25. številka.
Ljubljana, v petek 31. januvarja 1902.
XXXV. leto.
Ishaja vsak dan z več ar, iaimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske desete aa vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor zna&a po&tnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobae vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h 6e se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga st. 12.
„Slovenski Narod11 telefon št. 34. — „Narodna tiskarna14 telefon št. 85.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, atare gospode naročnike pa, katerim Je potekla koncem meseca naročnina, proalmo, da Jo ob pravem čaau ponove, da pošiljanje ne preneha In da dobe vae številke.
„slovenski narod"
valja za ljubljanska naročnike brez pošiljanja na dom:
Vse lato. . •.„. K 22-— I Četrt leta ... K 5-50 ?ol lata 11-— I En mesec . . . „ l'OO
Za pošiljanje na dOm se računa za vse leto K 2-—.
S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25-— I Četrt leta ... K 6-50 Pol leta . . .„ „ 13-— I En mesec . . . „ 2-30 33"  Naroča se  lahko   z vsakim dnevom, a -atu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. K3T Llat ae ustavlja 10. dan po potekli naročeni brez osin* vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času.
Upravnistvo „S!ovenskega Naroda".
Birokratizem.
Avstrijski javni uradi tiče še globoko v ti3tem -zastarelem, vsakemu napredku protivne«, vse društveno in gospodarsko gibanje morečem birokratizmu. Uradi na Kranjskem niso nič slabši pa tudi nič bolj!;, kakor uradi v drugih kronovinah. To velja tudi za našo finančno upravo. Tej še danes ne gre v glavo, da se morajo obstoječi zakoni uporabljati obstoječim razmeram primerno, še danes misli, da je jahanje paragrafov vrhunec modrosti, in se kar ne more iznebiti tistega kitajskega cofa, ki ga nosi ves birokratizem še izza pradavnih časov. Potrebe trgovine, industrije, javnih korpo-racij: to vse je deveta briga, če tega razločno z nedvomnimi besedami ne določuje tisti paragraf, katerega ravno misli zajahati. Vidimo to pri odmerjenju osebne do-hodarine, vidimo to pri občeznanem ob davčenju trgovcev in obrtnikov, tako koristnega kreditnega društva, vidimo in občutimo to pri potresnem posojilu, povedal je to z najostrejšimi besedami posl. Luck-mann v deželnem zboru, vidimo to povsod, kamor le pogledamo.
LISTEK.
Iz tragikomike življenja.
Ruski spisal Anton Čehov. (Konec.)
Le poslušaj dalje. Naposled se pripeljem do letovišča. Sedaj, mislim, bi bilo dcbro, po storjenem delu kaj piti, dobro jesti in malo zaspati, kaj ne? Toda to ni mogoče, kajti žena preži že dolgo na me. Jedva sem pogoltnil juho, že se spravi Da-me, hlapca božjega — rips raps — in sedaj treba kam iti, k diletantski predstavi ali na plesni venček. Ugovarjati ne srneš, soprog si, in beseda »soprog«, prenesena v jezik letovišča, se imenuje brezumna žival, na kateri lehko jezdiš ter ji naložiš toliko tovora, kolikor se ti poljubi; bati se ti ni treba, da bi se v to mešalo društvo »a varstvo živalij. Greš torej k predstavi »Škandal v plemenitaški rodbini« ali h kaki drugi taki igri. Tam ploskaš na povelje soproge, sam pri sebi pa besniš. Besniš in čakaš, da bi te zadela kap. In potem, na zabavi moraš gledati, kako plešejo, iskati ženi plesalcev, in ako jih ni dovolj, se moraš sam truditi in pri
Ozrimo se le v drugo polovico naše države, na Ograko. Kako skrbno varuje in neguje ondotna finančna uprava svojo industrijo, svoje trgovstvo in svojo obrt-nijo! Kjer je v okviru zakonskih določil le količkaj mogoče, tam se pomaga. Pa pri nas? Ravno nasprotno! Tako imamo na primer na Kranjskem 8 pivovaren. če odštejemo gorenjske tovarne in par malih žag, je to skoraj edina industrija na Kranjskem. Konkurenca v pivu je skoraj neznosna, uprav umazana. Vsak razsoden človek bi mislil, da, če bi se le jeden pi-vovarnar oglasil pri finančni upravi za najmanjšo pomoč proti izvenavstrijski konkurenci, da jo brezpogojno in precej doseže. Pa ni tako! Finančna uprava vidi svoj paragraf, tega zajaha in nihče je ne more prepričati, da napačno jaše. V črnomaljskem in metliškem okraju je skoraj jedino polje, kjer bi si naše pivovarne mogle malo odpomoči, kjer konkurenca še tako ne pritiska. Dve, tri pivovarne omislile so si tam ledenice, postavile zaloge piva v sredino okrajev, v Črnomelj, čakajoč odjemalcev. Pa kaj hočejo! V sosednem Karlovcu, ki je od vsakega v po-štev prišlih krajev črnomaljskega in metliškega okraja bolj oddaljen ko mesto Črnomelj, je pivovarna, tej treba pomoči, ne našim. Bog obvaruj, da bi naša finančna uprava, našim, v tukajšnji deželi davke plačujočim pivovarnarjem priskočila v pomoč, pomagati treba karlovski pivovarni, saj ta na Ogrskem davke plačuje. In pomagano bi bilo tako lahko, če bi se le dotične pivotoče prisililo, da iz Karlovca došlo pivo postavijo finančni straži, dočim ogrska finančna uprava glede kranjskega piva v varstvo svojih pivovaren to in sploh spolnovanje vseh zadevnih predpisov do pičice zahteva. Poglejmo Osilnico pri Kočevju. To je občina, kateri preti sčasoma lakota. Ogrska uprava s tako krutostjo zahteva od naše strani spolnjevanje vseh določil, da v to občino ne prineseš niti litra piva ali kile sladkorja. Če ga prej na Ogrskem ne obdačiš. Poglejmo na Brod ob Kolpi ali v Bregano pri Samoboru. Bog ne daj, da bi kateri hrvatskih naših so-sedov.recimo kilogram mesa na Kranjskem
četvorki tudi sam skakati. Po polnoči se vrneš iz gledališča ali z zabave in ne čutiš ničesar več o človeku v sebi — poginola žival, ki jo je zakopati.
Toda končno si vendarle dosegel svoj cilj. — Slečeš se in ležeš v postelj. Diven čut to! Zamižiš in zaspiš . . . Ugodno ti je, prijetno in gorko. Saj razumeš to, otroci ne javkajo za steno, soproge ni in vest ti je mirna — boljšega se niti ne želiš. Zaspiš torej, toda nakrat zaslišiš: Dzzz! . . . Komarji! (Plane pokonci.) Komarji! Trikrat naj bodo proklete, te vražje mušice! (Stisne roke v pesti.) Komarji! To je egipčanska nadloga, inkvizicija! Dzzz! Ali čuješ? Tako tožeče brenči, žalostno, kakor da te prosi oproščenja, pri tem pa te kanalija vpiči, da se praskaš celo uro. Kadiš, biješ po njem, skrivaš glavo — zaman, ni je rešitve. Naposled se ne zmeniš več zanje, udaš se v mrcva-rjenje: sesajte, vražja svojat! Jedva pa si se navadil na komarje, ko se začne še druga egiptovska nadloga ... V salonu začne soproga študirati s svojim tenoristom romance. Podnevi spi, ponoči pa se pripravlja za diletantske koncerte. Ah, ti moj Bog! Ti tenorji! To je muka, proti temu niso komarji nič!  (Poje):  »Ne reci,
kupil in v sosedno na Hrvatskem ležečo vas nesel. Vzamejo mu meso in mu ga makar v vodo vržejo. S tem pomaga ogrska uprava svojim mesarjem, podpira svojo obrt A pri nas? Poglejmo našo užitnino.
Deželni zbor kranjski sklepa leto za letom, naj deželni odbor v zakup vzame pobiranje užitnine od vina in mesa. Da to sklepa, ni nič čudnega, saj je dežela pri tem davku interesirana s svojo doklado 40*/«; večina občin pobira in nekatere pobirajo prav visoke občinske doklade. Interesiram so na tem davku poleg države torej tudi dežela in večina občin. Gre se tu za tak davek, kakor je vsak drugi.
