'/v J NA
ra
IZBA JA ZA GORIŠKO IN BENEČIJO
DNEVNIK
I~—   GLASILO osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje
^0^^224 (2220)
Naši narodi so preveč žrtvovali in dali, da bi mogli še kaj žrtvovati in dati.
(Iz govora maršala Tita o tržaškem vprašanju)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione ln abbon. post. 1. gr.
TRST, torek 16. septembra 1952
Cena 20 lir
^PROSLAVI 10. OBLETNICE SLOVENSKIH BRIGAD JE PRED 250.000 UDELEŽENCI GOVORIL MARŠAL TITO
Sikoli več ne bomo sužnji ali sateliti!
Vso yi *r*a^ke9a vprašanja je maršal Tito izjavil: „Najboljša rešitev je v skupni upravi, če nam že ne dajo tega, do česar imamo pravico - Kakršna koli razdelitev bi imela slabe posledice, ne bi imela dobrega učinka v nadaljnjih odnosih med nami in Italijo
•000 Tržačanov je v Dolenjskih Toplicah navdušeno pritrjevalo besedam maršala Tita
jjtažasf1* nedeljo zjutraj i^>ma — jxma posebnima
it0 " drmat^H- 2-00° nas ie v Dolenjih1 torttnVvpr0slcvo veli' tnice	Praznika,
inskih ^°-novitve prvih ^#1° Prični 9'	> v resnici
imeli Priloz-
tSlanih	17,10 se ria-
Nco S ,v*d ogromno ?,4t	?50.000 ljudi —
eovor vo-
S'*'«* suo?^“; ta ie skoro M Dm.,, ga Oovora po-
2? VPraJI^rfem^ mes*v in
Si*T 3a- ki « 7i«
^	0	Prvi	vrsti	prav
LhrtyneTiJnčez 10■ ure ko
tS KidJl v
2'1,1 Mihn i, rtncai Leske-
mtes-iJi-T
,	men,a z c
^ 50 PonnSk,e Vlade pri' (ta 0 tri£? * ki j? vodi” k	grajene na
prireditvene-A !> mični katerem se je rta ^ Van^u začetka
^^aia£hlso6eljudl-sku-
a. se ie nre rinila
Wt*bi tVe Prerinila 'z nha bliin ■ la maršalu S^JUiicn . *•* neki tovariš zakričal;
^šal Tito v dru-govora za-
K^n* »n-, UA/'tcat-n,
komandantov
teju* J« tržaškem vpra B *ašen‘nJl Prav to opo-Tržačana.
'(ri!?1*, Tv ' Cankarjeve,
VS- k ^šiieve in Ser’
%l!rUno el maršal Tito HLna. kateri smo finZ- elanov zvezne HX* sS00 in višHh o-fi-Ž^U WtSf0m Nagyjem »J Predstavnike Tr-P "Branka. Babiča,
t*red desetimi teti...
tov. Laurentija in tov. Almo Reschitzevo; tam sta bila tudi tovariša Ivan Regent in France Bevk.
Pred mikrofon je stopil popularni komandant našega primorskega IX. korpusa Jože Borštnar, ki je pozdravil vse navzoče in v kratkih stavkih poudaril pomen ustanovitve prvih slovenskih brigad ter dal nato besedo maršalu Titu, ki je govoril skoraj eno uro pozdravljen in prekinjen neprestano s prisrčnimi spontanimi vzkliki in gromovitim ploskanjem. Maršalov govor objavljamo na prvi in četrti strani našega dhevmka).
Po govoru so združeni pevski zbori ob spremljavi godbe odpeli nekaj partizanskih pesmi, pet malih pionirk pa je maršalu Titu prineslo pozdrav in mu izročilo šop rdečih nageljnov, maršal Tito pa je pionirjem v odgovor ig zahvalo priporočil predvsem dobro učenje.
Govor maršala Tita je bil glavni predmet razqovorov in komentarjev tržaških udeležencev ves čas vožnje do Trsta — vse do jutra — jn še včeraj ves ponedeljek zlasti v Skednju, kjer so bili nadvse ponosni, da je v govoru izrecno omenil prav to tržaško predmestje po imenu. Vsem nam bo veličastna proslava v Toplicah cstala v neizbrisnem spominu ne samo kot manifestacija srečnih in svobodnih bratov v naši socialistični matični državi, temveč predvsem kot izraz granitne volje enotnosti in nepopustljivosti za dosego pravične rešitve našega vprašanja in nepremagljive volje. za ohranitev resnične neodvisnosti in enakopravnosti vsega jugoslovanskega ljudstva.
S** ie
j ,-l J
s» : 0 je najprej mno-Jj<n »lov.Jl^tetnice ustano-
S‘! tllttatkmhvbrigad in se
Vi^dvini Usedali dotak-W“dfb(> 1 narodnoosvobo-
V1 Ju'Br lU,3a,'il ie. da 50 'k* g°slavije v prvih
te.-aie d„X?lucionarne lh>d-
i»aW?llvljali tudi po-
\ : bitr. ?!?sPehe. niso pa
*• i. v^ičn ’Zgut,ili vere v SMl vztL*tvar' temveč so >» do r®mo in z večjim
okupatorjev borili
Afr« >• feiiS ■»
ris
>S‘«,
tovarišice! Ko fteeni^vifli !nes tukaj in po
te težke dni, ne
V"' ‘o n
tfifcfteih’ liurtiej?mo 5 tem v ,f »te ?v sovraL ° bivših so-'te^lavij 7astvo. Ne, te dne-tee®W 8C° ta se jih tako lili, našni"i1?Jaino zato- tta Stfk?* Pozah-il bodo<ki rodo-■ k >ih nann kol*° "arf-
N >•«?.> 7 nas ie s,al°
N >, °kazui(1?,anes- z druge Nkorr eajim s tem tudi ki KSV?t°m i„ pred X n' kaUn' ’?tel d0 naše
Sferno voilab! namei?e
Bkaa.- SP ,	’	av°JO Sir-
Sllji, tttlo Vs-V tao in da Si! •Vll!1ešaf. mur, ki bi po-
nSdili’ Srob' v6 V,.naSe srečno V) fsno i- V najj domovini KrePko odobrava-
«oSNnj,
HjJ, be preri^astna manife-ac‘ie ah av,ja nikake J ž.]| Per Vznemirja,nja
SčS ki ‘SLkoM dpJelo. hvteth ^a z v« 7 tesnega
fi^n^jo SS! državami.
t?*e, di*to, da - b70’ vendar T ljaarazUmeio i ’• kar ie
ka revni'	,a	ve"
bit? v voiMffi1*- ki Pas
» iSe dan3"1 t°‘ko žrtev in <»! 0<JnLsredneišJ ustyarjanju SSu^tl potot! SOCIaUstične
wffilnai!h
ite l^e tisočkrat Pli nas
P>n‘^\emr^“' n‘t3
V&n,h Un ? a ne more
W v »veh, SliCih požte-
,Sba' PoznfU' kal'i svet
epa, tudi tiste, W ta ali	in i7-med
flbktii Sv°ie	spet hotel
V' 'tm0 J1 76 načrte. Ju!( Vstajali t 'jth. da nismo te,W Pala	nžemlja,
AC‘n» b d"vl,,a straš-
^ti^robd\zrr uni-
>»- t. . tttiimi Prtboriii r
tr,
-1 k.-V rPost *'1 a m i — * d a '■ iePi, J,11 bič ,. b.e n‘°re več
i.	.j, "e	more
> > Prepih1; k‘ bi J	Vsakno!	ln slu-
ti >Pdar5>vT"r- Ne, ml fevSaj	iio sam?	,nar(,>dov-
<k.	tjivvzet„ ^1	in jrj
'5 '5^!te?ietRe8b,POdaril te U.drža„b°tao dovo-
^PM^Vam^brnn g03P°daril Pame) Ploskanje
da smo zedi-
nili narode, ki so bili razkosanj skozi stoletja. Uspelo nam je ustvariti krepko narodno skupnost, ustvariti pogoje za popolno uresničenje nove družbe za uresničenje socializma. Vendar mi nimamo samo novega sistema, mi imamo tudi nove ljudi, ljudi z novimi pojmi o notranjem življenju in z novimi poj-mj o mednarodnih odnosih.
«Od vsakogar zahtevamo, da spoštuje našo enaikopravnost. Nikoli več je ne bomo podredili tujcu, nikoli več ne bomo sužnji ali sateliti, temveč hočemo, da smo enako,pravni člen svetovne skupnosti zato, ker to naš narod zasluži spričo svojih velikih dejanj, ki j.h je izvršil med vojno v interesu osvoboditve sveta od srednjeveške more in zla — fašizma. Do tega imaimo pravico tudi zato, ker si ustvarjamo danes z lastnimi silami iepše in srečnejše življe-njen. (Burno vzklikanje socialistični Jugoslaviji, Partiji in Titu).
Nato je maršal Tito poudaril, da so si jugoslovanski narodi priborili svobodo s svojimi lastnimi silami, in to prav zaradi tega, ker so bili enotni, ta složna enotnost pa se je ustvarila z borbo na bojnem polju. Nato je dejal:
Po končani vojni smo se lotili ustvarjanja materialne podlage za nadaljnjo graditev in za dosego lepšega in srečnejšega življenja današnjih in bodočih rodov. Na tej poti imamo velike težave, Ne le, da nismo imeli za materialno podlago nič drugega kot roke, visoko zavednost in voljo do dela, da bi ustvarili nekaj lepšega, kot je bilo, ustvarili socializem, — smo poleg gmotnih težav zadeli tudj na velikanske ovire, ki so nam jih delali od zunaj.
Tako slabe, ekonomsko slabe, brez sredstev in tako rekoč brez tistega, kar je najglavnej-še ljudem, ki hočejo doseči svoj življenjski standard, so nas hoteli takoj v začetku podvreči drugemu suženjstvu, da bi bili suženj dozdevnemu velikemu bratu, da b; bili «bratsko» zasužnjeni Sovjetski zvezi.
Seveda nismo bili pripravljeni, za čigar koli suženjstvo, četudii bi bilo bratsko, saj najtežje je KfaThtskon suženjstvo. (Ploskanje in dolgotrajno odobravanje). Dejali smo:	Ne,
tam vas je dosti, imate dosti zemlje pri sebi, tu pa hočemo biti mi gospodarji. Ce naim boste potrebni, vas bomo poiskali, dokler pa vas ne bomo iskali, nam niste pot retini n. (Močno vzklikanje in ploskanje).
Ko bi Rusi zares hoteli, je dejal maršal Tito, da bi bili bratje in enakopravni, tedaj bi morali drugače ravnati, ne pa kot komandanti. Nadaljeval je:
«Tega niso hoteli in mi smo se razšli. In dobro je tovariši in tovarišice, da smo se razšli. (Vzkliki: Tako je, tako je!) Kakšna sreča, če bi se bili že prej razšli! Za nas bi bilo to še bolje. (Močno odobravanje). Toda tudi to je dobro, ker smo se obdržali in hodimo sami po svoji lastni poti, kakor vemo in znamo, delamo, kakor najbolje moremo, da bi zgradili svojo državo in uresničili socializem, pri tem pa se nikomur ne prodali in ne bili nikogar satelit, V tem smo doslej uspeli, uspeli bomo pa tud; v prihodnje, bodite prepričani, pa naj pride kar koli«.
Poleg vsega tega, je nadaljeval maršal Tito, Jugoslavija ni imela v vseh letih po vojni do-st[ sreče niti glede letine: stalno jo spremljajo elementarne nezgode. *uša, toča in drugo. »Tudi letos, ko smo mislili, da bomo končno splavali iz težav, je bila huda suša v najrodovit-nejših krajih države, v naših žitnicah — Volvodini, Slavoniji in drugodu, je dejal maršal Tito in nadaljeval, da to sicer ne bo preprečilo nadaljevanja graditve, čeprav bo nekoliko omejena. Poudaril je, da se ni bati iakote; z obstoječimi rezervami in s primernimi nakupi v tujini jo je mogoče preprečiti. Nato ie dejal:
«Toda, tovariši in tovarišice, opozoriti moram, da je letošnja suša po svojem obsegu še hujša kakor v letu. 1950. Prizadela nam je škode za okroglo 140 milijard dinarjev, kar pomeni, da je za to vsoto oškodovan nacionalni dohodek. To je velikanska številka, ki zadene našo skupnost kot celoto. To pa seveda ima posledice in poraja razne probleme. V našem izvozu smo črtali eno izmed najvažnejših postavk, izvoz koruze, ki je zavzemal glavno mesto med našimi kmetijskimi pridelki. To nam bo otežkočilo uravnoyešenje plačilne bilance v inozemstvu. Ne bo nam otežkočilo nakupa tega, kar potrebujemo za izpolnitev petletnega plana, kajti to je zagotovljeno, pač pa razvoj naslednjih planov, v katerih smo zamislili graditev podjetij za izdelovanje predmetov široke potrošnje«.
Suša se močno odraža v vsem jugoslovanskem gospo, darstvu, je <Jejal maršal Tito. Prav to pa mora biti spodbuda, da je 'treba v skrajnih mejah storiti vse, kar je potrebno, da se posledice ne bi odražale v gospodarstvu, zlasti v kmetijstvu, ie več let. Zaradi tega bo potrebno skrajno varčevanje v vsakem pogledu, disciplina, zavest o veličini škode, im zavest o tem. kakšne po-
Vj :	i
Wwmm
sledice ima lahko škoda.
Maršal Tito je nato dejal, da bi bilo zelo škodljivo misliti, da se za škodo ni treba meniti. ker je vlada kupila nad 30.000 vagonov pšenice -rt ima nekaj rezerve. Nasprotno, napeti je treba vse sile, da se ta škoda čimprej. premaga. Prav tako je škodlljivo, če kdo pretirava možnosti, ki jih ima Jugoslavija, bolj primerna je skromnost pri ocenjevanju velikih uspehov, saj so ti uspehi odvisni od, marsičesa. Nato je maršal Tito dejal:
«Zadnja leta smo dobili pomoč odi nekaterih držav, predvsem odi Amerike in potem od Anglije, Francije in drugih. Vsa ekonomska pomoč nam je izredno olajšala naš razvoj in zgraditev; omogočila nam je, da premagujejo naši ljudje lažje težave, s katerima .se borimo, da jim ni '*reba stradati. Ta sredstva niso bila majhna. Za naše razmere so bila kar velika. Vendar nikar ne mislite, da gre to lahko v neskončnost -in da nam bodo ljudje iz tujine stalno pomagali. Ti ljudje gledajo tudi na to, kako si sami pomagamo, ali delamo vse. kar je v naši moči, da nam nie bi bilo treba sprejemati pomoči. To je osnovna stvar pri vsej tej zadevi. Ze nekajkrat sera povedčl, da bomo veseli, ko nam več no bo treba prejemati pomoči iz tujine, kaj‘i nikar rte mislite, da na Zahodu vsi ljudje to pomoč odobravajo. Posebno v zadnjem času ugotavljamo težnje, da se ta pomoč izkoristi za uresničenje določenih želja in popuščanja z naše strani, ki jih mi ne moremo sprejeti. Za tern gredo
na Zahodu nekateri posamezniki in če bi se to dlje nada* ljevalo, bi se lahko zgodilo, da bi celo odgovorni ljudje na Zahodu postavili pogoje. Tu gre za milijone- in milijone dolarjev in če jih že dajejo, si lahko tudi prizadevajo, da za to kaj dobijo.
Zaenkrat jim vračamo v ogromni meri že s tenx da smo tu rta tem ozemlju na Balkanu, geografsko in duhovno e-notnj, da imamo močno oboroženo armado in da stojimo kakor stena, ki brani tako sebe kakor Zahod, s čimer brani obenem- tud; sebe. Tako je Zahod s te strani v veliki meri zavarovan. Znašli smo se na tem. ozemlju, sprli smo se z Rusi, ki ogrožajo neprestano s svojimi sateliti n,aše meje, in že samo s tem. da branimo svojo svobodo in neodvisnost, branimo objektivno tudi Za-hod. Ne smemo namreč pozabiti, da straši v svetu še vedno nevarnost vojne, da imamo še vedno ljudi, ki si prizadevajo, da bi se reševala povojna zu-nanjepolitičng vprašanja z o-rožjem. Med terni so danes ti na Vzhodu prvi in vidite, naša zasluga, da smo tu, da smo ogromno žrtvovali, da si priteguj erno od ust, da bi se oborožili im vzdrževali svojo armado. Ta r,aša odločna volja, dja. branimo tla, ki so bila skozi stoletja prepojena s krvjo, nami omogoča, da prejemamo pomoč. To se tudi njim izplača, če pa b-i oni nekega dne videli, da me delamo vsetga, kar je za nas same potrebno, nam te pomoči ne bodo več dajali. Mi pa ne bomo sprejeli nobenih pogojev. Zato je treba, da
BEOGRAJSKI KOMENTAR.I OB EDENOVEM OBISKU V JUGOSLAVIJI
V ITALIJI SE VEDNO ŽIVI
duh Mussolinijeve ekspanzije
„Borba" poudarja, da je Rim glavna ovira za neposredni sporazum o Trstu - ..Mednarodna politika" poudarja, da bo Edenov obisk prispeval k utrditvi miru - Odhod jugosl. vojaške delegacije v Grčijo in Turčijo * Francoska parlamentarna delegacija pride v FLRJ
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 15. — v sredo
bo prišel v Beograd britanski zunanji minister Eden. Obisk uglednega britanskega državnika je v središču pozornosti vsega svetovnega tiska, ((Medtem ko je britanski tisk-’zabele. žil. da bo obisk Edena ^nak prijateljstva in dobre volje, kaže pisanje italijanskega tiska«, poudarja nocojšnja «Bor_ ba». «da je Rim in nihče drugi glavna ovira neposrednega sporazuma z Jugoslavijo o Trstu«.
