. vsedržavno sindikalno zborovanje, posvečeno proučitvi sindikalnih vprašanj tudi v zvezi z bližnjim kongresom 'CGIL. Zborovanja se bodo udeležili osrednji voditelji stranke; parlamentarci in voditelji socialistične sindikalne struje ter sindikalni kadri iz vseh pokrajin. Ko «Civilth cattolica« (revija, ki jo izdajajo jezuiti) komentira razcepljenost KD pri predsedniških volitvah, pravi med drugim: «V resnici se nam zdi, da je kriza KD predvsem verska in etična kriza: vtis imamo, da se je krščanski polet občutno oslabil in utrudil; zdi se, da je moralna zavzetost borbe za svobodo, za demokracijo, za socialno pravičnost zbledela v zavesti posameznikov, na njeno mesto pa stopil karierizem, drobna politična praksa za dosego takojšnjih konkretnih smotrov. Kar je še hujše, to težko in škodljivo vzdušje je okužilo tudi mladino, ki stopa v politično areno. To so teme, glede katerih se nam zdi, potrebno, da jih KD temeljito prouči, in prouči v luči velikih demokratičnih in krščanskih idealov, ki so jedro in vzrok obstoja KD...». Zasedanje centralnega odbora KPI se je zaključilo z odobritvijo resolucije, v kateri se poudarja med drugim, 'da so predsedniške volitve ((razgalile na najbolj hru-, pen način protislovja večine levega centra in njegovo nezmožnost, da bi dal pozitiven odgovor na potrebe italijanskega demokratičnega življenja; potrdile so potrebo in možnost novih enotnih front dosledno demokratičnih in naprednih sil«. Ko pripominja, da ((gospodarsko sotjjajnp in politično, stanje dežele y. Kitajski, o odnosih med VŽho- in tudi mednarodni položaj, s svojim zapletenim in po več plateh zaskrbljujočim razvojem, zahtevajo najširši stik, med vsemi levičarskimi silami in največjo zavzetost vsake posamezne sile, da bi pospešili in naglo povzročili nove politične usmeritve«, resolucija spominja, da ((levičarske struje KD in socialistične sile morajo, v zvezi s temi vprašanji in s to perečo potrebo po novih vladnih usmeritvah. zavzeti jasna in dosledna stališča, brez vsakršnega dvoum.ja, vsakršnega poslabšanega kompromisa in vsakršne imootentne 'poživitve' sedanje vladne formacije, ki bi bila v popolnem nasprotju s potrebami dežele, če hi ostala pri živlieniu«. ((Centralni Odbor — tako zaključuje resolucija — poziva vse strankine organizacije, na.i iščejo — tudi za to, da bi naglo dozorele te nove politične in vladne usmeritve — stik z drugimi laičnimi in katoliškimi levičarskimi silami in naj ne štedjo z napori, da bi vzpostavile, na jasnih programskih in političnih osnovah, takojšnje plodne konvergenze pri reševanju vprašanj občinskih in pokrajinskih u-pravnih odborov, za akcijo in obrambo pravic in življenjskih potreb delavskih množic, za začetek najnujnejših političnih in socialnih reform in protimonopolistične politike demokratičnega gospodarskega načrtovanja«. Ciper NIKOZIJA, 15. — Ciprska vlada je odločila, da z jutrišnjim dnem ne bo mogel noben Turk (pripadnik turške manjšine na Cipru) stopiti v turško četrt Nikozije, če bi imeli manj kot 50 let. To je izjavil neki glasnik turške skupnosti na Cipru in dodal, da so to odločitev ciprske vlade sporočile turški manjšim čete OZN. Včerajšnji razgovori Walker-Hiina LONDON, 15. — Danes je bilo uradno sporočeno, da bo predsednik vlade Wilson obiskal ZDA 11. februarja letos. Iz diplomatskih krogov pa se je zvedelo, da bo svoj obisk v Parizu odložil na spomlad. Čeprav so bili njegovi razgovori z de Gaullom predvideni za februar, odložitev razlagajo s številnimi diplomatskimi obveznostmi in z vprašanji notranje politike. Hkrati se napoveduje, da bo v kratkem predložil nov datum svojega potovanja v Pariz. Danes zjutraj pa so se začeli razgovori med zunanjim ministrom Walkerjem in japonskim zunanjim minostrom Hiinom. Ti razgovori so precej važni, zlasti zaradi napetosti med Malezijo in Indonezijo. Sicer britanska vlada nima namena zahtevati japonskega posredovanja, ker bi bilo to še prezgodaj, toda upa na »diskretno intervencijo japonske vlade za kulisami« in v bistvu si želi, da bj vlada v Tokiu prepričala Su-karna, naj ne prekorači določene meje. V tem smislu se je izrazil včeraj sam japonski zunanji minister ob svojem prihodu v London. Japonski zunanji minister se ie pogovarjal tudi s predsednikom vlade Wilsonom in z ministrom za trgovino Jayom. Skupno poročilo pravi, da sta obravnavala mednarodno trgovino, dodatno carinsko takso, konferenco o trgovini in razvoju in “Kennedyjevo rundo«. Z W»lkerjem pa sta razpravljala dom in Zahodom, oborožitvi, o jugovzhodni Aziji in gospodarskih odnosih. Hiina bo jutri odpotoval iz Londona. U lani in poslanica papeža Pavla VI. NE-W YORK, 15. — Generalni tajnik OZN U Tant je izrazil svojo hvaležnost papežu Pavlu Viza njegovo poslanico, v kateri papež izraža zaupanje v ZN. U Tant pripominja, da papeževa poslanica odraža na ganljiv način težnje človeštva in da je zelo blizu smotrom Združenih narodov. V svoji poslanici je papež Pavel VI. želel mnogo uspeha letošnjemu letu mednarodnega sodelovanja. nas izkušnja uči, da hi Angleži uporabljali svojo vojaško moč zato, da bi na ta način reševali svoje težave.« Predsednik indonezijskega zunanjega ministrstva je zanikal, — * zvezi z vestmi, ki prihajajo iz OZN — da Indonezija še ni uradno ukazala zapreti urade OZN. Res je namreč, da so razna ministrstva že začela zaključevati operacije, ki jih izvajajo UNICEF, Unesco in FAO. Subandrio pa je izrazil upanje, da se bo ((Indonezija nekoč vrnila v OZN, in sicer takrat ko bo reorganizirana.« Dejal je, da se Indonezija ne strinja z OZN tudi glede sedanje njene strukture. Za uradno pismo o izstopu pa je de-jal, da ga bodo v kratkem izročili ter da je zakasnitev nastala zaradi tega, ker listina OZN ne predvideva izstopa kake države in mora biti zaradi tega «pismo sestavljeno zelo skrbno, da ne bi ustvarilo precedensa«. V Kuala Lumpuru je predsednik malezijske vlade Rahman izjavil, da Malezija ne more govoriti 6 mi-ru s Sukarnom, ker je slednji ((orodje komunistične Kitajske in zaradi tega ne zasluži zaupanja. Podpredsednik malezijske vlade pa je dejal: «Sukarno mora prenehati s sleherno napadalno akcijo in na ta način dokazati, da želi mir. Indonezija bi morala prenehati s koncentracijo čet na Bomeu, kajti kako naj bi bila mogoča pogajanja spričo demonstracije takih sil.« Britanski general sir James Cas-sels, načelnik britanskega vrhovnega štaba, je vodil danes razgovore z angleškimi civilnimi in vojaški, mi funkcionarji v Singapuru o položaju na Daljnem vzhodu. Pr’d tem je obiskal Kuala Lumpur in se razgovarjal z malezijskimi čast-niki in vladnimi funkcionarji. Trgovinska pogajanja med SFRJ in Turčijo BEOGRAD, 15. V Beogradu so se danes pričela trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Tur-čijo, ki bi morala določiti obseg b agovne izmenjave v tekočem letu in rešiti nekatera vprašanja plačilnega prometa. Na prvem sestanku sta delegaciji ugotovili, da je jugosjovanska-turška blagovna izmenjava nezadostno razvita, da stagnira kljub željam obeh strani in možnostim, da se poveča. V Beograd je prispela tudi ue-legacija turističnih delavcev Pakistana, ki bo obiskala najbolj znana turistična središča na morju in v Sloveniji. Delegacijo bo sprejela tudi predsednica zveznega komiteja za turizem Milka Ku-frin_ in jo seznanila z osnovnimi značilnostmi in aktualno problematiko jugoslovanskega turizma. V Moskvi se je danes končala konferenca o zboljšanju železniškega prometa med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo preko Madžarske. Na konferenci so se sporazumeli, da se vladama predloži sprejem enotnih predpisov, da se sprosti administrativni postopek pri prevozu blaga in da se poveča število vagonov pri potniškem prometu med obema državama ...............................iiiinmmuitijiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiii,iii,tiiiii,i,iiiitii.. IZJAVE H. JOHNSONA 0 J. VIETNAMU «Umazana vojna traja lahko še deset let» V napadu nad Laosom je sodelovalo od 18 do 24 ameriških bombnikov SAJGON, 15. — Dobro obveščeni krogi trdijo danes, da so ((letala in ladje Južnega Vietnama napadale vojaške cilje v Severnem Vietnamu ob letalski in pomorski zaščiti Z!PA». Isti krogi dodajajo, da so se doslej izvajale samo «nagle akcije lovskih bombnikov in torpednih čolnov, toda te akcije lahko vsak trenutek postanejo obširnejše«. Pri tem poudarjajo, da so vse akcije «tesno koordinirane z vojaškim letalstvom ZDA in s sedmim ameriškim brodovjem.« Vse kaže, da politična kriza, kljub doseženim kompromisom med generali in vlado, še ni rešena. Ameriški veleposlanik Taylor in predsednik vlade Huong sta tudi danes nadaljevala z razgovori. Istočasno pa vodi Huong pogajanja z raznimi verskimi in političnimi skupinami «za sestavo trdnejše vlade«. Na področju mesta Mekon so se vneli danes novi boji med četami Vietkonga in vladnimi četami, ki jih podpirajo ameriški vojaki. V ameriških krogih trdijo, da je bila v torek uničena četa vojakov Vietkonga, ki so baje zgubili 15 mrtvih, 32 pa je bilo ujetnikov. V Washingtonu je državni tajnik Rusk odločno zanikal, da so ameriške letalske in pomorske sile napadale Severni Vietnam, ker je predsednik komisije za zunanje zadeve v senatu izjavil, da ie bil kongres obveščen že precej časi o letalskih operacijah ameriških letal nad Laosom. Rusk je opozoril senatorje, «naj bodo previdni glede vesti v tisku, ki poroča o razširitvi vojaških operacij v Vietnamu.« Predsednik komisije pa je izrazil željo, da bi vesti o ((določenih operacijah v Vietnamu« bile zavite v večjo tajnost kot doslej. Toda kljub uradnemu molku se je zvedelo, da so v sredo nad- zvočna ameriška letala poškodovala «Hočiminhovo stezo« in uničila več mostov. Sodelovalo je od 18 do 24 letal. Slo je za pravi »dokaz moči«. Pred tem pa so skupine štirih in šestih letal, vključno s spremljevalci za bombnike, letela vzdolž meje Južnega Vietnama. To operacijo, ki je doslej najvažnejša, so spremljali številni predstavniki civilne oblasti v Wa-shingtonu. General Harold Johnson, načelnik glavnega štaba ameriške vojske, je včeraj izjavil v Los Angelesu, da je vojna v Južnem Vietnamu «umazana vojna«, ki bi lahko trajala še deset let in da «bo trajala dalj časa, kot si lahko zamišljamo.« Nota angleške vlade južnoafriški vladi LONDON, 15. — Angleška vlada je poslala južnoafriški vladi diplomatsko noto, v kateri jo poziva, naj točno pojasni svoje stališče glede angleških igralcev in pevcev, ki so nastopili pred plemensko mešano publiko. Ta nota je v zvezi z nedavnimi incidenti, v katere sta bila vmešana dva angleška popularna pevca Adam Faith in «Du-sty» Springfield, ki sta bila izgnana, ker sta kršila veljavna določila v tej državi, ki predvidevajo rasno segregacijo v dvoranah za prireditve. Janoš Peter obišče Avstrijo v aprilu DUNAJ, 15. — Na Dunaju so danes sporočili, da bo madžarski zunanji minister Janoš Peter u-radno obiskal Avstrijo v aprilu. VELIKA MALEZIJA - DEŽELA, O KATERI GOVORIMO Cin in tikovina v deželi orhidej Malaysia ali Velika Malezija je zvezna država v jugovzhodni Aziji, ki jo sestavljajo južni del Malajskega polotoka (Malezija) in severni del velikega otoka Bornea. Na skrajnem koncu Malajskega polotoka je zvezna država Singapur, na Borneu pa pripadata tej državni tvorbi dežela Sabah, to je bivši angleški Borneo in pa Sarawak, med obema pa se razprostira angleški protektorat Brunei. Velika Malezija, ki je bila u-stanovljena IB. septembra 1963, šteje 14 včlanjenih držav ter pripada Angleški državni skupnosti ♦ Bambusovi ščiti in lesene palice: tudi s tem orožjem se vodi v zadnjih dneh ogor ena bitka med prebivalstvom Sibuja in vlado, ki je pod angleškim vplivom. V velikem pristanišču Sibu so študentje, mornarji in delavci manifestirali, da hočejo biti priključeni Indoneziji ............................nilfllllllililili......................................■■■m.....................................................„11,illl„„„,„11, .......................................................................,„...........................................„„„..........n,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,. OBDOLŽEN JE POKOLOV JUDOV Na Dunaju 15. februarja proces proti Rayakovitschu Nacistični zločinec je po vojni živel v Trstu, nato so Ja odkrili v Milanu, od koder je zbežal v Švico in Nemčijo - Sodeloval je z Eiehmannom DUNAJ, 15. — Danes so sporo- borišča. čili, da bo 15. februarja proces proti Erichu Rayakowitschu sodelavcu Adolfa Eichmanna. Zločinca so aretirali aprila 1963 in so ga obdolžili, da je sodeloval pri pokolih Judov ter da je ukazal prevoz Judov v koncentracijska ta- RayakowitSch je PO koncu vojne prišel v Trst k sestri in se je tu nekaj časa skrival. Potem je pričel trgovati pod imenom Raja in so mu posli dobro šli. Tako je mirno živel, poročil se je v Trstu. Nato se je preselil v Milan, kjer Dvojčici Kessler, ki sta že zelo uspešno nastopali na italijanski televiziji, bosta letos ponovno v ospredju glasbene revi,le, ki jo bosta ustvarila Antonello Fa!qui in Guido Sacerdote je imel Veliko podjetje za uvoz in izvoz. Tam ga je odkrila skupina Judov z Dunaja, ki sledi nacističnim zločincem. Za to je zvedel in je pravočasno zbežal v Švico, od tem pa v Nemčijo, kjer so ga aretirali in poslali v Avstrijo, ker je avstrijski državljan. Mati zabodla zapeljivca CATANIA, 15. — 38-letna Car-mela Calanna je z nožem zabodla 23-letnega Michela Cervottija, ki Ji je zapeljal hčer in ki je poročen ih ima otroka. Mladega moža Je pod posteljo 18-letne Angele Spi-nale našel njen brat. Cervotti je zbežal in se zatekel v svoje stanovanje. Tam pa ga je našla mati zapeljanke, ki mu Je zasadila nož v grlo in ki je menda tudi ranila Cervottijevo ženo 19-letno Giuseppe Iacono. Dekle je priznalo, da je spustilo ljubimca v hišo, ko ni bilo staršev doma in da sta imela razmerje že nekaj mesecev. Spominske znamke 1965 RIM, 15. — Ministrski svet je odobril izdajo spominskih znamk v letu 1965. Načrt predvideva izdajo naslednjih znamk: ob dvajseti obletnici odporniškega gibanja, VIII. stoletnici rojstva Dante Alighierlja, IV. stoletnici rojstva Alessandra Tassonija, ob izgradnji predora po Mont Blancom, o evropskem združevanju, ob stoletnici ustanovitve mednarodne poštne zveze, ob ustanovitvi nočne poštne letalske zveze in končno ob svetovnem Jadralskem prvenstvu, ki bo v Italiji. Dr. A, Shwei(zer 90-letnik LIBREVILLE (Gabon), 15. Dr. Albert Schweitzer je imel včeraj 90 let in je ob tej slavnosti govoril s svojimi sovaščani iz rojstnega kraja Kaysersberg v Franciji. Vzpostavili so posebno radijsko zvezo. Dr. Schweitzer je ob tej priložnosti dejal: «Moji dragi sovaščani, nikoli si nisem predstavljal, da boste lahko nekega dne čuli moj glas iz Lamabarene. Upam, da je pri vas vse v redu. Vedno ljubim Kaysersberg in mi je žal, da se ne morem vrniti. Vedno pa bom z vami v stiku«. Nato je poslušal voščila. PO POLURADNIH PODATKIH ZA LETO 1964 Deset milijonov vozil na cestah v Italiji Število vseh vozi! se je zvišalo za 10.6 odst, novih pa znižalo za 14.9 odst RIM, 15. — Skoro deset milijonov vozil raznih vrst je vozilo po italijanskih cestah v preteklem letu. Vozil Je bilo točno 9.972.409 razdeljenih med naslednje kategorije: 4.675.000 avtomobilov, 24.500 avtobusov, 615.000 tovornih avtomobilov, 64.000 prikolic, 2.850.000 mo. torjev, 5.900 cestnih traktorjev, 1.460.000 lahkih motorjev do 50 ku- bičnih centimetrov. V letu 1963 je bilo vseh vozil 9.013.597 in se je število vozil zvišalo za 958.803 ali za 10 odst. število osebnih avtomobilov se je zvišalo za 726.403 ali za 19 odst. , V teh podatkih so vključena vsa vozila, za katera ‘jtf- treba’1'plačati prometno takso ln torej niso vključena vozila: oboroženih sil, pošte, gasilcev, diplomatov in tujih turistov. število vseh vozil se je pomembno zvišalo, nekoliko manj optimistični pa so podatki o novih vozilih. Lani so namreč registrirali 1.274.200 novih vozil, medtem ko so 1963. leta 1.497.127 in se je število novih registriranih vozil znižalo za 14,9 odst. Od tega odpade na avtomobile v lanskem letu 830.000 registracij in torej 121.000 Zaradi «scopona» v smrt BENEVENTO, 15. — 51-letni trgovec Vittorio Nicola Finelli iz Mohtefalcpne Valfortore je naredil na pokopališču samomor, ker ni mogel več igrati »scopona«. Bil je lastnik bara in pčznan, kot odličen'igralec v tej igri s kartami. Nekaj časa pa so ga boleli zobje, tako da se ni mogel zbrati in je vedno izgubljal. Nekaj pred polnočjo je preskočil obzidje pokopališča,: s seboj je vzel svečo, več ljštov belega' papirja, igralne kar-te;, imštrup, Vsedel se je na grob, prižgal sv«čo*^®leg nje je postavil štfelRemčico strupenega proti-parazitkrrtegH sredstva in je napisal v*jč pisem. Nato je izpil strup. V pismu SKtfteflHMajboljiemu prijatelju , je med drugim napisal: «ti; veš, da sem bil največji igrale« «scbpdda» v Italiji. Nekaj časa jja sč 'ne morern več zbrati«. V pismu družini ga je prosil, da mu pblože v trugo «najboljše karte, ki jih lahko najdejo«. Nekateri mimoidoči so opazili luč' m pokopališču in so obvestili karabinjerje. Bilo pa je že prepozno, ker je močan strup že učinkoval in je bil Finelli že mrtev. ANNE IN SERGE GOLON IN KRALJ (Založba Lipa - Koper) Pred dobrim letom, v Jeseni 1963, je založba Lipa v Kopru Izdala dve knjigi romana »ANGELIKA« (La marqulse des anges), ki sta ga napisala francoska avtorja, zakonca Anne in Serge Golon. Slovenski prevod romana Je bil kmalu razprodan ln knjiga Je bila dolgo časa močno iskana in brana. Tako kot je postala znana po vsem svetu ln kot je povsod prinesla avtorjema sloves in materialni uspeh. Po nespornem uspehu prvih dveh knjig romana o lepi Angeliki, je založba Lipa izdala zdaj tretji del romana, ki nosi naslov »Angelika in kralj«. S to knjigo je založba gotovo ponovno ustregla vsem prijateljem zanimivih, romantičnih, zgodovinsko pobarvanih in pretežno ljubezenskih zgodb, napisanih v obliki ne preveč zahtevnih romanov. Seveda je z nadaljevanjem Izdajanja romana ustregla predvsem bralcem prvega dela. Vseh teh nova obsežna knjiga o Angeliki, obsegajoča skoraj 700 strani, ne bo razočarala. Lepo opremljena knjiga ne bo postala samo priljubljeno branje, temveč bo tudi lep okras knjižnih polic tistih bralcev, ki se včasih radi tudi pobahajo s knjigami, ki pa sami sicer niso preveč kritični in zahtevni. V prvih dveh knjigah romana o Angeliki so bralci spoznali življenje te lepe, mlade francoske žene, ki so Jo še povsem mlado poročili s toulušklm grofom, katerega pa je dal potem mladi francoski kralj Ludvik XIV. ob začetku vladanja sežgati na grmadi, ker se je bal njegove konkurence. Angelika Je potem doživela marsikaj