Poštnina plačana v gotovini, Leto XIX. št. 17. MURSKA SOBOTA, 24. aprila 1932. Cena številki 1 Din. Naročnina na ¼ leta 5 Din., na posamezni naslov 6·25 Din. V inozemstvo mesečno 6 Din. — Pošt. ček. pol. štev. 11.806. IZHAJAJO VSAKO NEDELO Uredništvo i uprava M. SOBOTA, Križova ul. 4. Cena oglasov : Cela stran 1000 Din., mali Oglas do 35 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din. Med tekstom so oglasi 15% dražji. — Popüst od 5—50%. Na god varstva sv. Jožefa, 13. aprila je v Gospodi merno zaspao Plej Jožef, tajnik Hranilnice i posojilnice v Črensovcih. Siromak je bio pokojni. Vendar ga na prvom mesti v Novinaj objavimo zavolo velikoga düševnoga bogastva, štero je razsipavao na vse kraje. Ka je pa bilo njegovo veliko düševno bogastvo ? Ne drügo, kak, istinska lübezen do bližnjega. Z tov je zgled vsem zadrugarom, štere tüdi drügo, kak lübezen ne sme voditi. Pokojni ne iskao haska za sebe pri posojilnici, niti plače neje meo, zadovolen je bio za svoje Velikansko delo z letnov malov nagradov. Nateliko je bio pošten, ka je rajši na posodo vzeo peneze kak bi pa samo edno paro želo od zadruge. To je tisto veliko bogastvo, štero nam je spravo pokojni. To če se razsiple na naše zadrugare, bomo meli kapital, z šterim vse teškoče premagamo i vse globočine gospodarske stiske premostimo. Vsa leta ka je delao pri Hranilnici i Posojilnici kak njeni tajnik, toje skoz sedem let, nikdar ne meo drügoga namena, kak pomagati bližnjemi. Vse tajniške posle je zvršo vestno, delao noč no den, prek svoje dužnosti, pa nikdar ne proso i neje vzeo od nikoga za svoje trüde, za svojo uslugo od nikoga nikšega plačila. To je tista idealna poteza njegovega živlenja, štera mora vsakomi zadrugari svetiti na poti njegovoga delovanja v zadrugi. Pokojni je jako dobro znao razločiti ime zadrugara od düha zadrugara i se je napuno popolnoma z tem drügim. Zadrugar po imeni išče svoje dobičke, zadrugar po dühi pa išče dobiček vsem zadrugarom ednako pa to ešče te, gda on nema poleg toga iskanja nikaj drügo za sebe kak trüde, težave pa večkrat tüdi grde nezahvalnosti. Te drügi, ne prvi zadrugar je bio pokojni. Za to si je zaslüžo, ka se ga spomenemo v našem listi na prvom mesti. Tak idealnoga, nesebičnoga delavca na zadružnom poli, takšega poštenjaka, kak je on bio, trbe z lampašom iskati ešče pri belom dnevi. Pa če pitamo za zrokom, šteri vplivao na pokojnoga, ka je bio tak popolnoga düha, odgovorimo, da je te zrok ne bio drügi kak njegova globoka vera v Boga. Živa vera. Ne je vervao z rečjov, nego z djanjom. Natenkoma je spunjavao vse svoje verske dužnosti. Čeprav slaboga zdravja, bože slüžbe zvün teškoga betega nikdar neje zamüdo, gostokrat se je spovedavao i prečiščavao, v strogo krščanskom dühi je vzgajao svojo mnogobrojno drüžino, tak, ka je ta bila daleč naokoli zgled vsakoj krščanskoj familiji. Njegovo krščanstvo ne je živelo samo v dobrih dnevaj, on je bio vsikdar ednaki, v dobrom i slabom v dnevaj sunca i vihera. Svojega krščanskoga mišlenja nikdar za nikšo ceno neje spremeno. Junak, komi ide vsa hvala i vse naše priznanje. Njegova globoka vera ga je pripelala v tretji red sv. Frančiska, šteroga vredna i goreča kotriga je bio, voditeo moškoga oddelka. Neje bilo nikše dobrodelne akcije vu fari, šteroj nebi se pridrüžo, če je ta iskala božo čast i pomoč bližnjemi. Postao je kotriga agrarne zadruge i je nepremaglivo ostao pri njej v vsej borbaj proti njej i osramotio z tem svojim trdnim osvedočenjom špekulante, ki so se šteli na račun siromaka obogatiti. Kotriga je bio cerkvenoga drüštva „Hiša molitve“, šteroga namen je red držati pri božoj slüžbi v cerkvi i zvün nje. Podpredsednik je bio odbora, šteri si je naložo za dužnost, naj podigne prvo hišo za siromake v Slovenskoj Krajini. Njegovo pobožnost i globokovernost je povsod sprevajala lübezen, delavna lübezen. Neje bilo vu fari nikšega prostovolj noga dela za čast božo i zveličanje pa pomoč bližnjemi, šteroga njegova drüžina nebi se vdeležila, naj je bilo to v cerkvi ali zvüna nje. Pri čiščenji i kinčanji cerkve, pri vrejüvanji pokopališča, pri sajenji i okapanji rož na njem, pri nabiranji darov za sirotišnico itd. itd. je bila njegova hiša vsikdar zastopana i celo leto opravlala vsa ta dela brezplačno. Tak jo je vzgojio pokojni. Živo je 45 