Slovenskemu ljudstvu v poduk Ju zabavo. Uhaja zvečer viaJe prvi tn tretji četrtek meseca. M« je ta dan praznih, izide „DOMOLJUB' dem. poprej. Cena mu le 80 kr. za o*> let*. ~ Bpm »todMU n .DOMOLJUBU", LjuUjcmt,, v nem^tUiMh ulicah U. 2. Naročnina in. morati pa ogmvnUivu ^)OMOh'UJfA" Vodnikov« uliae it. 9. — Naznanila t« vtprejemajo in plačujejo po dogovoru. Tire l,l . JI < -^..t.l......, ........ . ■ ,,..■- •Hf Ait^ii. :( I'. ■ \ t. O*,p .: ni bt', M ,i!ii :£ii„- ; ■• iv:. .oi»ui"ii (.-j . HIIII od V Ljubljani, 4, novembra 1897. milil),i .............. ........Hi ......i. lietnjk X. »>»■■ ■ ........ *■■ i .'»-J 'U po svetu. AU k«4»j videli,, kako ao se žen/ike trudil«, da kafco. SUeuo odvile ? Gotovo. No potMfr fit, vam lahko pove«, kake so aednji avsttijpke razmeram k*kor zmeSana štren* Ni mpgoče naj U konca ne aaaatiuu »kdo p« kd«i bo ponehalo neplodovito, pogub«9 rep«tnn»e fap razgrajanja državnega zbora, ki jd, doMnj- *#r v«p!« davkoplačevalcem Četrt milijona goJdinjuue* Take niftamor n® pridemo; pač, nakan),*}: v apemotn prii daugih. dcža*ah* v, poguba dom*. Nekoč ae« gfedali otrok«, ki sa se igrali. J«d*n je im^l opraviti » jpidtcft;, i »drl ji j« nogp. Hw zahtevajo, da ser o njih predlogih glasuje po imenih. Zdaj. sipa mislita, koliko «asa min*, predne jeden prebere 426 imen po-slavcev, katerih vsak potem poveš ali je eai» ak ne. Tako tratile ftk in dena«, seveda ne* svojega, aokpak oni^M pladujej* d*vk«. —< Predsednik dviavMga zbora. KaHareip se J# aavHKal' gledati ia pesi«*** dan na dan vedno tisto nagaja raspoiieffenost to sarevest prenapetih nem* skfh ptovtaHje*, pa se je lepo aahvaM a» ta čast teeee odpovedal pBed^^vU- pravijo^ da ie grof Badejli pritiskal nanj, n$ ukro,ti upprneže, kar pa predsedniku ni bilo. mogpče, zato j,a rajp Sel domu na Tirolpko. Hotel je vsem ustreči, pa sq ni cUlo. Voliti bo torej treba novega ptedsftdnik^i, Me poslanci se ?a to ipesto nič kaj, ne pujjjp. Da6 27. pktobr* hotela je večina nekoliko omehčati, trde. g'a.ve nagajivcev ip je zahtevala, da naj bodo, v prihodnje tudi zvečer seje dr^vgejja zbora. Seveda je bila manjšina hkrati vsa v ognju, CeS, da se jim; sila gpdi. Nijh amerj.an}e bilo je. zastonj, predlog veČine je obvezal. Večerna seja dn£ 28. oktobra je bila zato. tudi tak^ ka^prSpe Se ni videl avstrijski državni zbor. Imela je pejti v razgovor začfusna pogodba s Ogersko. Ob Četrt na osjjjp uro, zvečer omenjenega dnč priCela se je torej razprava in trajala do Četrt na jednajsto uro dopoldne- drugega dne (29. oktobra). Godili so se taki Škandali, da je smatral podpredsednik zbornice za dobro, da se seja padaljuje kot tajna, in zato so se morali z galerije pkidujoči ljudje odstraniti. Tako je trajala seja do osme ure zvečer. Trajala bi bila Se dalje, pa kričači so raabijaH a deskami ob; m^e jp, sf.;d?fc v jadap #er, takp, da niti goveruA sam wha n» m?gel sli»ati. Ta sej* je tiajak nad. % ujr, Poajanoi so pospaUi «uoaj po hodiflCth in dragih sobah«: drugi sq si pwgnnj#U spanec s kavo ia, Sate« in Uko k toia hie*, v kateiri sicer kujejo postave, podobna preao$3tyi za tnjoe. Kadaf ae. je jeden. malo naepal je pritel n&asi v abnrnico ip is drugi odšel Tudi kridaCi sp menjavaU, ficar bi jim M? marala poditi: pijača. V tem nepopisnem v»iču pn je gov.eril jedaa poakunee vkup oebh daamy«t ur, aaveda same Ustio^ ki m stali prav biisu njega, j^a^ vodja raagrnjatev, peslaaea Vol4 mabijal je vedno po mizi in vmaa vpil Kar mu pdaeaa ahrna piww- Nekdo ga ptoei r piamu, mt ae da mtem twwlfiu živinozd ravniku preiskati, ali Je te pri pravi pameti. Sram ga j« bilo in odšel je a nekaj fiasa iz zbornioe. S takimi priaori sramote "poslanci ne samo sebe, ampak tudi dobro imč nafie države. — Če ne bo mirno, pravijo, da bodo poalanoi zopet prišli se dalj časa domu. Govori se tudi, da odstopi ministerski predsednik, sa gotovo ni ne jedno ne drago. Dne 14. nov. vrSil se bo na Dunaju splošni avstrijski poljedelski shod. Na tem shodu hočejo poljedelci iz vseh deželA Avstrije jedini in složni pokazati, da ima tudi kmet pravico zahtevati varstva za svoj gospodarski obstoj, da kmet ne more živeti od narodnostnih bojev ter ne plačevati davkov, da more zahtevati plodonosnega delovanja na polju gospodarske pre-osnove, in da vsi, brez razlike jezika in narodnosti, skupno zahtevajo, da se obrani avstrijski kmetski stan na podlagi državnega reda, moči in veljave. Kakor je videti, se bodo obravnavala na tem shodu za kmeta prevažna vprašanja. Da bi le skupni klic zatiranega kmečkega stanu prišel onim do ušes, ki si