burnega, se vdala pariškim beračem, vodila gostilno, dobila zaradi njenega požiga od kralja odškodnino, odprla prodajalne čokolade ln postala najbogatejša trgovka Pariza. Da bi sl pridobila dostop na dvor, se Je poročila s kraljevim dvornim lovcem ln tako dosegla svoj cilj. Nadaljevanje te zgodbe z dogodivščinami lepe Angelike na francoskem dvoru pa predstavlja vsebino tretje knjige. Snov Je torej nadvse hvaležna za zanimive zgodbe, saj Je Francija Ludvika XIV., zlasti pa še življenje na tedanjem najsijajnejšem dvoru sveta nudilo obilo gradiva za zanimivo pripoved. Tako dodobra spoznamo francoskega kralja, življenje na dvoru, slavne osebnosti tedanjega časa, dogajanje v Franclji, pa vrsto spletk, spopadov, intrig in pikantno prikazanih ljubezenskih zgodb. Vse to pa v lepi, domiselni ln zanimivi obUkžr~Ufe depo napisano, bleščeče prikazano, s poudarkom na zgodbah, kakršne ima rad širok krog bralcev. ki uživa ob spoznavanju življenja, o katerem sme sicer samo sanjati. Ob slovenski izdaji prvih dveh knjig romana o Angeliki je bilo precej kritike. Deloma tudi upravičene. Marsikatera pikra je padla na račun založbe ln njenih takih izdaj, ki naj bi bile predvsem komerolalnega značaja, čeprav se ob tem lahko spomnimo na podobne izdaje drugih izdajateljev knjig. Toda odklonilna ali 12,8 odst. manj kot 1963. leta. lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllfHllllllllllHIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllUIIIIIIMiritlltllllllllllllllMIIHIIIIfelHIIIIIIIIHIIItUIIIIHIIIIIIHtaillllllllllllllMlIff PO POŠKODOVANJI 23 UMETNIN Galleria degli Utlizi v Florenci je bila preslabo zavarovana Preiskava je še vedno brezuspešna in niti ne vedo, kdaj je do poškodb prišlo FLORENCA, 15. — Poškodovanje kar 23 pomembnih umetnin v »Galeriji degli Ufizi« Je še vedno v ospredju razprav in tudi žolčnih polemik, saj se je izkazalo, da je bil pomemben muzej tako slabo varovan, da sedaj ni povsem točno gotovo niti, kdaj je vandal izvršil svoje zločinsko delo. V tej zvezi se je polemika tudi nujno razširila: saj je podobno stanje v vseh umetniških galerijah in muzejih, prihaja do številnih tatvin, ilegalnega izvoza umetnin, kvarjenja zaradi malomarnosti in podobno. Tako Je predsednik pokrajine Elio Gabbuggiani poslal ministr- »iiiimitiiiiiiiimiiiiiimiiimiiiiiii...................................................................................................m....m Program prireditev na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani V letošhjem letu bo na Gospo-1 vejše izsledke elektronske tehni-larskem razstavišču v Ljubljani ke tako v Jugoslaviji kakor tudi ,et specializiranih razstavnih pri- drugod po svetu, saj bo na te] pri-■editev in sicer 1.) X. sejem »Mo-1 reditvi predstavilo svoje izdelke ia 1965» (od 16. do 24. januarja) 2.) IV. mednarodni sejem obmejne blagovne izmenjave «Alpe A-dria« (od 15. do 23. maja); 3.) XI. mednarodni vinski sejem (od 27. avgusta do 5. septembra); 4.) XII. mednarodni sejem »Sodobna elektronika« (od 2. do 10. oktobra) in 5.) Mednarodni sejem pohištva in opreme (od 12, do 21. novembra 1965). Razen razstave «Moda v svetu«, ki ima domač značaj, so ostale prireditve mednarodne, saj na njih nastopajo vsako leto številna podjetja iz tujine. Mednarodni sejem blagovne izmenjave je postal že tradicija, čeprav bo leto šele 4. po vrsti. O vinskem sejmu ni treba posebej spregovoriti, saj ga poznajo povsod po svetu, celo v Avstraliji. Na mednarodnem sejmu sodobne elektronike bomo tu tudi lepo število tujih razstavljavcev, iz zahodnega kakor tudi iz vzhodnega sveta. Za to prireditev vlada vsako leto veliko zanimanje zlasti med italijanskimi industrij-ci, saj se ti dobro zavedajo, da je mogoče na tem sejmu vzpostaviti trajne poslovne zveze bodisi z jugoslovanskimi industrijami, kakor tildi z industrijami iz tretjih dežel, na primer Skandinavije ali iz Zahodne Nemčije, Francije, itd., kj so prisotni s svojo proizvodnjo na sejmu, kakor se to redno dogaja že nekaj let. Glede italijanske udeležebe na letošnjem sejmu Sodobna elektronika niso seveda še znani ustrezni podatki, vendar so številni predstavniki industrijskih podjetji, ki so bile prisotne na lanskem sejmu izrekli prepričanje, da se bodo udeležili tudi letošnje in naslednjih prireditev. Tu bodo letos lahko občudovali najno-1 nastopila tudi številna jugoslo- vanska podjetja, ki proizvajajo e-lektronske izdelke na podlagi italijanskih licenc in patentov. Končno naj omenimo še zadnji sejem, to je sejem pohištva in 6-preme. Gre za prikaz jugoslovanske in tuje proizvodnje pohištva, pri čemer pridejo do izraza tako proizvajalci tega blaga za široko potrošnjo, kakor tudi proizvajalci vseh tistih kovinskih in nekovinskih dodatnih delov in pritiklin, ki jih potrebuje današnja pohištvena industrija. Ni dvoma, da se kljub velikemu napredku, ki ga je v tem pogledu zabeležila jugoslovanska industrija v zadnjih letih, tujim proizvajalcem teh vrst blaga ter izvoznikom na ljubljanski prireditvi nudijo izredne priložnosti, da navežejo stike z jugoslovanskimi partnerji in uvozniki. Poleg tega je treba podčrtati, da domala ves zahodni svet, pa tudi Sovjetska zveza in nekatere njene zaveznice, pazljivo sledijo razvoju jugoslovanske pohištvene industrije, ki si je že pred leti utr- la pot na nekatera važna tržišča, [vanje krožnega sklada, iz katerega tako na primer v samo Sovjetsko država podeljuje ribičem denarna zvezo, v države Evropske gospo- posojila po izredno ugodnih pogo darske skupnosti, in tudi v Zdru-1 Jih, podaljšalo do žene ameriške države. Zato bo nedvomno tudi ta prireditev, s katero se bo zaključil bogat spored razstav Gospodarskega razstavišča za letošnje leto, doživela velik u-speh. Kakor znano, se mednarodni lesni sejem organizira v Ljubljani le vsako drugo leto, zato ga letos ni na programu. To je pomembna specializirana prireditev Gospodarskega razstavišča, ki doživlja iz leta v leto večje uspehe tako med domačimi kakor tudi med tujimi strokovnjaki in po-slavnimi krogi. E. F. Posojila za ribiče Ministrstvo za trgovinsko mornarico namerava v kratkem predložiti ministrskemu svetu zakonski načrt, po katerem naj bi se pošlo- plovila ter nabit.Ul vključno leta 1967. Krožni sklad za ribištvo je bil ustanovljen leta 1956, iz njega pa podeljujejo ribičem posojila po zmerni obrestni meri 2% in na podlagi omejenih jamstev. Doslej je najvišje posojilo lahko doseglo 10 milijonov lir, po novem zakonskem načrtu pa naj bi bila ta omejitev odpravljena. Po istem zakonu naj bi vlada dodala v sklad še 5 milijard lir novih sredstev in sicer eno milijardo v poslovnem letu 1965 ter po dve milijardi v poslovnih letih 1966 in 1967. Doslej je sklad razpolagal s 4 milijardami lir, ta sredstva pa so v celoti oddana. Od ustanovitve leta 1956 do danes' so iz sklada dovolili ribičem 831 posojil v skupni vrednosti 3 milijarde 900 milijonov lir. Z izposojenimi sredstvi so zgradili nekaj novih ribiških ladij, namestili sodobne nanrave na stara stvu za javno vzgojo telegram, v katerem ugotavlja, da so že večkrat intervenirali zaradi zapuščenost! umetniških galerij, vendar brez uspeha. Izvršni odbor italijanske družbe za arheologijo in zgodovino umetnosti pa poziva odgovorne oblasti, da oskrbe muzeje in galerije z ustreznim številom čuvajev ter opozarja, da se umetniško italijansko premoženje uničuje in razmetava. Policija Je včeraj nadaljevala z zasliševanjem čuvajev in kaže, da so ugotovili, da je bilo za poškodovanje slik treba precej časa, pre. ko pol ure. Zato se tudi čudijo, da nihče ni ničesar opazil, niti čuvaji niti občinstvo. Zato vedno bolj prodira mnenje, da slik niso poškodovali v torek 12. Januarja, temveč verjetno v ponedeljek, ko je galerija sicer zaprta za občinstvo, vendar pa imajo številne osebe dostop. Mnogo se tudi govori, da so eno izmed slik poškodovali z umetnim svinčnikom, saj so pod poškodbo opazili temno sled. Morajo pa narediti še podrobnejše analize, da to ugotove. Neka francoska državljanka pa je izjavila, da je opazila poškodbe v torek že ob 11 uri in torej uro in pol prej, ko je čuvaj prvih štirih dvoran sprožil preplah Predsednik komisije za vzgojo in umetnost poslanske zbornice posl. Ermini je včeraj izjavil, da gre za tipičen primer kriminalnega dejanja, ki se ni pripetil prvikrat v različnih muzejih. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je neuravnovešenec lahko poškodoval kar 23 slik. V tej zvezi je poudaril delo poslanske komisije, ki se že več tednov u-kvarja s vprašanji zaščite muze jev in pričakuje, da bodo v kratkem to uredili z ustreznimi zakoni , }■ up'.; vr>'j V slovaškem mestu Ostrovu so minulo sredo odprli razstavo sodobne jnnoslomnske grafike Na t' jo VI C\f! 'Zoi "ij bolj znanih jugoslovanskih umetnikov. Teroristi pred sodiščem v Miinchnu BONN, 15. — Pred sodiščem v Miinchnu bodo obdolžili 25. januarja nemškega študenta in dva Avstrijca zaradi terorističnih dejanj v Južni Tirolski. Obtoženci se zagovarjajo, češ da so dina-mitni napadi edino sredstvo, da se opozori Javnost o kršenju človečanskih pravic v Južni Tirolski. Obdolženci spadajo v skupino dr. Norberta Burgerja, ki Je bil univerzitetni asistent v Innsbrucku in ki je zaprt v Gradcu, ker je organiziral dinamitne napade. kritika te knjige vendarle ni povsem na mestu. Seveda si moramo biti na jasnem, da ta roman ne predstavlja kake umetnine. Niti v estetskem niti v idejnem pogledu. Knjiga Je napisana predvsem tako, da godi okusu povprečnih bralcev, na drugi strani pa tudi ne predstavlja kake analize ali celo kritike razmer tedanjega časa. Vseh kvalitet pa delu zaradi tega le ne moremo odrekati, če med pravo umetnost ln tako imenovano plažo uvrstimo zabavno literaturo, to Je dela, ki Imajo prvenstveni namen bralce razvedriti in od katerih ne pričakujemo obravnavanja kakih problemov, potem moramo knjigo o Angeliki uvrstiti v to zvrst. In lahko ugotovimo, da je to celo zelo dober zabavni roman, (tudi založba sama ga je izdala v okviru svoje zbirke »Zabavni roman«), ki nudi prijetno branje, sprostitev in razvedrilo, ki pa seveda nima tistih kvalitet kot dognano umetniško delo, ki rešuje določena življenjska vprašanja in nas notranje oplaja in bogati. Toda ker imajo po vsem svetu tudi izredno bogato zabavno literaturo, tudi pri nas ne moremo zatiskati oči pred tovrstnimi deli ln nobenega razloga ni, da jih ne hi posredovali našim ljudem. Seveda ob tem, da se zavedamo v katero zvrst ta dela sodijo. Tretja knjiga romana o Angeliki Je torej zanimivo zabavno branje, ki bo všeč povprečnemu okusu nezahtevnih bralcev. Zrelejšim pa seveda ne bo nudila tega, kar od dobre knjige običajno pričakujejo. Sl. Ru. Večer slovenskih prevodov pesmi Desanke Maksimovič v Beogradu V okviru medrepubliškega kulturnega sodelovanja bo priredilo Društvo književnih prevajalcev Slovenije dne 18. t.m. v dvorani Kolarčeve ljudske univerze v Beogradu večer, posvečen slovenskim prevodom poezij Desanke Maksimovič. Uvodno besedo bo imel v imenu omenjenega društva Silvester Škerl, izbrane pesmi v slovenskem prevodu pa bosta recitirala Nika Juvanova in Saša Miklavc. Beograjčani bodo poskrbeli za recitiranje izvirnih tekstov. Tako bo ljubljansko društvo vrnilo obisk beograjskemu, ki je pred dobrim mesecem nastopilo v Tomšičevi ulici s predavanji treh uglednih srbskih prevajalcev. Operni festival od 5. VI. do 9. VII. v Opatiji Prireditveni odbor «Opatije« je razposlal vsem pomembnejšim turističnim agencijam v tujini pro-grarp. opernega jestivala, ki bo od 5. julija do 9 avgusta letos v letnem gledališču v Opatiji. Ta tradicionalni operni festival organizira «Opatija» skupaj z narodnim gledališčem «Ivan Zajcu na Reki. Za vsako predstavo bodo angažirali nekaj znanih domačih in tujih solistov. Operni festival je najkvalitetnejši del sicer bogatega programa, ki ga pripravljajo letos za turiste na kvarnerski obali. Lanske prireditve je obiskalo povprečno 3000 večidel tujih turistov. Letošnji festival se bo začel 5. julija s premiero Puccinijeve opere «Turandot», potem pa bo vsak ponedeljek kaka operna predstava, festival pa se bo konča! 9. avgusta s predstavo «Era z onega sveta«. To opero so vključili v program na željo številnih gledalcev. Izvajali bodo še «Kne-za Igorja«. «Don Carlosa«, «Tosco« in «Aido». Dramatizacija čopičeve »Osme ofenzive* Kragujevsko gledališče je prvo pri nas uprizorilo dramatizirano Copičevo delo «Osma ofenziva«. Tekst je predelal in nato zrežiral Petar Govedarevič. Za uspelo dramatizacijo se zanimajo tudi druga gledališča. Titograjsko gledališče, Savremeno pozorište ia Beograda in neko gledališče iz Varšave že pripravljajo to Copičevo delo za uprizoritev. 30 delavcev zasul usad na Formozi TAIPEI (Formoza), 15. — Trideset delavcev je žive zakopal zemeljski usad, do katerega Je prišlo, ko je eksplodirala mina v tunelu, ki ga grade na novi avtocesti. Po prvih vesteh Je malo verjetno, da je kdo ostal živ. Do sedaj so izkopali samo pet trupel ponesrečenih delavcev. Samomori in Eifflov stolp PARIZ, 15. — Nadzorstvena komisija Eifflovega stolpa v Parizu se je sestala na posebni seji, da prepreči pravi val samomorov, do katerih prihaja na stolpu, a katerega se mečejo obupanci. Zavrgli so načrte, da bi postavili varnostne mreže in bodo na ploščadih lesene pregraje ter zvišali število straž, tako da bodo lahko ... pravočasno intervenirali. Dve filmski prireditvi V Bukarešti bosta i Bukarešti letos dve pomembni filmski prireditvi. Filmski delavci iz nekaterih držav se bodo v glavnem mestu Romunije pogovarjali o problemih znanstvenega filma in o raziskovanjih na tem področju filmske umetnosti. V tem času bodo pripravili tudi primerno razstavo s projekcijami filmov. Letos bo v Bukarešti tudi mednarodna konferenca glavnih urednikov filmskih časopisov. Govorili bodo o izmenjavi filmskih novic, o odnosih kinematografije in televizije in o specifičnih problemih filmskega tiska. Kitajci In Beethoven Kot poroča uObserver«, kritizirajo Kitajci delo svojih konservatorijev, kjer uče «slepo oboževanje zahodnega buržoaznega glasbenega idioma«. Edino pravilen pristop, tako pravijo, je «konkretno analizirati veliko razliko med ideologijo Beethovnovega sFidelia« in njegove «Misse so-lemnis«. Uspeh ruskega pianista v Chicagu Med svojo peto turnejo po A-meriki je doživel ruski jnanist Gilels morda največji uspeh v Chicagu, kjer je publika udrla na oder. Veliki umetnik se jim je oddolžil z Lisztovo Sonato, nato pa še Izjavil, da je ganjen nad sprejemom. «Američani imajo najboljše plošče, toda vendar jrri-hajajo na koncerte. Plošče so zanje konservirana hrana, koncerti pa sveža.« IZ GOSPODARSKEGA RAZVOJA SZ Prehod na novi način Okrog ene četrtine jpOSJLO\^clH 1 SL podjetij lahke industrije bo v kratkem začelo proizvajati blago samo po naročilu - Koristne izkušnje se bodo zatem uporabile v širšem merilu MOSKVA, 13. jaguarja. — Na osnovi nekega doslej neobjavljenega sklepa Sveta za narodno gospodarstvo, bo v prvi polovici tekočega leta na nov način poslovanja in načrtovanja poslovanja ter realizacije izgotovljenih proizvodov skupno prešlo okrog ene četrtine industrijskih podjetij lahke industrije, oziroma nad 400 tovarn, kombinatov in združenj, ki proizvajajo oblačila ter obutev, nadalje 76 tekstilnih, 20 usnjarskih in določeno število drugih podjetij, ki proizvajajo podobne dobrine. V tem. novem načinu poslovanja bodo zajeta vsa podjetja konfekcije in obutve velikih mest ter industrijskih centrov. Za razliko od dosedanje prakse — ko se je delo industrijskih podjetij ocenjevalo na osnovi izpolnitve od zgoraj določenega načrta bruto proizvodnje, ob takisto določenem načrtu delovne sile, porabe surovin in materiala, plačilnih fondov itd. — bo delo te skupine kolektivov v bodoče ocenjevano v povezavi z doseganjem načrta realizacije izgotovljenih proizvodov. Podjetja bodo zdaj sama sestavljala proizvodne načrte, in sicer na osnovi naročil, ki jim jih bo neposredno posredovala trgovinska mreža, obenem z zahtevo glede količine im kakovosti proizvodov ter rokom dobave. Pravtako bodo na osnovi realizacije svojih proizvodov ocenjevana tudi podjetja, ki proizvajajo surovine in material za industrijo konfekcije ter obutve (tekstilna in usnjarska industrija). Ta nov in zelo pomemben u-krep vnaša v ocenjevanje dela določene vrste sovjetskih industrijskih podjetij popolnoma nov element — delovanje tržišča, vtem ko za kriterij poslovanja prvič postavlja izpolnitev načrta dohodka slehernega proizvodnega Podjetja. Ta korak na poti izpopolnjevanja sovjetskega gospodarskega sistema je zanimiv- tembolj , ker se na njegovi osnovi Predvideva tudi določena svoboda glede formiranja cen proizvodov na relaciji proizvajalec - naročnik, oziroma industrija - trgovina, čeprav v okviru od države predpisanega razpona. Največjo kvalitativno novost v tem načinu poslovanja pred stavlja praktično popolna samo stojnost podjetij, oziroba njiho vega ravnatelja ter ostalih vodil nih organov v pogledu načrtova nja proizvodnje, delovne sile, gle de razpolaganja z delom realizira' nih sredstev in asortimaja — na osnovi dogovora s trgovino vrste proizvodov. Ravnatelji imajo zdaj večjo odgovornost glede usode proizvodnje, pa se je zaradi tega morala predvideti tudi razširitev njihovih pravic ne samo kar zadeva izdelavo proizvodnih načrtov, marveč tudi na področju določanja obsega rezervnih surovin, materiala, polizdelkov in končnih proizvodov, njihove kakovosti, notranje razporeditve delovne sile v podjetju, povečanja stopnje nagrajevanja (premija lahko gre do 40 odstotkov tarifne postavke) itd. Po drugi strani pa je novi način poslovanja v določeni meri omejen, in to zaradi še nezadostno širokih možnosti v pogledu dobavi,jama surovin in materialov, kakor tudi še posebej glede na to, da' bo kakih 400 podjetij v svojem novem poslovanju obkroženih od tisočev drugih, ki bodo ostala v prejšnjem položaju ter poslovala na dosedanji način. To bo pri izvajanju omenjenega gospodarskega eksperimenta nedvomno odigralo določeno zaviralno vlogo. Uveljavitev novega načina poslovanja na področju četrtine lahke industrije lahko predstav Ija enega od morda najbolj vsestransko proučenih ter najtemeljitejših pripravljalnih ukrepov v gospodarskem razvoju SZ zadnjih let. Ze lansko leto poleti sta dva velika kombinata konfekcije, v okviru eksperimenta, preizkusila tak način gospodarjenja. Oba sta dosegla izredne uspehe, njuni proizvodi so se odlično plasirali in dosežen je bil lep dobiček. in potem, ko so Izkušnje obeh omenjenih podjetij bile vsestransko. analizirane, je bilo u-gotovljeno, da je tak način poslovanja ne samo identičen tako z interesi podjetja kot tudi skupnosti (zdaj je podjetje zantere-sirano na tem, da se njegova proizvodnja realizira, pa zaradi tega ne Sledi z napori, da bi ta bila zadovoljive kvalitete ob kar najnižjih stroških, marveč da vrhu tega odpira perspektive za dvig kvalitete tudi industrijskih proizvodov nasploh. Zadnji čas se v SZ vodi ogorčena bitka Za uveljavitev parole «sovjetsko — pomeni odlično*, parole, ki je njen smisel v težnji'za izboljšanjem kakovosti industrijskih izdelkov na vsej fronti. Ta, namreč kvaliteta, na mnogih področjih še ne more zadovoljiti zahtev sodobnega sovjetskega kupca, ki si tudi žel) blaga dobre kvalitete, kakor tudi ne svetovnega tržišča, ki zanj SZ kaže vse večje zanimanje. Po drugi strani je vprašanje kvalitetne proizvodnje na najbolj neposreden način povezano z vprašanji bodočega razvoja industrije: z njeno večje racionalizacijo in učinkovitostjo, o čemer se tu pravtako mnogo piše in čedalje več govori. Gledano v perspektivi — pač kolikor je znanega v zvezi z nameni najviajih sovjetskih vodstev, ki so bili tudi 'javno izneseni — bi moral novi način poslovanja četrtine lahke industrije predstavljati ne samo koraka naprej k doseganju večje u-činkovitosti gospodarstva nasploh, marveč tudi eksperiment na znatno širši osnovi kot je to bil primer v preteklosti. A koristne izkušnje, ki bodo pri tem pridobljene, naj bi se zatem uporabile v še širšem obsegu, in ne samo na sektorju lahke industrije. Z. ŽUJOVIC Prizor iz Torkarjeve »Študentske sohe«, ki jo te dni uprizarja Kultunrem domu Slovensko gledališče ZDRAVNIKOVO MNENJE _ RAZDRAŽLJIVOST bolezen našega stoletja MOREMO TUDI PREPREČITI Zaradi Izredne dinamike ln hitrega tempa današnjega časa je človek kot psihični individuum izpostavljen neštetim emocionalnim in psihičnim motnjam, ki imajo najrazličnejše kvarne posledice! Ena izmed takih je prav gotovo tudi razdražljivost, ki postaja vedno bolj nevaren spremljevalec človeka XX. stoletja. Razdražljiv človek je neprijeten za družbo ln okolico. Nastane vprašanje, če pri razdražljivosti morda ne gre za kako duševno bolezen. Na to vprašanje je, že, dal svo-ječasno kategoričen odgovor znameniti ruski fiziolog Pavlov: Vsak dražljaj iz zunanjega sveta izzove v možganski skorji poseben draž- Po mnenju Pavlova nastopa po vsakem draženju možganskih ce lic doba zaviranja, odmora ali drugače rečeno: pride do zaščitne reakcije organizma. Tudi spa nje je tak način »zaviranja«; Spanje varuje možganske celice! pred čezmernim naporom. Pri tem gre za povsem naraven proces, toda človek je zmožen, da to ((zaviranje« pospeši. , če je človek suženj svojih emocij in se ne vzdržuje, bo posledica tega razdražljivost, nevroza ali morda celo obolenje posameznih organov, saj je živčni sistem osnova vseh zdravih in bolnih dogajanj v telesu. On je tudi neposredno povezan z vsemi ostali- Ijaj, k! se na ta ali oni način i mi sistemi v organizmu. _ • - .... ' . _. . t» v-v-s , ^ rr k rvKMnl odraža v delovanju ostalih organov. Pri človeku izzovejo vzdra-žene celice možganske skorje mogočne emocije tako v pozitivnem kot v negativnem smislu. Človek reagira na vsak dogodek, bodisi da se veseli, žalosti, smeje ipd. Ali človek lahko «zadrži srce«. A-II se lahko vzdrži, če je to potrebno in lahko kritično ocenjuje sebe ln okolico okrog sebe? Na ta vprašanja odgovarja fiziologija s kategoričnim da linilMIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllUlllllllllllIliUlllllllllllllHlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllHIHIIIHIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIlIlHIIIIIIIiniinilftllinillMIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllUllllllUHHIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll KLJUB NAPOROM ZNANSTVENIKOV KRIJE VESOLJE NEŠTETO NEZNANK Dosedanja dognanja in domneve o nastanku ozvezdij Ne drži več trditev, da so zvezde približno enako stare - Enomesečni «otročički» ob stoletnih «starcih», Zvezdoslovje se je z radioastronomijo povsem spremenilo Ena najbolj zanimivih meglic: Orionova meglica, v kateri domnevajo — neprestano nastajajo nove zvezde — kot Ameriški Judje protestirajo pred bonskim veleposlaništvom WASHINGTON, 15. — Več sto Judov je sinoči demonstriralo pred veleposlaništvom Zahodne Nemčije v Washingtonu. Hkrati pa je delegacija predstavnikov judovske skupnosti v -ameriški prestolnici protestirala pri za-hodnonemškem veleposlaniku v ZDA Heinrichu Knappsteinu proti sklepu bonske vlade, po katerem bodo z 9. majem letošnjega leta zastareli vsi zločini, ki so jih nacisti izvršili v zadnji vojni in pred njo in proti ukinitvi procesov proti nacističnim zločincem. Predstavniki vvashingtonske judovske skupnosti pa so pri veleposlaniku protestirali tudi proti-temu., da nemški znanstveniki sodelujejo v Egiptu pri izdelovanju orožja, ki je po njihovem mnenju namenjeno uničenju Iz- Zahodnonemški veleposlanik Kn ipoenstein je predstavnikom Judov odgovoril, da posebni pro-cesti proti nacističnim zločincem, tudi če bodo ukinjeni, bodo mogli biti ponovno začeti po sklepu sodnika. Kar se pa tiče zahodno-nemških znanstvenikov, ki delajo v Egiptu, se jih je, po izjavi veleposlanika, polovica že vrnila domov, medtem ko proti ostalim bonska zvezna vlada nima pravne moči, da bi jih prisilila, naj š svojo dejavnostjo prenehajo. Podobne demonstracije judovskih skupnosti so bile tudi v drugih krajih ZDA. koder ima Zahodna Nemčija svoja konzularna predstavništva. To je še eden Izmed tolikih znakov in dokazov, kako se prizadeti svet upira sklepu bonske :vlade, da se čez nacistične zločine v zadnji vojn-i potegne črta. Mansfieldova sp je spet sprla z bivšim možem NEVV YORK, 15. - Med zrtu ,ny .ameriško filmsko igralko Jttyne Minsfield in nj«n(m biv- šim možem Mickeyem Hargita-yem je včeraj prišlo do burnega dogodka. Bivši mož Jayne Mansfield Mi-ckey Hargitay je nekaj dni v New Yorku. Ob tej priložnosti je prosil svojo bivšo ženo za sestanek, da bi mogel videti otroka, ki sta se rodila v dobi njunega zakonskega življenja in sicer Zoltana, ki je star 4 leta, in Mi-ckeya, ki je star 6 let. Bivša zakonca sta se domenila za zmenek ob 14.30 med Peto avenijo in Dvainsedemdeseto cesto. Javne Mansfield je tja pripeljala svoja dva sinova, toda z njimi je prišel tudi sedanji mož filmske umetnice produkcijski direktor Matt Cimber. Ko pa je Javne Mansfield opazila, da jih je obkrožila skupina fotoreporterjev, se je hotela takoj vrniti in potegnila za seboj otroka ter moža. Tedaj pa je Hargitay zgrabil sinčka Zoltana, Matt Cimber pa je otroka hotel iz Hargitaye-vih rok iztrgati. Tako je prišlo do pretepa, ki je prišel kot nalašč za prisotne fotoreporterje, pa čeprav se je Jayne Mansfield pognala proti njim. Ta zares posebno za otroke neljubi dogodek je trajal le nekaj minut. Račun pretepa sta plačali obleki Har-gitaya in Cimbera. Odkar se je človek s pomočjo sodobne tehnike mogel odlepiti od tal in se pognati v vesolje, postaja vesolje vedno bolj zanimivo. Tudi preprosti človek, katerega pogled prej tako rekoč ni segel «nad oblake«, se sedaj ozira vedno više in više, kamor ga vleče zanimanje za umetne satelite in vesoljske ladje, ki vedno bolj pogosto pritegujejo svetovno pozornost. Toda vsi ti neizpodbitno velikanski uspehi sodobne tehnike, znanosti in tudi poguma posameznikov so šele prvi, celo neznaten korak k odkrivanju neskončnih prostranstev vesolja, kamor človek prav gotovo ne bo mogel nikoli globlje prodreti in bo tudi pri svojih največjih tovrstnih uspehih ostal še vedno «na robu«, vsekakor v ožjem okviru našega sončnega sistema. Bolj daleč, veliko globlje ne bo mogel, kajti neskončnost vesolja je tolikšna, da si jo je težko zamisliti. To pa človeka ne moti, da bi ne prodiral vedno globlje ln globlje, če drugače ne, pa vsaj — teoretično. V zvezi s tem bomo prikazali na kratko novejša spoznanja o vesolju, kot jih razlaga sloviti strokovnjak A. Ambarcumian: V zadnjih dveh desetletjih, pra- —i---------------- vi omenjeni strokovnjak, se Je astronomija močno' spremenila. Nič več ni podobna astronomiji izpred zadnje vojne. Sodobna a-stronomija sloni na načelu evolucije. Pred dvema desetletjema so znanstveniki proučevali nebo, zvezde in določali njihov položaj, v glavnem registrirali dejansko stanje. To jim sedaj ne zadošča. Nova, sodobna astronomija govori o evoluciji, o vzrokih tistih nebesnih procesov in o poreklu nebesnih teles, ki jih opazuje in zato jih odkriva v vedno večjem številu, čim globlje prodira v vesolje s pomočjo vedno bolj popolnih astronomskih naprav. Do takšnih sprememb v astronomiji je deloma privedlo združevanje ali strnjevanje teoretičnih hipotez, hkrati pa je na te spremembe vplivala tudi nova okol-nost in sicer nastanek radioastro-nomske metode. Radioastronomija je prisilila znanstvenike, da preusmerijo svojo pozornost z registriranja dejanskega stanja na evolucijo nebesnih teles. Svetloba, ki prihaja od zvezd, predstavlja na splošno njihovo mirno in nekako izenačeno žarčenje in le malo je zvezd, ki moč svoje svetlobe spreminjajo. Zaradi tega optična a-stronomija nudi razmeroma malo podatkov o spremembah v stanju opazovanih zvezd. V nasprotju s tem pa radloastronomska opazovanja odkrivajo vrsto novih pojavov, pa tudi vrsto objektov opazovanja, na katerih prihaja do burnih sprememb. Pred dvajsetimi ali tridesetimi leti je veljalo mnenje, da so zvezde naše galaksije — Rimske ceste — nastale v določeni daljni dobi ln da danes ni več pogojev niti v prostoru Rimske ceste, za mesto, kjer bi se mogel razvijati proces nastajanja novih zvezd. Pred dvajsetimi leti je takšna trditev veljala še kot nekakšen aksiom, sedaj pa med astronomi prevladuje nasprotno mnenje, kajti odkrite so bile skupine novih ali točneje »mladih zvezd«, ki jim pravijo tudi «vro- Aa 7VP7nP)i Pred ugotovitvijo obstoja mladih zvezd so se vodili dolgi spori o trajanju in starosti zvezd. Prej se je računalo, da morejo zvezde »živeti«, torej trajati okoli tisoč ali celo deset tisoč milijard let. Splošno se je računalo, da se tudi naša galaksija — Rimska cesta — more pohvaliti s tolikšno starostjo. Pozneje pa se je ugotovilo, da je ta račun zgrešen, kajti vrsta podatkov, ki se nanašajo na dinamiko zvezd, kažejo, da starost zvezd ne gre čez deset milijard let. To bi mogla biti nekakšna srednja starost zvezd. V galaksijah, ki so stare okoli deset milijard let, pa so tudi skupine zelo mladih zvezd. Da bi razumeli pojem alt termin «zelo mlade zvezde«, si bomo no-magali s primerjavo: ali je starost zvezde desetih milijonov let visoka ali majhna starost? V primerjavi s starostjo desetih milijard let je deset milijonov let le tisoči del te dobe. Ce predpostavimo, da bi človek živel v povprečju sto let, bi tisoči del te dobe pomenil komaj mesec dni. To se pravi, da bi »zelo mlade« zvezde desetih milijonov let bile v primerjavi s starimi zvezdami kot enomesečni otročiček v primerjavi s stoletnim starcem. Zvezde naše galakcije so po starosti najbolj različne. Na njenem tako imenovanem ekvatorialnem področju «živijo» zvezde novorojenčki, zvezde-otroci in zvez-de-mladenke. katerih starost znaša kak milijon let. Na obrobiu Rimske ceste pa imamo zvezds-starke, katerih starost znaša milijarde let. Od kod, iz česa pa nastajajo zvezde? Na to vprašanje sta dva osnovna odgovora: del astronomov je mnenja, da je razen zvezd ln snovi v plinastem stanju v vesolju veliko snovi tudi v drugačnih stanjih, celo v supergo-stem stanju in da prav takšna stanja snovi omogočajo nastajanje zvezd. V zadnjem času je ta teorija dobilo tudi določeno posredno potrdilo. Večina znanstvenikov pa misli povsem drugače: po njihovem mnenju je v vesolju veliko tako imenovane difuzne plinske snovi, taki imenovanih meglic. Te so sestavljene iz joniziranega vodika, ki se pod določenimi pogoji more strniti tudi v zvezde. Ta del difuzne snovi po splošnem mnenju predstavlja ostanek iz procesa formiranja zvezd. Z drugimi besedami je v vesolju vsa osnovna snov že izrabljena za sestavo obstoječih zvezd, ostal pa je ((svoboden« le neznaten del snovi. Pri tem pa je treba še nekaj dodati: ker včasih zvezde pri bruhanju mečejo v vesolje tudi del snovi, iz katere so same sestavljene, se je omenjena snov v plinastem stanju mogla ponovno porajati iz že obstoječih zvezd. Iz tega se da sklepati, da obstaja možnost nastajanja drugega, tretjega in tudi nadaljnjih poko-lenj zvezd. Na kratko to pomeni, da se proces porajanja zvezd in nastajanja galaksij še vedno nadaljuje. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne zaupajte sebičnim poslovnim prijateljem V čustvenem pogledu boste imeli izrecne srečo. BIK (od 21.4 do 20.5.) Usmerite vse svoje energije za dosego cilja, ki ste si ga bili postavili. Skušajte vnaprej ugotoviti možne posledice neke odločitve. DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Odličen dan za vse tehnične dejavnosti. Posvetite se nekoliko tudi športu. RAK (od 22.6, do 2.7.) V primeru, da bi prišlo do nenadnega poslovnega tekmovanja, pokažite pri tem največjo vztrajnost. Izboljšani družinski odnosi. ! EV (od 23 7 do 22 8.) Preden odkrijete svoje načrte, še enkrat promiclito, 'Tetvoril® c® h^O U- godne možnosti za življenje v dveh. DEVICA (od 23.8. do 22.» > Sprejmite neki kompromis, M predstavlja edino možnost za rešitev nekega vprašanja. Izpolnjeni boste z veseljem dp življenja. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne ukvarjajte se preveč z zapletenimi vprašanji in mislite raje ha praktične stvari. Zanimajte se tudi za intelektualne dejavnosti. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21,11.) S svojo dobro intuicijo »e boste Kaj pa je evolucija zvezd? Naše Sonce izloča ogromno energije. Obstajajo pa tudi zvezde, ki izločajo na stotine, na tisoče-krat več energije od našega Sonca. Ta proces izločanja energije je enostranski in nujno privede do staranja zvezd, do sprememb v njihovi notranji strukturi. Od kod pa zvezde črpajo to energijo? Ta nastaja v glavnem kot rezultat reakcije jedrskih sintez. Vendar ne san4o na tak na« Zanimivo je, da so zasebna podjetja lansko leto najela le za 128 milijard lir novih, posojil, medtem ko so država in druge javne ustanove nabrale za 489 milijard lir novega kapitala. Zasebniki so se pač tudi lansko leto raje zatekali k avtofinarsi-ranju, medtem ko je morala država poiskati kapitale ra svobodnem tržišču. Srednja obrestna mera, ki jo bodo deležni imetniki novih obveznic, je znašala lansko leto 6 odst., medtem ko je znašala leta 1963 le 5,5 odst.. katere0senverda obttafalo^ki pa tudl zunanji tegled: o-braa-mu-katere se ve, da obstajajo, ki pa pobledl ali porfieč,. usta In roke drhtijo, očljgp, fžbuljpng, ■, nO|fe še tresejo, srce močno utripa; Itd. še niso pojasnjeni. Evolucija zvezdnih-sistemov s« ne more razumeti brez proučevanja pojavov y njihovih središčih. Po trditvah neke nove teorije je evolucija galaksije močno odvisna od aktivnosti in vrste procesov, do katerih prihaja v njenem osrčju. Ena od lastnosti galaksij je, da v njih obstajajo določena osrčja, ki Jih zasledimo v središču Rimske ceste, pa tudi v galakciji Andromede. Ta središča so zelo goste formacije, kjer je ogromno zvezd. Po najnovejših trditvah so ta središča sestavljena izključno iz zvezd, to: rej senc. 2e tik pred začetkom zadnje vojne je znanstvenikom u-spelo odkriti, da so ta središča v nekakšnem «čudnem razburjenem stanju«. Tam se plini premikajo z brzino kakih 1000 km v sekundi. Mase teh plinov so ogromne. Merijo se v tisočih, včasih celo stotisočlh sončnih mas. Od kod ti plini? Proučevanje radiogalaksij je omogočilo domnevo, da v vsakem središču, v vsakem osrčju obstaja določeno nebesno telo, ki nima več lastnosti zvezde in ki bruha Iz sebe ogromne količine plinov. Obstajajo pa tudi tako imenovane strnjene galaksije, ki so dejansko le nekakšna središča. Izredno veliko število takšnih strnjenih galaksij je pred kratkim odkril neik ameriški astronom. Čeprav so zvezdoslovci na tej poti odkrili veliko novega, krije vesolje še neskončno neznank. Vemo in smo že omenili, da je celotna človekova dejavnost p , zana tudi z zunanjim svetom ljudmi, z delovnim procesom 1 S tem svetom ni le povezana, am-' pak od njega odvisna. Primer: V družini se je rodilo dete. V začetku je to bilo veselo In radostno bitje, toda pretirana skrb staršev je skoro privedla do katastrofe, otrok je postal egoist, hudo, kot se pravi, «težek». To' pomeni, da je otrok dobil v svojem razvoju nove karakterne poteze. V nadaljnjih letih se je lahko značaj popolnoma spremenil. Seveda je odvisno vse to od vpliva okolice, če se potrudijo, lahko postanejo neodločni ljudje odločni, družabni ipd., kar je vse odvisno od trdne volje. Včasih se zdi, da se ne spreminjamo, toda ni tako Ce primerjamo dobe svojega življenja za tri, pet ali deset let nazaj, bomo ugotovili v nas samih in okoli nas mnogo sprememb. Vendar se človek ne sme pasivno spreminjati. Važno Je, da se naučimo vladati nad samim seboj ln da se mora sprememba vršiti v določeni smeri v korist človeku.in družbi. Dogaja se, da že najmanjša nesreča povzroči pri določenem človeku težko nerazpoloženje. Nekaj cini bodo mučile takega človek težke, črne misli, bežal bo pred ljudmi 'n se zaklepal vase. Ce bo človek v takem položaju menjal sredino (morda bo šel med prijatelje, v gledališče, kino, Cital knjige ipd.), bo obrnil pozornost v drugo smer in tako odgnal črne misli. V tem primeru bo nova razdražitev možganskih celic temu človeku koristila. Ce se pojavita v možganih, 'istočasno , dve nasprotni draženji, bo eno ((potisnilo« drugo Razdražljiv človek , težlioča življenje sebi in bližnjemu. IŠtitiče ne posluša rad godrnjavoski-m vri-šča. Ce: je človek razdražen menja Lanski rirodni prirastek v Italiji RIM, 15. — Iz začasnih podatkov, ki so jih anugrafični uradi poslali osrednjemu statističnemu uradu, izhaja, da se je v dobi ed 1. januarja do 31. oktobra 1904 v Italiji rodilo živih otrok 859.690, kar je za 46.674 več kot v enakem razdobju leta 1963. Kvocient rojstev, to se pravi število živorojenih otrok na tisoč prebivalcev, je potemtakem znašal 19,3, vtem ko je bil kvocient za 1963. leto 19,0. V istem razdobju (januar-ok-tober) je v Italiji umrlo 400.045 oseb, kar je za 29.451 manj kot v enakem razdobju leta 1963. To se pravi, da je znašal kvocient smrtnosti v prvih desetih mesecih lanskega leta 8,2, vtem ko je znašal ta kvocient v enakem razdobju prejšnjega leta točno 10. Na račun tega je v obdobju januar-oktober lanskega leta znašal prirodm prirastek prebivalstva, to se pravi presežek živorojenih otrok nad smrtmi, 450 tisoč .645, torej za 87.125 več kot je znašal prirode: prirastek v prvih desetih mesecih leta 1963. Kvocient prirodnega prirastka v prvih desetih mesecih minulega leta je torej znašal 10,0 vtem ko je znašal v istem razdobju prejšnjega leta točno 9.0, Najvažnejši pogoj.' zdravja je pred vsem dobro razpoloženje. Vesel človek je kot sonce: ljudi okoli sebe tak človek obseva z žarki zadovoljstva. Je mnogo načinov, s katerimi razdražljivost ((zdravimo«. Tu pride predvsem v poštev pametna razdelitev dela in odmora. Dr. S}. B. Lani preko 600 milijard novih posojil Lansko leto so javna ustanove in Industrijska podjetja v Italiji nabrala pri zasebnikih za 617 milijard lir novih posojil. V letu 1963 je skupna nominala podpisanih delnic in obveznic dosegla 515 milijard lir. Lansko leto 'so se na italijanskem finančnem tržišču po daljšem času ponovno pojavile obveznice, ki jih bodo lastniki lahko zamenjali za delnice prizadetih podjetij. Našli so tudi rabin «DeIoh^ MIAMI (Florida), 15. — Dnevnik »Miami Newss zatrjuje, da je bil rubin »Delong«, — po vrednosti drugj jzmekl draguljev, ki 86 bili pred nekaj meseci U-kradeni iz prirodoslovnega mu-z»ia v New Yorku, — prodan v Miamiju za 30.000 dolarjev torej za prib ižno 20 milijonov lir, Časopis dodaja, da je dragulj za sedaj še nedotaknjen, vendar pa ds ga človek, ki ga je kupil, namerava razrezati na majhne dragulje. «Miami News» dodaja, da vsaj za sedaj in v bhžnji bodočnosti policijske oblasti ne bodo ničesar. storile, da bi dragi kamen vrnile muzeju, kajti tako ime sedanjega lastnika dragulja, kot imena petih drugih oseb, k! so v to zadevo vpletene, so policiji znana. Policija čaka le primeren trenutek, ko bo kdo (d teh »zgrešil korak« in ga bodo nato aretirali. Časopis nadalje zatrjuje, da kupec ukradenega rubina verjetno upa, da bo ponovno prišei do svojih 30.000 dolarjev in to ali tako, da mu kdo njegove stroške povrnil, ali pa da bo svoj denar dobil od osebe, ki mu je rubiti prodala. izvlekli iz neke zagate. Pojasnite čimprej neki nevšečen primer. STRELEC (od 22. 