r,
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
5E5B\ ik 1
3Q
List slovenskih ^delavcev v Ameriki.
8 The largest Slovenian Daily io* e the United States.
p Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2876
Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CORTLANDT 2876
NO 178. — ŠTEV. 178.
NEW YORK, FRIDAY, JULY 31, 1925. — PETEK. 31. JULIJA 1925.
VOLUME XXXm. — LETNIK XXXIII.
ANGLIJA NA ROBU
NAJVEČJE KRIZE
Roparji zahtevajo veliko odkupnino.
Posledica izprtja premogarjev bo ustavljenje obra- Kitajski banditi, ki so od-tovanja v vseh industrijah, ker se je kompromis vedli amer. zdravnika izjalovil. — Strokovni kongres bo nastopil. — Howarda, skušajo do-Lastniki premogovnikov in delavski glavarji so kiti odkupnino in muni-zavrnili prizadevanja ministrskega predsedni- clJO v zameno za ujete-ka. — Poroča John Balderston.	ga Amerikanca.—Voj-
.__ni poglavar Mandžurije
je bil pozvan, naj izpo-sluje oproščenje.
LONDON, Anglija, 30. julija. — Kriza, ki se je pojavila vsled preteče stavke premogarjev, je ostala včeraj zvečer neizpremenjena, ker so bile
Bryanovo truplo Drzen hotelski v Washington,	rop v Chicagu.
Včeraj zjutraj je dospe- Čikaški banditi so vpri-lo truplo zamrlega Wm. i zorili roparski napad na J. Bryana v Washing- hotel Drake, odnesli ton. — Priprave za po- 310,000 ter pobegnili
grebne slovesnosti, ki se bodo vršile danes.
, c	. . v	,	, PEKING, Kii;ij>ika.
neuspesne konference, trajajoče ves dan in pozno j_Koax[lj.1,.lla
: Howarda, zdravnika Roekcfcller-I j<-ve bolnic«', odškodnino, obsfco-;i ro i/. »losi ui rja iji niunieije. l>r.
doma i/ ilrža-ki je bil tekom na-:{>;i d a ustreljen.
Oi>s.-<r ixl'knpnLne ni naveden ter tudi ni znano kje nahaja sedaj dr. Howard. Zahtevi bandi-tcv »so bile sporočene Samuelu Sokoljimi. ameriškemu konzulu v
.Muk t len ter naprosil ge.noraila Cang T.so Lina, maiidiam-Jkejra vojnega lorda za pomoe. da izpo->1 nje «ij)i'o.š«'enje tir. Howarda.
.Morgan Palmier, ki je živel dolgo vrsto let na Kitajskem je bil Ustrelj- pl dne L'0. julija, i-tega dne je bil dr. Howard v jet. Kadi osamljenega položaja renče, kjer m' je za vršil napad, ob Sungari reki, niso še dosecla j znane po-drobnosii eeile zadeve. .Znano pa je. da m. sreeiio ušli mati Palmer-
julija.
poročila -pravvijo. da
v noč med ministrskim predsednikom Baldwinom ! zahtevajo banditi. ki so pred ve<-ter zastopniki premogarjev in lastnikov premogov- ! rnim 11N'J1(jm vJcli tlr- Harvey nikov. Daily Herald, delavski organ, je danes zjutraj objavil.
— Skorogotovo bodo angleški premogar ji v pe- Howard s.- je. ob onem času mu-tek zvečer, ob polnoči, izprti. Če se bo to zgodilo, dil na obLsku nil »iandžiU^ki ren-
»	.v	v.	.--i. -i	i	. : ei .Morgan Pahn€G
bo svet priča največjega konrhkta, kar se jih je , \,.v- yGrk dosedaj završilo v industriji.
Kljub poročilu vladnega preiskovalnega sodišča, da je treba premogarjem zagotoviti minimalno pla- j čo, niso hoteli dati lastniki dosedaj še nobene važnejše koncesije. Tudi niso hoteli izpremeniti svojih predlogov, s katerimi naj bi se odpravilo mini-	ki	v	yoziI vL,k
i	i v .	«i | - -i	i^^il ! zini r<'iče. kjer preiskuje napad vtajah večje Ij
malno plačo ter zagotovilo kapitalu natančno dolo- , 1(i IOV
cene odstotke sprejemkov industrije.	f Koger Ureen. upravitelj Bocke-
Pozno včeraj zvečer se je izjalovil zadnji poskus t lb rjeve bolnice, je dospel t ministrskega predsednika, ki se je posvetoval dvanajst ur z zastopniki premogarjev in lastnikov, ne da b* se mu posrečilo najti vsaj temelj, na katerem bi se sestali.
Minisstrski predsednik Baldwin je pozval generalni svet Trades Union Congressa, najvišje delavsko zastopstvo v Angliji, predstavljajoče vse organizirano delo, naj se sestane 'žnjim. Naslikal je temno sliko kaosa in opustošenja, ki bi se skoro gotovo pojavilo, če bi ne bil spor uravnan. Prosil
je voditelje, naj izvedejo pritisk na premogarje. Ma< dr. Hnwcrda, Harold Bakl-
Povedali pa so mu, da podpira premogarje vse or-!"?" žena in otrok slednjega, . .	, ,	| ki so se mudili ob onem času na
ganizirano delo.	il.,.nr.i
Ed ino možno upanje obstaja v obljubi vlade, da WASHINGTON, D. C., 30. jul. bo podpirala industrijo, dočim bi se vršila nadalj- v ^"vtnem departmental je vse
D 1J ■ l	v • • i.i . t{rr.]>ravljeaio za formalno izme-
na pogajanja. Baldwin bo mogoče izigral to kot	..
.	.i i«v i	i	. •	njavo ratllckaeij pogodbe med
svojo najboljšo karto, vendar pa je opaziti v kabi- j devetimi silami, tikajoče se Kitaj-
netu veliko opozicijo proti takemu koraku in sicer ki j<- bila podpisana ob easu
na temelju izjave, da bodo v slučaju, da se prisko- j u ^»gtonske raizoroižMvalne kon-• • i . ...	v , i• v i - 1 ferenee. Ta izmenjava ratifikacij
ci premogovni industriji na pomoč, tudi zelezmce, I e l(f) 7avršila c]ue 5
ladjedelnice in slične industrije, ki vse močno trpe, \ Prišla so obvestila, da" bodo po-zahtevale tako podporo, vsled česar bi se naložilo i,re,)Jli dotai-eihti, ki kažejo, da zakladnici breme, ki bi bilo zanjo preogromno
Poseben komitej generalnega sveta strokovnih unij je naročil vsem strokovnim svetom, naj zborujejo v petek zvečer, ko bodo dobili navodila, kako naj pomagajo premogarjem.
WASHINGTON. 1). C., 30. jul. Panes zjutraj je dospelo semkaj truplo Williama Jennings Bryana. dri si* i/ikaže spominu moža zad-njo eosit. pretimo se položi k večnemu ;povit'ku na Arlington po-kopaJišeu njegovo r ilo.
\ Jaik jf d< npel na l*nir«n j>osta- I 4 jo zelo zgodaj. Kljub temu pa jej bila zbrana faim že večja ljudska i množica. Ki*-rto so prevedli naj-1 if i'Vo v zavod uekega pogrehnlka, da .jo prevedejo pozneje v New ^ ork Ave. pr; tsb i't e r i ja ji sJk o cer-j kev. kj;-r >e bodo vršile jutri po-I peldno ob treh pogrebne slove«?-| nosti.
I l "dova po-koojnega je odobrila j vse tozadm-ne naerte. , V >,t evil nib krajih -kozi katre vozil vlak. so se zbrajc <na po-jiulske množice.
ODKLONITEV VAŽNE ZAHTEVE
Delodajalci so zavrnili zahtevo premogarjev, da se uveljavi pet dni trajajoči delovni teden. — Pristali pa so v izenačenje mezdnih pristojbin v različnih premogovnikih. — Delodajalci najbrž ne bodo vztrajali pri zahtevi za skrčenje plač.
Poroča John J. Leary.
ATLANTIC CITY, N. ]~30. julija. - Antra-
citni premogarji so zmagali včeraj glede ene točke ter so bili poraženi glede druge, kajti delodajalci so privolili, da se izenači mezdne pristojbine v raz-
benec so bili Ubiti včeraj popol- > Hč£ih Premogovnikih, dočim so odločno odklonili dne v bitki, ki je sledila dran«- j zahtevo pet dni trajajočega delavnega tedna, s ka-mu napadu pt,rili banditov na ho- znilnim '4overtime-om', za vse delo preko osmih
•.. i i l.. ..i.i	: ..... i.... i	-.i « -	.
sredi krogelj. — Padli so trije, dva bandita in en uradnik. — Velikanska panika med gosti.
CHICAGO, 111., :J0. julija. — I»va roparja in en hotelski irslnž-
rI ]yrik' • ki s,i>ada ined »a^oij-! ur na en dan. Laike Shore Drive.	1 d i
je bil oskusna uravnava mučnega vprašanja glede
j izenačenja, ki je bilo že preje dovršeno, kaže, da bo
( hicaga. Mrtvi so:
Ti* d Court, preje iz Xew York a. tudi /.nam kot ''Texas*', eden roparjev.
Xel> XeiJson nadaljni elan ro r»ke tolp telu ko.r najtakair.
Frank RiKlike, zaposh-.n v blagajni Drake Iroi&da. Ustrelil ga je ('oiu-t.
--j liaaijeni so:
Napadalci SO najprvo po-	A-niderson, blagajnik hb-
_____i• ^ _ , i_*f	tela, ustreljeni v trebuh. Zilravni-
vezah zeno ter ubili na- L.;	, ....
ki imajo mal<o upanja, da bi o-
Strašen umor v New York City
t o njenega moža. Motiv uboja je najbrž os ve ta, a osvetniki so se zmotili v osebi.
je Franiei ja odobrila pogodbo, do-^pi*li v AVa.slabiigftio v par dneh. Franeija je ibila zadnja devetih >i.l. ki so fwlohrile skleaij' no j>o-godbo glede Kitajske.
BOISE, Ida.ho. :«). julija. — V <vojem včerajšnjem nagovom je
Dva morilea sla ud.i-la v noei od srnde na «Vtrt»*k v neko sianov.n-rije hi.v> št. ."»7 Morton ^t.. zdrobila n' k^mn moškemu s kladivom r repi njo. a spoznala nato, :Ta ni--ta ubila pravega.
V t ret jem nadstropju hiše je slanoval dva in trideset let stari Lonis Leonardi s svojo ženo in majhno hee<rko. Leoaiardi je spal zadnjo noe v sprednji sobi. doeim sla spali žena in heerka. ki je bila bolna ter je pogosto joksula v sobi pol- sr kuJiinje. Mrs. T^eonar-di je bila krog 1. ure pn-ibnjenn iz. .-panja vsled neobičajnega šuma ter za.pazila v svoj velik streli dva moška, ki sta prišla po lestvl-ei v kuhimjo. Bila je kot oJirom-Ijena i,n še predno je mogla zatri-<~ati. sta jo ob ni a napa.dla in po-
Neprijetne novice iz Avstralije.
SIDNEY, Avstralija, 2;). julija. Dams so se prieeli množiti napa-li na morn »rje ameriškega bro-tlovja. ki se mudi t likaj na obisku. Oblasti so nalovile 1»*xke kazni v h it«, ki so se ludeiežiii teh napadov.
Na obisku nahajajoči s<> easni-karski poroeevialei so bili veeraj gostje "Ausftralia Journalistic Association'".
Bojna ladja " Wert Virginia" jc dobila zastavo brodovja. ker r je prav posebno odlikovala pri streljanju.
Številni ljudje so dali izraza sntjjemu namenu, da bojkotirajo brotkfvje tekam cel fjra obiska.
na sto fi-unkov globe, ker je ukradla svoji služkinji nakit v \ rednosti ^0()0 frankov ter porabila denar zase.
Pred kratkim m^i izvršila njen mož in najstarejši sin samomor, in sodišče je sprejelo lo kot olajševalno ukoLLšeino ter naložilo globo mi wto zajxjrne kazni.
— C*'ašo gorja sean itqiraznila prav do dna ter nisem sedaj niti toliko vredna, da bi me vtaknili v jeeo, — je vzkliknila ik> razglasitvi obsodbe.
vezafla. Nato sta odšla v spredaj izjavil .vera at or Borah, da bo v pri- (nahaja joeo se «ol>o. Eden teh dv-eti
je no.sil kladivo, s katerim je rar-
Ruska kneginja okradla svojo služkinjo.