let. Zapüsto je dovico i sedmero drobne dece, vse maloletne. Hranilnica i posojilnica ga je dala zavolo siromaštva na lastne stroške pokopati i bo drüžino pokojnoga po možnosti podpirala. Vdan v božo voljo je vse mirno zatrpo pokojni i okrepčen z svestvi za vmirajoče je sladko zaspao no god svojega Patrona sv. Jožefa. Vüpamo se, ka moli za nas pri Bogi. To včinimo i mi vsi. Molimo za njegovo düšo i nasledüjemo njegov zgled. Slava bodi njegovomi spomini ! Zakon od obrambe kmetov. Apr. 12. je zglasan v Beogradi zakonski predlog, šteri 6 mesecov ne dovoli, ka bi se moglo kmečko imanje zlicitirati i odati. To se tiče ne samo nepremičnine, nego tüdi tistih premičnin, štere so neobhodno potrebne pri obdelavanji zemle. Te zakon vala predvsem za banke i privatne osebe. Posojilnice bodo lehko kak i do zdaj terjale svoja posojila tüdi z eksekucijov. Ravno to vala tüdi za državne i banovinske dače i vse drüge javne dajatve. Zakon šče pomagati kmeti i njemi tüdi more, a z drüge strani je pa pali nastanola velika nevarnost za kmeta, ka ne dobi posojila, ar se ga ne more sterjati. Trgovski gremij Slovenije je to že javo v Beograd i predlagao, naj bi se mesto toga zakona raj dalo kmetom posojilo na fal intereš, i te peneze naj bi preskrbela država. Rabski Slovenci. Slovenski narod že od davna nema sreče. Naskori, gda so se Slovenci naselili v svojoj denéšnjoj domovini, so je tüji narodje začnoli spravlati pod svojo oblast. Tak je glavni deo Slovencov že na konci 8. stoletja prišeo pod nemško oblast; Taljani so ob svojoj meji poitaljanili vés za vesjov, Vogri pa so povogrščili velki deo Slovenske zemlé — vse gor do Blatnoga jezera (Balaton) so živeli naši očácje. Tak so nam že v davni časaj vzéli jezere düš. Dnes smo pa razdeljeni Slovenci po vsem sveti ; po boji nam je ltalija vzela 580 000 našega slovenskoga naroda, Avstrija pa 150.000. Pa tüdi pod Vogrskov so ešče Slovenci, šteri so nam posebno blüzi. Ne bi bilo lepo, či se ne bi bár zdaj spomnili z njij. Slovenci na Vogrskom so deo nas, njüva zemla je deo naše Slovenske krajine. Ar živejo do Rabe, je zovèmo robske Slovence. Na mirovnoj konferenci v Parizi se je slovenskomi odposlanstvi, v šterom je našo krajino zastopao g. prelat dr. Matija Slavič, vseučiliški profesor v Ljubljani, nikak ne moglo posrečiti, ka bi naša meja segala do rabe, do Monoštra. Tak so ostale na Vogrskom ništerne Slovenske vesnice. Rabski Slovenci májo tri fare : Števanovci, v štero spadnejo vesnice : Slovenska vés, Sakalóvci Andovci, Otkovci pa Vérice; k Gornjeml Seniki pa Ritkarovci. Posebi má svojo faro Dolnji Senik s 720 düšami. Števanovska fara má 2547 düš, gornjesenička pa 1800 — tak je vsej Slovencov okoli 5000. Istina, ka je med njimi tüdi več Nemcov, ali v Ameriki je telko Slovencov iz tej krajov, ka lejko cenimo Slovence na šest jezero. Kak se godi rabskim Slovencom ? Sirmaški so, kak mi. Záto so se Vnogi odselili v Ameriko, drűgi si iščejo krüha v monošterski fabrikaj, večina se pa mantrá na svojoj zemli. To je rávno takša zemla, kak prinas na Goričkom : lepi breščeki, malo gošče na njij. Šole májo kakpa vogrske, samo navuk vere je slovenski. Ne njim je dano tisto, ka je tüdi nam pod Vogrami ne bilo pa ka zdrava pamet žele: naj se deca v materinoj reči včijo ! Zdaj pa Poglednite naše Vogre, šteri se v šolaj vogrski včijo ! Naši rabski Slovenci tüdi nemajo nikši slovenski novin, ka bi njim nüdile düševno hrano. Samo Slovenske molitvene knige ešče majo. Mislimo na svoje brate tam prek pri Rabi ! Sami pa ne zametavlimo sreče, ka lejko slovenski čtemo ino se slovenski odgájamo ! Mizari, tesari, gospodari ! Što rabi lepe blanje, late tüdi tesani les. trame, roženice, isto celi rušt si lehko naroči pri VINKO KLEPEC, Beltinci, 1 Plej Jožef 2 NOVINE 24. aprila 1932. Pozvánje Novin. Mi vse premalo mislimo na to, kakšo velko moč majo na sveti novine. To pa dobro znajo bogate židovske pa drüge drüžbe, štere izdavajo na stojezere svoji novin vsakši den. Velki deo lüdi čte dnes že vsakši den svoje novine. Pa v kakšem dühi njemi njegove novine popišüjejo dogodke po sveti pa stanje sveta, tak gleda vse to čtevec sam. Dendenéšnji novine vsiljavlejo lüdem mišlenje. Záto je ne vseedno, kakše novine pridejo lüdem v roke. Či so novine božne, te de slabo tüdi mišlenje pa delo