11. do 20.12.) Obvladujte svojo nestrpnost v de lu. Ne kažite prevelike radovednosti glede življenja svojih sosedov. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne računajte na to, da bi vam kdo nepričakovano utegnil pomagati. Ukrepajte naglo v neki čustveni zadevi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ponovno si boste pridobili svoj, nekdanji smisel za pobudo. Zvečer se boste udeležili neke zabavne prireditve. RIBI (od 20.2 do 20.3.) Uspešno boste premagali nekatere finančne teškoče. Bodite, bolj previdni v zvezi s prijatelji. Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 ((Društvo ,Ivun Trinko v Čedadu; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Hammond orgle; 15 00 »Volan«. 15.30 Komorni orkester iz Mainza; 15.55 Pesmi in plesi; 16.30 Kavarniški koncert; 17.00 Zbor »Giuseppe Tartini«; 17.20 Vatikanski koncil. 17.30 Glasbeni kaleidoskop; 18.00 Radijska u niverza; 18.15 Umetnost, knji ževnost in prireditve; 18.30 Glasbena oddaja; 19.00 Slov. moderni samospevi; 19.15 Družinski obzornik; 1930 Zabavna glasba 20.00 Športna tribuna; 20.45 Ok tet ((Planika« 21.00 Za smeh in dobro voljo; 21.30 Vabilo na ples 22.30 Schumann: Manfredi; 22.45 Luna park. 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Istra v svojih pesmi; 13.30 A. Pittoni: Pisma profesorju; 13.40 V diskoteki. Koper 7.15 Jutranja glasba; 12.00 in 12,55 Glasba po željah; 13.40 Za prijetno razpoloženje; 14.00 Popevke; 15.00 Zabavna glasba; 15.40 Kulturni zapiski; 15.50 Poje Marko Novosel; 16.00 Izbrali ste; 16.35 Album klasikov; 17.00 Dogodki in odmevi; 17.15 Popevke; 17.40 Jazz; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje Trini Lopez; 19.30 Pre-nas RL; 22.15 Plesna glasba. SOBOTA, 16. JANUARJA 1965 Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Stranj iz albuma; 9.45 Popevke; 10.00 Operna antologija; 10.30 Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodne pesmi; 11.30 Debus-syjeve skladbe za otroke; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Večni motivi; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.30 Jutrišnji šport; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Koncert /n mladino; 20.30 Ivan Canciullo: »La ragione della volpe«; 21.10 Ruske folklorne pesmi; 21.30 It. melodije: 22.30 Plesna glasba. II. program 7.30 Jutranja glasba; 9.35 Pisan spored; 10.35 Nove ital. pesmi; 12.05 Orkestri: 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni kotiček: 15.15 Najno- vejše plošče; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.50 in 17.55 Plesna glasba; 17.35 Izžrebanje loterije; 17.40 Pregled prireditev; 18.35 Vaši izbranci; 20.00 Glasba in zvezde; 21.40 Znanstve. na odda,*i' 22.00 Jazz. III. program 18.30 Stara zgodovina; 18.45 Bachove skladbe; 19.30 Mozart in Brahms; 20.30 Revija revij: 20.40 Viozzijev Koncert št. 3: 21.20 Romunski pesniki; 21.30 Koncert s sodelovanjem sopranistke M. Kalmus in -!'>nist'k» G. Lahni. Slovenija 8.05 Kvintet »Niko Štritof«; 8.25 Zabavni orkestri; 8.55 Radijska šola; 9.25 Mladi glasbeniki: 9.45 Yma Sumnc: 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti: 12.15 Domači pele-mele; 12.30 Pri domačih skladateljih; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Z baletnih odrov; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Koroški zbor; 16,00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo V kino: 17.35 Pesmi in plesi; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Trije odlomki iz upe-re. »Lakme«; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 «V soboto zvečer« 21.00 Zaplešite z nami; 22.10 Oddaja za izseljence. Ital. televizija 8.30 So.a; 17.39 Program ra najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik in izžrebanje loterije; 19.15 Teden dni v parlamentu; 19.30 Nabožna oddaja; 20.00 Športne vesti; 20.15 Ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «11 giornalino di Gmn Bur-rasca«; 22.10 Anketa «1 figli della societa; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Koncert p. v. Hačaturiana; 21.55 Prigode v Južnih morji; 22.45 Četrt ure z Jubilee Singers; 23.00 Zadnje športne vesti. Jug. televizija 17.05 Nenavadna pravljica — lutkovna predstava; 18.05 Glasbeni odmevi; 18.25 Obzornik; 18.45 M. Grgič; Tu nekje poleg nas — TV ieja; 19.30 Vsako soboto; 19 45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20,30 Prenos zagrebškega festivala zabavnih melodij; 22.00 Pozdravi z Volge — glasbena oddaja, 22.45 Inšpektor Leclerc — serijski film; 23.15 Obzornik. vreme včeraji^ajTIŠj^Temperatu-ra 7, najnižja 5,1, ob 19 uri 6,0, vlaga 78 odst,, zračni tlak 1016,5 nestalen, veter 16 km severovzhodni, sunki vetra 40 km-na uro, neb6 pcoblačeno, padavine 2,5 mm, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,9 stopinj. rzaiki £ Danes, SOBOTA, 16. Januarja Tomislav Sence vzide ob 7,42 in zatone ob 16.48 Dolžina dneva 9,06. Luna vzide ob 15.26 in zatone ob 6.4.4 Jutri, NEDELJA, 17. januarja Anton SVEČANA OTVORITEV NOVEGA SODNEGA LETA Državnipravdnik poudaril nujnost reorganizatije sodnih postopkov Tudi očitno pomanjkanje osebja na sodiščih ovira njih normalno delovanje - V seznamih sodnikov posameznih sekcij niti enega Slovenca - Kriminaliteta pod državnim povprečem Včeraj zjutraj ob 10.30 je bila v dvorani porotnega sodišča v sodni palači svečana otvoritev novega sodnega leta. Svečanosti so se udeležili najvidnejši predstavniki sodnik, civilnih, vojaških oblasti ter diplomatskega zbora. Bili so prisotni tudi predstavniki sodnih in drugih oblasti iz Gorice, Vidma, Tolmeča in Pordenona. Na čelu slavnostnega sprevoda so šli državni pravnik pri prizivnem sodišču dr. Scandellari in njegovi pomočniki Santonastaso, Mayer in Marši. Kakih pet mmut pozneje se je razvil sprevod članov sodnega zbora. Pred njimi so šli uslužbenci sodišča, ki so nosili znamenja pravice. Takoj potem, ko so člani zbora zasedli svoja mesta, je načelnik kanclistov prizivnega sodišča dr. Acconcia prečital razpored tržaškega prizivnega sodišča ter ostalih sodišč in pretur v goriški in videmski pokrajini. Tudi tokrat nismo zasledili med prečitanimi i-meni kakega predstavnika Slovencev. Takoj nato je povzel besedo generalni prokurator dr. Scandelia-ri, ki je podal poročilo o delovanju sodišč tržaškega sodnega okoliša v preteklem letu. Govornik je predvsem omenil kot pomemben dogodek preteklega leta, izvolitev dr. Giuseppa Saragata za petega predsednika italijanske republike. Kot je znano je predsednik republike tudi predsednik višjega sodnega sveta. V tem smislu je generalni prokurator pozdravil Saraga-tovo izvolitev za predsednika kot poroštvo za nepristransko delovanje vseh sodnih organov v italijanski republiki. V nadaljevanju svojega govora se je dr. Scandellari spomnil tudi bivšega pTedsednika Antonia Segni-ja, ki je v svojem tridesetmeseč-nem delovanju na najvišjem mestu v državi, mnogo prispeval za pravilno in učinkovito delovanje vseh sodnih organov. Drug pomemben dogodek, ki ga je generalni prokurator omenil, predstavlja ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina. V tej zvezi je govornik želel predsedniku deželnega sveta dr. de Rinal-diniju in predsedniku deželnega odbora dr. Berzantiju plodonosno delovanje na področju gospodarskega, upravnega in socialnega delovanja na njunem področju. Takoj nato je generalni prokurator obravnaval številna vprašanja, ki zadevajo delovanje sodnih oblasti Najprej je podrobno analiziral pogoje sodne dejavnosti in organizacije sodnih organov v tržaškem okolišu. Predvsem je opozoril na počasnost pri reševanju raznih obravnav zaradi preživele strukturalne zapletenosti sodnega postopka ter zaradi pomanjkanja sodnikov. To pomanjkanje se pozna posebno pri prizivnem sodišču, kjer sta prazni dve mesti sekcijskih 'predsednikov in osem mest svetnikov. Podoben je položaj tudi na tržaškem sodišču in na državnem tožilstvu, v Gorici, v Vidmu, v Tol-meču in v Pordenonu. Tudi pri ni'jih sodnih organih vlada preče i?nje pomanjkanje sodnikov. Za javnost so posebno zanimivi podatki, -ki zadevajo kazensko dejavnost sodišč. Dr. Scandellari je med drugim poudaril, da' so se naj. | težji prekrški kazenskega zakona, I ki vzbujajo največjo zaskrbljenost javnosti, obdržali v glavnem na isti ravni kot lani, ali pa so se celo znižali po številu. Razveseljivo je vsekakor dejstvo, da je število teh prekrškov pod državnim povprečjem. Na drugi strani pa je treba žal ugotoviti, da se je skupno število prekrškov povečalo v nrimer-javi z lanskim letom. Gre tu predvsem za prekrške proti javni u-pravi in proti javnemu gospodarstvu. Porasli so tudi prekrški, ki zadevajo cestni promet. Zato je generalni prokurator menil, da bi ne bilo primerno, da se spremeni določene kazenske v navadne civilne prekrške Posebno pozornost je dr. Scandellari posvetil vprašanju tatvin avtomobilov, ki so v stalnem porastu. Dogaja se, da številne tatvine ostanejo nekaznovane, ker je zelo težko izslediti krivce. Na drugi strani pa raste število prometnih nesreč zaradi vedno večjega števila avtomobilskih sredstev, posebno na tržaških cestah. Med drugim je generalni proicurator o-menil, da danes kroži v Trstu okoli 40.000 avtomobilov, in sicer povprečno eden na vsakih šest prebivalcev. Zal mnogi lastniki teh vozil niso zavarovani ter bi bilo zato potrebno, da parlament čimprej uzakoni obveznost zavarovanja za vse avtomobiliste. Kar se tiče tatvin avtomobilov, Je dr. -Scandellari menil, da so sodniki preveč popustljivi, kadar gre za kaznovanje kršiteljev. V glavnem pa gre za mladoletnike, ki pa se prav s krajo avtomobilov podajajo na stranpota, ki jih pozneje pripeljejo do ropov in podobnih prekrškov. Na drugi strani je govornik poudaril z zadovoljstvom, da se je znižalo število namernih telesnih poškodb, kar dokazuje državljansko zrelost tukajšnjega prebivalstva. Znižali so se tudi prekrški proti javni varnosti, javni nravnosti, proti družini, osebni časti in svobodi ter navadni in namerni stečaji. Posebej je treba še omeniti, da je kljub porastu cestnega prometa padlo število nenamernih umorov, medtem ko pa so porasle telesne poškodbe. S posebnim zadovoljstvom je generalni prokurator poudaril nadalje, da se je znižalo na tem ozemlju število samomorov. V nadaljevanju svojega govora je Scandellari omenil dva važna Državni pravdnik dr. Scandellari procesa iz lanskega leta. Predvsem gre za znano obravnavo proti šestnajstim osebam, ki so jih obtožili raznih prekrškov, ki so jih zagrešile v splošnih bolnišnicah. V tej zvezi je generalni prokurator posebno pohvalil sodnika dr. Boschina in javnega tožilca Visallija., Drugi proces pa je zadeval, kot je znano, krvavi dogodek do katerega je prišlo pred petimi leti v Mažerolah. Tudi o' tem procesu smo pred kratkim poročali. Prizivno porotno sodjšče je deloma spremenilo porotno razsodbo videmskega porotnega sodišča s tem, da je odmerilo glavnemu obtožencu Linu Cencigu 24 let zapora namesto dosmrtne ječe. V nadaljevanju svojega govora je dr. Scandellari obravnaval vprašanje sodne policije, kaznilnic ter civilnega sodstva. Med drugim je še omenil, da se veča število zakonskih ločitev, bodisi sporazumnih, ali pa po krivdi enega ali drugega zakonca ali pa obeh. Gre za socialni pojav, ki je splošen in ki izvira iz najrazličnejših socialnih pogojev. Posebno pozornost je na koncu generalni prokurator posvetil vprašanju sodišč za mladoletne. Na-tem področju so obravnave v porastu, posebno v zvezi s krajo avtomobilov. Mladoletno kriminalnost pogajajo najrazličnejše družbene prilike v posameznih sodnij-skih okrožjih. V glavnem pa gre za rastočo industrializacijo in v zvezi s tem z drugačnimi družinskimi pogoji v katerih živi mladina. Na koncu svojega govora je dr. Scandellari orisal na kratko spremembe v sestavu sodnega zbora v tržaškem okolišu, do katerih je prišlo lani, ter se je spomnil vseh pokojnikov članov sodnih zborov jgvnega tožilstva in odvetniškega zbora, ki so preminuli DELO DEŽELNE UPRAVE Sipi • ji '' V a Deželni odbor odobril sklepe ' s predpisi o najemanja uslužbencev Tretja deželna komisija sprejela zakonski odlok o ureditvi položaja bolničarjev v bolnišnicah Včeraj popoldne je bila seja deželnega odbora. Na njej je predsednik dr. Berzanti najprej poročal o seji ministrskega sveta, na katero so povabili tudi njega, ker so odobrili tri osnutke zakonskih odlokov o normah za uresničenje deželnega statuta. Odbor je zatem podrobno proučil norme teh treh ukrepov, zlasti pa norme o deželnih financah. Odborniki so izrazili zadovoljstvo z odobritvijo norm in so se zahvalili dr. Berzantiju za njegovo prizadevanje. Zatem je odbor proučil tudi druge norme, ki jih pripravlja paritetna komisija. Med sejo je odbor sprejel tudi nekaj značilnih sklepov, ki se nanašajo na kriterije in način začasnega zaposlovanja osebja deželne uprave na podlagi predpisov člena 3 deželnega zakona o ravnanju z uslužbenci deželnih uradov. Sklepi odbora poudarjajo, da so za sprejem v službo pri deželi potrebni splošni rekviziti in opravljeni študij, ki se zahteva za podobne Službe v državni upravi. Določili so tudi norme za natečaje in za sestavljanje prednost- nih lestvic prosilcev. Posebna komisija bo proučevala vse prošnje in dokumente, o sprejemu v službo pa bo odločal deželni odbor. Kandidate, ki jih bodo priznali za splošno sposobne za zaprošeno službo, bodo spraševali še ustno in pismeno, da ugotovijo, ali se spoznajo tudi na predmete, s katerimi bodo imeli o-pravka na zaprošenem službenem mestu. Z včerajšnjimi sklepi je hotel odbor natančno določiti predpise za sprejem novih uradnikov in funkcionarjev, tako da se bosta popolnoma spoštovala statut in deželni zakon ter tudi' nepristra-nost. Včeraj se je sestala tretja deželna komisija, ki je proučila zakonske osnutke o ureditvi položaja bolničarjev ter o podporah dijakom in visokošolcem. Podpredsednik komisije Urli je poro; čal o: treh zakonskih predlogih-,za bolničarje, ki so jih predložili deželni odbor' ter misovski in liberalni svetovalci. Odbornik za zdravstvo Nardini, ki se je tudi udeležil, seje. je dejal, ,da bi.se moral gakprtski odlyk. ti'#4'd po-j lani. .......Milim.....mimmiiiimiiiiiiKiiitimiiim....nimilllii....................