jih navadno maSČ nasproti zahtevam kmeta. Poljakom v Nemčiji, ki s« nikakor ne dajo ponemčiti vkljub vsej sili, napovedala je nemška vlada nov boj. Jezi jo, da so vsi milijoni, katere je za to potrosila, vrženi v vodo. Namerava sedaj med Poljaki naseljevati veliko Število nemških kmetov, ki bodo po njenem mnenju potem mnogo pripomogli, da spravijo Poljake v nemški žakelj. Toda veliki gospodje, ki delajo take račune, mislijo, da bodo Poljaki mirno gledali in roke križem držali. Tako nemSka vlada ne bo mogla doseči mnogo, Poljaki pa bodo prej pridobili zaveznikov, ker dobč se ie vendar pravični Nemci, katerim je pravica ljubša kol sila. V Italiji začelo se je pravo pravcato preganjanje katoliških društev, katere framasoni, ki imajo tam doli prvo besedo, v isto vrsto stavijo z anarhističnimi, soci-jalističnimi in drugimi puntarskimi druStvi. Toda a katoličani postopsjo oblasti Se huje, ker se meSajo v zgolj cerkvene zadeva V Rimu hoteli ao, napraviti prevod pri slovesnem blagoslovljenju nove oerkvene saatave, • vlada je aprevod ptepovedala. — Grof GoluhOvski, vna-nji minister naSe države, podal se bode te'tel v Italijo, da obišče laškega kralja H uberta, taveznjka naš« države. Obiakal ga ne bo v Rimu, ampak v Konci. Kako to? Še noben ud avstrijske cesarsketodovine H* obiskal kralja v Rimu, ampak vedno kje drugod. S tem priznavajo Rim papežu, a ne kralju, ki ga je po sili vzel. Tako bo storil sedaj tudi grof Goluhovski. Srbi so dobili nove ministre. S tem pa Se ni rečeno, da bo srbsko kraljestvo odalej kaj bolj srečno. Kajti kjer se ministri prav pogostoma menjavajo, gotovo ni vse prav v redu. Tako tudi ne v Srbiji Nasledki grško-turške vojske kažejo se Sele sedaj prav očito. Poleg tega, da je padlo precej vojakov, so za dalj časa opustofiena polja, trgovina in obrt popolnoma skoro mirujeta. Dalje bodo morali plačati Grki velikansko odškodnino, tuje državo pa jim bodo gledala na roko, da bodo odslej bolj pametno goapodarili s denarjem. Ko bi bili poprej dobro premislili, bi ne bili tako hitro napovedali vojske. Zdaj P* imajo, kar so iskali. V Armeniji se že zopet nekaj obeta. Letina je popolnoma slaba, opustofena polja ne' rodč celč nič, trgovina in obrt ne dajeta nič zaslužka. Na tisoče vdov, katerim je Turek lani pomoril mole, prosijo pomoči, pa je ne dobč. česar Torek ni podavil in pokončal, uničila je lakota in razne kuine bolezni. Narod si ne more v tej strahoviti bedi pomagati. Patrijarh je dvakrat prosil sultana, naj mn dovoli doma in na tujem nabirati za armenski narod milodarov. Mesto tega pa jih zapira in kaznuje. Ne bo se nam torej čuditi, de utegnemo v kratkem slišati, da so se Armenci vzdignili, Hi da jih Turki koljejo kot živino. Evropske države seveds nočejo pomagati armenskim kristijanons, saj Se onim m mali Kreti niso mogle in tudi niso hotele. Pa pravijo, da je naša doba •človekoljubna«. Dopisi. Iz Žirov. Na 24. okt. je bil napovedan v »Slov. Nar.« shod, ki bi nas Zirovce pripravljal na prihodnjo deželnozborsko dopolnilno volitev. »Slov. Narod« s« je že pohvalil o slavni zmsgi nad nami. Pustimo to sladko zavest njemu, njegovim sotrudnikom ter agitatorjem I Na shod je priSel tudi g. Ivan Božič kot kandidat v spremstvu nekaj vipavskih in idrijskih liberalčkov; pomagati mu je pa hotel dr. Tavčar. Tako ao imeli »Naro-dovci« Sele solidno podlago, na kateri so hoteli delati med nami za pristaSa »nemškutarsko narodnega«. Ob 3. uri popoldne se prične razgovor v hisi župana Se-deja. »Narod« piSe, da je imel poslušalce in - tudi sm^alce na svoji strani. Prvo mu potrdimo, ker so bili na ebodn večinoma le tisti možje, kateri so bili po na- > • >i >•; sprotni agitaciji 2e pri zadnjih driavnosborskih volitvah nekoliko po njihovem mišljenju prikrojeni. Može naSe stranke bi bil skoraj lahko na prate seitel. Prišli niso, ker se jim ni zdelo vredno; pa se tudi do aadnjega tre-notka med nami ni skoraj vedelo, kje govorniki nastopijo. »Narod«, kateri pila o obilni vdeleibi, je gotovo jtel vae spremstvo kandidatovo in tudi otroke, nekoliko odraičenejle, katerih je bilo dokaj aa napotje. Kadar je pa govoril g. vikar črnovrSki in g. katehet 0*wald, je Mlo pri dr. Tavčatjevi misi umetno povzročeno razgo-valjanje, da bi se njih glas dulil. Torej poslušalce nai le ima g. doktor I Smejati m pa skoraj ni bilo treba. Kajti »dovtipi« dr. Tavčarjevi so hili prav neslani, da ne rečemo Se robati. »Jesik v »obrni, nimate p"4 Mboj cerkvenika«; v cerkvi vam mora vae molčati, a ta np; pridiga vata je bila danes gotovo kratka, da ste ae mogli pripraviti sa sedaj; raztrgani kapelani, ko bi bili 2trovoi vsi duhovniki, bi vam nič ne manjkalo, a tako ai morate pomagati«, in jednako. Take opazke pač niso bile med vernimi Zirovci pripravne vzbujati posebnega smeha, pač pa začudenje. Opazka, katero je izustil nek mol svojemu sosedu: »Ti V., pojdiva domov, jat imam Se dosti«, kaže že nekaj o vspehu dr. Tavčarja. 