M*tt|a lxda|a. 463. JtCVHbfl. V UBlIHotf, v sirio, trn 21. đecenbn 1910. Crna 4 vtaurf«. Letnik XUIL Jatraala ftidafa v I»f«Mlanli irse icto...............K U*— pol leta...............ti 6*— čctrt leta...............» 3'— ma mesec...............•» I'IO Dopisi naj se franklrajo. Rokoplsi te ne vn£a|o. Urofaiitro: Koaflovi ■lici it 5, (v piitlttjn lev«), ttletet it M. Izhaja ¥sak dan ^ntr^J. Fimumiu itovUka 4 vbuur|tb Inseratl: 65 mm Uroka petit vrst* 14 vin. Pri ve&ntnl lnserd|i po dogovoru. Na pismena naročita bttz istodobne vposlatve naročaJne se ne odra. Jalraa|a Utaja po »oitl sa A rstro-OgraJto i vse leto...............K 18 — pol leta...............„ 9-— cetrt leta................, 4 50 na mesec...............„ 1*60 2m inozemstvo ćelo leto.........„ 28*— Utrafiiitrt: Kaaflova ilica 5, (spodij, dvorište levo), telefon &L86. Najnovejše vestL — Brzojavna In telefonska poročila „Slov. Narodu". Januarsko zasedanje deleg&cij. G. — Dunaj, 21. decembra. Januarske delegacije se sestanejo v Budimpešti 21. januarja. Nesoglasje v »Poli*kem klubu«. G# — Praga, 21. decembra. Ka-kor javlja »Prager Tafc'blatt«, je prišlo med posameznimi t'rakcijami v »Poljskeni klubu« glede zasedenja posameznih portfeljev v bodocem mi-nistrstvu do oštrih konfliktov. Med vse poljsko stranko in pa med poslan-cem Stapiiiskim se vrše pogajanja glede teh vprašanj. Vsepoljska frakcija je pripravljena prepustiti Sta-pinskemu incsto načelnika v »Polj-skem klubu«, ljudska stranka pa je zato baje zavezana, da prepusti prut*. Glombinskemu, da postane resortni niinistcr in pa en poljski koiiserva-tivec, ki naj bi posta 1 minister za Ga-li«ko. Demokratska stranka bi na ta način ostala brez vsakega zastop-stva. Demokratska stranka se zavze-ma za to, da ostane do^edanji poljski lniuister - krajan Dulemba na svojem mestu, eventualno naj bi postal poljski minister - krajan dvorni svetnik dr. German. Tega nećejo le poljski konservativci, ki se zavzemajo za to, tla bi postal poljski minister - krajan vitez Kozlovski, ali pa bivši minister Koritovski. Zlasti pomembno jK>stane vprašanje načelništva pri »Poljskem klubu« za slučaj, da postane predsednik »Poljs-kega kluba Stapinski, ker je le-ta eden izmed redkih nasprotnikov galiških kana-lov, bi pomenilo prevzetje nače Ini-btva po Stapinskem, da se »Poljski klub« ne bi vee tako zavzemal za izvedbo kanalov. Med posameznimi frakcijami v »Poljskem klubu« je baje že tako napeto razmerje, da po-^ainezni poljski politiki se govore, da bi bilo najboljše, ako se ne izvede parlamentarno ministrstvo. marveč u rad nisko ministrstvo. V zadnjem slučaju bi prišli v postev neki polj-Fki nradnik, namreč čekeijski šef Zalevski. Nekateri pa kombinirajo, ldne ob treh plenarno sejo, v kateri jej je pred vsem niinistrski predsednik baron Bienerth naznanil, da je k cei im svojini kabinetom podal eesarju demisijo in da je cesar to demisijo tuđi sprejel. Baron Bienerth je radi tega prosil gosposko zbornico, da naj nujno resi zakonske predlože, ki 6o jej predloženi in ki so bili v poslanski zbornici že sprejeti. Na-t<> je bil soglasno sprejet proračunski rpovizorij v 2. in 3. branju. Nato je abomica razpravljala o prepovedi nočnega dela delavk v industrijalnih jnidjetjih, da se nanireč prepove in-dustrijcem ponoći imeti zaposlene delavke. Ta zakonska predloga je bila v poslanski ssbornici »oblasno spre-j€*ta. Clani gospoRke »bornice peso v interesu indostrijateer fiklenili, da gre ta zakonska predlog-a i)redaleč, četudi jim je član gosposke zbornice prof. Filipovich di>kazal, da s tem zakonom priđe Avstrija sele za dru-^•imi državami, ki imajo to socijalno vprašanje že zdavna urejeno. Vren-dar je bila pretiloga odklonjena in iz-ročena nazaj komisiji. Porocivalec knez Schonburtir je nato i>oročxil o poda ljšan ju pošlovniškeg'a provizorija, na kar je bila tuđi tu zakonska pred-lo^ra v drug'ein in tretjem branju sprejeta. Prihcnlnja seja gosposki* zbornice je danes ob 11. dopoldne. »Slavisches Tagblatt« in provosodni minister Hochenburper. S. — Dunaj, 21. decembra. Snoč-nji »Slavisches Tagblatt« prinaša pod naslovom: »Dr. von Hochenburger a. D.« uvodnik, v katerem odločno in v oštrih besedah protestira proti temu, da bi bil dr. Hochenburger v no-vem kabinetu nositelj pravosodnega portfelja. V članku se obširneje bavi s krivicami, katere je prizadel ta minister slovanskim narodom, zlasti Slovencem. Dr. Hochenburger je bil orodje nemških naeijonalcov in je kot tak povsod skrajno krivično na-stopal. Zaradi tega je že prej malen-kostno zaupanje v avstrijsko justico pod njeg-ovim režimom še bolj bilo omajano in v slučaju, da bi Hochen-burgrer bil tuđi v novem kabinetu nositelj justičneg-a portfelja, bo zaupanje v našo justioo popolnoma izginilo s površja. Justični minister TTochen-burger je bil v svojem poslovanju Slovanom skrajno krivičen in zaradi tega so Slovani opravičeni, da se proti njemu z vso odločnostjo bore in da preprečijo, da bi bil Hoclienburger tuđi še nadalje član novela kabineta. Članek konca z besedami: »Er ist es gewesen, er wird es nicht mehr sein!