((Mednarodna politika«, revi. ja Zveze novinarjev ugotavlja v zadnji številki, da je obisk britanskega zunanjega ministra Edena izraz prijateljskih občutkov med Jugoslavijo in Veliko Britanijo, ki temeljijo na zavezništvu iz zadnje vojne in odločnosti obeh držav, da se borita za stvar miru in preprečitev napada. V zvezi z nervozo, ki se je polastila italijan. skega tiska, in s poživitvijo protijugoslovanske gonje, ker trdijo, da ima Eden v žepu rešitev tržaškega vprašanja, u-gotavlja ((Mednarodna politika«, da rešitev tržaškega vpra. šanja ni niti v žepu Edena niti v jugoslovanskem žepu, temveč v žepu De Gasperija. «On
jo bo lahke izvlekel iz žepa«, poudarja ((Mednarodna politika«, «ko bodo ti spoznali, da so minili časi iredentizma in osvajanja tega ozemlja in da so posamezne deklaracije mrtva točka na papirju«. «Medna. rodna politika« zaključuje, da bo obisk Anthonyja Edena, ki bo ena najmočnejših manifestacij prijateljstva anglo-jugo-slovanskih odnosov, ki sloni na prijateljstvu iz vojne, prispeval k utrditvi miru.
Nocojšnja «Borba» ugotavlja, v zvezi s politiko Rima do Jugoslavije' in z načinom, kako želi Rim rešiti tržaško vprašanje, da začenja Rim reševanje odnosov z Jugoslavijo na popolnoma nepravilen način Namesto da bi Rim gledal celoto teh odnosov, pa gleda samo na STO in pri tem namerno zanemarja dejstvo, da je STO le dokaz nepravične Jugoslaviji vsiljene rešitve, katero je Jugoslavija sprejela samo zaradi miru in dobrih sosednih onosov z Italijo. Rim naslanja rešitev tržaškega vprašanja na tristransko deklaracijo, čePrav dobro ve pod kakšnimi pogoji je nastala in da je zaradi popolnoma spremenjenega položaja postala brezpredmetna, poleg tega u-
gotavlja «Borba». da ravna I armadi sedemčlanska delegaci
Rim, kot da se zadnjih trideset let ni nič spremenilo, in poskuša doseči svoje imperia. listične smotre s pritiskom in izsiljevanjem. S takim reševanjem tega vprašanja kaže Rim, da se njegovi smotri niso spremenili, da duh Mussolinijeve ekspanzije še vedno živi. Zato pomeni -napad na Trst lah_ ko samo začetek ustvaritve širšega načrta prodiranja na Balkan. Jugoslavija je nasprotno ponudila in tudi sedaj ponuja svoje sodelovanje: ponudila je skupno upravo nad STO. to je medsebojno sodelovanje in spoštovanje pravic. Odklanjanje te ponudbe se ne more tolmačiti drugače, zaključuje «Borba». kot da Italija ne želi sodelovati z nami niti spoštovati naših pravic, toda Jugoslavija bo tudi v bodoče na. daljevala svojo politiko sodelovanja
Kot je bilo javljeno, bo 18. t. m. prispela v Jugoslavijo francoska parlamentarna delegacija Pričakuje se, da bodo francoski parlamentarci pod vodstvom bivšega zunanjega min. Reneja Mayerja prispeli v Beograd 20. t. m.
Danes dopoldne je odpotovala na prijateljski obisk grški
ja Jugoslovanske ljudske ar-made pod vodstvom komandanta beograjske vojaške oblasti generalnega podpolkovnika Pavla Jaksiča. Ob odhodu delegacije na železniški postaji sta bila tudi grški poslanik Kapetanide in turški poslanik Keprulu z vojaškima atašejema. Med šestdnevnim bivanjem v Grčiji bo jugoslovanska vojaška delegacija obiskala nekatere oddelke vojne industrije in vojaške objekte. Po obisku v Grčiji bo jugoslovan. ska vojaška delegacija 22. septembra odpotovala na petdnevni obisk k turški armadi.
B. B.
se čimprej izvlečemo iz teh težav, da ustvarimo čimprej sredstva za ozdravitev naše plačilne bilance, ker nami potem ne bo več treba presiti za pomoč in prejemati jo jn> ker bomo lahko odkrito gledali drug drugemu v oči. Nastopali bomo lahko tako, kakor to ustreza interesom naše države in interesom miru, kajti tudi naprej bomo kakor- doslej stre-meli, da se obvaruje mir v svetu, in nihčP nam ne bo mogel očitati, zakaj smo storili to tako in ono drugače. (Fiitr-jevanje.) Takih očitkov pa je danes, tovariši, kar prec-ej.
Tisoči in tisoči ljudi, ki prihajajo v našo državo, zas'av. ljajo najrazličnejša vprašanja: «Kje imate večstrankarski sistem. zakaj stopate v socializem, v komunizem, zakaj si ne vzametp za vzor zahodne demokracije?« itd. Upira se mi že imeti predavanja in razla. gati te stvari in rad bi, da bi jim sme! reči: ((Pustite nas pri miru, glejte svoje stvari, mi bomo pa svoje. (Odobravanje in ploskanje).
Odločili smo se iti po svoji poti. Ničesar ne delamo umazano, ničesar ne delamo skrivaj, saj vidite, da puščamo slehernega v našo državo, da vidi vse, kar hoče. Delamo pošteno in nas vodi zares časten namen, velika ideja, da bi zgradili skupnost, srečno družbo, v kateri bodo vsi državljana enakopravni, srečni in bodo imeli človeka dostojno življenje. Naša stvar je, kako to delamo, k%jti mi najbolj vemo, kako je treba pri nas delati.
Kadar mi govore ° zahodni demokraciji, sem odgovarjal, d>a je morda dobra zanje, ni pa tudi za nas. Naši demokraciji smo začeli graditj trdne temelje s tem, da smo ji dali ekonomsko podlago. Delavce smo postavili na njihova mesta, dali smo jim tovarne v roke, dia jih vodijo, in mar to ni demokracija, kakršne ni na svetui? Mar ni demokracija, če ljudje upravljajo sami sebe s svojimi od-bori, če so odpravljeni osrednji organi in se njihove dtolžnosti prenašajo na-vzdol? Mar to ni najboljša demokracija, ki si jo je mogoče zamisliti, socialistična demokracija? Se naprej bomo hodili po tej peti, toda ne v anarhijo, marveč zavestno, in taka demokracija bo ponos naše socialistične domovine in nas Jugoslovanov.
Večkrgt nam pravijo, da imamo UDV. jaz pa jim. odgovarjam., da imajo oni policijo. Pravijo nam, da zapiramo ljudi, jaz pa jim pravim, da oni prav tako zapirajo in poleg tega še pretepajo z gumijevkami, česar mi nikoli nismo delali. Odgovarjam jim., da oni branijo svoj režim, da imajo policijo in drugo, kar --c jim zdi potrebno, mi pa gradimo novo družbo, ki jo branimo predi vsemi ostanki, ki ji gro, ze. Velikanska večina našega ljudstva. 98 in več odstotkov je za socialistično Jugoslavijo, samo okrog 2 odstotka pa za
stara Temu malemu odstotku, ki bi hotel staro, seveda ne bomo dovolili, da bi zastrupljal naše delovne- ljudi. Takim ljudem dopuščamo, da delajo svoje pripombe, in to lahko delajo tako dolgo, dokler ne preidejo h konkretnemu delu, škodljivemu za skupnost, kajti mi preganjamo samo tiste, ki dejansko delajo za to. da bi izpodkopali temelj« tega, kar smo tako težko dosegli.
Glejte, tovariši in tovarišice, taka in podobna vprašanja nam stalno postavljajo. Človek se seveda utrudi od odgovarjanja nanje in nekega dne bom kratko dejal — pojdite v tovarne, v zadruge, y ustanove, in santi poglejte — zakaj bi vam jaz predaval Ta predavanja bi lahko razumeli kot propagando, zato je najbolje, da greste sami in se prepričate. Pojdite Pa tudi v zapore ir» prepričali se boste, kdo sedi tam. Našli coste kakega reakcionarja, kakega infermbiroj-ca ali duhovnika, ki se je pre-grešli proti zakonu.« (Odobravanje.)
Tovariši in tovarišice ! Sedaj bi rad govoril o nekem problemu, ki je pereč že od končane vejne. To je vprašanje Trsta, tržaški problem. Ko sem prihajal sem, mi je tovariš, ki smc ga srečali po poti, zaklical: ((Tovariš Tito, Trst!)) Vedel sem, kaj to pcmeni in kaj hoče, da naj govorim o Trstu. (Ploskanje).
Ze nekajkrat smo se izjavili o tem, kako mislimo o vprašanju Trsta. Toda, kakor vse kaže, je vse to bob cd steno, ker naše iziave odklanjajo odgovorni italijanski ljudje, pa celo nekateri pa Zahodu. Sklicujejo se na tripartitno deklaracijo, toda
(Nadaljevanje na 4. strani)
Pripravljen osnutek
odgovora na noto SZ
LONDON, 15. — Predstavnik angleškega zunanjega ministrstva je izjavil, da so predstav, niki treh zahodnih držav končali in poslali svojim vladam popravljeni osnutek zahodnega odgovora na sovjetsko noto o Nemčiji. Sedaj pričakujejo odgovor svojih vlad.
Protest Arabske zveze
zaradi sporazuma med Izraelom in Nemčijo
KAIRO, 15. — Svet Arabske zveze je sklenil poslati v Bonn posebno odposlanstvo, ki naj prepriča tamkajšnjo vlado, da se odpove izpolnitvi dogovora z Izraelom o plačilu reparacij.
Podtajnik Arabske zveze je izjavil, da bi Arabska zveza imela izpolnitev tega dogovora kot «korak, ki bi lahko škodil sedanjim prijateljskim odnosom med Nemčijo in arabskimi državami«.
Eden na večerfi pri Pe Gasperiju
Za napovBdani razgovor so izbrali formalno najmanj obvezno obliko - Previdna formulacija italijanskega uradnega poročila - V/tis govora maršala Tita
•88
>X-.a
STRASSBURG. 15. — Danes zvečer se je De Gasperi sestal z angleškim zunanjim ministrom Edenom. Ozračje pred razgovorom je bilo precej pod vtisom včerajšnjega govora maršala Tita, ki ga tu razlagajo kot resen opomin, da se Ju. goslavija ne misli ukloniti no. benemu pritisku. Sliko o vtisu govora maršala Tita izpopolnjuje oblika, ki so jo dali razgovoru med Edenom in De Ga. sperijem; razgovarjala sta se med večerjo, ki jo je priredil De Gasperi v prostorih italijanskega predstavništva. Sodijo, da je' to formalno najmanj ovezno obliko razgovora zahteval Eden.
Po razgovoru je bilo izdano uradno poročilo, ki pravi; «Mi. nister Eden je bil danes zvečer gost predsednika vlade De Gasperija na sedežu italijanskega predstavništva pri evropskem svetu v Strassburgu. Po .kosilu sta imela oba držav nika dolg in prisrčen razgovor. v katerem sta proučila splošni politični položaj, s posebnim ozirom na Sredozemlje in na vprašanja v zvezi z evropskim svetom in z evropskima skupnostima pre. moga in jekla ter obrambe. Ministra sta tudi izmenjala mnenja o STO in predsednik vlade De Gasperi je prikazal stališče Italije v tem vprašanju.«
Tej izredno previdni formu-
laciji. ki je zelo daleč od tega, I nadaljnjo okupacijo Port Ar-kar so zahtevali in napovedo- thurja. ((dokler ne bo sklenje-
vali italijanski listi, je pred stavnik italijanske delegacije moral dodati še sledeče italijansko mnenje; «Očitno je. da preostaja ena sama možna rešitev; zahtevati celotno uresničenje tristranske izjave, če je nemogoča sporazumna rešitev, ki jo je predvidevala formula ..neprekinjene etnične črte”«.
Večerji pri De Gasperiju so poleg Edena prisostvovali glavni ravnatelj za politične zadeve v Foreign Officeu Pier. son Dixon. Edenov parlamentarni tajnik Robert Carr, De Gasperijev osebni tajni^ Paolo Canali in italijanski predstavnik pri evropskem svetu Fran-cesco Cavalletti.
Moskva izsilila
podaljšanje okupacije Port Arthurja
PARIZ, 15. — Moskovski radio je nocoj javil, da so se kitajsko-sovjetski razgovori v Moskvi zaključili s sklenitvijo dogovora, na podlagi katerega bo sovjetska vlada vrnila konec leta kitajski vladi uživanje vseh pravic, ki jih je do sedaj uživala sovjetska vlada pri soupravljanju mandžurske železnice. Z druge strani pa je sovjetska vlada izsilila od kitajske vlade, da ji prizna še
na mirovna pogodba med ki-tajsKo ljudsko republiko in Japonsko na eni strani ter med Sovjetsko zvezo in Japonsko na drugi strani«.
Agencija Tass pa k temu javlja, da je ((pobuda za podaljšanje dobe mešane uprave Port Arthurja prišla od kitajskega ministra Cuenlaja«. Ta je namreč «poslal» 15 septembra Višinskemu noto, v kateri pravi, da je «nastal nevaren položaj za mir« zaradi sklenitve ločene mirovne pogodbe med Japonsko in ZDA ter drugimi državami Zato ((predlaga« kitajska vlada na podlagi kitajsko-sovjetske pogodbe o zavezništvu in medsebojni pomoči, «naj sovjetska vlada podaljša rok za umik sovjetskih čet iz Port Arthurja, dokler ne bosta sklenjeni mirovni pogodbi med LR Kitajsko in Japonsko na eni strani ter Sovjetsko zvezo in Japonsko na drugi strani«
Agencija zaključuje z izjavo, da je v odgovoru Višinski »pristal na kitajsko zahtevo«.
BONN. 15. — Glavni odbor socialnodemokratske stranke je sklenil, da delegati stranke ne bodo sodelovali pri sklepih skupščine premogovne in jeklarske skupnosti pri izdelavi evropske ustave,
PRIMORSKI DNEVNIK
16.
septembra 1951
11
Danes, torek 16. septembra
Evfemija, Sodomir Sonce vzide ob 5.44 in.Aa.t 18.15. Dolžina dneva 12.31 L vzide ob 2.38 in zatone ob J™-Jutri, sreda 17. septembra Lambert. Prvan
Klavrn shod
„goliardovwv Gorici
Zbralo se je samo okoli sto študentov in načrt velike šovinistične manfestacije je šel po vodi
GORICA, 15. — Goričani so se v nedeljo oddahnili. Napovedane univerzitetne maškarada ni bilo v pričakovanem ob. segu. Kljub propagandi se je v Gorici zbralo samo okoli 100 «goliardov». Po Korzu so si privoščili majhno procesijo, na gradu pa so otvorili spominsko ploščo v znak pete obletnice ((priključitve Gorice k m a. drepatriji*
Po prvi svetovni vojni so v Gorici prav tako imeli «go-liardi« svoj shod, toda takrat jih je bilo okoli 10.000, vsaj ta. ko pripovedujejo. Kaj se je moralo zgoditi, da so ubogi «goliardi» tako odpovedali?
Nobenega drugega izgovora ne more biti kot ta, da je večina «goliardov» srečala pamet in da se jim zdi vsaj neumno, da bi se potikali po Gorici in tako služili De Gasperijevi politiki kot orodje za izvajanje njegovih političnih računov.
Italijanski šovinisti so skušali iz tega shoda pripraviti manifestacijo za rešitev tržaškega vprašanja v italijanskem šovinističnem in iredentistih, nem smislu. Skušali so organizirati manifestacijo, ki naj bi bila nekak protiutež manifestaciji ob proslavi desetletnice ustanovitve slovenskih brigad. Napravili pa so si sramoto, ki ,ie ne bodo pozabili tako kma. lu. Zlasti pa si te sramote ne bodo mogli tako naglo izbiti iz glave zaradi veličastneea shoda čez 200.000-glave množice v Dolenjskih Toplicah, ki je r dušeno pozdravila maršala Tita v svoji sredi.
L	ega Nazionale ti	udi	v Čedadu
Z(	sejanje mržnje p	rol	i Slovencem
Demokratično prebivalstvo mora preprečiti vse šovinistične spletke			
Avtomatična telefonska
centrala še ne detuie
GORICA, 15. — Prebivalstvo opozarjamo , da avtomatična telefonska centrala ni še pričela obratovati, čeprav je vod. stvo TELVE naznanilo, da bi se to moralo zgoditi že v soboto. Zaradi tega imajo tajništvo DPS, «Primorski dnev. nik», «Soča» kakor tudi Zveza prosvetnih društev še vedno stare številke. O spremembi bomo pravočasno poročali.
Izlet na Ojsternik
GORICA, 15. — Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo 21. septembra izlet na Ukvansko planino, od koder bodo nato izletniki lahko šli na Ojsternik,
Odhod v nedeljo zjutraj ob
5. uri s Travnika z avtobusom. Prijave sprejema urar Darko Šuligoj na Travniku do vključno četrtka 18. septembra. Voznina stane za člane 700 lir in nečlane 750 lir.
Vesti za učitelje
GORICA, 15. — Šolsko skrbništvo siporoča, da so na občinski razglasni deski na vpogled lestvice prosilcev za začasno namestitev na osnovnih šolah v goriški pokrajini.
Muzej. v Čedadu.
