MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uriditlitv* In uprav«) Maribor, Ooapaaka ul. II t Taiatoa uradnlStvn 3440, uprav« 2463 lakaja razor) nadalje in praznikov vaak dan ek 13. uri f Valja mesatno prajamaa v upravi a* pa p a* tl 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din S Oflaal po aanlku / Oflae« aprajema tudi oglasni oddelek nJutra* v Ljubljani r Paltnl tokovni račun H. 11.40« 11 JUTRA’ Beseda našemu delavskemu sfanu! domovina našega naroda je tudi domovina našega delavstva. Pretekli teden smo ugotovili žalostno, obenem pa tudi skoraj neverjetno dejstvo, da Hitlerjeva revolucija v Nemčiji ni zmešala glav le naši nemški in renegat-ski buržoazlji, temveč tudi nekaterim delavcem. Ugotovili smo, da imamo med našim mariborskim delavstvom ljudi, ki občudujejo Hitlerja in se zani in njegove me tode navdušujejo. Mimo tega smo Pa izvedeli tudi, da je iredentistična pro-P.aganda, ki oznanja skorajšnjo odcepitev Maribora od Jugoslavije, zajela posebno močno zlasti naše delavstvo. Zato se nam zdi potrebno spregovoriti na njegov naslov vsa nekaj pametnih besed, ki naj bi zaslepljencem odprle oči in jim pokazale Položaj v pravi podobi, v taki, kakoršna ie v trpki realni resnici. Pred vsem se čudimo, kako se je moglo navdušiti za fašista Hitlerja tisto delavstvo, ki je 14 let življenja v Jugoslaviji tako navdušeno prisegalo na marksizem? Saj je prav Hitler tisti, ki ni zatrl z brutalno silo, z ognjem in mečem le komunizma, marveč tudi so-Ciino demokracijo. Če se sedaj del našega delavstva navdušuje kljub temu zanj, dokazuje s tem najočtteje, da ni bilo nikoli marksistično, ampak mu je bil marksistični internacionalizem le krinka za prikri- j vanje nemškega nacionalizma! Naravnost j ■tragična pa je potem usoda naše socialne | demokracije, ki je tem ljudem na ljubo iz- i dajala in še izdaja nemški -list »V o 1 k s-stimme«. S tem je sama podpirala in Pripravljala pobeg delavstva v nemško-Pacionalni tabori Če pa je zagreševala to Papsko že doslej, potem naj se iztrezni lVsaj sedaj in naj da našemu delavstvu slovenski list. Z odvračanjem delavstva °d nemčurstva in nemškutarije bo najbolj krepila svoje delo. Z nemštvom pač Pe more danes simpatizirati noben marksist na svetu! Zato Je njena naloga, da pomete iz svojih vrst zakrinka-Po nemštvo !n vrne našem« delavstvu Piegov materni jezik In zavest pripadnosti k domovini! Potem bo tildi njegova borba proti tujim izkoriščevalcem vse bolj “spešna, kakor je bila doslej. Kdor hoče Mti zaveden delavec ne more biti nemškutar in ne more biti občudovalec Pemškega fašizma! Naše delavstvo ima pa Še neki mnogo ,večji vzrok boriti se proti nemškim na- klepom, v prvi vrsti proti težnjam za spremembo naših meja. Vemo sicer, da je blazen absurd govoriti o kakršnikoli spremembi naše meje v Sloveniji, vzemimo pa za primer, da bi se to zgodilo, seveda le teoretično. Kdo bi bil tisti, ki bi bil zaradi tega najtežje prizadet? Naš tukajšnji delavec! Zakaj? Zato, ker bi bila v tem primeru prva nemška skrb preplaviti Maribor in vso Spodnjo Štajersko s sedaj brezposelnimi nemškimi delavci, ki jih je samo v Hitlerjevi Nemčiji preko 6 milijonov! Ali je res kdo med našim delavstvom tako strahovito naiven, da verjame, da bi 'ne bil v tem primeru zapostavljen? Za Hitlerjeve Nemce bi bil tudi vsak tisti mariborski delavec, ki Je v dno svoje duše nemškutar, š© vedno rasistično »wlndischer Hun d!« Obupna je borba, ki jo bije naš delavec v sedanji krizi in težka je njegova eksistenca, toda v nemškem Mariboru bi izgubil še to, kar ima! Bil bi neusmiljeno vržen na cesto, preganjan, tepen in opljuvan. Kaj jo fašizem vedo praktično saipo tisti, ki so ga že izkusili na svoji lastni koži. Vprašajte naše primorske delavce, vprašajte celo one tovariše v Trstu, ki so bili italijanaši! Taka je torej resnica. Zeto kličemo vse naše delavstvo, riaj premisli dobro in naj se iztrezni ter se v r n e v okrilje svojega naroda. Domovina in država našega naroda je tudi domovina in država našega delavstva in samo, če se bo tega zavedalo in bo to tudi pokazalo, bo moglo zahtevati popolno priznanje svojih pravic, za katere se potem ne bo borilo samo ono samo, ampak mu, bo pri tem pomagal ves narod, saj vemo vsi, da so tisti, ki ga izkoriščajo skoraj sami tujci, pripadniki tistega naroda, ki je in-tronizlral fašista Adolfa Hitlerja in diktatorja Dolliussa s hekmvehrovci v sosedni Avstriji! .Ta besede smo napisali tako odkrito m iskreno, da iih more razumeti vsakdo in more tako najti edino oravo pot zase in za našo celokupnost! Naša borba proti fašističnim naklennm zunanjo politike je izrazito socialna borba, borba malega proti velikemu zatiralcu. Kdor je za enakopravnost proti orivilegijem. kdor je za pravico proti nasiHit, kdor je za mir proti vojni, mora biti: Slovenec in Jugoslovan! Francoski odgovor na rimski predlog FRANCIJA SPREJEMA V NAČELU RIMSKO INICIATIVO. SODELOVANJE JE MOGOČE SAMO V OKVIRU DRUŠTVA NARODOV IN KOT PRIPRAVA ZA PANEVROPO. TRENUTNO SO VENDAR NAJVAŽNEJŠA GOSPODARSKA VPRAŠANJA. RIM, 10. aprila. Sinoči se le vrnil v Rim tukajšnji francoski poslanik de Jonvenel. Francoski memorandum na Mussolinijev načrt je bil izročen pred sinočnjim italijanskemu poslaniku v Parizu grofu Pignattiju. Pričakuje se, da bo dal poslanik de Jouvenel tudi še kako ustmeno pojasnilo italijanski vladi. Tekst francoskega memoranduma ie zelo kratek. Temu dokumentu je bilo priloženo tudi spremno pismo, v katerem so podrobno razloženi vsi predlogi, ki jih vsebuje memorandum, kakor tudi razlogi, ki so privedli francosko vlado do tega, da je sprejela projektirani pakt o sodelovanju štirih velesil z največjo rezervo. Fašistični listi trdijo, da memorandum v ničemer ne odstopa od direktiv, ki sta jih začrtala Daladler in Paul-Boncour v svojih govorih v francoskem