« Prestolonasl* dnik Franc Ferdinand otvori dele£.i('ijsko zajedanje v Budi iu pesti. A. — Budimpešta, 21. decembra. Avstrijski minister zunanjih zadev grof Aehrenthal je včeraj naznanil og-rskemu ministrskemu predsedniku ^rofu Khuen - Hedervarvju, da bo prestolonaaleoročilii obvestil tuđi druge ogrske ministre in tak oj so «e tuđi začele v kraljevem gradu primerne priprave za sprejem delegacij. Hrvaški sabor. T. — Zagreb, 21. dei*embra. Včeraj je bil zopet otvorjen hrvaški sabor in sicer v dvorani zagrebške nie-stne hiše. Poelanec Barčić je kot naj-starejši elan sa*bora prebral kraljevi reskript, s katerim se sklicuje hrvački sabor. Od poslanca Radića je bila stavljena na predsednika interpelacija, kaj je ukrenil proti poetopa-nju hrvaških delegatov v ofrrekem državnem »boru; ki ae tam vedejo po^ polooma nehrva^ko. Predsednik Bar-čić je odgovoril, da nima na to nobe- ne ingereuce. Med govorom Stjepana Radića je prišlo med pot»lanci Su-perini, Budo Budisavljevićein in Antonom Radićem do ostrega prepira glede izjav Stjepana Radića. Stjepan Radić je namreč zatrjeval, da je vsled velikega vpliva, ki ga imajo na Hrvaškem Srbi, ]>rišlo tako daleč. Predsednik j>o starosti Barčić je nato (nlgovoriJ, da nima na to, kaj delajo lirvraš-ki delegati v ogrskem držav-nem zboru, nikukega vpliva. Nato so jKKlali poslanci svoja fM)verilna pisma. Sabor se je raadelil v 5 verifika-cijskih odsekov iu pred^ednik Hareić je sejo za tako dolgo prekinil, roča bivšega podbana Vladimira Nikolića. Srbsko - hrvaška koalicija j>a tozadevno ni Še storila nobenih sklepov. Zborovanja v velikem županstvu zagrebškem. B. — Zagreb, 21. decembra. Včeraj se je titkaj vršilo redno jesensko zborovanje zagrebške velike županije. Novi zagre-bški veliki župan vitez pl. Kukolić je pozdravil zborovanje ter naznanil, da se na dnevnem redu nahaja pred vsem predlog glede raz-delitve zagrebške velike županije. 2elezniška nesreća. A. — Trst, 21. decembra. Včeraj zjutraj ob 3/47. je povozil tovom i vlak, ki dovaža tovorno blago n- San Sabbe mimo ladjedelniee sv. Marka, kjer je bilo zbranih precej delaveev, nekega tam nahajajočega se delavca. Tak oj ko so delavci izvedeli za to nesrećo, so prišli na mesto nesreće iz vseh bližnjih industrijalnih podjetij ter so demonstrativno štrajkali, da na ta način protest i rajo proti dej-stvn, da jutranji vlak nemoteno vozi čez ce«to ravno v času, ko se nahaja na cesti mnogo delaveev, ki hodijo na delo. Posebna deputacija delaveev se je podala tuđi k ravnateljstvu državnih železnic v Trstu, da protestira proti temu vlaku in direkcija je tuđi deputaciji obljubila, da bo od-slej naprej ta vlak vozil 20 minut po-zneje. Grof Bobrtnak! in njegova Telei*-dajm. T. — Peirograd, 21. decembra. V »Novoje Vremja« priobčuje yw>f BoJbrinaki pismo, r katerem Ujavlja, da nikakor Hi zajpnedil veleizdaje v AvBtriji. Ko je bil on na banketu v Seretu, je bil navzoi tuđi tamoinji grlaTar, ne da tu Wl kolidkaj protesti^ ral proti njegovemu govoru. Grof Bobrinski se končn(» obraća j>roti av-strijskemu sistemu ter označuje ćelo zadevo kot angleško - židovsko intrigo. Kazprava proti ponartjcvalcu doku-inentov \ ašieu. €r. — Bel^rad, 21. decembra. Profesor Masarvk se je odj**lja] v Belgrad, da prisustvuje kazeuski ob-ravnavi proti ponarejevalcu listin Vasiću. Ker b<> rasprava tajna, je profesor Marković izp<»Inval za prof. Masarvka vstopnico, da se leta udeleži razprave kot zaupnik. Zbora van ja ruskega dijaštva, A. — Petrograd, 21. decembra. Slušateljice petrogradskih visokih šol so imele včeraj veliko protestno zborovanje proti kazni s palicami in nagajkami v ruskih zaporih. Naen-krat pa je udrla v zliorovalno dvorano jK)licija in med dijakinjami je prišlo vsled tega do velike panike. Rektor Bulič in nekateri profesorji pa so pregovorili policijskega prefekta, da je zapovedal jK)licistoin zapustiti takoj zborovalno dvorano. Ker pa so dijakinje pri odhodu policije klicale »Abzug«, se je policija takoj vrnila v dvorano. Me dundama pada.jo z vseh strani na Slovane. Xo, pa morila to ni bilo v škodo Slovanov. Morda bo to ob koncu koncev vendarle slovaiiskim narodom odpr-lo oči in nadejati se je, da se bodo v bodoce tud i slovanski narodi držali načela, da je treba biti cloveku oprezen, ako se hoče, da ue bo pre-varan. Radi naše odkritosrčnosti nas Slovane od nekdaj zatirajo Nemci in Madžari. Zato je že čas, da spreme-nimo svojo taktiko, ako hoćemo, da si ustvariiao lepšo hinločnost. Naj nas uči grof Aehrenthal! Avstro-ogrsko diplomacijo tvo-rijo izkljućno samo Nemci in Madžari, ki so vsi zakleti sovragi Slovanov. Deset veleposlanik ih mest, s knterimi razjx>lag:a avstro-ogrska diplomacija, je razdeljenih na pet Nemoev in pet Madžarov. Pravkar vsled smrti grofa Khe-venhiillerja izpraziijeno mesto