čtevcov. To nam kaže vnogo dogodkov našega časa. Tüdi kmečki človek čte svoje novine, bár ednok na tjeden, ka kaj zvedi pa se navči. Vsakši, što ne živé samo z dneva v den pa tak kak nema stvar, išče čtenjé. Premislimo zato malo, kakše je pozvánje naši domači „Novin“ — pa kakša je naša dužnost do njih ! Pravili smo že letos ednok, ka naše „Novine“ Slovenske krajina že devetnajsto leto odgájajo pa tolažijo naš narod. Záto je brezi dvojbe, ka so one našemi lüdstvi potrebne pa ka je lüdstvo z njimi zadovolno. To nam močno svedoči devetnajsto leto njihovoga živlenja ! Naše lüdstvo je bilo čisto zapüščeno, gda so naši dühovniki začnoli izdavati naše domače liste. Lüdstvo se je kak dete oprijalo tej listov, pričaküvalo je v njih pomoč svojemi düševnomi živlenji. V tom dugom časi so naše „Novine“ tak tesno zrasle z našim narodom, ka so nam dnes bole potrebne ino prilüblene, kak so bilé gdašté. „Novine“ so nam ne prinášale samo novine iz sveta, One so nam pisale tüdi podučne članke, v šterij smo najšli dosta dobroga ne samo od gospodarstva liki tüdi od düševni reči. „Novine“ so vsigdar glasile, ka je narodi ne zadosta, či samo zna, ka se po sveti godi pa či se briga za svoje gospodársko napredüvanje — liki je dnes posebno velkoga pomena, ka narod naprej ide v düševnom, ka spozna, kakše moči giblejo svet, štere so slabe i dobre ; narod mora postanoti odločen, trden, da ga ne gene vsakši novi sláp. Narod mora čütiti, ka je ne odvisen od takšij lüdi, od šteri je Včera ešše nikaj ne bilo čüti, dnes pa ščèjo nekaj valati — vütro jih pa pá nede več. Dosta je bilo medtem že novih novin v našoj krajini, ali vse so naskori vesnole. Jedino naše „Novine“ so pognale globoki koren v düšo našega naroda. Že to nam glasno pa trdno svedoči, ka so jedino one naša, prava pomoč, naša istina. Či dobro premislimo, kelko so pripomogle „Novine“ k povzdigi našega kulturnoga živlenja, kak so zvišale izobraženost, zevčenost našega lüdstva —- te moramo priznati, ka so včinile zaistino dosta. Vučeni lüdje se nam čüdüjejo, kak je moglo naše málo lüdstvo zdržávati samó, brezi vsakše podpore, telko let svoje „Novine“ ! To je zaistino ne málo delo, štero nam dá misliti ! . . . Mi moramo vsi glédati na to, ka naše „Novine“ povzdignemo, kak terja denèšnji čas. Lüdje bi radi dosta zvedili, dosta lepoga čteli. Vse je drago, nišče nas ne podpéra — sami se držimo gor ! „Novine“ bodo samo tak lejko vékše pa lepše, či bodo mele dosta naročnikov. Zato je dužnost vsakoga poštenoga Slovenca v Slovenskoj krajini : Spoznao si, ka so nam „Novine“ ! Záto njim pridobi kem več naročnikov ! Tak pokážemo, ka si sami ščemo pomagati s svojov dobrov volov k bolšemi živlenji ! Oprimimo se Novin, naj nam bodo obramba, šola pa tolažba ! Vsi za Novine — na delo ! Mladi Slovanec. Dr. Beneš, Čehoslovaški minister za zvünešnje zadeve, šteri z našov državov sküpno dela na to, da se obe kembole okrepita na znotraj i zvünaj. Politični pregled. Jugoslavija. V skupščini se pripravla zakonski predlog od pobijanja dragoče. Istotak je končnovalano sprejet trošarinski zakon, pri šterom je senat predložo neštere spremembe. Interpelacije (pitanja) so se vložila v skupščini zakaj vojna uprava ne izplačüje naročenoga blaga ? Zakoj se zvün Beograda ne smejo objaviti govori tistih poslancov, ki kontrolirajo delo vlade ? i kak je prišlo v Otoševaci v Bosni do klanja med banjaluškim županom i žandarmi z edne strani, ki je šteo kmeta Aliječiča pregnati iz svojega posestva i toga familijov, z drüge strani v šterom klanji je Aliječič z dvema sinova mrtev obležao na mesti, tretji je pa teško ranjen, dočim so na županovoj strani trije ranjeni? Skupščina i senat sta se razišla i se pismenim potom pozoveta na ponovne seje. Čehoslovaška. V severnozahodnih rüdaj so delavci začeli štrajkati i demonstrirati. Prišlo je do spopada med njimi i vojskov. Mrtvi i ranjeni so na obej strani. Nemčija. Hitlerova oborožena stranka je razpüščena. Razpüst se je vršo mirno. Ženeva. Spravišče narodov, kak naj bi se vršila razorožitev, ne prineslo nikšega sada. Na tom spravišči se je tajno razpravlalo tüdi od Podonavja, to je kak bi se dala pomoč našoj i drügim državam v Srednjoj Evropi. Poleg Bolgarije že tüdi Grčija prosi sprejem v podonavski blok, to je sedem držav prosi nujne