ii Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto |j 80 kr. -*01 Za tuje drž. vež poštni stroški. „So ča“ z ,Gosp. Listom1 in .Primorcem* stane na leto 5 gld. 20 kr. Oglasi se plačujejo za tristopno petit-vrsto: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat 6 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačili vrše se naprej. Posamične številke po 3 kr. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici M. 9. Rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik A. Gabršček. — Tiska „Goriška tiskarna” A. Gabršček (odgovoren Josip Krmpotič). Rojstni dom pesnika Krilana 15. t. m. je izšla v baši tiskarni tretja knjiga zbranih spisov prerano Umrlega pesnika in pisatelja Josi|i Pagliaruzzija, s pesniškim imenom Krilan. Knjiga velja za tri snopiče «Slovanske knjižnice* št. 5^., 53. in 54. Uredil jo je Anton vitez Klodič-Sabladoski. Stane v razprodaji 00 kr. — Dodai ■ so štiri lepa slike. Podobo pesnikovo smo prinesli že v «Primorcu*. Danes pokazujemo svojim čitateljem njegovo rojstno hišo v Kobaridu. Hiša je obširna, prav lepa; stoji na trgu zraven cerkve. Pred hišo raste krasna lipa. Na desno za hišo drži državna cesta do italijanske meje. Tu je preživel nadarjeni pesnik svoja otroška leta. Sliko je narisal g. A. Gwaiz: izdelana je pa na Dunaju. Grof Gadeni na Primorskeni. Od Predela do Gorice. V izredni in redni izdaji „Soče* sn.o opisali obširneje sprejem ministerskega predsednika na Goriškem. „Soča* je prinesla pozdravni članek v poljskem jeziku, kateri slove -v slovenščini približno tako-le: „Ekscelenca! Davi (9. t. m.) ste prestopili na Predelu mejo naše dežele — in na vsej poli do vhoda v mesto goriško Vas je oduševljeno pozdravljalo zavedno slovensko ljudstvo kot prvega svetovalca presvetle krone in odličnega sina bratskega naroda poljskega. Hoteli so Vas sicer kar najhitreje mogoče prepeljati od Trbiža v Gorico, da hi nič ne videli in nič ne slišali o željali in tožbah tega vrlega naroda, ki prebiva od Predela do Gorice, toda vaša Vzvišenost je preprečila to nakano ! Hvala Vam ! Videli ste lepo soško dolino in nje prebivalstvo, ki je izključno slovenske narodnosti, in gotovo ste se uverili, da zasluži več naklonjenosti od stranij c. kr. vlade, zlasti, da zasluži železniške zveze z notranjimi deželami države. Ali soška dolina je le del slovenske Goriške; vsa okolica goriška, vipavska dolina, Brda, ves Kras so kompaktna last slovenskega ljudstva; dve tretjini prebivalstva je slovenske narodnosti in nad tri četrtine dežele je v slovenskih rokah. V Gorici pa smo Slovenci v manjšini, ker je bila naša Usoda vedno taka, da smo s svojimi renegati množili nasprotne vrste. Toda sedaj so ponehali taki žalostni pojavi in slovenski živelj se krepi neverjetno hitrimi koraki. To je pač naravno, kajti vsa okolica je čisto slovenska, a vsa trgovina in obrt v mestu je zavisna od slovenskega ozemlja. Ukljub vsem tem dejstvom se vlada v naši deželi tako, kakor da je to „italijanska pokrajina*, kakor jo imenujejo nasprotniki; italijansko ljudstvo uživa vse narodne pravice, Slovenci pa smo povsod prezirani in vsak hip globoko žaljeni. Vzvišenost! Vemo, da ipiate bistro oko in hladen razum, oglejte si tobro odnošaje, v katerih živi ob skrajni državni meji narod, ki je iste krvi in rodu z onim plemenitim narodom, ki je dal sedaj mogočni Avstriji prvega ministra in državnika. Nikar ne zanašajte se, da bodo tujci in naši znani nasprotniki govorili resnico o nas, saj Vam je znano, da Slovani v Avstriji imamo vedno %\ pnih sovražnikov, ki hlepe po naših le-4 .^zemljah. ' Mi pa Vam prinašamo nasproti odkritosrčna slovanska srca in Vas iskreno pozdravljamo na svojih tleh. Dasi ste nam po rojstvu bliže nego katerikoli drugi dosedanji prvi svetovalci presvetle krone, vendar Vas ne prosimo nikake prednosti pred katerimkoli drugim, pač pa jedino to, da se tudi za nas jedenkrat uveljavi zlato geslo: Justi-tia regnorum fundamentum. Pravičnosti iščemo ter zahtevamo! In nje tudi pričakujemo od Vaše Vzvišenosti, ki ste nam mil in drag gost. Dobro nam došli!“ Grof Badeni je dospel na Predel okoli 10. ure dop. V njegovem spremstvu so bili: dvorni svetnik Halban, ministerski prezi-dijalni tajnik dr. Wiener, namestniški tajnik baron VVinkler, deželni glavar Franc Coro-nini in vitez Rinaldini. — Na Predelu se je mudil pol ure. Na meji med Koroško in Goriško je bil postavljen slavolok z napisom: Dobro došli! Witajze! Deklica Marija Sovdat ga je nagovorila ter mu podala šopek očnic, katere je pripeljal tudi v Gorico. —• Župan Martin Černuta ga je pozdravil v : nu občine. Poslanec dr. Anton Gr pozdravil v imenu deželnih Vaša Prevz išenost ! spod ! V imenu slovenskih deželnn, c ki so tukaj navzoči, pozdravljam Vas prisrčno na domači zemlji goriški. Stbr si v veliko odlikovanje, da ste se potrudili osebno priti v našo deželo, da se v neposrednem občevanji z raznimi sloji ljudstva prepričate o njenih razmerah. Posebno nas veseli, da ste si izbrali pot, ne glede na njene težave in nevarnosti, čez Predel in po Soški dolini. Okraj, v katerem ste stopili na goriško zemljo, spada med najrevnejše; njegovi prebivalci se borijo z velikim trudom za vsakdanji kruh; ali vedno so krepko stali kot zvesti mejniki za Avstrijo in so odločno vredni, da se vlada na nje ozira. Splošna želja naše dežele je, da bi šla druga železniška zveza med Trstom in notranjimi deželami po Soški dolini in v prvi vrsti čez Predel. Nujno potrebna je temeljita preuravnava državne ceste med Kobaridom in Bolcem. Sploh je za ceste, posebno v severnem in zapadnem goratem delu dežele, silno slabo preskrbljeno in potrebujemo v tem oziru izdatne pomoči, kakoršne do zdaj nismo imeli. Kot deželni zastopniki zahvaljujemo se Vaši Vzvišenosti na dosedaj deželi izkazani dobrohotnosti, ki se je posebno pri reševanji vprašanja radi Vipavske železnice jasno pokazala, ter prosimo, da bi ohranili naši deželi enako dobrohotnost še dalje. V nadi, da v Vaši Prevzvišenosti pozdravljamo pravičnega in krepkega pospeševalca svojih gmotnih in drugih koristij, ponavljam v imenu navzočih tovarišev svoj presrčen pozdrav ter Vam kličem: Dobro došli! Živio! Vsi navzoči zaorili so trikratni Živio, da se je odmevalo na visokem Predelu. Deželni glavar je predstavil vse poslance. Grof Badeni je govoril z vsemi. Iz Loga je došlo mnogo ljudstva na Predel. V Logu je vihralo mnogo zastav, ko so drdrali vožovi mimo. V Bole so dodrdrali okoli 12. ure. Pred Jozovo hišo je bil postavljen slavolok z napisom : Dobro došli! Zbranega je bilo silno veliko ljudstva. Župan Jonko je pozdravil ministra in mu izročil spomenico, ki obsega želje glede predelske železnice, raznih cest, narodno uradovanje, narodne šole, in izjavo, da se ljudstvo ujema s svojima državnima poslancema. — Dekan Ilovar ga je pozdravil v imenu duhovščine, a voditelj tamošnjega sodišča Andraž Jeglič je predstavil vse uradnike. Na Žagi, na Srpenici in na Trnovem so bili tudi povsod postavljeni slavoloki. Ministra so pozdravljali župani. Na Trnovem je prosil župan, naj bi cesta, ko jo bodo popravljali, šla skozi vas, kakor do zdaj. Vikarij Kodermac je prosil šolo in učitelja. VKobariduje bilo ogromno ljudstva in zastav. Slavolok je bil postavljen pri vhodu na trg. Župan ga je pozdravil in prosil. naj bi se od občine ne zahtevalo sodno poslopje za 50.000 gld., ampak po močeh občine, kakor so bili napravljeni prvotni načrti. Deputacijo iz Sedla in Loga je vodil vikar Simon Gregorčič ml. Tudi v I d e r s k e m je bil slavolok in plapolale so zastave. Minister ni bil namenjen iti v Tolmin. Ali ker je ta trg najvažnejši v Soški dolini, so naši poslanci izposlovali, da je vendarle šel tudi t jeka j. Ljudstva je bilo silno veliko: Trg je bil lepo okrašen. Došle so tudi deputacije od Sv. Lucije in z Grahovega. Ministra je nagovorila prva neka učenka in mu podala šopek cvetlic. Župan Cazzafura ga je pozdravil in mu izročil memorandum, ki obsega želje glede železnice, raznih cest, pripravnice za učiteljišča, učiteljišča v Kopru, glede srednjih šol in slovenskega uradovanja. Pozdravil ga je tudi dekan. Grof Badeni si je ogledal prenovljeno poslopje za c. kr. urade, ki mu je ugajalo. Pri Peršetu na desni strani Soče je bila mala južina, katero je bogato priredil okrajni glavar grofMarenzi. Ob šest in pol je gospoda odpotovala dalje. Tudi v Volčah je plapolalo mnogo ‘av. Mračilo se je že. ^ o č i n j so dospeli že v trdi noči. v ie priporočal cesto od Kosta-■'žko. Med petjem domačega minister odšel dalje. Grof . poslovil, na njegovo mesto je . itez B o s i z i o. Kanal je čarobno razsvitljen. Zastave so vihrale na Sočinem mostu. Govorila sta župan Drašček in dekan Vidic. Grofu Bade-niju je tu tako ugajalo, da je vprašal, ali je Kanal mesto. Peli so pevci. V P 1 a v e h so pozdravili ministra s slavolokom, zastavami, razsvečavo in umetnimi ognji; tudi rakete so švigale v zrak. Župan Andrej Konjedic je omenil, da še dozdaj ni nakazanega denarja za avško cesto in ga pozdravil z lepim govorom. V Solkanu je bil postavljen slavolok z baloni, ki se je jako lepo podajal. Pri slavoloku je čakalo jako veliko ljudstva. Okrajni glavar, velefodni g. pl. B o s i-z i o, predstavil je zbrane župane. Solkanski župan g. Anton Mozetič pozdravil je Nj. eksc. v slov. jeziku. Na to je pozdravil solkanski župnik č. g. Ivan Kolavčič v imenu duhovščine Nj. eksc., seveda samo v nemškem jeziku — Č. g. župnik je tožil o pomanjkanji duhovnov in njih žalostnem stanji. V imenu učiteljstva pozdravil je v slovenskem jeziku solkanski nadučitelj g. Tomaž Jug in prosil pomoči bednim razmeram učiteljev na Goriškem. Ob enem je vročil tudi memorandum učiteljstva goriškega okraja. Zahvalivši se, vsedel se je Nj. eksc. s spremstvom v vozove, ter se peljal po razsvetljenem Solkanu spremljan od živijoklicev proti Gorici. Na meji Goriškega mesta in Solkanske občine so postavili v naglici goriški Slovenci ličen slavolok, na katerem so plapolale štiri slovenske trobojnice in na sredi jedna cesarska zastava. Transparenten napis v slovenskih barvah se je glasil: „Goriški Slovenci kličejo Vam: Dobro d o š 1 i W i t a j ž e !