Henry Ford star 62 let.
Franeija. 28. julija. — I'red lH'kiiu tdikajwrnjini »odašeetm je bila ru>ika »kaieginjui OboteuiKki, žena pr:'jšmj«ga policijskega '.po^bno ibrihtna iz ust Khceo* pre-
DETROIT, Mich., 30. julija. -= Henrv Ford, milijonarsiki izdelovalec avtomobilov, je doseigel danes starost G2 let. ne da J)i ]>ntz.m)-val svoj rojstni dan na kak poseben naein. Na vprašanje, kaj misli glede svojili bo<loeih daii. je fo<lgovoril: — Nikdar ne mislim na bodoče dni, pač pa živim z;i danes, ne pa za jiitni ali včeraj. "Včerajšnji dan j^ skrbel zalse in dama^nji bo fstoril isto. (Ta ini bila
v Petro gradu, obsojena cej hrihtzxe^a Forda).
hodnjem zasedanju kongresa se-•• >at (•pozorjen na položaj na Kila js-kem.
— Tega ne bom storil ra.di.tega, ktir si želim zapletljajev, temveč ker sem prepričan, da je to edini način, kako izogniti se zapljetlja-jem. — je izjavil naeelnLk s»*uat-ne.ga koimiteja iz zunanje zadeve. — Stališče .zunanjih sil napram Kiitajski ovira temu narodu napredek iter vzdržen je miru. se ne botlo inozemske vlade prilagodile novim razmeram, ye no bodo rewpeikt.irale teritorijalnih pravic Kitajs'k^. če ne bodo postopale s kitajskim dekmi pravično t*efr dale Vladi dohodke, od katerih more živeti, bomo imeli v Ori-jentu stanje, katero mora obžalovati vsak ire.snični ljubit al j niim.
Železniška nesreča v Michiganu.
OT-iARE. Mieh.. 30. {jnAja. — V bližini Lake Geotrge podaje, 18 milj od trnka j, sta se trčila dan«? dva vlaka. Ena osdba je bila usmrčena petnajst pa ranjenih.
bil črepinjo Leonardiju. ki se prebudil šole v trenutku, ko sta 11 ji pa dale a vstopila. Našli so ga pozneje v postelji mrtvega.
Medteim pa .-i ■. je !Mrs. T^eonardi po-reč i lo Lznebit i se vezi in ]>ri-čela je kričati na pomoč. Ko sta morilea slišada to. je eden njih zakričal: — Jim. nisva dobila pravega !
Hitro sta zbežala po isti poti, po 'kateri .sta prišla.
Kričanje žene je alarmiralo med temi so^ode. 'ki so prihiteli na liee m<*ata. Oiprosrtili so ženo, ki je r.ato pohiteJla v >pre<lni del stanovanja ter se zgrudila s strašnim vzklikom nezavestna na tla. Policija je bila "telefomično obveščena o umoru in kmalu nato je bilo v hiši vse polno dr.tdktivov. Ker je gorela v njeni soibi Inič, je Mrs. Leonard i precej natančno lahko opisala oba napadalca,
Polieija domneva, da se tiče krvavo dejanje osVele in da srta imela morilca na piki nekega mo-šknga. ki je stanoval s svojo "/eno v četrtem nadtfroipju, a se pred kratkim preselili in hiče.
se na
Ed<en pertih banditov vje.t.
Dva člana baoiditske tolpe sta Filip Murray v družbi svojih tovarišev zaključil pobegnila z .$10.000 v gotovini, j predložitev delavskih zahtev najpozneje do tor-
Kop m temu sledeči boj in be.^ i	i*	i
„ ,, , ,	.. , i Ka ali pa mogoče ze v soboto.
ipada med najbolj seaizaenjonalne i -71	J 1 j • 1 ^^
dogodke v kriminalni ipovewtnici Nadeva delodajalcev je praktično zaključena že
sedaj ter bo vzela le malo časa, razven če bod mogarji vztrajali , da se zopet razpravlja o vsaki posamezni točki, ko bo predložena.
Program delodajalcev ne bo stavljal nikakih posebnih zahtev glede skrčenja plač, pač pa bo preje usJužben v ho- i poudarjal potrebo zmanjšanja proizvajalnih stroškov.
Razventega pa je dosti podatkov, s katerimi hočejo delodajalci podpreti trditve, da so namreč an-tracitni premogarji boljše plačani kot pa možje v drugih strokah in da so znašala povišanja plač v dobi desetih let več kot pa je znašalo povišanje življenskih stroškov.
Pet dni trajajoči delavni teden so zahtevali z utemeljevanjem, da se lahko .proizvede ves potrebni premog v petih dneh, ne da bi se pri tem povečalo proizvajalne stroške. Prednosti te izpre-membe bi obstajale v zmanjšanju nevarnosti industrije in izločenju prevelikega napora.
Premogarji so izjavili, da bi bili pripravljeni delati po šest dni v slučaju potrebe ali več kot osem ur, kadar bi postalo to res potrebno.
Stališče delodajalcev pa je, da je treba obratovati rove s polno paro, kadar so knjige tega ali onega rova polne naročil.
! kreval.
Charles Tiorino. šof<*r, katerega je udaril Nerlson p) glavi, ko je
bežal.
Clarence Dalof policist, katerega j.* Court lustrelil v roko.
Skupina roparjev je prišla v hotel ob polštirih včeraj popoldne. Banditi >o odšli naravnost v urad blairajnika v tretjem nadstropju. Uslužbence 11 rad a so pričeli poditi iz sobe v solvo, nakar je šel Court, ki je bil ali pijan ali pa omami j ui. k oiknu blagajnika Andersona ter zahteval denar. Anderson, ki je bil ogrožam ml treh revolverjev, je rekel Courtn. naj vzame sam denar.
Neka uslužbenka, Miss Blanch* r, je medtem telefonirala hišnemu dotciktivu. James McMur-dy-ju.
Court, ki je bil zaprt v sobi z usilužbenei blagajničarjevega urada 'vred, je pričel v svoji raizka-č en ost i strel jlaiti na Frank Roilke-ja, uradnika, ki je umrl še Istega večora v bolnici.
Court se je nato približal vratom urada hLšnega detektiva. McMurdv, ki je bil že posvarjen. je previdno odiprl vrata ter ustrelil. Krogija je zadela Courta v ramo.
Nato se je pričel lx1g banditske tolp.e Medtem pa je bila že obveščena policija, in policista Clarence Dalof iin John Kellv sta se odzva'la poy.ivu. Zadela sta na tri baminite, ki so prišli skozi stranski vhod hotela. Banditi so <taikoj c-tvorili ogemj. Dalof je bil prestreljen skozi roko, a Kellv je pobil enega banditov s svojim revolverjem na tla. V bolnici, kamor so jiii prevedli, je izjavil mož. da se piše John Tod d.
Modtom pa sta Count in Neilsor skušala dobiti avitomobiil. Policist ITaamigan in natakar Walter Noo-11 an sita zadela na rtba. ITannigan je usjt.relil Courta?. ki je pozneje umrl v boifcnici.
Trije preostali banditi so prišli do svoje kare, se odpejali naj-prvo profri iztoku, nato proti -zapadli, nakar so zginili po Lake Ashore Driw prot i sevetru.
Banditoim so sledili »tevrini po-lieiati t najetih avtomabtlih, Y
veliki gneči na Irving Park bule-vardu so .banditi zaiuistil svoj avtomobil. Xeilstin se je hotel odpeljati s taksijem, a ker ni hotel s])r»*jtti šofer njegovega naročila, ga j;i udaril po glavi ter sedel am za. kolo avtomolbiLa. T'streljan je bil na Foster Avenue, v boju z Lincoln Park policijo.
Dva bandita. ki sta srečno ušla, sta imela s so<l>oj črno vrečo, vso-bnjočo $10.000 v gotovini.
Japonski kabinet je re-signiral.
TOKIO. Japonsko. :30. julija. — Vsle<l velikih nasprotij med mi-imistrs-kim j>red^u»dnikoni Ka.to in ^eigukai stranko j.» danes r«*>i-gniral ves kabinet.
Kato bo stvoril novo ministr-•^Ivo. v kar •.rem bodo izključno le njegovi pristaši.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $19.10 2000 Din. — $38.00 5000 Din. — $94.50
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč- dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE
200 lir ........... $ 8.50	500 lir..........$20.25
300 lir .......... $12.45 1000 lir ..........$39.50
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir, računamo po 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka/ v Trstu.
Za pošiljatve. ki presegajo PETTISOC DINARJEV ali pa PYATISOC
LIR dovoljujemo po mogočnosti se poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke.
PO ŠIL J AT VE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $/.—
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali po New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 4687
T
GLAS NARODA. 31. JTL. 1925.
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)


Owned and Published by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation J
Frank Rikii^r, president	Louis Benedik, treasurer
Place of buuinea* of the corporation and addresses of above officers: Kl Oortlnndt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
GLAS NARODA "Voice of the People"
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leta velja Ust ta Ameriko
tn Kar«uio___________$6.00
Za pol leta_____________$3.00
Za če tri leta ____________________ ti .50
Za New York ta celo leto — $7.00
Za poi leta______________— $3.50
Za niozemstva ta celo leto — $7.00 Za pol leta _________________$5.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glat Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in praen&oi.
[>upisi Lrez podpisa in osebnosti se ne priobeujejo. Denar naj se blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
GLAS
NARODA", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.

JAPONSKA IN OBISK MORNARICE
Y>i dobro informirani Japonci morajo vedeti, da no more biti « m ameriškega brodcvja v Avstraliji iLoberarga skrivnega polu 'na. ii. > je, da >o imeli v Evropi v preiteikJowti ta'ki obiski v splošni m z!-.kob« n pomen. To pa ne more biti ves v tem »lučaju, .kajti ..m .i.-k.i viada je organizirana tako, da ne more ^kllepati nikakih la. n:h m.govorov. Celo č< bi hotela kaka axlaninr^traeija tJkleuiiiti ta'k <i<»^i x"or. I»i ne bil obvezen in sedanja administracija bi »e želela skb niti i ake^a dogovora, kajti .predsednik Ooolidge je miroljuben jnož. tno_.oče najbolj m i ro l jubem mi d vsemi, iki v sedanjem času na-eeljiijejo vladam sveta.
< n^ota\ija v sled t»-jra predsednik geaieiraliit-anu governerju A v ; raliji. da prepričan, "da bodo naši ciiji vediiio ulični", misli > tem v bistvu dve stvari: — I'r\ič, da nima >ne Avstralija, ne Ame-ambicij na .kzijski kojviiiiii ali v zapadnesn delai Pacifika in da nima ni'ii piva. niti draga mornariške >vle, <la izvede take ambicije. lan <t bi-jih lomia; drugič, da bosta tako Avstralija kot Ame-l a wti.ija.Ij j>n s\o ji ipolitkki izključi»nja ori'jentaleev. Noihena it h -i tri m.' more biti nova /.a Japonce in dočim mtugoče 'lahko delani ;•'» ;:.i\iii protest ira jo proti minijinlni metodi isikl j učenja, katere ^ vinii monogram i.
kozarce s težkimi kralji
je po-luž:! aim^riški kongv.ti. morajo vendar dolbro vedeti, da ne Tako imenovani
Pel jedci siki d. partnunt izjavlja. tla letošnja Kirina ne bo postimo dob'a.
To smo že prej vedeli. kajti jie{»re>j;uno so prihajala poročila, iia bo letina Hla<btf. ker je vreme premokro, presullio, pre-mirzlo in pre v rtiče.
*
VeViržci so j>r. t klini možje. V is'ii sa.pi navedejo vse štiri vzroke, tla si trdno zasigurajo najvišje
ceiie.
*
Ljudje se ponavadi ne lirigajo. kdo tlela |X)stave, dokler jim postav ni treba vpošteVati.
Iz države Nebraske, k j- r je bila takorekoč rojena suša, ki se je nato razširila po vseh ostalih ameriških dirža vaih. prihaja naslednje poročilo:
Daittes je prišlo na sodišče 600 butlegarjev. ki se bodo morali za govarjali zast.rain kršitve prohihi-eij iki postatve. Med temi butle-Lraigi je tudi petdeset žensk. To je b'.la največja skupščina butlc-garjev, kar se jih je kila j zbralo v kalkeai sodišču na Zapadu. Po-c\anib je bilo tudi nad tisoč prit Uradniki izjavljajo, da bo trajalo najmanj eno letfo, predaio bo •proecN proti vsem končan.
