http: 'viww.mandrac.si. urednistvo@mandrac.si
tednik
1110
ČETRTEK 9.JULIJ 2015 / ŠTEVILKA 1110, LETO XXI / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR
)|*7896 12ll440671
srnobil
iko	Pr^/ni n^lzoi lonono
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 1930 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit. 040 410743
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
PRODAJALEC
Nimamo več stacionarna. Pokličite mobilca!
040 211434
Oblačila moška ženska in otroška, slovenskih proizvajalcev Manziolijev trg 1
"SSa
Lahko bi se rodil kot Grk
Po svoje sem imel kar veliko srečo, da sem se rodil kot dojenček de dežele. Prav lahko bi se rodil kot arabski otrok in bi zdaj z družino vred zapuščal dom in na razpadajoči ribiški barki plul proti Lampeduzi. Ali pa bi se rodil kot grški luški delavec in bi zdaj prebiral zapise evropskih medijev o tem, da sem preplačan lenuh.
(Mef) Tako pa sem se rodil v deželi, ki ni Grčija, vendar ni prav daleč stran. V marsičem smo si podobni. Tudi pri nas so razlike med revnimi in bogatimi takšne kot pri njih, tudi pri nas se breme vseh zavoženih gospodarskih in finančnih potez prelaga na ramena tistih, ki niso prav nič imeli pri teh poslih, tudi pri nas je nezaposlenost in brezperspektivnost novih generacij podobna grški in tudi naš dolg mednarodnim posojilodajalcem je skrbi vreden.
Zato bi človek pričakoval, da bodo tisti Slovenci, ki prav nič krivi plačujemo za zavoženo prihodnost dežele, razumeli Grke in jih podpirali v boju s finančnimi krvosesi.
Pa jih ne. Ne le novinarji korporativnih medijev, ki seveda morajo braniti načela neoliberalizma, tudi povsem preprosti ljudje, delavci, kmetje, socialni podpiranci, vsi po vrsti mi pripovedujejo o tem, da je dolgove treba vrniti, da so imeli Grki astronomske pokojnine, dodatke za redni prihod na delo in sploh so si delili po dolgem in počez.
Malce se zamislijo šele ko jih vprašam, koliko denarja so si sposodili od NKBM, ki so ga morali vrniti v obliki dokapitalizacije, pa mi zatrjujejo, da oni prav nič. In jim povem, da se prav to dogaja Grkom, da od silne mednarodne pomoči niso imeli nič, z izjemo nekaj njihovih najbogatejših finančnikov.
Potem mi zatrjujejo, da tisto o visokih plačah drži za javne uslužbence in njihove dodatke, pa jih spomnim na naš uzakonjen dodatek za znanje italijanskega jezika, ki se ga še noben uradnik ali funkcionar ni odrekel, čeprav še ni spregovoril besede v italijanščini.
Po svoje našim ljudem ni lahko. Po eni strani jih enostransko bombardirajo mediji ki so v lasti kapitala in ne novinarjev, po drugi strani pa jih zmedejo še politiki, saj so vsi po vrsti z eno samo izjemo, stopili na stran kapitala in finančnikov. Tudi tisti, ki se deklarirajo kot levičarji. Ja, res sem imel srečo, da se nisem rodil kot Grk, ampak tudi življenje med sveto preproščino ni užitek.
Zastave nareilijopmii
Res je. Morda je izobešanje zastav ob praznikih, državnih ali občinskih, preživela tradicija, ostanek nekega časa, ko je bilo še pomemb-^ no iz katere države prihajaš in v | katerem mestu si doma. Predvsem ^ pa nas je to navdajalo z nekakšnim o vzvišenim občutkom pripadnosti. Zdaj, ko je pomemben le še občutek pripadnosti kapitalu je čaščenje države ali občine, vsaj v Izoli, postavljeno na stranski tir oziroma je postalo varčevalni ukrep. Tudi zato in ker jih ni kam zatakniti, sta že vsaj dva državna praznika v Izoli minila povsem neopaženo, eden tudi brez proslave in govorcev, če pa proslava je so govori bolj ali manj sami sebi namen. Pravzaprav se jih lahko zapomnimo zgolj po tem, da so bili kratki. Očitno si nimamo kaj povedati.
V statutu občine Izola je v 9. členu zapisano: “Občinski praznik je 11. julij in se ga praznuje na dan druge sobote v juliju”. Letos pade 11. julij prav na drugo soboto, a glej vraga, občinska proslava ob prazniku bo v petek. Pa menda si ja ne bomo kvarili sobote s takšno formalnostjo. Glede na izkušnje z zadnjih praznikov predlagamo, da potegnete na piano zastave občine Izola in jih izobesite na okna in terase. Da se bo vedelo, da smo še vedno samostojna in suverena občina Izola.
Izjava tega tedna
Lahko se zgodi marsikaj, lahko pa tudi vse.
Premier Miro Cerar o grški krizi, po referendumu
WWW.NAKUPI.NET
@ BANKA KOPER
Tednik MANDRAC OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600-700
mali oglasi in naročnine: tel 040 211434
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva.
NOČEM PISATI O TEM
Ne bom in nočem spet pisati o Srebrenici. Ko sem pregledoval svojo dokumentacijo sem ugotovil, da sem o tem napisal veliko strani in porabil veliko črnila, kot bi rekli včasih. Če bi pisal o Srebrenici, ne da bi se ponavljal, bi moral pisati o prjatelju Hamdiji. Pravzaprav je bil za vse nas Mamica. Skupaj sva rasla, bil je VK električist, znan po tem, da je bil in pil, in noben sosed, soseska in krajevna skupnost, lahko tudi vaška skupnost ni bila brez elektrike, ker je mojster Hamdo nadomestil Edisona in Teslo, in - naredil elektriko. Luči so zasvetile, kupljeni so bili prvi hladilniki, na TV smo gledali Čkaljo in Mijo Aleksiča. Mamica je bil, v moji raji, edini, ki seje trikrat poročil, o tega dvakrat z isto ženo. In tpotem je, točno takrat, ko je sebi naredil hišo in v to hišo napeljal elektriko, in zjutraj z prvo-tretjo ženo, na balkonu v senci pil kavo, neke ljudi v nekih uniformah in s puškami in avtomobili in mitraljezi na avtomobilih, vprašal, kaj iščejo in zakaj ga ne pustijo, da v miru spije svojo kavo. Oni pa so ga mirno, tako, mimogrede, ustrelili, hišo zažgali in veselo šli naprej.
Nočem pisati o tem, ker bi moral napisati o prijatelju Omerici, ki je bil vrhunski avtomehanik, šofer direktorja Energoinvesta in, če bi hotel, bi zmagal na dirki formule ena. Kar se avtomobilov in motorjev tiče, je vedel vse. In kadar je pripeljal direktorja v Sarajevo je s službenim avtomobilom prišel k meni v mojo sarajevsko vukojebino in me odpeljal na fakultetu, kjer je bilo na dvorišču vedno po par deset brezposlenih študentov. »Ko ustavim, stopi ven, z nogo zapri vrata in zapovej: Pridi pome opoldne. Naj vidijo, kdo je šef.« Bruci so c vikali, ko sem šel mimo, stara raja je crkavala od smeha in smo šli na pijačo z dekanom. Imam žive priče o tem, med njimi je upokojena direktorica Mestne ljubljanske knižnice. Pa je Omerici v novozgrajeno hišo, tudi Mamica in jaz sva jo pomagala zidati, tresnila Luna. To je tista raketa, ki od znotraj sesuje in sežge vse, tudi ljudi, od zunaj pa so stene kot nove.
Zato o tem nočem pisat, ker bi moral napisati še kako je moj prijatelj in moja raja, Kjašif Smajlovic, vrhunski reporter, pisal, še računalnik ga je nekaj zaje..., da je telefoniral meni v Ljubljano. Ker so bile vse veze prekinjene in so vsi tekste pošiljali v Ljubljano, kar je takrat bila to edina zveza s Sarajevom. Bal se je, da bo zamudil s tekstom. In se ni več oglasil. Za računalnikom so ga umorili, razsekali in dele telesa metali po cesti, psom. Zato o tem nočem pisati. Ostal je nedokončan tekst. Objavljen dva dneva po tem, ko je nehal pisati. Utegnil je pritisniti »Pošlji.« To so bili novinarji, ki so umirali zato, da resnica ne umre. Pa se jih danes nihče, razen nas iz te raje, ne spomni.
Berem, da je EU predlagala OZN, da srebreniške julijske dni obsodi po resoluciji o genocidu. Osebno misli, da iz tega ne bo nič. Prvo, zaradi tega, ker so OZN Srebrenico, skupaj s Žepčem in še pet drugimi mesti, razglasile za »zaščiteno cono OZN.« Vse iz teh mest so poklali. Dejstvo je, da so OZN in evropske vojaške enote mirno opazovale pokol. Ta rezolucija bi zgolj pomenila, da priznavajo krivico, ki bi jo že davno tega morali priznati. Pa je ne bodo. Ker so brez greha in nad grehom. Posebej če je ta greh narejen v tam neki Bosni. Tako kakor danes, EU (ne Evropa, ampak nacionalne države združene v skupnost, imenovano EU), neposredno in direktno, tako kot takrat v zaščitenih conah OZN, ubijajo imigrante z ladjic in čolnov, in nič ne naredijo, da bi pomagale Italiji, Grčiji, Turčiji in Malti, kamor jih morje nanese, če jih že prej ne odnese. Uničiti je treba ladje s katerim se begunci prevažajo, pobiti (če se da) organizatorje in uničiti pristanišča iz katerih te ladje prihajajo. Če jo spotoma »faše« še kakšen prebežnik (ponavadi od 300 do 700 po čolnu) se to zapiše, kot koletarelna škoda. Kot pobiti na poroki v Afganistanu, ali na vaškem sejmu v Iraku, ali že pozabljeni Mi La j, ali Srebrenica. Ker Srebrenica je danes, zahvaljujoč »vilenskem« obnašanju Ljubljane do beguncev, kot Grčija v odnosu do EU. Nemški sociolog in filozof, eden naj večjih sodobnih intelektualcev, Juergen Habermas, je v obširnem tekstu zapisal, da so rezultati grških volitev glas proti ponižanju in bedi, in da morajo »zadnjo besedo v razpravi o eksistencialnih problemih Evrope, imeti njeni državljani in ne njene banke.« Nato je dodal: »Škandal v škandalu je način, na kako nemška vlada igra svojo lidersko vlogo. Svoje ekonomsko okrevanje, katerega blagodati tudi danes občutijo, Nemčija dolguje modrosti držav kreditodajalcev, ki soji, leta 1953, z Londonskim sporazumom, odpisale polovico dolgov.«
Zaradi vsega tega nočem pisati o Srebrenici, Grčiji in Evropski uniji. Ker se vse ponavlja, kot Nietcheovo »večno vračanje istega.« Za tiste, ki so preživeli. Le da povratka ni, vsaj za nekatere. Iz Srebrenice, ali z nekega čolna, ali iz EU.
Pestro dogajanje ob izolskem občinskem prazniku
Dan pred slovesno proslavo, v četrtek, 9. julija, bo v parku na Svetilniku klavirski koncert Deana Semoliča z naslovom Lahko noč, sonce.
Slovesna proslava ob občinskem prazniku se bo odvila v petek, 10. julija, ob 20.30 na Manziolijevem trgu v Izoli. Kulturni program bosta popestrila 3 Big Band Orchestra in Samuel Lucas, dodatno obogatil pa posebni gost: Obalni komorni orkester. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja in nagrado Občine Izola.
V	nedeljo pa bo ob 19.00 pred restavracijo Riviera Srednje šole Izola tradicionalno srečanje Združenja borcev za vrednote NOB Izola. Slavnostni govornik bo poslanec Združene levice Matej Tašner Vatovec. Pestro tedensko dogajanje se bo sklenilo v parku Pietro Coppo ob 20.30 s koncertom Moškega pevskega zbora Izola.
V	Izoli beremo med oljkami, pa vi?
Knjižnica med oljkami v arheološkem parku v Simonovem zalivu tudi to poletje vabi obiskovalce k brezplačnemu branju knjig, dnevnega časopisja in revij. Ob lepem vremenu je odprta vsak dan med 8. in 11. uro ter popoldan med 17. in 20. uro - vse do konca avgusta.
Knjižnica med oljkami je skupni projekt Inštituta za dediščino Sredozemlja Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem in Mestne knjižnice Izola. Inštitut že od leta 2007 upravlja arheološko najdišče Simonov zaliv v Izoli. Na njem so s pomočjo Občine Izola in mednarodnih projektov inštituta vzpostavili arheološki park, ki se uspešno razvija v in-terpretacijski center kulturne dediščine in arheologije ter zanimivo točko kulturnega turizma. V tem kontekstu, ter na podlagi večletnega tvornega sodelovanja z izolsko mestno knjižnico, je dozorela tudi zamisel o Knjižnici med oljkami, ki letos beleži že drugo uspešno sezono delovanja. Inštitut za dediščino Sredozemlja ZRS UP in Mestna knjižnica Izola sta tako za domačine kot za obiskovalce od vsepovsod, v čudovitem ambientu, le streljaj od morja, kjer je v rimskih časih stala obmorska vila, v branje pripravila pester izbor literature s področja kulturne dediščine, arheologije, umetnosti, turizma, zgodovine, leposlovja za vsak okus, poezije, na voljo so tudi knjige za otroke, ne manjka pa niti literature v tujih jezikih. Prav tako so vsak dan na voljo tudi dnevni časopisi in revije.
»Iti med bralce, je že vrsto let usmeritev, ki ji knjižnica vestno sledi, v tem ko išče vedno nove poti in priložnosti, da knjiga pride do uporabnika. In ne nazadnje to ni prvikrat, da je knjižnica šla onkraj svojih zidov,« pojasnjuje sodelovanje v arheološkem parku direktorica izolske knjižnice, Marina Hrs. Spomnimo, Mestna knjižnica Izola je skupaj z dijakinjami prostovoljkami iz takratne še SGTŠ izvajala študijski krožek »Beremo slepim in slabovidnim na domu«, prav tako knjižnica z izborom gradiva za otroke sodeluje z društvom Kvart pri izvedbi vseslovenskega projekta Knjižnica pod krošnjami, ter ima v hotelu v središču mesta že vrsto let premično zbirko, ki je na voljo hotelskim gostom.