“ Slavolok je bil okrašen z baloni, a pred njim je bilo več majev, med katerimi so svetili baloni ali bengalični ognji. Veliko ljudstva se je bilo zbralo na tem mestu, da pozdravi visokega gosta, ker bi tega ne moglo povoljno storiti v Gorici. Neštevilno razpoka-jočih in barvanih raket je naznanjalo prihod ministra in njega spremstva ; ko so vozovi prispeli bliže, je občinstvo kakor iz enega grla klicalo svoj presrčni Živio ! in Witaj nam ! Pri tem slavoloku se minister ni ustavil, ker tudi ni bilo nič naznanjeno, da se na tem mestu sploh priredi kaka ovacija. V Gorici. Sprejem v mestu. — Ne na meji goriško-solkanski, kakor je bilo prej določeno, nego na Goriščeku so sprejeli uradno grofa Bademja goriški mestni oblastniki. Niti ena hiša od mitnice naprej — razun Kopačevega stanovanja — ni bila razsvetljena. Mestu A godba je poveličevala sprejem s svojimi bakljami. Ako ne bi bilo tega svetla, sprejetje bi bilo v mestu pod vsako kritiko. Sprevod do ministr. stanovanja je bil res mnogoštevilen. Slovenski „živio” je bil zastopan pred in za godbo. Po celi poti pa so odgovarjali „merda“ na vsaki „živio”. Grof Badeni se je nastanil v Gunk-lovem hotelu. Številna množica, ki je" tavala za godbo, postavila se je v polukrog pred stanovanjem. Upitje je bilo besno, odobravanje (ploskanje) viharno. Mej tem, ko so Slovenci dajali svojemu iskrenemu čutu oddušek z vskliki „Živio”, gospodje so upili „Merda”, „Merda ai sclafs”, „Evviva Gorizia”, „Evviva podesta di Gorizia”, „Evviva Menelik”, „Evviva Lega“ tako, da se je slišalo konečno več vsklikov „Merda” nego li „Evviva”. Da temu upitju menda konec stori, pokazal se je ministerski predsednik na oknu, mahnil v pozdrav z roko, storil korak na levo in se obrnil v sobo. Kmalu za tem ste bili ugašeni luči na „balkonu” v znamenje, da želi imeti mir. Rcdarii so prijeli enega, ki je upil „Merda”, a so ga spustili, ker niso bili gotovi, da je bil up av oni, ki je tako upil. Drugi afrikanski junaki, ki so upili to civili-zovano besedo, so jo popihali, ko so opazili posredovanje redarjev. 10. t. m. od 9. zjutr. do 12V2 je sprejemal v glavarstvenem poslopju posete dostojanstvenikov in deputacije. Od slovenskih deputacij je prav znamenita ona županstev goriške okolice; podžupan dornberški g. Perozzi je imel večji nagovor, ki je obsegal ob kratkem vse, kar nas boli in teži v gospodarskem in političnem pogledu. — Tudi deputacija slovenskih sta-rišev je jasno povedala visokemu gostu, kar je bilo umestno in morda tudi potrebno. Ko je zapustil grof Badeni glav. poslopje, zaorili so na Travniku mogočni -živio!”.— •' Tudi v Š t. Petru so se dostojno -pravili za sprejem; postavili so slavolok in razobesili zastave. Zopet slovensko lice! Sam deželni.glavar je moral povedati visokemu gostu, da to je zopet že slovenska županija. Minister je odpotoval ob 4. iz Goricv skozi Podgoro do Tržiča, kjer je vstopil e večerni brzovlak. Podgora je bila vsa v zastavah, med temi veliko narodnih. V Trstu. V četrtek ob 8. uri 41 min. dospel je v Trst nj. ekscelenca gosp. ministerski predsednik grof Badeni. V imenu tržaških in okoličanskih Slovencev so se mu poklonili že na kolodvoru v Nabrežini državni poslanec Ivan vitez Nabergoj in deželna poslanca tržaška Fran Dollenz in Ivan-Marija Vatovec. Na tržaškem peronu so pričakovali nj. ekscelenco razni dostojanstveniki, med istimi namestnik vitez Rinaldini, presvetli škof msgr. Šterk in župan dr. Pitteri: pred kolodvorom pa se je zbrala velika množica ljudstva, se-stoječa iz 90% — Slovencev. Ko je visoki j gost ostavil kolodvor, zaorili so silni „živio” klici. Ta krepki pojav slovenskega življa tržaškega je, kakor se je opažalo v obče, nekako osupnil njegovo ekscelenco, kajti isti je obstal nekoliko sekund, zvedavo oziraje se okolu sebe, predno je vstopil v kočijo. Da so Slovenci res dali krepak pojav od sebe, kaže nam to, da so bili nemški in laški listi deloma jako malobesedni o vsprejemu, deloma pa so zavili, da bi potajili to, kar je bilo. V petek od 9. ure predp. naprej je nj. eksc. delil avdijencije. Vsprejete so bile mnogobrojne deputacije raznih oblasti. V imenu mestnega zbora prišlo je le predsedništvo. Vsprejetih je bilo tudi jednajst slovenskih deputacij in sicer deputacija : Okoličanov, „Slovanske čitalnice”, „Tržaškega Sokola”, „Slovanskega pevskega društva”, „Delavskega podp. društva”, „Tržaškega podpornega in bralnega društva”, „Kmetijske in vrtnarske družbe”, „Trž. hranilnice in posojilnice”, po-litiškega društva „Edinost", prosilcev za slovensko šolo, deputacijo možke podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Minister je bil izredno ljubeznjiv o vsprejemanju slovenskih deputacij : mnogokoje vprašanje stavil je iz lastne inicijative, iz česar se da sklepati, da je že obveščen nekoliko o naših odnošajih, a da mu je želja, da se obvesti še bolje. Slovenci so namerovali prirediti tudi sijajno serenado, a so odstopili od te nakane vsled želje grofa Badenija. Deputacija političnega društva „Edinost” je bila zadnja na vrsti. Zadnja, a po zanimanju njegove ekscelence — tak je bil utis — prva. Njegova ekscelenca je vidnim zanimanjem povpraševal o politiških odnošajih v pokrajini tržaški in istrski. Deputacija mu je odgovarjala toliko po svoji narodni dolžnosti, kolikor po svoji človeški vesti — govorila je resnico. Odslovljena je bila besedami: Imejte se dobro gospodje; le nekoliko potrpljenja, vse se poravna. Ker pa že govorimo o vsprejemanju deputacij, bodi še povedano — tudi to utegne zanimati širšo javnost — da je bilo poleg uradnih deputacij in korporacij vsprejetih: 2 nemški, nobena čisto italijanska, dve na pol slovenski (kajti društvi „Austria” in „Unione” imati mnogo slovenskih členov) in jednajst slovenskih. „Edinost”. V Istri. Iz Doline-pišejo: Ob 8. uri zjutraj peljal se je grof Badeni skozi Zavije, kjer ga je pričakoval pri mostu c. kr. namestništveni svetovalec, g. Schaffenhauer. Občina Dolina je priredila 'ep slavolok, odičen s slovenskimi, cesarskimi in avstrijskimi zastavami. Pred slavolokom je bilo razvrščeno ogromno število ljudstva občine dolinske, na čelu mu č. g. dekan Iv. Varl in razni drugi tukajšnji veljaki. Pevski zbor društva „Vodnik” iz Doline je došel korporativno in z zastavo. — Ljudstvo je pozdravilo njeg. vzvišenost, z ogromnimi živio-klici. Evviva ni bilo slišati nobenega. — Pri Orehu pričakovala je množica iz Plavii, Ospa itd., na čelu jej č. g. dež. poslanec Kompare, koji je g. ministra pozdravil v imenu ljudstva ter priporočal regulacijo osapske reke. Na tem mestu je pričakovala tudi uniformirana godba iz Milj ž občinskem svetovalcem dr. Vallonom, pozdravivši visokega gosta sviranjem cesarske himne. Tukaj s0 živio-klici popolnoma zadušili evviva, kar je zgoraj omenjenega gospoda dr. Vallona tako razžalilo, da je skoro nastala rabukn. Da, tako razvnet je bil omenjeni gospod, da se je drznil vprašati: kdo da nam je dal pravico upiti živio in kdo postaviti slavolok v Zavijah?! Naše ljudstvo ni niti odgovorilo na ta izzivanja, temveč si je mislilo — svoje. Iz Milj je prispel v Koper, katerega si je ogledal. Odtod se je odpeljal dalje proti Caslelveneri in Poreču. V zadnjem je bil vsprejet tudi z glasbo: Poklonili so mu se vsi krogi. Iz Poreča je odpotoval v Rovinj m od tod pa v Pulj, kamor je dospel v soboto, zvečer. V Puiju je vsprejemal depil acije, mej njimi tudi slovanskih društev in deželne poslance. Iz Pulja se je odpeljal vi a z in, kjer ga je pozdravil župan dr. 1 r i-najstič, upravitelj glavarstva g. Ivan Sor in drugi uradniki. Ogledavši si Pazin, je odpotoval proti Divači, kjer se je oprostil od primorskih tal. Umevno je, da so gja pratili naši „živio" povsod, ukljub temu, da ga niso slišali italijanski časopisi v poreško-puljskem okraju. Ob vsej železniški črti od Puija do Divače je gospodoval samo naš „živio', kateri ostane gotovo v ugodnem spominu Njeg. vzvišenosti — le želeti je, da ne ostane vse pri obljubah. Narodna svečanost. Velezaslužni starosta slovenskega naroda, neumorni boritelj narodnih svetinj, neustrašeni zastopnik pravic slovenskega naroda, visokospoštovani gospod Luka S vete c, c. kr. notar v Litiji, bivši državni in deželni poslanec, pisatelj slovenski, ter ustanovitelj »družbe sv. Cirila in Metoda", obhaja letos svojo sedemdesetletnico. Kakor vsi izobraženi narodi goji tudi narod slovenski v svojem srcu čisto hvaležnost svojim braniteljem in pristno ljubezen svojim zasluženim sinom. Praznovanje „Svetčeve" sedemdesetletnice je svečanost slovenskega naroda. Kakor je ta starosta narodnih bojevnikov iz čiste ljubezni do predragega naroda posvetil vse svoje moči blagru slovenskega naroda, isto tako bode proznoval slovenski narod hvaležnim in veselim srcem to svečanost. Slavnost o priliki sedemdesetletnice Luke Svetca vršila se bode po določbi slovenskih rodoljubov in narodnih društev z lokalnim odborom v Litiji dne 19. in 20. t. m. in sicer dne 19. zvečer z bakljado in serenado, dne 20. popoludne ob 1. uri banketom. Kdor se hoče udeležiti banketa, naj blagovoli to naznaniti vsaj do 16. t. m. gosp. Karolu Preželj, posestniku v Litiji. Kuvert bode veljal za osebo brez pijače 2 gld., kateri znesek naj se blagovoljno pošlje z naročilom vred, ali pa plača pri banketu. Glede podrobnostij naj se udeleženci slavnosti, zlasti narodna društva, ki se še niso oglasila, blagovoljno obrnejo do g. Ivana Gregorčiča, notarskega kandidata v Litiji. V Litiji,dne 11. septembra 1896. Za odbor: Ivan Jenko. Ivan Gregorčič. Goriške novice. * V „Slogiue" zavode se vpisuje še danes. Kdor ni še mogel vpisati svojih otrok, naj pride