8554 A OSREDNJA Ž.NICA 60100200 PPIHŠukSKI dnevnik Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 83 (9995) TRST, sobota, 8. aprila 1978 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v taskarm »Doberdoba v Govcu pri Gorenji TrebuSl, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «SloveniJa» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO OBJAVI PISMA ELEONORE MORO V MILANSKEM DNEVNIKU Poskus Morove družine, da bi rešila predsedniku KD vsaj golo življenje Napetost v demokrščanskih vrstah - Voditelji partizanskih združenj pozivajo k narodni enotnosti v boju zoper nasilje RIM — Zagonetno zatišje, ki je nastalo v zvezi z ugrabitvijo poslanca Mora, predvsem na področju preiskav in iz Viminala, daje slutiti, da se nekaj važnega vendarle dogaja. Pravih vesti ni, toda pismo Morove žene Eleonore, ki ga je objavil milanski dnevnik «11 Gior-n«» daje slutiti, da so morda v teku pogajanja z rdečimi brigadami vsaj z namenom, da se Moro vrne živ in zdrav k družini, pa čeprav Politično nepomemben in diskreditiran. Prejšnje dni se je govorilo o mož- nosti, da je predsednik KD poslal svoji družini novo pismo in da v •j.iem predlaga način, kako obiti zadržanje državnih oblasti in vseh demokratičnih sil, ki odklanjajo vsakršno pogajanje s teroristi. Zdi se, je tudi možnost vatikanskega posredovanja propadla in da ostaja torej le «tretja pot»: neposredna podajanja med ugrabitelji in družino Moro. Morda se nekateri v KD zavedajo, da bi v takem primeru bila «odkupnina» zelo visoka- Moro m si rešil življenje samo s podpisom hudih priznanj na račun same-8a sebe in svojih strankarskih kolegov S tem bi seveda klavrno kon eal svojo politično kariero, ki je Pa v tem trenutku le manj pomembna. Domov bi se vrnil uničen, to-“a živ, njegova stranka, krščanska demokracija, pa bi se morala od njega distancirati. Pri vsem tem Pa bi «rdeče brigade* lahko računa-*e na psihološki efekt, na spore, Skrajneži zopet divjali po Rimu RIM — Tako imcnnvuni avto-uomni kolektivi so hoteli včeraj uprizoriti po mestnih ulicah demonstracijo iz protesta proti priprtju oz. aretaciji 41 skraj-'dh levičarjev v okviru preiskav o Morovi ugrabitvi. Ker jim kvestura ni izdala ustreznega dovoljenja, sc je okrog 2.000 mladincev zbralo na skupščini v veliki dvorani pravne fakultete, kjer se jih je večina opredelila yu spoštovanje Policijske prepovedi. Le kakili 50 prenapetežev se je usulo na uliee ter se v raznih delih mesta predalo nezaslišanemu vandalskemu početju. V četrti Centocellc so z za-žigalnimi steklenicami laže poškodovali vhodna vrata krajevne sekcije KD, pozneje so zalučali kar deset «molotovk» v notranjost sekcije PSD1, ki .jo le požar opustošil, a /uhlji so 'ahno oplazili dve osebi; pač Pa je plamen iz steklenice, ki se je razpočila na cesti, resneje opekel 45-letnega Carmela Indelicata in njegoveg: 8-let-nega sinčka Giuiiana, zaradi česar se bosta zdravila v bolnišnici približno deset dni. Na ulici za ministrstvom za Javno šolstvo so sežgali parki-euno vozilo ter nekaj steklenk zalučali tudi proti ckoom resorja in povzročili lažjo škodo. Podobno so se nato znesli nad mestnim avtobusom, a so Se Potniki k sreči rešili. Policisti in karabinjerji so *ajeli sedem razboritežev, od k a. to tol" pet priprtih pod obtožbo hujskaške manifestaci-*• dva - Claudio Nobili (20 *et) in Ivano Moroni (22) — pa aretirana poleg pod omenjeno 'ndi p«(] obtožbo sodelovanja Pri lučanju zažigalnih steklenic in nameravane povzročitve telesnih poškodb (opečenima očetu in sinu). Do hujših incidentov id prišlo, ker je «stra-l ae» predele mesta zastraži-, okoli tisoč agentov in orož-mkov. (dg) ponatisnilo pismo in mu dodalo svoj komentar, v katerem je — med drugim rečeno: «Morovo tragedijo moramo upoštevati tudi v izključno človeški luči,* in dalje, «če načelno vztrajamo na stališču trdnosti republiških oblasti, obenem poudarjamo, da ne gre zanemariti nobene poti, ki naj vrne posl. Mora družini.* Temu gre dodati, da je Vatikan še vedno pripravljen posredovati, če gre zgolj za «človeško plat* vprašanja. Osservatore romano s tem v zvezi piše: «Morda nam bo uspelo o-bmiti stran v tej zadevi. Poziv gospe Eleonore vrača tragedijo iz U-lice Fani v človeške okvire, ki so zanjo edino zgovorni.* Napetost, ki spremlja to zagonetno obdobje morebitnih stikov ali tudi samo mrzličnega iskanja stikov, ki jih ni, ni bilo, ali pa so se pretrgali, globoko odmeva med demokristjani, ki se čedalje bolj zapirajo vase in temu ustrezno reagirajo v svojih odnosih do drugih strank. Značilno je, da je KD prve dni po Morovi ugrabitvi sprejemala izraze solidarnosti in čutila, da tako ni o-samljena. Sedaj pa se v tej solidarnosti prav na demokrščanski strani nekaj krha. Morda bojazen za morebitna Morova «razodetja» sili k psihološkim reakcijam, ki spominjajo na znani Moro.' stavek iz razprave ob aferi Lockheed, ki bo prav te dni pristala v dvorani u-stavnega sodišča: «KD ne bo do volila, da bi ji kdo sodil.* Tako se množijo očitki drugim strankam, da so krive, če je KD postala tarča teroriHtoV. Piccoll, na primer, se pritožuje, ker je moral «brati na stotine in stotine krivičnih tiskanih strani* in dodaja: «Kdor si je kdaj želel, da bi narod sodil demokristjanom, je v resnici pripravljal zrušenje demokratičnega režima.* Enačba je, očitno, neverjetno ostra in krivična. Celo levičar Bodrato vztraja, da «nekatere težnje po kulturni revoluciji, družbenih spremembah, političnem za suku predstavljajo le izbire proti demokratičnemu sistemu.* Skratka: Kdor je proti KD. koplje mebtom ko se senat ukvar-* *Ralejevim zakonom* in reformi i p,‘e'skovalne komisije, kar je jno potrebno, če se hočejo stran-vtodne večine izogniti junijskim dn e'ieuC*urnorn' na katerih bi prišlo m.iftobokega političnega razhajanja, boiiJtok in spopada. «Edini in naj-a v (>dgovor rdečim brigadam bo, buli ^ Rab ji vladali in vladali Pravijo v Montecitoriju. jm'to*8 napetost se s tem ni nehala. na to?tn°, v demokrščanskih vrstah ne pita 130 °b.iav' pisma Morove že-tleonore v milanskem dnevniku. Glasilo KD «Jl Popolo* je včeraj TERORISTI STOPNJUJEJO SVOJO OFENZIVO Pripadniki rdečih brigad so ranili predsednika genovskih industrijcev Krogle so zadele inž. Schiavettija v noge in mu nalomile stegnenico GENOVA — Teroristična ofenziva rdečih brigad ee skokovito stopnjuje: po ugrabitvi Aldo Mora in po atentatu na bivšega turinskega župana Giovannija Picca so rdeče brigade včeraj v Genovi napadle in huje ranile predsednika pokrajinskega združenja industrijcev Feti-ceja Schiavettija. Krogle so zadele nesrečneža v obe nogi in mu prelomile levo stegnenico. Dinamika podlega atentata, ki je le zadnji člen v dolgi verigi krvi in nasilja, je podobna vsem dosedanjim tovrstnim izpadom, odgovornost za katere si lastijo zloglasne rdeče brigade ali sorodne ultraleve teroristične organizacije, - Terorista (po pričevanju očividcev je šlo za fanta srednje postave, stara okrog 25 let) sta počakala na žrtev v zasedi. Komaj je inženir Schiavetti malo po 8. uri stopil na ulico in se napotil proti lastnemu avtomobilu, sta ga zahrbtno napadla in ga ranila z nekaj dobro pomerjenimi streli iz samokresa, šlo naj bi za avto-, matični pištoli kalibra 7,65 z dušilcem. Medtem ko so mimoidoči priskočili ranjencu na pomoč, sta napadalca pobegnila peš proti središču mesta. Žrtvi sta odnesla torbo, v kateri pa ni bilo važnih dokumentov. Nekaj minut po atentatu na predsednika genovske industrijske zveze je preiskovalni stroj stekel s polno paro. Agenti so postavili cestne bloke na vseh glavnih prometnih žilah okoli mesta in so pregledali tu- (Nadaljevanje na zadnji strani) Ranjeni inž. Schiavetti ob prihodu v bolnišnic* (Telefoto ANSA) Dejal je, da je linija sindikalne federacije vedno slonela na priznavanju demokratičnega režima in da je torej vsak poskus opravičevanja prevratniškega nasilja nezdružljiv s prisotnostjo v siiidikatu. «Kdor v sindikatu zagovarja teze prevratniških skrajnežev bi ga rncral sam zapustiti, sicer bi ga morali sami izključiti. Komu je bilo to namenjeno? Ni tajnost, da je prav v vrstah nekdaj katoliškega sindikata CISL, predvsem v Turinu, Milanu in velikih mestih, največ sindikalistov, ki pripadajo skupinam skrajne levice in zagovornikov gesla ene z brigadami, niti z državo*. Tem so torej bile namenjene Lamove ostre besede. Razumljivo je, torej, da je prav CISL prva reagirala. Že pred dobrim mesecam je CISL dokazala, da ni «orebavi'a* delavske skupščine v rimski palači EUR, kjer je bila z večino sprejeta nova sindikalna li-niia sprejemanja večje odgovornosti in oouščanju pojavov cehovstva tudi v odnosu med zaposlenimi in nezaposlenimi. Tokrat je CISL reagirala tako ostro, da je mogoče celo sumiti, da je komaj čakala na povod za nov spor. Macario je nemudoma sklical tajništvu ter pisal Lami in Benvenutu. V pismu pravi, da so Lamove teze »nesprejemljive*, obenem pa napoveduje, da se CISL ne namerava udeležiti srečanj enot nega sindikalnega tajništva prihodnje dni. Razčiščenje naj bi bilo predmet seje »parlamenta* sindikat ne federacije (se pravi enotnega vodstva) prihodnji torek. V krogih CGIL so najprej pouda rili, da je reakcija CISL čudna, saj so v sindikalnem gibanju vedno spoštovali osebno svobodo vsakogar in je vsakdo imel pravico povedati svoje mnenje. UIL pa je poskusila posredovati, vendar brez uspeha. Predlagala ie namreč, naj bi se tajništvo sindikalne federacije sesta la v ponedeljek ali torek in naj bi tam razčistili odnose. Za kaj gre, torej? CISL skuša morda izzvati »vojno* med sindikati in tako porušiti, orav v teh dramatičnih dneh, sindikalno enotnost, ki je bila med drugim zaradi svoje mobilizscijske moči, porok demokratične trdnosti? Gre tu za poskus i-zolacije CGIL, ki predstavlja večino italijanskih delavcev in je napredno usmerjena? Gre tu za poskus. da bi z večjo samostojnostjo posameznih sindikatov ustvarili «pri-viligirane* odnose med sindikati in vlado? Na vse to, zaenkrat, ni jasnega odgovora CGIL je odgovorila na nezaslišani napad trezno Iti umirjeno. Predlagala je, naj se tajništvo federaciie (v katerem so La ma, Benvennto in Macario) sesta ne prihodnji teden naj tam uredijo medsebojne odnose. Zdi se pa, da bo ostro polemično zadržanje CISL sprožilo pravo verižno reakcijo in spravilo v nevarnost proces proti enotnosti v sindikatu. Govori se že. da bodo morali odložiti celo nekatere skmone seminarje, kot ie seminar o šolstvu in pravici do šolania, ki bi se moral pričeti prihodnje dni. (st.s.) LISTINA 0 PRAVICAH Slovenci v videmski pokrajini doživljajo zaradi potresa leta 1976 najbolj dramatičen trenutek v svoji zgodovini. Posledicam dolgotrajne represivne politike, ki je potiskala slovensko narodnostno skupnost na rob dogajanj ter načela njene materialne in duhovne osnove, se zdaj pridružujejo posledice naravne katastrofe, ki ni pretresla samo družine in vasi, temveč tudi vse še ohranjene gospodarske in družbene strukture ter povzročila posledice, kakršnih ne zasledimo nikjer drugje. «dvojne katastrofe se Slovenci v videmski pokrajini v trenutku, ko je hudo ogrožen njihov goli obstoj, obračajo s to listino na politične, družbene, kulturne in sindikalne dejavnike ter na vso javnost in v prepričanju, da pomeni ta skupnost neprecenljivo vrednoto za Italijo in da da/e Furlaniji evropsko obeležje, pozivajo k solidarnosti z napori za njeno rešitev. Kakor je nujno obnoviti po potresu prizadete kraje, tako je na ozemlju, kjer živijo Slovenci, v prvi vrsti potrebno oživiti družbene in gospodarske strukture, kar bo tudi povračilo za škodo, ki so jo te strukture utrpele zaradi političnih krivic. Da bo ta težavna akcija uspela, je treba pospešiti vračanje slovenske narodnostne skupnosti k svojemu narodnostnemu izvoru tudi s tem, da jo država kot tako prizna Na ta način bo ponovno našla zavest same sebe in ob solidarnosti drugih Slovencev postala subjekt svojega preroda. Ob trideseti obletnici ustave se Slovenci sklicujejo na njena še neuveljavljena določila, in zahtevajo uresničitev demokratičnih svoboščin, ki zagotavljajo posameznikom in skupnostim pravico do lastnega humanega razvoja, do svobode v pluralizmu spodbud v političnih, verskih in sindikalnih združevanjih, do izražanja misli v izvirni obliki, ki je vezana na materin jezik, do gospodarske svobode, ki naj jo zagotovi delo kot osnovna pravica. Slovenci videmske pokrajine živijo ie več ko tisoč let ob današnji vzhodni italijanski meji, na ozemlju, ki zajema več občin od Kanalske doline do reke Idrije. Porazdeljeni v štiri narečne skupine, so skozi stoletja ohranili svojo narodnostno in jezikovno identiteto, kar dokazujeta tako zgodovina, kot še danes živa kulturna dediščina, ki je med drugim tudi nasledek široke upravne in politične avtonomije, ki jo je to ozemlje v preteklosti uživalo kot mejni pas oglejskega patriarhata in beneške republike. V ta ovir, ki sega do današnjih dni, spada nekaj beneških likovnih in literarnih spomenikov, ki zavzemajo častno mesto v zgodovini slovenske ustvarjalnosti. Avtonomijo je po napoleonskih vojskah Avstrija u-kinila in beneškim Slovencem ni bila več povrnjena, tudi (Nadaljevanje na zadnji' strani) VIDEM — Predstavniki beneških kulturnih društev so včeraj opoldne v videmskem hotelu Ambassador na tiskovni konferenci predstavili javnosti svojo »Listino o pravicah Slovencev v videmski pokrajini*. Dokument (ki ga objavljamo v celoti na drugem mestu). — kot pove že sam naslov — obsega temeljne zahteve slovenske narodnostne skupnosti, ki živi v videmski pokrajini. S tem dokumentom. ki je rezzultat obsežnih in poglobljenih posvetovanj med člani vseh organizacij in ki ;• bil vsaj v grobih obrisih oblikovan na enotnem srečanju v Lipi 15. septembra lani. se »Slovenci videmske pokrajine obračajo na politične, družbene, kulturne in sindikalne dejavnike ter na vso javnost* v trenutku ko posledice dolgoletne raznarodovalne politike in naravne katastrofe ogrožajo njihov obstoj «Prepričani, da pomeni, ta skupnost neprecenljivo vrednoto za Italijo in da daje Furlaniji evropsko obeležje* pozivajo vse napredne in demokratične sile k solidarnosti in k skupnemu naporu za rešitev njenih življenjskih problemov. Časi in razmere v videmski pokrajini so se nedvomno spremenili in odnos do slovenskega življa ja bolj odprt (to seveda ne pomeni, da so odnehale sile, ki nasprotujejo normalizaciji odnosov med narodnostnimi skupnostmi, ki živijo v Furlaniji, in uveljavitvi ustavnih določil), kar dokazuje tud; prisotnost številnih italijanskih časnikarjev, ki so z zanimanjem sledili izvajanju in pojasnilom Viljema Čema, Pavla Petriciga, Marina Quali/,ze, Maria Garjupa, arh. Valentina Simonittija, dr. Ferruccia Clavore in Elia Berre, ki so govorili v imenu vseh kulturnih društev. Govorniki so v kratki uvodni be-'Vetll orisali sedanji težavni položaj v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini in poudarili, da je listina o pravicah izraz enotnega horenja slovenske narodnostne skupnosti, ki živi v videmski pokrajini. »Slovenci se sicer ločimo tako po svetovnonazorskem kot političnem prepričanju — je poudaril don Qualizza — vendar pri obravnavanju naše problematike in v boju za naše pravice ni bilo težko najti skupne točke, ker gre za uveljavljanje človekovih pravic, skratka ker gre za človeka.* In s to enotnostjo — je pribil Ferruccio Clavora — skušajo društva vplivati na razpravo v političnih strankah, kajti sedaj ne moremo več govoriti o strankah, ki so za globalno zaščito Slovencev in strankah, ki ji nasprotujejo. Razlika je le v razmerju sil znotraj vsake stranke, v poglobljenosti razprav, v zgodovinskih usedlinah, ki razpravo in odnose znotraj strank pogojujejo. Vsekakor pa — je k temu pripomnil Viljem čerr.o — moramo priznati. da je bila levica vselej na naši strani. Dokument je — kot je poudaril Pavel Petricig — v nekem smislu skorajda uvod v pokrajinsko konferenco o narodnostnih skupnostih in bo moral postati eno od njenih delovnih orodij. V tej trditvi je tudi pojasnilo, zakaj je bila listina predstavljena javnosti v tem času. Gre za dobo, ki je za Slovence videmske pokrajine kot za celotno našo narodnostno skupnost prelomnega pomena in ko so se stranke vendarle soočile z novo stvarnostjo zlasti t videmski pokrajini. Kar zadeva p« konferenco o narodnostnih skupnostih, ki je bila začasno odložena, s« (Nadaljevanje na zadnji strani) iiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitittiitiMHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiMtfiiiiimtaiiiiiiiiHiiifititiutiiimimiiniimaMiiiiitmiMl PO OBISKIH JUGOSLOVANSKEGA PREDSEDNIKA V ZDA IN VB Predsedstvo SFRJ pozitivno ocenilo rezultate zadnjih Titovih potovanj Djuranovič kandidat za predsednika ZIS v prihodnji mandatni dobi (Od našega dopisnika) BEOGRAD — Včeraj je zasedalo predsedstvo SFRJ. Sejo, ki je bila v Karadjordjevu. jc vodil predsed nik Tito. udeležili pa so se je tudi najvišji funkcionarji federacije. Tito je na seji poročal o svojih nedavnih obiskih v ZDA in Veliki Britaniji, predsedstvo pa je. kot pravi sporočilo, podprlo ocene, ki jih je Tito dal po zaključku teh obiskov. Predsedstvo je, kakor je rečeno v sporočilu, posebej obravnavalo možnosti za še aktivnejši prispevek Jugoslavije k premoščunju sedanjih težav v svetu za katere so značilni zastoj v popuščanju napetosti, poslabšanje krize na Bliž- jočega položaja na rogu in jugu Afrike, nadaljevanje oboroževalne tekme, čedalje večji prepad med razvitimi in deželami v razvoju in nereševanje drugih velikih vprašanj, pomembnih za mednarodno skupnost. Na seji predsedstva SFRJ so posebej naglasili, pravi sporočilo, da so poslanica predsednika republike in pogovori, ki jih je imel Miloš Minic v Moskvi, potrdili, da se odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo razvijajo zelo uspešno in da obstajajo ugodne možnosti za nadaljnjo razširitev obojestransko koristnega sodelovanja na podlagi skupno sprejetih načel. Predsedstvo je ugotovilo, da so Titova obiska v ZDA in Veliki Britaniji in njegove številne osebne poslanice šefom prijateljskih držav na- letele na najširše mednarodno priznanje in prispevale h krepitvi ugleda socialistične in neuvrščene Jugoslavije in k nadaljnji uveljavitvi načel aktivne miroljubne koeksistence, k boju za mir in demokratizacijo mednarodnih odnosov in k splošnemu napredku v svetu. Ob koncu sporočila je rečeno, da je predsedstvo SFRJ na svoji včerajšnji seji pod vodstvom predsednika Tita, sprejelo predlog, da j* kandidat za predsednika zveznega izvršnega sveta v naslednjem mandatnem obdobju dosedanji predsednik Veselin Djuranovič. Le ta j« funkcijo prevzel pred letom dni, potem ko je dotedanji predsednik Džemal Bijedič tragično izgubil življenje v letalski nesreči blizu Sarajeva. vlado baraba* Z VČERAJŠNJIM SPREJEMOM V KULTURNEM DOMU Zaključen tradicionalni seminar za slovenske šolnike na Tržaškem Letošnja predavanja posvečena predvsem vrtnaricam - Večja udeležba slušateljev kot v prejšnjih letih * Predavanja so se odvijala v treh različnih krajih Po petih dneh plodnega dela se je včeraj zaključil tradicionalni študijski seminar za slovenske šolnike s Tržaškega, ki ga prireja Zavod za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije. Uradna svečanost je bila sinoči v Kulturnem domu s koktajlom, ki ga j? priredil generalni konzul SRS Jugoslavije v Trstu Ivan Renko in ki so se ga udeležili poleg ravnateljev in šolnikov tudi predsed nik SKGZ Boris Race. predsednik medobčinske SZDL iz Kopra Črtomir Kolenc, pokrajinski odbornik za šolstvo Spadaro, predstavniki šolskega skrbništva in mnoge druge vidne »sebnosti kulturnega in političnega življenja. Značilnost letošnjega seminarja je bila ta, da so prvič po trinajstletni praksi posvetili pozornost pred vsem vrtnaricam. V ta namen so bila izpeljana tudi predavanja, ki so obravnavala način, kako posredovati otrokom prve elemente nekoliko bolj zahtevne vzgoje, to je predšolske vzgoje. Seminar je tudi zapustil vtis. da je bila udeležba šolnikov na letošnjem seminarju večja, kot je bila tudi prejšnja leta, kar nemara potrjuje veljavnost in zanimivost tem, ki so jih predavatelji posredovali. Tudi živo sodelova nje v -azpravah pri posameznih predavanjih je bilo bolj zavzeto in živahno. Druga novost letošnjega seminarja je dejstvo, da so bila predava nja dislocirana v tri drugačna oko-lia, in sicer v Kulturnem domu, v Gregorč-'čevi dvorani in na posameznih didaktičnih ravnateljstvih. 