človek bi torej sodil, da mora biti finančni upravi prav všeč, da se je tega zakupa lotila javna, pri davku intereso-vana korporacija, dežela, ki daje državi, kar ji gre in občinam, kar jim gre, ki eventualni prebitek končno porabi za javne deželne namene. A kdor tako sodi, je v zmoti. Finančna uprava zajaha svoj paragraf in ga jaše, če prav se od daleč vidi uprav kitajski cof. Znebiti se hoče dežele kot zakupnika. Veliko lepše je, če gre prav po paragrafih, kjer se računa pri dražbi na več ponudnikov, sedaj ponuja samo jeden ponudnik, in ne več. Da pa ta edini zakupnik toliko ponuja, da kdo drugi pobiranje teh davkov noče za tako svoto prevzeti, kaj to briga finančno upravo. Paragraf ima v mislih pri dražbi več ponudnikov in ne samo jednega, zapisnik o zakupni dražbi govori le o jednem ponudniku in ne o večjem številu, pisanja je malo, delo hitro dovršeno, kje in kdaj je to še ugajalo birokratizmu? To ne sme biti! To je grozno! Dežela, ki te že od leta 1828 udomačene navade, za katere je že nebroj šimeljnov v arhivu shranjenih, se mora ugnati v kozji rog. Stare navade se morajo respektirati, sicer se pogrezne svet in ž njim — cof.
Užitninski zakon določa, da je pred zakupom skusiti užitnino plačujoče stranke odkupiti. Finančna uprava dobro ve, vsaj vedeti bi to morala, da se to določilo o katerem se ob pobiranju užitnine po privatnih osebah ne more reči,   da  bi bilo
da mladost je izgubljena« . . . »Kot začaran stojim pred teboj« (Ciganske pesmi) . . , O, ti nič — ničvredneži! Kri so mi iz-sesali. Da bi se nekoliko Oglušil, začnem sledeče: tolčem se s prsti po sencih poleg ušesa; in tako tolčem približno do štirih . . . dokler se ne razideta. Oh, brat, daj mi vode! . . . Ne morem . . . No ... in tako nenaspan vstaneš ob šestih in sedaj — naprej, na kolodvor. Vsled strahu, da ne bi zamudil, tečeš, in ta nesnaga, megla, mraz, brrr! ... In ko prideš v mesto, se začne zopet stara pesem Tako je, brat! Ničvredno življenje, to ti rečem, svojemu sovražniku ne želim takega življenja. No, sedaj razumeš, bolan sem! Težko diham, imam zgago in neprestano me mori tesnoben čut, želodec neče delati, oči so mi motne ... ne boš mi verjel, . . . postal sem psihopat (se ozre), k Čečotu ali Mersejev-skemu pojdem . . . saj veš, ta sta najslav nejša zdravnika v blaznici. Imam trenotke, ko se sam vrag v meni oglaša. V času jeze in ko hočem postati bebec, kadar pikajo komarji ali pojejo tenorji, tedaj mi postajajo oči motne, nakrat planem pokonci, letam, kakor da sem se opekel, po vsej hiši in kričim: »Po krvi mrem! Po krvi!«   In v resnici bi prebodel koga z
brez pomena, zlorablja po nekaterih denarja lakomnih in povsod dobiček iska-jočih osebah, ki svoj upliv pri uffaikih izkoriščajo, da pa to določilo nima prav nobenega pomena več, če užitnino pobira dežela. Pa paragraf je tu, hajd na njega, stara navada je, da se tako dela, kdo nam hoče braniti! Dobička naj nimajo občine, naj nima dežela, imajo naj ga re-prezentant in morda še kateri v odboru sedeči bogataš, saj ga bolj potrebuje nego občine, nego dežela. Pa ko bi se to še postavno delalo! Znan nam je slučaj na Gorenjskem, kjer so se stranke kar izročile par skupaj prišlim gostilničarjem s pretvezo, da ti reprezentujejo večino vseh v dotičnem okraju izvršujočih obrtnij. Pa bilo je navzočih le nekaj čez tretjino. Ostali obrtniki so odločni nasprotniki društva, celo neka občina, boječa se za svoj prihodek na obč. dokladi, se je proti tako osnovanemu društvu izrekla. Pa je morda kaka pritožba pomagala? Bog varuj! Finančna uprava bere določilo, da je najprvo poskusiti pogoditev strank, pa zajaha paragraf, potem je taka oddaja v in-tencijah ministrstva, torej na kolena pred intencijami ministrstva, vrh tega je nepo-stavno osnovano društvo že potrjeno, kje je birokratizem že kaj preklical, zlasti če je rekurz nemogoč, torej je društvo postavno, ostane postavno, rešen je paragraf, intencije ministrstva so spolnjene. Kje je človek, ki bi ovrgel na takem birokratizmu slonečo oblastveno odredbo?
In tako vidimo, kamor se ozremo v naši finančni upravi, v vsem in povsod pravi pravcati birokratizem v najgroznejši obliki. Tolažilno je le, da drugod ni nič bolje.
V I Ju bij« ni, 31. januvarja.
Šolski etat.
Pri razpravi o ljudskem šolstvu v proračunskem odseku je grof Stiirgkh govoril o pomanjkanju učiteljstva na Štajerskem ter zahteval ustanovitev še enega nemškega učiteljišča na Gor. Štajerskem. Naučni minister Hartel pojasnuje glede prošenj učiteljstva za uvrstitev istega v enake   plačilne   razrede, kakor so državn
nožem ali zagnal stol v glavo. Vidiš, kam te zapelje življenje po letoviščih! In nihče me ne obžaluje, nihče ne čuti z menoj... kakor da bi moralo tako biti. Da, celo smejejo še. Toda razumi vendar, živa žival sem, živeti hočem! To ni komedija, temveč tragedija! Čuj, če mi že ne daš revolverja, pa čuti vsaj z menoj!
M ur as ki n. Saj čutim!
T ol kačo v. O vidim, kako sočustvuješ! ... Z Bogom. Peljem se v Anhovis po klobase . . . Praška za zobe tudi še potrebujem, potem pa, hajdi, na kolodvor.
Muraškin. V katerem letovišču pa prebivaš ?
Tolkačov. Tam ob Mrtvi rečici.
Muraškin. (Vesel.) Ali res? Čuj, ali poznaš Olgo Pavlovno Finbergovo, ki tudi tam stanuje?
Tolkačov. Poznam jo, celo osebno sem znan ž njo.
Muraškin. Ali je mogoče! Kakšen slučaj! Oh, kako všeč mi je to! To je res lepo od tebe!
To 1 kače v. Kaj pa je?
Muraškin. Ljubi, predragi, ali mi moreš izpolniti majhno prošnjo? Pokaži se prijatelja! Daj mi častno besedo, da storiš to!
uradniki štirih nižjih kategorij. Taka uvrstitev, da bi stala državo do 40 milijonov kron več. Tudi na interpelacijo zaradi ustanovitve slovenskih ljudskih šol v Trstu je odgovarjal minister, češ, da je zadeva v stadiju — presojevanj. Razmere pa da so zato tako neugodne, ker ni šolsko zakonodajstvo za tržaški teritorij še popolnoma izdelano. V zadevi slov. šole pri Sv. Jakobu v Rožeku pa je podan rekurz, ki se še ni rešil. — Glede zahteve klerikalcev, naj bi se obisk ljudske šole skrčil na 7 let, pa odgovarja minister, da bi bilo v to svrho treba državne šolske zakone premeniti.
Francija za kanale in luke.
Poldrugo miljardo frankov hoče žrtvovati Francija za napravo kanalov preko dežele, po katerih bodo plule trgovske ladje, in za nove luke. Zbornica je že dovolila 663 5 milijonov frankov za 8 novih kanalov, za izboljšanje 7, že obstoječih vodnih cest in 11 luk. Zvezale se bodo s kanali največje reke, kar je v narodnogospodarskem, strategičnem in političnem oziru največje važnosti. Tudi Atlantsko in Sredozemsko morje hoče Francija združiti s kanali ter tako vzeti važnost Gibraltarju. Zveza Italije s Francijo postane tako direktna. Angliji, ki se je doslej opirala na Gibraltar, Malto in Egipet, se prizadene s tem velik udarec, kajti njene kontrole bo za Francijo in Italijo konec. Tudi za Avstro Ogrsko bo nova zveza z Atlantskim morjem ugodnejša.
Nemčija se oborožuje.
Prusija si je na tihem in na splošno presenečenje preskrbela veliko število hitrostrelnih topov, a sedaj si je hotela skrivaj nabaviti tudi več novih vojnih ladij. Ta poskus pa se je ponesrečil, ker ga je izdal berolinski »Vorvvarts«. Nem čija je nameravala pomnožiti svoje vojno ladijevje, ki se rabi v inozemstvu ter popraviti več starih ladij. Mornarični minister pl. Tirpitz je bil zaradi tega interpe-liran ter je svoj načrt priznal. Nemčija se torej na tihem in neprestano oborožuje, pomnožuje svoja bojna sredstva na suhem in na morju ter skrbi neprestano, da bo dobro pripravljena za vsak slučaj. Vojna v Južni Afriki.
Uradno se potrjuje, da je holandska vlada začela pri angleški vladi posredovanje za mir, ter je vprašala, pod kakšnimi pogoji bi Anglija vojno z Buri ustavila. Holandski ministrski predsednik Kuvper je v haaški zbornici potrdil, da je Bal-fourjevo poročilo v angleški zbornici resnično. Predpogajanja za mir se vrše, ali doženejo mir, je seveda drugo vprašanje. Angleži še niso sporočili svojih mirovnih pogojev, a gotovo je, da neodvisnosti Bu rom ne priznajo. Buri pa še vedno upajo, da dosežeta Krilger in dr. Leyds, burski poslanik v Haagu, sprejemljive mirovne pogoje. Buri bodo vsekakor zahtevali amnestijo za bojevnike v obeh republikah in tudi za ustaše iz Kaplandije. V Londonu upajo, da se doseže vsaj začasno premirje, Baje imata glede miru odločilno besedo Botha in Devet.   Kuvper je imel v Lon-
Tolkačov. Kaj pa?
Muraškin. Nikaka usluga, temveč prijateljska ljubeznivost. Najprej pozdravi Olgo Pavlovno in jej povej, da živim, da sem zdrav ter jej poljubljam ročico. DfU-gič ji izroči malenkost . . . Prosila me je, naj ji preskrbim ročni šivalni stroj, a sedaj ne dobim nikogar, da bi ji ga nesel. Vzemi ga ti seboj, dragi! In res, pri ti priliki še to gajbico s kanarčkom, samo prosil bi te, da ravnaš ž njim prav varno, sicer umoriš živalico . . . Kaj me tako gledaš ?
T o 1 k ač e v. Šivalni stroj . .. kanarčka v gajbici . . . čižke . . . ščinkovce . . .
Muraškin. Ivan Ivanovič, kaj se vrši s teboj? Zakaj si postal nakrat temno-rudeč?
Tolkačev (buta z nogo ob tla). Daj sem šivalni stroj! Kje je gajbica ? Sedi sam na konja! Požri človeka! Raztrgaj ga! Ubij ga! (Krči pesti.) Po krvi hlepim! Po krvi! Po krvi!
Muraškin. Zblaznil Bi!
Tolkačov (stopi tik njega). Po krvi hlepim! Po krvi!
Muraškin (v strahu). Blazen je! (Upije.) Petruška! Marija! Kje ste? Ljudje, pojte sem! Na pomoč!
Tolkačev (ga podi po sobi). Po krvi hlepim! Po krvi!
donu pogovor z Rosebervjem, ta pa s kraljem Edvardom. Gotovo je, da skuša nizozemska vlada spraviti mirovno vprašanje v tir, dvomljivo pa, ali bodo Buri hoteli docela odnehati. Razmere na bojišču so jim baje sedaj precej ugodne. Listi poročajo obširno o burskih koncentracijskih taboriščih, kamor so Angleži nagnali ujetnike in ujetnice. Taborišča so sredi suhih puščav brez dreves in vode. Bivališča 1 Juro v so večinoma platneni šotori in barake brez pohištva. Ženske z malimi otroci leže navadno na golih tleh ali na kocih. Hrane manjka. Meso je gnilo in ga familije, katerih člani so še pri četah, sploh ne dobe. Manjka tudi drv. V taborišču pri Bloenfonteinu je 3000 oseb in le 50 mrš*vih krav za preživljenje. Vročina pa je navadno 32—36° R. Mila sploh ni dobiti. Zato je vse blatno, kar pospešuje epidemije. Tako je opisala angleške tabore ujetnikov angleška dama, miss Hob-house. Zato je Chamberlainovo utajevanje teh razmer čisto navadna laž, ki kaže samo, na kako nizkem stališču morale in poštenja so celo angleški ministri.
Najnovejše politične vesti.
Budgetni odsek je razpravljal včeraj in danes o ljudskošolskem etatu, jutri pridejo na vrsto visoke šole, a prihodnji teden srednje šole. — O b s m r t-nica prestolonaslednika Rudolfa. Cesarje prebil včeraj zjutraj pri krsti svojega pok. sina. Vence so položili na krsto : nadvojvoda L u d o v i k, 1. ulanski polk in nemški cesar. — Ne-spravljivi Poljaki. Lvovski politehniki so na svojem shodu protestirali, da bi se vrzešenski dogodki izrabljali za zbliževanje Poljakov k Burom. — W o 1 f tudi deželni poslanec. Pri včerajšnji dopolnilni deželnozborski volitvi v Toplicah je bil W. zopet izvoljen z 2846 glasovi. Njegovi nasprotniki so dobili do 892 glasov. — Srbsko-črnogorsko prijateljstvo, častni pobočnik srbskega kralja Miloš Vašić je dobil nalog, da obnovi kot specijalni kraljev poslanik prijateljske vezi s Črnogoro. — Ne m-čija kupi Filipine. Angleški listi poročajo, da se vrše med Nemčijo in Zjedinjenimi državami pogajanja zaradi odkupa Filipin. V ta namen je baje potoval nemški princ Henrik v Ameriko, a tudi pomnožitev nemškega brodovja je s tem v zvezi. — Ameriški Poljaki vNe\v Yorku, in sicer v vseh 28 ondotnih poljskih klubih so priredili skupno protestno zborovanje zoper postopanje Nemčije napram rojakom. 2000 ude-ležnikov bo oddalo sprejete resolucije demonstrativno princu Henriku. — Pretep v bruseljski zbornici. Med socijalisti in klerikalci je nastal včeraj pretep v zbornici. Ker se je tudi tribuna vmešala, dal je predsednik več oseb zapreti, sejo pa je zaključil. — Trgovinska podajanja med Turško in Angleško so se zopet pričela.
Dopisi.
Iz Drage, 29. januvarja. Pretočeni teden je obhajala Draga redko slavlje, šestdesetletni jubilej rojstnega dne in imendana gospoda župana Pavla Turka. Od vseh stranij so prihiteli sorodniki, znanci in prijatelji, da se poklonijo njemu, ki se je že toliko žrtvoval za blagor in korist občine, njemu, ki je bil in ostane vzor neutrudljivega, naprednega rodoljubnega Slovana.
Po končani maši, koje se je vdele-žilo nebroj občinstva, se vršil je slavnostni obed v prekrasno okinčani dvorani. Raz strehe videl si plapolati slovenske trobojnice, katere so se nekako ponosno dvigale proti nebu, naznanjajoč daleč na okrog, da je tu slovenska hiša, hiša neupogljivega rodoljuba, da se praznuje danes nenavadni praznik, kojega se ima z Drago vred veseliti ves slovenski narod. Nad krasnim, od soproge podarjenim sedežem odsevala je pomenljiva z zelenjem in primernim napisom ozaljšana jubilantova slika, pravi simbol značajnoga, odločnega moža. Tu se mu je poklonil v prvi vrsti njega ponos, krepka mladika, starejši sin Edvard Turk, čestitala mu je udana soproga z nedolžnimi otročiči, tu so mu doneli od celega omizja krepki navdušeni živio-klici, slaveč vrline vele-spoštovanega %   mnogozasluženega slav-
ljenca. Bil je ginljiv prizor in marsikomu se je solzilo oko, ko smo zapazili v svoji sredi nežno cvetko, štiriletnega sinka Stankota, podari vsega dobremu skrbnemu očetu v znak ljubezni in hvaležnosti šopek svežih cvetlic. S tem je bila nekako slavnost otvorjena in kmalu so se čule prisrčne ovacije. Gospod sin pozdravi ga v imenu družine, povdarjajoč njegovo vzorno neomejeno očetovsko ljubezen do svojih otrok. Njemu je sledil g. župnik, ki je segel s svojim jedrnatim govorom v delovanje gospoda župana, navduševal navzoče k slogi in očrtal žalostne razmere, v kojih se je boriti za pravice toli zatiranega slovenskega naroda napram osebam, ki so se priklatile v on-dotno občino in z nekakim napovedovanjem v boj zaklele po svoji brezmejni strasti vničiti značaj slovenske Drage. Spomnil se je tudi, kar je vse hvale vredno, revnih otrok slovenskega oddelka in nabral v to svrho 22 kron. Čast mu!
Z navdušenim aplavzom je bila sprejeta napitnica izbornega govornika gospoda Ivana Rusa, dičnega župana v Loškem potoku. Nazdravil je slavljencu kot tovarišu in obširno razpravljal o ne-venljivih zaslugah, koje si je stekel v zadnjih desetletjih kot zvest sobojevnik za blagor naroda. Krasnemu govoru sledilo je še mnogo drugih prisrčnih pozdravov z istim navdušenjem in prepričanjem. Koliko zaupanja in ugleda uživa župan tudi izvan Drage, pričale so v ogromnem številu došle brzojavne in pismene čestitke. Posebno ginljivo je bilo pismo inženirskega tehnika gospoda Jakoba Turka, koje se je navzočim pročitalo.
Le prehitro je minevala ura za uro. Prišla je noč in ž njo vred novi pokloni, nove čestitke. Tam na bližnjem holmcu se je zasvetilo in kmalu je bila razsvetljena temna noč od visoko plamtečih kresov, spremljeni z zopetnimi navdušenimi živio-klici. Tekmovalo je torej vse, staro in mlado, da dostojno počasti ljubljenega župana. Zginilo je sovraštvo, ni je bilo nestrpne napetosti, legla je vsaj za nekaj časa nad to razburkano dolinico bratovska vez ljubezni in miru. V resnici, bil je to praznik, kakoršnega obhajajo redki jubilanti in kakršnega gosp. Turk po vsej pravici zasluži. On je mož, na kojega sme s ponosom zreti ves slovenski narod. Kar je pridobila Draga na gospodarskem polju, da ima danes slovensko narodno - napredno lice, vse to so zasluge gospoda župana Pavla Turka. On ne pozna praznika, njegovo življensko geslo je delo, s kojim se je povspel do istih vsestranskih simpatij, koje uživa še danes ves vesel, čvrst, zdrav in krepak kot jubilant na pragu častite starosti. Naj bi mu bilo to geslo tudi v prihodnje sveto, da postane njegovo ime kakor svitla zvezda na nebo neizbrisljivo med prvimi sobojevniki slovenskega naroda.
Jubilantov odkritosrčni prijatelj.
Vabilo k družbi sv. Mohorja.
Za Mohorjevo družbo sta pač zimski in jesenski čas najbolj imenitna, ker oba sta ji čas žetve. V zimskih mesecih sprejema družba svoje ude in njih letne doneske, in čim več jih je, tem večje je tudi njeno veselje. Jeseni pa družba svojim udom pošilja novo duševno hrano, šestero lepih knjig. Če gre torej vse po sreči, veseli se najprej družba družbenikov, pozneje pa družbeniki družbe!
Naj bi nam tudi letošnje leto prineslo prav veliko takega medsebojnega veselja! Zato pa se obračamo do dragih rojakov z zopetno prošnjo: Pridružite se naši res vseslovenski družbi, da se nas zbere zopet prav častno število pod varstvom naših varuhov, svetega Mohorja in Fortunata! Vsak Slovenec, vsaka Slovenka štej si v sveto dolžnost, da je sam ud Mohorjeve družbe, in da ji s prijaznim opominom in vabilom pridobi še novih udov! — Posebno prosimo častite naše poverjenike, da ob vsaki ugodni priliki, v cerkvi kakor zunaj nje, zopet zastavijo svojo zgovorno besedo za našo družbo, in tako čim več svojih vernikov privabijo k nji. Na potrebo, veliki pomen in mnoge koristi družbe sv. Mohorja in njenih knjig nam na tem mestu pač ni treba znova opozarjati. Naznanjamo samo, da družba svojim udom letos poda sledeči književni dar:
1. „Zgodbe sv. pisma". 9. snopič. Za dr. Lampetom nadaljuje dr. J. Ev. Krek.
2. „Slava Gospodu!11 Molit
v e n i k.
3. »Poljedelstvo«. II del Posebno poljedelstvo. Spisal Viljem Rohrman.— Obseba nauke, kako treba paziti na gnoj, semena razne rastline, imenitne za poljedelca. Knjiga se ozira na naše domače razmere in slovenski poljedelci naj nikar ne zamude, omisliti si jo!
4. „Zimski večeri". Za odraslo mladino spisal prof. Jož. Stritar. — Ta pisatelj je dobro znan našim bralcem že po prejšnjih knjigah »Pod lipo« in »Jagode«. V tej knjigi je zbral zopet lep šo pek pesmij, »drobnic«, t. j. tehtnih izrekov, mičnih basnij, prizorov, povestic itd. — sploh blaga, ki je pripravno zlasti ob zimskih večerih kratkočasiti mlado in staro.
5. „Veliki trgovec". Spisal je to zanimivo povest Engelbert GangI in izide kot 54. zvezek »Slovenskih Večernic«. — S to knjigo vstrežemo tolikokrat izrečeni želji po daljših povestih.
6. „Koledar" za leto 1903. — Koledarja potrebuje pač vsakdo; tako primernega in združenega z drugimi knjigami na Slovenskem ne dobiš. Tajnik se bo potrudil, da bode vsebina kolikor mogoče raznovrstna in vabljiva.
Tak je naš književni dar; koristno se druži s prijetnim, pouk z zabavo, in vsak ud najde v knjigah »svoj del«, nekaj, kar fra posebno mika in vleče! Slovenci, na Vas je, da naše knjige romajo v čim največjem številu med naš narod, da se naša družba razširi povsodi! — Gg. poverjenike še posebej prosimo, da tudi letos trudoljubivo nabirajo širom domovine raztresena krdela Mohorjanov in jih vpisujejo v našo družbo. Nabiralne pole z denarjem naj se odboru dopošiljajo do dne 5. marca. Mnogo truda, sitnostij in nepotrebnih stroškov provzročajo nam tisti, ki nam ne dopošiljajo ob pravem času udnine!
Posamezne ude in take kraje, ki nimajo 15 udov, pa prijazno opozarjamo, da morajo po družbenih pravilih letnini (2 K) dodati še 40 vinarjev za upravne stroške, namreč za zavoj, spremnico s kolekom, delo itd. Seveda morajo potem poštnino, ki znaša veliko več, še sami plačati.
Mili Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo družbo bodi: »Ne nazaj in navzdol, marveč vselej naprej in navzgor!«
V Celovcu, dne 28. prosinca 1902.
Odbor.
Izpred sodišča.
Pri deželni sodniji so se vršile včeraj pod predsedstvom gosp. deželnosod-nega svetnika Schneditza sledeče bolj zanimive prizivne obravnave:
1. „Ablauzerjil Petrigerji!" je imenoval 30. 1. stari mesar in posestnik Andrej Turk iz Višnje gore mitniška uslužbenca Miho Ocepka in Jožeta Šku-bica. Peljal je namreč omenjenega dne skozi mitnico na Dolenjski cesti voz n kožami in lojem. Ker so uslužbenci pretehtali loj in kože, je bil mesar silno razburjen; baje mu je uslužbenec Ocepek vrgel tudi jedno kožo tako na voz, da ga je ranila na obrazu. Vsled tega jim je zaklical inkriminirane besede in okrajno sodišče ga je obsodilo na 5 dnij zapora z 1 postom. Proti tej sodbi je mož vložil priziv na deželno sodnijo, katera je pa obravnavo radi zaslišanja novih prič preložila.
2. Dva    mosnjička. Nekateri
ljudje nimajo nikakoršnjega mosnjička in nosijo denar kar v žepu: drugi zopet so zadovoljni, če imajo en mošnjiČek, — da je le ta poln; 20 1. stara dekla Marija Zorič iz Ljubljane ima pa čudno navado, da nosi vedno dva mosnjička s seboj . . Tako tudi 27. t. m., ko jo je prijel stražnik J. Jerovšek. Ta stražnik, ki je imel omenjenega dne službo na semnju na Cesarja Jož-fa trgu, je opazoval, da se Marija Zorič in še neka druga dekla vedno skupaj držita. Nakrat je pričela ona druga dekla glasno vpiti, da ji je nekdo denarnico vkradel. Stražnik je Marijo Zorič prijel in v istini so našli pri njej dva mosnjička; jednega je spoznala druga dekla, služkinja Antonija Jazbec za svojega in »če bi bilo devet Bogov«, bi prisegla na to. Okrajna sodnija je obsodila tatico Zorič na mesec dnij zapora ter povrnitev okradenega denarja, proti kateri sodbi je Zorič vložila vsklic; deželna sodnija je potrdila prvo sodbo. S silo mora uslužbenec odvesti obsojeno iz dvorane; vedno še kriči, da ima čudno navado, nositi dva mosnjička pri sebi . . .
Da bi začel novo obravnavo, pokliče predsednik : »Johana Arhar!« Stara kmetica vstopi z solzami v očeh. »Ali ste Vi Arhar?« — »Ne, gospod, jas sem Lenka Blažič, saj je tukaj zapisano —« »No potem pa počakajte zunaj!« Ženica zopet odide. Vstopi druga, tudi kmetska starka. »Ali ste Vi Arhar?« — »Ne gospodi, jaz sem poklicana —.« Ko se še te ženice iznebijo, se izkaže, da Johane Arhar sploh ni navzoče. Vkljub temu se izvrši obravnava proti njej.
3. Posneto mleko. Mlekarico iz krakovskega predmestja Ivano Arhar je
namreč nekdo ovadil, da mu je prodala posneto mleko kot dobro. Okrajni sodnik jo je obsodil zato na 10 K globe, iena pa se je pritožila; zmanjkalo ji je baje lastnega mleka in radi tega ga je kupila od neke druge mlekarice in prodala naprej. Ta izgovor ji pa nič ne pomaga, kajti deželna sodnija zavrne njen priziv. Krakov-čanke se baje silno togotijo nad tem . . .
4. Hud pes. 38 let stara Marija Ahlin na Karlovski cesti je bila že enkrat obsojena, ker je njen slabo priklenjeni pes popadel pasanta. To pa ni nič pomagalo, — njen pes se je veselil še vedno neza služene svobode in tako se je 1. decembra /godilo, da je popadel ognjegasca Fr. Su-iiadolnika, mu strgal bluzo in ga ranil. Zato je okrajni sodnik obsodil gospo Ahlin
. 30 K globe in plačilo odškodnine. Njen priziv ji pa ne pomaga nič, kajti deželna sodnija potrdi prvo sodbo. Gospa bode morala torej svojega psa vsejedno, in če jo še tako srce boli, bolje prikleniti; kajti njen pes se menda ne bode odvadil na vade — grizti . . .
5. Ivana Božiča, v Ljubljani obče znanega pod hudomušnim imenom »Kime«, je v neki gostilni privezal zadnjič neki hudobni gost k mizi; potem ga je še sunil, da je padel. No, Ivan Božič ga je pa vrgel precej nekoncilijantno med stole... Okrajni 6odnik mu je dal 48 ur, a vloženemu prizivu se ni ufcrodilo.
6. Komična starka. Blaž Švarca je bil od okrajnega sodnika v Radovljici obsojen zaradi manjše nezvestobe, a je vložil priziv. Po obravnavi nastopi tudi preje omenjena 801etna Lenka Blažič kot priča. Jokavo upije, — »ti, ti povej, kako si me zmerjal, ja, ja, le povej, jaz sem stara --«. Toženčevemu vzklicu se ugodi vsejedno in starka, ki klepeta vkljub svojim 80 letom še prav izborno, zakliče pesimistično: »Zdaj pa nikamor ne morem iti...«
7. Njen boršt ... 65 let stara in radi tatvine predkaznovana Tereza Zakov-šek z Vrhnike je bila na Vrhniki obsojena na 5 dni zapora, ker je v Ogrinovem borštu posekala nekaj bukev in gaber. Ta boršt je bil namreč enkrat last njene družine in vkljub temu, da so ga prodali, si ne pusti žena izbiti iz glave, da je še njen. Dva, trikrat se je boršt že prodal, a ženica pravi še vedno, da je njen. Bila je že preje enkrat kaznovana, a to je vsejedno
— »boršt je naš!« Njenemu prizivu sodni dvor ne ugodi in ženica bo morala zopet v luknjo, a boršt je vsejedno njen. Smehljaje ji pravi predsednik: »će boste še enkrat posekala, boste na gauge prišla«. Ona pa gre in — si misli svoje: »Boršt je pa le naš«.
8. ,,U vorenk so ga imeli", pristnega konsumarja Petra Snoja namreč, ki je 39 let star, oženjen in po poklicu krojač v Slapah. Mož je namreč dobil po neki zasebni tožbi Franceta Klešnika 24 ur zapora. Še tisti dan je šel h Klešnikovi hiši in klical: »Danes so me pa u vorenk imeli; če bi pa tako fejst govoriti ne znal, bi mi dal še en teden!« Nato pa je še slasno upil: »Kje je dobil Klešnik denar? Zaslužil ga ni!« No, zato je bil obsojen na teden dni zapora. To kazen je pa spremenilo deželno sodišče v 4 dnij zapora. Te 4 dni je hrabri konsumar iz Slap pač
— zaslužil . . .
Dnevne vesti
V Ljubljani, 31. januvarja
— Osebna vesti. Gozdni eleve v Idriji g. Rudolf N e u w i n g e r je imenovan asistentom. Rudniški mojster v Idriji g. Kandut je šel v pokoj in je dobil tem povodom srebrni zaslužni križec s krono.
— Ljubljanski škof kot agent.
V »Soči« čitamo jako zanimivo razkritje, da je namreč ljubljanski škof raz poslal na cerkvena oskrbni štva na Goriškem pisma s svojim podpisom, v katerih pravi, naj zavarujejo cerkve in drugo pri »Vzajemni zavarovalnici« v Ljubljani. Ljubljanski škof, knez katoliške cerkve, torej osebno agentira za svojo zavarovalnico. Upamo, da bo odslej »Slovenec« 2 večjim spoštovanjem pisal o agenti h^ katere je doslej silno zaničeval, ko je sam škof postal agent. Sicer nimamo temu razkritju druzega nič pristaviti, kakor da občudujemo škofovo m nogo-8transko delavnost. Škofje dušni pa-"tir, administrator cerkve, podjetnik, grašak in agent, pospeševatelj konsumov, agitator in je tudi v zvezi s krčmo svojega brata. Pri tako mogostranski delavnosti seveda ni mogoče, da bi škof ▼ vsaki stroki tudi dobro delal; nekatere stroke mora zanemarjati, in sicer kažejo Padajoče razmere, da trpi dušno pastirovo in administracija cerkve.
— Repertoir slovenskega 9ledalisča. Jutri, v soboto, 1. febru-**!J* se igra prvič na slovenskem odru Sudonnanov igrokaz  »Čast«, s katerim
je dosegel največji in najtrajnejši vspeh. Sudermanov »Dom« je našemu občinstvu v najlepšem spominu, gotovo bo ugajala zato tudi duhovita moderna drama »Čast«. Glavne vloge igrajo gg. Deyl, Dobro-folny, Verovšek, Dragu ti novic ter gdč. Riickova in g-a Lounska.
— Z Bleda se nam piše: Knez VVin-dischgraetz je daroval za ognjegasce 500 K in za blejske ubožce pet obligacij srebrne rente po 200 K. Povodom koncerta za revne šolarje je knez daroval v ta namen 200 K.
— Poljedelsko ministrstvo je podelilo podpornemu društvu za dijake na idrijski realki 300 K podpore.
— V občini Hotič pri Litiji so se vršile občinske volitve 29. t. m. Izid je za napredno stranko še dosti povoljen; vendar bi bilo opomniti, da naj napred-njaki zastopajo z vso vnemo prizadevanja svoje stranke, drugače se zna pripetiti, da ob malomarnosti njenih pristašev nasprotnik zaseje vztrajen plevel in preplavi z morečo meglo slovenske poljane. V I. razredu so voljeni za odbornike gg. Ivan Jenko, načelnik žel. postaje ; Mihael Poklukar, šolski vodja; Ivan Bokal in Fran Dobravec, posestnika. V II. razredu gg. Fran Cerar, Fran Blaž, Fran Bajde in Anton Damijan. V III. razredu Anton Bric, Matija Absec, provizor; Fran Drnovšek in Martin Jeretin, c. kr. tajnik okr. glavarstva in posestnik.
— Iz Dolenje vasi pri Ribnici se nam piše: Naš gospod župnik šalehar je za dušni blagor svojih ovčic zelo vnet, oznanil je letos zopet, da bode misijon kakor skoro vsako leto, kar je on v naši sredi. Vzlic vsem misijonom in vsem bratovščinam pa naše ljudstvo moralno grozno propada; vrše se skoro vsak čas tožbe radi nenravnosti, da se človeku, ka teri ima res kaj srca za narod, kar lasje ježe. Kdo je kriv tega moralnega propadanja, gospod župnik? Kdo ima pri izpraševanju deklet in žen največje veselje, ako jim razklada o vsakojakih svinjarijah spolskega življenja in to z vidnim užitkom? Kaj pa, gospod župnik, menite o tatvini v konsumu Vašega kolege Žuška? To so gotovo najbolj verne duše Vaše stranke katere so kradle, a vedele to so zopet razne osebe, katere so vse v Vašem hlevu, a vendar niso tatov izdale. Gospod župnik, kaj ste vzgojili s svojim verskim fanatizmom druzega, kakor tolpo potuhnjencev in potuhnjenk ? Za sedaj to, kmalu pa kaj več o našem konsumu in o* vsej tatinski bandi.
— Klerikalci v idrijskem okraju so ustanovili kar hkrati dve novi posojiln'ci, v Doleh in na Vojskem. »Jed-nakopravnost« piše o tej ustanovitvi: Srečni kmet, sedaj ti bodo ti črnuhi delili denarja kolikor boš hotel, pri v »litvah pa ti nastavijo nož na prsi in gor,e, ako si upaš biti drugega prepričanja kak r tvoji pijani župniki. Pri vsej tej stvari smili se nam le ubogi kmet, ki je sedaj h svojim podpisom dal lahkomišljeno svojo premoženje v farške roke, in bojimo se, da dožive naši kmetje tako presenečenje, da bodo še dolgo pomnili, kdaj so si ustanovili svoje posojilnice. Gospodu nuncu, ki nima nika-kega premoženja, se je lahko zavezati, on ne izgubi ničesar, saj svoje kapitale skrije, da še fiskus ne more do postavnega davka, drugače pa je s premožnim kmetom. Da imajo pri teh posojilnicah gospodje sami vse v rokah, je samo ob sebi umevno. Gorski si je izbral v odbor še dva moža, ki ne znata niti pisati niti brati, in tudi na Vojskem ni dosti bolje. Kako pošlo vanje bode, ako slučajno jeden teh voditeljev zboli, si lahko mislite. Zgoditi se mora tako, kakor v Šebreljah. Tam so morali šele vse zadružnike povprašati, koliko ima vsak naloženega ali izposojenega denarja, da so lahko nekoliko knjiga sestavili. Koliko vse to velja, bodo kmetje šele videli, kedar bo treba račune plačati. Vam pa, božji namestniki, povemo, da se tega vašega podjetja prav nič ne ustrašimo, kajti dokler je v vaših rokah, imamo le prepričanje, da smo se približali zopet korak naprej našemu cilju, in da zaslepljeni kmet tem hitreje uvidi, da delajo njegovi dušni pastirji le za podjarmljenje kmetov in za svojo nikdar dovolj napolnjeno malho.
— Iz St. Ruperta se nam piše: V vasi Draga se je pri napravi novega pota odprla podzemeljska votlina, v kateri so se našla razna okamenela zobovja, rog
do jelena in enake reči. Jama je velika kakor kmetska hiša, bila je blizu do vrha zasuta, in je še zdaj do polovice. Ako bi se kak strokovnjak zanimal, bi nemara v tem kraju še znamenite reči našel!
— Še nekaj iz mariborskega „Narodnega doma". Kakor znano, je postavila to poslopje ondotna posojilnica največ zato, da dobijo narodna društva v njem prostor. Sedaj pa se pritožuje on-dotni klerikalni list, da je vodstvo posojilnice odreklo delavskemu in pevskemu društvu »Maribor« predstavljanje v »Narodnem domu«, češ, da se preveč poškodujejo prostori. Taka motivacija je že celo klerikalcem preveč pikra. Zopet nov dokaz, da mariborski narodni voditelji ne razumejo, si pridobivati prave zaslombe.
— „Napredovanje" v mari-borsko-ptujskem okraju. Pri Št. Janžu na Dravskem polju so imeli »Bralno in gospodarsko društvo«, ki pa se je moralo ravnokar prostovoljno razpustiti, ker ni imelo — zaslombe!
— Mežnar in predmolilec. Okrajno sodišče v Sevnici je obsodilo on-dotnega mežnarja, voditelja in križenosca pri procesiji v štirimesečni zapor. »Pobožni« mož si je napravil štampilijo trboveljskega rudarskega urada ter se priučil podpisu ravnatelja Drascha. Tako »podkovan« je delal kmetskim fantom spričevala, ko so šli v rudnike na Nemško. Za vsak potrjen mesec je zahteval od fantov posebno tarifo. Vse to je delal mož »udan v božjo voljo« ter je tudi začel svoja pisma pri svojem delokrogu s sv. križem ali pa v imenu kakega »patrona«, kakor je na pr. sv. Liguori.
— Živinski oče. V »državi« tra-pistov v Rajhenburgu so zaprli nekega kmeta, ki je izvršil na svoji lastni 13-letni hčeri živinsko hudodelstvo.
— Afera Wallburg. Ernst VVall-burg, imenovan tudi grof "VVallburg se ne izroči ljubljanski deželni sodniji; budape-štanski kazenski dvor je dotično zahte-vanje odklonil z ozirom na to, da je "VVallburg ogrski državljan.
— V Ameriko se je včeraj zvečer odpeljalo z ljubljanskega južnega kolodvora 100 oseb, ki so bile vse s Kranjskega. Policija je ujela tri fante, ki so hoteli pobegniti in se odtegniti vojaški dolžnosti. V Vižmarjih je včeraj in predvčerajšnjim vstopilo 5 fantov, ki so se odpeljali v Ameriko. Včeraj popoludne pa se je pripeljalo s poštnim vlakom več fantov do postaje Preserje, odkoder so se potem peš podali čez hribe do Škofje Loke in se odtod odpeljali naprej.
— Ogenj. Včeraj zvečer okoli pol 9. ure je nastal v mitnici na Marije Terezije cesti v pisarni prejemnika Ivana Kaplerja ogenj. Vnele so se bile cunje, katere so visele na peči. Ogenj sta zapazila policijski stražnik Josip Kocijančič in užitninski paznik Josip Ponikvar, katera sta strla šipo, da sta odprla okno in prišla v pisarno, kije bila zaklenjena. Navedenca sta tudi ogenj pogasila.
— Pogreša se od 6. decembra m. 1. lOletni deček Jožef Malenšek iz Jezerce, občina Mavčiče. Navedenega dne je šel z doma in se ni več vrnil. Deček ima prav majhni očesi in težko giblje desno roko. Najbrže se klati po ljubljanski okolici.
* Najnovejše novice. 80letnica prve italijanske tragedinje Adele Ristori, omož. markize del Grillo, se je praznovala včeraj v vseh italijanskih umetniških društvih. — Potres v Zagrebu. Dne 28. t. m. so občutili v Zagrebu dva lahka potresna sunka, enega zjutraj, a enega zvečer. — Morilec starina rja Kesslerja na Dunaju se je zasledil v osebi mašinista VVoborila iz Moravske. Isti je sin nadučitelja ter se je pred desetimi dnevi poročil. Uboj pa ni bil roparski, temuč v prepiru. — Kuga na ladji v Trst. Parnik »Gundulić«, ki je dospel dne 24. t. m. v Trst iz San-tosa, je imel na krovu 4 kužne bolnike. Eden je umrl, tri pa je izkrcal v Rio d« Janeiro. V tržaški luki so parnik opazovali, a tudi eden teh paznikov je opasno obolel. — Št raj k v svilnih predil-cah te je razširil skoraj po celi Gornji Italiji. — Zaroka bavarskega vojvode Siegfrieda z neko iidinjo je baje dognana stvar, zato pa tudi izstopi vojvoda iz vojaške služe.— Hudo kaznovan ruski list Liberalni ruski dnev-
nik »Rossija« je za vedno razpuščen. Glavni urednik Amfiteatrov je pregnan v Sibirijo, ker je smešil v podlistku carja in njegovo mater, četudi pod izmišljenimi imeni. — Še ena a v s t r i j s k a v o j v o -dinja, in sicer Marija Kristina se poroči po svojem srcu. Njena poroka s princem Emanuelom Salm-Salm se izvrši v mesecu aprilu.
* Pohadka o Honzovi. Baletna pantomima v peterih slikah. Napisal F. K. Hejda. Vglasbil Oskar N e d b a 1. — Honza (Janezek) je priljubljena narodna osebica v čeških narodnih basnih. Kdo bi ga ne poznal, dobrega korenjaka Honze, ki uniči, umori ljutega zmaja, kojemu je imela biti žrtvovana kraljevska princesinja, potem pa si jo vzame za ženo ! Prvotne narodne basni, rekel bi, vseh narodov imajo slično vsebino. Grški Ahil, nemški Siegfried, srednjeveški Parsival — vsi ti junaki so nekako sorodni s češkim Ilonzo. Misel, vpeljati narodno basen pantomimično na oder, se je posrečila g. Nedbalu izborno. Nedbalova glasba ■ mojstersko razumeva basensko dejanje. Pri prvi predstavi se je igra hipoma priljubila praškemu občinstvu, ki je prenapolnilo gledališče, in navdušenje je odsevalo raz njegovega obraza. In to že precej pomeni, kajti s prepričanjem trdimo, daje češki narod ne le glasbo-ljuben, nego tudi glasbo umeva. Avtor je bil opetovano klican na oder, kjer so mu izročili veliko cvetličnih daril. Balet se ponavlja z velikim uspehom.
* Adelaide Ristori, najslavnejša italijanska igralka, umetnica svetovne slave, praznuje svojo 80Ietnico. Vsi listi pišejo obširno o njej. Italijanska kraljica vdova Margharita in cesar Viljem sta ji čestitala. Proslave umetnice se vrše v Rimu in drugod v največjem slogu. Italijanski kralj je umetnico posetil osebno. Vsa ital. mesta jo odlikujejo z darovi in s slavnostnimi predstavami.
* Radi 10 kron umoril 6 oseb. Iz Peterburga javljajo: 22letni delavec Tit VVeski je prišel nedavno v vas Likalo, kjer je bil v rodbini Ivana Arminena prijazno sprejet. Iz govora domačih je posnel VVeski, da imajo pri hiši le 10 kron gotovega denarja ter da se vrne Arminen naslednjega dne iz Peterburga in prinese denar. VVeski je vstal ponoči ter je umoril s sekiro hišno gospodinjo in njeno 151etno hčer, 2 majhna dečka v starosti štirih in dveh let je zadavil; mater gospodinje, ki se je zbudila in se hotela braniti, je tudi s sekiro smrtno ranil in naposled je umoril tudi s sekiro še pastirja, ki je spal v kuhinji. Nato je vzel morilec 10 kron, steklenico špirita in nekaj obleke ter je pobegnil. Zjutraj se je vrnil hišni gospodar in je našel vso svojo rodbino mrtvo. Dan nato pa so dobili morilca v neki gostilni v Viborgu.
Društva.
— Slovensko pevsko društvo „Lipacc priredi v soboto, dne 1. svečana t. 1. veselico a plesom v gostilni g. Poljšaka Martinova cesta št. 32.
— Narodna čitalnica v Spod. Šiški priredi v nedeljo, dne 2. svečana 1902, v gostilni »Burja« pri »Ančniku«. Vodnikovo besedo s plesom.
— Prostovoljno gasilno društvo v Kranju priredi v soboto, dne 1. svečana t. 1. v prostorih »Slovenskega bralnega društva« in »Gorenjskega Sokola« plesno veselico.
— Veselica na Bledu, katero priredi bralno društvo se vrši 9. febru-varja, a ne 2. februvarja. Igra se glasi: »Lokavi ženin«.
— Akad. podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Gradcu priredi v petek 7. svečana 1902 v Steinfeld-skih dvoranah ples, pri kojem svira godba bosanskega pešpolka št. 2. Začetek je ob 8 uri zečer. Vstopnina za osebo je 2 K, Za obitelj (3 osebe) 5 K, za dijake 1 K 20 h. Ker je čisti dobiček namenjen družbi sv. Cirila in Metoda, se preplačila hvaležno sprejemajo. Z ozirom na to, da že več let ni bilo tako sijajnega plesa v Gradon in dela odbor velike priprave, da bo ta tem krasnejši, je pričakovati mnogo vdeležbe od strani vseh v Gradcu biva-jočih in tudi drugih slovanskih rodbin.
Književnost.
— „Planinski Vestnik". Leto VIII. Št 1. ima tole vsebino: 1. Eden dan v Grintovoih. Spisal dr. Fr. Tominšek. 2. S cepinom in vrvjo. Spisal L M. 3. Po Hrvaški Švici in okolici na kolesu. Spisal Juraj Lubič. 4. Društvene vesti. 5. Razne vesti. 6. Priziv na IV. tekmovalno slikanje.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj  31. januvarja. Slovenski poslanci so v današnjih jutranjih listih obelodanili komunike, v katerem na podlagi  na zaupnem  sestanku v Celju storjenega sklepa naznanjajo, da ako bi  bila celjska postavka odklonjena,   hočejo   v parlamentu samem zvsemi sredstvi iz v o je vati zadoščenje. Zbrani so tukaj zastopniki vseh treh jugoslovanskih klubov.   Tudi Spinčič je tu, ker hoče Rizzi predlagati, naj se hrvatska gimnazija premesti iz Pazina v Kastav. Gotovo je, ako bi bil v proračunskem odseku sprejet Stiirg-khov predlog glede celjske gimnazij e in Rizzijev pred log glede pazinske gimnazije, potem začno jugoslovanski poslanci že v torkovi seji poslanske zbor-niceobstrukcijos pomočjo nujnih   predlogov.   Vlada je  o tej nameri obveščena.   Ćuje se, da hoče storiti, kar mogoče, da se Jugoslovanom ne stori nameravana krivica, a če je ta glas resničen, se v kratkem izkaže. Nemška klerikalca Fuchs in   Morsev   hočeta glasovati proti    zahtevi Jugoslovanov; opozorjena sta bila izrecno na posledice, a vzlic temu vztrajata na svojem, Jugoslovanom sovražnem stališču.
Dunaj 31. januvarja. Proračunski odsek razpravlja danes o visokih šolah. Posl. d'Elvert je grmel proti ustanovitvi češkega vseučilišča na Moravskem in zahteval, da se črta tudi postavka za češko tehniko. Vlada pritiska, naj se razprave hitro vrše, da bi še danes prišle srednje šole na vrsto.
Bruselj 31. januvarja. V poslanski zbornici je pri razpravi zaradi dovolitve sodnega postopanja proti nekemu poslancu prišlo do pretepa med klerikalci in socialisti.. Deset razgrajačev na galeriji je bilo aretiranih. Klerikalni poslanec Verhaeger je dobil več zaušnic. Zaradi neprestanih škandalov je moral predsednik sejo zaključiti.
London 31. januvarja. Lord Bal-four je na neko interpelacijo izjavil, da se danes izroči nizozemski vladi odgovor na njen predlog zastran mirovnih pogajanj med Angleško in Buri. Balfour je dejal, da čez teden predloži parlamentu tako predlog nizozemske vlade kakor cdgovor angleške vlade.
Darila.
Upravništvu naSega lista ao poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gospod Ivan Žnideršič v Matenjivasi 5 K iz nabiralnika v njegovi gostilni „Bog in narod." — Živel!
Za Prešernov spomenik. Na maskaradi pevskega dru§tva „Ljubljana" dne 19. januvarja t. m. nabral invalid milodarov v anesku 8 60 K. — Živel!_
Dež. gledališče v Ljubljani.
Stev. 62. Dr. pr. 1171
V soboto, I. februvarja 1902.
Prvikrat na slovenskem odru:
Igrokaz v Štirih dejanjih.   Spisal Herman Suder-mann.   Režiser Adolf Dobrovolny.
Prihodnja predstava bo v torek, 4. februvarja.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 99. januvarja: Jakob Ženko, tesar, 53 let, Trnovske ulice St. 10, kap. — Marija SlaviC posestni ca, 72 let, Poljanska cesta S t. 46, oatarelost
Meteorologično poročilo.
Tišina nad moijaas SO*'* m. Sradnji iraeni tlak 7M-0 mm
Stanje Čas opa- baro-zovanja metra
v mm.
S*5 iS
Vetrovi
Nebo
30. 31.
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
7418
744 4
.45 2
0*0
10 18
ur. svzhod ar. svzhod
8T. jug
sneg
oblačno oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 09*, nor mala: —13*.
Dunajska borza
dne" 31. januvarja 1902. Skupni državni dolg v notah   .   .   . . Skupni driavni dolg v srebrn .  . .
Avstrijska zlata renta.......
Avstrijska kronska renta 4*/»   .   .   . .
Ogrska zlata renta 4«v,.......
Ogrska kronska renta 4*/s.....
A vatro-ogrske bančno delnice ....
Kreditne delnice.........
London vista..........
Nemški driavni bankovci za 100 mark
20 mark............
20 frankov...........
Italijana« bankovci........
C. kr. cekini...........
10090 100*0 120 50
119-80 90 80 1640 — 673-60 289-40 117 12'/, 23 44 19 03 9*30 1131
Stanovanje
na vogalu Kongresnega trga in Vegovih ulic, ležete v I. nadstropju in obstoječe iz pet sob, med temi ena bal/conska, s pritiklino, se odda s 1. majem t. 1. (257—2) Natančneje se izve pri hišniku, Kongresni trg št. 12, ali pa pri J os. Lavrenbiču, Dunajska cesta št. 31
Lekcije v
v češčini in nemščini
d a 3 e ^ol lad xrn. o ž.
Vpraša naj se: Stari trg st. II,
I. nadstropje. (242)
Nerabljen c341-3)
maskovni kostum
proda se za primerno ceno.
Židovska steza št. 2,1. nadstr.
Gostilna „pri trom".
V soboto, 1. februvarja
domača
plesna veselica
pri kateri svira
Začetek ob 8. uri zvečer.
_S Vstop prost. e__
K mnogobrojni udeležbi vabi z vsem spoštovanjem
Peter Stepič
(283) gostilničar.
7(ham 6 jViurnik v tjubljani
prodajata
Cvekov brinovec"
t z zlato znamko. t»y (269-2)
9»
Podpisano županstvo naznanja, da bode imela
V a.
razen dosedanjih dveh semnjev še
in sicer bode prvi
dne 24. februvarja (na dan sv. Matije)
in drugi
dne 29. septembra (na dan sv- Mihela).
Županstvo Lesce
dn6 30. januvarja 1902" (270—1)
Dva dijaka
iz dobre hiše se sprejmeta na hrano in stanovanje. (280—i)
Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
'ostilna
na dobrem prostoru se takoj odda.
Kje? pove iz prijaznosti upravništvo »Slov. Naroda«. (282—1)
ovodom »Slavčeve* maskarade v ,Jfa-rodnem domu' dtić 2. februvarja bodo cene jedil in pijač navadne, ne povišane.
;S7«)
Cu, fcr. mjggM sffi gagi žiltzntet.
Izvod iz voznega reda
veljaven ođ dne 1. oiitosra 1901. lata. Odkod ls LJn'i.-ćv.is .nt. kol. Praga 6es Trsi*. Ob 12. ari 24 n po noć, osobai vlak v Trbia, Beljak Celovec, Fraasensfeste, Inomott, Moaakava, Ljubno, tez Selstbal v Aassee, Solnegrad, 6as Klein-Reifliag v Stevr, v Line na Dunaj ▼ia Anutetten. — Ob 7. vi 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Fraezensfeste, Ljubao, D onaj, fiez SelathaJ v Solnograd, Inomott, 6es Amstetten na Daaaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbia, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selstbal, Donaj. — Ob 3. ari 58 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeata, Inomost. Monakovo, Ljubno, ees oelztbal v Solnograd, Lend-Gastain, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čes Klein-Heifling v 8teyr, Line, Bade)eviee, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni vos L in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 19. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeate, Inomost, Monakovo. .Trst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Proga v Novo mesto In v Koosvjs. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjutraj, ob 1. ari 5 m popoludne, ob 6. ari 55 m zvečer. Prihod v LJubljano juž. koL Proga iz Trbiža, Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Iuomosta, Franzens-festa, Solnograda, Linca, Stevra, Aasseea, Ljabna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in iI. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, .direktni vozovi L in II. razreda i, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, G ene ve, C tiri h a, Bregenca, Inomosta. Zells ob jezera, Lend-Gasteina, Ljabna, Celovca, Št. Mohorja, Por?tabla. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak s Dunaja, Ljakna, Selzthala, Beljaka, Ceiovca, Monakovega, Inomosta, Franzensteste, Pon-tabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak i Dunaja, Ljnbna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga is Novega meita in Zočsvja. Osobai vlaki: Ob H. uri in 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 35 m zvečer. — Odhod ll LJubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. ari 50 m zvečer, ob 10 uri h m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v LJubljano drž. kol. ls Eamnika Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 o dopoludne, ob ti. uri 10 m svečar in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob neJeljah in praznikih in samo v oktobru. (1)
Si & & &
m
k
domačemu
plesnemu vencku
kateri bode
jjj v soboto, 1. februvarja 1902 #j v gostilni f$j
| „pri znamenju". §
K obilemu obisku vljudno vabita
^ (275)      Terezija in Karol Lexander. ^
Vreletna, dobro uprljana
špecerijska trgovina
■ žganjetoeem v Spodn|l Šloki pri .Tleurrrju «e pod ugodnimi pogoj I «»oziroma pi*oda>
Natančneja  pojasnila   da  A.  Jagodi e, Stori trg it. 1*, II. nadstropje. |< 117 i
Mesečna soba
s hrano se odda.
Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (261—2)
Učenko
(277—1;
14 let staro, z dobrimi šolskimi spričevali, nemškega in  slovenskega jezika popolnoma zmožno, sprejmeta takoj
Lebinger & Bergmann
trgovina z mešanim blagom v Litiji.
Mlad podobar
ki je izurjen v lesu in dobro že tudi v kamnu po vzorcih podobe delat, sprejme se takoj pri (273—1)
Alojziju Progar-ju v Celovcu.
Išče so
prva natakarica
s kavcijo.
(272-2) Alojzija Hazlinger
»iPri roži" v Ljubljani.
Mlin
v kakem prometnem kraju se želi vzeti v najem ali pa kupiti. (218-2)
Ponudbe pod: „J. R." poste re-stante, Radeče pri Zidanem mostu.
Vsak dan sveže In fine
pustne krape
priporoča slaSčičarnica   (2872 — 6)
Ljubljana, Kongresni trg.
Dr. Henrik Turna
odvetnik v Gorici
ldče (238-;:
koncipi j enta.
Ponudbe naj se pošiljajo naravnost
alanda
Čeylon-čaj
Je Jedrnat, aromatleen, vi
St. I v zavojčkih a K —'20, K —'50, K l'25 Št. 2 „ „ „ m —"24, „ —"60, n P5G Sti 3 n    m    u n —'32, h —"80, h 2.-
ho doniva v inh vrečjlh ipecerljMla.ll' trgovinah. (2693—17
Založena 1847
Zalo
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
Zaloga in pisarna
v Ljubljani
Tovarna
Turjaški trg St. 7
Trnovski
priporoča po najnižji ceni
oprave za spalne sobe. oprave sobe, oprave za salone, žimnate droce, modroce na peresih vozičke, zastore, preproge
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne
2
4185
RH