I', bodo Vseli tell G00 bnrtlegar-j je v /aptli, bo kmalu tisoč dvesto (drugih na delu. Kajti v času sv<*-jte prolribieije ni noben ]K>scl ta-' ko (iobičkano-sen kot butlegarski.
Fantom zaenkrat še ni potreba obupati. poseimo slovenskim fantom v Brooklvnu in v New Vorku ne. Ce .poročilo resnično, je v tiini/ii!' čfv.ljo po -\'t!ih hodni- Xev.* Vofku Lil BrOoklvnu nad šest -kili car 've pailače.' Že za s;i:no ta- <leset sioven^ih deklet goilnih za tlexelni ham-1 ko misel bi ga Nikolaj poslaJ v moži.'ev. Fantov je pa vsega skn-
Jugoslavia irredenta.
. j.
Poitalijanševanje. V Dolu pri Ouliei nad Ajdovščino je bila šolska prireditev, na katere vs]>oredu je bilo pet italijanskih in p t slovenskih toč.k. Gorska občina lKd-Otl;ea je čisto lovenska. Prav (takim občinam
j kmalu ne bo mogla več vršiti svo-' jt- "•najplemcnitejše" misije, to je potujčevati si <»ven.sk i živel j. Slovenski naraščaj j* velik in v srhn-na/.iji je meti 1*21 vpisanimi 91 Slovene«* vKam vodi to.' Prebivalstva v Gorici je bilo pred voj-
posvičajo Italijani postajno paz- okoli :{1 .(XK) brez garnaaije. se-nost in skušajo pri vez.it i nase 'daj >teje goriško mesto 2t).7N4 predvsem mladino, da bi se tako prebivalcev brez vojaštva, ltali-
toliko hitrejše rodu in jeziku.
odtujila svojemu j j^n-^knga dotoka ni. ^slovenski do-
Povodcnj v Klancu.
Zopet je divjala po votle 11 j po mbčini K lanes v Istri. J)ne julija je bilo. da so bile polne vode vse poli in je bil spodnji tlel Klan
tok p<wbno s strani inii ligenee. trj-oveev rn obnnikov ]»:i je velik.
Italijaitvkoga novinarja navdaja strah, tla ^e Gorica posloveni •it: ^e italijanski živel j Izgubi v njej. Soriška potlprefektura ima pod Sidioj S S slovenskih -občin in
.•a ves pod \odo. Skoda na po-p«ino dve slovenski (Gorica in !jih. hišah in cestah je ogromna. Loeuikl. Treba odpomoči. Nasve
^ oda j* kov.
odnesla mnogo pridel-
Premeščen
tuje zato. <la naj se napravijo v Gorici inštinu-ij^. da pridejo zopet it alijalistki nradjiiki v nitasto »p. v Liitlustriji in trgovni se ima-
čudtvo hitro menjavajo -Ji'goslovanski dijaki v Postojni.
je i/ Pom'ojiiie v Turi polici jski | j« nanu-ščati Italijtmi. komisrir dr. Genuaro. Državni j Trgo\vka zborniea bi morala funkeijonarji se ob meji nekako [ svoj tleJokrag zojn-t ray_širili na
del Furlanije. kakor poprej, da hi v,- pritegoval furlanslki trgovski živeJj v Gorico. (b>sj>. M. Nor-Maturautje i/. Osijeka so dospe- dio dobro ve. da se geografični I i te dni v Post o.pno in si ogledali po.lož-i.j Gorice in furlaiiHke stra-jamo. Vodi jih prof. Tomljenovič. J ni ne da izprenfl mit i. Sam jvravi. Sprejeli so bili na postaji zelo da hodijo Slovenci v ssvoje naravni j ud 110 s Mtmni zastopnikov o-J no -litwlišče.. To je prav. Gorica blasti. ItaJijainski poslanik Bo- pa n: in nebo nikdar naravno srr-drero v Beogradm jim je dal na | di<če za Ftirlanijo, katera <^ravi-pot toplo priporočilo za italijan- j r:i na Videm, v i( i rad išče. Tržič in ske ob last iL Dijaki pasetijo vsa Trst. nikakor pa ne v Gorico, v \evj;i mesta v Italiji in se vrnejo katc.ro vodijo le ^Ktti z ^lovf/n-dce-
u;i dežeiii' iga dela. Purl an e vabijo v Gorico že pol sjtoih'tja. pa jih še dane*, ni in jih nikdar ne bo.
! 1 piineip izključitve lzpremenje.n v Združenih državah, Avstraliji, 'ket ali hal", jsc pa še vefciko bolj *\o\ i Zelandiji i-n Kanadi.	J«rizdav in vrtne vtseliee tudi na-
V%ii dtirga obstaja >icu|wia Veiz interesov, .ki združuje vse angle- ( rede piveejšnje luknje v kraljevsko iT' >'»i nV jiartnlc l'aeit'ika. Ta V,k ni utelešena v kako ix>sebno' -ki zaklad, kajt i udeleži -C jih
mrzlo Sinji^o. nes ?
Ni čuda. da rano ol rest i se
Totia kje je da- "paj k«-maj dvajset. Kot mi poro-j-čajo, l)i «ra posebno cm a rz Knrjs je bilo t Itd o prir.no- vasii rada dobila.
golazni, ki
illll .K, tc-
ndeleži
p.. >> !.t» ali v kak poseben dogovor, tajen ali drugačen. Ta vez te- do 20,000 gostov V št iri do peMto J p.Ha >«ren.n kri iz izmučtinega >M» !.:i na stvari, ki je nioeiiejša (kot so dogovori. — na skupnem na- tisoč dolarjev 111 vključena oble-j lesa.
use 'iti, k: nima svojih korenjk v aimanjnh uradih t«fli narodov, — in lrttge osebi ne potrebščine. y (.,in!U ]J;M. s; dovoljinje sjioei-
t<; gospoda za svoj kratek čas tc.r
ka in lrttge oseb me potrebščine. To si'e samo za zabavo.
Kraljica ne zapriuvlja na obleki /abave, ne v-reši jt 1 m razkošne e preživela tisto frksno itlc- oldeke. bi bilo lahko preskrbljene sme obleči ,;jh petsto družin.
t. n.vi.- v ljud-keui ra^jKiiotžeJijiu 111 mi.šlj-nju. Kljub temu pa je to čudna vetz interesov.
Avstralija. Nova Zelamlija in ('aiuula nimajo niikake la-stne mor- in je .l.ik.- -i!e. Njih _ i»ioil-ovjc je angleško brodovj«3. ikatero se kontro- jo. da ene oblekt lira 1/. Londona.	| dvakrat. Navadno o'.viseče cnošn-
'io jioin nja za .laponce, da bi morala V vsakem sjKiru radi iz- i-to obleko če jii ugaja, dvakrat 1»!.j! 1 č» value politike angleška \lada nastopati kot prijateljnki po.src- ali celo trikrat ma teden. dt»v-al-e nit ti .lapoiisko 11a eni strani ter svojimi dominiji iui Zdruze-j .Tt- t>a primorana držaji /iilogo ninii državami na drugi strani.	do petsto oblek v garderobi, se-
Nakratko n-čfiio, ni nobenega zapostavljanja Japonske v Pa-(veda tudi to:-iko površnikov in ciiiku.	drugih jvoitrebščin. <la harmonizi-
.\i:^h'.ski imperij kot lak. ki vključuje več >sto nvilliijonov Ori-'ra z 111 odo rn se drži primerno svo-. nt..'.etv ne lm rc zavzciti t.dto absolutnega, stališča glede Lzkljuoi- jenm stališču.	,
• ve « i;j, 11: alet v kot <o ga za vzeli nj<»govi Ixdi dominiji. Na drugi j Noti kraljica niti njene sorodri-viam pa 111 :t 1 > < .rij-ki interesi Anglije na Krta j ske ni nikakor ne so- f< niso mnenja, da bi bil klobuk --.t.:«« - t«v.njami Ziltužtnai <h-žav. Avikgleaka podLtika temelji oči- popolnoma neporaben. če se <ra \ :<• liii < lok! 1 iixi j»(»st bnih j »i i \ i hrijev. katere se je dobilo tir o>pra- ima enkrat na glavi. Ako thvbe ; \ i. iltt - sbibo^t ji> Kitajske. Anu riška ijoktrina jia sloni na doktrini klobuk, da jim ugaja, ga nosijo f k iiistitikcijc Kitajske in na prepričanju, »da (hi bila močno in ne- precej )>ogosto.
Petsto tiso"- dolarjev ji pri im«-•vajeni aristokraciji toliko kot pri < t roku bab nčt k. ki mu £ i kupi mati za igračo. Edini 11 je •> o v cilj je uničiti k< r drugega dela r.ima in 2a mati grozi
l>ancs so pokopali v "Washing m značilnega Anr .'rikanea NViil llama Jenniiiigsa "Brva-na.. Ri-vart je tl.Ll iusza Roosevelta najbolj ti pičen A.merikanec. V nekaterih <>zirih strahovito velik, v nekaterih ozirih pa manjši k^>t nič.
domov preko Reke.
Koliko poje in popije Trst
Po približnih službenih ]x>dat- Zato pa ostaine (bodočnost fioriev !*'iJi porabijo v Trstu 11a mesee: j navez-ina v glavnem na Slovence. 791 ,.~>G0 kg govejega. mesa. 200.000 Slove-icfcu vse pravice. ]»a se bo
kilogramov rib. kar je prav/a- goti."ko prav z lo 111 aJ o za oimnor^dco me- J-"d« >to s prebivavom J 4.1.000. vina popijo v Tr>tu na nie^'c 2 milijona litrov, ]>iva pa okoli tists* litrov. masla poicžijejo 48 ."»CO kg. vode se porabi na me-' see 414 kubičnih metrov, pli-
!o ll'!i!io lepo razvi-
Občinske volitve.
Pri volitvah v Voleah se je vršil boj me.I posanmimi v župan-tvo sjiatliijočimi iva^nai in \'ol-aini. Tako je bilo tudi pri seda-
I ea.
I njih volitvah. "Zunanji" so dobili
I i J e v
Po Nemčijii st» zopet vrse v .like vojaške parade. Kno ta.kih p:irad je te t^ni inšpiciiral bivši sa>iki ne pozna. Ako mu kralj Avgust. Xa tisoče vojakov šibo. smeji in ko in častnikov, v svečanih uniformah
ga opla/.i. se joče na vse preiti^«'*	i-n paratlirailo mimo njega. O11 je
Ti'.d i Nero. Ur. 3 da! požgaiti	snlutiral in se divil.
'Kim, j • brejikal na eitr". se smejal	^ ter op<ijal ; a 1 trpljenjem, a saneh ga je minul predno je pričakoval.' Vso skupaj je
/j vi jen j ti
»__-1 'i 1	A v um 1 st ^-ahl io
\ns: :i!\t'in >;» 1 v «'Kakor tiru-	'r
:ia 1.2:>3.000 kub. metrov in električne sile 5.141.950 kilovatov. Na , ♦ 1- • c -1-
!» mest. \ olcam pa o. v oema unlets poje in popije Trst: 111 tv« .. -	.
1	1 i .1	i voizvol jeni\ so mladi ljudje. \o-
JJ.5CO.OOO k2. rib 2 400.000. vin 19,523,000 litrov in piva 2,NiO.OOO.| V Trstu se tako použi.pe zelo mnogo tmesa in o2romno možino vina Rib se j>«»je razmemma ma-' lo radi tega. kj ir so s.ilno drage' ray t -n navadnih vrst.
je udelež ilo Otl 515 vo-|!'le( v 2l12. to je 5> otWotkov. Vo-| litve v Bilja h blizu (Tori^e so ^e I \ ršile v znamenju gospodarskih interese v. Večino odbornikov je dobila kmečko-delavska lista.