pa jutri in pojutrnjem, bolje prej nego pozneje. V otroške vrte se bodo sprejemali otročiči še ta mesec. Vsakdo naj se požuri, ker otrok je že veliko, vrti so pa le tr>je. Rodoljubi! Vsakdo naj pazi z bistrim očesom, da niti eden slovenski otrok ne pojde v laške šole ali otroške vrte. * Pozor, slovenski starlši! — Pripovedujejo nam, da mestni hlapci magistra-tovi letajo okoli slovenskih starišev in jim zaukazavajo, da morajo svoje otroke vpisa-vati v podturensko mestno slovensko šolo, ali Pa v kojo italijansko. Mogoče je vse, radi lega prosimo rojake, naj posvetijo takim ljudem, kakor se spodobi! * Nečuvena agitacija proti slovcn-sl‘i soli. — Neki Slovenec je pridobil in P l a č a 1 že pred 14 dnevi prostor na ulici, ^jer namerava peči kostanj. — Ker je pa vpisal otroka v slov. šolo, mu je vrgel ko-nnsar Resen denar nazaj. Nekemu drugemu •dov. očetu je odkazal slabše mesto iz ena-bega razloga. — Ker je doznal za nekega prekupčevalca, da je grofa Badenija pozdrav- z „živio", je dejal, da ga ne bo pustil več na trg. — Tako se postopa z našimi ljudmi. Pravijo, da neke stariše p o d k u p u-Jejo, da bi zapisali otroke v laške šole! * Radovedni smo, ali sl. ravnateljstvo .c' *jr- ženskega učiteljišča v Gorici sprejme i'di letos, kakor vedno, več italijanskih nego * ovenskih deklic v dekliško vadnico! — Slo-eilc' gledamo z nejevoljo leto za letom tako ^euniljivo odrivanje Slovenk, ko je vendar t da Slovenci v Gorici nimamo po-1 'nih gol, dočim je laških toliko, da ne pride niti po 40 deklic na vsako učiteljico. Zares : radovedni smo ! * Shod pri Itcbku. — V nedeljo popoldne je bil napovedani shod društva „Sloga" pri Rebku za celo Vipavsko dolino. In res je došlo iz vse doline veliko ljudstva, županov, podžupanov in starašin, da ni bilo mogoče zborovati v pripravljeni sobani. Zato se je vršil shod na vrtu za hišo. — Že v Selu je vihralo obilo zastav v pozdrav gostom iz Gorice; Rebkovi prostori so bili vsi v zastavah. Ob dohodu gostov iz Gorice so zapeli v pozdrav vrli pevci iz Sv. Križa; pevci so peli med zborovanjem in pozneje pri prosti zabavi. — Shod je otvoril predsednik «Sloge», veleč. g. dr. Anton Gregorčič ter govoril o političnem položaju na Slovenskem in o razmerju naše državne polovice do ogerske. — Deželni poslanec in odbornik g. dr. Henrik Tuma je govoril o občinskem gospodarstvu in o sodnih razmerah. — Član osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe g. Ernest K 1 a v ž a r je govoril o sadjarstvu, kakor ga namerava urediti v deželi imenovana družba. — Vse tri govornike je občinstvo pazno poslušalo in jim pogosto živahno pritrjevalo. — Ob sklepu je g. Ferd. P e r o z z i zahvalil društvo «Sloga», da je priredilo ta shod, zahvalil še posebe gg. govornike za poučne in vspod-budne besede in izrekel zaupnico našim državnim in deželnim poslancem, čemur je shod viharno pritrdil. Dr. Ant. Gregorčič se je zahvalil za izkazano zaupanje in sklenil shod. Med petjem in napitnicami je potem le prehitro potekal čas in bližal se je čas odhoda. Ko je voz odpeljal goste iz Gorice, jih je ljudstvo še enkrat presrčno pozdravilo z oduševljenimi živio-klici. Dostavimo še, da g. Alojzij Lužnik je po shodu razkazoval svoj še popolnjeni didaktofon, kateri je jako vgajal vsem onim, ki poznajo glasbo in vedo ceniti vrednost takega instrumenta. Gastitamo mu na tem uspehu. O shodu več v „Soči". * Ali ros? — V „C." smo čitali, da tudi c. kr. redarstvo je smatralo naše „živio" za izzivanje, zato je delo več Slovencev pod ključ. — Radovedni smo,ydi je isto redarstvo smatralo klice „m — da, m — da i ščavi! itd." za vitežko delo tisočletne laške kulture, ker ni zaprlo niti enega Italijana ?! — Sicer vemo, da grofu Badeniju ni prav nič impo-novala uredba in na vodstvo našega redarstva. * Ni irredenle! — Tako zatrjujejo veljavni laški in nemški možje na Primorskem; na Dunaju jim verujejo. Mi nimamo nič proti temu. — Ali klici „Viva Italia" povodom Badenijevega dohoda v Gorico so marsikomu odprli oči. — Čujemo, da je ovadba tudi |.roti nekemu javnemu služabniku v Gorici, ker je kričal „Viva Italia!" * Tudi omika. — V nedeljo je nalepljal po mestnih voglih delavec iz naše tiskarne lepake, ki so naznanjali začetek šolskega leta in vpisovanje v «Sloginih» zavodih. Na mnogih krajih je moral poslušati prav podle psovke in zasramovanja. * Tudi neki mestni ognjegasec se je odlikoval v sredo zvečer s tem, da je pljunil v obraz nekemu Slovencu, rekši mu cmostro di sclaf», ker je klical «Zivio». Ker je ta mož plačan od Slovencev uprav tako kot od Lakov, bi se moral brzdati. Priporočamo mu, naj pojde k Meneliku po oliko, ako se je že ni privadil doma. * Veteransko vojaško društvo v Ka- nalu priredi v korist društvene blagajnice v nedeljo dne 27. septembra 1896. javno tombolo na javnem trgu ob 3. uri popoludne z tremi dobitki vrednimi 70 kron v zlatu, namreč I. činkvina 20 kron v zlatu, II. čin-kvina 10 kron v zlatu, Tombola 40 kron v zalatu. Po Tomboli bo javni ples. Zvečer ba-kljoda po glavnih ulicah in potem zopet ples. Tablice se bodo prodajale po 10 kr. po vseh prodajalnicah Kanala in v društvenih prostorih. Vstopnina: K plesu za neude 1 gld., za ude 20 kr. K obilni udeležbi vabi slavno občinstvo v Kanalu, dne 10. septembra 1896. Odbor veteranskega društva. * Drzno zavijanje. — „G." je prinesel silno tendencijozen opis pogovorov pri obedu v dvorcu deželnega glavarja. Dr. Venuti se prikazuje tam kot nekak hraber vitez za italijansko stvar, ki je zmagal in pobil dr. Gregorčiča. — Nočemo biti nedelikatni, zato ne bomo opisovali onih pogovorov; rečemo le toliko, da opis v „C." ni resničen. * Še pogreb otroka ji je demonstracija. — Pred tedni je umrl 3 letni otrok Alojzij Breziger, ki je obiskoval „Slogin" otroški vrtec. Njegova stariša stanujeta na Travniku. Ker so se udeležili pogreba otro-čiči-tovariši iz „Sloginih" zavodov ukljub temu, da so bile počitnice, je dalo povoda „Pieco-lovemu" dopisunu, da je pisal o nekaki demonstraciji Slovencev, ker so mu priredili pogreb kot kakemu svojemu vodji. Nam je umevno to pisanje, ker znamo, da jezi Lahe, ko vidijo v Gorici tako veliko število otrok, ki obiskujejo „Slogine" zavode. * Poziv. — Tisti, ki so pobrali lam-pijone pri slavoloku ob mitnici, naj jih v treh dneh prineso ali pošljejo v našo tiskarno. Poteih roku nastopimo proti njim primerno pot. — Tudi lani pri sokolski slavnosti v Solkanu so pobrali vse lampijone; vemo, kdo jih ima največ. — Tako ravnanje je grda tatvina !! * Našim eč. prijateljem na deželi naznanjamo, da zdaj nimamo potovalnega zastopnika ne za knjige, ne za tiskarska dela. Kdor hoče torej karkoli iz naše tiskarne, naj blagovoli naročili naravnost pri nas. Veliko že postavljenega gradiva smo morali izpustiti za „Sočo", ker smo po-polnili opis o bivanju grofa Badenija na Primorskem sploh. f Knez Egon Ilohcnlohc. — V sredo večer je prišel v Gorico in sprejel grofa Badenija v hotelu južne železnice. Znano nam je iz najzanesljivejšega vira, da se je zvečer okoli 10'/2 in potem še večkrat močno razjezil na svoje politične prijatelje v Gorici, češ, da ne znajo brzdati pouličnega „moba", znane goriške sodrge. Slišal je namreč celo v hotel'ostudno kričanje, in .... a ščavi! ev-viva Gorizia italiana! evviva il nostro podesta! „Evviva Badeni" pa ni bilo slišati! —■ Spat je šel baje ob 1. popolnoči. — Drugo jutro ob 7. uri so pa našli mrtvega na divanu; oblečen je bil na pol, ležal je na trebuhu z rokama pod glavo. — Prihiteli so razni zdravniki, ki so pa mogli edino le konstatovati. da je že mrtev. Knez Egon Hohenlohe je bil predsednik južne železnice, upravni svetovalec LIoy-dov in državni poslanec, torej upliven mož, toliko bolj, ker je imel mogočne rodbinske zveze. Toda ves svoj upliv je rabil proti pravičnim težnjam slovenskega naroda. — Zdaj, ko je izdihnil svojo dušo na tako nepričakovan način, se nočemo spuščati v pritoževanja, marveč mu vsklikamo prav od srca: Mir njegovi duši! Pogreb je bil v soboto ob 11 ‘/2 predp. — Mestni zastop goriški je sklenil in tudi že razglasil, da razpostavijo pokojnikovo truplo v mestni dvorani in da ga pokopljejo -čujte! — na stroške goriškega mesta. Ali kneginja Hohenlohe, žena pokojnikova in sestra mladočeškega poslanca grofa K a v-nica, je prepovedala izvršitev tega sklepa, ker ne mara goriških prijateljev pokojnikovih. — In tako se je preneslo truplo pokojnega kneza iz hotela v stolno cerkev in od tam na kolodvor, kjer je poseben vlak prepeljal vozove, konje in spremljevalce do Tržiča; od tam se je pomikal sprevod v Devin, kjer je bila rakev položena v rodbinsko grobnico. * Umetne ognje za Plave, Solkan in pri goriški mitnici je priredil diletant g. Makuc, ki stanuje na Franca Jožefa cesti (Gorso). — Priporočamo ga prav toplo vsakomur, ki potrebuje kakoršnekoli vrste umetnih ognjev. S Srpenice: — Visokorodni gospod grof Friderik Marenzi, c. kr. okrajni glavar v Tolminu, je podaril za dobrodelne namene srpeniški občini večjo svoto, za kar se mu podpisano županstvo presrčno zahvaljuje Županstvo Srpenica. Pri obedu v St. Petru je imela svirati mestna godba. Ni nam znan uzrok, zakaj je ni bilo tam. Nasprotno je prepevalo med obedom prav izborno domače pevsko društvo „Slovenska zveza". Slovenski „živio", ki se je slišal med obedom, je zelo hudo deloval na že tako pokvarjeni želodec nekaterih gospodov, ki so se obeda udeležili, kajti „evviva" se ni čul niti za zdravilo! „Živio" na koroško goriški meji, „ž i-tio" v Logu, „živio" v Boku, „živio" na Žagi, na Srpenici, na Trnovem, „živio" v Kobaridu, „živio" v Idrskem, „živio" v Tolminu, „živio" v Volčah, „živio" v Ročinju, „živio" v Kanalu, „živio" v Plaveh. „živio" v Solkanu, „živio" na solkanski cesti pred goriškimi durmi, „živio" v mestu na Goriščeku, v Gosposki ulici, na Travniku, v Šolski in Vrtni ulici ter „živio" na telovadnem trgu itd., — ni tako strašansko