pomoči. Joško Maučec : Zgodovina Slovenske krajine. II. Politično-zemlepisna razdelitev Panonije. Gda so si Rimlani osvojili zemlo, po Šteroj so se sledkar naselili naši očaki, so jo razdelili na več pokrajin. Edna takša pokrajina je bila Panonija. Panonija se je razprostirala v prvom veki po Kristuši po celoj denešnjoj zapadnoj Madžarskoj s pravoga brega Dunave po izhodnom deli Austrije pa Slovenije s celov Kranjskov, po Hrvaškoj. Tüdi denešnja Slavonija s Sremom pa bosanska Posavina je spadala k Panoniji. V toj Panoniji je bilo središče Panonije mesto Poetovio (Ptuj). Gda se je pa zakoreninila rimska oblast po vsem pravom bregi Dunave, se je pokazala potreboča, da se Panonija razdeli. Do razdelitve je prišlo za časa rimskoga casara Trajana (med letom 105 pa 107 po Kristuši). Casar Trajan je razdelo Panonijo na dva dela : V Gornjo ali Zapadno (Panonia Superior) pa v Dolnjo ali Izhodno (Panonija Inferior. Granica med njima je tekla na denešnjoj hrvačkoj zemli od Moslavine na Dravi do bližine izhodnoga brega Vrbasovoga izliva v Savo. Središča Gornje Panonije so bila Karnuntun (Petronelle ob Donavi, poleg Beča), v Dolnjoj Panoniji pa Aquínkum (zdajšnji Budapešt). Za vladanja rimskoga casara Konstantina Vélkoga se je pa razdelila Panonija na štiri dele : Panonia prima ali superior, Panonia secunda ali inferiór, Valeria ino Savia. Panonia secunda je bila med Dravov, Savov pa Dunavov v zdajšnjom Sremi. Njeno glavno mesto je bio Sirmium. Valeria se je nahajala ob Dunavi od Mohača (Altinum) proti sevri, na zahodi se je razprostirala do Blatnoga jezera (Sacus Pelso). Mesto Sopianae (zdašnji Pečuh je ležao v Valeriji). Gornja Panonija se je dotikala noriške meje, štera je mela v prvom stoletji po Kristuši takšo smer, ka sta stali mesti Celeia pa Flavium Solvense na noriških tleh, Blatno jezero, Petovio, Sabaria i Skarabancia na panonskih. Že za časa casara Diokleciana so odtrgali od Gornje Panonije njeni jüžni deo i ga zvali Savia. Zvün te pokrajine so odtrgnoli v tistoj dobi od nje tüdi mesto Poetovio ino ga spojili s Sredozemskim Norikom. Glavno mesto v Gornjoj Panoniji je bila Sabaria. Pokrajina Savia se je pa nahajala, kak že njeno ime pove, ob Savi. Segalo je proti sevri do Drave, na jugi do Dalmacije. Na zahodi je mejila z Italijov, na izhodi pa z Dolnjov Panonijov. Njeno glavno mesto pa je bila Siscia (Sisak pri izlivi Kolpe v Savo. Dáča ino carina. Rimsko državno pravo (to je znanost od pravic i dužnosti lüdi i sodnikov) je vsakše zemlišče melo za last rimskoga naroda (ager publikus). Prebivalci, štere so si Rimlani podvrgli, so to zemlo obdelovali pa od nje živeli. Plačüvati pa so morali neposredne dače (tributum) pa posredne (vektigal). Rimska zemla je bila po rodovitnosti razdeljena na 5 razredov. Za pobiranje dače so bila postavlena kolonija ali municipija, gde so bili rimski davčni uradniki (v Gornji Panoniji je bila Sabaria. Glavni dohodek od neposrednoga davka je bila zemlarina (tributum), štero so posestniki plačüvali v gotovoj šumi. V žitorodnih krajaj pa so plačüvali v pridelkaj (in natura). Obrtniki so plačüvali dohodarino. Kmetje (koloni) pa, šteri so Obdelavali zemlo svojih gospodov (domini), so plačüvali glavarino (tributum kapiti). Važen dohodek je bila tüdi zasebna carinska uprava. Rimske granice so bile dobro zastražene. Strogo je bilo prepovedano izvažati iz rimske države železo, orožjé, vino, olje, žito, sol pa zlat. Za vsakši uvoz se pa plačüvala carina (portorium). Záto je rimska Vlada na več mestaj ob granici postavila carinske postaje (stationes). Stik z drügimi narodi je bio püščeni samo na tej kralaj. Ti dohodki so bili položeni v provincialno blagajno, iz štere so plačüvali uradnike pa vojsko, štera je bila v provinciji, drügo pa so poslali v Rim. (Dale.) Dnevne novice. Povoden. Otaplajoči se sneg i dežovje sta zdignola vodo v Donavi, Tisi, Savi i drügi vodinaj tak visiko, da je ta 24. aprila 1932. NOVINE 3 bregove prebila i jezere pa jezere oralov plodne zemle polejala. Kvar ide na miljone. Na jezere lüdi dela kre vsikdar naraščajočih vodin, da prepreči nadalne povodni. Bog se nas smilüj, ka ne pride k drügim nevolam ešče glad. Potres, ognjeni dež v Jüžnoj Ameriki. V državaj Argentina, Chile i Uruguay v Jüžnoj Ameriki so je odprlo osem ognjenikov. od