»Dejstvo je, da številni nimajo doma možnosti, da bi brali na prostem, med zelenjem«, meni izr. prof. dr. Irena Lazar, dekanja Fakultete za humanistične študije UP ter ena od idejnih snovalk projekta. Namen je torej ljudem, ki želijo združiti bralno kulturo z naravo, ponuditi prostor za aktivnost, ki jim je ljuba in nič ne stane. Prepričajte se - v knjižnici med oljkami. k. orel

'MOSIKON'
Parecag 31, tel.: 05 672 20 10
VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN:
za parke, vrtove, cvetlična korita...
SADIKE:
pelargonij,
verben, daliet	,
enoletnic....	/
Ssr&d
4\iudja
! Sečov/jeK Parecag _•
' " ■■■
\	Izola
v
Piran
Občinski svet
Zupan je pohvalil Komunalo
V četrtek so izolski občinski svetniki nadaljevali 5. redno sejo občinskega sveta, ki so jo pred 14. dnevi prekinili zaradi preobsežnosti dnevnega reda. Na dnevnem redu je ostalo še nekaj pomembnih vsebinskih točk, med drugim tudi tista o poslovanju in načrtih javnega podjetja Komunala Izola.
Na četrtkovem nadaljevanju 5. redne seje Občinskega sveta so izolski občinski svetniki sprejeli preostanek točk na dnevnem redu.
Prav točka na dnevnem redu je bila preskočena točka iz prejšnje seje o prodaji podstrešj v souporabi. Svetniki so tako sprejeli sklep za prodajo nepremčnine, za katero na prejšnji seji ni bilo povsem jasno kakšna je njena površina. Kot je povedal vodja Urada za upravljanje s premoženjem Občine Izola Emil Mihelič, je prišlo do razlik v kvadraturi pri dveh različnih cenilcih zaradi različnih načinov meritve. Sledilo je letno poročilo javnega podjetja Komunala Izola. Direktor Denis Bele je povedal, da so kljub težkim gospodarskim razmeram v preteklem letu dosegli eno odstotno rast prihodkov, število zaposlenih pa znižali za 3 odstotke.
V razpravi, ki je sledila, je bil svetnik DeSus Vlado Marič zaskrbljen
BI
SVETILNIK
Restavracija | Pizzerija L o u n g e Bar IZOLA
POLETNA AKCIJA
▻SVETILNIK ZA IZOLANE<
Vsak četrtek v juliju in avgustu vam v Mandraču podarjamo
BON
ZA 30% POPUSTA NA GOSTINSKE STORITVE
boni se ne seštevajo in veljajo do 30.09 2015 za naročila nad 10,00€ ^
nad velikim številom kratkoročnih obveznosti, ki jih je najela Komunala (po Beletovih besedah gre za nujen kredit za obnovo Svetilnika in za tožbene zahtevke na področju nekdanje vrtnarije), medtem ko je Danilo Markočič, prav tako DeSus, vprašal, ali bo trud občanov pri ločevanju poplačan, glede na to, da Komunala nato te odpadke proda. Bele odgovarja, da zaenkrat, zaradi zakonodaje, večine odpadkov ne smejo prodati, upa pa, da bi v bližnji prihodnosti res lahko znižali strošek komunalnih storitev prav zaradi dobrega ločevanja. Branko Simonovič, DeSus, pa je poudaril na število bolniških odsotnosti: “Od 6700 načrtovanih ste prišli na 12373. Tisti, ki smo vodili podjetja vemo, kaj to pomeni, ne glede na to, kaj vam kažejo ankete zaposlenih. Če je strah in če je presing, pride do bolezni. In v teh evidentiranih urah odsotnosti ni odsotnosti zaradi poškodb na delu, saj so te zapisane v drugem stolpcu. ” Bele pravi, da cilja niso dosegli zaradi treh težjih poškodb, ki so terjale daljšo odsotnost od dela. Priznal je tudi, da upravljanje čistilne naprave ni najboljše, a drugega načina, kot ta, da Občina Koper vodi vso zadevo, trenutno ni. Simonovič je tudi izkazal ogorčenje nad plačo direktorja Beleta, ki prejema 5400 eur bruto mesečno, za kar pa ta pravi, da je določena po zakonu kot trikratna povprečna bruto plača zaposlenih v podjetju in na to nima vpliva. Svetniki so poročilo sprejeli, nikakor ne soglasno, s 13 glasovi za in 7 proti.
Novi kombi za Center
Pri naslednji točki je v.d. direktorja
Centra za kulturo, šport in prireditve Boris Kobal predstavil letni program za šport za leto 2015, za katerega je najprej poudaril, da sta ga pripravila predhodnika, Andrej Bertok in Branko Pišlar. Za šport bo letos namenjenih dobrih 400.000 evrov, za prihodnje pa Kobal napoveduje ambicioznejši program. Več svetnikov je sicer pokazalo nezadovolsjtvo s sprejemanjem letnega načrta šele v juliju, a to je verjetno vezano na to, da je CKŠP v zadnjem letu zamenjal kar tri direktorje oziroma vršilce dolžnosti. Ob programu so svetniki podali tudi soglasje Centru za nakup novega “tovornega” kombija, saj je dosedanji oddelal svoje.
Kdo bo upravljal projekt javne razsvetljave?
Svetniki so sprejeli predlog odloka o koncesiji za prenovo in urejanje javne razsvetljave z namenom zmanjšanja svetlobne onesnaženosti in zagotovitve zmanjšanja porabe električne energije v Občini Izola. Razprava je bila dolga, svetniki pa so razpravljali predvsem o prednostih in slabostih javno zasebnega partnerstva pri tem projektu, oziroma, če bi projekt izpeljala Komunala. Seveda pa je vprašanje, če ima Občina Izola finančne možnosti, da izpelje projekt, ter če ima Komunala kadre in strokovnost, da javno razsvetljavo vzdržuje. Občinska uprava bo zdaj imela 45 dni, da pripravi predlog za drugo obravnavo in upoštevala (številne) predloge in pobude.
Ni še čas za popolno virtualnost
Svetniki so nato sprejeli Poročilo o volilni kampanji in predlog Sklepa o delnem povračilu stroškov organizatorjem volilne kampanje za lokalne volitve 2014. Ob koncu pa so sprejeli svetniško pobudo svetnika Bogdana Cerka v zvezi z dostavo enega izvoda gradiva klubom svetnikom v papirnati obliki, saj je bil material za zadnjo sejo predan izključno v elektronski obliki. am
Popravek
V prejšnjem Mandraču smo zapisali, da je delovna enota Komunale - parkirišča zabeležila izgubo, a to ne drži. Res so parkirišča ustvarila manjši prihodek kot prejšnja leta a so imela tudi manj stroškov, zato računovodsko izgube ni. Prizadetim se opčravičujemo.
Pogovori o zdravju
V četrtek 18. junija so na Društvu upokojencev Izola prvič pripravili Pogovore o zdravju. Gre za novo obliko rednih družabnih srečanj, ki potekajo vsak tretji četrtek v mesecu z namenom osveščanja o varovanju in krepitvi zdravja ter odkrivanja pomoči pri reševanju težav na področju zdravstvenih in socialnih razmer.
Tokrat so obravnavali priporočila za pravilno prehranjevanje glede na starost, zdravstveno stanje, način življenja in individualne posebnosti ter pomen pravilne prehrane za izboljšanje zdravstvenega stanja. Podrobno so osvetlili področje pešanja spomina in umskega staranja ter metode za krepitev spomina. Opredelili so tudi pomembne elemente nudenja pomoči starejšim, kot so npr.: sočutje, ustvarjanje zaupanja in pomoč pri vsakodnevnih težavah starejših v okviru projekta Starejši za starejše. V sproščenem medsebojnem razgovoru so obravnavali tudi lastne težave in izmenjali izkušnje o uspešnem reševanju problemov na omenjenih področjih.
Za naslednje srečanje, ki bo v četrtek 16. julija ob 16. uri, v prostorih društva na Plenčičevi 3, pripravljajo obravnavo pomena in načinov pravilne telesne vadbe za izboljšanje zdravja, vloge in načinov umovadbe v boju proti demenci ter pregled delovanja sistema prostovoljstva v okviru zgoraj omenjenega projekta. Največ časa pa bo ponovno predvidenega za obravnavo lastnih težav in razpravo o najboljših načinih za pomoč pri premagovanju teh težav ter preprečevanju pojavljanja zdravstvenih težav.
Komisija za zdravje in socialne zadeve
OKOLJE
Ciprese je napadel neznanec
V prejšnjem Mandraču smo opozorili na to, da se številne ciprese po Izoli sušijo oziroma “rjavijo”. Glede na to,
Če bi šlo zgolj za ciprese, ki so jih vzdolž Bazovišče na novo zasadili pred dobrim desetletjem, bi pač pomislili, da je bilo s sadikami nekaj narobe. Toda, sušijo se tudi nekatera starejša drevesa v bližini, tako da lahko že govorimo o drevesni “epidemiji”.
Na izolski Komunali, ki skrbi za rast in obrezovanje dreves na javnih površinah so povedali, da so opazili pojav, vendar niti oni ne vedo, kaj se dogaja z drevesi, vedo pa, da tam niso opravljali nobenih del, niti jih niso gnojili ali špricali s kakšnimi posebnimi gnojili ali pripravki.
Ob tem je bilo slišati tudi pomislek, da gre v resnici za poseg človeka, saj je znano, da so ciprese zelo alargena drevesa in prav lahko bi se kdo odločil, da bo najbolje, če se jih rešijo na tak način. Gre, seveda, zgolj za ugibanje, brez pomisleka na kogarkoli iz soseščine.
Iz Gozdarskega inštituta nismo dobili nobenega odgovora, smo pa dobili nekaj strokovnih pojasnil, kaj bi lahko povzročilo sušenje cipres.
Tako-le pravijo: Če so na cipresah, ki se sušijo, vidne tanke nitke, gre za predilno pršico iglavcev. Zatiramo jo s škropljenjem. Druga možnost je, da so ciprese napadle uši. Tudi v tem primeru si lahko pomagate z ustreznim insekticidom.
.Če je na dnu debla opaziti pasove mrtvega lubja, vidni deli korenin pa so mrtvi, gre za napad glive, ki pa ga ni mogoče ustaviti in bodo ciprese propadle.
Sušenje in odmiranje vejic pri cipresah lahko povzročijo tudi različni okoljski dejavniki, ki pa jih je težko ugotoviti. Če ciprese rastejo v bližini ceste, ki jo pozimi solijo, je lahko vzrok za propadanje sol v zemlji. Za odgovor smo povprašali tudi na območni Zavod za varstvo narave, ki ima sedež v neposredni bližini, vendar pojava še niso opazili, zato tudi niso imeli odgovora, pa še pristojni niso za to.	d.m.
Bralci Mandrača vidijo vse, imajo mobitele s kamero in vse fotografirajo ter nas obveščajo o vsem kar se dogaja v njihovi neposredni bližini. Žal je kritičnih zapisov več kot pohvalnih, ampak smo pač taki. Pri zgornji fotografiji so opozorili, da pri vhodu v trgovino ni nobenega koša za smeti, čeprav bi ga potrebovali, tudi štedilnik pod voltom jih je zmotil in gneča pod drugim voltom, kjer ni več prehoda za pešce.
Vikend brez D D V-j a v Manufaktruri
petek, 10. julij in sobota, 11. julij 2015
e
o0Va&voe
seeseb
podarimo
22% DDV
iiv_ .xa VcoP
(x3Wp°die,Pete>Va
'o&'L

'


(§)
manufaktura l5o
kjer je dober nakup pravilo | let
Popust lahko koristite v vseh prodajalnah Manufakture in Street One trgovini v Novi Gorici.
Popust v višini DDV se obračuna pri blagajni in ne velja za izdelke, ki so v akcijski prodaji. Popusti se med seboj ne seštevajo. Popust ne velja za nakup kozmetike.
tel.: 05 33 30 290 www.manufaktura.si
- Grška ali Evropska kriza--
Grki so ponosni ljudje in so rekli 0X1!
Elio Sfiligoj pozna Grke, saj se je med drugo svetovno vojno boril v njihovih vrstah, potem, ko je ušel zanesljivi smrti v masakru pri Kefaloniji, kjer so Nemci pobili skoraj 6.000 ujetnikov italijanske vojske. Še danes jo ima za svojo drugo domovino, zato zaskrbljeno spremlja dogajanje v tej deželi.
-	Grke poznam zelo dobro. Grki so zelo ponosen narod in, če bi naredil lestvico, bi na prvo mesto postavil Poljake, nato Francoze in nato že pridejo na vrsto Grki, ki so sila ponosni na svojo zgodovino in dejstvo, da so bili ena od zibelk civilizacije. Grki so južni narod, po značaju podobni Črnogorcem in Albancem in na vse stvari gledajo na poseben način. Grki so mi rekli: “Mi smo osemmilijonski narod in imamo 2 milijona Grkov v Ameriki. Nekateri naši ljudje po svetu so obogateli in postali tudi politično zelo pomembni. Zato Grki ne trpimo, da nas kdo tlači."
Vedeti moramo, da tokrat ni prvič, da je Grčija rekla NE. Oktobra 1940 je Musolini zahteval od Grkov naj pustijo italijansko vojsko do Soluna, da bi bili bližje svojim otokom v Egejskem morju, vendar so Grki rekli 0X1 (NE). Zdaj so ta 0X1 ponovili z zahtevo: Ne posegajte v našo samostojnost in neodvisnost! Grki zgodovinsko ne dovolijo, da jih kdo podjarmi, tako kot Slovenci, Hrvati, Francozi ali katerikoli ponosen narod. Toda razlika je le v tem, da se Grki zavedajo, da so bili nekoč veliki, zdaj so pa majhni.
-	Slovenci jih slabo poznamo in te dni poslušamo in prebiramo ocene, da so Grki leni...