razburil živcev našim prijateljem v Badenijevem spremstvu, nego je to storil „urnebesni živio" Badeniju na Travniku včeraj opo-ludne, ko so končale avdijencije. Eden edini Lah se je bil napihnil kot žaba s svojim „evviva", a ni izdalo nič, kajti nepričakovani „živio" Slovencev na Travniku je zopet odprl oči oni gospodi, kateri so hoteli nekaterniki prikazati rog za svečo. In slednjič še „živio" pri Badenijevem odhodu v Podgori je tako deloval, da je moral spoznati gospod minister, kje so Slovenci doma. — „G", piše seveda drugače! Svobodno mu! Nedolžna slovenska kri na ploščniku pred mestno hišo v vrtni ulici je jasen dokaz, s kakšnim orožjem so se posluževali nasprotniki v sredo zvečer, da zadušijo vs-klike „živio". To surovost obsojajo sami Italijani, ki spoznavajo, da se ne pride daleč po ti poti. Napadalci so bile one osebe, katere imajo navadno potrebo slovenskih grošev, to je takozvani „candelloti" iz Raštela. V tem pogledu jih je dobro označil neki Goričan, rekši: „Sti mostri, ieri menavano colpi ai sciavi, oggi poi gli chiamavano in boltega avendo bisogno del loro danaro". Neki konjski mešetar se je odlikoval posebno z upitjem „Evviva podesta di Go-rizia" in „merda ai sclafs« pod oknimi stanovanja ministerskega predsednika. Ko je pa zapazil, da so redarji prijeli nekega fantalina uprav radi tbga upitja, jo je junaško popihal. Priporočamo ga slavnemu redarstvu, naj ga privadi malo oliki. Tudi njemu morajo biti hvaležni Italijani, ker je pomogel vsaj deloma k prezgodnji smrti največjega njihovega zagovornika na Dunaju, ker ni mogel prestati sramote, ki so mu jo naredili z upitjem „merda" in „Evviva 1’ Italia" itd., katero je segalo do ušes gospodov, pred katerimi jih je tolikokrat zagovarjal. Napad na Slovenca. — V sredo zvečer so goriški gosposki pobalini razbili glavo nekemu Slovencu, ker je upil „živio". To se je zgodilo v navzočnosti mestnega redarja pred mestno hišo v Vrtni ulici. Še sinoči je bil sled krvi na pločniku. Mestni redar videvši krvavega Slovenca, je p o-begnil. Državna straža ga je pobrala in ga spravila k preslišanju na redarstvo. Napadalca menda pozna redarstvo. — Naznanjajo nam, da so bili napadeni Slovenci tudi drugje; zdi se, da so bile podkupljene malovredne osebe za ta posel. Tako se je izrazil neki Italijan sam, ki ima trgovino v Gosposki ulici. „Avita coltura" je pokazala v sredo večer žalostne sadove. Marsikaj o vsem tem govorimo na drugih mestih. Evo še. nekaj : Gg. župnik iz Budanj in kaplan iz Vipave sta bila ta večer slučajno v Gorici. Na ulici sta bila zasramovana na razne načine, pljuvali so za njima in kričali : porchi preti sciavi. Zvečer je šlo več duhovnikov in lajikov čez Korenj. Svojat je kričala : Viva Gorizia ilaliana. Ker so gospodje molčali, so začeli kričati v nje: Cossa. no siete taliani ! Porchi sciavi ! Za oba ta slučaja je veliko prič. Radodarni doneski. — Za „Slogine" zavode je dalje došlo: Po položnicah: M. Glavič v Komnu 1 gld. — Franjo Vouk na Bledu 1 ‘50. — Bralno društvo na Nabrežini 30 kr. — Evgen Gorjan v Canal Rosc-ga 50 kr. — Jan Sedej v Borjani 2 gld. — Ivan Korošec v Št. Petru na Kr. P50. — Albert Šubic, c. kr. profesor Polzala, 1 gld, — Po društv. denarničarju: Notar J. Kavčič v G. 2 gld. — Kurat Valentinčič Štef. v Mirniku 5 gld. — Dekan Iv. Lukežič v Komnu 1 gld. — Rožanc Simon in Koren Ant. v G. po 1 gld. — Julija Leban v Črničah, o priliki smrti svojega soproga Franca L., 25 gld. (Čast njegovemu spominu !). — Jernej Kopač v G. kolačev in sladčic za otr. Po drugi poti: Dr. Ant. Primožič na Dunaju 3 gld. — Pri obedu slov. kolesarjev v Devinu nabrala g.čna Lina Plesova 10 gld. Rozalka Fon v Tolminu nabrala po veselici „R. b. d." 8'72. — Korošec Fortunat v F. za brošurico 12 kr. — Brinjevka v Kamniku P60 — „Ta modri" v Kamniku PGO. — Franc Culk, c. kr. notar v Cerknem, 15 gld. Starašini v Št. Andrežu na dan 18. avgusta 11‘75. — A. Gerbec na Dobravem pri B. prihranil v 15 dneh na dimu smodk 5 2 72 k1-- — Ema Ivančičeva nabrala v veseli družbi županove gostilne na Mostu 3-20. Prof. F. Seidl 2 gld. — Ivan Resman v Zalogu mesto banketa 10. avg. v Lj. 1 gld., soproga Ivanka pa je doložila še 50 kr. — Fran Klanjšček, kaplan v Kamnjah, 2.30. — Jožef Pegan v Gabrijah 50 kr. — A. Jakil v Rupi 2 gld. — Aloj. Štrekelj v Zadru 1 gld. — Navdušeni fantje, zbrani pri Marijanci na Bači, v spomin narodnega mučenika Ostermanna, dar udove — Gerzej Fr. v Rihembergu 50 kr. — V župnišču v Šempasu 19. avg. zbrani duhovniki 6 gld. — Alf. Blažko v Podmelcu: Na pošti ostalo pri krčmarskem računu 10 kr.; ker jih nikdo ni hotel, izroče se „Slogi" z dodanimi zrni vse družbe do zneska 2 gld. — Sluga Kofol mesto k veselici v Dornberg 1 gld. — Fran Miklavič, trg. v Volčah, 60 kr. —Dorberški tamburaši nabrali v Ajdovščini 9 gld. V Kerševanovi gostilni v Dornbergu je zdražbil g. Mozetič liter vina za 1 gld. 28 kr., k temu še dolo-ženo pri Pavličevi napitnici 2 gld. 37 kr. — — Delavci iz Lokavca 6 gld. 19 kr. — V Mirnu pri banketu nabralo gld. 15-05. — Neki preostanek 27 kr. — Mešana družba na Tunovem P50. — Po shodu v Št. Andrežu 10-66. — Ostanek veselice ženske podružnice sv. C. in M. v Dornbergu 40 gld. (Ži-žile!) — Blazij Bevk v Prvačini 1 gld. — Mercina Oroslav vikarij na Erzelju 1 gld. — BI. Grča v Šempasu za župnika Frana Bukovca v Trvižu ob priliki 25-letnice 20 gld. — Gosp. C. daruje „Slogi" 2 gld. na mesto jih oddati gosp. Slamiču, ker sta poravnala reč z R. Naprej po tej poti! Živelo požrtvovalno rodoljubje! Družbi sv. Cirila in Metoda daroval je deželni poslanec g. dr. T u m a v Mozetičevi gostilni v Prvačini 4 gld. Nova jama pri Nabrežini. — Prof dr. Karol Moser je v časopisu „Die Natur" priobčil spis o novi podzemeljski jami v Nabrežini in preiskave te jame. Pisatelj dokazuje, da so v tej jami nekdaj bivali ljudje in v jami imeli tudi govedo, ovce, konje in pse, ter so hodili lovit medvede, volke, lisice, divje mačke, kune, jazbece, zajce, srne in jelene, kakor se da sklepati iz izkopanih ostankov. Ti ljudje so imeli raznovrstne posode. Po velikosti njih orodja soditi, bili so tedanji ljudje manjši od današnjih. Lćgar v liorminu in davica v Tržiču. Iz Kormina poročajo, da tam razgraja legar že kakih 14 dnij. Bolezen ima epide-miški značaj, kajti sedaj je bolnih preko 40 oseb. Zdravstvena oblast je dala zapreti vodnjak v neki hiši v kolodvorski ulici, kajti sodi se, da je voda v dotičnem vodnjaku okužena. — V Tržiču pa so morali šole zapreti, ko je jedva pričelo šolsko leto. Obolelo je namreč več otrok za legarjem. Opozarjamo rojake na deželi in v mestu na oglas sedlarja Jakoba Janeža, ki je odprl sedlarsko delalnico v Gorici. Svoji k svojim ! Ne nosite svojih grošev po-laščenim nemčurjem, ko imate domačine tukaj. Gospod Janež je iz Tolmina, torej je naše gore list. Društvene vesti. „Goriška ljudska posojilnica" je že prekoračila 300.000 gld. prometa. Ako pojde po dosedanji poti naprej, bo do konca leta 450.000 gld., kar je nepričakovano velik napredek. — Posojila na uknjižbe daje po 572 % • Ali ker so pri tem zavodu izredno majhni stroški za pogodbe, se lahko računi, da so obresti že zdaj le po 5%, zlasti za manjše zneske do 500 gld. Posojilnica dobi nove, lepo urejene prostore v hiši, katero je kupil poseben konsorcij v narodne namene. Ko se to zgodi, začne tudi za posojilnico še lepša doba. Čim lepše pa se bo razvijal ta denarni zavod, toliko trdnejšo podlago bomo imeli Slovenci v Gorici in s tem v deželi sploh. — Vsak rodoljub naj opozarja ljudstvo na ta preko-ristni denarni zavod. Ostala Slovenija. Oskar l‘olley f. V noči od 5. na 6. septembra je preminul v Trstu, v trdni moški dobi, obrtni nadzornik Oskar P o 1 1 e y. Pokojnik je bil poznana oseba široko na vse na e pokrajine: Polley je bil poznan kakor sin odlične rodovine kraške, po svoji službeni lastnosti in po usmiljenem srcu svojem. Mnogokje so se križala naša in pokojnikova pota — piše „Edinost" — ne toliko glede na politiška načela, marveč z ozirom na taktiko, ali to jedno smo pripoznavali vsikdar, da je bil pokojni Oskar velik dobrotnik siromakom, zvest sin svojemu rodu, zvest podpiratelj narodnih ustanov, posebno pa družbe sv. Cirila in Metoda, in pa vnet za povzdigo gospodarstva, zlasti vinarstva na Krasu. Vinarskemu društvu v Tomaju je bil pokojnik glavni podpiratelj in dobrotnik. Ugrabila ga je smrt, ko bi lahko živel še dolgo, dolgo vrsto let! Izrekom globokega sožalja gospej udovi bodi zasajena tudi od naše strani cvetka hvaležnosti na grob pokojnega Oskarja za vse ono, kar je dobrega storil na tem svetu. Blag mu bodi spomin med mnogobrojnimi prijatelji in spoštovatelji! Umeščen jc tržaško - kopenskega škofa, nionsignora Sterka se je vršilo 8. t. m. na slovesen način v stolni cerkvi sv. Justa v Trstu. V odbor političnega društva „Edinost" so bili na občnem zboru izvoljeni: Mandič Mate, predsednikom; Balauč Ivan, Bogdanovič Ante, Cotič Makso, Turk Josip, Gorup Kornelj, Rybar dr. Otokat, Truden Ante, Gregorin dr. Gustav in Katalan Josip, odborniki; Goriup Ivan, Hrvatin Miha, Purič Jakob, Miklavec Anton, Godnik Fran, Per-havc Jakob, Martelanc Ivan, Sancin Anton Drejač, Klun Ivan Marija namestniki; Prelog Ivan in dr. Josip Abram pregledovalca računov. Izlet „Tržaškega Sokola" v Devin 8. t. m. in veselica „Delavskega podpornega društva" 6. t. m. sta izpadla na splošno zadovoljnost prirejevalcev. Slavnostno kronanje podobe Matere Božje pri sv. Justu. — Tržaški polslužbeni italijanski list javlja, da se bode v nedeljo dne 20. septembra t. 1. vršilo v stolni cerkvi pri sv. Justu kronanje kipa Matere Božje na izredno slovesen način. Te slavnosti da se udeleži več visokih cerkvenih dostojanstvenikov, n. pr.: kardinal - nadškof msgr. Svampa iz Bolonje, ljubljanski knezoškot msgr. dr. Missia, goriški knezonadškof msgr. dr. Zorn, poreški škof msgr. dr. Flapp, škw| teodosiopolski dr. Glavina in drugi. Isti lis pravi, da bode stolna cerkev tržaška tem p0" vodom izredno sijajno okrašena, potrebne preproge itd. izposodijo se v Bolonji. Popu-ludne te slavnosti bode slovesna procesija- Istra.