Kakor da ne bi zadostoval v Beneški Sloveniji trikolorizerr. ki iia bolj ali manj odkrit način rovari proti domačemu ljudstvu, prihaja med nas še »Lega Nazionale*. Prebivalstvo Trsta in Gorice že dobro p<“-zna to društvo, ki je leglo in glasnik najbolj reakcionarnih nacionalističnih teženj in zato podpihovalec sovraštva med narodi. Glavna nalcga «Legt; Nazicnale« je seveda sedaj ta, da se Trst čimbolj vključi v Italijo. Toda to jim še ni d( -volj, zato ustanavljajo sedaj svoi sedež tudi v Čedadu in vsi se sprašujejo, zakaj ga raje ne ustanovijo v Vidmu. Seveda ni težko odgovoriti na to vprašanje. Ta ustanova, ki je podedovala vso sramoto fašistične preteklosti, hoče delovati tu v obmejnih področjih, kjer je že fašizem sejal roržnjo in narodnostno nestrpnost s polnimi ro. kami. Seveda je fašizem izgubil kredit, saj je naje ljudstvo za časa osvobodilne borbe precej sprevidelo, v kakšnem suženjstvu so ga držali. Ker pa propagiranje fašističnih idej ni lahko, se krščanska demokracija, ki ne more javno tekmovati z misini, poslužuje drugih krink. Tako so ustanovili nekako podružnico, ki naj bi branila .^itaJijE^}stvo».	jps-
Prihod «Lege Nazionale« v Čedad pomeni seveda marsikaj. Predvsem, lahko pričakujemo od tega dogodka zaostritev borbe proti slovenski narodni manjšini, ki živi tu. Po drugi strani pa lahko to pomeni tudi nekako strah krščanske demokracije in poskus, da se re-
RANJENA LISICA UGRIZNILA LOVCA
Za dol jo je je šel ponjo.
v nogo in je obležala - Ho je skočila nanj in ga ranila
GORICA, 15.
2e ves te-1 je Paguttijeva zletela na tla.
den se je Anton Marchioro iz St. Mavra pripravljal na lov. V nedeljo zjutraj se je na njegovem domu zbralo nekaj lovcev. ki so se napotili proti Sabotinu Nekaj časa so prežali, a naposled se je iz nekega grma pokazala lisica. Ko jo je Marchioro zapazil, si ni pustil dvakrat reči, in je sprožil strel. Zadeta lisica je kar obležala na tleh. Mož se je že veselil, da se je vse tako veselo zaključilo. Z. drugimi lovci je nemudoma pridrvel h grmu, da bi pobral lisico, ko je ta, ki je bila samo ranjena v eno nogo skočila nanj in ga ugriznila v roko. Presenečeni lovci, so prihiteli ponesrečencu na pomoč m tako pustili prosto pot lisici, ki jo je pobrisala v gosto grmičevje.
Ker se je lov tako nesrečno končal, ni preostalalo Marchio-ru drugega, kakor da je šel v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so mu zdravniki obvezali rano na roki. Ozdravel bo v 6 dneh.
Napil se ga je
v patriotski navdušenosti
GORICA, 15. — Rešilni avto Zelenega križa je včeraj zvečer pripeljal v mestno bolnišnico Brigata Pavia 21-letnega visokošolca Alda Valsecchija iz Milana. Valsecchi je ves popoldan popival po gostilnah dokler ni zvečer popolnoma pi. jan padel v nezavest. Ostali prijatelji so mladeniču nudili prvo pomoč, toda ker mu ,ie bilo še naprej slabo, so ga spravili v bolnišnico. Tu so mu zdravniki izprali želodec. O-zdravel bo v 4 dneh.
Nesreča v Ul. Duca d'Aosta
GORICA. 15. - Včeraj zjutraj je 41a 35-letna Olga Pagut-ti iz Tržaške ulice 28 v mesto. V bližini Ul. Duca d’Aosta le ženska prekoračila cesto, ni pa opazila motorista, ki je ravno takrat privozil mimo.
Kljub temu da je motorist nemudoma zavrl, ni mogel preprečiti nesreče. Zadel je v žensko z leve strani in pri tem
Na pomoč ji je pritekel rešilni avto Zelenega križa, ki jo je pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia. Službujoči zdravnik je po pregledu ugotovil, da si je pri padcu le laže ranila desno nogo. Ozdravela bo v 5 dneh.
šijo njeni ogroženi interesi. Zaradi vala nacionalizma, ki ga je krščanska demokracija sprožila, je spravila del ljudi na neofašistične pozicije. Sedaj se bližajo politične volitve in je razumljivo, da skuja krščanska demokracija zopet spraviti na svojo stran tiste sile. ki so se nagnile k totalitarizmu. Vse te spletke so zato zelo poučne.
Tooa žal hi moralo ripsiti posledice teh eksperimentov, domače prebivalstvo. Ljudj-c se bodo znašli med kladivom in nakovalom konkurence med fašisti in demokristjani, ki bi hoteli pritegniti nase njihove simpatije. Vse to pa seveda ne gre v korist bratstva in pomiritve med obema narodoma, niti ne krepi medsebojnega razumevanja. Seveda to pa ni čili in želja teh politikantov, ki radi ribarijo v kalnem.
Spričo tega stanja mora vse demokratično prebival-tvo odločno razgaliti nesmiselni položaj pri nas v Beneški Sloveniji ter preprečiti da bi se beneško ljudstvo zopet izkoriščalo za nas tuje imperialistične cilje.
Z* vso brzino v zid
GORICA, 15. — Danes* porio. či se je v Ul. Aquileia pripetila huda prometna nesreča, katere vzrok je bila prevelika brzina.
Avtomobil 1100 GO 4827 je prihajal z vso brzino po Korzu Italia proti Ul. Aquileia, k.o se je na križišču zaradi prevelike brzine zaletel v zid stavbe last bratov Testa. Avtomobil je obtičal ves zmečkan ob zidu, medtem ko je voznik 24-letni Aldo Maggio iz Ul. sv. Gabrijela 41 ležal nezavesten v notranjosti avtomobila. Pri šoferju je sedela tudi neka ženska, ki je pa ušla nesreči sko. raj nepoškodovana.
Medtem so Zeleni križ obve. stili o nesreči in je nemudoma pridrvel na pomoč Maggiu ter ga pripeljal v mestno bolnišnico Brigata Pavia, kjer so zdravniki po pregledu ugotovili, da si je pri nesreči pretre sel možgane, zlomil nekaj reber ter se laže poškodoval po vsem telesu Pridržali so ga v
ŠPORTNE VESTI
Udincsc B-Pro Garizia 4:2
V nedeljo popoldne sta se na igrišču v Vidmu srečali y prijateljski tekmi rezervno moštvo iz Vidma in ekipa Pro Gorizie. Tudi v tej tekmi je trener Vale spreminjal igralce, da bi še bolj preizkusil njihovo moč in sposobnost. Tokrat je bila Goričanom sreča bolj miia kot v sredo, ko So i&Tali proti prvi videmski ekipi. Niso doživeli namreč tako visokega poraza, V goriških vrstah je bilo že opaziti več povezave in tudi večje znanje v tehniki igre. Kljub temu da so Goričani izgubili s 4:2, moramo »teti to tekmo kot izboljšanje v primeri s prejšnjimi trening-tekmami. Verjetno b0 trener Vale v tem kratkem času, ki nas še loči od pričetka tekmovanja, peljal goriško enajsterico še kam drugam, da bo še preizkusil sposobnosti mladih goriških igralcev.
bolnišnici, medtem ko so ženski, nudili pomoč v bolnišnici pri Sv. Justu.
Padec kolesarja
GORICA, lo. — V nedeljo zjutraj se je 26-letni Elvio Vi-sintin iz Zdravščine napotil s kolesom proti Gorici. Do Tržaške ceste je mladenič mirno vozil. Nenadoma pa je pred gostilno Nanut iz neznanih razlogov zgubil kontrolo nad vozilom in padel na tla.
Mimoidoči so ponesrečenemu kolesarju pritekli takoj na pomoč in "telefonsko obvestili rešilni avto- Zelenega križa o nesreči Pripeljali so kolesarja v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so mu obvezali številne rane po rokah in obrazu. Ozdravel bo v enem tednu.
DELAVCI V TOVARNI S0LVAY
nezadovoljni s sindikalnimi vodstvi
Delavcem so znižali delovni čas, uradnikom pa ne
:DOPUST NA FRANCOSKEM)) V ŠTANDREŽU
TR2.IC. 15. — Položaj v trži-ški kemični tovarni SOLVAY se zadnje dneve v bistvu ni iz-premenil. Sindikalne organizacije niso ukrenile nič, kar bi zagotovilo delavcem vrnitev štirih tedenskih delovnih ur, k; jih je delodajalsko vodstvo s posebnim odlokom delavcem odtrgalo, ker tovarna nima naročil in ker ne. dela s polno paro. V normalnih časih je tovarna proizvajala dnevno po 250 ton sode, sedaj pa je izdala samo 100 ton.
Delavci so predlagali, naj bi ravnateljstvo odvzelo delavcem samo dve tedenski uri, dve pa odvzelo še uradnikom, katerim .je prizaneslo. Toda delavska akcija ni imela uspeha. Zdi se, da gre za to krivda tako kom-informističnkn kakor tudi žol-tim sindikalnim voditeljem v tovarni, ki so iz vrst uradnikov in jim zaradi tega ne gre v račun, da bi si kvarili svoj gospodarski položaj.
Poleg štirih tedenskih ur so delavcem odvzeli tudi nagrado za proizvodnjo." ki jo dajejo v obliki drv itd. Ravnateljstvo ceni, da znaša ta podpora okoli 8.C00 lir mesečno:
Zaradi premajhnega zanimanja sindikalnih organizacij za 'Pr.trebe številnih delavcev v SOLVAY so delavci nejevoljni in zahtevajo, da se sindikalne organizacije končno zganejo. Zlasti zahtevajo sindikalno posredovanje delavci, ki ne delajo v izmenah in katerih se tiče odredba o zmanjšanju delovnega časa.
v žensko avtomobil «fiat 500» GO 7731, last Daria Lautierija iz Tržiča; avto je vozil 24-letni Konstantin Bartoluzzo.
Pri močnem sunku je Tomšičeva skupaj z otrokom padla na tla in se poškodovala po obrazu. Na pomoč ji je prihitel rešilni avsto Zelenega križa ki ju je pripeljal v mestno bol. nišnico Brigata Pavia, kjer so jima obvezali številne rane O-zdraveli bosta v enem tednu.
Na kraj nesreče je nato privozila prometna policija za morebitne ugotovitve.
LEPO PODANA IGRA navdušila številno občinstvo
Po daljšem presledku je v nedeljo zvečer zopet nastopila v Standrežu domača igralska skupina z Berkeleyevo trode-janko ((Dopust na Francoskem)). Dejanje poteka v Franciji za časa zadnje vojne na štabu neke angleške brigade. Kljub strogi prepovedi, da bi smele oficirske žene obiskovati svoje može v bližini bojišča, se nastani v isti hiši, kjer je brigadno poveljstvo, žena štabnega kapetana. Ker bi ta kršitev vojaških zakonov mogla privesti moža pred vojaško so. dišče, skleneta oba zakonca, da se ne bosta izdala kot taka. Iz
Nesrečna nedelja za brata in sestro
GORICA. 15. — Res grdo ne deljo je prebila družina Ban-delli iz Ul. Sile 7. 11-letna hčerka Lavra Bandelli se je šla igrat na bližnji travnik in da bi si skrajšala pot, je skočila čez neki na pol podrt zid, ki se je pod njeno težo sesul. Sesuto kamenje ji je ranilo des no , nogo;; D-rfchači sifr jo^takoj pripeljali v mestno bolnico, kjer so ji zdravniki nudili pomoč.	*
Med tem časom je njen brat 12-letni Viktor odšel s kolesom v bolnišnico, da bi dal materi kolo, s katerim naj bi se vrnila domov. Ko je deček oddal kolo, se je napotil domov. Hodil je po robu poti. Nenadoma pa se mu je spotaknilo in je padel v obcestni jarek-Ravno takrat je privozila mimo njegova mati, ki je prestrašena zagledala sinčka v jarku Ker je močno krvavel iz nosa, ga je pripeljala v bolnico, kejr so mu takoj ustavili krvavenje. Ozdravel bo v 3 dneh.
Odložitev kongresa
Furlanskega filološkega društva
Zaradi prepovedi, da se ne smejo za časa manevrov NATO vršiti nobene seje in sestanki, dokler se ti manevri ne nehajo, so morali odložiti tudi kongres Furlanskega filološkega društva, ki je bil javljen za nedeljo v Codroipu.
Avto povozil žensko
GORICA, 15. — V nedeljo zvečer okoli 18.30 se je v Ul. del Carso pripetila prometna nesreča. 29-letna Romana Tomšič por. Dominko iz Ul. sv. Mihaela iz Standreža je pelja. la na kolesu svojo enoletno hčerko Tatjano, ko se je nena. doma v Ul. del Carso zaletel
V občini Tajpana
zapostavljale Brezje, Platišče in
V Viskoršo in Debelež bodo napeljali telefon, čeprav ga lam manj potrebujejo
Na zadnji seji je občinski svet v Tajpani na predlog svetovalca Alojzija Filipiča sklenil, da napeljejo telefon v Vi. skoršo in Debelež. Od 17 navzočih svetovalcev jih je 9 glasovalo za ta sklep, 8 pa proti. Celotni stroški za napeljavo telefona bodo znašali 1.800.000 lir in jih bo krila občinska blagajna.
Ta načrt je vzbudil veliko nezadovoljstvo v vaseh Brezje. Platišče in Prosnid. saj predstavlja prebivalstvo teh vasi večino v tajpanski občini, ker so te tri vasi največje. Te vasi pa so tudi najbolj oddaljene od občinskega sedeža in so povezane z njim z zelo sla, bimi cestami. Iz Brezij in Platišča vodita v Tajpano le dva kolovoza, iz Prosnida na strma gorska pot. Te tri vasi bi imele mnogo več pravice do tele, fona. kajti iz Viskorše in De-beleža vozi vsak dan avtobus v Videm, medtem ko Brezje in Prosnid sploh nimata avtobusne zveze, v Platišče vozi pa avtobus trikrat na teden. Ce občina ne more napeljati tele. fona tudf v te vasi, bi jim mo. rala vsaj dati prednost, saj potrebujejo mnogo bolj telefonsko zvezo kot Viskorša in Debelež.
Med razpravljanjem za sprejetje omenjenega načrta je svetovalec neodvisne sloven.' ske liste v imenu manjšine po. jasnil, kako potrebna bi bila napeljava telefona v te najbolj oddaljene vasi. Povedal je tudi, da je sprožil zamisel nape-
ljave telefona v Viskoršo gospod Filipič, ker je iz te vasi doma. Ta gospod bi si namreč rad pridobil ljudstvo, ki ne more pozabiti njegove fašistič. ne preteklosti. Bil je namreč več let podeštat in kapetan fašistične milice Ljudje v tej vasi pa so bili vedno proti fašizmu, saj niso mogli pozabiti ricinovega olja in «mangane-lov».
Predlogu našega svetovalca, da bi se napeljal telefon najprej v Platišče. Brezje in Prosnid, so se pridružili še štirje svetovalci večine, toda vseeno so ostali v manjšini za en glas.
Prebivalci teh vasi se bodo kajpada pritožili, kajti za kritje stroškov bodo morali tudi oni plačati svoj delež s plačevanjem višjih davkov. Te tri vasi bi morale biti po pojmovanju večine zapuščene, medtem ko imata ostali dve vasi, ki ne predstavljata niti tretjine celotnega prebivalstva občine, vse udobnosti, ker so iz Viskorše in iz Debeleža «hie-rarhi» krščanske demokracije, predvojni fašistični prvaki.
KINO
VERDI. 17: ((Hijene iz Chicaga«, C. Mc Craw in M. Willon.
VITTORIA. 17:	((Počitnice z
gang?terjem», M. Laurence in G. Pala.
CENTRALE. 17: «Družijja ?as-saguai napravi srečo», A. Fa-brizi.
MODERNO. 17: «Rumena zastava«, P. Douglas.
Fiamma-Juventina B 5:4
V nedeljo zjutraj je bila na igrišču v Sovodnjah prva tekma letošnje sezone. Srečali stu se moštvi Fiamma iz Gorice in Juventina B iz Standreža, ki bosta obe letos gostovali v pokrajinskem prvenstvu II. divizije. Čeprav je rezultat tako vi^ok. ne smeir.o podcenjevati igralcev, kajti večina izmed njih je mlada in še neizkušena in je morda prvič igrala v resni tekmi. S sistematičnim treniranjem in s pridobiva, riiem potrebne rutine na ilič nih trening-tekmah pa se bodo ti igralci tako izpopolnili, da br.do roog'li z uspehom nastopiti na prihodnjem prvenstvu,
ki se bliža z naglimi koraki.
Ta trening-tekma se je sestajala iz treh polčasov po pol ure in trenerja sta večkrat me. njala igralce, da bi preizkusila njihovo sposobnost. V vratih Juventine je bil prvi polčas Spanger, drugi Stakul tretji pa spet Spanger. Gostje iz Gorice so se v prvem polčasu lepo izkazali jn so že y tretji minuti s hitro akcijo dosegli uspeh. Pet minut pozneje so gostije kljub upiranju domačinov dosegli že drugi uspeh. V 16. minuti prvega polčasa so gostje še povečali rezultat Ostalih 14 minut sp bili ju-ventinci ves čas v napadu, ampak ni prišlo do uspeha. J-u-ventinski pritisk se je nadaljeval v drugem polčasu in v 9. minuti je Manfreda zabil prvi gol za domačine. Dve minuti pozneje pa so gostje izgubili krasno priliko za gol, ki pa jim ni ušla tri minute pozneje. Tako je rezultat 4 - l za Fiammo. V nadaljevanju drugega polčasa so tako eni kot drugi skušali doseči u-peh, a do tega ni prišlo.