6. kandidat Božič se pa občinstvu že predstavil ni in morali so se možje povpraševati, kateri je, da bi ga vsaj osebno poznali. Je menda že videl, da ne bo mnogo opravil. 6. Gruden, o katerem se tudi govori, da bi ga lahko volili, pa za nas 9e tudi ni nič storil, dasi bi bil kot načelnik Cestnega odbora idrijskega lahko že kaj ukrenil o sveži naši s Logatcem, katero močno potrebojemo, če prav naSi nasprotniki to skušajo tajiti. Torej se tudi g. Gruden ne priporoča. Sele v gostilni »pri Petronu« je govoril g. kandidat, a govoril le svojemu spremstvu in omizju, ker mož Zirovcev ni bilo veliko čez 10. To je ob kratkem uspeh shoda liberalcev. — Zirovci, na noge I Ne dajmo si ukazovati od ljudij, kateri imajo srce za nas le takrat, ko bi nas radi vjeli za svojo oporo. Dr. Tavčar in sotrudniki že vedč, kdo bo njih pomoč in kdo bi se jim upiral v zbornici pri njihovi mlačnosti za revnega, pomoči potrebnega slovenskega kmeta. Oddajmo svoje glasove možem, kateri bodo volili moža, čutečega z nami in vnetega za naSe pereče potrebe I Iz Logatca. V časopisih smo brali, da bo dne 25. okt. v Logatca sooijal-demokratični shod. Lahko si mislite, kako smo bili radovedni, sliSati enkrat veliko modrost socijal-demokratičnih prerokov. Radi bi bili zvedeli, v kateri gostilni bo shod. Toda noben gostilničar ni dobil kakega naročila od strani demokratov. Shod tudi nt bil naznanjen si. c. kr. glavarstvu, zato se je sploflno mislilo, da shoda ne bo. V ponedeljek — bil je ravno semenj v Dolenjem Logatcu — se pa res pritepejo sleparski osrečevatelji ljudstva in se nastanejo bliso kolodvora v gostilni Jožefa GostiSa, in sicer v prostorih njegovega najemnika Franca Kogoja. Shoda se ni smel drug udeležiti, kot tisti, ki so dobili od takojšnjega železniškega paznika Fr. Kdniga, socijal demokrata, glaseča se vabila. Vabila, ki so bila litografo-vana in sicer v n e m S k e m jeziku, so napovedovala razgovor o obrtnih zadevah. V resnici se je ljudstva veliko abralo. Vse se je trlo zanaj ia znotraj, slasti ta zato, ker se ja vernikom v cerkvi na leči prej ta dan, v nedeljo, povedalo, kaki ljudje nameravajo priti, kaj je glavni in pravi namen sooijainih demokratov, kdo so njih vodje, kak sovražnik je sooijalna demokracija sv. veri, celi državi in posameznim ljudem. — Predsednik Fr. Kdnig, sklicatelj shoda, otvori shod Se-Ie po 8. uri sveder in da besedo Kopaču. Ta razklada v umevni obliki zbranemu občinstvu o revi in bedi posameznih stanov, alseti delavskega stanu, dalje o trebušnih bogataših, katerim se tukaj dobro godi in razkošno mehkužno živ6 ter uživajo v vsej obilnosti to, kar so jim tuljave roke njihovih delavoev pridobile. V skoro 2 urnem govora je Se vse to, kar je v St, Petru kvasil, pogreto prinesel v Logatec in tam radovednemu ljudstvu ponujal. Oče laži« ga ja menda tudi tu navdihnil, da je vse drugo govoril, le tega ne, kar je bilo označeno na vabilih. Umevno je, da la*qjivi prerok, ki je obetal revnemu yudstvu zložno življenje in rešitev iz neznosnega trpljenja, ni Se ravno sedaj naravnost napadel vere, kajti vedel je dobro, da bi, ako bi kaj tacega govoril, ne priSel z zdravo »butico« do kolodvora. Zato se je sedanji shod, ki je bil osoljen z marsikaterimi dovtipnimi in Šaljivimi pojavi, precej mirno vrSil. Cez 3 tedne so ga nam zopet napovedali. Dobro. Takrat pa pridemo vsi Gorenje in Dolenje Logačani, in ne samo z imenom osebno povabljeni, da na javnem ljudskem shodu razkrinkamo socijalne demokrate kot zapeljivce ljudstva. Pri Filipih čez 3 tedne na svidenje! Iz Železnikov. 