šterih so mislili, da so že vgasnoli. Žareči pepel je obsipao 1400 kilometrov obsegajoče pokrajine. Zemla se trosila, sunce je zakrio kadeči se pepeo, viher jé tulo kak besni psi, zrak se je napuno z strupenimi (čemernimi) plini (gazi), vode so prestopile svoje bregove, zemla je spokala, hiše se vužigale. Nesreča je tak velika, ka se ne da popisati. Celo pokrajino pokriva pepeo v debelosti od 30 cm do 1 metra. Če dober Bog pošle dež, se dosta pepela ta zapere i pride pomoč lüdem. Lani so v morje metali v tej pokrajinaj kavo, ar so je ne šteli po fal ceni ta dati ali lokomotive kürili z njov. Letos je ogenj pokazao, ka neso prav ravnali. M. Sobota — V gospodinjski tečaj, ki se začne 25. aprila, se sprime ešče nikelko mladenk. Štera Želej, da bi se ga vdeleževala naj se kem prle javi pri gospe dr. Bratinovi. Tečaj plača banovina za vse udeleženke samo stroške lastne prehrane nosi vsakša mladenka sama. — Fal meso. Gda je začnola Agrarna zadrüga odavati za svoje člane meso po znižanoj ceni, smo čüli od ednoga gospoda ete reči : „To ga máte! Kelko se je Sobota trüdila, da bi meso falejše gratalo, občinski odbor je delao na to, drüštva so delala na to, uradniki so pritiskali, pa so vsi vküp nikaj nej napravili. Pa vam pride eden pop iz Čerensovec, pa meso včasi za 50% falejše grata“. — Üžitnina na mleko v Soboti je na 10 par določena po litri i ne na 25 par. Tak javla obč. kmet. odbor v Soboti. Plačajo pa tej 10 par samo trgovci z mlekom i ne drügi. Izjava. Podpisani Kous Matjaš z Krajne izjavlam, da ne Priznavam nikakšega duga, šteroga moja žena Kous Apolonija gdekoli napravi. KOUS MATJAŠ. Slovenska krajína. — Potni list za Nemčijo je zgübila Maučec Klariča od Bogojine do Tešanovec. Najditeo naj ga prek da na upravi Novin. — Mlini so henjali mleti kak piše Zadnja številka Murske Krajine zavolo previsiki taks, štere je predpisao trgovinski minister dr. Kramer. — Prosvetna zveza ne priredi na risale romanje na Trsat, kak je bilo naznanjeno, ar ga je sama ponüdila Svetoj vojski, štera ga bo priredila zadnjo nedelo maja. Pri svetoj vojski je to romanje vpelano že nekaj let, zato se naj vsaki, ki se želi romanja vdeležiti, prijavi Svetoj vojski. Zdajšnje Vodstvo Svete vojske je popunónoma v drügih rokaj i nema nikše zveze z lanskim vodstvom. — Glasbena šola v Ljutomeri ma dnes 24. v telovadnici osnovne šole vsakoletni javni nastop s svojimi vučenci popoldnevi Ob 3. Pridite. —„Življenje“. Te naslov nosi povest, ki jo je napisao naš priateo g. Kranjec Miška iz V. Polane. Povest obsega 200 strani, je vzeta iz borbe našega lüdstva i našega kraja, je pohvaljena od samih umet- nikov — pisatelov, zato jo toplo priporočamo našoj Inteligenci, ki žive v Slov. krajini, da si jo naroči. Cena 40 Din. — Priloga. Naročnikom Ogračeka brezplačno prilagamo molitvico na čast Srci Jezušovomi za afrikanske zamorce. — Črensovci. Hišo Weiss Oskara je küpo g. Lütar Štefan šolski upraviteo v Črensovzih za 80.000 Din. Hvalovredno od g. šolskoga upravitela je, da je püsto Prvejšo iastnico gospo GraŠanovičovo brezplačno v hiši do njene smrti, čeravno nato nega nikše obveze. — Drüštvo „Hiša molitve“, je dnes tjeden obdržalo svoj reden letni občni zbor. To drüštvo je napravilo lepi red v cerkvi. Mladina je v ednom Prostori zbrana, ka jo je veselje gledati. Na občnom zbori se je dao račun od dela drüštva, se je spominjalo pokojnih kotrig i sklepajo od čuvanja reda zvüna cerkve. — Martinje. Pri nas se je v toj stiski razširila navada, da si dajo pred ženitbov mesto ednoga po gospockoj šegi dva štampeta delati pa ne takše indašnje goričke, nego moderne z „gledali.“ Zato se pa naj nišče ne toži na nevole. — Martinčar. — Kritika od dnestjedenskih Novin. Etak nam pišejo : „Naznanim vam, da so Novine od 17. aprila pravo zadele na prvoj strani z razlogov krize. Vsa čast pisateli, ka je tak po pravici razložo našo krizo.