■ ■»ftniimiiiiiiiiuniii.. RAZPRAVA V DEŽELNEM SVETU Glavni obrisi zakonskega osnutka o instrumentih in postopkih načrtovanja možnega bolniškega osebja v vsej deželi. Po diskusiji, v katero so posegli razni svetovalci, so se na predlog poročevalca Urlija sporazumeli, da bodo soglasno odobrili osnutek deželnega odbora s popravkom, ki ga je predlagal svetovalec Giacometti. Zakonski odlok je sestavljen iz enega samega člena, ki pravi, da bodo za bolničarske šole veljale prehodne norme zakona iz 28. oktobra 1954. Ta zakon pooblašča bolnišnice, univerze in druge javne ustanove, da lahko odpirajo šole za splošne bolničarje, ali pa štirimesečne tečaje za uslužbence, ki opravljajo vsaj tri leta službo bolničarjev. Ta zakonski odlok pa ni bil raztegnjen na tržaško področje, tako .da ni moglo dobiti osebje potrebne dinlome. Edina Sola te vrste v deželi je bila ustanovljena v videmski bolnišnici. V nje.i je prejelo diplomo 500 bolničarjev. • Bolničarski šoli v Trstu in Pordenonu pa nimata možnosti, da bi uvedli omenjene tečaje. Zato je v tržaški in goriški pokrajini' v službi v bolnišnicah mnogo »sltžbencev, ki \opravljajo bolni- čarsko službo, a nimajo za to predpisane diplome. Slovensko gledališče v Trstu | PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU J VEČER SLOVENSKE SODOBNE DRAMATIKE PRIMOŽ KOZAK IGOR TORKAR DIALOGI SASA VUGA ŠTUDENTSKA SOBA BERNARDEK Priredba in odrska postavitev: JOŽE BABIČ PONOVITVE: Danes, 16. januarja 1965 ob 20.30 v nedeljo, 17. januarja 1965 ob 16. uri (abonma I. popoldanski) v sredo, 20. januarja 1965 ob 20.30 v četrtek, 21. januarja 1965 ob 20.30 v nedeljo, 31. januarja 1965 ob 16. uri (abonma II. popoldanski) z Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred » pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. ♦»♦♦♦♦♦♦♦♦oooooooooo♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ooooooocci ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦oooooooooo»»»»»»«« Roditeljski sestanek v Dijaškem domu Med svečano otvoritvijo sodnega leta ti o zakonskem osnutku o instrumentih in postopkih za deželno načrtovanje. Ta osnutek je pripravil deželni odbor, nakar ga je nekoliko spremenjenega sprejela prva deželna komisija z večino glasov. O njem sta nato podala na zadnji seji deželnega sveta večinsko in manjšinsko poročilo svetovalec Mizzau (KD) oziroma svetovalec Bacicchi (KPI). Razlika med stališčem večine in komunisti je predvsem vtem,, da je za demokristjane in njihove zaveznike ta zakonski načrt le predhodna priprava na pravi načrt o deželnem načrtovanju, k| naj bi ga pripravili kasneje; medtem ko predlagajo -komunisti takoj 10-let-ni načrt za razvoj , deželnega gospodarstva, za kar naj bi bilo potrebnih v tem razdobju 400 milijard. Kot smo že pisali se je svetovalec Bacicchi pri obrazložitvi svojega poročila pritožil nad tem, iii’.uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iuuiiiiiiiiHiii SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ Prihodnjo nedeljo v Trstu sestanek SKGZ in It. unije Na sestanku bosta poročala predsednika B. Race in prof. A. Borme Poročilo tajnika Samse o delovanju zveze v zadnjih treh mesecih V četrtek se je sestal izvršni od-, skega sporazuma. Z obžalovanjem bor Slovenske kulturno-gospodar-1 je bilo ugotovljeno, da ni bilo -- ----- —J mogoče doseči enotnosti vseh slo- venskih kulturnih organizacij in da predstavniki katoliških prosvetnih društev v odboru ne sodelujejo. Poročilo je nato obravnavalo otvoritev Kulturnega doma in razna vprašanja, ki so povezana z upravljanjem doma. Zlasti je razveseljiva ugotovitev, da so bile vse predstave v Kulturnem domu zelo dobro obiskane, kar priča o velikem zanimanju slovenske javnosti in kar tudi dokazuje, kako veliko vrzel v našem življenju je ta dom zapolnil. V tej zvezi je bilo podčrtano, da je treba razširiti dejavnosti v domu tudi izven okvira Slovenskega gledališča z glasbenimi in zlasti z ljudsko-prosvetnimi predstavami. Poročilo se je nato nanašalo na politični položaj na tržaškem področju zlasti v zvezi z izidi jesenskih upravnih volitev in s pogajanji za sestavo občinskih odborov v okoliških občinah in pokrajinskega tržaškega odbora. Končno je poročilo obsegalo še nekatere druge dejavnosti zveze. O goriških vprašanjih je poročal član predsedstva dr. Peter Sancin, ki je predvsem orisal u-činkovite napore, da se prepreči razlaščanje zemlje kmetovalcev-Standreža. V tej zvezi so bili narejeni širši napori v sodelovanju z različnimi strankami in ob strokovni pomoči Kmečke zveze, ki so privedli do tega, da je 151 kmetovalcev iz Standreža in torej praktično skoro vsi prizadeti, vložilo pritožbo proti razlastivi. Sedaj mora o teh pritožbah razpravljati goriški občinski svet. O delovanju kulturne komisije je poročal načelnik Edvin Švab, ki je navedel vrsto pobud za uspešno kulturno sodelovanje koprskim okrajem. Odv. Angel Kukanja pa je poročal o delu gospodarske komisije. Po poročilih se je vnela živahna diskusija, v katero so posegli številni člani izvršnega odbora, ki so iznesli vrsto pripomb in kritičnih ugotovitev, v zvezi z obravnavanimi vprašanji in ki so nato odobrili delovanje zveze v zadnjem razdobju. Končno je izvršni odbor sprejel ostavko dosedanjega načelnika komisije za šolska vprašanja Draga Pahorja in se mu zahvalil za pomembne napo re, ki jih je vložil v korist slovenske šole. Za načelnika šolske komisije je odbor soglasno imenoval Petra Sancina, tajnik Bogo Samsa pa je prevzel tudi načelstvo komisije za vprašanja Slovenske Benečije, Med drugim predvideva zakonski načrt ustanovitev deželnega centra za načrtovanje in posvetovalni odbor, ki bo občasno pritegoval k sodelovanju tudi razne organizacije in strokovnjake Deželni svet je začel razpravlja- da daje zakonski načrt prevelika i i ..ii_ :--4.... nnnVtlorfiln rlnvol natvui- nrl nnril ITI I •ru ske zveze, na katerem je predsednik zveze Boris Race poročal o napovedanem sestanku izvršnega odbora z Unijo Italijanov za Istro in Reko. Skupni sestanek bo v nedeljo 24. decembra ob 10.50 v Trstu na sedežu SKGZ v Ul. Geppa 9 in nanj bodo povabljeni tudi lokalni predstavniki javnega življenja. Na sestanku bosta poročala predsednik Unije prof. Borme in predsednik SKGZ Race o položaju Italijanov, ki žive v Jugoslaviji odnosno o položaju Slovencev, ki živimo v Italiji. V obeh poročilih bodo začrtana načela glede manjšinskega vprašanja ter kritično pregledano stanje in navedeni razni predlogi, da se položaj manjšin izboljša. V nedeljo, verjetno popoldne, se bo zasedanje nadaljevalo z diskusijo in z razpravo o skupni izjavi. Na seji izvršnega odbora je u-vodoma poročal tajnik zveze Bogo Samsa o delovanju SKGZ v razdobju od zadnjega izvršnega odbora, ki se je sestal v začetku oktobra. Gre za pomembno in razgibano razdobje, saj je bil v tem času odprt osrednji Kulturni dom v Ul. Petronio. . Poročilo je podrobneje orisalo pogajanja za sestavo začasnega odbora za upravljanje osrednjega kulturnega doma in drugih domov, ki so vrnjeni Slovencem v okviru London- pooblastila deželnemu odboru in predsedniku, tako da ne bi imel deželni svet skoraj nič besede pri raznih izbirah pri sestavljanju pravega načrta. Sicer pa je šam poročevalec večine Mizzau poudaril, da tokrat ne gre . za zakon o deželnem gospodarskem načrtu marveč je ta zakon le prvi pogoj za zakon o načrtu oziroma o politiki načrtovanja dežel saj ustanavlja potrebne organe.. Besedilo zakonskega načrta je precej dolgo, zato ga objavljamo v kratkem izvlečku. Prvi člert določa, da spadajo naloge gospodarskega, socialnega in urbanističnega Jia9.rtQv;gnja v. .deže- le, Način Uskladitve z vsedržavnim načrtovanjeih določa ’ člen 2, kj prepušča deželnemu odboru nalogo določiti smernice za pripravo splošnega organskega načrta, ter formulirati predloge .državi v vidu tega, kar določa člen 50 statuta. Tretji člen določa, da bosta predsednik deželnega odbora _,ali odbornik kot njegov ■ pooblaščenec imela nalogo uresničiti omenjene smernice, oziroma, da jih ostvarita v konkretnih upravnih aktih. Člen 4 pooblašča predseduj ka ali njegovega namestnika, da naprosita izvedence za občasne nasvete, da se dopolnijo sklepi stalnih izvedencev, ki jih predvideva člen 5, s katerim se ustanavlja deželni center za načrtovanje, ki bo v službi dežele. Člena 6 določa, da se lahko predsednik ali pooblaščeni odbornik poslužuje tudi raznih ustanov ali zavodov, ki so specializirani v načrtovanju. Za dosego čimboljših rezultatov politike načrtovanja se poudarja da se izkoristijo čim širše izkušnje. S členi 7 in 8 se ustanavlja posvetovalni odbor s stalnimi člani, kj jih imenuje predsednik in odbor na priporočilo pristojnih organizacij. Med te organizacije spadajo tudi sindikalne, ki delujejo na vsem deželnem področju. S tem se priznava važna funkcija sindikatov. Na isto raven se postavljajo tudi organizacije delpdajalčeV in gospodarstvenikov sploh. Člen 9 določa, da bo predsednik posvetovalnega odbora lahko povabil na sestanek strokovnjakov izvedence za posamezne zadeve, ki bodo v diskusiji. S tem členom so hoteli odpomoči pomanjkljivosti, ker so ostale nekatere kategorije izključene iz posvetovalnega odbora, češ da je že zelo širok. Med te’ izključene organizacije spada tudi Slovensko gospodarsko združenje, ki ne deluje na področju vse dežele in ga zato niso sprejeli kot stalnega člana odbora. Lahko pa ga bodo pritegnili k diskusiji, ko bodo obravnavali kako zadevo z njegovega področja. Člen 11 določa, da bodo po izrečenem mnenju posvetovalnega odbora in sklepu deželnega odbora predlbžili splošni organski načrt gospodarskega razvoja ali spremembe k njemu v pretres in odobritev deželnemu svetu. Seveda pa se iz tega vidi, da bo ifriel deželni svet samo nalogo, da bo dal le «zadnji žegn». Pri tem bo torej postopek naslednji: splošne smernice bo dal deželni odbor; znanstveno bodo izdelali načrt center, za načrtovanje, posvetovalni odbor in deželni odbor; načrt pa bo odobril deželni svet. V teoriji bo imel torej svet zjadnjo besedo, toda v praksi mu bodo servirali že popolnoma skuhano juho. 10. člen vsebuje predpise o organizaciji uradov za načrtovanje, člen 12 in 13 pa govorita o finansiranju organov, o izdatkih za pripravo načrta kakor tudi o nekaterih določilih o postopkih pri uresničevanju načrtovalne politike. Danes splavitev v ladjedelnici Sv, Marka Danes ob 11. uri bodo v ladjedelnici Sv. Marka splavili 23.725-tonsko tovorno ladjo za prevoz razsutega tovora, ki nosi '.'.'kočo številko «1889». Ladja je prva od štirih, ki jih j« naročila državna finančna družba Fincantieri na lasten riziko. Ladja je dolga 190,46 m, široka 22,8 m in visoka 14 m. Na njej je 7 skladišč, katerih skupna prostornina meri 30.400 kubičnih metrov. Opremljena je s pogonskim strojem vrste Burmei-ster et Wain ter bo pri polovični obtežitvi lahko plula s hitrostjo 17,25 vozla na uro. V KULTURNEM DOMU Po sodbi kritike: odlična predstava SG V Kulturnem domu se nadaljujejo predstave treh enodejank v okvi-ru «Večera sodobne slovenske dramatike«. Odrska postavitev in izvedba treh del na programu, kakor tudi njih odkrita in pogumna vsebina, so naleteli na splošno priznanje strokovne kritike, ki eno-dušno zatrjuje, da predstavlja ta večer sodobne slovenske dramatike enega izmed viškov vseh dosedanjih uprizoritev Slovenskega gledališča. Zaslugo za to pripisujejo režiji, v prvi vrsti pa odlični igri vseh nastopajočih, ki je bila deležna pohvale tudi nekaterih italijanskih kritikov, ki so si v teh dneh ogledali predstavo. Opozarjamo ljubitelje nagega gle. (tališča in slpvenske gledališke u-metnosti, naj ne zamudijo te res odlične predstave, ki je na programu tudi danes in jutri popoldne, nato pa še nekajkrat v prihodnjem tednu. Spoznali bodo, kako se je slovenska dramatska ustvarjalnost z vso zavzetostjo lotila nekatere pojave, da bi tudi tako prispevala svoj koristen delež k družbenemu razvoju. S svojim obiskom pa bodo dali tudi priznanje našim gledališkim umetnikom za njihov trud in njihove odrske stvaritve. Nesreča delavca v ladjedelnici V ladjedelnici Sv. Marka se je včeraj popoldne ponesrečil 50-let-ni mehanik Angelo Vai. iz Ul. Pisani 29, ki je u,služben pri pod je-tju Pezizera iz Milana. Ko je iz* vrševal svoje delo na novi ladji • Raffaello*, se je nerodno spotaknil ob cev na tleh in padel tako .nerodno, da je z glavo udaril v železno setno. Ponesrečenega Vai a so z avtom ladjedelnice prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v dveh tednih. Vai se je pri padcu hudo pobil po glavi ter se ranil po desnem sencu. S prsti med peresa vzmeti Žrtev nesreče jv postal včeraj pppoldne 30-lenti avstrijski šofer Friedrich Bohm iz Beljaka, ki je s cisterno K 165-287 podjetja «Meis. snitzer» privozil k Sv. Soboti pred čistilnico BP. Ker je moral popraviti vzmet pri cisterni, ki se je bila prelomila, je težko vozilo dvignil s pripravnim škripcem. Nenadoma pa je . škripec popustil in Bohmu So peresa vzmeti stisnile prste desnice. Ponesrečenega šoferja so ž rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so pridržali na ortopedskem, oddelku. Zdraviti se bo moral 25 dni. Lambretist ga jjf podrl Na Narodni ulici na Opčinah, blizu stavbe št. 69,/a, se je sinoči dogodila prometna nesreča, katere žrtev je postal 78-letni špediter Orlando Brisinello z Opčin, Narodna ulica 69. Ko je Brisinello prečkal ulico, ga je z lambreto TS 2C886 podrl 21-letni Karel Stojkovič s Fernetičev 17, ki je vozil proti domu. Ponesrečencu , so nekateri mimoidoči priskočili na pomoč i n poklicali rešilni avto RK. Brisinella so prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek bolmšpice. Zdraviti se bo moral štiri' mesece zaradi dvojnega zloma' fl-sne nogo V nedeljo, 17. t. m. ob 15. uri bo drugi roditeljski sestanek za star-omisija je zatem razpravljala ge 'rednih m zunanjih gojencev, onskem osnutku za podpore prosimo vse roditelje, da se sestanka gotovo in s točnostjo udeležijo. Uprava Slovenskega .i: ■ ..xi_.... .1'1'i-cl in visokošolcem ter skle-a odloži razpravo o tem pretKTfetu. » Po vrsti intervjujev deželnih odbornikov je predsednik prve stalne deželne komisije Stopper omenil pomen in naloge petih stalnih deželnih komisij, ki so jih ustanovili po zgledu parlamentarnih komisij, ter podrobneje orisal delo prve komisije. dijaškega doma Trst Včeraj-danes Sestanek vodstva federacije PSDI Predvčerajšnjim zvečer se je sestalo vodstvo federacije PSDI. Tajnik Oberdan Pierandnei je poročal o poteku in o rezultatih dosedanjih pogajanj s KD, PSI in SS za sestavo pokrajinskega odbora in odborov v podeželskih občinah. Socialdemokratsko vodstvo je nato odobrilo dosedanje delo tajništva in je vzelo v vednost dokumente, ki so jih izdelali predstavniki štirih političnih strank na dosedanjih pogajanjih za sestavo pokrajinskega odbora in odbora devinsko-nabrežinske občine, priznavajoči da> predstavljajo sprejemljivo osnovo za nadaljevanje pogajanj i>n pridržujoč si, da jih formalno in dokončno potrdi v trenutku in v -okviru globalne rešitve vprašanja sestave vseh odborov, o katerih še razpravlja in ki jo mo.rgjo, po trdnem prepričanju socialdemokratskega vodstva, označevati jasna doslednost in zvestoba načelom politike levega centra. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 15 januarja 1965 se je v TrsLu rodilo 13'otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 85-1 etn a Giovanna Tro-ier vd. Cudvot, 64-letn) Mario Selo-vin, 63-letni Pietro Ciambra, 54-letr>i Slavko Škodile r, 68-leitmi Giuseppe Szanto, 81-1 etna Lucia Pregara por. Zanevra. 70-letna Pie rima Antoni vd. Antoni, 8IUet.nl Alpinolo Negroni, 3 mesece star Mauro Barba, 77-letni Antonio Valil. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (11. jan. — 17. jan.) Biasoletto, Ul. Roma 16, Al Gale-no, Ul. S Cilino 36. AUa Madon-na del Mare. Largo Piave 2, Sant’An-na, Sv. Ana 10. Davanzo, Ul. Ber-nim 4, Godina, A11TGEA, Ul. Gin-nastica 6, Al Lloyd, Ul. Orologio 6, Spozna, Ul. Montorsino 9. o . Služita lekarn. od 13. do 16. ure '' Biasoletto: Ul. Roma 16. Al Gale-no. Ul. S. Cilino 36,' AUa Madon-na del Mare, Largo Piave 2, Sant’An. na'" 10. 1 NOČNA SLUŽBA LEKARN (11. jan. — ,17. jan.) Davanzo, Ul. Bernini 4. Godina, A11TGEA, Ul. Ginnastica 6, Al Lloyd, Ul. Orologio 6, Sponza, Ul, Montorsino 9 VERDI V nedeljo ob 17.30 bo v gledališču Verdi drugi simfonični koncert po znižanih cenah. Prodaja vstopnic se nadaljuje. — Orkester gledališča Verdi pod vodstvom dirigenta Nina Bo-novolontd bo v sodelovanju z violinistom Alfonsom Mosestijem izvajal naslednji program: Čajkovski — «L’oiseau bleu», suita iz <(Trnuljčice» reviziji Stravinskega; Strawinsky Koncert za violino in orkester (obe1 skladbi sta novi za Trst); Men-delsohn — Četrta simfonija - Italijanska. TEATRO STABILE Danes, 16. jan., ob 21. uri in v nedeljo ob 17. uri zadnji ponovitvi Shakespearejeve komedije «Kakor hočete« po globoko znižanih cenah. .Cene; parter 600 lir, za dijake in študente 300 lir. balkon 200 lir. lillimikllliiiiiiitiliiiuillllililiilliliilliiimilliiimimimulimiiiiiitMllHllilllliniiilHHMiinllllimiiilin nun NAPETOST NA SINDIKALNEM PODROČJU V ponedeljek stavka kovinarjev proti ukinitvi ladjedelnice Sv. Roka Podjetje Crane-Orion je napovedalo 112 novih odpustov Protestna zapora trgovin v Miljah zaradi niče Sv. Roka likvidacije ladjedel- V ponedeljek bo enotna stavka I jeli, s prognozo okrevanja v 10 vseh kovinarjev’ v podjetjih IRI l dneh, 18-letnega elektromehanika j_ — —i—- ------------------Claudia Raggija s Trga Sv. Anto- na 6, ki je malo prej postal žrtev in. v zasebnih podjetjih v protest proti ukinitvi ladjedelnice Sv. Koka v Miljah. Delavci bodo zapustili delo ob 14. uri in odšli na zborovanje na Trg sv. Antona, kjer jim bodo govorili voditelji obeh sindikalnih organizacij. Včeraj sta prejeli sindikalni organizaciji sporočilo, da bo podjetje Crane-Orion odpustilo nadaljnjih 112 delavcev, pri čemer bo ostalo nad 100 delavcev še nadalje suspendiranih z. dela, tako da bodo prejemali samo del plače iz dor polnilne blagajne. Ravnateljstvo opravičuje odpuste s tem, da niso krajevne oblasti izpolnile obljub, ker jim ni uspelo s svojim posredovanjem izboljšati finančnega položaja podjetja, to je doseči od bank, da bi mu podaljšale kredite, ter od podjetij ]RI, da bi mu plačala dolg za dobavljene izdelke. Zaradi tega pravi podjetje, da je prisiljeno skrčiti svoje osebje. Sindikalna organizacija FIOM je takoj izrekla svoje nasprotovanje odpustom, saj ni izključeno, da so prvi korak k likvidaciji podjetja. Tajništvo FIOM se je tudi takoj obrnilo na deželnega cd-.bornika za delo Giusta in na odbornika za delo tržaške občine Fanlasio, ki sta že svoj čas posredovala za sklenitev zadnjega sporazuma. Kolesar v avto Na nevrokirurški oddelek bol nišmce so včeraj r 'poldne st prometne nesreče na Drevoredu D’Annunzio. Raggio se.je na kolesu peljal navzdol po drevoredu, ko pa je dospel v bližino Ul. Coh-ti, je treščil v fiat 500,/c UD, ki ga je nasproti privozil 33-letni A-driano Chitarra iz San Tommasa di Maino v Videmski pokrajini, Ul. San Giorgio 156. Chitarra je nekaj trenutkov prej zavozil od bencinske črpalke na levi strani ceste in hotel zapeljati na desno, ker je bil namenjen na Seneni trg. Zaradi trčenja se je Raggio prevrnil s kolesa ter se ranil nad desnim očesom, po nosu in je . krvavel iz nosa. Ponesrečenemu kolesarju je priskočil na pomoč sam Chitarrna ter ga ,.s svojim avtom odpeljal v bolnišnico. KINO SKEDENJ predvaja danes, 16. t. m. ob 16. uri zabavni avanturistični barvni film: «T0M J0NES» Igrajo: ALBERT FINNEY tn DIANA CILANTO Planinsko predavanje SPDT priredi 22. t. m. v gledališki dvorani Kulturnega doma zelo zanimivo planinsko predavanje ((Jugoslovanska ekspedicija v bolivijskih Andah 1964». Predaval bo sam vodja ekspedicije Tržačan Sandi Blazina, ki bo prikazal nad 200 barvnih diapozitivov. Vljudno vabljeni. Vstop prost. Gledališča Kino Nazionale 16.00 «Amorl pericolosi« Jean Sorel, Ornella Vanoni. Prepovedano mladini pod 18. letom. Arcobaleno 16.00 «Spionaggio a Wa-shington«, Metrocolor; R. Vaughn, Luciana Paluzzi. Excelsior 15.00 ((Baciamt stupido« Kim Novak, Dean Martin. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 15.30 ((Angelica«. Technicolor. Michele Mercler. Grattacielo 16. .00 «11 mondo senza sole« Techplcoior. Alabarda 16.00 «00 2 agenti segre-tissimi«, Franco Franchi, Clccio In-grassia Fiiodrammatico 16.00 «Delitto allo specchio (sexy pairty)». Antonella Lualdi. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.00, 18.30, 21.30 «Beichet e 11 suo Re». Cristallo 16.30 ((Crtsanteml per un de litto«., Alain Delon, Jane Fonda Prepovedano mladini pod 14. letom Zadnji dan. Capitol 15.30 «Attacco in Norman dia». Frank Sinatra, Tony Curtis Nathalie VVood. Garibaldi 16.00 «Lo Zar delPAlaska« Technicolor. Richard Burton. Impero 16.30, 19.C0, 21.45 «Vita coniu gale». Prepovedano mladini pod 14 letom. Vittorio Veneto 15.30 «Capitan New man«. Technicolor. Gregocy Pečk Tony Curtiis, Angie Dickinson. Moderno 16.30 Pino Pattl, Tina Lot ti in Minimo Giusti v reviji «Bam bole e Balonu«. Na platnu «Anna» Silvana Mangano. Raf V ali on e. Astra 16.30 «11 grande Safari«. Astoria 16.30 «La donna degli altrl e sempre piu bella«. Abb?