Tretji polčas pa nam je prinesel zopet v začetku premoč Fiamir.e, ki je dosegla v osmi minuti zopetno zvišanje rezultata. Potem pa se je začela protiofenziva Juventine in v 12 minuti je sledil gostom prvi odgovor: Kovačič je zabil drugi gol za domače moštvo. Štiri minute pozneje pa je rešil Pavlin nevarno situacijo za Ju ventino. V 22. minuti so dosegli juventinci zopet uspeh z Manfredo. V zadnji minuti je dosegel isti Manfreda uspeh za svoje moštvo.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
GORICA, 15. — V goriški mestni občini je bilo od 6. do 13. septembra t. 1. 14 rojstev, 6 primerov smrti, 7 vknjiženih porok in 7 porok.
Rojstva:	Bregant Bojana,
Lualdi Armanda, Selovin Marija Julija, Nikolavsič Luiza, Daquino Giancarlo, Zoff Albert, Pinna Ivan, Anconetti Na-tale, Malič Elvira, Cociani Marija Roza, Močilnik Karel, Scil-ti Margareta, Marangotto Robert, Paraban Graziella.
Smrti: 2 meseca stara Brešan Antonija, 57-letna gospodinja Mugherli Cecilija, 76-letna gospodinja Cagliotti vd. Ballada Ana, 84-letni upokojenec Zuz-zio Jožef, 57-letna učiteljica Be-žek vd Heinrich Zora, 84-letna gospodinja Zichich Antonija vd. Bertolo.
Vknjižene poroke: elektricist Circi Bruno in gospodinja Me-negazzi Helena, trgovec Ba-gnardi Anton in gospodinja Marvin Ljudmila, delavec Ro-manzin Angel in gospodinja Calligaris Antonija, državni u-radnik De Troia Alfred in zasebna uradnica Paulin Lilijana, delavec Marega Orest in delavka Terčič Justina, učitelj Jerkič Ludvik in gospodinja Montanari Karla, mehanik Can-di Franc in gospodinja Giglio Norma.
Poroke: orožnik Ericco Franc in učiteljica Bario Ivana, poročnik italijanske vojske Di Punto Stabino in vrtnarica Mo-setti Wanda, upokojenec Moccia Srečko in gospodinja Simonelli Julija, mehanik Gelligln Ivan in gospodinja Barle trma, delavec Cardegna Ludvik in gospodinja Patrumo Italija, brivec Gradolatto Anton in gospodinja Pian Magdalena, agent javne varnosti Ianniello Nanni-no in gospodinja Armano Marijana,
Seja izvršnega odbora
Zveze razrednih sindikatov
V sredo 17. t. m. ob 19 uri bo v Ul. Machiavelli 13 seja izvršnega odbora Zveze enotnih razrednih sindikatov za
STO.
Koncert harmonikarskega zbora iz Ljubljane bo predvidoma v soboto 20. t. m. v Trstu in v ponedeljek 22. t. m. na Opčinah.
NA LAŽ POSTAVLJENO PISANJE ..DELA"
Kominformistična propaganda in dvorazrednica v Gabrovcu
Zadnja številka «Dela» se je na dolgo razpisala o potrebi otvoritve dvorazredne osnovne šole v Gabrovcu in o prizadevanjih prejšnje občinske uprave za to šolo. Seveda bi «Delo» ne bilo «Delo», če bi pri tem popolnoma neosnova-no ne napadalo sedanjo ob-
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Ker je grdo ravnal z ženo so moža prijavili sodišču
Ženino glavo je surovi mož uporabljal za razbijanje žarnic
Prispevajte
ZB
KULTURNI
DOM
Petinštiridesetletni Bruno Cechet, stanujoč V Ul. Molino a Vento, je dober mož, vendar ga Vino spremeni v bojevitega in surovega človeka, s katerim bi težko prišel bo besede. Ima torej napako, da se večkrat rad opije in njegova žena. 45-letna Josipina Andreasič, mora stalno prenašati njegove izpade. Toda mož, ki se za ženine besede ni preveč brigal je končno prišel pred sodnika prav zaradi surovega nastopa proti svoji boljši polovici. Verjetno ga bo to nekoliko streznilo da bo v bodočnosti pazil in d» se ne bo več tolikokrat opijanil.
5. maja lanskega *e je Cechet pozno zvečer vrnil kakor po navadi domov vinjen. Mož se je pogovarjal sam s seboj in zmerjal, vendar ko je videl ženo. ki je že ležala v poitelji, se je spravil nanjo.
Zena, jezna, ker ji je n:ož kratil spanje, mu je takoj odgovorila, kar pa možu ni ugajalo. Stopil je k njej in Jo s pestjo tako močno udaril po očesu, da ga žena ni mogla več odpreti, pozneje pa je okoli ta okoli nastal temnoplav kolobar. To je ženo tako razdražilo. da je stegnila roko, potegnila izpod poHelje čevelj, ga trdno prijela in s peto pričela udrihati po možu dokler se ni prikazala kri- Oba sta se nato zatekla po zdravniško pomoč, sicer kmalu okrevala, vendar ju je policija prijavila sodišču zaradi povzročitve medsebojnih telesnih poškodb.
2ena je na sodišču priznala svoje dejanje, vendar se je iz-
govarjala, da je to storila v samoobrambi, kajti če je mož ne bi udaril, tedaj se ona ne bi premaknila in bi nadaljevala s spanjem. Njen mož se je večkrat surovo vedel do nje in nekoč, nekaj mesecev kasneje, ji je celo zalučal v glavo žar nico.
Sodišče je po zaslišanju prič moralo priznati, da je žena res izvršila svoje dejanje y samoobrambi in jo je zato oprostilo vsake krivde medtem ko je Cecheta obsodilo na 2 meseca in 20 dni zapora ter mu dovolilo vse ugodnosti, ki jih predvideva zakon. Mož je tako lahko šel z ženo domov, toda ta obsodba ga bo morda spominjala, da mora paziti, kajti drug prekršek bi ga gotovo pripeljal naravnost v zapor.
Predsednik Fabrio. tožilec De Franco, zapisnikar Pivk, obramba odv. Paperio in V. Bologna.
Hčerka vrgla klešče materi v obraz
Nekaj minut pred 19. uro so včeraj sprejeli zaradi rane nad levim očesom na okulističnem oddelku 58-letno Antonijo Auer por Bandi iz Boljunca št. 188. ki je izjavila, da ji je njena 25-letna hči že 13. t. m. v jezi vrgla železne klešče v obraz in jo ranila. Kljub temu. da je ženska ostala v bolnišnici pa rana ni nevarna in se bo zacelila, če seveda ne bo komplikacij, najkasneje v 8 dneh.
tega sledi cela vrsta komičnih situacij, ki se ob koncu skoraj sprevržejo v tragedijo. Vendar pa se vsa stvar le po ravna in mladi par je rešen iz zagate.
Reči moramo, da igra že iz samega začetka zbudi gledalcu pozornost in zanimanje, ki se vseskozi stopnjuje. Prav ta pozornost občinstva pa je po našem mnenju tudi najboljši do. kaz, da so se igralci znali po svojih močeh vživeti v igro sa. mo ter svoje občutke posredovati publikit ki jih je ob koncu vsakega dejanja bogato na. gradila s svojim ploskanjem. Posebno nam je bil všeč mladi Graham, ki je po našem mnenju najbolje odigral svojo simpatično vlogo. Enako moramo pohvaliti tudi zakonski par, četudi se nam je prvo srečanje zdelo malo preveč hladno, in generala, ki se nam je pa zdel včasih premalo dostojanstven. Lep tip starega veterana, za katerega sploh ni več skrivnosti v vojaškem aparatu, nam je prikazal kaprol, ki je odigral svojo vlogo tako, da je dal jasno čutiti, da vojska brez kaprolov sploh ne bi mogla obstajati.
Da zaključimo, moramo reči, da je igra v celoti .uspela, svetujemo pa samo večjo pažnjo na jezik in na izgovarjavo tipamo, da se nam bo ista igral, ska družina zopet predstavila s kako drugo uprizoritvijo v najbližji prihodnosti.
Nezgoda v Pojdi
V (fedadsko bolnico so pripeljali veznika Rinalda Marchet-ta starega 31 let iz B'ojde, ki je postal žrtev incidenta, kateri b; lahko imel mnogo hujše posledice.
Voznik je vozil po cesti voz drv. Blizu Fojde, kjer je cestišče zelo razrito in razmehčano. se je voz zvrnil proti njemu. Marchetti je še pravočasno opazil nevarnost in našlo odskočil ter si tako rešil življenje; pod tovorom mu je ostala samo desna roka. Zdravniki so ugotovili zlom nadlahtnice in dejali, da bo ozdravel v približno 30 dneh.
Nakazila za bencin
do 30. septembra
* • •	Mor* P
Trgovinska zbornica sporoča, da zapadejo 30 t, m. sledeča nakazila za bencin; 5-litrska rozu! sta nakazila in 10-litrska siva. Zato naproša zbornica interesente, da v tem roku uporabijo omenjena nakazila, ker ne bo v nobenem primeru podaljšala veljavnosti nakazil.
NEMŠKI CIRKUS
apollo
Zadnje
predstave!
CIRKUS APOLLO
daje v Ul. sv, Marka V TRSTU svoje zadnje predi samo do vključno
ponedeljka
Dve predstavi
ob 16.30 in 21 &
Prodaja vsfopfl1 cija Al EC, Trg
ic.-Agen-
Gold°rl
/n pri cirl
*uških blazinah
Največja potujoč* n*® nažerija v E^°fg3Q odprta od 9. do ure
I
mimški
APOUO
ADEX lZjjl!
enodnevni_[zlfT
5. OKTOBRA
Postojno
Skocijan
DVODNEVNI.10^v 4. IN 5. OKTOBB
Tolmin Kobarid Bovec m na
Blel1	,, f
Vpisovanje do - f, pri «Adria-Expre»sW| F. Severo 5 b - ^
cJhite in - ,,
fhi motiki) 60^
činsko upravo in zlasti župana. češ da je on bil proti otvoritvi dvorazredne osnovne šole v Gabrovcu. Vsem je dobro znano, da so trditve »Dela« iz trte zvite.
Dokaz, da se sedanja občinska uprava dobro zaveda svojih dolžnosti in da so ji pri srcu potrebe vseh občanov, je v tem, da se je takoj po nastopu začela zanimati za vprašanje otvoritve dvorazrednice v Gabrovcu. V ta namen se je pri merodajnih oblasteh pozanimala o uspehu že prej vložene prošnje. Ker so pa zahtevali, da se vloži nova prošnja, je sedanja občinska uprava sestavila novo prošnjo, jo dala v podpis roditeljem iz Gabrovca ter jo nato že 5. t. m s svojim spremnim pismom poslala na višjo šolsko upravo in na prosvetni urad ZVU, Nekaj dni za tem je že prišel šolski nadzornik g. Benčič, ki si je ogledal šolske prostore v Gabrovcu ter še istega dne pisal merodajnim činiteljem, da šolski prostori odgovarjajo predpisom in potrebam da je v Gabrovcu tudi zadostno število šoloobveznih otrok.
Za vsa ta prizadevanja občinske uprave za otvoritev dvorazrednice v Gabrovcu je kominformovsko vodstvo v zgoniški občini prav dobro vedelo. Kljub temu pa je prejšnji župan Pirc, dne 12 t. m., t. j. cel teden za tem, ko je bila prošnja odposlana na pristojni urad in tudi potem, ko si je šolski nadzornik ie ogledal šolske prostore, poslal po svoji hčerki županu Obadu prošnjo prizadetih roditeljev iz Gabrovca za otvoritev te šole. Cemu to, ko je on v®n' dar dobro vedel, da je občinska uprava že podvzela vse potrebne korake? Cemu je kominformovsko vodstvo roditeljem ponovno dalo v podpis prošnjo za dvorazredmeo v Gabrovcu, ko so vendar isti roditelji že pred tednom dni podpisali enako prošnjo? Naj-brže zato. ker hočejo pokazati, da se le oni brigajo za koristi in potrebe občanov. Smola je le v tem, da so prišli osem dni prepozno.
IZLET PDT
Izlet na Platak, ki bi moral biti v nedeljo 21. t .m., je prenesen iz tehničnih razlogov na 28. t. m. Vpisovanje se nadaljuje do 18. t. m. v Ul. Machiavelli 13-11 med 18, in 19. uro,
OBIŠ6I7C
od 13. do 28. seP^
to
,ei»
ki ima letos trgovski zna
.^jh do*0*'
Razstavljene bodo bogate zaloge najrazličneJ*
proizvodov, ki bodo zanimali vsak	j	ur
Za potnike in prevoz blaga 50% popusta na
slovanskih urevozmh progah.	z	v*'
Brezplačne vstopnice za velesejem dobite hk vseh jugcslovansBii’
vsef
h
•lin
se j ms ko legitimacijo pri
nlštvih v inozemstvu.
Udobna prenočišča po zmernih cenah	..
v Zagrebu.	,n	%
Obvestila prejmete uri jugoslovanskih tr-K0V* Pa * plomatskih predstavništvih v inozemstvu	'/,er
Upravi zagrebškega velesejma, Savska cesta
DNEVI ZA SKLEPAltJE KUPČIJ: 29.10
OSVOBODILNA FRONTA ZA OKRAJ DEVIN NABF
h
priredi v nedeljo, 21. s»:pteinbr« 0
SESLJAli
SPORED:
Otvoritveni govor Kustop domačih |ievwkil> /.borov iz ti or ir« Kecitucije rlimov SiSfO Konrort harmonikurjev i
i* Ljubijiinv
/bo**«1
IH
Prireditveni odbor vabi vte rojake iz 111 . vese*1 sebno še mladino k polnoštevilni ud, 'larej!>ih •?, ^ nudila najlepšo priložnost za snidenje	.p0lo/<nJa(I1 Jj
dine, da se v družabnem in Pr^etnen' snii,	,
žljejo lepote naših lepih slovenskih P bodo podajali pevski /bori in	tz	>
Po programu	priredi motoklub	“M*	z boi*	it.
Ples in plezanje na mlaj, ki bo ob . jz Sv- . rtli, Igrai	bo izfcran plesni	ork	^
Za postrežbo	udeležencev z	Je
kranjskimi klobasami m kraškim tera	ovQ0
prireditveni o
ra*MOBs&i dnevnik
16. septembra 1952
■ i '* -A’-'’. w>A-v.
inešni ms
i sne v nsni
P
Z VELIČASTNE MANIFESTACIJE SOVENSKEGA NARODA
Kakor v času najtežjih borb
stoji danes oh slovenskih brigadah vse ijndstvo
»<k in ^“poročali o rim-
Otovih % italiianskih ''kom ’ f° Prlporočali Ita-^Inenn “f^ovitev takega *«. knb ? ^skega gledališč 2n imai° Slovenci. if» D(n, wJe Prišel podo-hd*' L-r - Benetk- Alberto
T vl.istu «n G°z-
sfp;« ^«wedi»; ((Naj pri-k Tl0 dr^nsko gledališče))
«fem TTle: ZKnj delai° bi mJ 0.u.enski igralci i J 01 morah storit-
in brez impro-
1,11 ie pisan v du'
0 Trstu j! j vladnih nazorov • u “Obrambe ita-% j0„j - V?.u običajnem du-^“vnega omalovaže-p Bo. Jcar jc slovensko. ,pravi Pisec, du. se » iaT 1 v?Hln‘ trušč, ki
Siiln^r^ bclj na 'Kan0vl J r na vest Tr’
tosle nvJj • t so V0Htve pri-^knstnr, rl no potrditev »i	;	Toda	ta brezvest-
i Italija-
ličnih Potislovenskih, Wl>ičn»„ ^hlnih imenikov, 'So ?ta^?ans)ceBa večin-}'Sl*our,f° ;!ne9a zakona in
'■Uco iUroiT
%ti £ S,!a lobodo je bi; ----------------
'ti
ki so govora, govor sloven-
'ii oln*,-. sa9!ušiti sloven-"•j Tr«nU 7,6 ® Trstu ne :u* . m volitve kljub « **? Potrdile italijan-<ia bi bit Trst l lan’ssima». Po ob-
Ni^p	tudi,	„	Trstu,
?®ce;!	slovenskih sveto-
i <cm0|-se	izvaja-
li orn-r, cna načela o soo-
Z ra, in izra lovenske
'n izražanja mi-f “fot)..lc.S}ovev.skega govo ra
s? m,sH —, bi.-imeli •'Ptji- over>ci tisto naravno !®°i)	občinskih svet-
’ ii-nrii-*; Pravilno izraža-%ti0 e razmerje prebi-"'lla npasu A Tržaškega ^ri« J e se hoče to ror-
Je «.
?SktSsako ceno z Mus-' ‘»'tu* .sredstvi pri kr i-'ia'no,talijtay,ati zlagan videz »i^oli - 00 Trsta, to ne c ast zapadnim de-0 taltein n- ki se pre.pušča-nesinisclnemu pri-
■
*?e®»ih.^ p.r(,soja pisec kri k ri'811 Hh/ne,ievalcev» italijan-l’ %	o kaferifi pra-
»'-»ie s?avre-ščali zoper de-t tlciloiiixenske(ia narodne-;
Uu^edtctn. ko se bo-
,>msI a T’’'-'5'«-- oGlpj-
«. L°	Medtem	ko
rnn Jffvavi iz vseh svo*
S&'«
)JŠrip*-.rno in umetnost
J s° Italije v svetu, **lo Amerikavce nih. Predstav z raz-tb ti f,’Jl,iijonov, sc dovo-delovanje stoki1 J[*daliike
Ijr,.—*«ntf	skupine.
'J uti6 dvif)niti in nuj-„K0 enit> proti tem«. 7},er,}'u<iomci stalno
> Medališče! Organi-
Wi	scenogra-
fJj 5	_	^^7615	ifr?	ini/imn
lij 8.6°„u erJet> itd. imamo, 'lok.,8ral^.rta Pretek. Kar se nam jih lahko
»S	akademija	za
' Rin."'
