Pvimcrtfdtza,
BORBA
Mi sa naše žrtve ne zahtevamo drugega, kahot' da sami odločamo o svoji usodi.
France Bevk
Feto I. — Štev. &
Ajdovščina, sreda 10. oktobra 1945
Cena 2 liri
WBMmmmmammmmmmKMSi
Ljudstvo stoji trdno na braniku prave ljudske demokracije
Jugoslavija ne more podpisati in ne bo podfitsala ničesar, kar je v nasprotju z nacionalnimi interesi naših narodov, kar je v nasprotju z našo svobodo in našo neodvisnostjo in kar je v nasprotju s stoletno našo borbo, da se slovenski narod združi na svojih tleh —
V nedeljo je govoril v Ljubljani podpredsednik jugoslovanske zvezne vlade Edvard Kardelj
Tovariši in tovarišice!
Toplo se vam zahvaljujem za zaupanje* ki ste mi ga izkazali s tem, da ste me kandidirali za volitve v Ustavodajno skupščino. Volitve, ki so pred nami, niso ene izmed mnogih, ki jih je Jugoslavija v preteklosti imela. Tudi za te volitve na koncu koncev ni poglavitno, da so svobodne, da so tajne. Tudi poprej so bile tajne volitve in vendar niso ljudstvu dale svobode, niso izboljšale njegovega življenja. Kar je poglavitno, kar je bistveno pri sedanjih volitvah, je v tem, da so te volitve svobodne tajne volitve za resmcno ljudsko oblast, za organe oblasti, ki jih je ljudstvo v teku vojne zgradilo od spodaj navzgor in ki jih danes izpolnjuje in dalje gradi- To ni več oblast, kakršna je bila v preteklosti, ki so jo čuvali žandarski bajoneti, okrajni glavarji in njihov uradniški aparat. To je oblast, to so organi oblasti, ki jih nosi ljudstvo samo, ki jih vodi od spodaj navzgor in nad katerimi ima kontrolo od spodaj do vrha- Ta ljudska oblast je resnični instrument v rokah delovnega ljudstva.
Prvič v zgodovini Slovenije in jugoslovanskih ljudstev je oblast instrument v rokah osnovnih ljudskih množic.
V preteklosti je bila ta oblast v rokah manjšine, v rokah manjšine izkoriščevalcev ljudstva. Seveda so tudi tedaj mnogo govorili o demokraciji. Toda kaj je bila takrat vsebina te demokracije, recimo v Jugoslaviji pred 6 januarjem? Dejanska oblast je bila v rokah peščice v vrhovih in ta peščica v vrhovih je vladala s pomočjo svojega aparata, s pomočjo žandarjev, s pomočjo okrajnih glavarjev. Občine niso imele nobene oblasti. Njihova naloga v glavnem je bila ta, da so vršile* to, kar so jim velevali od zgoraj- Med občinami in parlamentom ni bilo nobene druge samoupravne oblasti v Jugoslaviji, ki bi dejansko zaslužila ime samoupravna oblast- Vsakih nekaj let so poklicali slovenske ljudske množice na volitve. Ves ta čas so se trudili, da bi te ljudske množice razdvojili z medsebojnimi strankarskimi prepiri. Trudili so se, da bi jih obdržali v čim večji temi- Prirodno je, da so bile volitve vsakih nekaj let za ljudstvo, ki je bilo dezorientirano, ki ni imelo pravega pogleda v vrh države, da so bile za ljudstvo volitve gola formalnost, ki je utrjevala oblast manjšine izkoriščevalcev ljudstva nad ogromno večino delovnih ljudskih množic. Razume se, da take volitve niso mogle ustvariti v Jugoslaviji demokracije, niti niso mogle izboljšati socialnega položaja naših delovnih množic. Ko pa je naposled, kljub vsemu, naraščalo demokratično spoznanje ljudskih množic, ko je slovensko ljudstvo kljub vsemu pritisku slednjič dalo duška svojim demokratičnim zahtevam, tedaj je reakciji in protiljudskim silam v vrhovih stare Jugoslavije postal nevaren celo ta ostanek demokracije, celo ta njen zunanji videz. Zaradi tega ga je Aleksander 6- januarja 1929. leta odpravil, uposta-vil odkrito diktaturo in odprl pot reakciji in protiljudskim silam- Danes seveda kriče sovražniki ljudstva v Jugoslaviji in v Sloveniji, farizejsko kriče tudi tole: »Vi uvajate diktaturo v Jugoslaviji, vi uvajate enostrankarski sistemavi ne uvajate demokracije, kakor je bilo rečeno v proglasu zaveznikov v teku te vojne.« Mi pa odgovarjamo tem gospodom: »Saj ima v Jugoslaviji vendar ljudstvo vso oblast v svojih rokah. Ljudstvo ima v rokah tudi orožje, ljudstvo ima v rokah vse organe oblasti, ljudstvo nadzira od spodaj do vrha te organe oblasti, kajti vsi organi naše oblasti so predstavniki, voljeni na svobodnih volitvah. Ali je mar to diktatura. ako drži devet desetin svobodnega demokratičnega ljudstva organe oblasti v rokah? Da, odgovarjajo noši nasprotniki doma in v inozemstvu, toda kje so stranke, kje so tiste stare tradicionalne stranke, kje je naš tradicional-' ni prepir med liberalci in klerikalci v Sloveniji?
Ali je mogoča demokracija brez liberalcev in klerikalcev v Sloveniji?
Mi odgovarjamo na take ugovore: V Osvobodilni fronti Slovenije, v Ljudski fronti Jugoslavije so dejansko vse tiste stranke in skupine, ki so resnično demokratične, ki so resnično ostale po-vezanc z ljudstvom, in ki so stale ljudstvu ob strani, ko so bili naši narodi v najtežjem položaju, ko so se bili najtežji boji njegove zgodovine. Zato je zunaj ten strank ostala le peščica ljudi,
ki pa nima dejansko nič skupnega z na- . rodi Jugoslavije, niti s slovenskim na- ! rodom- Ni naša krivda, če je v Sloveniji zajela OF skoraj popolnoma vse in če je v ostalih pokrajinah Jugoslavije 1 tega, kar je zunaj Ljudske fronte, zelo , zelo malo. V tej vojni so naše in jugo- 1 slovanske množice prišle do velikega i spoznanja. Spoznale so, da je bil glav- ( ni vzrok vsega zla v stari Jugoslaviji ■ v tem, da je bila oblast v rokah peščice izkoriščevalcev delovnega ljudstva, izkoriščevalcev, ki niso nikdar vedeli in ki tudi danes nič ne vedo ne o patriotizmu, ne o ljubezni do svojega naroda, ne o demokraciji in ne o morali. Stare reakcionarne stranke, ki so v tej vojni propadle, so propadle zaradi tega, ker je ljudstvo na lastni koži spoznalo, kam so ga privedle, ker je ljudstvo spoznalo, da so te stranke bile transmisija izkoriščevalske manjšine za ljudske množice, držane v zaostalosti in nevednosti- V tej vojni so vrhovi teh strank pokazali svoj pravi obraz. Povezali so se z okupatorji in postali ne samo sovražniki socialnih interesov delovnih množic, ampak so tudi narodni sovražnik slovenskega naroda in vseh narodov Jugoslavije. Po drugi strani pa je naše ljudstvo v prvih narodno osvobodilnih odborih, ki so se pojavili na osvobojenem ozemlju v teku vojne že leta 1941, 1942, 1945 spoznalo primer resnične demokracije; spoznalo je, kakšna je moč zedinjenega ljudstva, če razpolaga to ljudstvo s takimi organi oblasti kakor so ravno narodno osvobodilni odbori. Ali je tedaj čudno, ako noče več stare oblasti, ako hoče naše ljudstvo tako oblast, kakršno je samo ustvarilo v teku vojne in o kateri je prepričano, da najbolj ustreza njegovim koristim in njegovi bodočnosti.
Toda tam na drugem bregu kriče: Pa to je diktatura mase, to je diktatura ulice,
to ni več tisto, kot je rekel nedavno tov. Djilas. to ni demokracija v rokavicah, kakršno si želimo! Pravijo dalje: Poglejte, kako dela ta oblast in kako grobo ravna; kako vladajo tako rekoč nepismeni ljudje v Jugoslaviji, kako so ti ljudje, ki vladajo v narodnih odborih, neolikani, grobi, kosmati itd- Pojdite, pravi ta gospoda, pojdite se učit prave demokracije na zahod! Tene ljudem bi morali reči predvsem to, oa so ravno oni, ki se daues navdušujejo za ideale zahodne demokracije, da so ravno ti ljudje, ko so bili na oblasti, ukinili prav tiste stvari, ki so tudi v zahodni demokraciji pozitivne; da so ukinili celo tiste pravice, ki jih ta zahodna demokracija daje ljudstvu- Ne vem na primer, s kakšno pravico se danes potegujejo za ideale zahodne demokracije te vrste demokrati in pristaši demokratičnih idealov, kakršen je n. pr. Krek, kakršni so razni oficirski majorji, razni šestojanuarski ministri in bani, kakršen je Pera Živkovič, Jovo Banjanin ali na primer Maček in Krnje-vič, ki so na Hrvaškem prvi uvedli koncentracijska taborišča po vzoru Nemcev in ki so iztrgali ljudstvu še zadnje ostanke pravic iz rok. Prav tako ne vem, s kakšno pravico glasujejo danes in govore o demokratičnih idealih taki ljudje, kakršni so Grol in njegovi demokrati, ki so 1920. leta glasovali za to, da se vržejo iz parlamenta komunistični poslanci, in ki so potem podpirali celo vrsto diktatorskih reakcionarnih režimov. Ne vem, s kakšno pravico govore o demokraciji razni radikali in druge stranke, iz katerih so izšle vse diktature v bivši Jugoslaviji. Ti ljudje se danes delajo, kakor da nič ne vedo o preteklosti. Toda milijoni in milijoni prebivalcev Jugoslavije so si dobro zapomnili njihovo zgodovino in dobro vedo, kam je ta zgodovina privedla narode in delovno ljudstvo Jugoslavije.
Toda to je samo ena stran vprašanja. Kar se tiče druge strani, bi rad ponovil samo to, kar je te dni zapisal londonski list »Times«, ko je govoril, da v Jugoslaviji, v bivši Jugoslaviji, poskusi, da bi se v tej državi uvedla zahodna demokracija, niso rodili uspeha, in da zaradi tega ni nič čudnega, če narodi Jugoslavije ne želijo obnavljanja takih poskusov. Nam v Jugoslaviji so dvajsetletni poskusi uvajanja zahodne demokracije predobro znani in prav nič si ne želimo, vrniti se zonet tja. Čeprav vam je znana zgodovina . h poskusov, mislim, da ne bo odv*č, če vas spomnim na nekaj dejstev. Leta 1919 je Jugoslavija dobila demokracijo zahodnega tipa. 2c leto dni kasneje, 1920. leta, po pravih relativno svobodnih volitvah v konstituanto, ko je ljudstvo kolikor toliko svobodno izrazilo svojp voljo, že po teh prvih volitvah so se tisti, ki so dejansko imeli oblast v rokah, ustrašili te zahodne demokracije, katero so začeli upostavljati v Jugoslaviji.
«se bo naše delovno ljudstvo, ki je da-1 nes gospodar na svoji zemlji, naučilo Ì pravilno upravljati državo in ravnati z i oblastjo. In nobenega dvoma ni, da bo i tempo v izgradnji naše države neprimerno hitrejši kakor je bil kdaj koli v preteklosti, in da bo neprimerno bližji ljudstvu, kakor je v večini držav tako imenovanega zahodnega tipa, tipa zahodne demokracije.
Mi prehajamo sedaj v razdobje cele vrste volitev. Tu so volitve za konstituanto, najprej jugoslovansko, potem bomo imeli volitve za konstituanto Slovenije in ponovno volitve naših organov oblasti. Te volitve, svobodne, tajne volitve, so najmočnejše orožje ljudstva proti napakam, proti slabostim, ki se kažejo v delovanju naše oblasti. Stvar ljudstva je, da izvoli take ljudi, katerim zaupa, da se bodo borili proti prehodnim pojavom napak in slabosti- V tej zvezi bi se rad nekoliko dotaknil naše oficielne in neoficielne, ali bolje, legalne in nelegalne opozicije. Kakor veste, se bo tako imenovana opozicija v Jugoslaviji abstinirala od volitev-Pravi, da se volitev ne bo udeležila. Ko je vstopil g. Grol po svojem prihodu iz Londona v vlado, je sprejel vse sklepe AVNOJ-a in rekel, da se, kar se tiče oblasti, ljudske oblasti federacije in AVNOJ-a v ničemer ne razlikuje od nas, da se razlikuje samo v tem, da želi, da bi naši narodno osvobodilni odbori bolje delali, bolj v interesu ljudstva, bolj demokratično in da bi bili manj grobi. Mi smo rekli, če je med nami samo ta razlika, potem ni nobene razlike, ker vse to želimo tudi mi in nporno stremimo za tem, da bi bila naša oblast kar najboljša, da bi naši narodno osvobodilni odbori tem bolje delali. Toda sedaj, ko so tu volitve, imam vtis, da gospod Grol ni takrat govoril resnice.
Volitve organov naše narodne oblasti pomenijo borbo proti tem slabostim organov naše
irganov blasti ;
Že leta 1920 je prišla na dnevni red Obznana: razpust delavskih sindikatov, razpust komunistične stranke,
razpust raznih drugih demokratičnih organizacij, udar po hrvaškem kmečkem gibanju, udarec po raznih drugih demokratičnih strankah itd- itd. Vsa leta od 1920 do 6. januarja so vsi režimi v Jugoslaviji težili samo za tem, da korak za korakom ukinejo sleherno demokratično pravico ljudskih množic. V okviru te demokracije pred 6. januarjem so se po Glavnjači ubijali najboljši borci za demokracijo in svobodo ljudstva. Ne bom govoril, koliko je bilo v teh časih mučenja in vseh mogočih zločinov za hrbtom tako imenovane demokratične vlade in z blagoslovom dinastije, ki je vladala v Jugoslaviji- Po tem so leta 1928 padli znani streli v parlamentu, znamenje konca teh poskusov, ki so jih delali v Jugoslaviji. 6. januarja leta 1929 je Aleksander napravil končni prelom v tem pogledu; od šestojanuorske vlade. Petra Zivkoviča dalje pa do Stojadinoviča in preko Sto-jadinoviča do sporazuma Cvelkovič-Maček in od tega sporazuma do podpisa trojnega pakta in od trojnega pakta do aprilske katastrofe je bila pa vse skupaj ena sama veriga izdajstev, ena sama veriga dejanj proti ljudstvu, proti demokraciji, eno samo nasilje nad ljudstvom. V teku vojne se je ta akcija nadaljevala in razni jugoslovanski demokrati zahodnega tipa so nstanovili belo gardo, ustaše, organizirali so četniške organizacije, pobijali naše ljudstvo, povezali se na življenje in smrt z Italijani in Nemci, v inozemstvu pa z raznimi profašističnimi klikami in poskušali delovati proti koristim Jugoslavije in naših ljudstev.
Zato In iz teh raztegov mi ne želimo, da se nam vsili demokracija kakršnega koli lipa in vzora.
