se
47
dni
12 . maraton
Staro mestno jedro PTUJ www. poli maraton. si
14. JUNIJ
Spodnje Podravje Vintarovci • Postavili nov spomenik Reševi družini
O Stran 5
Črna kronika
Ptuj • Kaj so povedali kriminalisti in nekdanje dekle? Z> Stran 24
Ptuj, torek, 29. aprila 2014 letnik LXVII Odgovorna Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR
• št. 34 O^	1
=o tai ers ki
in id
RADIOPTUJ
89,8*98,2'ICH3 www.radio-ptuj.si
Spodnje Podravje Destrnik • Metanju političnih polen pod noge ni videti konca
O Stran 7
Spodnje Podravje • Dan upora in prvi maj
Majska drevesa, pikniki in srečevanja
V številnih okoljih bodo te dni pripravili praznovanje prvega maja in ga povezali s praznikom upora proti okupatorju.
V občini Hajdina so osrednjo praznovanje pripravili že 25. aprila, ko so na ploščadi pred PSC Hajdina pripravili družabno srečanje občank in občanov vseh sedmih občinskih naselij. Na vsaki od sedmih stojnic je dišalo po pečenih perutnicah, ki so jih pripravili vaški odbori, za dobro kapljico pa so poskrbeli kletarji. Skupnega petkovega druženja ni ogrozilo niti vreme. Prvi maj pa bo prazničen v vsakem občinskem naselju posebej. V vsakem bodo postavili majsko drevo in se ob tem poveselili. Osrednja prvomajska proslava na Ptujskem pa bo že tradicionalno jutri, 30. aprila, na ptujskem morju, kjer bo zagorel tudi največji kres na vodi v Sloveniji. Prvega maja bo v številnih naseljih na Ptujskem budila godba na pihala, ponovno pa bo vabila Ranča s številnimi športnimi prireditvami.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Nogomet • Golu-bar in Smrekar poskrbela za završko petico golov
O Stran 11
Tenis • Pohod naših najboljših mladincev se nadaljuje O Stran 13
Vabljeni na avdicijo ansamblov za

»	rodna
*
Ptuj 2014
Avtobus odpelje v Preddvor v nedeljo, 25. maja ob 12.30 uri, izpred družbe Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova c. 3, Ptuj.
Med prispelimi kupončki do ponedeljka, 15. 5. 2014 bomo izžrebali 20 potnikov, ki bodo s seboj lahko
pripeljali š
j osebo.
O izidu žrebanja boste obveščeni pisno po pošti.
Perutnina Ptuj
V strahu pred naravovarstvenim režimom
Ormož • 60 hektarjev zemljišč, ki so bila nekoč del kompleksa Tovarne sladkorja Ormož (TSO), se danes pod taktirko Društva za opazovanje in proučevanje ptic spreminja v naravni rezervat. A vsi nad tem niso navdušeni. »»Fantje, po moji oceni je to malo nestrokovno narejeno. Kako boste imeli rezervat, če vam bodo naokoli švigale šibre iz Hrvaške?
O Stran 3
Kljub nepravilnostim jih ministrstvo še vedno ščiti
Ptuj • Dom upokojencev Ptuj je zavodu Prizma posodil denar brez pravne podlage, kar so sicer na pristojnem ministrstvu najprej potrdili, nato pa se skušali izvleči s pojasnili o pre-razporejanju denarja...
O Stran 2
STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu.
¡istrin ¡te se na wwWofoidraLiti
2 Štajerski1TEDNIK
Aktualno
torek • 29. aprila 2014
Ptuj • Dom upokojencev Ptuj zavodu Prizma posodil denar brez pravne podlage
Kljub nepravilnostim jih ministrstvo še vedno ščiti
Skoraj leto dni je že, odkar je v javnosti odjeknila novica, da je bila direktorica Doma upokojencev Ptuj imenovana za vršilko dolžnosti zavoda Prizma Ponikve, ki se je utapljal v finančnih dolgovih. Od julija lani do januarja letos je ptujski dom upokojencev omenjenemu zavodu v treh obrokih nakazal več kot 475.000 evrov, a kot vse kaže, direktorica tega ne bi smela storiti brez soglasja sveta zavoda. Da je tako zapisano v ustanovitvenem aktu, so nam sporočili iz Ministrstva za delo, a so čez dva dni poslali spremenjeno izjavo, v kateri direktorici priznavajo uspešno sanacijo in že vidne rezultate.
Kot smo pisali že pred časom, Prizma Ponikve, posebni socialno varstveni zavod, že vrača posojena sredstva. Doslej so od skupno 475.548,61 evra vrnili natanko 285.201,85 evra, nazadnje sredi aprila v dveh delih, in sicer po 45.000 in 20.000 evrov. Prizma ptujskemu Domu dolguje še 190.246,76 evra.
Direktorica bi morala pridobiti soglasje sveta zavoda, a ga ni
Ker so v javnosti vse glasnejše govorice, da tovrstne transakcije niso v skladu z
obstoječo zakonodajo, smo zadevo preverili na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Na vprašanje, ali lahko javni zavod, ki beleži presežek odhodkov, posodi denar drugemu javnemu zavodu, ki se znajde v finančnih težavah, so nam odgovorili, da je v ustanovitvenih aktih javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija, določeno, da presežek prihodkov nad odhodki, ki ga zavod opravi z opravljanjem svoje dejavnosti, zavod uporablja za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti. O načinu razpolaganja s prihodkom nad odhodki odloča svet zavod v soglas-
ju z ustanoviteljem, to je s pristojnim ministrstvom. Na naše dodatno vprašanje, ali to pomeni, da je Dom upokojencev Ptuj, ki je posodil denar zavodu Prizma Ponikve brez soglasja sveta zavoda, ravnal v nasprotju z zakonskimi določili in če to drži, kakšne naj bi bile sankcije, so nam zapisali: »Na MDDSZ direktorici DU Ptuj Kristini Dokl vsekakor priznavamo kakovost pri vodenju obeh zavodov. Menimo, da se je zelo uspešno lotila sanacije zavoda Prizma Ponikve in da so rezultati že vidni. Kljub temu pa menimo, da bi morala predhodno o tem dobiti soglasje sveta zavoda.« Le dan po prejetju navedenega odgovora smo iz MDDSZ v uredništvo prejeli klic, naj z objavo odgovora počakamo, saj naj bi pridobili dodatno pravno mnenje, iz katerega naj bi bilo razvidno, da vendarle ne gre za ravnanje v nasprotju z zakonodajo. V roku dveh dni so nam poslali naslednje sporočilo: »Kot je bilo rečeno po telefonu, smo problematiko glede posojanja sredstev DU Ptuj zavodu Ponikve podrobneje preučili. Direktorica DU Ptuj Kristina Dokl je sredstva posodila oziroma prerazporedila na podlagi pogodbe, sklenjene med DU Ptuj in zavodom Ponikve. Pogodba je sklenjena v tekočem letu za sanacijo zavoda Ponikve in tudi sredstva bodo v tem času vrnjena oziroma prerazporejena. Direktorici vse-
kakor priznavamo kakovost pri vodenju obeh zavodov. Menimo, da se je zelo uspešno lotila sanacije zavoda Prizma Ponikve in da so rezultati že vidni. Ministrstvo je z direktorico v kontaktu tako glede vodenja DU Ptuj kot glede izvajanja sanacije v Zavodu Ponikve.«
Posojanje ali prerazporejanje?
Ministrstvo v svojih odgovorih za transakcijo sredstev uporablja besedo prerazpo-rejanje in se s tem več kot očitno izogiba besedi posojanje. Zanimivo je tudi dejstvo, da je na spletnem portalu Supevizor za vsako transakcijo uporabljen drugačen izraz. Transakcija, izvedena julija lani v višini 250.000 evrov, je zabeležena kot posojilo, decembrska transakcija v višini 115.548,61 evra kot nakazilo sredstev in nato še posoja lastnih sredstev v višini 110.000 evrov januarja letos. Pri transakciji iz zavoda Prizma ptujskemu Domu je v štirih primerih zapisano kot vračilo kredita, v treh pa vračilo posojila.
Ali je svet zavoda sploh potreben, če direktorica o vsem odloča sama?
Za komentar na omenjeno tematiko smo prosili člana sveta Zavoda DU Ptuj Janeza
Rožmarina. Ta nam je povedal, da je o posojanju denarnih sredstev kot član sveta izvedel le iz medijev. Čeprav je takrat predsednici sveta zavoda in direktorici nemudoma po elektronski pošti zastavil vprašanje, ali je prav, da člani sveta o tem niso bili seznanjeni in prosil, da se v ta namen skliče seja, je šele na zadnji seji sveta zavoda dobil odgovor, da v zvezi z omenjenim posojilom ni težav, saj da je že več kot polovica vrnjena. Kot je dejal Rožmarin, člani sveta direktorici ne oporekajo uspeha, a kljub temu vidijo veliko čudnih finančnih potez za možnost večjega ostanka ob
zaključnem računu. Čeprav po Rožmarinovih besedah poskušajo v zadnjem času delovati odločneje in kaj premakniti pri gospodarnosti zavoda, pa se morajo velikokrat zadovoljiti le z že vnaprej pripravljenim kratkim, odrezavim odgovorom brez upoštevanja predlogov članov sveta. »Člani sveta, vsaj nekateri, si želijo korek-tnejše in tvornejše sodelovanje v svetu, a to očitno ni potrebno,« je povedal Janez Rožmarin.
Nezakonito ravnanje upravičeno z uspešnimi rezultati?
Da gre za zavajanje, kot smo mu priča vsa leta doslej, je prepričan vodja civilne skupine Franc Kodela, ki že vrsto let opozarja na nepravilnosti pri poslovanju DU Ptuj. »Če je to dejanje nezakonito oziroma v nasprotju s predpisi, tega ni možno upravičiti z uspešnostjo dela, to je sanacije Prizme,« je prepričan Kodela, ki dodaja, da so odgovori ministrstva takšni, kot jih po navadi piše sama direktorica. »Primerni so za tiste, ki nekritično sprejemajo navedbe DU Ptuj oz. ministrstva, samo da se nekaj napiše.«
Patricija Kovačec
Ali ptujskemu Domu upokojencev grozi tožba?
Da posojanje denarja ni edina čudna finančna zgodba ptujskega Doma, smo se prepričali, ko smo preverjali neuradne informacije o tem, da je v letu 2011 DU Ptuj unovčil bančno garancijo Gradbenega podjetja Ptuj - v stečaju, ki je leta 2007 izvajalo dela pri gradnji enote Kidričevo in rekonstrukciji enote Muretinci. Ko smo se za pojasnilo obrnili na vodstvo DU Ptuj, so nam odgovorili, da z omenjenim podjetjem niso nikoli poslovali. Šele na naše dodatno poizvedovanje so nam sporočili, da so zaradi nekakovostne izvedbe del v skladu z določili gradbene pogodbe leta 2011 res unovčili bančno garancijo za odpravo napak in pomanjkljivosti v garancijski dobi v višini 112.547,91 evra. Navedeni znesek naj bi porabili za odpravo napak in neka-kovostno izvedenih del, čeprav naj bi bila po naših informacijah garancija vložena neupravičeno, Domu pa naj bi grozila tožba stečajnega upravitelja podjetja. Ali so znesek res porabili za sanacijo, nam kljub trudu doslej še ni uspelo izvedeti. Še vedno namreč teče zakonski rok, v katerem pričakujemo specifikacije računov za izvedena sanacijska dela.
Uvodnik
Brezupnost,
ki ji ni videti konca
Včeraj so se za marsikoga začeli praznični dnevi, teden prvomajskih počitnic, ki si jih lahko privoščijo v večini tisti, ki so zaposleni v javnih službah. Za gospodarstvo, kolikor še ga živi, pravih počitnic že dolgo ni, pa še tisto malega, kar si lahko privošči, je „delovno", usmerjeno v iskanje rezerv za preživetje, ker je pod vedno novimi davki in v nestabilnem podpornem okolju zelo težko biti uspešen. Evforičnosti prazničnih dni pa že dolgo ni več.
Razdeljeni politiki poskušajo vedno znova povedati nekaj novega o teh prazničnih dneh, danes se ukvarjajo s spremembo imena 27. aprila, spet drugič jim na ta dan na odgovarjajo same politične razmere v širšem okolju, v isti sapi pa vabijo na majske volitve, da so le oni pravi za dobro plačana delovna mesta v Bruslju. Najnovejša farsa v slovenski politiki, vrnitev zamrznjenega predsednika vodilne vladne stranke na vrh, pa ni nobeno presenečenje. Prej kot slej se je „moralo" zgoditi, plani B, C in še kakšni pa v teh dneh, ko bi že moralo biti vse jasno, niso nič drugega kot bitka za ohranitev do volitev v letu 2015 in polnjenje žepov, dokler se še da kaj vzeti. Če bi bilo vladajočih kaj v hlačah, bi morali oditi, ko je padel nepremičninski zakon, ker je bil nedodelan in predvsem krivičen.
Tako kot je krivično do vseh ljudi, ki v Sloveniji trpijo, ker ne morejo sestaviti meseca, pokriti vseh obveznosti. Skrbeti bi moralo, da je teh ljudi vedno več. Politična sprenevedanja pa še kar trajajo in trajajo. Oblastniki so brez osnovnih programskih usmeritev, razen polnjenja proračuna z novimi davki. Sindikati so že dolgo tiho, glasnejši so samo sindikati v javnem sektorju, pa še to le takrat, ko je v nevarnosti izguba kakšne pravice. Slovenija je socialna država brez denarja. Zmožnost plačila položnic pa največja zmaga ljudi, ki živijo na pragu revščine, in to v dneh, ko naj bi praznovali - praznik dela, za razliko od tistih, ki še vedno lahko praznujejo in dopustujejo.
Majda Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Ministrstvo za delo je potrdilo, da bi vodstvo Doma upokojencev Ptuj pred posojanjem denarja zavodu Prizma Ponikve moralo pridobiti soglasje sveta zavoda. Čeprav direktorica Kristina Dokl tega ni storila, ji na Ministrstvu priznavajo kakovostno sanacijo in vodenje obeh zavodov.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 29. aprila 2014
Aktualno
ŠtajerskiTEDNlK 3
Ormož • V lagunah TSO nastaja naravni rezervat
Krajani v strahu pred naravovarstvenim režimom
60 hektarjev zemljišč, ki so bila nekoč del kompleksa Tovarne sladkorja Ormož (TSO), se danes spreminja v naravni rezervat. Ureditev celotnega območja izhaja iz zatečenega stanja opuščene čistilne naprave in lagun nekdanje TSO, ki so jih uporabljali za čiščenje odpadne vode pri predelavi sladkorne pese. Območje je nepozidano in komunalno opremljeno, nizozemski lastniki TSO so zemljišča na Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps) brezplačno prenesli marca 2010.
Foto: Dopps
Mokrišče Škocjanski zatok naj bi po besedah direktorja Doppsa Damijana Denca veljalo za referenčni primer dobre prakse. Območje podobnega značaja bodo v prihodnje vzpostavili na območju lagun nekdanje TSO. »Karakter območja bo primerljiv z ekstenzivnim ribnikom. Lagun, kot so bile ob TSO nekoč, več ni moč vzpostaviti, ker nimamo ustrezne vode,« pravijo na Doppsu.
»Zaradi čistilnega procesa, bogate vrednosti hranilnih snovi in vode se je na tem območju razvil edinstven ekosis-tem z raznolikimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, ki se namerava spremeniti v naravni rezervat, kjer bo možno spoznavati raznovrstnost življenja, predvsem pa raznolikost
ptic,« oceno stanja območja opisuje gradivo, na podlagi katerega so svetniki občine Ormož s sklepom dali zeleno luč za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).
Naravni rezervat Ormoške lagune se bo vzpostavil v sklopu projekta LIFE+ (Life
Drava), vrednega dobre štiri milijone evrov. Nosilec in investitor projekta je Dopps, približno polovico denarja za projekt je prispevala Evropska unija. V sklopu projekta bodo na območju lagun med drugim uredili vstopno točko, informacijski center z glavnim opazovalnim stolpom za ptice in zunanjim prostorom za otroško igrišče, hlev z oboro za vodne bivole, opazovališča na krožni učni poti, razstavno-konferenčne prostore, muzej TSO, vodni akvarij, skladišča, parkirišča ... Vloga za razglasitev naravnega rezervata Ormoške lagune je bila na okoljsko ministrstvo (takratni MOP) podana leta 2009.
Krajani zaskrbljeni zaradi morebitnih omejitev
Postopek sprejemanja OPPN za ureditev naravnega rezervata Ormoške lagune je v teku. Od 2. aprila do 7. maja poteka javna razgrnitev dokumenta, javna razprava o pripravi OPPN je bila pred tednom dni. Razprave se je udeležilo kar nekaj krajanov iz bližnjih naselij. Zanimalo jih je, kako bo nov naravovarstveni režim vplival na življenje v soseščini ter na obdelovanje kmetijskih zemljišč v bližini rezervata. Janko Trop iz Pušencev je vprašal,
ali bo v bližini rezervata pri obdelavi kmetijskih zemljišč veljala omejitev uporabe fito-farmacevtskih sredstev, Alojza Ivanuša iz Frankovcev so zanimale omejitve glede hrupa (npr. vožnja s traktorji in raba kmetijske mehanizacije, sečnja drv z motornimi žagami ...). Trop in Ivanuša natančnih odgovorov nista dobila, o morebitnih omejitvah, ki bi lahko v prihodnje veljale za soseščino rezervata, se za zdaj (vsaj v javnosti) še ne govori. »Kakšen bo režim v naravnem rezervatu, je zgodba, ki se nadaljuje in bo presegla OPPN,« je v imenu pripravljavcev akta dejala Darja Blatnik. Direktor Doppsa Damijan Denac pa je v nadaljevanju poudaril: »Zavod za varstvo narave je tisti, ki bo določil režim v rezervatu. Oni so tisti, ki pripravijo strokovno mnenje in ga pošljejo ministrstvu. Naš predlog je, naj se režim rezervata uveljavi znotraj meja naših parcel, zunaj pa ne. Predlagali smo, da rezervat ne bi v nobeni vrsti omejeval okoliških prebivalcev. Predloga režima rezervata nimamo še niti sami v roki.« Dominik Bombek, član Doppsa, je k temu dodal: »Varstveni režim bo veljal samo za meje naravnega rezervata, ki so določene na območje lastništva Dopps. Se pa lahko definira tudi širše območje, ki se pridobi s pogovori z ljudmi, ki imajo tam v neposredni bližini kmetijske površine. Glede
na to, da naravni rezervat ne bo postavljal strožjih kriterijev za te površine, jih tudi ne bo omejeval. Se pravi, zemljišča se bodo lahko obdelovala kot do sedaj. Kmetovalci bodo lahko gnojili in škropili na način, kot so doslej. Na to naravni rezervat, še manj pa OPPN, ne bosta vplivala.«
Kako bo s cestami in komarji
Amalija Lukner je v nadaljevanju v imenu krajanov Frankovcev poudarila: »Res je, da se s prostorskim aktom ne obravnava omejitev, ki jih prinaša rezervat. Omejitve bodo prišle potem. Zagotovo bodo tisti, ki bodo mejili na rezervat, imeli kar precej omejitev, zlasti pri kmetovanju. Zdaj se to krasno izpelje s prostorskim načrtom, v katerem omejitve ne bodo zapisane. Bo pa OPPN osnova, da se vse to skupaj spelje naprej in potem lastniki zemljišč v soseščini bodočega rezervata najbrž ne bodo imeli več nobenih možnosti, da bi bile njihove pri-
pombe upoštevane. Zanima nas tudi, ali se v prihodnje načrtuje širjenje rezervata in ali se bodo ceste na območju za dostop do kmetijskih zemljišč za promet zaprle. Ker se predvideva, da bo v lagunah voda, sprašujemo, kako bo s komarji in drugim mrčesom.«
Dominik Bombek je odgovoril: »Tam, kjer je kategorizirana javna cesta, bodo imeli krajani normalen dostop. Morate pa vedeti, da so nekatere poljske ceste na območju lagun. Raba cest, ki niso javnega značaja oz. so v lasti Doppsa, bo morda v prihodnje omejena, bi pa si lahko okoličani pridobili služnostno pravico.«
Teme komarjev se je dotaknil Damjan Denac in dejal, da je bojazen pred komarji odveč. »Vzpostavljamo naravno mokrišče, ki bo delovalo kot naravni ekosistem. V teh pa problemov s komarji ni. Problemi s komarji so izključno v majhnih umetnih mokriščih ali majhnih umetnih vodnih telesih. V naravnem ekosiste-mu ima komar naravne sovražnike in vzpostavi se naravno ravnovesje.«
Mojca Zemljarič
»A mrtvega Pušenskega potoka pa ne vidite? Mi ptice v rezervatu ščitimo, nekaj metrov vstran jih sosedje Hrvati na veliko streljajo ...«
Zelo oster je bil v svojem razmišljanju domačin Vinko Levačič: »Tik ob vašem bodočem rezervatu teče mrtva voda (Pušenski potok). Se tega zavedate? Zakaj te vode niste zraven zajeli? Ne razumem, kako so vam sosedje Hrvati dovolili črpanje vode iz jezera, če nam, Ormožanom, ne dovolijo vjezero izpusta kanalizacije. Boste rekli, da sem šovinist. Pa nisem! Borim se za svojo naravo, Vinko Levačič	ker tam živim. Zavedajte
se - tam je državna meja. Hrvati na tem območju streljajo srnjake. Tik ob meji z vašim rezervatom. Kako boste Hrvatom prepovedali, da več ne bi streljali na divjad? Ravno danes so streljali na glinaste golobe. Kako boste vi tukaj imeli rezervat za ptice? Da vam bodo šibre švigale po rezervatu? Pozimi hrvaški lovci ob jezeru lovijo race. Boste videli, kam vse bodo šibre letele!? Fantje, po moji presoji je to malo nestrokovno narejeno. Menim, da bo tukaj več škode kot koristi. Vi tukaj ne živite. Povprašajte malo nas, ki tukaj živimo. Tukaj je poplavno območje. Vi boste plavali z bivoli vred. Se zavedate, kako visok vodostaj je tukaj ob poplavah. Pa še mrtva strupena voda teče mimo. Ja, lahko je s tistim denarjem razpolagati, ki ga nekdo podari, ne ... Mogoče sem se komu zameril. A res me boli srce. Star sem skoraj 65 let. 40 let čakam, da bi se kaj spremenilo. Pa nič. Samo na slabše gre. Sami sebi žagamo vejo. Ljudje tukaj zbolevajo in umirajo. Zakaj? Zaradi nezdravega okolja. Iz potoka smrdi tako, da je groza. Prepričan sem bil, da se bo Dopps zavzel tudi za ta potok. Kje pa! Oni samo vidijo te lagune, pa smo končali.«
Levačiču je odgovarjal Dominik Bombek: »Mi smo na to območje prišli leta 2009. Takrat je bil Pušenski potok že mrtev, lagune so bile prazne, brez vode in lovci s hrvaške strani so že takrat delali, kar so delali. V roke smo dobili zatečeno stanje. Zadeve bomo urejali po etapah. Ne moremo si fronte odpirati na vseh straneh. Z lokalnimi ribiči in lovci smo se že povezali in z vsemi temi problemi smo seznanjeni. Želimo si sodelovanja z lokalnim prebivalstvom in vemo, da bomo uspešno nastopali samo povezani. V preteklosti so iz gramoznice odvažali gramoz, zgradili so vam jezero ... Krajani od tega niste imeli nič. Mi bomo z našim projektom temu kraju nekaj doprinesli. Vzpostavili bomo območje, ki bo imelo neki pomen. V informacijskem centru se bodo lahko prodajali lokalni produkti. Počasi se bomo lotevali urejanja območja.« Da je Pušenski potok problem, je priznal tudi Damjan Denac. »Potok je tako degradiran, da ga je prava žalost pogledati.«
Da tudi v lagunah trenutno ni kaj dosti »življenja«,je opozoril Jože Ivanuša iz Frankovcev: »Zanima me, koliko ptic sploh živi v teh lagunah. Sam po območju veliko pešačim in ne vidim drugega kot dva laboda, šest rac, dve srni, štiri fazane ...« Da so se pogini v preteklosti res dogajali, je priznal tudi Denac in obrazložil, da je šlo za pojav botulizma. »Ker ni vode, je diver-ziteta ptic od leta 2008 do danes precej upadla. Prepričani smo, da bomo z vzpostavitvijo vode dosegli staro stanje in da se bodo ptice vrnile. Vedeti moramo, da gre za območje, ki je najpomembnejše počivališče za seleče se ptice na območju Slovenije.«
Vodo v lagune bodo črpali iz Ormoškega jezera (Drave), ki je glede na študije edini zanesljiv in ekonomsko sprejemljiv vodni vir v tem okolju. »Potrebujemo vir vode, ki je preverjen. HEP kot lastnik parcel, na katerih je jezero, nam je za črpanje vode dal dovoljenje. Postavili so nam sicer nekaj zahtev, soglasje smo na koncu dobili,« je povedal Denac.
Damijan Denac, direktor DOPPS: »Varstvo narave ni varstvo ptic in komarjev. To je za božjo voljo varstvo nas samih.«
4 Štajerski1TEDNIK
Podjetništvo
torek • 29. aprila 2014
Republika srbska • Perutnina utrjuje svoj položaj v BIH
Odprli nov kompleks piscancjih farm in distribucijski center
Skupina Perutnina Ptuj je v Republiki srbski, entiteti Bosne in Hercegovine, odprla dve pomembni naložbi; kompleks referenčnih farm v kraju Trno-Kladari pri Srbcu ter najsodobnejši distribucijski center v Laktaših sta veljala okoli 4 milijone evrov, v regiji z visoko brezposelnostjo pa so zagotovili še 40 novih delovnih mest.
Kot je ob svečanem odprtju obeh pomembni investicij v okolici Banjaluke v petek poudaril predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser, so nove objekte zgradili predvsem zaradi povečanih potreb na tem trgu in potreb po sodobni infrastrukturi. Z obema naložbama je Perutnina Ptuj tehnološko nadgradila sistem kakovosti, varnosti in sledljivosti, ki omogoča oskrbo potrošnikov z zdravim in kakovostnim perutninskim mesom za vse generacije na trgu Bosne in Hercegovine. Pomembno je tudi, da PP nadaljuje svoj tempo investiranja v tej regiji, ne glede
na to, da niso imeli podpore bančnega sistema.
V kompleks štirih referenčnih piščančjih farm Kladari pri Srbcu, ki imajo kapaciteto 120.000 brojler-jev v enem turnusu, je Perutnina Ptuj vložila dobra dva milijona evrov; v farmah je vzpostavljena najsodobnejša tehnologija za krmiljenje, napajanje, ventiliranje, hlajenje in gretje ter razsvetljavo. Rezultat naložbe je referenčna farma, v kateri se na praktični ravni dosegajo vrhunski vzrejni rezultati in standardi Perutnine Ptuj. Omenjen kompleks farm so s prerezom vrvice svečano odprli
Foto: M. Ozmec
Kompleks PP v Kladari so odprli (z desne) minister za delo Republike srbske Petar Dokic, generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser, minister energetike, industrije in razvoja Republike Srbske Željko Kovačevič ter direktor PPS Tomi Rumpf. Na odprtju se je zbralo tudi več kot 1000 domačinov.
Foto: M. Ozmec
V kraju Trn Laktaši, slabih 20 km od Banjaluke, je Perutnina Ptuj odprla tudi najsodobnejši distribucijski center svojih izdelkov.
Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, Petar Bokič, minister za delo, Željko Ko-vačevič, minister energetike, industrije in razvoja v Vladi Republike srbske, ter Tomi Rumpf, direktor Perutnine Ptuj S.
Tudi druga pomembna investicija, distribucijski center Perutnine Ptuj v bližnjem kraju Trn Laktaši, ki so ga odprli ta dan, je veljala dva milijona evrov. Razprostira se na 1.000 kvadratnih metrov prostora in je pomem-
ne Srbac ter številni poslovni partnerji in predstavniki vlade Republike srbske.
Kot je izpostavil Glaser, na vseh trgih izdelke blagovne znamke Perutnine Ptuj vsak dan kupuje dva milijona zadovoljnih potrošnikov, njihovo število pa iz dneva v dan narašča, zato ocenjujejo, da bo do leta 2022 perutninsko meso v prodaji prehitelo goveje in svinjsko meso; v PP, ki je z bančnim konzorcijem nedavno sklenila reprogramiram posojil do konca letošnjega leta, pa vidijo v tem svojo priložnost. Tudi zato
Perutnina Ptuj v Bosni in Hercegovini kontinuirano ter strateško investira v različna poslovna področja, izgradnja lastnih rejskih zmogljivosti in distribucijskega centra pa je korak naprej v trajnostni in kakovostni oskrbi potrošnikov. Z realizacijo naložb so zagotovili količine, potrebne za nemoteno delo obeh tehnoloških procesov, s pomočjo distribucijskega centra so zagotovili še nadgradnjo v oskrbovalnih poteh potrošnikov, povrhu vsega pa se je dosedanjim 211 zaposlenim delavcem PP v tej regiji, ki jo pesti visoka brezposelnost, pridružilo še 40 novih.
Mednarodni prehranski koncern Perutnina Ptuj je s tem vzpostavil domicilno vertikalno integrirano reprodukcijsko verigo v Bosni in Hercegovini z dvema nosilcema - Perutnino Ptuj S, v Srbcu, in Perutnino Ptuj-BH, v Brezi. Poleg Slovenije, sosednje Hrvaške in Srbije tako Perutnina Ptuj pomembno utrjuje svoj položaj tudi v Bosni in Hercegovini.
M. Ozmec
ben člen v verigi proizvodnje in distribucije proizvodov blagovne znamke Perutnine Ptuj. Zgrajen je po najsodobnejših standardih in zahtevah trga in je omogočil 24 novih zaposlitev. Nov distribucijski center so odprli Roman Glaser, Mladen Andrič, direktor Perutnine Ptuj-BH, Iztok Gr-mek, ambasador Slovenije v BIH, in Milovan Topolovič, župan občine Laktaši. Poleg več kot 1000 domačinov so se slovesnega odprtja obeh investicij Perutnine Ptuj udeležili tudi predstavniki obči-
Foto: M. Ozmec
Nov distribucijski center v Laktaših so odprli (z leve) predsednik uprave in direktor PP Roman Glaser, direktor Perutnine Ptuj-BH Mladen Andrič, župan občine Laktaši Milan Topolovič in ambasador Slovenije v BiH Iztok Grmek.
Ptuj • Zdrav dan dijakov v Qlandii
S smutiji do prvih poslovnih izkušenj
V petek je v Qlandii potekala predstavitev projekta Zdrav dan dijakov šestih deklet EŠ Ptuj, ki si želijo, da bi se zdravo prehranjevalo čim več dijakov in tudi njihovih staršev. Na njihovi stojnici je bilo moč pokusiti smutije različnih okusov, ki so jih mešale po svojih recepturah.