5tW h”6-	=	milijo-
°° storjena!«
s*var je obtičala,
m
bil
a- Sklicala so
najskrbneje pripravljena zborovanja, sestavili so se sporedi in v Rimu so se odposlali ,pretresljivi’ pozivi. Toda v Rimu začenjajo spoznati svoje tiče tudi superinten-denti Glavne direkcije za predstave in načrt za takojšnjo ustanovitev stalnega gledališča ali bolje stalnega italijanskega protigledališča v Trstu se je razpočil v klasični milni mehun. In dalje: «Ni si mogoče niti misliti ustanovit. ve novega stalnega skupka, ki naj požira sijajne subvencije sto tisoč ali sto petdeset tisoč lir na dan in bodi fevd enega izmed toliko namišljenih režiserjev, ki so si v Italiji pridobili pravico, da odtujujejo plačujoče občinstvo dramskim gledališčem».
Po tej obsodbi nezdravih gledaliških razmer v Italiji stavi Italijanom Slovensko narodno gledališče v Trstu za zgled: «Pri Slovenskem gledališču — da se vrnemo k njemu — se vneteži za stalno italijansko protigledališče lahko česa naučen. Priporoča italijanskim gledališčnikom resno delo brez napihovanja, kakršno vrši SNG v Trstu: uSku-pina deluje v popolnem soglasju, Sestavljajo jo igralci, voditelji in tehniki, ki delajo vkup že sedem let; nekateri so pripadali potujoči igralski družim, ki je igrala med vojno za jugoslovanske partizane«.
Navedbe po gradivu, ki ga je zbral, z raznimi netočnostmi, podatke o številu članstva in predstav ter o Avditoriju, ki ga prikazuje kot dvorano Slovenskega narodnega gledališča., dasi je znano, da uporablja dvorano predvsem ZVU zase in jo prepušča mnogim organizacijam, ki nimajo dvorane; zato pride SNG le s težavo do dveh ali treh predstav na mesec.
Krivo razlaga pisec, da pomeni SNG ljudsko gledališče, češ da je nnazionale» isto kot (ipopolarev. Krivo ocenjuje na tej podlagi današnjo umetniško stopnjo gledališča. Krivo piše imena: Rakan. Santzin, Zanker, iVusic, Bosic, Karle-sav Putz, Gogol, Helman namesto: Rakar, Sancin, Cankar, Nušič. Božič, Krleža. Puc, Gogolj, Hellman,
Zaključuje: «Gotovo bi bilo zaželena podobna dejavnost tudi z italijanske strani, — brez bahaštva in na resni podlagi. Ne gre toliko za to, da pošljemo v Trst običajno četo bolj ali manj pristnih gledališčnikov. ki so z vsem do-, bro opremljeni v svojštbu za-vojevalčev, kolikor m to,' da se ustvari — z resničnimi in izkušenimi igralci brez intelektualističnih in režiserskih prevar — trajen in urejen skupek v službi umetnosti«.
Ze večkrat smo povedali, da se radi pridružujemo želji po stalnem italijanskem dramskem gledališču. Obsojamo le hote izkrivljene poglede na slovenske kulturne zadeve. Prav živo si želimo: «Pridi tudi pravilno in pravično presojanje slovenskih kulturnih potreb pri tržaški občini in pri ZVU!«
ANDREJ BUDAL
Maršal Tile iicvcri ntnczici
(iiiHiiiiiiiiiuiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMfiitiiiiiiiiiiiiiiHiHiniHiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiifiiiifiiifitiHiiiiHfitittirmMitmitHm
ETEL LILIAN
WOINICZ
Redke so knjige, ki bi v tolikšni meri osvojile srca revo. luči onarne mladine kakor «Obad» — roman o borbi italijanskih domoljubov in demokratov za neodvisnost in zdru. ženje Italije. To je bilo stoletje italijanskega preporoda ali risorgimenttf, Mlade Italije < Mazzinija, in Garibaldija) in karbonarjev, članov lajne politične organizacije, ki je nastala v južni Italiji (v Neaplju) za časa francoskega gospodovanja (1806.) ter se kasneje prenesla tudi v Francijo (1820. do 1848.), Karbonarji ali oglarji so pri sprejemnih obre
datesko in v kateri je sode-lo . al tudi legendarni italijanski junak Garibaldi. Italija se je združila iele 1861 leta, in sicer pod oblastjo piemontskega kralja, za kar se je, žal, potegoval tudi Garibaldi. Bur. žoazija je izkoristila revolucio. name sile demokratično razpoloženih domoljubov m združila Italijo, ni pa bila to Italija, kakor so si jo zamišljali karbonarji.
Prav to korbonarsko Italijo, katere privrženci so ::pisali najbolj svetle, strani italijanske zgodovine, njene uspehe in poraze opisuje v nObadu»
dih žgali oglje, kar je predstav. I \Voiniczeva. Angleška pisate-
lja lo iztrebljenje volkov i. gozdov, pomenilo pa je bUrlfo vroti ■ zatiranju. Karbonarji so hoteli izgnati Avstrijce hJfra-\ tj pa omejiti oblast domačih samodržcev. Prvo in ponesrečeno vstajo (1820. do 1821.) so Avstrijci, zvesti čuvarji Svete alianse, krvavo zadušili; pri de. hi jim je zvesto pomagal kler. Tudi - kasnejšo Mazzinijevo vstajo Mlade Italije :<e doletela enaka krvava usoda. Mazzini ni znal organizirati nezado. voljnih kmetov, «poznal je šo. mo mesta ter prosvetljeno in liberalno meščanstvo« (Marx). Enako je bila zadušena, vstaja, ki je izbruhnila v revolucionarnem 1848, letu, v kateri so milanski meščani z golimi rokami' pregnali avstrijsko sol-
"""•IIIIIIIIIIIM,     III, 1,11,   IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKI  I1IIMII,1,11
P ciganskem jeziku
J.^ovih pesmih in legendah, ki opra-(ll]ejo nemirno življenje tega rodu
\
^n«kaj »ali' Jiv' da'ies ko. Hte„av jili i* '2°'000 Ciyanov,
!n-
L ',!e	j	U
in £:c‘^čn,
■6c*i več	pred	vojno
ruJ^.Tudi
ir^Uan"- 80 j*11 »i
oni so bili ^Hci 1,0 rasnc politi-. .ali r..	na	veliko
-j«.. ki
'*tr 1 Nl
N^C0- hT„«
*^Caiaj0 na
S, k d 5k'
kljub
ker
spo-
Prodobe ružbi
svojemu po
mosto v
oj: ”,'Odr„,, ' ce ,ei družbi
X ^--temveč i*
b]j|^VS£ (V
"tl R. '-'Banov Ž
koristijo,
živi
Hh* **kva!-Y' ,mnoKi njeni ela. ;*> Kc, , ce,° * dvema sn,,... p Približa
sPust,, : J* •*'*'*» *nna. Mvp Pla»ino indruž,nami čez
k: irpodoiini^
** i lai<o
ostrih
Herceg,
ivino
v to '***' z,,ri sn *•
Pa se K°nla’
ViT vmej0^ if? Ivan 1 . užin -	sever	Ta-
ciga*eiUk i« ved. 4a ^ls,ke rtrnži
SC
.	—^me so
k,-'«lh bot-"1 n,° nas,,Hevati (‘li °kci0 “inskih mestih.
^ "> Z, pr,2»
k.«*«, >lokdo
a ciganski Ve. da
jemal,,
v; tuj,1
pcsm’,n pri'
k'v»ri'‘«»oV h‘" piie »i S K s Uhlik
živ,>
lej’^Up„e,V-aniem
sarajev* ki se nji-
»jS*"!« e8 tPBa 'bl'
K
(•\	^	o
. — .	d>,
njihovem raziskova-n3i«Hi	'ria',^'avil	Vp<i
C'"'	ieCtnk	pu
>i)	“o A'ia>)	<C'
* o..	°	Devlikano
Lukalitar#, et For.
vil 'r;‘s,'feKa'-v>> in i2 B°mH' ga h,,ki
^ Jf 'oh8111101®
*li vtJCl«ty Vi| Br.t
vfw G-
a. ka
prilog >' je ob-
' ,lov^iv»fsity Sj'^'et.v. L'-
J tu-
hrvatsko-ci-
ganski, ki spada med do sedaj največje ciganske slovarje In. stitut za proučevanje folklore v Sarajevu je izdal ((Ciganske pripovedke«.
Profesor Uhlik, ki se Cigani zatekajo k njemu kot k svojemu »konzulu«, ker jim pomaga, pravi o ciganskem jeziku: «To je primitiven jezik, jezik ljudstva brez šolane inteligence. Ta lepi in zvočni je. zik ima mnogo vitalnih virov za eventualno regeneracijo. Be. sednjak je sicer siromašen, gramatika pa je nedotaknjena. Cigani imajo 10 vrst besed. 8 sklonov, zelo razvite glagolske oblike, izredno bogate de-minutive itd.»
«Cigani in njihov jezik pred. stuvljajo nekaj posebenega, ne. kaj kar je popolnoma različno od drugih narodov in jezikov. Cigan je primitiven in priro-den enostaven človek. Beži od vsega, kar bi spominjalo na probleme. Toda njihov jezik ima vendarle tudi take pojave, ki niso v skladu s to njihovo nagnjenostjo, kar dokazuje, da cigani niso bili vedno taki,«
Cigani predstavljajo za učenjake etnografsko in zgodovin, sko uganko. Mnoge stvari o njih »e niso razjasnjene Tako nekateri menijo, da je vzrok njihovega preseljevanja bila velika borba narodov v Aziji. Toda med Cigani živi še danes mnogo legend, ki razlagajo drugače vzroke njihovega načina življenja. Neka legenda govori, da so se razkropili po svetu zaradi oblastnosti njihovega carja Penge. Legenda tr. di. da je ta car počenjal veli-ka grozodejstva in da se je z njimi proslavil. Cigani vidijo v Pengi vzrok vsega svojega trpljenja na svetu. Ta car je istočasno neki prividni lik, z vsemi nujnimi pridevki, ki je
spontano vstal v domišljiji Ciganov. kar naj bi vsaj nekoli. ko opravičilo vzroke skrivnostne usode tega indijskega plemena.
IHIIIIHIIHIIIIIHIIIMIIIIHIHHIIIIMItltllHmillll
J}tl [g ho /»»• i
I*« vt*ndu'i IU 6(7mi
Vrata sovjetskega poslaništva v «Ulici milijonarjev« v Londonu so se naglo odprla in uslužbenci poslaništva so se v neskončnem razburjenju usuli na ulico. Pred poslaništvom je stal človek, ki je gledal na poslopje's pogledom lastnikti. Zdelo se jim je — pa vendar, sa.i to je nemugoče! — da je na ulici sam Stalin.
To je epizod.i filmskega igralca Stanislava Ziencia-kiewisza. po poreklu Poljaka, ki živi v Veliki Britaniji. Diktatorju Iz Kremlja je enak kot jajce jajcu.
«Bili so razburjeni in zmešani«, je pripovedoval pozneje smejoč umetnik. «ln ko so odkrili, da nisem Stalin. so dejali, da uodo protestirali zaradi mojega posnemanja njihovega gospodarja. Toda kakor vem. tega niso storili «
Zienciakiewicz igra Stalina v novem filmu «Smeh za zaveso«, v katerem so nekega kleparja, ki je zaposlen pri postaji za atomska raziskovanja zamenjali za znamenitega učenjaka in ca ugrabili ter odpeljali v vzhodno Evropo.
Ijica Etel Lilian W oiniczeva. IVojničeva) je dobro popitala tokrtjt.no revolucionarno Evropo, Študirala je v f.tfljii’,,ki"r. je živela med. revolucionarno mladino kasneje je bila v Petrogradu, kjer sc je gibala med revolucionarnim svetom, poro. čila se je s poljskim revolucionarjem, hkrati pa je živela v Londonu, v katerem se je takrat gibal, tak revolucionarni iti emigrantski svet, kakor so bili Marx. Engels, Herzen in Mazzini. Le tako je mogla orisati tako življenjsko resnic, no podobo kakor je Obadova. je mogla prikazati vlogo kleru, pa tudi prazno domoljubarsko govoričenje po raznih literarni i salonih meščanske družbe.
Knjiga je izšla 18:97. v Londonu in bila kmalu zatem mnogo prevajana Slovenski prevod tje sicer zakasnel. vendar jc založnica prepričana, da bo osvojil tudi danes bralca, predvsem mladega.
V torek zjutraj se je sešlo vojno sodišče.
Obravnava ni trajala dolgo. Saj je bila to le gola zunanjost, k: ni zahtevala več ko dvajset minut časa in ga več tudi treba ni bilo. Zagovornika ni bil,' nobenega. Za priče so bili samo ovaduh in oficir, ki ju je bil Obad ranil, in Pa še nekaj vojakov Ohsodba je bila že vnaprej določena, Monta-neili je neuradno privolil, in tako so imeli sodniki — polkovnik'Ferrari, neki dragonski major in dva olicir.ia papeške garde — kaj malo dela. Glasno so čita!i obtožnico, priče so dale svoje izjave, obsodba je bila napisana in slovesno so jo pre-j brali obtožencu, kakor se spo-dobi. Molče .io je poslušal, a ko so ga vprašali, ali ima kaj pripomniti, je le nestrpno zamahni) z roko. Na prsih je skrival robec, ki ga jc bil Monta-nelli izgubil. Vso noč je ta robec poljubova! in se jokal nad njim. kakor bi bil živo bitje. Obraz mu je bil bled in brez življenja in v očeh so mu bili še videti sledovj solz. Beseda «ustreljen» je kaj malo vpliva la nanj. Ko jo je zaslišal, so se mu razširile zenice — pa nič več.
((Odvedite obsojenca v celico« je zaukazal polkovnik, ko so ugodili vsem predpisom.
Narednik, ki toliko, da se ni razjokal, se je dotakni) nepremičnega Obada, ki je le malce vztrepelal in se obrnil.
«Saj res!« ie zamrmral. «Po zabil sem.«
Polkovnik se je v zadregi od-kašljal in je mahoma poklical narednika, ki je bil z obsojencem že odšel iz sobe:
((Počakajte, narednik! Moram obsojencu še nekaj povedati!«
Obad se ni zganil. Videti je bilo. ko da polkovnika še slišal m.
«Ce bi hoteli še kaj sporočiti svojim prijateljem ali svoj-cem... Saj imate menda kake sorodnike?«
Odgovora ni bilo.
»Torej premislite to stvar in povejte vse meni ali duhovniku. Poskrbel bom, da bodo iz polnjene vaše želje. Sicer je pa bolje, da vse t0 sporočite duhovniku. Takoi bo prišel in bo vso noč pri vas. Ce bi mogoče še kaj želeli...«
Obad s!a je pogledal, rekoč:
((Povejte duhovniku, da hočem biti sam. Prijateljev nimam, niti svojcev,«
«Pa se boste vendar spovedali?«
((Nimam vere. Le to bi rad, da. me pustite v miru,«.
To je odgovoril mirno, brez najmanjšega vzburjenja in se je počasi obrnil proti, vratom. A na pragu je obstal in dejal: ((Polkovnik. p'ozabil' sem! Le nekaj bi si želel: da mi jutri n5 bi zvezali rok in bi ne ime! obveze na očeh. Saj bom stal popolnoma m.irnp na mestu.«
* * *
Ko je v sredo zjutraj vzhajalo sonce, so privedii Obada na | dvorišče. Bolj je šepal ko. sicer, le s težavo j^pmirikal tioge in se močno opifal na narednikovo^ -roko.
"A vsa vdanost ih poslušnost! ’sts' mu izginila 'z obraza. Vsa •tsfrta grozota, -ki--ga ie-ftavild ponoči, v,si prividi; ki jih .te videval kot sence smrti, .vse je izginilo z nočjo vred. Brž ko je posijalo sonce in je zagledal pred seboj svoje sovražnike. je bi! že navdušen borec in se n; ničesar več bai.
Nasproti zidu, ki je bil ob f£sel' z' bršlinotn, so postavili šes; karabinjerjev, ki so jih določil: ■ zii. s^cljanje. To . je bil isti zid. ki se-, ie bil. Obad. spust i j z. njega pri svojem ponesrečenem be^u. Vojaki, ki so stali s puškami' ob nogah, so se komaj ubranjli solz. Niso se utegnili' sprijazniti z mislijo, da bodo morali ubiti Obada. Ta človek s svojim, jasnim, vese-l:rr' smehom. in s svojim možatim vedenjem je bil prišel ko luč v njih mrko enolično življenje. In ta bo zdajle moral umreti vprav zavoljo njihovih strelov, se jim je zdelo tako nemogoč^, kakor bi moralo zdaj zdaj mrkniti sonce.
Pod velikim figovim drevesom ga je' na dvorišču čakal grob. Ponoči' so sa bile izkopale roke, ki so jih prisilili za to delo. Kq je Obad šel mimo svojega odprtega groba, se je z nasmehom ozrl v temno jamo in pogledal travo, ki je le žala spodkopana med prstjo. Globoko je zasopel in z užitkom srkni' vase vonj po sveži zemlji.
Pri drevesu se je narednik ustavil. Obad se je ozrl krog sebe in se-vedro .nasmehnil.
«AIi bom — tUkai stal. narednik?« '
Narednik je molče prikimal. Bilo mu .ie. ko da ima zatič v grlu in tudi besedice bi ne mogel črhniti, pa čeprav bi izgubil .življenje. Na dvorišču so bili že polkovnik, njegov nečak. poročnik, ki je moral poveljevati četi. zdravnik in duhovnik, Sli so riaprei in si prizadevali. da bi ne videli izzivajočega. veselega Obadovega obraza.
iiiimiiiiiiiiiiiiiHimmtiiiiiiMttiiiiiiiittiiiiiiit
PREJELI SMO
Naše uredništvo' je preje lo revijo »Ljudska uprava«,
ki jo izdaja Svet vlade LRS za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti. Revija izJia-ja že peto leto in obravnava vprašanja predvsem u-pravne vsebine, pojasnjuje oblike in zakone ter naloge raznih upravnih odborov. Odgovarja Pa tudi na razna vprašanja.
