W$W ;m Ji m‘WB Bm* m KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE InM | QOf RAZVOJ, FINANCE, MALI GOSPODINJSKI APARATI, ELEKTROKOVINARSKA OPREMA, NARAVNO ZDRAVILIŠČE Letom. Številka 47 Kapital, znanje in tržišče Minuli torek in sredo, 11. in 12. decembra, so bili naši gostje avstrijski novinarji. Njihov obisk je bil povezan s štiridesetletnico Gorenja in petnajstletnico našega podjetja Gorenje Handels na Dunaju. Tako so si po torkovem razgovoru s podpredsednikom slovenske vlade Matijem Malešičem in sekretarjem za družbeno Planiranje Iztokom Umekom v sredo ogledali proizvodnjo v naših tovarnah. Gorenje Mali gospodinjski aparati, Keramika Gornja Notranja oprema, Gorenje Elektronika in Gorenje Gospodinjski aparati ter naš razstavno-Prodajni center so bili zanje svojevrstna podoba našega dela, ki so jo zaokrožili še s tiskovno konferenco. 'Naša želja je, da postanemo del evropske in svetovne gospodarske strukture,” je v tem razgovoru s predstavniki avstrijske sedme sile poudaril predsed-oik PO Koncerna Gorenje Her-dian Rigelnik. Prav zato si ob [hilijardi dolarjev letne realizacije 'ščemo strateške zaveznike. Trenutno tečejo pogovori s tremi Partnerji, v Ameriki, Nemčiji in kaliji. Od rezultatov teh pogovor- ov pa je tudi odvisno, ali se bo koncern Gorenje 1993. leta že lahko pojavil na frankfurtski borzi. Avstrijske novinarje, ki so se na pogovor očitno dobro pripravili s podatki o slovenskem gospodarstvu, je poleg naše poslovne uspešnosti, zanimalo tudi reševanje prezaposlenosti. S tem se sooča tudi Gorenje, smo lahko slišali na tiskovni konferenci, ker pa v Sloveniji ni še trga delovne sile in povsem dorečenega socialnega programa, rešujemo naše presežke tudi z nekoliko nižjimi plačami. In, kakšen je položaj Gorenja, ki je bilo že pred časom jugoslovanski sistem s podjetji po vsej Jugoslaviji? Zmanjšal se je delež naše prodaje na jugoslovanskem trgu od 25 na 7 do 8 odstotkov. Prav zato se Gorenje toliko bolj obrača v svet. Tudi težave, ki bodo nastale ob uveljavitvi slovenske samostojnosti, smo v Gorenju po besedah Hermana Rigelnika sposobni preseči. Za vse skupaj pa je nujno, da v tujini iščemo ne le kapital, temveč tudi znanje in tržišče. B. G. Srečno in uspešno novo leto 1991! V ponedeljek ob osmih 100 % V ponedeljek, 17. decembra 1990, so okrog 8. ure v obratu Zamrzovalne omare Zamrzovalne in hladilne tehnike Gorenja Gospodinjski aparati izpolnili letni plan proizvodnje. Do ponedeljka so izdelali že 274.641 hladilno-zamrzovalnih aparatov, skupno pa jih bodo letos izdelali kar 281.300. Tudi količinsko proizvodnjo v primerjavi s preteklim letom bodo povečali, tako za domači kot tudi tuji trg. Od celotne letošnje proizvodnje je za izvoz namenjeno kar 84 odstotkov izdelkov. H. J. Kadrovska vest Upravni odbor Gorenja Procesna oprema je v četrtek, 13. decembra 1990 imenoval za vršilca dolžnosti direktorja Gorenja Procesna oprema s 1. januarjem 1991 Ing. Andreja Glušiča. Milan Kučan med ogledom proizvodnje v Gorenju Mali gospodinjski aparati ” Čestita m vam...” Predsednik Predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan je v četrtek, 13. decembra 1990, obiskal Zgornjo Savinjsko dolino in se za kratek čas ustavil v podjetju Gorenje Mali gospodinjski aparati v Nazarjah. Tam si je v spremstvu predstavnikov koncerna Gorenje in vodstva podjetja ogledal proizvodnjo, nato pa je v kratkem pogovoru med drugim dejal: "Najprej bi vam čestital. Nisem verjel, da boste z redno proizvodnjo po poplavah začeli pred koncem leta. Vi pa ste prve stroje