-	Južni narodi so vsi leni, vendar ne na tak način, da nočejo delati. To je pač način dela prilagojen okolju in življenskim pogojem. Ne misli, da je italijanski zidar kaj boljši od grškega. Ali pa Grški kmetje, ki nimajo zemlje kot je naša tukaj ali v Vojvodini. Obdelovanje njihove kamnite zemlje zagotovo ni lahko pa vendar je kmetijstvo pomembna gospodarska panoga. Se pravi, da delajo. Je pa res, da niso hladni kot Nemci ali Skandinavci. Tako kot živijo, kot pojejo in plešejo, tako razumejo tudi življenje. So čustveni ljudje. Za časa boja proti fašizmu niso rekli, da so borci ampak uporniki. V Sloveniji smo imeli osvobodilno fronto in oni so jo tudi imeli in to zdaj je tudi nekakšna osvobodilna fronta, le da brez orožja, na politični in družbeni ravni. Cipras je po svojem prepričanju marksist, hkrati pa je daleč od grške komunistične stranke, ki je v bistvu stalinistična, zato komunistov nima niti v koaliciji in zato ga tudi niso podpirali ob tem referendumu. Cipras pove, da ne govori o komunizmu, ampak o svobodni Grčiji.
Na referendumu so ga najbolj podpirali mladi, ki so v veliki večini izobraženi z najmanj srednjo šolo, hkrati pa jih je 55% nezaposlenih. Naj povem kot zanimivost, da so Grki imeli na osnovnošolskih klopeh šahovnico, šah pa dokazano bistri um in krepi duha. Čeprav so stari Grki hodili v opankah in imeli košate brade, so bili hkrati zelo bistri in Cipras je posodobljena podoba teh ljudi.
-	Poslanci Syrize, tudi po podobi odstopajo od klasičnih evropskih politikov in birokratov.
-	Predvsem pa so ponosni ljudje. Ko sem šel pred leti obiskati prijatelje v Grčijo, sem enega od njih prosil, da mi da enega od predmetov, ki jih je hranil iz časov boja proti nacizmu pa mi je odgovoril, da ne bo šlo, ker on je Grk in Grki ne dajejo kar tako svojih stvari. Pa je šlo samo za čelado italijanskega mornarja, ki je tam padel pod nemškimi streli. Po dolgem pregovarjanju mi jo je vendarle podaril, ampak z zahtevo, da ne smem nikomur povedati, da mi jo je dal on, čeprav je imel spravljeni še dve povsem enaki. Kasneje sem to čelado prinesel v Italijo in jo podaril muzeju v Torinu, potem pa sem, po številki v čeladi ugotovil za koga je šlo in da je padel v moji neposredni bližini.
-	Vrniva se k nedeljskemu referendumu.
-	Verjel sem, da bo referendum uspel, vendar ne v takšni meri. Posebej sem bil skeptičen, ker je bila na Syrizini strani tudi fašistična stranka Zlata zora, ti pa niso patrioti ampak nacionalisti v najslabšem pomenu besede. Bal sem se tudi zato, ker so leta 1945, lačne Grke, Angleži podkupovali s hrano in jim potem postavili na oblast svoje ljudi. In zdaj bi se lahko zgodilo nekaj podobnega. Vendar tokrat predvsem mladi niso nasedli tem ponudbam, ampak so verjeli Ciprasu, čeprav tudi zdaj nekateri stradajo.
Si lahko predstavljaš, da sem pred kratkim govoril s prijatelji v Grčiji in so me prosili, naj jim pošljem aspirin. Skratka, verjel sem, da bo Syrisa zmagala, čeprav so bili proti njenim stališčem tudi komunisti in ostali. Morda si kdo misli, da je Cipras zaletav, vendar to ni res. Zna premisliti stvari in je dober strateg, tudi zato je šel na pogovore z Rusi in Kitajci ter si s tem takoj dobil boljši položaj za pogajanja s posojilodajalci. Gotovo je tudi on imel šahovnico na prvošolski klopi.
-	Kaj pa Varufakis?
-	Varufakis je odstopil zato, ker je trojko označil kot teroriste, ki v tem primeru terorizirajo grški narod, da ne bi šel na referendum, oziroma bi glasoval za njihove pogoje. In, čeprav je pomemben ekonomist, so se ga odrekli, da bi lahko nadaljevali pogajanja. Dejstvo je, da si Evropa ne more in ne upa privoščiti, da bi ostala brez Grčije, posebej zaradi njene geostrateške lege in njenega članstva v Natu.
-	Na refendumu so odločali predvsem prebivalci Aten.
-	Seveda. Grčija ima 8 milijonov ljudi od tega 3 miljoni živijo v Atenah. Kdor obvladuje Atene in Pirej, politično obvladuje vse. Na otokih je drugače kot v velkih mestih. Moji prijatelji iz Kefalonije so mi pripovedovali, da popolna usmerjenost v turizem ni dobra osnova za politično delovanje na otokih. Tisti, ki živijo le od turizma pač razmišljajo drugače od nezaposlenih delavcev in izobražencev v mestih. Industrije imajo Grki zelo malo, živijo od turizma, kmetijstva, ladjarstva in denarja rojakov v ZDA. Zato v Grčiji ni veliko klasičnega proletariata in zato tudi komunistična stranka ne more biti posebej močna. Cipras je dejansko dobil na svojo stran izobražence, mlade, nezaposlene, predvsem pa ponosne patriote, take kot je moj znanec, Manolis Glesos, njihov 90 letni evroposlanec.

Manolis je med nemško okupacijo na Akropoli snel nemško zastavo in obesil grško. Je eden od legendarnih protifašistov in to, da on podpre Ciprasa na referendumu ima še kako veliko težo.
-	Kljub dobrim 95-tim letom redno spremljate dogajanje v Grčiji.
-	Želim in moram, saj moram prijateljem v Italiji pošiljati prevode člankov o Grčiji v naših in nekaterih tujih časopisih, da vidijo, kako pri nas gledamo na to dogajanje. Nekateri so presenečeni ob reakcijah naših evroposlancev, posebej socialnih demokratov, ki so se ob referendumu postavili na stran kapitala. To ne preseneča. Dejstvo je, da sociali demokrati niso levičarji ampak so zgolj levo krilo liberalcev in zato svetlobna leta daleč od Syri-ze, Ciprasa in večine Grkov. Mef
Elio Sfiligoj se je rodil leta 1919 v Kr-minu, očetu Slovencu in materi Fur-lanki. Zaradi fašističnega preganjanja po letu 1922 se je morala družina dvakrat preseliti. Dom si je nazadnje ustvarila v Batujah na Vipavskem. Po končanem šolanju se je zaposlil v ladjedelnici v Tržiču, avgusta 1939 je bil vpoklican na služenje rednega vojaškega roka v italijansko vojno mornarico na vojaški križarki Monte-cuccoli, kot strokovnjak pa je bil, čeprav antifašist in Slovenec, postavljen v vrhovno komando italijanske vojaške mornarice. Zaradi širjenja ideje o porazu Nemčije v Rusiji so ga degradirali in poslali na grški otok Kefalonija. Tam se je, že leta 1942 začel njegov angažma v podporo grškemu osvobodilnemu gibanju, jeseni 1943 pa je bil priča enega največjih zločinov med 2. svetovno vojno, ko so pripadniki nemške divizije Edehveiss izvedli množičen pokol vojnih ujetnikov, pripadnikov italijanske divizije Acqui. Elio je danes ena zadnjih še živečih prič tega zločina po katerem je pristal v nemškem ujetništvu, od koder je med zavezniškim bombardiranjem Kefalonije pobegnil in se spet povezal z grškim odporniškim gibanjem. V Grčiji je ostal do konca 2. svetovne vojne, ko so ga zajeli še Angleži in ga izpustili šele ko so ugotovili, da je grški partizan, po prihodu domov seje demobiliziral in se preselil v Izolo. Elio je s svojo prodornostjo najbolj zaslužen za to, da so na Kefaloniji, kjer se ga še vedno dobro spominjajo, postavili spomenik slovenskim borcem, ki so se tam borili proti nemškemu nacizmu. Letos bo praznoval 96. rojstni dan.
Vprašanja in pobude na začetek seje
Dejstvo je, da so celo v Državnem zboru ugotovili, da je treba, točko dnevnega reda s poslanskimi vprašanji uvrstiti na sam začetek seje, saj so te vsebine na ta način deležne večje pozornosti.
Tudi v Izoli je bilo obdobje, ko so se odločili enako in takrat so bile seje zares zanimive, toda potem je oblast ugotovila, da sama sebi povzroča težave in vprašanja in odgovori so se preselili nazaj na konec dnevnega reda, ko so udeleženci seje že izmučeni in na pol v odhajanju. Za povrh odgovori prihajajo pismeno in se tako velikokrat izmuznejo očem javnosti. Zato tokrat objavljamo nekatera zanimiva vprašanja iz zadnje seje in odgovore tistih s prejšnje.
Nismo dovolj domoljubni?
Prvo vprašanje je postavil Danilo Markočič, svetnik DeSusa, ki ga zanima, zakaj niso na Občini obeležili državnega praznika Dan državnosti, 25. junija. “Kdo je za tak odnos do praznika spomina na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna, odgovoren? Kakšne ukrepe je župan poslal do odgovornih iz Centra za kulturo, šport in prireditve, če so vzroki za tak odnos do praznika pri njih, ali pa do odgovornih iz občinski služb, če je bila odločitev, da se ne obeleži praznika, na tem naslovu?”
Dan državnosti praznujemo 25. junija, saj je na ta dan leta 1991 Slovenija formalno postala neodvisna država, ter je bila poslana deklaracija o neodvisnosti Slovenije in temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. “Letos, ko je minilo 25 let od prelomnega trenutka, je bila Občina Izola eden izmed redkih krajev, ki se je na tak način poklonila pomembnemu dogodku. S tem smo bili občani in občanke prikrajšani za državotvorni dogodek in s tem se je s strani odgovornih pokazal odnos do naše mlade države in državnosti. V DeSusu menimo, da je takšen odnos do družbe vreden javne kritike in odgovornosti, zato pričakujemo od župana zelo jasen, hiter in resen odgovor. ”
Nam bo država pomagala graditi kulturni dom?
Danilo Markočič je tudi podal pobudo županu Igorju Kolencu, da sproži vse potrebne postopke na podlagi katerih bo Občina Izola pridobila dokumentacijo, ki je nujna za vložitev vloge za sofinanciranje projekta kulturne infrastrukture Kulturni Dom. Že dlje časa je znano, da Izola nujno potrebuje nov Kulturni dom, saj je stanje starega že izredno slabo. “Ministrstvo za kulturo RS je v postopek vložilo predlog zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, ki poudarja, da je eden izmed načinov uresničevanja javnega interesa za gradnjo za kulturo, ki zagotavlja pogoje za izvajanje kulturne dejavnosti”, pravi Markočič, ki pričakuje, da se bodo občinske službe aktivirale za to, da v predvidenem roku vložijo vso potrebno dokumentacijo za to prepotrebno investicijo. “Pogoji za delo v prostorih, ki jih zasedajo javni zavodi, so postali neustrezni in v nekaterih primerih tudi ogrožajo izvajanje dejavnosti. Objekti so energetsko potratni in ni mogoče zagotavljati primernih klimatskih pogojev, odrske tehnike so zastarele in skrajno neuporabne. V predlogu zakona so posebej opredeljene investicije v javno kulturno infrastrukturo Občin namenjenih javnim zavodom s področja kulture, katerih ustanoviteljice so Občine", nadaljuje Markočič in dodaja, da bodo te investicije sofinancirane s strani adržave do 50% vrednosti projekta, skupno pa je država dala na razpolago 32 milijonov evorv proračunskih sredstev.
Čemu služi radar na Belvederju?
V imenu svetniške skupine Izola je naša je svetnica Manca Vadnjal podala pobudo, da se na novo postavljeni radar na cesti iz Bel-vederja proti Jagodju namesti na katero od pomembnejših točk v mestu, predvsem tam, kjer je večji pretok otrok pešcev, ob tem pa naj se uredi prometna signalizacija na območju, kjer se trenutno nahaja radar. “Občina Izola je postavila radar na cesti iz Bel-vederja proti Jagodju z obrazložitvijo, da so na tem področju pogoste nesreče. Uporabniki ceste in predvsem krajani naselja Jagodje pa takšne obrazložitve ne sprejemajo, ker smatrajo, da je postavljeni radar na tem odseku le z namenom “polnjena občinske blagajne". Ker predstavlja takšna postavitev radarja tudi visok strošek bi bilo bolj primerno, če bi ga postavili na primernejše mesto, naprimer u bližini šol in vrtcev”, pravi Vad-njalova in dodaja, da je poleg tega tudi zelo težko vzdržati hitrost 50km/h na predelu, kjer trenutno stoji radar, ob tem pa je veliko voznikov povsem zmedenih glede
tega, koliko je dejansko omejitev na tej cesti, saj je marsikdo prepričan, da je omejitev 30km/h, zaradi prometnega znaka na vrhu hriba. “Kakršnakoli obrazložitev, daje signalizacija primerna ni realna, saj ljudje, ki se vozimo tam vsakodnevno imamo, kot domačini, težave, kaj šele tujci in verjamemo, da ni namen, da se domačine, kot tudi tujce, opehari, ampak le opozori na to, kako je treba voziti", je še dodala Vadnjalova.
Kako pa z odgovori?
Iz Urada za upravljanje s premoženjem Občine Izola so odgovorili svetniku DeSus Vladu Mariču, ki se je zavzel, da pri imenovanju članov Stanovanjske komisije ne bi bil pogoj tudi najmanj VII. stopnja izobrazbe. To pa zato, da bi lažje imenovali komisijo, a so iz Urada odgovorili, da vsi člani komisije že imajo ustrezno izobrazbo, ostajajo pa mnenja, da “ni utemeljenega razloga, da bi spremenili Pravilnik in znižali kriterije po zahtevani stopnji izobrazbe, saj ocenjujemo, da se je obstoječa ureditev izkazala kot ustrezna”, so zapisali. Sicer pa se Stanovanjska komisija ni niti enkrat sestala v prvem mandatu župana, bo pa zdaj imela nekaj več dela ob dodelitvi 24 neprofitnih stanovanj, ki jih je Občina ponudila prosilcem.