-'n 1630 aDavtagnan contro i tre Mcschettieri«. Technicolor. Fer-nr.udo Lamas, Gloria Millano Ideale 15.00 «11 gigante«. Technicolor. Elizabeth Taylcr, James Dean. Skedenj 16.00 «Tom Jones«. Technicolor. Liane Cilento, Albert Finney. ŠIRITE PRIMORSKI DNEVNIK BREZPLAČNO V PRAGO IN NA DUNAJ «Primorski dnevnik« bo Izžrebal med svojimi zvestimi naročniki, ki bodo poravnali celoletno naročnino za leto 1965 najkasneje do 1. februarja ’65, enega, ki se bo brezplačno udeležil našega prihodnjega izleta v Prago in na Dunaj. Izžrebani naročnik bo tako imel plačan prevoz, prenočišče, prehrano in ogled zanimivosti z vodiči. Le stroške za potni list in vizum bo prevzel sam. Poleg tega prejme vsak naročnik, ki bo plačal celoletno naročnino za I. 1965, v dar še lepo slovensko knjigo. Pohitite z vplačili. Mi vam pa želimo, da bi se vam sreča nasmehnila. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA Bogat načrt arheoloških izkopavanj arheologov puljskega mestnega muzeja Industrijska proizvodnja na Primorskem je bila lani za 28,4 odst. večja kot leta 1963 ali za 10 odst. večja kot je predvideval družbeni plan Arheologi puljskega muzeja so ■ lovici septembra letos v Jugosla- godila še ena. prometna nesreča tudi za letos pripravili bogat načrt viji. Slovesna otvoritev bo v Po-Arheoloških izkonavani in raziskn- stoinski inmi Tiflcprianfn cnplpnln. arheoloških izkopavanj in razisko- stojnski jami, zasedanja speleolo-vanj na področju Hrvatske Istre. J gov pa bodo v Ljubljani. Za zase- Tako bodo v šandalju pri Pulju nadaljevali že začeta dela pri jamah s paleolitskimi in neolitskimi ostanki, v načrtu pa imajo tudi raziskovanja grobišč nad Limskim kanalom in v bližini Rovinja. Velikega pomena bo tudi delo potapljaške ekipe, ki bo izdelovala topografijo morskega dna od Barbari-ge do Ližnjana. Pri tem delu bodo pomagali tudi potapljači iz Prage. Od drugih načrtov naj omenimo še odkopavanje naselja Sipar ter odkopavanje grobišč v bližini Buj, za katere sodijo, da so iz sedmega stoletja. Arheologi puljskega muzeja sodijo med najaktivnejše v Jugoslaviji. Lani so dosegli vrsto uspehov pri odkrivanju kulturnega in zgodovinskega bogastra Istre. Med najpomembnejše akcije vsekakor sodijo raziskovalna dela okrog starih potopljenih objektov. Tako so odkrili ostanke stare galeje v bližini Savudrije. Gre za najdbo velike muzejske vrednosti, saj je že prerasla jugoslovanski okvir, tako da so se domačim ekipam pridružili tudi potapljači Češkoslovaške, Švice, Avstrije in Zahodne Nemčije. Pomembna so bila odkritja tudi pri raziskovanju naselja Sipar. To naselje leži na polotoku enakega imena med Umagom in Savudrijo. Arheologi so odkrili ostanke starega zidu in številne keramične predme-teš Ko bodo dela končana, bodo Sipar preuredili v privlačno turistično točko. Od drugih pomembnih odkritij naj omenimo še naid-bo fresk v cerkvi sv. Sofiie v trd-niavi Dvograd. Gre za freske iz devetega ali desetega stoletja. * * * Koprsko radijsko poslopje je obiskal dekan novinarske fakultete na varšavski univerzi prof. dr. MieczvslaW Kafel. Ogledal si je radi iško poslopje ter se zanimal za metode dela koprskih novinarjev in za sistem izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja strokovnih kadrov. O koprski radijski postaji se le zelo pohvalno izrazil, prav teko pa je doial. da so ga imnre-s'onfrnH nspehi Jugoslavije na nai-mzbčnejšlh področilh. Poljski gost. s° bo mudil v Jugoslaviji še nekfli dM in bo med drugim obiskal tudi roVntere novinarske ustanove in institute v Ljubljani in v Beogradu. Poljski gost si je na Primorskem ogledal tudi razstavo italiianske knjige v Novi Gorici in Postojnsko jamo. * * * V Kopru Je bila letna skupščina Ljudske tehnike za koprski okraj. Zborovalci so ugotovili, da je ta organizacija dosegla lani in predlanskim velike uspehe. Na številnih šolah in po terenu so ustanovili krožke mladih tehnikov, v katerih dobivajo najmlaiši osnovno znanje iz. tehničnih ved. Zlasti veliko., zanimanje je med mladino za vodno in letalsko modelarstvo, za foto-amaterstvo, za radiotelegrafijo in še za nekatere dejavnosti. Na številnih javnih nastopih so mladi prikazali tudi najsodobnejše dosežke tehnike, saj so bili posamezni letalski in vodni modeli radiodiri-girani. Ljudska tehnika pa je dosegla vrsto uspehov tudi pri raznih atraktivnih prireditvah, kot so motorne dirke v Portorožu, tekmovanja go-cart vozil in letalski aero raillvji v Bovcu in Portorožu. Zaradi uspelih padalskih prireditev nameravata Bovec in Portorož kandidirati za organizacijo svetovnega padalskega prvenstva. Med nerešene probleme te organizacije pa sodi vsekakor pomanjkanje kadra za šolsko tehnično vzgojo in za nakup večjega števila najsodobnejših rekvizitov za tehnični pouk. * * * V raznih mestih Slovenske in Hrvatske Istre bo letos gostovalo več svetovno znanih ansamblov. Med drugim so pogajanja uspešno zakltučena s praško Opero, z gruzinskim narodnim ansamblom in z romunskim ansamblom Rapsodija * * * Primorska je tudi lani dosegla velik industrijski napredek. Industrijska proizvodnja je bila za 28,4 odstotka večja kot leta 1963, kar je za okrog 10 odstotkov več, kot je predvideval družbeni plan. Uspehe je treba pripisati predvsem smotrnejšemu izkoriščanju zmogljivosti in tudi spodbudnejšim nagrajevanjem delavcev, saj so se osebni dohodki povečali v povprečju za okrog 30 odstotkov. * * * Postojnski jamarji so se že začeli pripravljati na pomembni dogodek —• na IV. mednarodni spe-leološki kongres, ki bo v prvi po- denje se je že prijavilo nad 500 speleologv z vsega sveta. Udeleženci se bodo udeležili tudi velike ekskurzije po vsem jugoslovanskem Krasu od Ljubljane do Dubrovnika. Z drobci stekla se je ranil En teden se bo moral zdraviti 31-letni delovodja Ireneo Bossi iz Mačkovelj štev. 12, ki se je včeraj ponoči ponesrečil v tovarni «Ve-trobel«, kjer je uslužben. S pomočjo delovnega tovariša je prenašal veliko steklo, ki se je nenadoma razbilo. Drobci stekla so ga ranili po levi meči. Bossi ju so v bolnišnici nudili prvo pomoč. Z avtom podrl pešca V Ul. Settefontane blizu stavbe štev. 2, se je včeraj zjutraj do- na zebrastem prehodu. Žrtev nesreče je postal 71-letni upokojenec Vito Dal6 iz Ul. Matteotti 4, ki se je pri padcu pobil po levem stegnu. Ko je bil že sredi cestišča, ga je s fiatom 1100 TS 47683 podrl 35-letni Lorenzo Piazzi z Drevoreda D’Annunzio 79. Piazzi je ponesrečenemu Daloju priskočil na pomoč ter ga s svojim avtom odpeljal v bolnišnico. Upokojenca so pridržali na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti 8 dni. Izrito drevo padlo na avtomobila Prvi sunki burje, prvi ranjenci in seveda prva škoda. Sunki burje so včeraj okrog poldne izruli drevo v Ui. Battisti, ki je padlo na dva parkirana avtomobila en fiat 1500 in fiat 1100. ter ju poškodovalo. Avtomobila sta bila parkirana v bližini časopisnega kioska nekaj metrov od pasaže «Fenice». iiiiiiiiMiiiifiitiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil|l|iiiiilliiii(iiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiil|iiiiiiHiiiniiaiiatiiiiii ZADEVNI NAČRT PRED PRISTOJNIM DEŽELNIM ODBOROM Delnice na prinositelja uvedene tudi na področju naše dežele? Take delnice so uvedene že v vseh ostalih deželah s posebnim statutom, razen v Dolini Aoste Te dni se je v Trstu sestal deželni odbor za industrijska, trgovinska in obrtniška vprašanja, da bj razpravljal o načrtu, ki predvideva uvedbo delnic rta prinositelja v deželi s posebnim statutom Furlanija-Julijska krajina. Predsednik odbora T. Metus je najprej v glavnih potezah orisai današnji položaj in stališče zakonodaje v zvezi z izdajanjem vrednostnih papirjev in še posebej delnic na prinositelja v Italiji. Kakor znano, so na italijanskem državnem ozemlju delnice na ori-nositelja prepovedane,*) in sicer v prvi vrsti zaradi tega, ker je nad imetniki takih delnic razmeroma težko izvajati fiskalno odnosno davčno kontrolo. Dežele s posebnim statutom pa lahko na svojih teritorialnih območjih dovolijo izdajanje vrednostnih papirjev na prinositelja, kakor se to istega leta. Dekret je bil spremenjen v zakon št. 26 z dne 9. februarja 1942. uiedniitviti Dragi Primorski dnevnik! Pred dnevi sem z velikim zanimanjem prebral v tedniku »Gospodarstvo« podlistek, v katerem je govora o pomanjkanju slovenskih napisov na trgovinah in javnih lokalih v neki vasi pri Trstu. Ne vem, za katero vas gre, vem pa, da v naši vasi nobena trgovina ali javni lokal nima slovenskega ali dvojezičnega napisa. Pod pretvezo velikih davkov na napise, ki so odmerjeni po številu črk, so lastniki javnih obratov v naši vasi odstranili dvojezične na- dogaja drugod po svetu. Praksa je j piše ali enostavno samo slovenske namreč pokazala, da so ti papirji, ki lahko krožijo iz roke v roke, ne da bi fiskalne oblasti iahko sledile njihovemu gibanju, zelo gibčni in imajo neprimerno širši krog zainteresiranih kupcev. Zato je o-periranje z njimi sila praktično in lahko odločilno pomaga delniškim družbam, ki imajo zdravo podlago ter uživajo zaupanje finančnih krogov, da pridejo v najkrajšem času do zaželenih denarnih sredstev. Prav zaradi teh razlogov je u-prava dežele s posebnim statutom Sicilije uvedla že leta 1948 prosto uporabo delnic na prinositelja, in Sicer za delniške družbe, ki so se konstituirale po uvedbi ustreznega zakona. Državni pravosodni organi so nastopili proti temu zakonu, vendar je sicilijanska dežela vztrajala pri svojem sklepu ter dobila zadevno pravdo. Na Sardiniji, ki je kakor znano prav tako kakor Sicilija ena izmed petih dežel s posebnim statutom v Italiji, je bil podoben zakon sprejet leta 1957. V deželi Trident-Gornje Poadižje so sprejeli zakon o delnicah na prinositelja leta 1959. Končno se je odločila za ta korak tudi dežela Doline Aosta, vendar je bilu-strezni zakon razveljavljen, češ da ni v skladu z duhom italijanske ustave. Kljub izčrpnemu govoru predsednika Metusa je deželni odbor za industrijska, trgovinska in obrtniška vprašanja skleni], da se bo o tem vprašanju temeljiteje pozanimal, in je zato odložil morebitni sklep o uvedbi delnic na prinositelja tudi v deželi Furlanija-Julijska krajina na poznejše srečanje. Med tem časom pa bo odbor sestavil posebno komisijo, ki jo bodo sestavljali številni bančni in finančni strokovnjaki, da pripravi temeljito študijo o tem vprašanju. Studijo bo potem odbor s svojimi pripombami predložil v proučitev višjim deželnim oblastem. *. - medtem ko na novih obratih sploh ni napisov. To je res žalostno za Sv. Križ. Čemu pa potem zahtevamo dvojezičnost, če so v naši sredini ljudje, ki je ne izvajajo. Izgovor o prevelikih stroških je neutemeljen, saj je n.pr. Prosek, ki prav tako spada pod tržaško občino, v tem pogledu bolj dosleden. Dvojezične napise so zamenjali reklamni napisi prodajanega blaga, ki so seveda italijanski. V protiutež pa bi naši trgovci in gostilničarji prav lahko postavili ime obrata samo v slovenščini. Tako bi zadovoljili večino svojih odjemalcev, prebivalci italijanskega rodu pa se temu prav gotovo ne bi protivili, saj ne bi bilo vzroka. Sicer pa je tudi njim znan pregovor, ki pravi, da kdor se sam ne spoštuje, ga tudi drugi ne spoštujejo. Križani upamo in želimo, da bodo lastniki prizadetih obratov to upoštevali in če se čutijo res Križani, bodo tudi napravili, kar je njihova dolžnost. S spoštovanjem I. S. Kdor ni prijatelj odporništva ne zna upoštevati njegovih žrtev Pripadnike partizanskih organizacij je globoko vznemirila tendenciozno prikazana vest, ki jo je objavil «11 P iccolo. na goriški strani, da so v teku pogovori o izgradnji spomenika padlim jugoslovanskim vojakom v drugi svetovni vojni, ki so pokopani v naših krajih. V zvezi s temi govoricami so liberalni svetovalci poslali interpelacijo goriškemu županu dr. Gallarottiju, v kateri ga sprašujejo Za resničnost teh govoric. Časnikar je vest objavil pod velikim naslovom na uvodnem mestu ter jo prikazal v takšni luči, da bi spravila v nezadovoljstvo občutljivejši italijanski element, predvsem pa nasprotnike odporniškega gibanja in njepouih idealov, ki imajo zaradi nedoslednega stališča vodilne stranke do tega vprašanja na Goriškem, zlasti pa v Gorici sami, še dokdj trdne pozicije. Da bi bila stvar jasna in da se preprečijo cenene špekulacije, hočemo na tem mestu osvetliti celotno vprašanje. Na prizadevanje vseh partizanski h organizacij kakor tudi levičarskih strank je občinska uprava osvojila predlog, da na glavnem pokopališču ob Mirenski cesti zgradi kostnico, v kateri bi zbrali vse ' posmrtne ostanke padlih partizanov iz naših krajev. Partizanske organizacije so dolga leta zahtevale dostojno ureditev partizanskih grobov, vendar je šele sedanja uprava pokazala primerno razumevanje. Občinski sve. tovalec Fantini, ki je predstavnik AP1, nam je s tem v zvezi dejal, da bodo na podlagi občinskega zagotovila Zgradili partizansko kostnico še v tem letu. Lansko leto pa so na podlagi mednarodnega dogovora prišli v Gorico predstavniki jugoslovanskega odbora Za počastitev padlih vojakov jugoslovanskega državljanstva, ki so si ogledali pariško glavno pokopališče, pokopališče umrlih internirancev v Gonarsu in druga pokopališča v naših krajih, kjer so pokopani padli jugoslovanski vojaki. Dele gadja je obiskala tudi goričke ga župana, kateremu je v razgo voru prikazala možnost postavitve spomenika vsem, ki so padli kot talci ali borci. Ta pobuda je nekaj povsem drugega kot , vstavitev partizanske kostnice na glavrte?ni'pokopališču, ki spada v pristojnost goričke občinske uprave. To pojasnilo je bilo potrebno, ker stranke iti ljudje, ki preprečujejo idealom odporništva, da bi se v takšni meri zasidralo na Goriškem kot v vseh ostalih krajih države, skušajo izkoristiti neob- veščenost javnosti ter neprijazno razpoloženje določenih krogov do sosednje države in odporniških idej na splošno, da bi preprečili odkritje kostnice padlim partizanom, ene izmed temeljnih zahtev, ki jih organizaicje bivših partizanov postavljajo pred goričko občinsko upravo ob 20-letnici osvoboditve. Kar pa zadeva postavitev spomenika padlim jugoslovanskim vojakom, je mogoče najti 20 let po vojni v duhu spoštovanja vseh mrtvih ter prijateljstva ob meji, ki se daje za vzgled vsemu svetu, takšno rešitev, ki bo sa- mo še bolj utrdila prijateljske vezi v tem delu sveta. Naj življenja, darovana na oltar vzvišenih humanih načel, opominja žive, da v krajih, ki so plačali tolikšen krvni davek Za svobodo in mir, ni mesta za špeku- lacije, ampak samo skupno globoko pieteto do mrtvih. IZ RENESKE SLOVENIJE ^ V V Čedadu in Spetru bodo omilili omejitve vojaških služnosti V Ronacu bodo zgradili zadružni hlev ■ Nove gradnje v Čedadu Občani iz špetra ob Nadiži so z zadovoljstvom sprejeli vest, da je obrambno ministrstvo končno vsaj deloma upoštevalo njihove pritožbe proti vojaškim služnostim, si predstavljajo tudi v tej občini veliko oviro kmetijstvu in gospodarstvu na splošno. Pred dnevi je to ministrstvo izdalo odlok, s katerim se zmanjšuje področje vojaških služnosti v tej občini, drugod pa so omilili njihove omejitvene predpise. Iz vojaških služnosti so izločeni naslednji kraji: strnjeno naselje v Spetru, dalje vasi Bmas, Sv. Kvirin, Bečja in Nokula. Podoben ukrep je obrambno ministrstvo izdalo tudi za čedadsko občino, ter je tudi tu na večjem področju občine znatno zmanjšalo zadevne predpise. Zato računajo meščani, da bo to omiljenje ugodno vplivalo za razvoj gospodarstva, zlasti pa bodo nove gradnje dobile večji razmah. Kar se Čedada tiče, naj omeni, mo še, da so v njem v drugi polovici lanskega leta zgradili 37 novih poslopij s 54 stanovanji, v katerih je skupno 250 stanovanjskih prostorov, poleg teh pa še 139 raznih drugih prostorov in trgovin. Poleg tega so v istem času zvišali tri druge stavbe ter pridobili v njih nadaljnjih 22 sob. Seveda pa v mestu še vedno ni dovolj primernih stanovanj in je kriza v tem oziru občutna. Na pasivnih področjih videmske pokrajine, zlasti v Karniji in Be- iiiiiiiMMiiiiiiiiuiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMHiMHiiiiiiiiiiiifiiiiiMuimiiiiiimiMiimmiiMiuiiiii IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA Tri kovčke sumljivega blaga sta skrivala v kraški jami Sodišče je oba obtoženca iz Tržiča obsodilo na zaporno kazen in globo Dne 19. aprila letos sta se pripeljala z avtom na Kras 24-letni Cosimo Grimaldi, doma iz Tržiča, Ul. Dandolo 7, ki je po poklicu potujoči trgovec ter 19-letni delavec Giuliano Marchese iz Tržiča, Ul. Toti 21. V bližini Doberdoba je Grimaldi, ki Je vozil avto, ustavil vozilo pred neko jamo, v ka- čana za 5000 lir in da mu mora še tistega dne izplačati še 2000 lir. Kovček s torbicami so karabinjerji našli v Grimaldijevi garaži, kot je on navedel. Včeraj je bila proti obema razprava pred goriškim okrožnim sodiščem zaradi neprevidnega naku-ka sumljivega blaga. Državni toži- iz nje črn usnjen kovček, ga naložila na avto ter se odpeljala. Neki domačin, ki je to videl in si tudi zapomnil evidenčno tablico avtomobila, je zadevo javil karabinjerjem iz Vermegliana. Karabinjerji so odšli na omenjeno mesto in tam našli še dva kovčka. V enem so bila ponošena oblačila, v drugem pa lepotični predmeti. S pomočjo evidenčne številke so prišli tudi do Grimaldija, ki je pri zaslišanju priznal, da je videl v jami še dva kovčka, ko je bil v njej s svojim znancem Marchesanom, od katerega je prevzel tretji kovček, v katerem so bt-le torbice iz rafije. Priznal je tudi, da je kupil od Marcheseja o-menjene torbice za 4000 lir. Ta je s svoje strani povedal, da jih je kupil od nekega sumljivega Trža- lini iiiiii imiimiiiiiin n iiiiiiiniiiiiiii m m mu,l,|,,|„,l|llll|MIIIIIMII||MllllllumMI,,imi,m,||ll,,1,11111)1)111 PO VČERAJŠNJEM MOČNEM SNEŽENJU V VIŠJIH LEGAH tero sta oba vstopila in prinesla I lec je predlagal za oba po eno le- cm. in motofurgoni pa imajo čas plačati do 10. februarja. Vidiranje šoferskih izkaznic tudi opravljajo na sedežu avtomobilskega kluba, ki posluje ob delavnikih od 8.30 do -.13. in od 15, do 16.30 ure. •J Dekret št. 1148 z dne 25. oktobra 1941, objavljen v Uradnem vestniku št. 254 z dne 27. oktobra KIMO «1 RIS» PROSEK predvaja danes, 16. t. m. ob 19.30 uri Cinemascope barvni film: C an - c aN NAJVECJA PREDSTAVA, KI STE JO KDAJ VIDELI Igrajo: FRANK SINATRA, SHIRLEY MACLAINE in MAURI-CE CHEVALIER Tum na predvaja danes, 16. t. m. ob 18. url film: V Soči so našli 87 ročnih bomb Izvidnica karabinjerjev iz Ločni-ka, ki je v četrtek zvečer med 18. in 19. uro patruljirala ob bregu Soče proti Farri, je opazila dve granati, ki sta moleli iz vode. Ko sta