parlamentu. Memorandum poudarja princip enakopravnosti vseh držav in ga postavlja kot osnovno pod-jiago za reševanje vseh mednarodnih i vprašanj. Zato ni postavljeno sodelo- vanje velesil le v okvir Društva narodov, temveč je tudi popolnoma podrejeno tej mednarodni ustanovi. Mimo klavzul političnega značaja, ki pr! znavajo funkcije Društva narodov kot vrhovnega razsodnika pri reševanju vseh mednarodnih vprašanj, o katerih bi razpravljale velesile, usmerja francoski memorandum to sodelova-uie na pot. ki vodi do širšega in po možnosti evropskega sodelovanja, da bi se tako omogočila ustvaritev znanega Briandovega načrta o Panevro-pi. Francoska vlada itaglaša, da je za uspeh te velike akcije potrebno, da se izvede sodelovanje velesil na realnem terenu, da bi se tako omogočilo naglo in uspešno delo na obnovi Evrope. Končno še naglaša memorandum, da so pogoji, zlasti z ozirom na se-danio splošno krizo, za rešitev aktualnih evropskih vprašanj potisnjeni v stran po drugih vprašanjih in mora zato biti sodelovanje velesil usmerjeno v prvi vrsti na ureditev gospodarskega položaja v Evropi. Avstrija noče postat! pruska provinca MNENJA AVSTRIJSKEGA TISKA O NEMŠKEM CENTRALIZMU. KAN-CF.LAR DOLLFUSS IN NJEGOVA VLADA ZA AVSTRIJO. Poostritev spora med Rusijo in Nemčijo &OJ Z NOTAMI MED MOSKVO IN BERLINOM. NEMŠKI ODGOVOR NA RUSKO NOTO IN RUSKI NA NEMŠKO. v notranjepolitične razmere in tudi ni BERLIN, 10. aprila. Sovjetska vla-Je vložila v Berlinu proti preganja-*!«* komunistov v Nemčiji najostrejšo hrttožbo, v kateri nastopa posebno Broti mučenju aretirancev; v afero pa zapleteni tudi člani ruskega trgovskega zastopstva v Berlinu, Nem-Poslanik v Moskvi pa Je izročil 'čeraj ruski vladi odgovor svoje vla-j.®* v katerem navaja, da so vse ve-o mučenlu aretirancev močno predane. Nemška vlada obenem obljub-1a* da bo vsak primer točno proučila ” bo vse krivce poklicala na odgo-°r- Nemčija tudi more prevzeti lam-tn Za nemoteno poslovanje ruske tr lavinske mlsHc, mora oa pri tem za-®vatj, da prekine ta vse zveze z vJn|kimi komunisti in onustl vsako v„®;avanje v notranjepolitične zade-. Nemčije. to , ,0-v ,e na to nemško no- v takoj odgovor svojega kabineta, o^terem odt^no zavrača navedbe hišk l,ofe' ^r' tP511 n0"darja, da se Ka zastopstva nikjer ne vmešavajo j DUNAJ, 10. aprila. V vsej avstrijski javnosti je vzbudila veliko pozor-inost vest. da se bo uprava v zveznih : nemških deželah popolnoma preure-j dila in da dobi vsaka zvezna dežela svojega posebnega namestnika. S tem bodo prišle vse dežele pod popolno odvisnost nemške osrednje vlade. Ta ukrep državne vlade se tolmači kot končna ukinitev federalizma v Nemčiji in ustvaritev nemške enotne nacionalne države. Odslej bodo mogla posamezna plemena razvijati le svoje kulturne karakteristike, dočim hodov političnem pogledu podvržena kolektivni volji celokupnega nemškega naroda. Hitler je s tem izvršil večjo nalogo, kakor svoj čas železni kancler Bismarck. Politični cilj kanclerja Hitlerja pa je še priključitev vseh sosednih teritorijev Nemčiji, v katerih žive v veči- majo nobenih razlogov za vzdrževanje kakih zvez z nemškimi komunisti. Sovjetski zastopniki v Nemčiji sploh nimajo nobenih stikov s katerokoli nemško stranko. Za ono. kar pa delajo člani ruskega trgovinskega zastopstva v svojem zasebnem življenju, ne more prevzemati sovjetska vlada prav nobenega jamstva in odgovornosti. V političnih krogih prevladuje na-ziranje, da se je z omenjeno izmenjava not napetost med Nemčijo in Rusjo le še poostrila in da nameravajo sovjeti soloh prekiniti svoje odnošaje z Nemčijo. BANSKA SPREMEMBA V DONAVSKI BANOVINI. BEOORAD, 10. aprila. Ban donavske banovine Milan Nikolič je upokojen in ob tej priliki odbkovan z redom Jugo slovanske krone I. razreda. Njegov na slednik je pomččnik zunanjega rninistn Dorbica Markovič. ni Nemci. Izjema je le Švica, ker s« smatralo tamkajšnji Nemci kot izgubljeni za veliko Nemčijo. Nasprotno tem vestem narodno-socialističnega tiska pa niše krščansko-socialna »Reichs-post«, ki je, kakor znano, zelo nasprotna združitvi Nemčije in Avstrije, da bi dobila v primeru priključitve Avstrije k Nemčiji stara avstrijska prestolnica Dunaj namestnika, ki bi ga imenoval Berlin. Avstrija bi tedaj igra la žalostno vlogo pruske province. Dr. Dollfuss Pa je v nekem svojem javnem govoru naglasil, da je že pokojni kancelar dr. Sejpel hotel ustvariti široko fronto, ki bi se borila na eni strani proti boljševizmu, na drug! pa proti narodno-socialističnim frazam. Sploh pa se opaža, da postaja sedanji režim vedno bolj avstrijski in manj vsenemški. Nemško zračno brodovje PARIZ, 10. aprila. Iz Berlina poročajo, da je bil predsinočnjim prvič v Nemčiji predvajan film o manevrih italijanskega zračnega brodovja. Ko je predstavnik nemškega notranjega ministrstva in pred?edn!^ nemške zveze Lortze« rekel, da bo imela Nemčija že v najfoližji bodočnosti zračno brodovje, ki mu ne bo enakega v nobeni drugi državi, se je pričel vrteti film. Po končani predstavi je zopet govoril Lortzen in Se zelo laskavo izrazil o italijanskem vojaškem letalstvu ter naglasil, da bo pruski notranji minister in državni komisar za letalstvo Gbring odpotoval v Rim, da zagotovi čim tesnejše sodelovanje med nemškim in italijanskim letalstvom. Papcn in GSring v Rimu RIM. 10. aprila. Včeraj Zjutraj je pripel v spremstvu svoje žene v Rim pod »ancelar nemške državne vlade von Pa* ipen, ki so ga sprejeli na kolodvoru za- stopniki vlade in nemška poslanika prt Vatikanu in na italijanskem dvoru. Pa-pena je pozdravil v imenu italijanske vlade že takoj pri prestopu meje na Brennerju bocenski prefekt. Von Papen bo imel važne razgovore z Mussolinijem in papežem. Danes se pričakuje v Rimu tudi prihod ministra Goringa, ki bo prispel semkaj iz Mouakovega. Podkance-lar bo ostal v Rimu predvidoma do 