Po*»nt«a olaBana t eoRvrlnL V Ljubljani, v soboto 4. februarja 19T* Štev. 29 a Cena 1 Din Naročnina meseno ^^^^ fl^Hft ^ ^^^^^^ ^^ Ček. račun: Ljub- fr m*mm WT ll % ^ / ^T^ ^^ igas fotr-rK ^^^ m m mM ] m-+ f^j m inozemstvo 120 Din ^ ^M ^M JV flV JT § ^M WM Uredništ vo ie , V^ Jfc^ ^^^ ■ ji/ ^ V^ U prii v n : Ko|)itar- Kopitarjev, ul.6/111 ,, W ^ ——— .. ieVa b. telefon 2ak pomeni vključenje dveh nemških meščanskih nacionalnih strank v tok odgovornega vodstva državnega življenja rajha ikx1 najstrožjo kontrolo pruskega juinkerstva, ki stoji za Hindenburgom — to je zu predsednikom nemške republike, ki ima po ustavi veliko moč ssttnoodločivncga faktorja. Prav nič se ne motijo oni, ki v imenovanju voditelja nemškega fašizma vidi jo dobro taktično potezo, ki ima namen |K*staviti Hitlerju na preizkušnjo, kako lasten radikalni program udejstviti v obliki kompromisa, kakor ga zahteva dejanski jioložaj Nemčije in resnične možnosti njenega naduljnjega nacionalnega razvoja — ali pa si razbiti glavo ob u topi č nos ti tistega kaosa političnih. moralnih in socialnih idej, ki sc imenuje narodni socializem in ki bi, ako bi ne bil danes njegov voditelj na čelu oblasti, pri volitvah z vso verjetnostjo končal svoj razvoj s propadom, h kateremu je zadnji čas naravno Če govorimo o propadu, pa nikakor ni mišljen nemški nacionalizem kot tak, kakor živi zavestno in podzavestno, aktivno ali latentno in 6krit pod najrazličnejšimi oblikami v srcih ogromne večine nemškega naroda, ampak mislimo samo na hitlerjevstvo v svojem historičnem pojavu in konkretni obliki kot politična stranka. Nemški nacionalizem kot tak pa je po pritegnitvi Hitlerjevega pokreta k državnemu vodstvu le pridobil in sicer ogromno pridobil! Baš v dejstvu, da ie oni razred, ki je združeno Nemčijo ustvaril in jo 6 svojo mentaliteto pre-|>ojil. in ki tudi še danes hrani v sebi njene naj-vitalnojše narodne energije, vtisnjene v strogo formo in disciplino ter vedno pripravljene k smotrenemn učinkovanju — to je prusko jun-kerstvo — vzel narodni socializem takorekoč sedaj pod svoje varuštvo, da ga pravilno oblikuje in vredi v politični razvoj nemškega naroda na podlagi idej in praktičnih izkušenj te bojevne pa obenem državniško do viška izšolane kaste — baš v tem dejstvu tiči največja opasnost za Fvropo. kakor jo imamo pred seboj po verzajskem miru. Če bi bil Hitler prišel do oblasti sam s pomočjo svoje nemogoče, protislovne in vulka-nično neoblikovane, takorekoč ognjenotekoče ideologije, ki povrhtega ni niti podprta po moč-»ti osebnosti, ampak se ima za svoje življenje zahvaliti samo nagonom političnega ressenti-menta po vojni katastrofi najbolj prizadetega srednjega in malega človeka, potem bi borba proti njemu ne imela izgleda do zmage samo v Nemčiji sami, ampak tudi in to pred vsem v inozemstvu. V zvezi s prusko gosposko kasto pa je Hitler neprimerno nevarnejši nasprotnik nego je bil takrat, ko je bil samo demagog nacionalno razgrete množice. Ta nevarnost jc tem večja, čim manj je neposredna in čim manj radikalno in čim pozneje bo nastopila v obliki previdne, postopne in v krinko najlojalnejše tn najhonetnejše diplomatične odjenijivosti odete preusmeritve nemške zunanje politike. Če smo torej rekli. Ha je bojazen naglega preokreta nemških mednarodno-političnih smernic zaradi Hitlerjevega dviga zoenkrat še neutemeljena, je to treha razumeti tako, da bomo imeli v Nemčiji zaenkrat opraviti z več ali manj daljšo dobo notranjega nacionalnega razvoja, kojeg-a učinki nazunaj se ne bodo tako hitro pokazali, bodo po zato tem tcmeljitejši, čimbolj bo pruskemu junkersfvu uspelo asimilirati vase hit-lerovstvo in ga primerno preobraziti v politično smer, vodeno od hladnega razuma in državniške smotrenofiti najvišje potence. Zato je popolnoma umevno, če je mož tolike nacionalne tenkočut-nosti in pristnega francoskega instinkta kakor !e Herriot. ko je izvedel za novi kabinet v Ber-inu. dejal, da