0-meniti pa je treba tudi to, da je bilo letos na seminarju manj preda vateliev kot običajno, zato pa so bile njihove lekcije daljše in izčrp-nejše. Pa še nekaj. Vsa nredavanja so se odviiala v dopoldanskih lirah, za takšen urnik pa so se šol niki dogovorili s predavatelji na podlagi izkušenj iz preišnjih let. ki so pokazale, da je obisk v popoldanskih urah na predavanjih znatno šibkejši. Včerajšnja zadnja predavanja so načrtih v vladnem ekonomskem programu. Danes in jutri pokrajinski kongres ZKMI Komemoracija Paola Retija Danes, 8. aprila, ob 15.30 se bo pričel v dvorani v Ul. Madonnina 19, 8. pokrajinski kongres ZKMI. Uvodni govor o boju mladine proti nasilju in za boljše pogoje življenja bo imel pokrajinski tajnik ZKMI Nico Costa. Kongres se bo nadaljeval jutri zjutraj s posegi Roberta Capellinija, člana državnega tajništva ZKMI in posl. Luciana Barce, člana državnega vodstva KPI. Na pobudo pokrajinske KD, sta bili v sredo dve komemoracijski slovesnosti, ki sta imeli namen počastiti spomin Paola Retija, katoliškega predstavnika osvobodilnega gibanja v Trstu in tajnika ilegalne CLN med vojno. Svečanosti ob tridesetletnici smrti Retija so se udeležili žena in hči pokojnega, podpredsednik deželnega odbora Stopper, tržaški župan Spac-cini, tajnik deželne KD Coloni, pokrajinski tajnik stranke Rinaldi in drugi, ki so položili vence ob spomeniku, ki spominja na žrtev Retija. NEOBIČAJEN POTEK SINOČNJE SEJE POKRAJINSKEGA SVETA 0 proračunu naj bi glasovali 14. aprila čeprav se razprava še sploh ni začela Predsednik Ghersi obžaloval pasivnost KD in manjših skupin v razpravi o ladjedelstvu ■ Negotovost o usodi proručuna Potek sinočnje seje tržaškega pokrajinskega sveta je zadobil že od vsega začetka in ohranil do konca prav nenavadne značilnosti. Začetni del seje je bil že nekaj dni namenjen razpravi o kritičnem stanju ladjedelske industrije, na podlagi običajnih vprašanj političnih skupin odboru. 2e tu je bilo prvo presenečenje: oglasili so se samo komunisti, socialisti in mi-sovec, vse druge skupine, vključno številna demokrščanska, so razpravo le poslušale, kot da se jih zadeva ne tiče. Predsednik Ghersi, ki .je odgovoril z daljšim poročilom o pobudah pokrajinske u-prave za rešitev tega za naše kraje, kjer je v tovrstni industriji zaposlenih več kot 10 tisoč delavcev, temeljnega gospodarskega ......................... POSL. ANTONIO GIOLITTI ZAKLJUČIL OBISK V F.JK Perspektive pozitivnih odnosov med EGS, deželo in Jugoslavijo Včeraj se je posl. Giolitli mudil v Vidmu in si tudi ogledal potresno območje . Pozitivno ocenil razvoj v odnosih med EGS in Jugoslavijo Včeraj se je član komisije evropskih skupnosti posl. A. Giolitti mudil v Vidmu. Na sedežu pokrajinske uprave se je udeležil delovnega sestanka, na katerem so bili-prisotni predsednik deželnega odbora Comelli, deželni odborniki Bertoli, Del Gobbo, Bianchini in Rigutto, predsednik deželne komisije za potresne probleme Magrini, izredni tajnik za obnovo potresnega območja Cbiavola ter predsednik pokrajinske uprave Turello. Osrednja točka sestanka je bila razprava o problemih potresnega ob- obsegala tri teme. Za učitelje sta močja. Najprej je spregovoril pred predavala prof. Angela Žerovnik o | sednik deželnega odbora Comelli, ki «Delu z otroki, ki imajo težave pri učenju* in prof. France Žagar o ♦Pouku materinščine v osnovni šoli* za vrtnarice pa je predavala je gostu orisal delo deželne uprave pri reševanju številnih problemov, od prvega potresnega sunka pa do današnjih dni. Poslanec Gio- 1 zn: • j_i_ _______» „—~:i prof. Boža Jelen na temo «Likovna: litti je to delo pozitivno ocenil in vz ob 9.30, v Ul. Madonnina 19, bo na sporedu odprto srečanje s posl. Lucianom Barco, odgovornim komisije za reforme in programiranje KPI o sektorialnih S SINOČNJE SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE Davčni svet ■ pomembno orožje proti davčnim utajevalcem Občinski svet je z večin« glasov odobril o. enutek pravilnika občinskega davčnega sveta Tržaški občinski svet je nekako po-■pešil svojo dejavnost, da bi mogel rešiti vsaj pomembnejša od številnih vprašanj, za katera se je bil odbor obvezal, da jih bo prenesel v razpravo občinske skupščine pred zapadlo atjo njene mandatne dobe. ki je. kot znano, pred vrati. Sinoči je z večino glasov sprejel akt, ki predstavlja pomembno etapo ne le na poti uresničevanja davčne reforme in uveljavljanja občine na tem (todročju, temveč tudi na poti uveljavljanja načela širšega sodelovanja javnosti pri u-pravljanju družbenega življenja, oziroma pri izvajanju pomembne kontrolne funkcije. Na sinočnji občinski seji je bil namreč sprejet pravilnik tako ime. novanega davčnega sveta, to je posvetovalnega organa, ki naj bi sodeloval z občinsko upravo pri ugotavljanju obdavčljivih virov dohodkov ter pri ugotavljanju davčnih utaj, ki so, kot vemo in k it so med sinočnjo sejo ugotavljali razni svetovalci, prava nadloga. Svoje delo bo davčni svet lahko razčlenil na razne podkomisije, ki bodo porazdeljene ozemeljsko ali drugače, vsekakor pa tako. da bo delo sveta učinkovitejše. Pri tem velja posebej omeniti, da bo dvanajst od tridesetih svetovalcev imenovalo prav toliko rajonskih konzult. Glavno poročilo o osnutku pravilnika je imel odbornik Lonzar, ki je podčrtal pomen tega ukrepa ter po drobno orisal pristojnost novega orga na ki bo seveda sestavljen po upravnih volitvah. Za večino je predlog odbora obrazložil in utemeljil tudi Verza. Občinski svet je v glavnem pozitiv no ocenil ta ukrep. Komunista Renčelj in Monfalcon sta poudarila, da bo treba s skupnimi močmi zagotoviti dejansko funkcionalnost novega organa in da se komunisti pri tem posebej obvezujejo. Ta organ pa bo lahko uspešen, kalikor si bo znal zagotoviti najširše sodelovanje baze. Gre torej za pomembno sredstvo boja proti davčnim utajevalcem, ki jih tudi v našem mestu mrgoli. Pozitivno je ocenil ukrep tudi socialist Pesante, ki se je ravno tako zadržal predvsem pri perečem vprašanju davčnega utajevanja. Obžaloval je le dejstvo, da je bilo treba čakati preveč časa, da je občinski odbor končno predložil osnutek pravilnika davčnega sveta občinski skupščini v razpravo. Pravilnik je bil sprejet večino glasov, proti so glasovali le svetovalci PLI in MSI. Občinski svet se bo ponovno sestal v torek, 11. aprila. Razpravljal bo o novem pravilniku za potujoče krošnjarje. Nov zakonski osnutek za gradnjo vlečnic Včeraj se je ponovno sestal de želni koordinacijski odbor za prevo ze, kateremu je predsedoval odbor nik Cocianni. Na sestanku je prou čil nov zakonski osnutek, ki ure juje gradnjo vlečnic v naši deželi Prisotna sta bila tudi inž. Tius in prof. Di Santolo, ki sta izdelala za nimivo študijo o tehničnih in admi nistrativnih spektih tega vpraša nja, s posebnim poudarkom na var nostnih in programskih določilih. Na podlagi te študije je deželni koordi nacijski odbor izdelal ustrezni za kon.ski osnutek, ki bo smotrneje u rejeval i .čin dodeljevanja koncesij vlečnih naprav, za katere so sedaj pristojne občine, v okviru širše programske vizije pa bj morale te sto: ritve preiti v pristojnost dežele. lanije - Julijske krajine. Nato si je posl. Giolitti iz helikopterja ogledal potresno območje, nakar je obiskal sedež združenja in-dustrijcev in nato s spremstvom odpotoval v Bruselj. Pred odhodom je Giolitti za koprsko televizijo dal zanimivo izjavo v kateri je dejal, da je našo deželo obiskal kot komisar EGS, predvsem iz solidarnosti, ki pa ne izhaja le iz tragičnih dogodkov, ki so jo prizadeli, ampak iz objektivnih razlogov, ker ji geografski položaj daje poseben evropski pomen. Prav zaradi tega je EGS z zadovoljstvom sprejela podpis osimskih sporazumov in pozitivno ocenila perspektive ugodnega razvoja v odnosih med EGS in Jugoslavijo. Ti pozitivni odnosi pa bodo privedli do gospodarskega razvoja, ker bo dežela vezana na mednarodni kontekst in bo tako povečala izmenjave in razširila ofhjjjjje z in s sosednimi državami. Res je, da niso nekatere sosedne dt-žave članice EGS, obeta pa. ‘ še, da se bb EGS razširila s Wmf novimi državami in prav tukaj imajo velik pomen pozitivni odnosi, ki se ustvarjajo med EGS in Jugoslavijo. Mesto trst pa ima zaradi svojega geografskega položaja velik pomen za razvoj prometa v evropskem merilu. Na sestanku v Trstu smo s posebno pozornostjo obdelali orobleme velikih struktur predvsem pa probleme velikih prometnih zvez. saj je mesto Trst vezni člen med Sredozemljem, vzhod no in srednjo Evropo — je dejal Giolitti. Ob koncu lahko poudarim, da se obeta pozitiven razvoj v odnosih med Trstom oziroma deželno ter Evropsko gospodarsko skupnostjo. • Danes 8 aprila, ob 16.30, v pristaniškem domu na Trgu Abruzzi 3, bo na sporedu conski kongres sekcij KPI «E. Curiel* — mestno središče in iz pristanišča. Delo kongresa bo zaključil Giorgio Pasi. član tajništva tržaške federacije KPI. Prostori bivše umobolnice odslej namenjeni v uporabo širši javnosti Velik del struktur, ki sestavljajo bivšo tržaško umobolnico bo odslej služilo drugim namenom, in sicer s tem, da bodo na razpolago širši javnosti. To bo vsekakor velika pridobitev za celotno tržaško družbo, predvsem če pomislimo, da je bivšo umobolnico sestavljalo 39 zgradb na 200 tisoč kvadratnih metrih. Od teh 39 struktur je bilo 27 namenjenih prebivanju pacientov, 12 pa drugim potrebam umobolnice. Kljub povedanemu pa se danes še ne ve, kdo bo te strukture upravljal. Kaže, da bodo šli objekti bivše umobolnice pod oskrbo, oziroma jih bodo odkupili tržaška občina, univerza, šolsko skrbništvo, ali pa bodo namenjeni stanovanjskim potrebam. urah s temnimi oblaki. S Furlanije so prihajale vesti, da je padlo živo srebro v gorskih predelih pod ničlo in da v višinah nad tisoč metri celo sneži. Pa tudi v Trstu je termometer opoldan kazal enajst stopinj, proti večeru pa se je temperatura še znatno znižala in začelo je deževati, iz oblakov so se usuli drobci sodre, zvečer pa je na Krasu celo snežilo. Burja je ves dan pihala s popreč no 46 km na uro, posamezni sunki pa so celo presegli hitrost 75 km na uro. To je pešcem, predvsem v mestu, povzročalo veliko preglavic in nevšečnosti, na Nabrežju je močan sunek btirje celo podrl 36-letnega vespista Gianfranca Paceja iz Ul. S. Martiri 13, ki so ga zaradi številnih udarcev sprejeli na nevrokirurškem oddelku bolnišnice s prognozo 10 dni. In ko smo se pred par dnevi veselili sončne in tople pomladi, pa se danes jezimo na ta letni čas, ki se ni izneveril svoji muhasti tradiciji... ‘ .**+ • Danes, 8. aprila, ob 16. uri bo na sedežu krožka ARCI v Ul. Biasoletto 4, conski kongres sekcij KPI iz Ro-cola in od Sv. Alojzija. Delo kongresa bo zaključil Faust« Monfalcon, načelnik svetovalske skupščine KPI v občinskem svetu. PROTI NAPOVEDANEMU ODPUSTU 26 DELAVCEV vprašanja le načelnikoma KPI Ni coliniju in PSI Carboneju, je izrazil zato upravičeno začudenje in obžalovanje nad molkom ostalih strank. Drugo presenečenje je prišlo po dodatnih poročilih odbornikov Pa nizona (o sektorju umskega zdravstva). Pessata (o skrbstvu) in Volka (o javnih delih, kmetijstvu in turizmu), ki so dopolnili obrazložitev proračunskega dokumenta. Ko je predsednik Ghersi odprl razpravo, se ni prijavil noben svetovalec, načelnik svetovalske skupine KD Locchi je pa predložil posebno resolucijo o postopku, s ka tero je zahteval, nai pokrajinski svet glasuje o proračunu pred 15. aprilom. Ob tem je bil predvsem začuden sam pokrajinski odhor, ki je zato zahteval prekinitev seje, da stvar premisli. Predvčerajšnjim so se bili namreč načelniki svetovalskih skupin, ki so po pravilniku pristojni za urejanje del pokrajinskega sveta, načelno že dogovorili o dveh nadaljnjih sejah, posveče nih proračunski razpravi, ne da bi postavili nobenega roka za njen zaključek. Tudi samo dejstvo, da se sinoči ni nihče prijavil k razpravi, ni dajalo slutiti, da bi se komu mudilo. Po nadaljevanju seje še tretje presenečenje. Ob resolucijah o postopku predvideva pravilnik, da spregovorita le dva svetovalca, eden za in eden proti predlogu. Socialist Carbone je zahteval urvi besedo in je podprl resolucijo v imenu PSI in KPI, tako da demo-kristjanska skupina sploh ni vprašala za besedo, saj bi morala drugače pobijati sama svoj predlog Glasovanje o proračunu pokrajine, katerega izid je še vedno negotov, naj bi torej bilo 14. t.m., razen seveda, če se tajništva strank medtem ne dogovorijo o kaki rešitvi na sestankih, ki se še napovedujejo. Seja se je nato nadaljevala z vrsto skoraj soglasnih glasovanj o običajnih upravnih skleoih. ki so zadevali razna javna dela. pokrajinsko osebje in vprašanja skrb stva ter psihiatrične službe. Na pokrajini vlada torej še vedno negotovost o obstoju izvoljene uprave. Upatj je, da se bodo vode razbistrile pred prihodnjo sejo, ki je napovedana za 13. t.m. be republiških institucij. Zato se bo treba lotiti konkretno in radikalno reševati vsa vprašanja, ki so se postavila s težko gospodarsko krizo. Boj za ohranitev demokracije ima namreč dva aspekta, ki sta med seboj tesno povezana, in sicer obramba vseh pravic, ki so jih delavci v zadnjih letih pridobili ter nadaljevati s politiko reform, ki bi v državi odpravila vse krivice, neenakost in brezposelnost. V deželnem merilu se CISL še nadalje zavzema za odprto konfrontacijo z vsemi družbenimi silami, vendar pod pogojem, da se vsa vprašanja obravnavajo v globino, kajti le tako bo lahko prišlo d0 pozitivnih rešitev. Skupina «Gruteater» v ponedeljek pri Domju Univerzitetni gledališki center iz Trsta prireja v sodelovanju s FLM in tovarniškimi sveti kovinarjev v ponedeljek, 10. t.m., ob 17. uri na sedežu FLM pri Domju predstavo elzjema in pravilom, ki jo je pri pravil rGruteater» iz Ternija. Gru teater sestavljajo izključno delavci iz tega italijanskega mesta, ki bo do .Brechtovo delo predstavili na svojevrsten način. To ne bo gledališka predstava v pravem pomenu besede, ampak filmski izseki, ki bo do prikazali, kako delavci lahko sooblikujejo in pojmujejo gledališče Tako pojmovanje in delo bosta orisala pred predstavo tudi člana Gru-teatra. Stu ledi nejpride nuter OB PETLETNICI TFS «STU LED1» V KULTURNEM DOMU V TRSTU danes, 8. aprila, ob 20.30 jutri, 9. aprila, ob 17.30 in ne ob 17. uri, kot je bilo prvotno javljeno Predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 9. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom predstave. AMATERSKI ODER PROSEK - KONTOVEL Danes, 8. aprila, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Proseku predstava: JAKA ŠTOKA TRIJE TIČKI Veseloigra v dveh dejanjih Režija: STANE RAZTRESEN Vabljeni! Gledališča 0 Pod pokroviteljstvom turistične in letoviščarske ustanove bo Svetovni sklad za zaščito narave WWF priredil jutri, 9. aprila celodnevno spomladansko manifestacijo »Vsi skupaj na Kras*. V programu je 7-kilometrski pohod po kraških gmajnah in razne kulturne prireditve na katerih bodo sodelovali pevski zbori, med temi tudi Slovenski šopek. Vpisovanje je na sedežu WWF v Ul. Trento 1 vsak dan od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 20.30. Seja deželnega ižVfSnega odbora sindiMa CISL V sredo se je v Trstu sestal deželni izvršni odbor CISL, da bi preučil situacijo na sindikalnem področju. Na seji so ugotovili, da je treba po zadnjih dogodkih, ki so presunili celotno državo, še bolj zaostriti akcijo za ohranitev demokracije in obram- Srečanje na deželnem odborništvu za rešitev spora v podjetju Pizzul Odločilen sklep bo verjetno v ponedeljek, ko se bo morala uprava podjetja izreči o sindikalnih predlogih - Solidarnostne izjave Burja, dež in sneg... Mandeljni in češnje v cvetju, čudovito vreme, sonce, tako da so nekateri že pospravili zimske obleke, so v prejšnjih dneh pričali, da je pomlad že tu. Vse je kazalo, da bomo letos preživljali tople in vesele dni, ki bodo dostojen uvod v poletje. Včeraj zjutraj so nas prebudili močni sunki burje, na katero smo že skoraj pozabili, ki so pregnali sonce in ga zakrili v popoldanskih PRVI MLADINSKI DEŽELNI KONGRES SLOVENSKE SKUPNOSTI Med sestankom v zasedenem kamnolomu AVDITORIJ - ULICA ROMA 20, GORICA, 9. APRILA OB 14.30 Čeprav so pogajanja še v teku, o-ziroma so se dejansko začela šele včeraj' s srečanjem na deželnem odborništvu za industrijo in obrt. so nekateri delavci nabrežinskega o-brata za pridobivanje in predelovanje kamna »Pizzul* že prejeli odpustna pisma. Lastniki podjetja, ki so ga delavci zasedli že v ponedeljek, takoj •*> napovedi odpustov, so z veliko težavo in po daljšem oklevanju privolili v pogovore s sindikalnimi predstavniki ter krajevnimi oblastmi. Zagotovili so jim, da se nahajajo v hudih finančnih težavah in zato morajo nujno skrčiti število zaposlenih. Ostali udeleženci včerajšnjega sestanka pa niso popolnoma osvojili tez podjetnikov Pizzul: po njihovem mnenju je v obrat treba vložiti novih sredstev za še sodobnejše stroje, ki bi povečali storilnost, kot trenutno rešitev pa so predlagali, da bi del zaposlenih za tri mesece vpisali v dopolnilno blagajno. Kakor so sindikalni predstavniki stroke kmalu po sestanku na deželi o-brazložili delavcem podjetja Pizzul in ostalih pokrajinskih kamnolomov, ki so se udeležili protestnega zborovanja v zasedeni delavnici, bi lahko na ta način obrat, kateremu je tudi zaradi splošne krize prodaja nekoliko upadla, v kratkem ponovno dosegel, če ne celo presegel, prejšnjo raven. Pri tem pa so odločno poudarili, da je kamnolom Pizzul, predvsem pa njegova predelovalnica, med najsodobneje opremljenimi v tržaški pokrajini in bi zato drastično zmanjšanje njegovega delovanja hudo prizadelo že itak šibko krajevno industrijo. Odločilna beseda pa bo verjetno padla šele v ponedeljek, ko se bo družina Pizzul (starejši brat Guido je tudi direktor obrata) na ponovnem sestanku morala izreči o sindi kalnih predlogih, katere podpirata tako dežela, ki je celo ponudila kredit, kakor tudi devinsko - nabrežin-ska občina. Medtem pa se vrstijo solidarnostne izjave: na včerajšnjem zborova nju delavcev kamnoseške stroke, ki so oklicali nekajurno stavko, sta spregovorila tudi predstavnik Slo venske skupnosti Antek Terčon ter v imenu gorske skupnosti in KPI Wilhelm. Daljšo izjavo je prebral predsednik tovarniškega sveta šti vanske papirnice, v kateri poziva na enotnost vseh delavcev tržaške pokrajine. Svoje stališče do spora v kamnolomu Pizzul pa je zelo na zorno in odločno izrazila tudi pokrajinska federacija gradbincev, ki je na četrtkovem zasedanju odločno podprla boj kamnosekov. V videmski pokrajini 220 ha manj za vojsko V Vidmu se je včeraj sestala paritetna mešana komisija za vojaške služnosti. Na seji so sklenili, da vojska ne bo upravljala več 220 hektarov, ki, so bili doslej v videmski pokrajini pod vojaško upravo. Sestanka, ki mu je predsedoval genertB" Di Costanza, sq se kot predstavniki dežele udeležili Boldrini, Chiabudini. Pascoli in Ruf-fino. Ob koncu seje so predstavniki vojske' predstavili prisotnim tudi seznam prispevkov, ki jih je vojska leta 1977 nakazala občinam, ki dajejo na razpolago svoja zemljišča vojakom. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-114; Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel 200-121; Se sljan: tel. 209-197: Zavije: tel. 213-137. Milje: tel. 271-124. VERDI Drevi ob 18. uri peta predstava Bizetove opere «Iskalci biserov. V gledališču že dalj časa vadijo Verdijevo opero «Luisa Miller*, s katero se bo zaključila sezona 1977/78. 