Išče se lutkovno gledališče
Občinska uprava je pozitivno odgovorila tudi pobudi Liste Izdani, da se poišče ustrezen prostor za umestitev lutkovnega gledališča, ki bi ga upravljalo društvo Izola Mari o net.te. Trenutno občinske službe menda iščejo ustrezne prostore v okviru razpoložljivih poslovnih prostorov. V celi regiji ni niti enega samega lutkovnega gledališča in škoda bi bilo, če bi zamudili priložnost, da imamo “prvega”.	am

Občinski nagrajenci
Od pleh muske do godbe in orkestra
Ob letošnjem občinskem prazniku bo občinsko nagrado prejela gledališka režiserka in organizatorka kulturnih dogodkov, Zvonka Radojevič, ki smo jo v Mandraču letos že predstavili, priznanje pa bo, ob 140 letnici delovanja, prejel izolski pihalni orkester. Pogovarjali smo se z dolgoletnim predsednikom, Denisom Lovrečičem.
-	Zdaj ni več dvomov glede starosti orkestra?
-	Zdaj je povsem jasno. Imamo namreč stare zapise in note za nekakšno himno, vse to pa datira v leto 1875. Morda je deloval že prej, vendar dokazov o tem nimamo. Vemo pa, da se je pred letom 1879 orkester imenoval »Bandina« ali »Piccola banda«. Po tem letu pa se je preimenoval v »Banda musicale Isolana«. Leta 1895 je dirigentsko palico prevzel Pirančan Giuseppe Giraldi, ki je napisal tudi nekaj koračnic. 27. januarja 1901 (ob smrti skladatelja G. Verdija), so na občinski seji odločili, da se orkester preimenuje v »Banda Giuseppe Verdi«. Leta 1904 je dirigentsko palico prevzel Vigilio Gottardi. Orkester je vodil kar 46 let, vse do svoje smrti leta 1950.
-	Potem je prišel esodo ...
-	Leto 1955 - 56 je bilo prelomnica v delovanju orkestra, saj seje spremenila njegova narodnostna sestava in tudi večji del glasbenega repertoarja. Aprila 1956 pa so, na pobudo DPD Svoboda Izola in Sveta za kulturo in prosveto, ustanovili »Godba na pihala DPD Svoboda Izola«, ki ji je dirigiral Prano Miličevič. Istega leta je vodstvo prevzel prof. Pino Muser, ki je orkester vodil do leta 1963. Takrat je dirigentsko palico prevzel prof. Bogomir Babič, ki ga je vodil vse do leta 1988. Na njegovo pobudo se je orkester preimenoval v »Pihalni orkester Srečko Kumar Izola«. To je bilo eno najplodnejših obdobij orkestra, saj je v tem času prejel številna priznanja na raznih gostovanjih po republikah bivše Jugoslavije in v tujini. Pod dirigentsko palico prof. Bogomirja Babiča se je kalilo kar nekaj godbenikov, ki v orkestru igrajo še danes. Leta 1975 je zaradi dirigentovih zdravstvenih težav orkester začasno vodil Nikolaj Peršič, konec 80-ih pa ga je prevzel takrat mladi Aleš Bolje.
Aleš je bil dolga leta član izolske godbe. Orkester je uspešno vodil do sredine 90-ih let. Po njegovem odhodu, je bilo delovanje orkestra okrnjeno, vendar ni nikoli razpadel.
V tem obdobju se je pod okriljem Glasbene šole Izola in pod vodstvom dirigenta prof. Zlatka Tote oblikoval Otroški pihalni orkester, ki je postopoma prerasel v Mladinski pihalni orkester. S pristopom starejših članov je le-ta prešel pod okrilje občine in se preoblikoval v Pihalni orkester Izola, kot ga poznamo danes. Leta 2004 je vodenje orkestra prevzel obetavni mladi, zdaj žal že preminuli, dirigent prof. Tomaž Bukove, v letu 2007 pa je dirigentsko palico prevzel sedanji dirigent prof. Mirko Orlač.
-	Ves čas ste povezani z izolsko glasbeno šolo.
-	Mi nimamo godbeniške šole, odvisni smo od kadrov, ki jih vzgaja glasbena šola, pač glede na to, koliko ima ali je imel dirigent vpliva na glasbeni šoli. Doslej smo glede tega imeli srečo in zato je naš orkester razmeroma mlad.
Še najtežje je bilo okrog leta 2000, ko je orkester ostal pri življenju zgolj zahvaljujoč mladim godbenikom iz otroškega in mladinskega orkestra.
Tam so bili naši otroci, tako kot moja dva sinova in potem smo se vrnili tudi nekateri iz stare garde in orkester je na novo zaživel.
-	Odnos do pihalnih orkestrov se je precej spremenil.
-	Ljudje so dolgo časa to naše delovanje razumeli kot plehbando, ki pride, zaropota in gre. Toda, z novimi kadri in novim znanjem so to postali pravi orkestri in danes je različna sestava inštrumentov in tudi glasba se je od koračnic reazširila na jazz, pop in podobno.
-	Koliko vas je skupaj?
-	Trenutno nas je med 40 in 50, pokrite imamo vse linije, morda je nekaj težav le z rogovi, ki imajo pri nas manj vpisanih kot Koper ali Piran.
-	Za vami je nekaj izvrstno odigranih in izvrstno obiskanih koncertov.
-	Letno produkcijo v kulturnem domu smo morali celo ponoviti, saj je bilo preveč užaljenih Izo-lanov, ki niso dobili vstopnice za prvi koncert. Podobno je bilo tudi pred dnevi, ko smo povsem napolnili Manziolijev trg. Gotovo k temu prispeva tudi dejstvo, da velikokrat povabimo k sodelovanju kakšnega pevca ali solista.
Pomembno je tudi dejstvo, da vsako leto pripravimo povsem nov repertoar. Imamo pravilo, da na letnih koncertih ne ponavljamo skladb, ki smo jih igrali v prejšnji sezoni, tako da imamo širok repertoar pesmi.
-	Torej bi lahko igrali tudi tri ure in več?
-	Pesmi je dovolj, vendar ne pretiravamo. Že res, da zdaj že razmišljamo o novoletnem in naslednjih koncertih, vendar je treba vedeti, da smo vsi amaterji, da vadimo in igramo v svojem prostem času in tudi zato nam tak dober obisk in podpora veliko pomeni. Tako kot to priznanje občine Izola.
-	Odnos z občino je dober.
-	Vedno najdemo nek minimalni dogovor, saj tudi občina nima denarja, da bi ga metala z lopato. Ne moremo si privoščiti takih gostovanj v tujino kot, naprimer, koprski orkester, saj nas je 50 in to je že samo po sebi kar draga stvar. Prav pa je, da občina ima dober odnos z godbo, saj ta ni moja ampak je izolska. Nas nekoč ne bo več, ampak godba mora obstati.
-	Kam sodite danes v primerjavi z drugimi slovenskimi orkestri?
-	Mislim, da smo na dobri poti in dejansko, kamorkoli gremo prinesemo nazaj neka priznanja in zadnja leta prejemamo predvsem prva priznanja. Vendar pa tega ne počnemo zaradi tekmovanj.
Imate svojo naj skladbo?
-	Vedno je kakšna. Na zadnjem
koncertu sem bil prav navdušen ob igranju skladbe Jamesa Lasta, ki je umrl pred kratkim. Meni je zaigralo srce ko sem videl, kako lahko igramo skladbe tega znanega mojstra orkestrske glasbe.	d.m.
Gledališče in še veliko več
Zvonke Radojevič, prejemnice letošnje nagrade Občine Izola, ni treba posebej predstavljati. Kar nekaj generacij Izolanov, ki jim je blizu gledališče, je šlo skozi njeno gledališko šolo in so bili del gledališča Steps, ki je, od sedemdesetih let do danes pripravilo že nebroj predstav za različne generacije igralcev in obiskovalcev. Iz vrst te gledališke skupine so izšli tudi nekateri profesionalni igralci, režiserji, plesalci, glasbeniki. Poleg tega je Zvonka neumorni organizator različnih kulturnih prireditev, še posebej zadnja leta, odkar vodi tudi izolsko enoto Javnega sklada za kulturne dejavnosti, njen podpis pa nosi tudi nadvse uspešna lanska proslava v počastitev praznika združitve Primorske z matično domovino.
Sfi**
Mrakova in Macarolova najboljši v Evropi
Rokometni ples začne 5. septembra
V	prostorih Rokometne zveze Slovenije so izžrebali pare 1. kroga 1. NLB leasing lige za sezono 2015/16, obenem pa je bil opravljen še posvet združenja o prihodnosti lige in tekmovalnih sistemih.
Novo ligaško sezono bodo začeli 5. septembra. Teden pred tem bo na teniškem stadionu v Portorožu dvoboj super pokala med lanskim prvakom Celjem Pivovarno Laško in Gorenjem, kar bo tudi uvod v sezono 2015/16. Novinca v prvi ligi sta Dobova in Koper 2013, že v prvem krogu pa bo kar nekaj zanimivih dvobojev. Prvo srečanje obalnih tekmecev bo v 10. krogu v Kopru.
Pari 1. kroga: Slovenj Gradec 2011
-	Urbanscape Loka, Koper 2013 -Trimo Trebnje, Slovan - Celje Pivovarna Laško, Jeruzalem Ormož
-	Maribor Branik, Riko Ribnica
-	Dobova, Krka - Istrabenz plini Izola, Sevnica - Gorenje Velenje.
Ob tem še informacija, da je kadetska reprezentanca Slovenije v ponedeljek začela priprave za nastop na svetovnem prvenstvu v Rusiji. Trener Jani Klemenčič je med kandidate za nastop na prvenstvu, ki bo od 8. do 20. avgusta.uvrstil tudi Andraža Velkavrha (Istrabenz plini Izola) ter Izolana Tilna Sokoliča, ki sicer igra za Koper 2013.
tedmiE
Mrakova in Macarolova evropski prvakinji
V	Aarhusu na Danskem se je z regato za medalje zaključilo odprto prvenstvo olimpijskega razreda 470. Tina Mrak in Veronika Macarol sta tudi danes odlično opravili svojo nalogo in si prijadrali naslov evropskih prvakinj.
Potem ko so predzadnji dan jadralke in jadralci zaradi pomanjkanja vetra ostali brez odjadrane-ga plova, se je tudi zadnji tekmovalni dan začel s čakanjem. Tina Mrak in Veronika Macarol sta startali s skupnega tretjega mesta ter z drugega v evropski konkurenci, pred njima sta bili Novoze-landki Jo Aleh in Polly Povvrie in
Francozinji Camille Lecointre in Helene Defrance, s katerima sta imeli Slovenki pred današnjim nastopom enako število točk.
V regati za medalje sta slovenski predstavnici končali na tretjem mestu, pred njima sta v cilj prijadrali samo Američanki Anne Haeger in Briana Provancha ter Novozelandki Jo Aleh in Polly Povvrie. S tretjim mestom sta Slovenki regato končale na skupnem drugem mestu, za Novozelandsko posadko in osvojile naslov evropskih prvakinj. Evropski podprvakinji sta postali Francozinji Lecointre in Defrance, na tretjem mestu v evropski razvrstitvi pa sta Britanki Sophie VVeguelin in Elidith Mclntyre.
Tina Mrak: »Danes je bilo pred nama še ključno dejanje evropskega prvenstva. Z regato za me-daje sva zelo zadovoljni, zjutraj smo na obali čakali, da se dvigne veter, a želeli sva si jadrati, želeli sva imeti še zadnjo možnost za napad na zlato medaljo, saj sva bili do včerajšnjega dneva s francosko posadko z enakim številom točk. Vse se je izteklo dobro in v najino korist, seveda sva zelo zadovoljni z rezultatom in prikazanim jadranjem.« Veronika Macarol: »Zelo sva zadovoljni, zlata medalja je velik uspeh, cel teden sva dobro jadrali in zelo sva si želeli na vodo tudi danes. Dobro sva startali, več pritiska je bilo na desni strani, zato sva startali pri regatni barki in dobro držali nasprotnice. Prvo bojo sva obrnili kot četrti, potem pa še napredovali in zaključili kot tretji ter skupno prvi Evropejki.«
Tomaž Čopi, trener posadke Mrak-Macarol: »Dekleti trdo delata že kar nekaj časa in ves čas sem verjel, da s časom in delom
pridejo tudi rezultati. Jadralni razred 470 dobro poznamo, vemo, kaj se dogaja, vemo, kaj moramo in česa ne smemo. Po lanskem evropskem prvenstvu je bilo samo vprašanje časa, kdaj bosta Tina in Veronika prebili led in zdaj sta ga. Mislim, da ni bilo enostavno, to je bil eden težjih tednov v regatnem času za vse in tisti, ki je imel dovolj volje, moči in motivacije, je to tudi zmogel in kronal z rezultatom. Ni bilo enostavno, imeli smo težke pogoje, še posebej boj z Američankama, ki nista ravno prijateljici in tudi prav je tako. Mislim, da nam je DSQ samo pomagal pri tem končnem uspehu.«
Naši v ozadju na SP v laserju
Svetovno prvenstvo razreda laser v Kanadi se počasi zaključuje. Po dnevu brezvetrja so v torek v Kin-gstonu odjadrali tri plove finalne serije. Slovenski predstavniki jadrajo v bronasti skupini, v najboljšem položaju pred zaključkom je bil Nik Pletikos na 111. mestu, Matej Valič je na 115. in Žan Luka Zelko na 120. mestu. V vodstvu je Britanec Nick Thompson, na drugem mestu je Avstralec Tom Burton, tretji pa Nemec Philipp Buhi.
V Luzern štirje veslači v dveh dvojnih dvojcih
Na tretji tekmi veslaškega svetovnega pokala v Luzernu bodo nastopili Janez Zupan in Gašper Fistravec v dvojnem dvojcu ter Marko Bolha in Rajko Hrvat v lahkem dvojnem dvojcu. Tekma na Rdečem jezeru v mondenem švicarskem mestu je tradicionalno tudi finale svetovnega pokala in zadnje srečanje celotne kon-
kurence pred svetovnim prvenstvom, ki bo letos v francoskem Aiguebelettu. Slikovito jezero v Savojskih Alpah bo tudi odskočna deska za OI Rio 2016, saj bo tam na voljo tudi večina olimpijskih kvot.