karabinjerja stopila bliže sta odkrila v vodi še večje število avstrijskih ročnih bomb iz prve svetovne vojne ter eno mino. Vsega so našteli 87 bomb. Kraj so zastra-žili in včeraj so prišli vojaški izvedenci iz Trsta, ki so ves arzenal naložili na tovornik in ga odpeljali. Povsod debela snežna odeja na smučiščih onstran meje Na Lokvah je 80 cm snega in cesta bo jutri odprta za avtomobile - V Črnem vrhu 50 cm, na Višarjah pa kar 4 m snega Dež, ki je padal v torek in del-1 na Goriškem, Je včeraj lilo kot iz no tudi sredo, se je zaradi ohla- ■ škafa. V Kanalski dolini je včeraj ves Avto ga je podrl Sinoči okrog 18.45 je 30-letni Pie-tro Zaccaron iz Gorice Ul. Croce 6 pripeljal s svojim avtomobilom v goriško bolnišnico 23-letnega Franca Benso iz Gorice Ul. Ma-donnina 20. Zdravniki so Bensi u-gotovill zlom palca in kazalca na desni roki ter so ga pridržali na zdravljenju s prognozo 12 dni. Benso je povedal, da je malo prej porival ročni voziček 'po Tržaški cesti, ko ga je neki avtomobilist podrl s svojim vozilom. Zapisnik o nezgodi je napravila cestna policija iz Gorice. VVinchester 73 Igrajo: JAMES STEWART, ROK HUDSON in TONY CURTIS Razbito steklo mu je padlo na glavo Zima nam Je doslej kazala svoje milo lice in razen dežja vremenske neprilike niso bile kdove kaj neugodne, čeprav smo v polovici januarja. Včeraj pa je začela pihati burja, katere sunki so dosegli 90 km na uro ter povzročili prve neprilike, ki so vsako leto združene s pihanjem burje. Okrog 8. ure je včeraj zjutraj 18-letni brivec Giuseppe Bevilacqua iz Ul. Panebianco 34 šel na delo. Ko je dospel v bližino stavbe štev. 44 v Ul. Ginnastica, so ga v obraz zadeli drobci stekla, ki so padli z nekega okna. Stanovalci niso oknic prav pritrdili m sunek burje, je šiloma zaprl oknico. Pri tem se je razbilo steklo in drobci so zadeli Bevilacquo. Z zasebnim avtom so okrvavljenega brivca odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na drugem kirurškem oddelku zaradi več urezov po levem licu in nad levim očesom. Okreval bo v enem tednu. ditve spremenil v sneg, ki je odebelil že itak dovoljšno snežno plast na visokih planotah na jugoslovanski strani. Največ ga je zapadlo na Laznah, kjer ga je za cel me-ter; zaradi treh stopinj pod ničlo Je sneg popolnoma suh. Pršič Je tudi na Lokvah, kjer so ga namerili 80 cm. Cesto na Lokve plužijo ter bo v nedeljo zagotovo odprta; vlečnica pa deluje. Splužena je tudi vsa cesta do Loga pod Mangr-tom, prelaz Predel pa je že nekaj časa zaprt. V Bovcu je zapadlo doslej pol metra snega (temperatura plus ena, sneg južen) v Kobaridu 15 cm (plus 4, sneg južen), na Livku 45 cm, v Idriji 25, v Črnem vrhu nad Ajdovščino 50 cm (binus ena, sneži), na Vojskem pa ga ima-vrhu nad Ajdovščino 50 cm (minus Včeraj je ves dan snežilo tudi po vsej Beneški Sloveniji, le v dolinah je deževalo. Vsepovsod, tudi dan močno deževalo. Motorizirane enote ANAS se na moč trudijo ter so ponoči in čez dan neprestano na cesti, da odstranjujejo sneg, ki pada v velikih in gostih kosmih. Snežna plast v Trbižu je dosegle poldrugi meter, kar ne pomnijo že več let. Zaradi obilice snega si tudi vlaki s težavo utirajo pot. Marsikje so morali priskočiti na pomoč delavci z lopatami, da so jim ugladili pot. Ni potrebno še posebej poudarjati, da so vsa smučišča «nasiče-na» s snegom in da je snežna plast na Višarjih presegla 4 metre. Jutri bodo v Ravasclettu smučarske tekme, na katerih bodo sodelovali goriški srednješolci. Med njimi je tudi več Slovencev, ki se potegujejo za vstop v finale. Le-tega bodo priredili v tej zimi v Cortini pod okriljem INA. to zapora, po 50 tisoč lir globe in preklic pogojne kazni za Marcheseja, ki je bil že prej obsojen za drug prestopek na 8 mesecev in 20 dni zapora in na plačilo globe 60 tisoč lir. Sodišče je nato obsodilo Marcheseja na leto dni zapora in plačilo 50 tisoč lir globe ter na plačilo sodnih stroškov. Grimaldi, ki je bil doslej še nekaznovan, pa je dobil 6 mesecev zapora in 30 tisoč lir globe pogojno. Marchese bo moral sedaj odsedeti tudi prejšnjo kazen. Preds. sodišča Cenisl, sodnika Arculeo in Mancuso. Obramba ndv. Boni za Grilmadija in odv. Fortuna uradno za Marcheseja. Plačilo takse za mopede in motocikle Včeraj je zapadel rok za plačilo letošnje takse za avtomobile. Zato je bilo na sedežu avtomobilskega kluba v Ul. Roma v Gorici, kjer pobirajo to takso, kljub dežju že zjutraj precej ljudi, saj kdor nima potrdila o plačani taksi, danes ne more več krožiti s svojim avtomobilom. Sedaj so na vršti ciklomotorji do 50 kub. cm, za katere zapade rok za plačilo celoletne takse dne 25. t.m. Motocikli z nad 50 kub VERDI. 15.15: «Deserto rosso«, Monica Vitti in R. Harrys, italijanski barvni film; mladini pod 14. letom vstop prepovedan. CORSO. 16.30: «Non mandarmi fio-ri», R. Hudson, T. Ronald In Doris Day, ameriški barvni film; zadnja predstava ob 22. MODERNISSIMO. 16.00: «Nel bene e nel male«, A. Cajatte in M. Nat. Film cinemascope, mladini pod 18. 'etom prepovedan. VITTORIA. 17.15: «11 diario di una cameriera«, J. Moreau in G. Ge-ret, italijansko-francoski čmobeli film; mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Začinja pred-stava ob 21.30. CENTRALE. 16.30: «Sfida a Rio Bravo«, G. Madison in M. Le-beau, kinemaskopski barvni film, zadnja predstava ob 21.30. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 7,6 stopinje ob 10.30, najnižjo 4,2 stopinje, ob 16.40, povprečne dnevne vlage je bilo 88 odstotkov, dežja je padlo 4 mm PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I neški Sloveniji skušajo v zadnjih mesecih s primernimi ukrepi po-spe*evati živinorejo, ki je v teh krajih ena izmed tistih panog kmetijstva, ki se da najbolje razviti ter je tudi v skladu s kamnan j o za večjo proizvodnjo mesa, ki ga mora Italija uva’ati. Med takimi ukrepi Je tudi gradnja zadružnih hlevov, ki so si jih po nekaterih občinah že uredili in pravijo, da so se obnesli, ker znatno pocenijo proizvodne stroške. Tak zadružni hlev bodo postavili tudi v Ronacu v podbeneški občini. Pristojni forumi v Vidmu so jim v ta namen obljubili prispevek 30 milijonov lir, s čimer bi bila omogočena izvedba tega načrta Ronac je tudi drugače med najnaprednejšimi vasmi v Beneški Sloveniji, saj imajo tu znane nasade prav dobrih breskev, ki prinašajo vasčanom važno dopolnilo njihovega dohodka. Vkljub temu pa domači pridelki ne zadostujejo za preživljanje vseh domačinov in mnogi morajo na sezonsko ali pa tudi stalno delo v tujino, predvsem v Švico, Nemčijo in Francijo. Prejšnji teden je skupina takih izseljencev, ki so bili za praznike na obisku pri svojcih v domačem kraju, zopet odšla ng svoja delovna mesta. Žena iz Mirnika se je ponesrečila Včeraj dopoldne okrog 11. ure so z nekim zasebnim avtomobilom pripeljali v goriško civilno bolnišnico 67-letno Alojzijo Sgu-bin iz Mirnika št. 19. Zdravniki so ugotovili, da se je žena i darila in ranila na desni nogi ter so jo pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 15 dneh. Zena je povedala, da je na dan treh kraljev zjutraj ob 10. uri stopila v domač hlev, da bi nakrmila živino in očistila okrog nje. Pri tem pa ji je na mokrih tleh spodrsnilo, da je padla in se pri tem udarila. .............................................. V OKVIRU {VEČEROV OB SREDAlh V GORICI Zanimivo predavanje o današnji Alžiriji Prihodnjo sredo bo pisatelj Boris Pahor predstavil svoj novi roman V sredo zvečer so v klubu «S. številni jugoslovanski strokovnim Gregorčič» v Gorici ponovno za- ki, med katerimi je tudi edini itmiiiiiirtiiriiMiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiuiiiiiiii IZPRED GORIŠKEGA KAZENSKEGA SODIŠČA Epilog strašne prometne nesreče v kateri sta izgubila življenje zaročenca Nesreča se je 1962. leta pripetila pri Domu onemoglih v Ločniku Šoferja avtomobila so včeraj oprostili zaradi pomanjkanja dokazov Pred goriškim okrožnim sodiščem so včeraj dopoldne in popoldne obravnavali vzroke strašne prometne nesreče, ki se je maja teta 1962 pripetila na državni cesti v bližini Doma onemoglih v Ločniku, pri kateri sta izgubila življenje dva zaročenca iz bližnje vasi, in sicer 20-letni mizar Cesare Gali iz Krmina in njegova zaročenka 18-letna Liliuna Franco. Z motociklom sta se iz Ločnika peljala proti Gorici. Ker sta se vozila po klancu navzdol, sta nujno dosegla precejšnjo brzino. Nesreča je hotela, da sta se zaletela v avtomobil 63-letnega gradbenika Antonija Ftlipuzzija iz Tolmezza, ki je peljal s seboj tudi ženo So-lideo Corodazzl. Trčenje je bilo tako silovito, da sta zaročenca letela po zraku kakih 20 m. Gali je obležal na asfaltu v bližini ploč nika ter je bil na mestu mrtev, njegovo zaročenko pa so šele 40 minut pozneje našli v jarku. Bila je v nezavesti in na koncu svojih življenjskih moči. Previdno so jo položili na rešilni voz, da bi jo odpeljali v goriško bolnišnico, pa je med potjo izdihnila. Tudi oba avtomobilista so odpeljali v bolnišnico, kjer so Filipuzzija pridržali na zdravljenju za delj časa. njegovo ženo pa za 20 dni. Prva sodna razprava po nesreči je bila 20. junija lanskega leta, vendar so jo preložili, da bi pripravili izpopolnjen izvid z vsemi tehničnimi podrobnostmi, ki bi kar najbolje osvetlilo vse strani dogodka, da bi imeli sodniki lažji posel. Ugotoviti je bilo treba brzino avtomobila in motocikla, točen kraj trčenja itd. Včeraj je bila druga razprava, na kateri je predstavnik civilne stranke odv. Fortuna priložil aktom obsežno študijo dinamike prometne nesreče. Ugotovili so, da se je avtomobil ustavil skoraj na kraju trčenja zaradi tega, ker ga je s svojo izredno hitrostjo zaustavil motocikel, ki se je zaletel naravnost v njegov sprednji dei, Ker so na eni izmed prejšnjih razprav izplačali stroške civilne tožbe, so na včerajšnji obravnavali samo kazenske posledice. Državni pravdnik je zahteval naj se Filipuzzi obsodi na 10 mesecev zapora ob upoštevanju vseh olajševalnih okoliščin, ter naj se mu odvzame vozniško dovoljenje za 6 mesecev. Sodni zbor je bil drugačnega mnenja; oprostil ga je zaradi pomanjkanja dokazov. čeli s predavanji o razni tematiki. Tokrat je bil na vrsti prof. Drago Košmrlj, dopisnik ljubljanskega • Dela* iz Trsta. Vodja kluba Marko Waltritsch je v uvodu pozdravil vse prisotne, ki so bili kljub deževnemu vremenu in po daljšem presledku zaradi praznikov, še precej številni. Povedal je, da bodo tudi v novem letu nadaljevali s tradicijo večerov ob sredah, ki so bili pri goričkih Slovencih ugodno sprejeti ter so vedno deležni dobrega obiska. Omenil je, da je bil lani predavatelj dalj časa kot dopisnik v Alžiru m da bo zato kot očividec lahko neposredno prikazal alžirsko stvarnost. Omenil je nadalje, da je bil na programu tudi dokumentarni film o Alžiriji, ki pa žal ni pravočasno dospel iz Rima. Predavatelj prof. Košmrlj je nato z lahko in neprisiljeno besedo ter v briljantni kramljajoči obliki prikazal vrsto plastičnih prizorov iz življenja v Alžiriji, njene gigantske borbe za neodvisnost, veliko razdejanje, ki ga je bila de ležna v 8-Ietni borbi s francosko vojsko in kolonialisti ter velikanske težave, s katerimi se mora boriti po vojni z organizacijo dr- plastični Zdravnik v državi, dr. Zdravič iz Kočevja. Omenil je tudi veliko rudno bogastvo v Sahari, ki ga črpajo Francozi m delijo dobiček z Alžirijo, ki tako prejema sredstva za svojo obnovo. Čeprav predavanja niso poživljali diapozitivi, ki so sedaj i> na-vadi pri vseh predavanjih, pa ie vendar predavatelj samo s svojo besedo znal navezati stike z občinstvom ter hrzal priklenjeno njegovo pozornost do konca. Zato je bil ob koncu deležen živahnega priznanja od strani starejšth in mladine, saj so si iz njegovih besed ustvarili precej jasno sliko o današnji Alžiriji, njenem razvoju in težavah njene obnove. Ob koncu se mu je Zahvalil Marko Waltritsch ter napovedal, da bodo imeli prihodnjo sredo v gosteh v klubu tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki bo ob tej priliki predstavil svoj novi roman, iz katerega bo Filibert Be nedetič, tajnik SG iz Trsta, čital nekaj odlomkov. Za pozneje bo dr. France Bernik iz Ljubljane govoril o •Stoletnici Slovenske Matice» iz Ljubljane ter bodo imeli ob tisti priliki v klubu tudi zanimivo raz- žave in nacije. Povedal je med I stavo knjig, ki jih je izdala ta drugim, da pomagajo pri obnori* | ustanova v dobi svojega obstoja. lllllllllllllllttllll|||||||||||||||||||||||||t«||||||||«|||||||||||||||||||||l||,|mim„„m,|„||„|||||||||(||||||||||||M||||M VESTI IZ ŠTEVEHJANA Jutri na županstvu cepljenje proti otroški paralizi Opozorilo lovske zveze - Popravilo poti v Jazbinah Steverjansko županstvo sporoča vsem prizadetim, da bodo v občinski ambulanti jutri, v nedeljo 17. t.m. ob 11. uri cepili s Sabinovim cepivom proti otroiki paralizi mladino v starosti od 14 do 20 lgt, ki še ni zaključila ciklusa vseh štirih cepljenj. Županstvo je poslalo ^icer prizadetim vabila na dom, vendar priporoča tudi tistim ki vabila niso prejeli, naj pridejo ob navedeni uri v občinsko ambulanto. To velja tudi za tiste učence, ki so opravili prva cep-ljeoja v Gorici na šoli, pa so pozneje ostali doma in niso opravili še vseh štirih cepljenj. S seboj naj prinesejo izkaz o opravljenem cepljenju. Občinski cestar ima te dni o-pravka s popravilom občinske ceste v Jazbinah, ki so jo pri polaganju vodovodnjh cevi precej razrili in je bila zlasti v deževnem vremenu težko prehodna. Ker se je material že nekoiiko utrdil, bodo sedaj cestišče lahko bolj izravnali. Pokrajinska lovska zveza je sporočila na županstvu, da bodo te dni. polagali strupene vabe za zatiranje škodljivih živali po vsem lovskem revirju v števerjanski občini. Zato opozarjajo domačine, naj se takih vab ne dotikajo m naj pazijo, da ne pridejo do njih tudi domače živali. Pravtako naj pustijo Živali, ki bi morebiti poginile poleg vabe, ker jih bodo odstranili lovski čuvaji. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul. Rabatta št. 18, telefon 21-24. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri, 17. januarja bo v Gorici odprta cvetličarna BANDELJ JOŽEF, Travnik št 6, telefon 54-42. PRVI DAN TEKMOVANJA KANDAHAR Sijajna zmaga Francozin j e Famose Annie Famose ST, ANTON, 15. — Z ženskim spustom se je danes pričelo 30. tekmovanje Kandahar. Današnji dan pomeni krasen uspeh Francozinj. Uspeh ni nepričakovan, kajti računalo se je s tem, da se bosta mogoče sestri Goitschel nekoliko maščevali za poraze v zadnjih mednarodnih nastopih. Se bolj se je zdelo verjetno, da se bo zmaga nasmejala Avstrijkama Haag ali Zimmermann. Račune pa je na levo in desno prekrižala Annie Famose, ki se je s svojo vožnjo postavila pred Marielle Goitschel. Vsekakor — Francozinji na prvih dveh mestih. Christ.ine Goitschel je bila «šele» na sedmem mestu in takoj za njo še dve Francozinji, torej kar pet med prvimi deveti, mi. Od tretjega mesta so se po vrsti plasirale Zah. Nemka, Avstrijka, Italijanka in Švicarka. Famose je 2-kilometrsko progo odlično prevozila; v prvem delu je bila njena vožnja zelo previdna, v drugem delu pa je vozila z velikim pogumom ter s pospešeno hitrostjo. Ko je privozila na cilj, je bil njen čas za 8 stotink sekunde boljši od časa, ki ga je dosegla Marielle Goitschel, ki je vse dotlej •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiimiiHMmiiiiimmiunnuHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiififuiiuiiiiiiiiii Odbojkarji Bora jutri v Bologni V nedeljo bodo spet oživela odbojkarska igrišča prve in druge lige. Bor bo tokrat potoval v Bologno, kjer bo nastopil proti tamkajšnjemu Zavattaru. Ta ekipa, ki je trenutno na četrtem mestu lestvice, je že pripravila največje presenečenje tega prvenstva s tem, da je v Bergamu premagala Cela-no, ki spada med favorite za napi edovanje v prvo ligo. 2e samo dejstvo, da bo tokrat Bor gostoval v Emiliji, nam pove, da mu bo trda predla; ta pokrajina je namreč zibelka italijanske odbojke. Plavi gredo na pot danes. V njihovih vrstah bo velika vrzel. Manjkal bo namreč Neubauer, ki je odšel služit vojaški rok. Tega odličnega atleta bo zamenjal v prvi ekipi prav tako že 'znani atlet Fuč-ka Radovan, ki je na zadnjih treningih dokazal, da preživlja trenutno odlično formo. Z njim bodo tako mladinci, ki so letos doživeli ognjeni krst v drugi ligi, narasli kar na štiri. To jasno dokazuje — kar bodo neutrudno ponavljali — vitalnost Borovega odbojkarskega odseka. Upajmo, da bodo mladinci zaigrali kot znajo, tako da se ne bo občutila odsotnost Neubauerja. Ce bo to uspelo, lahko upamo na pozitiven rezultat. V drugih srečanjih tega kola imajo ekipe, ki so trenutno na višjih položajih v lestvici, prognozo na svoji strani. Tako bo imela Čelana v Padovi lahko delo s tam kajšnjimi gasilci. Prav tako bo FLOG na lastnem igrišču brez težav odpravil gasilce iz Ravenne Najlažje delo pa bo imel milanski CSI, ki bo nastopil proti zadnji v lestvici, Olimpiji. Izenačena pa bo po našem mnenju tekma, ki bo lUlIlIlHIIIIIItllttMIIMHimilllllimiHlllllllflilfHIIIIII Primorje-Prosek nastopi v nedeljo T JUNIORSKIM MOŠTVOM ob 10.30 na svetoivanskem igrišču (Ul. Sanzio) proti moštvu iz Sv. Ivana, medtem ko bo PRVO MOŠTVO Igralo popoldne ob 14,30 v Nabrežini prijateljsko tekmo z miljskim moštvom Fortitudo. predstavljala derby beneške lagune. Nekoliko prednjačijo gasilci, ki so imeli v prvem delu prvenstva večje uspehe kot Fiamma. Lestvica po štirih kolih.: CSI 4 4 0 12 5 234 178 8 6. Čelana 4 3 1 11 5 222 171 6 7. FLOG 4 3 1 10 8 230 223 6 8. Zavattaro 4 2 2 9 8 205 211 4 Gasilci RA 4 2 2 9 9 225 200 4 9. BOR 4 2 2 8 8 195 ,82 4 10. Gasilci ME 4 2 2 9 9 232 219 4 Gasilci PD 4 1 3 8 10 201 236 2 20. Fiamma 4 1 3 5 11 172 222 2 26. Olimpia 4 0 4 4 12 146 220 0 32. Nedeljski spored: 39. Bologna: Zavattaro - BOR 45. Firence: FLOG-Gasilci (Ravenna) Padova: Gasilci (PD) - Čelana Benetke: Fiamma-Gasilci (Mestre) Bergamo: Olimpia - CSI Milan RITTER Odbojka juniorjev v Gorici V četrtek zvečer so bile v telovadnici na Catterinijevem trgu v Gorici tekme v odbojki med gori-škimi juniorji. Na njih so sodelovale tri ekipe, in sicer Dom, Val in Olimpija. Ker se ekipa Doma ni pravočasno predstavila na igrišču, je bila zmaga prisojena Valu z 2:0. Tekma Olimpija-Dom pa se je zaključila z rezultatom 2:0 v korist Olimpije. Jutri 17. januarja ob 9. uri bodo povratna .srečanja, v katerih bodo sodelovale navedene šestorke. bila na prvem mestu v lestvici. Olimpijska prvakinja v veleslalomu ter svetovna prvakinja v kombinaciji je objela Famose ter ji častila k zmagi. Ta pa je v smehu odgovorila: «Saj še nisem zmagala, treba je še počakati deklice.