in tekoče trakove pognali že sredi novembra. To je bilo možno samo v vašem kolektivu, članu velikega pos- lovnega sistema. To, da ste uspeli obnoviti proizvodnjo v tako kratkem času, je prav gotovo zmanjšalo škodo. Le-ta pa se v celoti ne bo mogla nadomestiti. Sami ste v Gorenju zbrali sredstva za zagonske stroške, dolžnost Republike Slovenije pa je, da bi tudi iz sredstev solidarnosti nadomestila del škode...” Predsednik Milan Kučan se je nato zanimal še, kako poteka sedanje delo ne le v Gorenju Mali gospodinjski aparati, temveč tudi v Gorenju Glin. Podpredsednika poslovodnega odbora Gorenja Koncern Mitja Jenko in Marolt Martin sta gosta seznanila s trenutnim položajem podjetij Gorenja. h j Planiranje in skupna izhodišča Poslovodni odbor Gorenja Koncern je na svoji seji, 15. decembra 1990, med drugim razpravljal o plahih za prihodnje leto in o skupnih izhodiščih za podpisovanje kolektivnih pogodb. Pogoji poslovanja za prihodnje leto so trenutno še povsem nejasni, zato je tudi izredno težko postavljati parametre za planiranje. Kljub temu pa je do konca leta potrebno pripraviti plane za prihodnje leto, saj je brez tega normalno poslovanje nemogoče. Prav zato predlaga poslovodni odbor, da podjetja planirajo na osnovi doslej poznanih in veljavnih parametrov. Nedvomno se bo treba v primeru odstopanj v letu 1991 prilagajati trenutnim razmeram, vendar pa bodo osnovni ekonomski cilji in merila, zlasti načrtovani donos na angažiranih sredstvih, morali ostati nespremenjeni. Poslovodni odbor Gorenja Koncern je razpravljal tudi o skupnih izhodiščih za podpisovanje kolektivnih pogodb, ki se bodo v naslednjih dneh sklepale po podjetjih. Pri tem je sicer v osnovi podprl prehod na 40-urni delovnik, vendar pa opozoril, da je potrebno temeljito razmisliti o ekonomski utemeljenosti tega prehoda. Od ekonomskih rezultatov posameznih podjetij namreč za-visi ali bodo ohranila dosedanji (Nadaljevanje na 2. strani) L Planiranje in skupna izhodišča (Nadaljevanje s 1. strani) ali pa bodo prešla na 40-urni delovnik. Tudi razporeditev delovnega časa, se pravi začetek in konec dela, je v pristojnosti poslovodnih delavcev posameznih podjetij, ki se bodo o tem odločali glede na naravo in potrebe delovnega in poslovodnega procesa v podjetju. Z obema odločitvama, o dolžini in razporeditvi delovnega časa, pa posamezna podjetja seveda prevzamejo tudi odgovornost za učinke takšnega ali drugačnega delovnega časa. Naj bodo posledice njihovih odločitev dobre ali slabe, nosili jih bodo delavci Gorenja. B. G. Spodbuden začetek prodaje v servisih Dvomesečno prodajo izdelkov v servisnih enotah ocenjujejo v Gorenju Servis kot zadovoljivo, saj so se povsem približali začrtanim ciljem. Z ustreznim marketinškim pristopom so uspeli animirati precejšnje število kupcev. Zato so v prodajo Gorenjevih izdelkov, velikih in malih gospodinjskih aparatov in elektronike, vključili že štirideset servisnih enot v Jugoslaviji. Gorenje Servis Čeprav so se pojavljale nekatere začetne operativne težave v Gorenju Servis poudarjajo, da so delavci servisnih enot prodajo sprejeli z veliko pripravljenostjo in hotenjem prispevati k utrjevanju in povečanju prisotnosti Gorenjevih izdelkov na domačem tržišču, še zlasti v krajih, kjer Gorenje nima svojih prodajnih centrov. Se več. S prodajo so servisiranju, ki je še naprej njihova osnovna dejavnost, odprli novo razsežnost. S svojim znanjem o izdelkih, o njihovih značilnostih in prednostih ter z zaupanjem strank, lahko zainteresiranim svetujejo in olajšajo odločitev za nakup. K uspešni prodaji izdelkov prek servisnih enot so, po besedah Milana Jeršiča, pomočnika direktorja Gorenje Servis, pomembno prispevali prodajni delavci v Gorenju Gospodinjski aparati, Gorenju Elektronika in Gorenju Mali gospodinjski aparati, ki so jim omogočili kakovostno dobavo, to je dobavo v predvidenem roku in naročenih količinah. V Gorenju Servis nameravajo prodajo postopoma povečevati, saj imajo za to ustrezne kadrovske, delovne in organizacijske zmogljivosti, ki jih drugi proizvajalci na domačem tržišču nimajo. Zato se o prodaji želijo dogovoriti še z drugimi podjetji Koncerna Gorenje, razmišljajo pa tudi o uvajanju distribucije uvoženega blaga široke potrošnje. d. Z. Kot nalašč za novoletna darila V velenjskem razstavno-prodajnem centru Gorenja Commerce so domiselno uredili prodajna kotička Izdelkov zabavne elektronike Ctuelle (na sliki) WMF. Pestra izbira televizorjev, glasbenih stolpov, kasetofonov, posode, jedilnega pribora, primerne cene In nagradno žrebanje. Kot nalašč za božično In novoletno presenečenje najbližjih. Kopalnica kot si jo zaželite V Kopalnicah, obratu Gorenja Notranja oprema v Šoštanju, naj bi decembra izdelali 150 kopalniških garnitur, se pravi kakšnih 1050 do 1100 kopalniških elementov in 200 različnih drobnih dodatkov, ki popestrijo kopalnico. Skorajda tretjina njihove proizvodnje bo, po besedah vodje tega programa Ladislava Bračiča, prav po željah njihovih kupcev. Kupci si namreč lahko pri njih barvo kopalnice izberejo povsem po svojem okusu in zahtevah. Tako so naprimer predzadnji petek v novembru izdelovali kopalnice v šestih različnih barvah in lahko jim verjamemo, da njihov obrat nikakor ni bil jesensko pust. Večino kopalnic prodajo doma, kar četrtino prav v svoji prodajalni ob tovarni, ki je odprta vsak delovnik od 7. do 16. ure in, kjer se oglašajo kupci tudi iz oddaljenejših krajev. B. G. Proizvodnja v obratu Zamrzovalne omare — v ponedeljek ob osmih so dosegli letošnji letni načrt. TV program iz velenjskega studia Mešano podjetje za proizvodnjo oziroma snemanje in izdelavo video filmov VTV studio je v ponedeljek, 17. decembra 1990, začel oddajati lokalni televizijski program na 5. kanalu. S sodelovanjem novinarjev Našega časa bodo v VTV studiu odslej pripravljali, urejali in trikrat tedensko predvajali približno dve uri programa. Prebivalci Velenja in okolice, ki so priključeni na kabelsko razde- lilni sistem, bodo lahko spremljal' dogajanja v svoji okolici, saj b°' do predvajali novice, reportaže, razgovore v živo iz študija, zavr- ; teli kakšen film. Lokalni televizije-ki program bodo predvajali vsak | ponedeljek, sredo in petek od 19 , ure. VTV studio bo odslej skrbel za urejanje lokalnih video strani, sčasoma pa se bodo vključili v i dopisništo Televizije Slovenija-D.Z- Kamen na kamen... Ne le velike tehnološke spremembe, temveč tudi povsem drobne rešitve so v proizvodnji še kako pomembne. Predvsem pa lahko prihranijo danes vse dragocenejši dinar. Pri brušenju obodov za hladilno-zamrzovalne aparate v surovinskem oddelku v obratu Zamrzovalne omare v Gorenju Gospo-dinirki aparati so že pred leti ur li, da se brusne plošče na rc. . zelo hitro obrabijo. Že preč tremi leti je Peter Radič predlagal določene spremembe, saj je bila brusna plošča izrabljena le ob robovih, preostali del pa le zelo malo. Hkrati je predlagal, da bi odrezali obrabljeni del po robovih za 5 do 8 mm in nato Prejeli smo... Srečno še naprej Okrog novega leta se nas ponavadi spomnijo tudi nekdanji delavci Gorenja. Milan Žuraj se je upokojil v Gorenju Procesna oprema, kjer jih med letom še zdaj večkrat obišče. Ob zadnjem obisku je vsem nekdanjim sodelavcem v podjetju, pa tudi v vsem Gorenju, zaželel srečno novo leto 1991. Vsem želi tudi še naprej uspeh, predvsem pa mir in tudi potrpljenje za smelejšo in lepšo prihodnost. D. R. brusno ploščo ponovno uporabil'-Z doma izdelano napravo so sicer uspeli plošče obrezovati, toda dokončno jim je to uspelo re-šiti z namestitvijo videa noža. Ta_ | ko sedaj obrezujejo plošče n ; navadnem brusilnem stroju ih n ta način so prihranili vsako drugo ploščo. Kar mimogrede so izračunali, ^ J je prihranek precejšen in znov se je potrdil tisti znan pregovo • i kamen na kamen... , . > Hvala, ker nisem sam! uredništvu Informatorja le šnji četrtek poklical delavec enja Commerce, Franc Z8' an, zaposlen v skladišču ----- ------------edstavmk' "Iskreno se zahvaljujem vse81 -delavcem Gorenja, ki so kakor" koli prisjaevali pomoč za moj j družino, Gorenju Koncern 18 njegovim podjetjem v tujini z a dragoceno denarno pomoč, K p, ml bo olajšala pot do streh a nad glavo. Hvala, ker nisem sam,” je po telefonu dejal Fran i Zagožen in poudaril, da zares n more povsem izraziti svoje hva_ H ležnosti za pomoč in tudi občutk zadovoljstva, da v hudih trenu v kih ni ostal sam! D- Z Tudi v slikarstvu je treba iskati inovacije ^ razstavnem prostoru poslovne stavbe Gorenja Servis v Ve-,eriju so minuli četrtek, 6. decembra 1990, odprli razstavo ''kovnih del akademskega slikarja Lojzeta Zavolovška, priznanega likovnega pedagoga v šaleški dolini. Razstavni prostor se je v poslovni stavbi Gorenja Servis prelevil v pravdo Galerijo in pri njenem snovanju imel prav Lojze Zavolovšek veliko 'asj. Tako pri postavitvi in izboru razstav kot pri oblikovanju razstavnega TOstora. In sedaj se je tu tudi sam Ptedstavil s svojimi deli. Za razstavo la pripravil nekaj povsem novega, pa, res je vse to novo,” je povedal a° razstavi Lojze Zavolovšek. "Ta tala so morda inovacija," je nadal-laval umetnik in povedal, da človek “anes ne more biti ravnodušen ob hiranju narave, in številnih drugih Nevarnostih. To stisko je skušal pre-Nesti z barvami na platno in resnično j® za poznavalce Zavolovškovih priletnih akvarelov nova razstava pravo “ttlrritje. Človek ne more ostati ravno-unšen ob slikah, ki govorijo s povsem Nevo govorico. Barvne ploskve, barvne podobe opozarjajo, to občutiš in enko si tudi ustvariš svoj pogled, če-,rav slutiš, kaj avtor izpoveduje. ‘i tem kratkem zapisu o Lojzetu Za-olovšku prav gotovo ne bomo vse-r zvedeli. Sicer pa je treba povedati. „a ie diplomiral na Akademiji za likov-umetnost v Beogradu leta 1956. ,et likovni pedagog je delal v Slo-6nskih Konjicah in Velenju. Danes je "entor šaleških likovnikov. Zadnji delovni dan ^avla Albreht je minulo sobo-'°> 15. decembra 1990, pregledala zadnje štedilnike in s tem členila svojo 35-letno delovno pot. ?atela je kot delavka v Konfekciji ^štanj leta 1956. Od leta 1964 ao 1968 je bila zaposlena v dolinici v Topolšici, od 11. novem-i/a 1968 naprej pa v Gorenju, •seskozi je bila v Štedilnikih korenja Gospodinjski aparati, iiprej emajlirka, nazadnje, kar Ptecej let, pa pregledovalka lončnih izdelkov na montažnem 'taku. Ne morem vam govoriti o ob-itkih...” je dejala Pavla Al-“reht. Pa tudi posebej je nismo ?Praševali. Prav gotovo je lepo, *o skleneš običajne pogoje za Upokojitev, a tudi težko, ko se *aveš, da naenkrat ne bo treba Razstavo je odprl direktor Gorenja Servis Todor Dmitrovič, ki je umetniku pripisal veliko zaslug za razvoj in organiziranje likovne dejavnosti. Med drugim je poudaril: "Zato, ker je mnoga leta bil z nami, in ker je likovna umetnost v tej dolini na tak ali drugačen način tesno povezana z imenom in delom Lojzeta Zavolovška, smo še posebej počaščeni, da svoja dela razstavlja v tej Galeriji. Tako je svoj širok in barvit umetniški opus tudi dejansko približal delavcem Gorenja in ponovno vsemu Velenju. Želimo, da bi Lojze Zavolovšek s svojimi številnimi deli, ki izpovedujejo ob-čutenost in globok humanizem, še kdaj razstavljal pri nas. Želimo tudi, da še naprej z njim uspešno in tvorno sodelujemo kot iskreni pri-jatejl.” Razstava v Galeriji prvega nadstropja poslovne stavbe Gorenja Servis v Velenju bo odprta do 28. decembra 1990. H. J. na delo, med sodelavce, s katerimi si preživel deset, dvajset let dela. h. J. Izobraževanje /ozvojno investicijski projekti, z vidika ^tnikov podjetij Rešljivost proizvodov ^hgram ukrepov za preživetje ^ietja 'Prava strateškega plana v podjetju bančni seminar II ^č unovodski seminar II 20., 30. april 1991 Nica, Francija 8., 9., 10. Hotel Vesna, januarja 1991 Topolšica 8. in 9. Ekonomska januarja 1991 fakul., Ljubljana 17. in 18. Ekonomska januarja 1991 fakul., Ljubljana od 7. do 10. Ekonomska januarja 1991 fakul., Ljubljana od 8. do 11. Ekonomska januarja 1991 fakul., Ljubljana v? podrobnejše informacije v zvezi s tečaji dobite v Izobraževalnem centru int. 97 ali 319. Ob novem letu Še nekaj dni in novo leto bo zamenjalo staro. A teh 365 dni, ki smo jih vsak po svoje preživeli v letu 1990, ne moremo in ne želimo odvreči kot ponošenega copata. To je življenje, veselo in žalostno, kakršnokoli že, a naše je in ostaja z nami v naših spominih. Česa se bodo iz tega let najbolj spominjali, česa si v prihodnjem najbolj želijo, smo povprašali nekatere naše sodelavke in sodelavce. Martin Lah, planer v Plastiki | Gorenja Gospo-i dinjski aparati, v Gorenju 17 let: "Letošnjega leta se bom spominjal po nenehnih spremembah delovnega plana. V novem letu si ne želim kaj posebnega, zato tudi razočaran ne bom, čeprav mislim, da nekaj želja mora človek imeti. To je življenje.” Gordana Vin-m čič, 7 let v Go-renju, sestavl-” ■ jalka v Zamrzovalnih omarah: "Leto 1990 si bom zapomnila po tem, da smo bili vsi ! zdravi, da je bilo na delu vse v redu. Želim pa si miru, sreče in zdravja.” Hilda Lesjak, čistilka, 5 let v Gorenju, sedaj zaposlena pri privatniku: "Letos smo se zaposlile v privatnem podjetju in po tem se bom spominjala letošnjega leta. V novem letu pa si želim miru, zdravja in pravice za vse na svetu.” Aleksander Oder, 13 let v Gorenju, obratni vzdrževalec v Zamrzovalnih skrinjah: "Le- tos bo prvič po dolgem času * jgMagj spet bela zima. Hite 1BFI1R Po tem se bom tega leta spominjal in pa seveda po plebiscitu. Za prihodnje leto pa si želim, da bi imeli delo, da bi zaslužili in bi lahko dostojno živel.” Marjana Ahline, 22 let v I Gorenju, delav-S ka v žičnem oddelku Pralno-; pomivalne tehnike: "Letos se mi je rodil vnuk. To je za-i me najlepši Moja največja želja pa je, da bi dokončali hišo in bi se lahko prihodnje leto preselili vanjo.” dogodek. Klara Brankovič, 15 let dela v treh izmenah na stiskalnici v Štedilnikih: "Lepo mi je bilo, ker sem se razumela s sodelavkami in sodelavci in, ker se je letos, vsaj začasno, v Gorenju zaposlila tudi moja hčerka. V novem letu si želim, da bi dobro delali, dobro poslovali in, da bili vsi skupaj složni.” Zdravje, mir, prijateljstvo, to so tudi naše želje. Naj bo novo leto takšno kot si ga želite, preživite ga srečni in zadovoljni. B. G. Lepi so spomini "Sploh ne odhajam s težkim srcem, čeprav moram reči, da mi je bilo skoraj do konca v Gorenju lepo. Povsod je bilo med nami razumevanje, čeprav smo včasih delali v težkih pogojih," je misli ob odhodu v pokoj razpletala Cilka Kopušar iz Gorenja Elektronika, pred več kot tremi desetletji prva Velenjčanka na vlaku, ki je delavce vozil na delo v vas Gorenje. V skladišču, ob njeni delovni mizi, kjer je imela pripravljen prigrizek za sodelavce, se je zadnji dan ustavil tudi marsikdo drug, ki jo je poznal veliko let. Ni želela stiskov rok, saj bo k tistim, s katerimi se je razumela, gotovo še prišla. Na široko pa so jim odprta tudi vrata njenega doma v Skalah, na katerega je ponosna in vezana. Tam ji ne bo zmanjkalo Gorenje ne dela, ne dobre volje in humorja, včasih začinjenega tudi s kakšno pikrostjo. Kot doslej, ne bo odrekla gostoljubja in pomoči niti po odhodu iz Gorenja. Kakorkoli se ji je obračalo življenje v Gorenju, v spominu bodo ostali vsi lepi in prijetni trenutki: grenki, ki jih je bilo vsekakor manj, pa bodo pozabljeni. D. R. Bolniški izostanki v novembru 1990 % skupnega časovnega fonda Skoraj povsod manj bolniških izostankov V preteklem mesecu so imeli najvišji odstotek bolniških izostankov v obratu Keramika Gorenja Notranja oprema (9,3 %) in najnižjega v strokovnih službah Gorenja Koncem (2,3 %). Bolniške izostanke so v primerjavi z oktobrom najbolj znižali v Gorenju Raziskave in razvoj, za 3,6 %, in v Štedilnikih Gorenja Gospodinjski aparati, za 2,6 %. Tudi d rugače so v tem našem največjem podjetju imeli novembra za 0,9 odstotka manj bolniških izostankov kot mesec poprej. Razen v Kompresorjih in Vzdrževanju so namreč bolniško povsod zmanjšali. Od 2,6 % v Štedilnikih do 0,4 % v Zamrzovalni in hladilni tehniki. Gorenje Gospodinjski aparati je s 6,7 % bolniških izostankov tako v novembru med vašimi bolj zdravimi podjetji. Če primerjamo med sabo bolniške izostanke v podjetjih in ne v posameznih organizacijskih enotah, so bili le-ti najvišji v Gorenju Eko, kjer so predstavljali 8,4 % novembrskega skupnega časovnega fonda ali 1,9 % več kot oktobra. Najmanj bolniške pa so imeli v Gorenju Procesna oprema, kjer je znašala 2,6 odstotka skupnega števila delovnih ur in so jo tako v primerjavi z oktobrom še za 0,8 % zmanjšali. B. G. Topolšica 1990 Tekaška sekcija Gorenje je do ponedeljka prejela že okrog sto poimenskih prijav za nedeljski 6. novoletni tek v Topolšici. Dejstvo je, da se je prireditev spontano razvila v lep tekaški dogodek, ki ga spremljajo še kopanje v termalnem bazenu, družabno srečanje s kosilom, plesom in številnimi presenečen- ji. Teki bodo za vse kategorije, od cicibanov do veteranov, vsak pa bo prejel lepo spominsko kolajno in sodeloval v žrebanju lepih praktičnih nagrad Gorenja in številnih drugih podjetij in zasebnikov. Še je čas za prijave. Tekaška sekcija Gorenje, Partizanska 12, Velenje. H.J. Vsi v gore! Planinska sekcija v Gorenju Servis je že pripravila program izletov za leto 1991, v katerem načrtujejo tudi dve delovni akciji, na Kredarici in Grohatu. 6. januarja 16. februar 9. marec 16. marec 3. april 21. april 11. maj 9. junij 15. do 20. junij 16. do 17. junij 28. junij do 2. julij 15. do 20. avgust 6. do 8. september 13. do 14. september 12. oktober 26. oktober Osankarica Peca (2126 m, 3. zimski pohod) Snežnik (1796 m) Raduha (2062 m, 1. zimski pohod, pokrovitelj Gorenje Servis) Boč (979 m) Nanos (1248 m) Menina (1508 m) Smrekovec (1577 m) Pelister - Solunska glava, Makedonija Kamniško - Savinjske Alpe Durmitor, Srečanje serviserjev Črne Gore Visoke Tatre, ČSFR Žene, dekleta Gorenja na Triglav, pokrovitelj Gorenje Servis Jalovec (2643 m) Velika planina Zaključek Jcmmi jv /atcuiOS /nov" hib’ 'vvatUu 7(/ tudv vu Mo/ AUJU kocmj , mVctotuo miw -tvtu/ir xdWv ve° sedmim in štirinajstim letom, 2.2' din pa mali smučarji do sedmega leta starosti. Na voljo so tudi apartmaji ražlčjjjj!.' pov in velikosti, cene pa se g|bll I med 3.000 in 5.900 dinarji v odvisno sti od števila oseb. V ceno najema m so vštete smučarske vozovnice. ^ In kdaj vam bodo ti užitki na voljo. V terminih: 12., 19. in 26. jam18 1991! Aranžmaje lahko seveda odplača6 obročno v okviru namenskega varc vanja. O tem in o vseh ostalih P drobnostih pa se boste lahko pog° rili v prostorih agencije, v paviljonu Paki ali po telefonih 854 676 in (ate 2). Zaupajte nam! Znam! ste se im še vedno lepo! Janez Pušnik Mirna roka in ostro oko V začetku decembra se je za pokal Gorenja v streljanju z zračno puško pomerilo 15 ekip in več kot 180 posameznikov. Med posamezniki je bil v A kategoriji najboljši Roman Podlesnik iz strokovnih služb Gorenja Gospodinjski aparati, ki je z 20 streli osvojil 160 točk. Vendar to ni bil najboljši rezultat v moški konkurenci. Absolutni prvak je bil namreč Dušan Borovnik, ki je zastopal iste barve v kategoriji B in osvojil 162 točk. V C kategoriji je bil najboljši strelec Branko Blagotinšek s 146, v D kategoriji pa Jure Mogil-nicki (oba strokovne službe Gorenja Gospodinjski aparati) s 154 točkami. Med posameznicami je bila v A kategoriji najboljša Ida Širše (strokovne službe Gorenja Gospodinjski aparati) s 138 točkami, kar bi ji tudi v moški konkurenci prineslo visoko mesto. V B kategoriji je zmagala Stoja Podv-ratnik iz Galvane s 108 točkami, v C kategoriji Ančka Škrlin iz Zamrzo- valne in hladilne tehnike ter v D He ' mina Sevčnikar iz Galvane. V ekipni moški konkurenci je bil m* lednji vrstni red: 1. DSSS GA i točk (Podlelsnik, Blagotinšek, P rovnik, Ourovič, Mogilnicki). 2. Z 691 točk (Jakop, Juvan, Kaker, B rovnik, Lozic), 3. Ga Ivana 636 to (Dvoršek, Oštir, Pocajt, SvečK«. Zajc), 4. Procesna oprema, ’ Vzdrževanje, 6. Družbeni standard,1 Štedilniki, 8. PPT, 9. Kadrovska m 1Ul Notranja oprema. sg V ekipni ženski konkurenci so zvrstile: 1. Galvana 472 točk ((J® šek, Sevčnikar, Podvratnik, P0*,.) Hojan), 2. Kadrovska 450 (Sirš®, her, Meh, Golja, Šinkovec), 3- Z 369 (Pušnik, Smrekar, Brgi® ’ Srdič, Škrlin), 4. Družbeni standam, 5. Notranja oprema. . V točkovanju za Pokal Gorenja je d . več točk osvojila ekipa DSSS GA k moških (180) in ekipa Galvane l'5 ' pri ženskah. Malica Redna Četrtek Pečen kare, mlinci, solata Petek Čebulna bržola, široki rezanci, solata Sobota Kranjske klobase, kislo zelje, jabolko Sreda Kisla repa, zabeljen fižol, rebrca Četrtek Pleskavica, krompir v kosih, solata Petek Pečenice, kislo zelje, jabolko V sredo, 26., četrtek, 27. in petek, 28. decembra bodo malice delili od 8.30 do1 Tete™ pečenka, mlinci, so|0,a’ Goveji zrezki, široki rezane, solata Kisla repa, krompir pire, hrenovka, jabolko Pečena jajčka, mleko Polnjen piščanec, krompir v kosih, solata Safalade, gorčica, jabolko INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Velenju ter Gorenja M . gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Uredn odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. NfrLpO 7890 Izvodov. Grafična pripava, tisk In odprema: Tiskarna Velenje. OprosO® prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina pri post' lenje. a7