-------V Pio minu (pol. okraj pazinski) so so vršile občinske volitve. Izvoljeni so zopet privrženci dosedanje, namreč la stranke, ker niso obveljali reklami z naše stran proti volilni listini. C. kr. okrajno glavarstvo ,1 bilo sicer ugodilo zahtevi naše stranke in ugodno utoke — a slavno c. kr. names ništvo v Trstu, ki nam je tako prijazno je dalo prav onim, ki so sestavili volilno >s na našo škodo, ker drugače bi bil prišel naše roke tudi Plominj. — V Jelšana (okr. glavarstvo Volosko) so se tudi vršile občinske volitve. Tam je zmagala sijajno naša stranka dosedanje vladne podrepnice, ki so ovirali našim prvakom v Istri njih narodno delovanje. Živeli zavedni volilci! Zaušnica istcrskl dežel nozborski večini. — Znano je, da je sklenila laška večina deželnega zbora istrskega, da se ima razdeliti sedanja velika pazinska občina na več manjših občin. Glasovani zakon v'tem smislu pa ni dobil cesarjevega potrdila, kar i pomeni, da so spoznali na pravem mestu namero isterskih Lahov. To nepotrjenje je ob enem grozna zahšnica laški večini. Koroško. —Služba organista je razpisana v Gospi Sveti na Koroškem. Nastop 15. novembra. Prošnje, cerkvenemu predstojništvu Gospa Sveta (Maria Saal). — Ravnateljem celovškega učiteljišča je imenovan ljubl j. realni profesor K n a p i t s c h, deželnim šolskim nadzornikom pa neki P a 11 e, dosedanji ravnatelj opavskega učiteljišča. Nijeden teh gospodov ne pozna slovenščine, — in tako je menda zadoščeno koroškim Slovencem. Glasovitemu celjskemu gimnazijskemu ravnatelju Končniku je torej spodletelo! — Pri prvotnih volitvah so zmagali Slovenci v mnogih občinah, a ni dosti upanja, da bi prodrli z svojimi kandidati razun dveh. Razgled po svetu. Avstrija. — Cesar se je mudil pri vojaških vajah na Gališkem. — Ministerski svet je sklenil, sklicati državni zbor t. oktobra. — Novi volilni zakon je dobil cesarjevo potrjenje. — Novi papežev nuncij T a 1 i a n i se je predstavil cesarju prošli oiesec. — Dolenjeavstrijska zavarovalnica proti nezgodam je imela lansko leto zgube tričetrt milijona gld. — Doseglo se je popolno sporazumi j en j e dolnjeavstrijskih protiliberalnih in nemško - nacijonalnih pristašev. — Liberalni poslanec Heinemann je prestopil k protisemitom. — Dunajska »N. f. Presse" je pisala o prihodnjih primorskih državnozborskih volitvah in o tem, kar pišejo italijanski primorski časopisi glede '"zajemnega postopanja vseh italijanskih poslancev ter o ustanovi italijanskega kluba. Umevno je, da ni zagovarjala primorskih Slovanov. — Z Dunaja so sporočili nekaj o odstopu finančnga ministra Bi-Hnskega, radi nasprotstva med njimi in drugimi ministri glede bančnega vprašanja. — V Budjejevicah je bil krščansko-socijalni shod. Prišel je tudi dr. L u e g e r. Nemci so ga napadli, klicaje mu „Pfaffenknecht, Volksverrather“ in mu slednjič pljunili v °braz. Ogerska. — Ogerska vlada želi na '"sak način doseči ugodno pogodbo z našo Polovico. Na vse mogoče načine si prizadeva, zagotoviti si čim več koristij in radi tega dela Vse mogoče ovire avstrijski vladi, ki je preveč Popustljiva nasproti madjarskim zastavam. — Umrl je najvišji dvorni maršal baron Szecsen, ki je bil svojčas ogerski minister; igral je opetovano velike politične uloge. — Letošnji 'Zvenparlamentarni mirovni shod raznih Pjednarodnih poslancev, se bo vršil v Budimpešti. Češki, srbski in bolgarski poslanci Se ga ne udeleže. — Razstava kaže prav slabo. Malo obiskovalcev je. Da se pomnoži levilo obiskovalcev, je pisal neki list, da ferska vlada je otvorit i srbskim prešičem doslej zaprto mejo, da imajo sloboden prestop na Ogersko. — Reški namestnik grof B a t-1a n y je baje odstopil. Ni še znan nzrok. Ostalo državo. — Smrt ruskega mi-distra zunanjih poslov, kneza L o b a n o v a, Je uzročila razne nove kombinacije na pomičnem evropskem polju. — Obisk ruskega Cuijja na Dunaju tolmačijo časopisi na razne jiačine kot znamenje evropskega miru — in .l,di kot pospešenje vojne. — Na Cetinje ie Prišlo veliko Italijanov iz kraljestva, da se Poklonijo svojemu kraljeviču in prihodnji ^‘mjici Jeleni. Bili so sprejeti po slovanski I .UVadi — presrčno kot mili gostje. — Ita-•I ^ n s k a v 1 a d a je odposlala posebnega rav°s!anca k Meneliku z novimi pogoji '(| 'zpuščenja italijanskih jetnikov in radi pogodbe miru. — U s t a j a v M a c e d o n i j i je baje neizogibna, kajti, kakor poroča „Kblnisčhe Zeitung1*, Macedonči se pripravljajo na odpor proti Turkom in upajo denarno pomoč od Angležev* Tako jim je obljubit, angleški podkonzul, ki je bil baje navzoč pri seji makedonskega odbora. — :Na. b o 1 garsko-turški meji je prišlo že do živega mej Turki in Bolgarji. Ubitih je bilo več oseb. v— U s t a j a v Stari Srbiji. Iz Belgrada poročajo 2, t. m.: Velike trume mohamedancev in arnavtov je napadalo kri-stijane po deželi, ubijaje ljudi in užigaje poslopja in cerkve. V Kamenici so ubili 14 kristijanov. V drugih krajih je enako. Vse cerkve so oropane in slike oskrunjene. Arnavti so ugrabili množino kristjanskih deklet in jih odpeljali v hribovje. Kristijani so brez zaščite, ker turške oblasti počenjanja ne ovirajo. Ako se kdo pritoži glavarju, dobi palic in ga še zapio. Kamenica je zgorela Ljudstvo, je zbegano bežalo na srbsko mejo, prose zaščite. V Srbiji pripravljajo dobrovoljce, ki pojdejo na pomoč bratom v Staro; Srbijo. — Ustaja na Kreti ni še končana ukljub temu, da je sultan pritrdil programu, kateri so predložile evropske velesile glede na sporazumljenje med kretskimi krščanskimi ustaši in turško vlado, kajti kandijski mohamedanci izzivajo ljudstvo na odpor. — Na Filipinskih uto kih so zasledili zaroto, kateri je bilo namen, uzročiti ustajo in proglasiti neodvisnost otokov. — Isto poročajo iz Maroka, kjer je bila prava anarhija, kajti ljudstvo je plenilo in požigalo brez zaprek. — V Tangeru so zaprli tudi veliko odličnih oseb, ki so hotele odstaviti, oziroma umoriti sultana. * O ustajI v Carigradu nam poroča od tam neki naš rojak 3. t. m.: Po večdnevnem nemiru ima danes Carigrad staro lice. Večkrat je bila naša pošta v veliki nevarnosti. Naše poštno osobje je bilo med švigajočimi k r o gl j a m i, pa se je posebno možato hrabro pohvalno obnašalo in pošto ves čas redno odpravljalo, akoprav nas ni nobeden vojak varoval; ni res torej, da so nas vojaki branili, šele danes prišla sta nas varovat dva naših vojakov. Razgled po slovarjem svetu. Hrvaška. — Srečna Hrvaška pod sedanjo upravo! Nič menj nego 300.000 gld. bode morala plačati k onim 100.000 gld., katere je glasoval sabor za sodelovanje Hrvaške pri milenijski razstavi. Ta svota je znana, to bodo morali plačati, a koliko doplačajo na drugi način za pokritje zgube madjarske razstave. — to bodo vedeli samo Madjarji! — „Hrvatski Branik" poroča : „Kr. deželna vlada je naznanila županijskim oblastim v Slavoniji, da se nameruje tam naseliti 2 0 0 nemških rodovin iz Wekerlefalva (na Ogerskem) ter da ponujajo za oral sveta 100 do 200 gld. Vlada je naložila oblastim, da jo obvestijo, kje bi se dobilo toliko sveta za to nemško naselbino", Vlada torej podpira tujce, dočim ji ni nič mar, da se domačini izseljujejo v Ameriko. Tak je današnji sistem, ki ima namen, pomadjariti ali odtujčiti Slavonijo od Hrvaške. — Dr. Štefan 11 i j a š e v i č, znani hrvaški književnik že iz dobe „Ilircev", je slavil prošli teden svojo demantno mašo v Zagrebu v isti cerkvi, kjer je imel prvo svojo sv. mašo. Slavljenec je brat v Gorici občeznanega g. majorja Uijaševiča. — Umrl je dež. poslanec in upokojeni svetovalec stola sedmorice (najviše sodišče hrvaško) Branko J o a n o v i č, Srb po rojstvu in mišljenju ; bil je član vladine stranke. — Hrvaški proračun v drž. zboru v Budimpešti kaže potrebo gld. 8,356.364, torej gld. 217.276 več nego za 1. 1896. — Veliki župani hrvaški pripravljajo vedno posebne vlake k razstavi v Budimpešto. Posebno oni v Slavoniji tekmujejo mej seboj, kakor da ne bi imeli drnzega posla. V tem pogledu so res prezaslužni — pa le za madjarsko korist, dočim narod, kateri jih plača, trpi gmotno in duševno. — Bivši deželni poslanec Fran Fol-negovič je izdal posebno brošurico pod naslovom „Otvorite oči!", v kateri pole-mizuje največ s čistimi pravaši in opravičuje sebe kolikor se dostaja njegovega javnega delovanja. Dalmacija. — Zaderski „Narodni List" potrjuje vest, da je ministerstvo odločilo, da mora splitska občina ustanoviti italijansko ljudsko šolo za' otroke tamošnjih avtonomašev ukljub temu, da so se izjavili proti temu mestni, c. kr. okrajni in deželni šoski svet, ker so spoznali, da ni potrebna. „Narodni List" upa, da se postavi temu odloku po robu deželni zbor, kakor je to storil, ko so hoteli enako šolo ustanoviti v Trogiru, ter da ne dovoli niti krajcarja za ustanovo italijanske šole v Splitu. — Ne znamo res, ali smo vsi pod Avstrijo, kajti take dvojne mere nas postavljajo v položaj, da moramo b tem premišljevati. Goriški Slovenci smo se potegovali za slovensko šolo šest let in dobili smo jo na papirju. V Gorici je skoraj polovico Slovencev in je obkrožena s samimi Slovenci — in vendar je bila borba huda, ako smo hoteli doseči vsaj sedanje uspehe. Split je popolnoma hrvaški, le izjeme so nekateri avtonomaši, in obkrožen je s samimi Hrvati. Avtonomaši so prosili šolo pred 3 leti in ministerstvo je dovolilo ukljub nasprotni izjavi merodajnih či.iiteljev. In Trs t, ki prosi slovensko šolo ž e d Vali a j s t let,— pa ne dobi niti odgovora. Kaj porečejo Slovenci temu? — Nautične (pomor ■ ske) šole se pohrvatijo. Predlogi v tem oziru so že izdelani in so se izrekli za nje merodajni krogi. — 9. t. m. je bil v Splitu glavni shod dalmatinske stranke prava. — Kakor poroča „Jedinstvo", avstrijska vlada podpira italijanske parniške podjetnike na veliko škodo domačih tvrdk. Tako je najela italijansko la-dijo „Giuseppina" za prevoz soli iz Pirana v Liso ukljub temu, da so se ponujali ceneje domači lastniki brodov. Tako torej podpira domača podjetja sama vlada! — Avstrijski „Lloyd“ izkazuje 200.000 gld. menj dohodka nego ga je imel v tem času lanskega leta. Uzroke je iskati — po priznanju poročila same lloydove uprave — v smislu govorov hrv. poslanca Borčiča v državni zbornici na Dunaju. Češka. — Anarhisti so imeli shod v. Šmihovu pri Pragi in so se posvetovali o kandidatih za neto skupino. Takima so proglasili čevljarja Križa, ki je sedaj v zaporu, ker je umoril kot omladinovec znanega anarhista Mrvo (Rigoletta) in na 12 let obsojenega anarhista Pačeta. Ker so bili preojstri v svojih govorih, je bil shod razpuščen. — Pražki mestni svet je dovolil 5000 gld. za narodni fond v podporo Cehom, katere preganjajo nemške večine. Predlog je bil sprejet soglasno. Staročeh dr. Ru žička je naglasil, da so razporom krive le politične oblasti, katere prepovedujejo narodne shode radi javnega miru v krajih, kjer so narodnosti mešane, in tako se več razdražujejo že itak razkačeni narodnosti. — V Ro novu so odkrili spominsko ploščo češkemu slikarju G h i-tu s s i - ju. Pater Stojalovski. — Za tega narodnega mučenika so začeli nabirati milodare na Poljskem in pripravljajo posebno odposlanstvo k papežu v Rim, ki bi mu razložila pravo položenje Stojalovskega. Ni upanja, da bi se uresničilo odposlanstvo, kajti gališki škofje in oni, katerim Stojalovski nagaja, imajo preveč zagovornikov. — Po galiških cerkvah so prečitali list galiških škofov, v katerih se prepoveduje naročevati in čitati nič menj nego sedem časopisov, katere izdaja ali pa piše Stojalovski za nje. Vsi ti časopisi so pisani v kmetom prijaznem smislu. — Stojalovskega so proglasili že kandidatom v peti skupini. Moravska. — Na podlagi sklepov v to sklicane skupščine bodo kandidovali od Cehov v deželni zbor le kandidatje napredne češke stranke ali takozvane ljudske. StaroČehi Meznik, baron Pražak itd. baje odstopijo od kandidature. — Liberalni Nemci se hote sporazumeti z nemškimi klerikalci, ker se boje, da bi poslednji pomagali Cehom v okrajih, kjer bi bil češki klerikalni kandidat. Bosna-Hercegovina. — Časopisi so bili razglasili vest, da bo slavil baron A p p e 1, vojaški glavar Bosne - Hercegovine, svojo 60-letnico službovanja. To vest je popravil sam baron Appel tako, da on ima še-le 5G. let, torej da ne more slaviti take obletnice. — Vladika S t r o s s m a j e r je prišel 3. t. m. v Sarajevo, kjer je ostal do 10., a 8. t. m. blagoslovil je novo sarajevsko semenišče. — Kakor poroča „Posavska Hrv.“, ustavili so v bos. Brodu vsa dela pri še-le začeti zgradbi tam. kolodvora. Uzroka ne ve povedati. — V Županj cu v Bosni živi starček Avdija Bašič, ki ima 113 let in je popolnoma zdrav. Pred tremi leti se je v petič poročil; dobil je nove zobe tako močne, da z istimi orehe drobi. Najstarejši sin mu je poginil v vojni pred 40 leti. Srbija. — Nenadoma je bil odpuščen kraljev glavni pobočnik, polkovnik Čirič. To so tolmačili časopisi na razne načine, posebno radi tega, ker so dobili tudi brzojav o neki zaroti proti kralju, katerega so hoteli namreč odstaviti, da bi postavili na prestol zopet Milana. Zaroto so sicer uradno zanikali, a vendar nekaj mora biti na reči. Ne bomo se spuščali v razglabanja teh velepo-litičnih vprašanj ; puščamo v tem besedo „Obzoru", ki je pisal o ti reči to-le: V Srbiji so se poslednje dni odigrale čudne reči, ki se tolmačijo različno. V Belemgradu se je zopet odigrala zarota, o koji se trdi med tem, da je nastala samo v glavi nekih dvorskih in vladnih ljudij. Pravijo, da je razkralj Milan po prvem pobočniku svojega sina kralja Aleksandra, polkovniku Čiriču, pridobil za-se vojsko in da se hoče s pomočjo iste zopet proglasiti za kralja Srbije, dočim bi se imel njegov sin degradovati na prestolonaslednika. Kraljica Natalija — pravijo prišla je vsemu temu na sled ter je vse odkrila mlademu kralju Aleksandru, vsled česar je bil polkovnik Čirič odpuščen s svojega mesta. Istotako se pričakuje, da bodo odpuščeni še trije generali in nekoliko druzih dvornih dostojanstvenikov. Polkovnik Čirič je v resnici veren privrženec razkralja Milana in kraljica Natalija je radi tega že dolgo delala na to, da pade ta polkovnik. Povodom neke dvorne svečanosti je dala ona razbili pisalno mizo Čiričevo ter si na ta način prisvojila korespondencijo kralja Milana na sina Aleksandra. Med najdenimi pismi je bilo tudi takih, ki težko komprornitujejo polkovnika Čiriča in druge osebe na dvoru. Na podlagi teh pisem je bil odpuščen Čirič-Istotako bode odpuščen kraljev tajnik, dr. Miličevič, ki je tudi pristaš Milanov. Dr. Miličevič in Čirič sta bila glavni opori mladega kralja, ko je dne 1. aprila 1893. leta isti izvel svoj državni prevrat. V Belemgradu govore, da razkralj Milan skoro zopet prevzame vlado. Ko se je Milan leta 1889. odrekel kroni in je to avstrijski poslanik grof Khevenhuller živo obžaloval pred kraljem, je rekel Milan: „Moj ded Miloš se je odrekel dvakrat in Srbi so ga dvakrat pozvali nazaj. Srbi pridejo zopet tudi po-me". V Belemgradu vlada velika razburjenost, slična kakor je bila 1. aprila 1893. pred abdikacijo kralja Milana". — Pišejo, da kralj umirovi, ozi-rorha stavi v razpoložnost dvornega maršala Bašiča, kraljevega tajnika Miličeviča ter druge častnike, znane pristaše razkralja Milana. Umirovi baje tudi divizijskega zapo-vednika Milinoviča. Dvorna straža je podvojena. — Radikalci prično izdajati nov časopis „Narod". Črnagora. — Knez Nikolaj je imenoval jedno dvorano v novi vojašnici na ime polkovnika Galliana, ki je poginil v vojski proti Meneliku in je bil svojčas načelnik črnogorskih častnikov. Radi tega se je zahvalil knezu kralj Humbert s posebnim lastnoročnim pismom. — Italijanski kraljevič je odpotoval s Cetinja po isti poti, kakor je prišel ; cetinjskim ubožcem je daroval tisoč frankov. — V Podgorici je ustanovljena vojaška šola za podčastnike, na kateri opravljajo učiteljska mesta italijanski častniki. Večji del črnogorskih častnikov je končalo svoje nauke v italijanski vojaški šoli v Modeni. O priliki proslave 200-letnice obstoja vladarske liiše Petrovič-Njeguš se ustanovi stalna vojska: 8 batalijonov pešcev, 30 baterij topništva in 500 konjikov. Vsa stalna vojska bo štela 7000 mož. — Poroka kneginjice Jelene z italijanskim kraljevičem bo baje že meseca oktobra. — Ornitološko društvo v Moskvi je izvolilo kneza Nikolo svojim častnim članom. Bolgarija. — Vlada je protestovala pri Porti proti temu, da turški vojaki oboroženi napadajo Bolgarje ob turško-bolgarski meji. in smatra odgovorno Turčijo za vse posledice. — Ministerska kriza je in ni rešena. Sedaj pišejo, da ostane vojni minister Petrov tudi zanaprej, S to ilov pa, da odloži čast ministra zunanjih poslov in si pridrži le znotranje. Busija. — Umrl je 30. pr. m. ruski minister zunanjih poslov knez L ob a no v. Umrl je nagloma na potu, ko je spremljal carja z Dunaja v Kijev. Bil je rojen 1825. leta. L. 1882. je bil ruski poslanec na Dunaju. Po Giersovi smrti je postal I. 1895. minister zunanjih poslov. Njegova smrt je zguba za Rusijo, a tudi Avstrija ga bo pogrešala, ker je delal na sporazumljenje mej obema državama. — V Kijevu so posvetili 1. t. m. novo cerkvo sv. Vladimira v navzočnosti ruskega carja in carice. Kijev je najstareje rusko mesto. Od tam se je začelo širiti krščanstvo po vsej Rusiji. Sv. Vladimir je bil prvi, ki je sprejel kristijanstvo. in potem je sam krstil ostale Ruse. Misel, da se sezida cerkev v čast sv. Vladimiru, je oživela še za carja Nikolaja I. Temelj ji je položil car Aleksander II.. delo je končano za Aleksandra III., posvečena pa je pod Nikolajem II. — Ruski car in carica se snideta v Bal-m orali z* angleško kraljico; iz Balmorala odpotujeta v Cherbourg, kjer ju pozdravi francoski predsednik Faure; iz Cherbourga pojdeta v Pariz, odtod v Darmstadt in potem se vrneta v Petrograd. — Vseučiliščni profesor, zdravnik dr. Saharjin, je odložil profesorsko čast, ker je prišel v spor z dijaki. — Francoski in ruski časopisi naznanjajo, da je naročila ruska vlada pri francoski, naj ji skuje petdeset milijonov ruskih srebrnih rubljev na račun ruske vlade. Štirdeset milijonov pa skujejo v carski ruski kovačnici v Petrogradu. Kovanje v Parizu nadzoruje po-verjenstvo ruskega finančnega ministerstva. Raznoterosti. * 29.073 oseh poginilo v nekoliko minutah. — Omenjali smo že groznega potresa na japonski obali, ki je koncem maja pokončal toliko ljudij in toliko imetja. Sedaj poročajo še naslednje podrobnosti : Morje je poplavilo 150 kilometrov notranje zemlje ter je povleklo vse za seboj. Take groze se ne spominjajo še v Japonu. Mrtvih je bilo 29.073, ranjenih 7737, porušenih hiš pa 7844. Katastrofa se je dogodila prav v očigled prazniku, dnevu najvećega slavja in veselja, ko mladina obojega spola pod milim nebom, v gajih in šumah slavi stare bogove. Mladina je plesala in pevala, a noč se je spuščala na zemljo topla in ugodna....... kar se je najedenkrat za- čulo treskanje in praskanje. Zemlja se je stresla, morje je zašumelo, dvignilo se je valovje, pokrivši velik del zemlje. V hipu je utihnila pesem, a malo minut pozneje bila prežalostna pustošenina. Na pet k i 1 o m e t rov notranje zemlje nisi mogel videti ničesar druzega nego razvaline in kaluže, a pod temi razvalinami in v teh mlakah na tisoče in tisoče mrtvih, niti ne računaje onih. koje je morje povleklo za seboj. O tej grozni nesreči pripoveduje neki očevidec: Ob 7. uri na večer pal je barometer za nekoliko stopinj. Ob 7V.j se je zemlja silno zazibala, a za 13 minut se je ponovilo gibanje. Ob '^8. je začelo bobnenje, in praskanje od strani morja. Takoj zatem so se