mora odslej Francija biti pripravljena na vse. Zunanja politika je ved.no točen, -kongru-enten izraz razvoja in oblike notranjepolitičnega življenja države. Ta razvoj bo v Nemčiji odslej šel v smeri iziključenja oziroma počasnega odrivanja nolitičnih sil centra in socialne demokracije, ki predstavljajo združeno demokratično fronto sodobne Nemčije. S Hitlerjem združeno protestantovsko junkerstvo bo — če zmnea — nemško državo vrnilo na predvojni tir. ki pelje v takozvano fridericijansko dobo, ko so se pod vodstvom plemiške velepososti, katero dane« na izvestni črti nadomešča industrijski »velebaron«. odpirale Nemčiji v impe-rialistično-nacionalnem oziru nedogledne perspektive. Danes seveda ta nacionalni gon ne bo nastopal v obliki težnje po »več prostora na solncu«, po novoust varjen ju še neobstoječega rajha in po golem zavoje vanju brez vsako racionalne. geografske in historične utemeljitve — take so bile namreč vse velike avanture Friderika Velikega - ampak pod geslom n postavil ve, revizije in zadoščenja: pod simpatično utemeljitvijo, d« je treba Nemčiji vrniti, kar njeni otroci rabijo za svoj življenjski prostor. Do te. zahteve že do danes niso bile brez o|ws-nosti. vidimo jasno iz odmeva, ki so ga našle ne samo v angleških krogih, ampak celo v samem središču vladajoče stranke v Franciji, kjer pa bodo danes čisto gotovo revidirali svoje sentimentalno stališče ... Zakaj, no varaj in« se: Nemčija smot reno zasleduje svojo not. Znala je preboleti marsikateri kaos. sedaj je prebolela tudi kaos neurejenega. razdirajočega in v najrazličnejše smeri ko pin men šviga jočega, samega sebe požira jočega nacionalizma. Odslej bo drugače, nko sc pruskemu junkorstvu načrt posreči. Razmere, kakor sc bodo sedaj razvijale v Nemčiji, bodo velika preizkušnja za moderno demokracijo: ako bo prestala borbo zmagovito, bo to največjega pomena za ves svet: ako ne, bomo prizadeti vsi in se lxi drugače razvijal ves kulturni svet. Prorokovati. katera od obrh možnosti se Ihj iziuoluila, je nemogoče. IIoc est in fatis. Dublin, 3. februarja. Kakor znano, se je morala svobodna irska republika leta 1921., ko se je po 7(10 letih med angleškim in irskim narodom sklenil mir in se jo Irski dovolil ilominionski položaj (in sicer v loliki meri, da se v Londonu vsaj ne osporuje niti pravica Ircev, da smejo, če hočejo, zapustiti zvezo britskega imperija — samo teoretično seveda! —) zavezati, da ho spoštovala pripadnost sedmih severnih irskih provinc ali tukoivanegu l'Mra k Angliji. Dokler je De Valera bil * ozadju političnega razvoja nove republike, se lo vprašanje praktično ni načenjalo, dasi je tudi De Valerov nasprotnik Cosgrave kot dober Irec pristaš zediii.enja vse Irske v en« svobodno republiko. Sedaj, k« ie zmagal De Valera, ki je dobil 690.INN) glasov, medtem ko jih je pred desetimi me-eei imel samo 566.(100, je poslalo to vprašanje, vsaj v zavesti irskih mas. nadvse aktualno. Doriiu se De Valera po volivni zmagi pa tudi med volivnim bojem samim — kar je selo značilno za odlične politične lastnosti tega voditelja — o tem vprašanju ni izrazil, pa ga je sedaj *ačel Sean Maeentce, voditelj irske manjšine v Ulstrn, ki je, kakor je to zakon političnega življenja, še veliko bolj radikalna nego Irci v svobodni i republiki. Parlamentarna delegacija Ircev v u|str- | skem parlamentu v Belfastn je namreč sprožila sedaj misel, da hi bo kotirala ulslrshi parlament in da bi bila od dubliuskegu daila (parlamenta) posvaua, da se poslej udeležuje njegovih »ej. Seveda hi irski poslanci iz lllslru ne mogli dobiti pravice glasovanja v dailu, bi pa mogli gostovati t irskem parlamentu kot »bratska delegueija«. Ta misel je seveda politično nekoliko fantastična, ima pa tako privlačnost, da to vprašanje sedaj seveda ne bo več izginilo iz dejanskega političnega življenja. Kar se tiče De Valere, ki je že do sedaj pokazal, da dobro ve, kdaj je čas, da udari, in kdaj je čas. da