Pri reviji sodelujejo med drugimi tudi dr. Kržišnik, Piškur, dr. Globevnik. dr. Rupnik. Odgovorni urednik Pa je Vinko 2'iebnik.
* * *
Italijanski mesečnik »Pe-deraiismo nel mondon, ki ga
je prejelo naše uredništvo, obravnava v svojih člankih federalistično idej0 s političnega. soc'alnega in aospo darskega stališča. Objavlja tudi vso aktivnost, k; jo razne federalistične organizacije, imajo v svetu.. Mesečnik izhaja v Turinu, urejuje ga Aliče Sella.
(ODLOMEK)
((Pozdravljeni, g-gospoaa! Tako zgodaj ste že na nogah? In vi, kapetan, kako vam je? Dane; vam je svidenje z menoj bolj prijetno ko zadnjič — ali ne? Vidim, da imate še obvezano roko. To je zato, ker nisem dphro pomeril. Upam, da bodo tile fantje bolje opravili svoje delo, Ali ne. prijatelji?«
(Nadaljevanje jutri)
Nepregledna množica ljudstva iz vseh predelov Slovenije in tudi iz zamejstva je" prihitela.’' na praznik slovenskih brigad na Dolenjsko, da dokaže povezanost s svojo narodno vojsko, ki je ljudstvu, seveda tudi z njegovo pomočjo, priborila svobodo. Prišli so tudi ker so slutili, da bo na tej slovesnosti spregovoril maršal Tito in ko se je pojavil na tribuni, je množica zavalovala v navdušenju, njegov govor pa spremljala z medklici in ploskanjem. Bil je_ dan, kakršnih je po osvoboditvi Slovenija le malo doživela. Slike, nam kažejo tovariša. Tita med govorom, tribuno, na kateri so bili pr edstavniki vojske, oblasti in člani CK Komunistične partije Slovenije ter gostje in predstavnike na tribuni.
'U""1...Milini .
0 vzgoji glasu in govora
, , ,  ■ ■  • 
NEKAJ NAPOTKOV MLADIM CZfuDELM
Narava je poklonita, človeku dar govora in ga s tem odlikovala pred vsemi ostalimi bitji na svetu. Kot nekaj samo ob sebi umevnega sprejemamo ta čudoviti dar, ki nam omogoča. da se med seboj sporazumevamo. In venuar jih je tako malo, ki z.najo ta čudoviti dar ceniti.
Vrednost človeškega glasu so predvsem spoznali stari Grk-,, ki so polagali veliko važnost na vzgojo in izobrazbo svojega glasu, tako da so svoje pravilno zgrajene govore z znanjem dihalne tehnike učinkovito in brez vsakega napora prenašali Sele ko se je Grk naučil govorne umetnosti, je bila njegova vzgoja konča- I na.
V naši dobi pa večkrat opažamo, da gre marsikak važen govor ali lepo predavanje neopaženo mimo, ker ga govornik m znal pravimo podati. Marsikak govornik svoj govor skrajša, ker se boji, da postane hripav Ali ne grozi hripavost predvsem učiteljem? Koliko jih mora predčasno v pokoj, ker je njihovo izmučeno grlo odpovedalo? Zdravnik tu ne more trajno pomagati, ker nepravilna izgovarjava kronično draži jabolko in glasilke ter jih polagoma uničuje.
Glas ali zvok proizvajamo z zrakom, oziroma z dihanjem. Cim bolj globoko dihamo, tembolj zveneč in poln je glas; celotni dihalni aparat z mišicami, trebušno prepono, z mišičevjem med rebri in prsnim košem mora delovati, da dosežemo normalno polno in glo. boko dihanje. Naravno, polno dihanje poteka takole: trebušna prepona se izboči, rebra se dvignejo in potisnejo navzven, kar cela prsa močno razšin. V zadnjem trenutku se trebuh potegne malo na noter in podpre tako s svojimi mišicami dvignjeni prsni koš in pljuča, K.i se tako avtomatično napolnijo z zrakom in se razširijo.
Iz navedenega sledi, da ne smemo nikdar našega dihalnega aparata uporabljati le deloma, kajti s tem. da vzgajamo le nekatere dele mišičevja, škodimo zdravju
Ko smo vdihnili tudi izdihnemo. Medrebrno mišičevje popusti, rebra upadejo, trebušna prepona se vrne v prvotno lego in v tako zoženem prsnem košu je zrak potisnjen v pljučne cevice in pljučne vejice ali bronhije, ki se zopet odpirajo v zračno cev — sapnik, ki se končuje v jabolko; tu so zopet membrane — glasilke, ki čakajo na zračni tok,
da po mehaničnem pritisku zazvenijo
Jakost glasu ali zvoka je od. visna od moči zračnega toka. ki zadene v glasilke, medtem ko mišičevje jabolka zračni tok uravnava. Sledi modulacija in resonanca zvoka v ustni in nosni votlini. Čudoviti aparat, ki ga nosimo v sebi je gotovo vreden truda, da se ga naučimo igrati.
Nešolan govornik diha malo in kratko, zaradi česar nastane majhen, nezadosten zvok; tak govornik se muči, napenja vse mišice v grlu, njegov glas ni lep, je visok, rezek in hripav.
Zaradi pritiska in napenjanja se zapre grlo, glasilke izgube prožnost, utrujene krvne celice ustavijo krvni obtok, v goltancu nastopi krvni pritisk kar lahko povzroči kronično vnetje in dostikrat tuberkulozo grla.
Nekaj časa so menili, da je
vzrok vratnih bolezni v ostri klimi, vendar to ne drži, kajti Švedi, ki stanujejo najbolj severno, sploh ne poznajo bolezni v grlu. Zakaj? Ker pravilno dihajo in govore. Cim ognjevitejšt temperament, tem impulzivnejše občutje. tem bolj eksploziven zvok. Cim bolj hladen in zaprt značaj, tem slabši zvok, tem bolj zožen govor.
Komaj pa zdravnik odstrani napake, ki povzročajo nepravilen govor, kakor vnetje in zastoj krvi v glasilkah, negibč-nost in utrujenost, stalno dra. ženje in boleč občutek v grlu, že se po nekaj tednih zopet pojavijo. Jasno je torej, da nam zdravnik ne more odstraniti vzroka, ki leži v nezadostnem delovanju dihalnega in glasovnega aparata.
Tistemu, ki nepravilno diha, pomaga le higiena glasu in dihalna tehnika
iiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiuliiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii,,,!,,!,,,,,,,,!,,,,,,,,,,!,,,,,,
SVETOVNO
gospodarstvo
PROGA
ODESA — DALJNI VZHOD
«New York Times« poroča, da bo SZ v kratkem uvedla svojo plovno progo na poti med Odeso in Daljnim vzhodom. Rusi bodo na tej liniji uporabili nemške potniške in tovorne ladje, ki so jih dobili kot vojno odškodnino.
BRAZILSKI TRGOVINSKI PRIMANJKLJAJ Z NEMČIJO
Po poročilih iz Brazilije se brazilski finančni krogi ukvarjajo z vprašanjem plačanja primanjkljaja, ki ga ima Brazilija z Nemčijo v medsebojni trgovski izmenjavi. Po teh vesteh je Zahodna Nemčija že podpisala sporazum o večjem uvozu blaga iz Brazilije, da bi se tako kril brazilski trgovinski deficit. V vsem začetku je nemško zastopstvo zahtevalo od Brazilije, da plača primanjk-i Husein Makki, ljaj v dolarjih, toda na kon-1 obisku v Hamburgu izjavil," da cu so vendarle prišli do spo- j je naročil pri nemških podjetjih razuma, da bo za kritje tega večjo količino strojev in elek-prinianjkljaja Brazilija dala I tričnih motorjev v skupni vred-določeno količino blaga. Bra- nosti 4 milijonov dolarjev, ki
ziliia hfl	rr n	Dri-	iih hn Pprviin 1 o rt >-> 1 \r
in ta odnos bo traja] več let preden bo ves primanjkljaj krit.
JAPONSKI BOMBAŽNI STROKOVNJAKI NA LONDONSKI KONFERENCI
Neki visok; funkcionar bombažne družbe «Cotton Board« je izjavil, da je bil sklep, pozvati na konferenco tudi ■ japonske strokovnjake in pridelovalce bombaža, zelo na mestu. ker bodo tako prišli angleški industrijalej te stroke v dotiko s temi svojimi tekmeci in imeli tako možnost z večjo točnostjo proučiti razmere v vseh glavnih deželah-producentih bombaža.
PERZIJA BO NAROČILA CISTERNE V NEMČIJI?
Perzijski delegat za nacionalizacijo bencinske industrije
KAJ JE HIGIENA GLASU?
Popolno izkoriščanje vseh dihainih organov; trebušne pre. pone. prsnega koša in vseh de. lov pljuč. Učimo se, kako nastane zvok. Govornik move o-pazovati samega sebe. fonetično govoriti in vaditi. Veliko .ie pevcev, ki so se fonetično učili govoriti, dober govornik pevcu lahko mnogo koristi, medtem ko pevec govorniku nikoli.
Nekateri se izgovarjajo, da imajo majhen in slab organ vendar ni treba obupati; vsak še tako slab in nelep glas se ds s šolanjem, z dihalno in govorno tehniko okrepčati tn poplemenititi; pogoj je seveda: pridnost, fin posluh in vztrajnost.
Zal, da učitelji često nimajo pojma o higienski govorni tehniki. Zato bo učiteljišče prav nujno potrebovalo tečaje za praktično retoriko.
K vzgoji glasu spada vzgoja vseh mišic. Večina se čudi, ako se govorne in glasovne vaje prično s telovadbo ali z ritmično gimnastiko, S telovadbo dosežemo globlje in iz. datnejše dihanje, kar povzroči globok in popoln zvok: prsni koš se dvigne, pljuča se na. srkajo zraka in če za nekaj sekund sapo zadržimo, se zrak razdeli v najbolj oddaljene pljučne celice: pri izdihu pa zrak, ki ga iztisnemo iz pljuč, udari ob glasilke, ki se zaradi silnega zračnega toka zatre, sejo in zvalovijo.
Študij se pričenja s temnimi vokali u in o in kmalu zvenijo ti vokali s podvojeno moč^ jo in lepoto Mnogi strme nad svojim novim glasom in prično pridno vaditi — seveda
zilija bo dala za kritje pri manjkljaja predvsem bombaž po nekoliko nižji ceni, kot jo ima trenutno na svetovnem tr* gu.
Na vsak način mora biti brazilski deficit nasproti Nemčiji dokaj velik, kajti, po že omenjenem sporazumu, bo Nemčija nabavljala v Braziliji blaga za okoli 25 do 30 odstotkov več kot Brazilija v Nemčiji
jih bo Perzija plačala v štirih letih. Za večje nabavke, je izjavil Makki, bi bila Perzija pripravljena dati protivrednost v nafti in bencinu.
Makki se je v dneh svojega obiska v Hamburgu sestal tudi z raznimi predstavniki nem-
ških ladjedelnic, s katerimi je obravnaval možnost naročil la-dij-cislern v nemških ladjedelnicah.
preveč ni dobro. Ko se nauči, mo govoriti, nam glas raste in.se razvija, prsni koš se raz. širi za več centimetrov, trebuh zleze vase, hrbet se zoži, sploh dobimo lepo in prožno drži. Vedno lepše nam zveni novo odkriti glas; tedaj pričnemo študirati vsak glas posebej, njega pomen, nastavek in izgovarjavo; naučimo se oblikovati stavke, kako med stavki dihamo, učimo se vseh svojem j leg nizke in visoke v vsaki jakosti, kar je za recitacijo in predavanje potrebno.
Igralec se mora naučiti glasovno posnemati starčka, moža, mladeniča... deklic, otroka, stare žene itd., najti mora pravi ton za žalost, trpljenje, veselje, hrepenenje in odpoved; fantazija mora biti prav tako izvežbana kot mora srce in duša znati občutiti tuje trpljenje in tuje veselje in ga tako občutenega in doživetega podajati. Sele tedaj smo našli pot do umetnosti govora.
1 #	4 i	Vremenska napoved za danes
l/ U L M L	napoveduje pretežno jasno ve-
V |\LIVlL	trovno vreme. — Temperatura
brez večje spremembe. — Včeraj je bila v Trstu najvišja temperatura 24.2 stopinj, najnižja pa 17.4 stopinj.
STRAN 4
r—t v, .f § m
18.' SBFKEMBRA 1952
...
iljliill
fsssnssa
fjjjjjijj:	ilijijis:	jjjjijjjjjii.	iiiiijji	  ;	ijlllliij	f|:isl||:5
			
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 19 00:
Iz glasbene zakladnice Franca Liszta. 20.00: Čajkovski: «Piko-va dama». - Trst II.: 18.15: Mozart: Koncert IJ 5. za violino in orkester. 22.35: Konwrt P Marjana Lipovška. — Trst I.:	20.15
roman Dostojevskega: «Igraiec».	,,
L. v. Beethoven: Godalni kvartet v a-molu op.
NAJ I1KEA TRST SVOJO OBLAST:
oblast ljudstva na STO, ki tam živi
Dvajset let so na tem ozemlju raznarodovali naše ljudi in mi imamo vso pravico zahtevati vsaj dvajset let za popravo tega raznarodovanja - Nam bi že škodovalo, če bi se odrekli Trstu, kajti že to je velika krivica9 ki nam je bila storjena na mirovni konferenci in z mirovno pogodbo
INadaljevanje s 1. strani)
mi te deklaracije ne priznavamo. (Vzklikanje: Tako je!) Mi smo rekli, da je najboljša rešitev v kondominij«, in ne moremo reči drugače. To je najboljša rešitev, če nam že ne dajo tega, do česar imamo pravzaprav vso pravico. Zakaj je to najboljša rešitev? Zato, ker bi imela kakršna kali razdelitev \eč alj manj slsbe posledice, ne bi imela dobrega učinka v nadaljnjih odnosih med nami in Itaftijo v prihodnosti. Gledati pa moramo, d% bi bili ti odnosi v prihodnje čim boljši. In dosegli bi Jih lahko prav s takim kondominijem.
V Italiji postavljajo De Gašper; in drugi vprašanje narodnostnega načete, jaz pa vam bom povedal, kako razumejo oni to narodnostno načelo. Glejte, tako ga razumejo: Ce je večina v Trstu italijanska, je to glavni dokaz, čeprav žive med Trstom in Koprom sami Slovenci in so v Kopru zopet Italijani v večini. Torej Slovenci nič ne pomenijo, kontinuiteta mora biti itd. To je tako imenovano podaljšano narodnostno načelo.
Oprostite, ml tako ne gledamo. Ce gledamo narodnostno, tedaj je ozemlje do Soče slovensko, znotraj pa imamo narodnostne skupine. (Navdušeno pritrjevanje). Tržaško predmestje je slovensko, tam so Zavije in Skedenj ob sami mestni meji. Vse to so slovenske vasi. V Trstu samem živi mnogo Slovencev in članov drugih naših narodnosti. Po vsem tem njihovo že omenjeno pojmovanje narodnostnega načela ne more vzdržati kritike. Ce bi šli po tem narodnostnem na čelu, tedaj bi vzeii tudi New York, potem vzamejo lahko tudi Chicago, tako da bi moralo priti vse do Chicaga ped Italijo. (Smeh). Pri vsem tem se opirajo na etnično majhne skupinice, vendar ni to nefoen razlog za to, da vztrajajo na takem načelu. (Ploskanje).
Tov.rišj in tovarišice ! Njim ne gre za to, da se reši to vprašanje z nekakšno razdelitvijo, ki bi bila za nas več ali manj škcdljiva, kajti nam bi že škodovale, če bi se odrekli le Trstu. Ze to je velika krivica, ki ns-m je bila storjena na mirovni konferenci in z mirovno pogodbo. Toda njim je vse to bolj potrebno kot propaganda za reševanje njihovih lastnih not ran tih zadev. Kondominija se bojijo. Bojijo se ga zaito, ker bi se čez 10 ali 15 let kondominij«) po skupni upravi z menjanjem guvernerja vsaka tri leta lahko popravila tista dejanja, oziroma bolje zla dejanja, ki so jih prizadevali fašisti našemu prebivalstvu dan na dan skozi desetletja. Dvajset let so na tem ozemlju raznarodovali naše ljudi in mi imamo vso pravico, d» zahtevamo 20 let za popravo te denacionalizacije. (Navdušeno pritrjevanje in vzkliki: «Tako je!»)
Ne zahtevamo, da bi bila tam naša Jugoslovanska uprava oziroma vsa oblast, prav tako pa ne dovolimo, da bi bila njihova. Naj ima Trst svojo obtost tistega naroda na svobodnem ozemlju Trsta, ki živi tam, tako v Trstu kakor v vaseh oblast, ki bo ustrezala njemu, pod nadzorstvom e ne« a ali drugega guvernerja ob sodelovanju nairnestnika guvernerja. Nočejo slišati o tem. Oni vedo, kaj bi iz tega nastalo. Zato danes vztrajajo na tem in pritiskajo
na zaveznike na zahodu, da bi se tržaško vprašanje rešilo na podlagi tristranske deklaracije. Pravim in povedal sem že njim in zahodnim zaveznikom, da ne priznavamo tristranske deklaracije, da tako dolgo, dokler Itar lijani nosijo to deklaracijo v žepu kot pilulo proti glavobolu, ne more biti govora o tem, da se reši vprašanje Trsta. (Odobravanje).