dvignili valovi, visoko 50 do 80 stopinj, ter so udrli na pet kilometrov v notranjost zemlje, a potem so se zopet umaknili z vso silo. Vse to ni trajalo niti 5 minut. Valovje je razlilo zemljo na pet metrov globočine ter je odneslo seboj v morje, kar je bilo na njej. Cele šume in goščave je odnesla voda s koreninami vred. Med onimi, ki so se rešli, kažejo tudi neko dete, ki je spalo v zibeli. Voda je dvignila dete in je je ponesla seboj. No, zibel se je zaplela med vejami nekega visokega debla, kjer je ostala. Tam so našli dete še živo. Mnogi ribiči, ki so lovili po širokem morju, niso niti znali, kaj se je dogodilo. Videli so, ! da se dogaja nekaj nenormalnega, no, niso si znali raztolmačiti, kaj bi moglo to biti. Ko so se povrnili domov, niso našli ni žene, ni otrok, ni blaga. Japonska vlada je takoj priskočila v pomoč. Na lice mesta je poslala vojakov in zdravnikov. Jeli so tudi nabirati milodare. Sam cesar je daroval 14.000 yenov. (Yen velja okolo 2 gld. 40 kr.) Med ponesrečenimi je tudi* katoliški misijonar Francez Henry Rispal. Trupla istega niso mogli najti dosedaj, kakor mnogih drugih ne. * Ponevcrjcnje na Reki. Žid Samuel Deutsch, uradnik ogerske eskomptne banke, bil je pooblaščenec istega denarnega zavoda glede opravil v novem pristanišču na Reki; imel je neomejeno zaupanje ravnateljev zavoda. To zaupanje poplačal je vrli sin Izraela s tem, da je poneveril s časoma preko 10.000 gld. Ko mu je postal reški tlak prevroč, odnesel je svoje pete in novce. Sodijo, da je imel Deutsch sokrivcev. * Število lokomotiv vsega svetil. —V New-Yorku je izšla statistika, ki navaja število železniških strojev, ki dandanes vozarijo po svetu. Glasom te statistike ima Evropa na okroglo 63.000, Amerika 40.000. Azija 3.000, Avstralija 2000 in Afrika 700 lokomotiv. Izmed evropskih držav jih ima sama Angleška 15.000, Nemčija 13.000, Francoska 11.000, Avstrija 5000 in Italija 2.500. * Samomorilec, kije umrl pred samomorom. — Neki dan je dospel v Budimpešto nadporočnik honveda Achat. Druzega dne našli so ga mrtvega v hblelu, kjer se je bil nastanil. Ležal je na postelji, desnica je krčevito držala revolver, namerjen v prsi. A kapljice krvi ni bilo videti. Komisija se je osvedočila, da revolver ni bil niti izprožen, in zdravnik je konstatoval, da je zadela častnika kap na srcu, baš ko je hotel sprožiti samokres. * Umestni kitajski pregovori. — „Devica je cvet, mlada žena je sad. Ako je sad slab, kdo naj se spomni na lepoto cveta ?“ — „Duh naj se le napenja, da koraka hrže nego srce, a dalje nego srce ne pride nikdar". — „Več kakor žena ljubi svojega moža, bolj izpravlja njegove napake; več pa, kakor soprog ljubi svojo ženo, več ima opraviti žnjo". — „Ako hvališ svojega sina, laskaš samemu sebi; ako govoriš slabo o svojem očetu, ponižuješ samega sebe". * Oropana okrajna blagajna. — h Dvora v Slavoniji poročajo o drzni nasilni tatvini, ki se je te dni dogodila tam. Tatovi so izkoristili noč, ko je lilo, bliskalo in grmelo pet ur nepretržno. Tudi toča je padala. V tej vražji noči je ni bilo videti nikjer žive duše, kajti sleherni kristijan je bil zadovoljen, da je bil pod streho. Tatovi so ulomili okno v pritličju poslopja okrajnega urada, vrgli blagajno-vertheimerico skozi okno, jo vlekli po blatu kakih 250 korakov v ozadje cerkve in tam '§o izdobli iz zadnje strani prilično veliko luknjo ter pobrali denar Odnesli so 3691 gld. 65 kr. v gotovini. Jeden bankovec za 100 gld., ki je ležal v blagajni v omotu, pustili so tolovaji, 5 gld. 15 kr. drobiža pa se je našlo naslednjega jutra raztresenih okrog oropane blagajne. Hranilniško uložnih knjižnic se lopovi niso dotaknili. Oblasti so doslej zaprle tri osebe, ki so na sumu sokrivnje, toda o tolovajih menda ni sledu. * Priseljevanje v argentinsko republiko. — Vlada argentinske republike (južna Amerika) je obelodanila statistiko priseljencev v letu 1895. Vsega naselilo se je lani iz Evrope 61.226. oseb, 6.056 oseb več neg0 leta 1894. Letos pa se je priselil od L .ia" nuarja do konca junija že 30.900 oseb, med temi 21.329 Italijanov, 6085 Španjcev . Številka' 21.329 je zopet nov dokaz 0 ^1!1’ kakšna beda mora vladati v sol učni Italiji, ^ ljudstvo drvi na vse kraje iz lačne svoje f° movine. * Bol šil d odlikovan. — Z Dunaja javljajo, da je Nj. Vel. cesar podelil veliki križec Fran Josipovega reda baronu Na ta m jelu Rotšildu, bratu načelnika dunajske svetovne banke Rotšild. To odlikovanje < a je dobil baron Nat. Rotšild v priznanje njegovih mnogoštevilnih človekoljubnih del m ker je podaril svoj grad v Reichenavu, da se je napravilo iz istega zdravišče za invalidne častnike. * Dcdščina 10.000 gld., na kojo je treba doplačati 100 gld. — Ta redek slučaj se je dogodil nedavno na Moravskem. Umrla je namreč 87-letna starka Ana Kratochvvil. Ostavila je cele kupe denarja, govorilo se je 10.000 gld. Toda ta originalna ženska ni nikdar ulagala svojega denarja v hranilnico ali si kupila vrednostnih papirjev, ampak hranila je kos za kosom, kakor ji je prišel v roke. Naravno je ves ta denar došel tekom let iz prometa in dasi je bila nominalna vrednost nekdaj nad 10.000 gld., bila je dejanska vrednost sedaj le 100 gld., kajti mnogo je bilo bakra in slabega srebra, zlata prav nič. Ker pa so znašali stroški zapuščinske razprave 200 gld., srečnim dedičem ni preostalo druzega nego doplačati na „dedščino" še 100 gld. iz svojega žepa. * Čudo moderne tehnike. — Strokovni list „Extrablatt fur osterr.-ung. Papier-Industrie* objavil je te dni nasledni zanimivi poskus, ki so ga napravili nedavno v papirnici tvrdke Menzel & Go. v Olgenthalu. Slo je za to, da bi konstatovali, koliko je treba časa, da se spremeni živo drevo v gotov časopis. V ta namen so posekali tri velika drevesa v bližini papirnice. To se je zgodilo ob 7. uri 35 min. zjutraj v prisotnosti lastnikov papirnice in notarja, ki je bil pozvan, da službeno potrdi ta poskus. Posekana drevesa so spravili na žago papirnice, kjer so jih zrezali v 0 30 m. dolge, drobne koščeke. Ti koščeki došli so v mehanični mlin in žaganje je došlo v velike čebre, kjer so je pomešali z drugimi tvarinami, potrebnimi za Izdelovanje papirja. Ta zmes je tekla po stroju za izdelovanje papirja in ob 9. uri 34 min. se je odrezala prva pola. Zrezani papir prepeljali so v prisotnosti notarja v tiskarno, oddaljeno kake 4 kilometre od papirnice in ob 10. uri bil je list dotiskan. Drevo se je torej spremenilo v 2 urah 25 min. v časopis! Omenjeni lastniki papirnice pa niso zadovoljni z izidom tega poskusa, ampak nadejajo se, da pridobe prihodnjič še kakih 20 minut. Književnost. „Slovanska knjižnica". — Mnogi gg. paročniki reklamujejo snopiče od 15. julija >h 15. avgusta; vsled tegu naznanjamo, da jp izšel danes (15. t. m.) troj n ati snopič, ki obsega III. del Krilanovih spisov. Obsega 12 tiskovnih pol na boljšem papirju ; pridejane so štiri izvirne slike, nam-leč: pesnika, kobariške doline, Kobarida in posebe rojstne hiše pesnikove s sosed-Pjimi hišami in cerkvijo. Več o tej lepi knjigi spregovorimo. — Naročniki „S. k.“ jo dobe v hišo za bornih 45 kr.; v razprodaji stane 60 kr. _______ Za kratek čas. I. Kri ž. a a a a a a a a a aaabccčdd ddddeeeee e f f g i i i i i i i i i i i i ‘ j k k k k k k k k 1 1 m m n n n n n n n n n nnoooooop p r r r r r r r r r r ssssttttuvz n . fita naj se: 1. niries, 2. številka, 3. reka, 4. e pri poroti, 5. možko ime, (i. država, 7. kmet-iin°. Olro 8- narodnost, 9. vodna žival. 10. turško *(• zver, 12. žensko ime, 13. narod, 14. rudnina, Prirodna sila. Iti. sovražniki, 17. imć dveh mest Kvropi- Po sredi dol se čita ime dveh. at"Jstolov. II. d e m a n t, a a a a h č h i k k k m o o o o p p p r r t t ž ž Rešitve nalog v zadnjem „Primorcu". I. Čitati se začne v desnem gornjem voglu pri o in potem poševno od gori navzdol; čila se pa: Osemnajstega avgusta praznuje naš presvetli cesar svoj rojstni dan. Živili! (Rešil ni nikdo.) II. Stolp. (Sestavil J. F.) k k r n r n k a 1 i oje b r e d a t a d e j zavod n e p o m u k a n d r e a š 1 e v s t i k skoki ca mestislav ni k ara gua pol kov ni k ljud skašola živi no rejec ksant i p a ate n a koses k i v odn ik starinoslovstvo (Rešil ni nikdo.) Loterijske številke. 26. avgusta: Brno........................... 51 61 58 43 38 Inomost........................'55 16 75 56 21 29. avgusta: Trst........................... 81 69 89 9 55 Line.......................... 47 35 30. 24 57 5. septembra: Gradec......................... 30 33 43 6 66 Dunaj ......................... 40 74 70 81 65 Inomost............ .... 65 42 75 45 88 9. septembra: Brno........................... 56 13 9 61 12 Dunajska borza 11. septembra 1890. Skupni državni dolg v notah . . . 101 gld. 70 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 101 „ 70 „ Avstrijska zlata renta.............123 „ 55 „ Avstrijska kronska renta 4% . . . 101 „ 35 „ Ogen-ka zlata renta 4%.............122 „ 15 „ Ogerska kronska renta 4%............99 „ 50 „ Avstro-ogerske bančne delnice . . . 954 „ — „ Kreditne delnice .................... 373 „ 50 „ L >ndon vista......................119 „ 60 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . 58 „ 65 „ 20 mark............................ . 11 „ 73 „ 20 frankov............................ 9 „ 53 '/s. Italijanske lire..................... 44 „ 40 „ G. kr. cekini...................’ . . 5 „ 64 „ CENIK mlinov „Erste Ofen-Pester Dampfmiihlen". Via Cappucclni N. 11, (v bivši tovarni sladko rj a). Pšenični greš N. B fl. 14-20 n „ tl C 14- - Pšenična moka 0 It 13-70 ,, n It 1 It 13-30 »* 1» tt 2 tt 12-90 »» n it 3 „ 12-50 n „ „ 4 M 12'— n n tt 5 tt 11-50 n n tl 6 It 10-90 „ n tt 7 tt 9-40 Pšenične otrobi drobne a 11. 4-55 2 *■ 2 if 5 ’ 1 *;l.~ š-5 Sferi =3 ^ — “sl! lil! | 2 ES S zob a il. 7'—, turšica ogerska tl. 5’ debele a 11. 