čaka, ni dvoma, da bo znal lo vprašanje tako dolgo zavlačevati, dokler ne pride čas, da se praktično udejstvi. Docim skuša irska manjšina r Ulstru voditelja irskega naroda spraviti na pot. na katero najbrž za enkrat »e ne misli iti, se De Vn lera trudi, da bi bil kolikor mogoče previden. Zastopniku takozvune »Lnited Press«, je izjavil, da bo irska vlada enoto Irske pospeševala — to je namenjeno v tolažbo ulstrskih bratov —-, da se je pa treba sedaj po volitvah sprijazniti z danimi razmerami in iti na pozitivno delo za gospodarsko osamosvojitev Irske. S tem je De Valera posvaril svoje pristaše pred prenagljenimi rešitvami in jih opozoril na to, da bo treba tudi po sedanji veliki zmagi priliva« vode t vino. Da bodo Irci novi politiki svojega voditelja tudi sledili, za to jamči velika disciplina, ki so jo pokazali pristaši De Valerove »fianna fail« pri zadnjih volitvah, ko kljub temu, da razpolagajo z oboroženo »republičansko armado«, v smislu navodil De Valere niso niti najmanj skušali vplivati na volitve, tako da morajo celo angleški listi izpričati, da se še nobene volitve na Irskem niso vršile tako mirilo in pošteno kot te. Čeprav ni nobenega dvomu, da bo De Valera, ki ni noben socialist pač pa globoko socialno ču teč človek, ki je reduciral tako svojo kakor svojih ministrskih kolegov plačo, ki so bile po angleškem primeru naravnost ogromne, zasledoval sedaj praktično gospodarsko in socialno politiko, se sprožitev ulstrskcga vprašanja nc bo dala dolgo zadržali. Ulstrski Irci so celo prepričani, du je vprašanje ze-dinjene Irske samo vprašanje petih let Vprašanje pa je tudi to, koliko jc ta optimizem upravičen. Na vsak način Anglija ne misli več niti najmanj na to, du bi Irski vsilila svojo voljo z orožjem. 0 tem se v Angliji sploh ne diskutira več. Tudi vprašanje prisege irskih poslancev angleškemu kralju ni danes več nobeno vprašanje. Glede odškodnine angleški voleposesti. ki znaša vsako leto 3 milijone funtov, bo odločilo razsodišče, glede katerega obstoja spor med Anglijo in De Valero samo v nekaterih formalnih ovirah. Kako pu je z vprašanjem popolne ločitve Irske od Anglije? Čo bi se šlo samo za to in izključno le za to, bi bržčas niti A gieži ne bi bili prof« 'očitvi če bi se izkazala kot neizogibna. Angleški agrarni krogi bi bili sami veseli, če bi Irska tudi formalno ne bila več kot dominion član britskega imperija, ker bi potem odpadla za Anglijo dolžnost, da dovoljuje Irski preferencialnc carine. Nekoliko drugače sloji vprušanje, če gre za priključitev Uistra k Irski. V tem slučaju je sicer pravica na strani Ircev, ker je Ulster bil pod Jakobom 1. namenoma nnscljen s protestanti, da sc zabije klin v irsko telo, vendar pu je še danes v njem močna irska manjšina. Od 1,<>00.000 prebivalcev Uistra je namreč še danes 43'7 odstotkov rimsho-hatolišhih Ircev Toda zn Anglijo seveda ne odločuje moment zgodovine in pravice, ampak v prvi vrsti slrulegični razlogi. Zgodovinski in sentimentalni element je sicer tudi jako močan, ker so ulstrski protestanti zagrizeni sovražniki irske republike in bi se zdrn žitve z njo branili z vsemi svojimi silami. Za Anglijo ua ie to mani važno, kakor ie važno dejstvo, Rim, 3. febr. tg. Prvi časnikarji, katere j« sprejel Hitler kot državni kancler, so bili zastopniki italijanskih listov. V svojem pozdravnem nagovoru je Hitler izrazil rodi tega svoje dvojno veselje in naglašal, da je imel v dolgih letih trdega pripravljanja vedno pred očmi potrebo tesnih in prijateljskih odnosajev med Nemčijo in Italijo in da se je mnogokrat tudi osebno žrtvoval za to potrebo. Kot odgovorni voditelj nemške politike se je odločil, da doseže cilj, katerega si je stavil sam, da doseže tesno aktivno prijateljstvo med obema državama. Očita se mu, da govori kot državnik drugače kakor prej kot voditelj stranke. V resnici pa nikdar ni imel podžigujočih govorov in nikdar ni pridigoval sovraštvo. Za nemški narod