Gre za prvi projekt te vrste, tako za mentorico Vesno Tran-čar in dijakinje, vključene v ta projekt, kot za šolo v celoti. EŠ si že vsa leta prizadeva pri dijakih spodbuditi podjetnost, ustvarjalnost in inovativnost. Dijakinje so ustanovile start. up podjetje Šest predpasnikov. Te v tem projektu, ki teče že od začetka šolskega leta 2013/2014, nosijo Monika Plo-šinjak, ki je vodja ekipe, Nives Janžekovič, Iva Matjašič, Martina Šprah, Karmen Kolarič in Patricija Korpar. Ideja se je dijakinjam porodila zaradi ugotovljenih slabih prehranjevalnih navad dijakov, zato s svojim projektom Zdrav dan dijakov želijo čim več mladih prepričati o pomenu zdrave prehrane, nič manj pa zdrava prehrana ni pomembna za odrasle oz. starše.
Dijakinje so želele tudi v okolju preveriti, kako se to
odziva na mlade in njihove podjetniške zamisli, projekte. Veliko podjetij se je zelo pozitivno odzvalo, pridobile so kar nekaj sredstev, kot tudi materiala. Sodelovanje v projektu je dijakinjam prineslo veliko spretnosti, pozitivnih izkušenj, naučile so se komunicirati s poslovnimi ljudmi in
hkrati tudi poslovanja. Odziv javnosti je zelo spodbuden, ljudje so radi pristopili, kupili smutije, pohvalili odločitev o tem, da se je šola kot taka znala pokazati na pravem tržišču, da so dekleta sposobna razmišljati o zdravem načinu življenja, ki ga predstavljajo tudi na njihovi spletni in fa-
cebook strani z več sto ogledi na dan.
Vesna Trančar je kot mentorica prepričana, da bo ta projekt uspel in da ga bodo lahko prenesli tudi med nove generacije njihovih dijakinj in dijakov. Monika Plošinjak, vodja skupine, je povedala, da so se skozi projekt veliko na-
učile, pridobile številna nova spoznanja, tudi ta, da ni vedno tako, kot si želimo, da so v poslu tudi zavrnitve, ki jih je treba znati sprejemati, pridobile so veščine komunikacije, se naučile delati v timu, nastopanja v javnosti. To, da ni med njimi nobenega fanta, pa je posledica dejstva, da prihajajo iz čisto dekliškega razreda, v katerem ni nobenega fanta. „Odločene smo, da bomo projekt uspešno končale in da petkova stojnica ni zadnja, ki jo bomo imele. Recepte za smutije smo pripravile same, po svoji domišljiji, okusih, seveda smo jih predhodno preizkusile. Meni osebno je
Foto: Črtomir Goznik
Vesna Trančar, prof. podjetništva v EŠ Ptuj, mentorica
najboljši jagodni smuti z bananami in mlekom," je v imenu podjetja Šest predpasnikov povedala Monika Plošinjak.
V EŠ se že vrsto let trudijo vnesti čim več podjetniškega duha med svoje dijake v takšni ali drugačni obliki. Kot pravi prof. podjetništva Vesna Trančar, je zelo pomembno, da začnemo podjetniški duh privzgajati že otrokom v vrtcu oz. v domačem okolju, v družini. Mladim, ki prihajajo iz podjetniških družin je ta na neki način že privzgojen, kar jim že v startu omogoča samoza-vestnejši nastop v poslovnem svetu oz. veliko lažjo odločitev za podjetništvo. Trenutna gospodarska kriza ni najbolj naklonjena mladim podjetnikom. »Bali smo se, kako se bodo podjetniki v teh razmerah odzvali na našo ponudbo za sodelovanje. Kljub temu, da je bilo nekaj odklona, to deklet ni odvrnilo, poiskale so druge partnerje, ki so jih podprli s sredstvi in materialom, da so lahko postavile stojnico za pripravo smutijev. Ko bo krize enkrat konec, bo zagotovo več priložnosti tudi za mlade podjetnike,« je prepričana prof. Vesna Trančar.
MG
torek • 29. aprila 2014
Spodnje Podravje
Štajerski TEDNIK 5
Vintarovci • Postavili novo spominsko obeležje Reševi družini
„Danes je to naša proslava ..."
Aktivisti Civilne iniciative (CI) izbrisanih so 27. aprila v Vintarovcih na mesto, kjer je nekoč stal spomenik Reševim, na zemljišču, ki je po trditvah Franca Pukšiča njegova last, simbolično postavili nov spomenik namesto odstranjenega z napisom Slava borcem proti nacizmu - družina Reš: Ernest, Gera, Mirko, Vinko in Kostja.
„Danes je to naša proslava. Prvotnega spomenika, žal, ni več in tudi ne vemo, kje je končal. Zato danes družini Reš postavljamo svoj spomenik. Spomenik je najprej uničil, nato pa odstranil gospod Pukšič, ki danes sedi v Državnem zboru in nas verjetno tudi opazuje izza svojih oken. Odstranil ga je po lastni želji! Najprej ga je uničil, spomenik je padel, več let ležal na tleh, zdaj pa je dokončno izginil. Spomenik je najprej stal na občinski zemlji, ki jo je mesec dni pred prenehanjem svojega županskega mandata odkupil za 300 evrov. Zdaj je ta zemlja njegova, čeprav je obljubil, da bo skrbel za spomenik in ga vzdrževal. S tem namenom mu je bila ta parcela, kjer je stala Re-ševa (med vojno požgana) domačija, tudi prodana! Parcelo je prodala babica Aleksandre Todorovic, ki je napisala tudi izjavo, da prodaja parcelo, če bo gospod Pukšič skrbel za spomenik. Odločili smo se, da bomo še enkrat pisali pro-tikorupcijski komisiji, ki naj pregleda, na kakšen način je bila ta zemlja kupljena. Še enkrat se bomo obrnili tudi na predsednika Državnega zbora in tudi predsednika stranke SLS, ki ji pripada Franc Pukšič. Od tega, kako se bo vse skupaj izteklo oz. kakšni bodo pridobljeni podatki, so odvisni naši nadaljnji koraki. Spomenik, ki je bil postavljen kot obeležje samo Reševi družini, na zemlji, ki je bila Reševa, mora biti postavljen nazaj, na svoje prvotno mesto. Posledice odstranitve spomenika morajo
biti sankcionirane," je po postavitvi simboličnega spomenika Reševi družini povedala članica predsedstva CI izbrisanih Mirjana Učakar.
Gre za uničenje skupne dediščine
Andrej Kurnik, velik prijatelj Aleksandra Todorovica, ki si je prizadeval za akcijo ponovne postavitve spomenika, in velik poznavalec problematike izbrisanih je ob nedeljskem dogodku povedal, da nobena simbolika ni prazna. „Vsi vemo, kaj je izbris pomenil, za Aleksandra je bila ta akcija verjetno vprašanje, kako najti korenine v neki družbi, ki je s takšnim fašističnim aktom, kot se je zgodil leta 1992, iz svojih vrst izbrisala več kot en odstotek svojih prebivalcev. Ta akcija nekako priča o kontinuiteti med zgodovinskim antifašizmom in bojem proti fašizmu in današnjim
antifašizmom, ki ga je v veliki meri v Sloveniji predstavljal Aleksandar Todorovic s tem, ko se je boril za pravice izbrisanih. Imamo politika, ki je na neki način prišel do javne zemlje, uničil, kar je pravzaprav skupna dediščina, za to pa se mu nič ne zgodi. Gre za to, da se testira institucije, ali so sposobne tovrstne primere spro-cesirati, ali so sposobne zahtevati odgovornost od politikov. Na neki način je tudi pomenljivo, da ljudje, ki imajo politično moč v državi, na ta način obračunavajo z zgodovinsko dediščino antifašizma, ki je še kako aktualna," je še posebej izpostavil Andrej Kurnik.
„Na svoji zemlji ne dovolim posegov ...!"
»V času postavljanja simboličnega spominskega obeležja Reševim borcem na moji zemlji me ni bilo doma, ker sem
kolesaril, nisem se skrival, niti kukal izza zaves, kot je bilo slišati. Po vrnitvi domov me je partnerka obvestila o dogodku. Nemudoma sem podal prijavo na policijo, kjer sem se moral v nedeljo tudi osebno oglasiti, ker prijava po telefonu ne zadostuje. Ne mislim nikogar tožiti, tudi ne mislim delati nobenih cirkusov, ne dovolim pa posegov na svojem zemljišču. Ker so mi zemljišče, kjer je nekoč stal spomenik Reševim, želeli razlastiti, to je bilo v letih 82/83, sem zemljišče podaril SO Ptuj, pozneje pa sem ga od občine Destrnik legalno odkupil, tako da gre za moje zemljišče. Ko sem še bil župan Destrnika, sem dal postaviti spominsko obeležje vsem žrtvam prve in druge svetovne vojne. Spomenika Reševim nihče ni obnavljal, nekaj ga je že manjkalo. Lani sem poslal dva dopisa na Občino Destrnik, naj spomenik odstranijo, da se plošča ne bo zlomila. Ko se je zlomila, sem podal prijavo na policijo, že zaradi vandalizma. Destrniške Gradnje ga niso želele odstraniti oz. odpeljati. Trenutno je spomenik skladiščen, da ga bo lahko kdo odpeljal, ko ga bo želel. Z bivšim predsednikom Združenja za vrednote NOB Ptuj Milanom Čučkom sva se pogovarjala o tem, da bi našli primerno mesto, kjer bi postavili še druge spomenike borcem NOB, ker je na Ptujskem že več takšnih spomenikov, ki propadajo in zanje nihče ne skrbi," pa je povedal Franc Pukšič.
MG
Makole • Križanje pod dvorcem Štatenberg
Po treh letih ponovna uprizoritev
Etnološko društvo Ložnica je Kristusov pasijon na veliki petek in veliko noč po treh letih premora uprizorilo že šestič. Sodelovalo je več kot 60 ljudi, ki so priprave začeli že pred dobrim mesecem in pol.
Zadnja večerja, Juda Iška-rijot, Poncij Pilat, Jezusovi učenci in križanje na Golgoti - našteto je le drobec celote, ki jo je bilo mogoče videti pod dvorcem Štatenberg minuli petek in nedeljo po sončnem zahodu.
Pobudo za uprizoritev pa-sijona je pred desetletjem dal župnik iz Črešnjevca. Po triletnem premoru so poslednje dneve Jezusovega življenja letos ponovno prikazali pod dvorcem Štatenberg. Sodelujoči so z uprizorjeno igro zadovoljni. Pasijon so odigrali, kot so si zastavili, kljub aprilskemu vremenu jih je v dveh dneh spremljalo približno 600 obiskovalcev. »Menim, da smo v nedeljo uprizorili najboljši pasijon doslej. Zaradi vremena sem pričakoval zgolj 20 obiskovalcev, tako da me je število obiskovalcev iz domače občine in od drugje res presenetilo,« je dejal predsednik ED Ložnica in idejni vodja pasijona Franc Žerjav.
Mojca Vtič
Foto: MV
Od tod in tam
Jurjev sejem z manj prodajalci
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj ❖ Jurjev sejem, eden od treh najstarejših ptujskih sejmov, je letos potekal v okrnjenem obsegu, z manj prodajalci kot ponavadi, okrog 130 jih je imelo dovoljenje za prodajo. Del sejemskega prostora so vzele nekatere novogradnje v mestu, ureditev Mestnega trga in ureditev parkirišč pred lekarno v Trstenjakovi ulici. Svoje pa je naredilo tudi vreme, ki ni bilo najbolj naklonjeno prodaji in srečevanju ljudi, ki sv. Jurija tudi sicer slavijo kot zavetnika mesta. Številni prodajalci tako tudi niso s prodajo vztrajali do poznih popoldanskih ur kot po navadi. Prodajalci s starinami, ki vztrajajo na Slovenskem trgu, pa tudi letos niso spoštovali prodajnih pogojev, tako kot vedno so svoje prodajne artikle naslanjali na Orfejev spomenik, ki je vse prej kot v dobri kondiciji, a to varuhov kulturne dediščine ni niti najmanj vznemirilo.
MG
Jurjeva tržnica v Q-centru
Ptuj ❖ Potem ko je umetniška sekcija Gracioza društva Cesarsko-kraljevi Ptuj v sodelovanju z Likovno sekcijo dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj v Q-centru odprla razstavo likovnih del pod naslovom Srednjeveški sprehod po Ptujskem, je društvo CKP v Q-centru, 26. aprila, pripravilo tudi Jurjevo tržnico z desetimi tržničarji iz cele Slovenije, ki so s svojo ponudbo popestrili sobotno dogajanje v nakupovalnem centru v Puhovi 21 na Ptuju, skupaj z grajsko gospodo in zeliščaricami. Predstavili pa sta se tudi obe plesni skupini. Srednjeveški mestni utrip se tako seli z mestnega jedra tudi na mestno obrobje, kjer so mu z zanimanjem prisluhnili.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj ❖ TD Ptuj je na ploščadi pred cerkvijo Leopolda Mandiča v Rogoznici v nedeljo, 27. aprila, pripravilo že 13. tradicionalni blagoslov konj in njihovih lastnikov.
Blagoslov konj, konjenikov, kruha in soli je opravil brat Jurij. S spodbudnimi besedami za zdravje živali, domačij in lastnikov sta se oglasila tudi predsednik TD Ptuj Peter Pribožič in ptujski župan Štefan Čelan. V imenu sveta ČS Rogoznica pa je govoril predsednik Janko Čeh. Največ blagoslovov konj se opravi 26. decembra, veliko pa tudi na jurjev praznik. Sv. Jurij pa ima posebno mesto tudi v mestni zgodovini Ptuja, saj je njegov zaščitnik. Za malico na družabnem srečanju, ki je sledilo blagoslovu konj, so poskrbele članice Društva kmetic MO Ptuj. Zapel je MoPZ KUD Rogoznica.
MG
6 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 29. aprila 2014
Ptuj • Izredna seja SPV na temo prehoda za pešce na Osojnikovi
Zaenkrat le opozorila, sledijo lahko tudi globe
V petek so se na seji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sestali člani sveta skupaj s predstavniki medobčinskega mestnega redarstva, policije in drugih predstavnikov širše javnosti na temo problematike prehoda za pešce na Osojnikovi cesti. Slednji je že nekaj časa uradno neprehoden, tako vsaj nakazuje prometna signalizacija, ki prepoveduje prečkanje ceste, a jo pešci vztrajno ignorirajo in s tem ogrožajo sebe in druge udeležence v prometu.
Foto: OM
Prometna signalizacija je jasna: prečkanje prehoda za pešce je prepovedano. Predvidena kazen za kršitelje znaša 160 evrov.
Da bo v naslednjih mesecih do konca obnove železniške proge in izgradnje podhoda za pešce potrebnega veliko potrpljenja vseh udeležencev, je uvodoma poudaril Edvard Kozel. Namen izredne seje, na katero so bili med drugim vabljeni tudi predstavniki podjetja Strabag kot izvajalci investicije, je bil najti optimalne rešitve, da bodo dela na tej lokaciji potekala nemoteno, hkrati pa bo zagotovljena varnost.
Ljudje se na prometne znake in lastno varnost
v«,	v «v , ■
očitno požvižgajo
Prehod za pešce na Osojnikovi cesti, pri nekdanji trgovini Borovo, je že od začetka investicije zaprt, prometna signalizacija prepoveduje prečkanje ceste, a pešci, otroci na poti v šolo, večinoma pa odrasli, namenjeni v trgovske centre, vztrajno kršijo cestno-prometne predpise. Niti najmanj jih očitno ne ovira niti fizična ovira na tleh, čeznjo se pogumno podajo tudi kolesarji ter mamice z vozički. Kot označuje prometna signalizacija in kot je tudi zapisano v elaboratu, ki ga je pripravila Direkcija RS za ceste, katerih
predstavniki se kljub vabilu sicer niso udeležili seje, bi se pešci morali do konca investicije, ki bo predvidoma v septembru, za prečkanje železniške proge posluževati podhoda na železniški postaji ter prehoda pri podvozu oziroma poti čez mestni park. A ker je ljudem nekaj minut prihranka časa vrednih več kot lastna varnost, pač ubirajo bližnjice, pa četudi so ne le manj varne, pač pa tudi smrtno nevarne. Čeprav je po prej omenjenem elaboratu predpisano tudi, da naj bi bil železniški prehod tudi fizično zaprt, je tako bilo le nekaj časa. Neznanci so namreč kar sami odstranili ograjo, gradbinci pa so prehod nato pustili odprt, saj so ljudje progo prečkali le nekaj metrov stran, kar preko gradbišča, kar je bilo z vidika varnosti še slabše.
Nadomestnega prehoda elaborat ne predvideva
Elaborat je narejen v skladu z vsemi predpisi in zakonodajo, po besedah odgovornega vodje del naj bi bil usklajen z MO Ptuj in Direkcijo RS za ceste, ki ga je tudi pripravila. Zakaj pripravljavci niso
predvideli začasnega oziroma nadomestnega prehoda za pešce, ki bi lahko bil le nekaj deset metrov od tega, kjer je prečkanje prepovedano, ni jasno. To bi bilo namreč varneje, še vedno pa bi lahko prečkali progo na prehodu, kar sedaj prav tako počnejo. Kot je v zvezi s prečkanjem proge oziroma nadomestnim železniškim prehodom dejal Miha Štucin, odgovorni vodja del, nezavarovanega prehoda
tirov po zakonodaji ne sme biti, nadomestni zavarovan železniški prehod pa bi stal 500 tisočakov, zato takšne rešitve v elaboratu ni bilo predvidene.
Kazen za prečkanje prehoda 160 evrov
Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva, je pojasnil, da imajo redarji za ukrepe na
omenjeni lokaciji navodila za mehkejši pristop, kar pomeni, da zaenkrat ljudi predvsem opozarjajo. »Po trenutni prometni signalizaciji je prečkanje prehoda na Osojnikovi cesti prepovedano. Postavljena je ustrezna prometna signalizacija, ki pešcem prepoveduje prečkanje in jih usmerja levo in desno. To pomeni v smeri parkirišča na Lackovi in prečkanje na Minoritskem trgu oziroma proti podhodu
na železniški postaji. Kršitelje bomo za zagotavljanje njihove varnosti opozarjali ali izrekali globe. Tako eno kot drugo je ukrep, za katerega se bo občinski redar odločil na terenu, saj si želimo delovati predvsem v smislu preventive, da se komu na tej lokaciji kaj ne zgodi.«
Da je fizično nemogoče, da bi policija in redarstvo obravnavala vse prekrškarje, je dejal Boris Pajek iz Policijske postaje Ptuj ter dodal, da je pričakovati, da se bodo ljudje preusmerili na prehoda na Mi-noritskem trgu in na podhod na železniški postaji, iluzija.
Sicer pa je predvidena kazen za tovrsten prekršek 160 evrov oziroma polovica tega zneska pri plačilu v roku osmih dni.
Da bi bilo varneje, če železniški prehod tudi fizično zaprejo, so se strinjali prisotni in tako sprejeli tudi takšen sklep, poleg njega pa naj bi ptujski osnovnošolci in drugi zainteresirani s plakati in risbami še dodatno opozorili na prepoved prečkanja. Prečkanje železniškega prehoda tako na tem mestu več ne bo možno, a obstaja bojazen, da bodo ljudje kljub temu iskali »prepovedane bližnjice«.
Patricija Kovačec
Ptuj • 28. april - svetovni dan varnosti in zdravja pri delu
Za varno in neškodljivo rabo kemikalij
»Na delovnem mestu mora biti poskrbljeno za varnost in zdravje. Delovne nezgode in okvare zdravja v zvezi z delom lahko preprečimo z resnično kontrolo tveganja in nevarnosti na delovnem mestu. Vsi zaposleni so dolžni spoštovati dogovorjena pravila varnosti in zdravja pri delu in izvajati preventivne ukrepe.
Mednarodna organizacija dela (ILO) je v letu 2003 razglasila 28. april za svetovni dan varnosti in zdravja pri delu. Mednarodna konferenca svobodnih sindikatov (ICFTU) pa je v letu 1996 uvedla 28. april tudi kot svetovni dan spomina na umrle in poškodovane delavce. Ta dan naj bo tudi opomin vsem, da vsako delo predstavlja neko stopnjo tveganja, ki pa se z izvajanjem preventivnih varnostnih ukrepov lahko odpravi oz. zmanjša na minimum.
Vsak je najprej sam odgovoren za lastno varnost. Posledice nezgod so vedno nezaželene, pomenijo motnjo v delovnem procesu, povzročijo škodo pri posamezniku, v podjetju in družbi. Že ena sama nezgoda je preveč. Varnost in zdravje pri delu sta pomembni vrednoti za posameznika in podjetje. Zagotovitev varnega in zdravega delovnega mesta je prvi pogoj uspešnosti posameznika in podjetja. Varnost in zdravje pri delu sta sestavna dela konkurenčne prednosti podjetja,« je ob 28. aprilu povedal predsednik Dru-
štva strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu Ptuj Franc Stopajnik. Letošnji 28. april poteka na temo varnosti in zdravja pri uporabi kemikalij pri delu.
Dobro fizično in psihično zdravje ter blagostanje so nepogrešljivi elementi kakovostnega življenja. Večina ljudi velik del svojega dragocenega aktivnega življenja preživi na delu. „Zahtevamo čist zrak, čiste vode, še bolj zeleno pokrajino in varnejše ceste ... Toda kako čista, zelena ali varna so naša delovna mesta? Osnovna dolžnost delodajalcev je, da poskrbijo za varno in zdravo delovno mesto. Osnovna pra-
vica delojemalcev je, da delajo v varnih in zdravih razmerah. Varnost in zdravje pri delu na slehernem delovnem mestu ni nagrada ali dodatek. V zdravem in varnem delovnem okolju bodo delavci produktivnejši. Upravljanje varnosti in zdravja pri delu postaja vse pomembnejše tudi zaradi podaljševanja delovne dobe,« poudarja Franc Stopajnik.
Še vedno brez predpisa o poklicnih boleznih
Delodajalci so po podatkih Inšpektorata za delo v letu 2013 prijavili 9229 poškodb pri delu in niti ene poklicne bolezni, kar pa ne pomeni, da
v Sloveniji poklicnih bolezni ni. Le država še do danes ni poskrbela za predpis, na podlagi katerega poklicnih bolezni ne bi bilo mogoče zamolčati. Na predpis o poklicnih bolezni v Sloveniji čakamo že 24 let. Strokovna javnost varnosti pri delu poziva pristojne, vlado, delodajalce, da naredijo vse, da zagotovijo varnost in zdravje zaposlenim. Po ocenah Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu vsako leto v Sloveniji zaradi posledic poklicne bolezni umre 700 ljudi.
Tema letošnjega Svetovnega dne varnosti in zdravja pri delu 2014 je Varnost in zdravje pri uporabi kemikalij pri delu.
„Proizvodnja in uporaba kemikalij na delovnih mestih predstavlja enega najpomembnejših izzivov v programih varnosti in zdravja pri delu. Njihova uporaba je močno razširjena tako v pro-
izvodnji hrane, industrijskih izdelkov, čistil in vse do zdravil. Hkrati pa prav te kemikalije predstavljajo velik nabor tveganj za varnost in zdravje na delovnih mestih. Nekatere kemikalije lahko zaradi svojih lastnosti - kot so, na primer, rakotvornost, mutagenost, vnetljivost - povzročajo vrsto negativnih učinkov na zdravje delavcev. Številni požari, eksplozije, zastrupitve in druge nezgode pri delu so posledica neustreznega nadzora nad njihovimi fizikalnimi lastnostmi. Proizvodnja in uporaba kemikalij predstavlja enega največjih izzivov za varnost in zdravje pri delu v svetovnem merilu, zato je Mednarodna organizacija dela letošnji svetovni dan varnosti in zdravja pri delu posvetila varni in zdravju neškodljivi rabi kemikalij pri delu,« pa je Franc Sto-pajnik povedal o rabi kemikalij v delovnem procesu.
MG
V EU vsake 3,5 minute umre en delavec zaradi delovne nezgode ali z delom povezane bolezni. Po raziskavah iz leta 2007 ima kar 73 % delovnih nezgod za posledico bolezensko odsotnost vsaj en dan, 22 % delovnih nezgod pa bolezensko odsotnost vsaj en mesec. V Sloveniji je bilo v letu 2013 22 delovnih nezgod s smrtnim izidom.
Foto: Črtomir Goznik
Franc Stopajnik
torek • 29. aprila 2014
Spodnje Podravje
Štajerski TEDNIK 7
Destrnik • Metanju političnih polen pod noge ni videti konca
Pukšičevi podaniki na enem, Vindiševi na drugem bregu
V petek so se na 25. redni seji sestali člani sveta občine Destrnik. Dnevni red tokratne seje je bil zelo obširen, na njem je bilo 27 točk. Večina razprave je minila v umirjenem vzdušju, zavrelo je pri treh točkah: pri imenovanju odgovornega urednika in uredniškega odbora za glasilo Občan ter pri točki Pobude in vprašanja, kjer je svetnik Branko Horvat okrcal opozicijo.
Foto: MZ
Za odmero komunalnega prispevka bodo investitorji na območju občine Destrnik v prihodnje plačevali nižje zneske.
Sodni spor, preiskava ...
Župan Vladimir Vindiš je na petkovi seji med drugim povedal, da bo sodni spor med občino Destrnik in podjetjem EM grad obravnavalo sodišče v Ljubljani in da nad delom nekdanjega direktorja občinske uprave Mirana Čeha poteka inšpekcijski nadzor ali neke vrste preiskava.
»Opozicijski glasovalni stroj« v svetu občine Destrnik je tudi na tokratni seji pokazal svoje mišice. Čeprav sta dva svetnika na seji manjkala, so še vedno imeli dovolj moči za popolno nadvlado. Pet opozicijskih glasov je pri nekaterih glasovanjih s štirimi glasovi županove koalicije gladko malo pometlo. Da bo nadvla-dal interes opozicije, se je izkazalo že na začetku seje, ko je koalicijska svetnica Elizabeta Fras predlagala umik dveh točk dnevnega reda, vezanih na imenovanje odgovornega urednika občinskega glasila in uredniškega odbora. Svoj predlog je Frasova utemeljila s tem, da se ji ne zdi primerno, da Komisija za volitve in imenovanja (KVIAZ), ki jo vodi SLS-ov oziroma Pukšičev Branko Zelenko, v uredniški odbor predlaga kandidatko Nino Zorman, ki prihaja z Libanje (Ivanjkovci, občina Ormož), medtem ko so brez ustrezne utemeljitve iz postopka imenovanja izločili Majdo Kunčnik, kandidatko iz domače občine. Predlog Fra-sove o umiku točk z dnevnega reda ni bil izglasovan.
KVIAZ-ova kuhinja po navodilih strica iz ozadja?
Pričakovano se je nato vroča razprava o sestavi uredniškega odbora in imenovanju odgovornega urednika vnela tudi pri obravnavi dotičnih
točk. Predsednik KVIAZ-a Branko Zelenko je najprej predstavil kandidate, ki jih je komisija predlagala v potrditev. Za odgovornega urednika je kandidiral Zmago Šalamun, za člane uredniškega odbora je KVIAZ predlagal: Tadeja Urbanijo in Tanjo Hauptman iz Vintarovcev, Nino Zorman z Libanje ter Nado Zupanič iz Jiršovcev. Dva kandidata za člana uredniškega odbora, Majdo Kunčnik iz občine Destrnik in sina Zmaga Šalamuna (op. a. ime kandidata na seji ni bilo predstavljeno), je KVIAZ iz postopka imenovanja izločil. Župan Vladimir Vindiš je poudaril, da se mu izločitev kandidatke, ki prihaja iz domače občine, zdi diskrimina-torna poteza. Svetnik Branko Horvat je k temu pripomnil: »Kuhinja KVIAZ-a dela po starem. Iz 'hiše Zmaga Šalamuna' so bili prijavljeni trije: Zmago, njegov sin in gospa z Libanje, ki dela za Zmagovo podjetje. Menim, da je čas, da KVIAZ s to svojo čudno kadrovsko politiko enkrat neha, saj je v zadnjem mandatu s temi potezami naredil že veliko škode.« Zmago Šalamun, kandidat za odgovornega urednika, je doslej skrbel za grafično podobo glasila Občan. Kot je bilo na seji razbrati iz besed župana Vindiša, naj z njegovim dosedanjim delom oziroma z grafično obliko časopisa ne bi bili najbolj zadovoljni. Poleg tega je župan omenil tudi Šalamunovo samovoljo pri oblikovanju časopisa ter hkra-
ti predlagal, da bi morali biti razpisni pogojili določeni na način, ki bi omogočal, da bi bili v uredniški odbor in na mesto urednika imenovani občani občine Destrnik. Kljub številnim izrečenim pomislekom je občinski svet Zmaga Šalamuna potrdil za odgovornega urednika. Vseh pet SLS-ovih (opozicijskih) svetnikov je glasovalo za, dva glasova sta bila proti, dva sta se glasovanja vzdržala.
Domači kandidati prednosti niso
imeli
Pri imenovanju uredniškega odbora je, kot že rečeno, župana in njegovo koalicijo najbolj zbodla odločitev KVI-AZ-a, da ima pri imenovanju kandidatka iz občine Ormož
prednost pred kandidatko iz domače občine. Svetnica Fra-sova in župan Vindiš sta od Zelenka o tem zahtevala natančno pojasnilo. »Vseh šest prijavljenih kandidatov je formalno izpolnjevalo pogoje. Če pa hočete moje lastno mnenje ...,« je pričel odgovarjati Zelen-ko, ko mu je župan Vindiš v hipu vskočil v besedo: »Ne lastno mnenje. Mnenje KVIAZ-a nam predstavite.« »Mnenje KVIAZ-a je, da smo pač Majdo Kunčnik izločili oziroma za njo nismo glasovali. Odločili smo se na osnovi življenjepisa, referenc, sposobnosti. Mislim, da ima gospa Nina velike, velike sposobnosti. Večje kot gospa Majda. To je moje osebno mnenje, zato sem se tudi na KVIAZ-u tako odločil,« je hitel pojasnjevati Zelenko. Župan je pojasnilo o tem, zakaj so iz postopka izločili domačinko
ter dali prednost kandidatki iz Ormoža, povprašal še svetnika Zdenka Zorca, sicer tudi člana KVIAZ-a. »Tudi jaz sem se odločil na tej osnovi,« je dejal Zoreč.
»Samo malo, samo malo. Te programske zasnove sem sam temeljito preštudiral. Lahko rečem, da jih je ustvaril en človek, potem pa so jih po sistemu 'kopiraj-prilepi' forsirali štirje kandidati,« je nadaljeval župan Vindiš. Glasovanje o članih uredniškega odbora je bilo sledeče: pet svetnikov je glasovalo za kandidate, ki jih je predlagal KVIAZ, štirje so bili proti. Ker med razpisnimi pogoji ni bilo določila, ali ima prednost pri izbiri kandidat iz domače ali druge občine, je takšna odločitev KVIAZ-a in občinskega sveta popolnoma legitimna.