0 tem Verdijevem delu bo v sredo ob 18.45 predaval v Krožku za kulturo in umetnost kritik M. Conati. Premiera bo v ponedeljek ob 20. uri. AVDITORIJ Revija »Invito a teatro*: od 11. a-prila bo Stalno gledališče iz Bočna predvajal Mrozekov «Un caso fortu-nato*. I. predstava: v veljavi so a-bonentj s fiksnimi turnusi in z prostimi kuponi v prodaji pri osrednji bla gajni Pasaže Protti. ROSSETT1 Od torka, 11. aprila, «La brocca rotta» Heinricha von Kleista. Režija: Giorgio Pressburger. Predstava v abonmaju: kupon št. 7. Rezervacije pri osrednji blagajni Pasaže Protti. Razna obvestila Danes, 8. aprila, bo v srenjski hiši v Borštu ob 20.30 širše srečanje članov in somišljenikov Slovenske skupnosti s področja občine Dolina. O trenutnem političnem položaju bo govoril tajnik Drago Štoka. Prosveta Novoustanovljeni filatelistični odsek PD Lipa iz Bazovice vabi ljubitelje filatelije na srečanje, ki bo danes, 8. aprila, od 16. do 18. ure. Kino VABILO KMf vabi vse»**voje&'člane in vse pridelovalce oljk, ki s0 se posluževali zadružne torklje v Boljuncu, na OBČNI ZBOR, ki bo danes, dne 8. aprila 1978, ob 17. uri v dvorani gledališča »France Prešeren* v Boljuncu. Ariston «Winstanley». Režija K. Bron-lovv. Miles Halliwel, Jerome Willis, Perry Higgins in David Branley. Mignem 16.00 «L'isola del dr. Moreau*. Burt Lancaster, Michael Jork. Nazionale 16.00 «Marcellino pane • vino*. Pablito Calvo. Grattaciello 15.00, 17.20, 19.40 in 22.15 »Incontri ravvicinati del terzo tipo*. Richard Dreyfuss, Teri Garr. Excelsior 17.00 «In cerca di mister Goodbar*. Prepovedano mladini pod 18. letom. Barvni film. Fenice 16.30 «11 figlio dello sceicco*. Tomas Milian, Bo Svensson. Eden 16.00 «Intemo di un convento*. Režija Walerian Borowczyk. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 17.30-19.45—22.15 «Giulia* Jane Fonda, Vanessa Redgrave, Maximi-lian Schell. Barvni film. Cristallo 16.30 «1 ragazzi del coro*. Prepovedano mladini pod 14. letom. Filodrammatico 16.00 «Labiss0 del sensi*. Prepovedano mladini pod 18. letom. Barvni film. Aurora 16.30 «Poliziotto privato: un mestiere difficile*. Robert Mitchum. Barvni film. Capitol 16.30 «L'altra faccia di mezzanotte*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Moderno 16.00 «1 leoni della guerra*. Charles Bronson. Barvni film. Ideale 16.00 «Cattivi pensieri*. Ugo Tognazzi. Prepovedano mladini pod 18. letom. Barvni film. Vittorio Venet« 16.00 «11. . . Belpaese*. Paolo Vilaggio, Silvia Dionisi. Astra 16.00 «1 due superpiedi quasi piatti*. Terence Hill, Bud Spencer. Radio 16.00 «L'ultima donna*. O. Mut. ti. Prepovedano mladim pod 18. letom. Barvni film. Volta (Milje) «1 due superpiedi quasi piatti*. Terence Hill, Bud Spencer. SLOVENSKA SKUPNOST DEVIN - NABREŽINA Danes, 8. aprila, ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini REDNI SEKCIJSKI OBČNI ZBOR na temo KAKŠNO NAJ BO ZADRŽANJE SSK V OBČINI Vabljeni člani, prijatelji In somišljeniki. Šolske vesti Včeraj-danes r Sola Glasbene matice v Trstu vabi ljubitelje glasbe na nastop gojencev, ki bo v sredo, 12. aprila, ob 18. uri v šolski dvorani Gallus, Ul. R. Manna 29, Razstave V umetnostni dvorani «Knrum» bodo danes, ob 18. uri odprli razstavo del tržaškega grafika Uvia Schiozzija. V umetnostni galeriji «Tribbio» jjo-do danes ob 18. uri odprli razstavo pod naslovom »Fiori e nudo*. Na razstavi sodeluje 12 znanih italijanskih umetnikov. Ogled razstave, razen ob ponedeljkih, vsak dan od 10.30 do 13. ure in od 17.30 do 19.30, ob praznikih pa od 11. do 13. ure. Jutri ob 11. uri bodo v umetnostni galeriji «Tavolozza d’Oro» odprli razstavo miljske slikarke Ette Balbi. Razstava bo odprta do 20. t.m. po sledečem urniku: od 10. do 13. ure in od 17. do 20. V sredo, 12. t.m., bodo ob 17.30 v palači Costanzi odprli razstavo italijanskih umetnikov iz Istre in z Reke. Razstavo prireja tržaška občina pod pokroviteljstvom dežele F-JK, tržaške univerze in Italijanske unije iz Istre in z Reke. Danes, SOBOTA, 8. aprila ALBERT Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 18.41. — Dolžina dneva 13.09. — Luna vzide ob 6.03 in zatone ob 19.43. Jutri, NEDELJA, 9. aprila TOMAŽ Vreme včeraj: najvišja temperatura 11,2 stopinje, najnižja 6,3, ob 13. uri 11,2 stopinje, zračni tlak 1009,9 mb rahlo pada, vlaga 32-odstotna, nebo oblačno, veter 45 km na uro severovzhodnik, s sunki 75 km na uro, morje razgibano, temperatura morja 9,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI V Trstu se je rodilo 8 otrok, umrlo pa je 8 oseb. RODILI SO SE: Elena Benvenuto, Giulio Rovatti, Fabio Kovačič, Massi-miliano Grasso, Anna Cassano, Igor Zuccolin, Lara Stanissi, Matteo Rugo, UMRLI SO: 68-letni Francesco Giu-livo, 73-letna Nives Crosatto, 95-letna Cecilia Soranini vd. Maiani, 86-letna Anna Regent vd. Vecchiet, 85-letna Maria Fiore vd. Bosello, 76-letna Maria Kosmač vd, Sahar, 70-letni Bruno Scher, 73-letni Virgilio Salamon. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul Mascagni 2. (od 8.30 d0 13. in od 16. do 20.30) Ul. Giulial in Ul. S. Giusto 1 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Giulia 1 in Ul. S. Giusto 1 ■SPDT priredi jutri, 9. aprila IZLET NA KOKOŠ za osnovnošolsko mladino. Izlet od Obeliska preko Ferlugov in Bazovice na Kokoš s povratkom v Bazovico. Zbirališče je ob 10. uri na Oberdankovem trgu. Povratek bo približno ob 18.30 z avtobusom na Oberdankov trg. Izleti PD Rdeča zvezda lz. Saleža organizira dne 16. aprila izlet v Idrijo z ogledom bolnišnice «Pavla» in tiskarne »Slovenija*. Vpisovanje pri vaških odbornikih. V Briščikih: Anica Kralj, v Repniču: Neva Milič v Zgoniku: Jožko Milič, v Gabrovcu! Klavdij Trobec, v Saležu: Bojana Furlan. Vabljeni! Pedagoški odsek sindikata slovenske šole prireja 25. aprila obisk eksperimentalne šole v Podčetrtku. Informacije in prijave d0 11. aprila na sedežu sindikata, Ul. F. Filzi 5« ob torkih in petkih od 16. do 17. ure. E&S-H33HM Ob 20. obletnici smrti drage mam« in sestre Mare darujeta Olga liano in Elza Pertot 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Ferdinanda Hrovatina darujeta Mila in Rafael Perko 10.000 lir za Dijaško matico. Tržaški partizanski pevski zbor izreka globoko sožalje pevcu Albinu Sa-harju ob izgubi drage mame. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. 8. 4. 1968 i- 8. 4. 1978 Ob desetletnici smrti naše drag* Santine Prodan se je spominjajo SVOJCI Trst, Boljunec, 8. aprila 1978 Mali oglasi CARLI VIRGILIO sporoča vsem prija teljem in znancem, da je odprl novo prodajo vseh vrst starih in novih av tomobilov. Na zalogi 500 L 71 750 6(1 126 76 127 72 128 71 73 Al 12 73 128 coupe 73 130 AR 70 1500 C 66 850 S 70 simca 1301 72 citroen DS 20 71 citroen 1220 73 124 68 71 125 70 A 111 72 124 coupe 72 in še druge na iz biro Obiščite nov salon v Ulici Bri gata Casale st. 7, tel. 826084. Dne 6. aprila nas je zapustil naš dragi GIUSEPPE SANZI (SAMSA) Pogreb bo danes, v soboto, 8. t.m., ob 13. uri iz kapelice bar-kovljanskega pokopališča. Žalostno vest sporočajo: hčeri Ida in Marija, zet Vittorio, vnuka Gabriel-la in Mauro, vdana Milka ter drugi sorodniki. Trst, 8. aprila 1978 Občinsko pogrebno podjetje NA POBUDO DOLINSKE OBČINSKE UPRA VE Pregled vaških problemov na sestanku v Mačkoljah 300 let staro lipo sredi vasi bo treba na žalost podreti Vaščani seznanjeni z občinskim proračunom Z javnega sestanka v Mačkoljah SSESf BANCA Dl CREDITO. Dl TRIESTE, TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A TJIST - Uk'CA F FIL2I-IC 'St S1-4SB TEČAJI VALUT V MILANU DNE 7. 4. 197* y četrtek je bil v Mačkoljah jav-> sestanek, ki ga je sklicala občinska uprava. Ob prisotnosti župana „Vaba, podžupana Pečenika in načelnikov skupin v občinskem svetu Švare (KPI) in dr. Tula (SSk) so razpravljali o vaških problemih. Govor je bil predvsem o vpraša-nJu velike stare vaške lipe sredi vasi, ki baje presega že 300 let, na katero so Mačkoljani bili vselej po-nosni; pred desetletji so okrog nje Prirejali celo šagro. Lipa pa je z jeti vedno bolj gnila, burja je zlomi-a že več velikih vej, tako, da sedaj ogroža varnost mimoidočih. Na to opozorilo je občinska uprava smatrala za potrebno, preden bi lipo u-kazala podreti, da sliši za mnenje vaščanov, čeprav so nekateri prisotni v začetku obžalovali odstranitev tega drevesa, je prišlo na kon-^ b° skupnega sklepa, da se lipa Postrani in nemudoma zasadi druga. Žuoan je nrisotne seznanil še z nekaterimi sklepi občinskega odbo-ra. predvsem glede zaprtja osmič na dan vaških šager in praznikov, n problemu v zvezi z gradnjami in oddajanjem v najem nehigienskih stanovanj ter o problemu kanalizacije in vodovodnega omrežja; s|ed-nJe je pod vasjo precej načeto od ftniHiiiMiuiinHi, mn ........................... mm, illlilllltMllilIllIllimillimilllimiuiiitiiiniimiiiilim galvanskih tokov, zato je nujno zamenjati okrog 40 metrov cevi in seveda bo treba takrat delno zapreti cesto za promet. Vaščani so bili v skopih obrisih seznanjeni z občinskim proračunom, ki bo predvidoma odobren od deželnih kontrolnih organov v poletnem času, tako da to občina lahko najela posojilo za popravilo občinske hiše v vasi šele jeseni. V diskusiji so vaščani prikazali še nekatere probleme glede pomanjkanja prometnih znakov, glede barak v Osacski dolini in glede nujnosti popravila mostu čez reko'Osp, kar so prisotni upravitelji vzeli na znanje. V. L. OBVESTILO ZA VINOGRADNIKE V DOLINSKI OBČINI Vinogradniki v dolinski občini, ki nameravajo razstavljati svoj pridelek na XXII. občinski razstavi domačih vin v Dolini, ki bo od 6. do 9. maja t.l„ naj prinesejo en sam vzorec na občinski sedež — soba št. 41 do sobote 15. aprila od 9.00 do 13. ure. Zbor «VasiIij Mirk» danes v Mariboru Danes opoldne bodo s posebnim avtobusom odpotovali v Maribor člani pevskega zbora Vasilij Mirk, ki se bodo v tem štajerskem mestu udeležili 5. tekmovanja pevskih zborov Slovenije «Naša pesem 78». Zbor enutno šteje 35 članov, ki so se na to tekmovanje vestno pripravljali. Sicer to ni prvič, da se proseško - kontovelski pevci udeležijo tega tekmovanja, saj so v Mariboru bili že trikrat -in bodo torej letos že četrtič nastopili v dvorani Uniona v Mariboru med 31 prijavljenimi pevskimi zbori. Kot smo že obširno poročali v zvezi s tem tekmovanjem v četrtkovi številki našega dnevnika, se bo z boi- Vasilij Mirk predstavil občinstvu in žiriji z dvema skladbama v priredbi Adija Oaneva in sicer s »Pesmijo* in »Zimskim šepetom*. Poleg teh dveh pa bo zbor izvajal še obvezno skladbo za moške zbore, in sicer pesem Jakoba Ježa »Verzi*. Zbor s Proseka - Kontovela bo nastopil v drugem delu tekmovanja. Prvi del se bo namreč začel že popoldne ob 16. uri, drugi del pa zvečer ob 20. uri. Upamo, da bodo naši pevci srečno prispeli v Maribor in da se bodo na t-n tekmovanju dobro odrezali, predvsem tudi, ker sp edini zamejski zbor, ki se je prijavil na tekmovanje. Ameriški dolar 851,25 Funt šterling 1«10.— švicarski frank 448.— Francoski frank 186.— Belgijski frank 26.50 Nemška marka 420,— Avstrijski šiling 58,- Kanadski dolar 720,— Holandski florint 387,— Danska krona 148.— švedska krona 180.— Norveška krona 154.— Drahma 22.— Dinar 42,- MENJALNICA vseh tujih valut BENEŠKI DNEVNIK V TEH DNEH V SPETRU SL0VEN0V 02k& r>ev Plodno zasedanje PSI o problemih Slovencev v videmski pokrajini Zasedanje je vodil član osrednjega vodstva stranke posl. Fortuna Prisotno je bilo tudi predstavništvo socialistične zveze občine Tolmin »Zagotovitev svobodnega razvoja V Priznanje slovenske narodnostne Kupnosti bosta pomenila pomemben Prispevek k razvoju demokracije v , allJi. kajti tudi specifično kul-urmh problemov ne gre ločevati a širših družbenogospodarskih Problemov ter problema obnove Prav izreči zato se morajo danes o tem J/’-reči vse krajevne uprave, kul stranke 0rfianizaciie tcr Petične T°, so bile osnovne misli pred rr ■ n'aa kulturnega krožka «Ivan ink°,> prof Cerna na zasedanju to etnično jezikovnih problemih ■ ovcncev v videmski pokrajini, ki ‘ • Sa ie udeležil tudi član osrPd-■ ga vodstva stranke posl: Loris 1 a fj1-' ^aseod 14. letom. CENTRALE 17.00-22.00 »U nuove avventure di Braccio di ferro*. Tržič PRINCIPE 17.30—22.00 «Io sono mia EXCELSIOR 16.30- 22.00 «Billy Bis*. Nora Gorica in okolica SOČA »Kasandrin most* — ameriški film. ob 18.00 in 20.00 uri. SVOBODA »Zadnji kriki iz savane* — italijanski film. ob 18.00 in 20.00. DESKLE »Zmaj uničuje gnezdo* — hongkonški film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči bo v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor Zo Itaiia 10. tel. 2576 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna Rismondo v Ulici F.nrico Toti. tel. 72701. Namesto cvetja na grob Antona Perica iz Dola darujejo družine Anton Berlot 5.000 lir, Irene Donda 5.000 lir in Vera Peric 5.000 lir (vse s Palki-šča) za prosvetno društvo Kras is Dola . Poljan. KLJUB NEKDANJI KOLONIZATORSKI VLOGI V INDIJSKEM URADNEM ŽIVLJENJU TRDOŽIVOST ANGLEŠKEGA JEZIKA Likvidaciji jezika nekdanjih gospodarjev se upirajo posebno južne države, ki se bojijo nadvlade svojih severnih sodržavljanov NOVI DELHI - Ali lahko predsednik republike, katerega materinščina ni jezik hindi, govori v parlamentu v angleškem jeziku? Po zakonu da. V obeh domovih indijskega parlamenta je poskrbljeno med drugim, za istočasno prevajanje iz angleščine v hindi in obratno. Govor, ki ga je imel Sandživa Redi nedavno v parlamentu pa je kljub temu povzročil ogorčene debate o »jezikovnem* vprašanju Indije. S tem se jz ponovno razplamtel boj, ki traja v Indiji že trideset let, se pravi toliko časa, kolikor je stara indijska neodvisnost. Ali pa je morda sedaj prišel čas, da se bodo Indijci odrekli jeziku bivših kolonizatorjev? Prav gotovo, pravijo nekateri, ker je angleščina jezik dominacije. Drugi pa odgovarjajo, da je bila angleščina činitelj, ki je združeval v preteklosti ter bi zato njegovo nenadno ukinjenje povzročilo velike težave. To vprašanje se je postavljalo v resnici že v prvih letih boja za neodvisnost. Kongres je tedaj na Gandhijev predlog sklenil, da bo hindi postal indijski nacionalni u-radi jezik. Soglasje pa je tedaj trajalo samo do zasedanja ustavodajne skupščine: predstavniki z juga države in neki drugi delegati 011111111111 IIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIItll Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dobili boste nepričakovan in zato še bolj prijeten obisk. Pazite na svoje zdravje. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Načeli boste delo, ki bo terjalo veliko odgovornosti. Prijeten izlet s staro družbo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Spoznali se boste z dobrim poslovnim partnerjem. Bodite bolj iskreni do osebe, ki vas ljubi. RAK (od 23.6. do 22.7.) Brez sodelovanja ne boste prišli nikamor. Trdno ohranite svoje stališče do nekaterih družinskih zadev. LEV (od 23.7. do 22.8.) Neki sporazum vam bo omogočil napredovanje in ugled v poslovnem življenju. Pripravite se na potovanje. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Nekdo skuša izpodkopati vaš položaj. Zato bodite budni in previdni. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Nekdo iz vaše poslovne družbe vas bo razočaral. Nevsakdanji dogodek, ki bo razveselil vašo družino. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22. 11.) Pripravite se na spremembe v vašem vsakdanjem življenju. Preveč zanemarjate druge. STRELEC (od 23.11. do 20. 12.) Nekaj bo šlo navzkriž, kar pa vas ne sme spraviti iz ravnotežja. Tudi v čustvenih odnosih ne bo nekaj prav. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Imeli boste srečo, ker bo moral eden od tekmecev popustiti. Ne zaletite se v prenagle sodbe. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Odločno priložnost za sklenitev po-voljnega posla. Prijeten večer med prijatelji. RIBI (od 20. 2. do 20.3.) Načrti, ki ste jih delali, žal se ne bodo uresničili. Neki nepričakovan dogodek bo to namreč preprečil. na severu so zavzeto zahtevali, naj bo angleščina za vsako ceno pomiloščena. Izhod iz teh težav je znan: sklenili so, da bo angleščina poleg hindija ostala še v uradni rabi, toda le za omejen čas petnajstih let. Petnajst let pozneje pa se je agitacija proti jeziku hindi razplamtela z juga ter pripeljala do novega sklepa parlamenta: leta 1963 so sklenili, da bo angleščina (spet skupaj s hindi-jem) še vedno igrala svojo vlogo, vse dokler ne bo prišlo do soglasja vseh držav glede zadevne ukinitve. No, sedaj pa je minilo spet petnajst let, toda do soglasja še ni prišlo. Pravzaprav se zdi, da je to soglasje vedno bolj daleč. Jezikovno vprašanje v Indiji ni torej preprosto in tudi ni samo jezikovno. Vedno je bilo posredi tudi vprašanje enotnosti države. Indijska ustava našteva petnajst jezikov, a svoj čas so bili pripravljeni tudi predlogi, da bi vse te jezike proglasili za enakopravne. Te predloge so skušali podpreti s primerom Švice, kjer so trije jeziki uradni v vsej konfederaciji. Toda Indija ima 80-krat večjo površino in 120-krat številnejše prebivalstvo od Švice. Danes na svetu ni pravzaprav nobene federacije, ki bi jo lahko primerjali z indijsko unijo. Hindi je v resnici jezik, ki ga uporablja v Indiji največja skupina prebivalstva, in sicer 170 milijonov ljudi. Ti živijo v glavnem v severnem pasu države. Res pa je tudi, da hindi vsebuje nič manj kot 47 jezikovnih variant. Južne indijske države živijo vedno v strahu pred nadvlado severa. Zato ne želijo sedaj, da bi prostovoljno sprejele ta jezik. Vprašanje pa je tudi, če bi jih lahko prisilili, saj so nekatere od teh držav večje od mnogih suverenih evropskih držav. Južni politični voditelji so celo svoj čas opozarjali, da utegne vprašanje jezika zasejati seme separatizma ter okrepiti težnje k odcepu nekaterih držav od unije. Indiji je brez dvoma potreben neki zvezni jezik pri delovanju federalne uprave, sodstva, vseučilišč itd. Formula eden (hindi) in eden je na splošno sprejemljiva, toda sporno je vprašanje, če je angleščina v to svrho najbolj u-strezma. Najhujši očitek na račun angleščine je, da je tuj jezik. Nekateri pa se medtem vprašujejo, če jo je mogoče na ta način kvalificirati, potem ko obstaja že skoraj dve stoletji na indijski zemlji. Angleščina je danes jezik, v katerem izhaja okoli 2500 dnevnih in periodičnih časopisov z naklado okoli osem milijonov izvodov. Toda zadeva ima še drugo plat. Če upoštevamo, da kakih 70 ali 80 odstotkov indijskega prebivalstva ni pismenih, že samo to dejstvo, preko vseh podobnih dilem, priča, da je angleščina pomembna samo za okoli dva odstotka prebivalstva indijskega podkontinenta. Tu govorimo o indijskem meščanskem razredu, za katerega je angleščina na neki način tudi neka vrsta simbola družbenega položaja. Geslo »dol z angleščino*, ki se poudarja v zadnjem času, (tudi vladajoči stranki ali vsaj nekaterim njenim vrstam pripisujejo jezikovni hindunacionalizem) pa ne Iz umetnostnih galerij Giovanni Barbisan v galeriji «Cartesius» Živimo v obdobju, ko si skuša gleherni slikar ustvariti lasten ustvarjalni perpetuum mobile, ki naj bi nas čim. bolj in čim pogosteje presenačal. seveda če bi to bilo danes še mogoče, ko pa se tako rekoč od galerije do galerije, od razstave do razstave srečujemo z resnično vedno novimi in nenavadnimi deli. Zato pa je obisk sedanje razstave v galeriji *Cartesius» nekaj takega, kot če bi z viharnega morja pripluli v miren pristan. Tam je namreč razobesil na stene svoja dela znani slikar iz Trevisa Giovanni Barbisan, ustvarjalec pravih resničnih mojstrskih jedkanic. Barbisan je v svoje jedkanice zajel očaru-jočo preprosto lepoto lastne zemlje in sicer polja in griče posejane z zaselki, vasi, vinograde ter gozdove v vseh letnih časih. Čeprav so ta dela nastala v teku štiridesetih let, moramo občudovati nekakšno enovitost slikarjevega risarskega izraza, kar je hkrati tudi dokaz, da je mojster dosegel svojo popolnost že v mladih letih, tam nekje okoli leta 1935-1936, ko je bil torej star malo več kot dvajset let. Razumljivo je torej, da so ga skozi desetletja vabili na Beneški bienale in v skoraj vsa vaina mesta po svetu, tudi v Ljubljano. Razumljivo je tudi, da je doslej dobil vrsto nagrad in priznanj. Barbisanovi listi sicer ustvarjajo videz kot bi šlo za tiske prvih hehotipij ob koncu preteklega stoletja in sicer zaradi podajanja presenetljivo naraime resničnosti vvodobljenih pokrajin in tihožitij. Se pa pobliie opazovani listi spremenijo v pravcato podoživljanj« prirode, ki sprošča sveže ozračje in zasije v vsem svitu neba. S tisoči, z desettisoči prav drobnih potez Barbisan pričara vse mogoče odtenke sivin, da zamigotajo meglice v daljavi in da obsijano ospredje vegetacije nekako trepeče. Vse to daje vtis prav prijetnega tplain airisma» ter tudi vključevanja nas samih v prikazane pokrajine, polja, njive in gozdove tako da se poraja nas občutje, kot bi geldali zares vse podrobnosti vse tja v daljavo, v griče ' i polja kot na nekakšnem našem nedeljskem izletu. MILKO BAMBIČ da slutiti, da bi prišlo do akcije, ki bi imela hiter uspeh. Po mišljenju nekaterih bo imela angleščina, kot svetovni jezik še prostor v indijski družbi vse dokler ne bo zaživel nov jezik, ki bi utegnil igrati vlogo povezovanja. Drugi pa, ki mislijo drugače, pravijo, da bo angleščina obstajala vse dokler bodo obstajale e-lite (oziroma razredi) za katere je ta jezik značilen. In navsezadnje bo angleščina verjetno preživela kot eden od »indijskih* jezikov, zaradi svoje lastne zakonitosti. (Po Politiki - MM.) Dramska skupina PD iz Sovodenj je žela tudi med našim občinstvom topel sprejem in priznaja. Prej ali slej se bo verjetno še pojavila na naših odrih z «Jernejevo pravico*. Na sliki: prizor iz predstave. V KAKŠNIH RAZMERAH BO POTEKALO ZASEDANJE OZN 0 RAZOROŽITVI Francoska vojna industrija velik izvoznik vseh vrst najsodobnejšega orožja na svetovnem trgu V državnih in zasebnih podjetjih zaposlenih malo manj kot 300.000 ljudi - Ogromni dobički zaradi ugodnega mednarodnega položaja: alternativa pri oboroževanju med ZDA in SZ PARIZ — Parlamentarne volitve, ki so se srečno iztekle za predsednika Giscarda D’Estainga, so prinesle pred francosko javnost tudi vprašnje oboroževanja in sploh vojne industrije. To vprašanje je danes še bolj živo, saj bo prihodnji mesec posebno zasedanje OZN glede razorožitve. Vse to postavlja Francoze pred vprašanje, kakšno stališče zavzeti glede številnih problemov, ki se danes postavljajo. Ali še naprej vztrajati pri nekdanji De Gaullo-vi politiki, po kateri naj Francija skrbi izključno sama zase, naj se ne opira na Amerikance ter naj si ustvari močno «force de trappe*, to je vojaško silo, ki bi bila zmožna prepričati morebitnega sovražnika, da ne bi imel nobene koristi od napada. V svoji volilni propagandi je predsednik Giscard D’Estaing sprožil nekaj pobud. Med drugim je predlagal: 1. zamenjati konferenco odbora za razorožitev v Ženevi z nekim drugim telesom, ki bi bilo bolj reprezentativno ter neposredno povezano z Združenimi narodi; 2. ustanoviti nadzorno a-gencijo za satelite; 3. evropska konferenca za konvencionalno razorožitev od Atlantskega oceana do Urala. Tedaj je Giscard D’E-staing izjavil, da se bo osebno u-deležil zasedanja OZN o razorožitvi. Kakšne možnosti pa obstajajo, da bodo tj predlogi sprejeti in da bi Francija utegnila igrati pri vsem tem kakšno pomembno vlogo? Prav gotovo bodo imele na zasedanju zelo pomembno besedo ZDA in Sovjetska zveza, ki spadajo med najv..