“ — Žalostni pojavi. Na Vüzemski pondelek je bila igra na Melincih, na štero so šli tüdi beltinski gasilci. To je vse vredi. Ali ka sta dva Beltinčara ešče na drügi den spala v Ižekovcih v krčmi, to pa mislimo že nikak ne v redi. Ravnotak je ne vredi, ka so na Marijin svetek te šli nešterni gasilci v uniformi z krčmene veselice i muzikašje, gda so drügi v cerkev šli. Vište, takši lüdje preganjajo dnesden krizo i takši bi radi nas nekaj organizirali. V gnješnjoj nevoli celo noč na veselici biti je pri zdravoj pameti (pri zdravoj düši Vr.) skoro nemogoče. Vsaki čeden, trezno misleči človek prav da Novinam od razlaganja krizo. Če naš narod nešče spreviditi pravi čas, ka njemi je na kvar, te naj sam sebi pripiše, če ga nevola tere. — Beltinski farnik. — Vinska razstava v Lendavi. Dnes 24. aprila je. Prijavilo se je do 100 vzorcov (mušter). Največ iz D. Lendave, nekaj pa tüdi iz cele Slov. Krajine i Medjimurja. Na razstavi se pokaže, ka pri istoj legi i istoj zemli kak je v D. Lendavi, se da pridelati tüdi boše vino, ka posvedočijo vina nešternih goričancov iz D. Lendave. Po razstavi je Izlet v gorice, ki se izleta šče vdeležiti, naj se taki javi. — Smrt gojenke. Ritlop Lizika iz Hotize, gojenka pri šolskih sestraj v Slov. Bistrici, je zapüstila 4. aprila to suzno dolino i se odselila k mamiki Mariji, štero je tak goreče lübila v Marijinoj drüžbi. Meseca maja prinese Marijin List, šteroga je najraj čtela, slovo, ki je je napisala pajdašica. — Kak se čtejo Novine ? Jako izobražen gospod nam piše iz bivše Štajarske: „Novine od prve do zadnje reči prečtem. Ne pišejo kak drüge po šabloni (samo navadne reči) nego v krasnom dühi. Vživam gda je čtem.“ — Gde so narasle Novine od Vüzma ? Dnes tjeden smo objavili en deo narastka Novin od Vüzma. Dnes nadalüjemo. Naraslo so ešče v sledečih mestih : La Plato v Jüžnoj Ameriki, Francija, Beltinci, Beograd, Ivanovci, Ljubljana, Leskovec, M. Sobota. Bomo nadalüvali. — Ocena profesora iz Maribora. „Čestitam k Novinam. Krasno so vrejüvane. Poleg pravoga krščanskoga düha so tak lepi slovenski izrazi notri, da me začüdijo“. — Ednok prečteo i taki naročo. En gospod zdravnik v Ljubljani je dobo do rok vüzemsko številko. Kak jo je prečto, nam je taki poslo naročnino s pripombov: „lepe, Zanimive so Novine, pošilajte mi je“ — Pozdrav pošilajo iz Avellanede v Argentini: Turk Florijan, gostilničar Avellaneda, Gomboc Števan, Mačkovci, Štesl Karol Büdinci, Bojnec Franc Strehovci, Rigač Alojz sv. Jürij, Frumen Alojz Nuskova, Šerüga Alojz Pečarovci, Banko Franc Fokovci, Dravec Frančiška Martjanci, Žlebič Jožef Markovci. — Prekmursko Slovensko Podporno Drüštvo se je nastavilo v Avellanedi pri Buenos Airesi V Argentini. Namen drüštva je, kak sam naslov pove, v nesreči, betegi, v smrtnom slüčaji pomoč deliti. K drüštvi je pristopilo včasi v začetki lepo število kotrig. Kotrige načelstva so : predsednik Ziško Jožef, podpredsednik Turk Florijan, blagajnik Dravec Jürij, tajnik Zrim Franc. V nadzorstvi so : Šandor Geza, Bedek Jožef, Škrilec Kalman. Odborniki so: Šipoš Karol, Žlebič Jožef, Smodič Števan, Bükvič Franc, Trstenjak Franc, Küzma Jošef, Matuš Karol, Magyar Alojz, Bagoroš Ivan, Šebjanič Lajoš, Časar Mihal, Berden Lajoš, Pintarič Kalman, Lebar Šandor. — Drüštvo vabi vse Slovence Slov. Krajine, ki živejo v Argentini, naj pristopijo samim sebi na hasek. — To je pravi guč. „Jaz Karol Sedmak z Banfije pri Štrigovi pozdravlam celo upravo Novin. Dam vam znati, da naši naročniki želejo, naj bodo Novine takše, kak so bile prle. Vsaki pameten i pošten naročnik plača svojo naročnino, čeravno bo vekša. Za dober štamp ne bom gledao ne pomenkanje penez, rajši ne bom kadio, kak bi naše Novine bile male“. (Hvala za te Odkriti guč. Vr.) — Povejte širitelje. Od več strani nas prosijo naročniki, naj povekšamo Novine, radi doplačajo. Pitajte naročnike, če so volni 5 Din. dodati na celo leto, ka do na sküpni naslov koštale 25 Din., na posameznoga pa 30 Din. Če privolijo, te bodo Novine vsikdar mele 4 velike, ali osem malih strani, kak lani. Dajte nam Širitelje do konca aprila glas. — Preseljevanje narodov v Črensovskoj fari. Črensovska fara je jako gosto naseljena. Vsako deseto leto naraste v njej nova fara, ar je jezero rojstev več kak smrti. Na svojem malom grünti živeti ne more naš narod, mora se seliti. Seli se pa zdaj največ prek Müre v bivšo Štajarsko. Hranilnica i posojilnica v Črensovcih je izplačala od novoga leta dozdaj okoli milijon dinarov svojim vlagatelom za küpilo zemle. Pa ma ešče prijavlenih vlog za izplačat okoli 500 jezero Din. Do novoga leta vse te tüdi izplača, kak prido notri obresti. Največ obresti pride meseca jula, zato bo te največ izplačala i nede trbelo niednoga dužnika tožiti. Kmet je dužnik i kmet je vlagateo, eden ovoga morate potrpeti, dužnik, da redno plačüje intereše, vlagateo, da potrpi i ne da se čemeri, če zavolo siromaštva i nesreče dužnik malo zaostane z dlačilom. V tej teških časaj se najbole pokaže, jeli mamo do bližnjega tüdi takšo lübezen, kak do sebe po Kristušovoj zapovedi. Svet reši samo lübezen Jezušovih ran ! V te namen širite Novine ! 