V POJASNILO.
bila sev ida ne-
T>,v,t 1 1.	dolžna parada. Ako bi iztegnil
i oroc-ila o uela.vsikcm z. vujenju	1 ___ .	1
..	1-..,, - . .............-_______ ____-- ,J(7- nožnice ter v
a -Migi sKem s o r.! \ «'Ka.vor tiru-	'
.. i- • 1 ^ , .	prevelikem nav^ltinšenju konuhndi-
.	ii--- . •	.v	- x i	« •	. ga ena kot !>i si cJovok predstav-	1	J
e<}vi>aa Knaj-ka uajt>oI.i.se jamstvo miru na Daljnem rzitOKU. Izvtzem-' Princeznnja iz ^ orka ]e gotovo .... . .	. . ..	ral — na te<*a ali -na one^af _
1, ,	-	,1 . x 1 •	-	1-1	• Ijal o*!), taki potral.i aristokracije.	v- •	- •
m .MamIzurijo je po našem mnunju ta doktrina tudi ona jaipon-kih ma naibolj ekonoinu nih zeieik. •	, ....	,	bi na i.b«-ž ostail sam s svoio sah-
, , - .	v 1 --	1 ,	- t t — i *	.....	iOospo.ia raja. .plese »n se zabava	,	1 - -	.»
tio v' ii i ti interesov. Na vs;ik naemi pa vedo. <la so izoa Wasthing- /.adnjie enkrat je rzjnvda nan>ram	. . ' .	, ,	lio v rokah Al iliitarisitač.ni duh
, , ,	. . .	...t- - 1?	.. .	, .	! v ztrodnje ir.itu*ainje ure. tlela vstvo	"
toiisKe konfi-r. Oice anieriika t»tM>roeevanja prenethaaa biti ta'ktor v prijatidjem, da ji skoraj ne do-	. ...	.	nemškega naroda se "izraža samo
, • , .....	.	......... , • ,	•--	...	"... , . ];a trpi. k-cc 'kruha ter premwlju- .
<ti]uoniaeuji. ki ->e otwaea i>r<»t 1 Kitajski 111 japonski ekspanziji na puščajo razmere, da hi si nabavi-
azijsko celino.	la novo obleko. V zadnjem ča.-m .
( čitajo \">!ed tega dapom-i poročila o slovesnostih v Avstraliji, je skoro vedno nosila en klobuk j se jim ni treba bati. tla pomenjajo an^rlcbko-govorečo zve\zo proti majhen z eišnjevim trakom. o'b ' juu. lh»Lti\ :r angleško-govorcčih naro*lov v Pacifiku glede delen- strani lica pa je viselo nojevo zivne p< litike izključenja Ori.^-ntalcev je trden, a isti narodi 'so otl- pero. klonili ter hi tudi ne mogli izvesti j>olit.ike glede Daljnega zapadaj	*
v kateri bi ->e rabilo mornaristo s,do. da se potlipre argum nit.	J rfa članek sem čital v uewyoir-!
Na DaJjnem iztoku, kjer nahajajo ibistveni interesi .lai|>oiLsko, škem ''Worklu'Pred par dnevi ne iščejo dominiji in Združene di-žave nikakih jvoselbnih .privHegi- pH so nam poročala li-<ti. kako sijev t-ir upajo, tla s0 iJO setlaj veJjavne posebne privilegije dejanski trgajo amefl-iški botgalbiši na raz-
odpraviio.
Ne morejo se boriti proti Jajxmsfki koft po naravi najibolj oi-lit iiemu faktorju na Daljnem Lztoku.
Par inisli.
Za (Mas Naroda napisal: Delavec.
Anirleški kralj iti kraljica sta 'držati primerno svojemu stališču.
prodaji dragocene carjeve oprave v sovie.tiškki Rusiji.
\Tivdi ruski carji in carine so Htedili totla ne z denarjem.
I11 holjševiki so šteti i li a ne s carjem.
Tudi delavec hi štedil pri p^a-či dvajsetih dolarjev tedensko, a nima česa.
Kaj hi naprimer ti štedljivi
je s'voj-.* gorje k rdi do ju tiran ure. ko ga pot ogne k< lo delovnega ča. v trpečo maso. če je še tako sree-n.
Torej oba na enkrat, — eden •-pat oh sol-nčm mi v/.1i'm1u v meh-kt-hlaxiue. drugi pa gairat v ze-i mol." 'ke glol»;:ie. In oba st-.i za-: do Voljna. (?!)
Nt hote mi je prišla na misel sve-! topeiMiuska zgodba " o starčku s sodom poti pazduho".
a še v paradah i-n uniformah. O prelivanju krvi za domovino ima pa dandanašnjii rrmiški narod ipo-I vsem drugačne pojme kot j;.h je
imel pred enajstimi leti. » *
Na prvetu je dandanašnji dosti bluff a.
Tisto (niiiprimler jako velik bluff, kadar začno Velesile govoriti o racoorozervan j u.
Ali iia. kadar govori Koverta o svojih Ivri.staluo čistih namenih.
ii alijar.stvo Gorice znova ogro >	ženo.
Nukaj časa so smatrali Goriško; za kolonijo in Italijani iz ari h | št 173 G. N. je bilo poroča-jMovinc so drli v njo. Tudi v Go- 110. <ia ie napravil mieo iz 239 ko-rici jih ]>e bilo mnogo. Številni so'* sov marmorja in granita, stojalo se Varali in datnes pravijo, da pri-j na i/. 23 kosov, kakor tudi dve uri hajajo Italijani samo še pogledal . iz treh različnih vrst marmorja "sveto" Gorico in bojišča naoko-jr.aš rojak Alois Brecelnik. Res-!i. jvii ziptit od." lejo. Italijanxki niei na ljul>o pa to pomoto popra-novinar Mario Nortllo izvaja v | vimo. Poroča se nam. da je ome-•'Piceo-I.u". da je Goriea izolira- njeno mizo in ure napravil ozimna. da prihaja v njo vedno v v ma izdelal nas že pokojni rojak Slovencev. Italijanov pa nobeden I-rank Goričnik. kamnosek, doma Več in tako se je bati. da Gorica l.lizn Bcgmij na Gorenjskem.
\ - plo.-in in na glasu kot zelo šted-
l.jiva č' o veka. pa vse <<no prihaja
jr--eejšiija -svota na takozvano
.... •... ,f londonsko s<ia'.jo, ki traja od kon-: obiskih, je ahsolnitno potreben čutila, ko hi se ogromno boga-
ii j
ea maja ]>a tlo konca avgusta, vzrok za uporaibo -denarja.
Kralj ill kraijSca prikra-j^irjeta t ljudje rekli, «ko bi jim danes dali izdatke in štedka kolikor je mo- plačo dvajsetih dolar^ -v t eden-goče. toda v 'letu, ki je bogato na sko? In kako hi se ha goo;>ola po-
Miristo do 'jx-tsto tišsoč dolarjev ■ Buck i 11 ghani palači.
v sivo veličanstev eez noč izpreme-I nilo v eno oguljeno obleko in bo-
porabi Njegovo Veličanstvo za za-jI Priredirtve seveda niso revne,' «ato rai/ikošje v par ko^ov hišne
tam vlada življenje in A'eselje pre- oprave kot jo ima delavec, ki de-kipeva m«l gosti. Tam se ple«e, la za to c"*io.
haw in pojedine t ikoin -teh treh juesccev "Ozije. Pa to ne, da bi <»n hotel ali do bi razpolagal s 4o
vrli in raja, in -kraljevski šampa- Al>i je ruski Nikolaj kedaj sa-
Potres na Pq^ueralskem in ponskem.
Ja-
Po vesteh iz Lizbone so čutili po v-ej severni Portugaistki 1110-i*an potres. P< - lrolmosti še manjkajo. Kakor poročajo iz Tokia,/ni pri poslednjem potresu v Nagoji na Japonskem nihče ponesrečil, tudi stvarna škoda ni vclika^ša-goja je bila vedno središče potresov na Japon-kcm in je bila pred 20 leti popolnoma raizdejana. .Ta-J in uljes. ki se napr&viijo na nrož-ponski metereološki zavod javlja, jganih. l^ilii (to znali, bi bilo da-da je postal potresni pas zopet ^nes v Ttaliji najbrž drugače ko« bolj aktiven. Tokio. .Tokohama in je.
Tz Itadiije poročajo, da bodo Mussoliniija operirali. Baje se mu delajo nekaiki turi v želodcu, katere ho treba iarezati s kot* tn i 110 vretl.
*
Ker zdravniška veda v zadnjem časti jsriko napredovati a. je upati, da ho operacija dobro izpadla. Sikoda, da -zdravniki -zaenkrat še ne znajo operirati turov
V vseh slučajih
najsibo za pošiljanje denarja v dinarjih, dolarjih ali lirah;
najsibo za izplačanje denarja, katerega hočete iz domovine sem dobiti;
najsibo za vloge na 'Special Interest Account" kjer je Vaš denar varno naložen in prinaša 4% obresti;
najsibo za potovanje v stari kraj in povra-tek v Ameriko, je najbolje za Vas, ako se obrnete na poznani in zanesljivi zavod, kateri Vas bo vsikdar točno in zanesljivo po-služil:
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA V AMERIKI
ivoto, ampak zato* iker se mora' njec se toči v bogate z zlatom ob- rijal, da bo imižik brusil svoje Nagasaki niso v nevarnosti.


GLAS NARODA. 31 JUL. 1925.
Franc Milčinski:
UPOKOJENI RODOLJUB
i Ne rečem, če je človek pijan: $ ijanec. če ga ne posadiš v (Iinf. mu rad In šum, se pritoki, da je dolgčas. T« hI a torez-n biti in trezen se voziti v nedeljo zvečer z nedelj kini \<fakom proti Lijubljia-ni. je 'nujne, od vie! Ves vlak je pijan, kolikor ga je, še lokomotiva sumljivo zaletava po po-stajah.
Ono nadetjo sem imel opravek na Dolenjskem. Naneslo pa je tako, da sem zvečer, namenjen na vlak. trezen prišel na postajo, zares t.rezen — saj pijančevanje je le gnusna razvada, pijača pa je bila tudi bolj slaba. . .
Vlak je bil kakor potujoča me-n«-žar i j a. C Ju tin i zverinski glasovi so se razlagali iz njega, za potnimi f>kni so se spenjala in premikala neznana bitja — ali so bili ljudje, ali mi bile hijene, se ni dajo ločiti.
lie jeni izprewxlnik me je prijazno porinil v voz, češ, le noter v k urn i k. da nas bo več.
V vozu je -mrdelo in se. ka«dilo in videlo -se ni nič. Iskal sem. kam bi sedel. . . Tačas se premakne vlak, in t<» s takim sunkom, da sem koj našel svoj sedež in xi-eer na dolgih bedrih kmetskega mladeniča, • iki jti ležal in smrčal na klopi. Sedel sem s precejšnjo silo, kar mi je bilo jako /al, kajti olikan človek sem in ne ljubiim klofut.
Mladenič se je zgenil, ne vem, ali je zamrmral ali zaNmrčal, zdramil se pa ni in kaizalo je, da Ostane mir ohranjen.
Nasproti ^o sedele tri ženske, glasne in vesele. 1'ri njih je sta! rej.'ni i/.pre vodnik, tudi njemu se je poznalo, da se vozi z dolejn-skim vlakom. Nemara so se mu bili ti-ti hip izmuznili iz spomina dotični prepisi službenega navodila: ni mu bilo asno. ali naj ščip-1 je vozne listke ali naj ščiplje žen-feke — p«. je ščipal oboje.
Ženske tega seveda niso trpele, ker >o bile tri vknpe. Z razposajenim vriščtmi no <ra sumile od sebe. da je oil letel in se v sedel ob mojo s<ran. Pa bi bilo še vse dobro, toda zgodilo se je. da je sedel ■nirč« čemu mladeniču haš na us ta in uos ter mu hipoma in temeljito zaprl sapo: to pa je bilo na-|*ak.
Mladenič je bil pijan, kakšen pa ; ali tako pijan vendar ne. da ne bi jw><?rešal sape. Krčevito sc j.» obrnil in zarjul, jaz in Sprevodnik sva skočila vsak v svoj kot, fant pa je planil ikvišku in potem se pričel rotiti in pritluša-ti — ljubi moj človek: kaj takega še nisem slišal! Povedal ni pravzaprav ničesar določnega, preklinjal je lo vobče, to pa v vseh legah in načinih, takorekoč simfonično aH absolutno, ustvarjajoč zgolj nekaiko splošno razpoloženje. kakor ipravijo glasbeniki. In klet vina se nvu je vlekla brez konca in ikraja, kakor Wagner ju melodija. ,	;
Izbuljenih oči se je pri tem izvajanju oziral počasi po vozu. — Ko mu je pogled postal ob meni, sem i>i hotel pridobiti njegovo na-l:lonj» nost in sem mu izrekel svoje priznanje da -atari Slovani niso znali tako (kleti.