čje proizvajalce o-rožja na svetu. Ne smemo pa iz teh vrst izključiti tudi Francije, katere delež pri proizvodnji orožja in njegovi prodaji po svetu je zelo velik. Pa poglejmo od blizu, kakšno je dejansko stanje. Industrija, ki proizvaja orožje, je na gospodarskem področju zelo pomembna. Za to pomembnost se ima zahvaliti De Gaullovim pobudam. Francija danes proizvaja praktično vse vrste orožja od vodikove bombe do pušk, preko tankov, strojnic in municije. Francozi so se sporazumeli s svojimi evropskim; partnerji samo glede ekaterih programov na področju letalstva (Alphajet, Jaguar, Breguet - Atlantic, Tran-sall) in taktičnih raket. Rezultati pa so na dlani: Francija je postala eden od »velikih* vojne industrije. V tem trenutku zaposluje več kot ?80 tisoč ljudi. Njeni poslovni dosežki izraženi v številkah, upoštevajoč zasebna in javna podjetja, so lanskega leta presegli 40 milijard frankov (skoraj 15 tisoč milijard lir). Zgradba je ogromna, toda njen slog je zelo zapleten. Kje sprejemajo ukrepe? Kdo jih koordinira? Na stare tradicionalne strukture so vcepili vrhunske sektorje proizvodnje najnovejšega orožja, povsod se privatna in javna podjetja prepletajo, obstajajo številna središča, ki dajejo vsej tej celoti nekoliko starinski videz. Vse to bi zahtevalo hitrejšo nacionalizacijo. V javnem sektorju obstaja predvsem «trdnjava», k; je dediščina Colbertove in Choinseulove politike in ki spada direktno pod ministrstvo za obrambo. V tej trdnjavi proizvajajo samo vojaški material. Ta sektor izhaja pravzaprav iz tistega, ki so ga v 17. stoletju imenovali «arzenali in manufakture*. Danes spadajo sem pomorski arzenali tehničnega ravnateljstva pomorskih gradenj (DTCN), ki gradijo ladje konvencionalnega tipa, toda tudi jedrske podmornice za francosko vojno mornarico. Sem je treba prišteti še državna podjetja. ki so jih združili v «Grour pement industriel des armements terrestres* (GIAT), ki proizvajajo tanke, topove in avtomatično orožje. V tem sektorju dela 75 tisoč ljudi in sicer pod direktnim vodstvom generalne delegacije za oboroževanje (DGA). Druga skupina se nanaša na CEA (Komisariat za atomsko e-nergijo) in vsedržavne družbe: Aerospatiale, Snecma, ter Vsedržavna družba za proizvodnjo smodnikov in eksplozivov. Na tem področju dela za obrambo 45 tisoč ljudi. Potem pa je še zasebna industrija (v prvih vrstah: Dassault-Breguet, Thompson, Creusot - Loi-re, Matra, Turbomeca itd.). Te industrije štejejo okoli 160 tisoč ljudi. Potem je treba prišteti k vsemu temu še od 130 do 140 tisoč ljudi, ki delajo v raznih pomožnih industrijah. Na srečo, pravijo Francozi, je vsa ta zgradba dobila pri izvozu zelo učinkovit skupen instrument. Gre za »Division des affaires in-ternationales* (DAI), kj spada pod Generalno delegacijo za oborože- . yjf,. Prikazovanje orožja delegaciji Arabskih emiratov. Dobava vojnega materiala tujini je znašala 1. 1976 2,44 milijarde frankov. Kitajski in francoski generali si ogledujejo francosko orožje. vanje. Pri tem ne gre samo za skupno politiko pri trgovinskih poslih, temv č predvsem zato, da bi se nadzorovalo prodajanje orožja tujini, ker gre pač za zelo pomembno politično zadevo. Ta enotna politika je imela zelo pozitivne posledice na gospodarskem področju; zunanja bilanca prodaje vojnega materiala je bila pozitivna za 12 milijard frankov. Tuja naročila pa danes rastejo v primerjavi z naročili francoske države. Leta 1975 so tuja naročila znašala 32 odstotkov, leta 1976 37 odstotkov, lani pa 40 odstotkov. Ta trgovinski uspeh pa je treba pripisati mednarodpim političnim razmeram; s tem, da se je ločila od dveh »velikih*, je Francija nudila alternativo državam, ki nočejo biti odvisne izključno od sovjetskih, oziroma ameriških dobav. Na drugi strani pa Francija nudi svojim strankam širok spekter preizkušenih materialov ter jim nudi možnost, da se učijo, kako ta material uporabljajo. Že tradiciji Francija sprejema v svoje šole častnike in podčastnike tujih vojsk. Rezultat pa je ta, da je vedno več kupcev, če ne računamo na možne stranke iz rasto-vrst neodvisnih držav (danes teh 150 od 50 leta 1945). Povpraševanje iz tujine raste, oda raste tudi notranje povpraševanje. Država je bila in je še ved-to odlična stranka, pravzaprav davna, za vojno industrijo. To velja tako za naročila, kakor tu- _____i študijske kredite. Ti krediti so v resnici gonilna sila tega stroja. Vse to je imelo za posledico, da so družbe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo orožja, imele v zadnjih mm f '■ ^ Wd.4‘. r. ’ Tekoči trak v proizvodnji tankov AMX 30. letih velike dobičke. Vsaj večina od njih. Dassault je'Predlani imela čistega dobička za 170,7 milijona frankov. Lani se je ta dobiček zvišal za 50 odstotkov. Ta družba je četrti francoski izvoznik (za Renaultom, Peugeotom in Generalno električno družbo). Tudi druga podjetja so imela v zadnjih časih dobre dobičke. Snecma je po petih letih razdelila dividende. Trije oddelki družbe Aerospatiale so tudi deležni velikih dobičkov (gre za »Taktične rakete*, »Balistične in vesoljske sisteme* ter za »Helikopterje*). Že omenjena GIAT in DTCN pa tudi gotovo ne deleta z izgubo, čeprav jima statut ne dovoli dobičkov. Francoski sistem je skladen v vsej svoji celoti: strategija neodvisnosti in izredno močna vojna industrija, ki predstavlja odličen vir priliva tujih deviz. Vendar pa obstajajo precejšnja trenja med pristaši politike krepkejšega oboroževanja Francijerin 'nasprotniki te politike. Pristaši oboroževanja pravijo, da bi bilo treba investirati več sredstev v državno obrambo, saj francoski proračun za o-brambo predvideva le 3,2 odst. celotnih izdatkov, medtem ko znaša proračun ZDA 5,5 odst.. Sovjetske zveze pa kar 13 odst. Ker je Francija velik proizvajalec orožja, se danes tej državi in njenim oblastem postavljajo težka vprašanja posebno na področju izbire obrambne politike v Evropi, politike do dveh velikih sil ter sploh do mednarodne politike na tem področju. Brez dvoma pa bodo na prihodnjem posebnem majskem zasedanju OZN tudi številne države ki ne pripadajo nobenemu bloku, imele možnost, da porečejo kaj v zvezd s to nevarno igro, ki stane človeštvo denarja, časa in krvi. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Check - up, oddaja o medicini 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 17.00 Ob petih z Giulianom Cane-vaccijem 17.05 Odpri se, sobota 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Posebna oddaja iz parlamenta 19.20 Izgubljeni otoki VELIKI BEG, TV film 19.45 Almanah iri Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Oj, kakšen večer, glasbeni program z Raffaello Carra 21.50 Raziskava o parapsihologiji Ob koncu Dnevnik in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Zaklad gradu brez imena, TV film 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. URI 13.30 Dnevnik 2 — Lepa Italija 14.00 Odprta šola 14.30 Evropski dnevi 17.00 Tabu tabu 18.00 Sobota dve 18.35 Dnevnik 2 — športne vesti 18.45 Izžrebanje loterije 18.50 Dober večer s . . . Super-man in Atlas Ufo Robot Vremenska slika 19.45 Dnevnik 2 — Odprti studio 20.40 Rihard II., TV priredba 22.25 Renato Zero v Zerofobia, glasbena oddaja Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.05 Zgodbe iz Kalevale 8.15 Kosovirja na leteči žlici 8.30 Tehtnica za natančno tehtanje 9.35 študij na univerzi: Kemija 10.00 Slovenija 1973 - 1977 11.00 Paul Gauguin, nadalj. 11.55 Jugoslovanska trimska televizija 15.25 Nogomet: Osijek - Dinamo 17.45 Obzornik 18.00 Rdeči balon, bela griva, mladinski film 19.30 DNEVNIK 20.00 A. Newman: Šopek z bodečo žico 20.55 Zabava vas Julio Iglesias 22.00 DNEVNIK 22.15 Muppet show 22.45 625, pogovor z gledalci Koper 15.25 Nogomet: Osijek - Dinamo 19.30 Otroški kotiček 20.15 Odprti prostor 20.30 DNEVNIK 20.45 Govori obramba: Pomagati alkoholikom, TV film 21.35 Vojna v Španiji, dok. iz cikla Svet v letih 1900 - 1939 22.15 Pregrešnost brez greha, film Zagreb 19.30 DNEVNIK 20.00 Ljubezen iz računalnika, film 22.55 DNEVNIK 23.10 Najpomembnejša je zen. glasbena oddaja ŠVICA 20.30 DNEVNIK 20.45 Rimski kolos, film 22.10 DNEVNIK Ijube- TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Motivi na temo; 9.30 Pregovori tedna; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.330 Kulturno pismo; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Slovenske ljudske pesmi; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Gremo v kino; 15.00 Tekmujte s Petrom; 16.30 Svet okoli nas; 17.05 Mi in glasba; 18.05 «Razbiti vrč*, radijska igra; 18.45 Vera in naš čas. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Hi-Fi magazine; 9.15 Poje Ke-mal Monteno; 9.32 Na našem gramofonu; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Glasbeni portret; 10.32 Popevka dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Glasbeno razvedrilo; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 1,2.05 Glasba po željah: 14.00 O ljudskih navadah; 14.15 Folk orkester Borghe-si; 14.33 Plošča LP tedna; 15.00 Pesmi in plesi iz vsega sveta; 15.40 Popevke; 16.00 Pismo iz...; 16.40 Glasbeni notes; 16.45 Jugo-ton; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Vročih sto kilovatov; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; 19.33 Glasbeni week-end; 22.00 Plesna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 10.35 Zabavna oddaja; 11.25 Ena dežela na enkrat: Benečija; 12.05 Show down; 13.35 Glasbeni program; 14.05 Križanka po radijskih valovih; 14.32 Pogovori o jutrišnji Evropi; 15.05 Obdobje med obema vojnama; 15.40 Popevke zadnjih desetih let; 16.20 Popevke; 17.10 Radijska drama v miniaturi; 17.35 Zlata doba; 18.25 Schubert in Italija; 19.35 Jazzovska glasba; 20.10 Zdravnikovi nasveti; 20.30 Ko ljudje pojejo; 21.05 Plošče; 21.50 Glasba in dogodki v Latinski Ameriki; 22.35 Recital; 23.05 Lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.:«), 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Glasbeno raz vedrilo; 8.45 Spomini in dobra glasba; 9.32 «Starost", radijska "a dalj.; 10.12 Zabavni spored z Ginom Brarrtierijem; 11.00 Popevke za vsakogar; 12.45 Popevke; 13.40 Romanca; 15.00 Glasba za mladino; 16.37 Operete nekoč in danes; 17.55 Gran Varieta; 19.50 Satirični program; 21.00 Simfonični koncert; 21.45 Francoske pesmi. SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00, 22.00, 23.00, Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, o-troci!; 8.08 Glasbena matineja; '9JK Kopirski tednik; 9.35 Mladink poje: '10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki; >11.03 Mi smo mi; 11.20 Po republikah in pokrajinah; 11.40 Pianist in kitarist Antonio-Carlos Jo-bim; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13.20 Zabavna glas ba; 13.30 Priporočajo vam ..; 14.06 Gremo v kino; 14.45 S pevcem Oto Pestnerjem; 15.30 Glasbeni inter-mezzo; 15.45 S knjižnega trga; 16.00 »Vrtiljak*; lV.OO Studio ob 17. uri; 18.05 Pesem nas druži; 18.30 Glasbena abeceda; 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lah,ko noč, o-tnoci!; 19.45 Minute z ansamblom Jože Kampič; 20.00 Zavrnite, u ganite in se pogovorite; 21.00 Za prijetno razvedrilo; 21.30 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Popularnih dvajset; 0.05-4.30 Nočni program - glasba. Novost na knjižni polici Pablo Neruda: «Priznam, da sem živel» Čilski pesnik Pablo Neruda (1904-1973) s pravim imenom Ri-cardo Neftali Reges, je najrepre-zentativnejši pesnik sodobne poezije Latinske Amerike. Dolgo let je bil v diplomatski službi tako v Aziji kot v Španiji in Franciji. V Španiji se je spoprijateljil z Garcio Lorco, sicer pa se je boril na strani republikancev za republiko. Bil je član Komuni stične partije Čila, prijatelj s Fidelom Castrom, zelo cenjen je bil tudi v Sovjetski zvezi, kamor je pogosto zahajal. Kot osebni prijatelj čilskega predsednika Al-lendeja je bil pristaš njegove politike. Umrl je le deset dni po nasilni smrti Allendeja na svojem posestvu v Čilu. Fašistične oblasti so zaplenile njegovo premoženje, čeprav je bil čilski Nobelov nagrajenec in je to najvišjo literarno nagrado dobil za poezijo leta 1971. Pablo Neruda je bil predvsem pesnik, njegova poezija pa je doživela več razvojnih faz. V prvih pesmih, ki so bile predvsem ljubezenske narave, je opazen vpliv postromantikov in modernistov. Za drugo obdobje njegove pesniške ustvarjalnosti je značilen občutek minljivosti vsega. Tretje obdobje pa odlikuje njegova vse močnejša socialna lirika, v kateri opisuje trpljenje, upanje in boj zatiranih. Pablo Neruda je nekaj dni pred smrtjo končal svojo avtobiografijo, ki jo je napisal pod značilnim naslovom Priznam, da sem živel, saj je ta poet in goreč pristaš naprednih idej ves čas svojega življenja živel polnokrvno življenje. Bil je doma na čilskem jugu. kjer so veliki gozdovi, kjer je dosti snega in mraza, vendar se je kot sin skromnega železničarja že zgodaj preselil v San-tiago, kier je študiral. Po študiju je stovil v diplomatsko službo in bil čilski konzul v Indiji, na Cejlonu. potem v Španiji, kjer je sodeloval v boju za obrambo republike. Nekaj časa je živel doma, potem na Javi, pa v Parizu, kjer je bil čilski veleposlanik. Kasneje je veliko potoval po svetu, po Evropi, Kitajski, po Aziji, Latinski Ameriki in se spoprijateljil z Ehrenburgom, Castrom, Che Guevaro, Nehrujem, še prej Gandijem, bil je pogost gost Stalina; skratka živel je polno življenje poslanika svojega ljudstva in predstavnika poezije. Tako je bilo njegovo življenje kar se da razgibano, pestro in zanimivo, ln kot nalašč za biografijo. To je napisal sam in ji dal polnokrvni naslov. Slovenska izdaja Nerudovih spominov je izšla pri Državni založbi Slovenije v zbirki Biografije in sicer v dveh knjigah. Prevedel jo je Jože Udovič, opremil pa Karel Hrovatin. Knjiga čilskega pesnika bo za slovenske bralce zanimiva. Predvsem zaradi prikaza življenja, kakor ga je doživljal napredni sodobni u-metnik malega čilskega naroda, ki se je že zgodaj postavil na stran naprednih sil za boj proti tiraniji in nasilju ter za pravice ljudstva. Knjiga je zanimiva ker nam prikazuje srečanja z mnogimi sodobnimi državniki, politiki in tudi književniki. Zanimiva je, ker nam slika podobo Čila, ki ga zaradi oddaljenosti pri nas tako slabo poznamo. Zanimivo je prepričanje, ki ga Neruda izpoveduje, pa njegova samozavest, čeprav je bil sin majhnega naroda. Zanimivo pa je tudi. da pisec spominov nikjer ne omenja Jugoslavije, čeprav vemo, da je bil tudi pri nas in da na drugi strani o-menja v svojih spominih mnoge manj pomembne osebnosti kot je naš predsednik in predstavlja druge socialistične države. To morda kaže na to, da je bila resnična nekje navržena ugotovitev. da je bil Neruda menda stalinist, To. pa sicer danes ni več bistvenega pomena, zlasti ne za biografijo, ki se bere kot napet roman, ki izžareva polnokrvno umetniško osebnost avtorja, ki nam predstavlja tri celine sveta, Ameriko, Azijo in Evropo v prvi polovici našega stoletja in ki več kot običajno predstavlja velikega čilskega pesnika. Vsekakor pomeni izdaja Nerudovih avtobiografskih spominov o-svežitev zbirke Biografije, ki jo izdaja Državna založba Slovenije in vsestransko zanimivo knjigo. Sl. Ru. Ira Levin: FANTJE IZ BRAZILIJE V zbirki Pasti je pri Pomurski založbi v Murski Soboti izšel slovenski prevod romana FANTJE IZ BRAZILIJE, ki ga je napisal ameriški pisatelj Ira Levin, tudi pri nas že prevedeni avtor. V prevodu Jožeta Fistroviča in v opremi Franca Mesariča nam Pomurska založba predstavlja komaj dve leti star roman, ki sega v današnji ali včerajšnji čas, navezuje pa se na drugo svetovno vojno. In zato je roman zanimiv, čeprav avtor opozarja, da so dogodki, opisani v tej knjigi izmišljeni in prav tako osebe, razen obče znanih osebnosti, ki so navedene z resničnimi imeni. Na naslovni strani ščitnega ovitka je nakazana Hitlerjeva karikatura in že to, pa naslov sam, kaže, da je v knjigi govor o nemških beguncih, gestapovcih, esesovcih in raznih veljakih tretjega rajha, ki so v Braziliji osnovali svoja gospodarska podjetja pa tudi svoj glavni štab, odkoder bi želeli kolo zgodovine obrniti nazaj. In tako res knjiga opozarja na prebujanje nacizma, na poskus njega oživljanja in na nadaljevanje zločinskega početja morilca iz Osivieczima Josefa Men-geleja, ki je pripravil načrt za usmrtitev štiriindevetdesetih mož vsega sveta, starih 65 let, samih takih, ki so imeli za posvojenca otroke, k{ jih je umetno spočel i* Hitlerjevega mozga, da bi na ta način ohranil arijsko raso in poskrbel za potomstvo samega Hitlerja. Vse posvojence so podtaknili sterilnim zakoncem, ki so zato morali umreti, da bi iz umetno oplojenih otrok vsaj eden nadaljeval Hitlerjevo tradicijo in postal novi odrešitelj človeštva. Seveda se je ta peklenski načrt ponesrečil in sam Mengele je končal pod zobmi psov, katerih lastnika so ubili njegovi posebni odposlanci. Pri vsem tem pa je o-digral posebno vlogo znani preganjalec nacistov Wiesenthal, ki ga sicer pisatelj predstavlja pod drugim imenom, ki doživlja sicer nekoliko drugačno usodo, v bistvu pa je pripoznaven kot preganjalec nacistov. Iz te fantastično-kriminalne vsebine, ki se opira na bolne načrta nacistov in na početje znanega e-sesovskega zdravnika Mengeleia, ki se je v resnici ukvarjal z dvojčki, umetnim oplojevanjem in uto-pističnimi prizadevanji za čisto raso, ter na početje nacistov v Braziliji po vojni, se je razvil roman, ki je dovolj zanimiv, pa premalo prepričljiv, da bi mu verjeli. Fantastično kriminalna zgodba je premalo življenjska, da bi nas tekst osvojil in nam dal razmišljati, čeprav verjamemo, da so se celo po vojni, zlasti pa med njo nacisti ukvarjali s prizadevanji za ohranitev čiste arijske rase in za nadvlado v svetu. Zgodba se sicer prijetno bere, toda ko postane pisatelj neprepričljiv in zgodba neverjetna, roman pač beremo do konca zaradi tega, da zvemo vsebino, ne pa zato, da bi razmišljali