zahteva one pravice, ki mu gredo kot odločilnemu faktorju evropske kulture. Tudi Italija zahteva po pravici, da se prizna kot velesila, in tako sta so našla oba naroda na istih tleh s pogledom na isti cilj. Z nemške strani se ne bo opustilo nič, da se doseže zaželjeno sodelovanje v življenjskih vprašanjih, ki se tičejo obeh narodov, Hitler pozdravlja italijanski narod ne samo kot nemški državnik, temveč tudi kot človek akcije. Ta pozdrav je tembolj odkritosrčen, ker se zaveda, da se njegove misli in poltična čuvstva v mnogih ozirih strinjajo z mislimi italijanskega naroda. Pariz, 3. febr. ž. »Petit Parisien« objavlja razgovor svojega dopisnika z neko ugledno osebo iz okolice ekseesarja Vil jema v Doornu. Ta osebnost pred vsem zatrjuje, tla obstojajo zelo dobri odnošaji med bivšim nemškim cesarjem in narodnimi socialisti. Dalje je ta osebnost na-glosila, da se bivši cesar ne misli vrniti v Nemčijo, če pn sc bo vrnil, se bo vrnil samo kot poglavar Hohenzollerneev ali pa sploh ne. Ker bivšemu cesarju ne ugaja klima v Doovru, mu je predsednik Hindenburg že pred leti dovolil, da se preseli v svoj dvorce v okolico Hamburga, kat pa je bivši cesar odklonil. Na vprašanje, čc Hitler-Papen-Hugenbergova vlada pomeni odločen korak v smeri restavriran ja monarhije, do-tična osebnost ni hotela dati nobenega odgovora. Te dni je bila v Doornu baje tudi neka oseba i/, krogov katoliškega centruma ter je izjavila, da centrom ni brezpogojno republikanski. Bivši cesar ne želi pospeševati tlogodkov v Nemčiji, temveč hoče počakati harmoničnega razvoja. Restavracija Hohenzollerneev ne sine povzročati razburjenj, temveč more biti le delo za preporod nemškega naroda. Izjemna sodišča bodo zopet delovala Berlin, 3. febr. tg. Da sc v bodoče preprečijo krvavi spopadi in politični umori, ki se v zadnjih mesecih zopet množijo, in da se država izogne pre-krvavenni volivnemu boju, se bodo določale hude kazni za politične krvave delikte, najbrž tako, kakor pod Papenom, z izjemnimi sodišči, katera so takrat obstojala samo v Prusiji. Kakor znano so razsodbe izjemnih sodišč takoj pravomočne in je po njih predvidena tudi smrtna kazen za težke slučuje. Medsebojni spopadi so med tem čedalje bolj pogosti. Tako so v Glogovi v šleziji napadli člani narodno-sorialističnih SA oddelkov člane reptibli-canskega Rcirhshnnnerjn. Pri tem je bil smrtno nevarno ranjen 76 letni starček. V Hamburgu in Altoni je prišlo preteklo noč večkrat do hudega streljanja nted komunisti in narodnimi socialisti. Pri teh spopadih je bil ubit en narodni socialist, 7 oseb pa je bilo hudo ranjenih. Komunisti pozivljafo ves prole-tariat na revolucionarno pomoč Pariz. 3. febr. ž. »Humanitc« objavlja proglas centralnega odbora komunistične stranke in drugih komunističnih organizacij v Franciji, v katerem poziva vse francoske delavce, da pridejo na pomoč nemškemu delavstvu, ki jc sedaj hudo ogroženo. Centralni odbor komunistične stranke priporoča ustanovitev posebnih odborov za podporo v revolucionarnem pokretu v Nemčiji in pošilja apel nn francosko socialiste in komuniste, da se postavijo v enotno fronto za obrambo protj fašizmu. Poraz nemškega delavstva bo pomenil obenem tudi poraz francoskega delavstva. Socialisti zavračalo Hitlerja Berlin, 3. febr. Danes je izšel socialno-demo-kratirni oklic kot odgovor na vladno izjavo. V lein oklicu protestirajo socialni demokrati nu najodlnč-nejši način proti poskusu numdno-sorialističnc vlade. sumničiti socialne demokrate, ki so imeli sto-tisoče žrtev na bojnih poljih, in jih postavljati iz ven zakonu, štiriletni načrt vlade ni drugega kot tolaženje naroda. Socialni demokrati zahtevajo razlastitev veleposestva in veleindustrije. Hitler za mirno ureditev spornih m -dnarodn h vprašan Berlin, 3. febr. AA. Državni kancler Hitler je sprejel zastopnike tujih listov iu jim izjavil: Ali ho boljševizem triumfirul nad Nemčijo ali pa bo Nemčija spet našla samo sebe. Dalje