Komunalni
prispevek
po novem 38 odstotkov cenejši
Zelo gladko je skozi glasovalno sito tokrat padlo potrjevanje rebalansa proračuna. Najbrž zato, ker je bil predlog med koalicijo in opozicijo usklajen. Prav tako je bil soglasno sprejet Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka. Znano je, da so Destrničani po starem odloku, ki ga je pripravila garnitura pod vodstvom nekdanjega župana Franca Pukšiča, plačevali precej visok komunalni prispevek. Več let je trajalo, da so uspeli »pod streho« spraviti nov odlok, ki definira
bistveno nižje cene dajatev za komunalni prispevek. Primerjava med obračunom po starem in novem odloku pokaže, da bodo v prihodnje obračuni te dajatve nižji za 38 odstotkov. Za neto tlorisno površino 150 kvadratnih metrov eno-stanovanjske hiše na parceli deset arov bodo investitorji dolžni plačati 4.049 evrov komunalnega prispevka; po starem bi plačali 6.411 evrov. Medtem ko je šlo samo potrjevanje odloka mirno, gladko in soglasno skozi, pa se je na to temo pošteno zaiskrilo ob koncu seje, pod točko Pobude in vprašanja. »V pravkar sprejetem novem odloku o komunalnem prispevku je zelo moteče izsiljevanje SLS z vrinjenim 19. členom. Svetniki SLS niso pristali na sprejetje odloka brez omenjenega člena. Ta med drugim definira, da se postopki obračuna komunalnega prispevka, ki so se začeli pred uveljavitvijo novega odloka, vodijo in končajo še po starem odloku. Občani, ki so plačali kanalizacijski del komunalnega prispevka, so oškodovani oziroma ogoljufani za povprečno 38 odstotkov vrednosti zneska. Ali upate pristopiti h krajanom Vinta-rovcev, Janežovskega Vrha in Janežovcev ter jih soočiti s to, po mojem mnenju, goljufijo. Predlagam, da občinski svet sprejme dopolnitev odloka, ki bo omogočala popravo navedene razlike in poplačilo preplačanega denarja. Druga možnost je sprejetje sklepa o subvencioniranju navedene preplačane vrednosti,« je opozoril in predlagal svetnik Branko Horvat.
Mojca Zemljarič
Slov. Bistrica • Impol s krediti do novih kupcev
Impol podpisal večmilijonsko kreditno pogodbo
Slovenskobistriški predelovalec aluminija Impol je z Novo kreditno banko Maribor (NKBM) v aprilu sklenil večmilijonsko kreditno pogodbo, s katero bo lahko ob povečanem obsegu poslovanja najbolje možno izkoristil investicijo v livarniške zmogljivosti in tako še dodatno okrepil svoj tržni položaj.
»Sklenjeni krediti bodo namenjeni za financiranje obratnih sredstev (aluminij, legir-ni elementi, energenti, stroški dela ...) zaradi večjega obsega poslovanja, kot smo prvotno predvidevali. Letos se je namreč povpraševanje po naših izdelkih še dodatno povečalo nad načrtovani obseg, saj so se tržne razmere izboljšale. Da bi zadostili potrebam naših kupcev, smo se morali usposobiti z dodatnimi finančnimi sredstvi za dolgoročno financiranje obratnega kapitala. Tako bomo lahko nadaljevali s kakovostnejšim uresničevanjem svojih poslovnih ciljev
in pridobivanjem novih kupcev,« je ob sklenitvi pogodbe dejal predsednik uprave skupine Impol Jernej Čoki.
»Naložba v livarno bo v celoti končana maja, vendar je večina opreme že v zagonu in obratuje. Maja bomo zagnali še eno novo talilno peč. Projekt je bil v celoti voden skladno s predvidenim finančnim načrtom in nam bo omogočal povečanje livnih kapacitet za 40 odstotkov,« so še dejali v skupini Impol.
Slovenskobistriško podjetje je vodilni slovenski proizvajalec aluminijastih izdelkov in eden največjih slovenskih
Kateri so še drugi financerji, ki so enemu največjih slovenskih izvoznikov odobrili kreditna sredstva in kolikšna je višina pogodb, v skupini niso želeli razkriti.
izvoznikov, ki je z ustrezno poslovno politiko tudi v času krize uspel ohraniti dobro poslovanje. Kljub še vedno zaostrenim gospodarskim razmeram so napovedi za poslovanje družbe Impol dobre. V letu 2014 načrtujejo prihodke v višini 464 milijonov evrov in dobiček pred obdavčitvijo v višini 16 milijonov evrov, kar je dva milijona več kot minulo leto.
S financiranjem posla pa tudi v Novi KBM izpolnjujejo svoje poslanstvo, ki naj bi bilo - biti kakovosten finančni partner podjetjem in prispevati k ponovnemu zagonu
slovenskega gospodarstva. »V sklenjenem poslu smo prepoznali dober poslovni model in dodano vrednost za podjetje ter za širšo družbo in ga skladno s svojo kreditno politiko podprli,« je pojasnil Aleš Hauc, predsednik uprave Nove KBM. Dodal je, da so v banki v zadnjem letu nadgradili poslovanje z gospodarskimi družbami tudi z aktivnejšim skrbniškim pristopom in tesnejšim odnosom s strankami.
V skupini Impol in Novi KBM, ki sodelujeta že vrsto let, so ob sklenitvi posla poudarili, da sta zdrav bančni sistem in zdravo gospodarstvo pomembna in medsebojno povezana cilja. Zato morajo imeti oboji, bančniki in gospodarstveniki, zmožnost prevzemanja odgovornosti in voljo ter znanje uresničevati podjetniške potenciale.
Mojca Vtič
o
8 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 29. aprila 2014
Makole • Območno srečanje folklornih skupin
Poustvarjanje plesne dediščine
V bokih nabrana in široka raznobarvna krila so se v soboto, 12. aprila, v paru s klobuki in suknjiči zavrtela v okviru 34. območnega srečanja odraslih folklornih skupin. V Domu krajanov Makole so nastopile folklorne skupine s Keblja, Tinja, Črešnjevca, iz Poljčan in Makol. Strokovni spremljevalec prireditve je bil Mirko Ramovš.
Priznani folklornik, dobitnik častnega znaka svobode Republike Slovenije za dolgoletno znanstveno delo ter za zasluge pri popularizaciji slovenskega plesnega ljudskega izročila Mirko Ramovš je o nastopih folklornikov dejal: »Folklorne skupine se trudijo vsaka po svoje, želijo pokazati nekaj novega, včasih se jim posreči, pogosto pa zadanega ne znajo izraziti na odru. Nekatere čaka še veliko dela, pri drugih pa se vidi, da že dolgo delajo.« V Makolah so nastopile manjše folklorne skupine, ki bodo v prihodnjih tednih izvedele pisno oceno strokovnega spremljevalca Mirka Ramovša. In čeprav gre za manjše skupine, te niso ne v prednosti, prav tako pa niso
diskriminirane zaradi svoje majhnosti. »Bistvo skupin je, da to našo plesno dediščino ponavljajo, poustvarjajo. Skupine, ki so majhne, morajo paziti, da delajo, kolikor lahko, le tako bo tudi to dobro. Vodja mora vedno vedeti, česa so plesalci sposobni, mora jim znati prisluhniti in jim tudi povedati kako in kaj. Videlo se je, da so mnogi želeli več, a niso zmogli,« je po nastopu petih skupin dejal Ramovš. Toda za ohranitev slovenskega plesnega izročila se ni bati, še posebej ne na Štajerskem, ki je zelo močna v številu folklornih skupin, je prepričan Ramovš.
Regijskega srečanja odraslih folklornih skupin letos ne bo zaradi varčevanja, so pojasnili
Na srečanju je zaplesalo pet skupin.
na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti. Tako si bosta državni ocenjevalki ogledali posnetke nastopov najboljših skupin na območnem nivoju ter se nato odločili, katerih
18 (lahko tudi manj) odraslih folklornih skupin bo nastopilo na državnem srečanju Le plesat me pelji konec julija v Beltincih ali oktobra v Sežani.
Mojca Vtič
Foto: VR
Ptuj • 14. DP mladih kleparjev in krovcev
Osvojili odlično tretje mesto
Ekipa Strojne šole, Šolskega centra Ptuj, se je aprila že štirinajstič zapored udeležila državnega prvenstva kleparjev in krovcev Slovenije, ki je tudi letos potekalo v času Pomladnega sejma v Gornji Radgoni.
Na tekmovanju so sodelovali tekmovalci, stari do 26 let, ki opravljajo kleparsko-krovska dela, so redno zaposleni v tej dejavnosti ter so usposobljeni iz varstva pri delu in požarne varnosti.
Prvenstva so se udeležile ekipe OOZ in učenci srednjih strokovnih šol.
Na prvenstvu sta sodelovala tudi dijaka 1. letnika Strojne šole, ki se izobražujeta za po-Foto: arhiv strojne šo,e klic kleparja-krovca, in sicer: Ekipa Strojne šole Ptuj; od leve: dijak Erik Novak, mentor Stanko Aljaž Volkner in Erik Novak Kostanjevec in dijak Aljaž Volkner	z mentorjem Stankom Kosta-
njevcem. Ekipa Strojne šole Ptuj je zasedla tretje mesto, kar je za dijaka 1. letnika izjemen uspeh. Ne le, da sta si nabrala novih izkušenj, streho sta v celoti dokončala, in to celo predčasno.
Tekmovanje je potekalo na pripravljenih panojih, ki so jih bodoči mojstri morali pokriti in nanje namestiti vse kleparske elemente. Streha se je pokrila z betonsko kritino Bramac.
Ob vsem tem je bilo treba upoštevati varstvo pri delu in navodila organizatorjev tekmovanja - Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, sekcije kleparjev in krovcev. Vsi tekmovalci in mentorji so na zaključni slovesnosti prijeli priznanja, najboljše tri ekipe pa tudi pokale in praktične nagrade.
Stanko Kostanjevec
Marija Slodnjak, Radio Ptuj
Komentar tedna
Raj onkraj zaslona
Za nami so prazniki in tudi v prihodnjih dneh se nam obetajo prosti dnevi in počitnice. In mnogi med vami ta čas izkoristite tudi za razne izlete na morje, v planine,v termalna kopališča ali tuje kraje. Mnogi prevozijo veliko kilometrov, odletijo z letalom ali potujejo kako drugače. Vse za to, da gredo v naravo, da vidijo nove kraje, ali z izgovorom, da bo družina ponovno skupaj počela tiste stvari, ki jih najbolj veselijo. In kaj se velikokrat zgodi? Prehodimo lahko veliko kilometrov, da pridemo do cilja, pa naj si bo to na morju ali v planinah in potem bi človek pričakoval, da bomo uživali ob vseh čarih, ki nam jih ponuja narava. Pa mnogi, še posebno mladi, izkoristijo to naravno kuliso le za dobro fotografijo za facebook ali nasploh za fotografije, ki jih objavljajo v medmrežju.
To pa še ni vse: mnogi, ko pridejo v hotelsko sobo, najprej preverijo, koliko in katere programe dobijo, spet drugi ugotavljajo, ali imajo povezavo s pametnim telefonom in dostop do interneta. In potem se družinski člani zatopijo v svoj računalnik, telefon ali televizor. Zakaj potem potovati tako daleč, če počnete iste stvari kot dan za dnem doma? Samo zato, da se potem lahko postavite pred svojimi prijatelji, da ste bili na dopustu? Ali da doživite veliko stresa za usklajevanje dopusta, pakiranje, potovanje? Zakaj odrasli „padete na vztrajnosti", ko bi svojim otrokom morali omejiti gledanje televizije, uporabo računalnika, tako priročnega iPada ali telefona?
Samo zato, ker se vam na dopustu ne da ukvarjati z njimi in si mislite, da imate pravico do počitka? Pa ni tako. Tudi na dopustu in v počitnicah moramo imeti v polni zavesti, da so v zadnjem času zelo skrb vzbujajoči podatki o vse večji agresivnosti, vse nižja pa je tudi starost otrok, ki storijo spolno nasilje ali drugo kriminalno dejanje. Mnogi starši se obupani sprašujejo, kje je njihov otrok to ali ono slišal ali videl, saj zagotovo vedo, da oni nimajo takih navad.
Le redki dojamejo, da lahko vse, kar so vložili v vzgojo svojega otroka, uniči brezosebna škatla - televizija, računalnik ali mobilni telefon.
Nobenega dvoma ni, da otroka zbega nasilje, ki ga vidi po televiziji ali mu je dostopno na internetu. Poleg fizičnega nasilja, ki ga lahko otroci spremljajo preko televizije in računalnika, pa je vse več sovražnega govora, nasprotovanja in tudi psihološkega nasilja. In to se dogaja tudi v informativnih oddajah, niti ni več treba spremljati akcijskih filmov. Da je sovražnega govora vse več, pa je razvidno tudi na raznih forumih.
Če kar naprej buljimo v prižgani televizor, računalnik ali mobilni telefon, tudi na dopustu, lahko počasi izgubljamo sposobnost dejanskega življenja in v sebi krnimo sposobnost razvijanja odnosov, predvsem v družini in med generacijskimi prijatelji. Prizori nam namreč dajejo lažniv občutek, da smo sredi življenja, da komuniciramo ... Toda to življenje ni naše.
Sami moramo graditi odnose v družini ob izklopljenih televizorjih, računalnikih in mobilnih telefonih. Idealna priložnost za to je tudi dopust. Ne pa, da se dogaja ravno obratno. Če ni na razpolago teh medijev, se družina dolgočasi in njihovi člani se med seboj nimajo o čem pogovarjati, se počutijo kot popolni tujci.
Če želimo, da se bo naš odrasel otrok pogovarjal z nami, nam zaupal, moramo to začeti že zgodaj v otroštvu. Mi mu moramo dati priložnost za igro, komunikacijo in druženje. Nekaj teh priložnosti bo že sedaj ob teh prostih dnevih. Poskusite in ne prepustite ga v lažnem raju televizije, računalnika ali mobilnega telefona.
Ptuj • Od štirih raziskovalnih nalog kar tri zlate
Inovativne ideje mladih raziskovalcev
Pod okriljem ZRS Bistra Ptuj je letos že 22. leto zapovrstjo potekalo regijsko srečanje mladih raziskovalcev, ki so se ga udeležili tudi učenci in učenke OŠ Olge Meglič. Ti so skupno od štirih predstavljenih raziskovalnih nalog, prejeli kar tri zlata priznanja z uvrstitvijo na državno tekmovanje.
Učenci so raziskovali pod mentorstvom Slavice Maru-šek, Renate Debeljak, Vide Lačen, Franca Verbančiča in Petra Majcna.
Vida Julija Janžekovič in Teja Žibrat sta delali raziskovalno nalogo z naslovom Vpliv prostočasnih dejavnosti na šolski uspeh ter prejeli srebrno priznanje. Z različnimi metodami raziskovanja sta ugotovili, da učencem prosto-časne dejavnosti zelo koristijo pri šolskem delu, saj si tako pridobijo več delovnih navad, so bolj sproščeni, pridobijo veliko znanja, se znajo bolje
postaviti zase, so bolj vztrajni, disciplinirani, znajo boljše razporejati svoj čas in ga tudi dobro izkoristiti. Dokazali sta, da prostočasne dejavnosti dobro vplivajo na otroka, saj skupinski športi krepijo timsko delo, individualni športi pa disciplino.
Melani Fajt, Sara Ficijan in Ema Zelenko so pripravile raziskovalno nalogo z naslovom Robo kan kan. Ugotavljale so, ali so sposobne sestaviti in sprogramirati robota, tako da bo plesal v ritmu kan-kan glasbe. Naučile so se veliko novega in dokazale, da so spo-
sobne narediti nekaj, kar se sicer bolj pričakuje od fantov in manj od deklet. Za nalogo so prejele zlato priznanje in se uvrstile na državno tekmovanje.
Aljaž Bombek in Žan Mol-nar sta pripravila raziskovalno nalogo z naslovom Vetrna elektrarna, v kateri sta skušala sestaviti delujoč model vetrne elektrarne ter raziskovala odvisnost velikosti električne napetosti od oddaljenosti vira vetra, v njunem primeru sušil-nika za lase. Model sta opremila tudi z elektronskim vezjem, krmiljenim z algoritmom za
merjenje in prikazovanje električne napetosti. Za nalogo sta prejela zlato priznanje in se uvrstila na državno tekmovanje.
Učenki Ivana Ilec in Mia Mešl sta se predstavili z nalogo Dvorec Turnišče - Hotel Tuernes, v kateri sta predstavili sedanje propadajoče stanje dvorca ter njun inovacijski projekt spremembe le-tega v hotel s štirimi zvezdicami s 3D-animacijo. Za nalogo sta prejeli zlato priznanje in se prav tako uvrstili na državno tekmovanje.
Patricija Kovačec
Foto: Arhiv OS Olge Meglič
Mladi raziskovalci skupaj z mentorji
torek • 29. aprila 2014
Spodnje Podravje
StajerskiTEñNiK 9
Ormož • Opozicija izredno sejo obstruirala
Se oblastniki bojijo vprašanj
Vili Trofenik, Boštjan Štefančič in Stanislav Podgorelec iz Kluba svetnikov Zares - Liste za občino Ormož so četrtkovo izredno sejo sveta občine Ormož obstruirali. Trije svetniki, ki veljajo za ostre kritike župana Alojza Soka in vladajoče koalicije, so mnenja, da razlogov za sklic izredne seje ni bilo.
Svetniki Vili Trofenik, Stanislav Podgorelec in Boštjan Štefančič so četrtkovo izredno sejo občinskega sveta obstruirali.
Foto: MZ
Ker je bila večina gradiva za sejo (za sedem od devetih točk dnevnega reda) datirana na prvo polovico februarja, je opozicija prepričana, da bi te točke morale biti predmet obravnave na redni in ne na izredni seji. »Glede na to, da za sklic seje ni bilo niti najmanjšega razloga, gre za grobo kršitev poslovnika. Z obstrukcijo opozarjamo na nevzdržne ormoške razmere. Očitno volje za sklic redne seje ni bilo tudi iz razloga, da ne bi na seji občinski oblasti zastavili kakšnega neprijetne-
ga vprašanja,« je podaril Stanislav Podgorelec. Vili Trofenik je njegovo razmišljanje dopolnil z besedami: »Uvrstitev tako pomembne problematike, kot so elaborati za oblikovanje cen občinskih gospodarskih javnih služb (GJS), na izredno sejo občinskega sveta, pa čeprav je koncesionar gradivo pripravil že pred dvema mesecema, je skrajno nerazumno in neodgovorno početje. Ta problematika se namreč dotika vsakega gospodinjstva, vseh gospodarskih družb in javnih zavodov na območju
ormoške občine. Z gradivom se želi prikriti pomanjkljivosti oziroma zavestne kršitve Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih GJS varstva okolja pri lanski obravnavi elaboratov za oblikovanje cen storitev. Za elaborat s področja komunalnih odpadkov tako, denimo, ni bil izdelan noben plan stroškov, kot to zahteva Uredba, ampak so bile posamezne cene postavljene kar brez vsake utemeljitve. V letošnjih elaboratih se naenkrat post festum pojavijo lanskoletni manjkajoči podat-
ki o planu stroškov. Kar kaže na to, da je vodstvo občine skupaj s koncesionarjem občinskemu svetu prikrilo bistvene podlage za odločanje. Poročila in elaborati so, zlasti za področje ravnanja s komunalnimi odpadki, pripravljeni površno in nepregledno, s številnimi napakami. In še nekaj. Namesto, da bi spre-
jem komunalnih odpadkov iz drugih območij znižal stroške odlaganja domačih odpadkov, se ta 'ekstra dohodek' preko pospešenega obračuna amortizacije oziroma najemnine za smetišče preliva v občinski proračun in troši za druge namene, cena odlaganja pa se nedopustno povišuje. Istočasno se »ekstra dohodek«
uporablja za najrazkošnejšo obliko finančnega jamstva za sanacijo deponije v obliki depozita.«
Boštjan Štefančič je prepričan, da občinski svet v Ormožu deluje stihijsko. Kot svetniška skupina so opozicijski svetniki v preteklosti zaradi odprtih problemov že večkrat predlagali sklic izredne, a je župana oziroma njegova koalicija njihove predloge preslišala. Četudi je bila izredna seja na zahtevo opozicije sklicana, so jo koalicijski svetniki obstruirali in je bila posledično nesklepčna. »Namen naše tokratne obstrukcije, h kateri smo prisiljeni, ni preprečevanje razprave in odločanje o tako pomembni problematiki, kot je oblikovanje cen za izvajanje GJS, ampak protest proti nenehnemu kršenju poslovnika in statuta,« je poudaril Štefančič.
Mojca Zemljane
Ormož • Četrta izredna seja brez debat
Na tapeti vse komunalne storitve
Četrta izredna seja ormoškega občinskega sveta, ki je potekala brez opozicijskih svetnikov, je bila še najbolj podobna kakšni dobro pripravljeni gledališki igri, saj je vse teklo kot namazano, le priklona nastopajočih ob koncu ni bilo. Osrednja tema seje je bilo sicer sprejemanje in potrjevanje elaboratov z (novimi) cenami različnih komunalnih storitev (oskrbe z vodo, ravnavnja z odpadki in kanališčine), kar ima v rokah Komunalno podjetje Ormož (KPO).
Svetniški zbor se je tako najprej seznanil z novimi cenami vode in omrežnine. Cena vode pravzaprav ostaja enaka kot prej, 0,85 evra na m3 (toliko je prej znašala skupaj z vodnim povračilom), ukinja se štev-nina za vodomer, omrežnina pa se je nekoliko zvišala in je po novem 2,52 evra za priključek DN 20. Po izračunih KPO naj bi gospodinjstva na Ormoškem tako mesečno ob
isti porabi vode plačevala 0,86 evra mesečno manj. Vendar pa to ne pomeni izpada prihodkov za KPO, saj hkrati pri obračunih omrežnin vnašajo v skladu z uredbo tudi obvezno plačevanje omrežnin v vsako stanovanje v blokih oz. več-stanovanjskih stavbah, kjer so doslej uporabniki plačevali le določen delež vrednosti omre-žnine za skupni števec. Za večino stanovalcev v večsta-
novanjskih stavbah to pomeni višje plačilo omrežnine kot doslej. Posebnost, ki jo uvajajo na Ormoškem, je tudi višja cena vode pri prekomerni porabi (prekomerna poraba pomeni več kot 36 m3 porabljene vode mesečno), vendar so se svetniki tudi dogovorili, da te morebitne prekomerne porabe ne bodo zaračunavali kmečkim gospodinjstvom, ki vodo uporabljajo tudi za svojo
dejavnost. Cena m3 vode pri prekomerni porabi pa naj bi znašala kar 1,27 evra/m3.
Druga točka je bila namenjena seznanitvi z novimi cenami kanalščine oz. odvajanja in čiščenja odpadnih voda. V elaboratu je KPO med drugim uvedlo tudi neke vrste obvezno mesečno (pavšalno) plačilo za tista gospodinjstva, ki še niso priključena na kanalizacijo, imajo pa svoje greznice. S tem
naj bi se zagotovilo, da bodo tudi tisti občani, ki imajo svoje greznice, čiščenje (oz. odvoz gošče) predalo KPO, namesto da jih zdaj razlivajo po kmetijskih površinah. Tu pa se je zalomilo, in čeprav ni bilo slišati nobene glasne debate, je bila ob glasovanju večina svetnikov proti, zato nove cene kanalščine niso bile sprejete.
Zadnja pomembna točka je bilo sprejemanje novih cen za ravnanje z odpadki. Slednje so se za občane ormoških občin tudi znižale, in sicer pri tistih, ki imajo 120-litrske posode za 20 centov na mesec, pri tistih, ki imajo 240-litrske posode, pa 40 centov mesečno. Dejstvo je sicer, da je odpadkov manj in da se glede na to cena po kilogramu ni znižala. Po predstavljenih postavkah pa se je
precej znižala cena odvoza odpadkov, deloma tudi obdelave, za skoraj 40 % pa se je zvišala cena odlaganja. Po dodatnem pojasnilu Ludvika Hriberška iz KPO to ne pomeni višje cene odlaganja za druge občine oz. izvajalce, ki odlagajo smeti na ormoškem odlagališču (kar 50 % odloženih odpadkov namreč prihaja iz občin s širšega ptujskega, dobrih 37 % pa predstavljajo odloženi odpadki z goriških občin).
Ob koncu so se svetniki seznanili še z rezultati upravljanja s parkirišči, mestnim kopališčem in tržnico, kar je vse v rokah KPO in kjer naj bi, razen dejavnosti tržnice (dobiček je znašal dobrih 126 evrov), podjetje poslovalo z izgubo, ki jo pokrivajo ormoške občine.
SM
Ptuj • 18. tradicionalni pohod v Kicar
Ohraniti spomin na brigadirsko delo
V sklopu praznovanja dneva upora proti okupatorju je 26. aprila potekal že 18. tradicionalni pohod Po poteh upora in prostovoljnega dela v Kicar, kjer se je praznovanje nadaljevalo v tamkajšnjem gasilskem domu.
Po pozdravu predsednika Kluba brigadirjev MDA Ptuj Marka Potočnika in predsednika Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj Stanka Le-peja so se poklonili spominu umrlih članov Mirana Glušiča in Franca Lačna.
Slavnostne misli, ki so bile predvsem poklon brigadirskemu delu, tovarištvu, prosto-voljstvu in solidarnosti, pa so letos pripadle Aleksandru Cva-ru, tajniku Zveze brigadirjev Slovenije, ki je bila pred dvema mesecema ustanovljena na Ptuju. Spomnil pa je tudi na dejstvo, da je delo mladinskih delovnih brigad zamolčana zgodba, nikjer zapisana. O tej 45-letni zgodovini pozitivnega dela mladi rod ne ve skoraj ničesar. Ne želijo nobenih privilegijev, denarnih nadomestil, želijo le, da Slovenci nikoli ne bi pozabili na opravljeno delo
brigadirjev in da bi današnja mladina spoštovala njihovo opravljeno delo.
Graditelji domovine in novih pogojev za življenje
Nikoli pa ne smemo pozabiti na fašistični teror in njegove posledice na Slovenskem. Takratne mladinke in mladinci, delavski razred in vsi drugi so izbojevali veliko zmago kot branitelji z upanjem, da bomo za vedno svobodni. V svobodi so jih čakali razrušeni domovi, uničene ceste, mostovi, zgradbe. Ljudje so bili brez vsega, vendar niso obupali, strnili so svoje vrste, vzeli v roke svoja orodja in začeli obnavljati domovino. Branitelji so postali graditelji domovine in novih pogojev za življenje. Kot gobe po dežju so začele rasti mladin-
ske delovne brigade. Vse do danes je v mladinskih delovnih akcijah sodelovalo več sto
tisoč mladih, delavcev, kmetic in kmetov, dijakov, učencev, pionirjev. Brigadirji s Ptuja
in okolice so se v vseh mladinskih delovnih brigadah še posebej izkazali. Na mladinski
delovni akciji Pesnica je v letih 1945 in 1946 sodelovalo 1500 mladink in mladincev. Vse do leta 1990, ko je ta način prostovoljnega dela doživel zaton in ukinitev, so se mladinci s Ptujskega udeleževali mladinskih delovnih akcij po celotni bivši državi. Na Ptuju so sodelovali pri gradnji dijaškega doma, pri gradnji vodovoda, krajevnih cest, agromelioracijah zemljišč in številnih drugih. Da delo slovenskih brigadirjev ne bi bilo pozabljeno, je bila ustanovljena koordinacija društev in klubov, v katero so se povezali. Nekdanji brigadirji še danes pomagajo ljudem v stiski z materialnimi sredstvi in delom, je še povedal Aleksander Cvar.
S kulturnimi utrinki so zaključno slovesnost 18. tradicionalnega pohoda Po poteh upora in prostovoljnega dela v Kicar sklenili s kulturnim programom. Zapeli so člani moškega pevskega zbora KUD Rogoznica, z recitalom Pesmi štirih pa učenci OŠ Mladika. Sledilo je družabno srečanje, na katerem so oživeli številni brigadirski spomini.
MG
Foto: Črtomir Goznik
18. tradicionalni pohod brigadirjev v Kicar ob 37-letnici delovanja Kluba brigadirjev Ptuj
10 ^O/MTEDNIK
Kultura
torek • 29. aprila 2014
Kidričevo • V Talumu razstavlja Srdan Mohorič
Fabrika na nekoliko drugačen način
V okviru prireditev ob 60-letnici proizvodnje kidričevskega Taluma so v razstavišču Avla v četrtek, 17. aprila, odprli razstavo fotografij Fabrika, ptujskega fotografa Srdana Mohoriča, ki je v tej tovarni preživel vso svojo delovno dobo.
Kot je ob odprtju poudaril mojster fotografije Stojan Kerbler, je razstava v preddverju upravne zgradbe Taluma razdeljena na dva dela; na eni strani so razstavljene fotografije, ki pomenijo nadaljevanje avtorjeve razstave Planet aluminij, v kateri Mohorič išče motive v odpadnem aluminiju, z makro posnetki strukture materiala, v tem primeru aluminija in strukture forme. Na drugi strani pa so razstavljeni nekoliko drugačni posnetki različnih Talumovih obratov, ki so zaradi uporabe širokokotnega objektiva za nepoznavalce »fa-brike« nekaj povsem novega. Pri tem je avtor iskal lepoto objektov v zunanji strukturi, kar v povezavi z drugačnim okoljem daje tovarni lepši in prijaznejši videz.
Avtor razstave Srdan Mohorič, ki je bil posebej vesel dobrega obiska, pa je poudaril, da gre za nekoliko drugačen pogled na tovarno ali v delavskem žargonu »fabriko«; kot da gre za neki drugi čas, ki je danes popolnoma drugačen. Ko je pred mnogimi leti prišel v fabriko, je bilo vse
Foto: M. Ozmec
Avtorja Srdana Mohoriča (levo) in vsebino razstave je ob odprtju predstavil mojster fotografije Sto-jan Kerbler.
videti sivo, danes pa je to popolnoma drugačna, moderna tovarna, pravo nasprotje tistega, kar je pred leti fotografiral mojster Stojan Kerbler. Danes v proizvodnji ljudi skoraj ni videti, tovarna pa je tudi od zunaj lepša, zato je vesel, da je lahko tovarno doživel na dva različna načina. Avtorju je ob odprtju čestital predse-
dnik Talumove uprave Marko Drobnič, ki je poudaril, da je Mohorič v Talumu pustil pomemben pečat, saj je v tej tovarni preživel vso svojo delovno dobo, marsikomu pa je lahko za zgled s svojo natančnostjo in marljivostjo. Za Talum je pomembno tudi dejstvo, da njegove fotografije odražajo neko žlahtnost te
kovine s svetlo prihodnostjo, s čimer dobiva tovarna neko novo umetniško zgodbo. Pomeni tudi pomemben prispevek k dvigu prepoznavnosti Talumove blagovne znamke skozi umetnost, povrhu vsega pa je razstava tudi nadvse primerna za začetek praznovanja letošnje 60-letnice Taluma.
-OM
Ormož • Igrajmo se gledališča 2014
Nekatere skupine presegle nivo
Minuli teden je v prostorih Doma kulture Ormož potekalo dvodnevno območno srečanje otroških gledaliških skupin, naslovljeno Igrajmo se gledališča 2014. Na srečanju se je predstavilo kar 12 otroških gledaliških skupin oziroma približno 200 otrok. Po besedah strokovnega spremljevalca Mihe Goloba pa so nekatere skupine presegle osnovnošolski nivo.