o problemih, ki naj bi bili vodilo tega pisanja. In tako roman Fantje iz Braziliie zgreši svoi namen in nas pušča nerPrepričane ... Sl. Ru. Potrošniki terjajo svoje Čeprav je Koper odprto mesto, pa šepa pri oskrbi svojih in okoliških prebivalcev — Razdrobljena trgovina — Pred dvema letoma najdražje mesto SFRJ KOPER, S. aprila — Turizem in maloobmejni promet ata pred leti povzročila pravcati razcvet koprske trgovine. Turizem Je vsako poletje goltal velike količine sadja, zelenjave, mesa, Tržačani so pri nas kupovali prav vse, celo špagete, in prodajalne vseh vrst so začele rasti kot gobe po dežju. Trgovci so se ponašali z visoko akumulallvnostjo in konjunktura je v občino privabljala na desetine trgovskih podjetij iz notranjosti. Potem Je prišlo do zastoja. Maloobmejni promet je začel počasi usihati, zrezek s krompirčkom v hotelski restavraciji ni bilo več mogoče prodati tako drago kot nekoč, in koprska trgovina se je znašla v resnili težavah Do izraza so jele prihajati vse pomanjkljivosti, ki so se dotlej morebiti zdele nepomembne. Poglavitna pomanjkljivost trgovine v Kopru je njena razdrobljenost. Tu je okoli deset delovnih organizacij s sedežem v občini, poleg tega Pa še 45 poslovnih enot. V trgovin; na drobno je sicer zaposlenih 1.500 ljudi. Pred leti je zveza komunistov spro žila akcijo za združitev delovnih organizacij s področja trgovine in kmetijstva (Agra-ria, Jestvine, Soče, Kolonia-le ter kmetijskih zadrug v Izoli in Luciji), kar bi nedvomno vsaj do neke mere omogočilo razvoj dohodkov nih odnosov, boljšo oskrbo trga itd., vendar je stvar naposled padla v vodo. Do ne kaj manjših integracij je sicer prišlo, zamisli pa v celoti niso uspeli uresničiti. Kriza združuje proizvodnjo in trgovino Sele kriza 1976. leta je trgovce nekoliko spametovala. Agraria, ki se poleg kmetij stva v dobršni meri ukvarja tudi s trgovsko dejavnostjo, se je jela povezovati s sežanskim Krasom, Jestvina se je združila z Emono, Nanos z Mercatorjem, Soča z Namo, povezala pa sta se tudi Dro ga in Delamaris. Jasno je, da so združujoča se podjetja pri tem sledila predvsem svojemu podjetniškemu interesu in da so pri tem več ali manj zanemarili svojo poglavitno nalogo — celovito in kakovostno oskrbo trga. Navzlic številnim integracijskim procesom v zadnjem času, se tako vsem poznavalcem obalne trgovine zdi zdajšnje stanje nekako »na pol poti« Takšni ali drugačni integra cijski procesi se prav gotovo še niso mogli dosti izra žiti, zato pa so toliko bolj očigledne posledice dosedanjih razmer. Koper je bil leta 1976 najdražje mesto v Jugoslaviji, pa tudi lani so ga vse statistike, uradne in polurad ne, v tem smislu postavljale zelo visoko. Vseh vzrokov za draginio seveda na tem me stu ni mogoče razčleniti, za to navedimo samo nekatere: veliki transportni stroški, veliki režijski in manipulativni stroški, ker vsako trgovsko oodietie naroča zase razme roma majhne količine blaga, poleg -ega pa je svoj lonček pristavila tudi občina z ne ustrezno davčno politiko. Posledica razdrobljenosti koprske trgovine se izraža tudi s tem, da v zadnjih treh letih v občini niso zgradili niti ene nove prodajalne z živili. Tako so zdaj Koprčani priča paradoksalni situaciji, da ima skorajda vsaka ob mejna vas svojo blagovnico (zaradi nekdanje konjunkture v maloobmejnem prometu), da pa je hkrati pretežna večina prebivalcev tako rekoč brez vsakršne trgovske mre že. Za Ilustracijo: Semedela, ki ima več kot 10 tisoč pre bivalcev, ima samo dve samopostrežni trgovini, pa nita ene prodajalne, kjer bi pro- dajali tekstil, šivanke ali pralne stroje Podobno je tu di v Olmu, Salan, Žusterni in še kje. »Naluknjana« trgovska mreža Občina po številu prodajaln verjetno sodi v sam slovenski vrh, saj Jih je skup no kar 189, toda razpredenost trgovske mreže je več kot neenakomerna. Zato v občinskih oddelkih, trgovskih pod jetjih in v krajevnih skupno stih razmišljajo o gradnji nekaterih novih centrov, pri čemer pa je uspeh bolj pičel Tako obstajajo načrti za veliko blagovnico v soseski Za gradom v Semedeli, kjer je ta trenutek več tisoč ljudi brez vsake preskrbe. Investitorja za to razmeroma veliko naložbo je težko najti (samo zemljišče in osnovna infrastuktura naj bi veljala 15 milijonov din), kajti prav nihče nima dovolj poguma za takšen podvig. In tako smo spet pri bistvu problema. Delovne organizacije, ki prispevajo levji delež k preskrbi Kopra, se sicer v zadnjem času združujejo in povezujejo, vendar pa potrošniki zaenkrat nimajo prav nič od tega. Dohodkov nih odnosov med proizvod njo in trgovino praktično ni, vsakdo živi po svoje. To se je najbolj drastično izrazilo lam ko Je na obali, ki sicer s paradižnikom in kumaricami zalaga večji del sloven skega tržišča, nenadoma na stal velik presežek teh vrtnin Namesto da bi se povezali s predelovalno industri jo, so v nekaterih kmetijskih delovnih organizacijah s kumaricami krmili — živino. Vsi vemo, kakšna je cena kuma ric čez zimo .. V koprski občini so lani ustanovili iniciativni odbor za ustanovitev interesne skupnosti za preskrbo. Le ta se je doslej nekajkrat sestal, se stavil program svojega dela, zdaj pa je bojda v izdelavi študija ki naj bi odgovorila na nekaj najpomembne. ših vprašanj: kolikšne so de janske potrebe Kopra po na; osnovne,jših živilih, kako vrija razpresti oskrbovalno mrežo itd Kjerkoli bo ta študija obtičala, bo, kakor menijo tukajšnji gospodarstveniki, vsekakor morala nositi v sebi ugotovitev, da oskrbe ni mogoče načrtovati brez ja snih ciljev v kmetijstvu, ag roživilski industriji, ribištvu itd. Skratka, ni krošnje brez debla in korenin. Tudi pridelajo lahko veliko Na slovenski obali se torej zavedajo, da bi bila vsakršna interesna skupnost za preskrbo tako rekoč v praznem prostoru, če ne bi slonela na temeljito zasnovanih dohodkovnih odnosih v trgovini, kme tijstvu, predelovalni industriji itd Pri tem bi tudi te skupnost morala spodbuditi proizvodnjo nekaterih kme tijskih proizvodov, za kar obstajajo možnosti. Obala, na primer, v živinoreji v sloven skem prostoru ne pomeni prav nič, čeprav samo na področju vasi Gradin obstajajo pogoji za rejo okoli 6 tisoč glav govedi. Isto velja za po-vrtninarstvo — iz Vanganel ske doline bi lahko s solato zalagali celo republiko, de jansko pa je od vsega samo tisti »bi lahko ...« No, kako pa je pravzaprav z oskrbo Kopra? Splošno In več ali manj pravilno mnenje je, da je Koper, s svojimi 25 tisoč prebivalci, razmeroma slabo oskrbovano mesto. Trgovska mreža, kot smo že zapisali, Je razporejena neenakomerno, premalo je skla- diščnega prostora, zalaganje trga s prehrambenimi proizvodi pa teče »iz dneva v dan«, Dohodkovni, ne podjetniški odnosi Koprska občina skuša na svoj način zagotoviti, da bi bil trg kar najbolje založen. Tako je doslej dovolila odprtje že štiri zasebne proda jalne s sadjem in zelenja vo, veliko zanimanje pa je tudi za trgovine z drugimi živili, kar naj bi zakonodaja šele omogočila. Vendar pa je pri tem jasno, da Koprčani ne bodo imeli celovite in zagotovljene preskrbe z blagom vseh vrst vse dotlej, dokler se ne bo tukajšnja trgovina primemo organizirala, dohod komo povezala z zakonom o združenem delu, dokler se bodo tukajšnje kmetijstvo, trgovina in industrija živeli z roko v roki. Dokler ne bodo podjetniških zamenjali dohodkovni odnosi... BORIS JEZ Bogata najdišča rudnin in termalnih voda SKOPJE, 4. aprila (Tanjug) — Za raziskovanje rudnega bogastva Makedonije so letos namenili 74 milijonov dinarjev. Polovico bodo dali za natančne raziskave energetskih virov, nahajališč kovin in nekovin. Kakor so pokazale zelo intenzivne raziskave v zadnjih letih, je v tej republiki več bogatih nahajališč premoga, predvsem lignita. Letos nadalje raziskujejo nahajališča v Pe-la.goni.jski kotlini, Kičevu, okolici Prilepa in Kruše ve.. Geotermalne vode, s katerimi je Makedonija bo. gata, so lahko zelo pomembne. Za zdaj samo v okolici Strumice izkoriščajo termalne vode za ogrevanje pomarančnih nasadov, napravili pa so projekte tudi za Gevgeli. jo in Kočane. Vsekakor bo mogoče te vode na široko izkoriščati, saj je izvirov veliko, temperatura vode pa je večja od 50 stopinj Celzija. »Morski pašniki" V nekaj letih naj bi se opuščena sečoveljska solinska polja spremenila v morske njive za načrtno vzrejo rib PORTOROŽ, 4. aprila — Piramide belih slanih kristalov, ki Jih ob poletni pripeki kopičijo na sečoveljskih solinskih poljih, bodo v nekaj letih le še spomin na skoraj tisoč let staro tradicijo pridobivanja soli. Že letos bodo v Jerneju, na robu več sto hektarov velikih sečoveljsikh solin, začeli graditi novo tovarno. Po sodobnem tehnološkem postopku bodo v njej z elektrodlalizo pridobili letno okoli 100 tisoč ton soli. Nič več ne bo žetev soli odvisna od vremena, šteti pa bodo tudi dnevi solinskim poljem, kjer se je morska voda ob sončni toploti in vetru spreminjala v slanico, ta pa na solinskih »fondih« zorela v slane kristale. Kakšna usoda čaka s kanali prepredene, proti odprtemu morju z nasipi zavarovane, večidel leta osamele depresijske površine? Manjši del sedanjih solinskih njiv bo nova tovarna soli uporabljala za pretok pri izparevanju slanice potrebne nla dilne vode. Kaj pa večji del, 200 ali celo 300 hektarov? Ce bi te površine ostale prepuščene samim sebi, je nevarnost, da bi tu nastalo eno največjih močvirij v Sloveniji. Damoklejev meč' te nevarnosti visi nad solinami že nekaj let., saj de) pred leti že opuščenih solinskih polj nepretrgano ogroža morje, solinske hiše ob kanalih, ki so od daleč videti kot lepo raz postavljene kocke, pa razjedajo vremenski vplivi. Že pred leti (e morska biološka postaja v Portorožu začela s poskusi, kako bi del solinskih polj ln bližnje lagunske plitvine razvili v industrijsko gojišče rib. Takrat ta zamisel ni naletela na plodna tla. Zdaj pa je videti, da je bliže uresničenju kot kdajkoli. Ribja farma Temeljna organizacija združenega dela RIBA HP Droge je v svoj razvojni načrt že vključila raziskave, kako organizirati smotrno take »morske njive«. Sicer ne gre za IGRE BREZ MEJA Nastop Novomeščanov V priljubljeni igri bodo sodelovala naša mesta: Kragujevac, Ohrid, Split, Mostar, Kotor in Zemun — Novomešfcani gostje pod belgijskimi Ardem NOVO MESTO S aprila - Več kot 120 milijonov televizijskih gledalcev v Evropi, Severni Afriki in v Kanadi ter 7,DA bo letos prvič videlo pri delu tudi Jugoslovane: v znani televizijski oddaji »Igre brez meja« bo letos namesto '«dnje|ilas,rane Nizozemske, ki Je tako izpadla, nastopila Jugoslavija in se pridružila Veliki Britaniji, I-ranči JI, Belgiji, Italiji, Švici In Nemčiji. V trinajstletno tradicijo tega tekmovanja, katerega cilj kajpak ni zgolj zabava in razvedrilo za gledalce pred ekrani in nastopajoče in ne samo športno tekmovanje za točke in uvrstitve, pač pa tudi svojevrstna manifestacija sodelovanja in razumevanja med narodi, bo letos kot edina slovenska ekipa vključeno Novo mesto. Razen Novomeščanov bodo Jugoslavijo na sedmih prireditvah, ki bodo vsako drugo sredo od 31. maja do 6. septembra, zastopali Kragujevac, Ohrid, Split, Mostar, Kotor in Zemun, ki bo od Jugoslovanskih mest edini organizator iger. Sedem zmagovalcev se bo pomerilo še med seboj, 6. septembra v italijanskem kraju Asti Montecatini. Novomeščanl bodo nastopili 14. Junija v belgijskem mestu Rochefort. pod Ardeni, v dolini Famenne ob reki Lesse. Beograjska televizija kot organizator jugoslovanskega dela programa, računa, da bodo naša mesta na tujem spodbujali naši zdomci; zaradi tega pripravljajo tudi stike s klubi Jugoslovanov in diplomatskimi predstavništvi. Novomeščanl, ki se bodo 14. junija pomerili s tekmovalci šestih evropskih mest v Belgiji, žele dostojno zastopati Slove nijo, zato so se na »Igre brez meja« že začeli pripravljati. Znano Je že, da bo vodilo belgijskih iger risanka, katere glav ni junak je Tintin. Od osmih različnih iger bo Novo mesto nastopilo sedemkrat, razen tega pa kajpak Se v »rdeči niti«, igri, ki povezuje program. Naloge novomeških tekmovalcev: Prva igra: iz pilotske kabine v letalu je treba v čim krajšem času priti na rob krila (letalo medtem nasprotniki tresejo) ln od tam prinesti psa Strupija. Druga igra: Tintin mora s tekočega traku kar najhi treje pobrati fotografije Al Caponejeve bande. Tretja Igra: Novo mesto ne nastopa. Četrta igra: 7 kristalnih krogel z ne varno tekočino Je treba spustiti po dvojni vrvi, pomočniki pa jih morajo ujeti. Peta Igra: Tintin je na sodu smodnika: v dveh minutah in pol ga mora zvesta Milou, ki ji nagajajo številne ovire, rešiti. Šesta igra: Tintina so ujeli Inki, grozi mu kača anakonda. Rešiteljica prihaja iz plemena Arumbaya, ki Ji mora uspeti z za strupljeno puščico iz pihalnika zadeti kačo ... Sedma Igra: Tintin skuša na le deniku rešiti prijatelja, ki ga je ujel Jeti. Osma Igra: z buzdovanom mora tekmovalec, pripet na elastični vrvi, ubiti pajka, ki se mu umika. In še rdeča nit: prijatelji morajo rešiti Castafiore, ki Je ujeta v Jami in počasi leze v sarkofag Nedvomno bo tekmovanje, ki ga Je že vrsto let doslej prenašala tudi naša tele vizija, za nas letos še bolj zanimivo, ker bodo nastopali tudi Jugoslovani. No-vomeščani se bodo sicer potrudili za kar najboljšo uvrstitev, vsekakor pa bo tudi petminutni posnetek o Novem mestu in novomeški občini, ki ga bo videlo več kot sto milijonov ljudi te oddaje 14. junija, velikega pomena, saj bo pokazal kulturni, turistični in gospodarski utrip dolenjske prestolnice. JOŽE SPLICHAI. nekaj povsem novega. Pone kod v svetu, denimo ob ust ju reke Pad, v Izraelu, še zlasti pa na Japonskem, so začeli na široko razvijati to novo zvrst, morskega ribištva. Gre za dobro organi zirana ribiška lovišča v plitvih obalnih vodah, ki Jih smotrno spreminjajo v drsti-šča. Z dodajanjem umetne hrane ribe, raki ali školjke hitro zrastejo, da so godni za ulov, nekdan ji ribiči. postajajo tako industrijski delavci rejci rib. Misel na tako »vzrejo« rib so pri nas začeli pestovati že skoraj pred desetletjem, naprej pa ni šlo. Po ocenah imamo ob močno razčlenjeni jadranski obali okoli 2000 kvadratnih kilometrov primer nega plitvega morja Vanj sodijo med drugim Limski kanal, nekateri zalivi ob za hodni Istri in vzhodni del Portoroškega zaliva. Ob pomoči znanstvenih ln stitutov rovinjska »Mirna« in splitski »Jadran« že pri pravljata investicijske programe za industrijsko ribištvo. Znanost mora iti vštric ali z roko v roki s praktič no dejavnostjo. Ribiči v klasičnem smislu besede so se osvobodili biti bolj ali manj slepa igračka naključja le tam, kjer so se naslonili na znanstvene izsledke za industrijsko vzrejo rib. »Tudi pri nas seveda ne moremo drugače,« pravijo v tozdu RIBA v Izoli, »tembolj, ker so strokovnjaki morske biološke postaje v Portorožu na preizkusnih gojiščih že dobili spodbudne rezultate.« Zamisel ni privlačna le za nas Pred dnevi so se v Atenah sestali ihtiologi vseh sredozemskih dežel. Na tem srečanju so skušali odgovoriti na vprašanje, kako zagotoviti večji ulov rib tn s tem tudi večji delež ribjega mesa v prehrani prebivalstva Po podatkih v Sredozemskem morju nalovijo letno okoli 750.000 ton rib in školjk, za prehrano pa jih v dežele Sredozemskega morja uvozijo iz drugih morij še poldrugi milijon ton. V Sredozemskem morju' potegnejo rtbičt na krove svolih ladij letno okoli 1,8 odstotka svetovnega ulova rib. To je sorazmerno malo. Zlasti ob nekaterih severnoafriških obalah Je boljši ulov rib tudi pogoj za boljšo prehrano prebivalstva. Razen boljše opreme ribičev za lov teko v domačih kot na visokih morjih, je ena izmed možnosti, da bi bilo na naših jedilnikih pogosteje ribje meso, tudi razviti industrijsko vzrejo rib. Zamisel, da bt del sedanjih sečoveljskih solin spremenili v nekakšen pašnik rib, te zato kamenček v mozaiku perspektive našega morskega ribištva. Nič manj pomembno pa ni, da b! s tem tudi korenito ne spreminja li sedanlega okolja. Na to pa pri tem tudi ne bi smeli pozabiti. GUSTAV GUZEJ »Slalom" v svetovni vrh Finančni skoki Elana iz Begunj — Uspešni reklamni prijemi in ime velikega Ingemarja — Stalno dokazovanje v boju s konkurenco — Brez izvoza ni uvoza BEGUNJE, 3. aprila — Dobra roba se sama hvali, so rekli naši očetje že številna kolena nazaj In poleg mnogih drugih modrih rekov, tildi ta še zmeraj drži. In če je poleg dobre robe še občutljiv nos, na katero sled je treba zaviti, pa še kanec sreče seveda, stvar mora iti. Vse to je zadnjih nekaj let, seveda pa so jim bila dobra osnova za to tudi prejšnja tri desetletja, značilno tudi za begunjski Elan. Prav le tošnjo, pred dnevi prekorače no koledarsko zimo, pa je s svojimi uspešnimi reklamni, le senca tistega, kar za Ela novo ime pomeni veliki In-gemar, tako zvočno zakorači li v svet, da so Jih začeli zares upoštevati. Dokaz za to: mnoge slavne firme jih sprašujejo, če bi se jim hotel pridružiti. Hiter slalom mimo lanskih Elanovih gospodarskih rezul tatov pove, da je bil celotni prihodek za 41 odstotkov višji kot v letu poprej, dohodek za 52, osebni dohodki za 61 od-stotkov. V letu 1975 so ustva rili celotnega prihodka za 284 lani pa že za 510 milijonov dinarjev. Zato pa so za poslovni in rezervni sklad namenili celo manj kot v letu poprej Za vse te Izredno visoke finančne skoke navzgor so morali lani delavci Slana na rediti in prodati 411.000 parov smuči — 301.000 alpskih, 106.000 tekaških ln 4.000 ska. kalnih — 2.713 čolnov ter po- • V začetku maja bo Elan za Begunjami In Zagrebom v Beogradu dobil svojo tretjo specializirano trgovino. V njej se bo dalo športno opremiti od glave do peta. leg vsega drugega opremiti še okoli 250 raznih telovadnic. Za letos računajo, da bo celotni prihodek spet porasel kar za 23 odstotkov. Prav ta ko naj bi tako kot doslej ra sel tudi izvoz. V Elanu Je za poslenih nekaj več kot 900 delavcev. Izračunali so, da je vsak od njih ustvaril za 8,315 dolarjev Izvoza. Največ so izvozili v ZDA ln Kanado, v Evropi pa v Italijo. Letos so doma prodali okoli 80.000 parov smuči, glede na to, da bi Jih lahko prodali ha tujem trgu in da krvavo rabijo devize, kar malo preveč, pravijo. • Mnoge zanima, koliko Elan nameni za reklamo In reprezentanco. Po samoupravnem dogovoru znotraj tovarne Je gornja meja za to 5 odstotkov celotne realizacije. l-ani so le za malenkost presegli dva odstotka. Po planu bodo letos naredili že 500.000, leta 1980. pa kar 700.000 parov smuči. Za nlmivo je, da največji skok predvidevajo pri tekaških smučeh, ki na.) bi Jih takrat Izdelali že 250.000 parov. Že sedaj Je v pripravi velika akcija, v kateri naj bi vsi tisti smučarji — tekači, ki bi lahko na nek način — kakšen Milka je zidarka Milka Žmavc iz Vitomarec se ponaša z izpitom za kvalificirano zidarko — »Deset let dela v gramoznici« MARIBOR. 4. aprila — Postavila se je pred fotografski aparat z rokami v bok In rekla: »Pa hitro, ker nimam časa, delo čaka Ne morem kar tako posedati, sploh pa ne danes, ko imam Izpit « Ko Jo človek takole posluša, se ne more načuditi od kod še toliko življenjske vedrine v njej. Z močnimi ra. meni in rokami preklada ope ko, meša malto, robanti nad lenobo in dela, dela. Danes si je vzela trenutek časa za se, za klepet, da odkrije ko-šček sebe, življenja ln trdega dela, načrtov in upov. Za nekaj minut, kajti več počitka ne pozna. Milka Žmavc Iz VI-tomarec pri Ptuju tudi med malico skoči domov, da pri-pravi ostareli, skoraj slepi 82-letni materi nekaj za pod zob. Zase nima časa. »Da, danes delam praktič ni del Izpita Potem bom, če ga bom naredila, prva kvall ficirana zidarka v tem delu Slovenije.« Za dodatek naj povemo, da je Milka Žmavc naredila Izpit in tako postala prva kvalificirana zidar, ka. Po mnenju nekaterih na Zavodu za šolstvo celo prva kvalificirana zidarka v Sloveniji, vendar pa je težko ugo tovitl, če je to res »Deset let sem delala v gramoznici«, Je bila kar pri pravljena povedati svojo življenjsko pot z glasom, ki je mehak, ki je pravo nasprotje močni postavi delavke Milke Na trenutke je trd, takrat ko se spomni na kaj trpkega, takrat, ko se spomni na revščino in se takoj spet zjasni, ko govori o sinu, hčerki, ki Jima je vse drugače postlano v življenju kot pa je bilo njej ln osiveli materi. Tudi sama ima kratke sive lase, trde štrenaste in uporne lase, ki silijo izpod zidarske čepice in zvedavo gledajo v naporni svet. »Deset let sem delala v gramoznici. Ob vsakem vremenu. Moški so robantili, godrnjali, odhajali, ženske smo ostale. Morale smo. Sejala sem drobni pesek na roke, v vročini, da se še jeziku ni ljubilo viseti iz ust. V petnajstih minutah smo morale, me ženske, naložiti kamion.