Mislim, da je za nas najboljša naša demokracija, demokracija, ki smo jo zgradili v krvi, v trpljenju in v znoju v teku narodno osvobodilne borbe, demokracija, za katero stoji ogromna večina našega ljudstva, demokracija, ki predstavlja bodočnost, napredek, svobodo našega ljudstva. Naša demokracija ni demokracija po formi, samo po zunanjem videzu, naša demokracija ni diktatura finančnega kapitala kot je to v mnogih drugih državah. Naša demokracija je oblast delavcev, kmetov, inteligence, delovnega ljudstva- Ele-
ment te naše demokracije, to je oblast, ki je izvojevana v teku narodno osvobodilne vojne; to je orožje, ki ga drži naše ljudstvo v svojih rokah; to so_ demokratične pravice, ki jih naše ljudstvo ima, to je dejstvo, da je naša država kot država na strani delovnega ljudstva, to je dejstvo, da gradi naša država svoj državni sektor v gospodarstvu, da bo pomagala našemu delovnemu ljudstvu, da mu bo omogočila, da si ustvari človeka vredno življenje. Naša demokracija, to pomeni, da so vsi organi oblasti izvoljeni in da v teh organih oblasti ne sede plačani uradniki, ampak predstavniki ljudstva, izvoljeni po vaseh, okrajih in okrožjih, v vsaki federalni edinici in v Jugoslaviji v celoti.
S tem |e zagotovljeno resnično in popolno nadzorstvo ljudstva,
ki se uveljavlja vsak dan sproti, ne pa samo vsakih pet do sedem let, kakor je v mnogih drugih državah, pa še tedaj ne učinkovito in brez rezultatov. V rokah našega ljudstva je danes tisk, papir, so domovi in dvorane; zaradi tega danes lahko izraža naše ljudstvo svoje mnenje in ni več tako kakor v preteklosti, ko je bilo vse to v rokah sovražnikov ljudstva. Ali mar niso vse to pravi elementi resnične demokracije? Ali ni smešno po vsem tem. da dajejo danes razni ljudje kot Krek, Peter Živkovič, Maček, Banjanin, ljudje vseh mogočih diktatur, da dajejo nam, našemu ljudstvu nauke o tem, ali je to, kar se danes razvija v Jugoslaviji, demokracija ali ne. Res je, naši organi oblasti, naša oblast, naša ljudska oblast dela napake, dela celo zelo mnogo napak Te napake v veliki meri zavirajo tempo našega razvoja, tempo v obnovi naše države. Toda mi nismo krivi, naše ljudstvo ni krivo, če ni nikoli doslej imelo prilike učiti se tega, kako je treba upravljati državo. Saj ni nikoli doslej ono samo upravljalo države, pač pa so jo upravljali žandarji in okrajni glavarji- Zaradi tega se mora ljudstvo šele sedaj na svojih lastnih izkušnjah in na svojih lastnih napakah učiti, kako je treba upravljati državo; šele sedaj, ko dejansko ima upravo države v rokah-Prirodna stvar je, da se zaradi tega delajo napake, in mislim, da se bodo te napake še delale, čeprav je naloga nas vseh, da se borimo proti njim. Ampak te napake so slabosti rasti, so tako rekoč otroška bolezen naše oblasti, naše uprave. Napake, ki jih delajo organi naše oblasti, nas uče, kako je treba prav delati in nobenega dvoma ni, da se bodo naši kmetje in naši delavci, da
narodne o!
pomenijo pritisk ljudstva, pritisk vseh nas, ki želimo, da bi se čimprej naučili upravljati državo boljše kakor jo upravljamo sedaj- Prirodna stvar je, da se bodo vsi tisti, ki odobravajo sistem ljudske oblasti in ki želijo, da bi ta oblast boljše delala, da se bodo vsi tisti udeležili volitev- Oni pa se volitev ne bodo udeležili. To pomeni, da jih ne bole napake naše ljudske oblasti, pač pa mislim — da se teh napak vesele. Kar njih boli, je dejstvo, da ima ljudstvo oblast. Oni so tej ljudski oblasti nasprotniki in zaradi tega ne gredo na. volitve.
Drugo je, če bi hoteli biti opozicija, lojalna opozicija, takšna, kakršna je, recimo, v Angliji ali Ameriki. Šli bi na volitve in se trudili dobiti večino. Naša konstitnanta bo svobodna, suverena in če bi dobila opozicija na volitvah večino, bi lahko ukinila oblast, kakršno je ljudstvo postavilo v teku narodno osvobodilne vojne. Toda opoziciji to ni všeč- Zakaj ji ni všeč? Iz enostavnega razloga, ker dobro ve, kaj predstavlja za naše ljudske množice. Zato, ker ve, da ne bo dobila večine in da bo ostala v parlamentu manjšina, kakor je manjšina v ljudstvu- In zaradi tega, da bi to svojo slabost prikrila, zaradi tega noče priti na volitve. Opozicija misli, da je najmočnejša takrat, če nihče ne ve za njene slabosti. Iz tega izvira dejansko tudi vsa njena taktika. Ljudska fronta, Osvobodilna fronta se v teh volitvah oslanja na ljudske množice Jugoslavije. Bori se proti reakciji, proti protiljudskim silam ,v Jugoslaviji in se zoperstavlja vsem poskusom raznih mednarodnih reakcionarnih krogov, ki bi se hoteli vmešavati v notranje razmere naše države- Nasprotno pa noče opozicija imeti nič skupnega z ljudstvom Jugoslavije. Vsa njena taktika je preračunana na to, da bi izzvala efekt v inozemstvu, da bi dobila v inozemstvu pomoč, da bi se začelo inozemstvo vmešavati v naše notranje razmere. Jasno je, da hoče opozicija z abstinenco, da hočejo njeni pomočniki v inozemstvu z memorandumi, ki jih pošiljajo na razne vlade in v zadnjem času, da hočejo škofijski opatje s svojimi pismi samo eno, namreč: mobilizirati proti ljudstvu inozemstvo, doseči, da bi se v notranje razmere v Jugoslaviji vmešali drugi-Toda ta taktika razkriva dejansko uo kraja vso njeno slabost- Če bi imela malo več potrpežljivosti in šla na volitve, pa bi potem čakala še drugih volitev, morda bi imela nekaj izgledov.
S taktiko, kakršno vodi sedaj, pa nima nobenih izgledov na uspeh.
Nadaljevanje na 2. strani
Nsialjevanje govora tov. Edvarda Kardelja
Nadaljevanje s 1. strani.
Ta taktika dobro spominja na dejstvo, da je naša notranja reakcija, da so vse protiljudske sile ves čas osvobodilne vojne bile povezane s tujcem, z ino-zemcem, kajti belogardisti, ustaši in četniki so šii z Nemci, z Italijani in z vsemi okupatorji, ki so prišli v Jugoslavijo, Prav tako so razne emigrantske vlade, kakor Puriceva vlada, vlada Slobodana^ Jovanoviča, Grola itd., iskale zavezništva v raznih profašističnih klikah v inozemstvu, da bi pomagale četnikom, ustašem, belogardistom itd. Vse, kar počne ta protiljudska reakcija v Jugoslaviji, je en sam poskus dobiti podporo v _ inozemstvu proti svojemu lastnemu ljudstvu. To je vsa njihova zgodovina in vse njihovo mojstrstvo. Treba je sicer priznati, da so v tem pogledu celo mojstri, kar se tiče zbiranja raznih momentov, datumov itd-, da bi čim bolj opozorili inozemstvo nase. Toda njim je treba povedati, da so še večji mojster od njih ljudske množice, in da sploh ni večjega mojstra, kot so združene ljudske množice v borbi za svoye demokratične in socialne pravice-Naše ljudske množice so s težkimi napori in z brezštevilnimi žrtvami dosegle to, kar so hoteli v preteklih stoletjih doseči najboljši sinovi našega naroda in vseh jugoslovanskih narodov. Zastonj misli mala, reakcionarna, zaostala protiljudska klika, da bo mogla zavreti kolo zgodovine. Ljudstvo je začelo samo s svojimi lastnimi rokami, s svojim delom pisati svojo zgodovino. Ce to velja za vse narode Jugoslavije, velja še toliko bolj za slovensko ljudstvo, ki je bilo trinajst in več stoletij tujcu hlapec in ki tako rekoč sploh ni imelo svoje zgodovine- Sedaj, v tej vojni, je začelo pisati svojo zgodovino s svojo krvjo, s svojim trpljenjem. Dalo je žrtve, kakršnih nikdar doslej v slovenski zgodovini ni dalo slovensko ljudstvo.
Zaradi tega so podle, smešne n satanske nakane tistih, ki mislijo, da lahko pokličejo proti lastnemu narodu reakcijo vsega ostalega sveta na pomoč.
Mislim in uverjen sem, da tem sovražnikom ljudstva ne bo prav nič pomagalo niti to, da so v zadnjem času pritegnili na pomoč še eno rezervo- Dejstvo je, da je del reakcije visokega katoliškega klera nastopil s svojim pastirskim pismom proti ljudstvu. Tudi ta del visokega katoliškega klera bi rad pomagal načrtu, o katerem sem prej govoril. Jaz bom kratek v tem oziru. Rad bi podčrtal samo nekaj stvari. Pravi avtorji tega »pastirskega pisma«
—	tu ne govorim o tistih škofih in visokih cerkvenih predstavnikih in o katoliških duhovnikih, ki so iz cerkvene discipline brali in podpisali to pismo, pač pa govorim o pravih avtorjih; o duhovnih očetih tega pisma — torej ti duhovni očetje tega pisma se tudi v preteklosti niso nikoli preveč odlikovali s patriotizmom, ne z ljubeznijo in navezanostjo na svoje ljudstvo. Ta del visokega klera je pomagal na Hrvaškem ustašem. Njegovi liudje, ustaški duhovniki po Bosni in drngod, so do kolen brodili v krvi pomorjenega ljudstva.
Krivi šo za morje prelite krvi
v Jugoslaviji. Oni nosijo odgovornost, velik del odgovornosti za trpljenje našega ljudstva. Kakor so podpirali prej Paveliča in v Sloveniji okupatorja, tako bi radi v teh dneh podpirali tisto garnituro sovražnikov ljudstva, ki se sedaj pojavlja na dnevnem redu- Življenje gre naprej. Ljudstvo gradi svojo osvobojeno domovino, oni pa ostajajo stari in. nepoboljšljivi. Tnjcl so bili prej, v stari Jugoslaviji, ko niso nikdar imeli razumevanja za svoje ljudstvo, tujci so bili za časa vojne, ko so služili okupatorju in tujcu, tujci so tudi danes, ko ponovno prosijo za pomoč, da bi rešili
—	ne pozicije katoliške cerkve, kajti katoliška cerkev ni v prav nobeni ne-varnosti, še manj, da bi rešili vero, kajti vera prav tako ni v nobeni nevarnosti, ampak da bi rešili pozicije protiljudske izkoriščevalske klike, ki se skuša ponovno dokopati do oblasti.
Ne bom govoril o pojavih belogar-disličnlh duhovnikov pri nas in o njihovih zločinih. Vsi vi veste o tem in zastonj bi bilo ponavljati te stvari. Človek bi misli, da bo ta gospoda v zavesti svoje krivde, sedaj, ko je nova
Jugoslavija s tako ilroko gesto prešla preko vsega, kar je bilo v preteklosti,
da bo ta gospoda molčala. Toda komaj so se okoristili s širokogrudnostjo nove Jugoslavije, že so sc iz pomilošče» nih obtožencev spremenili v tožilce. Morda se kdaj komu posreči takšen manever. Toda danes, ko se v Jugoslaviji še ni usedla sveža zemlja na grobovih žrtev, padlih po njihovi krivdi, in za katere nosijo oni odgovornost, danes je taka akcija naravnost satanska. G. Stcpinac, ki je glavni or ganlzator te akcije, sl zastonj utvarja, da bo mogel v novi Jugoslaviji nadaljevati z akcijo, ki jo je začel za časa Paveliča in v Paveličevo korist. No, ne gre samo zn to. Kolikor poizkuša tn gospoda doneči v tem času uspeh, je — mislim — ne samo protiljudska, ampak je tudi smešna. Dvigniti ta šum v času, ki je tako že ugoden za njih, je dejansko smešno. Obenem sem pa prepričan, da bodo škodo zaradi te akcije imeli samo oni. Nova Jugoslavija je dala vse demokratične pravice ljudstvu in med temi pravicami je tudi popolna svoboda veroizpovedi. Samo stvar katoliške duhovščine je, da v polni meri izkoristi te demokratične
pravice v korist ljudstva, ne pa da jih zlorablja v korist izkoriščevalskih klik, ki jih je ljudstvo obsodilo in ki jih ljudstvo noče več videti na oblasti.
Taki so torej, tovariši, pogoji, v katerih se vrše naše volitve. Njihov značaj je jasen: Za OF, za Ljudsko fronto v Jugoslaviji bo volil tisti, ki je za resnično demokracijo, ki je za pridobitve naše štiriletne krvave težke borbe, ki je za ljudsko oblast, ki je za lepšo bodočnost slovenskega ljudstva, za njegov napredek, zn srečo njegovega delovnega človeka. Kdor je za kaj drugega, kdor je za staro Jugoslavijo, komur je žal dobrot stare Jugoslavije in dobrot, ki so mu jih nudila stara vodstva v času vojne in okupacije, ta ne bo volil. Mi take ljudi prosimo, naj ne volijo. Mi smo, kar se teh ljudi tiče, popolnoma edini, z g. Grolom in z vso opozicijo in želimo, da se vsi ti abstinirajo na volitvah.
Jamčimo in so obvezujemo,
da se nikomur niti las ne
bo skrivil,
če ne bo šel volit. Mirne duše lahko ostanejo doma, nihče jih ne bo vprašal, zakaj niso šli volit. Kdor pa želi graditi svojo domovino, da bo lepša in svobodnejša, kakor je bila v preteklosti, ta naj gre volit, ta bo volil OF.
Tovariši in tovarišice! Običaj je, da se na volivnih shodih 'obljublja, da se dajejo obljube. Tudi jaz bi moral, če bi se držal starega recepta, obljubljati mostove, ceste, vodnjake itd. Na žalost je položaj naše domovine in ne samo nase domovine, ampak vse Evrope danes tak, da bi, če bi obljubljal, lahko obljubil samo težko zimo, ekonomske težkoče in še dobršen čas trpljenja in pomanjkanja najbolj neob-hodno potrebnih stvari. (Klic: Premagali jih bomo!) Tovariši, tudi jaz se strinjam z vami. Vsem nam je jasno, da bomo vse te težave premagali. Premagala jih ne bo vlada. Premagala jih ne bo kaka stranka, premagalo jih ne bo neko vodstvo, premagali jih boste vi, ljudstvo. Premagalo jih bo zaradi tega, ker je ljudstvo gospodar na svoji zemlji, in tisti, ki je sam gospodar, tisti bo znal premagovati težave, tisti bo znal pravilno gospodariti. Stranke, razne stranke preteklosti so pri volitvah obljubljale, kaj bodo vse napravile za ljudstvo. Mislim, da je že samo na tak način zastavljeno vprašanje, najboljše znamenje, da niso bile te stranke prijatelj ljudstva. Nobena stranka ne more napraviti ničesar za ljudstvo. Ljudstvo lahko samo vse naredi. Stvar je samo v tem, da se ljudstvu da možnost, da naredi to, kar smatra za potrebno, da si s tem izboljša življenje in si ustvari boljšo bodočnost. In to je volivni program OF. Zaradi tega prav nič ne dvomimo, da pomeni zmaga OF tudi premagovanje vseh težav, ki bodo prišle še nad nas. V veliki francoski revoluciji je konec 18. stoletja, torej v najtežjih časih za mlado revolncionarno republiko, tedanje vodstvo revolucije vrglo med narod naslednje geslo:- Sest mesecev lakote za republiko. — Mi bi danes lahko rekli: sest mesecev težav in upornega dela za našo mlado, svobodno republiko Slovenijo in za našo zvezno republiko Jugoslavijo! Šest mesecev upornih naporov, tudi če bo treba še trpeti pomanjkanje; šest mesecev upornih naporov za lepšo bodočnost Jugoslavije pod vodstvom tovariša Tita, za ustvaritev blagostanja našemu delovnemu človeku.