Območno srečanje je organiziral Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ormož. Na srečanju se je predstavilo kar 12 otroških skupin iz ormoškega in ptujskega območja - od tega devet domačih in tri ptujske skupine. Nastopali so Gledališki krožek OŠ Velika Nedelja s predstavo Srečne družine; Gledališki krožek OŠ Ormož, mlajša skupina s predstavo Muca Copatarica; Gledališka skupina Dioniz OŠ Ivanjkovci s predstavo Vzorni soprog; Gledališka skupina Pikini prijatelji iz Vrtca Ormož s predstavo Kdo je napravil Vidku srajčico; Mladi gledališčniki OŠ Sveti Tomaž s predstavo Žiga, kisla kumarica in Dramski krožek OŠ Središče ob Dravi s predstavo Sneguljči-ca. Naslednji dan pa so se na odru Doma kulture Ormož predstavili še OŠ Ljudski vrt z gledališko igro Hop v pravljico; Gledališki krožek OŠ Miklavž pri Ormožu z igro Boječa Milica; Gledališka skupina projekta Popestrimo šolo - Tržnica znanja OŠ Miklavž pri Ormožu z igro
Božiček ne obstaja?; Otroška gledališka skupina KUD Vito-marci z igro Kraljična na zrnu graha; Gledališki studio DPD Svoboda Ptuj z igro Pepelka in Gledališki klub OŠ Miklavž pri Ormožu z igro Regratova roža.
Več kot 200 nastopajočih je spremljalo tudi strokovno
oko, in sicer strokovni spremljevalec Miha Golob, ki je dejal: »Glede na produkcijo je bilo letos malo manj predstav kot lani. Bi si pa upal trditi, da se je dvignila kakovost. Predstave so bolj konceptualno zasnovane, prepričljive, tudi otroci v igri so bolj prepričljivi, iskreni in govorno arti-
kulirani.« Povedal je še, da so nekatere predstave presegle osnovnošolski nivo. »Mislim, da bomo veliko otrok, ki tukaj nastopajo, videli tudi v starejših selekcijah, če lahko tako rečem,« je še zadovoljno dejal strokovni spremljevalec Golob.
Monika Levanič
Foto: JSKD OI Ormož
Na Območnem srečanju otroških gledaliških skupin Igrajmo se gledališča 2014 se je predstavilo kar 12 skupin. Med drugimi tudi Gledališki klub OŠ Miklavž pri Ormožu s predstavo Regratova roža.
MHV.JCKAMI
Tednikova knjigarnica
Živel praznik dela
Pesnik, pevec, zgodovinar, premišljevalec	idr. Tone Kregar (1971) pravi na 38. strani pred kratkim izdane knjižne prvenke Kravatni gen: ^
Odraščal sem v času in ^^ okolju, kjer je delavnost bila vrednota z jasnimi	^
merili. Priden je bil ta, ki si je v lastnem znoju zgradil hišo, kupil Yugota ter poleti za teden dni odpeljal familijo na morje. Tisti, ki teh standardov
niso dosegali, so sodili v dve kategoriji. V prvi so bili ti, ki jim ni uspelo zaradi smole in neprijaznih okoliščin. Nanje se je gledalo pokroviteljsko in pomilovalno, a vendarle dosti bolj razumevajoče kot na drugo kategorijo, kamor so sodili klasični lenuhi in delomrzneži. Ti so bili predmet prezira, razen najbolj prebrisanih, ki so si na tujih plečih dobro po-stlali in bili zato zraven deležni še malce občudovanja. Na drugi strani vrednostne lestvice je bila manjšina, ki je delala več, kot bi bilo po splošnih merilih treba. Njim je šla mešanica zavisti, spoštovanja in posmeha. Vladalo je pač pravilo, da delamo zato, da živimo, medtem ko je obratno veljalo le za nekaj čudakov Če povzamem, v moškem svetu s konca socializma je za pravega dedca veljal ta, ki je s poštenim delom spodobno preživljal sebe in svoje ter ob tem še našel čas za druženje, ki mu ni predstavljalo problema dati za rundo in ki je bil s tem zadovoljen. Upravičeno, saj je živel neprimerno bolje od vseh generacij pred njim. Sicer pa se o delu itak ni preveč filozofiralo. Bilo ga je dovolj in bilo je samoumevno ...
Izbrani odlomek je najti z naslovom Delati in živeti na strani 37 od 117, kolikor jih šteje 47. knjiga zbirke Nova znamenja v uredništvu Orlanda Uršiča Študentske založbe Litera iz Maribora. Knjiga Kravatni gen, kot je tudi naslov prve kolumne v njej, zajema 37 naslovov, ki jih je avtor Tone Kregar, »javnosti morda najbolj znan kot pevec in avtor besedil pri skupini Mi2, objavljal v dnevniku Večer. Izbrane kolumne niso razporejene po datumih oziroma letnicah izdaje, marveč so nanizane v sosledju, ki pelje bralca od teme do teme, od osebnih podob časa in prostora, ki so, seveda, kratke, povedno poglobljene podobe časa, ki ga živi slehernik - četudi ni, ali pa prav zato, tako znana javna osebnost, kot je Tone Kregar. Kakor je zapisal urednik na zadnji platnici, je Kregar z zornega kota političnega marketinga državljan, ki si ga politika ne želi, zato ga tudi več let vabi v svoje vrste. Urednik tudi zapiše, da Kravatni gen ni zbirka kolumn, v kateri bi se našlo za vsakogar nekaj in bi avtor s tem želel zadovoljiti vsakega bralca, pač pa so to neprizanesljivi družbeno-kritični zapisi, ki ne štedijo z ostrino. Vendar velja poudariti, da prav zaradi neposrednega, morda bi celo lahko rekli rokersko iskrivega, slogovno izbrušenega, svojstvenega literarnega sloga knjiga nagovarja najširši krog bralcev. Še več: vabi tiste bralce, ki jim zajetna leposlovja ne ležijo in svoje bralske želje tešijo izključno z dnevnim in revijalnim tiskom. Kravatni gen seveda daleč presega dnevno-politične marnje, čeprav je iz pričujočih zapisov še kako zaznati avtorjevo socialno, družbeno občutljivost.
Praznikom in kot bralno spodbudo navajam še začetek kolumne Pojdi z menoj v toplice (str. 88):
Če bi mi kdo pred mnogimi leti dejal, da bom nekoč, ko bom velik, vsako zimo redno hodil v toplice, bi ga, rahlo prestrašen, samo debelo pogledal. V toplice, takrat sem bil v to trdno prepričan, vendar zahajajo le revmatične ome, postoperativni rekonvalescenti in druge sorte bolniki, ki jim zdravnik predpiše, zavarovalnica pa omogoči teden ali dva okrevanja in lajšanja takšnih ali drugačnih tegob .
Prijetno branje in praznovanje želi Liljana Klemenčič
Rokomet
Ormožani dosegli drugo zmago zapored
Stran 12
Rokomet
Dokončno slovo od prve lige
Stran 12
Nogomet
Kidričani proslavili vratarja gostov
Stran 13
Tenis
Pohod naših najboljših se nadaljuje
Stran 13
Nogomet
Remi Drave v3.SNL, Tržeč na vrh lestvice MNZ Ptuj
Stran 14
Kikboks
Na Ptuju drugi turnir DP Stran 15

Nogomet • 1. SNL, 30. krog
Golubar in Smrekar poskrbela za petico

_
Foto: Črtomir Goznik
Josip Golubar (Zavrč, beli dres) je dosegel uvodna zadetka na srečanju, s katerima je bilo nadaljevanje bistveno lažje. Tokrat sta odlično sodelovala z Matijem Smrekarjem, ki je v nadaljevanju dosegel prvi hat-trick na slovenskih zelenicah.
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Zavrč - Triglav 5:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Golubar (44.), 2:0 Golubar (65.), 3:0 Smrekar (69.), 3:1 Grvala (84.), 4:1 Smrekar (85.), 5:1 Smrekar (92.).
ZAVRČ: Fink, S. Čeh, Sambo-lec, Murko, Dugolin, Šafaric, Težak (od 77. Kurbus), Kelenc (od 72. Brlečic), Golubar, Kokol (od 53. Fuček), Smrekar. Trener: Želj-ko Orehovec.
TRIGLAV: Curanovic, Klemen-čič, Diallo, Šiljeg, Bojic, Krcic, Po-ljanec (od 72. Grvala), Udovič (od 82. Marinkovic), Palibrk, Redžic (od 66. Poplatnik), Majcen. Trener: Siniša Brkic.
Zavrčani so v soboto zvečer pred približno 500 gledalci pričakali Kranjčane, s katerimi so želeli potrditi dobro formo z zadnjih tekem. Srečanje je potekalo na zelo razmočenem igrišču, zato je bilo preigravanje in podajanje precej oteženo. S Trigla-vani so se Zavrčani v prvenstvu merili že trikrat; jeseni so bili dvakrat uspešnejši Zavrčani, spomladi pa so zmago 3:1 v Kranju slavili igralci Triglava.
Domači strateg je na igrišče poslal isto začetno enajsterico kot v sredo v Celju - zmagovita zasedba se pač ne menja ... Prvi poskus na tekmi smo videli v 6. minuti, izvedel ga je
gostujoči kapetan Alen Krcic. Najlepšo priložnost v uvodu je za domačine zapravil Težak v 10. minuti, ko je po podaji Ko-kola iz bližine poslal žogo mimo gola. Pri gostih je v prvem polčasu trikrat poskusil Uroš Palibrk, a je bil premalo natančen ali pa je Fink njegov poskus
obranil. Domačini so imeli terensko pobudo, a so redno zamujali pri podajah, zaradi česar niso prišli v prave priložnosti. Tik pred koncem polčasa jim je to vendarle uspelo: Matija Smrekar je preigraval v kazenskem prostoru, nato žogo podal do Josipa Go-lubarja, ki jo je s približno 10 metrov poslal v mrežo - 1:0.
Isti igralec je imel lepo priložnost za povišanje vodstva v uvodu drugega polčasa, ko se je po podaji Kelenca znašel sam pred kranjskim vratarjem, eden izmed branilcev pa je še pravočasno pritekel in blokiral strel. V 64. minuti sta Golubar in Smrekar izvedla dvojno podajo, po kateri se je slednji znašel sam pred Curanovičem, ki je njegov strel obranil. Minuto kasneje je Težak hitro popeljal žogo v nasprotni napad, na koncu natančno poslal žogo v prazen prostor do Golu-barja, ki je meril natančno - 2:0. Končno odločitev o zmagovalcu srečanja je že v 69. minuti postavil Smre-kar: po podaji Kelenca s strani je Fuček preigral svojega čuvaja in streljal proti golu, vratar gostov
je žogo odbil do Smre-karja, ki jo je iz bližine ob branilcu gostov potisnil v gol - 3:0. V tem obdobju sta oba trenerja opravila
menjave (zaradi poškodbe je igro že prej zapustil Kokol, zamenjal ga je Fuček). V 74. minuti se je po napaki domače obrambe sam pred Finkom znašel Luka Majcen, a je bil domači vratar uspešnejši. Gostje so znižali zaostanek v 84. minuti, ko je rezervist Ernest Grvala izkoristil nesporazum Murka in Finka in zadel za 3:1. Že v naslednjem napadu sta znova odlično sodelovala Golubar in Smrekar, slednji pa je zadel za 4:1. V sodniškem podaljšku so domačini postavili piko na i nove visoke zmage: Fuček je streljal s strani, odbitek pa je Smrekar pospravil v prazno mrežo - 5:1. »V preteklih sezonah sem se mučil z doseganjem zadetkov, sedaj se mi je nekako 'odprlo' in z optimizmom zrem v naslednje obračune,« je takoj po tekmi povedal srečen strelec treh zadetkov Matija Smrekar.
Željko Orehovec, trener Zavrča: »Zmaga je na koncu res visoka, a je bila tekma do rezultata 2:0 povsem enakopravna. Zavedali smo se, da bo
iPoiiuiajts tiaí na íuítounim. íti[¿tu!
CRADIOPTUJ
^ net- ú/tíetu
www.radio-ptuj.si
Čas je za prve točke proti Gorici
V soboto bodo Zavrčani odšli na gostovanje na Primorsko, k Novi Gorici. Tamkajšnji gostitelji so za Haložane najbolj neugoden tekmec izmed vseh moštev 1. lige - na dosedanjih treh srečanjih so trikrat zmagali, gol razlika v njihovo korist pa je kar 9:1 (3:1, 4:0, 2:0).
»V Novo Gorico gremo igrat nogomet, čeprav doslej proti njim nismo osvojili še niti točke. Menim, da je prišel čas, da storimo tudi to! Na pot bomo odšli neobremenjeni in poskušali presenetiti gostitelje,« je povedal Željko Orehovec. Podobnega mnenja je tudi Andrej Dugolin, ki kaže vedno boljše predstave: »Goričanom smo marsikaj dolžni in res je čas, da se to obrne. Gremo po tri točke!«
v prednosti ekipa, ki bo prva dosegla zadetek. Igra je bila trda, s priložnostmi na obeh straneh, v zaključku pa smo si priigrali celo visoko prednost. Naša forma se dviguje iz tekme v tekmo, fantom pa čestitam za močno željo, voljo in hotenje po zmagi.«
Siniša Brkic, trener Triglava: »Domačinom čestitam za zasluženo zmago; gre za izkušeno in dobro vodeno ekipo. Po takšnem porazu ne morem biti zadovoljen, čeprav še zdaleč nismo igrali slabo. Dobro smo se postavili in igrali v prvem delu, a nato v končnici 1. polčasa prejeli zadetek. Po drugem zadetku so nekateri posamezniki odigrali neodgovorno; videlo se je, da so manjkali trije standardni obrambni igralci.«
Matija Smrekar, Za-vrč: »Izplačal se nam je trud, ki smo ga vložili v to srečanje in v celotno nadaljevanje sezone. Začetek spomladanskega dela je bil na žalost neuspešen, a smo verjeli v to, da se bo enkrat obrnilo v našo korist. Sedaj je do tega prišlo na najlepši možni način - z visoko zmago, sam pa sem ob tem dosegel svoj prvi hat-trick na slovenskih zelenicah. Vesel sem, da sem ga dosegel pred našimi navijači, ki so zares fantastični, za kar se jim zahvaljujem. Zahvala in čestitke namenjam tudi vsem soigralcem.«
Jože Mohorič
PRVALiGA TelekomSIovenije
REZULTATI 30. KROGA:
Zavrč - Triglav 5:1 (1:0); strelci: Golubar 44., 65., Smrekar 70., 86., 90.; Grvala 84.;
Domžale - Gorica 1:1 (1:0); strelca: Aneff 21.; Finocchio 65.; rdeči karton: Lapadula 83./Gorica; Rudar - Celje 1:0 (1:0); strelec: Firer 18.; Luka Koper - Maribor 0:1 (0:1); strelec: Tavares 44.; Krka - Olimpija 1:0 (0:0); strelec: Zeljkovic 51., z 11 m; rdeči karton: Fink 49./Olimpija.
1. MARIBOR	30	19	4	7	64:29	61
2. RUDAR	30	15	8	7	44:23	53
3. LUKA KOPER	30	16	5	9	39:31	53
4. GORICA	30	13	10	7	49:26	49
5. ZAVRČ	30	14	4	12	50:51	46
6. DOMŽALE	30	10	10	10	45:33	40
7. OLIMPIJA	30	10	6	14	31:43	36
8. CELJE	30	8	6	16	24:47	30
9. KRKA	30	7	5	18	23:52	26
10. TRIGLAV	30	5	8	17	28:62	23
Najboljši strelci: 15 zadetkov: Massimo Coda (Gorica), Mate Etero-vič (Rudar); 13 zadetkov: Jean-Philippe Mendy (Maribor); 11 zadetkov: Joshua Parker (Domžale), Marcos Tavares (Maribor); 10 zadetkov: Nu-smir Fajič (Maribor), Gianluca Lapadula (Gorica), Goran Galešič (Luka Koper); 8 zadetkov: Matija Smrekar (Zavrč), Slobodan Vuk, Saša Aleksander Živec (oba Domžale), Nik Omladič (Olimpija) ...
Mariborčani odločili prvenstvo, Rus zapustil Celje
Šest krogov pred koncem prvenstva so si Mariborčani najbrž priigrali odločilno prednost pred tekmeci in so blizu vpisa nove zvezdice. Tokrat so v derbiju kroga pred več kot 2000 gledalci na Bonifiki minimalno ugnali najbližje zasledovalce na lestvici, Koprčane. Edini zadetek na srečanju je bil delo podajalca Dareta Vršiča in strelca Marcosa Tavaresa. Koprčani se bodo morali po drugem zaporednem porazu zelo potruditi za osvojitev 2. mesta, ki jim ga je prevzel Rudar.
Velenjčani so bili tokrat v derbiju klubov iz Šaleške doline boljši od Celjanov, edini strelec na tekmi je bil Ivan Firer. Ta je posredno prispeval k odločitvi trenerja Celjanov Miloša Rusa, da po srečanju in četrtem zaporednem porazu ponudi nepreklicni odstop. Uprava ga je sprejela, zato bo Celjane do konca prvenstva vodil drug trener. Domžalčani in Goričani so se razšli z remijem, slednji pa so tekmo končali z igralcem manj. Lapadula tako ne bo smel nastopiti proti Zavrčanom, ki bodo naslednji gostje Gorice.
Krka je naslednja v nizu moštev, ki so ugnala Olimpijo. Glede na to, da se Novomeščani borijo za obstanek, Ljubljančani pa so v katastrofalni formi, zmaga gostiteljev niti ni posebno presenečenje. Krka se je približala Celjanom na le štiri točke zaostanka in lahko se spogleduje celo z neposrednim obstankom v 1. ligi. Misija nemogoče? Ne ...
V Zavrču so bili strelci daleč najučinkovitejši, saj so samo Zavrčani dosegli toliko zadetkov kot igralci na vseh preostalih štirih tekmah skupaj ... Glede na številne presenetljive izide bo v zadnjih krogih še zagotovo zanimiv boj za 2. mesto, na katerega lahko računajo vsaj tri moštva (Rudar, Koper in Gorica), štrene pa jim lahko zmeša tudi Zavrč. Iz tega vidika bo zelo zanimiv sobotni obračun med Gorico in Zavrčem.
JM
12 Štajerski
Šport
torek • 29. aprila 2Q14
Rokomet • 1. A SRL (m), Liga za obstanek, 6. krog
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Slab začetek, dober konec
Jeruzalem Ormož -Krško 32:27 (15:17)
JERUZALEM: Belec 6 obramb (1x7 m), T. Cvetko 2 obrambi; Kolmančič, Bogadi 6, Rajšp 1, Ši-šmanovič 4, Kocbek, Čudič 8 (3), Mesaric 4, Topolovec, Radujkovič 6, Gregorc, Peček 3, Žižek Cvetko, Kirič. Trener: Saša Prapotnik.
KRŠKO: Žitnik 4 obrambe, Polutnik; Miklavčič 6, Dime 1, Romih, Dular, Ban 4 (2), Cerjak, Sobotič 2, Kučič, Kastelic, Čanžar 4 (3), Koprive 4, Zoran 1, Omerzel 5. Trener: Sandi Marki.
1. A SRL (m), od 1. do 6. mesta
REZULTATI 6. KROGA: Gorenje Velenje - Trimo Trebnje 33:30 (16:17), Sevnica - Maribor Branik 23:31 (8:16), Ribnica Riko hiše -Celje Pivovarna Laško
1.	GORENJA VELENJE 6 4 1 1 52 (43)
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 5 5 0 0 48 (38)
3.	MARIBOR BRANIK 6 2 3 1 42 (35)
4.	RIBNICA RIKO HIŠE 5 1 1 3 32 (29)
5.	TRIMO TREBNJE 6 2 1 3 29 (24)
6.	SEVNICA	6 0 0 6 17 (17)
Od 7. do 12. mesta
REZULTATI 6. KROGA: Istrabenz plini Izola - Krka 29:25 (11:12), Sviš Ivančna Gorica -Slovan 30:27 (18:15), Jeruzalem Ormož - Krško 32:27 (15:17).
1.	JERUZALEM ORMOŽ 6 4 0 2 24 (16)
2.	ISTRA. PLINI IZOLA 6 5 0 1 23 (13)
3.	SLOVAN	6 3 0 3 21 (15)
4.	KRKA	6 1 0 5 18 (16)
5.	SVIŠ IVANČNA GORICA6 4 0 2 16 (8)
6.	KRŠKO	6 1 0 5 12 (10)
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Cudič je postal igralec tekme.
Sedemmetrovke: Jeruzalem 3/3; Krško 7/5. Izključitve: Jeruzalem 16; Krško 8 minut. Igralec tekme: Bojan Čudič (Jer. Ormož).
V šesti tekmi Lige za obstanek so Ormožani proti Krškemu dosegli drugo zmago zapored in četrto v skupini ekip, ki se borijo od 7. do 12. mesta v državi. Do 12. minute je na igrišču obstajala le ena ekipa, ekipa Krškega, ki je kaznovala prav vsako napako Je-ruzalma z lahkim zadetkom iz protinapada. Napak pa je bilo pri domači ekipi res preveč. V 8. minuti so gostje povedli s 7:1, v 12. minuti z 10:4 in ob tem imeli še dva igralca več v polju. Ormožani so se odlično obranili v igri z dvema igralcema manj in celo dosegli zadetek za znižanje zaostanka na 5:10. V golu je vratarja Boštjana Belca zamenjal mladi
be v 2. polčasu) zbral nekaj pomembnih obramb, kar se je takoj poznalo na rezultatu. Najvišja prednost čete trenerja Saše Prapotnika je dvakrat znašala šest zadetkov (27:21, 28:22). Zmaga Jeruzalema do konca tekme več ni bila ogrožena, saj so vse niti igre v svojih rokah držali izkušeni Belec, Siniša Radujkovič, Čudič in Danijel Mesaric. Z zmago so Ormožani obdržali 7. mesto na lestvici, v sredo, 30. aprila, ob 19. uri pa jih čaka gostovanje v Izoli, ki je trenutno na 8. mestu s točko manj od Jeruzalema.
Uroš Krstič
Tomaž Cvetko, ki je do odmora zbral 2 obrambi. V 28. minuti je Bojan Čudič zadel sedemmetrovko za izenačenje na 15:15. V zadnji minuti 1. polčasa pa znova dve napaki Ormožanov, ki sta ju z zadetki kaznovala Nejc Dimc in Mitja Omerzel za krško vodstvo s 17:15. Jeruzalem je 2. polčas odprl s tremi zaporednimi goli in v 34. minuti je Čudič svojo ekipo popeljal do prvega vodstva na tekmi (18:17). Gostom je še trikrat uspelo izenačiti, zadnjič na 20:20, nato pa je sledilo odločilnih pet minut tekme, kjer so gostitelji dosegli pet zadetkov zapored, prejeli pa niti enega ter v 45. minuti povedli s 25:20. V teh trenutkih so Krčani zastreljali dve sedemmetrovki, ob tem je vratar Belec (vse obram-
Saša Prapotnik, trener Jeruzalema Ormoža: Po tradiciji so tekme proti Krškemu zelo težke. Tudi tokrat je bilo tako, ko smo slabo odprli tekmo in so si borbeni gostje hitro priigrali šest zadetkov prednosti. Šele od polovice 1. polčasa smo zaigrali kot znamo, ob tem so izkušnje naših igralcev prevesile tehtnico v našo korist. Imeli smo tudi štiri obrambe več v 2. polčasu kot vratarji Krškega in zmaga je zasluženo ostala na Hardeku. Od 15. do 50. minute nam je uspel delni izid 22:10 (5:11, 27:21). Z obstankom v ligi smo izpolnili zadani cilj, zdaj pa bomo do konca sezone poskušali obdržati končno 7. mesto v državi.
Dokončno slovo od 1. lige
Naklo Peko Tržič -ŽRK Tenzor DP-Logik Ptuj 34:23 (15:7)
ZRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ:
Grabrovec 2, Zorec, Borovčak 7, Lazar, Pušnik, Frangež 3, Čebular 5, Selinšek 3, Ivančič 1, Kac 2. Trener: Marjan Valenko.
Predzadnje gostovanje ptujskih rokometašic v tej sezoni je dalo dokončen odgovor na to, ali bodo mlade Štajerke tudi v prihodnje nastopale med pr-voligašicami. Možnosti je bilo že pred tekmo bore malo, po njej pa je postalo jasno, da se Ptujčanke po dolgih letih selijo v nižji rang tekmovanja. Žal, toda drugače ni moglo biti. Težave kluba niso od včeraj, na koncu je celo pozitivno, da se je sezona sploh izpeljala do konca. Morda je izpad nova priložnost, da se klub čez nekaj časa na krilih domačega talentiranega kadra vrne tja, kjer je dolgo časa bil.
Uvod na Gorenjskem je bil precej izenačen, še v 14. minuti je bilo po zadetku Čebularjeve 4:4. Sledil je mrk Ptujčank, s se-
rijo 8:0 so domačinke praktično odločile srečanje, saj gostje kar sedem minut niso dosegle zadetka. V nadaljevanju je bila slika na terenu nekoliko bolj izenačena. Oslabljene Štajerke so se sicer upirale po najboljših močeh, toda bližje kot na 8 točk zaostanka niso zmogle priti. Po desetih minutah nadaljevanja je spet sledil spanec gostujoče čete, domačinke pa so to izkoristile za serijo 4:0. Ptujčanke so bile premagane, slavje v domači vrsti se je lahko začelo, na drugi strani pa je bila prisotna žalost, kajti ptujska ekipa je dolga leta nastopala med najboljšimi rokometnimi kolektivi v državi.
tp
1. A SRL (ž), od 6. do 10. mesta
REZULTATI 6. KROGA: Naklo Peko Tržič - ŽRK Tenzor DP logik Ptuj 34:23.
1.	PIRAN	6 5 0 1 26
2.	MLIN. AJDOVŠČINA 5 2 1 2 22
3.	Ž.U.R.D. FIK. KOPER 6 2 1 3 13
4.	NAKLO PEKO TRŽIČ 7 4 1 2 10
5.	TENZOR DP-LOGIK 6 0 15 4
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčanke se po dolgih letih selijo v nižji rang tekmovanja.
Rokomet • 1. B SRL (m)
Foto: Črtomir Goznik
Vratar Velike Nedelje David Dogša
Slovenj Gradec 2011 praktično že prvak
Slovenj Gradec 2011 - Drava Ptuj 28:20 (15:10)
Drava Ptuj: Šulek, Gerčar, Grm, Maroh 7, Janžekovič 2, Je-renec 2, Silovšek 2, Pukšič 1, Bezjak 1, Fridrih, Sabo, Šalamun 2, Lukežič, Toš 1, Lesjak 1, Požar 1. Trener: Uroš Šerbec.
Na predzadnjem gostovanju v sezoni so morali rokometaši ptujskega kluba v goste ekipi, ki se po treh letih vrača med prvoligaše. Slovenj Gradec, gre za naslednika Preventa, bo skoraj zanesljivo osvojil naslov prvaka med 1. B-ligaši, tako da so bili Ptujčani v soboto na Koroškem priča pravemu športnemu prazniku.
Domačini, ki so bili silno
1. B SRL (m)			
REZULTATI 20. KROGA:			Slo-
venj Gradec 2010 - Drava 28:20,			
Moškanjci Gorišnica	-	Mokerc	
- Ig 42:21, Velika Nedelja Carre-			
ra Optyl - Grosuplje 19:28, Dol			
TKI Hrastnik - Radeče MIK Ce-			
Ije 32:18, Herz Šmartno		- Loka	
2012 29:22, Damahaus Cerkle			
- Dobova 24:25.			
1. SLOV. GRADEC 201120 16	3	1	35
2. LOKA 2012 20 16	0	4	32
3. DOBOVA 20 15	0	5	30
4. DOL TKI HRASTNIK 20 11	2	7	24
5. HERZ ŠMARTNO 20 11	2	7	24
6. DAMAHAUS CERKLJE 20 10	2	8	22
7. DRAVA PTUJ 20 9	2	9	20
8. MOŠKANJCI - GOR.20 8	1	11	17
9. RADEČE - MIK CELJE20 8	1	11	17
10. MOKERC - IG 20 5	0	15	10
11. GROSUPLJE 20 3	1	16	7
12. V. NEDELJA C. O. 20 1	0	19	2
motivirani, so pričeli odlično ter takoj povedli za 2, 3 zadetke. S podobno mero so jim skušali vrniti tudi gostje, toda kakovost je v tem trenutku nedvomno na strani Korošcev. Prednost je naraščala, Štajerci so se sicer borili po svojih najboljših močeh, toda več od dostojne borbe niso zmogli, saj so bili domačini zelo razpoloženi. Sploh v drugem polčasu so imeli dravaši kar precej težav z igro v napadu, kajti čvrsta in zelo gibljiva domača obramba jim je povzročala nemalo težav. Na koncu je razlika znašal +8, v ekipi iz Ptuja pa je bilo v soboto pač premalo razpoloženih igralcev, da bi gostje lahko razmišljali o kakšnem presenečenju. Strateg Drave Uroš Šerbec je v drugem delu igre ponudil priložnost tudi igralcem, ki sicer igrajo manj ali pa se vračajo po poškodbah.
Sledi praznični premor, težava pa je v tem, da bodo na
Ptuju praktično vsi športni objekti zaprti, zato trening ne bo mogoč. Prvenstvo se bo nadaljevalo s tekmami 21. kroga 10. 5., Drava pa bo gostila stare znance iz Radeč.
Igra mačke z mišjo
RD Moškanjci-Gorišnica -ŠD Mokerc-Ig 41:21 (19:11)
RD Moškanjci-Gorišnica: Bra-tuša, Kramar, Škorc, Lukaček, Petek 5, Zorli 1, Kovač 6, M. Bedrač 12, Valenko 4, Balas 1, Tement 1, Firbas 6, Preac 1, T. Bedrač 4. Trener: Sebastjan Oblak.
V 20. krogu 1. B rokometne lige so rokometaši Moškanj-cev-Gorišnice gostili ekipo Mokerca-Iga. Za omenjeno ekipo velja, da je zelo nevarna doma, v gosteh pa ekipa iz Osrednje Slovenije precej popusti in je večkrat priča pravim potopom, kar se je ne nazadnje v Gorišnici zgodilo v petek, ko so gostje na Štajersko prišli le z desetimi igralci in nato doživeli pravo blama-žo, takšne in podobne tekme
pa nato mečejo temno senco nad vse prvenstvo.
Seveda domačini pri tem niso imeli popolnoma nič, od vsega začetka so krenili odločno z veliko želje po zmagi, zavedajoč se, da so lahko takšne tekme še kako nevarne. Zmaga je bila preprosto nuja. Ta seveda ni bila nikoli vprašljiva, saj so domačini že kmalu povedli z 10:4, svojo prednost pa so nato do konca le še povečevali in najvišja razlika na tekmi je bila ravno na koncu, ko je bilo 41:21. V domačem taboru so se po koncu tekme strinjali, da so potrebovali prav takšno tekmo, saj so zadnjih nekaj srečanj izgubili tesno ali pa na naiven način, tokrat pa so vso jezo preteklih tekem stresli nad nebogljene rokometaše Mokerca-Iga. Do konca prvenstva sta ostala še dva kroga, takoj po praznikih pa ekipa Moškanjcev-Gorišni-ce gosti ekipo iz Hrastnika, s katero ima še nekaj neporavnanih računov iz jesenskega dela prvenstva, ko so srečanje z neverjetno lahkoto dobili Zasavci.
tp
Slabo, slabše ...
Velika Nedelja Carrera Optyl - Grosuplje 19:28 (11:14)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Preac (5 obramb), Dogša (11 obramb), Zorec 2, Kaučič, Hanželič 2, Bezjak 2, Veselko 6, Štefičar 5, Špindler, Lorenčič 1, Šerod 1. Trener: Bojan Munda.
Derbi začelja so povsem zasluženo dobili gostje. Po spodbudnem začetku domačih in vodstvu 4:1 v prvih sedmih minutah so bila pričakova-
nja domačih navijačev velika. Vendar zdesetkani domači igralci niso dolgo vzdržali v podobnem tempu, saj je sledil delni izid 1:6 v prid gostov (14. minuta, 5:7). Domači so rezultat v 24. minuti uspeli izenačiti na 11:11, to pa je bilo tudi vse, kar so še uspeli v tem srečanju. Gostje so do odmora zadeli še trikrat in odšli na odmor s prednostjo 11:14.
Tudi v drugem polčasu sta obe ekipi nadaljevali v istem ritmu: domači slabo, brez idej, brez velike borbenosti, ki bi jo pričakovali glede na zaostanek, gostje pa borbeno, razigrano, brez velikega komplici-ranja. Končni rezultat je sicer nekoliko previsok, vendar so gostje v končnici tekme izkori-
stili številne napake domačih in se veselili lahko priigrane zmage.
Pri domačih sta izstopala oba vratarja, ki sta skupaj obranila 16 strelov gostov, od tega tudi tri sedemmetrovke (od skupno 10 upravičeno do-sojenih). Pri gostih sta bila najboljša vratar Jernej Smrke ter organizator igre David Kaste-lic, ki ga slaba domača obramba nikakor ni uspela zaustaviti.
Sedaj je povsem jasno, da se ekipa seli v 2. DRL, kar pa ne sme biti razlog, da fantje ne bi korektno odigrali še zadnjih dveh tekem: najprej v gosteh v Dobovi, za konec pa še doma proti Mokrcu.
Ur
torek • 29. aprila 2014
Šport
Štajrnhi	13
Nogomet • 2. SNL, 22. krog
Kidričani proslavili vratarja gostov
Aluminij - Šmartno 1928 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Kurež (17.), 1:1 Podbrežnik (52.)
ALUMINIJ: Lipovac, Rešek, Bingo, Panikvar, Cesar, Vrba-nec, Vindiš, Petek (od 67. Ko-zar), K. Medved, Grezda, Kurež (od 66. Jovanovič). Trener: Robert Pevnik
ŠMARTNO 1928: Pusovnik, Bezovnik, Zamernik (od 73. Kolar), Bizjak, Hočevar, Gaber, Saramati, Bolha (od 90. Dob-nik), Kidrič, Podbrežnik (od 81. Lenovšek), Jelen. Trener: Oskar Drobne. Nogometaši Aluminija so
2. SNL
REZULTATI 23. KROGA: Aluminij - Šmartno 1928 1:1 (1:0), Roltek Dob - Ankaran Hrvatini 2:1 (1:0), Bela krajina - Šenčur 1:0 (0:0), Šampion - Krško 2:2 (2:1), Kalcer Radomlje - Farmtech Veržej 8:1 (2:0).
1.	ROLTEK DOB 23 18 3 2 44:20 57
2.	K. RADOMLJE 23 14 4 5 55:27 46
3.	ALUMINIJ 23 10 8 5 33:18 38
4.	ŠMARTNO 1928 23 9 8 6 31:29 35
5.	FARM. VERŽEJ 23 11 2 10 45:47 35
6.	ANKARAN H. 23 10 4 9 35:34 34
7.	KRŠKO 23 8 6 9 36:31 30
8.	ŠENČUR 23 8 3 12 37:42 27
9.	ŠAMPION 23 4 3 16 31:55 15
10.	BELA KRAJINA 23 1 3 19 9:53 6
na zadnji medsebojni tekmi s Šmartnim potegnili krajšo na domačem igrišču (0:1), zato je bila previdnost pred obračunom 23. kroga povsem na mestu. Za nameček so domačini tekmo pričakali močno oslabljeni, saj so zaradi kartonov ali poškodb manjkali Topolovec, Drevenšek, Leto-nja, Lonzarič, A. Medved in
Podbrežnik. Tako je na mestu osrednjega branilca ob Bingu zaigral Leon Panikvar, ki je bil obenem kapetan moštva.
Po začetnem preizkušanju moči so domačini udarili v polno: Kurež je prejel uporabni predložek Grezde s strani, preigral je branilca gostov in neubranljivo zadel mrežo -1:0. Nekaj minut kasneje je Pe-
Leon Panikvar, Aluminij: »Ne glede na to, da je v našem moštvu manjkala kopica igralcev, smo odigrali kar dobro predstavo. V zadnjem času se nam redno dogaja, da tekmeci kaznujejo vsako našo napako, tako je bilo tudi tokrat. Spet smo imeli dovolj priložnosti, da bi sami odločili tekmo, a jih nismo izkoristili. Upam, da bomo to kmalu popravili in bomo začeli osvajati točke.«
Oskar Drobne, trener Šmartnega: »V tekmo smo šli preslabo in smo izgubljali preveč dvobojev. Pravi obraz smo prikazali v drugem polčasu, ko smo igrali zelo borbeno. Začetno pobudo smo izkoristili in kmalu izenačili. Zavedali smo se, da v takšnem tempu ne bomo dolgo zdržali, zato so domačini prišli do dveh ali treh zrelih priložnosti. Ko celotna ekipa da svoj maksimum, potem tudi vratar naredi kakšno 'čudežno' potezo, karje našemu danes uspevalo.«
Foto: Črtomir Goznik
Robert Kurež (Aluminij, rdeči dres) je proti Šmartnemu dosegel edini zadetek za svojo ekipo, a ob tem zapravil še nekaj zelo zrelih priložnosti.
tek v slogu Robbna preigraval na desni strani, Pusovnik pa je njegov strel ubranil. Petek je v 26. minuti po prestreženi žogi lepo zaposlil Kureža, ki se je znašel sam pred gostujočim vratarjem, a streljal tik mimo gola. Gostje so zapretili ob koncu polčasa, a Bizjak iz prostega strela in Jelen z glavo nista bila natančna.
Gostje so bolje začeli drugi del, prvo priložnost pa je imel znova Robert Kurež. Ta se je v 51. minuti po dolgi podaji iz ozadja znašel sam pred Pu-sovnikom, a je preveč okleval in branilci so mu žogo izbili. Že v naslednjem napadu so gostje izenačili: gostujoči igralec se je boril z Reškom na boku in ga poslal na tla, sam pa nadaljeval akcijo s podajo v sredino, kjer jo je Dejan Pod-brežnik z natančnim strelom poslal za hrbet Lipovca - 1:1. Gostje so po posredovanju Binga v 60. minuti zahtevali 11-metrovko, a je domači branilec po mnenju sodnika žogo izbil na pravilen način. Kurež bi lahko v 61. minuti znova popeljal Aluminij v vodstvo, a je preveč okleval pri zaključnem strelu. Nekaj minut je trener Pevnik opravil dve menjavi, Kozar in Jovanovič pa sta v igro vnesla precej živahnosti. V naslednjih desetih minutah so domačini kar tekmovali
med sabo, kdo bo zapravil lepšo priložnost: Kozar in Grezda sta v 72. minuti nastreljala Pu-sovnika iz odličnih položajev, Jovanovičev strel v 73. minuti z glavo je oplazil prečko, močan in natančen poskus Vr-banca pa je Pusovnik v 77. minuti s skrajnimi močmi preusmeril preko gola ... V zadnjih minutah so gostje vzpostavili ravnotežje in se veselili težko prigarane točke.
Pravo prvenstveno tekmo je s svojimi (pre)pogostim podeljevanjem rumenih kartonov (7 za domače in 4 za goste) in prekinjanjem akcij zaznamoval tudi sodnik Marko Podgoršek, ki ni pokazal pretiranega občutka za igro.
V naslednjem krogu bodo Kidričani v nedeljo na svojem igrišču gostili ekipo Bele krajine, ki je v tem krogu dosegla sploh prvo(!) zmago v tem prvenstvu.
Jože Mohorič
Tenis • Mladinska ITF-turnija
Pohod naših najboljših mladincev se nadaljuje
V sredo je v Ljubljani potekala prireditev Olimpijskega komiteja Slovenije, na kateri so športnikom v različnih kategorijah podelili priznanja za dosežke v lanskem letu. Med prejemniki priznanj je bila tudi Nina Potočnik, ki je prejela srebrni znak OKS. Tega prejmejo posamezniki, ki so v lanskem letu na svetovnem ali evropskem prvenstvu osvojili medaljo.
Pred tednom nas je z odličnim dosežkom na mladinskem ITF-turnirju v Bolgariji razveselila Tamara Zidan-šek (101. na ITF), tokrat pa sta se ji z odličnimi rezultati na mednarodni sceni pridružila še Nina Potočnik (127.) in Sven Lah.
Mladinski ITF-turnir v Franciji
V mestu Beaulier-sur-Mer v Franciji je potekal eden najmočnejših mladinskih ITF-turnirjev sploh - 1. ranga. Na njem je izjemno uspešno nastopala tudi Nina Potočnik (Galtena). Med posameznicami se je s tremi zmagami
Rezultati, posameznice:
1.	krog: Potočnik - Beatrice Lombardo (Italija) 6:1, 4:6, 6:4;
2.	krog: Potočnik - Freya Christie (VB, 12.) 3:6, 7:5, 6:4;
3.	krog: Potočnik - Evgeniya Levashova (Rusija, 6.) 4:6, 6:1, 7:5;
četrtfinale: Potočnik - Seone Mendez (Avstralija) 6:4, 1:6, 5:7.
dvojice:
1.	krog: Potočnik/Pislak -Bacher/Rafalovicz (Francija) 6:0, 6:0;
2.	krog: Potočnik/Pislak -Ducu/Yerolymos (Romunija/ Francija, 1.) 6:3, 7:5;
četrtfinale: Potočnik/Pislak - Bejenaru/Mraz (Francija/Slovenija) 6:2, 6:4;
polfinale: Potočnik/Pislak -Miroshnishenko/Vikhlyacheva (Rusija) 3:6, 6:3, 10:4;
finale: Potočnik/Pislak - Yu Ye/You (Kitajska, 5.) 6:7(6), 3:6.
(vse v treh nizih) uvrstila med najboljšo osmerico. Pri tem je izločila dve nosilki, tudi 14-le-tno Rusinjo Levashovo, 42. na mladinski ITF-lestvici. Po ogorčenem boju jo je v četrt-finalu ustavila Avstralka Men-dezova (103 ), ki je bila bolj zbrana v zaključku odločilnega niza. Nina je med Slovenkami dosegla najboljši rezultat in bo na novi mladinski ITF-lestvici zagotovo pridobila nekaj mest in se pomaknila blizu najboljše stoterice.
Še višje se je Nina povzpela med dvojicami, kjer je združila moči s kolegico iz reprezentance, Manco Pislak. Po vrsti sta nanizali štiri zmage, pri čemer ima največjo težo tista proti 1. nosilkama, Romunki Ioani Ducu (17.) in Francozinji Margot Yerolymos (62.). Zmago na turnirju sta Slovenkama preprečili 5. nosilki, Kitajki Qui Yu Ye in Xiaodi You, ki sta bili v finalu le za odtenek boljši.
Mladinski ITF-turnir v Bolgariji
Po zmagoslavju v preteklem tednu na turnirju 2. ranga je Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj) tokrat v Bolgariji, v mestu Haskovo, nastopila na turnirju nižjega 3. ranga. Po napornem koncu turnirja v Prešovu je imela težave s hrbtom in je med posameznicami izpadla že v uvodnem krogu.
Rezultati, dvojice:
1. krog: Zidanšek/Blinkova (1.) - Arnaudova/Kabakova (Bolgarija) 6:1, 6:0;
četrtfinale: Zidanšek/Blinkova (1.) - Gavrila/Guna (Romunija) 3:6, 6:4, 10:8;
polfinale: Zidanšek/Blinkova (1.) - Stojanovska/Surdeanu (Makedonija/Romunija) 6:1, 6:0;
finale: Zidanšek/Blinkova (1.) - Fedoryshyn/Veksler (Ukrajina, 2.) 7:5, 4:6, 9:11.
Bolje se je odrezala med dvojicami, kjer se je v paru z Rusinjo Anno Blinkovo (bili sta 1. nosilki) uvrstila v finale. Tam sta se srečali z drugo postavljeno ukrajinsko dvojico Anastasiyo Fedoryshyn - Maryna Veksler. Po pričakovanjih je bil dvoboj izjemno izenačen in se je odločal v skrajšanem tretjem nizu. V dramatičnem zaključku, kjer je o zmagovalkah odločala ena sama žoga, sta daljšo potegnili Ukrajinki...
Turnir serije TE U-16
Na turnirju 2. ranga serije Tennis Europe U-16 v Brnu (ZLTC cup) je nastopal 15-le-tni Sven Lah (TK Terme Ptuj). V kategoriji 48 igralcev v glavnem turnirju je 15-letni Ptujčan naredil izjemno serijo, saj je do polfinala po vrsti izločil tri precej višje rangira-ne igralce, 14., 2. in 6. nosilca. Najodmevnejša zmaga je bila tista proti Cehu Tomasu Jirouseku, ki na lestvici TE
zaseda 60. mesto. Uspešen je bil tudi v polfinalu in se tako brez izgubljenega niza uvrstil v veliki finale. O njegovi dobri igri najbolje priča podatek, da je do finala oddal le 18 iger ... V sobotnem finalu je na drugi strani mreže stal 3. nosilec, domačin Antonin Bolardt (78. na TE). Tudi zaključni obračun turnirja je Sven začel tako kot že vse prejšnje dvoboje -odločno in suvereno. Prišel je do vodstva in prednosti pred nadaljevanjem. V drugem nizu je češki vrstnik slovenskemu igralcu nudil močnejši odpor, a ga je slednji dokončno stri v podaljšani igri in dosegel pomembno mednarodno zmago. S to popotnico se bo lahko mirnejši in samoza-vestnejši odpravil naslednjim izzivom naproti - mladinskim ITF-turnirjem.
Jože Mohorič
Rezultati, posamezno:
1.	krog: Lah - Martin Bugaj (Češka) 6:0, 6:0;
2.	krog: Lah -Emililis Rusa-kevicius (Litva, 14.) 6:3, 6:4;
3.	krog: Lah - Tomas Jirou-sek (Češka, 2.) 6:1, 6:3;
četrtfinale: Lah - Jakub Paul (Švica, 6.) 6:2, 6:1;
polfinale: Lah - Marek Dub-sky (Češka) 6:3, 6:1;
finale: Lah - Antonin Bolardt (Češka, 3.) 6:2, 7:6(5).
14 Štajerski
Šport
torek • 29. aprila 2014
Nogomet • 3. SNL vzhod, lige MNZ Ptuj
Remi Drave v 3. SNL, Tržeč na vrh lestvice
3. SNL: Dravinja tokrat suvereno
REZULTATI 19. KROGA:
Fosilum Šentjur - Aha Emmi Bistrica 0:4 (0:2), Malečnik -Tromejnik G-Sukič 1:0 (0:0), Drava - Nafta 1903 1:1 (1:0), Rakičan - Šmarje pri Jelšah 2:1 (2:1), Odranci - Avto Rajh Ljutomer 1:0 (0:0), Grad -Dravinja Kostroj 1:4 (0:1), Čarda Martjanci - Avto Škafar Beltinci 1:2 (1:1).
1.	DRAVINJA KOS. 19 14 5 0 46:10 47
2.	DRAVA PTUJ 19 13 3 3 43:12 42
3.	RAKIČAN 19 10 6 3 33:19 36
4.	ODRANCI 19 10 3 6 50:29 33
5.	NAFTA 1903 19 9 5 5 26:17 32
6.	RAJH LJUTOMER 19 8 4 7 34:26 28
7.	ŠKAFAR BELTINCI 19 8 4 7 31:32 28
8.	ŠMARJE PRI JEL. 19 7 3 9 41:34 24
9.	MALEČNIK 19 5 9 5 23:28 24
10.	TROMEJNIK G-S. 19 6 2 11 25:33 20
11.	GRAD	19 4 6 9 25:38 18
12.	FOS. ŠENTJUR 19 5 1 13 20:54 16
13.	AHA BISTRICA 19 3 4 12 24:42 13
14.	Č. MARTJANCI 19 2 3 14 16:63 9 Končno je tudi ekipa iz Slovenske Bistrice našla tekmeca »po meri« in dosegla visoko zmago. Pot do uspeha varovancem Milka Durovskega je precej olajšal igralec Šentjurja Matuš, ki je bil izključen. Tekmo v Malečniku je v prid domačinom odločil Tisaj, ki je zadel v 58. minuti. Še naprej ostaja največje presenečenje dosedanjega poteka lige ekipa Rakičana, ki je tudi tokrat slavila na krilih izjemnega Karasa, ki je dosegel dva zadetka. Vodilna Dravinja se je poigrala na Goričkem, domači Grad pač ni bil dorasel tekmec. Res pa je, da je ekipa Grada skoraj dve tretjini srečanja zaradi izključitve igrala z igralcem manj. V nedeljskem prekmurskem derbiju so v Martjancih slavili Beltinci. Po številu obiskovalcev sodeč se je tekma kroga odigrala v Od-rancih, kjer so domačini pred skoraj 500 gledalci z zadetkom Žnidariča ugnali Prleke z rezultatom 1:0.
Remi na derbiju
DRAVA PTUJ - NAFTA 1903 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Ljubec 21., 1:1 Szabo 49.
DRAVA PTUJ: Musič, Krajnc, Kajzer, Ljubec, Arsič (od 52. Kočar), Droždek, Jaušovec (od 46. Wagner), Lugonjič (od 62. Furek), Kirič, Tomažič Šeruga, Lavrinc. Trener: Franc Fridl.
NAFTA 1903: Valentič, Za-gorec, Antonovič A., Antonovič D., Hobor, Ivanič, Doma, Vinko (od 46. Nagy), Puclin (od 85. Kovacs), Szabo (od 90. Czo-vek), Bedo. Trener: Imre Ne-meth.
Derbi nekdanjih tekmecev med prvoligaši, sedaj pa dvoboj ekip, ki sta tik pod vrhom tretjeligaške druščine, ni postregel s preveč kakovostnim nogometom. Ekipi sta se razšli z remijem, kar je glede na sam potek tudi najbolj pravičen izid, čeprav so domačini imeli več lepših priložnosti. Nekaj več kot 100 gledalcev je na koncu z mešanimi občutki zapuščalo prizorišče, Dravo pa že v sredo čaka nov derbi, saj odhaja v goste vodilni ekipe lige Dravinji.
Ptujski modri so začeli odločno in si že do 8. minute pri-
igrali dve lepi priložnosti, toda Ljubec in Lugonjič nista bila uspešna. Nafta je prvič zapre-tila v 18. minuti, ko je iz prostega strela poskusil Hobor, toda Musič se ni dal. Tri minute kasneje je Lugonjič podal iz kota, najvišje je skočil Ljubec in z glavo matiral vratarja Nafte Valentiča. Po zadetku je pobuda pripadla gostom, nevarnejši pa so bili iz protinapadov domačini. Kljub trem lepim priložnostim Drave - Jaušovec je med drugim zadel vra-tnico - se izid do polčasa ni več spremenil. Gostje so bolje začeli nadaljevanje srečanja: najprej ni bil uspešen kapetan Zagorec, v 49. minuti pa je z lepo odmerjenim strelom izenačil Szabo. Domači strateg Fridl je nato skušal z menjavami spreobrniti potek tekme, toda modrim se tokrat ni izšlo po željah. Priložnosti so zapravili Furek, Krajnc, zadnjo na tekmi še Wagner, za Nafto pa je v 64. minuti za las zgrešil Puclin. Ostalo je pri delitvi točk, s čimer so bili bistveno zadovoljnejši gostje.
tp
Superliga: Podvinci slavili v Vidmu, lokalni derbi Gerečji vasi in Stojncem
V soboto so gledalci lahko videli dve tekmi 17. kroga. Središče je doma na tekmi s kar petimi zadetki ugnalo Apače, blestel je Novak z dvema zadetkoma. V obračunu tekmecev iz občine Hajdina so bili srečnejši in spretnejši igralci iz Gerečje vasi, ki so vprašanje zmagovalca rešili že po 23 minutah igre. Derbi kroga je bil v nedeljskih dopoldanskih urah odigran v Vidmu, kjer sta se pomerili drugo- in tretjeuvr-ščena ekipa lige. Zmagali so gostje iz Podvincev, ki so zadeli le nekaj minut pred koncem tekme, pa čeprav so skoraj 70 minut igrali z igralcem manj! V lokalnem obračunu klubov iz občine Markovci so pred kar 300 gledalci slavili Stojnci, ki tako še naprej suvereno vodijo. Obenem so rumeno-črni popravili vtis s tekme preteklega kroga, ko so nepričakovano
Foto: Črtomir Goznik
Nekdajni tekmeci prve lige so tokrat igrali neodločeno.
klonili v Apačah. V tekmi zače-Ija je Ormož z dvema zadetkoma v razmaku treh minut premagal Boč in si pred Bukovča-ni priigral tri točke prednosti. REZULTATI 17. KROGA: Središče ob Dravi - Apače 3:2 (0:1): strelci: 0:1 Žgeč 35., 1:1 Novak 73. - 11-m, 2:1 Ivanuša 78., 3:1 Novak 83., 3:2 Zajc 85.;
Hajdina - 1 A avto Gerečja vas 0:2 (0:2): strelca: 0:1 Ga-brovec 18., 0:2 Leben 23., z 11 m;
Videm - Podvinci Betonar-na Kuhar 1:2 (0:1): strelci:
0:1 Požegar 6., 1:1 Tement 63., 1:2 Šendelj 88.;
Stojnci - Bukovci 2:0 (1:0): strelca: 1:0 Zorko 37., 2:0 Ko-kot 80.;
Carrera Optyl Ormož - Boč Poljčane 2:0 (0:0): strelec: 1:0 Zlatnik 59., 2:0 Zlatnik 61.
1.	STOJNCI 17 13 2 2
2.	PODVINCI KUHAR 17 11 2 4
3.	VIDEM	17 11 4 2
4.	1A GEREČJA VAS 17 9 4 4 47:14
5.	APAČE	17 6 9 2 25:36
6.	SREDIŠČE OB D.I 17 5 7 5 28:43
7.	HAJDINA 17 5 8 4 25:29
8.	BOČ POUČANE 17 5 11 1 19:44
9.	C. OPTYL ORMOŽ 17 3 11 3 17:42
10.	BUKOVCI 17 2 12 3 16:50
40:9 37:15 49:21

13	8	4	1	27:12	25
13	8	4	1	24:13	25
13	7	4	2	19:10	23
13	6	2	5	25:17	23
13	6	4	3	13:13	21
13	6	5	2	17:13	20
13	6	6	1	26:25	19
13	4	8	1	10:19	13
13	3	9	1	17:31	10
13	1	9	3	8:33	6
41 37 35 31 20 20 19 16 12 9 tp
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 13. KROGA: Tr-
žec - Podvinci DS Galun 1:0, Rogoznica - Markovci 0:4, Le-skovec - Skorba 3:5, Lovrenc - Dornava Vrtnarstvo Kovačec 0:1, Gorišnica - Cirkulane 0:2.
Foto: Črtomir Goznik
Podvinci Betonarna Kuhar slavila v Vidmu.
1.	TRZEC
2.	PODVINCI GALU
3.	CIRKULANE
4.	LESKOVEC
5.	GORIŠNICA
6.	MARKOVCI
7.	SKORBA
8.	LOVRENC
9.	DORNAVA V. K.
10.	ROGOZNICA
2. liga MNZ Ptuj
Zmage vodilnih moštev
REZULTATI 13. KROGA:
Podlehnik - Makole 3:1, Slovenja vas - Zgornja Polskava 0:2, Oplotnica - Hajdoše 4:2, Majšperk - Pragersko 75 6:2, Grajena - Polskava Avtoprevo-zništvo Grobelnik 2:6.
1.	PODLEHNIK 13 11 1 1 31:10 34
2.	ZGORNJA POLSKAVA 13 9 1 3 38:13	30
3.	MAJŠPERK 13 6 6 1 32:27 19
4.	POLSKAVA GROBELNIK 13 6 7 0 30:23	18
5.	OPLOTNICA 13 5 5 3 25:25 18
6.	HAJDOŠE 13 5 6 2 27:29 17
7.	SLOVENJA VAS 13 5 6 2 24:32 17
8.	GRAJENA 13 5 7 1 21:35 16
9.	MAKOLE 13 3 9 1 22:41 10
10.	PRAGERSKO 75 13 3 10 0 19:34 9
Veteranske lige MNZ Ptuj
VETERANI 35 REZULTATI 11. KROGA:
Dornava - Borovci 1:0, Grajena - Majšperk 5:0, Apače -Videm 1:6, Spodnja Polskava - Skorba 0:3.
1.	VIDEM	11 9 1 1 36:16 28
2.	DORNAVA 11 7 2 2 26:14 23
3.	SKORBA 11 5 4 2 22:19 17
4.	BOROVCI 11 5 5 1 37:25 16
5.	GRAJENA 11 4 4 3 19:12 15
6.	SP. POLSKAVA 11 4 6 1 24:28 13
7.	MAJŠPERK 11 3 7 1 10:35 10
8.	APAČE	11 1 9 1 7:32 4
VETERANI 40 - VZHOD
REZULTATI 12. KROGA:
Markovci - Ormož 1:8, Gorišnica - Leskovec 2:0, Tržeč - Podvinci 1:1.
1.	ORMOŽ	1210 1 1 47:10 31
2.	PODVINCI 12 7 3 2 36:16 23
3.	GORIŠNICA 12 6 3 3 29:21 21
4.	LESKOVEC 12 3 6 3 16:27 12
5.	TRŽEČ	12 2 8 2 11:30 8
6.	MARKOVCI 12 2 9 1 19:54 7
VETERANI 40 - ZAHOD REZULTATI 12. KROGA: Po-
horje-Oplotnica - Zgornja Polskava 3:1, Podlehnik - Hajdina 1:0, Pragersko - Lovrenc 2:9.
1.	LOVRENC 12 10 1 1 47:9 31
2.	P0H0RJE-0PL. 12 7 5 0 22:16 21
3.	HAJDINA 12 7 5 0 25:21 21
4.	ZG. POLSKAVA 12 4 7 1 15:29 13
5.	PRAGERSKO 12 4 8 0 17:32 12
6.	PODLEHNIK 12 2 8 2 8:27 7
jm
Športni napovednik
Nogomet • Na Ptuju Slovenija - Finska
V torek, 29. aprila, bo ob 16. uri na Mestnem stadionu na Ptuju prijateljska nogometna tekma reprezentanc Slovenije in Finske v starostni skupini U-18.
1.	SNL
PARI 31. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Celje - Luka Koper; SOBOTA ob 18.00: Domžale - Krka; SOBOTA ob 20.00: Gorica - Zavrč; SOBOTA ob 20.05: Maribor - Olimpija; NEDELJA ob 17.00: Triglav - Rudar
2.	SNL
PARI 24. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Farmtech Veržej
-	Roltek Dob, AH Mas Tech Ankaran - Šampion, Krško -Šenčur; NEDELJA ob 17.00: Aluminij - Bela krajina, Šmartno 1928 - Kalcer Radomlje
3.	SNL - VZHOD
PARI 20. KROGA - SREDA ob 17.00: Dravinja Kostroj
-	Drava Ptuj, Avto Rajh Ljutomer - Čarda Martjanci, Avto Škafar Beltinci - Grad, Nafta 1903 - Rakičan, Šmarje pri Jelšah - Malečnik, Tromejnik G - Sukič - Fosilum Šentjur, Aha Emmi Bistrica - Odranci
_ PARI 21. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Drava Ptuj - Avto Škafar Beltinci, Aha Emmi Bistrica - Avto Rajh Ljutomer, Fosilum Šentjur - Šmarje pri Jelšah; NEDELJA ob 10.30: Rakičan - Dravinja Kostroj; NEDELJA ob 17.00: Odranci -Tromejnik G Sukič, Grad - Čarda Martjanci
SUPER LIGA
PARI 18. KROGA - Podvinci Betonarna Kuhar - Hajdina, 1A avto Gerečja vas - Carrera Optyl Ormož, Boč Poljčane -Stojnci, Bukovci - Središče ob Dravi, Apače - Videm
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 14. KROGA - Podvinci DS Galun - Leskovec, Skor-ba - Lovrenc, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Gorišnica, Cirkulane - Rogoznica, Markovci - Tržec
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 14. KROGA - Polskava avtoprevozništvo Grobelnik
-	Majšperk, Pragersko 75 - Oplotnica, Hajdoše - Slovenja vas, Zgornja Polskava - Podlehnik, Makole - Grajena
PRVOMAJSKI TURNIR V VERŽEJU
Vsakoletni, tokrat že 49. prvomajski turnir za pokal občine Veržej bodo na praznični četrtek zaznamovale revialne tekme mlajših kategorij od U-7 do U-15 ter kadetov in mladincev. V izločilnih bojih članskega turnirja se bosta najprej pomerili ekipi Bakovcev in Cvena (9.00), za tem pa še Farmtecha Veržeja in Slatine iz Radencev (10.20). Tekma za 3. mesto bo ob 17.00, finale ob 18.30. Pred tem se bodo srečali še veteranski vrsti Veržeja in Slatine.
Rokomet
1. A SRL (m), od 7. do 12. mesta
7. KROG: Istrabenz plini Izola - Jeruzalem Ormož (SREDA ob 19.00)
1. A SRL (ž), od 6. do 10. mesta
9. KROG: Tenzor DP Logik Ptuj - Mlinotest Ajdovščina (PETEK ob 19.00)
Rekreacija
Klub ptujskih študentov in Brodarsko društvo Ranca Ptuj organizirata ob letošnjem Kresovanju tudi veliko rekreativnih športnih vsebin. V sredo dopoldan bo ob 8.00 2. KPŠ -jev dobrodelni tek, ob 9.00 bo spust po reki Dravi, ob 10.00 pa bosta turnirja v odbojki na mivki in paintballu.
David Breznik, NŠ
Športno plezanje
Slovenca brez finala
Na prvo tekmo nove sezone svetovnega pokala v bal-vanskem plezanju se je odpravila tričlanska ekipa, Mina Markovič in Jernej Kruder s trenerjem Romanom Kraj-nikom. V kvalifikacijah sta slovenska tekmovalca plezala odlično in zasedla 1. (Kruder) in 3. mesto (Markovič).
Polfinalni del tekme v kitajskem Chongqingu pa se ni razpletel po željah slovenskih tekmovalcev, saj sta Jernej in Mina ostala brez finala najboljše šesterice v balvanih. Kruder je tekmo končal na 13. mestu, Markovičeva pa na 18.
»Polfinale se na žalost za naša tekmovalca nekako ni iztekel po pričakovanjih. Oba
naša tekmovalca sta enostavno naredila preveč napak, predvsem Mina nekako ni in ni 'zaplezala', njeno plezanje je bilo preveč na 'ziher', kar pa enostavno glede na postavljene balvanske probleme ni prineslo želenega rezultata. Kljub vsemu smo lahko zadovoljni, ker smo vseeno videli, da smo nekako zraven, tako da gremo optimistično naprej na naslednjo tekmo,« je iz Kitajske sporočil selektor slovenske reprezentance Roman Krajnik.
Kruder in Markovičeva bosta novo priložnost imela že 3. in 4. maja, ko bo na sporedu tekma svetovnega pokala v Bakuju.
JM, sta
torek • 29. aprila 2014
Šport
Štajerski	15
Kolesarstvo
Uspešen vikend za kolesarje Perutnine Ptuj
Mladi ptujski kolesarji so se v nedeljo mudili na sosednjem Hrvaškem, kjer so nastopili na 6. Nagradi Stubič-kih toplic. V toplem, a oblačnem in deževnem vremenu je bila na sporedu krožna dirka, Ptujčani pa so dosegli izjemne rezultate. Pri dečkih C, ki so morali prevoziti 6kro-gov (krog je bil dolg 2 km), je slavil Miha Muršec. 4. je bil Žan Žnidar, 5. pa Aljaž Poro-
pat. Uspešni so bili tudi dečki B. V tej kategoriji je zmagal Aljaž Ljubec. V kategoriji dečkov A, ki so skupaj z dečki B morali prekolesariti 20 km, je bil Marko Hozjan 2., Nace Malovič pa 4. Mlajši mladinci na dirki niso nastopili, zato pa so bili toliko uspešnejši starejši mladinci Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj, saj je Nejc Rogina zmagal, 4. pa je bil Alen Plajnšek.
TP
Kolesarstvo • Dirka okrog Slovenije - DOS XTREME 2014
Mitja z ekipo Micho Team na DOS Extreme
Najtežja ekstremna kolesarska dirka okrog Slovenije - DOS EXTREME - je pred nami. Vas Bukovci in tudi občino Markovci bo na njej zastopal Mitja Bezjak z ekipo Micho Team. Že osmo leto zapored se bo drugi vikend v mesecu maju odvijala kolesarska dirka okrog Slovenije. Dirka, ki je širši javnosti mogoče malo manj poznana, zato pa toliko bolj med kolesarskimi navdušenci po vsej Sloveniji in tudi izven naših meja. To je dirka, ki je ekstre-mna v prav vseh pogledih. Start in cilj sta locirana v Postojni, kolesarji pa morajo v časovnem limitu 68 ur prekolesariti 1234 kilometrov dolgo traso, zraven pa premagati še okrog 14.000 višinskih metrov vzponov (med njimi tudi tistega čez Vršič).
Mitja Bezjak se za takšen podvig seveda ni odločil »na vrat na nos«. Že pred leti ga je pritegnila kolesarska dirka, ki jo je zasledil na cesti med Ormožem in Ptujem, čeprav takrat še ni vedel nič o njej. Pobrskal je po spletu in zasledil DOS Extreme. Čeprav je bila to takrat le pobožna že-
Kikboks • Na Ptuju 2. turnir DP
Odlični Ptujčani
V soboto, 26. aprila, je v dvorani Šolskega centra na Ptuju v organizaciji Kluba borilnih veščin Ptuj in Kickboxing zveze Slovenije potekal 2. turnir državnega prvenstva v kikboksu v disciplinah point fighting in kick liglit.
Na Ptuju se je zbralo 180 tekmovalcev iz 18 slovenskih klubov, med njimi tudi 20 tekmovalcev KBV Ptuj, ki so po številu osvojenih prvih, drugih in tretjih mest tokrat spet najuspešnejša ekipa v disciplini point fighting) pred ekipami iz Zagorja, Izlak in Izole). Ptujčani so v obeh disciplinah osvojili 13 prvih, 8 drugih in 6 tretjih mest.
REZULTATI 2. TURNIRJA (POINT FIGHTING):
1. mesto so osvojili:
Tilen Repina (dečki do 135 cm), Anej Pivec (dečki nad 135 cm), Lara Vuzem Vajda (ml. kadetinje do 37 kg), Patrik Šulek (ml. kadeti nad 47 kg), Dominik Ljubec (st. kadeti do 63 kg), Simon Kaisersberger (mladinci do 79 kg), Vito Čurin (mladinci do 84 kg), Luka Vindiš (mladinci do 89 kg in člani do 94 kg) in Rok Potočnik (mladinci do 94 kg in nad 94 kg);
Foto: Črtomir Goznik
Filip Janžekovič (KBV Ptuj)
2.	mesto so osvojili:
Jan Lenart (dečki nad 135 cm), Lara Vuzem Vajda (ml. kadetinje do 42 kg), Dominik Ljubec (ml. kadeti nad 47 kg), Patrik Šulek (st. kadeti do 52 kg), Nina Duh (st. kadetinje do 50 kg), Simon Kaisersberger (mladinci do 84 kg) in Filip Janžekovič (člani do 69 kg);
3.	mesto so osvojili:
Nino Bratušek (ml. kadeti do 47 kg), Niko Ritlop (ml. kadeti nad 47 kg), Dejan Duh (st. kadeti do 47 kg), Nina Duh (st. kadetinje do 55 kg) in Filip Janžekovič (člani do 74 kg).
Foto: Črtomir Goznik
Patrik Sulek (KBV Ptuj)
KICK LIGHT:
1. mesto sta osvojila Timi Pungaršek (mladinci do 74 kg) in Vito Čurin (mladinci
do 84 kg);
3. mesto je osvojil Žan Hliš (do 74 kg).
Vladimir Sitar, predsednik Kickboxing zveze Slovenije in glavni trener KBV Ptuj: »Tekmovanje je potekalo tekoče in brez zapletov in tudi kakovost borb je bila na visokem nivoju, saj so nastopali skoraj vsi najboljši v teh disciplinah. Ptujčani smo lahko seveda zelo zadovoljni, tako z organizacijo kot z doseženimi rezultati. Selektorska ekipa je bila prav tako zadovoljna in ima težko delo, da izbere najboljše za nastope v reprezentanci Slovenije. Zadnji finalni turnir čaka tekmovalce 21. junija v Murski Soboti, kjer bodo proglašeni državni prvaki za leto 2014. Člani reprezentance Slovenije imajo od 9. do 11. maja priprave na znanem Barada kampu na Rogli, nato pa jih od 6. do 9. junija čaka najmočnejša tekma v tem delu sezone, in sicer tekma svetovnega pokala v Lignanu v Italiji. Seveda je še mnogo odprtih turnirjev v drugih državah, ki se jih naši tekmovalci redno udeležujejo.«
Franc Slodnjak
lja, je v njegovih očeh zagorela iskrica, ki mu ni dala miru. Tako so se začele priprave. Prvo leto je prevozil dobrih 3500 km, naslednje 6500 km in v letu 2013 že zavidljivih 12000 km. Vmes je opravil tudi nekaj tako imenovanih testiranj, kot je vožnja Mure-tinci-Portorož-Muretinci in tura čez avstrijsko Koroško, Kranjsko goro, čez Vršič do Kopra in nazaj domov.
Takšna dirka pa je tudi zelo zahteven logistični projekt, saj kolesarju brez dobre spremljevalne ekipe ne more
uspeti. Tako ob sebi potrebuje skupino strokovnjakov, ki ga spremljajo na celotni poti: od šoferja, navigatorja, maserja, oskrbovalca in tudi motivatorja. Lahko si predstavljate, da več kot dvodnevna vožnja s kombijem za kolesarjem, praktično brez postanka, ni ravno mačji kašelj. Tako je Mitja ob sebi zbral ekipo, ki ji zaupa. Tvorijo jo Lidija, Dean, Stanko, Peter, Srečko, Smiljan, Gorazd in Andrej.
Ker je do dirke le še nekaj dni, je velik del treningov, priprav in logistike že za nji-
mi. Mitja iz dneva v dan pridno nabira kilometre, saj si telo ne sme privoščiti, da bi med dirko omagalo. Glava bo namreč tista, ki jo bo treba sleherni kilometer prepričevati, da si to želi, da to mora, da to zmore! Ekipa, ki stoji za njim, mu zaupa: »Mitja to zmore! Micho Team to zmore!«
Namenite jim spodbudno besedo tudi vi, če se boste med 8. in 11. majem 2014 znašli kjerkoli ob mejah Slovenije in jih opazili.
Ur
Atletika • Atletski klub Ptuj
Jedro ptujske veteranske atletike: Miki Prstec, Marko Sluga in Dušan Koren
Veteranom kopica kolajn, Korenu rekord v metu kopja
Uspešna in dolga zimska sezona je tudi za ptujskimi atletskimi veterani, ki so se pozimi udeležili petih tekmovanj, dveh v Sloveniji, dveh v sosednji Hrvaški, vrhunec pa je bilo svetovno dvoransko prvenstvo v Budimpešti. Barve veteranske sekcije ptujskega atletskega kluba na tekmovanjih doma in v tujini je branilo pet veteranov, prav vseh pa so se udeležili Miki Prstec, Dušan Koren in Marko Sluga, ki so nastopili tudi na svetovnem prvenstvu.
Sezona se je začela v drugi polovici januarja v Zagrebu na prvenstvu Hrvaške v dolgih metih. Ptujčani so osemkrat stopili na tekmovališča in prav tolikokrat so se uvrstili na zmagovalni oder. Prstec je zmagal v metu kadiva in metu gire, v isti starostni kategoriji od 55 do 60 let pa mu je na zmagovalnem odru na drugem mestu družbo delal Koren. Prav tako dve zmagi je zabeležil Sluga med najstarejšimi, v kategoriji od 75 do 80 let, Aleš Velikonja pa je bil dvakrat drugi v kategoriji od 45 do 50 let.
Na dvoranskem prvenstvu Slovenije za veterane se je omenjeni četverici pridružil še Zdravko Čufar, ki sodi v isto starostno kategorijo kot Prstec in Koren. Ptujska veteranska peterica se je okitila z devetimi kolajnami, od tega so bili štirje naslovi državnega prvaka. Dvakrat je na vrh stopil Prstec, v suvanju krogle (12,61 metra) in v skoku v višino (146 centimetrov). Koren je bil tako kot v Zagrebu obakrat drugi v omenjenih disci-
plinah, prav tako drugi pa je ciljno črto prečkal na 60 metrov Čufar z rezultatom 10,04 sekunde. Dva naslova si je priboril tudi 79-letni Sluga, v skoku v višino (119 centimetrov) in v suvanju krogle (10,05 metra). Velikonja je bil tretji v isti disciplini v svoji kategoriji.
V začetku marca je sledilo veteransko dvoransko prvenstvo Hrvaške v Zagrebu, kjer so Ptujčani znova suvali kroglo in skakali v višino. Prstcu je uspel odličen skok v višino, ki je meril 160 centimetrov, zmagal pa je tudi v suvanju šestkilogramske krogle (12,78 metra). Dvakrat je slavil tudi Sluga, Koren je bil drugi in tretji, Velikonja pa drugi v krogli. Sredi marca pa se je v Mariboru na državnem prvenstvu v dolgih metih izkazal Koren, ki je kopje, ki je njegova paradna disciplina, vrgel kar 45,58 metra. To je bil njegov najboljši met letos, ki je hkrati tudi državni rekord za starostno kategorijo od 50 do 55 let. Skupno
so Ptujčani v Mariboru v štirih različnih disciplinah osvojili devet naslovov in tri druga mesta.
Zadnji teden marca pa je v Budimpešti sledil vrhunec letošnje zimske veteranske sezone, svetovno dvoransko prvenstvo. Na tekmovanju, ki se ga je udeležilo skoraj 4000 veteranov iz 86 držav sveta, so nastopili tudi Prstec, Koren in Sluga. Nobenemu ni uspelo poseči po kolajni, še najbližje ji je bil Prstec s petim mestom v suvanju krogle (12,91 metra) in sedmim v skoku v višino (159 centimetrov). Koren je bil osmi v metu kopja, za mariborskim rezultatom pa je zaostal za dva metra. Sluga pa je tekmoval v treh disciplinah: šesti je bil v skoku v višino z najboljšim letošnjim rezultatom (122 centimetrov) in deveti v suvanju krogle in metu diska. V poletni sezoni veterane čaka evropsko prvenstvo v turškem Izmirju in balkansko prvenstvo v bolgarski Varni.
Uroš Esih
16 Štajerski TEDNIK
Kronika
torek • 29. aprila 2014
Upanje vseh nas, ki smo te poznali, dragi Franc, skupaj s tabo, je bilo zaman. 25. aprila 2014, zgodaj zjutraj, si zaspal, tja v večnost, kjer ni več bolečine, odšel tja onkraj, od koder ni več vrnitve. Kako težko je bilo soočenje z boleznijo in spoznanje, da se ji je nemogoče zoperstaviti, veš le ti. Mi vemo, da bodo srečanja s teboj ostala. Tista iz številnih koncertov, skupnih druženj, delovnih sestankov, naključnih srečanj, dogodkov, ki so nastajali v tvoji organizaciji, uric v krogu družine, še posebej tistih, ki si jih preživel s svojimi vnuki...
Franc Lačen se je rodil 16. januarja 1945 na Ptuju. Končal je pedagoško akademijo z nazivom glasbeni pedagog. Prvo službo je našel na osnovni šoli v Žetalah, nadaljeval kot ravnatelj na osnovnih šolah na Rodnem Vrhu in v Kidričevem. Leta 1980 je postal direktor Zavoda Radio Tednik Ptuj. Upokojil se je leta 2006. To so goli podatki iz njegove delavske knjižnice. Njegovo
življenje je hodilo še po številnih drugih poteh.
Tista pot, ki ga je najbolj zaznamovala, je zagotovo zborovsko petje. Na Rodnem Vrhu je pričel z mlajšim mladinskim pevskim zborom, vodil mladinski pevski zbor Gimnazije Ptuj in Osnovne šole Kidričevo, dve leti tudi Moški zbor Perutnine Ptuj. Leta 1979 je prevzel Komorni moški zbor Ptuj in mu podaril svoje srce za dolgih 25 let. Komorni moški zbor Ptuj, ki sodi med najboljše moške vokalne zasedbe v Sloveniji, je pod njegovim vodstvom posegel po najvišjih priznanjih na svetovnih odrih, od Evrope do Amerike. Zatem je prevzel vodenje Mladih veseljakov iz Cirkulan in končal svoje zborovodsko delo z Moškim pevskim zborom KD Rogoznica. Njemu lasten način vodenja moških zborov je zapustil neizbrisen pečat na Ptujskem in širše. Njegovo poslanstvo na tem področju je daleč preseglo le podajanje glasbenega znanja, imelo je tisti neprecenljivi dodatek, ki
ga imenujemo prijateljstvo, tisti človeški, topel odnos, ki se mu nikoli ni izneveril, pa naj je bil problem še tako velik.
Bil je organizator in član strokovne žirije ptujskega Festivala domače zabavne glasbe in zamejskega v Števerja-nu. Med številnimi funkcijami so bile tiste v kulturi najštevilčnejše, ki se jim je predajal vse do konca. Zvezo kulturnih društev Ptuj je vodil skoraj četrt stoletja in se poslovil kot njen podpredsednik, ob praznovanju 90-letnice je prevzel vodenje Delavskega prosve-
tnega društva Svoboda Ptuj, ki je ponovno zaživelo pod njegovim vodstvom, upravičilo svoj obstoj in utrdilo poslanstvo skupin, ki delujejo v okviru društva.
Bil je član Sveta Javnega sklada za kulturne dejavnosti Območne izpostave Ptuj, član predsedstva Zveze kulturnih društev Slovenije, kjer je s svojimi predlogi in delom prispeval k prepoznavnosti Zveze in k razvoju društvene kulture nasploh, še posebej na področju vokalne glasbe, saj je s svojimi izkušnjami, znanjem in predlogi obogatil delo v moških vokalnih skupinah.
A rad je imel tudi violino, zanj instrument z najlepšim zvokom in praznik je bil, ko je potegnil po njenih strunah.
Bil je človek, predan ljubiteljski kulturni dejavnosti, njen izjemen ustvarjalec, njen zagovornik in nepogrešljiv organizator.
Še veliko je imel povedati, a kaj, ko je bolezen spodnesla njegove korake, jih ustavila za vedno. Pa tako rad je vihtel lo-
		
J 1	jfii i ; N M	V kfl
1		
/T \ i	r y <	/ J0H 49
Foto: Črtomir Goznik
Slavnostna govornica je bila evropska poslanka Tanja Fa-jon: „Razklan narod ne more biti uspešen narod."
volucijo, je ustanovni sestanek OF ne le simboliziral, temveč udejanjil idejo združevanja različnosti v svoji najboljši obliki (komunisti in Sokoli, narodni demokrati, krščanski socialisti, kulturniške skupine, žensko gibanje in druga) za skupen cilj - svobodo naroda. To je dejanje, za katero danes žal težko verjamem, da bi ga bili sposobni ponoviti. V to me vedno znova prepričajo vsi tisti, ki se ne sramujejo ne besed, ne načinov, s katerimi nas nenehno razdvajajo. Pri tem se očitno ne zavedajo, da za ceno kratkotrajnega vzpona na lestvici politične priljubljenosti s svojimi populističnimi poskusi revizije zgodovinskih
Prejemniki priznanj Združenja za vrednote NOB Ptuj
dejstev tvegajo moč naroda. Kajti razklan narod, ki se nenehno zazira v svojo preteklost, ne more biti uspešen. V času krize in razkroja moralnih vrednot je bolj kot kdajko-li nujno, da se zavemo vrednot tovarištva in solidarnosti. Brez tovarištva tudi partizanstvo, zaradi katerega smo danes zbrani, ne bi bilo uspešno. Brez solidarnosti ne bi bilo EU. V vsakem trenutku se moramo zavedati, da mir in svoboda nista samoumevna. Za vsem tem stojijo drzne vizije in pogum, dejanja ljudi, ki so v resnici verjeli v človeka. In če to verjamemo še danes in v resnici želimo boljšo prihodnost, potem storimo nekaj zase, za
par namiznega tenisa, hodil v planine, nabiral gobe, reševal križanke, vrtnaril in skrbel za svoj vinograd ter s ponosom nazdravljal s prijatelji in predstavljal svoja vina.
Ni maral velikih besed, ni hotel privilegijev, hotel je le pošten in spoštljiv odnos do sočloveka, sodelavca, do dela nasploh. V kritičnih trenutkih je znal poiskati pravo besedo, najti pot rešitve, ki bo najmanj boleča, znal je prisluhniti in razumeti ljudi, vnesti optimizem in veselje v vsako družbo.
Nihče ni slutil, da smo ti ob letošnjem kulturnem prazniku zaploskali poslednjič, ko si prejemal veliko oljenko
Mestne občine Ptuj za izjemne dosežke ter dolgoletno delo na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti ter zasluge pri promociji mestne občine Ptuj v širšem kulturnem prostoru in priznanje z zlato medaljo Zveze kulturnih društev Slovenije. Nismo vedeli, da si nam zadnjič obrnil hrbet, dvignil roki in dirigiral svojim pevcem Komornega moškega zbora in Moškega pevskega zbora KD Rogoznica. Le ploskali smo ti, glasno, iskreno ... , vedoč, da je bil nagrajen pravi človek, človek z veliko začetnico, človek, ki ga ne bo mogoče pozabiti ... Hvala, Franc Lačen!
Nataša Petrovič
Ptuj • Dan upora proti okupatorju
Za družbo blagostanja in enakosti
V prostorih razstavišča v upravni zgradbi PM Ptuj-Ormož je bila 26. aprila osrednja prireditev ob dnevu upora proti okupatorju, ki sta jo MO Ptuj in Združenje borcev za vrednote NOB Ptuj pripravila v sodelovanju z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo, Društvom generala Maistra Ptuj, policijskim veteranskim društvom Sever Maribor in Klubom brigadirjev MDA Ptuj.
Udeležila sta se je tudi minister za Slovence po svetu Gora-zd Žmavc in državni sekretar v ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dejan Levanič. Slavnostna govornica je bila evropska poslanka Tanja Fajon.
Zbrane sta pozdravila predsednik Združenja za vrednote NOB Ptuj Stanko Lepej in ptujski župan Štefan Čelan, ki ob teh praznikih izpostavlja predvsem vprašanja, zakaj so se gorja sploh začela. Lepej je na sobotni osrednji slovesnosti podelil priznanja Združenja častnim članom, ki so jih prejeli Srečko Ježovnik, Mitja Mrgole (prevzela ga je žena Tatjana Mrgole) in Ivan Sko-čir. Z minuto molka pa so se udeleženci prireditve poklonili umrlemu dolgoletnemu predsedniku ZKD Ptuj in DPD Svoboda Ptuj Francu Lačnu, ki je sodeloval tudi pri pripravi te prireditve.
Za slovensko zgodovino in prihodnost datum in ime praznika nista tako zelo pomembna, je povedala slavnostna govornica Tanja Fajon. Veliko bolj je pomembna sama vsebina dogodka. „Če se kasnejša leta partizanskega boja skuša povezovati s komunistično re-
Foto: Črtomir Goznik
narod, za našo državo Slovenijo, za našo Evropo. K sreči ni zunanjega okupatorja, proti kateremu bi se morali boriti, a smo okupatorji sami sebi. Le sami lahko vplivamo na to, ali bodo prihodnje generacije živele v Evropi in Sloveniji, kjer jih bo strah in kjer bodo šteli le finančni interesi, ali v družbi blagostanja, spoštovanja in enakosti za vse," je na ptujski prireditvi ob prazniku dneva upora povedala Tanja Fajon.
V kulturnem programu so sodelovali Pihalni orkester Ptuj, ljudski pevci KD Staneta Petroviča Hajdina, Valerija Ri-žnar in udeleženci gledališko-lutkarske delavnice.
MG
Pa brez zamere
Okupator upora
Najbolj kontroverzen praznik
Slovenci (in Slovenke, kakopak) smo en smešen narod. Seveda tudi majhen, ampak predvsem smešen. V svoji zgodovini, v svojem karakterju in v svojem doumevanju sebe, okolice in sveta imamo kar nekaj elementov, zaradi katerih se pokojni svetovni velikani psihologije, kot sta, denimo, Freud in Jung, še zdaj zadovoljni heheta-jo in muzajo v svojih počivališčih večnosti.
Vzemimo, denimo, minuli praznik, dan upora proti okupatorju. To je daleč najbolj kontroverzen praznik v slovenskem prazničnem koledarju. Pozabite veliko noč, ki jo načeloma zavračajo ateisti (a se jih kljub temu večina ne upre izdatnemu maščenju z velikonočnimi dobrotami), pozabite valentinovo (tudi najbolj zadrti nasprotniki tega popolnoma dokapitaliziranega praznika na ta dan ljubljeni osebi pritisnejo en masten poljubček), pozabite dan kulture (tudi najbolj bebavi inprostaški sleherniki se zavedajo, da nekaj kulture vseeno mora biti) in tako dalje. Dan upora proti okupatorju je tisti praznik, ki po kontroverznosti in razvpitosti prekaša vse skupaj. Zakaj? Zato, ker se zdi, da nam kot homogeni celoti ni (več) jasno, kaj pravzaprav prazujemo. To pa zaradi najmanj dveh konceptualnih zadev.
Prvič. Zdi se, da nam kot narodu ni več jasna definicija okupatorja. Medtem ko Slovar slovenskega knjižnega jezika okupatorja pojmuje kot nekoga, ki »navadno z bojem, spravi tuje ozemlje pod svojo oblast«, kot zavojevalca, osvajalca, pa nam ta temeljna knjiga našega jezika nepove dovolj natančno, kdo naj bi to bil in od kod naj bi prihajal. Tako smo, pač prepuščeni sami sebi, kot narod v novejši zgodovini razvili precej različnih verzij tega, kdo naj bi okupator pravzaprav bil. Ali, natančneje, več različic in stopenj okupatorjev. Zdi se, da si nismo edini, kdo je pravi okupator; če pa se že zdi, da smo si nekako enotni glede poglavitnega okupatorja, zmeraj najdemo nekakšne podokupatorje, sookupatorje, kvaziokupator-je, skorajokupatorje, notranje okupatorje in podobne kategorije. Zdi se, da imamo Slovenci okupatorje za vsakim vogalom.
Druga konceptualna težava glede dneva upora proti okupatorju pa se tiče samega narodovega pojmovanja upora. Ta težava, to nejasno pojmovanje je seveda povezano s prvo rečjo, torej s pod-, so-, kvazi-, skoraj- in notranjimi okupatorji (pa tudi s tistimi pravimi), a je zadeva vseeno dovolj samosvoja, da jo lahko pojmujemo ločeno od prve, torej neokupirano. Slovenci si namreč, zdi se, upor razlagamo na več načinov. Eni si upor razlagajo kot upiranje tistim, ki se upirajo okupatorju (pa kdorkoli naj bi ta že bil), drugi menijo, da je upor edini pravi takrat, ko se upreš okupatorju samemu, direktno, spet tretji menijo, da je upor tudi to, da okupatorju prisežeš, čeprav naj bi ob tem držal figo v žepu in se tako s tem, da mupri-sežeš zvestobo, dejansko upiral. Najdejo se pa seveda tudi takšni, ki zagovarjajo mnenje, da se je treba upirati kar vsem omenjenim vsepovprek. Slovenci smo narod upora, a ni nam jasno, proti čemu se moramo oziroma naj bi se upirali. Tako se kaže, kot da se največ časa upramo kar sami sebi.
Dan upora proti okupatorju je tako praznik res vseh Slovencev, a le dokler se ne začnemo spraševati o vsebini praznika in definirati posameznih konceptov, ki ga sestavljajo. Slovenci smo sami sebi največji okupator.
Gregor Alič
torek • 29. aprila 2Q14
Reportaža, kronika
Štajerski FEDNIK 1l
Prekrasno Sredozemsko morje in skrite plaže dajejo Mallorci poseben pečat.
Piše: Uroš Žajdela • Valencia, Katalonija in Aragonija (15. del)
Mallorca
Le še dober dan na sončni Mallorci, novice o slabem vremenu v domovini so že preplavile moja čutila. Uživanje na plaži z nepredstavljivo »vročo« morsko vodo. Še zadnji informacijski letaki me usmerijo v precej znamenito jamo del Drac, slabo uro vožnje od prestolnice. Množica ljudi pred jamo, sicer eno pomembnejših turističnih atrakcij na otoku. Jama Drac (prevod v slovenski jezik označuje »zmaj«) predstavlja labirint številnih hodnikov, ki jih je odkrili nadšklof Salvador iz Avstrije že davnega leta 1867. Njihovo mogočnost in lepoto je opisal v znameniti knjigi »Die Balearen«. Zmajeva jama je dobila ime po srednjeveškem mitu o zmaju z neto-pirskimi krili in s trupom v obliki kače, ki je varoval skrit zaklad v jami, dasiravno nihče ne ve natanko za vsebino zaklada. Množica turistov v enem izmed dobro uro trajajočih vodenih ogledov uniči dobršen del mojih pričakovanj, čeprav so stalaktiti in stalagniti res impozantni. Prijetna vodnica v zmešnjavi petih jezikov poskuša pričarati domišljijski svet v obliki podob menihov, pa poševnega stolpa iz Pise, grajskih ruševin ipd. Prekrasno naravno stvaritev dodatno pokvari nenaden prihod čolna po notranjem jezeru Martel, ime je mimogrede dobilo po pomembnem geologu Edwar-du Martelu, s pojočimi štirimi gospodi. Kar težko si predstavljam gozd in podobe, ki nam jih vodnica tako ljubeznivo ponuja v odsevu smaragdne
Foto: Uroš Zajdela
barve jezera. Celotno dogajanje se na dnevni bazi odvija že več kot sedemdeset let, od tega je kar sedeminštirideset let kot glavni pevec deloval Jaume Vadell, ki se lahko pohvali z več kot trideset tisoč koncerti v tej jami! Brez posebnih svetlobnih efektov seveda ne gre in tovrstno početje v sozvočju navduševanja turistov poteka že od leta 1935 ter je eno prvih tovrstnih umetniških stvaritev na svetu. Verjetno bi bilo celotno dogajanje precej bolj praznično, če bi bile skupine turistov nekoliko manjše in če ne bi bilo hkrati vodenje v treh ali štirih jezikih.
Mallorca se zahvaljujoč pestri zgodovini lahko pohvali z raznoliko paleto kulinaričnih dobrot in poljedelskih pridelkov. Prazgodovinski prvi naseljenci otoka, imenovani Talayoti, so bili predvsem nabiralci in lovci
Foto: Uroš Zajdela
Otok prekipeva od poljedelskih produktov, med živalmi zasledimo le koze, ovce in krave ter raznoliko paleto ptičev.
ter začetniki poljedelstva. Feni-čani in Kartažani so na otok prinesli olive in vinsko trto, Rimljani so postavili temelje za citruse, zlasti pomaranče in limone, Mavri so začeli z danes prepoznavnimi poljedelskimi terasami in gojenjem fižola. Vsako zgodovinsko obdobje odseva tradicijo, ki se danes združuje po celotnem otoku. Žal so v to harmonijo narave in vremenskih pogojev posegli Nemci z bavarsko klobaso, zeljem in seveda ogomno količino piva. Presentljivo veliko je barov s špansko tradicionalno jedjo imenovano »tapasi«, zlasti v prestolnici Palmi. Tradicionalna kulinarika odseva katalonsko kulinariko, ki sem jo pogosto srečeval na začtku tega potovanja. Skorajda vsaka jed se prične s kruhom in olivnim oljem ali oljkami. Otok je poznan tudi po svojem kakovostnem vinu, ki izvira iz feničan-skih časov, danes pa ga pridelujejo na pobočjih Binissalem ali regiji Petra. Navdušenci nad pivom bodo svojo strast morali utapljati v španskem celinskem ali nemškem pivu, saj otoškega piva žal nisem zasledil.
Pogorje Tramuntana z vsemi svojimi vasicami, gorskimi vrhovi in skritimi plažami ter prestolnica Palma de Mallorca sta name naredila izjemno pozitiven vtis, nekoliko večjo ravnodušnost poraja spomin na Arenal in druga obmorska letovišča. Turisti so skorajda na
Foto: Uroš Zajdela
Se zadnji pogled na umetna jezera pod okriljem tokrat oblačnega najvišjega vrha Major
vsakem koraku del dnevnega dogajanja, domačini so se nanje dobro pripravili in premnogim je ravno turistična gospodarska panoga osrednja možnost zaslužka za preživetje. Tovrstno letno milijonsko romanje, zlasti nemško govorečih potnikov, kaže uničujoče vzvode za tako opevan otoški španski pridih. Starejša generacija še premore močno zavest svojih korenin in v večernih ali jutranjih urah uživajo ob skodelici kavice in s časopisom v roki ob pogovoru z bližnjim sosedom, mlajša generacija pa se v uspešni usmeritvi po maksimizaciji svojega zaslužka usmerja izven otoških okvirjev. Nemških besed, pogosto v obmorskih letoviščih, je vsekakor preveč. Močno strujo uničevalnih sil predstavljajo ruski turisti, ki s svojimi bogatmi denarnicami predstavljajo prvovrstno vabo za lokalce, angleški turisti se dnevno utapljajo v potokih alkohola in v jutranjih urah le stežka najdejo svoj hotel. Tudi hotelski kompleksi izgubljajo pregovorno tipično špansko gostoljubje, katerega priča sem bil v španski celini, saj je dobršen del namestitvenih kapacitet ogromen tovarniški ustroj goltanja vseh želja njihovih gostov. Na recepciji hotela le stežka najdeš domačina, vse preveč je Indijcev, Nepalčanov, Iračanov, Venezuelcev ipd., ki so prevzeli vlogo robotskih usmerjevalcev na recepciji brez vsakršnega občutka prijaznosti in spontanosti.
Mallorca je s povprečno 300 sončnimi dnevi magnet za turiste in priseljence. Ko so leta 1960 končno uredili letališče na otoku, je še isto leto prispelo petsto tisoč turistov. Danes se ta številka krepko dviga preko deset milijonov na letni ravni. Prav tako se povečuje imi-gracija, predvsem delavcev iz Severne Afrike, Južne Amerike in Azije, ki skupaj z vzhodnoevropskimi imigranti predstavljajo že več kot 20 % celotnega prebivalstva. Posledično se španski pridih izgublja v megalomanskih turističnih projektih, ki pa vendarle otok postavljajo na zemljevid razvitejših evropskih regij. Obiščite Mallorco, dokler je še vsaj malo španskega pridiha!
Nadaljevanje prihodnjič
Na valovih časa
Torek, 29. april
Danes goduje Katarina Sienska.
1365 - Metlika dobi mestne pravice.
1707 - z združitvijo angleškega in škotskega parlamenta nastane Velika Britanija.
1855 - v Ljubljani ustanovljena prva skupina katoliških rokodelskih pomočnikov.
1865 - se je rodil Maks Fabiani, slovenski arhitekt (f 1962)
1918 - bodoči letalski as Eddie Rickenbacker sestreli prvo letalo s pomočjo
Jamesa Halla.
1925 - v Parizu odprta razstava, po kateri je poimenovana umetniška smer art déco.
1938 - začetek konference v Münchnu; podpis münchenskega sporazuma. 1936 - se je rodil Ciril Škerjanec, slovenski violončelist in pedagog (f 2009)
1943	- je bil rojen Andrej Inkret, slovenski kritik, esejist, urednik in dramaturg
1945 - ameriške enote osvobodijo koncentracijsko taborišče Dachau, med
30.000 osvobojenimi zaporniki je tudi 1746 Slovencev.
1967 - v New Yorku premierno uprizorijo musical Hair.
1975 - ameriške vojaške enote zapustijo Vietnam.
Sreda, 30. april
Danes goduje Robert.
311 - Galerius Maximilianus sprejme tolerančni edikt.
1777 - se je rodil Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik
(f 1855)
1789 - George Washington postane prvi predsednik ZDA.
1803 - ZDA za 60 milijonov francoskih frankov odkupijo francosko Louisi-
ano.
1840 - izide prvi zvezek Kranjske čbelice. 1870 - je rojen Franz Lehar, avstrijski skladatelj (f 1948) 1883 - se je rodil Jaroslav Hašek, češki pisatelj (f 1923) 1883 - je umrl Édouard Manet, francoski slikar (* 1832) 1906 - rojen Ivan Mrak, slovenski pisatelj, dramatik, esejist (f 1986) 1945 - začetek bojev za Trst 1945 - osvobojeno koncentracijsko taborišče Jasenovac 1975 - Severni Vietnam zavzame južnovietnamsko prestolnico Sajgon - konec vietnamske vojne
2005 - Slovenija kot prva država vzpostavi diplomatske stike z Irakom. Četrtek, 1. maj Danes je praznik dela.
1363 -Oglejski patriarh Ludvik della Torre je prvega maja leta 1363 izdal
listino, v kateri je Kočevje prvič omenjeno kot Gotsche.
1493 - rodil se je švicarski zdravnik, kemik in mislec Paracelsus.
1873 - Umrl je David Livingstone, škotski misijonar in raziskovalec Afrike.
Po njem se imenujejo slapovi ob spodnjem toku reke Kongo in gorovje ob
jezeru Malavi.
1904 - Umrl je Antonin Dvorak, češki skladatelj in mojster romantične simfonije in komorne glasbe.
1908 - Rodil se je Giovanni Guareschi, italijanski skladatelj. Njegovo najbolj
znano delo je Don Camillo in Peppone.
1978 - Umrl je Aram Hačaturjan, armenski dirigent in profesor.
1851	-v Londonu so v Kristalni palači odprli prvo svetovno razstavo.
1931	- so odprli Empire State Building.
1886 -na prvem kongresu Druge internacionale so sprejeli sklep, da se od leta 1890 1. maj praznuje kot mednarodni praznik dela. Petek, 2. maj Danes je praznik dela.
1519 - je umrl veliki italijanski slikar in vsestranska osebnost visoke renesanse Leonardo da Vinci.
1660 - se je v Palermu rodil italijanski skladatelj in dirigent Alessandro Scarlatti.
1852	- se je rodil slovenski pisatelj in urednik Jakob Sket.
1857 - je umrl francoski pesnik in dramatik Alfred Louis Charles de Musset. 1902 - je bil predvajan prvi znanstvenofantastični film Pot na Luno avtorja Georgea Meliesa.
1955 - je Tennessee Williams dobil Pulitzerjevo nagrado za dramo Mačka na vroči pločevinasti strehi.
1980 - je umrl madžarski filmski režiser in producent George Pal. 1990 - je umrl angleški igralec David Rappaport. Sobota, 3. maj
Danes je svetovni dan svobode tiska Danes goduje Aleksander
1469 se je rodil italijanski pesnik in državnik Niccolo Machiavelli.
1914 je bil v Celju zadnji občni zbor Slovenske kmečke zveze pred svetovno
vojno.
1932	so ustanovili Jugoslovansko radikalno kmečko stranko.
1941 so celotno ozemlje tako imenovane Ljubljanske pokrajine priključili h Kraljevini Italiji.
1944	se je v Metliki na osvobojenem ozemlju začela prva konferenca slovenskih partizanskih novinarjev.
1945	se je ponoči na pobudo Narodnega odbora za Slovenijo v Ljubljani začelo zasedanje narodnega predstavništva, ki se je razglasilo za »prvi slovenski parlament«.
2000 je državni zbor v tretjem glasovanju za mandatarja za sestavo vlade izvolil dr. Andreja Bajuka. Nedelja, 4. maj Danes goduje Cveto.
Danes je svetovni dan gasilcev in svetovni dan astme.
1904 so inženirci ZDA začeli kopati Panamski prekop.
1928	se je rodil egiptovski predsednik Mohamed Hosni Said Mubarak.
1929	se je rodila v Bruslju ameriška filmska igralka Audrey Hepburn. 1948 je bila ustanovljena neodvisna država Izrael.
2008 je v dvodnevnem divjanju tropskega ciklona v Mjanmaru bilo okoli
100.000 mrtvih, na tisoče ljudi pa so pogrešali.
1802 so v Avstriji skrajšali vojaški rok s 30 na 14 let.
1848 so bile v Trstu volitve v nemški parlament. Izvoljeni so bili trije poslanci,
ki naj bi v Frankfurtu zastopali Trst in avstrijsko Istro.
Ponedeljek, 5. maj
Danes goduje Angel.
1379 se je v fažanskem zalivu razvila huda pomorska bitka, v kateri so bili Benečani katastrofalno poraženi. General Pisani je izgubil 18 galej in 2.400 mornarjev.
1818 se je rodil nemški filozof, družboslovec, politični publicist Karl Marx. 1821 je umrl v izgnanstvu na otoku sv. Helene Napoleon Bonaparte, ki je bil dokončno premagan v bitki pri Waterlooju leta 1815. 1889 so odprli v Parizu Eifflov stolp.
1955 so ZDA, Velika Britanija in Francija uradno končale zasedbo Zahodne Nemčije. Že čez štiri dni je postala Zvezna republika Nemčija tudi članica NATA.
1789 se je rodil v Škofji Loki narodni buditelj, časnikar Ivan Nepomuk Cerer. Napisal je prvo gozdarsko strokovno delo v slovenščini. 1847 so Novice objavile članek, v katerem so pozivale slovenske fante, naj se prenehajo izogibati vojaščini.
18 Šta/m&TEDNlK
Nasveti
torek • 29. aprila 2014
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Majhni nasveti za več dobre zelenjave na vrtu
Pomlad, prvi sončni žarki ljubitelje narave in vrtov vedno hitro pritegnejo na piano. Letos smo začeli zelo zgodaj in mnogi nameravajo s tem ritmom nadaljevati. Ker je zaradi zgodnjega začetka dela na vrtu že vse, kar je primerno in smiselno za ta čas, posejano, posajeno, so zdaj na vrsti plodovke. Ko opazujem prodajana mesta sadik, vidim, da mnogi že na veliko kupujete sadike plodovk. Bojim se, da jih bo za prvi maj posajenih že zelo veliko.
Kljub temu pa naj vas želja po delu na prostem in zgodnjem pridelku ne premami. Posebej me skrbijo sadike, ki jih imajo zelo hudobno na prostem tudi v hladnih nočeh v različnih vrtnih centrih. Ne kupujte jih tam. Raje jih pu-
maj
č I	
P 2	j*
s 3	od B.00 do 16.00 od 17.00 0
N 4	
P 5	do 15.00 od 16.00 CJ
t 6	do 16.00 od 17.00 0
s 7	-g) ^ 9.00 0 od 10.00 0
č 8	*
p 9	m
s 10	do 10.00 0 od 11.000 in
N 11	ét
p 12	
t 13	
s 14	do 11.00 in
	od 17.00
č 15	0
p 16	0
s 17	od 8.00 0
n 18	
p 19	do 9.00 0 fa. od 10.00
t 20	
s 21	^ do 8.00 * od 9.00
č 22	
p 23	P
s 24	
n 25	do 16.00 0
p 26	0
t 27	do 18.00 0 od ¡9.00
s 28	•
č 29	
p 30	do 15.00 5 od 16.00
s 31	do 13.00 od 14.00
20'
stite še kakšen teden lepo na toplem pri vrtnarjih, potem pa pojdite tudi po njih tja. Vrnile vam bodo teh nekaj kilometrov vožnje tako, da bodo odpornejše, bujnejše, in če verjamete ali ne, tudi zgodnejše, čeprav bodo presajene teden ali 10 dni kasneje.
Osnovno pravilo narave je: »Vse ob svojem času.« Tudi setev in presajanje rastlin imata svoja pravila, ki se jih je smiselno držati.
Tudi presajanje sadik naj bo takrat, ko se zemlja primerno ogreje
To je namenjeno predvsem prezgodnjim presajanjem plodovk. Te pogosto presajamo na prosto že sredi aprila. Tudi letos obstaja nevarnost, da jih boste posadili prezgodaj. Mnogi so prepričani, da jim pokrivanje pomaga in jih zato lahko sadijo bolj zgodaj. Vendar je problem v zemlji, ne v zraku. Ta je veliko hladnejša od zraka. Korenine pri temperaturah pod 15 oC ne sprejemajo hranil, predvsem ne sprejemajo dobro fosforja. Ta pa je ravno najpotrebnejši za razvoj koreninskega sistema. Če se ta ne razvija dovolj, nadzemni del pa zaradi prekrivanja le raste, potem spravimo rastlino že v njeni najzgodnejši rastni dobi iz ravnotežja, ustvarimo slabe temelje. Brez teh pa seveda ni dobrega, predvsem pa zdravega pridelka. Zato paradižnik, papriko, jajčevec in tudi vse bučnice presajamo šele, ko ima tudi zemlja nad 15 oC in čisto nič prej. Zaradi deževnega in aprilu primernega vremena temperature zemlje še niso presegle 12 oC, zato je presajanje plodovk na prosto še neprimerno, zanje celo škodljivo. Za praznike si raje privoščite družinski izlet, oglejte kakšen park ali preprosto uživajte v naravi in drug z drugim. Letos imate na vrtu že vse narejeno in si to lahko privoščite.
Posledice prenizkih temperatur so tudi poškodovani, deformirani plodovi ali pa odpadanje cvetov. Skratka, pridelek zaradi prezgodnjega sajenja ni nikoli zgodnejši,
21
S^ráK
^ « m llw .
Foto: Miša Pušenjak
Takšna »čudna« paprika je posledica premrzlih dni ob presajanju.
Foto: Miša Pušenjak
Takšen plod ni bolan, ampak prehlajen, plodnica se je poškodovala že v rastnem vršičku zaradi mraza.
tudi letos ne bo. Samo krajši čas boste imeli rastline na vrtu. V rastlinjake pa plodovke seveda lahko sadimo. Pa tudi tam predlagam, da jih po sajenju takoj obdate s slamo ali senom, ki bosta zemljo obdržala toplo. Poko-šena, sveža trava je manj primerna, saj ne greje tal. Med plodovke posadite sadike solate, ob njih pa baziliko in kapucinke. Tako boste pregnali škodljivce.
Seveda pa še vedno sadimo solato, kapusnice, posebej brokoli in cvetačo, pa tudi sadike blitve, celo rdeče pese, ne pozabite na zelišča in cvetlice.
Pri presajanju sadik se pojavlja tudi vprašanje, ali raztrgati korenine sadike ali ne. Najidealneje bi bilo, če bi bile korenine ravno prav razrasle preko koreninske grude, lepe bele barve in se še ne bi zvijale v krog okoli lončka. Potem ne naredimo ničesar. Če pa se že zvijajo v krog, potem moramo to smer rasti prekiniti in jih raztrgati tako, da se bodo razprle ven iz tega kroga, seveda pa pri tem ne smemo razdreti koreninske grude.
Počakajmo tudi s sajenjem balkonskih rastlin
Tudi za balkonske lepotice, posebej nekatere, je še prehladno. O polnih vozičkih na nizke temperature občutljivih rožic v trgovskih centrih pa tako ni smiselno izgubljati besed. Podhlajene rastline na prvi pogled izgledajo čisto v redu. Prave posledice se pokažejo šele s časom, vaše razočaranje pa prav tako ... Ne rastejo tako, kot bi si želeli, kar drnijo, nekatere pa celo propadejo, a šele takrat, ko
se
se
dovolj ogreje. Takrat njihov sistem preprosto zruši. Mnogi pa potem tega ne povežejo več s hladnimi dnevi. Ledeni možje so še daleč! Mlečki, koprive, lantane, begonije, sladki krompirji, streptokarpi, akalife, voden-ke, angelonije, dipladenije, rdečeliste perjanke ... naj tako še nekaj časa počakajo v vrtnarijah na varnem!
Seveda pa lahko presajamo pelargonije, tako tiste pokončne kakor bršljanke. Za trave in druge zgoraj omenjene lepotice pa pustite prazne lončke, posajene v zemljo. Tako jih boste brez težav dosadili takrat, ko bo zanje dovolj toplo.
Oblikujemo stalne grede in stalne poti
Hoja in obdelava mokre zemlje se lahko maščuje vse poletje. S hojo iztisnemo zrak iz zemlje in podremo njeno fino, drobno strukturo. Govorim o dogajanju, ki bi ga videli pod mikroskopom, ne tistem, kar vidimo, ko zemljo držimo v roki. Večkrat poho-
jena zemlja se izredno hitro zbije, sesede po vsaki nevihti, dežju in potem so z rastlinami velike težave. Vedeti morate, da korenine sprejemajo vsa hranila in vodne molekule s koreninskimi laski. Ti imajo življenjsko dobo nekaj dni in vedno nastajajo novi. V zbiti zemlji se seveda ne morejo razvijati, v težke grude ne morejo prodreti in tako dobi rastlina tudi veliko manj hranil, kakor jih je dostopnih v zemlji, pa tudi sušo trpi veliko prej. Zemlja je primerno suha takrat, ko se ne oprijema več orodja in naše obutve. Šele takrat poravnamo zimsko brazdo, če mo jo naredili ali pa prekopljemo za spomladanske setve. Najslabše in najbolj škodljivo, kar lahko naredimo, je, če hodimo, vozimo po mokri zemlji, tudi ob pobiranju pridelka ne stopimo na gredo.
Iz zgornjih razlogov je torej prva stvar na vrtovih,ki jih obdelujemo kot eno površino, da spet oblikujemo stalne grede s potmi. Taki so vrtovi nekoč tudi bili. Deske za ločevanje gred niso ustre-
zna rešitev. Grede morajo biti ločene s stalnimi potmi, po katerih lahko vedno, tudi v mokrem vremenu in pozimi hodimo. Te poti lahko celo posujemo z žagovino, lubjem, da se bo dalo po njih hoditi tudi v blatu. Taka ureditev ima veliko prednosti. Prva je že omenjena, tudi v mokrem lahko pobiramo pridelek. Druga je kolobar-jenje. Če nimamo stalnih gred, je težko razmejiti, kje je kaj raslo lani, kaj šele v letu, dveh nazaj. To pa je za dober, zdrav kolobar seveda slabo. Tretja prednost takih gred je tudi to, da se sčasoma ali pa takoj dvignejo, poti pa poglobijo. Voda odteka po poteh, korenine pa so na suhem, zemlja se tudi hitreje izsuši in je primerna za obdelavo. Res pa je, da je potrebno potem seveda nekaj več dela za vzdrževanje takih potov in robov gred. Vendar jih lahko zasadimo s primernimi cvetlicami, kot so na primer kapucinke, žametnice ali blazinice timijana. Tako bo vrt zdrav, pa tudi dišeč in lep.
Miša Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
Mnoge lepotice potrebujejo veliko toplejše vreme za uživanje na prostem, med njimi je tudi lantana.
Legenda:
korenina
cvet
list
plod
neugodno
presajanje
Vir: www.klubgaia.si
torek • 29. aprila 2014
Odraslim prepovedano
Štajerski TEDNIK 19
S svetovne glasbene scene
To je to
Ameriški raper Dr. Dre je prehitel Jay Z-ja na Forbesovi
lestvici petih najbogatejših hiphop izvajalcev. Po podatkih te ugledne ameriške revije je Jay-Z svoje premoženje v lanskem letu s 475 milijonov dolarjev povečal na 520 milijonov. Partnerstvo v največji svetovni koncertni agenciji Live Nation mu je prineslo 150 milijonov, preostale zelence pa si je prislužil s svojo koncertno turnejo Budweiser Made In America in agencijo Roc Nation Sports. Kljub temu pa vse to ni bilo dovolj, da zadrži drugo mesto na lestvici, saj ga je prehitel Dr. Dre, ki je lani svoje premoženje povečal na 550 milijonov dolarjev. Na vrhu seznama med najbogatejšimi hip-hop izvajalci je znova Puff Daddy, njegovo premoženje naj bi bilo vredno kar 700 milijonov dolarjev. Na četrtem mestu je s 160 milijoni ustanovitelj znamke Cash Money Records Birdman. Prvo peterico pa s 140 milijoni zaključuje 50 Cent.
Letos mineva že 40 let od zmage skupine ABBA na Eurosongu. Dva člana te legendarne švedske skupine Frida Lyngstad in Björn Ulvaeus sta izjavila, da bi bila pripravljena na snemanje novih skladb, seveda če bi se "pojavilo nekaj posebnega". V izjavi za časopis The Guaridan je Frida povedala, da je "težko govoriti o novih skladbah, ker bi se potem vsi mediji na veliko razpisali o tem, da bo ABBA posnela še eno skladbo". Prav tako pa je povedala, da
\
Foto: facebook
BEYONCE in JAY Z
bi si želela oditi tudi na glasbeno turnejo, vendar končna odločitev o tem pripada preostalim članom skupine. Björn Ulvaeus je ob tem še dodal, da trenutno nimajo planirano nič določenega in da bi lahko kakšen res poseben projekt znova vrnil skupino v studijo in skrivnostno končal, "seveda je tudi to mogoče, zakaj pa ne?".
Kljub temu da še ni uradno potrjeno, Los Angeles Times poroča, da se bosta Mr. in Mrs. Carter, oziroma zakonski par Beyonce in Jay Z letos poleti odpravila na
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	HAPPY - PHARRELL WILLIAMS
2.	ALL OF ME - JOHN LEGEND
3.	DARK HORSE - KATY PERRY FT. JUICY J
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	HIDEAWAY - KIESZA
2.	NOBODY TO LOVE - SIGMA
3.	TOUCH - SHIFT K3Y
NEMČIJA
1.	RATHER BE - CLEAN BANDIT FEAT. JESS GLYNNE
2.	WAVES - MR. PROBZ
3.	HAPPY - PHARRELL WILLIAMS
veliko svetovno glasbeno turnejo. Turneja naj bi se imenovala The Mr. and Mrs. Carter Tour, sam koncept turneje pa zaenkrat ostaja še skrivnost. Po doslej znanih podatkih naj bi se ameriški del turneje pričel 13. junija v Atlanti in končal 6. avgusta v San Franci-scu. Evropski del turneje zakoncev Carter pa naj bi se začel predvidoma v septembru. zagotovo se nam obeta pravi koncertni spektakel, saj Beyonce in Jay Z slovita kot odlična koncetna izvajalca. Doslej pa sta tudi že posnela devet skladb v duetu: Upgrade u; Drunk in love, Bonnie &Clyde; Deja vu, Crazy in love, ,Lift off, Hollywood, Part II (On the run)
in That's how you like it. ®®®
Po pisanju znanega britanskega glasbenega časopisa NME je hit singel Blurred lines, ki so ga skupaj posneli Robin Thicke, Pharell in T.I., največkrat prenesena digitalna skladba vseh časov v Veliki Britanji. Omenjena skladba je samo na otoku zabeležila kar 1,54 milijona prenosov. Več kot 1,5 milijona prenosov je na drugem mestu zabeležila tudi Adele s svojo uspešnico Someone like you. Med desetimi največkrat prenesenimi digitalnimi skladbami kar dvakrat najdemo Pharrela
Williamsa, prvič na 9. mestu s skladbo Happy, drugič pa skupaj z zasedbo Duft Punk in skladbo Get Lucky na šestem mestu. Sin-gel moves like jagger od Maroon 5 featuring Christina Aguilera je na tretjem mestu, sledi uspešnica Somebody that I used to know Gotye in Kimbra. Med desetimi najboljšimi najdemo še naslednje skladbe: na 7. mestu We found love (Rihanne in Calvin Harris), na 8. mestu je Wake me up (Avi-cii), deseterico pa zaključuje skupina Kings Of Leon s skladbo Sex on fire.
®@®
Legendarni kanadski rocker Neil Young je ljubiteljem svoje glasbe pripravil veliko veselje, saj jih je brez predhodne najave presenetil z novim albumom. Album z naslovom A letter home je izšel pri založbi Third man records in je poln priredb znanih skladb. V novi glasbeni preobleki bomo lahko slišali priredbe takšnih zvenečih glasbenih imen, kot so Willie Nelson, Bob Dylan, Bruce Springsteen, The everly brothers in drugi. Zanimivo je tudi to, da je bil album posnet v obnovljeni kabini za snemanje vinilnih plošč iz leta 1947.
Janko Bezjak
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:.
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.„. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Računalniška era
Računalniki nas danes obdajajo vsepovsod ..., tega ni treba posebej poudarjati. Skoraj vsak posameznik premore kak pameten telefon, tablico ali računalnik, vse pogosteje pa kar vse troje. Poleg tega so računalniki v takšni ali drugačni obliki v naših avtomobilih, pralnih strojih, ogrevalnih sistemih, urah, štedilnikih in tako naprej v daljno neskončnost.
O tem, kako strašljivo malo splošna javnost o računalnikih ve, sem sicer pisal že pred časom, zato se ne bom ponavljal. Tokrat bom namreč pisal predvsem o programer-stvu, o tem, kako izjemno pomembno je sledenje ter kako programerstvo prevzema vse več dejavnosti. A za začetek razčistimo, kaj vse to sploh je. Preprosto povedano so različni programski jeziki zgolj logični jeziki, v katerih komuniciramo z računalniki, ravno tako kot v različnih jezikih komuniciramo z drugimi ljudmi. So zgolj jeziki, s pomočjo katerih računalnikom oziroma čipom povemo, kaj naj storijo ter kako. Ker je računalnikov, kot že povedano, vse več, te uporabljamo v vse več namenov in v vse več aspektih naših vsakdanjih življenj. Vendar računalniške tehnologije segajo še veliko, veliko dlje. Vse pogosteje prevzemajo naloge, ki smo jih sicer opravljali ljudje in tako iz dneva v dan spreminjajo način, kako živimo.
Velik del znanosti z vsemi teorijami ter eksperimenti vred se tako na primer seli na računalniške zaslone, filmi se dandanes ustvarjajo na računalnikih, prav tako vse več simulacij, ki se nezadržno približujejo realnosti. Blagajne v trgovinah več ne potrebujejo prodajalk, avtomobili ne voznikov, gromozanske tovarne pa lahko upravlja peščica ljudi. Avtomatiziranih je še nešteto drugih reči in trend avtomatizacije gre neustavljivo naprej; v boljšo ter lažjo prihodnost. Temu se danes reče revolucija in za vso njeno mogočnostjo na koncu zmeraj stojijo (oziroma običajno sedijo) programerji ali vsaj ljudje, ki med drugim znajo tudi programirati. To je neizpodbitno dejstvo.
Kdor želi v teh časih spreminjati (ali v vedno večji meri tudi ustvarjati) svet, mora vsaj do neke mere poznati kak računalniški jezik. Ni je namreč stvari, ki ne bi vključevala računalnikov. Programski jeziki so postali univerzalni jeziki sodobnega sveta, postali so orodje demokracije. Komurkoli omogočajo realizacijo idej ter aktivno participacijo v družbi in zdi se mi nepojmljivo, da velika večina o tako pomembni stvari nima blagega pojma. Sam sicer nisem programer, vendar ne razumem, zakaj nas (vsaj) osnov programiranja ne učijo že v osnovni šoli. Mislim namreč, da s tem veliko izgubljamo (tako v družbenem smislu kakor tudi v smislu napredka), saj sem mnenja, da je v znanstveno dominiranem svetu znanje računalniških jezikov ravno tako pomembno kot znanje angleščine v globalnem svetu. Časi se spreminjajo in čas je, da se začnemo s podobno hitrostjo spreminjati tudi mi.
Tako pač je ... Ni več toliko pomembno, ali se je kdo sposoben na pamet naučiti latinskih imen kakšnih na primer zdravilnih učinkovin, pač pa je pomembno, da je sposoben narediti računalniški model le-teh.
Matic Hriberšek
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	ALL OF ME - JOHN LEGEND
2.	GEORGE EZRA - BUDAPEST
3.	LIAR LIAR - CRIS CAB/PHARREL WILLIAMS
4.	BLACK SATURDAY - MANDO DIAO
5.	HAPPY - PHARREL WILLIAMS
6.	ADDICTED TO YOU - AVICCI
7.	RATHER BE - CLEAN BANDIT FEAT. JESS GLYNNE
8.	MAGIC - COLDPLAY
9.	WAVES - MR. PROBZ
10.	WE MUST BE CRAZY - MILOW
11.	INTO THE BLUE - KYLE MINOGUE
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8 •98,2° 1043 bo Janko Bezjak
20 Šta/m&TEDNlK
Nasveti, za kratek čas
torek • 29. aprila 2Q14
Kaj bomo danes jedli
Foto: ASV
TOREK
špinačna juha, polpeti v omaki, pire krompir, kumarična solata SREDA
zelenjavna juha, hrenovke s slanino na žaru, mešana solata ČETRTEK
krompirjev golaž, prekajena vratovina, jabolčni narastek z
zdrobom*
PETEK
ocvrte ribe, krompirjeva solata, sadna solata SOBOTA
popečene mesne kroglice v paradižnikovi omaki**, pražen
krompir, haloška gibanica
NEDEUA
goveja juha, pečen piščanec, široki rezanci, zelena solata PONEDELJEK
jota z repo, rižev narastek
*Jabolčni narastek z zdrobom
Sestavine: 1 kg sočnih jabolk, 10-15 dag sladkorja, 1/2 žličke cimeta, 6 dag pšeničnega zdroba, 2 žlici olja, 1 žlica drobtin.
Jabolka olupimo in naribamo. Pekač namastimo z oljem in potresemo z drobtinami. Vanj naložimo po vsem dnu polovico naribanih jabolk. Potresemo jih s sladkorjem, ci-
metom in pšeničnim zdrobom. Pokrijemo z drugo polovico jabolk in jih rahlo potresemo s sladkorjem. Pečemo pri 200 stopinjah Celzija približno 20 minut. Ponudimo vroče ali mrzlo. Lahko okrasimo s stepeno sladko smetano.
**Popečene mesne kroglice v paradižnikovi omaki
Sestavine: 60 dag mešanega mletega mesa (svinjina, junetina), 2 čebuli, 1 dl vina, 4 stroke česna, 1 jajce, 1 žlica ajvarja ali pindjura, 4 večji paradižniki (ali večja polečevinka pelatov), 1 dl olivnega olja, 2 žlici peter-šilja, sol, poper, lovorov list, bazilika.
Sesekljano čebulo in česen zmešamo s peteršiljem, jajcem in mesom v enotno zmes. Posolimo in popramo. Z mokrimi rokami naredimo kroglice in jih zlagamo na peki papir. Pečemo pri 220 stopinjah približno 20 minut, da kroglice dobijo skorjico in barvo. V drugi posodi popražimo čebulo in lovorov list, dodamo sesekljan česen, in ko zadiši, dodamo olupljen, na drobno narezan paradižnik (ali vložene pelate). Kuhamo 10 minut, nato dodamo ajvar in začimbe po okusu. Počasi kuhamo še 15 minut, na koncu dodamo peteršilj. V omako položimo kroglice in jih kuhamo približno 10 minut. Postrežemo s praženim prompirjem ali polento.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Smeh ni greh
USPESNA TRGOVCA V gostilni se srečata zastopnika večjih trgovskih podjetjih in se hvalita: »Jaz že deset let Eskimom prodajam hladilnike!« je rekel prvi. »Jaz pa že petnajst let Američanom prodajam ure-kukavice,« je povedal drugi. »To ni nič! To lahko vsak!« »Ja, toda jaz poleg vsake ure prodam še dvajsetkilogramsko pakiranje hrane za ptice!«
rezultat tekme?« »Dva proti dva.«
NOGOMET
»Miha, kaj pa si delal s kapo, da si jo tako umazal?« je mala jezno vprašala svojega sinka, ki se je vrnil iz šole. »Fantje so mi jo vzeli in se z njo igrali nogomet!« »In ti? Si kar gledal?« »Ne, tudi jaz sem zabil dva gola!«
DOLG
»Jure, ali mi lahko posodiš dvajset tisočakov?« »Ne morem, ampak bi ti jih, če bi jih imel. Pri sebi imam samo deset tisoč tolarjev.« »Dobro, posodi mi teh deset, deset mi jih boš pa ostal dolžan.«
BRUTALNOSTI »Otrok moj,« reče babica vnuku, »ne glej več teh brutalnosti na televiziji!« »Kaj pa naj delam?« »Pridi k meni, da ti bom povedala, kako sta Janko in Metka porinila čarovnico v peč in jo zakurila.«
DVA GOLA
Po nogometni tekmi je novinar opravil intervju z edinim strelcem golov na tekmi: »Kako se počutite?« »Nekoliko sem utrujen, toda srečen. Dal sem štiri gole, in to vse z glavo!« »In kakšen je bil končni
ISTO
Na različnih obalah Donave sta stala Franjo in Slobodan in vpila eden na drugega: »Komunisto, komunisto!« je vpil Franjo.
»Fašisto, fašisto!« je vpil Slobodan.
Sredi reke pa se je slišal odmev:«Isto, isto!«
SESTAVIL
EDI KLASINC
PEKOČ OBČUTEK V
ŽELODCU
ČETRTA DOBA PALEOZOIKA
OKUSNA MORSKA RIBA
GRIL
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO
ZDOMEC
STARA RUDARSKA PIJAČA
STEPNO LJUDSTVO, OBRI
l3
NAŠA PEVKA (ALENKA)
JUŽNI SADEŽ
3644
BESEDNA
IGRA, DOMISLEK
VRSTA BARA
LETNI OBROK
ZGOLJ
GALERIJA V
LJUBLJANI
ŠKIS, PAGAT
OTROŠKA JED
DVOŽENSTVO
ŽLAHTEN PLIN
ZVITOST, PRETKANOST
EVA PAULIN
MELODIČNI OKRASEK, TRILČEK
DRAMA HENRIKA IBSENA
BLAZINICA ZA IGLE, PELOTA
VOZNIK KAMIONA
BIVŠA MINISTRICA PAVLINIČ KREBS
QUEEN IAN
STOJALO ZA SKLEDE
12
ZVIŠAN D
ll
KOVINSKI TLAKOMER
IRAŠKI DINAR
ŽENA
l4
SAMICA PURANA
PRISTAŠ MONIZMA
VIDA URŠIČ
NAŠE GLEDALIŠČE
RODBINSKO IME
DELNI ZLOM
MITOLOŠKI VELIKAN
SRBSKO-HRVAŠKA POKRAJINA
OZEK MEČ
MESTECE V
DALMACIJI
DAN PO KOLEDARJU
le
ULTRAZVOČNA PRIPRAVA
LOČILNI VEZNIK
RASTLINA
PODGLEŽENJ
ZELEZNO VINO
MOBITELOV PAKET
ZA MLADE
POLITIK POTRČ
REKRUT, NOVINEC
NOBELIJ
JUD
IZUMRLA PTICA
BIKOV GLAS
PŠENICA,
RZ, JEČMEN, OVES
15
ZDRAVILO PROTI VROČINI
TELUR
17
BREZZVOČJE
SPORA
MANJŠA PTICA PEVKA
10
MUSLIMANSKI POSTNI MESEC
LETNI POSEK GOZDA
NOČNI METULJ
1	2	3	4	5	6	
7	S	9	10	11	12	13
	14	15	16	17		
NAGRADNA KRIŽANKA: Nagrade za tokratno križanko podarja podjetje EVITEL d.o.o. Med pravilnimi rešitvami, ki bodo pravočasno prispeli na naslov Radia-Tednik, bomo izžrebali tri nagrajence. 1. nagrada: univerzalna torbica za GSM po izbiri, 2. in 3. nagrada: majica. Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz črk na oštevilčenih poljih. Rešitev napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran) in ga pošljite na naslov: Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, do torka, 6. maja 2014. Nagrajence bomo pisno objavili v torek, 13. maja 2014.
Foto: AšV
1
7
2
9
e
4
torek • 29. aprila 2Q14
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUlK 21
Govori se
... da imajo naši novinarji vendarle »dober nos«. Po nenavadno umirjeni mar-čevski seji občinskega sveta pri sv. Marku smo se spraševali, ali morda ne gre le za zatišje pred nevihto. Turbulence, ki so minuli teden pretresale markovske občinske sobane, so dokaz, da smo bili na dobri sledi.
... da se bodo na pogorišču ormoške cukercepo novem šli turizma. Goste naj bi namreč privabljale zamočvirjene lagune z mrčesom in komarji.
... daje bojda edina težava holermouškega občinskega sveta v številu svetnikov. Če b i j ih b ilo (za 3) manj, bi vse seje tekle gladko in tiho...
... da najuspešnejša direktorica nekega javnega zavoda lahko počne marsikaj tudi mimo zakona. In
to zato, ker si je že davno nazaj zagotovila podporo v vladnih birokratskih pisarnah - pa ne pri ministrih, ki se prehitro menjajo, ampak pri podrejenih, ki ostajajo leta in leta...
... da je sveti Marko zares čudežni patron, saj mu je uspelo doseči, da so se sve-tniško-politične zdrahe pomirile vsaj ob občinskem prazniku; pa še darilo presenečenja so dobili, saj je
prvi mož svečano razglasil, da bo na jesenskih županskih volitvah ponovno kandidiral.
Vidi se...
. da je za navadne konje v naši občini očitno bolje poskrbljeno kot za jeklene konjičke, vsaj kar se tiče parkirišč. Ta so namreč zanje ne le rezervirana, ampak tudi zastonj in še noben redarjih ne preganja.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci, poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 5. maja, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Leto rojstva:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Knjigarna Felix. Nagrado prejme Pia Kramberger, Ptuj.
Iskrice
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Ta fotografija je nastala na letošnjem pomladnem jahanju na kmetiji Zorčič v Orešju,« je ob današnji fotografiji tedna pripisal avtor Marjan Lenartič - Šoko.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
i	2	e			s			
								2
e			s	s				e
e					s			
	e		4				s	
2					s		s	i
		e						
				e			2	i
				i		s		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€€	OO
Bit	VVV	©	€€	OOO
Dvojčka	VV	©©©	€	O
Rai	VVV	©	€€€	OO
Lev	V	©©	€€	OOO
Devica	VV	©©©	€	OO
Tehtnica	V	©©©	€€€	OO
Škorpijon	VV	©©	€	OOO
Strelec	V	©©©	€€	O
Kozorog	VV	©©©	€	OOO
Vodnar	V	©©	€€€	OO
Rbi	VVV	©	€€	O
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 29. aprila do 5. maja 2014. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)

»Umetnost biti drzen in hkrati zelo oprezen je umetnost uspeha.« Napoleon Bonaparte
»Uspeh je otrok predrznosti.« Voltaire
»Čim prej spoznamo, da je usoda v nas samih in ne v zvezdah, tem bolje za nas.« Axel Munthe
»Uspeh je samo stvar sreče. Vprašaj kogarkoli, ki ni uspel.«
Earl Wilson
»Vsak velik uspeh je zmaga upornosti.« Sigmund Gratt
•Sflfk
»Tisti, ki se preveč ukvarjajo z majhnimi rečmi, postanejo nesposobni za velike.« Francois de La Rochefoucauld
»Če moram kaj biti, je to že narobe. Če moram biti uspešen, je to zelo drugače, kot če kaj rad delam in je uspeh samo posledica tega.« Jana Rijavec
»Kdor je uspel, se mu zdi, da ve, zakaj je živel.« Pablo Carlos
»Največja nevarnost pred neuspehom je na začetku podviga ali pa tik pred ciljem. Ljudje se navadno potopijo v bližini kopna.« Ralph Waldo Emerson
22 ŠtajerskiTEDHiK
Poslovna in druga sporočila
torek • 29. aprila 2Q14
RADIOniTEDNIK
V skladu z 45. členom Družbene pogodbe družbe Radio-Tednik Ptuj, d. o. o. in Pravilnikom o organizaciji družbe Radio-Tednik Ptuj, d. o. o.,
se izdaja RAZPIS za prosto delovno mesto
ODGOVORNEGA UREDNIKA RADIA PTUJ
Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
•	strokovna izobrazba družboslovne ali tehnične smeri VII. ali VI. stopnje
•	izpit B-kategorije
•	znanje računalništva
•	pripravljenost osvojitve posebnih računalniških programov Radia Ptuj
•	pet let delovnih izkušenj v novinarstvu
•	vizija razvoja Radia Ptuj in organizacije dela uredništva (upoštevajoč programsko zasnovo in status programa posebnega pomena)
Odgovornega urednika imenuje in razrešuje Nadzorni svet družbe v skladu z razpisnimi pogoji. Vodstvo družbe lahko pred sejo nadzornega sveta pridobi o posameznih kandidatih mnenje uredništva.
Vloge z zahtevanimi prilogami sprejema tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., do 21. 5. 2014. Vloga naj bo v zapečateni ovojnici s pripisom: Ne odpiraj - razpis - radijski urednik.
Ptuj, 25. 4. 2014
Direktor Drago Slameršak
^ 0RV„
Tifudni OH&ečte* Ptuj ua&i na konc&tt
V SPOMIN ANTONU HORVATU
Sobota, 10. 5. 2014 ob 20. uri Športna dvorana OŠ Ljudski vrt Ptuj
GOSTJE
Nuša Derenda, vokai Baletni oddelek Glasbene šole Karala Pahorja Ptuj, mentorica Alenka Kostrevc Plesna skupina A Štajer'c Can Swing Olga Zorko, vokal Vita Gregorc, violina
SOLISTI
Miha Rogina, saksofon
Rudi Toplak, klarinet
Suzana Menoni - Planinšek, pikolo
DIRIGENT Fredi Simonič
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10
\htaptwui iti!
BIOTERAPIJE
po metodi Zdenka Domančiča
v okolici Maribora. Dolgoletne izkušnje, rezultati zagotovljeni. Tel 040 831 676, www.bioterapije.si
VSAK
TRTEK om m. URI
PREDLOGI ZA MESEC MAJ
glOVENSM IP©P 1 T® [F
T SL©¥E^SiCIH POLK m wyÄ©¥
1.	STANE VIDMAR - Rože za mamo
2.	TANJA ŽAGAR-Vino vino
3.	SPEV - Neskončno sem jo ljubil
4.	BOŠTJAN KONEČNIK- Moj prijatelj cviček
5.	MONIKA PUČEU - Nisi sebe dal
6.	TOMAŽ ILEŠIČ- Pot srca
7.	PETER ŽIBERT- Gasilci
Zmagovalec meseca APRILA: Ans. POPTIDEKL - Balerina Še eno možnost v MAJU ima: STANE VIDMAR - Rože za mamo
1.	SASA AVSENIK - Zakaj že spet odhajaš
2.Ans.	EKART-Šeeno rundo
3.	ALFI in NJEGOVI MUZIKANT1 - Čin čin po naše
4.	Ans. VIKEND - Ni me sram
5.	SLOVENSKI MUZIKANTJE - Gasilska koračnica
6.	VESELI SVATJE - Prvič bom mamica
7.	AKORDI-Moja mala
Zmagovalec meseca APRILA: PRIMORSKI FANTJE - Ledene rože
Še eno možnost v MAJU imajo: Ans. SAŠA AVSENIK - Zakaj že spet odhajaš
. _____________________
SLOVENSKIH POP 7 TOP
Glasujem za:__
Ime in priimek:
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov MEGA MARKETING d.o.o , p.p. 13. 228B Hajdina
V družbi Radio-Tednik Ptuj verjamemo, da so otroci naše največje bogastvo, zato želimo za njih narediti nekaj več. Zato pozivvsem šolam in občinam Spodnjega Podravja, da prijavijo svoje otroke, da se predstavijo na tekmovalni prireditvi
»Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo«.
Prireditev bo potekala v posameznih sodelujočih občinah. Na predtekmovanju se bo predstavilo do 12 posameznikov ali skupin, učencev OS, ki bodo izvajali slovensko narodno ali zabavno glasbo. Sledil bo finale 12 najbolje uvrščenih skladb z vseh predtekmovanj. Trije najuspešnejši udeleženci prireditve bodo posneli CD in nastopili na Orfejčkovi paradi. Zmagovalec bo prejel tudi praktično nagrado.
Družba Radio-Tednik Ptuj zagotavlja:
•	glasbene podlage in nagrade nastopajočim,
•	ozvočenje (prireditve na prostem) in prisotnost novinarjev,
•	izvedbo glasbenih oddaj za majhne in velike,
•	članstvo v komisiji,
•	sodelovanje pri vajah nastopajočih (generalki),
•	ureditevprijave prireditve s SAZAS-om in IPF,
•	oglaševanje prireditve,
•	javljanje in predstavljanje šol, občin in nastopajočih.
Na zaključni finalni prireditvi bo vstopnina 3 EUR (otroci imajo prostvstop) in se bo donirala v dobrodelne namene, s čimer bo izpolnjen osnovni cilj prireditve: druženje, zabava, solidarnost in prijateljstvo.
Za informacije o sodelovanju na prireditvi pokličite 031 331 979.
Štajerski TEDNIK
www.radio-tednik.si
PTUJSKA TELEVIZUA
Torek 29.04. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica - pon. 10:05 Info lanal
11:30 Modro-pon. ■Mil
m
11. oddaja-pon. '.. oddaja-i
laja-pon.
12:00 Ptujska kronika
12:20 Zeleno, 9. oddaja - pon.
12:40 Info kanal
13:00 Pomurski tednik - pon.
13:30 Info kanal
10:00 Ptujska kronika - pon.
10:35 Kuhinjica
17:00 Sport(noJ.-20. oddaja-pon. 17:30 Indija v oceh Evropejca - pon. 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:35 Motoscena - 30.oddaja - pon. 18:55 Film o gradu Turnišče - pon. 19:25 Glasbena 8 (tuja) 21. oddaja- pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Povabilo na kavo-pon. 21:00 Ptujske odrske deske: 19. oddaja - pon 21:45 Varnost in mobilnost za vse - pon. 22:00 Ptujska kronika 22:20 Info kanal
Sreda 30.04.
9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Glasbeni predah 0:00 Ptujska kronika - pon. 0:20 Info kanal
0:55 Glasbena 8 (tuja) 21. oddaja - pon. 1:30 Modro - pon. 1:55 Info kanal 3:15 Info kanal 4:00 Gostilna »Pri Francet« 77. oddaja - pon. 5:00 Info kanal 5:45 Info kanal 6:30 .Kuhinjica
7:00 Cista umetnost - 30. oddaja 17:20 To bo moj poklic:
Vinski svetovalec in barm en - pon. 18:00 Povabilo na kavo - pon„ ; .'
PROGRAMSKA SHEMA PelV
______.... r) Maleziji-oon.
1^9:30 G^b^Ms.l^ ^oddaja - pon.
18:55 Sfsta umetnost! 30?oddaja - pon. 21:20 Motoscena, 30. oddaja - pon. 21:45 Reci TV Gorišnica 22:55 Info kanal
Četrtek 01.05. 9:00 Ptujska kronika - pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 9:55 Info kanal
10:30 Motoscena, 30. oddaje - pon. 10:55 Glasbena 8 (slo.) 22. oddaja - pon. 11:30 Modro - pon. 12:00 Ptujska Kronika 12:35 Info kanal 13:20Povabilo na kavo - pon. 14:15 Sola, da se ti zrola-pon. . 15:00 Info kanal 16:00 Ptujska kronika 16:20 Film Campus: Babica - pon. 16:30 Kuhinjica
17:00 Široko oko, 28. oddaja - pon. 17:35 Zeleno, 9. oddaja - pon. 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Športno 26. oddaja - pon. 19:00 Po zdravje, ll.oduaja - pon. 19:30 Rajski vnovi Fidžija- pon. 20:00 Ptujska kronika - oon. 20:20 JGlasbena 8 (tuja) 22. oddaja 21:00 Cista umetnost. 30. oddaja - pon. 21:25 Zemlja in mi, 26.oddaja - pon. 22:00 Ptujska kronika 22:20 Info kanal
www.petv.tv
Spnmljata nas lahko Iiiéí na 12 in SI0LIV
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
DOM-STANOVANJE
VIR, HRVAŠKA: za letovanje oddam apartma s klimo, TV, opremljeno za 5 in 3 osebe. Do kamnite in peščene plaže 100 m, trgovina in gostilna blizu, do centra mesta 15 minut hoje.
Tel. 041 748 327._
4 KILOMETRE iz Ptuja damo v najem novo večje stanovanje (100 m2), popolnoma opremljeno, dodatno pokrito teraso, stanovanje je v 1. nadstropju in ima svoj vhod. Tel. 051 317 934.
	TÍ
	O
	tri
	fSl
	X
	a
	O
	H
08:00 Revija OPZ - 2 del 09:45 Utrip iz Ormoža 10:45 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani
18:00 Oddaja iz občine Destrnik - arhiv 20:00 Revija mladinskih PZ 1, del 21:30 Ujemi sanje 22:30 Oddaja o kulturi
SIP
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na TTX straneh SIPTV
08:00 Gerečja vas - Pesem druži nas 10:00 Regijsko srečanje OFS 12:00 Video strani 18:00 Revija Mladinskih PZ ■ 2. del 20:00 Mesečna Kronika Hajdina 21:30 Hajdina - iz domače skrinje 22:30 Gostilna pri Francetu 22:30 Oddaja Uživajmo
08:00 Kronika ¡2 občine Dornava 10:00 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani 18:00 Oddaje iz preteklosti 20:00 Dan OŠ Dornava 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Dornava116d, 2252 DORNAVA: info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30: 041 618 044: www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
torek • 29. aprila 2014
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PIŠČANCE, 4-tedenske, za nadaljnjo rejo. Naročila po telefonu. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
PURANE IN PURICE, težke 3 kg, po ugodni ceni prodajamo. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek Starše 23.
NESNICE, rjave, tik pred nesnostjo, prodajmo. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek Starše 23.
PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 1 20 do 1 70 kg, ugodno prodamo, po dogovoru jih tudi očistimo. Tel.
041 978 309._
PRODAM dva prašiča 160 kg. Cena 1,30 evra za kg. Telefon 031 558
596._
PRODAM bikca simentalca, težkega
150 kg. Tel. 031 623 356._
PRODAM luščeno koruzo in ječmen. Nad 1000 kg cena ugodna. Tel. 040
509 610._
BELE KOKOŠI, težke 4 kg, po 4 € za žival, prodajmo. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek Starše 23.
NEPREMIČNINE
BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljive bodo 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662. PRODAM več gradbenih parcel na Ptujski Gori. Tel. 041 494 771.
RAZNO
ZBIRATELJ kupi pez figurice, lahko so nepopolne, plačilo dobro. Tel. 041 823 921.
PRODAM brusni kamen - brus premera 45 cm z vodnim koritom in jer-menico. Tel. 041 946 178._
ODDAM pisarno nad pošto Ptuj -25m2. Tel. 041 738 964.
DELO
VOZNIKA C-, E-kategorije zaposlim, špedicija EU, koda 95 in voznikova kartica. Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, Miklavž. Tel. 02 629 62 77.
Ko je zunaj svetel dan in me sonce greje, stojim pred hišo in čakam te, mati. K meni prideš in obraz se ti smeje, vrneš se, mama, in nam hočeš vse dati.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in sestre
Elizabete Butolen
IZ SEDLAŠKA 70
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo DU Podlehnik, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalostinke, govornici za poslovilne besede, g. župniku za opravljen cerkveni obred in sveto mašo ter podjetju Mir.
Žalujoči: hčerki Irena in Jožica z družinama, sestra Nežika ter drugi sorodniki
Tiho, tiho čas beži, spomin nate v naših srcih ne zbledi ...
V SPOMIN
27. aprila je minilo šest let, odkar nas je zapustila draga žena, mama, babica in tašča
Marija Mar
IZ FORMINA 23
Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prinašate cvetje in prižigate sveče.
Tvoji najdražji
Nosimo te v srcu, v nas naprej živiš, tudi ti nikoli nas ne izgubiš.
SPOMIN
30. aprila 2014 mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in tast
Anton Tement
IZ MOŠKANJCEV 98
Hvala vsem, ki ob njegovem grobu postojite, v spomin cvet in svečo položite.
Tvoji najdražji
ZAHVALA
Bil je poseben, drugačen četrtek, 17. april, ko nam je spodneslo tla pod nogami, saj nas je zapustil naš dragi mož, ati in dedi
Franc Fridl
S SPODNJE HAJDINE 72 A
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem iskrenim ljudem, ki so nam v teh težkih trenutkih izrekli sožalje, stisnili roko in nas objeli. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Čeprav te več ni, boš vedno z nami.
Vsi, ki ga imamo radi in ga bomo neizmerno pogrešali
Minile zate vse so bolečine, v srcu pustil si lepe nam spomine, čeprav si mogel veliko pretrpeti, s teboj bilo lepo nam je živeti, vse, kar storil si za nas nekdaj, hvala ti za vekomaj.
V SPOMIN
26. aprila je minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi, pradedi in tast
Ludvik Arnuš
IZ KICARJA 45 A
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečo in ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
Teman oblak izza gore privlekel se je nad polje, nad poljem v sredi je obstal, nebo je čez in čez obdal.
To ni oblak izza gore, to tudi ni ravno polje; to misel le je žalostna na sredi srca mojega.
(S. enko)J
V SLOVO
Francu Lačnu
spoštovanemu upokojenemu sodelavcu in direktorju družbe Radio-Tednik Ptuj
Čeprav smo si, dragi Franček, leta in leta služili kruh z besedami, s katerimi smo osmišljali dogajanje v našem okolju, in čeprav so besede naše vsakodnevno orodje, nam jih je danes zmanjkalo. Kako naj dovolj iskreno povemo, da smo te cenili, da smo hvaležni, ker smo te poznali, da bodo večno z nami vsi prijetni trenutki, ki smo jih skupaj preživeli? In ni jih bilo
malo - tudi po tvoji zaslugi. Danes besede nočejo na dan, bolečina v srcu jih duši.
Hvala ti, da si bil naš direktor, naš sodelavec, naš prijatelj ...
Ženi, sinovom z družinami ter vsem bližnjim izrekamo iskreno sožalje.
Od pokojnika se bomo poslovili danes, v torek, 29. aprila, ob 15. uri na novem ptujskem pokopališču. Žara bo pripeljana v
tamkajšnjo vežico ob 12. uri.
Delavci družbe Radio-Tednik Ptuj
Ptuj • Nadaljevanje sojenja Milanu Volgemutu
Kaj so povedali kriminalisti in obtoženčevo nekdanje dekle?
V nadaljevanju sojenja Milanu Volgemutu, ki ga tožilstvo obtožuje umora ptujskega podjetnika Franca Klinca iz koristolju-bja in brezobzirnega maščevanja, so v torek, 22. aprila, pred sodnico okrožnega sodišča na Ptuju pričali še kriminalisti, nekdanje obtoženčevo dekle in druge priče.
Foto: M. Ozmec
Obtoženi Milan Volgemut je tudi tokrat vstopil v sodno dvorano vklenjen ter v spremstvu treh paznikov.
Kriminalist Zdenko Škr-bot iz PU Maribor je okrožni sodnici Biserki Rojic pojasnil, da je tedaj, ko je bil Volgemut kmalu po prijetju pripeljan v prostore policijske uprave v Mariboru, obtoženega pozval, naj vse svoje stvari odloži na mizo: »Ko sem ga kmalu zatem pretipal, sem v njegovi jakni občutil neki mehki predmet, zato sem ga vprašal, kaj ima v žepih? Sprva je nekaj sekund okleval, nato pa je najprej iz levega, nato pa še iz desnega žepa potegnil po eno usnjeno rokavico.« Med drugim pa je kriminalist Škrbot povedal tudi, da je po postopkih, ki so jih z obtoženim Volgemutom opravljali drugi kriminalisti, ob branju zapisnika opazil, da v njem niso bile zavedene prav te rokavice, zato je obtoženega vprašal, kje so rokavice? Ta se je sprva spet obotavljal, ko pa ga je drugi kriminalist pozval, da mora rokavice takoj najti, da prej ne bodo šli iz sobe, je obtoženi Volgemut le segel v hlače in iz njih potegnil pogrešane rokavice.
Na moč podobno izpoved je sodnici povedal tudi kriminalist Sandi Kociper iz PU Maribor, ki je dejal, da je imel prvi stik z obtoženim Volgemutom po tem, ko mu je bila odvzeta prostost, v sobi za zasliševanje: »Moram reči, da je v prvem stadiju preiskave Volgemut z nami sodeloval povsem normalno. Ko smo domnevali, da smo mu zasegli vse, kar je imel pri sebi, pa je Volgemut vprašal, ali lahko gre na stranišče ter prosil, ali lahko dobi pas, saj so mu bile nadomestne hlače prevelike. Ko nas je zatem Škrbot vprašal, ali smo mu zasegli tudi rokavice, mu nisem mogel odgovoriti pritrdilno, saj jih nismo. Zato sem od obtoženega, takoj ko se je vrnil, zahteval, da mi izroči rokavice. Nekaj časa se je obotavljal, nato pa z zadržkom odpel hlače in iz notranjosti potegnil najprej eno, nato pa še drugo usnjeno rokavico, pri čemer je dejal: 'Joj, te rokavice pa so se mi očitno prijele na hlače.' Mislim, da jih je skril v hlače, medtem ko je bil na stranišču.«
Na vprašanje okrožne državne tožilke Diane Šeruga Sagadin, ali so med hišno preiskavo v stanovanju Volge-muta našli kakšne rokavice, je Kociper odvrnil, da tega
ne more zagotovo trditi, je pa bilo v prostorih veliko raznih oblačil, predvsem lovskih. Zagovornik obtoženega, odvetnik Matic Klemenčič, ki mu je obtoženi Volgemut med zasliševanjem večkrat prišepnil kaj na uho, je Kocipra med drugim pozval, naj opiše možnosti vstopa in izstopa v prostore SKP na PU Maribor. Ta mu je pojasnil, da je vstop v te prostore možen le s službeno kartico delavcev PU Maribor, vsi drugi pa lahko vstopajo le, če jih pred tem legitimira uslužbenec na recepciji, nato pa jih spusti v prostore.
Zakaj je Volgemut bivšemu dekletu zažgal avtomobil?
Ko so v sodno dvorano povabili k pričanju nekdanje Volgemutovo dekle Gabrijelo Borak, je ta skupaj z državno tožilko Diano Šeruga Sagadin sodnico zaprosila, da med njenim pričanjem obdolženi Volgemut zapusti sodno dvorano. Na vprašanje sodnice, ali se obtoženega morda boji, je Borakova po krajšem premisleku odvrnila: »Ne, ne bojim se ga, vendar ne želim pred njim dajati svojih izjav, saj sem bila z njim v zvezi približno tri mesece.« Po tem, ko je sodnica njeni želji ugodila, pa je med drugim povedala, da ji je Volgemut, ki
ga je imela neizmerno rada, ostal posebej v spominu po tem, ko ji je tiste noči, ko sta se po prepiru zaradi nevzdržnih razmer razšla, zažgal avtomo-
bil. Na vprašanje sodnice, ali jo je obtoženi kdaj pretepal, je odvrnila: »Ja, mislim da je bilo mogoče dvakrat tako, da sva se malo zrukala.« Ko jo je
sodnica vprašala, ali je prepričana, da ji je avtomobil zažgal obtoženi, pa je pritrdila in dodala, da ji je pozneje, ko sta se videla, to tudi sam priznal. Na vprašanje državne tožilke, ali so ji znani razlogi, zakaj ji je obtožen zažgal avtomobil, pa je odvrnila: »Predvidevam, da zato, ker sva se tisti večer skregala in razšla.« Na vprašanje zagovornika obtoženega Matica Klemenčiča, ali sta se še po tem, ko ji je zažgal avto, še kdaj srečala in kolikokrat, pa je odvrnila: »Srečala sva se še enkrat ali dvakrat, na mojo željo, saj sem želela, da se razideva na miren način, da bom potem varna.«
Preden so nadaljevali z zaslišanjem drugih prič, je obtoženi spet nekaj prišepnil svojemu zagovorniku Mati-cu Klemenčiču, nato pa je ta sodnici predlagal, da predstavi javnost, oziroma osebe, ki so spremljale razpravo v sodni dvorani. In sodnica je to tudi storila.
Ko je pričala Petra Kuko-vec, natakarica iz lokala Bar pri oračih v Markovcih, je sodnici povedala, da je pred približno osmimi leti delala tudi v Klinčevi gostilni, zato je umorjenega dobro poznala. Poznala pa je tudi obtoženega Volgemuta, saj je občasno zahajal tudi v Bar pri oračih: »Tudi po tem, ko se je razvede-lo, da je bil Klinc umorjen, je prišel k nam in me med prebiranjem časopisov vprašal, ali vem, kaj se govori o tem. Veste, v gostinstvu se govori marsikaj in govorilo se je tudi o umoru, a takega vprašanja mi ni postavil še nihče.« Na vprašanje tožilke, ali se spominja, kaj je imel Voglemut te-

Osebna kronika
Rojstva: Aleksandra Nah-berger, Pobrežje 14 b, Videm pri Ptuju č- deček Larik; Sara Potočnik, Cankarjeva ul. 6 e, Maribor - deček Saša; Ksenja Čurin, Vodranci 17, Središče ob Dravi - deklica Kaja; Nina Milošič, Grajska ul. 2, Ptuj -deklica Katarina; Katja Horvat, Bukovci 50, Markovci - deček Tejo; Sabina Rotman, Zg. Žer-javci 44, Lenart v Slov. goricah
-	deklica Nia; Manja Ljubec, Mariborska c. 40, Sv. Trojica -deček Lan; Tina Varjačič, Volk-merjeva c. 11, Ptuj - deček; Mojca Pokrivač, Mezgovci ob Pesnici 41 a, Dornava - deček Jakob; Vesna Kubale, Sv. Florjan 116, Rogaška Slatina - deček Anej; Patricija Murko, Vin-tarovci 23, Destrnik - deček Rok; Janja Nahberger, Gerečja vas 2 e, Hajdina - deklica Nia; Barbara Rakuša, Žerovinci 3, Ivanjkovci - deklica Iris, Barbara Galun, Stopno 2, Mako-le - deček Jure; Anja Vidovič, Pobrežje 118, Videm pri Ptuju
-	deklica Gaja; Tanja Vanček, Tomšičeva ul. 31, Slovenska Bistrica - deklica Lija; Renata Tetičkovič, Gruškovje 65, Cirku-lane - deček; Darja Topolovec, Janežovski Vrh 34, Destrnik -deklica Jana; Nastaja Kokol, Ob železnici 13, Orehova vas
-	deček Matic; Barbara Murko, Sp. Hajdina 55 a, Hajdina
-	deček Anže; Vanja Šimenko, Brstje 10, Ptuj - deklica Nika. Umrli so: Franc Fridl, Spodnja Hajdina 72 a, roj. 1946 - umrl 17. aprila 2014; Štefan Peršoh, Cirkovce 59, roj. 1936 - umrl 19. aprila 2014; Ida Fras, roj. Lapajne, Pivkova ul. 6, Ptuj, roj. 1926 - umrla 15. aprila 2014; Stanislav Zidarič, Ljutomerska c. 18, Ormož, roj. 1928 - umrl 8. aprila 2014; Liza Butolen, roj. Vaupotič, Sedlašek 70, roj. 1921 - umrla 20. aprila 2014; Emil Furek, Videm pri Ptuju 59, roj. 1944 - umrl 21. aprila 2014; Frančiška Kovačič, roj. Sirc, Stojnci 90, roj. 1924 -umrla 22. aprila 2014. Poroki - Ptuj: Mitja Kmetec in Mojca Korošec, Čučkova ul. 13, Kidričevo; Robert Križanič, Rogozniška c. 44, Ptuj, in Samar Zughool, Aman, Jordanija. Poroka - Ormož: Uroš Kocjan, Hermanci 55, Miklavž pri Ormožu, in Monika Viher, Hermanci 32, Miklavž pri Ormožu.
daj oblečeno, pa je pojasnila, da se ne spominja natančno, pogosto pa naj bi ga videla v barvah lovskih oblačil. Tudi tega se ni prav spomnila, ali je imel tedaj pri sebi kakšne rokavice. (dalje prihodnjič) M. Ozmec
Danes bo spremenljivo oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami, deloma plohami. Pogostejše bodo popoldne, ko bodo tudi posamezne nevihte. Ponekod bo pihal severni do severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, na Primorskem do 14, najvišje dnevne pa od 15 do 21 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek se bo nadaljevalo spremenljivo oblačno vreme, pojavljale se bodo krajevne plohe in predvsem popoldne tudi posamezne nevihte.
Nad severnim Sredozemljem in zahodnim Balkanom je plitvo območje nizkega zračnega tlaka. Od vzhoda priteka k nam vlažen zrak.
Foto: M. Ozmec
Bivši policist, ki ga obtožnica bremeni umora Franca Klinca, je izpovedi prič pozorno poslušal.
Napoved vremena za Slovenijo
Več ko ima leto dni,
se v aprilu vreme spremeni.
10/20