« Potem se vrne iz vsipajoče gramoznice v šolske spomine »Hotela sem v učiteljišče pa ni bilo možnosti, potem sem šla na strojno šolo v Kranj, pa se Je ljubezen vmešala tn sem raje pobegnila. Kaj vse bi lahko prišlo vmes? Raje sem šla Delala sem v slaščičarni. Dobro je, da vse po skusiš. Lahko doma naredim slaščice. Gramoznica. In zidarstvo. Do zdaj sem bila oolkvaliflcimna zidarka. Pa tem bi rada šla naprel V delovodsko šolo. Hočem biti se bodo še dogovorili — dokazali, da so pretekli toliko in toliko kilometrov ali ka ko drugače trimčkali, dobili pn nakupu tekaške opreme precejšen popust. Pripravlje nost za to so pokazali tudi drugi proizvajalci opreme kot Alpina, Planika. Pletenine Strah pred suhimi leti V tovarni Izdelana študija pa grozi, da zaradi relativne zasičenosti trga, ker po ta varnah zmogljivosti grozno »navijajo«, za bogatimi pri. hajajo suha lete. Prav zato razvijajo nove programe, ki naj bi pripomogli, da kakšni večji pretresi na tem izredno občutljivem področju ne bi bili preveč boleči. Konkurenca, ki te popolna ma spodnese pri vsakem spo drsljaju, zahteva stalno »da kazovanje« za mesto med naj bolj Iskanimi. Previdnost zaradi pričaka vanih težav na tržišču pa jih usmerja tudi v druge posle Tako bodo letos izdelali tudi prve že dolgo težko pričaka vane družinske Jadrnice Pr vo od njih so prav v pone deljek že spustili v morje. Draga oprema za »lupinice« Za temi jadrmcaml Je bilo med tistimi s širšimi žepi pri nas že veliko povpraševanja Ko so v Elanu začeli o njej resneje razmišljati, so računali, da bi oprema, motor in lupina, stali vsak tretjino celotne vsote. Zdaj pa bo to precej drugače. Lupina bo najcenejša — za 100.000 dinar, jev, motor pač po želji, precej draga, najbrž še enkrat toliko kot lupina, pa bo oprema, ki jo bo treba skoraj vso uvoziti. Letos so mislili napraviti šest takih osem metrov dol gih lepotic, za katero gre okoli 500 ur dela, vendar bodo morali krepkeje zavihati rokave. Njihov italijanski zastopnik jih Je pred kratkim osem kupil že v naprej — ne da bi kakšna jadrnica sploh okusila, kako slano je morje. • Seveda v Elanu še na. prej velja vsa skrh tistemu Izdelku, zaradi katrre-ga so postali veliko ime — smučki. Zdaj testirajo no. vo »sredico« smuči In če bo uspelo kot upajo, pravijo, da bodo imeli za dve leti prednosti pred drugi mi. Elan pa se misli povzpeti tudi v višave Dokončno je že sklenjeno da bodo proti kon. cu leta začeli delati jadralna letala Domačih želja ,|e da volj, vsekakor pa se tudi tu drži Elan tistega, da mora biti izvoza vsaj za uvoz. Drugače se stvari ne lotijo pa če je videti še tako mikavna. VLASTA FELC kvalificirana vsaj na stara leta, ker prej nisem mogla.« Potem se je Milka razga vorila še o tem, da Je bilo za dnji dve leti res hudo. Res »Vstajala sem ob pol petih, pa hajd na šiht. Med malico domov k materi. Po kosilu pa v šolo. Zvečer sem se vračala domov, utrujena. Pa kaj ko včasih od živčnosti nisem mogla spati in sem čakala zoro. Tudi hčerka me še potrebuje. Sin je že pri kruhu. Denar bo dal za hišo, ki Jo bom Jaz sama gradila. Hčerka pa Je v šoli. Dob ro ji gre. Samo kaj, ko imam tako malo časa zanjo. L« kdaj Ji bom lahko posvetila več časa? Veste, tudi dela vodska šola ni moj končni cilj. Rada bi bila inštruktor za vajence.« Potem pa preide iz dela na prijetnejše stvari. »Rada preberem kakšen roman. Oh kako rada berem. Ob nede Ijah pa se vsedemo v mo (ega fička ln gremo na lz. let. Takrat res počivamo ln uživamo. Dosti Je govorjenja. »Gre-mo delat«, Je pribila. »Pa srečno.« Pri Stavbarju so rekli, da ji bodo omogočili šo lanje, pridni delavki Milki Žmavc. Zato ker bo priteg nila nove ženske v ta poklic JOŽE JERMAN Dvojna naloga bodoče hidroelektrarne Solkan Zasedanje jugoslovansko-italijanske komisije za vodno gospodarstvo — Jezova hidroelektrarne bi zbirala vodo tudi za namakanje Furlanije BLED, 3. aprila — Tu so bili končani jugoslovansko-italijanski razgovori o možnosti izgradnje hidroelektrarne Solkan na reki Soči, ki naj hi proizvajala električno energijo in zbirala vodo za namakanje okrog 8 do 10.000 hektarjev polj na Italijanski strani Južno od Gorice. V razgovorih, ki so potekali v okviru Jugoslovansko-italijanske komisije za vodno gospodarstvo, so obravnavali vse možne tehnične rešitve, vključno tudi izgradnjo posebnega zadrževalnika na Soči v mestu Gorica. Oba jezova naj bi skupno zadržala od 5 do 6 milijonov kubičnih metrov vode in bi predstavljala prvo stopnjo reševanja problema namakanja jugovzhodnega dela Furlanske ravnine. Dokončnejša rešitev bi bila možna samo z izgradnjo velikega zbiralnika na gornji Soči ali Idrijci, kar pa ni predmet sedanjih razgovorov med Jugoslavijo ln Italijo. Obe strani sta se dogovorili, da bo jugoslovanska stran do jeseni opravila vsa potrebna pripravljalna dela za izgradnjo jezo na Soči pri Solkanu, približno en kilometer ob Soči navzgor, od državne meje. Tehnični strokovnjaki obeh držav bodo proučili vse možnosti izgradnje sistema, ki bi na najekonomičnejši način omogočal tako proizvodnjo električne energije na Jugoslovanski strani, ka- kor tudi zbiranje vode za namakanje na italijanski strani. Na meddržavni ravni Je prvič bila tudi obravnavana zasnova skupne obrambe proti toči. Takšna skupna obramba naj bi bila organizirana na površini približno 25 kvadratnih kilometrov, na območju Go riških Brd in bi jo vodili in usmerjali s skupno posadko obeh držav z jugoslo vanskega območja. Meddržavna komisija je predlog sprejela in ga bo posredovala obema vladama v odobritev. Hkrati je oblikovala posebno delovno telo z nalogo, da pripravi konkretne predloge za posamezne rešitve. Na zasedanju je bila obravnavana tudi oskrba Gorice s pitno vodo kakor tudi problem cene te vode, ki Je že nekaj časa odprt. Dogovorjeno je bilo, da obe strani pripravita konkretne predloge do polovice maja, ko naj bi bilo naslednje zasedanje, na katerem bosta obe strani nadaljevali skupno delo na izvajanju do ločbe osimskih sporazumov, kjer Je go vora o skupnih naložbah v jez na reki Soči. T. A. .»ir!'. •' T-' S?#';!#'";'.:' Ugodno vreme za setev MURSKA SOBOTA, 4. aprila — Medtem ko v Sloveniji šele začenjamo s spomladansko setvijo — bolj sc bo razmahnila šele s setvijo koruze ln krompirja - pa iz drugih krajev države poročajo o uspešni setvi Jarih žit, sladkorne pese ln vrtnin. Cez nekaj dni bodo začeli sejati tudi sončnice in koruzo. V Sloveniji bomo tako kot v prejšnjih letih tudi letos zasejali največ koruze, ki dobiva v setvenem načrtu zaradi usmeritve v živinorejo tn nere. dne dobave ter visokih cen na jugoslovanskem tržišču vedno večji pomen. Računajo, da bomo letos zasejali okoli 60 tisoč hektarov koruze. Vprašanje je, kaj ho s krompirjem, ki lani ni imel spodbudne cene. Pričakovati je, da se bodo pridelovalci odločili za isti obseg proizvodnje kot lani, kar pomeni, da bodo krompir zasadili na okoli 40 tisočih hektarih. Sladkorne pese pa bo letos precej več kot lani. R. O. Foto: Janez Zrnec Chabanova vrnitev Chaban-Delmas novi predsednik francoske skupščine — Maščevanje Jacquesu Chiracu - Škodljive tendence v KP OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA PARIZ. 5. aprila — Prva seja nove francoske skupščine je bila burna od začetka do konca in novi poslanci so iined takoj priložnost uživati v sladkostih parlamentarnih zvijač Se pred sejo je Georgea Marclials govoril novinarjem o škodljivosti tendenc znotraj KPK in zatrdil, da ne bo >padla nobena glava«, nato pa so socialisti bojkotirali otvoritveni govor Marcela Dassaulta, ki je bil izvoljen za kakšnih dvanajst milijard starih dinarjev, češ da poslansai položaj mili. jarderskega letalskega konstruktorja ni »moralno strpen«, nato pa je prišlo najlepše; volitve predsednika skupščine. Golistični poslanci so soglasno predlagali za predsednika Edgarja Faura, ki je že zadnjih pet let vodil debate v skupščini, toda veselje je bilo skaljeno, ker je za ta položaj kandidiral tudi stari golistični baron Chaban-Dalmas, človek, ki je bil predsednik skupščine ves čas de Gaullovega bivanja v Elizejski palači (od 1958 do 1969). V prvem krogu je Chaban dobil 17 glasov več kot Faure, medtem ko socialistični kandidat Mauroy in komunist Andrieu zaradi premajhnega števila glasov nista mogla naprej. V zadregi, ki je nastala, ker se ne Faure ne Chaban nista hotela umakniti, je vodja golistične skupine Labbe predlagal odmor ... Prepadeni golisti so ugotovili, da je precej (okoli trideset) kolegov glasovalo za Cha. bana, in tako so Faura prisilili, da je kandidaturo umaknil. Ob pol devetih zvečer je Marcel Dassault razglasil za zmagovalca bordojskega župana in poslanca Jacquesa Cha-bana-Delmasa, ki je dobil 276 od 488 glasov. Tako se je Chaban po dolgih letih »sramotne samote« zmagoslavno vrnil v vrh političnega življenja ter se navsezadnje le maščeval Jacquesu Chiracu za »izdajstvo« v letu 1974. Chaban Delmas, ki je bil de Gaullov stalni predsednik skupščine, je leta 1969 postal predsednik vlade in skušal se je lotiti velikopoteznega načrta o »novi družbi«, ki naj bi bila pravičnejša in bolj človeška. Za glavnega sodelavca CHABAN DELMAS — Vrnitev po dolgih letih »sramotne samote« v tem načrtu Je imel Jacquesa Delorsa, ki je danes v vodstvu socialistične partije, zadeva pa je bila za previdnega Georgesa Pompidouja preveč tvegana, tako da je Chabana zamenjal z Messmerjem. Tn ko je Pompidou v začetku leta 1974 umrl, je bil Chaban napol pozabljen. Vendarle se je kot star golist pognal v boj za predsednika republike. Toda izgubil je bitko v prvem krogu in takoj nato spoznal, da ga je spodnesel Jacques Chirac, dotlej minister za kmetijstvo in notranje zadeve in baje Pompidoujev »miljenec«. Chirac je tako omogočil Gi-scardovo izvolitev za šefa države, potem pa se z obnovo golistične stranke zapletel ne le v spor z Giscardom, marveč tudi z delom starih goli-stov, predvssm s Chabanom-Delmasom. Dolga leta Je bordojski župan čakal na priložnost za maščevanje in pot do tega si je utiral s počasnim zbliževanjem z Giscardom. Na zadnjih skupščinskih volitvah je bil gladko izvoljen za poslanca, med kampanjo pa je dal jasno vedeti, da je za predsednikovo politiko reform. In ko se je razglasil za kandidata za predsednika, skupščine, je vsem postalo jasno, da je »Gi. scardov človek« in Chiracov nasprotnik. Zato je Chabanova izvolitev za predsednika skupščine prvi odločni poraz Jacquesa Chiraca, »bultjožer-skega« voditelja golistične RPR. STANE IVANC Dejstva, ne besede OD NAŠEGA DOPISNIKA V AVSTRIJI Med spoznanji, ki so se še posebej jasno izkristalizirala v koroških manjšinskih bitkah po letu 1972, je eno od najbolj dragocenih spoznanje, da poglavitni kriterij pri ocenjevanju avstrijske manjšinske politike ne smejo biti besede in obljube, marveč dejanja in objektivna dejstva. Prav ta kriterij je treba uporabiti tudi pri presojanju rezultatov zadnjega sestanka med predstavniki obeh osred njih organizacij Slovencev v Avstriji na eni strani in avstrijskim zveznim kanclerjem na drugi, 'in če v skladu s tem kriterijem odmislimo vse tisto, kar so besede, potem ostaneta na rešetu dve dejstvi: da je do sestanka po štinnajstme-sečnem premoru sploh prišlo; in da je zvezni kancler izjavil, da se bodo stiki nadaljevali. Ti dve nesporni dejstvi pa slonita na vrsti drugih nespornih dejstev: predvsem je manjšinska problematika v Avstriji — kljub zakonom, sprejetim 7. julija 1976 — slej ko prej odprta, saj slovenska manjšina sedmojulijske zakone prav tako dosledno zavrača kot avstrijska vlada trdno pri njih vztraja; nesporno dejstvo je tudi, da je kar največji del sedmojulijske zakonodaje spričo tega ostal le na papirju; in končno je prav tako nesporno dejstvo, da do ponedeljkovega sestanka ni prišlo v okvira manjšinskega sosveta, kot je to pred štirinajstimi meseci zahteval zvezni kancler (ki tudi na ponedeljkovem sestanku ni zamudil priložnosti, da ga predstavnikom Slovencev oriše v najlepši luči), marveč zunaj njega. Ali z drugimi besedami in zelo na kratko: skoraj dve leti potem, ko so bili v parlamentu sprejeti znani zakonski predpisi, ki jih je manjšina ocenila kot protimanj-šinske, bije v oči dejstvo, da avstrijska vlada te zakonodaje zoper voljo manjšine ne .more uresničevati. Edina pot, ki vodi iz tega položaja, je zatorej dialog z manjšino. Neposredni politični motivi, ki so avstrijsko vlado in njenega kanclerja spodbodli k pogovorom, niso posebna skrivnost. Na notranjepolitičnem področju je to serija volivnih preskusov, ki se začenjajo s. prihodnjo pomladjo, manjšinska sestavina pa lahko v tem spopadu postane tvegana prvina, pa ne samo na Koroškem, kot je bilo doslej, marveč povsod v Avstriji, kajti prav v letih 1976 in 1977 se je manjšinsko vprašanje postavilo ne več kot zgolj koroško, marveč kot splošno avstrijsko politično vprašanje. Dragi element pa ima mednarodne razsežnosti: prvič je Avstrija sama država, ki skuša za svojo manjšino na južnem Tirolskem doseči pravice, ki jih Slovencem in Hrvatom v Avstriji odreka, drugič pa se manjšinsko vprašanje kot zloben škrat iz Shakespearove komedije pojavlja — Avstriji v škodo — prav tam, kjer si Avstrija s posebno vnemo prizadeva uresničevati svoje mednarodne ambicije, med dragim tudi v tistih mednarodnih telesih, kjer je interes držav v razvoju — in k njim si trudita tako avstrijska diplomacija kot tudi avstrijska socialna demokracija v zadnjem času odpreti po litično in ideološko pot še posebej poudarjen. Idealna rešitev v takšni situaciji pa bi bila pač ta, da bi — na mednarodni ravni — nastal vtis, da se manjšinsko vprašanje rešuje, na notranjepolitični ravni pa ostal vtis, da se v sedanji manjšinski zakonodaji kljub vsemu ne bo nič odločilnega spremenilo. Naloga manjšine, njene notranje strnjenosti in njene ofenzivnosti je zdaj, da iz tega protislovja izsili dejanja, da s svojim nastopom doseže, da pogovori ne bodo samo besedovanja, in da avstrijsko politiko pripravi k dejanjem v prid izpolnjevanju sedmega člena državne pogodbe. In samo skozi to perspektivo je moč ponedeljkove pogovore ocenjevati kot pozitivne. Ce pa bodo tudi ti pogovori prekinjeni — tretjič v zadnjih dveh letih — bo to pač pomenilo, da ostaja avstrijska socialistična vlada slej ko prej ujetnik koroškega in avstrijskega nemškega nacionalizma; kar dvakrat — maja 1976 in februarja 1977 — so namreč oblasti pogovore s Slovenci prekinile in s tem omogočile nemškonaoionalističnim silam, da svoj protislovenski interes prebijejo v zakonsko obliko, sedmemu članu državne pogodbe navkljub. MARJAN SEDMAK Manevri ob meji Leonid Brežnjev se je udeležil vojaških manevrov v neposredni bližini kitajske meje — Govor v Vladivostoku? OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA, 5. aprila — Sovjetski voditelj Leonid Brežnjev se je v svoji funkciji predsednika državnega sveta za obrambo danes udeležil vojaških manevrov v neposredni bližini kitajske meje. pri mestu Habarovsku na Amurju, nedaleč od kraja, kjer je prišlo pred devetimi leti do oboroženili spopadov med deželama. Na teh splošno vojaških taktičnih vajah je bil navzoč tudi obrambni minister maršal Ustinov, ki spremlja Brežnjeva med njegovo osemdnevno vožnjo po transsibirski magistrali Moskva—Vladivostok. V manevrih je sodelovalo več rodov vojske, poleg pehote še topništvo, tanki, motorizirane enote, protiletalska obramba in vojno letalstvo, kar zgovorno priča o njihovem precejšnjem obsegu (števila udeleženih mož ne objavljajo). To so sicer prvi vojaški manevri na kitajski meji, ki se jih udeležuje neki sovjetski voditelj, kar še bolj izrazito podčrtuje njeno politično manifestativnost. Brežnjev je udeležence manevrov pohvalil, da častno op ravlja’o svojo vojaško dolžnost, medtem ko so mu vojaki t zagotovili, da bodo še naprej vlagali vse napore v to, da bi poviševali svojo bojno pripravljenost ter bud no stali na zaščiti svoje domovine Čeprav se Brežnjev ni naravnost obračal z govorom sosedom južno od kakih 20 km oddaljenega vele toka Amurja, je njegove besede vendarle moč šteti kot opozorilo Kitajcem, da ZSSR v ozemeljskem spora ne kan popuščati. Po vsej priliki tudi ni naključje, da so ob prihodu Brežnjeva v polmilijonski Ha-barovsk, ki je nastai natanko pred 120 leti na zlitju Usurija in Amurja, organizirali vojaške manevre nedaleč od kraja, kjer je prišlo, marca 1969, do oboroženih spopadov med sovjetsko in kitajsko vojsko. V prvih spopadih, 2. marca 1969, je na reki Usuriju izgubilo življenje 31, ranjenih pa je bilo 14 sovjetskih vojakov, v dragih spopadih, 15. marca za otok Demanski (ali po kitajsko Cen Pao) pa je bilo ubitih kakih 60 sovjetskih vojakov, medtem ko število kitajskih žrtev ni znano. Ti spopadi so pomenili vrhunec sovjetsko-kitajske zaostritve, ki se je začela najprej na ideološkem, pa se nato prenesla na meddržavno področje. Prvih šest mesecev po spopadih je bilo ozračje med deželama nasičeno z nevarnostjo možne vojaške konfrontacije in šele nenadno srečanje Cu En-laj — Kosigin septembra 1969 na pekinškem letališču je nekoliko ublažilo napetost. Kljub vsemu pa se reševanje obmejnega spora do danes ni premaknilo z mesta. Brežnjev je v Habarovsk, oddaljen 8533 km od Moskve, prispel osmi dan svoje spektakularne vožnje po transsi- birski magistrali. 2e doslej je imel med vožnjo nekaj vojakih stikov: v okolici Novosibirska je obiskal raketne enote, največje vzhodno od Urala, v Irkutsku so mu v letalski tovarni demonstrirali vojaška letala; pri Citi je obiskal pripadnike zabajknl-skega vojaškega okrožja ter tankovsko enoto, v kateri je pred 42 leti služil vojaščino, včeraj pa je v kraju Skovorodino sprejel poleg civilnih graditeljev tudi vojake, ki grade bajkalsko—amursko progo, severno vzporednico transsibirske magistrale Tako je Brežnjev na tej poti v vlogi vrhovnega vojaškega inšpektorja. Sicer pa so njegovo vlogo na vojaškem področju v zadnjem letu izredno povzdignili: najprej so ga lani povišali v maršala, letos pa mu izročili najvišje vojaško odlikovanje, red »zmage«, ki so ga doslej dobivali le vojaški poveljniki. Možno je predvideti, kakšen učinek bodo imeLi sedanji manevri pri Habarovsku v navzočnosti Brežnjeva in maršala Ustinova na kitajski strani. Zdi pa se vendarle, da je poglavitni cilj potovanja Brežnjeva še pred njim: v Moskvi pričakujejo, da bo na končni postaji, v Vladivostoku, kjer je bilo novembra 1974 poslednje sovjetsko-ameriško vrhunsko srečanje (Brežnjev — Ford), sovjetski voditelj nastopil s pomembnim političnim govorom. TIT DOBERŠEK Ogroženi pomniki Posebna akcija restavratorjev za obnovo in zaščito spomenikov NOB v Sloveniji — Širši načrt novega ateljeja Restavratorji republiškega zavoda za spomeniško varstvo posvečajo pozornost zlasti ogroženim spominskim obeležjem narodnoosvobodilnega boja. Z restavriranjem pla stik in obeležij, ki jih je na čel čas, bodo nadaljevali vse leto. Ob tem velja vsekakor pohvaliti družbeni dogovor ljubljanskih mestnih občin o vzdrževanju spomenikov NOB in socialistične revolucije. Re stavratorj4 zavoda za sporne niško varstvo bodo letos op ravili tudi raziskovalno nalo go o vzrokih propadanja ne katerih spomenikov NOB Ob tej akciji, ki je njihov prispevek kongresu, že uresniču jejo tudi široko zastavljen program restavratorskih de) po vsej Sloveniji. V novih prostorih restavratorskega ateljeja, ki so ga pri dobili pred nedavnim v Ljub ljani, te dni potekajo restav raturska dela za »Krko« (21 slik, ki jih je Narodni muzej posodil za Stari grad), v delu pa imajo tudi stara olja za Dolenjsk- muzej (slike s Hmeinika) in za Gospodarsko zbornico, ki je dala v restav riranje 36 slik in s tem poka zala zelo pozitiven odnos do ohranjevanja kulturne dediščine. Večje zanimanje za vzdr ževanje slikarskega iundusa kažejo v zadnjem času tudi posamezni občani in župnij skl uradi; restavratorski atelje ima v delu tudi štiri velike slike na platnu, ki jih Je dal restavrirati -plran-skitnod*- i občinski zavod Za sporuiehiSJio ; ; varstvo. . v,..