je prosil novinarje, naj ga prehitro ne sodijo. Dejal je. da so ga popisovali kot krvi željnega moža. toda nihče, je rekel si ne Zeli bolj miru kakor on in i njim vred vsi Nemci. Toda Nemci si prav tako žele enakopravnosti in primernega prostora v svetu. Kaj sodi:o Anpleži London, T. febr. /. Ves tukajšnji tisk še vedno posveča največjo pozornost političnemu položaju v Nemčiji. Zlasti komentirajo listi ukrepe državne vlade proti komunistični stranki. Berlinski dopisnik »Tirnesa- ne verjame, da bi vladu napravila red brez prelivanja krvi. Isti dopisnik je mnenja, da se bodo izpolnila pričakovanja vlade, in dn bo dobila pri državnem zboru absolutno večino. Vsekakor se razmere v Nemčiji ne smejo primerjati i. rn/me-rami v Italiji, kajti dogodki v Italiji so se razvijali pod popolnoma drugačnimi pogoji. Hitler kand/dat Berlin. 3. febr. AA. Hitler ho na čelu vseli ve lilnih list. Nacionalno socialističnim voditeljem je za volilno borbo poslal instrukeijc. v katerih r glavnem pravi, da mora biti volilna borba pozitivna in da mora stranka nasprotnika i v>o -ilo napadati. Prvi nastop vlade g. Datadiera Demokracija in mednarodni mir Socialisti zaenkrat z vlado Tardieu Pariz. 3. febr. tg. Vladna izjava, ki jo je pre-31 tal ministrski predsednik Daladier v ])oslanski zbornici, pravosodni minister Pcnancier pa v senatu. napoveduje minimalni program takojšnjih finančnih reform, ki se bo v torek predložil parlamentu in s katerim bo vlada zahtevala zaupnico. Ko bo ta program sprejet, se bodo lotili proračuna, potem pa programa /a preskrbo dela brezposelnim. Dal.ie se vladna izjava odločno izreku za demokracijo in parlamentarizem rekoč: Nemir duhov, več ali manj tcninu in zaple-ie u a potrehe^po globokih izpreinembah, iluzija, du bi bile pustolovske rešitve morda edina rešitev našega rasa. Iu >w tilavni znaki zmešnjave. Mi pa -inatraiuo, dn je lojalno izvrševanje parlamentarnega režima prvi lioRoj zu potrebno obnovo.« Kar se tiče zunanje politike, navaja minister: Skrbeti je treba za republikansko domovino, skrbeti je treba za mednarodni mir S lomi besedami je povedan naš zunanje-poii-tični program. >li zahtevamo varnost, vso naš« varnost, varnost v-eli narodov, ki morajo, ce hočejo t> i t i enakopravni, imeti tudi enake obveznosti. Brez. varnosti ni zaupanja na svetu, ni gospodarske obnove. niti veljavnega razorožitvenega načrtu in se manj splošnega razsodišča, kar je edina metoda, s katero je mogoč miren razvoj v Evropi in na vsem svetu. Ravno lako kakor ra/.orožitvene konference, v Češki škoS$e na braniku za versko vzgojo mladine se bomo udeležiti tudi svetovne gospodarsko konference, ki naj praktično omogoči posebno ureditev obveznosti in sporov, ki so nastali iz vojne. V enakem duhu mednarodnega bralstva bomo iskali pogoje gospodarskega miru, ki po možnosti ne bo škodoval nikomur, na drugi strani pa ludi oblike pravega političnega miru, ki bo Izdatke zu oboroževanje reducirat na najmanjše stanje. Na ta način bomo vedno enake namene Francije združili z željami prijateljskih velesil in naših zavezni' ov a u katero nas šc bolj kot tradicija in naši spoiniui veže upanje, izvirajoče iz, enakih idealov. Mi želimo s prijateljskimi velesilami in z vsemi drugimi državami, ki so dobre volje, doseči vedno za-upljivejše odnošaje, vpoštevajoč pri tem medsebojno spoštovanje. Ponosni smo na lajične iu socijalne ustanove republike iu odklanjamo iluzije. Ker smo popolni demokrati, želimo da pride demokracija do popolne moči. to je pa le tedaj mogoče, če ima vlada ludi avtoriteto. Glavna ost vladno izjave je. kakor sc vidi, naperjena proti pojavom reakcije v Franciji. Socialisti bodo glasovali za vlado v imenu „$aicizma" Pariz, 3. febr. ž. Vlada se je izognila v svoji debati vsem podrobnostim finančnega programa, ki lx> predložen zbornici šele v torek. Kadi tega pričakujejo, da lin vlada nocoj dobila večino kakih Itttl—150 poslancev. Težkoče