Moram vam povedati, da so nam zahodne sile — ne vem, kaj so povedale Italiji — povedale precej odločno, da bi se to vprašanje moralo rešiti, jaz pa sem videl, da je njihovo mnenje vendarle bolj na oni strani kakor na naši. Tako ne moremo iti naprej. Za Italijo Je vprašanje Trsta gospodarsko sploh nepomembno, kajti Trst bo umri pod njo, ne bo imel življenja. Italija ima najmanj 10 talki h pristanišč, za nas pa je Trst velikanskega gospodarskega pomena, — nacionalnega, zemljepisnega in gospodarskega. Potemtakem nam ne gre za kako kljubovanje Italijanom, ki so bili še včeraj naši okupatorji. To nd zaradi tega. Naša sveta pravica Je, da se borimo za naše pravice okrog Trsta. (Viharno pritrjevanje). Do tega imamo zgodovinsko pravico. Njim pa Je Trst potreben samo
zaradi njihovega tekmovanja v večstramkarskem sistemu, zaradi prikrivanja njihove ekonomske šibkosti itd., zara-di volitev, zato, da posamezne stranke lahko licitirajo in nadlicitirajo s Trstom. Najglasnejši so sedaj komunisti, se pravi, ne komunisti, pač pa informbirojci, ker Jih Jsz ne priznavam več za komuniste. Oni so tam najglasnejši in so celo nekatere pametne stvari, ki tih je povedala italijanska vlada v zvezi s Trstom, takoj napadali kot nekaj, kar izdaja italijanske interese. Ko Pa smo z njimi govorili o Trstu in ko smo menili, da je treba iti na roko italijanski kompartiji, ker je ena izmed najmočnejših partij, in zato, ker živimo drug poleg drugega, smo sklenili, — tako jaz kakor Togliatti, — da Gorica in vse ozemlje razen mesta Trsta pripadeta nam, mesto Trst pa njim. Težko sem privolil tudi na to, pa sem vendar privolil.
Danes pa drugače gleda na to, ker mu iz Moskve pravijo: »Ne smeš biti v Trstu izven licitacije ti, marveč De Gašperin.
To Je njihova notranja zadeva, za nas pa je to življenjsko vprašanje, vprašanje živ-(jenja na tem področju. Zakaj Je to življenjsko vprašanje za
nas? Zato, ker bi ga hoteli dokončno rešiti danes, da ne bi morali jutri spet krvaveti za naše ozemlje. (Odobravanje). Z Italijo hočemo najboljše in najlepše odnose. Italija sedaj načenja vprašanje, da bi sc rešil problem Trsta, in se izgovarja, da je v Atlantskem paktu, da je dala velikanske žrtve, ker je stopila v Atlantski pakt. Zakaj pa je vstopila? Zato, da ima pravico zahtevati odškodnino? Zato Je stopila v Atlantski pakt — in zato naj bi ji bilo treba dati Trst? Sporočamo jim, da m j ne bomo plačali zato, ker so oni stopili v Atlantski pakt, naj drugi plačajo, ne pa da bi šlo na naš račun. Skratka, oni hočejo izkoristiti Atlantski pakt kot zasedo, ker danes n/i Hitlerja, na katerega bi se opirali za dosego svojih ciljev, in zato hočejo izkoristiti Atlantski pakt. (Ploskanje in vzkliki: Živel Tito!)
Odkrito pravimo, tu ie naša reka, pustimo za sedaj ob strani vprašanje Trsta, če se to ne da zaradi vaših notranjih razlogov rešiti tako, ka.kar bi obojestransko kolikor toliko moglo ustrezati. Pojdimo k sodelovanju v drugih vprašanjih, ki so svetovnega pomena, kakor so vprašanje zavarovanja proti napadalcu, vprašanje gospodarske
zamenjave, vprašanje ohranitve miru na svetu, odstranitve vseh elementov med državami Evrope, ki bi jih lahko izkoristila Sovjetska zveza, da bi to skupnost oslabila in laže dosegla svoje smotre. Ne, oni nočejo slišati o tem. Enkrat sem že povedal in sedaj ponavljam: Lahko sodelujemo z Italijo in treba je sodelovati, ker je to koristno za Italijo kakor za nas. Hočemo, da se ta stvar poleže in da bi delali za druge stvari, to se bo že pozneje rešilo. Morda se bodo na njihovi strani pozneje razumneje lotili te zadeve, ker se ta stvar pri njih napihuje vsak dan čedalje bolj, da bi nekega dne lahko pri njih zaradi tega prišlo do eksplozije. To pa je škodljivo. Ne smemo podžigati sovraštva ene države proti drugi. Mi cenimo italijanski narod, ker vemo, s kakšnimi težavami se bori. Želimo z njim živeti v miru, ker je vedno laže živeti v miru, kakor pa se vojskovati. Tega nočemo. Nočemo prati nikomur dvigniti puške razen proti tistemu, kj bi hoten vkorakati v našo državo. Pcncvno pravim: Tu je naša roka, Ce ne moremo takoj rešiti tega vprašanja, želimo sodelovati v drugih vprašanjih, o njem pa bomo govorili pozneje.
Končno smo mii dali že dva predloga, sedaj pa predlagajte kaj še vi. Tripartitna deklaracija ni noben predlog, sprejeta je bila v času volitev, ko je bilo treba pridobiti glasove, takrat, ko smo se mi spoprijeli z Rusi. Sploh je nesreča v tem. da obstoja ta deklaracija, ki ovira pravimo rešitev tega vprašanja. Mi Jugoslovani ne napihujemo vprašanja Trsta, temveč odgovarjamo samo na propagando in klevete, ki si jih tam izmišljajo.
Glejte tovariši in tovarišice, kaj pišedo njihovi časopisi. V teh je vse polno rajnih žalitev in klevet. Danes je prišlo na primer že do tega, da pišejo, da bi bilo treba spraviti pomoč, ki nam jo obljublja Zahod, v zvezo z vprašanjem Trsta. »Ali hočete pomoč, ali je nočete? Ce vam je do pomoči, odpovejte se Trstu, če pa tega nočete, ne boste prejeli pomoči#. Tako piše italijanski tisk. Neki pisun je napisal v tiMomento Sera« celo tole: «Sedaj morajo vzeti zahodne sile v eno roko palico, v drugo pa kruh, hočeš kruh ali palico?« Tu lahko povem, da niso prejemali jugoslo-vanski narodi nikoli od nikogar hrane pod grožnjo palice in da Je pod takimi pogoji tudi nikoli ne bodo od nikogar prejemali.
(Dolgotrajno pritrjevanje in vzklikanje). Naše ljudstvo je preveč ponosno, da bi to sprejelo.
Predsednik italijanske vlade gospod De Gasperi se čuti strašno užaljenega, ker sem v Splitu rekel, da imajo nekateri ljudje onstran morja na. drugi obali stara mišljenja; s to izjavo — ko sem govoril pred našo vojno mornarico — sem bale razžalil Italijo. Rekel sem «Za nekatere ljudi na drugi obali« in sedaj ti naenkrat pride De Gasperi kot prvi izmed teh «nekih« ljudi. Kaj morem za to. če ga je to zadelo? Hotel sem samo opozoriti na take Pisune, kakršni so pri skoraj vsakem listu v Italiji. S tem nisem imel namena razžaliti italijanskega naroda in ga dejansko tudi z ničimer nisem razžalil, kakor tudi Italije ne. Toda pravico imam govoriti na osnovi izkušenj in kar koli sem rekel, sem povedal na tej osnovi. V naši domovini so zidovi še črni, nad hišami še ni streh, grobovi so še sveži, naše matere so še vedno oblečene v črno, — mar nimam pravice govoriti? Ali lahko verjamem temu, kar pišete in govorite? itV Splitu je Tito govoril o mejah, da jih bo branil vsako ped, toda te meje so zajamčene
Ji I-.-3	-	-	L-	-
■	■	ijj:-;	j	"	:	1	'	■	'	...........
:
mm
■■■■■■ ~-.V:
•!* h I
NAJVEČJE PRESENEČENJE DRUGEGA KOLA JUGOSLOVANSKE LIGE
Vardar-Crvena zvezda 3-1 (0-0)
V prognozah za nedeljske tekme smo napisali, da je Vardar nevaren nasprotnik tudi Crveni zvezdi. Kljub temu ni nihče pričakoval, da bodo beograjski igralci izgubili v Skop-lju z 1:3 (0:0) in celo zasluženo. Vardar je bil vseskozi boljše moštvo in je pripisati sreči, da rezultat ni višji vsaj za dva gola. V 8. minuti drugega dela igre je prvi gol zabil Cin-cijevski in s tem izenačil na 1:1. (Zivanovič je takoj po začetku polčasa povedel Zvezdo v vodstvo). 15 minut pred koncem je Gergijevski dal drugi, tik pred koncem je Veljkovski s tretjim golom dosegel končni rezultat. 18.000 gledalcev.
Na tekmi dveh izenačenih nasprotnikov je Sarajevo zmagalo nad Veležem z rezultatom 2:0 (0:0). Igra je bilo — kot se je lahko pričakovalo — zelo ostra in napeta.
Dinamo nadaljuje pot navzdol. Danes je sicer nastopil v popolni postavi s Cajkov-skim v napadu, a je po skrajno slabi in nekvalitetni igri igral 0:0 proti nepopolnemu Zagrebu Igri je odgovarjalo tudi število gledalcev: 5000.
V Novem Sadu sta že v soboto igrala Vojvodina in, BSK. Beograjčani so takoj nato odpotovali za gostovanje y Turčijo, kjer sp predvsem zaradi utrujenosti izgubili prvo tekmo proti Pener Bakčeju z re-zultaton 1:3 (0:1). Gostje so prišli V Carigrad šele uro pred tekmo. Dvoboj za točke med
Vojvodino in BSK pa se je končal neodločeno 1:1	(1:1).
Rezultat odgovarja igri. V prvem delu sq bili boljši domačini, po odmoru pa Beograjčani.
Partizan se je utrdil na prvem mestu z zmago nad Lokomotivo iz Zagreb?. Rezultat popolnoma ne odgovarja. Lokomotiva je namreg bila zelc pogosto v napadu in tedaj so zaradi oslabljene obrambe napadalci Partizana lahko prišli do gola. Gole so dali Zebec, Milutinovič in ie enkrat Zebec.
Hajduk je ponovno nastopil brez trojice igralcev prvega moštva, toda zmaga nad Spar1 takem s 3:1 (2:0) je kljub temu prepričljiva. V drugem polčasu domačini niso forsira-li, saj so že v 6. minut; '.ega dela vodili s tremi goli naskoka. Spartakovi igralci so zni-
žali rezultat šele v 34. LESTVICA:					minuti.	
Partizan	2	2	0	0	7:0	4
Vardar	2	1	1	0	4:2	3
BSK	2	1	1	0	5:3	3
Spartak	2	1	0	1	4:4	2
Dinamo	2	0	2	0	1:1	2
Hajduk	2	1	0	1	5:5	2
Sarajevo	2	1	0	1	3:3	2
Lokomotiva	2	1	0	1	2:3	2
Crv. zvezda	2	1	0	1	2:3	2
Vojvodina	2	0	1	1	1:5	1
Zaigreb	2	0	1	1	0:2	1
Velež	2	0	0	2	0:3	0
Slrandli: 61.25
v metu kladiva
OSLO, 15. — Norvežan Sver-re Strandli je dosegel nov sve-
tovni rekord v metu kladiva z rezultatom 61,25. Rekord je dosegel Strandli v prvem metu na dvoboju med neko norveško in finsko ekipo. Strandli je v Helsinkih razočaral, saj se ni plasiral med prvo šesto-rico. V nedeljo se je končno maščeval Madžar Csermaku, ki je na olimpiadi dosegel svetovni rekord z rezultatom 60,34 m.
Švedska-Nemčija 119-93
DUESSELDORF, 15. — Švedska lahkoatletska reprezentanca. ki bo nastopila 17. in 18. septembra v Jugoslaviji, je v soboto in nedeljo porazila v Duesseldorfu nemško moštvo z rezultatom 119:93. Po prvem dnevu so vodili Švedi z 66-44. Nekateri rezultati: 100 m: Gei-ster (Nemčija) 10,7, Hag-stroem (Švedska) 10,9. Zandt, Karllsson (S) 11; 400 m: Gei-ster (N) 47,2, Brandstroem (S) 48,1, Ekteld (S) 49,9; 800 m: Ekfeld (S)	1:50.4, Ring (S)
1.51.2; 5000 m: Albertsson (S) 14:15.0, Schade (N) 14.16.6. An-dersson (S) 14:33.8; 110 m za. preke:	Lundberg (S)	14.9,
Trosbach (N) 15.0, Izraelsson (S)	15.3;	4x100 m: Nemčija
41.8, Švedska 42:0; skok v višino: Lundquist (S) 1.90, Sven-šon (S)l:85; skok v daljino: Izraelsson (S) 7.27. Magnusson (S) 7.23; krogla: Nilsson (S) 16.53, Sonegard (S) 14.79.
V prvem srečanju carigrajskega košarkarskega turnirja je Jugoslavija porazila Iran z rezultatom 74-3* (37-16). Turčija je premagala Avstrijo z 80-28 ( 40-11).
ROMA JE UGODNO PRESENETILA IN ZMAGALA 3-2 (0-1)
Slab začetek Triesfine
Prpi dan nogometnega, prvenstva, prvi dian razočaranja za Tržačane. Ogromna, množica ljubiteljev nogometa (tekmi je prisostvovalo 22 do 25.000 gle* dalcevjje zasedla stadion.Vsiso pričakovali lepe igre. kajti vsi listi so se navduševali nad igro Curtija, La Rose in Soeren-sena.
C e izvzamemo Soerensena, ki je bil najboljši mož na igrišču in dlelno tudi Invernizzija. tržaška enajstorica ni zadovoljila; nasprotno razočarala je. Opevani srednji napadalec La Rosa. je miroval na svojem mestu, le tu pa tam se je izkazal z driblingi kar P® je premalo v tekmi z nasprotnikom kot je Roma mnogi so mislili, da je Roma po enoletnem bivanju v B skupini med slabšimi enajstoricami toda vedstve je po hudi kampanji, v kateri So uporabili za nakup Pandol-linija. Broneea in drugih kar 150 milijonov, postavilo na noge moštvo. ki bo igralo vidno vlogo v letošnjem prvenstvu. Ce pomislimo, da v nedeljo v Trstu nista igrala niti Grosso niti Caldarelli. nam postane jasna moč rimske enajsterice. Tudi Triestina se je nekoliko ojačila z nakupom Soerense-na in z zamenjavo La Rose s Ciccarellijem.
THestina bo morala tudi letos garati za obstoj: to je naše mnenje. Sodeč P o nedeljski tekmi lahko trdimo, da bo napad uspešen le. če bosta zaigrala bolje Boscolo in De Vito. ki sta bila v nedeljo izredno slaba in nista znala izrabiti ugodnih prilik za gel. Srednja linija je dobra z izjemo Ma-riuzze, ki kljub dobri volji ni in ne more biti kos srednjim
napadalcem ostalih italijanskih enajsteric. Ce je odpovedal v nedeljo proti Golliju, si lahko mislimo, kaj bo, ko bo imel pred seboj igralce kot so Nordahl, Jeppson in drugi. Niti Petaana in Inuemizzi nista v nedeljo popolnema zadovoljila vendar smemo pričakovati, da bosta v kratkem prišla v formo. Najbolj ranljiva točka ostane torej srednji krilec.
Obramba je slaba in tu Trie-stinai skoraj nima nadomestila. Belloniju se je zopet pojavila stara bolezen (preteg mišic). Valtnti je napravil, kar je mogel, zanašajoč se bolj na svojo hitrost kot na stil in moč.
Začetek igre je dobro kazal. Triestina je šla v napad in začetne akcije, katerp je režiral Soerensen, so navdušile gledalce. Vseeno pa se je opazilo, da se Curti in Soerensen ne znajdeta m igrišču kot je bilo na trening tekmah in da La Rosa ne sodeluje s tovariši v napadu
Roma se je stisnila, v obrambo in vrgla v napad samo svoje ase kot Pandolfinija in Broneea. Soerensen se je verjetno naveličal in se hotel kar m lepem sam prebiti do gola. Z žogo pri negi je z lahkoto preigral več nasprotnikov in se pognal proti golu. Bortolettu in Tre Reju Vi preostalo drugega. kot da sta ga stisnila in podrla na tla. Sodnik je pokazal na belo točko:	enajstme-
trovka. Curti je streljal, teda žoga je šla mimo vratnice.
Komaj tiekaj minut kasneje je Mariuzza nehote udaril z roko po žogi in enajstmetrovka, ki jo je streljal Venturi, se je spremenila v prvi gol dneva. Vsi nadaljnji napadi Trie-
stingi so ostali brez uspeha. posebno po krivdi kril in apatije Curtija ter delno La Rose.
Ob začetku drugega polčasa se je Triestini posrečilo izenačiti. Valenti je žogo poslal preko Curtija La Rosi ki sp je obrnil in streljal: žoga je šla mimo vratarja v mrežo. PretSu-jena Triestina se je pognala v napad vendar napadalci in posebno Curti niso znali izrabiti ugodnih prilik. Nervozo Tržačanov so izrabili gostje z ostrim protinapadom. Tako je žoga šla preko Renosta in Pan-dolfinija do Broneea, ki je bil brez kritja. Mož je izrabil priliko in z ostrim strelom presenetil Cantonija. Tretji goi gostov. Tre Re je žogo poslal proti Cantonijevemu golu. Galli je opazil priliko, prehitel vso obrambo in sam drvel proti mreži. Ker je bila žoga nekaj metrov pred njim je Cantcni mislil, da bo postala njegova last. Pognal se je iz gola in kir je prišel tudi iz kazenskega prostora,	je	hotel žogo	odbiti z nogo.	To	se	mu ni	posrečilo in Galli	je	povišal	rezultat. Malo	pred	koncem	pa
je Soerensen s krasnim streUm znižal končni izid in tako vsaj delno rešil čast svojg enajsto-rice.