Tovariši in tovarišice! Ko sem hodil v teh tednih po drugih državah, sem videl, da je Jugoslavija, kar se tiče tempa izgradnje, kar se tiče obnavljanja življenja in celo, kar se tiče neposredne višine v materialnem stanju, da je Jugoslavija daleč in pred mnogimi državami v Evropi, daleč celo pred tistimi, v katerih se zelo malo ve, s kakšnimi notranjimi težavami se bore. Kar se tiče obnove razdejanja je Jugoslavija morda med prvimi državami v Evropi poleg Sovjetske zveze, ki danes z vsemi silami, z vsemi svojimi napori delajo na tem, da bi rivedie zemljo v normalno stanje, akaj je dosegla Jugoslavija takšne uspehe? Jugoslavija te dosegla take uspehe zaradi tega, ker se gradi na ustvarjalnem poletu ljudskih množic, ker naše delovne, kmečke in delavske množice, ker naša delovna Inteligenca, naši obrtniki, naši zavedni trgovci in industrialci, ker vsi delajo za en sam cilj: ustvariti čim prej normalno gospodarsko življenje, vedoč, da s temi napori današnjega dne skrajšamo napore jutrišnjega dne. Drngod po drugih državah, po mnogih drugih državah Je drugače. V mnogih drugih državah ljudstvo ni našlo tistega, kar Je želelo dobiti po tej volni. Zaradi tega ne čuti, da Je njihova država dejansko njihov dom, zaradi tega v mnogih drugih državah nima niti približno takega delovnega poleta, kakršen je pri nas v Jugoslaviji, ko vsak naš delovni človek ve, da je ona dejansko njegov dom, njegova domovina, da Je on tu gospodar in da je od njegovega dela odvisna njegova bodočnost. Ko človek vidi te uspehe našega dela, ko vidi ta delovni polet, potem postane še tembolj smešen Krek, Banjnnin, Maček In drugi, ki govore, da v Jugoslaviji ni demokracije. Če bi v Jugoslaviji ne bilo demokracije, ali bi ljudstvo šlo s takim elanom na delo?
Ali bi ljudstvo ustvarilo, kar ustvarja, če bi no bilo prepričano, da je svobodno v tem ustvarjalnem delu?
Končno bi rad povedal še nekaj besed o vprašanju, zaradi katerega sem šel V London.
Tovariši! Naša delegacija Je šla v London s prepričanjem, da gledajo na
njeno delo milijoni in milijoni državljanov Jugoslavije, in da zlasti nestrpno utripajo srca teh Slovencev, pa še posebno srca naših bratov Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini. Zaradi tega se je naša delegacija zavedala vse svoje odgovornosti pred svojim ljudstvom, pred njegovo zgodovino. Delegacija je predočila v Londonu stališče naše vlade, ki je obenem stališče vseh narodov Jugoslavije, še celo pa stališče slovenskega in hrvaškega ljudstva, ki se ga usoda Julijske krajine najbolj tiče.
Navedli smo na konferenci vse tiste argumente, ki dokazujejo, da je Julijska Krajina slovenska in hrvaška, jugoslovanska, in da zaradi tega mora pripasti Jugoslaviji!
Pravim, navedli smo vse te argumente in mislim, da drugih argumentov sploh ni, namreč takih, ki bi mogli dokazovati, da Julijska krajina, da Slovensko Primorje, da Istra, Trst ne pripadajo, da nimajo pravice pripasti Jugoslaviji. Ne, takih argumentov ni. Naša delegacija je povedala, da je Julijska krajina naša. gledano s kateri koli strani. Navedla je etične, gospodarske, moralne, politične, zgodovinske in vse druge argumente. Naša delegacija je povedala, da je vprašanje združitve Julijske krajine vštevši Trst z Jugoslavijo vprašanje obstanka svobodnega razvoja slovenskega naroda, da je to vprašanje normalnega življenja vse Jugoslavije in da bi narodi Jugoslavije, ki so se stoletja borili za svojo, svobodo in za svojo združitev, smatrali to vojno za neuspešno, za nasilje nad pravicami malih narodov, če bi se ne končala s priključitvijo Julijske krajine k Jugoslaviji. Imeli smo vtis, da so predstavniki naših zavezniških držav z razumevanjem vzeli na znanje naše zahteve. Zlasti mo ram poudariti, da nas je bratska SZ
podprla tako, kakor smo želeli in še bolj, kakor smo pričakovali; podprla nas je v istem obsegu, kakor smo mi sami postavili to vprašanje. Ničesar ni končno rešenega glede Julijske krajine, toda uspehi, ki smo jih dosegli na tej konferenci, so vendarle znatni. Ni dvoma, da bo na mirovni konferenci, kjer bo imela Jugoslavija končno besedo, ali bo lahko sprejela predloge s strani drugih ali ne, da bo na tej konferenci imela Jugoslavija občutno podporo s strani mnogih zavezniških držav. Končen rezultat pa je seveda v največji meri odvisen od samega slovenskega in hrvaškega ljudstva, zlasti od ljudstva v Julijski krajini, v Istri, v Slovenskem Primorju, v Trstu itd.
Ves svet mora zvedeti neposredno iz ust in iz akcij slovenskega in hrvaškega ljudstva samesa, da se hoče kot en mož, enodušno priključiti Jugoslaviji;
prav tako pa mora vedeti ves svet, da je tudi večina italijanskega ljudstva v Julijski krajini, da je vse italijansko resnično demokratično ljudstvo tisto, ki se zaveda, da je usodno zgodovinsko povezano s slovenskim in hrvaškim ljudstvom v Julijski krajini, ki noče delati krivice ljudstvu, ki predstavlja v Julijski krajini večino, ki želi samo sebi napredka in resnične ljudske demokracije, ki želi živeti v resnični svobodi in ne v taki, ki mu jo obljubljajo tisti, ki niso nikdar poznali svobode. Tudi volja tega ljudstva. italijanskega ljudstva, bo igrala veliko vlogo v končnem opredeljevanju vprašanja Julijske krajine, ali bolje^ rečeno vprašanja Trsta. Ob eno-dušni želji našega ljudstva, ob čvrstem stališču, ki ga je jugoslovanska vlada zavzemala doslej in ki ga bo nepopustljivo zavzemala tudi v bodoče, ni nobenega dvoma, da lahko z mirnim zaupanjem zremo v bodočnost.
Poudaril bi samo še enkrat to, kar je povedal že tovariš Tito: Jugoslovanska vlada, Jugoslavija ne more podpisati in ne bo podpisala ničesar, kar je v nasprotju z nacionalnimi interesi naših narodov, kar je v nasprotju z našo svobodo in našo neodvisnostjo, in kar je v nasprotju s stoletno našo borbo, da se slovenski narod združi na svojih tleh.
Tovariši in tovarišice! Še enkrat se vam zahvaljujem za zaupanje, ki ste mi ga izkazali. S svoje strani se obvezujem, da bom delal, kolikor imam moči, da bom delal za to, da bo Slovenija in da bo vsa Jugoslavija resnično domovina svojega ljudstva in da bo na tej zemlji, ki jo je s krvjo in znojem gnojil slovenski delovni človek, da bo no tej zemlji slovenski delovni človek našel življenje, ki je vredno človeka in ki je vredno njegovih žrtev. Slovenski narod je po svoji zavesti izšel iz te vojne večji kakor je bil kdaj koli v svoji zgodovini. Razumel je čas, ki je prišel, in si je enodušno pričel postavljati temelje svoji bodočnosti. Volitve, v ka-tere gremo, so krona našega prizadevanja in biti morajo dostojne dosedanjih žrtev in nnporov, pa tudi dosedanjih uspehov. Zaradi tega bomo 11. novembra vsi kot en mož manifestirali svojo voljo zn nadaljevanje naših dosedanjih naporov, za ohranitev in za nadaljnje razvijanje pridobitev naše težke štiriletne borbe in glasovali bomo za nove napore v bodočnosti, za izgraditev velike, močne, srečne Jugoslavije in v tej Jugoslaviji naše svobodne, drage republike Slovenije.
Naj živi naša Osvobodilna fronta, ki je slovenskemu narodu ustvarjala svobodo, ki mu je odprla pot v svobodno bodočnost!
Naj živi nosilec naše državne liste, liste Ljudske fronte Jugoslavije, ki je vodil našo borbo vsa ta leta, tovariš Titol
Naj živi združena, svobodna, srečna republika Slovenija v demokratični in svobodni Jugoslaviji!
STO IH STOKRAT:
Primorsko ljudstvo se je odločilo
Govor Franceta Bevka, predsednika PNOO za Slovensko Primorje, v Ljubljani
. Tovariši, tovarišice! Slišali ste besede tov. Kardelja o Slov. Primorju in Trstu, besede, ki gredo, nam vsem živo do srca, ki odgovarjajo na mnogotera naša tiha in glasna vprašanja, in ki vlivajo upanja našim pričakovanjem. Kot predsednik PNOO za Slov. Primorje in Trst se tov. Kardelju v imenu primorskega ljudstva prisrčno zahvaljujem za njegovo delo in trud na konferenci v Londonu, na kateri je zastavil vse svoje sile ra uresničenje naših upravičenih teženj. Primorsko ljudstvo se v vse) svo)i zgodovini ni nikoli tolikokrat spominjalo kakega svojega velikega moža in voditelja, kakor se je zadnje tedne spominjalo tov. Kardelja kot voditelja jugoslovanske delegacije v prepričanju, da z vso vnemo zastopa njegove narodne koristi, in mu je hvaležno za delo, ki ga je opravil. Toda ne zahvaljujem, se mu na tem mestu samo v imenu Primorcev, ampak tudi v imenu vsega slovenskega naroda. Slovensko Primorje s Trstom ni bilo boleča rana samo za nas, Primorce, ampak za vse Slovence. Ni ga menda vprašanja, ki bi vse poštene. Slovence tako tesno povezavalo, kakor je prav vprašanje usode tega dela slovenskega ozemlja na jugozahodu naše domovine. Kamor danes stopim, naletim na vprašanje: Kaj ho s Slov. Primorjem in Trstom? Noben slovenski Človek nima in ne more danes imeti druge poglavitne misli in skrbi, zato se tudi vsako slovensko srce s hvaležnostjo in zahvalo obrača na tov. Kardelja, ki je zastavil vse svoje sile, da ze uresniči davni sen vseh Slovencev:	združitev poslednjega slovenskega
človeka v naši skupni domovini.
Tovariši in tovarišice I
Boj primorskih Slo vencev za osvoboditev se no vrši samo te diri, se ni vršil samo ta štiri leta, ampak se jo vršil že celih 25 let,
odkar se je začelo naše preganjanje. Toda šibki, kakor *mo bili, smo pričakovali pomoči od svojih bratov za mejo, od Jugoslavije. Nočem trditi, da nismo našli pri posameznikih med jugoslovanskimi narodi razumevanje za naše težnje in trpljenje. Trdim pa lahko, da tega razumevanja nikoli nismo našli pri uradni Jugoslaviji.. Posebno, ne pri tistih njenih protiijudskih režimih, ki so se zadnja leta pred vojno vezali g fašisti in kjer koli so mogli zdajali naše narodne koristi. Vi sami dobro veste in zato ni potrebno, da vam to ponavljam, kom je jugoslovanske narode privedla ta politika. V nesrečo jih jo privedla, tako da so bili jugoslovanski narodi, oj katerih smo pričakovali pomoči, sami podjarmljeni in so delili z nami isto, včasih pa še hujšo usodo. Lahko si mislite, s kakšnimi bridkimi občutki smo Primorci zasledovali to dogodke. Iz te duševne stiske nas je rešilo osvobodilno gibanje, rešila nas je Osvobodilna fronta, ki je nam pokazala edino pravo pot v svobodo, rešila nas je iz krvi in naporov nastala nova Titova Jugoslavija. Ta nova Jugoslavija je edina pokazala razumevanje za težnjo slovenskega naroda in posebno za težnje Slov. Primorja in Istro.
Ona nas, Primorcev, ni le tolažila s praznimi besedami In obljubami, ampak nas je rešila za visoko cono krvavih žrtev
in nas režnje z napori vseh svojih svojih sil za zeleno mizo. Tej novi Jugo-
slaviji kateri hočemo pripadati, vsa naša hvaležnost in zahvala. Primorci se predobro zavedamo, da bi bili brez osvobodilnega gibanja in brez nove Jugoslavije obsojeni v večno robstvo.
Tovariši in tovarišice! Naj vam povem. da so Primorci zadnje mesece nekam začudeni, razočarani, lahko bi rekel celo užaljeni. In to po vsej pravici. Ne enkrat, večkrat so si prislužili in priborili svobodo, a jim to naravno, prisluženo in priborjeno pravico vedno znova osporavajo in jo vlačijo za zeleno mizo.
Primorci niso pozabili, da so bili po prvi svetovni vojni že enkrat osleparjeni za svoje pravice, čeprav se je takrat širokoustno govorilo o samoodločbi narodov.
če bi drugega ne bi bilo, so Primorci s petindvajsetletnim trpljenjem pod tujim jarmom, ki so se mu stalno upirali, zaslužili svobodo. Prav tako, kot je v istih letih imperialistična, lažidemokra-tična in fašistična It&lija za vedno izgubila pravico, da bi še kdaj vladala nad eno samo slovensko vasjo in nad enim samim slovenskim človekom. In ako. to ne zadostuje, danes primorskemu ljudstvu nihče ne more očitati, da samo ničesar ni storilo za svojo osvobojenje, kar bi mu bili morda lahko očitali po prvi svetovni vojni. Mislim, da je malo krajev v Evropi, ki bi bila dali toliko materialnih in človeških žrtev kakor ijh je dalo Slov. Primorje. In borili smo se to uot na strani zaveznikov proti fašistični Italiji kot sovražnici demokracije in napredka, ki je bila premagana. Stojimo torej med zmagovalci, ki lahko zahtevajo plačilo. Ali naj navedem le nekatere številke naših žrtev, ki so take, da jih nikoli no bomo pozabili? Mrtvih 10.803, pogrešanih 11.802, popolnoma ali deloma nesposobnih za delo 8.981, zaprtih, interniranih ali prisilno mobiliziranih 61.32 ljudi. Popolnoma uničenih hiš Je bilo 5.648, deloma poškodovanih pa 7.45), da ne omenjam gospodarskih poslopij. In to ni vsa škodo, ki jo je mogočo navesti. Kdo bi nam poplačal trpljenje in bedo, v katero smo padli po tuji, ne po lastni krivdi? Primorsko ljudstvo ima velik račun za fašiste. Tega naj nam plačajo, ne pa, da zopet zahtevajo samo košček slovenske zemlje. In tudi naši zavezniki naj nekoliko pogledajo te številko in se za trenutek zamislijo nad njimi, ne pa da razmišljajo, kako bi nas zopet prikrajšali na naših pravicah na korist onih, ki so bili še včeraj med njihovimi smrtnimi sovražniki.
Mi za naše žrtve ne zahtevamo dru*«»*, kakor da sami odločamo o svoji usodi.