bodo nastalo šele če/, kakih 10 dni, ko se bo pričela razprava o dvanaj-slini za mesec marec. O socialistih se doznuvu, da se bodo nasproti vladi opredelili šele tedaj, ko bo deklaracija pre-čilana. Vendar pa govore, da je socialistični poslanski kluh na današnji dopoldanski seji sprejel resolucijo, da je trehu čimbolj ohraniti solidarnost vseh levičarskih elementov in je zato gotovo, da bodo socialisti ob priliki deklaracije glasovali za vlado. A/ci obzorju - Tardieu Socialistična pomoč pa novi vladi bržčas ne bo veliko pomagala ker se ne ve, kaj prinese debata o proračunu. Vse bolj se kaže na obzorju poltične-ga lioriconta Francije podoba g. Tardieu-ju, ki bi { združil zmerne elemente rcpubličangko sredino z i j desnice iu otvoril ero uajodloČncjšc nacionaln:- po | litike. Važna iziava Hersioia o stališču Italije do sporazuma s Francijo Rimu ie na poti prijateljstvo Francije do Jugoslavije Pariz. 3. febr. AA. Bivši predsednik francoske vlade llerriot je včeraj govoril o sedanjih frant-o-oko-italijanskih odnošajili. Dokler sem bil predsednik francoske vlade, je dejal llerriot. sem skušal obnoviti staro fran-rosko-italijansko prijateljstvo. Priznati pa moram, da so sc vsi moji poizkusi v tem praven ponesrečili. To so je zgodilo zategadelj, ker vprašanje, francosko-italijanskih odnošajev ni tako enostavno, kakor si ga predstavljajo neki sentimentalci. Po .drugi strani pa tiči vzrok tudi v realističnem pojmovanju zadeve s strani tistih, ki vladajo na oni strani Alp. Spomine na svetovno vojno so v Italiji saino-' voljno izbrisali. Zastopniki Mussoliiuja naglašajo ' sami pred vsakim razgovorom s francoskimi mi-' nistri, da ne želijo govoriti o preteklosti, temveč le o sedanjosti in bodočnosti. Italija, je nadaljeval llerriot, je na čelu po-kreta. ki mu je cilj, da izpremeni obstoječe stanje - v Evropi ne glede na to, ali gre za versajsko, sen-'-Semensko ali nejisko mirovno pogodbo. Italija želi te izpremembe tako, da pri tem ne izgubi Ogrska dobi 15 milijonov pengoiev Budimpešta, 3. febr. ž. Finančni minister Im-' redy je danes izjavil časnikarjem, da jc finančni odbor Zveze narodov stavil madjarski vladi na razpolago 15 milijonov pcngiijcv, ki jih ho vlada uporabila za povziligo narodnega gospodarstva. — • Denar bo predvsem investiran v produkcijske svr-" 'ae. Tako bodo na manjših železniških progah uvedli motorne namesto dosedanjih rednih vlakov. Hertenberška afera Ženeva, 3. febr. ž. »Journal des Nations« poroča. da odgovor, ki sta ga angleški in francoski veleposlanik dobila po svoji demarši v Itimu radi tihotapstva orožja, ni zadovoljil tnale antante. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš namerava -topiti v zvezo z svojimi tovariši iz male antante ■ ter sc z njimi dogovoriti, da sc hirtenherška afera predloži Zvezi narodov že pri sedanjem zasedanju, trdijo, da je dr. Beneš imel tudi sestanek z generalnim tajnikom Zveze narodov radi te afere. V tem trenutku se vrši diplomalični boj med 'angleško delegacijo na eni strani in delegati male antante na drugi strani glede te zadeve. Italijanski predsednik Sveta Zveze, narodov bo najbrž prisi-. jen začasno oddati mesto predsednika, ko se bo •azpravljala hirtenberška afera. Anglija in Perzija sta se sporazumeli Ženeva, 3. febr. AA. Svet 1)N je odobril zarasli i .sporazum med Veliko Britanijo iu Perzijo gledo afere zaradi družbo Persian Oil Co.; niti ped i pridobljenega ozemlja in osvojenih koristi. Nato ,ie llerriot opozoril na nevarnosti, ki bi nastale v slučaju teritorijalnih izpremcnih v Evropi. -Kajti na čigav račun bi se te izpremembe opravile, Če ne iia račun držav, ki meje na Italijo ii: ki jim je spoštovanje mednarodnih pogodb življenjsko vprašanje?«, je \/.klikuil llerriot. Mogoče si- revizija mirovnih pogodb želi izvesti na miren n;.