4 NOVINE 24. aprila 1932. NEDELA (Po vüzmi štrta). Vu onom vremeni pravo je Jezuš vučenikom svojim: Idem k onomi, ki me je poslao ; i nišče med vami me ne pita : kama ideš ? Ali ka sam vam eta pravo, žalost je napunila srce vaše. Ali jas istino velim vam : hasni vam, naj jas odidem ; ár či ne Odidem, Oveseliteo ne pride k vam, či pa Odidem, Pošlem ga k vam. I gda on pride, karao de svet od greha i od pravice i od sodbe. Od greha zato ; ka so ne vervali v meni : od pravice pa, ka k Oči idem ; i že me ne te vidili : od sodbe pa ; ar je poglavnik etoga sveta že osodjeni. Ešče vnoga mam vam praviti; ali zdaj nemorete podnašati. Gda pa pride on Düh pravice, včio de vas na vso pravico. Ar ne bode gučao sam od sebe ; nego šterakoli de čüo, gučao bode i štera so Prišestna nazvesti vam. On bode mene dičo ; ar z mojega vzeme i nazvesti vam. (Jan. XVI.) Pokora (Paolo Segneri). Če je pa tomi tak, ka naj pravim, dragi krščeni poslüšalci, če jaz premislim, da je pri vas ravno tista, štero pri vsakoj nevarnosti na prvo mesto postavite, šteroj vi naložite, naj najprej, v prvom redi stoji pred nevarnostjov ? Pri vas je düša robinja, za štero vam ne žao, če se pogübi, naj se samo reši vaša čast, vaša vrednost, vaše svecko razveseljavanje naj se samo rešijo vaša deca, vaši sorodniki, vaši prijatelje, vaše priležnice, vaši konji i vaši lovski psi. O ti norost ! O ti bedastoča ! O ti nespametno ravnanje ! „Gospodov srd me je zgrabo — Oprostite, če düška dam svojemi srci, — „Gospodov srd me je zgrabo i ne morem ga več zadržati “; zato sam pa prisiljen, kak nekda Jeremiaš, da prosto pot püstim svojoj gorečnosti, kak da bi mi že prišli na tisto gornjo stubo, štero vam jočič ščem pokazati. AGRARNE ZADEVE Pravilnik za izvršavanje agrarnoga zakona. Člen 10. guči od določitve zemle, štero dobi veleposestnik i pravi, ka te ne sme dobiti ne menje pa ne več, kak zakon določi. Zato veleposestnik zdaj že ne more več prositi, kak je določeno, prle je pa bilo to mogoče. Zmaga agrarne zadruge. Agrarna zadruga se je z cele moči borila za to, naj nišče predrago ne küpi agrarne zemle, ar je nede mogo rešavati. Kak pravičen boj je stem vodila, najsvetlej pokaže dnešnja gospodarska stiska. V toj borbi je zadrugi najbole protistao bivši inšpektor na ministerstvi agrarne reforme, uradnik banke za parcelacijo v D, Lendavi g. Dragutin Turk. Rabo je tüdi žalive izraze. Zato je veliki občni zbor agr. zadruge skleno, da se g. Turka za žalitve mora tožiti. Razprava se je vršila 17. marca v D. Lendavi i je trpela celi den osem vür. Gospod Turk je obsojen na plačilo 1500 Din. ali 25 dni zapora pa nosi vse stroške. Sodba je bila izrečena pogojno. Zadruga ne mela nikših svedokov, g. Turk 10, pa vsi ti so svedočili za pošteno delo zadruge. Na konci razprave je g. Turk izpovedao, ka smo mi že itak znali, ali bilo je prikrito, da je on najmre dobo od banke 1% Provizije od odane zemle i ka je zavolo borbe zadruge zgübo 150 jezer dinarov. — Zadruga pa z zahvalnostjov zdigne svoj pogled v nebo i pravi: Dober Bog, ti si me pomogeo, v borbi, štera je milijone prišparala tvojim siromakom. Večna hvala ti bodi ! — Zadrugo je zastopao g. Dr. Josip Leskovar, odvetnik v Maribori. Zadružno meso. Ki ščete meti meso iz okolice Črensovci, javite se vsaki den v Našem Domi za nje. Meso mamo na ledi v Soboti i je vsaki den pripelamo v Čren- sovce, kelko što naroči. Vsaki den predpoldnom se javite v Domi. Cena mlade debele telice je 5 Din. po kg. Pošta. Žban Janoš, Filovci. Tvojo terjatev je g. odvetnik že naznano pri veleposestvi i zahtevao, da ti te peneze vrne. Če to ne včini, te de toženo. HRANILNICA i POSOJILNICA v ČRENSOVCIH naznanja tužno vest, da je na god Varstva sv. Jožefa, 13. aprila po sprejemi svestva za vmirajoče mirno v Gospodi zaspao njeni veren tajnik PLEJ JOŽEF. Najvernejšemi i najidealnejšemi zadružnomi delavci bodi večen