Naši veslači so po nastopu na blejski mednarodni regati opravili obsežne in intenzivne priprave, izmenjaje v Mariboru in na Bledu, poleg tega pa še skupaj s hrvaško reprezentanco v Zagrebu. Tam so lahko izvajali primerjalne treninge oziroma sparinge, saj imajo tudi Hrvati v pogonu posadki v istih disciplinah kot mi, v dvojnem dvojcu seveda svetovna prvaka in zmagovalca svetovnega pokala v Vareseju brata Valenta in Martina Sinkoviča.
Posadka dvojnega dvojca, Janez Zupan in Gašper Fistravec, je letos že nastopila na evropskem prvenstvu v Poznanu in tam zasedla 15. mesto, na blejski mednarodni regati pa drugo in tretje mesto. Veslača sta skupaj v čolnu od sredine maja, tako da se jima je izboljšala tudi usklajenost, kar je bila njuna pomanjkljivost na evropskem prvenstvu.
Izolski lahki dvojni dvojec se je formiral po evropskem prvenstvu, kjer je Rajko Hrvat osvojil bron v lahkem enojcu. Skupaj z Markom Bolho sta uspešno nastopila na blejski mednarodni regati, kjer sta dvakrat zmagala. Tudi onadva sta precej delala in tudi napredovala v uveslanosti, bo pa luzernski svetovni pokal njujna prva preizkušnja na vrhunski mednarodni ravni.
Tekme svetovnega pokala bodo potekale od 10. do 12. julija.
Rajko Hrvat: »Priprave so bile maksimalne in naporne, tako kot za vsak nastop. Po blejski mednarodni regati sva poskušala čim bolj uskladiti zaveslaj, kar je bila najina pomanjkljivost. Veliko dela naju sicer še čaka, ampak sedaj prihaja Luzern in najin cilj je, da nadgradiva nastope z Bleda. Če bova pokazala borbo, kot jo znava, potem zna biti lep rezultat.«
Trener lahkega dvojnega dvojca Iztok Butinar: »Priprave smo odlično dali skozi. Uveslanost posadke se povečuje, tako da sem s tem zadovoljen. Trenutno smo u fazi dvigovanje oziroma izboljševanja, tako da pravi odgovor o pripravljenosti bomo dobili v Luzernu.«
Veslači uspešni v Račicah
Pretekli vikend je v čeških Račicah potekala mednarodna regata,
| Sfi** \
na kateri so sodelovali veslači in veslačice iz šestih držav: Slovaške, Hrvaške, Srbije, Avstrije, Slovenije in Češke. Tekma je štela kot češko državno prvenstvo, tako da so nastopile vse posadke A, U23 in mladinske reprezentance Češke, ki je sicer spada med srednje velike veslaške velesile. Regate so se udeležili tudi vsi naši kandidati za U23 in mladinsko reprezentanco, obenem pa tudi nekaj članov absolutno.
Pri mladincih so naši veslači osvojili dve zmagi in sicer oba dvojna dvojca. Pri fantih sta Nik Krebs in Miha Aljančič premagala češko kombinacijo Jech/Pivko. Evropska mladinska podprvaka Cincibuch/Bezdek v finalu nista štartala, sta ju pa naša dva prehitela v predtekmovanju. Suvereno sta zmagah tudi Valentina Alicia Miklavčič in Izolanka Alja Škrlj pred Čehinjama Mullerovo in Valsovo. Med enojci je bil Izolan Tim Mahne drugi za češkim mladinskim reprezentantom Miroslavom Jechom.
Vid Pugelj in Kristjan Markove
sta bila med mlajšimi člani v dvojnem dvojcu peta, ravno tako peta je bila Izolanka Tinka Kersikla med enojci mlajših članic.
Med člani absolutno je bil v enojcu Jan Špik drugi, za nekdanjim svetovnim prvakom Ondrejem Synekom. Aleš Zupan je bil peti. Pri ženskih enojcih je bila Manica Abramenko tretja in Andreja Kekič peta. Med lahkimi enojci je bil Aleš Jalen drugi za Hrvatom Luko Radoničem.
Dvojni četverec mlajših članov Gašper Ostanek, Matej Grobelnik, Borut Rebolj in Gašper Ferlinc je v absolutni konkurenci zasedel četrto mesto, v konkurenci mlajših članov so bili naši veslači drugi.
Sgdbshm?
23. Eurofest2015
Končan je tudi trindvajseti evropski rokometni festival. Ekipe so večinoma že zapustile Koper, zadnji bodo v sredo odpotovali rokometaši iz Izraela, ki so letos nastopali prvič. Eurofest se je zaključil s tra-diconalno podelitvijo priznanj in pokalov najbolj uspešnim.
Dobili smo 18 zmagovalnih moštev v prav toliko starostnih kategorijah med dekleti in fanti. Vse rezultate si lahko ogledate na spletni in Fa-cebook strani Eurofesta. Naštevati vse rezultate in končne odločitve bi bilo prezamudno, pa tudi nepravično do vseh, saj je končni rezultat le del tega tekmovanja.
Pomembnejše od vsega je druženje in zabava mladih športnikov, ter spoznavanje na in ob igriščih.
V	vseh teh letih je na Eurofestu nastopilo veliko rokometašev, skorajda ni slovenskega reprezentanta, ki ni igral tudi na Eurofestu. Tu je bil recimo Uroš Zorman, pa Krisztof Lijevvski, reprezentant Poljske, Borut Mačkovšek iz Izole, Dean Bombač iz Kopra, še lani Staš Skube in številni drugi. Eurofest je že vrsto let tudi v uradnem koledarju Evropske rokometne zveze EHF, kamor se lahko uvrstiš, le če je organizacija primerna in izpolnjuješ stroge kriterije. Veliko mladih športnikov prav na takšnih tekmovanjih kot je Eurofest, pridobiva prve mednarodne izkušnje in se meri z vrstniki iz tujine.
V	šestih dnevih je bilo odigranih preko 500 tekem na osmih igriščih. Vsa igrišča so bila eno od drugega oddaljena le nekaj sto metrov in prav to je bil novi plus te prireditve. Polovica igrišč je bilo v klimatiziranih dvoranah, kjer je bilo kljub peklenski vročini prijetno igrati. Infrastruktura v Kopru se je po tej plati izkazala za veliko bolj primerno od tiste v Izoli.
Vse ekipe so bile nastanjene v Kopru po šolah, hostlih, hotelih in odpadli so prevozi na prizorišča, saj so bila igrišča in plaže na dosegu roke. Le nekaj minut hoje je bilo potrebnih in lahko si prišel kamorkoli.
Tudi vse večerne prireditve so bile zelo dobro obiskane. Od zabav na osrednjem igrišču, do izbora Miss&Mister Eurofesta, koncerta Mambo kingsov, otvoritvene slovesnosti do kulinaričnega vrhunca z MasterChefom Sašo Miljuševičem in njegovimi sotekmovalci iz šova in seveda finalnih bojev na igriščih ter seveda zaključka.
Mladi rokometaši so stkali nove vezi, ki jih bodo zaznamovale za vse življenje. Gojili jih bodo naprej in mogoče se bodo srečevali na najpomembnejših tekmovanjih tudi v prihodnje.
Organizatorji so prepričani, da so se vsi udeleženci imeli lepo. Za to so poskrbeli številni člani organizacijskega odbora, prostovoljci, sodniki in ostali, ki so pomagali, da je vse potekalo nemoteno in brez zapletov.
Na spletni in Facebook strani Eurofesta si lahko poleg vseh rezultatov in končnih vrstnih redov po posameznih kategorijah, ogledate tudi foto galerije Eurofesta, kjer se lahko sami prepričate, kako je bilo na letošnjem trindvajsetem Eurofestu.
Udeleženci so se poslovili in obljubili, da se ponovno srečajo prihodnje leto ob istem času in na istem mestu.
tein
V	ponedeljek 6.julija je bil odigran turnir v taroku za posameznike v počastitev praznika občine Izola. Tekmovalo je 18 tarokašev, med njimi najboljši igralci Izole z Lorisom Šu-kljanom na čelu. Šukljan trenutno zaseda drugo mesto v državni ligi in ima odlične možnosti za osvojitev najvišjega naziva »škis mojster«. Sedaj nosi najvišji naslov na obali »mond mojster«.
O prvaku turnirja je odločila zadnja igra trojke Loris Šukljan, Marija Bolje in Boris Debeljak. Zmagovalcu je bilo zagotovljeno prvo mesto in prehodni pokal. Sreča je bila na strani Šukljana, ki je prav v zadnji igri tretjega kola prišel s tretjega na prvo mesto in s tem osvojil prehodni pokal TlC-a Izola. Zbral je vseh 6 možnih točk in razliko +1951, drugo mesto je osvojil Miro Mezgec s 5 točkami in razliko +577. Tretje mesto je osvojil Anton Kosič prav tako s 5 točkami in razliko +466. 5 točk je osvojila tudi Marija Bolje z razliko +373.
Doslej so prehodni pokal osvojili: Boris Debeljak 2x, po lx pa Bogo Strohsack, Ivica Grdič in letos Loris Šukljan.
Tarokaši se zahvaljujejo donatorjem za praktične nagrade. Darila so prispevali Občina Izola, že drugič pa T1C Izola in kmetija Markovič Romana s kolekcijo svojih vin.
Redna tekmovanja se bodo nadaljevala 31.8. s pričetkom ob 16.00 uri v kavarni hotela Delfin. V septembru bo tarok sekcija praznovala 10. obletnico obstoja, kar bo obeležila s posebnim turnirjem.
Markič in Vozel zmagovalca Pokala Kopra 2015
Plavalni klub Koper je v počastitev 57-letnice delovanja, uspešno izvedel letos že osmi mednarodni plavalni miting. Udeležilo se ga je 362 plavalcev iz 26 plavalnih klubov iz Slovenije, Srbije in Slovaške.
V	soboto so se Pokala Kopra 2015 poleg 23 slovenskih klubov udeležili še trije klubi iz Srbije in Slovaške. Številčna udeležba je bila pričakovana, plavalni miting pa je bil tudi letos eno od bolj množičnih plavalnih tekmovanj v Sloveniji. 362 plavalcev je opravilo 1.270 startov. Sodelujoči so se tudi letos pomerili v devetih, predvsem krajših disciplinah, s čemer v koprskem plavalnem klubu želijo tekmovanje omejiti na en dan in ga narediti čim
bolj atraktivnega. Tekmovanja se letos niso udeležili najboljši slovenski plavalci, ki so sredi priprav na svetovno prvenstvo. Izjema sta bila Koprčan Matjaž Markič in Tjaša Vozel (Kranjsko plavalni društvo Zvezda), ki sta bila tudi zmagovalca letošnjega tekmovanja in sta prejela pokal za najboljši seštevek točk dveh rezultatov ter denarno nagrado. Plavalni klub Koper je razdelil še 63 kompletov medalj v 9 disciplinah in 4 kategorijah. Me plavalci je bilo 71 članov štirih primorskih klubov, medalje jih je prejelo dvanajst.
Popoldanski del tekmovanja se je pričel z uradno otvoritvijo tekmovanja, na kateri sta prisotne pozdravila podžupan Mestne občine Koper Peter Bolčič in predsednica kluba Alenka Šarkanj. Ob otvoritvi so prisotni čestitali predsednici sodniške organizacije PZS, Mileni Slivšek, za njen 50. rojstni dan in se ji zahvalili za vodenje dosedanjih Pokalov Kopra. Istočasno se je predsednica kluba zahvalila številčni ekipi za uspešno izvedbo tekmovanja ter Mestni občini Koper in sponzorjem za njihov prispevek. Prejete medalje primorskih plavalcev:
Kategorija A: Markič Matjaž (Koper) prvo mesto: 50m prosto, 50m prsno; Zelič Noa (Koper) drugo mesto: lOOm prosto, tretje mesto: 50m prosto; Koncilja Patrik (Biser Piran) drugo mesto: lOOm prsno, tretje mesto: 50m delfin Kategorija B: Primožič Marcel (Biser Piran) prvo mesto: lOOm prosto, 50m delfin, tretje mesto: 50m hrbtno; Benčič Matic (Biser Piran) drugo mesto: 50m prsno, 50m prosto; Babnik Astra (Biser Piran) tretje mesto: 50m prsno Kategorija C: Širok Kolja (Nova Gorica) drugo mesto: 50m prsno, tretje mesto: lOOm prsno; Boršič Vid (Nova Gorica) tretje mesto: 50m hrbtno
Kategorija D: Zavrtanik Klemen
(Nova Gorica) prvo mesto: 50m prsno, drugo mesto: lOOm prsno Brlek Maj (Koper) prvo mesto: 50m prosto, drugo mesto: 50m hrbtno, 50m prsno; Turk Matic (Koper): tretje mesto: 50m prsno
®E(Mm
Odbojkarski klub Izola organizira poletnjo trim-ligo v odbojki na mivki v Tomažičevi ulici (za Del-finčkom). Liga bo potekala ob sobotah s pričetkom ob 16.00, finale bo na dan ribiškega praznika.
Vse informacije dobite na gsm: 031/886633 (Dragan). Lep pozdrav z dopusta, Pešič
Palača Manzioli - od 7. do 14. julija
4. POLETNA GLASBENA AKADEMIJA V IZOLI
Predavatelja: ANTONIJE MAJDIN-violončelo in prof. SELMA CHICCO MAJDIN - klavir.
9.7. četrtek
20.00 Galeriji Pokrajinskega muzeja Koper Vabimo vas na otvoritev razstave
SLOVENSKI USTVARJALCI V GROŽNJANU 2015
Razstava bo na ogled do 4. avgusta 2015.
20.30 Svetilnik Izola
Predstavljajte si....
Predstavljajte si večerno morje, ki se na obali igra z drobnim kamenjem.
Predstavljajte si sonce, ki zardevajoče tone v obzorje in napoveduje lep jutrišnji dan. Predstavljajte si zvoke klavirja, ki se pletejo v to podobo sončnega zahoda.
Predstavljajte si, da ležite na topli travi izolskega svetilnika in preprosto uživate.
V četrtek, 9. Julija bomo na izolskem svetilniku doživeli koncert za klavir in sončni zahod. Klavirske tipke bo ubiral Dean Semolič, sonce bo - sonce.
Na dogodek ob izolskem občinskem prazniku, vabi Center za kulturo, šport in prireditve Izola. Medijska podpornika sta: tednik Mandrač in Radio Koper - Capodistria
Lahko noč, sonce
p.s. ležalnike, stole, blazine ali odeje prinesite s seboj. Trava na svetilniku je ogrevana.