2e so razni časopisi poročali, da si snujemo v Železnikih kons. društvo. Hvala Bogu, vse prve glavne ovire so premagane, društvo je ustanovljeno, in društveni prostori so bili v nedeljo dne 17. okt. t 1. ob '/»S uri popoldne slovesno blagoslovljeni. Obrede blagoslovljenja je izvršil začasno umirovljeni in sedaj pri nas bivajoči g. Ivan MikS v spremstvu g. A. Mezeg-a, duh. pom. v Selcih. Slavnost se je pri ugodnem vremenu prav lepo izvršila. Okrasili smo bili po svoji skromnosti društvene prostore od zunaj s zastavami, in dvoje mlajev s slavolokom in primernim napisom: »Bog blagoslovi 1«, ki je kazal občinstvu dom naSega društva. Čas blagoslova naznanjali so nekateri streli iz topičev. Po blagoslovu zahvalil se je. g. načelnik naSega društva s kratkimi besedami gg. duhovnoma, ter izrekel željo, da bi blagoslov bival vedno v teh prostorih, ter da bi se moglo mlado druStvo s božjo pomočjo lepo razvijati in plodonosno delovati v prid društvenikov. Čast. g. Misk je potem jako primerno odgovoril g. načelniku ter kasal, da je od božjega blagoslova vse odvisno. Priporočal nam je, da se vednospominjamo gesla : Z Bogom začni vsako delo, pa bo dober tek imelo; Z Bogom delo dokončaj, imaS tu že sladki raj. — Upamo, da bo druStvo vspeSno delovalo, ker takoj prve dni se je pokazalo veliko zanimanje za druStvo. Vedno pristopajo novi udje, katerih število se je snatnO pomnožiio. Želimo, da bi se druStveniki v ljubezni in slogi vedno tako podpirali, kakor so sedaj v zadetku pokazali, potem se bo blagoslov očitno kasal, in korist gotovo ne bo izostala. V dolžnost si pa Štejemo, danes ko je druStvo otvor-jeno ter pričelo delovati, da se zahvalimo vsem, ki so nam v prvi sili na strani stali, ko smo si druStvo snovali. Posebno hvalo pa smo dolžni izreči slavni kranjski hranilnioi v Ljubljani, ki je naSemu društvu podelila podporo, čast g. Ivan Zorcu, nadžupniku v MengeSu, kateri se je tudi spomnil kraja, kjer je že pred 30. leti služboval, ter poslal izdatno pomoč. Tudi naSi sorojaki delavoi na Savi so se spomnili naa svojih doma zapuščenih rojakov ter o priliki otvorjenja kons. društva po-kasali dejanski svojo ljubezen do*tega društva in nas delavcev in rojakov. Zato kličemo: »Bog plati« vsem na- BHb dbbrMttfttfih 1* *t*pbrrilk«m m!W»#* stva. Vsegam&gOčni raj pa ttoutfi mnčgo om«njmfb gospodov «*TOval<*v, * bi Attrttfo drastvo krepko drtbViAi tptH«i kOrHit ttft^sujrti prtbivsihmv. IX Vodic, 86. ektobfc: Nova fertm <*kev * Ve-dioah bo ta teden dovrtena, v kolik* *> tiče ujone nmajnoati. Wago*lov|Jetfe b*ft*mm* Ko si ogMaa celo družbo, pristopi k Fratacehi,' ki takoj Vstarie ta w poda roko. »Nočem tvoje roke«, žiro brni prURee tn Jo sune od sebe. *Roka brez srca Je le tnanj vredna pri bratih nego pri zškonskihl« Pri tem pogltfda prav zbsaijho pogleda na Francetovo soprogo Lucijo, katera koj po-vesi oči, ker ne more prenesti strupenega njegovega pogleda. »Kaj ne, ljubezniv brat to?!« d& s togotnim glasom priSlec, »ki se me je sramoval celo pri pogrebu mojega očeta, ki mi ni privoščil, da bi videl zadnjikrat njegov sq mrtvi obrazi« »Ves, Mihel«, odgovori France prav prijazno, »ju nisem kriv tegs. Saj te ni mogoče nikjer dobiti. Vedno si okoli, sedaj tu, sedaj tam. Poslal sem ti takrat v mesto poročilo o smrti, a sel te ni našel na dvojem stanovanju, ker si se zopet preselil ofl tamkaj.« »Preselil sem se, da. Moral sem Iti drugam, ker nisem mogel plačati najemSČine«, popravil je Mihel. •Sel je povpraševal tudi pri policiji o tebi, a (tn) je zvedel---- Tu France preneha, a Mihel vikne zasmehjjivo: »Le ven s besedo! Za tako (jadi, ki popivajo za moj denar, — tu pokaže s prstom na okoli sedeče goste — sa take ljudi, pravim, se ne brigam I« •Vendar ne bom govoril pred «*imi, koj je posedal birič o mojem brat*«, samnnm Fsanoe in are predse. »No, kakor ti jo drago, go^ri ali molči. Sedaj le pijačo sem I« Ob teh besedah lopne MtHel m kle», min« s laktom polno steklenico omioo s miaa, podpre glave i obema rokama ia pegleda svakinjo rpomrn^ivo«: »Kako pa, Lucija, kako? O tiiai ie vedno trmoglava I v*i ti tvoji I o pojdite k meni, vali, ipojdits k sbšjoul S trije ni hudoben, ne. Le-krisica m mi dala, velika krivica povSbd.« A otrokom ae sdi etijje zoprn, «nMW noče k »««iu,'vsi se pritiskajo k materi. Tu« IM*l*e«« amoai več sanje, tnarvoč mrklo sm t Mo * pa sedaj namnoral •Glej, on iam vee. Jaz aknam ničesar. O P»vka, tobo ao poteptali, potaptaU inafcti vprah limpepel • --1* Drmba so jo 4mg kmalu mmUčala nov«^ ^ In poslotivBi se m'tikam,> pvlafomft *a*ih. France « svojo družino ia'bratom* s*m v sobi. »Idimo sedaj domov«, reče ž$oi ip se +bcne proli brata ter plašno pristavi: »Kaj ne, ti greS tudi s nami?« »Nisem sgubil ničesar pri tebi T« odvrne ta osorno. »Moja bila je tudi tvoja, in lahko ostaneš pri nas kot gost, dofler ne dobiš 'kaj boljšega.« »Gost--? Prav lepa hvala za to naklonjenost. Jaz zahtevam, kar je mojega in druzega ničesar. Tu je zadel Mihel pravo atruno. »O tem saj ne bova govorila v krčmi,« zavrne ga France ter ga prav proseče pogleda. »Zakaj ne? Kadar sem Sel po opravilih v mesto, sem vedno poravnal svoje račune pri kozarcu.« »Zato si tudi zaSel tctko daleč,« reče France sam pri aebi in pristavi: »Kakor ti je ljubo, drsgi brat.« »Zame je seveda ljubše, če dobim denar, nego zate, če ga moraš izplačati. Meniš li, da se me iznebis preje, če mi tako sladko prigovarjaš?« »Ce noče svak drugače, France,« seže Lucija v besedo,« ostani tedaj v božjem imenu nekaj časa tukaj. Jaz moram domov.« To reksi odide z deco. Franoe in Mihel sta bila aama. »Koliko dobim primeroma?« aačne Mihel pikro, napolni kupo in jo izpraani hipoma. Vraace prisede k njemu in skuša kolikor mogoče pohlevno odgovoriti : »Uprav aedi brat moj, imam gotovine malo, torej ti ae i morem mnogo dati.« »Oho! Tedaj koliko približno I» »K -večjemu sto goldinarjev.« Mihel zaropoče vznak a stolom, pogleda brata, kakor M ga hotel eedaj, sedaj pogoltniti, vdari s pestjo ob mizo in vsklikne: »Kaj se nisUB res aertovati z menoj? Vsa ded-«t8taa naj bi znaiala l€O gld.?l« rede Mahelposmehljivo, ntftoči šepet hupo ta šaka natančnejšega pojasnila bva-twe ttrfltve. »Jas ti 'ničesar oe očitam,« začne Rranee po molku HsekoUbo milejše. *A sto 'moraš vendar pri poznat i, da je tvoja kapela t aaettu sadnja leta psžsla gotovo toliko imovine rajnemu očetu, kolikor si jaz pri gospodarstvu upam 'prihraniti «r dvajset* Istih.« »Zato sem pa todl jas ;trgwvec, a ti k km* t,« bil Je oholi »odgovor. •Jaz sem še kmet, da, a ti nisi več trgovec U aa--kriči France, katerega je pošteno ujezila eSabnost raztrganega pobalina, kakorSen je bil izprijeni Mihel v resnici. , Stvar je postajala *re te t ;.fr>'i \ ''' i . '-> ni imel pri lokah, iolžiti se ni hotel. V tem oziru je 'bil France Ing malo podoben svojemu bratu. Mihel je gospodaril in ravnal pri svoji kupčiji tako slabo in zanikamo, da ni zapravil "le "tega, lnir je dobil od očeta, temveč tudi pri drugih ljudeh nakladal dolg na dolg. Dvakrat je prišel tia temen, obakrat mu je oče pomagal na noge. In konečno je prifilo malo imetje, kar ga je se imel, na dzažbo — že v tretje. A sedaj ni očeta več — zadajo podporo, ki bi ga mogla ffe reftti, je iz-podkopala nemila smrt in jo telebnila v hladni grOb. Kaj pač storijo starisi radi napačne naklonjenosti do svojih otrok, da jim vse dovolijo in izpolnijo sle-harno željo 1 Koncc vsega prizora za mizo je bil ta, da je France razkačen skočil kvišku in vskliknil: »Ce nisi sedaj zadovoljen s sto goldinarji, ne dobiS ničesar, tudi vinarja ne.« »In če grem k pravici?« »Kamor ti drago I Tudi pri najvišjem sodišču v mestu se lahko pritožiš. Jaz potrdim 0 prisego, da ti ne dolgujem ničesar, da si svoj del vsel že davno iz hiše in — mir je besedij 1» Pri teh besedah odpre Franoe duri in »dirja ves razburjen proti domu. Bilo je že v mraku. Pot ga pelje mimo vaškega pokop aftfcča. Vse tiho . . . nikakega glasu, le Francetovo težko sopenje se čuje. Bledi mesec se uprav prikaže izza Javornika in obsveti grobove. Vsi so kolikor toliko obraifli a zelenjem in cvetlicami, le 'jeden je g odteče. Naivni kupec in konsument mislita, da je posebno kapljico dobil, ker jevince tako sladko in teče tako tfadko. Kritične duše, ki kemični laboratorij v nosa, na jeziku in v goltancu seboj nosijo, pač kmalu presodijo, dfc sladkoba kapljice ne izvira iz trte ia ni v grozdu zorela pod solncem, temveč v češki repnici v hladni zemlji, se rodila in v tovarni pri premogovi gorkoti se izvrela.. Ako hočeš poskusiti, jeli sladkor moštu ali vinu, dodan, vzemi čašo, napolni jo s vodo in položi na vodo ploščico kruha, debelo pol mazinca, vrezano na okroglo po lir-javi čaSe, tako da kruh ravno na vodi plava. Vzemi sumljivo pijačo in spuščaj, jo kapljico za kaprico na kruh. Ce je sladkor pridejap, se bo mošt aH vino takoj skozi kcuh cedil ia sladkor v debelih štrenah se proti, dnu čaSe vlekel, ako je pa sladkor grozdni sladkor, tedaj po naravi ia grozda,, ostane voda pod kruhom čista in ako kaka kapljica sladkorja proti sredini čaše švigne, se zopet vzdigne in pod kruhom ostane. Poskus se lahko izvrši povsod,, kjer je dobiti gjrižljej kruha in čašo vode. (Soc^lno gospodarstvo) V okr. bolniški blagajni pražki vladajo že dve leti socijalisti. Poprej je bilo rezervnega zaklada 20000 gld., a sedaj je že 50 000 gld. dolga Ziviol (Žive w®) Kitajci so preskromni ljudje, da. bi sf kupovali narejene ure. Rabijo pa zato žive. Ako bi Kitajec med delom rad zvedel, koliko je ura, poišče mačko, katerih je tam brez števila, ter ji odpre oči, pogleda vanje in na raztegnjeni punčici spozna, koliko je ura. — Kdo ve, ali bi se tudi pri nas navadili na take žive ure? (0 zrakoplovcn Andree-ju) se ae sliši nič gotovegp že več mesecev. Najbrže je padel z balonom kam aa severne ledene gore. To pa ljudi ne plaši. Iz Novega Jorka pojde častnik Peary na severni tečaj. Pravi, da bode potreboval za pot pet let in priiel gori aH prej — umrl. Nansen pa meni,, da je Andree lahka S* živ in da bo moral zimovati, kakor on, na severu, ter se vrae po letu. (Kaj imamo prav u pi-ar nemSk^ga?) vprašuje se ueki berolinski časopis in pride k sledeCemu odgovor«: Najlepša nemška gledališču igra je francoska, oajlepia nemška opera je laSka, najboljši nemški »ir je holand-ski, najlepše nemSke toplice ao ruBke, najboljše nemSke žveplenke ao švedske, najboljfti nemški tobak je turški, najlepši nemški stroji so ameriški, najboljše nemSke salame so poljske, najboljše nemško vino je Spanjsko, najlepše nemSke podobe so francoske, najboljši nemški likfirji so angleški, najbolj&a nemSka kuhinja je češka, najboljše nemške slaSčice so belgijske, najboljši nemški prašiči so ogerski in najboljši nemški rodoljubi so ži-dovovi. Ubogi Nemci 1 Slovenci imamo vsaj kranjske klobase in kislo selje. (Eva in jabolko.) Cerkveni govornik v Londonu, Mark Guy Pearse je nedavno y cerkvi govoril o »Evi in jabolku«. Vprašal je: »Zakaj je hudobni duh dal jabolko Evi in ne Adamu?« Ko seveda na to vprašanje ni bilo odgovora, odgovori govornik sam: »Kača je dala jabolko Evi in ne Adamu, ker je vedela, da bi je mož, t. j. Adam pojedel sam, a ona, E/a, da je bo delila z možem!« (Shod volilcev v Žireh.) Državni poslanci gg. dr. Krek, vodja PovSe in dr. Žitnik so napravili shod v Zireh, kamor je prišlo v gostilno Val. Oblaka zelo veliko volilcev. Shod se je vsestranski dobro obneael; upamo, da Zirovci pri volitvi za deželni zbor storč svojo dolžnost. Narodno gospodarstvo. Kakšno bodi naše stanovanje? Zadnjič smo v kratkem premišljevali, kako si naj kmet zboljSa svoie zemljišče, da mu bo dajalo več pridelkov; s tem pa imelo večjo vrednost. Toda ni samo velike važooati, kako pridelke množiti, temveč ludi, kako jih shranjevati, (ia bodo ostali nepokvar jeni in a tem obranili svojo redilno moč, za kar so namenjeni. Sedaj pa hočemo zato pregledati naSa stanovanja sploh, njih napake odkritoarčno grajati, zraven pa svetovaU, kako naj ae odstranijo in to z najcenejšimi pomočki. Vemo namreč vsi, da stavljenje poslopij stane denar in prav tega sedanji Cas žalibog kmetu rado manjka. Videl sem že marsikako kmetako poslopje, z velikimi prostori, katero je stalo mnogo novcev, pa zahteva tudi veliko strehe. Vendar pa je vkljub temu bilo pos'opje neukretno, do polovice prazno. Ako pa kmet za časa ne popravlja atrehe, da ona toči, uničuje ae poslopje, naj bode iz kakorSnega koli gradiva, in kvarijo se pridelki. Streha pa stane lep denar, naj bode že is opeke, leaa ali slame. Ako toraj kmet stavi ali popravlja poslopje, naj dobro premisli prej. kako se louti dela, da bode poslopje priročno in kolikor mogoče lično. Veliki in neukretni prostori, pa vedno do polovice — prazni, stanejo ne le prevelikih stroškov, temuč zavzamejo Se preveč zavarovalnine. Premisliti je toraj treba, predno se stavi, kako narediti vse prostore in shrambe, da bodo priročni in da se zamore porabiti vsak kotiček, ker s tem se mnogo prihrani. Ob enem treba premisliti, na ugodnost »pravljenja pridelkov, s čemur se prihranjuje vsako leto veliko časa in stroškov. Prav posebno pa se naj gleda ob stavljenju ali popravljanju poslopij na varnost glede ognja, v tem se ob tej priliki lahko mnogo stori. Predno se dela načrt za novo poslopje, naj se premisli množina pridelkov, ki jih ono zemljišče daje. Seveda se mora izbrati suh kraj ali prostor, kjer se začne kopati za klet, katera je najbolj priročna, ako je skoraj vsa v zemlji in to iz sledečih vzrokov: 1. Ohrani vedno sredno temperaturo ali toploto, po letu hladnejšo, po zimi toplejSo, kakorSna tudi najbolj ugaja pridelkom, zlasti pijači in sočivju. (Dalje sledi.) Prihodnja številka .DOMOLJUBA" Izida da« 18. novembra 1897 zvečer. Lo torij ■k« sredice. Dunaj, 30. oktobra: 3, 73, 14, 67, 61. Oradee, 30. oktobra: 67, 86, 88, 31. 66. Trst, 23. oktobra: 67, 60 9, 12 47. Llae, 23. oktobra: 42, 86, IV, 74, 27. Tržne cene v Ljubljani. 3. novembra. Plenica m. st. ReZ, » Ječmen, » Oves, • » Ajda, » Proao, » Koruza, » Krompir, » Leča hktl. Grah, » Fižol, » Maslo kgr. Mast, » Špeh, svež » p« lil 60 8! 20 6|30 6 8j 80| 7,20 6! 10 2! 50 12 12! 10 94 70 €0 Špeh, povojen, kgr. Surovo maslo, » Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso kgr. Telečje » » Svinjsko » » KoStrunovo» > PiSanec .... Golob .... Seno, 100 kgr.. Slama, » » . Drvatrda,4kub.mtr » mehka . , gRe: kava je najboljši in najčistejši primeseh h kaVi 149 26-18 Čestite gospodinje! Zahtevajte in kupujte to kav«! Prodaja ae v rdečih zavitkih z belim trakom ali pa v škatlj ah. ljudska posojilnica, v ljubljeni Gradiifie It L Obresti sa hranilne vloge 4»/,% b*ez odbltktt. 200 7 tee dne 31. oktobra 1897. (17meaečiii obstanek.) gld. 668.720-80 Posojil*....... Naloženo pri hrsnilniesh, bankah, poštni hranilnici in golo rine.....gld- 88.000-63 Raifajsnorim posojilnicam posodila gld. 239.789 32. Prometa v 10 mescih, od I. januvarija do 81. oktobra 1897, gld. 2,814.290-82. Uder 414 s vplačanimi de- . leii . . .......«W- Hranilnih vlog..... Bančni reskompt . . . , , 32.862.69 8.728 -691682-60 Vsakovrstna vozove: kočije, kola, tovorne vozove in vsa t tO stroko spadajoča dela isvriuje po najnižjih oenah 830 2-1 Frarič Srša, koUr na Viru pri Domialah. TTTTTTTTTT V vsakem poštno-oddajnem okraji, v viskej fari in po potrebi v vsakej občini, nastavi se razumna, delavna in isnesljiva oseba kot 104 10-7 zaupni mož, posredovalec a dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let obstoječega avstrijskega podjetja prve vrste. Pismene ponudbe pod „V. U. O.". Orsdec, post. rest. Na Najvišje povelje Nj. e. in kr. apostolskega veličanstva. XIX. c. kr. državna loterija Radi izpraznenja skladiščnih prostorov so za vsako ceno naprodaj UČ © ll C a stara ojma^ vrtita, steklene stene, železna omrežja itd. Nafanflneje sb poizve pri stavbinski tVrdki Vilfeni Treo v Ljubljani, Marije Terezije cesta 10. sprejme Fr. Wlzjan, seflar Minska cesta »t. U. v Ljubljani. Ž23 2-2 224 2 za skapne vsfsšlrt dsftrstne ssmsna avstrss«*rsks li« Ta danSrrna loterija — edina * Avstriji postavno dopuščena — ima 7378 dobitkov v gotovsrn Asnaijl v skupnem znesku 341684 kron. Glavni dobitek: ■t* o fOO.OOO Za izplačanje jsmči o. kr. loterijska dohodoija. Žrebanj« bode nepreklioljivo 16. dSmMkUa 1897. Srečk* itsss 8 gld. avstv, volj. Srečke se dobe pri oddelku za državno loterijo na Dnnaju, I, Riemergane 7. v loterijskih kolektuifch, tekstnih trafikah, pri dtvčnih, poštnih, brzojavnih in žsleiničnib ursdib, v menjalnicah itd. — Igralni načrti za kupovalce zastonj. SB3T Srečk« so razpošiljajo poitnlno prosto. 722 io-i Vodstvo c. kr. državne loterije. mr X. zvezek: . — Andrej Kalan izšel je ravnokar ter 86 dobiva komad tO kr., po poŠti 23 kr. v Katoliški Bukvami in Tiskarni v LJubljani. Tudi UI., IV., V., VI., VII. in VIII. »veeek so fid v zalogi. 4 zlat«, 18 srebrnih kotaja, 30 čtttsih ia prlzaalaik diptom. Kwizde kornenbnrški redilni prašek Žtvlnozdr. dlet. sredstvo ta konje, govedo in ovce. Rabi se že tekom 43 let, po največ hlevih, ake žival neče jesti, slabo prsbsvlja, v zboljšanje mleka in da daje živina ve6 mleka. Cena: škatlj. 70 kr., pol škatlj. 85 kr. Pristen je le, ako ima poleg natisnjeno varstveno znamko. Dobiva 86 v vseh lekarnah in drogverijah. Olavna zaloga: Frane It. Kwizda o. in k. avstr. -ogerkki in rninunski 117 dforni zalagatelj 8-8 okrožni lekarnar ▼ Korneubnrgu pri Dunaja, M ~--~ ------------|| •M, Koverte s firmo priporoča Katoliška Tiskarna po nizkej oeni. Podpisana nljndno naznanjam, da sem se s svojo trgovino z umetnimi cvetlicami iz Slonovih ulic preselila y barako Miklavževo, za vodo ol> škofiji. Priporočam svoje izdelke: ftopk«, Veno« itd. slavnemu okiinstvu, zlasti prečastiti duhovščini za cttkveno porabo. fiazprodajaloem dovoljujem prltfttM pčpust. 730 3-1 V« lliitf« ,Pri ovetlioah'. M ve* ia M Via. e, kr. Mft- \l 1» T^Ukl 'inank v slovanskem jezika, kat.ri bocle v ribi to avsttfj ftlh ljudrtlh šolah od prihelnjoga šolskega Ma nedelje, je ravnekar iaiel uiV in i vali po fo kr., srenji p« SŽ kr. Ia valiti po fa fch v prodajalnici kital. tisk. društva v LjUblani (i. Mlttea) tbylt«J«V» ulici. r>T* finvoia r»» < •r Priporočen od zdravnikov "Mi Marijaceljski grsncec fv trgovini olnoma prost, sme ca torej prodajati vsak trgovec. elodčne kkptjto«. Sazprodajalol dobi ttajvtijl poput Plakati v vseh jeaikik aa reklamo ea dobi zastonj) Ikrapiajai, okseea, pelMjajoC, esvaSujai, zdravja potpeiajs«, v dijeteMčnem esira blagedejea j« •Jflaejšega bma) in n^j- narveč prijetno pogrenl. — Sreebo Izbrana sestava izredno dobrih, čutih sliši, najteatoejie priprava a najboljšo alkoheia oatogoM prirejal' odstava alkoheia. oatoKoči prirejanja ajiavrstnejšega ielodAnega gren-eoa. kateriIrepča lelodeoln iivrstbo krepka ielodeo I loinkaje proti oslabljenja W|I|, »TOnni« lil j| riijii m a? M Liniment Capsici compfls. 123 19 ia lekarno Slohter-Jeve v Pragi priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodioa po 40 kr.. 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj ee to sploh priljubljeno dOma(e zdravilo kar kratko kot 707 39-2 mter-fov lfolment s JBtfg ter (prejme iz previdnosti le f rtčkrerilcih i mano varstveno marko „sidrou ket pristna. Riohtor jatra lekarna pri slatesa leva v Pragi. rni i - ■ tifiivariiTi 'i fi i iiiiiiiiaiT aiteiiiSlBlsamasap Vožnje kartf In tovorni lf»!i belgijski poštni paraik Bed Star Linie 12 Atttve*piia naravnost V SoVi Jorit m Filadelfljo. KonceSijinoVkiri oH Vftolrt e. ki-, avstrijske vfcde. Pojasnila iaje rado voljno fcM«MlI»atir*M petOVuUa fflAMi 194 12-9 v LJubljani, Marije Terezijo cesta it 4 f ■ ■n. -.- — 10010 300 (ft taa aMMe lihim zasluti sleherni ter brez agube, ako hoče pro- X mfpsr Ponudbe na Lsoevika Oeatorreieher, Budapest VIII, Deatsoksgasaa 8. 469 10-8 733 flj-l m Sprejme se Učenec ■ >r -r Ti" HI© ne® ae takoj sprejme pri pekovskem mojstru JfilU Notlia« v Medvodah. 232 1-1 PrifcDMO najboljše perilnO iredstvtil 222 2 Patent; J. Ploot, Pariz. nikakovi illMl Ohrani perilo, mu daje lepoto; pri pranji nI treba zraven kove žajfe, rtdš, peptla itd-. To lztts&o Št«Mt» Za Je ne škoduje ne platnu, ne volni, ne svili ali rokam, a malo truda in je neobhodno potrebno vsakemu gospodinjstvu. Ta lug osnazi vse na najboljši način! zajamčeno brez klorft ln^peikodljlv prodaja v zavojih Gosp. J. Perdan, „ M. T. Supan, Gosp. J. Fabjan, jm. apt , ,, ,„ n «a smrar, lafetlM* Pmvo tii sukno (loden) v MiraŠi-u, 211 6—i Razglasilo. Podpisano mestno iupanstvo namanja, de m bodo vriiU od m daj naprej v Hovem mestu (Budolfovam) na Dolenjskem ob vsakem sejma za govejo Urino tudi konjski sejmi in sicer: 1) vsak prvi pondeljek vsakega mesca (ako pade na tak pondeljek praznik. vrši ae sejm prihodnji pondeljek), torej 12 sejmov ; nadalje ob vsakem letnem sejmu, kakor 2) januarja v torek po sv. Antonu; 8) aprila v torek pred sv. Jurjem; 4) avgusta v torek po sv. JerneJi; 5) oktobra v torek po sv. Lukeži; 6) decembra prvi torek v adventu. Prvi konjaki sejm je bil torej dn£ S8. avgusta 1897 kot prvi pondeljek mesca avgusta Pr reieno je za te sejme vsestransko pripravno in prostom novo aejmttfta tik državne ceste za novomeškim pokopališčem o posebnim dohodom in posebnim odhodom kakor tudi poskuševsliščem za konja na sejmišču samem Mestno županstvo v Novem mestu dne 10. julija 1897. Zupan: 202 8 3 Dr. Schegula. .i .U__„«u obfliostvtt uljudno na-Ponilno podp-- "fj^znani znanja, da |e a I. naj«m w»» ____.iDriJ«tuaJ»«m zavatliAn ln * ^^on^Tv U.U>o relijo. 2vaeL obCinatvu » obilni obisk Prporo^j^ •• i^"«- boo »dovoljiti cenjene nazn»a|a da bode skrbel pravp „,11. goste a Izbor«« vtaako forko ln mrzlo kuhinjo, pivom, a *#bro, nknano got*o ™ t hotelo m aahaja ■a*l# ** »lw,otuo« kakor tudi l«t*a sUaovaaJa. S apcStovanjem 1N io_io Fran Fiecher. V »vrli« vsrnsstl «b-čiastva pred ničvrednimi psnarojaaji nosim od sedaj nadalje ta le «Ma«tvM« regl-»trovan« varatvaa« znank«. Jedino pravi Balsam (Tinetura balaamica) ls lekarna pri naaftljB varku" Ia tovarna farma-oavtlteik preparatov A. Thierry-ja v Prairadi pri Rogateo-Slatinl. PraakuiM Ia p*tr)M »d idrav-itvMlk «Mut«v. Vajataraje, najprlatnoj«, najraalnaje In najoenaj« IJuAsko domnAe zdravilo, ki nt«« prša« ia plata« bnlnetl kri v t«Mea Ud. t«r Ja vpera-bno nstraaj« I« zunanja. V znak pristnosti J« zaprta vaaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thl«rry, lokama pri naaceUa varita*'. Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe žalen« ti-•kan« varstvene znamke, naj M odkloni kot čim oenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj ta teraj v«dn« natančno aa zeleno varatveno znamko, kakor zgarajl Ponarajalc« in psaatmovale« sv«)««« jedin« pravega balzama, kakor tudi prolmpe« alfi vrednih ■•narejenih, občinstvo varajofilh drugih balzamov, zasledujem najstrožje »odnijskim potom a« podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer m n« nahaja zaloga mojega Salzama, naj ae naroči direktno in aaalavi: Ia angalja varha lekarno A. Thlerryja v Pregradi pri Bogatao-Blatlal. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenio ae ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju. Pazi naj a« vedno natančno aa zfforajino zeleno varatveno znamko, katero mora no-altl v znak priatnoatt vaaka steklealoa._ Adolf Thlerrv, lekarnar 139 20-20 v Pregradi pri Ragatao-Slatlnl. 896 80-21 fadajatoij: Dr. ivaa iaaaiUL Odgovorni ii.oau Ivaa Kakava«, Cuaa .JiatoliSka Tlaaama'