4 75,' domača tl. 6‘ - . Sol, turšična moka in drugi pridelki. Za več ko 25 stotov (kvintalov) |io s|ioraziiiiiljenji. Zalog’a prldelkovlz Monastera. Riž mutico I.a a tl. 24 za 100 kg. ,, i, 11.a ,, ,, 22 ,, ,, ,, ,, »» III.a ,, ,, 19 ,, ,, ,, in ceneje vrste od drugih tovarn. Vino za domačo rabo v sodčkih po 5(1 litrov: po 14, 16, 18, 20 in 24 kr. liter. itnr- Vse brez zaveze. Kot vratar, strežaj ali natakar išče službo mlad, 23 let star samski mož, ki je zadostil svoji vojaški dolžnosti ter služil brezmadežno eno leto tudi pri c. kr. finančni straži na Kranjskem. Zmožen je slovenščine in nemščine v pisavi in besedi. Blagohotne ponudbe pod št. 2 6 4, „poste res ta n te" v Postojno. 165—1 Tržne cene. za 100 kilov Kava : Santos . . . gld. 132-— do 140 Sandomingo . . 160- — tt — Java 160- - 164 Cejlon 185-- n — Moka 192- n — Sladkor 36'V* „ 37 Špeh 52- n 56 Petrolij v sodu .... IS'V. „ — v zaboju . . . 6'— — Maslo surovo 64- - 71 66 kuhano 80-- tl — Moka: (Majdičeva): št. 0 gld. 13 30, št. 1 gld. 12-90, št. 2 gld. 12 60, „ 3 „ 1210, „ 4 „ 1140, „ 5 „ 1010, št. 6 gld. 9-50, št. 7 gld. — Ogerska * št. 0 gld. 13 30, št. 1 gld. 12-90, št. 2 gld. 12-50, „ 3 „ 12-10, „ 4 „ 11-60, „ 5 „ 11-10, št. 6 gld. 9-90, št. 7 gld. 8-50 Otrobi debele.....................gld. 4'60 do 4'70 drobne........................ 4-60 „ — .— Turšiča navadna...................... 5.50 „ 6-40 Oves................................. 7.— „ .-------- Josip Črnigoj mizar v ulici del Bosco se priporoča rojakom v Gorici in na deželi za vsakovrstna mizarska in tapecirarska dela. 63 (c. 1.) France Toroš, mizarski mojster v Medani šteje si v čast javiti slavnemu občinstvu na deželi, da ima svojo delavnico in zalogo različnih mizarskih izdelkov v Medani. Zagotavlja točno postrežbo izvršenih izdelkov ter sprejema vsakovrstna naročila te stroke po zmernej S. 168 3—1 ceni. P. 62 2—1 naznanja slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da je odprl svojo novo 163 2—2 delavnico v sedlarski stroki v ulici Cipressi (zraven gostilne „Al Cavallino) št. 6. Priporoča se za vsakovrstna, v to stroko spadajoča dela, kakor konjskih oprav, komatov, jermenov, šolskih in drugih torb. Izdeluje tudi tapecirarska dela, n. pr. žične blazine (Federmatratzen), sofe itd. — Zagotavlja ločno postrežbo po nizki ceni. Odvetnik dr. Camillo vitez Egger je preložil z dnem 1. avgusta t. 1. svojo pisarno v Baumaimo-vo hišo v (Josposki ulici št. 7. prvo s. 137 6-6 nadstropje. p. 57 6 3 •••••••••••••••• Preložitev gostilne. Naznanjam slavnemu občinstvu, da 20. t. m. dosedanjo svojo gostilno v ulici del Monte v Korminu preložim v svojo novo hišo v isti ulici zraven vodnjaka. 60 Priporočam se cenjenim rojakom tudi v novih prostorih za njih naklonjenost. V Korminu, 1. septembra 1896. Karol Skubin 162 3 2 gostilničar. S. 103 10-9 IZDELOVANJE P, 45 12-3 strojev in priprav vseh vrst Ivan Schindler, Dunaj-Himberg. Priprave in stroji za poljedelstvo, vinarstvo, kavarnarje, gostilničarje, mesarje, sladčičarje, barvarje, sedlarje, tapecirarje itd., kakor tudi za domače gospodarstvo — vse po najnižjih tovarniških cenah. Ceniki v slovenskem jeziku in z nad 300 podobami gratis in franke. Obračati se je naravnost na Johann Schindler, Wien-Himberg. Ozira vreden zaslužek posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v vsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam. Pismena vprašanja pod „9132“, Gradec, poste reslante. 3d, 25-*—25 Za mlekarje in gospodarje! Tvrdka G, Feni. Resbcrg v Gorici je spravila v trgovino novo vrst moke za rejenje živine, katero uporabljajo že v planinskih deželah vsi živinorejci in mlekarji. Ta s. 123 8—7 moka za pitanje je pripoznana po c. kr. kmetijskem po-skušališču v Gorici kot izborno sredstvo za rejenje in jo priporoča odjemnikom radi svoje redilne lastnosti za boljšo kakovost kravjega mleka. Moka za pitanje se dobiva v zaznamovanih in s svincem zapečaćenih Žakljih od 50 kg. po 3 gld. pri tvrdki J. Kaučič v Gorici na Kornju ter pri tvrdki G. Fcrd. Resberg v Gorici v stari cukrarni v kapucinski ulici. p. 53 7_s *YfJhrcin^ I f KhHI'MM SUVMJUK •' je kot (L/ primes k bobovu kavi edino zdrava kavina pijača. Dobi se povsod, pol kile za 25 kr. Svarilo! Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom Kathreiner akuta Ozki ulici (via Stretta) št. 1 v Gorici priporoča-škropilnice proti peronospori (ponovljene po Vermorelovi sestavi) iz trdega in svitlega bakra priprosto sestavljene. Zalistke (valvole) se lahko premenja. Cena je zelo nizka. Popravlja druge škropilnice, Spre-jemlje naročila za druga kleparska dela. Postreže pošteno in solidno. 62, 3. Str ugarska d e lavni ca O Andreja Reja v Podgori priporoča se za vsakovrstna strugarska dela, kakor! čolne, k roglje za igre, noge za mize, omare, skrinje itd. Postreže po ceni in izdeluje dobro. Priporoča se rojakom v Gorici in na deželi. 5)omvce^ v^ormtuu na glavnem trgu v nekdanji Pallovi hiši priporoča rojakom iz Brd svojo trgovino jedilnega blaga in domačih, zunanjih pridelkov, n. pr. sladkor, kavo, riž, olje, moko in druge redi, dalje petrolij ter raznovrstne svede za cerkve in pogrebe. 08 3 Postrežba je vestna in poštena, cene zmerne. Prodaja STEI2HFELDSKO PIVO, vino in žganje M. Brass, v Gorici na Kornu 8 (v bivši Reichov! hiši). Usuli dobičksi nsi sadju in vinu! za sadni mošt za vino iz grozdja z vedno delujočim dvojnatim pvitiskalom in ravnalom tlečilne moči „Hercules" z jamstvom največje vsposobljenosti za delo do 20o/o veča nego pri drugih stiskalnicah. Mlini za sadje in grozdje Itobkači za grozdje. — Popolne inoštarne stoječe in vozne. Stiskalnice za sok, mlini za iiripravljanje malinovca in drugih sadnih sokov. Sušilnice za sadje in zelenjnd, stroji za olupljevauje in rezanje sadja. Najnovejše samodelujoče patentovane trtne in cvetlične škropilnice „Syphonia“ Izdelujejo in razpošiljajo pod jamstvom kot posebnost najnoveje, najizvrstneje, najtrajneje, pripoznano najbolje sestave P H. M AVFARTH & Co. e. kr jedino priv. TOVARNA KMETIJSKIH STROJEV, LIVARNA IN FUŽINA NA PAR. Dunaj, II. Taborstrasse 76. 50 10-2 Odlikovan z 390 zlatimi, srebrnimi in bronastimi svetinjami. Obsežni popisi in mnogobrojne priznalnice zastonj. —- Zastopniki in prekupci se iščejo. Slovanski obrtniki in trgovci. Franjo Jakil ▲ 9 V ▲ Tovarnar koz v Kupi a ▼ zaloga v Gorici Raštel 9. ▼ Lončar Alojz Černe v Kobaridu izdeluje vsakovrstne lončene poči in modovn ce za ognjišča po najnovejših uzorcih. Cene so nizke in dobro blago. Prevzame tudi stavbinske okrase po doposlanih načrtih. -’4 j | ANTON OBIDIČ f T čevljar v Semeniški ulici št. J- se T A priporoča Slovencem v Gorici in ■ T v okolici za blagohotna naročila. ▼ <<»►-dBfr--4l Gostilničar Ivan Lisjak J pri „Rajhu" št. 5. na Kornu, priporoča svojo S gostilno: vina belo vipavsko in briško, teran H kraški, pivo steinfeldsko, kuhinja dobra, sobe iz- ■ vrstne za prenočišče, prostorni hlevi za živino. • Trgovec z vinom Anton čoš, v Nunski ulici, v Gorici (goslilna pri „belem 1 zajcu") priporoča bogato zalogo vsakovrstnega belega in črnega vina v sodčkih od 56 1. naprej, katerega ima v svoji zalogi v glediščni ulici, 20. Cene zmerne, pošlena postrežba. Cene primerne. s g. zmicmc, pumeuu |iu»nci BMSMNKZCSeBe&ieEeCBeBBBMMMEeEefl M«KOO®BOE«E®B®HO©EJ 'E<5>ia©E< ^Fotograf A. Jerkič £ 4 Tai'1.-! a f- -!► ivtvi mi.-1 tv» ^ ^Pek Karol Drašček 2 priporoča pekarijo v Riva Como 4 IVAN DEKLEVA na Travniku i veletr/ec z vinom, priporoča svoj‘fotografični £ ♦ im® " svojib zalogah vseb ^ zavod zavednim Slovencem na ^ ^ vrst domačih m isliskih vin. ^ jn podružno prodajalnieo kruha Goriškem. ^ j ^ Cene 2merne- ^ V Scmeniški u,ici 2' •oeoeceaaeeoAaacGttseGeeoaeeoG«©© • Trgovec z vinom Ant. Pečenko • tl Vrtna ulica štv. 8. S • priporoča v sodčkih od 56 litrov naprej t • prislna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, 2 briskih in istrskih vinogradov. Cene zmerne, postrežba točna. 21©^“ Za prisinost vina jamči. •••••••©••••••»©©•••©••••••••d ©©©—©©©©©©—©©©•——©©©©©©©• S Svečar J. Kopač v Gorici J? Solkanska ulica 9 S priporoča pristne čebelno-voščene sveče • kg po gld. 2T5. Za pristnost jamči s 1000 kron. • Z Sveče slabejših vrst po jako nizki ceni. Zaloga Z S kadil za cerkve po gld. 1'20, 1 gld., ter 50 kr. kg. © © Razpošilja na vse kraje avstro-ogerske monarhije. J •®Q®®©©©©©«©©©©©©©©©©©©©©©©©©©«© mf. ,4> -©-4>-tl Anton Kuštrin a $ Gostilničai ■•»ja y » uanjur rrunc ounsu t y v Gosposki ulici štv. 23 ▼ • priporoča svojo gostilno „pri { Y . v Ozki ulici 8 4 A priporoča T ▼ golobu" za vojašnico štv. 7. 4 y priporoča vsakovrstno usnje, 2 I svojo trgovino raznih jedilnih A • Vino belo in črno prve vrste. © i podplate, kopita, orodje in druge A 4 potrebščin. Postrežba točna. T 4 Kuhlnia dobra- Ceue zmerne. ^ ▼ potrebščine za čevljarje. -O- Anton Koren Gosposka ulica 4 _ priporoča razno lončarsko, porcelansko in stekleno ® blago, reže in uklada šipe ter pripravlja okvirje. ©»»»»»»»»»»»»»»»»»£ »tič. i jlš, »lAG Ak- '^iiG'^3k,wlA.® j $ Papirnica Antona Jeretiča * ^ Saunig & Dekleva 4 v Semeniški ulici in za veliko vojašnico |5 ; 38 glavna zaloga koles „Swift" v ulici Fran Josipa |« :• ,irinoioča vse izdelke, ki spadajo v š o 1 s k o in J žl- Zaloga pušk, streljiva, šivalnih strojev 5| pisarniško stroko, kakor peresa, svinč- £" ^ itd, v nunski utici št. 16. 1’opravljalnica koles -r ® 1 nike, papir, knjižice itd. 3l in izdelovalnica žičnih blazin v nunski ulici št. 14- F JO S. V I N D Y Š tovarna strojev in livarna Praha - Smichov, Vinohradsk& ulica št. 9^" priporoča jgicfff- patentne stočilne stroje brez zamaševanju in s sočasnim zamašenjem steklenic, -tv a«r- ZRAČNE TLAČILKE (lastna iznajdba) jokle- povsem nove, zboljšane sestave, kotlo s pumpo, von- nice, zamašilko in kaprovalke steklenic, ‘'ačilke, p r^ z od tili in zaklopnico vseh vrst iz rdečega zidka, modemu najmanjšega do največjega obsega. fiat- Ceniki na zahtevo brezplačno.