- V restavratorskih delavnicah republiškega zavoda za spomeniško varstvo te dni obdelujejo snet« freske s potresnega področja. To so got-ske freske iz 15- stoletja iz porušene cerkve nad Podbelo ln kmečke freske, ki so jih sneli s porušenih hiš. Letos bodo obdelali tudi stenske slikarije iz Fojane, snete leta 1971, in jih obdelali za muzejsko prezemtacijo v cerkvi, restavrirali pa bodo tudi oltar Stefana Šubica iz Javorij nad Škofjo Loko. V načrtu imajo restavriranje gotskih poslikanih lesenih stropov z Visoke ga nad Kureščkom in Kurena nad Vrhniko, te dni pa poteka odlivanje kamnitih plastik iz Na rodnega muzeja. Med terenskimi akcijami bodo v tem letu največje v Krtini pri Domžalah in Turnišču (stenske slikarije s konca 15 stoletja) ob drugem pa bodo restavratorji montirali kamni- ti oltar na Gornjem gradu in restavrirali poslikave na Ljubljanskem gradu. Restavratorska delavnica zavoda za spomeniško varstvo je v tem letu za sto odstotkov povečala svoje zmogljivosti. Restavratorji upravičeno pričakujejo, da bo to leto v njihovi dejavnosti prelomno, saj je interes družbe za to vejo spomeniškozaščitne dejavnosti vsaj po deklarativni plati vse večje. PETER BREŠČAK MED »ZDRAVLJENJEM« — Restavrator Ivan Pavline pri konserviranju baročne plastike. Foto: Miško Kranjec NOVICE Abonma Mladi mladim LJUBLJANA — Abonma Glasbene mladine Mladi mladim ima na sporedu že sedmi koncert v tej sezoni. V torek, 11. aprila ob 19.30 bo v mali dvorani Slovenske filharmonije Večer mladih slovenskih. skladateljev, štiri no vele za violino in klavir Uro ša Rojkar-bosta izvedla Tomaž Lorenz in Alenka šček Etudo za čelo solo Vladimi-ra Hrovata bo igral Miloš Mlejnik, Pet rabajates za sopran m klavir Petra Kopača Vlatka Oršanič in Ljubo Rančigaj, Sjonatino za violino solo Janija Goloba Tomaž Lorenz, Zvenenje — valovanje z naslovom »Travni čki so že zeleni« Brine Ježeve pianistka Brina Jež, flavtistka Metka Zupančič in violinist Branko Brezavšček, Glasbo za preparirani klavir in magnetofonski trak pa bo izvedel skladatelj Bor Ture! sam. ,Podajanje‘ bombe Ne Washington ne Zahodna Evropa nočeta prva odobriti proizvodnje nevtronske bombe — Pritiski na J. Carterja OD NAŠEGA NEWYORSKEGA DOPISNIKA NEW YORK, 3. aprila — Nevtronska bomba je še vedno kamen spotike: ne VVashington ne njegovi evropski zavezniki ne žele prvi odobriti proizvodnje tega novega jedrskega orožja. Ze več tednov si žogo pridno podajajo z ene strani At-lantikSc^a.gtaugo, kot navajajo ameriški viri. Teza Wa-shingtona je naj bi zahodnoevropske vlade prve zaprosile za proizvodnjo te bombe, saj bo — upoštevaje da gre za taktično jedrsko orožje — locirano na njihovem ozemlju. Carter je nekajkrat opozoril, da o tem ne bo odločal, dokler Evropa ne bo terjala tega. Zahodnoevropski zavezniki pa baje odgovarjajo, naj najprej Amerika odloči o proizvodnji bombe, pozneje pa bodo še sami razsodili, ali naj jo dovolijo v svojih državah. O tem naj bi odločili na sestanku atlantskega pakta, ki je bil najprej sklican za prejšnji teden potem pa ga je ameriška stran odpovedala. Po ameriških poročilih naj bi to pomenilo, da Zahodna Ev ropa ni izpolnila Carterjevega pogoja — predsednik je baje prosil za odložitev sestanka. Z odločitvijo pa hite, da bi prehiteli majsko zasedanje OZN, posvečeno razorožitvi, in sestanek šefov držav NATO, prav tako sklican za maja. Propagandni boj okoli novega orožja traja že več mesecev. Pentagon se ogreva za to orožje, isto pa velja tudi za ameriški politični vrh, kar je razbrati iz pisanja vseh vodilnih listov. New York Times se čudi, da je Moskva tako zaskrbljena, ko gre za defenzivno jedrsko orožje. List na primer v uvodniku piše, da ZSSR, če jo iskreno skrbi in če ne gre za propagando, lahko pripomore, da bi zaustavili proizvodnjo nevtronskih bomb, tako da umakne katero od svojih tankovskih divizij ali zaustavi izdelavo svojih novih jedrskih raket s srednjim dometom, naravnanih na zahodnoevropske cilje. Po nekaterih ameriških opisih ne gre za nehumanost jedrske bombe, saj so »vsa jedrska orožja nehumana in nihče nima monopola nad grozodejstvom«. Problem Je v tem, da se strategija še nadalje jasno usmerja k doktrini »omejene jedrske vojne«, h glavnemu vprašanju, povezanemu s to bombo — ali se ne povečuje nevarnost jedrskega spopada. Tisti, ki so v vodstvu nekaterih evropskih prestolnic najbolj zaskrbljeni, (na primer na Nizozemskem), odgovarjajo v nasprotju z Američani pritrdilno. Ce bodo v primera spopada s kla sičnim orožjem uporabili to bombo, neizogibno sledi eskalacija in maščevanje s še bolj uničujočimi vrstami jedrskega orožja. Poraz v Vietnamu je vnovič spodbudil ameriške razprave o jedrski strategiji in videti je, da so pomisleki okoli nevtronske bombe plod širšega omahovanja, Za zdai kaže, da Jimmy Carter tako kot ameriški politični yrh zavrača naj bolj ostro in hkrati najbolj drago opcijo, ki jo je zagovar jal njegov minister za energijo James Schlesinger, ko |e bil še šel Pentagona pri Ge-raldu Fordu Ta pot je terjala neusmiljeno okrepitev tekme v oboroževanju. Carter pa jo je zavrnil in videti je, kot da bi zavrnil tudi to opcijo. Odločitev o proizvodnji elektronske bombe bodo upravičeno pojmovali kot opredelitev za doktrino omejene jedrske vojne, o kateri je Carter sicer dejal, da ni možna. Del sil v ameriškem političnem vrhu pa se je iz vietnamskega poraza naučil, da strateško orožje ni dovolj za »odvijanje napadov« in da bi morali bolj računati na uporabo taktičnega jedrskega orožja. Nekateri washingtonski jastrebi celo trdijo, da zgolj opiranje na sredstva mašče-vtirljkfZa kar' se v prestolnici zavzemajo »golobi«, skriva še vpč nemarnosti, da utegne priti do vsesplošnega jedrskega spopada. V zvezi z nevtronsko bombo je Carter pod nasprotnimi pritiski, ki jih je čutiti z raznih strani, kar priča, da nekdanjega konsenza v političnem vrhu glede jedrske strategije ni, in da bo treba poiskati novega. Osamljeni ameriški kritiki jedrskega oboroževanja ocenjujejo, da »nikakršne opcije pravzaprav ni, če je jedrsko orožje bistvo vojaške strategije« Napovedujejo, da bodo odločili o nevtronski bombi v prvi polovici aprila Iz krogov atlantskega pakta je slišati govorice da ne bi smeli dovoliti Moskvi, da oi diktirala zahodno politiko. Take naj bi tolmačili odločitev zakaj ne izdelujejo bombe. DRAGISA BOSKOVlC Razlogi sojenja Russellovo sodišče bo ugotovilo, ali obstaja tendenca ogrožanja demokratičnosti v Zvezni republiki Nemčiji OD NASE BONSKE DOPISNICE BONN. 3. aprila — Russellovo sodišče, ustanova, ki jo je pokojni britanski filozof leta 1966 posvetil preučevanju kršitev človekovih pravic m uvedel s primerom vojnega zločinstva Združenih držav Amerike v Vietnamu, se v svojem tretjem sklicu v teh dneh v Frankfurtu osredotoča na vprašanje kvalitete in obstojnosti politične demokracije v pravni državi. Med svojimi cilji si je sodišče, v katerem sodelujejo levo usmerjenj družboslovci iz mnogih držav, postavilo tri skupine vprašanj: prvič, ali državljanom ZR Nemčije zaradi njihovega političnega prepričanja odrekajo pravico do izvajanja poklica, drugič, ali oblasti s civilno pravnimi, kazensko pravnimi in drugimi ukrepi uvajajo cenzuro in tretjič, ali omejevanje kazenskega postopka za določene skupine državljanov pomeni kršitev temeljnih političnih svoboščin in človekovih pravic. V tem trenutku vzbuja več odmevov samo dejstvo, da se je sodišče sestalo in več zanimanja priteguje pojasnjevanju pobud, ki so ga vodile, da je za objekt raziskave vzelo prav Zvezno republiko. Delo sodišča je torej vrednotiti glede na oba pomena: kot neposredno politih no opozorilo prizadete m v sodiscu zastopane mednarodne strokovne družboslovne in laične javnosti na možnosti ogrožanja nekaterih političnih svoboščin pravice do političnega prepričanja in človekovih pravic (do pravičnega kazenskega postopka), hkrati pa kot temeljito analizo konkret-nih primerov, ki naj domnevo utemeljijo, oziroma zavržejo kot neutemeljeno. Glede na to. da se je sodišče doslej ukvarjalo z oblikami totalnega zanikanja človekovih pravic, vključno s pravico do nedotakljivosti telesa v lokalni umazani vojni in v polfašistlčnih latinskoameriških razmerah, Je to pot utemeljitev sodi- šča zahtevala zelo natančno razporeditev ciljev obravnave in načinov dela. Samo sodišče je to storilo s tem, da je pojasnilo razliko med doslej obravnavanimi primeri in izjavilo, da nima v mislih splošne obsodbe ZR Nemčije. Njegova vloga je raziskati domnevne kršitve človekovih pravic v državi, ki je te pravice zagotovila vsem svojim državljanom v ustavi in šteje za vzor demokratične pravne ureditve. »Zaradi izkušenj iz nemške zgodovine« je po mnenju sodišča tendenco ogrožanja demokratičnosti treba ugotoviti ln, če obstaja, obsoditi. Stvarna utemeljitev Russellovega sodišča tretjega sklica je torej v preprečevanju lazvoja, ki bi lahko ogrozil demokratično uredi tev tn ki ga je v zadnjih letih opaziti v nastajanju pisane in nepisane zakonodaje, namenjene »radikalom«. Svojo posebno nemško razsežnost ima razprava, razsežnost, ki je izid nenarav nega toka povojne zgodovine Zvezne re publike Nemčije v vlogi stebra hladno vojne nestrpnosti in v teh posebnih raz sežnostih jo velja obravnavati. V abso lutnt primerjavi bi sodišče komaj lahko utemeljilo, zakaj se osredotoča na soci alno-demokratsko vodeno Zvezno republiko, medtem ko so flagrantne kršitve člo vdkovih pravic drugje prav tako očitne. V relativni — kot razmerje med konser vativno m liberalno Nemčijo — pa so protilevičarski ukrepi videti kot nevaren trend m napoved nekega morebitnega za suka v prihodnje. Oboje ima zaradi veli ke gospodarske in politične moči Zvezne republike v' svetu še dodatno težo. Čeprav so vse politične stranke in sin dikati obtožili Russellovo sodišče za raz širjanje laži o Nemčiji, je torej notranja razsežnost obravnave del aktualnega so očanja med konservativnimi in napredni mi silami. MOJCA DRCAR-MURKO Dialog s cerkvijo Kljub obojestranski dobri volji za normalizacijo je ton dialoga med poljsko državo in cerkvijo še polemičen POSEBEJ ZA DELO VARŠAVA, 4. aprila — Proces normalizacije odnosov med katoliško cerkvijo in'državo na Poljskem je po nedavnem obisku prvega sekretarja centralnega komiteja poljske združene delavske partije Edwarda Giereka v Vatikanu prešel v obdobje »miroljubnega sožitja« dveh pogledov na svet — ob okrepljenem odprtem dialogu o podiranju pregrad, ki ovirajo skupna prizadevanja za »boljšo prihodnost poljskega ljudstva«. Tudi minule velikonočne praznike, ki so jih slavili na široko in ob upoštevanju tradicionalnih običajev, so spremljale odkrite idejne razprave, vendar so tako po sredstvih kot tonu ostale v mejah vzajemne strpnosti. Cerkveni obredi so duhovščini tudi ob tej priložnosti prišli prav, da je pred velikim avditorijem vernikov lahko ponavljala stare očitke na rovaš »socialističnega režima« odgovore nanje pa je javnost lahko takoj -dobila v članku glavnega urednika varšavske »Polytike« Mieczyslawa Rako wskega, ki je izšel v »velikonočni tedaji« tega uglednega dnevnika. Sedanji dialog, ki ga kljub dobri volji za normalizacijo ogrevajo polemični toni, je odprl poglavar poljske kato-liške cerkve kardinal Stefan Wyszynski z govorom, ki ga je imel v začetku januarja, objavljen pa je bil mesec dni kasneje v katoliškem dnevni ku »Slowo Powszechne«. To je- bilo neke vrste kardinalovo »politično izhodišče«, vka terem je prvič tako jasno in široko ponujal svoj program razvoja odnosov med cerkvijo in državo. Ta »homilija« je zaradi po. skusa. da bi nakazala stališča katoliške cerkve do socialističnega sistema iii naprednih tendenc v svetu, postala, kot poudarja Rakowski, »dokument, ki je s svojim pome nom presegel notranje probleme in odnose, kardinala pa vključil v veliko, svetovno debato«, za katero ima velike zasluge papež Pavel VI. Kardinal Wyszynski je deklariral pripravljenost cerkve, da sodeluje na vseh področ-jih, ki posredno ali neposredno bogatijo človeka z etičnimi vrednotami ter omejujejo ali neposredno likvidirajo razne negativne pojave, na primer alkoholizem ali neod. govoren odnos do dela. Nadalje je dejal, da bo cerkev sodelovala v krepitvi humanističnih vrednot in vsega, kar pozitivno vpliva na »ohranjevanje naše suverenost) — 1 nacionalne, družbene, profesionalne, ekonomske ln ver ske«. »Sodim,« pravi Rakowski, »da bodo tako politiki kot znanstveniki lz marksistične. ga kroga našli v kardinalovem govora veliko zanimivih idej, s katerimi se bodo lahko strinjali ali polemizirali z njimi (na primer z oceno vloge cerkve v zgodovini Poljske, s pogledi na cilje socializma itd.). Ni dvoma, da so nam razprave in polemike med marksisti in katoličani, če potekajo v duhu strpnosti, vzajemnega spoštovanja in zvestobe dejstvom, zelo potrebne. Med dragim zato, ker na tako zapletenem in kočljivem področju, kot so odnosi med socialistično državo in cerkvijo, pripeljejo vse nedorečenosti in vprašanja, ki ostanejo brez odgovora, k resnično odvečnim nesporazumom.« Rakowski je podal genezo konfliktov in nesporazumov ki je vse do danes vladala na tem- področju, in se zavzel za to, da bi se obe strani odpovedali »grehom preteklo sti« »Treba je odpraviti vse predsodke, poenostavljanje, mite, navade, molk o dejstvih, iskanje slabih namenov v rav nanju partnerja,« poziva Ra-kovvski in opozarja hkrati na nevarnosti »radikalnega ateizma« in klerikalnega konser-vaitivizma. Takoj po vojni so ugledni predstavniki poljske levice iskali poti za vključevanje cerkve v politično življenje nove družbene skupnosti. Katoliška hierarhija je takrat v skladu s sedanjo tezo Vatikana. da so komunistične vlade samo »prehodno zlo«, te predloge zavračala, nekateri njeni predstavniki pa so tudi aktivno sodelovali v protisocialistični dejavnosti. Rakowski odkrito priznava, da je bila verodostojnost po nudbe oblasti takrat vprašlji va zaradi »sektaških tendenc, ki so celo odpirale pot uporabi represije namesto argu mentov«. To priznanje, kol poudarja, bi ostalo brez po mena, če bi draga stran vztra jala pri trditvi, da je bila katoliška cerkev zmeraj čista, brez pomanjkljivosti in grehov. Komunisti bi se izkazali za ignorante, če bi podcenjevali pozitivne spremembe, do katerih je prišlo v dražbenopo litični doktrini rimskokatoliške cerkve, zlasti zato, ker obstajajo področja, za kate ra so tako eni kot dragi živ ljenjsko zainteresirani — po- puščanje in trajen mir v svetu, boj proti gospodarski neenakopravnosti, lakoti, naši lju, alkoholizmu itd. Ravno s tem« momenti je operiral tudi Sef poljske partije Edward Gierek, ko se je odpravil na obisk v Vatikan, kot so se tja odpravili pred njim tudi že voditelji nekaterih drugih socialističnih držav — Josip Broz Tito, Podgorni, Cea.ii-sescu, Živkov. Kadar Glavni urednik »Polityke« poudarja, da partija in vlada pazljivo spremljata vse pro cese in spremembe v poljski katoliški cerkvi in v zelo zmernem tonu posredno od govarja na nekatere očitke duhovščine, hkrati pa kriti žira strujo konservativnih kle rikalcev. Na več mestih citira že znane besede Edwarda Giereka, ki je ob raznih priložnostih navajal načela »sožitja med cerkvijo in drža vo« ko' eno poglavitnih nalog v krepitvi enotnosti poljskega naroda. »Koncept združevanja Po ljakov okrog pozitivnih ciljev postavlja pred poljsko dražbo nalogo, da odgovornost za neuspehe in poraze išče v sebi, ne pa v zunanjih okoli ščinah in v silah, nad katerimi nima moči. S stališča aktualnih in dolgoročnih interesov je to zelo trezen in zdrav koncept,« poudarja Ra-kowski. Predstavniki konservativne struje sodijo, da »je že preveč«, Kakor hitro posamezni škefi poskušajo kaj storiti za resnično sožitje s socialistično državo v skrbi za sedanjost in prihodnos delovnih ljudi. Konservativci nenehno zahtevajo samo večje pravice in vpliv cerkve, večjo »strpnost« države, vendar oblastem ne ponujajo ustrezne pomoči pri tem. Rakowski poudarja, da gre za popolno nerazumevanje, kadar predstavniki cerkve zahtevajo, da naj bi iz zakonodaje črtali predpise, ki ne ust. reza j o verski doktrini, ko se zavzemajo za to, da naj bi administrativni organi (kljub načelu ločenosti cerkve od države) stali na straži pravil verskega življenja (prepoved zakonske razveze ali prekinitve nosečnosti), ko zanikajo pravico do ateistične propagande in vzgoje, hkrati pa — v skladu s svojim pojmovanjem »strpnosti« — široko interpret rajo lastna pojmovanja svobode širjenja verskih prepričanj. Avtor članica prav tako zavrača kritiko duhovščine, da je poljska družba prevzeta od materialnih dobrin, da jo je zasužnjila potrošniška miselnost itd. in da je človeku treba vrniti duhovne vrednote. ILIJA MARINKOVIČ ^lllllllllllllflll||||||lllllllllllllllllll,llllll,lllllllll||,,,|||||(|)||||l||||ll|||l1|||l|||||||||||||||llMl|Ml||lll||||l|l|ll||||l|llll,|llllll„l||l,„|„l,lllll,llll|1llll,ll,llllllllll,lllllllll,l,l|1|llllllllllllllllllllllllll|lim 1 BERITE PRIMORSKI I DNEVNIK iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir> košarka V PRVENSTVU ^PROPAGANDA* Slovenski derbi v Dolini Igrala bosta Breg in Sokol promocijsko prvenstvo . V tem prvenstvu bodo danes in jutri odigrali že peto povratno kolo. Lestvica je že dobila svojo verodostojno sliko: na vrhu lestvice se bosta verjetno za prestop v višjo ugo potegovala Inter 1904 in De Bortoli, na spodnjem delu pa je verjetno goriška Edera obsojena na izpad. Borovci so trenutno na tretjem luestu. Nedvomno je to z našo mlado ekipo velik in nepričakovan u-speh. In prav na sredini sporeda tega drugega dela prvenstva so bo-royti pred izredno težko nalogo. V soboto so namreč igrali z vodečim Bortolijem in ga premagali s točko razlike, jutri pa jih čaka gostovanje v Tržiču, nakar bodo i-grali doma proti Interju 1904, kolo kasneje pa bodo zaposleni v Miljah z nevarnim moštvom Jeans Corner. Nakar si bodo nekoliko oddahnili: v goste bodo sprejeli zadnjeuvršče-no Edero. V P P Borovi člani v Tržiču Jutri bodo torej «plavi» igrali pro-t' ekipi ARA iz Tržiča, ki je v tem Prvenstvu startala izredno slabo, miško vodstvo pa je kaj kmalu ukrepalo, najelo je dva igralca z drogoljgaško izkušenostjo in Tržiča-ni so nanizali vrsto zmag, s čimer s« trenutno tretji na lestvic* skupno z Borom. Naši fantje bodo jutri v Tržiču igrali z dokaj okrnjeno postavo in zato bo njihova naloga še težja. Vseeno pa «plavi» ne bodo že vna-vrgli puške v koruzo: igrali b°do z običajno požrtvovalnostjo in seveda bodo skušali poskrbeti še za "dvo presenečenje. 