In primorsko ljudstvo se je več kot enkrat glasno in enodušno, z vso odločnostjo Izreklo zn priključitev k Jugoslaviji. Izreklo se ni samo z bojem, ampak z jasnimi izjavami In manifestacijami, no samo za časa osvobodilnega boja, ampak tudi In Šo v večji mori v mesecih po osvoboditvi. Izjavilo se jo z volitvami v narodno osvobodilne odbore, z izgradnjo naše narodne oblasti v smislu nove jugoslovanske demokracijo. Izjavilo se jo s številnimi mitingi in množičnimi prireditvami, katerih se Je udeležilo na desettisoče. v neknterlh primerih do sto tisoč, ljudi. Na tisoče je hilo resolucij, ki so z vso jasnostjo in odloč-
nostjo govorile za priključitev k Titovi Jugoslaviji. Nabiranje podpisov za Jugoslavijo je bil slovesen plebiscit, ki se ga je z navdušenjem udeležilo vse primorsko ljudstvo. Primorska se je izrekla za Jugoslavijo tudi s tem, da je odklonila sodelovanje pri upravi, ki ne priznava njene ljudske demokracije, za katero se je borilo skupaj z ostalimi jugoslovanskimi narodi.
In ni se odločil za Jugoslavijo samo slovenski del našega Primorja, ampak
tudi vse nntilasutifno iialtJanaU. množi.
ce. Preteklo nedeljo je bila na Reki seja (Ravnega odbora Slovansko-italijansko antifašistične unije za Julijsko krajino. Od 26 govornikov, ki so se priglasili k diskusiji po političnem referatu, je bilo 19 govornikov Italijanov. In vsi ti govorniki so se izjavili za resolucijo, ki zahteva priključitev Julijske krajine k Titovi Jugoslaviji. To zaupanje antifašističnih Italijanov v novo Jugoslavijo je zaradi tega, ker je Jugoslavija demokratična, ker je napredna. To zaupanje do Slovanov Julijske krajine je zato, ker so se Italijani prepričali, da v nas ni sledu šovinizma in imperializma, ampak smo jim s poštenim srcem ponudili pošteno roko. Tega, kar Jugoslavija nudi Trstu, namreč vse svoboščine sedme federalne edinice, mu ne more nuditi nobena druga država. Italijani lahko gojijo do nas zaupanje, kakršnega mi ne moremo gojiti do Italije, kajti tisti tržaški listi, ki danes v Trstu propagirajo priključitev Trsta k Italiji, se že danes razburjajo nad slovenskimi napisi v mostni okolici. Lahko si torej mislimo, kako bi so godilo tistim Slovencem, ki bi zopet prišli pod Italijo. Naj povem in poudarim na tem mestu, da je naše ljudstvo trdno odločeno, da pod Italijo noče več za nobeno ceno. V naših Brdih govorijo ljudje, da rajši kakor pridejo zopet pod Italijo, posekajo trte in požgejo hiše ter se izselijo. Stari očanci na Krasu nam zatrjujejo, da bi v tem primeru zagrabili za puške in šli v gozdove, kakor so šli v osvobodilni borbi njihovi sinovi.
To so pravi, da ja primorsko ljudstvo še vedno pripravljeno na vsako žrtev za svojo svobodo.
Prevarano je bilo po prvi svetovni vojni in ne bi preneslo nove prevare. Nevarno je, ako ljudstvo izgubi vero v pravico in ve, da se more zanašati samo na silo. Tega so mora svet zavedati, prodno bo izrekel usodno odločitev glede bodočega miru v tem delu Evrope.
In vendar vkljub temu primorsko ljudstvo še vedno upa, ne samo npa, ampak trdno veruje v pravico. Ono veruje v svobodoljubne množice sveta, da ne bodo dopustile, da bi se mu, ki Je toliko žrtvovalo, zopet zgodila krivica. Zanaša se * solidarnost vseh slovanskih narodov in veruje posebno v Sovjetsko zvezo, ki se jo borila za svobodo in pravično ureditev sveta, da ga ho podprla. Zaupa v jugoslovanske narode, zaupa v novo Jugoslavijo, ki bo napela vse sile za njeno osvoboditev.. Zaupa dalje v jugoslovansko delegacijo pod. vodstvom tov. Kardelja, ki se mu no samo zahvaljuje, ampak ga prosi preko mene, da bi le nadalje s tako vnemo in pogumom kot doslej zastopal našo narodne koristi. V Imenu primorskega ljudstva izjavljam, da bomo tudi Primorci storili vse. kar bo r naših močeh, da ho svet Izvedel o naši volji, da hočemo hiti priključeni k Jugoslaviji.
Vse zn svobodo Slov, Primorja in
Trsta!

Primorska korenina
Primorska dgjaes ni več samo krpa zemlje, s katero so nekoč našili po-žrtni italijanski imperialistični fašizem, ampak je domovina junaških borcev, ki hočejo in bodo o njej sami odločali. In oni so že spregovorili, že so se odločili; pa ne danes, pa tudi ne včeraj, o ne, oni so spregovorili že takrat o svoji zemlji, ko se je tod še oblastno šopirila fašistična zver. Uprli so se fašizmu, uprli nasilju in krivicam, uprli, zato so goreli njihovi domovi, zato so jih pobijali. Dvignili
r	'	......
Očka Hrovatin med soborci
so se Primorci, dvignili klic vse ljudske vstaje, dali kri, dali svoje domove — pa ne zato, da bi samo menjali fašističnega nasilnika, ali pa da bi fašist menjal svojo že preveč krvavo suknjo, ampak zato, da se združijo z materjo Jugoslavijo, z domovino demokratičnega ljudstva.
Taki prekaljeni antifašisti so Primorci.
Poglejmo si enega izmed teh — očka Hrovatina Jožefa, doma tam iz Šempasa, ki je že izpolnil 72 let svojega življenja. Ta stari borec za ljudske pravice, ta veteran naše protifašistične borbe je previharil težke dneve fašističnega nasilja z enako ponosno dvignjeno glavo takrat, ko je v začetku primorske tragedije v letu 1922 kljuboval fašizmu kot ljudski župan, ali takrat, ko je uklonjen romal skozi fašistične zapore tam po Pisticci, Ustiki, Palermu itd., ali pa takrat, ko je sedemdeset let star stopil v partizane v Bariju.
16 krat je bil aretiran, 16 krat so njegove delovne roke omahnile v fašistične verige, 16krat je vedno znova nastopil pot po zaporih in taboriščih, kjer so umirali naši junaški
protifašisti in to samo zato, ker je bil ljudstvu zvest, ker »z njimi nisem bil, ker ne morem biti, saj fašisti uničujejo naše ljudstvo«, kakor sam pravi še danes. In nikdar ni čul obtožnice, nikdar ni bil zaslišan, na njegovo zahtevo, da mu pojasnijo, zakaj je zaprt, pa so mu v Palermu enostavno napisali skromen listek, da zato, ker je komunističnih idej.
Na lastna ušesa pa je čul kako skušajo trgovati koljači jugoslovanskih narodov v tujini z usodo naše domovine. V istem času, ko so njemu doma četniki skupno z Nemci razbijali po domačiji, ropali in izropali vse, nagnali sina v smrt v Mauthausen, so organizatorji te morije upali po taboriščih bivših fašističnih jetnikov, katere so zavezniki osvobodili, s tristotimi lirami kupovati nesrečne izgnance, da jih pošljejo kot klavno živino v domovino, da jih pošljejo v domovino kot »edino regularno Mihajlovičevo jugoslovansko vojsko«.
Ne njega ne zavednih Primorcev niso zmotili krvavi groši, katere so ti zločinci pokradli pred begom leta 1941 iz državnih jugoslovanskih blagajn, ampak so stopnjevali njegov srd do take mere, da je ta sivolasi očka stopil v Bariju v partizane in odšel v domovino na Vis, Zadar, Novi grad in Koper, kjer je bil potem v maju letos poslau domov.
Prišel je domov na zapuščeno in uničeno domačijo, toda ne pripovedovat stare zgodbe, ampak delat. On ne pozna počitka; dobro ve, da moramo graditi, moramo obnavljati, če hočemo, da bomo to obdržali, kar smo si priborili. To je naša primorska korenina, to je tisti očka Hrovatin, ki je dejal, da moramo vse dati za našo novo državo, ker dajemo s tem prvič v življenju za nas same, to je dalje tisti očka Hrovatin, ki je pribil: »O ne, fašistov pa nikdar ne več na Primorsko. Mi poznamo samo še pot svobodne prave ljudske demokracije. Znali smo prijeti za uporniško puško, bomo znali pa tudi sedaj to oču-vati, kar smo si priborili.
Nad vse je ponosen na domačo vas Šempas, ki šteje okrog 800 ljudi, pa je dala 262 partizanskih borcev.
Izvoljeni odbori - takoj na delo!
Tostran »modre črte«, kjer more in sme priti do izraza v celoti ljudska volja, daje Primorska ponovno izraza svojemu hotenju in zahtevam. To se pravi, primorsko ljudstvo si tostran »modre črte« voli na dosledno demokratičen način svojo ljudsko oblast, svoje narodno osvobodilne odbore. S tem postavlja neporušne stebre prave ljudske demokracije in dviga na oblast sto in stotine novih ljudi, novih organov narodne oblasti, utelešuje ljudsko voljo in pomeni pot k popolni zmagi delovnih množic. S tem se naša ljudska oblast, ki je bila porojena že v času nacifašistične okupacije in je obsegala le majhna osvobojena ozemlja razširja na celotno vzhodno Primorsko. Naša ljudska oblast zajema s tem vsako vas in slednje naselje in povsod vznikne trden organ nove ljudske oblasti. Ta veličastna zmaga ljudske demokracije na Primorskem je živa priča, da primorske ljudske množice v svojem pohodu za dosego vseh demokratičnih pridobitev, do katerih pravico so si same v borbi priborile, ne poznajo
od katerih je dalo svoja življenja za svobodo Primorske, za strtje fašizma 42 junakov.
Ta naša primorska korenina pa je trd kot kraški kamen in silen kot burja; vsa ta leta ne malega trpljenja ga niso skrušila. Preteklo nedeljo je šel kot član primorske delegacije na zborovanje v Ljubljano, kjer je govoril podpredsednik jugoslovanske zvezne vlade Edvard Kardelj. Ves čas zborovanja je ta sivolasi in bradati možak stal vzravnan in poslušal s polpriprtimi ustmi, kako se vse uresničuje, za kar je Primorska toliko pretrpela. In besede velikega jugoslovanskega politika so v tem možu našle prav tisto rodno grudo, katero so fašisti dolga leta tako neusmiljeno teptali, narodno in človeško samozavest, da je še silnejši, jse močnejši kot kdaj koli prišel nazaj na Primorsko: »Tovariši, naš klic, naš upor, naša kri, trpljenje in upravičene zahteve so našle odmeva in podpore.«
To so pa tolminski pionirji
Za nami je doba tolminskih puntov, za nami je doba odporov in vseljudskih vstaj, tako danes ugotavlja preiskuèen tolminski borec; za nami je doba rušenja in razbijanja fašističnega nasilja, ker smo danes svobodni, ker smo si za ceno tisočerih in tisočerih najboljših iz naše srede priborili to, da ljudstvo lahko govori, da ljudstvo lahko odloča o svoji usodi.
Zimzelen za klobuk,
punt naj reši nas tlačanskih muk, to_ nas danes več ne podžiga, več ne spremlja, ampak odmeva po tolminskih hribih in po grapah pesem dela obnove, napev življenja. In to pesem, ki so ji prosto pot odprli tudi tolminski borci, pojo veselo tolminski pionirji. Osamljen ni na paši pionir s titovko na glavi, ker pa je pri čiščenju ruševin v razbitih vaseh je pionir s pesmijo svobode in dela prvi med udarniki. Pionirji, pesem nove dobe, znanilci novih dni! Po vseh tolminskih vaseh se zbirajo v desetine in že celo v odrede, v polni zavesti, da samo strnjen pohod na delo rodi prave plodne uspehe, ki bodo zajamčili vsemu delovnemu ljudstvu, da ni bila borba zaman, da ne bo delo zaman, da bo delovno ljudstvo res doseglo srečen jutrišnji dan. Pa vprašaj pionirčka v Drežnici, v Kamnem, v Tolminu, v Sv. Luciji, kaj in kje dela, pa. ti bo ponosno odvrnil, da pomaga graditi, da pomaga obnavljati domovino. In če vprašaš še drugega. boš zvedel, da imajo te vasi cele pionirske odrede; torej ima tolminski kot že štiri odrede in 45 desetin malih udarnikov in ti pionirčki, pred katerimi je odprta polna bodočnost svobodnega življenja, se uče, delajo, zbirajo, popravljajo.
Brihtne so te male glavice, zato se o vsakem delu preje pogovore, naredijo si načrt, obravnavajo način dela, s temi torej vstajajo povsem novi liki tolminskega človeka, novi svobodni ljudje, sinovi tiste svobode, za katero je prav tolminski človek krvavel skozi dolga desetletja. In žrtev za svobodo se mladi pionirčki v polni meri že zavedajo. Zato se ob priliki vsakega dela aii sestanka spomnijo padlih očetov, bratov, pad-
Se več, s pogoji za borbo, z vstajo, z rastom Osvobodilne fronte in narodne oblasti se že seznanjajo, ker hočejo zavestno delati začeto delo.
Pionirčki iz Logaršic, ki so uspešno dokončali nabiralno akcijo starega železa, so samoiniciativno začeli tekmovati med seboj, kdo bo znal več in boljše povedati o velikem gla-silcu vseljudske vstaje, o najboljšem borcu za ljudske pravice, velikem maršalu Titu, kdo bo znal popisati njegovo junaško življenje in delo. Ti
Pionirji na delu
mali pionirčki namreč že dobro vedo, da se v delu tega velikega heroja odraža delo in napori jugoslovanskih narodov.
Bed in disciplina sta predpogoj za vsak uspeh in tega se že skoraj v celoti zavedajo tudi mali pionirčki, zato so posvetili disciplini posebno pažnjo. Posamezne desetine so celo med seboj tekmovale tudi v disciplini; in pri tem tekmovanju je odnesla prvo mesto pionirska desetina iz Idrije pri Bači.
Na delo s pesmijo! Pesem pa bo potem tudi odraz njihovega življenja, snovanja in hotenja ter uspehov in zmage. In pionirji so si v Tolminu osnovali pevski zbor, pripravljajo si orkester. Vse to pa jih ne moti, da drobne in majhne ročice ne bi prijele tudi za kramp ter da ne bi šli pionirji tudi zbirat staro železo. Majhne oči se kar bliskajo, ko v duhu vidijo, kako se preliva v naših tovarnah staro železo — ostanki uničevalnega fašističnega orožja, v mogočne lokomotive, v mostove in v pluge, brane, sekire, vse to, kar rabi delovno ljudstvo. Majhne ročice ne omahnejo, kadar razkopavajo ruševine, saj se mo-
Wh junakov e deammufmm molkom, ra dvigniti izpod tega razdejanja no-
va šola, kjer bodo oni črpali spoznanja, kjer se jim bo odpiral pogled v nov svet.