10.7. petek
20.30 Manziolijev trg
koncert ob občinskem prazniku s slavnostno podelitvijo priznanj in nagrad 3BIG BAND ORCHESTRA & SAMUEL LUKAS
20.00 Galerija Insula
Vabimo vas na otvoritev razstave
gost Obalni komorni orkester
MATJAŽ BOROVNIČAR »Nad zemljo, pod zemljo, v svetlobi, v temi«
Na otvoritvi bo Teja Pribac ob spremljavi kitarista Urbana Logarja zapela izbor jazz standardov in avtorskih pesmi.
11.7. sobota

21.00 Lonka plesna predstava
PRODUKCIJA 9. PLESNEGA KAMPUSA IZOLA Z GOSTI
Plesni kampus je hkrati dogodek in kraj, kjer ljudje srečujejo ples. Združuje plesalce in druge izvajalce, ki izmenjujejo plesne izkušnje, trenirajo, delijo navdušenje nad plesom in razvijajo svoje sposobnosti. Sodobni plesni izvajalci na kampusu pridobivajo ažurno plesno izobrazbo ter vadijo z mednarodno priznanimi učitelji.
V svoji zgodovini je Plesni kampus združil izvajalce tako iz Sredozemlja kot Evrope in sveta. Letos bodo potekale delavnice s Tomažem Simatovičem (Cursive Dance), Marijo Slavec (improvizacija), Natacho Pierart (sodobni ples) in Anjo Brenko (joga).
9. mednarodni Plesni kampus Izola
vabi k prijavi na bogat plesno-izobraževalni program
Izola med 8. in 12. julijem
Na mednarodnem Plesnem kampusu, ki v Izoli poteka že od leta 2003, bomo tudi tokrat gostili domača in mednarodno priznana plesna imena. Plesni kampus bo tako mladim in mladim po duši, ljubiteljskim in profesionalnim plesalcem ter tudi drugim, željnim aktivnega unikatnega oddiha, omogočil intenzivne plesne in drugače gibalno zaznamovane delavnice, postavljene v edinstveno obmorsko okolje.
Plesni kampus si je s svojo unikatnostjo pridobil poseben ugled in naklonjenost med ljubiteljskimi in profesionalnimi plesalci, postal pa je tudi zanimiva perspektiva za novo obliko turizma na Obali, ki s svojo privlačnostjo razvija turistični potencial in upanje za razvoj kulturnega turizma.
»Prizadevamo si ponuditi vedno le najboljše, zato je Plesni kampus postal zanimiva lokacija za mnoge navdušence plesne umetnosti, poleg tega pa se je razvil v neizpodbitnega promotorja sodobnih odrskih trendov.« (Vesna Stojnic, predsednica KUD Erato)
Na pobudo nekaterih posameznikov in privžencev Plesnega kampusa Izola se je letos organizator odločil ponuditi tudi delavnice joge na plaži in delavnice improvizacijskega plesa, zaradi česar se Plesnega kampusa lahko udeležijo tudi tisti, ki nimajo plesnega predznanja.
Urnik delavnic (8.7.-12.7.2015):
7:00-8:30 Joga na plaži (90') z Anjo Brenko 9:00-11:00 The cursive dance (120') s Tomažem Simatovičem 11:15-12:45 Improvizacija (90') z Marijo Slavec 12:45-14:00 Odmor za kosilo (90')
14:00-15:30 Modem (90') z Natacho Pierart
Dodatne informacije: Vesna Stojnič, predsednica KUD Erato, 051604 372, kud.erato@gmail. com
Mestna knjižnica Izola
PROJEKT PRIMORCI BEREMO 2015 Projekt Primorci beremo 2015 je v polnem razmahu, poletje pa je pravi čas, da se v bralni projekt vključite tudi vi! PRIMORCI BEREMO je skupni projekt primorskih knjižnic vse od Izole do Tolmina, katerega namen je spodbuditi branje izključno leposlovja slovenskih avtorjev ter utrditi prepričanje, da so domači avtorji ravno tako kakovostni, zabavni in vredni branja kot tuji. Letošnji bralni seznam prinaša obsežen izbor 72 naslovov knjižnih del proze in poezije. Obiščite še danes svojo knjižnico in si izposodite knjigo označeno z nalepko Primorci beremo 2015! Ker branje se splača. Bralci, ki bodo do zaključka akcije prebrali 5 proznih del in eno pesniško zbirko, bodo na zaključni prireditvi poleg priznanja Primorci beremo prejeli še lepo knjižno nagrado. Podrobnosti o projektu in seznam knjig so na voljo na spletni strani www.tol.sik.si/primorci-beremo/.
Hangar bar
•	10.07.2015: koncert Gypsy Caravan (gypsy svving, funk)
•	11.07.2015: Matjaž Javšnik - monokomedija Striptiz
•	14.07.2015: Jazz večer Marko Djordjevič trio Sveti + delavnica modernega bobnanja
K
Galerija Insula
Vabimo vas na otvoritev razstave	„
MATJAŽ BOROVNIČAR
»Nad zemljo, pod zemljo, v svetlobi, v temi«
ki bo v petek, 10. Julija ob 20. uri v Galeriji Insula v Izoli.
Na otvoritvi bo Teja Pribac ob spremljavi kitarista Urbana Logarja zapela izbor jazz standardov in avtorskih pesmi.
Razstava bo na ogled do 5. avgusta 2015.
Galerija Alga	______
..siSoSfi
Razstava bo na ogled do konca meseca.
Galerija Plač Ljubljanska32
razstava dveh ukrajinskih umetnikov
Eduard Belsky slike in Ruslan Levitskij steklo
Galerija Salsaverde
razstava
Andrej Štular "Iz kota"
Urnik: Pon - Pet 16:00 - 20:00 :: Sob 10:30 -12:30 in 16:00 - 20:00
razstava bo na ogled do 4.9.2015
Galerija Drat Ljubljanska ulica
razstava ''MAKEDONSKI RUBIN V SODOBNEM NAKITU"
Razstava CARMEN ROJC
Mestna knjižnica Izola
Mestna knjižnica Izola obvešča, da bo knjižnica od 1. julija do 31. avgusta 2015 odprta za obiskovalce :
torek, sreda, petek od 8.00 do 15.00 ure.
ponedeljek, četrtek od 8.00 do 12.00 ure in od 18.00 do 20.00 ure
sobota zaprto.
Urnik odprtosti knjižnice velja tudi za središče za samostojno učenje
m
www.center-izola.si | www.odeon.si
Center za kulturo, šport in prireditve
Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola
•	četrtek, 9.7., ob 19.00, Park Pietro Coppo: lutkovna predstava za otroke v sklopu PUF-a Tetaro Matita: POZOR, LOSI (org.: Lutkarnica Koper, CK$P Izola). Vstop prost.
•	četrtek, 9.7., ob 20.45, Svetilnik: klavirski koncert ob sončnem zahodu Dean Semolič: LAHKO NOČ, SONCE (org.: CKŠP Izola). Vstop prost.
•	petek, 10.7., ob 20.30, Manziolijev trg: koncert ob občinskem prazniku s slavnostno podelitvijo priznanj in nagrad 3 BIG BAND ORCHESTRA &
SAMUEL LUCAS, gost Obalni komorni orkester (org.: 3 BBO, CKSP Izola,
01JSKD Izola, Občina Izola). Vstop prost.
•	sobota, 11.7., ob 21.00, Lonka: produkcija 9. MEDNARODNEGA PLESNEGA KAMPUSA z gosti (org.: CKŠP Izola, KUD Erato). Vstop prost.
•	nedelja, 12.7., ob 20.30, Park Pietro Coppo: koncert MoPZ Izola POJEMO
ZA VSE UUDI (org.: MoPZ Izola). Vstop prost.
GALERIJA ALGA IZOLA
Do 4.8. bo na ogled razstava slik Teja Tegelj: STIČNOST II. Vstop prost.
ART KINO ODEON IZOLA
•	četrtek, 9.7„ ob 19.00: komična grozljivka KAJ POČNEVA V MRAKU;
•	četrtek, 9.7. ob 21.00: CAPRISOVA PREMIERA: romantična komedija LJUBEZEN NA PRVI PRETEP, na ogled še v petek, 10., in torek, 14.7., ob 21.00 ter v soboto, 11., nedeljo, 12., in sredo, 15.7., ob 19.00;
■ petek, 10„ in torek, 14.7., ob 18.30 ter sobota, 11., nedelja, 12., in sreda,
15.7., ob 21.00: ZF akcija TERMINATOR GENISVS;
•	ponedeljek, 13.7., ob 19.00: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: drama BELI BOG;
•	ponedeljek, 13.7„ ob 21.00: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: drama PHOENIK.
Vljudno vabljeni! | Gentilmenle invitati/
www.lacebook.com/kuUurnicenter.izola	httpsy/twitter com/CKSPIzola
U www.facebook.com/art.izola	https://twitter.com/artodeon
Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (C 05/641 84 39,051 /394 133; e: galerlJa@center-izola.sl), ponedeljek, torek, petek: 9.00-13.00, sreda, četrtek 17.00-20.00, sobota, nedelja in prazniki zaprto. Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283; e: info@odeon.si), vsak dan od 18.30-20.30.
PDF bo zavzel prvo polovico julija
Mednarodni PUF festival v prinaša v Koper, Izolo in Piran številne lutkovne in ulične predstave ter animacijske programe za otroke in odrasle. Vsako leto julija in avgusta priredi več kot petdeset dogodkov z različnimi izvajalci iz vsega sveta in tudi letos bo tako.
Producent festivala PUF, ki ga podpira Ministrstvo za Kulturo Republike Slovenije ter obalne občine Koper, Izola in Piran, je Lutkovni studio Lutkarnica. Lut-karnica izvira iz mednarodno uveljavljenega lutkovnega gledališča PAPILU, ki sta ga leta 1982 ustanovila Maja Bavdaž in Brane Soke. V dvajsetih letih svojega delovanja je s svojimi predstavami gostovalo po več kot 200 mednarodnih festivalih po Evropi, večkrat v Združenih državah Amerike, Japonski in Izraelu. Od leta 2004 Maja nastopa kot solistka. V okviru Lutkovnega studia pripravlja lutkovne predstave za najmlajše gledalce, lutkovne delavnice za otroke in odrasle in seminarje za lutkarje in pedagoge ter z njimi gostuje po Sloveniji in tujini. Sodeluje predvsem z mlajšo generacijo avtorjev, ki jih vključuje v svoje produkcije za najmlajše gledalce, mladino in odrasle.
V Izoli bomo videli njihove predstave
-	v četrtek, 9. julija - Teatro Mati-ta: Pozor, LOS! (lutke, 4+)
-	v četrtek, 16. julija - Claudio & Consuelo (ITA): Fiabirilli (ulično gledališče, 3+)
-	v četrtek, 23. julija - Pelele (FRA): Marionetni cirkus
-	v četrtek, 30. julija - Slikovedke: O treh zajčkih; Kamišibai (japonsko pripovedno gledališče)
Lahko noč sonce
Glasbena napoved: Klasično z jazzom
Če bo šlo vse po vremenskih napovedih in po vremenskih navadah, potem bo danes sonce zahajalo tako kot zna takrat, ko nas hoče očarati. To pomeni, da bo koncert za klavir in sončni zahod, predviden za danes zvečer ob 20.30 na izolskem svetilniku, lahko izpolnil napovedi. Dean Semolič, ki je bil pobudnik te ideje in bo tudi glavno ter edini nastopajoči pravi, da bodo klasični koncertni klavir pripeljali tik pred nastopom in ga postavili na oder v bližini svetilnika. Tam bo tudi ozvočenje, tako da bo moč uživati v glasbi tudi na zelenici svetilnika, zato prinesite s seboj blazine ali kaj mehkega za sedenje na travi.
Dean bo odigral približno enourni solistični koncert ki bi ga lahko umestili nekje med jazzom in klasiko, seveda vse v sozvočju z zahajanjem sonca. Začelo se bo kakšne pol ure preden sonce zaide za obzorje in končalo potem, ko se začenja mrak.
Koncert je pripravil Center za kulturo, šport in prireditve v sodelovanju z Mandračem in Radio Koper ob izolskem občinskem prazniku. Vstopnine seveda ni, pričakujemo pa, da boste dobra publika, tako kot se za solistični klavirski koncert spodobi.
M§ rjL -
'i *	*•— ,
V galeriji Plač Izolanov so v soboto, 4. julija, odprli razstavo del treh ukrajinskih imetnikov, ki so vedno bolj povezani z Izolo. Eduard Bel-sky in soproga Katarina sta slikarja, v Kopoališki ulici pa si urejajo dom in odpirajo galerijo Art 3B. Roman Levitzkij pa izdeluje nenavadna svetila iz pihanega stekla in kovinskih dodatkov. Odprtje je bilo slovansko sproščeno, razstava pa je vsekakor vredna ogleda.
Borovničar v Insuli
V petek, 10. Julija ob 20. uri bodo v Galeriji Insula v Izoli, odprli razstavo Matjaža Borovničarja z naslovom »Nad zemljo, pod zemljo, v svetlobi, v temi« Likovnost mladega piranskega umetnika Matjaža Borovničarja je raziskovalna, saj je avtor v fazi odkrivanja likovne materije in iskanju izvirnosti lastnega izraza. Na otvoritvi bo Teja Pribac ob spremljavi kitarista Urbana Logarja zapela izbor jazz standardov in avtorskih pesmi.
Umetniki za otroke
Na dobrodelni dražbi “Izolski umetniki za otroke”, ki je bila 18.6. na ribji kantini “Ribica” smo zbrali 2045 EUR, ki jih bomo preko poletja porabili za pomoč pri plačilu kosil v času poletnega varstva, za sofinanciranje taborjenja na Dragonji ter taborjenja v ZOO Ljubljana. Za pomoč pri izvedbi dražbe bi se želeli iskreno zahvaliti najprej vsem umetnikom, ki so prispevali svoja dela, osebju ribje kantine Ribica, ki nam je omogočilo brezplačno uporabo prostora ter poskrbelo za prigrizke, ter vsem ostalim, ki so pri dražbi sodelovali in pomagali.