av-atro-ogrskega veleposlanika v Parizu, je dobil Madžar Szec-zenv, dose-danji poslanik v Vatikanu, kjer je polu ih deset let spletkar i 1 proti pra-vicam jugoslovanskih narodov in proti staroslovenskemu l>og-oshižju in sicer s posebnim blagoslovom pa-pež>vega državnega tajnika del Vala. V poslanivštvih so nameščeni sami Xemci iu Madžari ražen kopice Poljakov, ki pa nečejo ali ne morejo ničesar storiti, kar bi bilo na korist slovaiiskim narodom. Sicer pa ti Poljaki itak nimajo nobene^a slovanske^a čustva, saj bi jih druprače gospoda pri ministrstvu zunanjih del niti ne sprejela v svojo služim. Kar smo poredali *rlede vodite-ljev nabili i>oslanistev v inozemstvu, to velja tuđi za ostale člane t"h diplomatskih zastopstev. Tuđi tu ni mesta Slovanom. Kako tuđi naj »inanjv redno slovan-sko pleme« tekmuje na diplomat-skeni polju s kulturonosci — Nemci in Madžari!! Kakdnih sredstev se poslužuje ta diplomacija nasproti nam Štovanom, t*ta na najbolj drastičen način poka-zala poalanca dr. Kramar in dr. Ma-saryk v svojih govorili V delegacij-skem sasedanju. Vsiljuje se nam vprašanje, kak-šno atališče zavzema ta avstro-ogr-ska diplomacija nasproti 31 milijo-noni avstro-ogrskih Slovanov? Odgovor na to vprašanje nam daje delovanje te diplomacije: Vse delo naših diploma tov ob-stoji v tem, da služijo v prvi vrsti velikonemški in velikomadžar^ki ideji in da spletkarijo proti Slovanom z najraznovrstnejšiini splet kami. Proti nam Slovanom se pasi užu -jejo na široko razpletenega vohun-stva, njihov cilj pa je, da slovanske narode na ta ali oni način upropasti jo. To delovanje pa ni skrivno, marveč je javno in spoznali smo ga iz ćele vrste dogodkov, ki so nas končno prisilili, da smo spregledali, od kod nam grozi nevarnost. A to je zopet dobra stran tega zla, ki nam imperativno veli, da se vsi org-aiiizujemo, ker nam je samo na ta način mogoee, da se upremo sovražnemu navalu, ki je nam vsak dan bližji in nevarnejši. To izmed nas občuti vsakdo. To uvidevajo tuđi naši neprijatelji, kar se da za'ključiti od njihovepra besnila in od silnejšega pritiska, ki ga izvr-šujejo zlasti na Jugoslovanih. Ali hočejo gospoda v ministr-stvu zunanjih del nadaljevati ta svoj diplomatski sistem! Vse kaže, da ne mislijo preneha-ti, toila lahko se zgodi, da bodo dela-li račun brez krčmar ja. Klerikalni agitatorji na poslu. Klerikalci imajo najeto četo agi-tatorjev, da obdelujejo volilce in voli Ike za bodoče občmske volitve. Med obrtniki opravlja agitatorski posel kolar Anžič. Mož ima oči vidno malo dela, zato ima tuđi dovolj časa po-stopati okrog in posedati po gostil-nali. In kamorkoli priđe, povsod govori samo o občinskih volitvah in o šansah pri teh volitvah za klerikalno stranko. Mož pravi, da si bodo kleri-kaici prav gotovo priborili večino, — ako se jih oklenejo obrtniki. In da bi obrtnike pridobil za klerikalce, jim govoriči o zlatih ćasih, ki naj>o-čijo obrtnikom, ako pridejo na ljubljanskom magistratu na krmilo klerikalci. Takisto jim tuđi skuša natve-ziti, da bodo klerikalci, čim dol>e v roke magistrat, izposlovali pri vladi malim obrtnikom kredit po 2 % od sto. Ker pa naši obrtniki Arržiča do- bro poznajo in vedo, da ima itak eno kolesce preveč v glavi, se njegovim čenčam, ki nimajo ne nog ne glave, le smejejo ter ga pošteno vlačijo za nos, kakor svoječasno tesarja Pusta. Drugi klerikalni agitator je mali Ja nežič v deželni bolnici. Ta moiicek se v sadnjem času sploh ne briga za ničesar drugega, kakor za občinake ' volitve. Za svoj posel v bohiici sploh nima ča^a, ker piše neprestano na razne oaebe pisma, v katerih jih vabi na tajne sastanke k &&bi na dom. Opozarjamo pomišljen ike na ta dva klerikalna petelina^ da se bodo vede-li proti njima ravnati. Narodnost in elovekoljubnomt soeU jalnih demokratov. Neki železničar je bil nedavno tega odpuščen ifc službe radi bolezni, ki si jo je nakopal pri službovanju. Mož se je obrnil na tukajšnjo podružnico »Splošnega pravovarstve-nega in strokovnega društva za Av-strijo« s prošnjo v slovenskem jeziku, naj bi se zavzela zanj. Na to slovensko pisano prošnjo je dobil ta-le odgovor: »Sie werden himit ver-stendigt, dass die Organisation in Ihrer Sache nichts machen kann, weil Si 8eit Marz kein Midglieii inehr sind. Na^hzahlungen der Bei-trage gibt es Bekannterinasson (§ 9) nicht.« Iz pisma, pisanega seveda v klasični nomščiui, je razvidno, kako narodni so naši socijalni demofcratje, iz dejstv«, da odrekajo «vojo pomoč železničar ju, ki je bil odpuščen iz službe radi lx>lezni in vsleorabijo v kinematografu, predlože v cenzuro deželni vladi in da se je to zgodilo tuđi s filmom slik, predstavljajočih posamne prizore iz Garibal-tlijevega življenja. Vlada ni ugovar-jala ]>roti predstavljanju Garibaldi-jeve serije, ker je pač uvidela, da so vse slike docela nedal'žiie in da niti ena izmed njih ne žali patriotičnih čustev Seveda »Sloveneo« hoče biti l>olj patriotičen kakor vlada sama in očita med vrsta mi lastništvu kinematografa radi Garibaldijeve serije nepatriotičnost in nelojalnast, da^si mu jt» znano, da sta oba lastnika podjt^tja zavedna Slovana — Počkaj Slovenec, Fiala pa je rojen Ceh, ki pa ima vso svojo rodbino vzgojeno v narodnem slovens*kem duhu. Pod ta-kimi pogoji podjetje napadati, je pač stvar okusa, zlasti ako se ve, da mora podjetje pač vzeti tište slike, ki se mu dado na razpolago. Oba lastnika sta gotovo toliko zavedna Slovaua, da bi na primer prav rada imeia na sli-kah slovenske napise, če bi to šio. Ker pa dobivata vse filme iz tujine, — morala se tuđi zadovoljiti z napisi v tu jih jezikih, ker še žal ništa tako bogata, da bi mogla dati filme napraviti na svoje strotte. Nekoliko već pravičnosti in u vidljivost i n&sproti domaćemu pod je tj u bi pač ne škodo-vaio! »Kondelik in Vejvara«. Ta listek, ki iz ha ja že dolgo časa v »Narodnem Dnevniku« kot prevod iz češčine, si je vsled svoje izbornosti pridobil vseobče zanimanje. Ker amo od mnogih strani dobili izražene želje, naj bi to Ignat Herniannovo delo izšlo kot ponatisk v posebni knji-gi, ponavljamo izdajatcljstvu »Na-rodnega Dnevnika« to željo mnogih abonentov. Mogoče bi preskrbela ćelo ten natis te izborne povesti tuđi »Nraodna založba«. Glas iz občinstva. Tako zanemarjenih čest, kakor so v trnovskem okraju, je najti morda le še v kaki zanikrni občini na deželi. Naravnost skandalozno izgledati Karunova in Konjušna ulica. Tako srečni namreč še nismo bili Trnovča-ni, da bi imele ulice vsaj le kanale za odvajanje deževnice. 2e <*elc tri me-sece gazimo v do členkov segajoči blatni brozgi, a cestno nadzorništvo ne stori ničesar. Ali se misli morda letos sploh opustiti že skrajno potrebno nasipanje! Tisto strženje blata, nekaka »pro forma«, res nič ne izda. Delovanje rešilne^a društva. Rešilni oddelek gasilnega društva je bil v času od 10. do 17. t. m. sklican devetkrat in sicer je peljal 4 osebe iz m>esta^ oziroma južnega kolodvora v bolnico, 1 v blaznico na Studencu, 4 pa iz bolnice v hiralnico, ozironia v mestno jubilejno ubožnico. Zimskošportni vozni listki po zni-žanih cenah. Ravnateljstvo državnih železnic v Trstu je uvedlo na državnih želez-nicah zimskošportne vozne listke jk> znižanih cenah, med drugim tuđi za proge: Ljubljana - Jesenice - Bled-Bohinjska Bistrica - Kranjska gora, in sicer za II. in III. razred. Pravico do znižanih voženj imajo člani »Slo-venskega planinskega društva«, ako se izkažejo z veljavno letošnjo društveno izkaznico, so veljavni za dobo od 1. novembra t. 1. do 30. aprila 1911 in se morejo uporabljati na vseh v voznem redu označenih osebnih in posebnih športnih vlakov. Vožnjo je nastopiti ob nedeljah in praznikih, ob dnevnih športnih prireditvah ali en dan preje pr«ed omenjenimi dnevi, povratek je mogoč le vselej poljub- LISTEK. Na robu prepada. Povest; spisal F. R. (Dalje.) Matevž je takoj prišel za njo. Šel je najprej k svoji materi, jo iz-praševal, kaj ji je, in jo tolažil ter končno odšel po duhovnika. Jula je to porabila in se je vno-vič splazila v Matevževo sobo. Ma-tevž je puščal svojo škrinjo vedno odprto in Jula je upala, da bo lahko pogledala, kar je prinesel iz kleti. A g.jej — sedaj ni bilo več ključa v škrinji in škrinja je bila zaklenjena. Kar besna je postala Jula. Naj-raje bi bila škrinjo razsekala. Jezno je poskušala jo s silo odpreti in ne-hala je s tem sele, ko je slišala, tla se bliža župnik z zadnjo popotnico. Valjavki je bilo drugi dan že dosti bolje, a Jula jo je pregovorila, da je ostala v postelji. S tem si je hotela zagotoviti, da ji ne bo treba iz hiše in da bo lahko pazila na Mate vža in prežala na tisto stvar, ki jo je bil prinesel iz kleti. Zavedala se je, da jo je Matevz prehitel in da je on dobil v roke Valjavkino skriv-nost, katero je ona tako dolgo iskala in za&ledovala. Matevž je skrbno pazil, da je ostala njegova škrinja zaklenjena. Sele drugo noc potem, ko je prinesel v kleti izkop.ino satnijo v sobo, se je upal najdein »zaklad« bližje pogledati. Šatulja .je bila izdelana iz moč-nega lesa in okovana s srebrnimi okraski. Matevž jo je ogledoval od vseh strani in videl, da nima klju-čavnice. Kako se neki ta stvar odpre? se je vpraševal in providno posknšal na ta in oni način dvigniti pokrov. A ni se mu posrećilo, dasi je s tem za-mudil več tir. Stresal je šatuljo in zdelo ae mu je, da nekaj v njej šumlja. Najbrže so notri kaki papirji, je menil. Težkega ni nic, ker ni nic ro-pota in le sam šum. Slučaj je končno nanesel, da se je Matevžu vendar posrećilo odpreti starinsko šatuljo. Vrgel jo je namrec jezno v svojo škrinjo, s tako močjo, da je odletela noga. Zdaj je videl, da je noga le navita in da je pod njo gumb. Ko je pritisnil na ta gumb, se je satnija odprla. Šatulja je bila skoro prazna. Le majhno pismo je ležalo notri. Matevž je slutil, da je to pismo nsodnega po-mena za Svetlina in da je v njem razodeta akrivnost Olgine smrti, a ni se upal pisma vzeti v roke. , ^ Kako sem bedast, je nekel sam pri sebi. Čaaih sem mislil, da bi dal življenje, če bi mogel dobiti dokaz za krivdo ali nedolžnost Svetlina in njegove žene, a sedaj se mi tresejo roke in srce mi trepeče, da si tega pisma še v rofce ne upam vzeti. Končno se je ojunačil in je vzel pismo v roke. Bilo je zapečateno s petin\i pečati in na naslovni strani je bilo z drobno pisavo zapisano: »Sodnemu pravdništvu v Trstu. Razkritje o moji smrti. — Olga Svet-linova.« Dolgo je Matevž gledal to pismo, kakor bi vsako črko posebe hotel pre-studirati. Spravil je pismo zopet v šatuljo in le - to zaklenil v svojo škrinjo. Zdaj je Svetlinova usoda v mojih rokah. Trdo, z nekako neizprosnostjo je to rekel in se vleg«l na svojo posteljo, a zaspati ni mogel, nego se nemirno premetaval po svojem ležišcu in ko-val nacrte in delal naklepe, dokler se ni zdanilo. Odšel je z doma na vse zgodaj. Ćelo Jula je še ležala, ko je šel skozi kuhinjo. Dasi ni vedel, kaj bi poćel in čemu je odšel, jo je krenij iz vaši in begal po Krasu brez smotra, begal ćele ure, dokler ni bil tako utrujen, da je telo zahtevalo po&itka. Ko je minilo jutro, se je odpravil v vas, kjer je prebivala Elvira. Ho-dil je po vaši, s teikimi koraki, boječ se, da priđe ie vedno presgodaj. Toda Elvira je bila že pokonci. Ko je pogledal čez zid na njen vrt, jo je videl v beli jutranji obleki trgati evetke. Dobro jutro, milostiva gospa, ji je zaklical. Bog ga daj, prijatelj, je odgovorila Elvira. Kaj je novega! Nekaj novega je že . . . je s po-membnim poudarkom vzkliknil Matevž. In nekaj dobrega mora to biti, kajti na obrazu se vani vidi, da ste svoje novice veseli. Pridite k meni. Matevz je pohitel na vrt k Elviri. Dala mu je roko in ga vprašaln, kako novieo da prinaša. Dobil sem dokaz, da je gospod Svetlin nedolžen na smrti svoje žene. Elvira je stisnila roki k srcu. Ni vedela, ali je prav slišala, ali ne, ali se Matevz Šali, ali govori resnieo. Globoko je zajemala sapo, a nobene besede ni mogla izgovoriti. Vaš soprog je nedolžen, je pono-vil Matevž. Elvira se je oklenila Matevža. Vsa iz sebe je zaklicala: Dokaz, kje imate dokaz, dajte mi dokaz . . . Ne razburjajte se, milostiva, je Matevz rekel. Poslušajte me mirno. Dokaz imam doma. Dobil sem ga na posebeo način v roke« a seboj gm ni-sem mogel prinestL Zak^jael (DtUs jril^isiift) no tekom petih dni. Vozni Ustek se mora pred vsakokratno vožnjo predložiti v potrdilo pri osebni blagajni železniške postaje, istotako se^ je treba izkazati z društveno legitimacijo ob vsakokratni reviziji voznega liat-ka. Vožnja iz Ljubljane do Jesenio in nazaj stane za II. razred K 5*40, III. razred K 340; do Bleda II. razred K 6-20, III. razred K 3 90; do do Kranjske gore II. razred K 6*90, III. razred K 440. Vozni listki za te proge se dobe pri osrednjem odboru »Slov. planinskega društva v Ljubljani«. Vožnja iz Ljubljane do Bo-hinjske Bistrice in nazaj stane za II. razred K 7*70, za III. razred pa K 4*90.Listki za to progro se pa dobe v pisarni deželne zveze za tujski promet v Ljubljani (nasproti hotela »Union«). Strašna sodba. Pred zagrebškim sodišeein je stala te dni služkinja Roza S e 1 j a k, ob-tožena, da je umorila svoje dete. Iz obtožnice je razvidno to-le: Roza Seljak, revna služkinja, je prinesla pe-rilo stavbeniku Grossu na stanovanje. On jo je zgrabil in posilil. Roza je šla stvar prijavit redarstvu. Tu so jo preiskali zdravniki ter konstatirali ne samo, da je bila posiljena, marvee tuđi, da je od Grossa dobila strašno boleaen — sifilis. Prepeljali so jo v bolnico. Tu je ležala več ine-seeev. Ko je prišla iz bolnice, je porodila dete. Ker ni dobila nikjer pod-pore in se tuđi Gross ni zmenil zanjo, je bila revica v strašni bedi. V tej be-di je sklenila, da napravi konec življenja sebi in svojemu sineku. Šla je v Vrabee ri Podsusedu ter tamkaj zadavila svoje dete ter je vrgla v potok Vrabečak. Nato je skočila sama v potok. Ker pa je bila voda preplit-va, se je izkobacala iz nje ter se ua-X>otila proti Savi, da bi se tamkaj utopila. Roza bi bila izvršila svoj na-klep, ako bi k sreči ob pravem času ne prišla dva mladeniča, ki sta takoj uganila njen namen ter jo odpeljala. To je objektivna resnica, ki jo je dognala tuđi razprava. In to revico so zagrebški sodniki obsodili v — deset-Ietno težko ječo. Ćloveku, ki ima srce v prsili in iskrico eloveškega čustva, se paČ usiljuje vprašanje, če je takšne sodnike še mogoče smatrati za — ljudi. Umor. Snoči okoli 6. ure so našli pred hlevoni v Koslerjevi vili na Karlov-ski cesti ubitega in na slami ležati brezposelnega pekovskega pomoćnika Valentina S c h w e i z a, 1879. leta rojenega v Podvinici v ptujskem okraju. Policija je morilca v osebi 181etnega pekovskega pomoćnika, se-daj hlapca, aretovala in dejala v za-por. Policijska komisija je dognala, da je bil morilec že dlje časa Schwei-zu zelo gorak in da še sedaj ta svoj čin odobruje. Umorjenčevo truplo so na odredbo policijske komisije odpe-Ijali v mrt vaš ni co k Sv. Krištofu. Natančnejše tozadevne podatke pri-občimo v večer ni izdaji. Tekma slik fotografov - amaterjev. Osrednji odbor »Slovenskega planinskega društva« v Ljubljani vabi s tem gg. amater - fotografe, društvene člane, da se blagovole udele-žiti tekmovalne razstave slik, ki jo priredi osrednji odbor »Slov. planin-skega društva« nieseca inarca 1911 v Ljubljani. Program je sicer splošcn in neomejen, vendar se pa l>o razso-dišče v prvi vrsti oziralo na slike o kočah in napravah »Slov. planinsike-ga društva«, na njih bližnjo okolico, na poglede in razglede od teh točk in na slike o plani nali, na katerih so društvene naprave. f>dlikovane slike in njih negativi postanejo izključna last osrednjega odbora »Slov. planin-skega društva«. Imena slik, objektiv, razsvetljava in popis naj se zabele-žijo, ker se bodo ti i>odatki pri oce-njevanju vpostevali. Rastavi name-njene slike je poslati najkasneje do 25. februarja 1911 osrednjemu odboru »Slov. planinskega društva« v Ljubljani, ki rade volje daje tuđi vsa predmetna pojasnila. Koncert v »Evropi«. Koncert oddelka »Slov. Filharmonije« se vrši danes v kavarni »Evropa«. Začetek o-b 9. zvočer. Vstop prost. Slovenako dtielno gledalište. Jutri, v četrtek sa par-afoonente Leharjeva najnovej&a opereta »Grof Luksemburški«, v katari po ne varn i bolezni nastopi zopet g. Đohuslav. Cene ao dramske. — V soboto ni no-bene predstave. — V nedeljo popol-dne predstava za mladino ter se po daljšem premoru vprizori pravljica »Trnjulčic a«. Iz sodne dvorane. Okrajao aodlife ljabljaaako. Bresbrižnost. Dne 19. novembra so vozili vozniki na Ćamernikovo dvorišoe kamenje. Med njimi je pri-peljal tuđi voz kamenja Kriatjan Les-jak. Ta voz kamenja pa je stal v Kome nskega ulici potem tri dni, ne da bi ga kdo spravil s poti. Vsled tega je bil tam oviran promet. Lesjak se je moral zagovarjati zaradi brezbriž-nosti pred sodiščem, ker je najbrže on pustil voz na ulici. Priča Itajko Seunig pa izpove, da je Lesjak zape-ljal voz na dvorišče, da pa so ga poz-neje neznani delavci porinili na cesto. Vsled tega ne pade na Lesjaka nikaka krivda in sodišce ga je oprostilo. Skop kmetič* Luka Turk, posest-nik v Šmartnem pod Šmarno goro ima že več let svojo hišo in gospodarska poslopja v takem stanju, da se morajo stavbe vsak hip zrušiti. Zgodilo se je že, da se je zrušil dimnik in da se je podrla ćela stena pri hiši, ali on neče o popravi nič slišati. Nevar-nost je velika, da se enkrat vse ne zruši na otroke, ki se v blizini vedno i grajo. Turk je bil že mnogokrat od orožnikov in od izvedencev na to opozorjen in dasi ima precej denarja, vendar ni hotel nič ukreniti, da bi ne-varnost prepreci 1. Vsled tega je bil dne 20. decembra pred tukajšnjo okrajno sodnijo tožen in obsojen na 20 K globe, oziroma na 48 ur zapora, ter je moral obljubiti, da poslopja čim prej popravi. Bojeviti igralec. Pred kratkim sta igrala Franc Dovč in Anton Kant znano igro kmečkih fantov »mož in cifra«. Ker je Rant, kakor trdi, pri tem precej izgubil, je bil nato v go-stilni jako slabe volje in se je sprl s svojim soigralcem. Pri tem je Dovča telesno poškodoval. Pa to mu ni bilo zadosti. Spravil se je na popolnoma nedolžnega gosta, gospoda Šeškota, in tuđi tega znatno telesno poškodoval. Za to bojevitost mu je sodišče naložilo 6 dni zapora, poostrenega z dveina trdima ležišČema. Junački »Orli«. Na zatožni klopi je sedelo dne 20. decembra kar 11 teh ponoćnih tičev, ki so bili toženi, da so nedavno, ob priliki neke veselice v blizini Kancove gostilne v Pod-smreki napadli »Sokole«, metali za njimi kam nje ter jih mnogo poškodoval i. Ti tiči, ki se zovejo: Alojzij Pre-bil, Lovrenc Prebil, Anton Prebil, Franc Plećko, Anton Remžgar, Juri Šebenik, Anton Šebenik, Juri Pre-mru, Blaž llrbančič, Franc Oven in Ignacij St'*novee, junaško vse tajijo. Sodnija je /aslišala priče, ki pa nišo izpovedale nič pozitivnega. Vsled tega jih je za enkrat sodnija oprostila. Cpamo, da drugič ti fantalini ne bo-do ušli roki pravice. Župnik in kuharica pred sodiščem radi umora tete — Slovenke. vi. V procesu proti župniku Tama-ševiću in njegovi ljubici Antonijeti Oštrićevi pred porotnim sodiščem v Zadru so preteklo sredo nadaljevali zašli se van je prič. Med drugimi je bil zaališan tuđi brat umorjene Ane Rančigaj — Fran Rančigaj iz Goiovelj na Štajer-^kem. Izpovedal je to, kakor pri prvi obravnavi. Rekel je, da inu je bilo ta-krat, ko se je sestra Ana preselila v Polešnik, to prav ljubo, ker je mislil, da bo Ana Raneigaj nađomestovala župniku Tomaseviću mater. Nadalje je izpovedal, da ni od svoje «e«tre debil nobenegra pisma, v katerem bi na bila prosila, naj ji preakrbi stanova- nje in priđe po ujo, češ da ne mara več ostati v Polemiku. Bivši oroiuik v Potetniku Jakob Gantar je upovedai, da je Ana Rančig'aj večkrat prihajala k njemu ter se pritoievala proti župurku To-maieviću in Antonijeti Oštrićevi. Rekla mu je, da neče od Antonijete sprejeti niti ribe, ker se boji, da bi bila zastrupljena. Nekoč ga je probila, naj napiše njenenm bratu Fran u Rančig'aj piamo, naj ji najde primer-no stanovanje v Gotovi ja h In naj priđe ponjo v Polesnik. On je to pismo napi&al ter ga vrgel v post no skrinjico. Žena morilca Kovačevića Marija je pričala, da ji je župnik Toma-šević takoj po obsodbi njenega moža dal denar, Antonijeta pa obleko in jestivo. Župnik ji je dal prvič 400 K, kasneje pa ji je v pismili pošiljal po 20 in 10 kron. Posojilnici v Ražancu je pisal, naj ji da posojilo, za katero bo on jamčil. Ko ji je župnik jel dajati po manje denarja, je pisala svojemu mo-žu v Koper in on ji je odgovor 11, naj gTe k župniku ter ga, sponini na njegov »dolg«, Oštricevim pa naj reče, naj se ne brijejo norca iz njega. Priča Peričič je izpcvedal, da je bil s Kovače viče m skupa j v ječi v Kopru. Tu mu je Kovačevič pripove-doval, kako je ubil Ano Rančig'aj, ni pa jK>vedal, da bi ga bil kdo k zločinu nagovoril. Kovače vic mu je to pripovedoval dva ali trikrat. Ko se je vraeal iz Kopra, ga je Kovačević prosil, naj gre k župniku Tomaševi-ću in ga v njegovem imenu naprosi, da da mlajšega njegovrga sina v solo. Na vprašanje, kdaj mu je Kovačević vse to pripovedoval, je sve-dok odgovoril, da v času od 1. 1905. do 1908., ko je bil on v kaznilnici v Kopru. Na to izpovedbo je župnikov zag-ovornik dr. Ziliotto vzkliknil: »To je najvažnejša priča v procesu«. Svedok Špiro Pucar je izpovedal, da je videl Antonijeto Oštrićevo opetovano si>olno ol>čevati s Kova-čevićem. Kmetje Damjanovie, Brkić in Stulić so pričali, da so kratek čas pred izvršenim zločinom delali na vrtu Oštrićevih. Ko se je Ana Rancima j pojavila na oknu župnišca, je Antonijeta zaklicala: »Ali vidite ono staro k . . . o na oknu? Niti leto dni ne bo več ž i vela.« Svedokinja Dušiceva je izpove-dala, da je bila Antonijeta Oštrićeva silno neodkritosrčna in zahrbtna. Na sebi je imela nekaj posebnegra, da je vsakega moškega fascinirala, da se ni mogel nihče ubraniti njenemu vpli-vu. Ko je stanovala pri njej, je Antonijeta sprejemala po dne vi in ponoći obiske raznih gospodov. Pri tej razpravi se je prečital tuđi zapisnik, napravljen s poštnim in brzojavnim ravnateljem v Trstu dvornim svetnikoni Pattayem, ki je bil za časa svojega bivanja v Zadru v zelo intimnih odnošajih z župnikom TomaŠevićem ter z Antonijeto in Marieo Oštrićevo. Pattav je dal na zapisnik, da je zahajal v Polesnik na — lov in . Župnik je napra-vil nanj vtisk iskrenega človeka in dobrega duhovnika. (Vmljm prihodnJJ*.) lxdlajat»lj In odgovorni urednik: flauto Puitto«ilem4ek. ZHnt otne v BadimpeMI. Dne 20. decembra 1910. TtralM. Pšenica 2« april 1911 . . . za 50 kg W89 » » oktober 1911. . za 50 kg 10*69 R2 za april 1911 .... za 50 kg 779 Koraza sa maj 1911 ... za 50 kg 5f9 Oves za april 1911 ... za 50 kg 836 tf«ktl«. Neizpremenjeno. Borana porodila. Duuj, 20. decembra. Tcndenca na včerajšnji borsi je bila vstrajna, akoravno ae je ^ibal promet v precej oskih majah a osirom na bliiajoče se praznike in ultimo. Bazven zlate rente so bile T«e ostale rente preoej sla-bejde. Devize ao neJapremenjene. M«kl|«Mka .Kreditni banki v Ljabljanlv •raial ham fmajsfc« Nrtc Ji. ^cceaKi lift. 4*/« roijevt renta .... 93 65 9385 4 2* ♦ srebraa renti .... 9760 97 80 4V, avstr. kronska renta . . 93 50 93 70 4#/t ogr. . . 9195 92 15 4*/, kranttko deželno poao)llo 96— 97 — 4% k. o. Mke đei. banke . 94 — 95 - Sttčkt U 1. 1860 >/. ... 227 50 234 50 M mm 1664 ..... 326 —- 332 — M tlaka...... 159 75 165 75 M leoreljske I. Udaje . 30150 307 £0 U. „ 294-50 300 50 „ ognke hipotečne . . 258 25 264 25 „ dan. kononalne . . 539— 549 — „ avitr. kreditne . . . 542- 552 — „ IJnblJaiiake .... 9650 10250 „ avttr. tdeč. krtia . . 97 — 103 — m ogr. „ . . 67— 73 — M baifllka..... 46 50 52 50 „ torike...... 263 50 266 50 Ljubljanake kreditne banke . 471 — 473 50 Avitr. kredltnega zavoda . . 669 50 670 50 Dunijtke banaie dražbe . . 565 — 556 - Juine železnke..... 11675 117 75 Državne železnlce .... 751- 752 — AJpioe-Montan..... 769 50 770 50 Češke tladkorne družbe . . 26C-- 263 50 Živnoatenske banke .... 278 — 279 — Cekini........ 1137 1139 Marke........ 117 52* 117 72* Frankl........ 9515 95 30 Lire......... 94 90 9510 Rublji......... 253 50! 254 50 Anton Šare LjiMjua, SMniri ulica W. i u m/b taflm riin (mpnti |tam pitti) prume švicarske mine ■ajcenejli oaknp 182 oprem za neveste. Ontaje za pinto vporabo. Kladivo, M, | iHeio, sveder io I zavijat I ajatni Mri kikmosti ■ v lepi skrinjici, ki je pripravna za obe- siti aa steno, pošilja proti povictju zi 2K80« F. Vejd^lek, izdelovalec o rod ja, Bfevnov pri Pragi. 274 Uli ie veste. da se dobe najboljša in najcenejša božična in novoletna darila „Apui" Jmmjj ii lilaaiilaUiri B. ČVANČARA Šal—»Tgova mhem a. | Majvedja zaloga franeoskih in angleških par- famov, fotografskih apa- ratov in potrebSČin, ruma, čaja in konjaka, zm Prešernofe dike prodaja ia polilja po ptftin pratjn Iv. Bonačv Ljubljani. Gena sliki 5 kron. 2073 Kopajte večerao izdajo Ju Nirolf. Uat»novlj«nai lota 1tt2. 23 Kmetska posolilnica ljoblianske ikilke r*gUtrovaa« tađraga a m»om«|m* aamio v lastom zatražim ima t Llabl|anl u ftuujski cesti it. U je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K M9118*121-11 upravnega premoženja................K COv7IS»BtO«99 obrestuje hranilne vloge po 4 Vio br«z vtak«ga odbitka rantnaga riavka. kat«raga alaeuja aaaajllnloa •ana sa vlasnika. Sprejema tndl vloge na teko&i raoun ▼ zvesi s vekovalm prometom In Jlh obrastale od dno vloffe do dno đrif a. Stanje hranilnlh vlog nad...............R 2O.QOO.OOO Paaojiaja nm saailjl&aa pa a1,'«*/, s I1/,*/,, "• aanartlsaalja ali pa pa S1 /0 bras avaortlsaolja | nm aianloa po 0° > • Posojilnica sprejema tud! vsak drugi nacrt glede amortizovanja dolga. URADNE DRE: vsak dan od 8.—1S. In od 3.-4. burom nodoll in prasnlkoT. Telefon sL 185. Fofttna hranilnlce ratan ŠL 81S.40S. Usojam ti vljuđno opozoriti, da sem previel 9 dnu zastvtn Jm tfli' SUjnske zinnvaliia. aajoaaajal zavod aa kontinentu. Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno Wm^ vsakovrstna posojila in kredite kmkor: tigovbke, sta^bne, hipotekarnc, urmdniške in ir.enične kredite Lco Franke, L|abl|ana, Kongresni trg 6,1. nadstr. .Jrgovsko obrtaa banka v Ljiii" rea^atrovaMi rnairaga s oa*a|#alam |maurtroam Mi irnlui: {dakonun itia u. 7. mmii glane paste. Ssrcjeat vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga P* *V'//oJ rentni davek plačuje zadruga sama. — Sprejeni vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižco. - Dtje posojila na najrazlitnejše načine. — ■avaotaai aiealalalca: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srećke itd. Nakazila v Amertko. — Eskmptira trgovske menice. — Preskrbije vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov Itd. na vsa tu- in inozemska tržišča — Udaja nakaznice. Vsa pojasnila se dobe bodisi nstmeno ali pismeno v zadružni pisarnL 10 iraln ir fiak la liuMn li 9. ii 12. hdiMu li 3. dl 5. ___________________________________________________________________ 1 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v uubljahi. Stritarjeva u lio a štev. 2. Sprejema vloge na knjiiice Ib na tekoči ratan ter Jlh ebrestnje Deloiška glavnica: K 5,000.000*— Rezervni zaklad: K 450*000*— od dne vloge po 4 Vi % cisto. — Kupuje in prodaja Tednestae n . „ . c i- a t> t t j. • c __________ papirje vseh vrst po daevnih korzih. --------------- PođrUZniCC V SpljetU, CelOVCU, TfStU 10 Sarajevu. loH I vsaVrega Slovenca je, I da sklene z^ivarovalno I pogodbo bodisi za I življenje, ah pa proti I požaru !e pri sioranski I banki »SLAVIJU. Pod p i raj trto tor ej domač siovanski za-Vijd, da more nalogo, ki si jo je stavil, \z-poiniti v naj^irŠera ob-segu. ||^9 m—m <^% w § *& r\ vzajemno zavarovalna banka v Pragi je največji siovanski /avarovalni zavod v Avstriji. .a. Ogromni resonml londl K 48^812.787" — Jraćljo zm popolao varaoiL .*. B2U1K& uSuAVUn Ima posebno ugodne in prikladne nafine za zavarovanje življenja. n^vilrfi Sf AVIIAU razpoiaga z najcfnejSimi cenfki za preskrbijenje sa starost, za slučaj IHlIMiiil ||0lMmwmiiim smrti roditeljev, xa doto otro kom. ------------------------------------------- BAUKA ||SIleflLVUA razdeljuje ves čisti dooiček svojim članom.----------------------------------- BflDKft ||SliAwU A t+ -r#S slevoaBSka zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo. Bonlrd ttW AVYVAIi gmotno podpira narodna društva, organizacije In prlspeva k narodnim OJlimo pp91iimwMilE dobrodelnim namenom.---------------------------------------------------------- PflBlffl ijSIiAVAurA stremi za izboljsanjem in osamosvojltvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila daje dra#e volje 1 generalni zastop banke „SlaFiJe* ¥ IiJnblJanL Zaplenjeno! .*. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Preiernova ulioa tie«. 3. .\ Največji, najvarnejSt slovenski đenanii zavod. Denarni promet do SI. Jeoeibre 1WM nad BIS mllljonov kron. Obstojeftlh vlog nad S8 milijonow kron. Rezervni zaklad nad 1 rallljen kron. Za varoost vloirnega denarja jamči zraven rezervnoga zaklada Se mestna občina ljubljanska z vsem promolenjem In z vto OVOJO mo6jOe IzgnbO vloženega denarja je nemogoAa9 ker je po pravi !ih te hranilnice, potrjenih po c. kr dešetni vladi, IzMJllAonO TCaka epekulac^lja s vloienim denarjem. Vloge se sprejemajo vtak dan in se obrestujejo po 4V4Vt brex odbitka; nevidignjene obresti se pripisujejo vsakegm pol leta h kapitalu. Sprejema) vloine knjižice drugih denarnih savodov kot gotov Posojila na temlji&a po 5f . obmti in proti amortizaciji po najmanj V«9/« D* ^0 -^»i« po-wojfi* na menice in vrednostne p^pirje. Za varčevanje ima vpeljane lične doaaaAo kronNnlko, v podpiranje sloresukih trgovcev te obrtnikov pa krodHno dmfttoo. 4 bastnt— Ib Mak »Naniae tMkmm.