In kdor misli, da tudi pionirčki ne premišljujejo o tem, kam bo pripadla Primorska, čigav bo Trst, ta se kruto moti. Ali so mogli naši pionirčki pozabiti, da so izgubili očeta, da so izgubili brata, mater ali sestro zato, da bo Primorska svobodna, da bo Trst svoboden, da bo volja ljudstva upoštevana, da bodo jugoslovanske meje tam, kjer jih ljudstvo hoče. 0 vsem tem razmišljajo tudi mali pionirčki, saj tudi njim ni vseeno, če delajo zase, za svojo bodočnost ali za druge, za fašiste, ki so pobijali njihove očete, ki niso njim pustili tako govoriti, kakor jih je mati naučila, in ki so jih hoteli še nebogljene z ricinovim oljem pokončati. Ali je mogel pozabiti dvanajstletni Marko, da mu je fašistični »učitelj« v šoli zakričal: »Apri baca, Sciavo!« in mu nato pljunil v usta, samo zato, ker je spregovoril eno samo slovensko besedo. Vsega tega ti mali pionirčki niso pozabili, ker ne morejo pozabili. Zato so tudi pionirčki iz Kamnega, ko so priredili miting, skupno z mladino, poslali resolucijo zasedanju Mirovne konference v Londonu in Mednarodni komisiji pri zavezniški vojaški upravi v Trstu, kjer izražajo svojo zahtevo, da hočejo in morajo živeti le v Titovi Jugoslaviji.
Mnogo se govori o zbiranju denarja za to in ono med nami. Mislite, da so mala ušesca preslišala klic po potrebi ljudske samopomoči? 0 ne! Kdo ve, kako daleč je tekel Jure po cigarete, da je dobil liro, kdo ve, koliko čaša je pazil Janko na konje, da 'je dobil liro, kdo ve, od kje so prihranili toliko lir ti mali pionirčki, dejstvo pa je, da so sami, iz svojih zaprašenih hlačk in predpasničkov privlekli na dan toliko lir, da so sami pionirčki iz Kamnega zbrali 100 lir, kot prostovoljni prispevek za Kongres mladine Julijske krajine, če je kje zavednost, potem je zavednost v teh pionirjih.
Take pionirčke pa ima Primorska, tista Primorska, ki ni nikdar merila žrtev, — to se pravi, da Primorska tudi v bodoče, na fronti dela in obnove ne bo merila žrtev.
obstanka. Še več; borbe, napori in preizkušnje so v celoti prekalile poštene Primorce, ne samo v zavedne demokrate, ampak v nepopustljive pobornike za ljudsko demokracijo.
Prvič v zgodovino primorsko ljudstvo samo voli svojo oblast, je ne deli z nikomer, ampak nasprotno postaja ono samo v celoti oblast, edina oblast na svoji zemlji. To se pravi, da je postalo primorsko ljudstvo tudi zavesten graditelj in utrjevalec ljudske demokracije, ki je izročilo svojo ljudsko oblast v roke tistim, katerim najbolj zaupa in katere smatra za ljudstvu najzvestejše.
Seveda pa se pri tem takoj pojavi vprašanje, ali smo že v celoti pomislili na to, da je treba s spremembo ljudi spremeniti tudi vse stare navade in sisteme, ki so bili jasni poslovanju stare protiljudske oblasti. Mi si moramo namreč ne samo izvoliti, ampak tudi izgraditi lik novega narodnega organa ljudske oblasti. Naše ljudstvo si mora osvojiti vse sposobnosti, kako bo uporabilo s pridom ljudsko oblast in demokratične pridobitve. Pri tem je treba tudi misliti na ureditev odnosov med starimi partizani in aktivisti ter med onimi ljudstvu zvestimi Primorci, katere je val aktivizacije zajel šele po osvoboditvi. Vse te naloge stoje danes pred našo ljudsko oblastjo, pred našimi zbori volivcev. In še mnogo več. Organi nove ljudske oblasti pa morajo paziti, da ne bodo postali mrtvi reševalci tekočih poslov in nujnih zadev, temveč politizatorji ljudskih množic. Pri tem svojem delu bodo dobili polno podporo s strani političnih odborov SIAU. Zavedati se moramo v stvari nečesa in to je, da je v celoti zasluga OF, da so ljudske množice tako zmagovito osvojile svojo ljudsko oblast in da je danes nosilec vsega političnega zdravega Ijud-skodemokratičnega življenja prav ta SIAU.
Vsa ta dejstva moramo imeti pred očmi vsi, posebno pa tisti, ki jim je ljudstvo dalo svoje zaupanje — novo izvoljeni NOO. Vedeti moramo nekaj, in sicer, vedeti moramo, da so naše volitve dokaz prave demokracije, za katero smo se borili, krvaveli, žrtvovali najdražje, da smo mi, to se pravi, novo izvoljeni odborniki uresničevalci te demokracije, ki ima nalogo, da popelje ljudske množice preko potu in žuljev v zaželjeno blagostanje in srečen jutrišnji dan, ki bo imel dovolj velik kos kruha za vsakega, ki dela. Tega dejstva se moramo zavedati tembolj, ker je danes pred nami, pred vsemi delovnimi ljudskimi množicami velika borba na fiolju dela, na polju obnove, ker je zmaga demokracije zadobila pri nas šele osnovne pogoje za nadaljni razvoj.	š
Svojo nalogo bodo novo izvoljeni odbori izvršili v celoti samo, če se bodo takoj odzvali klicu delovnih množic, ki je bil izrečen že na volišču: novo izvoljeni odbori takoj na delo. Kaj se to pravi? To se pravi, da morajo prav ti novo izvoljeni odbori takoj sprovesti v življenje najširšo ljudsko iniciativo in delovno pripravljenost. Prav ti narodno osvobodilni odbori morajo takoj preiti k reševanju neštetih drobnih vprašanj naše gospodarske obnove, ki jih lahko v celoti in povsem pravilno rešijo iz lastnih moči, če znajo v ‘delo zaktivi-zirati ljudske množice in izkoristiti pridobitve ljudske demokracije. Na tak način morejo takoj organizirati krajevno trgovino, rešiti in popraviti ter izboljšati napake v krajevnem poslovanju, vzbuditi čut ljudske samopomoči in s tem omogočiti razmah socialnili pomoči, udariti po špekulantih in črni borzi. Vsa ta dela in njihov uspeh zavisi samo od predanosti posameznih odborov ljudskim koristim od njihovega najtesnejšega sodelovanja z ljudskimi množicami, od njihove ljudskosti. Poleg tega morajo takoj prenesti vsa pereča vprašanja, ki presegajo delokrog krajevnega narodno osvobodilnega odbora na nadrejene narodno osvobodilne odbore, ki so v tem primeru dolžni podpreti z vsemi možnimi sredstvi iniciativo krajevne ljudske oblasti. Seveda pa morajo pri reševanju takih vprašanj upoštevati krajevni narodno osvobodilni odbori vidike celotnega okraja in okrožja.
Iz vsega tega diha torej jasno spoznanje, da je samo od organov ljudske oblasti odvisno, to se pravi, da je odvisno od tega, v koliko bodo znali organi NOO sprovesti v življenje ljudsko iniciativo in delavoljnost
ljudskih množic koliko njiv, koliko plodne primorske zemlje, bo to jesen zadovoljivo obdelane, koliko in kako bo posejana, koliko brezdomcev bo še to zimo pod streho, koliko vlakov bo redno vozilo, koliko tovarn bo obratovalo, koliko bo zgrajenega in popravljenega. Prav od narodno osvobodilnih odborov je torej odvisno, kako bodo znali rešiti socialno vprašanje, kako bodo znali prebresti vse gospodarske težave, ker je pri tem samo vprašanje upoštevanja ljudske iniciative in mobilizacije ljudskih množic.
Iz tega spoznamo, kakšen mora biti nov organ ljudske oblasti, novi organi, ki smo jih v zadnjih volitvah izvolili. Dosledno morajo biti povezani z ljudstvom, imeti morajo smisel za celoto, za našo skupnost ter v vsem delu jih mora spremljati požrtvovalnost in predanost ljudski stvari. Tak organ ljudske oblasti, ki opravlja svoje delo poleg tega brezplačno, je živo nasprotje bivšega uradnika, birokratskega nastavljen-ca, ki je bil samo orodje fašističnih podestatov itd. Naš organ ljudske oblasti je živ človek, ki stoji v stalnem stiku z ljudskimi množicami, ki pozna probleme ljudstva in še več, ki te probleme zna tudi reševati. Pri vsem delu pa vodi organe naše narodne oblasti mogočna zavest, da stoje za njimi delovne ljudske množice, tista ustvarjalna sila, ki je zmagovita izšla iz krvave borbe in ki danes stopa strnjena in močna v borbo na gospodarskem polju, v borbo za obnovo in izgradnjo svoje domovine, v borbo za dokončno utrditev ljudske demokracije.
Tega se morajo v polni meri zavedati novo izvoljeni narodno osvobodilni odbori in se takoj staviti v službo ljudstvu, ker je ljudstvo to od njih pričakovalo in jim je zato tudi izročilo svoje polno zaupanje.
1 To pa pri nas ni v redu
Nekaj o kolportaži
Nekaj, o čemer se pri nas mnogo pritožujejo, je razdeljevanje časopisov. Naša vas je oddaljena samo 500 m od železniške postaje Sv. Lucija, kamor pridejo vsako jutro z vlakom razni časopisi, mi pa jih prejmemo šele drugi dan, če jih sploh dobimo. Zgodilo se je že, da smo ostali brez časopisov tudi po tri dni zaporedoma, ker je premalo zanimanja od strani onih oseb, ki bi morale zato skrbeti. Bližajo se dolgi zimski večeri, ki so kol nalašč ustvarjeni za čitanje. Pozivamo zalo našega kulturno. prosvetnega referenta, naj se za stvar zanima. Pa tudi krajevni odbor OF naj skrbi, da bo prihajalo časopisje in drugi tisk redno v kraj, zato naj kontrolira dostavo po pošti, da ne bo nevednosti, ki so se dogajale doslej. Odbor OF jamči za kolpor-tažo, zato da bodo ljudje časopise čitali in jih razumeli. Mi bi predlagali, 'da bi se vse družine v vasi vprašale, katere časopise želijo prejemati. Potem pa naj se poskrbi, da bodo ti časopisi redno prihajali in da bodo razdeljeni pravočasno, tako da bo vsak gotov, da prejme redno in točno svoje čtivo, ki nam je potrebno, nič manj kot vsakdanji kruh.
Vaščan iz Bače pri Modreju.
*	v
Bačani se brez nadaljnega upravičeno pritožujejo, če ne dobe poslanega jim časopisja. Vprašanje pa je, če se oni samo pritožujejo in niso ničesar pokrenili, da bi to popravili. Res mora odbor SIAU skrbeti, da prihaja časopisje redno v kraj, res pa je spet, da bo odbor SIAU ali pa NOO lahko vršil v celoti zadovoljivo svojo nalogo, če bo imel podporo od vseh vaščanov, od vseh članov SIAU. Vse članstvo SIAU mora namreč podpreti delo SIAU odbora. Primer slabega raznašanja časopisov: ali so ostali člani OF poleg tega, da so ugotovili, da se časopisje ne dostavlja redno in točno, kaj naredili za popravo tega? Ali so se morda oni domenili, da bi vsak dan nekdo stopil tistih 500 m do Svete Lucije in prinesel v domačo vas časopisje, ali pa čakajo samo na prosvetnega referenta, da naj skače za vse stvari sam naokoli. Mislimo, da bi se dalo rešiti tole slabo razdeljevanje, če je krivda v vasi sami, urediti na prej omenjeni način. Prav tako pa bi lahko kar eden v vasi, ki je ugotovil potrebo po popisu naročnikov, naročnike popisal in jih predložil prosvetnemu referentu, ki pa je nato dolžan, da vse to naprej uredi in omogoči dostavo zaželjenega števila časopisja. Če bodo na ta način vsi vaščani podprli tehnično dostavljanje časopisja v vas samo, ne bodo samo točno dobivali časopisja, ampak bodo razbremenili tudi prosvetnega referenta, ki bo imel po tem takem več časa za razlaganje posameznih člankov v časopisju in za drugo kul-turno-prosvetno delo na vasi.
Hala pot
Tovariši, tovarišice!
Od 12. avgusta, ko smo na kongresu določili program in osnovna načela SIAU-ja, so nastopili nekateri momenti, zaradi katerih se hoče izvršni odbor posvetovati z vsem glavnim odborom. Tako v Julijski krajini kot sicer po svetu se z vso ostrino razvija bitka za državno pripadnost Julijske krajine in Trsta. Nujno je, da glavni odbor Sl AU-ja določi o tem vprašanju svoje stališče in organizira borbo za rešitev, ki odgovarja načelom ljudske demokracije, načelom, ki so osnova programa, sprejetega na našem kongresu.
Nedvomno je to vprašanje danes najbolj pereče življenjsko vprašanje v Julijski krajini. Vprašanje, na katerega pričakuje odgovor vsak delavec, kmet, izobraženec, vsak antilašist — Slovan in Italijan v Julijski krajini. Naša dolžnost je zato, da damo jasen odgovor. Bilo bi nevredno slavnih tradicij štiriletne narodno osvobodilne borbe, če nè bi šli z vso odločnostjo tudi v to
bitko, da tudi v njej razbijemo naklepe reakcije, intrige sovražnikov ljudstva, podlosti vseh mogočih politikantov,
ki so še enkrat vrgli v boj vsa svoja sredstvo, da bi ogoljufali ljudstvo, za kar je štiri leta krvavelo in kar mu je Atlantska listina takrat svečano obljubila- Ne smemo dovoliti, da bi Atpint-ska listina, da bi načela demokratičnega bloka Anglije, Amerike in Sovjetske zveze ostala za prebivalce Julijske krajine krpa papirja, kar hočejo_doseči nekateri politikanti, goljufi in špekulanti-Ljudstvo Julijske krajine je v teku štiriletne borbe, neštetokrat manifestiralo svojo voljo, da se Julijska krajina s Trstom priključi demokratični federativni Jugoslaviji. Manifestiralo je to, ko je krvavelo v težki vojni, ko je ustvarilo na tem ozemlju dva korpusa Narodno-osvobodilne vojske Jugoslavije in ko so se tej vojski priključile brigade Italijanov iz Julijske krajine. Manifestiralo je to z narodno vstajo, ko je zrušilo staro fašistično oblast, ustvarilo novo ljusko oblast ter
pod najtežjimi pogoji sovražne okupacije volilo svoje narodno osvobodilne odbore. Priključitev k Jugoslaviji je zato danes edina možna rešitev, ki odgovarja na- j čelom demokracije, načelom samoodloč-1 be, ki mora zagotoviti ekonomski prò-1 cvit Julijske krajine. Samo tako reši- j tev more odgovarjati načelom, ki so osnova programa SIAU-ja, sprejetega na našem kongresu.
Mi smo v našem programu govorili o nedeljivosti Trsta od Julijske krajine. Jasno je, da uveljavljenje Wilsono-ve črte ali kake druge mejne črte, ki razbija ozemlje Julijske krajine, ne bi odgovarjalo niti načelom samoodločbe in demokracije, v ekonomskem pogledu pa bi pomenilo uničenje vsega gospodarstva Julijske krajine.
Načelo nedeljivosti je danes lahko ohranjeno samo s priključitvijo celotnega ozemlja Julijske krajine odgovarjajočim federalnim edinicam DF Jugoslavije.
Poseben položaj Trsta je mogoče zadovoljivo rešiti v skladu z našimi načeli samo na osnovi predloga jugoslovanske vlade zunanjim ministrom v Londonu-Priključitev Trsta kot sedme federalne edinice k FD Jugoslaviji, ohranja načelo nedeljivosti teritorija, obenem pa garantira poln razmah Trsta, ki mu priznava njegovo gospodarsko, politično in nacionalno posebnost.
Mi govorimo v svojem programu o čiščenju ostankov fašizma Tudi to vprašanje moramo postaviti danes v najkonkretnejši obliki. Ni mogoče dosledno čiščenje ostankov fašizma, če naj velja starn zakonodaja in če ohranimo stari državni aparat. Dosedanje izkušnje to jasno dokazujejo. Najhujši fašisti najdejo v starem aparatu polno zagovornikov- Nemogoče si je misliti, da bi mogla starn sodišča obsoditi fašiste. Dosledno čiščenje ostankov fašizma je mogoče samo s pomočjo od ljudstva postavljenih in izvoljenih narodnih sodišč in s pomočjo od ljudstva postavljene Narodne zaščite. Tako čiščenje pa ravno predvideva in izvršuje Jugoslavija, ki je dosledno uničila ves stari protiljudski aparaL '
V programu govorimo o obrambi naše ljudske oblasti in to o borbi za utrditev te oblasti.
Tudi v tem pogledu je danesi jasno, da je samo v okviru Jugoslavije mogoče zagotoviti nadaljnje utrjevanje ljudske oblasti- Poglejmo jasno v oči stvarnemu stanju- V delu Julijske krajine, ki ga je zasedla anglo-ameriška vojska, smo priče doslednega demontiran ja narodne oblasti. Vsi napori demokratičnih sil v Italiji so ostali v tem pogledu brez uspeha. Danes je v Italiji v celoti ohranjen in obnovljen stari državni aparat, zamenjane so samo nekatere osebe. Italijansko ljudstvo se mora posluževati masovnih stavk in demonstracij v borbi za svoje interese. Namesto čiščenja fašističnih elementov, je bilo v zadnjih mesecih obsojenih več antifašističnih borcev, garibald inčev in drugih. Nasprotno pa
gre Jugoslavija z najhitrejšimi koraki po poti utrjevanja dosledne demokracije,
po poti utrjevanja ljudske oblasti. Sprejela je niz najdemokratičnejsih zakonov, ki zagotavljajo resnično svobo-dne volitve, sodelovanje najširših mas v vseh organih ljudske oblasti, narodno enakopravnost vseh narodov in narodnostnih skupin v Jugoslaviji, največjo enakopravnost posameznih federalnih
pot Išudskih množic - pot Ifudske demokracije
Govor tov. Borisa Kraigherja na seji Glavnega odbora SIAU-a na Reki
edinic Jugoslavije že v ustavodajni skupščini.
Vsa ta dejstva dokazujejo, da je utrditev demokratične ljudske oblasti, ki predstavlja osnove programa SIAU-ja, možna samo s priključitvijo teh krajev k Jugoslaviji-
V našem programu govorimo o borbi za izboljšanje življenjskih pogojev delovnega ljudstva.
Tudi v tem pogledu je perspektiva jasna. V Italiji stavke delavstva, masovni odpusti, breizglednost, nemožnost hitre obnove italijanske težke industrije- V Jugoslaviji polna zaposlitev industrije, razvijanje stahanovstva z utrjevanjem napredne, demokratične socialne zakonodaje in socialnega skrbstva. V Italiji spletkarjenje med strankami, ko dosega pri tem beda delovnega ljudstva vedno hujše oblike. V Jugoslaviji agrarna reforma in velika gospodarska aktivnost ob sodelovanju najširših ljudskih plasti.
Končno govori naš program o italijansko-slovanskem bratstvu, ki predstavlja osnovo SIAU-ja-Italijansko-slovansko bratstvo je tista vez med narodnostmi tega ozemlja, ki lahko edina zagotovi mir v tem delu Evrope, ki lahko zasigura zmago načela samoodločbe, načela suverenosti ljudstva, načela resnične ljudske demokja-cije. Samo priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji, na način kot to predlaga jugoslovanska vlada, lahko zagotovi nadaljnje utrjevanje italijansko-slovanskega bratstva in lahko ustvari pogoje za razvijanje prijateljskih in dobrih sosedskih odnošajih med Jugoslavijo m Italijo.
Ni mogoče utrjevanje italijansko-slovanskega bratstva, če ne opremo svojih odločitev glede državne pripadnosti Julijske krajine in Trsta na zgodovinska dejstva in na priznavanje stvarnih narodnih prilik na tem ozemlju.
Kakšna so ta dejstva?
Prvič, priključitev Julijske krajine s Trstom k Italiji je bila plod imperialistične politike stare Italije, ki je Italijo povedla v fašizem- Pomenila je nesramno gaženje načela samoodločbe in vseh načel demokracije- Izvršena je bila proti jasno izraženi volji velike večine prebivalstva Julijske krajine. To so zgodovinska dejstva in brez priznavanja teh dejstev ni mogoče niti itali-jansko-slovensko bratstvo v Julijski krajini, niti prijateljstvo med obema miroljubnima državama ,Italijo in Jugoslavijo.
Drugič je dejstvo, da je velika večina prebivalstva Julijske krajine slovenske narodnosti
in da predstavljajo vsa mesta z' italijansko narodnostno večino narodnostne otoke v kompaktnem slovanskem ozemlju. Tudi to je dejstvo, ki ga mora priznati vsak, ki je napravil enkrat za vselej obračun s prakso protiljudskih imperialistov, ki so vedno poskušali fal-zificirati in raistificirati dejstva. Vsako resnično demokratično gibanje, vsaka resnična demokratična stranka, ki je dosledno pometla ostanke imperialistične in fašistične prakse iz svojih vrst, mora ta dejstva priznati.
Zahteva po priključitvi Julijske krajine k FD Jugoslaviji z mestom Trstom kot sedmo federalno edinico v FD Jugoslaviji, je torej življenjska potreba ljudstva1 Julijske krajine in mora zato SIAU zastaviti vse svoje sile v borbo za izpolnitev te osnovne zahteve. To je SIAU dolžna, če hoče ostati zvesta načelom in programu svojega prvega kongresa.
Smatramo, da je dolžnost vseh strank in političnih grupacij, ki so ostale izven SIAU-ja in ki sprejemajo v svoje programe demokratična načela, da se priključijo zahtevi po pripadnosti Julijske krajine k Jugoslaviji- Smatramo, da se danes na tem vprašanju meri resnično demokratični značaj strank in političnih skupin. Zato pozivamo k sodelovanju vse resnične demokrate in vse stranke- Pozivamo jih, da jasno opre-dele svoj odnos do vprašanja državne pripadnosti Julijske krajine.
Na žalost večina italijanskih strank v tem vprašanju ni zavzela dosledno demokratičnega načela, ampak se je pustila zavesti nacional - šovinističnim provokacijam protiljudskih in protidemokratičnih sil. Če pravimo večina strank, to nikakor ne pomeni, da sledi večina italijanskega prebivalstva nacional - šovinističnim provokacijam. Nasprotno, to prebivalstvo je večkrat dokazalo svojo globoko privrženost demokratični strani- Zato
pozivamo pripadnike vseh demokratičnih strank, da razkrinkajo svoja strankarska vodstva, kolikor ostajajo na nacionaišovinistič-nih osnovah in da se priključijo gibanju SIAU-ja, ki daje v okviru skupnega programa polno možnost političnega izživljanja posameznim strankam v duhu resnične demokracijo in medescboj-ne lojalnosti.
Dolgo se že borimo za enotnost antifašističnih demokratičnih sil.
Toda nočemo enotnosti za vsako ceno.
Hočemo enotnost v borbi za resnično demokratična načela. Obstoje skupine, ki hočejo pod parolo enotnosti zaradi »ljubega miru« pustiti ob strani vprašanje pripadnosti Julijske krajine in ustvariti enotnost na vprašanju ekonomske borbe, borbe za epuracijo ostankov fašizma itd- Pokazali smo že, da je uspeh v borbi za te zahteve danes neposredno odvisen od centralnega vprašanja, kako bo rešeno vprašanje državne pripadnosti Julijske krajine-Jasno je zato, da tisti, ki nam predla-
gajo enotnost brez ozira na vprašanje državne pripadnosti, ne delajo dobre usluge ljudstvu.
Ali je sploh mogoča enotnost z ljudmi, ki jih je zavedel nacional-šovinizem
da ne vidijo bistva? Ali je mogoča enotnost z ljudmi, ki vidijo rešitev problema Julijske krajine v ohranitvi stanja, ki ga je nasilno ustvarila imperialistična politika stare Italije v prejšnji vojni? Ali ti ljudje resnično zastopajo obrambo italijanstva, ali resnično branijo nacionalne interese italijanskega prebivalstva tega ozemlja? Nikakor ne!
Ti ljudje hočejo obsoditi italijansko prebivalstvo tega ozemlja v ekonomsko propast, v bedo, k izseljevanju. Saj je prav zadnja stavka v Trstu, Tržiču in Gorici jasno pokazala, da je gospodarstvo tega ozemlja obsojeno v propast, če bo dežela priključena k Italiji. Ti ljudje hočejo italijansko ljudstvo zapeljati v nadaljevanje šovinistične raznarodovalne politike proti slovanskemu prebivalstvu, politike, ki sta jo vodila stara Italija in fašizem. Ti ljudje nočejo resnične demokracije, nočejo ljudske oblasti, ker se boje ljudstva. Ti ljudje ne rešujejo italijanstva tega ozemlja, ampak ga obsojajo na uniče-
nje. Ti ljudje nočejo miru in prijateljstva med Jugoslavijo in Italijo, ampak provocirajo novo vojno, ker vedo, da samo tako lahko ohranijo in okrepe v Italiji oblast reakcije, oblast tistim, ki se boje nastopajoče demokracije, nastopajoče moči ljudskih množic.
Zato, ko govorimo o enotnosti, ne moremo misliti, na enotnost z ljudmi in deli strank, ki jih nacional-šovinizem zavaja v protiljudski tabor-
Ravno tako ni mogoča enotnost s strujami, ki danes govore o internacionalizaciji Trsta in celo Julijske krajine. Možna je internacionalizacija luke in dela pristaniških naprav zaradi ekonomskih potreb evropskih držav- Popolnoma proti-Ijudsko in nedemokratično rešitev pa predstavlja predlog o internncionalizi-ciji Trsta in Julijske krajine iz nacionalnih razlogov. To ni kompromisna rešitev, ampak bi bila popolnoma nenormalna tvorba, ki bi stavila Trst in Julijsko krajino v položaj vazalne in polkolonialne pokrajine in ki bi stvo-rila v tem delu Evrope žarišče stalnih mednarodnih konfliktov. Taka tvorba bi bila v direktnem nasprotju z demokratičnimi načeli in bi zato nujno vodila k uničenju demokratičnih pridobi-
tev narodno osvobodilne borbe. Taka tvorba bi pomenila ekonomsko uničenje in ekonomsko smrt tako Trsta, kot Julijske krajine v celoti Taka tvorba bi bila nacionalno nepravična tako za slovensko kot za italijansko prebivalstvo Julijske krajine in Trsta. Julijska krajina ni Švica in ne more biti Švica. Taka tvorba zatorej ne bi bila nič drugega kot orodje v rokah imperialističnih sil za provokacijo nove vojne in za uničenje demokracije.
Smatramo, da je dolžnost SIAU-ja, da o teh vprašanjih jasno spregovori in pozove vse demokratične sile, da se nam pridružijo oziroma jasno povedo svoje stališče. To je potrebno, da lahko ljudstvo svobodno odloča o svoji usodi-Zato predlagam, da glavni odbor sprejme od izvršnega odbora predloženo resolucijo in da odpošlje z našega zasedanja brzojavko svetu zunanjih ministrov v Londonu z izrazom prepričanja, da bo svet zunanjih ministrov sledil demokratičnim načelom samoodločbe, kijih je demokratnči blok proglasil ob začetku vojne, in da bo sprejel predlog jugoslovanske vlade o priključitvi celotnega teritorija Julijske krajine k Jugoslaviji in o priključitvi Trsta kot sedme federalne edinice k federativni demokratični Jugoslaviji.
SIAU - temelj dosledne ljudske demokracije
Na svoji seji dne 30. septembra	pridružuje
1945, razpravljajoč o vprašanju državne pred,ogu |ugosiovanske delegacije na pripadnosti Julijske Krajine, ki je na konferellci v Londonu, ki daje Trstu po-dnevnem redu konference petih zuna- i i0£aj federalne države v demokratični njih ministrov v Londonu, Glavni odbor federatiVI1j Jugoslaviji.
SIAU
ugotavlja,
da je vse slovensko in hrvatsko prebivalstvo ter večina italijanskega prebivalstva Julijske Krajine, vštevši Trst, že tekom vojne proti nacifašizmu, kakor v drugih okoliščinah po končani vojni, izrazilo svojo odločno voljo, združiti svojo usodo z usodo narodov demokratične Jugoslavije;
proglaša,
da ta volja — izraz demokratičnih načel, za zmago katerih se je naše ljudstvo na strani zaveznikov borilo proti nacifašizmu — odgovarja načelu pravice narodov do samoodločbe, ki tvori osnovo Atlantske listine. Upoštevajoč, da Julijska Krajina, vštevši Trst, tvori neločljivo politično in gospodarsko celoto, SIAU
izjavlja,
da nasprotuje vsaki mejni črti, ki bi kršila to celotnost, ker načelo demokracije in bratstva med narodi, na katerih sloni nova demokratična federativna Jugoslavija, jamči nacionalne pravice vsem narodom te države ter tvori stvarno podlago za bratsko sodelovanje med narodi, neobhodno potrebno za njihovo blagostanje in ohranitev miru ter kolikor se prav posebno jačajo prijateljski od-nošaji med Italijo in Jugoslavijo, se SIAU — tolmač volje slovenskega in hrvatskega prebivalstva ter večine italijanskega prebivalstva
izjavlja
za priključitev Julijske Krajine s Trstom k demokratični federativni Jugoslaviji. Upoštevajoč poseben položaj mesta Trsta se SIAU
V mednarodne111 političnem življenju preteklega tedna sta predvsem važna dva dogodka, in to sta: zaključek konference zunanjih ministrov petih velesil in ustanovitev delavske svetovne sindikalne organizacije. Oba dogodka bosta ostala v zgodovini kot svojska dokumenta.
Medtem ko predstavniki velesil niso mogli najti ne poti, ne rešitve iz zamotanih političnih vprašanj in se je konferenca petih zunanjih ministrov končala brez kakršnih koli sklepov, pa sò našli delavci vsega sveta pot, ki jih je pripeljala do ustanovitve mednarodne delavske organizacije, katere politični pomen se bo pokazal v bodoče.
Ti dogodki kažejo, da so združeni narodi, predvsem po zaslugi ljudskih množic, po zaslugi delavskega razreda v vsaki deželi trdno združeni, da je njihov pogled v bodočnost jasen in enoten, da so zastavili vse svoje sile za utrditev miru med narodi, za svobodo, za demokracijo, za lepše življenje vsega delovnega ljudstva — vsega človeštva.
In kljub temu, da se gotovi politični krogi trudijo tok političnih dogodkov usmeriti drugam, da poizkušajo s političnimi »bloki« razbijati enotnost Združenih narodov, se ta enotnost le še utrjuje in poglablja. Prav ob teh dogodkih se je pokazalo, kako veliko moč predstavljajo ljudske množice vsega sveta, kako velikansko moč predstavljajo demokratični narodi. Razumljivo je, da te enotnosti Združenih narodov, ki je bila prekaljena v tako strašni vojni, kot je bila vojna proti nemškemu in japonskemu imperializmu, ni mogoče s političnimi špekulacijami uničiti! Zato tudi neuspeh konfe-
Zvesta in dosledna načelom demokraciji in bratstva med narodi, SIAU
vabi
vse^ odkritosrčne demokrate Julijske Krajine, da se v interesu prebivalstva vključijo v gibanje za priključitev naše pokrajine k demokratični federativni Jugoslaviji.
Glavni odbor SIAU.
Izjava o nacionalnih jamstvih
Glavni odbor SIAU, zbran na plenarni seji dne 30. septembra 1945, se popolnoma zaveda, da so nekateri deli Julijske Krajine jezikovno mešanega značaja in da imajo nekatera njena mesta izrazito italijansko narodno večino. SIAU, ki združuje v svojih vrstah slovensko in hrvatsko prebivalstvo ter večino italijanskega prebivalstva, se kot najodgovornejša politična reprezentativna inštan-ca Julijske Krajine izjavlja, da se bodo mogli v demokratični in federativni Jugoslaviji jezikovni in kulturni značaj, navade in običaji posameznih delov naše krajine svobodno razvijati in uveljavljati; da bodo imeli možnost vsaka cona, okraj ali okrožje, da si svobodno izbirajo svoje funkcionarje, uradnike, šole, učitelje, sodnike itd. Obvezuje se, da bo branila te pravice proti vsakemu, ki bi jih skušal kratiti, ter da bo z vsemi svojimi silami delala na to, da bi dala vsa Julijska Krajina, njena okrožja in njeni okraji z nacionalno mešanim prebivalstvom primer bratskega sožitja in bratskega sodelovanja med italijanskim, slovenskim in hrvatskim narodom.
Glavni odbor SIAU.
renče zunanjih ministrov petih velesil ne pomeni konec enotnosti Združenih narodov, kakor to skušajo prikazovati razni politični modrijani, pač pa bo to opomin k še večji strnjenosti in pozornosti na delo tistih, ki hočejo to enotnost razbijati.
Zakaj se je londonska konferenca prav za prav razšla?
»Ker so nekateri delegati hoteli kršiti berlinski sporazum, je konferenca doživela polom in se razšla brez vsakršnega sklepa, čeprav je bila soglasno rešena cela vrsta vprašanj«, kot je naglasil v svojem govoru sovjetski zunanji minister Molotov.
Nesoglasja na konferenci so nastala predvsem, ko sta angleški in ameriški zunanji minister vztrajala na udeležbi Francije in Kitajske pri mirovnih pogodbah z Romunijo, Bolgarijo in Madžarsko, ko vendar tem deželam nista napovedali vojne. Tako zadržanje Bevina in Byr-nesa je v popolnem nasprotju s sklepi berlinske konference, ki je določila, da je izdelava mirovnih pogodb zaupana samo tistim državam, ki so podpisale mirovne pogoje omenjenim trem nekdanjim hitlerjevskim zaveznicam. Zaradi takega očitnega kršenja berlinske konference sovjetska delegacija ni mogla pristati na sprejem teh in drugih podobnih predlogov.
Sovjetska delegacija je v interesu Združenih narodov predlagala, naj bi se podpisal vsaj oni del sklepov, ki so bili sporazumno sprejeti. Toda drugi zunanji ministri tega niso sprejeli ter se je zasedanje petih zunanjih ministrov pio krivdi
dveh ministrov končalo, ne da bi bil sprejet kakršen koli sklep.
Seveda skušajo sedaj krivdo za neuspeh konference naprtiti Sovjetski zvezi. Toda sovjetska uradna izjava in izjava zunanjega ministra Molotova jasno kažeta, da je vzrok nesoglasij na londonski konferenci bilo različno gledanje na sklepe berlinske konference. Sovjetska zveza je s svojim odločnim stališčem, da ne odstopi od sklepov potsdamske konference, ki je ustvarila mir na svetu, znova dokazala, da je ona najmočnejša opora vsem demokratičnim stremljenjem v svetu, resnična opora in branik težko izvojevanega miru.
»Če bodo v bodoče ameriški in angleški predstavniki vztrajali na svojih predlogih, ne bo nikakor mogoče ohraniti zvestobo trostransko sklenjenim sporazumom. Posledica bo omajan je temeljev sodelovanja med tremi velesilami.« Tak je bil dokončen odgovor s strani Sovjetske zveze o resničnih vzrokih neuspeha londonske konference.
Prav zato pa je izzvenel poziv 60 milijonov organiziranih delavcev v svetu k čim večjemu sodelovanju med narodi, k bratstvu, k medsebojnemu spoznavanju in k čuvanju miru kot rezultata štiriletne proti-hitlerjevske borbe.
Svetovna sindikalna konferenca v Parizu je bila jasen dokaz žive, neuničljive enotnosti narodov v svetu.
Ustanovljena je bila enotna organizacija delavcev vsega sveta. V nalogah te organizacije, ki jih je nakazal sovjetski zastopnik Kuzne-cov, je jasno poudarjeno poslanstvo tega najnaprednejšega razreda, ki je že v pretekli krvavi vojni največ žrtvoval za svobodo človeštva. Med drugim je dejal: »Ustanoviti moramo svetovno sindikalno organizacijo, ki bo lahko združila delavski razred sveta ter usmerjala vse njegove napore v boju za trajen mir, demokracijo, svobodo in lepšo bodočnost človeštva. Delavski razred je življenjsko zainteresiran na trajnem miru, na izkoreninjanju vseh ostankov fašizma, ne glede na to, pod kakšno krinko nastopni. Zato morajo jx>stati vodilni organi svetovne sindikalne organizacije organizatorji boja proti vsem reakcionarnim intrigam in sovražnikom demokracije. Svetovna sindikalna zveza mora postati branik stalnega miru p>o vsem svetu.«
S tem, da so se vsi delegati sporazumeli in sprejeli statut, je bila osnovana močna zveza 60 milijonov delavcev, ki hočejo soodločati pri novi ureditvi sveta.
Grčija, katero si je mednarodna reakcija z vso podpioro in sodelovanjem domače reakcije izbrala za svoje oporišče na jugovzhodu Evrope, pretresajo težki politični sunki. Turčija si na vse kriplje prizadeva dokazati, da je evropska država, in hoče pridobiti Grčijo in tudi Albanijo na svojo stran, da bi na ta način ustvarili nekako protiutež demokratičnim državam na Balkanu.
Vlgda Vulgarisa bi rada izkoristila prisotnost tujih čet na grškem teritoriju in izvedla volitve v teh izrednih okoliščinah. S temi volitvami, z nekakšnim plebiscitom, hoče (Nadaljevanje na 5. strani)
Od tedna do tedna



Delavstvo, preko težav, za pravice delovnega ljudstva!
Priprave za sindikalno konferenco enotnih sindikatov delavcev in nameščencev v coni B
Ze od januarja meseca letošnjega leta imamo priliko citati v našem časopisju o velikih in manjših sindikalnih kongresih in konferencah, ki se vrše po svetu, kjer so udeleženi vsi narodi sveta, ali delavstva posameznih držav in narodov, ki hočejo ustvariti in utrditi trajen mir in zgraditi boljšo in srečnejšo bodočnost delovnega ljudstva.
Velike ustvarjalne sile delavskega razreda svobodoljubnih narodov, tistih narodov, ki so že pred vojno kovale svojo delavsko enotnost, so to enotnost v času najhujše protifašistične borbe proti vsem zasužnjeval-cem delovnega ljudstva dokončno ustvarile. Delavski razred je že v času borbe pokazal, da se ne bori le za svoje ozke delavske koristi, to je za zvišanje plač, za skrajšanje delavnega časa itd., temveč, da se bori za osvoboditev vsega ljudstva izpod fašističnega jarma, ker fašizem tlači in uničuje najširše množice delovnega ljudstva. S tem je delavski razred pokazal, da je tudi najbolj narodno zaveden in tako pobil vse reakcionarne trditve, da delavcem ni mar narodna svoboda, ker se vedno lahko selijo iz kraja v kraj. Ker so šle v borbo delavske množice skupno, so iz te borbe izšle tudi najtesneje povezane in enotnostne vse sile delavcev, kmetov in poštene delovne inteligence, ki bodo za vedno odpravile vse tiste »nepremostljive prepade«, katere je ustvarjala reakcija samo zato, da je tako lahko vihtela svoj oblastni bič nad nami.
Prav zato pa, ker je delavski razred v času borbe žrtvoval toliko krvnega davka, je danes delavski razred zopet prvi, ki pristopa k graditvi boljše in srečnejše bodočnosti vsemu delovnemu ljudstvu, k graditvi in, utrditvi svetovnega miru, da si tako utrdi in ohrani s tolikimi žrtvami priborjene sadove krvave štiriletne borbe — ljudsko demokracijo z ljudsko oblastjo, ljudskimi zakoni, narodne in človečanske svoboščine, v celoti.
Zato pa so bile mednarodne svetovne sindikalne konference v Londonu in Parizu, kongresi in konference v posameznih državah, zato so bili tudi obiski sindikalnih delegacij drugih narodov v najbolj dosledno demokratični državi v ZSSR, zaščitnici malih narodov in delovnega ljudstva sploh. Mednarodna svetovna sindikalna konferenca v Londonu je na svojih zasedanjih sprejela potrebne sklepe 'in ukrepe, da se je vojna proti hitlerjevski Nemčiji, s pomočjo in sodelovanjem sindikalnih organizacij in delovnega ljudstva prej zaključila in da se je pripravila organizacija ustanovitve »Enotne svetovne sindikalne zveze vseh sindikalnih organizacij«. Na svetovni sindikalni konferenci v Parizu pa je bila že ustanovljena prva svetovna sindikalna konfederacija, ki predstavlja novo silo delovnega ljudstva v službi novega družabnega ustroja in mednarodnega miru in varnosti, ki je obenem tudi jamstvo za boljše in srečnejše življenje delovnega ljudstva.
V	Jugoslaviji se jasno vidi silna moč ustvarjalnosti delovnega ljudstva, ki prav tako, kakor je ves čas borbe tudi danes gradi iz svojih lastnih sil svojo boljšo bodočnost ter tako daje zgled vsem sosednim narodom in vsemu delovnemu ljudstvu vsega sveta in jim tako ustvarja zaupanje v svoje lastne moči. Vse'to pa zmorejo le organizacije, le delov-
(Nadaljevanje s 4. strani.)
ljudstvu vsiliti svojo voljo in vpeljati monarhijo. Grško ljudstvo se upira temu nasilju in zahteva res svobodne volitve, da se izvede amnestija, da se osnuje predstavniška vlada, zlasti pa zahteva grško ljudstvo umik tujih čet z grškega ozemlja, ki je v popolnem nasprotju z grško samostojnostjo.
Le tedaj se bo Grčija osvobodila fašističnega suženjstva in finančne odvisnosti inozemstva, ki izkorišča svoje vezi, da zavre razvoj k širši demokraciji.
V	Parizu se je začela dolgo pričakovana razprava proti bivšemu ministrskemu predsedniku Lavalu. Obtožnica je precej dolga in težka. Njegova zagovornika, odvetnika Albert Vaud in Barague, sta odklonila zagovor.
V	Jugoslaviji se nadaljuje pred-volivna kampanja. Vršijo se velika volivna zborovanja, kjer podajajo račun nad storjenim delom in po-
no ljudstvo, ki se je otreslo nekdanje ozkosti bivših sindikalnih organizacij, katere je reakcija izrabljala v svoje reakcionarne namene in so se v njihovem okviru smeli delavci boriti samo za ozke gospodarske koristi. To pa za to, ker so jim sicer proti-Ijudske oblasti že itak očitale poli-tično-strankarski značaj in so izrabile vsako priložnost, da so potem lahko zapirale najboljše delavske voditelje in strahovale prave delavske organizacije, ki so se pod modrim vodstvom Komunistične partije in njenih najboljših voditeljev borile za boljšo bodočnost.
Mi Primorci, ki že itak vedno želimo biti združeni z vsemi Slovenci in Jugoslovani pa sedaj, ko smo imeli priliko videti ustvarjalnost slovenskega delavstva, kmetov in delovne inteligence na Jesenicah in v Ljubljani na L kongresu ESZDNS, od koder smo celo kopico najlepših vtisov prinesli tudi domov, jih povedali vsem našim tovarišem v naših tovarnah, uradih in na polju, zato danes še toliko odločneje zahtevamo priključitev Primorske s Trstom, Istro in Benečijo k Jugoslaviji, ker vemo, da bomo le v Jugoslaviji lahko razvijali tudi našo ustvarjalnost v taki meri, kakor si jo mi želimo.
Da pa bomo tudi mi, ki tako odločno zahtevamo združitev z Jugoslavijo obdržali, utrdili in poglobili vse pridobitve naše krvave borbe, pridobitve, ki smo si jih priborili prav v sodelovanju z vsemi jugoslovanskimi narodi, je treba, da se zavemo, da smo tudi danes dolžni v vsem stopati ramo ob rami z Jugoslovani. Treba je, da so tudi naši enotni sindikati zavedajo, da bomo lahko ohra-
nili vse, kar imamo le s priključitvijo Primorske k Jugoslaviji. Zato pa moramo znati naše članstvo dvigati, da bo doseglo široko obzorje, ki ga enotni sindikati morajo imeti, da bodo kos vsem nalogam pa bodisi političnim, gospodarskim, socialnim, kulturnim, upravnim ali prosvetnim itd. Da bodo spoznali tudi v bistvu vzroke našega tolikoletnega suženjstva in gorje tolikih vojn. Da bo sleherni član enotnih sindikatov spoznal, da smo si priborili vse, kar danes imamo le s tem, ker smo v času oborožene borbe strnjeno sodelovali na vojaškem, političnem in gospodarskem polju itd. in da je naša dolžnost zato danes še toliko večja, da sodelujemo zdaj, ko gre za ohranitev in utrditev naše ljudske oblasti, za katero smo dali kri in potom katere si bomo lahko priborili vse, kar nam manjka za človeka dostojno življenje. Ce imamo ljudsko oblast in ljudsko demokracijo potem lahko rečemo, da imamo v rokah že popolno jamstvo za naše jutrišnje boljše življenje.
Da bomo vnesli v naše sindikalne organizacije novega duha, duha de-lavca-udarnika, duha prvega kongresa ESZDNS v Ljubljani ,bomo pripravili tudi pri nas v coni B sindikalno konferenco, ki bo zasadila mejnik med starim in novim. Vsi tisti, ki so hodili do sedaj še po starih, ozkih in izvoženih zastarelih poteh, bodo spoznali, da je nastopil nov čas, čas v katerem delamo sami za sobe in da vse, kar si danes pritrgamo, pritrga-mo samo za jutrišnjo boljše in srečnejše življenj© in da se zato splača pritrgati. Spoznali bodo, da ne bomo zgradili boljše bodočnosti z zvišanjem plač in zvišanjem cen obenem
in istem času, temveč da si bomo zgradili boljše življenje s povečavo produkcije in z borbo proti špekulantom, črnoborzijancem in navijalcem cen. In s širokim pogledom v vsa dogajanja okrog nas in z zanimanjem za vse, kar gre ljudstvu v korist in v škodo. Zato bodo naše podružnice in posamezni delavci in nameščenci že pred konferenco udarniško tekmovali, da bodo na konferenci podali obračun o svojem1 delu in ugotovili vse napake dosedanjega dela ter zbrali novih sil za polet naših sindikalnih organizacij v današnjih dneh, ko imamo vse možnosti in pogoje, da se naši sindikati razvijajo in zavzemajo tista mesta, ki jim po vsej pra-vief pripadajo. Strokovni sveti bodo skrbeli za ustanavljanje novih podružnic, podružnice pa bodo skrbele, da bodo med svoje članstvo zajele slehernega delavca in nameščenca, da se bodo skupno politično, kulturno-prosvetno, gospodarsko in strokovno izobraževali na svojih širših sestankih in zborovanjih. Skrbeli bodo za medsebojno socialno pomoč, za povezavo s kmeti, jih podpirali pri njihovem napornem delu in delu za obnovo požganih domov ter s svojim udamištvom na vseh popriščih dokazali, da poznamo odnose dela do ljudske oblasti, katero prav s svojim udarniškim delom najbolj utrjujemo.