D. M.
REZULTATI:
* Bologna - Pro Patria *Fiore-ntina - Spal Inter - *Como Udinese - * Lazi o *Miia,n - Novara ♦Napol) - Atalanta ^Palermo - Juventus
* Torino - Sampdoria Roma - ^Triestina
4-1
1-1
1-0
2-1
2-0
2-0
1-1
2-0
3-2
z mirovno pogodbo«. V redu, vse to je lepo, toda mi smo imeli že več marovnili pogodb, vendar ni papir nikoli odbrani! naših meja, temveč je ved-! no morala spregovoriti puška. (Dolgotrajno odobravanje in vzklikanje: Tako je!)
Po vsem sodeč gospod De Gasperi ne bere nobenega italijanskega časopisa1, kakor da se vse to njega ne tiče. Nič ne ve, strašno je sentimentalen in fin v svojih izrazih, govori baje z nami v zelo vljudnem jeziku, mi pa tako nervozno in surovo Pri tem pa ne more niti ne sme biti surov. On in vsi bi morali biti še prav posebno vljudni, da bi poravnali vse tiste grobosti, ki so jih zagrešili v letih okupacije.
Gospod De Gasperi govori o tem. kako so naše meje zajamčene z mirovno pogodbo. «Cor-riere della Sera« pa piše naslednje: «Ce smo sedaj odkriti privrženci Atlantskega pakta, obljubljamo, da bomo še bolj odkriti in temu paktu privrženi tistega dne, ko bo na obalah Istre spet zaplapolala italijanska razstavan. Lepa reč! Gospod De Gasperj tega ni prebral, jaz pa sem to prebral in zato sem tam tudi tako govoril in tako govorim tudi tukaj. (Dolgotrajno ploskanje).
Tovariši in tovarišice! Mi smo šli skazi presurovo šolo, da bj nas nekdo lahko vlekel za nos. To ni več mogoče. Prav dobro vemo, kdo govori v Italiji resnico in kakšni so njihovi nameni. Vsi od informbirojcev, ki se še vedn0 imenujejo komuniste, pa do skrajnih reakcionarnih elementov in fašistov imajo stare pojme o Jugoslaviji: prodiranje na Balkan, ponovna priključitev naših obal. To spoznate lahko dan za dnem iz njihovega tiska ob raznih prilikah in iz govorov. Ali ima tedaj De Gasperi pravico govoriti o tem, da sem bil surov, ko sem dejal, da ne bomo nikomur dovolili vtikati se v naš socialistični vrt?
Tako je s temi stvarmi in nič drugače. Mi želimo imeti z Italijo dobre sosedne odnose, vendar dobre odnose na pošteni osnovi, odnose, ki bodo temeljili na načelih enakopravnosti ln ne v škedo interesov niti njihove države. Takih odnosov si želimo. To sem vam hotel, tovariši in tovarišice, povedati o vprašanju Trsta, kajti Trst danes ni samo vprašanje Slovenije, temveč vse naše socialistične skupnosti, vseh naših narodov. Naši narodi so preveč žrtvovali in dali, da bi mogli še kaj žrtvovati in dati. Ce ima ktit- pravico govoriti o žrtvah, tedaj imamo to pravico mi. Nikoli ne bodo nadomestili tega, kar so nam prizadejali v treh letih divjanja v naši drž?<vi, ne morejo nam tudi povrnili mrtvih, cAešenih in postreljenih, ne morejo nam niti ne želijo popraviti materialne škode, ki so nam jo tukaj prizadejali. To sem vam hotel povedati ds.nes na tem zboru. (Ploskanje).
Tovariši in tovarišice! Povedal sem vam nekaj malega o nrših težavah. N»tn, ki se s tem pečamo, se ni lahko bostj z vsem tem. Ko vas takole gledam, vas vse, ki ste tukaj, 250 tisoč ljudi, ki ste ena misel in ena volja, led?i so vse te stvari za nas malenkostne. Mj lahko vztrajamo in zmagujemo tudi na diplomatskem polju, ker imamo v rokah pravično stvar. Za namj je 16 milijonski narod kakor stena in to nam daje mo-r?i!mo moč, da povemo vsakomur, kar mislimo. (Dolgotrajno pritrjevanje).
KINO
V TB*11
Kossetti. 16,30: »Obijanje F«t
Polntan.	harvali*
Exeelsior. 16.30: «Toto v Mr ^ Nazionale. 16.45: «Zene P znancu«, R. Tay-ior.
Fenice. 16.30: .Rumeni_pl*»
FUodrammatico.
mušketirjev*,
Arcobaleno. 1' ro», James Astra Rojan. -----racude* Rod CamerofL^ Alabarda. 16.00: «SMivnost«* dist», Daniele GodtJ- ^ Armonla. 16.30: jcVeUK. ^ nik», Nelson Eddy Aurora. 16.: «Tr! ma*™ ,
Vera EUen, Fred	m
Ariston. 16.00: lade», Nelson Eday. Garibaldi. 15.00:
Zemlji*.	{nm
Ideale. 16.30: «Gospod v Red Skelton.
Im pero. 14.15; «Klria; sr£»-Italia. 16.00: «Nehval«“
Viale. 16.00:	«CloV«»J"
Kino ob morju.
Moderno. 16.00: «SKrWro‘ ra», Gleen Ford. ^ tc°' Savona. 16.00: «Ce bi .j ja žena», Linda P	gdU”
Vittorio Veneto. lovski me£». A. Vilar- taU Azzurro. 16.00: oPr]1* jz tfi" Belvedere. 16.00: «W „.^1.
vega življenja*. ».
Marconi. 16.30: «PatruU» šenih«, J. Cagney. juj dni' Massimo. 16.00: ««N«reSn
žina».	a	kcila	st	B*'
Novo cine. 16.00: daljujt)), R. Ryan- jvi>-Odecn. 15.00: «Eva pro«
POLETNI KINO^
CIRKUS APOLLO tramvaj 2 in 4. SaI^,mevno dni, dve PredstaILrf2ia 16.30 in 21. uri. P^f in (»J nic ATEC, m"T fioldW ’ “,lls
“- UrU ,X.ni to P
Trg Goldon^3Žtrija
cirkuški1 blagajni^ ^ ^ ure,j Arena dei fiori. 19-3® ,
Moi *
sem te, ne da “
Kino na gradu. 20,w-žena», E. De FiliP]*’-Poncana. 19.45: «SfW Jane Wimann.	notrt60^
Rojan. 19.45:	«B°g	^
ljudi«,	,i -- ^
Sv. Ivan. 19.30: «N«Pea na pesem*.
RADIO
.HIGOSliOVAS1!?* ČOKE TR» 1
254,6 m ali U75 jjjj
TOREK, 16. septemOf*^ jv
6.45 Pogovor z ženo; ;}Jl ročila. 7.15 Narodne P«* Poročila, 13.50 DonW» B
18.15 Igra orkester
toroža. 18.30 Kraški m01 ,))£ venski literaturi. 19-0° i)e zakladnice Franca
19.15 Poročila. 20.00 P- ‘ ^ , ski «Pikova darr.a«
3 dej. 23.10 Glasba ra 23.30 Zadnja poročna.
TRST 11' jj
306,1 m alt 980 K # p
11.30 Lahki orkestrj-vsakega nekaj.	ifOOjj)
13.00 Glasba po J'l an^. ročila. 14.15 zmerni Plesna glasba. 1815 M
cert št. 5. za violin‘L(JiVi, ‘,jy 18.43 Podeželski Kraji in ljudje. I«-1* ba. 19.45 Poročila- jo.# “,10-violinista .DobronWa-j>«! bena medigra. 20.« , a„a P 2. 00 Dran,& B reViJ-
Pregelj: M-	It d,;
nadalj. 21.30 G*	,
22.00 DeMbes:	l'a’~w	|,
22.35 Koncert P^^ftl ^ Lipovška. 23.00
23.15 Poročila.	j,
■****£&• S
11. Simfonična *p0;,toie\j» Dramatiziran roman "jjij, ^ ga: «Igralec». I3 ®®	t7.30
Iz Fallovih baletov- „ pl,, donskih študijev. s glasba. 21.15 Koncer ,a„|stU orkestra iz Nwrt!n!ita Vidussa iz vl0 '"'llJre lf * 22.45 Operetne uv^tu A
327.1 m 202.1 n> ^ 8 j(
12.00 Mali k®"£ ,g 30 be. 12.30 Poroč.la. ^-30 ?o^\ Mozartovih oP .hoVen: fjl-1
20.15 L. v. Beeth° kvartet v a-nvolu ^.ifl
Zabavna glasba 22.15 Dela n*1 skladateljev.
ozirov po stopnicah dold, iz hiše in Se malo dalje na cesto; po- prišleca, kakor da je sklenil, da sl ju kolikor mogoče ogleda. posebn, Ce sa gustilmičarke, Sammy.> In ko je dal * , pipo
tem je stopil za njega, da bi .Sel za njim, kamor bi hotel iti.	Kr<*t»n<	0—	—--------------------... ^-	•	-	-	■	-■-•	 *■	-■	—*	«aba»
Gospod Pckwick je sel raztreseno dalje, mimo hiše lordma. yorja ter krenil nato v Cheapside. Sam je zaCel premišljati, kam neki hoče gospod, ko se je gospod Pickwick obrnil in re-
CkalleA HJickmb
83.
Prevedel prof. dr. Fr. Bradač
——
«Da, storim,* je odvrnil gospod Pickwick. «Vldva sta goljufa * «Ptrav lepo,* je rekel Dodson. «Upaan, da slišite spodaj vse, Wlcks.»
«In če ne razumete vsega, pridite rajši nekoliko stopnic bliže,* je dejal Fogg.
«Nadaljujte vendar, gospod, nadaljujte! Ali naju nočete imenovati tudi tatova in razbojnika? Ali vas morda veseli, enega izmed naju osebno pretepsti? Prosim, storite, gospod, ne bova se niti najmanj branila. Prosim, storite vendar to, gospod.* Ker je stopil Fogg izzivalno v doseg stisnjene pesti gospoda Pickwicka, bi bil razjarjeni ustanovitelj slavnega kluba prošnji bržkone ustregel, Ce bi ne bil Sam Weller v pisarni Cul prepira ln pritekel na stopnice. Prišel je še ravno praiv, da je zadržal dvignjeno roko svojega gospoda.
«Nkar tga, gspud,* .ie rekel. «Bet ln žuga — tu je ena lepa igra, če b na bil vi žuga in dva advokata bet — u tm slučaj je stva prevefi vroča, de b mogla bt prjetna. Pejma. gspud! Ce b s rad srce ulajšal in kriga iz&putval, pejma ven na cesta in uzmerjajte mene; tlela je tu predragu.*
S temi besedami je vlekel Weller svojega gospoda brez vseh
kel: «Sam, hoCem takoj h gospodu Perkerju.*
«Ke b bil moral It že snoč,» je odgovoril Sam.
«Misli m, da Imaš prav. WeHer, je rekel gospod Pickwick. «Vem, de mam prou, gspud,* je dejal Sam.
«No, dobro, pa pojdiva takoj k njemu,* Je nadaljeval gospod Pickwick! «toda na vso jezo bi rad prej izpil Čašo groga. Kje bi ga dobila, Sam?*
Weller je Čudovito dobro poznal glavno mesto. Zato Je odgovoril, ne da bi bil pomislil: «Druga uloa na desna — pred-zadna hiša na levo — tam se usedte k miz araun peči — nima srednje noge, kokr vse ta druge, kar je zlo nerodn.*
Gospod Pickwick je poslušal nasvet svojega služabnika in je sel v gostilno, kjer so mu brž postregli s toplo vodo in žga-njem, Weller pa, ki je sedel v spoštljivi razdalji, čeprav pri isti mizi s svojim gospodom, je naročil vrček piva.
Gostinska soba je bila prav preprosta in je bila, kakor se je videlo, pod posebnim protektoratom Izvoščkov. zakaj sedelo je tam, pilo in kadilo več gentlemanov, ki so očitno pripadali temu učenemu razredu. Eden izmed njih, nenavadno debel, čokat, starejši mož zariplega obraza, je prav posebno vzbujal pozornost gospoda Pickwicka. Čokati mož je pošteno vlekel lz pipe, a kadar je večkrat globoko potegnil. Je vselej vzel pipo iz ust ter pogledal zdaj gospoda Wellerja, zdaj gospoda Pick-wicka. Zdaj pa zdaj je pogreznil svoj obraz v vrček toliko, kolikor ga je šlo vanj — in se Je spet ozrl na Sama in gospoda Pickwicka. Slednjič se Je naslonil na steno, ne da bi bil vzel pipo iz ust in prislonil vrček nanje, in je nepremično gledal
prišleca, kakor da je sklenil, da si ju kolikor mogoče ogleda.
Kretenj debelega gospoda Sam spočetka ni opazil: toda Čez nekaj časa so se obrnili njegovi pogledi v smer pogledov njegovega gospoda in slednjič si Je z roko zasenčil oči, kakor da je spoznal predmet, pa se je vendarle hotel dodobra prepričati. Njegovi dvomi so se kmalu razpršili, kajti ko je debeli mož puhnil nenavadno gost oblak dima predse, je zadonel iz šala, ki mu Je ovijal vrat in prsi, njegov hripavi glas, ki je bil po-doben glasu tistega, ki govori s trebuhom.
«Lej. Jej, Sammy!»
«Kdo je to, Sam?* je vprašal gospod Pickwick.
«Sojem lastnem učem nisem tu verjet, gspud,* je odgovoril Sam z začudenim obrazom. «Ampk je res moj stari.*
«Kdo?» je rekel gospod Pickwick. «Kakšen stari?*
«Moj oče, gspud.» je odgovoril Weller. «No, stari koku se maš?*
Pri tem ganljivem izlivu otroške ljubezni, je Sam pritegnil stol. ki je stal zraven njegovega, ter ga pripravil za 'okatega moža, ki se Je bližal s pipo v ustih in vrčkom v roki, da bi ga pozdravil.
«Presnet, Sammy! je rekel stari Weller, «sej te nism vidu Ze več ko dve let*
«Sej Je res, prjatu,* je odgovoril sin. «Kaj pa stara?*
«Sammy. puvem ti,* je rekel gospod Weller starejši, «na usem svet ni blu lepše vdove ket moja druga stara — bla je fejst Zenska, Sammy; in vse, kar morm zdej puvedat ud ne, je, de je večna škoda, de je pustila soj stan. Zdej se ne ubnaša niti kokr žena, Sammy.»
«Kua praus?* je odgovoril gospod Weller mlajši.
Stari Weller Je zmajal z glavo ln z vzdihom nadaljeval
«Jest b tga na smu naredet, na smu b tga na rede t. Le vzem si zgled na sojem učet, fant, in vari se use živlejne vdov,
tosom tale svoje očetovski nasvet, si je spet na'33	,
začel na vse pretege kaditi.	pic#*’’pu
«Prosm. oprostite, gspud,* je nagovoril gospoaj* ^ «upam, de nism pustoti usebn, gspud. menda se gsP s kakšna vdova?«	v.	jo
«Ne, ne,* je smejč se odgovoril gospod pickwics. ^ ko se Je smejal, je Sam pošepetal svojemu očetu.	j;
razmerju je z gospodom.	in se
«Prosm, oprostite, gspud, je rekel Weller oce	„
«upam. de ste s Samom zaduvota, gspud.*	^ pic^.ji
«Zelo sem z njim zadovoljen,* fe odgovoril	»je«1	^
«Me zlu veseli, gspud,* je nadaljeval start 11" ga■ ^ se tud hedu trudu, de b ga prou vzgoju, gspud> n de je s stu. de je letu pu cest, ko Je biu še prou mc^ef'T,11staiie'> t „ zase
. Tu je tud edin sredstvu, de iz fanta kej v
«Ampak to je tudi nekoliko nevaren poskus.
je nasmehnil gospod Pickwick.	,„o0iiil
«Tu je res. in včaseh tud lzpudletl,* Je p
g aiJ>'
«pred par dnem sm tu pusten obfutu.* «Nemogo-če?» je vzkliknil stan Welier.
jyatK°
pov
išal.
K0
«Pa vendr, pa vendr,* je rekel Sam in na kaj je doživel z Jobom Trotterjem.	vDras
Weller starejši je napeto posluša! in potem	j	-,
Sam nehal pripovedovati:	jc imoU 0
«A1 ni biu eden tlsteh barab velik ln suh 1®
lase In mu je šou gobec, keker de b ga na»*“-
Gospod Plckwick Je pritrdil.	vPlikansl«3^ »
«In ni mou ta drug livreja kokr murgla m ve* plcKW*
,vlu?»
P
«Da, da; on je, on jel* sta vzkliknila Weller mlajši hkratu.
gospod
(NadaHeV
Glavni urednik BKANKO BABIC - Od*, urednik STANISLAV HENKO. - UKEDNISTVO: ULICA MONTECCH1 St. 6. III nad. - relefon Stev. »3-Bua In 94-638 — PoStnl predal 802. UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20. — Telefonska St. 73-33 — OGLASI: od 8.30 . 12 tn 00 15 . 18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm vlSinc v Sarini 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-upravnl 100, osmrtnice »0 Ur. — Za FLRJ: za vsak mm Slrlne 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod 7,TT. — Podruž.: Gorica. Ul. S Pelllco l-II.. Tel 11-32. — Rokopisi se ne vraCalo.
_____________________________________
NAROČNINA: Cona A: intsetna 3ao, četrtletna t)00 polletna 1700, celoletna 3200 tir. Ked. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 1I<^’^)ZernsKe®a PoStnl tekoči ratun za STO . ZVU: Zaloinijtvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — z3 Jugoslavijo: Agencija demokratičnega	^	o.zOz- ^
LtuMlana TyrSrva 3« ■ tel. 200' tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založnl5tvo tržaSk«* 115 _