18. aprila in po nalogu svoje vlade skušal navezati z italijansko fašistično vlado čini tesuejše prijateljske stike. Prvi razgovor med Papenom in Mussolinijem bo verjetno še danes. SPALAJKOVIČ PRI PAUL-BON COURJU. PARIZ, 10. aprila. Francoski zunanji minister PAul Boncour je sprejel včeraj poslanike Nemčije, Italije in Jugoslavije. Jugoslovanski pariški poslanik dr. Spa-iajkovič je ostal v razgovoru s franco« skim zunanjim ministrom dalje časa. Dne v ne ves® Zadnja pot lavantinskega vladike OiGROMNA IN VELIČASTNA UDELEŽBA PRI POGREBU. Nad- vse slovesno so spremili danes dopoldne verniki lavantinske škofije svojega nadpastirja, prevzvišenega kne-zoškofa g. dr. Andreja Karlina na zadnji: poti. Prišle so množice, med njimi ogrora no število duhovščine iz vseh delov lavantinske vladikovine, kjer si je pokojni škof osvojil srca vsega vernega ljudstva. Prišli so zastopniki tudi iz vseh sosednih škofij, da izkažejo poslednjo čast visokemu cerkvenemu dostojanstveniku. Pogrebne svečanosti so se pričele že; včeraj popoldne ob 17. uri v tukajšnji stolnici, kjer je biia posvečena molitvena ura pokojnemu škofu. Danes zjutraj ob 8. uri pa je bilo blagoslovljeno truplo v hiši žalosti in je blagoslovrtvene obrede opravil pomožni škof g. dr. Tomažič v spremstvu odličnih cerkvenih dostojanstvenikov med katerimi so bili apostolski funcij Peilegrinetti, zagrebški nadškof dr. Bauer, ljubljanski knezoškof dr. Rožman, krški knezoškof dr. Srebrnič, zastopnik djakovske škofije kanonik dr. Slamič, zastopnik tržaško-koprske msgr. dr. Kratzig, zastopnik celovškega škofa msgr. Podgorc in drugi. Združeni pevski zbori pa so zapeli žalostinko »Spomladi vse se veseli«, nakar so dvignili »črni možje« krasno kovinasto krsto in jo prenesli v stolnico, kjer se je pel mrtvaški oficij. Točno ob 10. uri so se zbrali v škofijskem dvorcu cerkveni dostojanstveniki, med njimi apostolski nuncij Herme-negikl Peilegrinetti, nadškof dr. Bauer, knezoškof dr. Srebrnič, knezoškof dr. Rožman, graški nadškof dr. Pavllkowsky, pomožni škof dr. Tomažič, zastopnik tržaškega škofa msgr. dr. Kratzig, zastopnik celovškega škofa msgr. Podgorc in djakovskega škofa msgr. dr. Slamič. Pred palačo pa se je zbrala duhovščina lavantinske škofije in množica ljudstva. V spremstvu stolnega kapitla so odlični cerkveni dostojanstveniki odšli v cerkev, kjer je celebriral pontifikalno črno mašo nuncij Peilegrinetti ob asistenci navzočih škofov. Pogrebni nagovor je imel ljubljanski škof dr. Rožman, ki je proslavil pokojnikove zasluge. Po cerkvenem pontifikalu je krenil slovesni izprevod iz stolnice po Stolni ulici cez Glavni trg in državni most na magdalensko pokopališče. Za križem je šla v sprevodu najprej šolska mladina, sicer so bile navzoče vse mariborske osnovne, meščanske in srednje šole z učiteljskimi in profesorskimi zbori. Sledila so številna cerkvena društva z zastavami, duhovščina in oficiator z asistenco. Pred žalnim vozom s krsto so peljali voz vencev in cvetja. Za krsto so šli globoko potrti bližnji in daljni sorodniki pokojnega škofa. Navzoč je bil pokojnikov brat prof. Martin Karlin, njegova sestra Marjana Karlinova in nečak Jože Žagar s svojo družino. Dolga je bila tudi vrsta zastopnikov državnih in avtonomnih oblastev. Nj. Vel. kralja je zastopal mestni poveljnik brigadni general Hadžič, nadalje so bili navzoči pri pogrebu ban dr. Drago Marušič, podban dr. Otmar Pirkmajer, dvorni svetnik dr. Stare, mestni župan dr. Lipold s celokupnim občinskim odborom, predsednik okrožnega sodišča dr. Žiher, prvi državni pravdnik dr. Jančič, oba okrajna glavarja dr. Ipavic in Makar, predstojnik mestne policije dr. Hacin, ravnatelji vseh mariborskih srednjih in strokovnih šol in drugi. Med sprevodom sta igrali turobne žalne koračnice godbi »Drava in vojaška godba. Ob odprti grobnici se je od pokojnega lavantinskega vladike poslovilo več govornikov in združeni pevski zbori so zapeli več ganljivih žalostink. Njegovo truplo je sprejela slovenska zemlja, na kateri je deloval tako dolga leta, za katero se je toliko žrtvoval, toliko trpel in jo tako iskreno ljubil. Zato ga bo vse verno ljudstvo ohranilo v večnem spominu. Dva velika požara v ptujski okolici Dva otroka mrtva, sedem gasilcev ranjenih. V soboto je nenadoma izbruhnil ogenj v viničariji ptujsike posestnice- Hedvike Rodoškov© na- Rodnem vrhu v občini Dolena pri Ptuju. Stanovanjsko iti gospodarsko poslopje sta zgorela do tal. Gasilci in sosedje, ki so prihiteli na pomoč, so bili napram divjemu elementu skoraj brez moči. V ognju sta našla strašno smrt tudi oba viničarjeva sinova, stara pet in sedem let. Verjetno je, da sta ogenj po neprevidnosti zanetila tragično preminula dečka. Sinoči okrog 20. ure pa je nenadoma začelo goreti stanovanjsko poslopje posestnika Antona Lovrenka v Novi vasi, občina Sv. Marko niže Ptuja. Ogenj se je naglo razširil na gospodarsko poslopje od tam na stanovanjsko in gospodarsko poslopje sosednega posestnika Simona Stumbergerja. Vsa štiri poslopja so zgorela do tal, Lovrenku pai so zgorele tudi vse svinje, škoda znaša četrt milijona dinarjev. Kako je ogenj nastal doslej še ni bilo mogoče ugotoviti. Pri gašenju se je ponesrečilo sedem domačinov, od katerih so morali tri nevarno ranjene prepeljati z rešilnim avto mobilom v ptujsko bolnišnico. Med njimi je tudi smrtno ranjeni posestnik in Pogorelec Anton Lovrenko, ki se bori s smrtjo in ni nobenega upanja, da bi ostal živ. Letni občni zbor Jadrana* Včeraj dopoldne je imelo društvo »Jadran« svoj letošnji občni zbor v mali dvorani Narodnega doma. Zborovanje je .vodil predsednik r. dr. Bergoč, ki je podal jasno sliko društvenega delovanja v preteklem poslovnem letu. Iz skrbno sestavljenega, tajniškega poročila gosp. ‘Josipa Bratoža je razvidno, da je bilo društveno delovanje tudi lani, kakor vsa prejšnja leta usmerjeno pretežno na gojenje naše večno lepe pesmi. Društvo ni opustilo nobene prilike, da ne 1 i nastopilo s svojim zborom na podeč: -kih prireditvah, če so mu le sredstva in razmere dopuščale, zavedajoč se važnosti slovanske pesmi za p robu jo in utrditev narodne zavesti. Ir. i:*nv zaradi tega zasluži »Jadran« vse priznanje, ker tako delo v okolici, kakoršna je mariborska, ni lahko jn zahteva mnogo požrtvovalnosti in vztrajnosti. Pridno so delovali vs! odseki in je potrebno, da podčrtamo zla' uspeh »Podpornega meddruštvenega od * a«, ki ie bil zamisel Jadranašev. Ta odbor je lajšal najbednojšim našim emigrantom gorje v hudi zimi, preskrbel je brezposelnim prenočišče in hrano. Take podpore ie bilo deležnih lani 341 siromakov, ki jih ie usoda pregnala z lastne grude. Za pevski-4 g. Lah. Razveseljivo je bilo njegovo po ročilo. Saj pa izkazuje tudi velik napredek zbora, ki je bil laskavo ocenjen na tekmovanju slovenskih pevskih zborov v Ljubljani, kjer je odnesel prvenstvo v drugi kategoriji ter prejel kot 'nagrado pozlačen pokal. Poročilo emigrantskega odseka je podal predsednik g. dr. Bergoč, blagajniško poročilo pa g. K r i š to f. Pri volitvah je bil soglasno ponovno .izvoljen za predsednika g. dn Bergoč, članarina je bila določena na 1-2 Din na leto. Pri raznoterostih se je razvila živahna razprava o predlogih, ki so jih stavili zastopniki »Na-nor.- . Sklenjeno je bilo, da bosta obe društvi delovali ramo ob rami in se medsebojno podpirali. Pri tej priliki se je v, imenu mariborskega strelskega okrožja zahvalil zboru za sodelovanje pri strelskih prireditvah upravnik »Večernika« g. Reja, nakar je predsednik zaključil lepo u-speli zbor. Napredovanje v carinski službi. Za carinskega kontrolorja je imenovan Dragotin Paljaga pri tukajšnji glavni carinarnica. Ljudska univerza v ■Mariboru. 'Danes v i onedeljek 10. t. m. ob 20. uri predava g. ur.iver. proti dr. Milan Ivšič iz. Zag reba o uspet H . ?n neuspehih ruafksi t Ivan Vošnjak. Na Mestnem vrhu nad iPftujem je umrl v starosti 83 let bivši in-jdustrijalec -in župan v Šoštanju ter dolgoletni deželni poslanec g. Ivan Vošnjak. Pokojni je bil za časa svojega bivanja v t Šoštanju velik pobomik vsega narodnega \ pokreta. Sodeloval in izdatno je podpiral vsa -takratna nacionalna društva in si pridobil nevenljivih zaslug. Kot. človek ie bil prijeten družabnik ter napreden gospodar, ki je s svojo bistroumnostjo in s preudarnimi nasveti mnogo koristil našemu narod nemu gospodarstvu. Za pokojnikom žaluje vsa Šaleška; dolina in vsi, ki so ga poznali. Prva slavnostna akademija, ki so jopri-redili dSjukbtukajšnje državne trgovske akademije pod pokroviteljstvom mestnega župana g. dr. Franja Lipolda preteklo soboto zvečer v veliki d-/-v:.ni Navodrera doma, je uspela nepričakovano dobro. Ude lež-j-io se je je precej mariborskih trgovcev in obrisi l:ov. zls&ti veliko pa je bilo število sredr ko -mladine.. Uvodoma je pozdravil prof. dr. Kralj navzoče, med katerimi so bili 'mostni župan dr. Lipold, oba okrajna glavarja dr. Ipavec in Makar, narodna poslanca Krejči in Špindler, predstojnik mestne policije dr. Hacin, zastopnik mariborskega! trgovskega združenja Ivan Šoštarič, zastopnik Slovenskega trgovskega društva g, Mejovšek in drugi. V jedrnatih besedah je govornik podčrtal važnost zavoda za naš Maribor in omenil namen prireditve. Nato so dijaki v- režiji gledališkega igralca VI. Skrbinška zelo dobro in učinkovito podali Balzacovo komedijo »Mercadet«. Pevski zbor državne trgovske akademije pa je pod vodstvom prof. Vasilija Mirka zapel več narodnih pesmi, ki so vse občinstvu- zalo ugajale in sta bila zbor ter vodja deležna navduše-'nega odobravanja. Gospod prof. Mirk je prejel lep šopek nageljnov. Nagradna tekma frizerjev. Na svečan r.ačin je bil zaključen 1 asn iča r sko-o n d u 1 a -cijs-ki tečaj, ki ga je z dovoljenjem banske uprave priredil mariborski pomočniški zbor. Tečaj je bil zaključen z nagradno tekmo, ki je bila včeraj popoldne v gornjih prostorih pri »Orlu«. Na-stopolo je pet tekmovalnih skupin, itn sicer so bili v prvi skupini 4 tekmovalci, v drugi 2, v 3 štirje, v 4 štirje in v 5 pet tekmovalcev. Žirijo so tvorili gg. Francchetti iz Ljubljane, Grobelnik iz Celja ter Novak in Zakraj-škova iz Maribora. Tekmovalni izdelki so bili izredno lepi in po priznanju najboljših strokovnjakov izredno dovršeni. Najboljše so se odrezali v prvi skupini tečajnika Herman Draksler in Drago Cvetetič, v drugi Drago Riedl starejši in Drago Riedl, mlajši, tretji Jeronim- Dobošic in Herman Dreksler, v četrti Josip Donacij in Ivan Šifner, v peti pa Viktor Pegan in Josip Kučan. Zmagovalci so prejeli od pomočniškega zbora krasna darila. Po zaključku tekme je podal poročilo o tečaju predsednik pomočniškega zbora g. Knez, nakar je obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik s primernim nagovorom oficielno zaključil tečaj in razdelil tečajnikom izpričevala. Laskava priznanja so -izrekli prirediteljem tudi razni govorniki iz Ljubljane in Zagreba, v imenu okrožnega odbora mariborskega g. Bureš, v imenu brivskega združenja g. Novak, v imenu Zveze privatnih nameščencev pa g. Petejan. Nato je sledila prijetna prosta zabava, ki je trajala do pozne polnočne ure. Opaziti pa' je bilo, da je to prireditev bojkotirala velika večina mariborskih brivskih mojstrov, kar je tolmačiti kot nerazumevanje ir.- nezanimanje za napredek brivskega in frizerskega naraščaja. Vsa zasluga pa gre mariborskemu pomočniškemu zboru z gosp. Knezom ma čelu, ki od svoje izvolitve neumorno deluje za zboljšanje strokovne izobrazbe naraščaja. Za šahovsko prvenstvo Maribora. V okviru‘Mariborskega šahovskega kluba bo vi kratkem šahovska izločilna tekma', katere se lahko udeleži vsak igralec. Igrali bodo v dveh skupinah i a vsako skupino so po velikodušnosti g. Šerca, g. Pinterja in drugih razpisana po 2—3 darila. Zmagovalci druge skupine se evemtiuelno lahko udeleže še odločilne borbe z onimi prve skupine. Prijaviti-se je treba pri blagajni kavarne Jadran, kjer se bo tekma vršila, ali pa pri prof. Fa-vaju ^Central). Natančnejši pogoji oz. določitev za-dneve igre se bodo še objavili. Stavbena zadruga državnih uslužbencev v Mariboru ima svoj redni občni zbor v torek 11. t. m. ob 19.30 uri v zali Ars- y.f- Narodno gledaip REPERTOAR: Ponedeljek, 10. aprila: »Strahovi«. Prireditev naraščaja Rdečega križa. Torek, 11. aprila ob 20. uri: »Se li razumemo«. Red B. Sreda, 12. -aprila: Zaprto. Četrtek, 13. aprila: Zaprto. Iz gledališča. V torek, 11. t. m. bodu ponovili Petra Preradoviča sodobno igr£» o treh generacijah »Se li razumemo«, ® je kakor povsod, tudi v Mariboru izborno uspela, ter splošno ugaja. Red B. Prihodnja dramska premiera bo predstavila eno najboljših del sodobne nemške dram- ske literature. To so »Človekoijubci«. delo slovitega pesnika in dramatika R** charda Delanja. Režira g. J. Kovič. — Pri pokvarjenem želodcu, plinih « črevesju, slabem okusu v ustih, čelne# glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ah driski, učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Zn-ameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se. izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vse-h lekarnah, drogerijah in- špecerijskih trgovinah. Danes v Narodnem gledališču .STRAHOVI Zasebni in avtonomni nameščenci *z Maribora so priredili včeraj lep izlet ^ Sv. Urbanu. Izleta se je udeležilo,precej šnje število nameščencev in nameščen« Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru namerava odslej -prirediti redne izlete, s čimer bo krepilo nacionalno zavest med našimi okoličani. Društvo kmetijskih strokovnjakov z* dravsko -banovino je zopet upeljalo redne članske sestanke, in sicer v restavraciji »Pri lovcu« v Ljubljani vsako prv® sredo v mesecu ob 17.30 popoldne, člani, zlasti oni iz mesta in bližnje okolice, se vabijo k rednemu posečanj-u sestankov. Mala Nedelja. Pretekli četrtek sn# spremili na zadnji poti Josipa Budjo, župana občine Moravci. Njegovo prilju-b' Ijenost je dokazal lep pogreb, katerega s® se udeležili tudi domači gasilci. Sokolska godba je krasno svirala v srce segajoč® žalostne koračnice in žalostinke. Sokolski pevski zbor pa mu je zapel ginljivo na-grobnicb za zadr.je slovo. Bodi mu d* hranjen blag spomin ! Kino Union. Danes v ponedeljek nepreklicno zadnjič prekrasni film »Ljubimkanje«. V torek -in v sredo velika veseloigra »Pat in Patachon kot strelca«* Pripravlja se velikonočna »šlagerski« program »Grofica Monte Christo« * Brigito Helm, Rudolfom For-terjem, LU-cie Bngl-isch in Oskarjem Simo. Grajski kino. Še nekaj dni najbolj^ in največji vojni oziroma špijonažni ve-iefilm »Nevidna fronta«. (Špijon-ka E 3/* Ta film, ki se je včeraj prvič prikazov# v, Mariboru, je dosegel ogromen uspeh Posnetki so kolosalni, režija prvovrstni dejanje zelo napeto, pomorski boji in boji v zraku nedosegljivi. Poleg vojne s® razvije krasno dejanje, ljubezen dveu vohunov, ki se začetkoma borita dri>* proti drugemu vsak za drugo domovi#* Krasen film s Karlom L. Diehlom, Trud von Molo, Paulom Horbigerjem in PaU. lom Ottom v glavnih vlogah. Kot do-P°' nilo najnovejši zelo interesantni FoX° žumal. Ponesrečen kolesar. Na Pobrežju se včeraj dopoldne zaletel s kolesom 3O-10#* mesarski pomočnik Josip Caf v n-ekeg voznika in pri tem tako nesrečno P#*. na tla, da se je hudo poškodoval na S#”* i: na rokah. Ponesrečenca so morali spf® ■ viti v mariborsko’bolnišnico. Tri tatvine. V noči na preteklo necR^ je neznanec vlomil v izložbeno omari trgovke Scheidbach v Gosr- ski ulici j* odnesel zlato nalivno pero in več dri*-^ predmetov v vrednosti 500 Din. Kata Šulcerjevi je tat ukradel ‘. kokšnj-aika kokoši. V Betnavski u’:.:i je neznan rilec odnesel zasebnici Ani RavličriVV^ .t . f J ‘ V Maribor u, dne 10. IV. 1033. MariBorskl *VEčERNIK« Tuf ra 'Stran 3. Plačilni nadomestki za splošno uporabo O PREDLOGIH KNJIG Dr. JURIJA JANA. Pod naslovom »Zahlungsmittelersatze zam allgemeinen Gebrauche« je napisal tukajšnji odvetnik dr. Jurij Jar., kakor smo v našem listu že omenili, nad vse aktualno razpravo. Radi splošnega interesa se moramo baviti z v njej razvitim Vprašanjem tudi še podrobneje. Autor poudari uvodoma, da nobena stvar ne povzroča toliko nezaupanja, kakor novotarije v denarnih stvareh. Zato je po njegovem mnenju treba le obstoječa sredstva primerno izpopolniti in prepričati občinstvo, da so nova predlagana plačilna sredstva naravna in v raznih oblikah že preizkušena. Zato se morajo pred lagana nova plačilna sredstva nasloniti izključno le na že obstoječe plačilne nadomestke in na poseben način prikrojiti za splošno uporabo. Vse to obrazloži autor čitatelju- tako nazorno, da v, resnici Prepriča vsakogar o tem, da so njegovi Predlogi le posledica naravnega in času Primernega razvoja plačilnih nadomestkov. Zato so ti ne samo izvedljivi, temveč se tudi morejo uvesti. Dosledno s tem začrtanim ciljem opisuje vse one vrednostne papirje, pri katerih so razne terjatve navezane na papir sam, kakšnemu namenu so služili v glavnem do danes, kake pogreške imajo in kako so vkljub drugim osnovnim namenom ir. vkljub nedostatkom opravljali in še opravljajo prav dobre plačilne nadomestne službe, četudi doslej le v omejenem krogu. Od raznih za ta namen obdelanih vrednostnih papirjev omenjamo tukaj le dva, in sicer hipotečno dolžno Pismo in liste, ki prenašajo pravice iz vlo ge. Ti papirji se po avtorjevih načrtih Prikrojijo za splošno plačilno uporabo v bistvu na sledeči način: Vsi vrednostni papirji, ki naj se prikrojijo za novo plačilno službo, se predvsem poenostavijo v vsebini in obliki. To se doseže s tem, da se zaokroži njegova Vsebina na v prometu uporabljive valutne enote (na pr. 50, 100, 500 Din itd.) ir. da se skrči papir sam na prometu pripravno obliko. Hipotečni zastavni list se °trese dolgega formata in kuponske prižge ter skrči na mali bankovcu sličen kst; na enak način pa se skrajša tudi 'hranilna knjižica na sličen prometno prožen hranilni list. Od pravic, ki jih imajo ti vrednostni papirji proti pravemu dolžniku, se odtrgajo za vsakokratnega prometnega imejitelja teh listov pravice do obresti ter se pravice omeje le na v listu Opisane vsote brez vseh pripadkov. Kot Protiutež za to pa se osigura tem listom stalen tečaj, ki naj jih varuje pred vsako spekulacijo. To se doseže s tem, da se o-fkrbi potom posebnih dogovorov, da določeni zavodi sprejemajo te papirje v Proračun za isto vrednost, na kojo se gla-(brez ozira na to, da imajo drugi sli-onj istoimenski papirji višje ali nižje tečaje od imenske vrednosti). Gorenja dva vrednostna papirja dona-*ata izdajateljskemu konzorciju obresti 171 ed njihovim prometnim obtokom, ki pa ^ seveda znižajo za višino manipulacijskih stroškov s temi papirji. Zato člani ^nzoroija kot celota r.e plačujejo za te ^birje nobenih obresti, temveč jih še sorazmerno prejemajo. Ko pa pre-jmioti papirji iz osnovega razmerja čla> y?Y konzorcija napram konzorciju med bcinstvom samo, ali čim se prično pre->1 ati od posameznih članov na druge 'ane, se pa zaraeunavao obresti, ker r® Pad ž njimi zniža ali viša dobroimetje jr^meznega kontrahenta. Ta velevažna . post omogoča pocenitev teh papirjev, ^• ^bkor se tiče zahtevka za obresti za-j. - To pa, zopet upliva na najnaravnejšo c&nitev obrestne mere. tDir -ailC° *nz,ai take namene prikrojeni pa-tijj’ naslonijo na posebr.ovrstno orga-Se ac'l°- Ta organizacija skrbi za: to, da se naše delavstvo čim bolje spozna v svoji socialni zakonodaji, da se bo vedelo ščititi pred izrabljanjem tujega kapitala1. Naše delovno pravo je moderno, a koristilo-bo našim ljudem le tedaj, če ga 'bodo poznali. Strokovne organizacije vseh smeri so prav iz tega vidika brez*razlike z vso vnemo razširjale ta najnovejši delavski »katekizem« in odtod ta nagel uspeh knjižice, k čemer je častifcaiti našemu —i delavstvu! Sv. Lenart v Slov. goricah ISSK Maribor SK Ilirija SK Rapid SK Železničar 6 3 12 13:12 7 5 1 2 2 11:12 4 5 2 0 3 11:16 4 4 1 1' 2 9:12 3 ČakovečkI SK«K Svoboda 8:0 (7:0). Mariborska Svoboda je včeraj odigrala v Čakovcu prvenstveno tekmo proti Cakovečkim SK. Tekma je končala s presenetljivo visokim porazom »Svobode« M razmeri« 8:01 Odhod Josipa Štuklja. V torek dne 4. t. m. se je poslovil od nas g. Josip Štukelj, knjigovodja tukajšnje Okrajne hranilnice. L. 1903. ga je privedla življenjska pot sem k Sv. Lenartu, kjer je živel in delal vestno in pošteno polnih 30 let. Bil je mož dela, skromen in vseskozi značajen. Okrajna hranilnica je priredila svojemu zvestemu uradniku prisrčen poslovilni banket, na katerem so izrekli številni govorniki prav pomembne napitnice v počaščenje našega vrlega Štuklja. Ko se je 1. 1908. ustanavljal pri nas Sokol, je bil Situkelj med ustanovitelji. Sokolstvu in njegovim idejam je ostal zvest vse do danes. Neomahljiv je bil -v svojem naprednem mišljenju tudi tokrat, ko so mu nudili znatne raaterielne ugodnosti, če iz-premeni svoje politično prepričanje. Naš Štukelj je ostal trden. Čast takim značajem! Sokol je priredil svojemu zvestemu bratu lepo odhodr.ico. Starosta br. dr. Gorišek je v daljšem govoru orisal delo in boje našega Štuklja za našo narodno stvar. Bil je tih, a -vztrajen narodni borec. Gospod Štukelj odhaja s svojo družino v svoj rojstni kraj Novo mesto. Želimo mu vsi, da bi še dolgo užival v miru in zadovoljstvu svoj zasluženi pokoj! fpominjaite se CMD •strm* MarlBorslI »VEČER NIK« Jutra V Mar i K o m, 'dne 10. IV. '193T. Rudyard Kipling: Milijonar in njegov sin (Iz angleščine prevedel Josip Poljanec.) »Mene si osmešil, Salters,« je dejal Dinsko srdito. Takega govorjenja ni mogel trpeti in je brez vsakega nadaljnjega prerekanja javil zemljepisno širino in dolžino. »Veste, gotovo so sami norci na tej ladji,« je dejal kapitan, ko je pozvonil v strojni prostor in vrgel sveženj časnikov v ribiško ladjo. »Izmed vseh vražjih norcev je razen tebe, Salters, on in vse njegovo moštvo precej največji, a takih še nisem videl,« !te zarohnel Disko, ko je »Tirkaj smo« odplula dalje. »Baš sem jim povedal, kar jim gre, ker se potikajo v teh vodah kot izgubljeno dete, pa se moraš vmešati s tistim tvojim trapastim kmetijstvom. Ali res ne moreš razločevati enega od drugega?« Harvey, Dan in ostali so stali zadaj in si od veselja pomežikovali med seboj, toda Disko in Salters sta se pričkala vse do večera; Salters je dokazoval, da je taka ladja hlev na sinjem morju, Disko pa je trdil, da zahteva dostojnost in ribiški ponos, da se razločuje reči drugo od druge, najsi bi tudi tako bilo res. Dolgi Jack je ves čas mirno prenašal to prerekanje — jezen kapitan, nesrečni mornarji — po večerji pa se je oglasil preko mize: »čemu vse to čvekanje o tem, kaj porečejo?« ie dejal. »To zgodbo bodo sedaj cela leta pravili o nas — to je vse,« je odvrnil Disko. »Oljna pogača oškropljena!« »S soljo kajpada!« se je odrezal Salters nespokorno, ko je prebiral poročila o kmetijstvu v nekem teden dni starem newyorškem časniku. »To naravnost žali moja čustva,« je nadaljeval kapitan. »Ne vidim, kako bi,« se je oglasil Dolgi Jack, pomirjevalec. »Poglej, Disko! Ako bi kaka druga taka ladja, kot je naša, plula v takem vremenu, srečala tako klateško ladjo in mu pred vsem javila lego — pred vsem, pravim — ali bi se mogli ob takem morju povsem pametno razgovarjati z njo o ravnanju s krmilom? To se ve, da se ne bi. Kar pozabi! Ta razgovor je bil tako jedrnat in vsebinski, da še nisem slišal takega.« Dan je sunil Harveyja pod mizo in Har-vey se je davil v čašo. »No,« je dejal Salters, ki je čutil, da je bila njegova čast nekoliko zakrpana. »Rekel sem vendar, da ne vem, da bi me vse skupaj kaj brigalo, preden sem se oglasil.« »Res je, Disko,« je dejal Tom Platt. izkušen v disciplini in etiketi, — »resnica, moja misel je, Disko, da bi ga bil moral pozvati, naj molči, ako je bil razgovor po tvoji sodbi tak — kakor bi ne bil smel biti.« »Ne vem, ampak tako je,« je odvrnil Disko, ki je videl pot do častnega umika iz dostojanstvenosti, ki ga je bila obšla. . »I, kaj pa, da je bilo tako,« ie dejal Salters, »kapitan si tukaj in jaz bi z veseljem utihnil, samo da bi mi bil namignil, ne radi kakega mnenja ali prepričanja, temveč radi tega, da bi postavil vzgled tema dvema vražjima fantoma.« »Mar ti nisem rekel, Harvey, da pride na naju, preden se stvar konča? V enomer ta vražja fanta. Ampak ne bi bil rad zamudil tega prizora niti za polovico deleža pri veliki kambali,« je šepetal Dan. »Veeno bi bilo treba razločevati stvari drugo od druge,« je dejal Disko, v Sal-tersovem očesu pa se je zasvetila luč novega dokaza, ko si je drobil razrezani tobak v pipo. »Cela množica kreposti je v tem, da se razločuje stvari drugo od druge,« je dejal Dolgi Jack v želji, da pomiri vihro. »To sta spoznala tudi Steyning in Hare. ko sta poslala Counahana za kapitana na ladjo »Marilla D. Kuhn« namesto kapitana Neeotona, ki je dobil protin in ni mogel iti. Counahan Navigator smo mu rekli.« »Ta Nick Counahan ni stopil niti eno noč na ladjo, da ne bi bil imel celo vedro ruma seboj,« je povzel Tom Platt. »Potikal se ie okrog pomorskega ravnateljstva v Bostonu in iskal onega gospoda, ki bi ga naredil kapitana vlačne ladje. Sam Coy gori v Atlantik Aveniji, mu je dajal vse leto ali še več prosto hrano in stanovanje, samo da mu je pravil svoje zgodbe. Counahan navigator! Petnajst let bo že, kar je umrl, ne-li?« »Sedemnast, mislim. Umrl je tisto leto, ko je bila zgrajena ladja »Caspar M’ Veagh«. Ta človek ni nikdar mogel razločevati ene stvari od druge. Stey-ning ga je najel iz Istega vzroka, kakor je tat ukradel peč — ker tisti letni čas drugega ni bilo. Mornarji so bili vsi na Velikih Plitvinah in Counahan je stlačil neznansko trde ljudi za moštvo skupaj. In rum! Toliko so ga naložili, da bi ladja »Marilla« lahko plavala po njem. No, odrinili so iz bostonskega pristana proti Velikim Plitvinam; imeli so silen severozapadnik in vsi mornarji so bili do grla polni ruma. Nebo je gledalo za njimi, kajti ti ljudje niso postavili nobene straže, niso položili roke na nobeno vrv toliko časa, dokler niso zagledali dna v sodu ruma. To je trajalo nekako teden dni, kolikor se je Caunahan spominjal. Ej, da bi le mogel tako povedati celo zgodbo, kakor jo je bil on pravil! Ves ta čas je vlekel veter vso noč in »Marilla« — bilo je že poleti — je lepo plula naprej. Tedaj je Counahsn vzel kvadrant, trepetal nekaj časa z njim in ie izračunal s pomočjo njega pa zemljevida in brnenja v glavi, da so se nahajali nekje južno od otoka Sable in sijajno pluli dalje. Dejal pa ni besedice. Nato se je spravil nad drug sod in popustil vse drugo. Ko je »Marilla« imela bostonski svetilnik za seboj, jo je udrla naravnost naprej in ni izpremenila svoje poti, marveč je venomer hitela v eni in isti smeri' dalje. Videli niso niti morskega mahu, niti galebov, ne ladij, kmalu pa so opazili, da so že kakih štirinajst dni na potu, in so bili gotovi, da so blizu cilja. Radi tega so zmerili globino in so našli šestdeset sežnjev. ,Tak sem jaz!’ pravi Counahan. ,Tak vsak čas! Pripeljal sem vam ladjo naravnost na Velike Plitvine in ko dobimo trideset sežnjev, gremo lahko mirno spat. Counahan je tič!’ pravi. Counahan Navigator! Pri prihodnjem merjenju so dobili devetdeset sežnjev. Pa pravi Counahan: ,A]i se je vrvica olovnice raztegnila, ali pa so se Plitvine pogreznile’. Ker so bili baš v takem stanju, ki je bilo videti prav in razumno, so obrnili ladjo v drugo smer, posedli po krovu in šteli vozle. Zdajci se je pojavila neka klatežka ladja in Counahan jo je ogovoril. ,Ste-li videli kaj ribiških čolnov?’ pravi prav mimogrede. ,Ob irski obali jih vse mrgoli,’ pravi klatežka ladja. (Se bo nadaljevalo.) Pfuj Žigosan]« meril. V tekočem letu bo ponovno pregledovanje in žigosanje meril in merilnih priprav v mestu Ptuju, ir. sicer od 10. t. m. do vključno 26. maja t. 1. Žigosanje odnosno pregledovanje v navedenem času je določeno za stranke, k} bivajo na področju mesta Ptuja in v okoliških občinah. Prebrisan golful. Vratarju gostilne »Beli križ« v Ptuju, sta izročila krošnjarja Urban Štefanec ir. Valentin DukariČ iz Bednje v shrambo 92 škafov lastnega izdelka, ki sta jih nameravala v Ptuju in o-koMci prodati. Za to shrambo pa je zvedel neki prefriganec, ki je prišel 6. t. m. k vratarju in izjavil, da prihaja po nalogu Štefanca in Dukariča in naj mu izroči robo, ker jo bosta imenovana prodala v Mariboru, kjer ga čakata. Vratar Drobnič mu je res vseh 92 škafov izročil, s katerimi pa je lopov izgini! neznano kam. Goljufiji so prišli, na sled šele 8. trn. ko sta prišla imenovana po Svojo robo in je ni bilo več. Ugotovilo se je le toliko, da je neznanec naložil Škafe na ptujskem ko lodvoru za Maribor. Štefanec in Dukič u-trpita okrog 1200 Dm škode. Uvedena je preiskava, da se izsledi prefriganca. Tatvina zlat« ure z verižico. Pred dnevi smo poročali, da je ptujska policija zaplenila zlato uro z verižico, vredno 3000 Din, ki jo je ponujal na prodaj neki mlad človek. Uvedena je bila preiskava, da se izsledi pravi lastnik, ker je bilo pre cej gotovo, da izvira zlatnina od tatvine. Dne 9. tm. je tudi že dospelo poročilo iz Maribora, da je lastnik izsleden, In sicer je neki H. O. iz Maribora. Policija je na podlagi tega prijela prodajalca, 251etnega Franca Stagana iz Vičenc pri Ormožu. Aretirani trdi enkrat, da je dobil uro od neke ženske v Mariboru, drugikrat pa da io je dobil od nekega V. iz Maribora. O. je bila ura ukradena dne 2. oktobra 1932. Preiskava se nadaljuje. Hud pretep je bil v soboto 8. tm. v gostilni Narodni dom. V lase so si skočili ptujski meščani. Prišlo bi do krvoprelit-ja, da ni posedla vmes policija. Veliko znanstveno odkritje v južni Kaliforniji Nekam čudno je človeku, ko stoji v mu zeju prod prastarimi izkopinami iz davno minilih geoloških period. Zdi se mu prav neverjetno, če pomisli, da so živele pred dvesto tisoč do petsto tisoč ali celo pred milijoni let. Pred kratkim je neka ekspedicija odkrila v Južni Kaliforniji okamenine živali in rastlin iz predzgodovinske dobe. Izkopi ne, ki jih doslej še nikdar niso našli v taki množir.i, so shranili v zgodovinskem muzeju v Los Angelesu. Ta zbirka obsega 50 krat več okamenin iz te periode, kakor jih hranijo muzeji na vsem svetu. Paleontolog dr. Stock je z nekimi strokovnjak! nedavno preiskal in pregledal te okamenine, ki so jih našli v jamah napolnjenih s smolo. Čeprav imajo te jame obseg samo nekaj tisoč kvadratnih metrov, je r.ašla ekspedicija v njih kosti dva tisoč velikih volkov, dva tisoč živali z nekim koničastim zobovjem, 20 mamutov in masttadonov, 75 konj, 60 levov, 150 bivolov in raznih drugih manjših živali In ptic roparic. Mnoge teh živali so morale biti naravnost ogromne. Okostja pričajo, da so mamuti in mastadoni v omenjeni periodi bil: dva metra večji od afriških slonov, levi za eno tretjino od današnjih levov, tigri, jaguarji in bivoli pa dvakrat večji od današnjih. Ptice roparice so bile prav tako dvakrat večje od današnjih. Vse te živali so živele nekoč tam, kjer se razprostira danes razkošni Los Angeles in Hollywood. Strokovnjaki, ki so pregledali vse te izkopine so se prav čudili, kako je mogoče, da so tako dobro ohranjene in menijo, da so bile te živali žrtev velikanskega potresa, ob priliki katerega je razpokala zemlja in so živali izginile v teh razpoklin-ah, ki jih je zalila pozneje voda. Med kalifornijskimi oblastmi in lastnikom zemljišča, kjer so našli omenjene izkopine, pa je nastal velik spor. Lastnik je zahteval namreč precejšnjo odškodnino, na katero pa oblast ni hotela pristati. Ko je zvedel, da so okostnjaki, ki so bili izkopani na njegovem zemljišču velike vrednosti in. da so s« nekateri ameriški muzeji zelo zanimali za te izkopine, je naknadno zahteval od oblasti odškodnino v znesku pol milijona dolarjev. Toda sodišče je njegovo zahtevo odbilo, ker je vodja ekspedicije dokazal, da je dobil od lastnika preden je pričel kopoti pismeno dovoljenje. Proces pa še ni končan in pričakuje ameriška javnost izid z velikim zanimanjem. Mali o Rasno REZAN LES. suh. deske, letve, stolbe. stebre in lepe krajnike, dobite poceni v lesni trgovini Albin Čeh. Maribor, Rctnavska cc-sta 4.____________________1251 SENO, sladko, za krave in konje, v balah, dobite najcenejše v lesni trgovini Albin Čeh. Maribor, Betnavska cesta 4. _________________________1250 VRTNARSTVO IV. JEMEC, Prešernovo ulica. nudi: vrtnice nizke, visoke. Plezalke. Prunus triloba. magnolije. Hibiscus, glecinije. VI-lis, Vcitschi, cepljene zgodnje breskve in marelico, dalije, kane, orjaško jagode, tulipane, Anemone Pfloks, Can-breclja. Dobi se roženko. najboljšo gnojilo za ločnice, kompostno zemljo za prese-jevanje cvetlic, zelenjadne sadike itd. iq08 MARTIN SAFRAN. sobo-, črkoslikar, pleskar in ličar. Maribor, Slovenska ul. 16. prevzema vsa v to strirko spadajoča dela ter iih izvršuie dobro itt poceni. U90 ČEVLJE, tudi otroške, porcelan, nakit itd. plača najboljše Grajska starinarna. Trg svobode 1. 1249 ČILSKI SOLITER za gnojenje, je sedaj družbenim članom na razpolago. Skladišče Kmetijske družbe. Melje 12. 1242 VELIKONOČNE ŠUNKE, sirove, kuhane ali počene, kakor kdo Želi od 2—16 kg. svetovno znanih tvrdk: M. Gavrilovič in TL Wogerer ter nalvečjo izbiro raznih delikates priporoča Josip Šinigoj, trgovina z delikatesami. Maribor, Aleksandrova c. 18. 1228 Znanla želi AKADEMIKAR, Avstrijec, iz boljše rodbine, tukaj nepoznan, velik, vitek, 30 let star, išče poznanstva z istotako nemško govorečo damo. , Cenjene ‘ dopise v nemškem jeziku na) se pošljejo na upravo lista pod šiiro »žaubertee*. 124S Stanovanje STANOVANJE, dve sobi, kabinet in pritikline. oddam mirni stranki. Pismene ponudbe na upravo »Ve Čgrnika« pod »Slovenska ulica«. 1227 Pozor! Za Veliko noč prave, originalne PINCE dobite v pekarni Mlslej, Koroška cesta SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam manjši družini. Studenci, ’ Slomškova ulica 9. 1247 STANOVANJE. dve sobi ht kuhinjo, oddam s 1. majem. Stritarjeva ulica 25. 124.1 So^mnite s* CMDI Oglss! Na podlagi naredbe komande Dravske divizijske oblasti E br. 4748 od 3. aprila 1.1. in člena 86 do 98 zakona o državnem računovodstvu ter člena 75 zakona o administraciji vojske in mornarice se bo vršila, dne 13. aprila 1933. 1. ob 11. uri v pisarni blagajnika 45. p. p. druga ustmena licitacija in pogodba za dobavo spodaj označenih predmetov hrane za moštvo in sicer: masti, 5400 kg rezancev................ 900 kg olja ......... 1110 kg čaja .................... 40 kg zelja . , . . 3000 kg kave. ................... 1 kg Čebule.................. 2700 kg sliv...................... 400 kg krompirja 200 kg sočivja................... 250 kg Dobava zgoraj omenjenih predmetov bo franko intendantsko skladišče, Ma ribor ir. skladišče hrane za moštvo v Slov. Bistrici. Kavcija sa polaga 13. aprila t. 1. do 10. ure pri blagajni 45. p. p. in znaša za :jtaše državljane 5%, za tuje pa 10%. Pogoji so razvidni vsak dan pri blagajniku 45. p. p. Iz pisarno komande 45. p. p. štev. 3044, 8. aprila 1933. 1252 Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: RADIVOJ RPrtAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribor*