Stari in mladi Slovencc. Krevati. 0. Quiescere, babitare. 8. Nsl. okremati convalescere, pišete cf. kremy-ene; navadno se čuje okrevati, bulg. krevam se surgo, čes. okfatiavali refici. Pa ne nam. okrepvati, kakor okrepnili , okrpniti indurescere, skrcpeniti rigere, krepti stsl. firmus, forlis, proprie rigidus, durus. Krgnati. 0. Krgnij,-eši (kr§tn-) deflectere, kr§tati flectere ; kr^titi sg iorqueri, kra,tti tortus, imoiitis; kra,čina cbolera cf. scr. krunč curvari. 8. Nsl. kreniti gubernaro, ukrnili; krenuti se movere modice, razkreniti noge; kretati, nevkreten firmus ; iz knj,tu je krotovica, krlovica gedrehtes garn, sclilinge; kroto, krnto valde, croat. krut durus, rigidus, crudelis. Kuditi. 0. Vituperare, accusare, corrumpere cf. lit. let. skaud dolere pt scr. kud; croat. sprb. kuditi spernere; kuditplj qui vituperat. 8. Jeli v zvezi stsl. knditi in kujati murmurare: ne kujaj mi da mihi veniam, nsl. kujati se aemulari (schmollen); kujanije superbia, rectc nuiroiuratio, kujba zelotypia rad. ku pt suif. lba ? O. Se ve da. Kupu. O. Kupii a) propric cuimilus abd. hufo, bauf, simul; b) pmtio, mercatura. <S. Znamenivo je, da pišete «) na knpi p. slzvali Ijudi, vti kupi sibrati sg, žili, sodeti, na vkupl, vi kupe sesti; kupino simul p. rasti, si otroky; p') k u p u, pa tudi kupija, kuplja mercatiira, merv, pmtio, serb. kupnja, kupenica fundus emtus nsl. kupnica ager emtus, kupilo, kupilno, kupilište forum; kupčij, kupičina mercator, kupičistvo mercatura, npgotium. Kurti. 0. Kuru gallus, kura, kurica gallina, kurg-rgte pullus gallinaceus. S. Iz scr. kur sonare, nsl. peti, petelin; in ker rabim kuretina, kurnik, kura, zakaj bi ne tudi kururn.! Kjvati. 0. Kyvaja-vaješi raovere caput na pr. glavami, glavu, si caremi consentire cf. gr. xvmsiv; stsl. kyti, serb. kinuti scr. ku ire; kvati-ajq,-ješi. 8. Nsl. nekdaj tudi kivati, spdaj navadno klana^i raovpre caput, annuere. , ; , Kydati. S. Nsl. kidati iacere, eiicere na pr. gnoj, sneg. 0. Slsl. tudi blasphemare p. imena, slovesa zlaja komu kydati; cf. kinati sg nasci rad. kyd. Kypu. 0. Imago : kipom moimi ego ipse, u svoiemi kipu. »Sf. Nsl. serb. k i p magy. kep: de k a p i cogitandum non est. Tega ne noiem. Kapi stsl. imago p. obrazy tvore i kapi, vi božiju kapi stvorivi človeka ; statua, idolum, theca, vagina, talentum; kapište delubrum, statua, sculptile ; cf. alb. kep lapides caedo gotb. skapjan; pa ne stsl. kypeti salire, kypenije builitio na pr. plamennoe kypenije? Kyta. O. I k i t a ramus, kyttika corymbus. $• Nsl. fasciculus, ramus, nervus, cartilago, žilnata kita Iacertus, rus. dial. kita ligamen; serb. kititi ornare, in od tod menda stsl. kyčiti, — sg inflare, bulg. kiti, kiči ornare; kyčenije superbia, kyčivii superbus, kyčije fastus. Vi primerjate s kyka, kyčika coma nsl. kečka. Ker pravite: de scr. kak superbire non videtur cogitandum; se morda vjema kita s kititi, kičiti, in kinč je nam. kič, kičije t. j. lepotičje, okrasje, kakor krinka nam. krika iz kriti, ne pa iz magv. kinč! Kasta. O. K a š ta- ica -erica <sxrivr tentorium, nidus, tugurium xalv(Sri, k^štiniku, kq,števati — štujq, — ješi in tentorio habitare cf. bulg. kiita servare et k;Uii angulus, k%tici i kotici mansiuncula, nidus. 8. Hrov. je kuča nsl. koča-ica, kočar-ica-riti; bulg. je ktištu, kuta servare, in nsl. morebiti kašca, kašta (Getreidekammer — Kasten) naravnost m stsl. ka,šta, ne pa iz nem. Kasten. Ii. Lagvica. 0. Nekaka sklenica, stsl. poculum, Id^tjvos, lagena, laguncula. 8. Ce se tudi vjema z gerško-Iatinsko, vendar je občna že, da jo smem rabiti i nsl. lagev, lagva, 1 a g v i c a. Lnffoditi. 0. Convenire, adulari, se dare na pr. ni pitiju ni edenfju ne lagodite; lagodinti conveniens, congruens, moderatus; optimus. <S. Tako se reče Iahko tudi nsl. lagodna kazen, muka, vlaga, teplota, zima, lagodna pa Iiba piča t. j. primerna pa nezmerna ali preobila. 0. Lagodino i lagojno convenienter; česk. je lahoditi adulari, Iahoda comitas. S. Nsl. pa, pravite, je lagoda, lagota petulantia, lagoden petulans, in celo infirmus, kakor hrov. sprb. nelagodan, nelagodstvo languor. Jeli korenika Jag-Ieg, lahek-Ieliek, lahoten? Murko ima lagoden t. j. brez vrednosti. Lagoj, pišete Vi, nsl. malus: lagoje drevo; kar jaz vem, je lagoj krik, vpitje p. lagoj gnati, večati ali kričati. Ladinti. 0. Orestti i Piladu Iadna bysta i telomi i mudrostiju; ladlnti aequalis, ladino, Iadinovati consentire; rus. je Iadu concentus. 8. Polj. in česk. pa ordo (bez ladu a skladu); morebiti je ladinii nam. vladen (cf. ladati in vladati) to kar vrustinu aequalis, coaevus. Lajna. 0. Lajna n. pl. latera, ilova —, zdanije lajno laterum confectio; stercus. »8. V drugpm pomenu je nsl. lajno n. sg., Iejno; Iajnje schleimige e.\cremente ; gr. •Aon^^vvfioi je stsl. lajnoimenitu! Smel bi rabiti lajno tudi v stsl. pervem pomenu naiu. opeka, cegel. Lakati. 0. 1 aliikati esurire, ieiunare, abstinere, lačiba i alučlba fatnes, lakota i alukota, alkaleli-nica itd.; lakoniiti se cupere (cum dat. rei). 8. V drugi obliki je stsl. prav navadna, nsl. pa meni neznana. Jaz pišem lakomen, lakota in Iakot, lakomnost, pa čem pisati tudi po Vaše lakom cupidus, avarus, gulosus, lačba, lakomost, lakomstvo, lakotec ia lakotnik, lakotnija, lakonaica (liv, Iijak) itd. Lani. 0. Lani anno praeterito, otu loni, ces. polj. loni. 8. Lani in vlani, lansko leto, Ianina t. j. lanske reči. Veseli me, da se čita že stsl. lani, ker sem bal se, da je tujka (Panno). Lanicubii. O. Lancub je ludi poljski catena, cf. mbd. lanne. /S. Nsl. lanec, verste, čerte lančnice, serb. lanac t. j. veriga. Laska. 0. Adulatio p. grozoju i laskoju; laskavu-vici-atpli, Iaskanije blanditiap, laskati kogo, — s§ koniu. <S. Sicpr ne pravite, da je ludi novoslovenska; ali kpr jo pišpjo slovanski knjižniki splob, jo bodem pisaril i jaz, sej je laske in laskavosli tolikanj na svplu! Znameniva je čes. la.skoniina, kar nsl. serb. skomina ali stsl. oskomina stupor dentium.