čiu, čeprav o tem dvomim, zakaj fašistični režim vidi v vojni eno izmed tistih redkih sredstev, ki naj narod dvigne in preporodi. V vsakem primeru smo mi Francozi opozorjeni, da ne smemo pustiti v nemar paralcfizma med Ciceroiiovinii teorijami in fašistično filozofijo. Doživel sem torej neuspeh, zaključuje Her-riot, s svojimi poskusi, da dosežem zbližan je z Italijo. Po eni strani zato, ker Rini dolži Francijo, da hoče doseči hegemonijo v Evropi, z druge strani pa zato,'ker nam Rini zaniorja naše iskreno prijateljstvo' z Jugoslavijo. Zato, naglasa llerriot, je treba delati za. to, da se popravi razmerje med Belgradom in Rimom. Orožie v Socialističnem doma? Dunaj, 3. febr. AA. Na brezimno ovadbo je orožništvo davi izvršilo hišno preiskavo v socialističnem ljudskem domu in socialistični tiskarni v Dunajskem Novem mestu. Kakor se zatrjuje, je orožništvo našlo v tiskarni sedem strojnic, in 31.000 nabojev ter več bajonetov, topov in pušk. Toda v socialističnih krogih le vesli zavračajo, policija pa noče ničesar objavili. Drobne vesfi Pariz. 3. febr. AA. Francija je v letu 1032 izvozila v inozemstvo blaga za 13.490 milj. frankov, letu 1931 pa za 23.117 milj. Izvoza v kolonije jo bilo leta 1932 za 0.202 milj., leta 1931 pa za 7318 milj. frankov. Skupni izvoz je torej znašal 1. 1932 19,693 milj. frankov, leta 1931 pa 30.435 milijonov fran kov. Cleveland, 3. febr. AA. Ogenj je uničil neko tukajšnjo kliniko.. Trije bolniki so živi zgoreli, šest jih pa pogrešajo. Boje se, da ludi oni niso postali žrlvo plamenov. Bukarešta, 3. febr. AA. Rador poroča: Železniški delavci so na izjave prometnega ministra izjavili, da so z njimi zadovoljni, in so sklenili, da se danes vrnejo na delo. Berlin. 3. febr. AA. Tedenski izkaz nemške narodne banke kaže neznaten narast zlate podlage. Ker se je pa hkratu povečal tudi obtok bankovcev zaradi velikih potreb ob mesečnem ultimu, je odstotek kritja padel z 29.3 na 27.6% Pariz, 3.* febr. AA. Iz Londona poročajo, da jo | sodišče obsodilo vojvodo Manchesterskega na 42 i ilpi zapora, ker se ni odzval sodnemu pozivu v I tožbi zaradi nekega njegovega zasebnega dolga. Praga, ■>■ febr. Glede pisma, tii *gu je olo-mo ti šle i nadškof dr. Leopold Prečim naslovil v imenu češkoslovaškega episkopata m predsednika rlade Mali/petra, se doznavajo še na-slednje podrobnosti: Šadškof je v glavnem predložil s Ion pismo nt češkoslovaški vladi Iste zahteve, ki jih vsebuje že pastirsko pismo vseh češkoslovaških škofov, ki je bilo sestavljeno '25. januarja in objavljeno v listih tri dni nato. Češkoslovaški škofje protestirajo proti novi šolski reformi, kakor jo je zasnoval minister Derer. Pismo najprej ugotavlja, da imajo Cerkev in v njenem imenu škofje pravico, da se zanimajo za šolska vprašanja, ker je predlagana reforma vznemirila vso katoliško javnost. To vi samo pravica škofov, temveč tudi njihova dolžnost. ČeškosloiAiški škofje dvigajo svareč, glas iz skrbi pred bodočnostjo češkoslovaškega ljudstva. Zakonski osnutki, ki so bili predloženi pod krinko napredka, imajo v resnici namen, da se šola popolnoma laicizira. Če nočete, da ljudstvo propade, vzklikajo škofje, potem zavrzite reformo, ki ne škoduje 'samo šolstvu, temveč vsemu narodu. Škofje poudarjajo, da se oni ne vmešavajo v politiko, pač pa je njihova akcija samo verskega značaja in jo nalaga enciklika Pija XI. o šolski vzgoji. Oni ne zahtevajo samo, du se verstvo v šolstvu poučuje Icot predmet, temveč da se vsa vzgoja vrši r verskem duhu. Dolžnost staršev je, da vzgojijo otroke v verskem duhu. Že prej so škofje opozorili, da bt bilo treba uvesti v šol-sko reformo določbe ludi. glede verske vzgoje, lako n. fr. glede verskih vaj; saj se je pouk v vseli drugih predmetih modernizirat, medtem ko se pouk verstvu potiska v ozadje. Ne samo to, z nameravano reformo bi radi celo zaprli cerkvene šole na Slovaškem in v Kar-palski Rusiji, ki jih vzdržujejo redovniki. Škofje pozivajo vsa prizadeta mestu, naj na vsak način preprečijo lo šolsko reformo, kajti la je »roti vesli milijonov češkoslovaških