« Pri tem je mislila na mlade francoske nade Steurer in Mir. Da te «deklice» niso kar tako in da bodo kmalu zares nevarne, je dokaz deveto mesto, ki ga je dosegla Mir. Vendar prvo mesto Famose ni bilo več ogroženo, saj so vse hujše konkurentke startale že prej: Švicarka Obrecht, ki je potem zasedla šesto mesto, Avstrijka Edith Zimmermann, ki je kmalu po startu padla in odstopila, Marielle Goitschel, ki je vozila zelo dobro, olimpijska prvakinja 1. 1960 v spustu Nemka Schmid, ki ni mogla prekositi M. Goitschel, čeprav je vozila zelo pogumno, Avstrijka Christl Haas, ki je bila v prvem delu najboljša, pa se je pozneje zmedla in na koncu zasedla četrto mesto, ter še Francozinja Madelei-ne Bochatay, ki je startala, čeprav se je slabo počutila. Zelo dobro se je odrezala Italijanka Demetz s svojim petim mestom. Ko je startala, proga že ni bila več tako hitra, vendar se je tekmovalka uvrstila med prve. Ostale Italijanke so zasedle 20., 26. in 32. mesto. Tekmovali sta tudi Jugoslovanki Majda Ankele in Krista Fanedl, ki sta s približno 15” zaostanka zasedli 39. in 45. mesto. Rezultati: 1. Annie Famose (Fr.) 1’40’Tl 2. Marielle Goitschell (Fr.) 1’40”19 3. Heidi Schmid-Biebl (Z. Nemč.) 1 ’40”43 4. Christl Haas (A.) 1’41”43 5. Giustina Demetz (It.) 1’42”36 1’43”88 Isabelle Mir (Fr.) 1’44”23 Patricia Du Roy De Blicquy (Belg.) 1’44”29 Majda Ankele (Jug.) 1’53”05 Avstrijski tekmovalec Karl Schranz se je v lej sezoni že uveljavil: zmagal je v kombinaciji na Lauberhornu v Švici, čeprav sicer v nobeni vožnji ni bil prvi. Verjetno mu ta uspeh za letos še ne bo dovolj. Mogoče bo priložnost za no v uspeh že na tekmovanju Kandahar iiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirtiiiiiiiiiii KOŠARKA Itali j a - Jugoslavi j a 26. t.m. v Milanu Dva M prej Dalija-Francija NAMIZNI TENIS Zelo bogat spored pokrajinskega prvenstva Igralcem se nudi priložnost za uveljavljenje SANTIAGO (Čile), 15. — Na mednarodnem turnirju je moštvo Santos iz Brazilije premagalo U-niversidad Catolica z 2:1. DAMASK, 15. — Sirija je sporočila, da ne bo igrala izločevalnih tekem za svetovno nogometno prvenstvo. RIM, 15. — Za bližnje mednarodne tekme je italijanska košarkarska zveza sklenila, da se morajo v ponedeljek zbrati v Comeriu sledeči igralci: Mašini, Vianello in Vittori (Simmenthal Milan); Bufa-lini, Cescutti, Flaborea, Ossola in Villetti (Ignis Varese); Giomo, Lombardi, Pellanera in Zuccheri (Knor Bologna); Gatti (AlFOne-stk); Cosmelli (Libertas Livorno). Od igralcev, ki so bili na olim-piadi v Tokiu, niso poklicani Ga-vagnin, Pieri in Sardagna, ki so zadržani zaradi, dela. Italijansko moštvo mora odigrati dve tekmi za «chellenge des nations«, in sicer s Francijo 24. januarja v Varese in z Jugoslavijo 26. januarja v Milanu; nadalje kvalifikacijske tekme za 14. evropsko prvenstvo, ki bodo v San Sebestianu (Španija) od 29. do 31. t. m. ob udeležbi Italije, Holandske, Španije in Švice. Namiznoteniška sezona je v svojem polnem razmahu. Po celi vrsti turnirjev je prišla zdaj doba pokrajinske faze italijanskega prvenstva, ki bo spravila k zelenim mizam vse včlanjene igralce v borbi za točke in mesta in za nastop na nadaljnjem deželnem kolu. Spored tekmovanj za ta prvi del italijanskega prvenstva je zelo bogat in pester, saj predvideva kar deset turnirjev in sicer: 1. tekmovanje članov tretje kategorije 2. tekmovanje članic tretje kategorije 3. tekmovanje moških dvojic tretje kategorije 4. tekmovanje ženskih dvojic tretje kategorije 5. tekmovanje mešanih dvojic tretje kategorije 6. tekmovanje mladincev 7. tekmovanje mladink 8. tekmovanje mladinskih parov — moški 9. tekmovanje mladinskih parov — ženske 10. tekmovanje mešanih mladinskih parov Iz zgoraj objavljenega sporeda je razvidno, da bodo igralci na tem delu prvenstva imeli zelo veliko število nastopov, saj bo posamezni atlet, n.pr. mladinec, lahko igral v kar osmih disciplinah, kar bo zahtevalo veliko moči in truda. Med tržaškimi klubi bo BOR edino društvo, ki bo nastopilo v vseh kategorijah in bo zato imelo največ možnosti do skupne zmage. V tekmovanju posameznikov pa je razmerje moči precej drugačno in končni izidi bodo v veliki meri odvisni od žreba ter od trenutnega razpoloženja posameznih igral-1 cev, kot se vedno dogaja na tekmovanjih, ki se zaključijo v enem samem ali kvečjemu v poldrugem dnevu. V tretji kategoriji so favoriti atleti UNI in Bora, v mladinskih karsko moštvo OKK Beograd pre-j dlscip]inah pa igraici Soffitte in Visoka zmaga Beograda BEOGRAD, 15. — V tekmovanju za evropski pokal je košar- magalo v osnimi finala švedsko moštvo Alvik s 155:57 (70:17). Igralec Korač je v tekmi dosegel še osebni rekord v streljanju, saj je sam nabral za svoje moštvo čez 90 točk. V prvi, tekmi na Švedskem je Beograd premagal svoje nasprotnike s 135:90. ATENE, 15. — Za četrtfinale pokala evropskih prvakov se je kvalificiralo tudi grško moštvo AEK iz Aten, ki je premagalo Amtwerpen iž Belgije s 85:70 (43:32). V prvi tekmi so Grki zmagali s 72:71. Bora, v ženskem taboru imajo največ izgledov borovke, vendar pa bodo le končni izidi povedali, ali so posamezni favoriti obdržali svoje obljube ali pa so se dali presenetiti po outsiderjih, ki jih letos štejemo v izredno visokem številu. Tekmovanja, ki bodo na stadionu «Prvi maj«, se bodo pričela že prihodnjo soboto in se bodo nadaljevala in zaključila v nedeljo 24. t.m. * * * V ponedeljek zapade rok za vpis iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiliiiiiililliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil Koledar kolesarskih dirk profesionalcev Za tekmo v čast Stanleyu Matthewsu MADRID, 15. — Španski nogometni »asi* Di Stefano, Gento in Puskas so od španske nogometne zveze dobili dovoljenje, da nastopijo na tekmi, ki jo angleški klub Stoke City organizira v čast Stanku Matthevvsu, ki ga je pred kratkim angleška kraljica odlikovala s plemiškim naslovom. MILAN, 15. — Liga profesionalnega kolesarstva je danes objavila koledar za prihodnjo kolesarsko sezono: FEBRUAR 21. Trofeja Laigueglia. 28. Sassari — Cagliari; medna- rodna dirka. MAREC 2.-7. Mednarodna etapna dirka po Sardiniji. 13. Milan — Turin; mednarodna dirka. 14- Mednarodna dirka po Piemontu. 19. Milan — Sanremo; medna- rodna dirka. 28. Dirka po pokrajini Reggio Calabria. (I. dirka za italijan- sko prvenstvo moštev.) APRIL 1. Dirka po Kampaniji; medna- rodna dirka. (I. dirka za italijansko individualno prven- ■ Stvo.) 11. Dirka za veliko nagrado Ce-prano, (I. dirka za trofejo »Cougnet*.) 19. Pokal Bernocchi; mednarodna dirka. (II. dirka za italijansko individualno prvenstvo.) 25. Mednarodna dirka po Toskani. MAJ 1. Mednarodna dirka po Roma-gni. 9. 'Velika nagrada Mirandola. (II. dirka za trofejo »Cou-gnet».) 15.-6./6. Mednarodna etapna dirka po Italiji. JUNIJ 17. Mednarodna individualno tekmovanje na kronometer. 29! II. dirka po Abrucih. (III. dirka za tbofejo »Cougnet*.) JULIJ 11. IV. dirka treh pokrajin. (IV. dirka za trofejo »Cougnet*.) 25. Mednarodna trofeja Matteot-ti. (III. dirka za italijansko individualno prvenstvo.) AVGUST 1. Mednarodna dirka za veliko nagrado industrije in trgovine v Pratu. (II. dirka za italijansko prvenstvo moštev.) 8. Mednarodna dirka po Apeninih. 14. Mednarodna dirka »Tre val-li varesine*. 19. Pokal Placc-i. 22. Milan — Vignola; mednarodna dirka. 26. Dirka za veliko nagrado »Muro di Sormano*. 28.. Velika nagrada Feghelli. 29. Velika nagrada Molteni. SEPTEMBER 12. II. dirka po Trentinu. (V. dirka za trofejo »Cougnet*.) 19. Mednarodna dirka po Laziu, (III. dirka za italijansko prvenstvo moštev.) 25. Mednarodna dirka po Venetu. OKTOBER 4. Mednarodna dirka po Emiliji, 7. »Coppijeva dirka*. 10. Pokal Sabatini. (VI. dirka za trofejo »Cougnet*.) 13. Pokal Agostini. 16. Mednarodna dirka po Lombardiji. NOVEMBER 1. Mednarodna dirka za trofejo Baracchi; za dvojice na kronometer. Italijansko kolesarsko prvenstvo na dirkališču bo 21. in 22. julija na dirkališču Vigorelli v Milanu. ekip, ki bodo sodelovale na pokrajinskem delu državnega prvenstva C lige. Borova vrsta, ki je v pr »tekli sezoni zasedla zadnje mesto v svoji skupini, bo letos nastopila v C ligi in si bo skušala ponovno priboriti pravico do vstopa v višjo kategorijo. Niso še znana imena ostalih moštev, sodelujočih na tem prvenstvu v našem mestu, vendar že danes vemo, da bo najresnejši Borov, nasprotnik moštvo UNI. Vrsto Istranov sestavljajo Bruni, Floramo, Ragusill, Dambiosi in Pierberger, ki so trenutno, vsaj kar se tiče zadnje trojice, v odlični formi in se bodo na vso moč trudili, da odbijejo napade Borovih atletov in si tako sami zagotovijo pravico do nastopa na deželnem delu tega prvenstva. Jedro Borovega moštva sestavljajo brata Košuta in Tomšič. Ob njih pa bodo nastopili tudi mlajši igralci. Ako presojamo možnosti enega in drugega moštva v tem boju za zmago, moramo danes ugotoviti, da so vsaj na papirju predstavniki UNI na boljšem. Do tega zaključka pridemo predvsem na podlagi izidov dosedanjih nastopov na raznih turnirjih, Kjer so eni in drugi prišli do neposrednega >o ačunanja. Letošnje prvenstvo C lige bo ŠZ BOR NAMIZNOTENIŠKI ODSEK Urnik treningov: sobota od 15.30 dalje — za vse moške in ženske nedelja od 10.30 dalje — za vse moške in ženske prav zaradi tega zelo zanimivo in namiznoteniški navijači enega in drugega kluba bodo imeli priliko prisostvovati živi, ostri in včasih tudi dramatični borbi za vsako točko, ki bo lahko odločala o napredovanju tega ali onega moštva. • Tenis v Avstraliji v hudi vročini MELBOURNE, 15. — Na mednarodnem teniškem turnirju je I-talija premagala Nemčijo z 2:0. Najprej je Lea Pericoli v prvem setu premagala Nemko Helgo Niessen. V drugem setu je že vodila s 4:0, ko se je Nemka zgrudila zaradi vročine, (Bilo je 37 stopinj in tudi okrog 20 gledalcev se je onesvestilo.) Sicer ni bilo Nemki nič hudega in zdravnik je dal dovoljenje, da lahko popoldne igra v dvoje; zaradi previdnosti pa sta Nemki raje igro prepustili. Točko za Italijo pa je dobila še Francesca Gordigiani, ki je premagala Heidi Schildknecht s 4:6, 7:5, 6:4. Zaradi vročine sta igralki med drugim in tretjim časom dlje časa počivali. Italijanska ekipa se bo jutri spoprijela v četrtfinalu z ZDA, ki so prišle v drugo kolo brez igre; enako Francija, ki bo igrala - z Brazilijo. Ta je gladko premagala Japonsko s 3:0. Po poznejših vesteh sta Nemki le odigrali igro v dvoje in tudi zmagali s 6:3, 6:1. Rezultat dvoboja Italija - Nemčija je torej 3:2 Novozelandke so premagale Ar gentinke z 2:1 ter bodo v četrtfi nalu igrale z močnimi Avstralka mi. iiiiiiMmiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiin Sneg na Tridentinskem Pokrajinska ustanova za turizem iz Tridenta nam sporoča snežne razmere v vseh zimskošportnih središčih pokrajine. Razmere se nanašajo na 12. 1. 1965. V vseh krajih so številne žičnice, vlečnice, sedežnice itd. KRAJ CM KRAJ CM Andalo ■ Montc 1’aganella 80/250 Monte Penegal 50/70 (2 T, 4 V) (2 V) Baselga Di Pine 25/35 Passo del Tonalc . Passo (2 V) Paradiso 150/250 Campitelio di Fassa • Col (IŽ, IT, 6 V) Rodelia 65/160 Passo di Costalunga 130 (2 S, 5 V) (1 S, 2 V) Canazei alla Marmelada 65/260 Passo Pian delle Fugazze 150 (IZ, 2 S, 9 V, lšk) Passo Pordoi 165 Castello Tesino - Passo (1 2, 2 S) del Brocon 50/110 Passo Rolle 190 (2 V) (IS, 8 V, 1 Sk) Cavalese - Passo di Lavaze 25/150 Passo Sella 160 (8 V) (IT, IS, IV) l ai della Paganclla 25/45 Peio 80/90 (12, IV) (12, 3 V) Folgaria - Sommo Alto 50/100 Pizolo 25 (IS, 9 V, lšk) (1 V) Lavarone . Vezzena 60/120 Pozza di Fassa • Monte (IS. 4 V) Buffaure 40/190 Madonna di Campigiio 90/200 (IT, 5 V) (3 2, IT, 2 S, 9 V) Predazzo - Beliamonte 30/40 Male . Dimaro - Ossana 20/35 (3 V, 1 Sk) (3V, lšk) Primiero 30/35 Maiosco 35 (1 V) (2 V) S, Giacomo di Brentonico 40/65 JVloena • Passo S. Pellegrino 40/140 (1 V) (6 V) San Martino di Castrozza 110/320 Mol veno • Croz deli’Alt is. (12, IT, IS, 6V) simo 30/100 Serrada . Dosso Martinella 60/100 (2 S, IV) (IT, 2 V) Monte Bondonc 40/130 Vigo di Fassa - Ciampedie (3 T, 6 S, 2 V) - Gardeccia 40/180 Panchia di Fiemnie 25 (12, 3 V) (1 V) Ziano di Fiemme 25 Passo della Mendola - (IV) 2 — žičnica; T — velekabina; S — sedežnica; V — vlečnica: Sk — skakalnica Vsi gorski prehodi prehodni vina, da bi jo razumel, naj molči. Začuden jo je pogledal. FRANCE BEVK MLINI ŽIVLJENJA i!i «Raje vi govorite,« je zaprosil. «Midva bi se lahko sporekla.« «Saj bi se ne,» je rekla Tona in malo pomislila. «No, bom pa jaz govorila. Pomagala ti bom.« Pavle jo je objel s toplim pogledom. 22 Pozno v jeseni, ko so prve debele slane že pobelile travnike in njive, je bila pri Plečarju svatba. Kljub vojni, skrbem in težavam, ki so pestile ljudi, je ta dogodek živo razgibal jezike. Da bo šla Franca za mlado k Plečarju! Tega bi niti v sanjah ne pričakovali. Bilo je prav tako nenavadno kot vse, kar se je od pomladi godilo pod tisto streho. Plečar se ni upiral sinovi ženitvi. Imel je pomisleke kot Tona, a jih je pred Pavletom zamolčal. Kaj bi mu jih ponavljal, saj jih je že izvedel od matere. Vedel je tudi, da bi delal le luknjo v vodo, če bi se upiral tej ženitvi. Le še huje bi se mu zapletlo življenje. Franca je govorila z očetom, ki je čez nedeljo prihajal domov. Poslušal jo je s pogledom v tleh in z ledenim izrazom na obrazu. Dolgo nobene ni rekel. Ni bil' videti hudo presenečen, bržkone ga je že . Anka pripravila na to. Zdelo se je, da mu končno ni več mnogo mar, kaj hči počenja. Tako ali tako — storila bo po svoje. Niti tega ji ni rekel, da to ni ničemer podobno, kar si je v resnici mislil. «Hudič naj razume Plečarjeve, jaz jih ne morem,« je zategnil. «Ne vabite me na svatbo,« je dostavil. «In to menda veš, da ne bo bale ne dote, ker ničesar nimam.« Hči je bila zadovoljna. Ni sicer pričakovala, da bi ji oče delal težave, a pripravljena je bila na ploho besed. Bala in dota! Na to Franca ni računala, niti Plečar j evi. Tudi Tona je bila malone gola prišla k hiši. Gmajnarju je bila na tiho hčerina možitev tudi po srcu. Dekle bo preskrbljeno. In kdb ve, če ne bo kdaj, ko njega ne bo več, tudi Anka, revica, našla pri nji zavetje... Na dan poroke je radovednost prignala v cerkev nit koliko žensk. Zdelo se je, kakor da,še nikoli niso videle kakega ženina ali neveste. Pasle so vsako njuno kretnjo in izraz. Iz cerkve so svatje s harmoniko odšli v vas,‘k Jeramu. Katra se je bila ponudila, da jih bo pogostila. Lenka, ki je vsa gorela v lica, je bila za družico. Lipe je bil za druga. Kdor je pomislil na Ferjana, se mu je tudi to zdelo nenavadno. Ni bila skrivnost, da sta se fanta nekoč dajala za Franco. Anki je bilo kljub novi obleki nekam grenko in tuje v svatovski družbi. Tona. je ostala doma; ni se dobro počutila. Izmed njenih sorodnikov je prišel le njen najmlajši brat, Mihač, godec, slep na eno oko, ki se je v mladih letih klatil po svetu in slednjič obsedel v domači bajti. Samo on je kdaj obiskal Tono, drugi bratje in sestre so se raztepli po svetu. Svatje so se posedli okoli velike mize. Mihač je vrgel harmoniko na okno. Tiho so zajemali, le sem pa tja je bilo slišati kako besdo. Jeram in Mihač sta se trudila, da bi s šalami razgibala družbo. A tudi kozarci vina, ki se jih razen neveste niso pretirano branili, jim niso razmajali jezikov. «Pijmo, saj nima kosti!« je vzkliknil Mihač. «Franca, daj! Ne vem, zakaj so vse neveste tako žalostne.« Franca je v zadregi pogledala v mizo. «Ne vse,» je rekla Katra. «Jaz že nisem bila. Ko me je vikar po poroki vprašal, če sem zadovoljna, sem mu odgovorila — veste, kaj? Saj sem težko čakala, sem mu rekla. Bilo je res, zakaj bi se bila pretvarjala?« Svatje so se zasmejali in nekoliko oživeli. Medtem je zaklenkal zvon. Nekomu je zvonilo. Svatje so prisluhnili in se vpraševali s pogledi. Kdo je umrl? Izvedeli so. Tisto jutro je prišla mrtvija za Krivčevim Štefanom. Padel je nekje v Karpatih. Njegova mati se je zaprla v hišo in ga na ves glas objokovala. §vatje so se zopet zresnili. «Kaj pa Ferjan?« je vprašal Mihač. «Ali kaj piše?« «Piše,» je odgovorila Lenka obotavljaje, ko je opazila, da je nastala mučna zadrega. «Meni piše, a le poredko. In zelo na kratko. V roko je- bil ranjen, a bo kmalu zopet zdrav. Pravi, da se bomo kmalu videli. Zanj je vojska končana, tako piše.« «To se pravi, da je invalid,« je menil Jeram. «Saj ne bo edini. Kdo ve, kaj nas še čaka Še dobro, da ima fant streho, pod katero se lahko zateče.« «Ali se ni odpovedal hiši?« je vprašala Katra in pogledala brata. ((Odpovedal,« je reki Plečar zamolklo. ((Gruntu se lahko odpoveš, a ne tudi domu,« je dalje drezal Jeram. «Zdaj se gotovo kesa. Domu se človek nikoli ne sme odpovedati, dokler je živ. Nikoli! Ne veš, kaj te še lahko doleti.« Pavle je pogledal Franco, ki je počasi drobila potico in jo nosila v usta. Plečar je malce razburjen srebnil požirek vina. «Tega menda ne boš storil, da bi mu pokazal vrata,« mu je rekel Jeram, ki se je rad praskal tam, kjer ga ni srbelo. «Pes laja, kadar zagleda zajca,« je rekel Plečar nejevoljno. Katra je sunila moža pod mizo. Ta je bil že preveč od ((Zaplešite!« je rekla Katra, da bi pretrgala nesvatovski pogovor. ((Zavrtite se! Zakaj pa imamo harmoniko?« Mihač je nategnil svoj meh, prsti so mu zaplesali po gumbih. Zaigral je poskočnico, ženin je zaplesal z nevesto, a drug z družico. Pri drugem plesu sta se pridružila tudi Jeram in Jeramka. Katra je moža gnala v krogu, kakor da doživlja novo mladost. Franca je plesala brez prave volje in radosti. Pavle je čutil, da mu težka visi v rokah. Vpraševal jo je s pogledom, a ona se mu je le kdaj pa kdaj medlo nasmehnila. «Ali si utrujena?« jo je vprašal. Prikimala je. Harmonika je utihnila. Ni bil še večer, ko so se svatje poslovili od Jeramovih. Anka je odšla domov. Lipe jo je spremljal mimo pokopališča, ker jo je bilo še podnevi strah mrličev. Ženin in nevesta, Plečar, Lenka in Mihač so stopali po stezi skozi breg. Spremljala jih je harmonika. Naj ljudje vedo, da praznujejo svatbo. Bila je skromna, a ko se je Lambert ženil, ni bilo niti na pol tako šumno. Tona jih je sprejela na hišnem pragu. Objela je nevesto, obe sta se razjokali. Ša nekoliko so posedeli ob cvrtju tn kavi. Ko Je legel mrak, sta Pavle in Franca voščila lahko noč, Mihač in Plečar sta srkala vino; Lenka pa je porpagala materi pomivati posodo. Ženin in nevesta sta odšla na vrh, kjer ju je čakala kamra. Stara dva sta se že preselila v svoj kot zraven izbe. «Ali nisi srečna?« je Pavle vprašal ženo. Ni mu odgovorila, le prisrčno ga je objela. Tako kot nikoli prej. «Zdaj si vsa moja,« Je rekel Pavle ganjen. «Tvoja, vsa!« je rekla Franca tiho in mu privila lice na lice. (Nadaljevanje sledi) naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk Pubblicitk Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO