GLAS OVA kranj, 6. aprila 19G3 Številka 14 f Skala v Kokri Včeraj dopoldne se je v bližini novega kokrškega mostu odlomila velika skala, ki je ob velikem hrušču padla v reko Kokro. Skala je bila velika kot majhna hišica. Ob tem plazu je odneslo tudi del vrta lastnice Emerjeve, ki je bil že obdelan. Poštar M prostora na na cestah v Kuvajtu kolesih Poštarji na svetu in tudi pri nas opravljajo vsak dan težje delo. Breme, ki ga morajo vsak dan raznositi včasih doseže težo 20 kg ali pa še več. Neprestana hoja po stopnicah navzgor in navzdol. Švedska pošta je pred kratkim poskušala s posebno pripravnimi tri kolesi. Triko-lesa so razdelili poštarjem v S točk hol m u in Molmoju. Raz- Motorna vozila imajo povsod na svetu navdušene obože-vavce. Toda nikjer na svetu ni avtomobil tako oboževan kot v mali arabski kneževini v Kuvajtu. Za ljudi v tej majhni in bogati deželi je avtomobil veliko več kot samo prometno sredstvo, za njih je avtomobil zabava in zadovoljstvo. V tej pusti pokrajini, ki je zaradi nafte postala bogata, je ves prosti čas prepuščen avtomobilu. Ljudje preživijo ure in ure za volanom. Dvestotisoč prebivavcev mesta Kuvajt ima 44.000 vozil in je v tem mestu pravzaprav gostota avtomobilov največja na svetu. Pešci v najbolj kritičnih urah skoraj več ne morejo prečkati ceste. Vsak dan se pripeti več smrtnih nesreč. Krivulja prometnih nesreč pa neprestano raste. SREČANJA Z LJUDMI - SREČANJA Z LJUDMI - SMfJAMJA Z LJUDMI Spalili voz na slepem tiru položen je poštarjev se je zboLjšalo. Videti je, da je švedska pošta s tem udarila »že bel j po glavi«. Pričakujejo, da bodo dobili za pismonoše tudi ženske, ki so se do sedaj temu poklicu izmikale. Do sedaj je bil ta poklic za ženske preveč naporen. Tudi pri nas bi bilo dobro razmisliti, kako bi poštarjem olajšali težko delo. Vidimo jih včash osedlane kot tovorne mezge. In na koncu zbolijo vsi zaradi »krčnih žil«. Malce nenavaden naslov, toda povsem resničen. Morda mi BOŽIDAR BENEDIK (1911) ob svoji skromnosti le ne bo preveč zameril, da ga tako imenujem? Bilo je slučajno srečanje, vendar prisrčno. Pogovor o cestah, ki jih je letošnja zima tako prizadela, se je prelil v kar prijetno kramljanje, čeprav na njegovem delovnem mestu — na cesti. Moja poklicna zvedavost in njegova dobrodušna zgovornost sta namreč botrovali zgornjemu naslovu. Cestar je bil že med vojno, vse do 13. junija 1943. leta, ko ni več zdržal in se pridružil borcem loškega odreda. Kmalu se je znašel pred osebjem partizanske bolnice »Franja« nad Cerknem. Takrat sta bili le dve baraki ... Žalostni, trpki, pa tudi lepi dogodki in trenutki tistih dni polnijo Božov spomin. In vse kar je tistikrat občutil je povročilo, da je osedlal Pegaza in se začel vzpenjati na Parnas. Po vojni se Cestar in pesnik je spet posvetil cestam. Danes z vso ljubeznijo skrbi za 2 km in 600 metrov dolgi odsek ceste II. reda, med Dolenjo vasjo in Selcami, v Selški dolini. Vsa leta po vojni je na tem odseku menjal štiri »gospodarje«, toliko je bilo namreč reorganizacij. # Koliko pesmi pa ste napisali? »Ni jih dosti, da bi se z njimi hvalil. Število se vrti okoli 10. Veste viharni vojni časi in povojna obnova domovine mi nista dopuščala, da bi se bolj poglabljal v verze. Takole, če sem kdaj pa kdaj v družbi s prijatelji, brž sestavim kakšno. Ni dolgo, ko sem jo na račun letošnje vražje zime m cest.« % Pravite, da vas na bolnico »Franjo« vežejo spomini... ? »Nekega dne so prinesli težko ranjeno partizanko. Rotila nas je, naj ji damo orožje, da si vzame življenje, zakaj imela nas je za ,raztrgance' in ni hotela verjeti, da smo partizani. Cez dva dni nas je spoznala po tovarištvu ...« # In vaš prosti čas, vaš konjiček? »Pred nekaj leti, ko sem bil še mlajši, sem zelo rad hodil po odrskih deskah. Igral sem v KLD »Janez Luznar«. Danes pa, če le morem, če imam Čas, osedlam 50-kubičnega konjička za krajši ali daljši izlet. Rad poslušam glasbo. Naj dodam: v nepozabnem spominu mi bo ostal obisk v ljubljanski operi, ko je bil na sporedu »Trubadur«. In: na avdiciji »Pokaži koj znag« na RTV sem bil sprejet, vendar za nastop na oddaji nisem prišel na vrsto, ker je prej odpeljal avtobus PIQtl 4p»»- rŽTr.rr.^. STANE SKRABAR Skopje, marca 1963. Spalni voz, ki stoji na slo* pera tiru na železniški post*« ji v Skopju vsak dan ob 22.03 priključijo na ekspresni vlak »Tauern-express, Id nato od« pelje potnike proti Beogradu. Po navadi potniki že zgo-daj pridejo na postajo in sprevodnik spalnega voza jo tokrat lahko kmalu izobesil napis -Zasedeno«. Nekoliko pred običajnim prihodom vlaka so sporočili, da ima vlak, ki prihaja iz Grčije neomejeno zamudo. Potniki, med katerimi je bilo največ poslancev, so se pozanimali, kaj to pomeni in kmalu legli ▼ postelje v prepričanju, da so bodo drugi dan zbudili v Beogradu. Toda spalni voz je ostal na slepem tiru. Ko so se zjutraj zbudili so rtdeli, da stojijo na istem mestu in da se vlak n« premika. Po-skakali so i/ postelj in ugotovili, da so š« vedno v Skopju. Kaj se je ztfotlilo. Vlak so zaradi trčenja dveh tovornih vlakov zadržali v Grčiji. Na železniško postajo v Skopje je privozil šele okoli poldneva naslednjega dne. Potniki pa so noč zastonj prespali v spalnem vozu. Avstriia i ministre Maratonska pogajanja — najdaljša v strankarski kroniki te alpske državice — so se naposled končala s sestavo nove vlade. V bistvu je ostalo vse po starem: socialisti so zadržali svoje položaje, ljudska stranka pa ni uspela izpodriniti svojih nasprotnikov z važnejših položajev v vladi in se je morala zadovoljiti s Pirovo zmago. Namesto mastne kosti v zunanjem ministrstvu so dobili novoustanovljeno ministrstvo za zunanjo trgovino, da bi bili pač po-toiaženi. mlajši voditelji. Withalm je kmalu po volitvah izjavil, da bo uničil »raj-< avstrijskih strank in po 39 letih postavil v Avstriji demokracijo na noge brez pomoči avstrijskega parlamenta. Proti takšnemu kennectvjskemu vplivu so se postavili trije stari kanclerji, ki so naposled Dva kanclerja in en podkancier igrajo v avstrijskem političnem življenju še vedno prvo violino. Na sliki Pittermann, Raab in Gorbach Pogajanja med avslrijskinia strankama za sestavo vlade GLOBUS Dve opravili Dvalnsedemdesetletni general Eisenhower, bivši predsednik ZDA, je pred kratkim v nekem razgovoru z novinarji omenil dve opravili, ki se jih je moral privaditi po izselitvi iz Bele hiše. — Dve stvari se je general moral na novo priučiti: poiskati sam številko v telefonskem imeniku in voziti avtomobil. Avtogram veleposlanika Petinpetdesetletni sovjetski veleposlanik v Parizu je doživel pred kratkim usodno zamenjavo. Ko je obiskal operno predstavo Mueorgskega »Boris Godunov« v reinaski operi, ga je med odmorom v operni veži zaustavil neki gle-davec z besedami: »Slišal sem vas v vlogi meniha in moram reči, da ste mi zelo ugajali«. Po teh besedah je zaprosil za avtogram. Vinogradov mu je željo izpolnil. Papež ne grize Po vrnitvi iz Rima Je svak premiera Hruščova Adžubej izjavil: »Papež ne grize, pa tudi mi Rusi ne grizemo, zato ni nobenega razloga, da Hruščov med svojim obiskom v Rimu ne bi obiskal tudi Vatikana in se sestal s papežem.« Adžubeja je »večno mesto« tako navdušilo, da je proti vsem pravilom zmetal nekaj kovancev v rimske fontane, kar pomeni, da se mu bodo želje morda izpolnile. Withalma spravili v kozji rog. Pomagala jim je gripa. Ko je Withalm zbolel, ni bilo treba dolgo čakati na sporazum. Prej je namreč večkrat, ko se je pomirljivi kancler Gorbach s socialisti že sporazumel, VVithalm zapretil z ostavko in s tem ogrožal enotnost stranke. Trd oreh Pogajanja za sestavo skupne vlade med avstrijskimi socialisti in ljudsko stranko so se začela kmalu po jesenskih volitvah. Glavni 6tan obeh avstri etrank na Koroški cesti na Dunaju je bil od 30. novembra lam prizorišče »»trdih.-« pogajanj. Socialisti so se krčevito borili, da bi zadržali svoje položaje v vladi, ljudska stranka, ki je na jesenskih volitvah dobila 5 sedežev več' kot socialisti, pa se je na vse kri pije trudi la> da bi izrinila socialiste iz zunanjega ministrstva. Okoli tega zelo važnega položaja v vladi se je bila glavna bitka. Ljudska stranka meni, da je njena volilna zmaga posledica izdelanega odnosa do Skupnega tržišča in postop- nega vključevanja Avstrije v to gospodarsko skupnost. Ljudska 6tranka je zaradi tega nujno želela pridobiti zunanje ministrstvo v svoje roke, ker bi tako lahko pristop hitreje in boljše pripravila. Socialisti pa, kot je znano, posebno še -grešni kozel« Bruno Kreiskv, imajo do tega vključevanja določene pomisleke. Dva tabora Socialisti so si razgovore takoj na začetku olajšali z razdorom med dvema' skupinama v ljudski 6tranki. Na eni strani so se zbrali nekdanji . kanclerji Figi, Raab in Gorbach, na drugi 6trani pa je bil »železni Hermann-, generalni tajnik stranke Wrthalm in Rekli so... »Kruta je ironija, da so najmanjši delčki materije postali tirani vsega sveta.* Albert Schweizer, švicarski znanstvenik »Če ne uspemo, da bi prišlo do prepovedi jedrskih poskusov, jih homo imeli namesto štirih deset, leta 1975 pa petnajst ali dvajset.* John Kennedy, ameriški predsednik »V svetovni politiki vlada visoka konjunktura za kozmetičarke:, vsak hoče, da obvaruje svoj obraz.* Stevvart OLso-n, ameriški komentator »Postal sem tako nervozen, ko venomer prebiram v časopisju o nevarnosti raka med kadivci. da sem sklenil, da preneham z branjem.* Cony Ford, ameriški komik »Danes je za vse potrebno čimmanj časa in čimveč denarja. In to imenujemo napredek.* Frank Sinatra, ameriški pevec »Pogosto sem videl dresirane leve in tigre, toda še nikoli nisem videl dresirane ga metmlia.* Thornton Wilder, ameriški književnik »Slavne matematike lahko zelo hitro spoznamo: največkrat se obnašajo tako, kot da ne bi znali šteti do deset.* Fernandel, francoski filmski igravec »Pešci so duties v x>ečji nevarnosti kot heroji v antični dob:.* Papež Janez xxiii, poglavar Vatikana Sporno zunanje ministrstvo Mlada struja v ljudski stranki je kot pogoj za sodelovanje s socialisti postavila premestitev Kretskega in zunanjega ministrstva. Ta položaj bi naj zasedel novi mož iz ljudske stranke. Mladim ni bilo več treba do skupne vlade 6 socialisti, ki za tri stare kanclerje še vedno pomeni najboljšo obliko avstrijske ureditve. Upokojeni kancler Figi je mladim kmalu porezal rogove, ko je izjavil: »Ali delajo pri nas politiko kanclerji aH mladi fantje?« Socialisti na čelu e pod-kanclerjem Pit ter manom si zaradi tega niso delali velikih skrbi. Njihova taktika je bila ista kot pred leti. Čakali so, da 6e nasprotniki naveličajo in popustijo. To so na koncu tudi dosegli. Odločitev je padla kot zrela hruška z drevesa. Sporazum je pripravil stari kancler Raab. Kreiskv je zadršal svoj sedet v zunanjem ministrstvu, ljudska stranka pa je dobila ao-vo ministrstvo namenjeno zunanji trgovini m razgovorom s Skupnim tržiščem. Raab je tako še enkrat rešil koalicijo dveh strank, tako da sla ostala ovca cela in volk sit. Maratonska pogajanja, ki 6o se vlekla več kot tn meseci, so se tako končala po stari razdelitvi Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Zapisi s potovanja v KANADO Spominov in vtisov s tega prijetnega potovanja je pravzaprav vsak dan več. Mimogrede se človek spomni tega ali onega. Dovolj je bilo zanimivosti in posebnosti, ki so za nas Evropejce res posebnosti. Daljave, ravne ceste, zamrznjena jezera, načrtno razvita mesta, gledališča za 2.800 gostov, oseminštiridesetstezno kegljišče... človek se pelje 60, 100 in tudi već kilometrov, pa ne vidi hiše, naselja. Dežela je malo obljudena. Dva prebivavca na kvadratni kilometer. Večja mesta so oddaljena drugo od drugega tudi po več 100 -kilomeliov. Ljudje se poslužujejo letalskega prometa, ker sicer zgubijo za "potovanje preveč časa. To je močno razvito. Z vlaki, kot so nam povedali domačini, bolj malo potu jejo. Več z avtobusi in osebnimi avtomobili. Toda v Kanadi skoraj ni videti majhnih potniških avtomobilov, s kakršnimi so preplavi jen j ulice evropskih mest. Tu pa tam kak »volksvva-gen«, sicer pa večina velike limuzine ameriškega izvora. Kaj boš v Kanadi z majhnim vozilom na tako dolgih relacijah! Moškim ni dovoljeno \l mestecu Bar.ft" je tudi večja pivnica pive. Tam velja poseben red. Za moške, ki pridejo sami, brez ženske družbe, je prostor na levi strani, če je v moški družbi vsaj ena ženska, se lahko usedejo za mizo, na desni strani, kamor imajo ženske tudi same vstop. Ne smejo pa na moško stran, niti v moški družbi; Pivnica je odprta vsako popoldne z enotirno prekinitvijo ob 18.30. Tujec se v začetku niti ne znajde in kar nerodno mu postane, ko mu povedo, da se tu lahko usede le, če je v ženski družbi. Pa drugo presenečenje! Naročiš pivo. Natakar postavi pred vsakega po dva kozarca. Kako to? Se spogledujemo. Pojasni nam znanec. Tu veljajo piedpisi, da nihče ne sme imeti pred seboj več kot dva kozarca — polna ali prazna. Natakarji tekajo ves čas po pivnici, pobirajo pravile kozarce in no»i io polne. Ko izpraznil piva dva, lahko dobiš druga in tako sc nadaljuje. Znance nam je pojasnil, da je v pivnici Alberti glede točenja alkoholnih pijač več strogih predpisov. Tako je tudi z našim pivom. Če vstopi nc-ke vrste inšpekcija in dobi na mizi pred gostom več kot dva kozarca, sta natakar in lastnik lokala kaznovana. Zanimivo pri tem je, da zaradi Jega ne popijejo nič manj piva. Bolj ko sc bliža čas prekinitve točenja, bolj ljudje pijejo. Imel sem občutek, kot da tekmujejo, kdo ga bo popil več ali pa da ;e to zadnja prilika. Najhuje je od 18. ure do 1S.30. Kot da ne bodo nikdar več točili pive. Pivnica je polna in natakarji se znojijo od tekanja. Po eni uri prekinitve točenja, morajo gostje izprazniti lokal, ponovno točijo in to do 23. ure. Spet se ponavlja ista »melodija«. Tudi v vlaku, v avtomobilu ali na vrtu pred svojo hišo ne smeš uživati alkohola. Vsaka pro- Jugoslovanska smučarska reprezentanca, ki je sodelovala na svetovni novinarski preizkušnji v Banffu v Kanadi. Vsi nosijo značilne indijanske klobuke Točilna miza za oba spola vinca pa ima svoje predpise. Tako v sosednji Saskatehevvanu lahko v vlaku piješ žgane pijače ali vino. Ko prideš na mejo, ti ga enostavno odvzamejo. V Alberti prodajajo alkoholne pijače le določene trgovine. Tu dobiš tudi slivovko, ki velja okrog 7 dolarjev. Toda piješ jo (kakor ostale žgane pijače) lahko le doma, v stanovanju ali v določenih lokalih ... V Kanadi živi namreč še mnogo Indijancev, ki radi uživajo alkohol, popivajo in potem počenjajo neumnosti, ki se včasih tragično končajo. Prav zaradi tega so tudi strogi predpisi. Toda Indijanci si pomagajo s kuhanjem žganja iz vseh mogočih stvari, pa tudi kolonjska voda jim pride prav. Čeprav je Banff turistično mestece, ob nedeljah ni odprt niti en lokal, ne kavarna, ne o-stilna. Le v cerkvi so vrata odprta ... Preko železniških tirov z odprtimi vrati Na vožnji z avtobusi smo večkrat.prečkali tudi železniško progo. Ni zapornic, niti posebnih znakov. So pa disciplinirani vozniki. Vsak se je. preden je prečkal progo, ustavil, pogledal bo levo in desno, če je prosto in nato je preden i o za voz i l prek. tirov, odri rt še vrata avtobusa. Tak je predpis. Zares je bilo to nekaj novega. Calgarv, mesto z okrog 190.000 prebivavci i red vrnitvijo v domovino so nam razkazaR še mesto Calgarv. To je precej veliko mesto. Okrog KO odstotkov prebivavcev prebiva v enodružinskih hišah, kj so postavljene v lepem zaporedju bodisi v polkrogu, v rav nih črtah ali v obliki drugih geometrijskih likov, kar daje mestu, zlasti ko ga opazuješ z letala, poseben čar. Tudi h:šice so prijetne, nekatere Vhod v kanadski nacionalni park v bližini Banffa. prinaša s seboj orožje in pse, premoženje zadižij jem in psi Tukaj je tako kot na državni meji. Vsakemu, ki o in odvzamejo. V park ni mogoče priti z oiq|- so kot iz pravljic. No, nc manjka seveda rudi skromnejših in revnih hišic. Bili smo tudi na obisku pri našem izseljencu Radmaniču. — V Kanadi živi že 35 let. Ko ie zvedel, da smo v Calgarvju, je ves dan teka! z avtomobilom za nami. da bi nas povabil na kratek razgovor. Posrečilo se mu je šele zvečer, pri večerji. Radi smo se odzvali vabilu in se »vkrcali« v njegovo »barko^ Na njegovem domu smo se pogovarjali o tern in onem. Zgradil si je prijeten dom ... Zanimalo nas je, koliko ga je veljal. Zastal vam bo dih — 26.000 dolarjev. To je v našem denarju okrog 20 milijonov dinarjev. Toda za ta denar bi pri nas zgradil najmanj štiri take hiše. Dolgo je hrani! in zlagal zrno do zrna. Povedal nam je, da je še pred 11 leti imel 11 tisoč dolarjev doiga. Po poklicu je mehanik in je zaposlen v delavnicah za popravilo električnih lokomotiv. V dvournem razgovoru v njegovem družinskem krogu, ki se mu je pridružil še njegov prijatelj, tudi izseljenec, smo dobili skromno sliko o tamkajšnjem življenju, ki je trdo in neizprosno. Le pogumni, delavni, iznajd'jivi in zdravi si lahko hitreje utiraj« po* v boljše življenje. Kdor noče delati, zanj ni mesta. Srečna dolina Preden smo prišli v mesto, smo zavili kilometer ali dva daleč na levo iri se ustavili pred vhodom z napisom: »Happv vallcv«: To je kraj številnih zabavnih in športnih igrišč za otroke in odrasie in z velikim zimskim bazenom za kopanje. Vstopili smo . Naslednji obisk je veljal gledališki hiši, ki je bila dograjena 1955. leta. V njeni dvoran: je prostora za 2.300 gledavecv. čeprav oder ni zgrajen po najnovejših dognanjih, so dvorana in ostali prostori zlasti pa zgradba kot celota nekaj impo-zantnega. Posvečena je obletnici ustanovitve province Alberte. Obiskali smo tudi akvarij in eno izmed 2S velikih samopostrežnih trgovin. Čeprav je biia nedelja, so jo odprli. Notranja ureditev, sve.-loba in velikost zaslužita občudovanje. Sledil e ogled veiikega 48 steznega kegljišča. Zgradba stoji na stebrih. Med njimi je urejeno parkiranje. Kegljanje je tam priljubljeno. Vse steze so so bile zasedene. Seveda so nam jih pet takoj odstopili, da smo tudi mi poizkusili. Sistem kegljanja je pri njih drugačen. Imajo samo prvih pet kegljev, ki se poslavljajo s pritiskom na gumb. Tam je tudi dosti prostora za goste ;n velik bife. Pokazali so nam še veliko pokrito kegljišče z umetno ledeno ploskvijo za kegljanje na ledu. Skratka, skoraj vsi objekti so novi, razsežni in sodobno urejeni. Naše gostovanje smo zaključili z večerjo v veliki dvorani športov, kjer so nas pozdravili domačini in značilna škotska godba. Godbeniki so bili v krilih z velikimi perjanicami na glavah in v razkošnih uniformah. Pod pazduho so stiskali neke v rste mehove in pihali v piščali. Dali so nam še nekaj prospektov in razglednic ter stisnili roke v slovo. JOŽE PODOBNIK Naprave za k\o-riranje in destiliran] e vode Sodelavci jugoslovanskega združenja za vzdrževanje strojev in opreme so izdelali nov hidroklorinator — aparat za kloriranje vode. Naprava je izdelana iz plastične mase in jo bo zato, ker je odporna proti kloru, mogoče uporabljati tudi za njegovo ugotavljanje v vodi. Prototip preiskujejo v laboratoriju združenja za vzdrževanje strojev in opreme. Prve raziskave njegovih lastnosti so pokazale dobre rezultate. Skupina sodelavcev istega združenja je konstruirala še univerzalni aparat za popolno demineralizacijo vode oziroma za mehčanje vode in odstranjevanje škodljivih soli. Ta aparat bo še posebno Z združevanjem ameriških šasij in evropskih karoserij prihajajo do novih stvaritev. Bar- dobrodošel pri zaščiti dragih one je izdelal Chevrolet-Corvaira, ki ga lahko upravljamo leže medicinskih naprav — desti- latorjev. sterilizatorjev, malih kotličev in drugih naprav, ki so podvržene nabiranju kot-lovca. Ta se nabere na notranjih stenah naprav v večjih količinah že po šestih mesecih uporabe, kar preprečuje prenašanje toplote m se zato izgubljajo velike količine energije. Novi aparat ima zmogljivost 50 do 100 litrov vode na uro, kar popolnoma ustreza potrebam medicinskih ustanov in drugih laboratorijev v industriji. Ž njegovo proizvodnjo so začeli v tovarni za izdelavo plastičnih mas »Bu-kulja« v Beogradu. Ta aparat bo prihranil skupnosti znatna sredstva, soj so se stroški za čiščenje kotlovca gibali pri posameznih aparatih tudi okoli enega milijona dinarjev. Na sliki lahko primerjamo dva ameriška avtomobila. Novi model Plvmouthovega Valianta se je znebil nepotrebne navlake in okrasov zlasti v zadnjem delu Japonski avtomobili v 90 državah Ob koncu preteklega stoletja so se začela pojavljati prva japonska motorna vozila. Izdelovale so jih tovarne, ki so se preusmerjale v avtomobilsko panogo od proizvodnje klavirjev, harmonik, pohištva ali od predelovanja plute. japonske industrije v prvi polovici lanskega leta so zabeležili 72-odstotni porast izvoza. Avtomobile danes izvažajo v 90 držav! V zadnjih ša Princ Motors bo v najkrajšem času izdelala 600 tisoč avtomobilov letno. Vse to doprinaša k temu, da se po svetu vse pogosteje govori o treh letih so odprli tri nove japonskem avtomobilskem ču-velike tovarne. Najmodernej- dežu. Zanimivosti Značilnosti letal Boeing »Boeing« 707 in 720 so do junija 1962 prepeljala 25 milijonov potnikov na raznih mednarodnih progah. Do sedaj so izdelali 294 takih letal, 172 jih je v službi zračnega prometa in ta so skupaj preletela okoli 965 milijonov kilometrov, kar ustreza 24-lisočkratnemu obkroženju Zemlje. Ta reaktivna letala pristajajo v 135 mestih v 70 državah. V zraku so bila skupaj 137 milijonov ur, v enem samem tednu preletijo skoraj 10 milijonov kilometrov in prepeljejo okoli 200 tisoč potnikov. Prevoz avtomobilov po morju Na Norveškem izdelujejo ladjo za prevoz novih avtomobilov. Zmogljivost ladje je okoli 22 tisoč ton in bo največja ladja te kategorije. S plovili jo bodo še letos in bo služila potrebam nemške tovarne Volkswagen. Naenkrat bo lahko prepeljala 1700 manjših potniških avtomobilov. Sedem posebnih oddelkov ladje je razdeljenih s premičnimi stenami, zaradi česar bode ladjo lahko uporabili tud: za drugačne tovore. Stroj za polaganje železniških tirov Skupina moskovskih inženirjev je skonstruirala napravo, ki lahko v eni uri položi tristo metrov železniške proge. Stroj je enostavno grajen in točnost polaganja na krivinah ne odstopa več kakor za 1,5 mm. Stroj ima »robota«, ki sam položi 300 do 350 pragov na uro. To delo izvrši povsem samostojno, po napisanem načrtu. Sedaj več kot dvajset japonskih tovarn proizvaja nekaj 6to tisoč motornih vozil letno in 80 različnih tipov. Se pred nekaj leti sta bili imeni Honda in Suziki v Evropi skoraj nepoznani, ]:ta 1959 pa so se pojavila in hitro zaslovela izredno hitra in vzdržljiva motorna kolesa. Od leta 1961 do danes so tovarne omenjenih dveh lastnikov prepričljivo osvojile segli pn izdelavi triciklov. modernejših 'poskusnih in športnih aerodromov na svetu in 6voje podružnice v ZDA. Zahodni Nemčiji in v Belgiji. Od proizvodnje na dveh kolesih je Honda prešel na avtomobile in že letos bodo avtomobili z njegovim imenom tekmovali na avtomobilskem svetovnem prvenstvu. Posebnost so Japonci do- Zakaj hribi potujejo? Nestabilna področja povzročajo katastrofe in škodo Samo šest največjih japonskih tovarn izdela letno več kot 120 tisoč takih vozil, ki imajo nosilnost do dve toni. avtomobilski vsa prva mesta na svetovnih dirkah z motornimi kolesi v kategorijah 350 kubikov. Ustanovitelj tovarne Honda je bivši avtomehanik, ki je v pičlih desetih letih iz garaže s petdesetimi delavci ustvaril najbolj znano tovarno avtomobilov dokaz, da je motornih koles na svetu. V Japonska pripravljena, da njej dela 6,tisoč delavcev, svoje lične avtomobile, nižima najbolj sodoben center z jega in srednjega razreda, okoli 700 prvorazrednih znan- ponudi vsemu svetu. Po mo-stvenikov, en^ga izmed naj- dernizaciji in racionalizaciji Na zadnji razstavi modelov Vzdolž zožene doline reke Visočice je krenilo dva in pol milijona kubičnih metrov zemlje, ki je zajezila rečno korito in povzročila poplavo več vasi. To ni edini primer, da je večji sloj zemeljske površine spremenil svoj položaj, zato se je vredno pomu-diti pri vprašaju, kdaj in Tokiju je bilo 59 zakaj zemlja drsi. domačih potniških Zemlja največkrat drsi po topljenju snega ali po dolgotrajnih nalivih. Največkrat se to dogaja na pobočjih planin, ki so navadno spodkopana s potoki in rekami, isti pojav pa lahko povzročijo tudi zemeljska dela. Toda obstajajo tudi tereni, ki polzijo, čeprav niso spodsekani, ker so preveč napojeni s podzemno vodo. Tako je bilo v dolini Visočice, kjer je drsenje zajelo strmo pobočje na dolžini več kot 1200 metrov. V zadnjih desetletjih so prebi-vavei okoliških vasi zaradi pomanjkanja, paše pretirano izseka vali gozd. Uničili so mnogo dreves .deževje je povzročilo številne hudournike in tako tudi pogoje za drsenj? zemlje. Drsenje lahko traja nekaj ur, več dni ali pa celo več let. V neki srbski vasi ena izmed hiš že več let drsi z vsemi poslopji in vrtom vred. Ker se drsenja navadno ne pojavljajo nenadoma, je v glavnem mogoče preprečiti del škode, ki jo drsenja povzročajo. Ce bi se pri gradnjah poti, naselij, tovarn, šol in drugih objektov vedno upoštevalo tudi mnenje geologov, bi se mnogim nesrečam lahko izognili. Ocenjeno je, da v naši državi, ki je hribovita in zato podvržena premikom zemljišča, utrpimo zato vsako leto nekaj deset milijard dinarjev. Po več kot 20 letih spet med STopmi Ločeni SRH ize Petindvajsetletni Ivan Zupan je končno našel sestro Anico in tri brate Marjana, Saša in Dušana — Po petindvajsetletnem bivanju v domovih za sirote brez svojcev je končno našel svoj dom na Bohinjski Beli — S Sašem sta živela skupaj v domu Dobrna pri Celju pa se nista poznala — Z mlajšim bratom Dušanom sta se srečevala na Jesenicah/pa nista vedela, da sta brata Ivan Zupan ali po domače znal. Moja radost jo bila naj- je v partizanih padel najsta-Silarjev Janez živi na Bo- večja, ko sem iz njegovih ust rejši brat.« hinjski Beli že sedem let. prvikrat v življenju zvedel. Tjakaj je prišel iz Ljubljane, da imam tri brate in sestro. XaisreČneiŠi dan kjer je obiskoval železničar- O etarših pa je potrdil ža- riti • sko industrijsko šolo. Kot lostno vest, ki ml je bila že V ZlVljenjU siroto brez staršev in spl?h znana. Zvedel sem tudi, da morem vam'povedati brez svojcev, so ga sprejeli pri Šilarju na BohinjGki Beli, kamor se je zatekel s sošolcem Šilarjevim Tinčkom. Pri Silarjevih so ga sprejeli kot lastnega otroka in tako je mladi Janez po večletnem bivanju v raznih domovih končno našel toplo domače ognjišče. Zaposlil pa 6e je v železničanski kurilnici na Jesenicah, kamor hodi v službo še danes. Lani si je Janez ustvaril lasten dom, ko se je poročil z Majdo Stare in se naselil pri Bavantovih na Sestra Anica, pri kateri so se Vr Bohinjski Beli. ■ Po sledovih za izgubljenimi 0starših in svojcih jc Janez začel poizvedovati lam. Na občinskem odboru v Ljubljani jc zvedel, da je doma v Mostah pri Komendi in da sta oče in mali padla v partizanih, rojstna hiša pa je bila uničena. S poizvedovanji o svoji pretek-1 losti jo nadaljeval letos, kct| je na priporočilo matičnegap urada odšel v Komendo. V JU Mostah v svojem rojstnem kraju, je poizvedoval pri starejših ljudeh, kako je bilo z usodo njegove družine. Pre-| teklo sredo, 27. marca, je spet odšel v Moste in v neki gostilni našel prve sledove za preživelimi svojci. Povedali so mu, da živi v vasi prijateljica njegove sestre.. Prav tam pa je zvedel tudi, da mu živi brat Marnan v Mengšu. Z znanko iz M^st sta se takoj odpravila v Mengeš in poiskala hišo, kjer stanuje brat Marijan, star 34 let, po poklicu občinski sluga. O prvem srečanju z bratom Marijanom mi je Janez pripovedoval še vse pod, vtisom dogodka: »Z znanko iz Most, ki mi je kazala pot k bratu, sva prispela, pred hišo, kjer je stal srednje visok mož.|| Ženska je pokazala s prstom || nanj in v njem sem spoznali lastno podobo. Povedal sem rnu vse, kar sem vedel osebi Bral Marjan, ki ga Je v Mengšu našel izgubljeni sin. Po n f'sršl in bral me je sno~ srečanju v Mengšu nI bilo več ovir s kakšnimi občutki sem poslušal Marijana, ko mi je pripovedoval našo zgodovino. Najstarejša od preživelih je sestra Anica, 6tara 36 let, poročena Kebe, živi pa v Celju. Brat Sašo je po poklicu polkvalificirani varivec v tovarni avtomobilov v Novem mestu. Skoraj neverjetno pa je to, da sem bil vrsto let zaposlen v istem kraju kot moj dve leti mlajši brat Dušan, to je na Jesenicah. Dušan je sedaj pri vojakih v inju. pogrešani bratje zadnjo nede- Sreda, 27. marec, je v mo-ljo sestali. Petintridesetletna jem življenju najsrečnejši sestra je najstarejši član dru- dan, saj sem zvedel, da nižine, ki še nikoli ni bila vsa sem sam na svetu. Po 25 le-skupaj. V Celju je manjkal tih, kolikor sem star, sem na-brat Dušan, ki je pri vojakih šel svoje ljudi.« Tako mi je pripovedoval Janez. Zanimivo pa je tudi to, da so ostali vsi vedeli drug za drugega, znano jim je bilo tudi, da mora biti nekje še brat Ivan, toda nihče" ni vedel, kje je in ali spioh še živi. V soboto, 30. marca, so se vsi bratje sešli v Celju pri sestri Anici, to pot prvikrat z že izgubljenim bratom Ivanom. Zal, pa ni bilo brata Dušana, ki je pri vojakih. Na tem prvem srečanju so skupno razvozlali skrivnost:, ki 6o bile doslej nerazjašnjene. ; Od kmečkega delavca do strojnega kliučaviličarja \T surovem vojnem letu 1941 je šest otrok ostalo brez očeta, 1943 pa so izgubili še mater. Istega leta je padel v partizanih najstarejši brat. Nekaj časa je za Marijana in Sašo skrbela sestra Anica. Kasneje pa je zbolela za tifusom in je morala v bolnišnico. Otroke so socialne ustanove po vojni razmestile po domovih za vojne sirote. Dušana je družina Celestn iz Podkorena na Gorenjskem vzela za svojega, ga izšolala in skrbela zanj, dokler se ni zaposlil v Železarni na Jesenicah. Janeza je vzel kmet Jože Dežman iz Police pri Grosupljem na Doletvskem. Ko se je začel zavedati življenja, niti ni vedel, da ni domač. Kmalu pa je občutil trdoto kmečkega živlienja, 1947 ga je Rdeči križ poslal V kolonijo v Žirovnico na Gorenisko. Vrnili pa se je moral h kme* tu na Dolenjsko. Tam pa so ni več počutil dobro, zato ja pobegnil in se vrnil v Žirovnico, kjer mu je bilo bolje. Poslali so ga v Stično v internat, od koder ga je kmet Đežman spet zahteval zase. Do tega časa, čeravno je bil star že deset let, še ni hodil v šolo. Takoj za tem so ga poslali na šolanje v Dobrno, kjer je dokončal 4 razrede. Menda je bil tam tudi brat Sašo, a nista vedela drug za drugega.' Nato je obiskoval šolo v Št. Juriju, v Vranskem, Šmarju pri Jelšah, kjer ja dokončal 3. razred gimnazij Od tam ga je vodila pot v železničarsko šolo v Ljubljani in nato na Bohinjsko Belo. Leto starejši, kot je mislil mja srečanju v Celju prt j\ sestri Anici minulo soboto in nedeljo, 30. in 31. marca, je Janez, zvedel, da so ga kot otroka klicali z imenom Ivan in da ni rojen 1938, marveč je prava letnica njegovega rojstva 1937, torej je za leto starejši, kot je mislil. Prav zavoljo teh netočnosti v letnici in v imen:; « bilo otežkoč-eno iskanje za izgubljencem. Sestra kakor bratje in Rdeči križ so ga vsa leta zaman iskali, končno ja pa le Janez našel izgubljena brate. Ko mu je sestra kazala sli« ko brata Dušana, ki je pri vojakih, je na njej spoznal vse tri svoje prijatelje z Jesenic, o četrtem pa ni vedel ničesar. In prav ta je bil njegov Jjrat Dušan. JOŽE BOHINC Radijski spored Poročila poslušajte vsak dan ob 3.05, 6., 7., 8„ 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23 in 24. ure ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 8., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 6. aprila__ 805 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Iz slovenske solistične glasbe 8.55 Radijska šola za nižjo 6topnjo 9.25 Igra vam zabavni orkester RTV Ljubljana 9.45 Partizanske pesmi 10.15 Eden izmed Mozartovih sodobnikov 10 40 Seznanite se s Parkerjevimi 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti 12.15 Slovenske narodne pesmi 12 30 S kitaro skozi čas 12.45 Paganinijeva violina 13 30 V paviljonu zabavne glasbe 14.05 S simfoničnimi plesi z Balkana na Madžarsko 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Deset minut z orkestrom Paul Vesten 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Z uprizoritvijo Bizetove opere Carmen 13.45 Naši popotniki na tujem 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Domače in poskočne 20.20 Prijatelj — II. 21.00 Za konec tedna — ples 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Sobotni ples DRUGI PROGRAM 19.00 Ruleta za zabavo 19.45 Komorni koncert orkestra Slovenske filharmonije 20.45 Simfonija št. 40 21.15 Igra ansambel Charles Magnante 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Veliki zabavni orkestri tega tedna 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Obdobja slovenskega samospeva 17.45 Ansambla Wild Bili Daviš in Al Stefano 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Z melodijami po 6vetu 18.25 Pesmi Izpod zelenega Pohorja TOREK — 9. aprila 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo1 21.30 Recital tenorista 15.15 Lepe melodije Giuseppa Campore 15.40 Italijanska glasba v j 22.15 Jazz na stoletju odkritij odru koncertnem NEDELJA — 7. aprila 6.00 Dobro jutro 7 30 Napotki za turiste 7.40 Pogovor s poslušavci 8.00 Mladinska radijska igra 8.35 Skladatelji pišejo za otroke 8.50 Sonata v triu za violino 9.05 Za nedeljsko razvedrilo 10.00 Se pomnite, tovariši 10.30 Za prijetno dopoldne 11 30 Nedeljska reportaža 11.50 Z lokom po strunah 12 05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo I. 13.30 Za našo vas ] 4 00 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Igra orkester Parcy Faith 15.32 David Ojstrah 1*. a 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Ogrlica s popevkami in prijetnimi melodijami 17.05 Zvoki hammond orgel 17.15 Radijska igra 18.10 Iz Chopinovih znanih in manj znanih del 18.30 Športna nedelja 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Izberite svojo melodijo 21 00 Ruska opera 22.15 Skupni program JRT 23.05 Resna glasba DRUGI PROGRAM ob 12.00 Nedeljski koncert dvanajstih 13.10 Za ljubitelje operne umetnosti 14.00 Razvedrilo ob zabavni glasbi 14.20 Samospevi, zbori in medi gre iz klasike in renesanse 15.15 Po'.entarska polica 19 05 V nedeljo zvečer 20.00 Od valčka do jazza 20 45 Koncert za rog in orkester 21.00 Pisan spored zabavne glasbe 22.15 Soareja jugoslovanske komorne glasbe PONEDELJEK — 8. aprila 8 05 Moravska zbora pojeta 8.25 Iz baleta Trnjulčica 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Glasba za klavir in violončelo 9 40 Po naši lepi deželi 10.15 Tri sopranistke — tri arije 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — dr. ing. Vasilija Dermelj: Perspektive pridelovanja domačih surovin za najvažnejše droge 12.30 V paviljonu zabavne glasbe 13.30 Povodni mož in Kurent 14.05 Pol ure z ansamblom Milanske scale 18.45 Radijska univerza 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Skupni program JRT 20.45 Kulturni globus 22.15 Skupni program JRT 23.05 Moderni plesni ritmi DRUGI PROGRAM 19.05 Napredujte v angleščini 19 20 Kodalyov. večer 20.00 Ne vse, toda o vsakem nekaj 20.45 Zabavni omnibus 8.05 Nekaj odlomkov iz nemških komičnih oper 8.30 Zabavna glasba iz naših studiov 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu 9.45 Judovske in ameriške narodne pesmi 10.15 Ansambel Rimski virtuozi 10.40 Napredujte v angleščini 10.55 Vsak dan nova popevka 12.05 Kmetijski n?sveti — 11.00 Pozor, nimaš prednosti Ing. Milan Rovan — Biološko zatiranje rastlinskih škodljivcev 12.15 Trio Slavka Avsenika 12.30 V paviljonu zabavne glasbe 13.30 Pol ure romanske glasbe 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Na sejmu domačih napevov 15.30 V. torek na svidenje 16.00 Vska dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušavcev 18 00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Narodi v svojih pesmih 18.45 S knjižnega trga 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Skladbice Primoža Ramovša 20.15 Dve radijski igri 21.50 V plesnem ritmu 22.15 Skupni program JRT 23.05 Praznik za godala z orkestrom David Boos 23.20 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Iz muzeja gramofonskih plošč 20.05 Ruleta za zabavo 20.45 Rahmaninov v interpretaciji Van Cliburna 21.30 Mednarodna radijska in televizijska univerza 21.45 Jazz do 22.00 10.15 Glasbena medigra 10.20 Pet minut za novo pesmico 10.40 Tečaj ruskega jezika 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — ing. Jože Rihar: Pogače za krmljenje čebel 12.15 Petnajst minut s pihalnim orkestrom lm 12.30 Pol ure v vedrem ritmu 13 30 Simfonični plesi in rapsodije 14.05 »Žoga« in druge domače skladbe 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Pojo zabavni zbori 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Glasbena križanka PETEK — 12. aprila SREDA — 10. aprila 8.05 Skozi stoletja po simfonični literaturi 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Mali ansambli v plesnem ritmu 10.15 Trije jugoslovanski skladatelji 10.45 Človek in zdravje 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Joža Ferčej: Reja živine z manj dela 12.15 Slovenske narodne 12.30 Spored popularnih duetov 13.30 Ob zvokih zabavne glasbe 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Glasba o pomladi 15.15 Igra ansambel Jože Kampič 15.26 Galerija glasbenih umetnikov 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert sopranistke Leontyne Priče 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Za ples igrata orkestra Woody Herman in Ted Heath 18.25 Slovenske narodne 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Nocoj smo vam pripravili 21.05 Skupni program JRT 23.05 Za mlade plesavce DRUGI PROGRAM 19.05 Tečaj ruskega jezika 19.20 Deset minut s komornim zborom RTV Ljubljana 20.00 »Poljske pesmi« 20.45 Iz sodobne glasbene literature 21.15 Moderni plesi za mlade plesa vce ČETRTEK —11. aprila 8.05 daude Debussy in Maurice Ravel v zborovskih skladbah 8.20 Harmonika in citre v veselem ritmu 8.40 Pomladno potovanje po komorni glasbi 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Trije slovenski operni skladatelji 18.00 Aktualnosti doma in ' v svefu 18.10 Zveneče kaskade 18.45 Kulturna kronika 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Romantičnim plesavcem 21.00 Literarni večer 21.40 Nekaj glasbe za harfo in pihala 22.15 Skupni program JRT 23.05 Poje Nat »King« Cole 23.20 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Seznanite se 6 Parkerjevimi 19.20 Divertimento 19.40 Teden lahke glasbe v Stuttgartu 20.45 Janko-m Metka v gozdu 21.00 Melodije po pošti kino 8.05 Pripovedke iz Dunajskega gozda 8.40 Mali klub ljubiteljev popevk 8.55 Pionirski tednik 9.25 Klavirske in violinske drobnarije 9.45 Zapojmo z Zadovoljnimi Kranjci 10.15 Scene iz Verdijeve Aide 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan za vas 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetski nasveti — Vrtnarstvo 12.15 Slovenske narodne na tekočem traku 13.30 Ob zvokih zabavne glasbe 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 15.15 Napotki za turiste 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Dva jugoslovanska skladatelja 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Lepe melodije 18.25 Ruske in ukrajinske pesmi 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Lahka glasba 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Neznan obraz iz skandinavske glasbene romantike 21.00 Mali ansambli v plesnem ritmu 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Skupni program JRT 23.05 Romantičnim plesavcem 23.20 Skupni program JRT v DRUGI PROGRAM 19.05 Zapišite narek 19.20 Bachian brazilias št. 8 20.CO VI. večer naših aranžer je v zabavne glasbe 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Iz solistične glasbe SOBOTA - 6. aprila Center — ameriški film ZORRO MAŠČEVALEC (II. del) ob 17. in 19. uri, premiera italijanskega filma VOJNA SE NADALJUJE ob 21. uri Storžič — francoski film JEZIK ZA ZOBE ob 16. uri, premiera španskega filma Vi-RIDIANA ob 18. in 20. uri, premiera angleškega filma VSO DOLGO NOC ob 22. uri Svoboda — ameriški barvni i film CRNI NAREDNIK ob 18. uri, francoski film JEZIK ZA ZOBE ob 20. uri Cerklje — nemški barvni film MOJA LEPA ^LAMA ob 20. uri NEDELJA - 7. aprila Center — ameriški film ZORRO MAŠČEVALEC (II. del) ob 15., 17. in 19. uri, italijanski barvni CS film LJUBIM, LJUBIŠ ob 21. uri Storžič — francoski barvni film MOJ STRIC ob 10. uri — mladinska predstava, nemški film ZALJUBLJENA DEKLETA ob 16. uri, španski film VIRIDIANA ob 18. in 20. uri Svoboda — ameriški barvni film CRNI NAREDNIK ob 15., 17. in 19. uri Cerklje — nemški barvni film MOJA LEPA MAMA ob 18. uri Naklo — ameriški W film HUDIČEV UČENEC ob 16. in 19. uri •RADIO« Jesenice 4. do 5. aprila italijanski VV film DEKLICA S KOVČKOM 6. do 8. aprila ameriški barvni film DVOBOJ NA SONCU 9. do 10. aprila jugoslovanski film CARJEVA NOVA OBLEKA 11. do 12. aprila ameriški, film GROBA SILA »PLAVŽ« Jesenice 6. do 7. aprila italijanski W film DEKLICA S KOVČKOM 9. do 10. aprila ameriški barvni film DVOBOJ NA SONCU 11. do 12. aprila jugoslovanski film CARJEVA NOVA OBLEKA Žirovnica 6. aprila italijanski film ŠKANDAL IZZA KULIS 7. aprila španski barvni film MATI POSLUŠAJ MOJO PESEM 10. aprila italijanski W film DEKLICA S KOVČKOM Dovje 6. aprila italijanski film STRANSKA POTA 7. aprila italijanski film ŠKANDALI IZZA KULIS 11.. aprila ameriški barvni CS film DVOBOJ NA SONCU Koroška Bela 6. aprila španski barvni film MATI POSLUŠAJ MOJO PESEM 7. aprila jugoslovanski film CARJEVA NOVA OBLEKA 8. aprila italijanski W film DEKLICA S KOVČKOM Kranjska gora 6. aprila jugoslovanski film CARJEVA NOVA OBLEKA 7. anrila slovenski film TI LOVIŠ 9. aprila italijanski film DEKLICA S KOVČKOM Kropa 6. aprila angleški film I KLJUČ ob 20. urp-I 7. aprila TV X MINA V RITMU, italijanski film ob j 15. un in 19^0 11. aprila j u goslovanski , film PREDSEDNIK CENTER-1 FOR ob 19 30 Duplica 6. aprila ameriški film najljubši učenec ob 20. uri 7. aprila ameriški film najljubši učenec ob 15., 17. in 19. uri 10. aprila francoski film obsodba ob 18. uri Radovljica 6. aprila mehiški glasbeni film jaz pustolovec ob 18. uri 6. aprila italijanski barvni cs film osveta vikingov ob 20. uri 7. aprila mehiški glasbeni film jaz pustolovec ob 16. uri in 20. uri 7. aprila italijanski barvni cs film osveta vikingov ob 18. in 10. uri dop. 9. aprila madžarski film Človek zver ob 20. uri 10. aprila madžarski film človek zver ob 18. in 20. uri 11. aprila ameriški cs film nenadoma v lanskem poletju ob 20. uri 12. aprila francoski film racija ob 20. uri Ljubno 6. aprila ameriški barvni film pojmo v DE2JU ob 20. uri 7. aprila ameriški barvni 1 film pojmo v DE2JU ob 16. uri 12. aprila francoski barvni film rdeči balon ob 16.1 gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE v Kranju SOBOTA - 6. aprila ob 19.30 Tirso de Molino: DON GIL V ZELENIH HLAČAH - premiera za IZVEN televizija SOBOTA - 6. aprila RTV Beograd 18.10 Poročila 18.15 Koncert glasbene šole »Stankovič« 19.15 Po muzejih in galerijah RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik 19.45 Propagandna oddaja RT"" Beograd 20.00 TV dnevnik RTV- Ljubljana 20.30 Sprehod skozi čas RAI 21.05 »II Cantutto« -glasben] spektakel RTV Ljubljana 22.20 Zgodba iz serije »Nič ena« RTV Zagreb 22.50 Poročila in šahovski komentar NEDELJA - 7. aprila RTV Beograd 9.30 Prenos iz zvezne skupščine FLRJ RTV Ljubljana 10.30 »Čarobna Vrečka« — lutkovna igra RTV Beograd 10.30 Prenos iz zvezne skupščine FLRJ 18.30 Prenos iz zvezne skupščine FLRJ 20.00 TV dnevnik 20.45 Muzej voščenih lutk RTV Ljubljana 21.45 Glasba 20 stoletja PONEDELJEK - 8. aprila RTV Zagreb 20.35 Maksi m Gorki: Arina — TV drama RTV Ljubljana 21.45 Lepa beseda RTV Zagreb 22.15 Poročila in šahovski komentar TOREK - 9. aprila RTV Beograd 18.30 Poročila RTV Ljubljana 18.35 Visoka napetost — - oddaja za otroke 19.00 »Zemlja in ogenj« francoski film RTV Beograd 19.15 Mala TV univerza RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Tedenski športni pregled Evrovizija 14.00 Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu — prenos iz Prage RTV Ljubljana 19.00 TV obzornik — posebna izdaja Evrovizija 19.30 Nadaljevanje svetovnega prvenstva v namiznem tenisu SREDA - 10. aprila RTV Ljubljana 18.30 »Norčije hroščka Prismodka II.« 18.45 Pionirski TV studio 19.30 TV obzornik 19.45 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Celovečerni igrani film 22.00 Panorama 22.45 Poročila in šahovski komentar ČETRTEK - 11. aprila RTV Ljubljana 17.00-Ruščina na TV 17.30 Angleščina na TV RTV Beograd 18.25 Poročila RTV Zagreb 10.00 TV v šoli RTV Ljubljana 11.00 »Poklici v proizvodnih procesih« RTV Beograd 1T.55 Poročila 18.00 Slike sveta 18.20 Enciklopedija - Britanica RTV Ljubljana 19.00 Po Jugoslaviji 19.30 TV obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Koncert tria Instrumenta! Marielie Nordmarm RTV Zagreb 20.55 Kratki propagandni filmi RAI 21.15 Zabavno glasbena oddaja RTV Beograd 22.20 Proza in poezija 22.40 Poročila PETEK - 12. aprila RTV Ljubljana 17.00 Ruščina na TV, 17.30 Angleščina na TV RTV Ljubljana 18.00 Kuharski nasveti 18.30 Skozi Nepal 19.00 Boj za obstanek v morju 19.30 TV obzornik 19.45 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Turistična oddaja 21.00 Koncert Zagrebške filharmonije 22.30 Poročila NEDELJA - 1. aprila ob 10. uri URA PRAVLJIC — filmske zgodbe ob 16. uri za IZVEN - Tirso de Molina: DON GIL V ZELENIH HLAČAH TOREK - t. anrila ob 16. uri Tirso de Molina: DON GIL V ZELENIH HLA- { CAH ČETRTEK - 11. aprila ob 16. uri za ISKRO Molie- I re: ZDRAVNIK PO SILI, ob | 19.30 za izven Moliere: : ZDRAVNIK PO SILI - upri- J zorijo slušatelji akademije za igralsko umetnost. športne prireditve SMUČANJE JAVORNIK - Telesno-vzgojno društvo Partizan priredi jutri v Medjem dolu tradicionalni »KURIRSKI SMUK«. Odhod udeležencev bo ob 6. uri izpred javorniške železniške postaje. TRZlC - Jutri ob 10.30 bo na Zelenici start Našičevega veleslaloma. PODKOREN - Jutri dopoldne bodo tu skoki za Adleši-čev memorial. KRVAVEC - Jutri dopoldne bo tu prvenstvo Iskre v veleslalomu. . Gorenjski smučarji se bodo udeiežili tudi tekmovanja na Kumu nad Trbovljami in smuka s Pece. ATLETIKA KRANJ - Danes ob 16. uri bo pred osnovno šolo »Franceta Prešerna« in na igrišču Mladosti atletski miting, ki bo nekak pregled moči pred bližnjimi tekmovanji. ROKOMET KRANJ - V nadaljevanju moške republiške lige bo jutri na igrišču Iskre srečanje med Iskro in ljubljansko Svobodo. V gorenjski ligi se bodo jutri pomerili — Duplje : Mladost B ob 10. uri, Zabnica : Storžič ob 10. uri, Tržič B : Triglav ob 9. uri, Radovljica : Savica ob 10. uri, Sava : Križe ob 10. uri in Tržič C : Iskra B ob 11. uri. Tekme bodo na igriščih prvoimeno-vanih moštev. NOGOMET NOVA GORICA - Kranjski ligaš Triglav bo jutri igral prvenstveno tekmo z moštvom Gorice, medtem ko bodo mladinci igrali v Ljubljani proti ustrezni enajstorici Olimpije. turistični informator GORENJSKO TURISTIČNO OBMOČJE V Bohinju je v hotelih ia zasebnih sobah dovoj prostih postelj. Ponovno je odpjjj Mladinski dom, ki nudi po^ seben popust šolskim skupiji nam. Tudi v planinskih do* movih nad Bohinjem je