P«»padel pa je te besede pri narobe koncu in je zarohnel. kaj in kdo in tristotisoč ogrskih maroga-stili hudičev, on je Slovan, in v dokaz temu je j*ri tej priči zatulil slovansko himno. Ta se fe tako glasila iz njegovih ust:
"Mej duš Slovani, prokleti hudič, naša reč slovanska, fiks Lav-don, sakramensko živo klije,
dokler, harduš krščen. naše verno srce, krueinal krvav, za naš narod folije!"
Vsi v vozu so vstali, se odkrili iti zraven peli. Lepo ni bilo, pa zanimivo: dragocen prispevek k domačemu narodopisju. Se oee-naš bi bil rad slišal, kako ga moli ta mladenk.
Toda splošno navdušenje je u-porabil rejeni iizprevodnik, smuknil je vun in mene je potegnil seboj.
tPrerila sva se skoz tri dolge vozove, take, kafcr-
in< ga sva pravtkar zapustila ; odpri je majhen j>ose})en oddeJ, samo štiri sedeže je imel, |>otisnil me je noter in vrata zopet zaprl
Hvala Bogu! Tukaj se je dalo ,dihati. Tukaj ju bil zrak razmeroma kakor lia vrhu Triglava, t n »a m človek je bil v tem oddelu. V kotu je sedel pri oknu. glavo sklonjeno v roki, in ker sem mislil, da spi. sem rekel lxdj sebi kakor njemu: — Lahko noč!
A nii spal. Počasi je dvignil glavo. me pogledal, p< .-kimal in je z globokim vzdihom odgovoril: — I ah ko noč!
Zdaj S(.m ga spoznal. Bil je gospod F., rodoljub, širom širne slovenske domovine povsodi znan. priljubljen in spoštovan. Od srca me je veselilo, da sem naletel na tako prijetnega družabnika, potolkel sem ga po rami in mu strehe! roko.
— Zivio rodoljube! — sem rekel. — Kaj pa kaj narod in očet-njava in domovina,.-mudi kraj?
Odkimal je z glavo. Zdaj sem zapac.il nenavadno revni izraz nje-govega lica. Odgovoril je počaisi in nepretniično je zrl predse: — Narod in očetnjava in domovTna. mili kraj, »kaj vem. kaj je z njimi! Zanje gr ■ sedaj skrb mlajšim in poklica ne jšini, ja« sem star, onc-
iTTT
IGRALEC IN SLIKAR
š » i s ' '.a
GREH MALODUŠNOSTI
KCVSTOWI VIEW CO. NCW VOHA
Ameriko }•■ dospel zmaiui Špan ki slikar Krcde-rieo Beltraan-Mas-ses. ki ho slikal kinematografskega igralca Rudolfa Valentina. Valentino ga je ob prihodu kinematografiral.
Zgodba o pobeglem "konzulu".
V nekem varijeteju v Boi*deaux-u nastopa večer za večerom velik d rt sira-n šimpanZ. iki za'bava občinstvo s svojimi umetnostmi. — Pred par dnevi pa je ta opica, ki ji je ime — Konzul —, pdbUgni-la in šla na lastno pest malo po mestu na izprehod. Menda se je naveličala glodati ljudi le z odra. G-ot ovo si je šini pa nz želel o-gledafci Fraaieoze od blizu, in vi-de.ti. kaj ]X) čl in j a jo zunaj varije-teja.
Konzul jo je mahnil na eno glavnih cest. V -svoji priučeni vljud-
nosti je vsakogar, ki ga je na ce-mogel. nesposoben, ja«sem — upo-'iti srečal, prijazmo ipoadravil in kojen rodoljub. — Bridko se je mu prijateljski stisnil roko. Se-
EVROPSKI SAMPJON
i .^»V«^ 'ff »ffl-Hff	|
zasmejal in glavo sklonil v roki. Ril je videti močno potrt, nekaj hudega se mu je moralo pripetiti.
Polagoma mi je razodel, kaj.
Bil je v Močilih. Močila so dolenjsko gnezdo, z gnojeni pred hišami. gnojnico »po cesti in s pevskim društvom 11 Ma jotika Ta "Majolika" je priredila danes v proslavo svojega trimesečnega ob-i itanka veliko slavnost s šotoi-v. damami, koriandoli. odposlanst-vi bratskih društev, telegrami, pa-vovimi pcfrtisi in šaljivo pošto pa brez petja, zato da se ne moti zabava. Gospoda F. je navdušenje za stvar seveda tudi tja gnalo: idealnemu rodoljubu se je nemara zdelo, da izda domovino, če se ne iulolesa narodnega slavja v Močilih. Šel je torej, d a si ima že nekaj mesecev hrom želodec. Ta hromi želodec pa mu je postal u--oden. fiosjMid F. ni mogel toliko piti. kakor se sjxxlobi ob takih prilikah, in iz tega vzroka se je zgodilo, da mu je v častitljivo lice zabrusilo prezirno očitanje, tla sodi njegovo roti ol juh je v zasluženi pokoj, njegova narodnost pa med škarte! — Zares hude besede za moža. ki se je kazal vsa *\oja leta tako kristalno čistega in vnettiga boritelja za stvar. . .
Bil je po pravici globoko uža-Ijen.
Pozval me je in glas se mu je tresel, naj izjavim čisto nepristransko iiu brez ozira na najino prijateljstvo, ali ni, odikar je mož. vztrajno in neutrudno pohajal vse narodne veselice od konca do kraja. in aLi sem ga kedaj videl na katerikoli teh veselic brez kozarca v roki.
— Ne, čast, komur čast, brez kozarca v roki ga nisem nikdar vi del.
^Zahvalil se mi je in me vprašal. Mi je torej <takt.no, da ne reče
veda se je oflerog njega -nabralo ljudi, ki so se z opico izvršit no zabavali. Gospod konzul ni hotel dati nikomur korbice in je h valj ži:o sprejel vsako oigareto in cigaro, iki so mu jo gositoljnbni Francozi podarili, seveda ni ostalo sir.in pri t'»m. atmpak šinvpamz
je tudi prižgal cigareto iiu jo »1 rastno kadil. Prijazen gospod mu je dal šikatljo. v katero je dial Konzul vse podarjene cigarete in figare. j>o stisnil pod pazduho in z globokim polk Ionom šel dalje. I)a bi se zbranemu občinstvu nekoliko oddolžil za izkazano pozornost. je splezala opiea na bližnji svetilnik in se postavila v pozo govornika. Vsaikdo je imel vtis. da ima pred seboj izvežhanega. n m ntasitega govornika. ki poti-kreplja svoja izvajanja z živahnv ii:'i gestam!.
Ljudi se je sredi ceste toliko nabralo, da so ovirali promet. — Prišli so redarji, 'ki so hoteli odstraniti kamen izpodril^;-, namreč gospoda Konzula. Šampanz pa n? hotel prostovoljno z govorniške tribune, temveč se je za neti juho motenj-* revanžiral redarjem * krepkimi zaušnicami. Ko so mn po-tala tla prevroča, jo je v elegantnem salt o mortal u. paltiko glav osuplih policajev pobrisal dalje. Hitro je zavil v sosednjo ulico dn šc v širokem loku izogibal vsakemu uniformiranemu človeku, — ker je v nje m slutil redarja, zakaj Konzul je bil še premalo časa v Bordeauxu, da bi razločil vse uniforme.
O.« ni bilo nobenega uniformiranega človeka blizu, je postal šim-panz zopet vljuden pasant in delal po vzorcu slavnih artistov zase rejnino po ulicah. Zoj>et se je \saikemu civilistu gloljofko priklonil in mu prijateljsko dal t^oko. Posebno pozoren je bil napram
ka gospodična, misleč da bo napram njej šimpainz bolj kavalLr-ski hi da se bo dal mirno odpeljati. Kako pa sc je začudila, ko jo je artist iz va^i j iteja. ki jo je malo poprej pozdravil na uiliei z globokim polkloiDom. ji poljubil roko m jo potem strastno objel, ravno tako udaril s krepko klofuto kot zastopnike moškega spola. — Morda se je na drevesu sponin-ir. da je njegov sovražnik vsakdo, ki mu hoče približati z nepn-jatfeljskim naimeitom, in da se tn neha vsaika razlika.
Menda bi opica ostala še dolgo na tire vesui in dtelila zaušnice, da ni prišel ma lice mesta Konzulov lastnik, ki je zapazil nedovoljeni izprehod art isto v i n ga ptriše i :-kat. Last.nik je zlezel na drevo in šimpanzu nekaj dopovedovali. Kaj sta se menda, ljudje na cesti niso mogli razumeti, dejstvo pa je, tla j;- prišel Konzul prej na cesto k,it njegov lastnik in da srn roko v roki sedla na avtomobil i>n se mirno odpeljala domov. Pa tudi y avtomobilu ni pozabil šim-panz lepih manir in je neprestano p. zdravlj-il in še rajši odzdravil.
Od tega dne je vsak večer va-rijete razprodam, llu-domušneži j ravijo, da je lastnik varijeteja sam poslal Konaula v mesto za reklamo.
Mnogokrat trpi radi enega godrnja vega. otožnega, nezadovoljnega človeka vsa rodbina. Nikoli ni z ničemer zadovoljen, niti z vremenom. niti s tem, kar delajo drugi. Ako hočejo drugi na sprehod, potem hoče on ostati doma ali pa vsaj iti kam drugam — vedno hoče baš nasprotno. Med njim in meti njihovo okolico obstoja neprestano nesoglasje, on z nikomur ne deli radosti. Ni samo sam nesrečen, marveč brani tudi drugim, tla bi bili srečni.
Da so pa taki ljudje vendar le v stanu obvladati svoja razpoloženja, dokazuje mnogokrat nepričakovan poset.
Mnogokrat izgine tako razpoloženje tako j v trenotku. ko se oglasi zvonček nad vratmi. ki naznanja obisk in takrat je taka žalostna žrtev otožnosti hipoma polna smeha in prijaznosti. Z njim je v takih slučajih tako. kakor z glavobolom mnogih dam. ki jih prav gotovo ne nadleguje onega dne, na katerega so povabile kakega odličnika ali ljubljenca: ako je namreč neobhodno potrebno, potem se pač glavobol kratkomalo odloži na ei\ dan pozneje. Iz tega še ni razvitimi, tla se taki ljudje svojega razpoloženja pred svojimi prijatelji vendarle sramujejo in tla dolu vajo naglo svoj "jasni trenotek", čim pride poset.
Tako razpoloženje pa ni nič dru gega, kakor silno razpravljanje e-nergije, ki bi se jo moglo porabiti za stvari, ki so tisočkrat koristnejše.
Žalosten je pogled na silnega in mišičastega moža, ki je suženj takih otožnih razpoloženj. Mogoče, da je poklican in tudi sposoben, tla bi vodil sto podrejenih v velikem podjetju, ustvarjen je za velike stvari — toda vse dneve je v-kovan v okove svojega mrkega razpoloženja ^ je žrtev zlih duhov.
cof k UHT	co -.:«» vc«<
pri dirkah v Spa. Ii>igija. je tlobil prvo nairrad > lta.li.;an Antonio S svojim avtomobilom, ki ga vidite na sliki, j- prevo-
Ast ari. zal 497
milj v šest di urah in dvainštiritb-setih minutah.
STRASNA VOŽNJA
CEGAV JE SEVERNI TEČAJ?
ki bi jih mogel v petih minutah vse zadušiti, ako bi si bil v svesti svoje sile.
Mož, ki ga imajo brez vsakega otlpora v oblasti njegovega razpo-
V Berlinu je mnogo ruskih emigrantov. (Vsto se shajajo in si pripovedujejo pogostoma s trpkimi čustvi, kaj vse so preživeli ob prevratu.
Emigrant, že prileten mož. ki o-pravlja sedaj knjigovodsko službo v neki trgovin L pripoveduje: V Odesi sem bil aretiran s številnimi svojimi znanci. Dolgo smo bili v zaporu. Polagoma so odvajal ljudi iz zaporov, ki so bili natrpani, in ti ljudje se niso več vrn:®'. Nismo vedel, kaj se je zgodilo ž njimi. Ponoči smo slišali včasih kratko pokanje strelov iz pušk. Eden izmeti čuvajev je strahotna nekoč povedal, da zapade vsako noč več ljudi smrti. Mi smo še daljo tičali v luknji. Nekega dne pa je prišel podčastnik z dolgim listom in pozval nas 10. da naj gremo z njim. Bila je zmrzla zimska noč. Baronica S., ki je tudi morala z nanr je med potjo znorela in strgala obleko raz sebe. Kmalu nato smo prišli na do ločeni kraj. Tam je si al oddelek vojakov, pripravljen na streljanje. Postavili so nas v vrsto iti kmalu nato so počili štreli. Mene je krogla samo oprasuila. vendar pa sem bil ranjen toliko, tla sem se
nil revolver iz žepa. se široko nasmejal in rekel: "Krasna igrača, kam naj pošljem kroglo iz nje.' A-li meti oči ali v trebuh.' Lahko si izbereš eno ali drugo. Morda pa ti je ljubše, da te ustrelim v hrbet .'"' Lahko si predstavljate, kaj sem trpel. Skušal sem ga pregovoriti, pa mi je smejal. Kaj storiti.' Prijela me je neka čudna misel, vrgel sem se na tla. pričel sem skakati o-koli in lajati kot pes. 1'lazui čuvaj se je tako prestrašil, da je hitro zbežal iz celice in zaprl vrata za seboj. Dva dni sem ležal v nezavesti. Ta prizor mi je povzročil srčno napako, ki obljublja, da se mi ne bo treba mučiti s skrbjo za starost.
Zveza baltiških držav,
loženja. ne more nikoli zavzemati ;zgrudil z drugimi vred na tla. Ko vodilnega, odgovornosti polnega (setu se zbudil, sem čutil, tla se na-mesta. kjer je vse odvisno od hitrih hajam na vozu. Nisem se zavedal, in samostojnih odločitev. Ta ali o-
na stvar se mu zdi enkrat lahka, enkrat težka, enkrat ugodna, enkrat neugodna, kakor je pač razpoložen. Danes je ozkosrčen in se
kaj in kako je, ker je bila i ma naokrog. končno vendar sem uvidel. da st« nahajam meti mrtveci in tla nas peljejo k rečnemu bregu. Stqi šno nii je bilo pri srcu. Počasi >em
zavzema za to, da hi se pri podjet- j se preril čez trupla na stran, na
hvaležno, če se na tako gnusen. nežnemu spolu. Pred damami so
način napade moža, ki je v delu za stvar siv postal oziroma plešast in ki je takorekoč na oltarju domovine žrtvoval svoje zdravje. Ce mu je slednjič prav vsled prenapornega delovanja na tem polju odpovodal želode« — ni čuda, da mu je odpovedal; narod se probuja in rodoljubna slavja se m nože od dne do dne — ako mu .ic torej želodec prav v delu in boju za stvar ohromel, potem se pravi zaničevati njega, gospoda F., toliko, kakor zaničevati hrabrega vojaka zaradi častne rane, prejete v boju za očetnjavo!
Pritrdil sem mu iz polnega sr-
ca.
(Konec prihodnjič.)
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA •GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH-
1 ili njegovi pokloni šM globokejši in vdanejši. Menda zna tudi opica razločevati lepe dame od grdih. Nelepe je Komzul sicer tudi pozdravil, vendar ne tako kava-lii-sko kot lepe. Videlo se je t*udi. da ima mlajše rajši kot Starejše. Ce je šla posebno brhka gospodična ali postavni a gospa z mladostnim zanosom po cesti, se šini-panz ni mm^go pomišlja/1, ampak jo je celo po pozdravu goreče ob jel. Hudega pa mi storil nikomur. Mimo uniformirancev pa je naglo smuknil, ako jih je prepozno za j pazil, sicer se jih je pa bal kot hudič križa in naglo zavil okrog o-gla ali švignil dalje.
Ko so zop^it pritekli redarji, hoteč ga uloviti, jo je gospod Konzul iznova pobri*»l na <lrevo ob cesti in dajal vsaikamur močne zaušnice, kdor se mu je približal.
4revo se je povspela celo ljub-
S tem vpraštnjem se ha vi/,o sedaj. ko je končala Amundsenova ekspedieija, rimski listi. Doslej niso bile pokrajine okrog severnega tečaja last nikogar, bile so, kakor se bsraža pravnik, "res an!litis." Vsak polarni razitJkovaleč je zasadil na najsevernejši točki svoje eikspedicije v tla zastavo svoje države in anoktiral pokrajino za svojega vladarja. Tudi Anioi/iudsen je .upal, da bo razvil na severnun tečaju norveško zastavno, kakor je to storil preti nekako 14 leti na južnem. Sedaj ugotavlja Kanada svojo lastninsko pravico in zahteva zase fc-se otočje oikrog severnega tečaja. Iste zahteve stavljajo tudi Ze-dinjene Države. Tako bi tudi lahko naša država lepega <lne rekla, tla so pokrajine ledu in snega o-krog severnega tečaja jugosloven-ska last in da jo mora zato vsakdo spoštovati.
Ker smo žer pri tem. bi uaša kra ijevina, ako jo že hočejo posnemati drugo države v tem pogledu, prav lahko uveljavila svoje pravice do razsežnih pokrajin v ledeni pustinji. Preti nekaj desetletij je namreč odkril Avstrijec PaveT Franca Jožefa deželo in jo anek-tiral za svojo tllržavo. Jugoslavija kot država - naslednica propadle Avstro-Ogrske prav lahko danes zahteva, da se na.sledsrtvone države sporazumejo rn da se nam od-Mtopi gotov del te dežele, kjer se pode severni medvedje, polarna lisice in druga žival, pa zaman iščeš ljudi pri belem dnevu.
ju pretirano varčevalo, jutri je zavzet za razširjenje podjetja— in tako gre to pri njem sedaj sem, sedaj tja. Ako mu upade pogum, vpliva to v visokem oziru na njegovo razsodnost in mnogi ljudje so v stanu, poti vplivom strahu izvršiti največje neumnosti. Ako si ne moreš več pomagati ter ne veš ne kdo, ne kam, je to zlo, ki pome-nja, da nisi dovolj jak, tla bi si napravil razumen načrt in ga iz\/šil čim najbolje, kakor bi bilo to primerno dotičnemu trenotku. Odločati se namreč smeš le tedaj, kadar si hladen in miren.
Da bi se pravilno posluževal svo jega razuma in svoje razsodnosti, ni mogoče, ako je tvoj duh zatemnjen od strahu negotovosti ali potrtosti. Pod nobenim pogojem se ne smeš ravnati po tem, kar ti v takem stanju pride na um. Mir, ravnotežje in veselo razpoloženje so neobhodno potrebni, ako hočeš misliti pravilno.
Vzrok, da toliko ljudi, ima sreče, je v tem. da se odločajo o važneh stvareh v dobi. ko njihov duh ni dobro razpoložen. Karkoli je bilo za početo pod takfen pritiskom, navadno ni več vredno. To česar nam je potreba, afco nenadoma zaidemo v stisko, je baš previdnost. Ti pa se dobro godi le v hladni glavi, a-ko je ves duh v ravnotežju.
kar sem patlel z odprtega voza na cesto, ki je bila/pokrita s snegom. Nikdo ni tega slišal. Pomagal sem si naprej čez čas, kakor sem mogel in tekom treh teti nov sem srečno dospel tlo meje. — Sedaj sem tu.
Nekdanji literat Stefan pripoveduje: Preživel s,-m strah, kakršnega še nikdar v svojem življenju. Kot politični osumljenec sem prišel v zapor v Nižnjem Novgorodu. Kmalu sem spoznal, da pri mojem čuvaju ne more biti vse v redu. Ko mi je prinašal jedi. se je včasih obnašal čudno in celo plesal je pred menoj. Neki večer ni hotel iz moje celice, marveč je naenkrat poteg-
V R »valu s,- v kratki im sestane-jo zunanji ministri štirih držav Estonske. Finske, Poljake in Li-tiivske. Na si-tanku IhmIo razmo-trivali o m državam skupnih vprašanjih obrambe in gospodarske politike. Skleniti s,» ima obrambna zavezn. p'-gotlba. ki garantira medsebojno pomoč v slučaj:! napada od strani kake druge države. Obenom se določi enotna taktika baltiških držav povodom zasedanja Društva narodov v Ženevi.
ALI VESTE —
do sr jr preti kretlim vršil v Ljubljani konr/n s iiriimiilrarui-kov, kair rrgtr sr ,* mh težilo nn slutim ilrh f/nfor iz r*fh sns* t!njih ih /.' .1// >•)-.!> . da j, finski to-bnk fioli najboljši in najbolj <lr(7-fjocrn za ciyarth? Jh I mars so iz 100% čist» (ju turški tja tobaka.
POZOR!
Rojakom v Indian Head, Fayette Co., Pa., in okolici naznanjamo, da bo priš d iklš uradnik. Mr. VI. Fremru, začetkom avgusta tja na dopust. Nastanil se bo pri sorodnikih ter izrabil priliko, tla obišče naše prijatelje ter jim šel na roko s kakim nasvetom in pojasnilom.
Frank Sakser State Bank.
(2x :to..°>n
Strela je ubila
posestniku Jos. Krisrtasnčiču v Meda ni dva vola in sicer je izbrala v ldevu najlepši par. Vredna ata 7500 lir.
ZASTAVE
SVILENE
AMERIŠKE, SLOVENSKE IN HRVAŠKE
REGALIJE, PRE KORAM NICE, TRO-BOJ NICE, ZNAKE, UNIFORME ITD.
Sigurno 25% ccncjc kot drugod. VICTOR NAVINŠEK,
331 GREEVE ST, CONEMAUGH, PA.
Matematik Feliks Klein.
ANTHONY BIRK
HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEKORATOB
Prevzamem vsako v to Btroko spadajoče delo. ROJAKI, PJREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRASAJTB
MENE ZA CENO. 1811 Stephen Street Ridgewood,	Brooklyn, N. Y.
Telephone: Evergreen 285fJ
V Go. 11 in genu je umrl, star 76 let. eden največjih sodobnih učenjakov, matematik Feliks Klein,! ki ni bil samo resen raziskovalec, temveč tudi .sposoben organizator, katerega dedovanje 7.a poživ-Ijenje in modernžzaeajo matematičnega in prirodaslovnega nauka je bito zelo plodonosno. Sloves u-čenjaka si je pridobil tudi v Franciji, Angliji in Ameriki.
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street
New York, N. Y.

\
GLAS NARODA. 31. JUL. 1925.
Kapitan Marryat:
JOSEPH RUSHBROOK
Za "Glas Naroda" priredil G. P.
C	(Nadaljevanje.)
Da, oče, — je rekv'1 Joe. — Pustil soju vrečo, ko sem se sklonil. da . . .
—	Molči, — je vzkliknil Ruhhl>rook.
—	Da, — je nadaljeval mrko, obrnjen proti ženi, — to je tvoje delo. Poslala si dečka za menoj, ki l>o priča proti memi. Ti si me poslala v smrt.
—	Ne govori tega. — ne govri tega. — je vzkliknila Jane. — Se je čas, — je hitro nadaljevala. — Joe giv. lkiliko tjakaj ter i>o-bere vrečo. Kaj ne. Joe. da storil to' Neilodžeui -<i Ln ničesar se ti ni treiia bati.
—	Pustimo jo rajcve tam. kjer je, — j<> odvrnil .J<»- mirno.
Kuslibrook se je presenečen oz.il na s-iui in ma.ti ga je prijela
za roko. Čutila je, da ima gotov vzrok za svoje besede, mogoče kak načrt, s jnnno« jo kiit-t.it ga hi >e dalo odvrniti muh. — a kako bi bilo to mogoče ! V reč a je pre\eč ^lolier dokaz proti zločincu.
—	lv^iko Jo« — ga je vprašala.
—	Ker >em celi čas razmišljal o stvaa-i. Jaz sem nedolžen ter me prav nič ne briga. e< ni • smatrajo Vsakdo ve, <la je vreča moja last in puško moram vreči v kak jarek, nekoliko \Ktran. Oe imate kaj denarja mi ga lahko dii.sie, a če ne, je tudi dobro.
Nobenega rasa pa u" ••memo izgubljati in v dese.tih minutah mo-raaii biti /.•■ na poti. Zjutraj j>:i vprašajte ljudi, če me niso videli ali čuh o meni, ker sem odšel ponoči z doma ter se nis ni vrnil. Do takrat bom /e dal«č in laliko se zgodi, da ne ImkIo našli krošnjarja par dni. Na vs.ik način pa bom /.«• davno proč in če bo<lo našli vrečo pri truplu t< r puško v jarku, bodo domnevali, da sem ga ubil jaz. Ne bodo vetleli, ee s,- je zgodilo to vsled nesrečnega slučaja ter sem ]az zb« /al iz strahu aiLi če s. jii to namenoma storil. To je moj načrt, mati, ker hočem r< sit.i očeta.
—	In .jaz te ne bom videla nikdar več! — je vzkliknila Jane, polna ž;ilosti.
—	To je mogoče. Lahko pa -4.* preselita od tukaj, ko bo stvar enkrat pozabljena. Z Bogom, mati, nobenega časa ne smem izgubiti.
—	KiLshbrook. k. j praviš ti. kaj misliš ti o tem' — je vprašala Jano svojega moža.
—	Deč-k naju mora na vsak način zapustiti, kajt/i če ostane, ga bodo prKiliii pričati proti svojemu očetu.
—	To bi seveda storili, — je vakliknil Jtii . — Ne mogel bi govoriti laž. a tudi svojega očeta hi ne hotel izdati. Vsled tega mi ne preostane nič drug&ga kot odstraniti se.
—	To j«' res. Torej proč teboj in blagoslov očeta naj te spr m-Ijn. Hog naj mi odpiwi Jane. daj mu ves deaiar, iki ga imaš. Hitro, hi lro!
Jane je jKvhitela k preplahi, vzela iz njega denar ter ga dala
sinu.
—	Z liof»om, otrok. — je kel Ru*hbr< ok. — OČI -e ti zahva-ijuj.-
—	Ni-bo ij \4> varuj«', — je vzkliknila Jane, iki je objela sina. — Pisal nam 1m>š, — ne. ne sineš. Moj P- - nikdar več te nc bom videla!
Solze so stopile v očfi niab.ga d' <čka, ko je vid.I žalost matere. Nato i i. ;r st.Ls.niI očt.fu roko. vzel puško ter odiŠel skozi zadnja vrata. Psa, iki mu j« hotel slediti, j«' pognal nazaj le?* o«iš«*il hitro preko polja.
Šesto poglavje.
INDIJANSKI BOJNI PLESI
Hretanje pamikov - Shipping New«
COPVKlQNT^ UNDf RWOQD « UHUWMD, IL.Y.
;tko leto pride v indijansko rezervacijo pri Browning. Montana, na t i.so če turLvtov gledat vojne plese tamo.šnjih Indijancev.	f
Fo<l vod.sivom deklice. je dospel Joe v drugo nadstropje iu tam v veliko >ob", v kateri je bilo nekako dva j si m <><t rok približno iste starosti, dečkov in dekiie. Po ti h so bila napravljena ležišča.
— Tukaj je moja postelja. — je rekla d? ikliica. — Ce si truden, greš lahko takoj spat.
Ker j«1 bil J«>e truden, je št d Mpat ter kmailu trdno zaspal. Ko se je zjutraj prebudil, je deklica že izginila in našel je tudi, da je izginil ve.s njegov <4enar. do zadnjega beliča.	#
Obvestil je ostale dečke, a ti so se mu smejali t <r «ra obkladali z raznimi, ne ix»v;l;no laskavimi pviimlki. Tedaj je spogimil .Joe, v kakšni družJii je prt živel noč. namreč v družbi lilLadih tatov. Ker se j«* pricf-.il prerekati, so <ja ostali enostavno vtgli na cevto, kjer je znašel breiz centa v žepu in lačen.
Joe je pričel hoditi od prodajalne do prodajalne ter prositi 7.a službo, a povsod so pa zavrnili. Na ta način j«- preživel prvi dan in ko je prišla noč. j«> zaspal v m Iki veži. Zjutraj gii je zbudila lakota. Pričel je prositi hrane, a nikdo mu ni hotel datu ničesar. Zopet je j>otekel dan. ne tla bi dobil le <'n grižljaj v u-sta in zvečer j<* poiskal 'Uibogi deček prii* žališča pri vratih hiše nekega bogatega nir„ ž<« na Berkeley Square.
(Dalje prihodnjič.)
I.	avgusta:
Ties. Roosevelt. Bremen; Andania, Cherbourg In Hamburg.
4.	avgusta:
l'res. Harding, Bremen.
5.	avgusta:
Berengaria, Cherbourg; De Gra-se, Havre.
S. avgusta:
Deutsi-hlajird, Hamburg; Lapland,
Cherbourg. 8. avgusta:
George Washington, Bremen: Orbita, Hamburg.
II.	avgusta:
Reliance, Hamburg; Columbus, Cherbourg in Bremen.
12. avgusta:
Mauretania, Bremen.
Cherbourg; Republic,
—	No. tla. pa .j«) odvedite v ječo. — je dejal Periklej.
-letiva je izgovoril to. ko je pridrvel skozi množico mladenič, ki so mu viseli lasje divje preko suhega obraza.
—	O Periklej. — je vzkliknil in se je vrgel mogotcu pred no-g«\ — odpusti tej deklici in reši jo! Moja sestra je. Krivce pa sem jaz. Marmorna skupina je moje tltdo. in jaz — sem suženj.
Ogorčena množica pra je prekinila z divjimi klici: — V ječo ž njim! V ječo s sužnjem! Toda Periklej se je dvignil.
—	Nikdar ne! — je zaklieal. — Poglejte to skupino! Apolon nam je botel dokazati, da je v Grčiji nekaj višjega nego krivični zakon. Xn j viš ji cilj zakona bi moral biti razvoj lepot r. in Atene so postale nesmrtne le s svojo ljubeznijo tlo umetnosti. Nt« v ječo s tem mladeničem. nego semkaj k meni!
In tako se je zgodilo. Pred očmi
— Jaz sem dvorkinja. — je de-'Čemu kiparju Fidiju, in še celo vse- zbranega ljudstva je položila As-
Swett Marden.
Nekaj o samoniklih možeh.
jalo lepo dekletce v otroški druž- mogočnemu Periklu. bi na Danskem ; — moj oče je ko- Kaj mu je bilo storiti ? V marmor mo rinile, in to je ze'lo visoko mesto' pred sabo je bil položil vso svo-I .judji*, kat.ii-ih priimek se kon- j jn dušo, svoje srce. svoje življenje;
Kakorliit.ro se je Joe izn-ibil puške na mestiu. kjer bi jo lahko zapazil mimt'ido.M, j«> poliitel na deželno cesto, po kateri je pričel korakati naprej. Ni se š«» zdo.nilo. ko je bil že descit milj od svojega rojstnega kraja. Ko pa je i]>ričelo svitati, je zapustil glavno cesto 1et odsel po neki poljski poti. ki je vodila vsporeduo z glavno cesto. S<de potem, ko je prekoračil petnajst milj. ise je čutil izmučenim ter sodel, da šc u tkolrko odpočije.
Od tronutka naprej, ko je Joe zapustil domačo hišo. se je pečal izključno le z eno idejo. S svojim begom je hotel odvrniti sum od očeta t« r sc ob i.so m času -am izogniti zasledovanju. Sedaj, ko je dosegel ta eilj ter bil sorazmerno varen, ho ga pričele navdajati dlll-<?e misli.
Najprvo je razmišljal o tem. kar se je pripetilo in nafto je pričel razmišljali o svojem lastnem položaju. K;.j naj stori in kako >;.» more dvanajstletni deček preživljati -am na svetu? Pri tem se je spomnil denarja, ki ga nni je dala mati. Njejgovo bogastvo je ob-tajalo iz enega funta in nest najsi šilingov, — velika -s volt a za malega dečka. Ko s.- je pomiril, je pričel razmišljati o svojih bodočih korakih. Kam naj krene.' V London. Vedel j . da je to dolgra pot, a čim dalje proč, tem boljše zanj. Kazventega pa je slišal od ljudi, da dobi v Londonu lahko vsako dela. Vsled tega je sklenil odpotovati v London. Bil je na pravi pot i in vsled tega je priči. 1 korakati naprej.
Do popoldne je prekoračil že dvajset milj »ter leurel pod neko drevo ter zaspal. MedUun je pričelo snežiti in naš junak bi se gotovo tv prebudil več, če bi ga ne našel napol zmrznjenega neki ovčar, ki je prišel mimo s svojim psom. Pobral ie neiza.vestnetga dečka ter ga odnesel v bližnjo kovačnico, kjer je prišel Jo<- pod uplivom gorkote kmalu k zavesti.
Pričeli so ga Spraševati glede njegove osebe in domovine in on je odgovarjal na že preje sklenjen način. Rekel je. da sta šla oče in mati najprej in da ju -skuša isedaj dohiteti.
Zena kovača mu je dala tečne hrane in neki voznik, ki se je ustavil pri kovačnici, ga jc vzel na voz. Tri dni pozneje je dospel Joe v veliiiansiko mesto London.
—	Ali boš znal poiskati pot.' — g-a je vprašal voznik.
—	Bom vpraševal ter jo našel, — je Odvrnil Joe, ki se je poslovil od voznika.
Kaj poč, ni sedaj? Tega ni vedel, pač pa mu je bilo jasno, da mora poiskati prenočišče. Nekaj časa je hodil po Oxford cesti sem-intja, a ljudje so hodili prehitro, da bi mogel koga ogovoriti. Ko nečno je prišla mimo njega kakih of*ean lett «taru dclklica, ki ga je pozorno motrila.
—	Ali mi moretš povedatii* kje bi dobil posteljo <za noč? — je vprašal Joe.
—	Ali imaš denarja?
—	Da, en ailing.
—	To zadostuje. Pojdi z menoj, — je rekla deklica.
Povedla ga je v neko is!tran«ko ulico Tortrt e oh aan -Cour t-Ro ad, ki
ni bila razsvetljena, čeprav so bile liišt* vetttke m visoke.
—	Primi me za roko ter pazi, — je rekla deklica.
čuje na "sen*'. — je pristavila, — pa seveda ne morejo po-lta'ti nikoli kaj višjega, in naša tbdr-nost je, tl.i se takih "scmi" ljudi ogiblje mo.
—	Ampak papa mi laihiko kupi /i sto dolarjtiv ibonl>onov, da jih razdtdim med revne ot.roke, — j? \ /kliknila ogorčena heertka bogatega t.govea Petersona; — tega t voj papa ne more.
—	M"oj papa pa lahko tvojega papana in vse papane raztrga v novinah! — je rekla un-unikova iiči. — Vsi ljudje 'se ga boje. kajti moj papa lahko piše. kar hoče ; to mi je papa sam povedal.
—	Oh, če bi isme1! biti med njimi in eden izmed njih! — je premišljal mal deček, ki je gltxlal skozi špranjo v vratih.
Bil je kuha-Hki vajenec in kuhar. za katerega je sukal raženj na ognju, mu je dovolil, da si
na kolenih je bil vsak dan molil za razsvetljenje in za višjo spretnost. S hvaležnim ponosom je tudi spoznaval, da je Apolon usli-šal njegovo molitev, da je vodil njegovo roko in vdihnil njegovim postavam življenje. A zdaj? Zdaj se mu je zdelo, da so ga bogovi zapustili.
Kleona, sestra Kreonova, je čutila udarec ž njim. — O Afrodita! — je klicala boginjo. — nesmrtna
v
Afrodita, moja kraljica in zaščit-nica. vsak dan molir pred tvojim oltarjem — bodi zdaj moja in mojega brata pomočnica!
pazija. Periklejeva žena. na Kreo-novo glavo oljkin venee ter meti vriskanjem množice poljubila požrtvovalno njegovo sestro.
Atenčanje so jiostavili pozneje Ezopu, pesniku basni, ki je bil su
13. avgusta:
Pittsburgh. Cherbourg. 15. avgusta:
Puris, Havre; Leviathan. Cher-btjurc: Homeric, Clierbtjiirg; Rotterdam. Rotterdam; Ori-a, llumliurg.
18.	avgusta: Presidents Wilson, Trst.
19.	avgusta:
Aquitania. Cherbourg. Suffren, Havre; America. Bremen; Arabic, Cherbourg in Hamburg.
20.	-vgusta:
Helgenland, Chert>ourg; Cleveland. Hamburg.
22. avgusta:
Majestic. Ch.-rbourg: Ordiina. Hamburg; StuttKiixt, Cherbourg ln Ure-men.
25.	avgusta:
Resolute. Hamburg: Sierra na, Bremen.
26.	avgusta:
Berengaria. beau, Havre; men.
27.	avgusta:
Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg.
Venia-
Cherbonrg; Rochum-l'rea. Roosevelt. Rre-
29. avgusta:
Olympic. Cherbourg.
2.	septembra:
Mauritania, Cherbourg; DeCrasse. Havre; l'res. Hard-ng, Bremen.
3.	septembra:
Columbus. Cherbourg in Bremen; Lapland, Cherbourg; Allx-rt BuiUn, Bremen.
5. septembra:
Paris, Havre: Leviathan. Cherbourg; Orb.la. Hamburg.
8.	septembra:
Martha Washington, Trst; Reliance, Hamburg.
9.	septembra:
Aquitania, Cherbourg, Oe^rge Washington. Bremen.
10.	septembra:
Pittsburgh. Cherbourg.
1?. septembra:
Majestic, Cherbourg;
15.	septembra:
Republic, Rremen.
16.	septembra:
Berengaria, Cherbourg.
17.	septembra:
Betgenland. Clierbour Deutsrh-land. Hamburg.
19. septembra:
Olympic. Cherbourg; Roto-rd.im, RotterdiLin; Sufi'r. n, Havre; «»rduna, Hamburg; Amerii-a, Bremen.
22.	septembra: Resolute. Hamburg.
23.	septembra:
Mauretania, Cherbourg; Zeeland. Cherbourg; Ohio. Hamburg.
26. septembra:
Paris, Havre; Pres. Roosevelt. Rre-m«-n.
30. septembra:
Aquitania, Cherbourg; Pres. Harding, Bremen.
do dvanajst ur na dan goniti meh. 5 obenem pa je napamet izvrševal j težke račune. V svoj dnevnik je : zapisal: Pondeljek. IS. junija: —j Bolela me je glava. 40 strani En- J vierja. (»4 strani francoščine. 11
i
ur kovač. — Torek. 1!). junija: —i tiO vrst hebrejščiue. 30 vrst dan- I ščin«\ 10 češčine. !i poljščine. I."» i-men zveztl. 10 ur kovač. . . Naučil se je hs jezikov in ril? narečij ter je postal slaven kovač v zgodovini človeštva.
Edison je bil kot deček ra/.na-šalee časopisov; a že s petnajstimi leti se je ha vil s kemijo. Več-
ženj po svojem rojstvu, spomenik, j krat J4' bil ^P«-1«. !l ™ kot mladenič je zaslovel. Ko so ga v poznej-
tla bi vsakdo vedel: pot do časti je vsakomur odprta. Bogastvo in nesmrtna slava so bili na (irskem plačilo vsakomur, ki se je odlikoval kot umetnik .pesnik ali vojskovodja.
Noben narod ni storil toliko za vzpodbudo mož. ki so stremeli višje ; .genija ln ost, delavnost in lepota so imele na Grškem največjo velja vo in spoštovanje. . .
— V revščini sem bil rojen. — je pripovedoval Wilson. — in beda
je sedela ob moji zibelki; jaz vem, Potem je rekla svojemu bratu:|kaj se pravi prositi kruha m.iter
ki ga nima. Jaz vem. kaj se pravi brez uspeha potovati in prositi za
— O Kreon. pojdi v klet pod našo '
hišo! Rr*s, da je ondi temno, toda prinesem ti luči in hrane. Nadaljuj in dovrši svoje delo, zakaj bogovi sami ti pomorejo.
Kreon je šel v klet ter ondi nadaljeval svoje krasno, a nevarno
leda otroško družbo. Tolkla dečko-i delo.
va žetlja je bila aieizpotoiljiva. ker njejrov; roditelji so bili siromašni in tudi njegov priimek se K končal na "sen".
Po mnogih letih ko so postali iz vseh teli otrok odrasli ljudje, so post til i nekateri med njimi veliko družbo, ki se je bila zbrala v krasnem. z dragocenimi umotvori o-krašeaiem poslopju. Pose-taiik in gostitelj pa je bil oni mali d! tee<k. ki je nekdaj toli hrepenel po časti. da !>i smel biti med odličnimi otroki ter je bil takrat srečen, ker je smel gledati nan,;e vsaj skozi špranjo v vratih. A med tem je poslal že sflavni, veliki kipar — Thor-ualdsen.
Ta povest ica jc posneta po povesti ubožnega sina danskega čevljarja. Tudi njegov priimek se je konča val na "sen", a postal je vendarle slaven: Ivan Kristjan Andersen.
Xeki grški pisatelj nii m pripoveduje. da je bil Kreon po svojem rojstvu suženj. Toda bil je tudi suženj umetnosti in njegova bogi-
Kmalu nato je pozvalo mesto Atene Grke, naj si pridejo ogledat razstavo umotvorov. Na gori se je vršila pod predsedstvom Pe-riklejevim velika slavnost; Aspa-zija je stala oh Periklejevi strani, — Pidij, Sokrat in Sofoklej in še drugi slavni možje so bili v njegovi bližini.
Vsi veliki mojstri so izložili svoja dela. Toda neka skupina, lepša kot vse ostale — skupina, ki jo je menda izklesal sam Apolon — je vzbujala splošno občudovanje ter je navdajala umetnike z nemajhno zavistjo.
—	Kdo je ustvaril to delo ?
Nihče ni vedel odgovora. Ilerol-
di so klicali to vprašanje, — a nihče ni odgovoril. . . Torej je taj nost ? Morda je izklesal to skupino kak suženj ?
Med velikim strmenjem so pri-tirali na goro lepo dekle z raz-kuštranimi lasmi; a dekle je molčalo in imelo v očeh izraz neomajne odločnosti.
—	To dekle, — so klicali stra-
nja je bila lepota. Takrat — bilo
je po zmagah Grkov na Kserksom	~ Pozna kiparja, to dobro
— je izšel zakon, ki je pod smrtno kaznijo prepovedoval, posvečati se umetnosti vsakomur, ki ni bil svobodno rojen mož.
Kreon pa je pravkar dovrševal kiparsko sknpino, ki si jo je upal pokazati največjemu, takrat žive-
vemo, toda njegovega imena noče povedati.
Vprašali so Kleono, a molčala je; in ko so ji zagrozili, da bo ostro kaznovana zaradi svojega vedenja, so ostale njene ustnice vztrajno zaprte.
vsakršno delo! —
Sto milj daleč je potoval v Nan-tick. da bi se ondi izučil čevljarstva: po enem letu je postal načelnik društva predavateljev, osem let kasneje je imel svoj veliki «ro-vor proti suženjstvu in »o čez 12 let je postal član kongresa. . .
Pred nekako 150 leti je bila v neki odlični hiši v Lvonu zbrana velika družba. Govorili so pravkar o slikarstvu in vnela se je živa debata zaradi neke slike, na kateri je bil prizor iz zgodovine ali i ž grške mitologije. Niso se mogli zedini-ti. —
Ko j^ že malone nastal prepir, se je obrnil gostitelj k strežaju s pozivom, naj tudi on pove svoje mnenje. Xa največje začudenje gostov je podal takoj mladi človek jasno strokovnjaško razlago slike v priprostih, a prepričevalnih besedah, tako da je prepir mahoma prenehal.
—	Kje pa ste se tega naučili, gosnod? — je vprašal nektn z resničnim respektom strežaja.
—	Posedal «em mnogo šol. blagorodje, — je odgovoril sluga ; — toda šola, v katero sem zahajal nadalje in v kateri sem se naučil največ, je bila šola bede.
Nauke, ki si jih je pridobil v be-di, je pač izvrstno uporabljal, zakaj ubogi odvisni sluga je kmalu zaslovel po vsi Evropi, pisal se je Jean Jaques Rousseau ter je bil največji genij svojega časa v svoji domovini.
Elih Burritt je bil ob smrti svo-jegra očeta 16 let star in vajenec pri nekem kovaču. Moral je deset
šili letih vprašali, kako se je mogel kot iznajditelj povzpeti do s ve- : tovne slave, je dejal:
— Alkoholnih pijač nisem nikdar pil. bil sem v vsem zmeren, saint) pri delu ne.
.S petimi delavci na vsaki roki in s trdno voljo, doseči določen cilj ni treba niti najrevnejšemu mlademu človeku obupati. Zaslužek in uspeh čakata vsakega mladeniča, ki ima energijo in sposobnost. — zgrabiti za delo. Ce si rojen v koči ali palači, je vseeno, ako imaš le trdno voljo. Potem te ne premaga nobena siia na svetu.
NAZNANILO.
Rojakom v Indian Head, Pa. in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak
Vladimir Premru, •ki je poablaščeai pobirati naročnino za CHas Naroda in za^jaopa^ i •iwis v vseh poslih; zaito ga toplo priporočamo.
Upravmštvo Glas Naroda. Hx šl & 1.3.4.5)

MOŠKI! Zaičltlte m Proti ulaiujn
KabaTit« al BKjboljSo zaB'Uo P REPRE*_BA 0 MCsKr Velika tnbaSSc. Kit (4» $1 Va kkaiBAx.it ali San-Y-Kit Dept: B 82 Baaksun St.. New York PIS I te za okrofniTi.
Brezplačno onim, ki trpe vsled iftrzlice in naduhe.
Brezplačna poakuinja metode, katero more v mak rabiti brez neprllike In izgube časa
Imamo način. kaJco kontrolirati naduho <a telimo, da *>oakua!te na naA raCun. Nii ne de, ako Je to Ce dolga bolezen. aU pa ae je pojavila ie-le pred kratkim,ako je ■enena mrzlica aU pa krou. na naduha, naroČiti morate brezplačno poskuinjo n£-4ega najina N to ae ne gleda, ▼ kaki klfmi Urite, ne gleda ee na vaio etaroet opravilo, ako vu muči naduha ali mnOlca, naJ način vam bo takoj pomagal.
Posebno Selimo poslati onim. ki se nahajajo navldes v obupnem stanju, kjer niso pomagala vsakovrstna vdihavanja, brizganja, zdravila opijn, dimi, "patentirano kajenje" itd.. ?"llmo pokarati vsakomur, da Je ta no\ ^.Sin določen, da vstavi vsako težko dihanje, vse hropeoj« in tm atraXne napade takoj.
Ta brezplačna ponudba je preva£na. da bi jo zanemaril L Piiite aedaj ter jo takoj pričnite. N« poiljite denarja. Polljlte kupon Oum, Niti poBtnlre ne plačate.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko j
Kdor Je namenjen potovati \ stari kraj. Je potrebno, da je nm taneno poučen o potnili Ustih, iirt i IJagl ln drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih umor« dati rsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v 111. razredu.
Glasom nove n&seluišlie postave ki je stopila v veljavo h 1. julijem LD24. zamorejo tudi nedrža. vljjux dobili dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako ivutrebno tu«li d«-lj ; tozadevna dovoljenja izdaja gt-m* ralnl naselnlSki komis.nr v V»'ash-lngton. D. C. ProSnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi \ New Yorku preti odiKtovanjem. tet ■e poSlje prosilcu v stari kraj gla •om nanovejše odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor fell dobiti sorodnik« al svojca lz starega kraja, naj tiaa prej pl5e za pojasnila. I* Jngofla vije bo prlpugčenih v prtliodnjll treh letih, od 1. Jul i J n	napre
vsako leto po 671 priseljencev.
AmerlSki državljani pa samore] dobiti sem žene in otroke do 18. 1» ta brez, da bi bili gteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Utejejo ; kvoto. Sta riši in otroci od IS. a. 21. leta ameriSkih državljanov p Imajo prednost v kvoti Pilita m pojasnila.
Prodajamo vozne liste sa vse pr*
ge; tudi preko Trsta samorejo Ja-goslovani sedaj potovati
Frank Sakser State Bank
S* Cortlandt St., New York
Prav vsakdo—
kdor kaj	kdor kaj
ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo Čudovit mspek —
MALI OGLASI ▼ "G las Harod-,"
BREZPLAČNI POSKUSNI KUPON. FRONTIER ASTHMA CO.Room 704C Niagara aad Hadsoa Su.. Baffalo. N. Y. MUHfKdti se^nlaje wlm utiac

Pozor čitatelji.
I Opozorite trgovce U o-brtnik«, pri katerih kupujete ali naročate in ste ■ njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glaa Naroda19. B Um boste ▼stregli vsem.
Uprava "Glas Haroda'
OTJAS NARODATTTR BESU JUG08LAV ADVERTISING MMOPDMl