Prvo taborjenje v letošnjem poletju je že za nami, od 25. do 27. junija smo namreč taborili na našem standardnem travniku na Dragonji. Takoj za tem pa je pričela letošnja poletna Šola na počitnicah, v kateri nas je letos toliko, da naša učilnica že kar poka po šivih... Skupaj bomo tokrat do 28. avgusta, vmes se nam obetajo štirje izleti z barko in taborjenje v ZOO Ljubljana.
Mladi in Glasba
Insula open air napolnila Arrigoni
Tradicionalni “študentski” festival v letnem kinu Arrigoni Insula open air je pritegnil veliko zabave željnih mladih, predvsem pa je dokazal, da mladi v Izoli resnično potrebujejo še več takšnih prireditev. Vprašanje pa je, če je prav, da ima tovrsten festival sredi mesta dovoljenje do jutranjih ur.
V	petek je v letnem kinu Arrigoni ponovno zaživel Insula open air festival, uvertura v poletje in pozdrav šoli, oziroma celodnevna športno-kulturna prireditev, ki je zadnja leta postala že tradicionalni del izolske turistične ponudbe.
Prireditev se je začela s športno-umetniškim delom, kjer je vsekakor prednjačilo tekmovanje v rolkanju oziroma “skejtanju”, na katerem se je zbralo kakšnih 60 tekmovalcev in podpornikov iz Slovenije in Hrvaške. V disciplini “Game of skate” je tekmovalo 20 rolkarjev. Zmagal je Zvonimir Kulušič iz Hrvaške, drugi je bil Jure Škerjanc iz Postojne, tretji pa Adam Hector Tidd iz Malije.
V	disciplini Best trick - čez stopnice pa je tekmovalo deset tekmovalcev, zmagal pa je ponovno odšla južneje od Dragonje,
r
§ •
IHIll iA
A,	jR/'
f?s V	F '
# \
% /v . j7"X	j'
t r- r	' >f />
saj je zmagal Patrik Prhat iz Hrvaške, drugi je bil Aljaž Jerman iz Kopra, tretji pa Robert Kos iz slovenskega kontinenta.
Osrednji del Insule open air festivala pa je bil vsekakor koncertni del v letnem kinu Arrigoni.
Prejšnji četrtek so Hangar bar obiskali heroji novega vala srbske alternativne scene, Repetitor. Trio, fant in dekleti, so se ravnokar vrnili iz Kitajske, kjer so navdušili domačo publiko, v Izoli pa so sredi tedna, matinejsko, povsem napolnili Hangar, bravo!
S.A.R.S. so bili zvezde
Tam so, sicer z nekoliko zamude, prisotne, teh je bilo več kot 400, najprej ogreli domači Co-uch and the transistor, ki so šele na začetku ustvarjalne poti, sledili so prav tako avtorski Fetus, za konec domače bere pa še Perfect strangers. Glavne zvezde večera pa so bili nedvomno beograjski S.A.R.S..
S.A.R.S. spadajo med vodilne zasedbe takoimenovanega novega vala srbske alternativne glasbe. V svojo glasbo vpletajo vplive tako klasičnega rocka, kot tudi ska-ja, reagge-ja, funky-ja in srbske tradicionalne glasbe. Da gre za zasedbo, ki ima lepo število “navijačev” tudi v naših krajih govori dejstvo, da je veliko prisotnih poznalo pesmi na pamet, predvsem tisti v prvih vrstah pa so priredili pravi kon-
certni spektakel.
Beograjčani so bili nad toplim odzivom prisotnih navdušeni, in kar niso hoteli z odra, saj so večkrat napovedali zadnjo pesem, in tako je ta krajšo potegnil DJ Miller the killer, za katerega je preprosto zmanjkalo časa, kljub temu, da se je prireditev potegnila kar pozno v noč, do dveh zjutraj.
Prisotni so bili nad dogodkom navdušeni, pogrešali so sicer kaj za pod zob, glede na to, da je prireditev trajala več ur, predvsem pa je bilo čutiti, da izolska mladina še kako potrebuje prostor, kjer bi se lahko predala uživanju od dobri glasbi in druženju, ki ni nujno vezano na pitje alkoholnih pijač. Trenutno je takšnih dogodkov v našem mestu še vedno malo, premalo, letni kino Arrigoni pa je še kako primerna lokacija, ampak upoštevati bo treba dejstvo, da v bližini živijo domačini, ki jim rock’n’roll do jutranjih ur verjetno ni v užitek, zato je nekoliko nenavadno, da je prireditev, kot je koncert na odprtem v samem središču mesta, dobila dovoljenje do tako pozne ure.
AM
Švedska indie pop zasedba Barbarisms se je v petek ustavila v Izoli, v Riibi, in na terasi lokala imela odličen nastop, ki ji zadovoljil marsikaterega poslušalca, ki si želi nečesa nekoliko drugačnega.
Reagiranja
V uredništvo smo dobili dopis enega od sosedov letnega kina Arrigoni, ki ne more sprejeti dogodka, kot je Insula open air. Pravi, da se dogodka boji večina prebivalstva v bližini, oziroma vsi tisti, ki so ga prisiljeni poslušati med polspanjem do 3.00 ponoči.
Gospoda zanima, zakaj je takšen dogodek sploh potreben, kam v strategijo turizma Občine Izola spada in zakaj je takšen dogodek ravno v letnem kinu Arrigoni. Pravi, da tako glasen in moteč dogodek ne spada v naseljeni del mesta, ter da je izgovor o turističnem mestu le sramotno opravičilo.
Dejstvo je, da se drugod po svetu festivali na odprtem sredi naselji zaključijo ob polnoči, tisti, ki se potegnejo pozno v noč, pa so postavljeni na obrobje mesta, če že ne še dlje. Po drugi strani pa je tudi res, da je izolsko kulturno in turistično dogajanje povsem obšlo mlado generacijo, tisto generacijo oziroma del le-te, ki ji PPF, Orange urine, Praznik vina, oljk in rib ali pa lutkarski festival pač niso dovolj. In ta del izolske mladeži si vsekakor zasluži še več dogodkov, kot je Insula open air, o tem ni dvoma. Le o lokaciji ozirala o zaključku prireditve bi se morali dogovoriti tako, da ne bi prišlo do nerazumevanja.	ur
Na mednarodnem Plesnem kampusu, ki v Izoli poteka že od leta 2003 tudi tokrat gostijo domača in mednarodno priznana plesna imena. Plesni kampus si je s svojo uni-katnostjo pridobil poseben ugled in naklonjenost med ljubiteljskimi in profesionalnimi plesalci, postal pa je tudi zanimiva perspektiva za novo obliko turizma na Obali, ki s svojo privlačnostjo razvija turistični potencial in upanje za razvoj kulturnega turizma.
»Prizadevamo si ponuditi vedno le najboljše, zato je Plesni kampus postal zanimiva lokacija za mnoge navdušence plesne umetnosti, poleg tega pa se je razvil v neizpodbitnega promotorja sodobnih odrskih trendov,« pravi Vesna Stoj nič, predsednica KUD Erato.
Na pobudo nekaterih posameznikov in privžencev Plesnega kampusa Izola se je letos organizator odločil ponuditi tudi delavnice joge na plaži in delavnice improviza-cijskega plesa, zato se Plesnega kampusa lahko udeležijo tudi tisti, ki nimajo plesnega predznanja.
Za tiste, ki bi radi videli dogajanje na kampusu še urnik delavnic, ki bodo trajale do nedelje:
7:00-8:30 Joga na plaži (90’) z Anjo Brenko
9:00-11:00 The cursive dance (120’) s Tomažem Simatovicem 11:15-12:45 Improvizacija (90’) z
Marijo Slavec
14:00-15:30 Modern (90’) z Natac-ho Pierart
Že 9. leto zapored bodo pripravili tudi zaključno plesno predstavo, ki
bo v soboto, 11. julija, ob 21. uri, na odru na Lonki.
Akademija ima obiskovalce
Tudi letos je vpis na Glasbeno akademijo, ki jo vodita Antonije Majdin in Selma Chicco, zelo dober, tako da so spet blizu maksimalnega števila vpisanih, ki spoznavajo skrivnosti igranja čela in klavirja. Tudi predavatelji in udeleženci te glasbene akademije bodo v ponedeljek 13. in torek 14. julija pripravili zaključni koncert. Ponedeljkov bo v Piranu in sicer v Tartinijevi hiši, v torek ob 20.00 pa bodo pripravili zaključni nastop še v izolski Manziolijevi palači.
Mednarodni festival uličnega gledališča, Ana Desetnica, je v preteklih dneh razveselila lepo število otrok in staršev. V nedeljo je na Manzioli-jevem trgu nastopilo Gledališče Ane Monro s 25 nastopajočimi artisti iz 18 držav, v ponedeljek so bili na svetilniku belgijci, v torek pa izolsko lutkovno gledališče Mario o net s predstavo Ribič in njegova hčerka.
REDNI 'ERVISNI PREGLcJ
P
AVTO NA SERVIS PEUGEOT,
DA BODO POČITNICE BREZSKRBNE IN VARNE
Pred odhodom na počitnice priporočamo:
NOS/I r<~ ZA KOLO THULE h RORIDE
40 % popysTA
•	Hitri servisni pregled
•	Dezinfekcijo in polnjenje klime
•	Meritve akumulatorja in tekočin
•	Pregled zavor in podvozja
V času festivala nudimo članom programa ugodnosti Moj Peugeot dodatnih 10% na servisne storitve nad 100 €.
VSE, KAR POTREBUJETE ZA BREZSKRBNE POČITNICE NA ENEM MESTU.
Izola
htijalci so se srečali na BMeijn1 in ||»||iiem M počitnice
Letošnje srečanje izolskih krvodajalk in krvodajalcev je potekalo v hotelu Belvedere nad Izolo. V občini Izola imamo približno 750 rednih krvodajalk in krvodajalcev. V 15-letnem obdobju je krvodajalstvo v Izoli poraslo za 47%.
V letu 2014 letu so naši krvodajalci darovali 997 enot krvi. To je same pohvale vredno, saj beležimo 12 odstotno porast za leto 2014, kar je največ v Sloveniji. Krvodajalstvo je v Sloveniji prostovoljno, brezplačno in anonimno. Tak sistem krvodajalstva ima samo pet članic Evropske unije.
Letos smo imeli 47 jubilantov, ki so v lanskem letu darovali kri od 25 krat pa do 140 krat.
Letošnji jubilanti, ki so darovali
kri več kot 80 krat: Brnobič Veli-
jano, Malinovič Branko
Za 90 krat darovana kri: Sašek
Robert, Brodar Slavko
100 krat darovana kri: Ceglar
Majda, Novak Jože
140 krat darovana kri: L Ubipari-
povič Rajko
Rdeči križ Izola se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da se je krvodajalsko srečanje izpeljalo. Posebna zahvala gre Občini Izola, zavarovalni družbi Adriatic Slovenka d.d. poslovna enota Koper, pevcem Kvarteta 7 plus, moderatorki programa Sabini Franček in hotelu Belvedere, ki nas je gostil v prekrasnem ambijentu.
V	DU obeležili 70. obletnico osvoboditve
V	izolskem Domu upokojencev so s četrtkovim dopoldanskim koncertom borbenih pesmi počastili praznik Dneva borcev in hkrati 70. obletnico osvoboditve. Stanovalce in druge udeležence je v imenu doma pozdravila Davorina Rodela, ki je poudarila pomen ohranjanja zgodovinskih dogodkov in pesmi iz obdobja narodnoosvobodilne borbe. Proslave so se udeležili in tudi pozdravili člani Območnega združenja Zveze borcev Izola in Kulturno društvo Tito. Kulturni program je s partizansko pesmijo in poezijo, ki je nastajala med NOB, oblikovala Marjetka Popovski skupaj s pevkami skupine Cvet v laseh. Z enournim prepevanjem partizanskih pesmi so pevke razživele vse prisotne, da so zapeli zraven in s ponosnim čustvenim nabojem spominjale na dni, ko se je narod dvignil k uporu. “Hvala, za trenutek ste me s pesmijo vrnili u čas, ko sem bila tudi sama borka za svobodo!”, je ne koncu dejala ena izmed stanovalk doma in se glasno pridružila himni Vstajenje Primorske.
Razstavi v vitrini ustvarjalnosti smo dali naslov POJDIMO Z ALEKSOM IN ROBIJEM NA POČITNICE. Za kaj gre? Aleks Barba iz VDC Izola že dolgo zbira razglednice. Ima jih že en lep kupček, verjetno več kot dvesto. Zbira predvsem razglednice z motivi krajev, mest, pokrajin, kulturnih in naravnih spomenikov, etnoloških zanimivosti in podobno. Razglednice so iz vseh koncev sveta. Aleks si je že dolgo želel, da bi zbirko predstavil na razstavi v knjižnici. Ker vseh seveda ni bilo mogoče spraviti v vitrino, smo naredili izbor, tako da so v posameznih vitrinah na ogled razglednice iz Svete dežele, Francije, Anglije, Nizozemske, Nemčije, Irske, Španije, Portugalske, Grčije, pa vse do azijskih dežel, kot sta na primer Kitajska in Japonska. Da pa ne bi vsega sveta obredli peš, smo vam v pomoč k razglednicam postavili še avtomobilčke iz zbirke Robija Radosavljeviča. Robi je Aleksov prijatelj iz VDCja, ki ima zelo rad avtomobile, kombije in druga prevozna sredstva. Zbira vse mogoče modelčke, zelo rad pa lista tudi kataloge in knjige o avtomobilih. Mira Glintič iz VDCja je pojasnila, da je zbirateljstvo njun način, kako vzpostavljata stike z ljudmi, saj sta oba rada med ljudmi, rada se družita in pogovarjata. Hvala tudi Borisu Bukovšku za pomoč pri postavitvi razstave, predvsem pa Aleksu in Robiju za njun prispevek k bogatitvi kulturne ponudbe v knjižnici. Razstava bo predvidoma na ogled do konca meseca.
NE BI SE SEL VRNITI
piše: Erik Toth
In se je vrnil. Materializirali so novo podobo franšize (že peti del), ki naj bi še več razkrila o daljnosežni zgodbi večnega prihodnjega boja strojev z ljudmi. Danes se začenja, ali nadaljuje, nov boj s stroji tudi v Izoli. Težava je v tem, da je boj že davno izgubljen... pa ne s stroji.
