DOMOVIN h AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORN UN »• DAILY NEWSPAPEF NO. 3 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 5TH, 1937 LETO XL — VOL. XL. General Motors korporacija je brutalno | zavrnila vse zahteve unijskih delavcev Common Pleas sodnik Frank J. Lausche v uradu Flint, Mich., 4. januarja. — Zborovanje unijskih zastopni kov delavstva, ki je zaposleno pri General Motors korporaci-ji, je trajala pri zaprtih vratih cele štiri ure. Odobreni so bili pogoji, pod katerimi se preneha štrajk v vseh tovarnah General Motors kot tudi štrajk pri Fisher Body v Cle-velandu. Iz Clevelanda se je udeležilo pet zastopnikov delavstva pri Fisher Body. Izjavili so, da obstoji najboljši sporazum med vsemi unijami, ki so prizadete in da pričakujejo uspeh. Danes popoldne bodo v S. N. Domu na St. Clair Ave. poročali o tem zborovanju. Homer Martin, glavni predsednik unij avtomobilskih delavcev, je po zborovanju v Flint, Mich., nemudoma in tajno odpotoval' iz dvorane in se podal direktno v Detroit. Tudi v Detroitu bo danes veliko zborovanje unijskih uradnikov. Pred dvorano je čakal Martina šerif Woolcott iz Flinta, da bi mu izročil sodnijsko prepoved proti štrajkarjem v Flintu, ki so zasedli Fisher tovarno št. 1 in 2. Okrožna sod-je odredila, da morajo strajkarji nemudoma zapustiti tovarne. Toda šerif "ni mogel" dognati kdo je Homer Martin ki se je pravočasno umaknil Medtem pa unija pričakuje de-finitivni odgovor General Mo- Nemčija rogovili v španskih vodah London, 4. januarja. — Nemške bojne ladje so zadnje dni zaplenile v španskih vodah že dve španski trgovski ladji kot v povračilo. ker so španske torpedov-ke zaplenile nemški trgovski parnik Palos. V španskih vodah se nahajata nemška križar-ka Koenigsberg in nemška bojna ladja Graf Spee. Obenem se poroča, da so tri rebelne španske bojne ladje streljale na neki francoski prometni parnik. Razburjenje radi teh dogodkov je veliko, toda nemška vlada je izjavila, da si umije roke pri vsej zadevi, ker so španski socialisti bili prvi, ki so zaplenili privatno nemško trgovsko ladjo. Novi uradniki Društvo Danica St. 34 SDZ ima sledeči odbor za leto 1937: predsednik Alois Počkaj, podpredsednik John Taučar, tajnik Vincent Bubnič, 15301 Oak-dale Ave., Bedford, blagajnik Anton Vatovec, zapisnikarica Ana Traven. Nadzorniki: Fr. Bubnič, Joseph Miklič, Mike Stradiot. Zdravnik dr. Anton Perko. škrjančki Staršem Škrjančkov se naznanja, da se vrši redna mesečna seja v navadnih prostorih v j sredo 6. januarja ob 8. uri zvečer. Pridite gotovo vsi. Nadzorni odbor naj pride ob 7. uri, da pregleda knjige in račune. Maple Heights rase Mr. in Mrs. Louis Lipnos v Maple Heights, O. sta dobila zalo hčerko, ravno tako Mr. in Mrs. Jack Jemec. Staršem naše čestitke ! tors korporacije, ki mora priti znala nobene unije, ki naj bi bila v nekaj dnevih. Od vsebine tega odgovora bodo odvisni nadaljni koraki avtomobilskih delavcev. Med drugim nameravajo poklicati sploh vse uslužbence iz vseh to varen General Motors na splošno stavko. Mesto Flint že precej čuti štrajk pri Fisher Body. Mesto šteje 160,000 prebivalcev, in od teh jih je zaposlenih 42,000 pri Fisher Body in pri General Motors. Kakih 17,000 jih še dela v Chevrolet tovarni. Washington, 4. januarja. — Edward McGrady, pomožni vladni delavski tajnik, je bil odposlan na pozorišče štraj-kov pri General Motors. Zahteval bo nemudoma konferenco z John Lewisom. Avtomobilski delavci, ki so zaštraj-kali v več tovarnah General Motors, so 'člani velike industrijske unije, ki je pod na-čelstvom Lewisa. Detroit, 4. januarja. Alfred P. Slcan, predsednik General Motors korporacije, je danes odgovoril glavnemu odboru unije avtomobilskih delavcev glede kolektivnega pogajanja. Iz njegovega odgovora se jasno vidi, da se kompanija ne bo podala za las. Med drugim pravi Sloane v svoji izjavi, ki je naslovljena na vse uslužbence vseh t o varen General Motors sledeče: General Motors korporacija ne bo pri- edina zastopnica vseh uslužbencev. "Uslužbenci pri General Motors bodo še zanaprej imeli "standard" delo, ki znaša 40 ur na teden. Pravico senioritete se bo upoštevalo tako, kot jo je določil vladni delavski odbor. "General Motors bo še zana-prej plačevala najvišje možne plače. Delavce se bodo še zana-J prej sprejemalo na delo na pod-1 lagi njih zmožnosti. To je v kratkem izjava predsednika General Motors korporacije. Ta izjava je bila nalepljena po vseh delavnicah korporacije, obenem jo pa prinašajo vsi ameriški časopisi kot plačan oglas. Voditelji unije še niso odgovorili na izjavo predsednika korporacije. Danes dopoldne ob 11. uri imajo generalno zborovanje, pri katerem se bo odločilo, kakšne korake podvzamejo unije tozadevno. Poznavalci položaja trdijo, da ker je korporacija enostavno in skoro brutalno zavrnila vse zahteve unije, ne preostaja voditeljem unije druzega kot razglasiti generalni štrajk vseh delavcev, ki so zaposleni pri General Motors korporaciji{ Kardinalna točka / odgovorp predsednika Irorppraaje je: ali naj unija diktira, kdo, bo vodil podjetje V tovarnah General Motors korporacije ali naj lastniki diktirajo? Iz domovine Mrs. Agnes Žagar, 9306 Parmalee Ave., je dobila iz domovine žalostno vest, da ji je v vasi Selšček, fara Begunje umrl v visoki starosti 85 let oče Jernej Opeka. Pokojni je bival v Clevelandu 5 let in se je pred 30. leti vrnil v domovino. V Clevelandu zapušča žalujočo hčer Agnes Žagar in več drugih sorodnikov, v starem kraju pa sina in hčer. Pokojni je bil oče dobro poznanega pokojnega Antona Opeka. Naj mu bo mirna domača žemljica! Dr. Placak Mladi zdravnik v Clevelandu, dr. Joseph Placak, katerega oče je eden najboljših specialistov v Clevelandu, poznan tudi mnogim Slovencem, je bil imenovan za družabnika Franklina Roose-velta, najmlajšega predsednikovega sina. Mladi dr. Placak, ki je rodom Čeh, bo kmalu odpotoval v Washington, kjer bo pazil na zdravje mladega Roosevelta. Darovi čitalnici Odbor društva Naprej št. 5 SNPJ je darovaL$5.00 S. N. Čitalnici na mesto venca umrlemu blagajniku Štefanu Lundru. — častno članarino sta pa plačali društvi Naprej št. 5 SNPJ v vsoti $12.00 in društvo Slovan št. 3 SDZ $5.00. Iskrena hvala! Društvo Carniola Hive Prihodnja seja društva; Carniola Hive št. 493 T.M., se vrši v sredo 6. januarja v SND ob 7. uri zvečer. P0 seji bo card party in zabava. Članice, pridite in pripeljite tudi prijatelje s seboj. — Tajnica. Važna seja Danes večer se vrši redna mesečna seja Euclid Rifle kluba. Vsi člani naj bodo navzoči. Bivši mestni sodnik, ki ie bil pred tremi leti izvoljen z največjo večino v Clevelandu, katero je sploh kdaj dobil kak kandidat za mestnega sodnika, je bil pri zadnjih volitvah izvoljen na visoko mesto okrajnega ali Common Pleas sodnika. Tako visokega urada dosedaj •še nihče izmed Slovencev v Zedinjenih državah ni dosegel. Common Pleas sodni je so najvišje sodni je v vsakem državnem okraju ali county. Toda sodnik Frank J. Lausche, ki jutri prevzame svoj visoki urad, ne želi, da bi se mu ob tej priliki pelo s fanfarami in godbami. Sodnik Lausche je priprost sin svojega naroda, ki veliko raje na tihem deluje za blagor in napredek naroda, kot da bi poslušal dolge govorance in fraze. On je mož dela, in tako je sklenit, da bo v sredo S. januarja kar na tihem začel delovati na svojem odgovornem mestu v novi sodni ji na Lakeside Avenue. Kar natihoma je bil zaprisežen že pred tremi tedni, da skoro nihče tega ni vedel, ker se je hotel izogniti raznim formalnostim, ki so v zvezi z nastopom sodnika na Common Pleas sodniji. Sodnik Lausche je bit pride-l jen civilnemu oddelku sodni je. Toda nekaj je, česar nam sodnik Lausche ne more prepovedati, namreč, da bi mu ne smeli iskreno čestitati ob dnevu, ko nastopi svoje visoko mesto. To je zadeva naroda, ne pa zadeva sodnika Lauscheta. Prav prijazno prosimo vse tisočere prijatelje sodnika Lauscheta, ki so bili z njim v prijateljskih stikih tekom dolgih let, da pridejo v sredo, 6. januarja, ob 9:30 dopoldne, v novo sodnijsko poslopje na Lakeside Ave. Tedaj bo sodnik začel uradovati. Predno pa začne s postavami, pa lahko dobi iskren pozdrav od svojega naroda. Kar pridite v novo sodni jo, vam bodo že povedali, kje se sodnik nahaja. Skrbeli smo, da sodnik Lausche o te'.n sprejemu prej ne bo nič izvedel, torej bo presenečenje toliko večje, ko bo tudi ameriški narod dognal, koliko prijateljev ima sodnik Lausche. Pridite in pozdravite prvega slovenskega okrajnega sodnika ne samo v Clevelandu, pač pa v vseh Zedinjenih državah! Italija se je umaknila iz španske zadeve. Nemčija nadalje pleni španske ladje. Francija grcjzi, da bo začela "posredovati Ameriški župani v ostri borbi, da se nadaljujejo WPAdela. Tisoče prošenj je dospelo v predsednikov urad in na kongresmane London, 4. januarja. — V Rimu je bila včeraj podpisana pogodba med Italijo in Anglijo, v kateri pogodbi se Italija obvezuje, da bo pozabila na stara nasprotstva med Anglijo in Italijo v Sredozemskem morju tekom abesinske vojne. Italija se je tudi obvezala, da bo držala roke proč od španske civilne vojne in ne bo moralno niti materialno podpirala niti rebelov niti socialistov. Italija se je tudi obvezala, da bo delovala v prid miru. Priznala je v pogodbi, da je svoboda na odprtem morju vitalnega pomena tako za Anglijo kot za Italijo. Anglija je želela, da bi tudi Nemčija podpisala enako pogodbo, toda Nemčija koraka na svojo roko naprej. Valencia, Španija, 4. januarja. Nemška križarka Koe- nigsberg je danes zaplenila že tretjo špansko ladjo kot v povračilo. ker so Španci zaplenili nemški tovorni parnik Palos. Nemčija je izjavila, da bo toliko časa plenila španske par-nike, dokler ne bo vrnjen nem ški parnik Palos. Zaplenjeni španski parnik je Marta Junquera, ki je bil napolnjen s krompirjem za socialistične begunce v Santand-ru. Medtem je pa angleški poslanik v Madridu strogo protestiral proti obstreljevanju angleškega parnika Black Hill. Na parn-k so streljale bojne ladje nacionalistov. Paris, 4. januarja. Francoska vlada je potom zunanjega ministra izjavila, da položaj v Španiji postaja dnevno resnejši radi vmešavanja Nemcev v španske zadeve in da zna sleherni dan priti dcr resne krize. Cene mesa New York, 4. januarja. Tekom prvih treh mesecev letošnjega leta se splošno pričakuje, da se bodo zvišale cene vsako-, vrstnemu mesu. Zaenkrat pri-j hs j a sicer še dosti klavne živine! na trg, toda kljub temu so se že dvignile cene mnogim vrstam me?a. še višje pa postanejo cene, ko farmerji ne bodo pošiljali dovolj klavne živine na trg, kar bo v februarju in marcu mesecu. Zlasti se je zadnje ča-j se dvignila cena tejetini. Izreden je slučaj pri prešičjem mesu. Famerji so po?la!i v klavnice mnogo več prešičev kot lani, kljub temu pa je meso dražje kot lani. Kot vzrok navajajo,: da ljudje kupujejo več prešičje-' ga mesa. -o—- Zahvala Odbor Jugoslovanskega kul-! turnega vrta se zahvaljuje Mr. Chas. Zormanu, voditelju slovenskega radio programa, k; je iz usluge naznanil našo prireditev, da Vrtu prihrani nekaj denarja, ki se potrebuje za druge potrebščine. Jugo slovanski kulturni vrt se še v bodoče priporoča. Vsak naj stori nekaj v korist krasnega Kulturnega vrta. Hvala lepa Mr. Zormanu. Smrt rojakinje Mrs. Josephine, Somrak iz E. 61. ceste je dobila iz Minnea-polisa, Minn., žalostno vest, da je tam preminula Jožefa Bol-ka, rojena Truden, na opera- j ciji. Umrla je 22. decembra. Bila je doma iz Grahovega pri Cerknici. Zapušča 7 otrok in soproga, ki je pa bolan. Naj ji bo lahka ameriška zemlja. Vest iz domovine Mr. Anton Amigoni, 1567 E. "Sth St. je dobil pismo iz domovine, da mu je 8. dec. umrla mati Helena Amigoni v vasi Ro-više, fara Studenec v visoki starosti 78 let. V domovini zapušča .dna Franka in hčer Marijo, v Ameriki pa dva sina, Antona in Lojza. Naj bo ranjki mirna domača zemlja! Na obisku Na obisk je dospela iz Glea-sonton, Pa. Mrs. Dremelj in sicer k sestri Mrs. Mary škerbec in sestrični Mrs. Mary Turk. Dobrodošla! Vojna bi v splošnem pomagala komunistom Cleveland. — Prof. Walter O'Donnell je imel preteklo nedeljo v mestnem avditoriju govor, ki je vzbudil splošno pozornost. Med drugim je dejal O'Donnell: "Na tem modernem, svetu, v katerem se komunizem, fašizem in demokracija borijo za kontrolo, demokratični narodi nikakor ne morejo misliti na vojno. Vojna bi koristila samo končnim ciljem komunistov. Edina pot je, da se Zedinjene države ognejo konfliktu, ki gotovo pride v Evropi v najkrajšem času, da v slučaju vojne obdrži Amerika svoje parnike, svoj denar in svoje ljudi doma. Nevtralnost, svoboda morja in enake fraze danes dosti ne pomenijo. Najmanjši incident lahko izzove vojno. Kdorkoli izmed Amerikancev bi šel v slučaju vojne v Evropo, mora to storiti na svojo lastno odgovornost . . . Španski fašisti so enako proti - demokratični, in njih borba za krščanstvo je ja-ko dvomljiva. Niti filozofija niti sedanje tendence fašizma se ne strinjajo z religijo. Krščanstvo ne bo pridobilo ničesar, ako izroči svojo obrambo proti komunizmu — fašistom." Tako je govoril prof. O'Donnell', ki poučuje na katoliški univerzi v Clevelandu. --o- Nove odbornice Društvo Carniola Hive št. 493 T.M., ima sledeči odbor za leto 1937: predsednica Jennie Dolenc, bivša predsednica Mary Bolta, podpredsednica Frances Kobe, rekordna tajnica Frances Zugel, 6308 Carl Ave,, bolniška tajnica in zapisnikarica Julia Brezovar, 1173 E. 60th St., chaplain Magdalena Kremžar, rediteljica Paulina Zigman, sergeant Mary Mahne, straža M. Schmidt. Zastopnice za Klub društev S. N. D.: Julia Brezovar in Frances Kobe, za konferenco Frances Zugel, za združena društva fare sv. Vida: Julia Brezovar, Frances Kobe. Nadzornice : Ana Boldan, Mary Ti-sovec, Mary Gačnik, zdravnika dr. F. J. Kern in dr. M. Oman. Washngton, 4. januarja. — Upanje administracije predsednika Roosevelta, da se proračun Zed. držav tekom letošnje zime zmanjša in balancira, je splavalo po vodi, ko so te dni pritisnili na predsednika župani skoro slehernega večjega mesta v Ameriki. župani ameriških mest z vso resnostjo zahtavajo, da se WPA javna dela ne samo omejijo, pač pa da se za javna dela dovolijo še večje vsote, kot so bile dovoljene dosedaj. Predsednik in njegov kabinet se radi tega nahajata v obupnem položaju. Od Pacifika do Atlantika poročajo župani stoterih mest, da je res, da je industrija nekoliko oživela, toda privatna zaposle- nost pri raznih, podjetjih nikakor ne napreduje kot bi morala. In posamezna mesta nikakor, niso v stanu podpirati svoje ne-j zaposlene briez izdatne pomdži cd strani zvezne vlade. župani so na administracijo predsednika Roosevelta naslovi-' li zahtevo, da se število pri WPA javnih delih zaposlenih delavcev zviša od 2,200,000 na 2,700,-000. Obenem župani tudi prosijo, da odredi kongres $877,-0C0.000 za javna dela namesto £500,000,000, kot je predlagal Roosevelt. Ta vsota bi zadostovala do 30. junija, in tedaj ,se računa, da javna pomoč ne bo več tako potrebna kot je danes. Sulzmann se vrne . Ko je te dni dosedanji šerif John Sulzmann izročil urad šerifa novo izvoljenemu šerifu Martinu O'Donnellu, je izjavil, da bo naj prvo gledal, da se dobro pozdravi, potem bo pa zopet stopil v politično areno, j Sulzmann je bil šest let šerif j v Clevelandu in znan zlasti po 'tem, da je z jetniki jako hu-'manitarno postopal. Radi prepira smrt V hiši na 1364 E. 36th St., je prišlo do prepira med moškimi. Pri tem sta dva mlada ! fanta napadla 65 let starega i Franka Kolpa in ga tako pretepla, da je Kolp umrl. To je že drugi enaki slučaj v ondot-ni okolici tekom enega tedna. Zopet na delu Direktor javne postrežbe v Clevelandu je zopet poklical na delo 1350 mestnih delavcev, ki so bili pred desetimi dnevi od-slovljeni, ker ni bilo denarja v blagajni. Zaroka Na božični dan sta se zaroči- j la Miss Carolyn Kosoglav, hčerka Mr. ir. Mrs. Anton Kosoglav, 1383 E. 43rd St., in Mr. Anthony Stefančič, sin poznane družine Mr. in Mrs. Anton in Mary Stefančič, 890 Rudyard Rd. — Iskrene čestitke! Na obisku K družini John (Lindy) Lo-kar, 1097 E. 169th St., je pri-, j šla na obisk Mrs. Helen Mra-mor, mati Lindytove soproge. V mestu bo ostala kake 3 tedne. Demokratska seja V sredo 6. januarja se vrši letna seja Slovenskega demokratskega kluba 32. varde (moški). Na programu so volitve odbora in druge važne stvari. V bolnici V Glenville bolnico se je podala Mrs. Frances Hajdni, 449 E. 158th St. Prijateljice jo lahko obiščejo od 2. do 3. uri popoldne in od 7:3Q do 9. zvečer. AMERIŠKA Ravnatelja niso pustili v tovarno Kot poroča angleško časopisje, je nameraval včeraj dopoldne priti v Fisher Body tovarno na Coit Rd., kjer traja stavka, generalni ravnatelj tovarne Lincoln Scafe. Toda piketi okoli tovarne so preprečili dohod ravnatelju. Piketi so napadli celo policijo ki je skušala narediti pot za ravnateljev avtomobil. V tem spopadu je bil precej ranjen policijski poročnik Mr. Peter Kekič. Scafe trdi, da so piketi skušali prevrniti njegov avto in so naskočili Kekiča, ki je skušal narediti pot ravnatelju tovarne. Kot zatrjuje ravnatelj, so bili med ljudmi, ki co mu skušali preprečiti dohod v tovarno, večinomia tujci. Scafe pravi, da pozna večino uslužbencev pri Fisher Body. Pozneje se je ravnatelj Scafe zopet pripeljal pred tovarno, toda to pot je bilo vse mirno. Scafe je lahko nemoteno šel v poslopje. Absoluten mir prevladuje med piketi okoli tovarne. -o- Vodja demokratov Pri tajnem glasovanju za načelnika demokratov v senatni zbornici državne postavodaje v Columbusu, je bil izbran za načelnika demokratske večine senator Keith Lawrence iz Clevelanda. Senatna zbornica državne postavodaje je prvič po dolgih letih zopet po ogromni večini demokratska. Zlatomašnik na obisku Včeraj nas je obiskal v uradi Rev. Ciril Zupan, zlatomašnik ir župnik slovenske župnije v Pue bio, Colo. Mudil se je na obiski pri srebrnomašniku Rt. Rev Omanu. Sinoči je zopet odpoto val proti zapadu. t AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 5TH, 1937 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER em St. Clnlr Ave. Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. 2a Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00 Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $6.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year. Single copies, 3 cents. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. _ <*>83 No. 3, Tues., Jan. 5, 1937 v Času primerne Najmočnejše armade premagujejo svet, toda najnižje cene zavoju jejo svetovna tržišča. * * * Japonska postaja z vsakim dnem bolj moderna in bolj zapadnjaška. Oni dan je neko šestnajstletno dekle izropajo neko banko, kakor se dogaja često v moderni Ameriki. Da je pa Japonska v gotovih merili še vedno orientalska, je dokaz to, ker je policija roparico prijela. "Portugalska, Nemčija in Italija bodo poslale angleški vladi skupno noto, v kateri bodo naglasile, da so bile te dežele že od vsega početka za nevtralnost in nevmešavanje v Španiji in da so se že od vsega početka zavzemale za to, da se ne pošilja v Španijo nikakih potrebščin in "prostovolj-cev " _ . — Novica v svetovnem časopisju. sje ❖ Neki časnikar pravi, da nima Mrs. Simpson poslej ničesar več reči in povedati. — Časnikar naj počaka, da postane Mrs. Simpson enkrat žena bivšega angleškega kralja Edvarda, potem pa naj časnikar njega vpraša, če nima Mrs. Simpson res nobene besede več. V državi Tennessee živi neka osemdesetletna starka, ki ni še nikoli v svojem življenju videla avtomobila. — Saj baš temu dejstvu se ima menda zahvaliti, da je učakala osemdeset let. Jjs * * Na vojno, ki naj reši narode pred propadom, se pripravljajo sledeči bratci: Mussolini, nekdanji anarhist in veteranski ateist ali brezbožnik; Hitler, ki si na vse knplje prizadeva uvesti poganstvo med nemškim narodom; in končno japonski vojni lordi, ki obožujejo v svoje mcesarju poosebljenega boga. Gorje narodom, če ga bodo ti reševali..,. Postava jamči svobodo govora po radiju, ne jamči pa poslušalcev. ,t ... Najvišje sodišče v Avstriji je te dni odločilo, da je vsaka poročena žena upravičena do enega poljuba izven zakona in da zaradi takega poljuba ni v nevarnosti, da bi se mo-gel njen mož ločiti od nje. "En sam dokaz nezvestobe, še ni dovolj za ločitev zakona," je izjavil predsednik najvišjega sodišča. Avstrija postaja počasi moderna dežela. :;< 'fi Neki znanstvenik v New Yorku je izjavil, da obstoja človeštvo iz več vrst človeških živali. Zgodaj zjutraj na novega leta dan je človeštvo nudilo dokaz, da ima omenjen znanstvenik prav. >Jc -fi * Brzojavna sporočila iz Pariza naznanjajo, da je bil do kument, s katerim je Nemčija dne 2. avgusta 1914 napove dala Franciji vojno, ukraden iz arhivov francoskega zuna njega ministrstva. Francozje naj si radi tega nikar ne belijo glav. Po vsej priliki bodo tekom enega ali dveh let zo pet prejeli enak dokument od Nemčije. -d-- P. Bernard: Škodoželjnost in neka brošura To se je seveda lahko naprej vedelo, da brošura z naslovom "Ultimatum' 'ne bo našla milosti v očeh naših verskih nasprotnikov. Vedeli smo, da bodo marsikaj rekli in pisali o njej. Vendar moramo v splošnem priznati, da prav preveč niso padli po njej. Najbrž bi na to opazko odgovorili, da ji niso hoteli delati več reklame kot je bilo nujno potrebno. S tem smo pa tudi mi popolnoma zadovoljni. Tu pa tam še pride kakšna kaplja', ki skuša zvrtati luknjico v kamenito vsebino tiste brošure. Očitajo .ji to in ono, kar pa vse skupaj ni nič drugega kot izraz nepremišljene nejevolje. Nedavno je pa bilo brati opazko, da je tista brošura dokaz nelepe — škodoželjnosti! Baje je skušala brošura škodovati bližnjemu, kar je seveda zelo nekrščan-sko početje. Sicer v isti sapi zatrjujejo, da se namen brošure ni niti najmanj posrečilo, toda dejstvo ostane in škodoželjnost je v brošuri in v tistih, ki so brošuro izdali. . . Zaradi načelnosti se dajmo pri tem očitku nekoliko pomudi-ti. Brošura, ni nikomur želela ško de. Ravno nasprotno, želela j dobro vsem, listu Enakoprav no s t in njenim naročnikom in bralcem. Saj je izrecno povedala, da ji ni na tem, da se kak list uniči, ampak na tem ji je, da noben list, ki naj ga katoličani podpirajo, ne piše zoper načela katoličanov, ker takega lista potem katoličani po svoji vesti ne morejo podpirati. Brošura .je hotela dobro doti čnemu listu, zakaj če ne bi pisal zoper katoličanstvo, bi imel prav gotovo v Clevelandu in vsej okolici veliko več naročnikov nego jih ima. Brošura je hotela dobro samemu g. uredniku, ki je kajpada tudi naš bližnji, zakaj če bi urednik pisal drugače kot piše, bi imel take naročnike, ki bi bili z njim zadovoljni prav tako kot so ljudje zadovoljni z uredniki katoliških listov. Potem se mu ne bi bilo treba »otepati raznih kritikov pred vso javnostjo in si ustanavljati posebne "solzne doline," v kateri od časa do časa apelira, na usmiljenje svojih bralcev in si pomaga pri tem z raz- kazovanjem svojih srčnih bolečin. Toliko naj bo zapisano o "škodoželjnih" namenih naše brošure. . Zdaj pa še nekoliko o vprašanju, če je brošura dosegla kaj svojega namena ali ne. V kolikor je želela dobro listu Enakopravnosti in njegovemu uredniku, je po vsem vidiku svoj namen zgrešila. Nič dosti ne opazimo, da bi si ta dva vzela k f.rcLi dobro hotenje brošure. V istem tonu nadaljujeta svoje pi-: anjc in mahanje po krščanstvu in katoličanstvu, kvečjemu bi se dalo reči — da govorim v smislu brošure — da sta se zopet malo bolj umaknila na zunanje okope in čakata, kdaj bo spet jav-ne.-t "dozorela," da bosta lahko mahnila naravnost v središče. Kmalu po tistem, ko je g. Jpntez prevzel uredništvo, je bilo videti, da smatra Enakopravnost stvar že za dovolj dozorelo in je začel skoraj popolnoma po notah znanega protiverskega glasila ,v Chicagi. Zdi se, da je sedaj vsaj za spoznanje previdnejši postal. Kakšen uspeh je pa imela brošura med ljudmi v Clevelandu, je pa precej drugo vprašanje. Deloma so jo razumeli prav, deloma so pa šli takoj za en korak dalje nego jih je brošura vodila. Tega pa zopet ni kriva brošura, ampak list Enakopravnost sam. Da jih je bilo precej, ki so prav razumeli in prave korake naredili po tisti brošuri, dovolj jasno kaže "privatna solzna dolina" v Enakopravnosti. Mi smo seveda obsojeni, da smo "napačno razumeli" tisto otepanje in opravičevanje, toda to se jako iahko zapiše, kar je pa zadaj za vsem tem, ima vsak pravico po ?voje tolmačiti. Posebno še, Če ima slučajno še kaj več informa-sij nego jih ser vira Enakopravnost sama ... O drugih sem pa dejal,,'da so Sli takoj za en korak' dalje. In vse kaže, da "teli ni malo. Tisti !.judje pravijo takole: Zastonj in prepozno je upati, ia bi se Enakopravnost spremenila. Krenila je že predaleč in iiitzaj noče ali pa ne more. Zakopala se je v ■ strast in kadar žene človeka strast, ni dostopen za dobre nasvete. Mi smo v svoji lahkovernosti verjeli svoj čas, da bo Enakopravnost glede verskih reči dostojen list, zato se nismo branili in smo se na njo naročili. Ko se je vedno bolj podajala na br^zverska pota, smo svojo besedo že večkrat zastavi li, toda pomagalo ni, ker je strast bila premočna. Toliko manj upanja je sedaj, ko je prišel k listu g. Jontez. Ta mož .je med nami predobro poznan in vsak ve, kaj je od njega pričakovati. Njego va strast je tako močna, da je prej pripravljen na škodo pod-jetaja in na izgubo naročnikov nego'na to, da bi spremenil smer lista. Zato nam n6 kaže drugega kot takoj narediti drugi korak in list ustaviti. Dokler naša naročnina še teče, naj bo, saj beremo ga itak nfe. List pride in gre — v waste basket! Ko pa naročnina poteče, pač ne bomo več ponovili in naj podjetje samo sebi pripiše. Da, tako pravijo, in takih ni malo. če bi bil jaz z brošuro vred v resnici škodoželjen, bi te ga ne povedal javno. Ker pa nisem škodoželjen, povem to javno in s tem dajem listu Enakopravnost priliko, da se še ob enajsti uri premisli. Morda bodo tisti, ki so nad Enakopravnostjo obupali, vendar še opazili ali vsaj od drugih zvedeli, da je smer lista spremenjena, in ne bodo bojkotirali nje in njenega podjetja. Toliko o škodoželjnosti tiste brošure. če bi pa mi hoteli dalje govoriti o škodoželjnosti, bi pa kaj lahko stopili par korakov bliže k listu Enakopravnost in zopet pokazali nanjo —• s prstom! Hvali se, da ne brani nikomur brati katoliških listov. O tem drugič. Kaj je pa počela in počne glede "klerikalnega" Kulturnega vrta? Ker je bila sokriva, da ni Kulturni vrt postal stvar vsega naroda, se tolaži sedaj edino s tem, da kipi iz nje škodoželjnost prvega razreda in se neprikrito raduje vsakega navideznega ali resničnega neuspeha pri delu za Kulturni vrt. Kjer količkaj more, zavira delo pri Kulturnem vrtu. Kje je po vsem tem iskati resnične škodoželjnosti ? In kljub vsemu temu je moral isti list sam te dni prinesti vsaj par vrstic o neuspehu svoje lastne škodoželjnosti, ko je v nekem poročilu zapisal: Če so klerikalci postavili že tri spomenike, potem bi bila za: nas sramota, če bi ne megli financirati nekaj od -c česar bomo imeli več koristi kakor od spomenikov, (čudno, da ni zapisal: od "spomeniške navlake" . . .) Tako! če si klerkalcev že ne morejo jemati za zgled pr delu za Kulturni vrt, si jih pa morajo postavljati za zgled v požrtvovalnosti za cilje, ki so si jih postavili. Potemtakem le niso tako zanič naši klerikalci! Toliko morajo žrtvovat za svoje cerkve in šole, pa dajo vendar še za narodno stvar toliko, da se na nasprotni strani vsaj tako od daleč že boje morebitne "sramote." Vie kaže, da naši klerikalci ne potrebujejo ravno kakega socializma, da bi jih učil požrtvovalnosti. Prej bi jih naučil — škodoželjnosti . . . i- je mladinski zbor "Kanarčki" vreden svojega imena ali ne. Vljudno vabim tudi prijatelje staršev in Kanarčkov iz naselbine in bližnjih okolic, da se udeleže, kajti mladinski zbor je v ponos cele naselbine in zasluži vaše podpore. Slavčki, škrjan-čki in mladinska zbora iz Waterloo in Holmes so že obljubili, da se udeleže v kar večjem šte-.ilu mogoče, za kar se jim že v naprej zahvaljujem. Obenem pa vabim naše sosedne "čričke" in pa barbertonske Slavčke in starše, da se udeleže, ako jim je mogoče. Vsak ljubitelj mladine in .slovenske pesmi naj si zabeleži dan 10. januarja za "KANARČKE." Pozdrav! Anna Traven. IZ DOMOVINE delavec, 70 letni Andrej Šular. Pokojni oče Andrej je bil zaradi svoje skromnosti in vedrega značaja vsesplošno priljubljen in spoštovan. To je izpričal tudi njegov pogreb na litijsko žup-no pokopališče, kamor ga je spremenila izredno dolga vrsta pogrebcev. Ob odprtem grobu so mu zapeli litijski pevci v slovo. Zapušča ženo in otroke, katere je kot skrben oče spravil k dobremu kruhu. —Magistralni ravnatelj v p. g, Ivan Lauter je za vedno zatis-nil svoje oči. Pokojnik, ki je svoj čas služboval pri dunajski policiji in so ga kot strokovnjaka poklicali na ljubljanski magistrat, je bil odličen in nad vse vesten in nepristranski uradnik, pa tudi dober šef svojim podrejenim. Zato je bil vsesplošno spoštovan in upoštevan. —V Galiciji pri Celju je umrla po kratki bolezni Nežka Vi-demšek, roj. Rezman, šivilja. MODROVANJE KUHARČE Danes grem v trgovino. da si kupim vso dobrino. katero v kuhinji jaz rabim, ra kosilce dobro si nabavim. Najprej korenčka in peteršiljčka na fino juho naš'ga Milčka, . pa orehe, riža in testenin, olja, soli, sira in pa ;ozin. ) pa za kruh prav dobre moke. nakupim putra za sladke krofe. Ajdova in koruzna moka, žgančki bodo, he, he, he, brez kromnirja pa tud' ne gre, čebuljčka zraven in zelj, glave, in fižolčka in solate, pa obed bo kot za grofe. Kislo zelje, repca in ješprenj, to za jutri bo najprej. Cukra, mleka, kave in pa kruha, to pri nas se zjutraj kuha. Za petek so pa ribce fine. salmoni, sardele in sardine. Za posladkat pa razne kekse, al' konzerv, sadje in pa breskve. Za pondeljek, čas za pranje, različno milo za čistenje, Rinso, Lux, Ivory in drugo, kar za čistit je na uslugo. Večkrat rabim pa še več, pri , ' KABAY-u kupim vso to reč! 6507 St. Clair Avenue Slovenski grocerist Problem Slovenskega Doma na Holmes Ave. Z novim letom smo zaključili zopet eno poslovno leto pri Slovenskem domu na Holmes Ave., o katerem lahko rečemo, da nam je bilo v rezultatu povcljrio. Natančno vodeni računi so nam pokazali v čemu je rentabilnost in zopet na drugi strani pa so številke pokazale kje ni rentabilnosti. Natančna preiskava v računih je pokazala, da sta v celem poslopju le dva prostora, ki se s svojimi dohodki upravljata in pomagata plačevati stroške za druge prostore, katerih niso do-j hodki dovoljni. V stavbi Sloven-1 skega doma je rentabilnost v točilnici (Bar room) in kegljišče. Prepričan sem, da se dvorane absolutno ne morejo z dohodki same opravljat drugače, če bi bile vsak dan za prireditve renta-ne, kjer se dobi primerno višjo najemnino, kakor pa za društvene seje. Računati moramo, da imamo s stavbiščem brez popravila, potrebščin in licenc mesečno stroškov okrog $300.00 to je vsako jutro, ko se stavba odpre pO.00. Pripomniti pa je, da se dobiva najemnino za prireditve komaj polovico leta, ker v poletnem času teh ni izven"kake svatbe. ' ' ; Isto kar velja za dvorane, je tudi s kegljiščem. Sezona za kegljanje se prične v pozni jeseni in traja clo koncem meseca maja. Edini vir stalnih dohodkov je točilnica, ki pokaže v poletnih časih veliko večjo aktivnost, kakor pa v zimskem času, ko društva prirejajo svoje prireditve, čimbolj so ugodni prostori za postrežbo gostom, tem večja je prilika do boljšega zaslužka. Minule leto nam .ie pokazalo, da nam je točilnica plačevala veš primanjkljaj pri stavbi in poleg smo napravili precej prebitka v gotovini, ki jo imamo na rokah za vsak slučaj. Naša dolžnost kot delničarjev korporacije je, da kakor hitro smo zaznali in preizkusili vse objekte in vire pri stavbi, kateri nam je clobickanosen, da temu prostoru posvečamo največjo pažnjo in dvignemo iz njega vse, kar se da dobiti v korist stavbo, ki hočemo radi nas, radi naselbine, radi narodnosti in društvenega življenja, da obstoja in se nam izplačuje. Zadnjega polletja gojim globoko v srcu tajno, katero sem zadnje čase zaupal nekaterim direktorjem, da bo potrebno topo-gledno nekaj ukreniti, da izboljšamo prostore naše točilnice. Danes se nam ni potreba skrivati, če hočemo prodati kozarec vina, piva ali žganja. Imamo uradno dovoljenje in dokler poslujemo v soglasju s postavo to lahko delamo jaVno brez vsakega strahu. Vse naokrog v naselbini in v predmestju vidimo krasno urejene točilnice, katerih pročelje samo vabi goste v notranjost. S preklicom prohibici-je so se vsem, ki ljubijo dobro kapljico, odprla Vrata na široko, da si privoščijo po lastni izbiri priljubljeno pijačo. Danes opazimo, da tista točilnica, ki kaže bolj vabljivo lice ter je najti v njej udobnost, hitro in dobro postrežbo, je vsikdar zaposlena in visoko rentabilna. Nikakor ni priporočljivo, da bi pri Slovenskem u domu na Holmes Ave. poizkušali modernizirati sedanjo točilnico, ker se bojipi, da bi nas za uspeh, ki bi ga potem imeli, preveč stalo. Če bi hoteli najnujnejše napraviti in pročelje oziroma vhod v skladu s stavbo urediti, bi bilo potrebnih okrog $2,500.00, kakor so nam izvedenci napravili proračun. Ostali bi pa kljub temu v kleti, ki nikakor ni pripravna to-Ičilnica. Sedanje točilnice kljub | velikim stroškom ne bi mogli razširiti in v njej napraviti tiste ugodnosti, ki jo danes gostje zahtevajo. Kratko rečeno: inve-stacija se ne bi izplačala. V mislih imam ob strani prizidek, ki naj bi bil tako zgrajen, da bi se pozneje, kadar bi plačali stroške prizidka, dozidali še naprej in sicer tako, da bi nad njim napravili pivnico in kuhinjo za prvo in drugo dvorano. Seveda to ne bi bilo storjeno v par letih, toda če bi nam bila točilnica vsaj enkrat bolj rentabilna, bi bilo pa to mogoče v petih letih. Naš slovenski pregovor pravi: "če hočeš biti:'gm»v\'6znjfe/claj peljati voz tistemu konju, ki rad vozi." Isto je tukaj, če hočemo rentabilnost dvgniti, posvečajmo naše pažnjo tistim prostorom, ki so še izkazali do danes dobička-nesni. Seveda s tem ni rečeno, da bomo druge prostore zanemarjali. Nasprotno, če bomo imeli dovolj na sredstva, jih bomo lahko izboljšali in modernizirali, tako da bodo vedno odgovarjali času in potrebam. Cenjeni delničarji Slovenskega doma na Holmes Ave., razmišljajte o tem in udeležite se delniške seje dne 10. januarja ob 1. uri popoldne, ki bo razpravljala o tem problemu. Pripravljeni bodo formalni načrti v več oblikah kakor tudi podano poročilo, kako dobiti sredstva za zgradnjo. Prepričan sem, da z 'dobro voljo in agilno podvzet-! nosijo delničarjev se to lahko i stori v bližnji bodočnosti. Pridite vsi na delniško sejo, da s j tem pokažemo dobro voljo do j stavbe, ki je zgrajena za skupno 'streho dobre narodne volje. Joško Penko, tajnik. --o- Koncert "Kanarčkov" V nedeljo dne 10. januarja se vrši koncert mladinskega pevskega zbora "Kanarčki" ob priliki druge obletnice prvega koncerta. "Kanarčki" imajo pripravljen obširen, bogat program, ki vam bo gotovo ugajal. Minulo je že več mesecev, odkar se je vršil njih zadnji koncert, toraj so imeli precej časa za učenje in so se potrudili in so naštudirali lepo število pesmi za celoten zbor kakor tudi sole, duete, itd. Zbor je poleg več narodnih pesmi na-st udiral tudi par zelo težkih klasičnih skladb, katerih še ni pel noben mladinski zbor. Starše poživljam, da gredo otrokom na roke v prodaji vstopnic, kajti sklep seje "Kanarčkov" je, da proda vsak vsaj 2 vstopnici. In končno je pa tudi dolžnost staršev, da se udeleže prireditve in sami obsodijo ali —V Ljubljani je umrl splošno znani in priljubljeni višji poštni uradnik v pokoju gospod Mihael Bajd. — V Slomškovi ulici je umrla Elizabeta Kvaso-va roj. Pogačnik. — Na Krekovem trgu št. 11 je nenadoma] umrla Ema KlemSnčič roj. Gra-čnar, soproga gostilničarja. —Nesreča užitikarja in otroka.—V četrtek dopoldne, dne 10. decembra sta gnala užitikar Lovko Ivan iz Dolenje vasi št. 40 in sosed žnidaršič težkega bika, ki ga je Lovko prodal mesarju, proti Rakeku. Spotoma privozi malo pred poldnem avtobus, žival se je avtobusa prestrašila, začela begati sem in tja in pri tem priletnega Lovkota s tako silo pritisnila ob obcestno lipo, da si je zlomil desno nogo v ko-liku. Ponesrečenega Lovkota so odnesli v bližnjo Vatovčevo hišo, poklicali zdravnika dr. Pin-tarja, ki je ponesrečencu nudil prvo pomoč, nato pa je bil z opoldanskim vlakom odpeljan v splošno bolnišnico v Ljubljano. Njegovo stanje je z ozirom na visoko starost precej kritično. Pred kratkim smo poročali, da je njegovega sina, posestnika in gostilničarja doletela v Postojni podobna nesreča. Pri težko naloženem vozu lesa je odpovedala zavora in pri tem si je zlomil nogo, katero so morali, da so mu rešili življenje, odrezati, še sedaj se zdravi v bolnišnici v Postojni, medtem pa .je doma očeta zadela ista nesreča, kar je za dobro družino še bolj tragično. Dne J), decembra pa se je v Hribarjevem zgodila nesreča. Okrog 7 let star posestnikov sin je vtaknil roko v slamoreznico, ki mu je sredinec in prstanec leve roke skoro odrezala. Njegov brat pa si je pred kakim pol letom s sekiro odsekal štiri prste. V Ljubljani je umrl Franc Pungerčar, zvanični drž. železnice. —V Celju je umrl g. Franjo česen, trgovski poslovodja. —V Ljubljani je umrla Ema Orehek, soproga posojilniškega ravnatelja v p. Pokojno je bila blaga in skrbna mati, ki so jo spoštovali vsi, ki so jo poznali. —V Ljubljanski splošni bolnišnici je umrl Franc Malenšek, železniški uradnik v p. —Huda nesreča na Verdu.— Nedavno se je v kamnolomu državnih železnic na Verdu nad Vrhniko pripetila huda nesreča. V tem kamnolomu so delavci razstreljevali kamenje. Med delom pa se je naenkrat utrgala velika skala ter pokopala pod seboj 64 letnega delavca Matevža Isteniča. Ko so delavci odstranili težko skalo in izvlekli izpod nje Isteniča je imel ta zlomljeni obe nogi, udrt prsni koš ter druge hude notranje poškodbe. Domači zdravnik je nudil Iste-niču prvo pomoč, obenem pa je bil poklican iz Ljubljane, reševalni avto. ki je Isteniča prepeljal v splošne bolnišnico. Za Isteniča skoraj ni več upanja, da bi ostal pri življenju. —Smrtna kosa.—Na dan svojega godu je umrl po daljšem bolehanju dolgoletni predilniški Če yerjamete al' pa ne Moj ljubi bratec France!j je očeta in mene povabil na obisk v Divačo, kjer je bil Francelj uslužben na železnici. To je bilo že davno in v tistih lepih časih, ko se je šlo lahko iz Meni-šije v Divačo brez potnega lista. Udarili smo jo iz Menišije čez čisto stran, čeprav so oče rekli, da bi šli radi čez Cerknico, češ, da imajo pri Klemenu važen opravek. S Franceljnom sva jim pa dokazala, da imajo pri Domi-celu na Rakeku prav tako fino vino, če že ne boljšega. No j a, do vlaka je bilo še čas, pa smo potrkali pri Domicelu in poklicali en literček vipavca. Z bratom sva pričakovala, da bomo pili na očetov račun, oče so mislili obratno in se zanašali na sveto sinovsko dolžnost. Rekli, da so pozabili denar doma. Jaz sploh nisem prišel v poštev, ker sem takrat še hlače trgal po šolah (čisto brez potrebe) in tako je igral vlogo finančnega komisarja naš Francelj. Naj mu bo dobro na tem in na onem svetu. Saj naš France ni godrnjal ob takih prilikah in smo ga dostikrat žehtali iz njegovega žepa, vendar ni mogel verjeti, da bi bili oče res pozabili denar doma. In kot vesten človek, je hotel priti stvari do dna. Ko so oče v vagonu malo zadremali, mi je šepnil, cla bova očeta postavila na preiskovanje in dognala, če je njih blagajna res suha, ali če samo tako pravijo. France vzaifie iz listnice petak in ga vrže na tla, ravno pred očeta. Jaz sem pa dobil nalogo, da sem dregnil očeta in ko so pogledali, sem se sklonil po petak, rekoč: "Tukaj je pa nekdo izgubil petak! Ga bom pa kar jaz spravil!" "Kremenalsodba!" vzkliknejo oče in me primejo za roko, "počakaj bom pogledal, morda je meni padel iz ar žeta T Midva s Francetom pa v smeh. Oče so videli, da sva jih ujela v past, pa so naju potem, ko smo v Šempetru nekaj časa čakali, peljali v bufet ter naju lepo tretali. ameriška domovina, January 5tit, mi 3 KRIŽEM PO JUTROVEM Po namftktm U»lrniku K. Mar« Ko pa .je prišel v Siwo, je zvedel, seveda šele po dolgem iskanju in poizvedovanju, zakaj oaza je zelo razsežna, da je Abu en-Nasr odšel čez Um es-Sagir v Mogaro k jezeru el Karun v oazi Fajum. Potoval je za njim. Ko pa je prišel v oaao, je zaman iskal morilca, izginil je. Sklepal je iz te-ga, da je morebiti ubral drugo Pot, morebiti karavansko stezo cez oaze Baharije, Farafra in Dahel. Obiskal je z nepopisnimi napori po vrsti vse te tri oaze, pa ni ničesar zvedel. — • ele v Tati v Gornjem Egiptu •le iz nekih slučajnih opazk uganil, da se je morilec pod napačnim imenom ukrcal na jadrnico in se peljal p0 Nilu navzdol. — Obiskal je torej vsa mesta in vse vasi ob Nilu in prispel ves izmučen in raztrgan v Kairo. lam pa je nenadoma srečal Abu en-Nasra na trgu Moham-med Ali. Zasledoval ga je po vse.i dolgi ulici Mohammed Ali do vrta Ezbekije, pa ga je izgu-bil- Dan in noč je letal po mestu in končno res naletel nanj v Pristanišču Bulak, pa prav v J trenutku, ko se je vkrcal na lad.io za Delto. Rais ga ni ho-tel vzeti na kro\-, ker ni imel s člm vožnje plačati, za delo ga pa ni potreboval. Ve« je plamtel od jeze, da mu ,ie morilec spet ušel. Pripovedb-val je nekemu arabskemu šejhu svojo nesrečo in ta mu je poso-dil konja, da ga je vsaj po suhem mogel zasledovati. Jezdil •ie ob rosetskem rokavu Nila niz-!em.. Ves je zasopel debeli bombažni kralj in pot mu je lil za ovratnik. Končno pa sta se pogodila. (Dalje prihodnjič) Roman ameriškega Jugoslovena Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 42 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 članov In članic v odraslem in mladinskem oddelka. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186. V Clevelandu. Ohio je 16 naših krajevnih društev. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota Izplačala tekom svojega 42„letnega obstanka nad $5,900 000.00. GESLO K. £5. K. IedN^TO JE: "VSE ZA VERO, DOM m NAROD!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovcnski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane ln članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ be lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5 00 na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo Jim rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki Izhaja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K S. K. Jednoti kot pravi materi vdov in sirot, če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije!, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16 do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodiia pišite na glavnega tajnika: jOSir ZALAR, 1004 No. Chicago, Street. Joliet, Illinois ■ v-.,-;..1:- Podpredsednik Zed. držav, Garner, se je vrnil v Wash-ington zu nadaljna. štiri leta. Ž njim na sliki je njegova tajnica, ki ni nihče drugi kot Mrs. Garner, njegova žena. Slika je bila vzeta v Madridu takoj, ko je udarila bomba v mesto. Spodaj na sliki je oddelek Mavrov, ki se odpravljajo na bojišče. Tem potom se naznanja vsem delničarjem Slov. N. Doma na St. Clair Ave., da se bo vršila redna letna delniška seja delničarjev SND. in sicer v četrtek dne 14. januarja 1937 v avditoriju SND. pričetek ob 7:30 zvečer. Delničarji so vabljeni, da se te letne konference udeležijo polnoštevilno. DIREKTORIJ SND. Ne bodite sužnji neprebave TRINER'S ELIXIR OF BITTER WINE Želodčno zdravilo iskreno priporočano To je pa nova zakladniška trdnjava strica Sama v Fort Knox, Ky. Tukaj bo ameriška vlada spravila deset milijard zlata. Vsa stavba je narejena, iz jekla, ki proizvaja strupeni plin, če bi kdo poskušal vrtati v te jeklene stene. Tudi vrata spredaj so iz- jekla, katere se elektrificira. Vse prostore znotraj se lahko poplavi z vodo. Torej bo zlato tukaj dobro spravljeno. I — Pišite po brezplaCen vzorec ■ , Triner's Bitter Wine Ca 1 544 S. Wells St., Chicago, I1L • Send me a free sample. I Name _ ,, , | Address -, | Pri vseh drugistih Bombe iz letal napravljajo silno škodo v Madridu, Eno takih poškodovanih hiš vidite na sliki. AMERIŠKA DOMOVTNA, JANUARY 5TH, 1937 Ugrabljeni milijoni "Nič, nič, prijatelj!" je rekel Jack, si zapalil cigareto in j ponudil tudi stražniku. "Storili ste le svojo dolžnost. Saj niste mogli vedeti, da sem prišel nocoj tudi jaz kontrolirati električni hrupilnik. Tudi mi-] ster Hegan je bil pravkar zgoraj." "Kako veste?" "Iz kontrolne knjige," mu je razložil Jack. "Vsaka kontrola se avtomatično zabeleži." Tedaj je pridrčal mimo rumeni avtomobil. Jmel je št. 11.770 in bil prazen. Jack je pomignil šoferju in avto se je ustavil. Z veliko uslužnostjo je odprl stražnik avtomobilova vrata, prijel torbico, da je mogel Jack udobno v voz, ter mu jo s poklonom izročil. "Lahko noč, mister Bell," je še dejal stražnik ter mu salu-tiral. Jack je odzravil in vprašal šoferja, ki ni motorja niti ustavil: "Imate dovolj bencina?" "Če treba, za ves dan dovolj," je odgovoril šofer. "In kam naj peljem?" "St. Louis Bridge!" je ko-mandiral Jack glasno, da bi ga razločno razumel tudi stražnik, ki je stal na pločniku. In avtomobil je zdrčal. Stražnik je gledal za njim in zadnje, kar je še videl, je bila močno razsvetljena števil- ka 11,770. "11,770," je mrmral stražnik zamišljen ter krenil po pločniku dalje. "Lahko si je zapomniti tako številko. . . 11,-770. . ." In zadovoljen sam s seboj je kolovratil počasi po ulicah. VII. AVTO 11,770 Naslednjega jutra je vstopil Hegan točno ob devetih iz svoje privatne pisarne v veliko dvorano in je vprašal po Jack u. Njegovo mesto je bilo prazno. "Ključ tiči v ključavnici!" je rekel Hegan ter nagubal čelo. "Blagajna je odprta! In mistra Bella ni tukaj?" Blagajnika je popadel strah. Oliver Hegan je planil z enim samim skokom k blagajni, odprl oboja vrata glavne-jga oddelka ter prebledel. Vsi predali so bili odpi-ti in srednji je bil prazen, j "Okraden sem!" je dejal potem Hegan mirno, toda iz njegovega glasu je donela neizmerna notranja razburjenost. "Gospodje, nocojšnjo noč so ime okradli za tri milijone do-I larjev!" | "Pobegnil je!" Kakor nehote je bleknil prokurist, starejši gospod, ki je i nadziral korespondenco, i "Kaj se drznete trditi!" je kriknil Hegan, ves rdeč od jeze. "Mr. Bell je poštenjak od nog do glave. Vam vsem naj j bi bil vzor!" V tem hipu pa je zazvonil telefon, kakor da je obseden. Na drugem koncu je gospa Polly Bellova obupana vila roke. Moža ni bilo vso noč domov. Z jokajočim glasom je vprašala, ali je že v pisarni. "Obžalujem," je odgovoril prokurist. "Tukaj ga še ni!" "Mr. Bella nocojšnjo noč še ni bilo domov," je javil prokurist z največjim zadoščenjem šef u. Gospod Hegan se je zgrudil na stol ih si otiral čelo. Videti je bilo, da je s svojo močjo pri kraju. "Policijo sem!" je javkal. "Dva komisarja naj prideta, da spišeta protokol. Pokličite takoj Bobby Dodda! Plačani mu vsak honorar, samo da izsledi tatu." Potem je zaprl oči. Uslužbenci, ki so stali v skupinah in šepetali med seboj, »so ga globoko obžalovali. Prokurist je telefoniral policiji. Tedaj je pridrvel stražnik zapiralne družbe, ki ga je bil prokurist tudi obvestil. Blagajnik mu - je povedal, kaj se je zgodilo ponoči. Stražnik se je opotekel. "Mr. Bell!" je vzkliknil. "O polnoči je bil tukaj. Celo torbo sem mu nesel. Vstopil je v rumen avtomobil št. 11,770." Tedaj se je Oliver Hegan tako glasno zasmejal, da so se vsi prestrašili. "Zmešalo se mu bo!" si je mislil prokurist. "Siromak! Bell mu je zet! In ta nehva-ležnež ga je okradel!" Ampak Heganu se ni zmešalo. Počasi je pojenjal njegov gromki smeh, toda videti je bil še vedno skrajno obupan. "Počakajte tukaj policije!" je ukazal stražniku; potem se je pa obrnil k prokuristu: — "Peljite se h gospodu Patto-nu in povejte mu, kaj, se nam je pripetilo. Kakor hitro bo sestavljen zapisnik/ pridem sam tjakaj." Prokurist je odhitel. Hegan je globoko zamišljen sedel na svojem stolu; samo včasih je zmajal z glavo. "Kakor sina sem ga ljubil," je zaječal, "zaupal sem mu, kakor samemu sebi, svojo ljubo Polly sem mu dal za ženo, pa mi je to napravil!" Deset minut pozneje sta vstopila policijska komisarja, da sestavita protokol. In potem je prisopihal Bobby Dodd, veliki Bobby, kakor so ga v Chicagu povsod imenovali. Bil je pretkan, dolg, eleganten gospod. Gladko obriti obraz je znal obvladovati, le oči so mu bile ostre in prežeče. Komisarja sta pozdravila tega znamenitega tovariša z največjim spoštovanjem. Pregledal je površno protokol, zrl malo dalje časa v knjige in je končno iskal po pivnikih odtise Jackovih prstov. Na blagajnico se je jedva ozrl. "Mr. Hegan, poklicali ste me," je dejal potem. "Pred nekaj dnevi sem prekinil svoje razmerje z oblastjo. To se pravi, če se lotim zadeve jaz, se mora oblast zadovoljiti s tem, da me samo podpira. Glede plačila se domeniva, ko sodišču izročim tatu." "Manj mi je za tatu, kakor za denar," je pripomnil Hegan otožno. "Denarja menda ni izmaknil zato, da bi ga vrgel v Mississippi!" je menil Dodd. "Oddam vam seveda tatu in de-jnar." "In vi ga dobite?" je vprašal Hegan težko sopeč. "Well, o tem upam gotovo!" je dejal Dodd priprosto. — "Razen če bi mi ušel na Mars. Ali ima ta Jack Bell sorodnike?" "Mlado ženo," je prehitel šefa blagajnik. "Nečakinjo go- spoda Hegana. Gospod šef je torej nekako njegov tast. Pravkar je vprašala mlada gospa telefonično po svojem možu. Vso noč ga ni bilo doma in še zdaj ga ni." "Tako, tako, izvrstno!" je mrmral Dodd in si slekel rokavice. "Prosim, dajte* mi njegov naslov. . . Kolika nehvalež-nost!" se je obrnil mimogrede na Hegana; "vaš lastni zet vas je okradel!" Zapisal si je Jackovo- stanovanje in potem natančno izprašal stražnika, kaj se je dogodilo ponoči. Nato je zahteval šestilo, stopil k steni, ki je na njej visel zemljevid Zedinjenih držav severoameriških. Izmeril je gotovo število kilometrov na vse strani ter potegnil potem na karti krog, čigar središče je bilo mesto Chicago. "Do tega kroga je prispel rumeni avtomobil št. 11,770, ko se je začelo daniti," je poučil policijska uradnika. "Brzoja-vite nemudoma na vse postaje, ki leže tikoma ob obodu tega kroga! Defravdant je dejal, da se pelje preko St. Louis mostu. To je seveda samo zvijača, da bi vas spravil na napačno sled, kakor da je potoval v New York." Policijska uradnika sta si zapisala imena vseh dotičnili I mest. Dodd pa je sestavil če [medtem notico, ki jo je izročil redarjem. "Razmnožite in pošljite ta- koj v vse novine!" je ukazal kratko. "Kakor hitro se kdo^ oglasi in zveste kaj, mi sporočite na tale naslov." — In pokazal jima je list, na katerem je bilo napisano Pollyno ime in stanovanje. "Zdaj se odpeljem k njegovi soprogi!" je dejal Heganu. 'Ali greste z menoj?" "Jaz moram, žal, najprej k Dicku Pattonu," je odgovori) Hegan. "Potem pridem za vami." "Well, torej vas ondi počakam." "Ravnajte kolikor možno obzirno, mister," je prosil Hegan in trepetal z vekami ter si resnično iztisnil dve solzi. Počasi ju je otiral z robcem. — "Sirota je nepopisno ljubila tega lopova, in jaz sem mu zaupal, kakor bi bil moj sin. Nezaslišano! Taka nehvalež-noSt nama zlomi srce!" i Sočutno je Dodd stisnil ban-Ikirjn roko. "Zanesite se na-me — ravnal bom kot gentleman." In odbrzel je s svojim avtom skozi Chicago mimo Lin-colnovega parka, tik ob Mich-iganskem jezeru k vili sredi parka, kjer je čakala in trepetala Polly. Medtem pa je stopil Hegan že v privatni kontor Dicka Pat-tona. "Hegan, Hegan!" je zahro-pel debeli bombažni kralj ter hitel na svojih stebrastih nogah, kakor okoren slon pri- jatelju naproti. "To je pre-neumna storija! Kaj storiva sedaj?" "Jaz napovem bankrot," je dejal Hegan kakor ubit. Tedaj ga je zgrabil Dick Patton za najvišji gumb na telovniku ter kričal rdeč kakor piruh ter grgrajoč kakor astmatik, ki se duši: "Ali ste blazni? Zaradi treh milijonov? Vi ste vredni še vedno vsaj 15 milijonov. . . ne?" "Dvajset!" je odgovoril Hegan. "Toda v tem trenotku tvrd-ki Dick Patton ne morem plačati niti treh." "Well . . . sediva!" je zavzdihnil Patton. "Pomeniva se. Danes je vaš plačilni dan . . . res. Potrebujem vaše milijone . . . res. Toda zato bankrota vendar ne napoveste. Plačate z obrestmi, kadar lopova dobite. Toda stavim vam pogoj, da najamete Bobba Dodda." "To sem že storil. A če ga ne dobi?" "Dobi ga — hodiva brez skrbi ! Bobby Dodd ujame vsakogar in . . ." "Toda v slučaju, da Jacka