katoličanov. Katoličani naj v la namen molijo in tudi delajo pokoro, da bi izprosili od Boga res versko šolo. I' I a namen naj se nadalje vršijo procesije, ki naj jih vodijo v prvi vrsti redovniki in ki naj se jilt udeležujejo otroci, da bi llog rešil njihove duše. Poleg molitve pa naj se uporabijajo vsa sredstva, da bi ar otroku izposloval ne samo verski pouk, temveč ludi verska vzgoja. Zahteve velikovškega župana dr. Poltscha H komunikeju koroške dež. vlade Celovec, 3. februarja, koroška deželna v ludu je izdala komunike (ki gu je včeraj objavil naš list. •— Opomba uredil.), da so vesti o zahtevi velikovškega župana o razpustu Političnega in ge.s|Hxlnrskegu društvu za Slovence na Koroškem, Slovenske krščanske socialno zveze. Zveze gospodarskih zadrug ter vseli slovenskih kulturnih in gospodarskih organizacij, o ukinitvi lista Koroški Slovenec ter zaplembi vsega preuloženjju slovenskih društev in organizacij, neresnične in . febr. ž. Vsak trenutek pričakujejo novih napadov japonskih čet nu pokrajino Džehol. V bližini meje se vrši mrzlična koncentraciji! juponskih napadalnih oddelkov. Tri severne kitajske province so sklenile poslati maršalu čangkujšeku na pomoč 50.000 vojakov, s katerimi naj bi maršal hitro obračunal s komunisti v provinci Kvnnksi, potem pa bi to vojsko porabil proti Japoncem na d želi o I stil meji. London, febr. z. Zunanjo ministrstvo jc i/.dalo uradno poročilo, \ katerem kategorično demantira vesti, du bi se ajigleška vlada zavzemala zu to. da se pustijo Japonski svobodne roke v Mandžuriji in do bi v zameno za to bila Angliji dovoljena svobodna akcija v Tibetu. Poročilo nadalje govori, da britanski) vlada no ; te/i /a nobeno akcijo \ Tibetu in da njeno sta- j lišče v kitajskorjapOnskem športi ne moro vpil- I .V Doklada na vozne listke Belgrad. 3. febr. AA. Od 15. febr. t.-1. se bodo plačevali dodatki na vozili: lislke za prvi, drugi, tretji in Četrti potniški razred vseli vlakov, ki vozijo potnike, no glede na to, ali se listki prodajo: na postajnih blagajnah ali pa pri liPutniku-, v.dr-: žavi ali v inozemstvu ali pa, če se listki izdajo v vlaku Dodatek bo znašal pri voznih cenah do 10 Din I Din pri vozilih cenah od 14 do 201) Din 2 Din in pri voznih cenah nad 200 Din 3 Diu. i 'r i voznih listkih, za katere veljajo ugodnosti, kakor ludi pri voznih listkih za četrti potniški razred so lio plačevala polovična doklada. Novela h agrarni reformi Belgrad, 3. febr. 1. V kmetijskem ministrstv u pripravljajo novelo k zakonu n agrarni reformi. Zahteve dramskih avtorjev Belgrad, 3. febr. 1. Včeraj dopoldne je bil tu let n i občni zbor Združenja dramskih avtorjev, na katerem so oslro kritizirali delovanje gledaliških uprav v Belgradu in Zagrebu. Sprejeli so tudi zahteve, da sc čimprej uzakoni zakon o gledališčih, da naj uprave gledališč polagajo največjo pažujo na nacionalni repertoar ter da se preko naših gledališč. vrši zamenjava srbskih, hrvatskih in slovenskih repertoarjev. Gledališke uprave naj istotako omogočijo vprizoritve del mlajših avtorjev. Pri državnih gledališčih naj sc osnujejo književni in umetniški odbori. Iz teh gledališč naj sc odstranijo tudi tuji repertoarji. Občili zbor najodločneje zahteva, da se takoj uzakoni zakon o avtor-ko-pravnih posredništvih, ker pri sedanjem slnnju izvršujejo privalni agehtje trgovino z avtorskim pravom na škodo publike in samih avtorjev. Ravnatelj Remec predsednik smučarske zveze v Kruševcu Krušcvac. 3. febr. 1. Na iniciativo Štefana Ku-jundžiča, pehotnega polkovnika in poveljniku kru-ševskega vojnega okrožja je bil le d"' sestanek meščanstva, uradništva in častnikov tukajšnjo gar-nizije, na katerem je bila ustanovljena smučarska zveza. Za predsednika te zveze je bil soglasno izvoljen ravnatelj tuk. ginuiaziie Buuumii Romee. vati na kako kombinacijo \ /vozi s Tibetom. Na koncu pravi poročilo, da je britanski zunanji minister sir Simon jasno izjavil v Ženevi,