Oboževalci sage Terminator smo dolgo čakali na zadnje nadaljevanje, ki s seboj prinaša tudi ponovno vključitev starega Arnolda Scwar-zeneggerja. Postavljeni smo v čas, ko so ljudje, na čelu z legendarnim Johnom Connorjem (Jason Clarke), tik pred zmago nad stroji, ki svet že leta uničujejo. Žal, strojem uspe izdelati časovni stroj in v preteklost poslati Terminatorja, ki naj bi uničil Connorjevo (Emilia Clarke) mater ter tako onemogočil človeško zmago. Ponovno. Seveda, ljudje pošljejo svojega odposlanca, da Terminatorja ustavi. Ponovno. To je Kyle Reese (Jai Courtney). Ponovno. Naenkrat pa se izkaže, da Reese pristane v svet, k[er se je vse že dodobra spremenilo. Aaaaa. Stroji so že pripravljeni na časovno vojno in so to tudi dokazali. A smo ljudje pripravljeni?
Stroji so se vrnili z zlobnejšim načrtom. Arnold se je vr(i)nil. Franšiza se je vrnila - tako bi zvenela generična reklama za novi Terminator film...če bi ga stroji izd(el)ali.
Lotili so se novega ‘poglavja’, ki pod ‘novo’ vključuje samo igralce (razen Arnolda). Pred seboj imamo poskus rimejka ali tudi ponovnega začetka [reboot).
Prva tretjina filma je tisto, kar čakamo že trideset let: prikaz vodilnega Johna Connorja pred stroji, ultimativna bitka in naposled huda zmaga - vse do manjšega, a rešljivega (in znanega) problema. Vse to tudi (s)prej-memo. Nato pa nenadni kaos. Naši spomini in priprave likov so brezpredmetne. Vse je obrnjeno na glavo.
Naslednja tretjina je zgolj informiranje občinstva o tem, kar naj bi se zgodilo v zadnjem obdobju. Kar naj bi neznani in brez konkretnega razloga poslani Terminator obrazložil Connorjevi dolgo pred obdobjem prvega filma Terminator. In mi z Reesom smo še zmeraj zaprepadeni, ker ne razumemo. Ker ni nič obrazloženo. In ta občutek traja vse do konca filma, dragi bralci. Do konca zadnje tretjine.
Terminator je potreboval nadaljevanje, ki bi le dodalo nekaj k že znani sagi in vedenju o zgodbi. Ki bi kvečjemu lansiralo novo ‘super nadaljevanje’ po Cameronovem drugem Terminatorju. Oboževalci smo želeli malo več o prihodnosti in definitivno zmago človeštva nad tvorbo Skynet po 30 letih. Nasprotno pa smo dobili zgolj še eno interpretacijo, ki iznakazi temelj celotne zgodbe ter morebitnega nadaljevanja. Franšiza demantira samo sebe. Ne režiser, ne scenarista, niso tega dojeli. Le ponudili so nam neprepričljivo pripoved zapakirano v neobstojen celofan. Obenem Arnold izpelje igro podobno dedku svojega preteklega sebe, kar vse skupaj prenese na nivo parodije. Arnold, ne bi se smel vrniti. Vsaj ne na tak način.
Projekcija filma se v Art kinu Odeon prične v četrtek, 18. junija. Na sporedu bo do naslednje srede. Dovolj časa za ogled.
Erik Toth je univerzitetni diplomirani antropolog in kulturolog, treutno pa opravlja doktorat iz zgodovine, prav tako na Fakulteti za humanistične vede Univerze na Primorskem. Z Mirno Bajič je napisal in izdal Slovar izolskega slenga, kije doživel že drugi ponatis, sicer pa je predvsem filmofil in filmski kritik, ki redno sodeluje tudi z Mandračem.
Predzadnja
ODDAMO
- V Žusterni oddam trisobno
Izolski pretep brez Izolanov
Ob 23.30 so policisti odšli na izolsko obalo, ker naj bi moški namerno porinil otroka v morje. Na kraju so ugotovili, da je 26-letni Bolgar, kije bil vidno vinjen, na pomolu v Izoli pristopil do 12-letnega otroka z Dekanov, ki je prav takrat lovil sipe in ga brez razloga brcnil, da je le ta padel v morje, nato pa odkorakal. 47-letni Koprčan, ki je bil v bližini, je otroka takoj potegnil iz vode, otrokova mati pa je šla za tem moškim in ga poskušala ustavili. 26-letnik jo je zgrabil in kričal nanjo. Ko je to opazil Koprčan, je pritekel do njiju, takrat pa ga je Bolgar udaril z pestjo v obraz. Ob prihodu policistov na kraj sta se na tleh prerivala. 26-letni Bolgar se je policistom upiral, jih poskušal udariti in kričal. Policista sta uporabila fizično silo in sredstva za vklepanje in vezanje. Izdan mu je bil plačilni nalog po Zakonu o javnem redu in miru (členi 6/1, 6/2, 7/2 in 22/1).
Padel zaradi divjadi
S ponedeljka na torek se je mladenič iz Divače peljal z motornim kolesom iz Izole proti bolnici. V ovinku mu je pot prekrižala divjad, ki je prečkala vozišče, zato je padel in poškodoval nogo.
Alkohol na kolesih 1
Na Kosovelovi ulici so policisti ustavili voznika iz Škofje Loke, ki je kazal znake, da je vozil pod vplivom alkohola. Pri postopku je bilo ugotovljeno, da mladenič ne
poseduje vozniškega dovoljenja, zato so mu zasegli vozilo. Svojo zgodbo bo pojasnil sodniku za prekrške.
Alkohol na kolesih 2
Policisti so na Pittonijevi ulici ustavili domačina, ki je vozil kolo z motorjem. Ker je kazal znake opitosti, so mu odredili preizkus alkoholiziranosti. Po preizkusu je moral pot nadaljevati peš z položnico v žepu.
Alkohol na kolesih 3
Na Tomažičevi ulici so policisti ustavili domačina iz Jagodja. Odrejen mu je bil alkotest, ki je pokazal preveč alkohola v izdihanemu zraku, zato je moral domov peš. Srečanje z policisti ga je stalo 450 eur in 16 kazenskih točk.
Zmerjal je goste
Iz lokala ob morju so zaprosili za pomoč policistov, saj domačin, ki je znanec policije, žali goste. Ob prihodu policistov na kraj je bilo jasno, da je vinjen. Izdali so mu plačilni nalog.
Prehitro skozi mesto
Med meritvami hitrosti na Dantejevi ulici je bil zaloten Koprčan, ki je z motornim kolesom drvel skozi Izolo. Ker je dovoljeno hitrost prekoračil za 100%, so mu policisti odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Do zagovora pri sodniku za prekrške pa ne bo smel sesti na motor.
Zlati maturanti na Srednji šoli Izola
Ponedeljkovega jutra, 6. 7. 2015, se je najbolj razveselilo 5 dijakinj in dijakov Srednje šole Izola, saj so nestrpno čakali na rezultate poklicne mature in izvedeli, da so postali zlati maturanti letošnje generacije in na poklicni maturi, ki so jo opravljali iz štirih predmetov, dosegli 23 oziroma 22 točk od 23 možnih.
Kristini Bogataj, Megan Božič in Urošu Zorču s 23 točkami ter Anji Bonča in Davidu Šimunoviču z 22 točkami iz programa Gastronomija in turizem so tako na stežaj odprta vrata za uresničitev poklicnih želja.
Na svečani podelitvi maturitetni spričeval, ki je potekala v prostorih šole, smo se z njimi veselili učitelji in delavci šole v upanju, da bodo naslednje generacije še boljše in da bodo znanje, ki so ga pridobili v 4 letih šolanja, čim boljše uporabili.
Prav tako pa smo se vsi zaposleni veselili z ostalimi dijaki, ki so bili na poklicni maturi uspešni.
Lučka Jevnikar, tajnica Šolske maturitetne komisije
Novi oglasi so označeni polkrepko.
PRODAMO
-	Stanovanje (60m2) z zemljiščem (101m2) v elitni okolici Ljubljane, prodam. Izjemna lokacija, vsa dokumentacija urejena, cena 90.000 Eur. 031 201 490
NAJAMEMO
-	Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v starem delu Izole za daljše obdobje, tel 070 351135
-	Mlada družina najame dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel.: 031 897 327
opremljeno stanovanje velikosti 70 m2, 3. nadstropje, za daljše obdobje, tel. 041 344 280.-
V centru Izole oddam sončno, opremljeno 3-sobno stanovanje, lahko tudi za daljše obdobje. Inf.: 041 665 591
- V Ljubljani (Fabianijeva ulica) oddamo dvosobno prenovljeno in povsem opremljeno 42 m2 veliko stanovanje v 2. etaži bloka. Informacije: 041 72 49 48 po 16. uri.
-	Kupim skuter 25, od prvega lastnika. do 500 eur. tel 070 703 004
-	Prodam leseno pasaro “Anabela”, dolgo 5,5 m, privezano v mandraču. Občani Izole imajo možnost pridobitve priveza. Tel. 041 686 773-
PRELOMNA MEDIJSKA JESEN
piše: Franc Krajnc
Informacija, da je Janševa SDS na ustanovni skupščini v Ljubljani, 7. julija 2015, uspešno začela z medijskim projektom ustanovitve dveh medijskih družb, s poglavitnim ciljem ustanovitve televizije (Nova TV 24), je - če drugega ne - zelo zanimiva, verjetno pa je prestrašila tudi konkurenco. Kot vse kaže bo to zasebna delniška družba, Nova TV 24 pa naj bi začela z oddajanjem jeseni 2015, ko bodo zbrali dovolj delniškega kapitala za začetek obratovanja in ko bodo zaposlili dovolj usposobljenih novinarjev.
Do tod vse lepo in prav, pa vendar ostaja veliko pomislekov zakaj mora neka politična stranka ustanoviti svoj medij (TV je napovedal sam Janez Janša), da bi lahko imela dovolj vpliva na javnost, saj vendarle obstaja javna TV prek katere lahko tudi prvak SDS izraža svoja mnenja. Stvari seveda niso tako preproste. Ustanoviti svoj medij pomeni pridobiti moč vplivanja na ljudi, moč informiranja po svojih (tudi političnih) merilih. Nekoč, ko še ni bilo medijev v današnjem pomenu besede, so na trge strpali meščanstvo in oblastnikov glasnik ali klicar jim je glasno povedal ali prebral kaj namerava storiti oblast, kdo si zasluži kazen, koga bodo obglavili in koga bodo v posmeh vseh privezali na pranger, koga (politično) likvidirali. Medijska in osebna propaganda je tako skozi stoletja pridobivala na moči. Hitlerjev minister za propagando Goebels ima naprimer največje zasluge za vzpon največjega zločinca vseh časov Adolfa Hitlerja. Berlusconi je s svojimi TV hišami dolga leta uspeval kot nedotakljiv politik. Navedenega seveda ne gre razumeti kot primerjavo.
Danes je seveda drugače. Imamo demokracijo (tudi revijo), ko lahko vsak nekaznovano izraža svoje mnenje. Medij je sredstvo javnega obveščanja katerega stroga pravila so zapisana v Zakonu o medijih in zakonu o TV. Opredeljena so tudi določila kaj je in kaj ni medij, predvsem pa tudi pogoji in naloge odgovornega urednika. Če je nekoč medij moral imeti nadzorni organ (na primer Časopisni svet) danes to (razen pri javni RTV) ni več potrebno. Ustanovim TV, napišem programsko shemo, imenujem odgovornega urednika in predlagam vpis v razvid medijev.
Fantom medijske svobode je lahko tudi samo privid - fikcija, vse ostalo pa je skrito v ozadju. In če se vprašamo kaj se dogaja z današnjim novinarstvom, ko si novinarji pod močnim vplivom kapitala, ki se sploh ne spozna na medije, ne pišejo več sodbe sami, se nas polasti strah. Strah kdo bo v Sloveniji imel največ politične moči - legalno izvoljeni predstavniki ljudstva ali finančni in medijski mogotci prek uklonilne politike? Na žurnalizem (beri novinarje) tako lahko vplivajo kapital, politične stranke in tudi lokalna oblast. Kako naj torej naši novinarji danes ohranjajo svojo novinarsko svobodo; pravico do izražanja lastnega mnenja, ne da bi pri tem tvegali izgubo delovnega mesta? Prav zato smo tudi v novinarstvu dolžni skrbeti za demokratične standarde in uravnoteženost, kajti politika in senzacionalizem sta nam doslej naredila že veliko škode in uspešno razdvojila slovenski narod.
Franc Krajnc je diplomirani ekonomist, dolgoletni vodilni delavec Primorskih novic, do nedavnega lastnik in urednik mesečnika Primorski utrip in zdaj finančni komentator Mandrača.
■
-A
+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 €-5,00 €
okusna KOSILA
7.00	€
prava nedeljska KOSILA
8.0	€
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
Lahko noč, sonce Buona notte, sole
Dean Semolič
t !žs MsMff 9m	^
?J® JpK? jpOSHKE&iIPSS (S t
koncert v počastitev
Concerto in onore delta
festa del Cotnune di Isola
Svetilnik, četrtek 9. julij ob 20.30 Punta Gallo, giovedi’ 9. luglio alle 20.30
organizator 'organizzatore: CKŠP
Ob 95. rojstnem dnevu Marije Hajdukovič (baka Mara je bila rojena 26. 6. 2020), se je pri Hajdukovičevih zbralo kar pet generacij. Ob njej so še: sin Ivan, vnukinja Zlatica, pravnukinja Mateja in prapravnuk Mark. Veselo je bilo tudi Pri spini v Ljubljanski ulici, kjer se je, povsem spontano, predstavila prva registrirana ženska klapa pri nas - Ženska kompa-nija Fritule, ki jo vodi Mario Pet var, član kvarteta 7 plus. Dekleta pojejo dalmatinske pa tudi kakšno sodobno, zvenijo pa - kot prava klapa.
10 KART ZA KOPANJE
od 18:00 do 20:00 ure
LE ZA 35 EUR!
Karte je možno unovčiti od dneva nakupa do 15.9.2015. Več informacij na zunanjem bazenu ali recepciji hotela.
Delfin Hotel ZDUS d.o.o. Izola Tomažičeva 10,6310 Izola, 05/ 660 74 00