1. MOŠKA DIVIZIJA Naše ekipe v tem prvenstvu so bdigrale tekme prvega dela. Pred začetkom drugega dela bo enoteden-ki počitek tudi zato, da bodo odi-grali nekatera zaostala srečanja. KADETI Tudi to prvenstvo se počasi nagiba h koncu. Oba naša zastopnika se doslej ni-ta najbolje izkaza'a. Bor je nam-ec na predzadnjem mestu, Breg Pa na repu lestvice. .Judi v tem kolu ni pričakovati rojih uspehov. Borovci bodo danes grali proti Interju 1904, ki sodi med boijse ekipe te lige, Brežani pa bo-u° igrali v gosteh s Servolano, ki J® naše zastopnike že premagala v Dolini. NARAŠČAJNIKI Kontovelci bod igrali danes do-baa z ekipo SABA. V tem srečanju 2° seyeda varovanci trenerja Lukše avoriti in bodo imeli tako prilož-pdst, da na lestvici dohitijo Ricrea-JSfi aaj bo le-ta igral proti favn? •atu Ginnastica Triestina. težk 'al pa bosta pred dokaj Borovci se bodo v gosteh spopri- jeli z Interjem 1904, ki je na sredini lestvice, poletovci pa bodo doma igrali s Servolano. PROPAGANDA V predzadnjem kolu tega prvenstva bo jutri v Dolini slovenski derbi med Bregom in Sokolom. V prvem srečanju so zasluženo slavili Nabrežinci, jutri pa se bodo Brežani skušali oddolžiti za ta poraz in obenem tudi osvojiti prvi prvenstveni par točk. Borovci pa bodo drevi gostovali v Miljah, kjer se bodo spoprijeli z vodečim Interjem. Naši zastopniki nimajo nikakršne možnosti, da bi ogrozili nasprotniku zmago, saj so Miljčani vsaj za razred boljši od vseh treh slovenskih ekip, ki igrajo v tej ligi. KOLESARSTVO DIRKA PO APULIJI ZMAGOSLAVJE G. SARONNIJA MARTINA FRANCA - Giuseppe Saronni je osvojil letošnjo mednarodno kolesarsko dirko po Apuliji, zmagovalec četrte in zadnje etape pa je bil Belgijec De Vlaeminck. ETAPNA LESTVICA 1. De Vlaeminck (Bel.), ki je pre- vozil 187 km dolgo progo v 4.48’47” s p.h. 38,852 km na uro. V njegovem času so prispeli še: 2. Giuseppe Saronni 3. Pierino Gavazzi 4. Moser 5. Martinelli 6. Bitossi 7. Panizza 8. Cipollini 9. Rik Van Linden (Bel.) 10. Baronchelli G. B. SMUČANJE Kuralt drugi TRENTO — Na mednarodnem tekmovanju v slalomu za italijanski pokal v Abetonu je zasedel Jugoslovan Jože Kuralt odlično 2. mesto. NOGOMET V 1. AMATERSKI LIGI ST0CK BO ZA EKIPO PRIMORJA JUTRI PRECEJ TEŽKA ZAPREKA V 2. AL derbi med Bregom in Primorcem v znamenju izenačenosti Lestvica: 1. Ortner (Av.) 102”97 2. Kuralt (Jug.) 103"43 3. Amplatz (It.) 103 ”76 4. Zirbisegger (Av.) 103”79 5. Plattner (It.) 104”11 NOGOMET I — YU (amaterji) RIM — 19. aprila se bosta pomerili med seboj državni amaterski nogometni reprezentanci Jugoslavije in Italije. Srečanje bodo odigrali v Jugoslaviji. Amaterska nogometna prvenstva se bodo jutri na Tržaškem nadaljevala v 1. in 2. ligi s pari enajstega povratnega kola, v 3. ligi pa bodo odigrali deveto povratno kolo. 1. AMATERSKA LIGA PRIMORJE — STOCK Prosečani bodo drugič zaporedoma igrali na domačih tleh. V goste namreč sprejmejo Stock, katerega so v začetku prvenstva vsi označili kot glavnega favorita za končno zmago. Tržačani pa niso izpolnili pričakovanj in se trenutno nahajajo na četrtem mestu, za Ponziano in S. Canzianom. Razpoloženje v taboru Primorja (po remiju z Manzanesejem) je dobro in zato navijači upajo, da tudi tokrat nogometaši v rdeče-rumenem dresu ne bodo razočarali. Sicer je prišlo tudi v zadnjem nastopu jasno do izraza, da je boleča točka Primorja napad in prav zaradi neučinkovitosti napadalnih vrst se ekipa nahaja na spodnjem delu lestvice ter se bori proti izpadu. Kako rešiti problem napadalnih vrst? To vprašanje si primorjani postavljajo od samega začetka prvenstva. Trener Giovannini je poskusil ODBOJKA V ŽENSKI C LICI Sloga igra doma s Trevisom Breg v Padovi z Don Boscom V L MD bo tekma kola med 01ympio in tržaškim CUS ■ Lahka naloga Krasa Odbojkarski konec tedna bo to pot spet zanimiv in pester. Igrali bodo namreč v vseh ligah. Boji ob mreži bodo še toliko bolj privlačni, ker se nekatera prvenstva nagibajo h koncu in osvojitev izkupička je pomembna. ŽENSKA C LIGA Četrto povratno kolo ni bilo odigrano, tako da bo danes in jutri na vrsti 12. kolo. Tekme pretekle sobote bodo odigrali konec tega meseca. Vrsta Sloge bo igrala doma s Trevisom, ki je na odličnem drugem mestu lestvice in z enakim številom točk, kot vodeči Libertas iz Schia. Ni potrebno posebej poudarjati, da čaka slovenske zastopnice izredno težka naloga. V Trevisu so slavile domačinke s 3:0. ^ *ePšim vremenom bodo gotovo ponovno zaživele naše trim steze, ki so priljubljene tudi pri najmlajših (na sliki v Borštu) l(11)|,, i (1,i,,,,, |i,i|(|1i1|iII||||i1iij11iI1111||( n n mi Kolesarstvo NA RAZNIH DIRKAH JUTRI KK ADRIA na treh frontah domači progi (v Bazovici) bodo nastopili I« \etcrani dinci t6n? ko so amaterji in mla-•ono ?rice*‘ letošnjo tekmovalno se-Pričela i časom. se bo jutri koles® Petošnja uradna tekmovalna ter»ar8 , sezona tudi za cikloama do r"nVSe,' ^irih kategorij (od A •n D n u .katerih sta kategoriji C Ti vBraktično lanskoletni veterani. skurm„° lahko dirkali sami ali pa Dr ,z ostalimi cikloamaterji. Petrii« • e®ornika lonjerske Adrie skem 'n ^°dnič bosta po nedelj-(Tv, Nastopu v Col San Martinu gj kivP^at dirkala na 134 km dol-Adri« . ?rog' Pr> Benetkah. Poleg ji - iff■ ukvarjajo v deželi Furlani-klubi » krajini z amaterji še ter tefanutti - Zanella, Buiese chia lfrmercat0 da Ugo - Bottec-rjev k V nedeljske dirke amate-Mm ?b 11 uri- lesari. "JfcdineL pa bosta Adriina ko-stonil a C°k in Leniša verjetno nacijah8^ 100 km dolgi progi v Sa-Prav tau^^k0. sta prejšnji teden. četr+ „ 0 v Bacilah, odstopila na tri na i7afli0ge’ skupno z Ravbarjem, se bfJtT? ?aporni Progi, upata, da pr» ta tokrat bolje odrezala, če-Siart ^ ™ mti^tokrat proga lahka. jutatI^Kt^nterj‘ ‘ veterani pa bodo dol m _D uri nastopili na 55 km 84 uProgi, P° tržaški pokrajini. Pro-J* naslednja: Bazovica, Opčine, Sesljan, Mavhinje, Božje polje, Knž, Trbiška cesta, Draščica, Bazoviška cesta, Bazovica. Za barve lonjerske Adrie bodo nastopili Bonanno, Po-ropat, Macarol, Marušič, Ferluga, Maietti, Cerasari, Verginella. Po lanskoletni uspešni sezoni in po letošnjih okrepitvah upajo lonjerski kolesarski delavci, da jih ne bodo «mo-dro-beli* kolesarji razočarali in da se bodo še večkrat izkazali, saj i-majo v svojih vrstah tekmovalce, ki se lahko izkažejo tako na ravnini kot v vzponu ali pa v zaključnih skupinskih sprintih. Posebno pozornost pa. posvečajo lonjerski veterani, letos italijanskemu državnemu prvenstvu te kategorije, ki bo v Trstu in na katerem nočejo razočarati svojih privržencev. Na vsak način pa bo že jutrišnje tekmovanje pokazalo, kako so posamezni domači kolesarji izrabili zimsko obdobje in do katere mere so se pripravili. Prav v teh dneh pa se nahajajo v Škofji Loki kolesarski delavci iz Lonjerja na tridnevnem seminarju za inštruktorje kolesarstva, ki ga je pripravila Kolesarska zveza Slovenije. Seminarja, ki se odvija v več delih ob koncu tedna, se udeležuje troje predstavnikov Adrie. ki se bodo ob zaHiučku predavani lahko posvetili pripravi kolesarjev v raznih kategorijah. R. Pečar Zastopnice Brega se bodo morale jutri podati na pot v Padovo. Mlade odbojkarice iz Doline igrajo zadnje čase vse bolje, toda izredno težko bo odnestj celo kožo s tega gostovanja, ker je Don Bosco v nevarnih vodah in potreben točk, da se reši najhujšega. Odbojkarice iz Padove so bile uspešne že v Dolini s 3:1 in pred domačimi gledalci jih bo izredno težko presenetiti. V primeru zmage bi Breg poskrbel za pravi športni podvig. 1. MOŠKA DIVIZIJA Vodeči Kras slej ko prej pred domačimi gledalci1™« bo prekinil zmagovite poti. To pa še toliko bolj sedaj, ko je sam na vrhu lestvice in PAV Natisonia ne bi smel predstavljati nepremagljive ovire. Zgoniča-ni so tega tekmeca odslovili v gosteh s 3:1. V Nabrežini pa bo pot do enajstega para točk še lažja. Neposredni obračun v Gorici med 01ympio in CUS iz Trsta bo izredno zanimiv. To bo obenem tudi tekma kola. Obe šesterki sta bili pred tednom nepričakovano poraženi Zmaga drevi pa bi pomenila za do mačine (kot tudi za goste) oddolži tev za ta nepričakovani spodrsljaj Goričani imajo s CUS odprt račun ker so prvo tekmo v Trstu izgubili s tesnim 3:2. Upati je le, da bodo Špacapan in tovariši zaigrali tako kot znajo in pred domačimi gledalci vrnili gostom milo za drago. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Kontovelke bodo gostile neugodne nasprotnice od Julie. Tržačanke so pred tednom premagale v Krminu Libertas z več kot zgovornim 3:0. Slovenske igralke so bile tudi u-spešne v gosteh, kar pomeni, da so začetno krizo prebolele in je njihova igra vse boljša. Samo srečanje bo izredno zanimivo in to še toliko bolj, ker je Juli a že dobro znan nasprotnik in zelo nevaren, ko igra s slovenskimi nasprotniki. 2. ZENSKA DIVIZIJA Varovankam trenerja Gergoleta se jutri ponuja lepa priložnost, da nadaljujejo s serijo uspešnih nastopov. Gostile bodo namreč Kennedy iz Feletta Umberta, ki je na lestvici za mesto niže od Hrasta in ima dve točki manj. Kot je znano so odbojkarice iz Doberdoba igrale na začetku prvenstva (iz objektivnih razlogov) slabše kot sedaj, kar pomeni, da so zdaj možnosti za uspeh še toliko večje. G. F. ATLETIKA V TRSTU IN NOVI GORICI rajo v Istri, ter močnejši predstavniki naše dežele. Začetek tekmovanj ob 10. uri, na sporedu pa so sledeče panoge: MOŠKI: 100 m, 400 m, 800 m, 5000 m, višina, disk in kopje ŽENSKE: 100 m, 400 m, 1500 m, višina, daljina. A. B. NAMIZNI TENIS PARIZ — V okviru tekmovanja za evropski pokal narodov je Francija v Parizu premagala Sovjetsko zvezo. i.ioiMi Delovanje ZSŠDI Trening odbojkarske reprezentance Trening ženske odbojkarske reprezentance ZSŠDI bo jutri ob 10. uri v šolski telovadnici pri Banih. Atalanta - Pescara 1 Bologna - UR Viccnza 1 Foggia - Napoli X Gen:: a - Roma 1 Lazio - Fiorentina X Milan - Torino 1 Verona - Perugia 1 Cagliari - Catanzaro 1 Como - Avellino 1 Sambenedett. - Monza 1 Taranto - Palermo X Pro Vercelli - J. Casale X Livorno - Lucchese X 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 X 1 2 1 X X X 1 2 2 X vse variante, vendar brez uspeha. Zato ne preostaja drugega, kot up na dober dan napadalcev. Bo to že jutri? Na Proseku si to vsi želijo, kajti zavedajo se, da Stock, ki ima v svojih vrstah nekaj talentiranih nogometašev, ki so igrali že v višjih ligah, ne bo lahka ovira, čeprav si vsi želijo zmago Primorja, s katero bi ekipa popravila svoj položaj na lestvici, bi morda tudi z remijem bili vsi zadovoljni. 2. AMATERSKA LIGA BREG - PRIMOREC Za Brežane bo ta derbi tretja zaporedna tekma na dolinskem pra vokotniku. Premagali so Campanel-le, remizirali proti S. Marcu in ker pravijo, da v tretje gre rado, so navijači za jutri optimisti. Res pa je, da odločitev prizivne komisije nogometne zveze glede tekme Breg-Edera je precej razočarala Brežane. Kot dobro vemo je bilo o tej tekmi že precej govora, saj je po prekinitvi komisija že določila, da se tekma ponovi. Nato so na priziv Brega dodelili «plavim» zmago (2:0) in spet čudna odločitev prizivne komisije (na katero se je obrnila Edera), ki je potrdila prvotno odločitev. S tem so odvzeli Brežanom dve točki in se zato Breg z 21 tgčkami nahaja na 15. mestu lestvice. Tekmo z Edero pa bodo morali ponoviti v sredo, 12. t.m. V tem vzdušju se torej Brežani I pripravljajo na ta derbi, v katerem j bi se jim točka lepo prilegla. Kaj pa Tnebenci? Primorec nima težav z lestvico in tudi ne z nogometaši. Trener Kralj razpolaga s celo vrsto mladih, obetajočih nogometašev, ki lahko v vsakem trenutku nadomestijo odsotne prvomoštve-nike. Res, v povratnem delu prvenstva ekipa Primorca ni zablestela, saj smo zabeležili le dve zmagi. Zato smo skoraj prepričani, da se bo derbi končal z delitvijo točk. GAJA - ROSANDRA Po nesrečnem nastopu v Nabrežini sprejme Gaja v goste Rosandro, ki je pravo razočaranje tega prvenstva. Ob začetku namreč nihče ni predvideval, da se bo ta ekipa nahajala na takem mestu lestvice, saj so vsi predvidevali, da se bo borila za napredovanje. Vendar letaš Rosandri ne gre in zato že razmišlja na prihodnje prvenstvo. Bodo to gajevci znali izkoristiti? Prepričani smo, da Gaja tokrat ne bo razočarala. Kozinovi varovanci si hočejo čimprej zagotoviti obstanek v ligi in zato jutri odločno jurišajo na celoten izkupiček. ZARJA — COSTALUNGA Po dveh zaporednih gostovanjih, kjer so Bazovci ostali praznih rok, Zarja igra jutri pred domačim občinstvom. Gostila bo Costalungo, ki (kot Rosandra) je letos pripravila veliko razočaranje svojim navijačem. Res je, da je Costalunga trenutno na petem mestu lestvice, vendar z nogometaši, ki jih ima na razpolago, bi bila lahko mnogo višje. V nogometu pa se tudi to zgodi. S tem pa seveda ne moremo reči, da je Costalunga popustila in to bodo prav gotovo videli jutri Bazovci. Tržačani bedo namreč prišli v Bazovico s trdnim namenom, da osvojijo obe točki. Zarja, ki ima kot po navadi težave s postavo moštva, se tega dobro zaveda. Bazovci bodo z umirjeno in dobro ubrano taktiko skušali prekrižati račune nasprotniku. Ne dvomno pa bi točka predstavljala lep uspeh za Bazovce. B. R. JUVENTINA - STARANZANO Juventina je v prejšnjem kolu zapravila res lepo priložnost, da bi obdržala obe točki. Tudi v nedeljo bodo zaigrali Štandrežci na domačem igrišču in to proti Staranzanu, ki je vsekakor zelo mečna ekipa, čeprav je v lanski sezoni igrala v tretji amaterski ligi. Brez dvoma bo zmaga zelo težka, posebno ker nastopajo v naslednjem kolu brez Ra-dikona, ki je bil v prejšnjem kolu izključen. Mislimo pa, da bi remi zadostoval ekipi Juventine. F. G. 3. AMATFRSKA LIGA VESNA - UNION Tokrat bo počivala ekipa Krasa, medtem ko Vesna sprejme v goste poprečno ekipo Uniona. Jutri naloga Vesne ne bi smela biti težka. Upoštevati moramo namreč, da U-nion že 13 tekem zaporedoma ni osvojil točke in naj še povemo, da je Union do sedaj dobil kar 73 golov, dal pa komaj 12. B. R. MLADOST - AZZURRA Mladost se trenutno nahaja v dobri formi; v zadnjih srečanjih je zelo izboljšala svojo igro in, seveda, prihajajo tudi rezultati. V prejšnjem kolu je zopet nastopil Gabrijel Ferfoija in tudi veliko pripomogel k zmagi naših fantov. Poleg tega se bo tokrat zopet vrnil v ekipo Nardon, ki bo okrepil sredino igrišča. Tudi v prvem delu prvenstva so naši fantje premagali go-riškega tekmeca z 2:1, zato mislimo, da bodo tudi tokrat odnesli vsaj točko. AUDAX — SOVODNJE Sovodenjci so izgubili že nekaj tekem zaporedoma, v zadnjem srečanju proti Foglianu pa so z igro zadovoljili. , Tokrat jih čaka izredno težka in verjetno nepremostljiva o-vira, zaigrali fc do namreč v gosteh proti Audaxu, ki je trenutno drugi, s štirimi točkami zaostanka za Romano. Brez dvoma si zato ne morejo dovoliti nobenega, niti delnega spodrsljaja, zato mislimo, da ne bo uspelo našim fantom iztrgati niti točke. F. G. DOMAČI ŠPORT DAN KS SOBOTA, 8. aprila 1978 KOŠARKA NARAŠČAJNIKI 15.30 na Kontovelu Kosovel - SABA * » • 15.30 v Turjaku Turriaco - Dom MINIBASKET PRVENSTVO Z & R Tolažilna skupina 15.00 v Dolini Breg - Bor A TROFEJA SAN SEBASTIANO 17.30 v Trstu, športna palača Ricreatori - Breg • • « 17.00 na Kontovelu Kontovel - Bor »PROPAGANDA* 19.00 v Miljah, obč. telovadnica Inter Milje - Bor MINIGDBOJKA OB OTVORITVI DRUŠTVENIH PROSTOROV 16.30 v Trstu, stadion «1. maj* Nastopajo narnščajnloe ŠZ Bor ODBOJKA ŽENSKA C LIGA 18.00 pri Banih Sloga - Treviso 1. MOŠKA DIVIZIJA 21.15 v Nabrežini Kras - PAV Natisonia /# # • 18.00 v Gorici, dolina Korna Olvmpla - CUS Trst Aleksij Tavčar, Darko Bradassi in Pavel Volk so med najzaslužnejšimi za lepe uspehe mlade Borove košarkarske ekipe v prvenstvu minibasketa iMiiMMHiMiMiiiiiiiiiimiiiiiiMiMiiiiMtiitiiimminiiiimiiiimiiiiiiiiiiimiiitiiiimiiiiiiiifiiiiiiinniiiiiiiiMiii MINIBASKET TURNIR Z & R Obe Borovi ekipi igrali zadovoljivo Na turnirju TSS Brežani klonili SGT ' TURNIR ZINI & ROSENWASSER Libertas — Bor B 49:59 (25:34) BOR B: Bradassi 25, Aleksij 7, Volk 18, Vascotto, Zaccaria, Krapež. Jagodic. Tavčar B., Paoli, Jogan 4, Semen 4, Lokar. V sredo so mali borovci premagali Libertas in prikazali zadovoljivo igro. Najboljši na igrišču je bil Volk, ki je učinkovito prodiral na koš. Splošno so se vsi izkazali ter zasluženo osvojil z matematično gotovostjo četrto mesto na končni lestvici turnirja, kar je za naše fante lep dosežek. ŠTEFAN Servolana B — Bor A 22:29 (14:17) BOR A: D. Sedevčič, Civardi 4, Veechiet 3, Barbiero 2, Rudes 4, Germani, Pupulin, Počkaj, Betocchi 12, Smotlak, Kovačič 4. Začetek sezone Po dolgem zimskem odmoru se atletika spet vrača na stadione in to kar v dveh zaporednih dneh. Danes namreč priredi tržaški CSI pokrajinsko tekmovanje za moške in ženske vseh starejših skupin na neobičajnih razdaljah, oziroma v ne-tradicionalnih metih in skokih. Tako na primer je organizator postavil v program skok v daljino z mesta, met krogle Hrbtno, tek na 1200 m itd. Namen tega tekmovanja je, da atleti preizkusijo svoje moči in svojo formo pred uradno otvoritvijo sezone, ki bo v Italiji 22. aprila. Zbirališče atletov bo na stadionu »Gre-zar* ob 14.30. Sodeloval; bodo atleti Bora in Adrie. Jutri bo v Novi Gorici uradna o-tvoritev sezone v Jugoslaviji; kot je običaj so goriški atletski delavci prevzeli breme organizacije tega pr vega mitinga. Srečanje bo zelo za nimivo, saj bodo prisotni vsi najbolj ši jugoslovanski atleti, atleti romun ske reprezentance, ki trenutno treni Z lepo skupno igro, predvsem pa z zagrizeno obrambo, je v tolažilni skupini trofeje v minibasketu Z&R druga Borova ekipa zasluženo zmagala. Prvenstvo je skoraj končano, vendar pa so «plavi» s to zmago dokazali, dal bodo drugo leto še kaj novega povedali. Najboljši na igrišču je bil prav gotovo levičar Betocchi, neustavljiv za nasprotnikovo ekipo. Kovačič in Rudes z mnogimi prestreženimi žogami sta stalno razbijala nasprotnikov ritem. Zagrizenost v obrambi (predvsem Se-devčiča, Počkaja in Germanija) je bila zelo pomembna za zmago. Pohvalimo lahko tudi vse ostale za lep uspeh. A. R. TROFEJA S. SEBASTIANO Breg — SGT 17:41 BREG: I. Sancin, Prašelj, D. Kocjan, Korošec 17, Vodopivec, Mitja Ota, S. Kocjan, Marko Ota, Švara, Ražem. Bregovi najmlajši košarkarji so proti Ginnastici Triestini dokaj dobro začeli in so bili celo v vodstvu. Ko pa so «plavi» v tretji četrtini igrali brez Fabrizia Korošca, tedaj je Ginnastica Triestina dosegla kar 30 točk. Brežani pa nobene. Zanimivp je, da je tokrat za Brežane dosegel vse točke prav Fabri-zio Korošec in da so ostali naši zastopniki pri metih na koš nekoliko zatajili. Vsekakor pa je to častni poraz, saj sodi Ginnastica Triestina med najmočnejše ekipe tega prvenstva. PRVENSTVO Z&R Danes v Dolini Breg-Bor A Mladinski nogomet je pri naših zamejskih društvih zelo razvit, kar se tiče števila ekip, vendar pa naši uajmiajši nogometaši trenutno še ne dosegajo vidnejših rezultatov V nadaljevanju prvenstva v minibasketu za trofejo Zini & Rosen-wasser (tolažilna skupina) bo danes v Dolini slovenski derbi med Bregom in Borom A. Srečanje se bo pričelo ob 15. uri v dolinski telovadnici. V prvi tekmi so slavili Brežani, a v zadnjih kolih so borovci pokazali lep napredek (zmaga proti Ser-volani B), tako da je danes pričakovati ogorčen boj. 1. ŽENSKA DIVIZIJA 19.30 na Proseku Kontovel - Julia OB OTVORITVI DRUŠTVENIH PROSTOROV 17.00 v Trstu, stadion «1. maj* Dečki - deklice (Bor) NOGOMET KADETI 15.00 na Proseku Primorje - Breg » ♦ • 15.30 v Dolini Rosandra - Primorec ZAČETNIKI 15.30 v Doberdobu Mladost • Sistiana CICIBANI 15.00 v štandrežu Juventina - S. Lorenzo MED DVEMA OGNJEMA OB OTVORITVI DRUŠTVENIH PROSTOROV 15.00 v Trstu, stadion «1. maj* Tekmovanje Borovega podmladka ATLETIKA POKRAJINSKO TEKMOVANJE CSI 14.30 v Trstu, «Grezar» Sodelujeta tudi Bor in Adria JUTRI NEDELJA, 9. aprila 1978 KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Tržiču ARA Tržič - Bor KADETI 11.00 v Skednju Servolana - Breg NARAŠČAJNIKI 11.00 na Opčinah Polet - Servolana • » • 12.00 v Trstu, Ul. della Vali# Inter 1904 - Bor »PROPAGANDA* 11.00 v Dolini Breg - Sokol 15.45 v Gorici, na Rojcah Dom - Mobilcasa NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.30 na Proseku Primorje - Stock 2. AMATERSKA LIGA 15.30 v Štandrežu Staranzano - Juventina « • » 15.30 v Dolini ‘ Breg - Primorec » • • 15.30 na Padričah Gaja - Rosandra • • • 15.30 v Bazovici Zarja - Costalunga 3. AMATERSKA LIGA 15.30 v Doberdobu Mladost - Azzurra » » * 15.30 v Gorici Audax - Sovodnje • « • 15.30 v Križu Vesna - Union NARAŠČAJNIKI 9.30 v Štandrežu Juventina - Pro Romanc * • * 9.30 v Sovodnjah Sovodnje - San Marco • • • 12.15 v Trstu, Ul. Flavia Inter SS - Breg NAJMLAJŠI 13.45 na Proseku Primorje - Portuale » « • 10.30 v Bazovici Zarja - Esperia ZAČETNIKI 11.00 v štandrežu Juventina • Poggio • • • 14.00 v Dolini Breg - Inter SS v • • • 11.45 v Trstu, Sv. Ivan Esperia - Kras « • • 12.45 v Trstu, Vrdelska cesta Soncini A - Gaja CICIBANI 10.30 na Proseku Primorje - Soncini KOLESARSTVO DIRKA DRUGOKATEGORNIKOV 14.00 pri Benetkah Sodeluje tudi Adria DIRKA MLADINCEV 13.45 v Sacilah Sodeluje tudi Adria CIKLOAMATERJI - VETERANI 10.00 v Bazovici Sodeluje tudi Adria ODBOJKA ŽENSKA C LIGA 11.00 v Padovi Don Bosco - Breg 2. ŽENSKA DIVIZIJA 10.00 v Gorici Hrast - Kenncdy BOKS Trije Italijani v Jugoslaviji REKA — 28. aprila bo Jugoslovan Mate Parlov boksal v Sarajevu proti Američanu Greenu (dvoboj ne bo veljal za naslov svetovnega prvaka srednjetežke kategorije, katerega lastnik je Parlov). Na tej prireditvi pa bodo nastopili tudi trije italijanski boksarji in sicer Capretti, Corallo in Boliš. Dvoboj Parlov — Green bo neposredno prenašala koprska TV. POPRAVEK ŠZ Bor sporoča, da je prišlo t včerajšnjem poročilu o odprtju klub skih prostorov na stadionu «1. maji v Trstu do neljube pomote: v okvi ru krajše slovesnosti namreč ne b< nastopil pevski zbor šole «K. Širok* temveč nižje srednje šole »I. Caa kar*. Ob izgubi drage mame izreka ŠZ Gaja svojemu odborniku Brunu Ris-mondu in družini globoko fcvžalj«. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 8, PP 559 — Tel, 79 38 08 78 46 38 79 38 28 7814 70 Podružnica Gorica, Ul, 24 Magglo 1 — Tel. 83 382 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revi|a