spomin. Lübezen do bližnjega ga je vodila v celom živlenji, ta naj obda tüdi z gorečimi molitvami njegov prerani grob, ki se je zapro 14. aprila z velikanskov vdeležbov naroda. Drüga meša zadüšnica se bo za pokojnoga slüžba 19. aprila ob pol osmih. Načelstvo i nadzorstva HRANILNICE i POSOJILNICE v ČRENSOVCIH. Pošta. Žlebič Jožef, Avellaneda. Naslov smo popravili na Calle French 368. Je dobro tak? 2 „Pripravi“, Novine i M. Liste prošene dali poslati. —Smo vam že naznanili, da pošlete predlansko naročnino. Mi mamo dvoji zgübiček, naročnina nam nikaj ne nosi i intereš moramo plačati od duga. Včasi jo pošlite. Pisma, od šteroga pišete, nesmo dobili. Sedmak Karol, Banfije. Trikrat smo poslali kalendar, več ne vüpamo, ka ga pali vkradnejo. Pridite v Črensovce po njega. Nova trošarina na vino i žganico. Dne 1. aprila je sprejela narodna sküpščina zakon, s šterim preneha dozdaj navadno pobiranje državnih i banovinskih trošarin na alkoholne pijače. Od 1. aprila dale se bo državna i banovinska trošarina na alkoholne pijače pobirala samo od gostilničarov i odajalcov alkoholnih pijač na drobno. Trošarine ne bodo zaračunali od vsakoga litra posebi, nego jih bodo pobirali v obliki točilnih taks. Visokost točilnih taks bo odvisna od velikosti kraja, kde je gostilna i od prometa, ki ga je gostilničar dozdaj meo. Gostilne vsakoga kraja bodo razdelili v štiri stopnje : V Belgradi i Zagrebi bodo znašale točilne takse : za 1. stopnjo 30.000, za 2. stopnjo 20.000, za 3. stopnjo 15 000 i za 4. stopnjo 10.000 dinarov. V Ljubljani, Maribori, Subotici, Osjeki, Novom Sadi, Sarajevi i Spliti: 24, 16, 12 i 8 jezero dinarov. V mestih, ki majo nad 20 000 prebivalcov : 18, 12, 9 i 6 jezero Din. V mestih, ki majo 10—20 jezero prebivalcov : 8000, 6000, 4000 i 2400 Din. V mestih, ki majo 5 — 10 jezero prebivalcov: 6000, 4500, 3000, 1800 Din. V mestih, ki majo menje kak 5 jezero prebivalcov : 4000, 3000, 2000, 1200 Din. V krajih, ki majo nad 5 jezero prebivalcov : 6000, 4000, 2400, 1600 Din. V krajih, ki majo 2500 do 5000 prebivalcov: 4500, 3000, 1800, 1200 Din. V krajih, ki majo menje kak 2000 prebivalcov: 3000, 2000, 1200, 800 Din. Točilno takso bodo morali plačüvati v dvo- ali tromesečnih obrokaj naprej. Polovico vplačanoga peneza bo dobila država, polovico pa banovina. Branjarije i specerijske trgovine, ki točijo alkoholne pijače, bodo plačüvale v velikih mestih (pri nas v Ljubljani i Maribori) letno 6000 Din takse, v krajih nad 2000 prebivalcov 3600 Din i v krajih pod 2000 prebivalcov 1200 Din. Občinske trošarine ostanejo za zdaj nespremenjene. Od 1. januara 1933 dale pa bodo smele občine pobirati največ 50 par od litra vina i 5 Din od hektoliterske stopnje žganice. Kmetje i vinogradniki, ki odavajo domače vino v domačem kraji od 5 litrov naprej, v mestih, trgih in na senjaj pa od 10 litrov naprej, ne plačajo ne točilne, ne trošarinske iakse. Ravno tak smejo zvün svojega domačega kraja odavati vino v količini nad 50· litrov i žganico v količini nad 25 litrov brez vseh taks. Za odajo špirita, esenca i kvasa so izdana posebna določila. Iz naštetoga je razvidno da pomeni novi zokon znatno olejšanje za vinogradnike, ki bodo svoj pridelek ležej i mogoče tüdi drakše spravili v peneze, kak je bilo dozdaj mogoče. Neprijeten pa bo te zakon predvsem za male gostilničare, celo za tiste, ki so v bližini vinogradnih krajov. Prekmursko Slovensko Podporno Drüžtvo v Buenos Airesi z žalostnim Srcom javla, da je febr. 23. Vmrla žena Žemlič Franca iz Petanec, JOSEFINA ŽEMLIČ, stara 29 let. Žalüjejo mož, 2½ leta staro dete Josefina, starišje njeni i možinji, sestre i brati, botrina i rod. Sprevodili so jo v lepom broji naši Slovenci, predvsem kotrige drüštva. Tajnižtvo Drüštva. Posestvo s hišov. približno 4 plüge, njive, sadovnjaka i gorice se fal proda, več se zvedi pri JAKOBI ČREPNJAK, Apače št 74. 2 Ustanovljeno 1869. Ustanovljeno 1869. M. Berdajs, Maribor Trg svobode priporoča svojo veliko zalogo deteljnega, travnega in vrtnarskega semena najboljše kakovosti. — Obenem pa tudi lahko krijete v moji trgovini Vašo potrebo glede kave, sladkorja, moke itd., vse po najnižji dnevni ceni. 1 Telefon 2351. Za Prekmursko Tiskarno odgovoren : Hahn Izidor v M. Soboti. Izdajatelj : Klekl Jožef. Odgovorni urednik : Edšidt Janez v M. Soboti.