Pametno bi bilo, da vse podružnice na svojih sestankih temeljito prouče priprave za I. kongres v Ljubljani, govore na I. kongresu, da bo tudi naša konferenca vredna velikih vzorov, ki jih imamo in dosegla svoj pravi namen, ki bo v korist nam samim in v korist vsega primorskega ljudstva.
Primorska voli
Prvič v zgodovini Primorci stopajo k volilnim skrinjicam, da od-dado svobodno in tajno svoj glas za kandidate, za ljudi iz svoje srede, za svoje najboljše vaščane. S petjem v povorkah in v skupinah se zgrinjajo na volišče prvič skupaj kmet in delavec, uradnik in obrtnik, mlado in staro, da z volitvami potrdijo to, kar so s puško priborili, kar so si tako želeli: ljudsko demokratično oblast. ^
Štiri leta so črpali iz neusahljive vere v neuničljivost ljudske uporniške partizanske vojske moč, da jib niso ustavili niti napori, niti žrtve, niti goreče domačije in pregnani domači. Mogočna zavest, da ni mogoče ustaviti pravičnega strnjenega pohoda ljudskih množic za dosego ljudskih pravic, za zmago ljudske volje nad fašističnim nasiljem, za zmago ljudske demokracije, za zmago ljudske oblasti, jim je dajala veliko moralno silo, ki je zmagala in zmagovita ni obstala. S prav to silo stopajo danes Primorci na volišča, da si zagotove, da se ne bo nikdar več vrnilo staro, proti-Ijudsko, fašistično oblastno vladanje ljudskim množicam.
In vse tc nepregledne množice v teh dneh ponovno potrjujejo svojo privrženost OF, ki jih je vodila v borbi, ki jih vodi združena v SIAU na pot svobodnega in lepšega življenja. In vsi pošteni Primorci se v teh dneh v celoti zavedajo, da predstavljajo te volitve z zmago SIAU
zivajo ljudstvo na enotnost in opozarjajo no težave, ki jih bodo le v skupnosti lahko premagali.
Poljski novinarji so bili pri maršalu Titu, ki jim je med drugim dejal: »Slovanska doba se mora tolmačiti samo v pozitivnem smislu. Slovani, duhovno zedinjeni, predstavljajo močan branik proti srednjeveškim pohodom na kulturo in človečanstvo. Tesna slovanska povezanost pomeni močno zagotovilo ne samo za nepremaglijvost Slovanov, marveč tudi prepreko kakršnih koli poizkusov novih pustolovščin, kakršne so bile pustolovščine Hitlerja in Mussolinija. Slovansko poslanstvo je v tem, da je nosilec miru in nosilec varnosti v Evropi.«
V sredo se je končal I. kongres kovinarjev Jugoslavije. Na kongresu so bili tudi predstavniki kovinarjev Češkoslovaške, Bolgarije, Madžarske in Romunije. Vsi so podčrtavali prijateljske odnose z Jugoslovani in kazali vso voljo te odnose še poglobiti in okrepiti.
zmago ljudtsva, da pomeni utrditev ljudske oblasti s pristaši in pobor-niki SIAU, zmago programa SIAU, zmago programa delovnih množic.
Zato Primorska tako strnjeno voli.
Že prvi izidi doslej jasno kažejo veliko zmago SIAU pri dosedaj opravljenih volitvah v NOO, ki so osnova in temelj vse naše ljudske oblasti. Dosedanje izvršene svobodne in tajne volitve pa so tudi novo
potrdilo, da je naše ljudstvo pripravljeno voliti in izvoliti iz svoje srede le tiste, ki so ves čas narodno osvobodilne borbe stali z ljudstvom v borbi proti okupatorju in domačim izdajalcem.
Te zmage na volitvah pa le še povečujejo upravičenost SIAU, kot voditeljice vsega primorskega ljudstva, kot pionirja in graditelja naše ljudske oblasti in pobornika za naše pravice. .
	Okraj Idrija: volil, uprav, prisotni		volili	niso volili	odstotek
Godovič			252	231	21	93
Zavratec 			102	101	1	99
Medvedje brdo . . .		164	162	2	82
Dole, Jelični vrh, Gore	... 348	282	282	—	100
Govejk ......		83	83			100
		97	97	—	100
Idrijski log in Idrijska Bela .	—		115	114	1	99.5
Zadlog				246	228	18	95
Klavže 		Okraj Tolmi	n : 79	79		100
Znojile			52	52	—	100
Podbrdo 			296	296			100
Bača pri Modreji . .		137	133	4	97
Bača nad Podbrdom .	...	93	89	86	3	96
Tolmin			548	477	71	81.5
Koritnica, Zarakovec .	... 199	191	176	15	92.9
Grahovo 			157	149	8	95
Huda Južina ....		169	165	4	97.5
otrzisce		169	169			100
Podmelec .....		142	138	4	96.5
Modrej			115	113	2	98.2
Trtnik			110	107	3	S7
Sv. Lucija ob Soči . .		Ì99	176	23	98.9
Temljine			98	98	—	100
Kneža			184	184	—	100
Postaja Strbec . . .		117	117	—	100
Prisluhnimo, kaj je napisala tov. Ida iz II. Bistrice: Pripravljamo se na volitve; naše ljudstvo se že zaveda, da postaja svoboden državljan, ki lahko svobodno govori in voli po svoji lastni volji. Danes ni več tista vprežna živina, katero je držal na vajetih fašistični nasilnik in ji le tu pa tam vrgel kakšen obrezek z mize, kakor psu čuvaju. Tovariši in tovarišice, danes prvič v zgodovini lahko volimo brez vsega strahu in obzirnosti; volimo in moramo voliti le one ljudi, ki so res najboljši med najboljšimi. Ljudi, ki so delali in pomagali in res žrtvovali v vrstah OF vse za naše ljud-
stvo, za osvoboditev domovine in rešitev delovnega ljudstva izpod fašističnega jarma.
Proč z njimi, ki so hlapčevali do zadnjega okupatorju, dokler ne bodo z delom popravili, dokler ne bodo z delom dokazali, da se hočejo res pridružiti zmagovitemu pohodu delovnega ljudstva. Ljudstvo je trpelo in krvavelo, tega ne smemo pozabiti.
Nočemo koristolovcev in črnoborzijancev, ker hočemo poštenja, enakopravnosti in dela za dobrobit delovnega ljudstva. Zato naj živi SIAUI
Ni mogoče dosledno čiščenje ostankov fašizma, če naj velja stara zakonodaja in če ohranimo stari državni aparat.
I	Boris Kraisrher
širom Primorske
V Vrabčah je ZMS priredila 23. septembra dobro uspel miting, kateremu je prisostvovalo številno prebivalstvo. Prireditve sta se udeležila tudi gosta tov. France Bevk, predsednik PNOO za Slovensko Primorje, ter tov. Drago Marušič, ki ju je ljudstvo sprejelo z navdušenimi ovacijami. Vrabče, ki so že od prvega začetka služile kot zavetišče našim hrabrim borcem,, so tudi ob tej priliki pokazale svojo hvaležnost s tem, da so jih v obilnem številu povabile na večerjo. Pred prireditvijo so mladinke podarile zastavo krajevnemu NOO, nakar sta moški in mešani zbor nastopila z nekaj pevskimi točkami. Miting se je zaključil s štajerskim plesom. 1200 ljudi, ki se je udeležilo prireditve, bo ta dan ohranilo v trajnem spominu.
Na Planini je bil dne 24. septembra množični sestanek na katerem je predsednik krajevnega NOO razjasnil pomen nabiralne akcije »Za našega dijaka«. Prebivalci Planine so si postavili odbor, ki bo skrbel za čim večji uspeh omenjene akcije, da se tako pomore dijakom in s tem ljudstvu samemu.
Srednji Lokovec. Mladina iz Srednjega Lokovca pridno tekmuje pri obnovi in gospodarskem delu. Sklepe, ki si jih zada na sestankih, vedno tudi izvrši. Najbolj udarniški so pri vsakem delu mladinec Pisk Janko ter mladinki Šuligoj Marica in Mira. Mali Janko je od 9. do 24. septembra opravil 300 delovnih ur. Delal je udarniško povsod, kjer se je pokazala potreba po pomoči. S svojim veselim značajem je mnogo pripomogel k aktivnosti drugih mladincev. Tov. Marica in Mira sta v istem času opravile 600 delovnih ur. Ljudje so z mladimi udarniki dela zelo zadovoljni, saj jim ti mnogo pomagajo. Za bodoče si je mladina zadala nalogo, da bo celotna mladinska četa pomagala očistiti ruševine in da bo povsod na razpolago pri volitvah v odbor prosvetnega društva ter pri kulturno-prosvetnih prireditvah.
Cerkljansko. V vasi H. na Cerkljanskem je bilo razširjeno mnenje, da tu ni mogoče ustanoviti delavske čete, ker so naše hiše preveč raztresene in ker manjka delavcev. Toda mladina je skupno s pionirji kljub temu postavila delovno četo in šla pospravljat ruševine, kar ji je dobro uspelo. Še posebno so se pri tem delu izkazali pionirji.
Vipava. Dne 23. septembra je bil tu sestanek vipavskega prosvetnega društva »Drago Bajc«, na katerem so bili sprejeti razni predlogi, kot n. pr. predlog, da se popravi društvena dvorana. Sklenjeno je bilo, da se člani društva v nekaj dneh pripravijo za miting v počastitev spomina vipavskega junaka Draga Bajca in pesnika Simona Gregorčiča. Dalje si je društvo postavilo za nalogo, da obišče kraje, kjer ležijo še neodkrita trupla naših padlih borcev, katere bodo pokopali, njihove grobove pa okrasili.
V vasi Medvedje brdo v okraju Idrija je akcijski odbor »za našega dijaka« nabral 991 L in 172 kg krompirja. Prav tako so v okraju Herpelje-Kozina mnogo prispevali v tej akciji. Okrajni odbor je daroval L 8650; posestniki iz vasi Vremski Britof L 5947 od prodanega sadja. Naše ljudstvo se zaveda važnosti, da si čimveč naše mladine pridobi čimvečjo izobrazbo in tudi, kako je treba reševati vprašanje šolanja ubogih otrok.
Mladina iz vasi Črnotič v okraju Herpelje-Kozina je pridno popravljala 5 dni cesto po domači vasi. Ne pozablja pa niti na družine, ki so brez delovnih moči in je zato sklenila v bodočih dneh pomagati tem družinam pri pospravljanju poljskih pridelkov.
Ajdovski pionirji se ne zanimajo samo za delo in vprašanja, ki spadajo k njihovim mladim letom, ampak tudi za to, za kar oni še niso dorasli. Tako so n. pr. v nedeljo navdušeno manifestirali, ker je Ajdovščina prvič svobodno volila svoj KNOO. Strumno so z mnogimi zastavami korakali po trgu in priselkih in ko si jih vprašal, zakaj manifestirajo, so ponosno odgovorili: »Volitve so danes!«
Vaščani iz vasi Zazet nam dajejo vzgled, kako je treba uporabljati denar, ki ga naberemo ob priliki naših kulturnih prireditev. Tako so v nedeljo, ko so v vasi organizirali miting, nabrali L 1400 in oddali Rdečemu križu. Pomagajmo našim ustanovam s prostovoljnimi prispevki, ki jih prejmemo ob naših kulturnih orireditvah
Stran 6
Primorsko ljudstvo je zavihalo rokave in prijelo za delo takoj, ko je umolknila naša zadnja uporniška puška. Naši Vojskarji, Čepovanci in Lokvanjci pa so že v času narodno osvobodilne borbe obnavljali; to se pravi, da so z eno roko gradili porušeno, z drugo pa osvobojeno branili. Naše delovno ljudstvo je vstalo in gradi, gradi in zopet gradi. Neuklonljiva volja mu daje poleta, prav takega poleta pri delu. kakor ga je vodilo v času borbe, saj nadaljuje samo začeto pot proti istemu cilju — za boljšo bodočnost.
Po osvoboditvi je bila naša domovina ena sama ruševina: razbite ceste, požgani domovi, razrušeni mostovi, vse to je klicalo k delu. Ljudstvo je spoznalo vso to revščino, v katero nas je porinil fašistični sovražnik in je v svesti si svoje moči zagrabilo za delo, da obnovi svojo domovino s svojimi lastnimi silami. Danes naše ljudstvo ne dovoli več, da bi kdor koli zopet prekupčeval z našo nesrečo in z našimi požganimi hišami na ta način, da bi si za par vagonov cementa ali apna spet kupil naša prirodna bogastva, naše rudnike, da bi si spet kupil našo delovno moč za par vreč plesnive moke s tem, da bi zasegel naše tovarne.
»Pojdimo na delo!« so rekla naša dekleta in žene in se postavile možu ob stran prav tako vztrajno, kakor v času borbe. Dvignili so se pionirji, vstala je mladina, to se pravi, dviga se delovna moč našega primorskega ljudstva. Videli smo žene s krampi in lopatami v Cerknem, Idriji, Postojni, videli mladinske čete in bataljone širom Primorske. Vsem se je v očeh iskrila samo ena neugasljiva želja, vse za obnovo porušene domovine.
In uspehi teh naših naporov niso izostali. Sicer še nismo mnogo naredili, če pomislimo, da je 58 vasi popolnoma razbitih in porušenih, če sploh ne štejemo tistih, ki so delno poškodovane, pa vendar smo veliko naredili v primeri z našimi močmi, z našimi skromnimi sredstvi. In ves ta uspeh je porojen samo iz dejstva, da je naše ljudstvo vztrajno, da ga vodi v delu jeklena volja, da je naše ljudstvo, da je vse poštene Primorce v celoti prekvasila osvobodilna borba.
Vse ceste so pri nas danes vozne. Nad 30 mostov je bilo zgrajenih in cela vrsta cestnih presek premeščenih. Cesta proti Sv. Luciji je bila na Slapu v dolžini 40 m presekana, — in danes, če se pelješ tod preko, sploh ne veš, da je tu zijal kdaj po-gubonosen prepad in da si moral kdaj sploh iti daleč okoli peš po hribu, da si prišel mimo prepada. Kdor hodi danes iz Ajdovščine proti Predmeji, gre preko 30 m dolgega mostu, ki se razpenja od skale do skale, gre preko mostu, ki so ga zgradile pridne roke našega ljudstva. Sedaj gradijo tri mostove, in sicer na Želinu, v Klancu, na cesti proti Kopru in Koritnici proti Podbrdu. Čaka pa še en most v Pirhovi Luknji pri Želinu in potem se boš lahko vozil z vsakim kamionom brez ovinkov po cestah s trdnimi lesenimi ali pa betoniranimi mostovi.
V naših porušenih vaseh vlada prava delovna vnema. Komaj odlože kmetje poljsko orodje, ko primejo za kramp ali sekiro in žago; žene in mladina pa jim pri delu pomagajo. Povsod gore apnenice, povsod odmeva pesem dela, ljudska iniciativa živi, ljudska oblast dela, in stavlja vse svoje sile na razpolago, da bi lahko ljudstvu v čim večji meri pomagala.
Bežen obračun dela ljudskih množic
Na Lokvah, kjer je bilo dolgo časa središče IX. korpusa in sedež Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora in je sovražnik razdejal vse do j poslednje stavbe, na tistih Lokvah stoji danes 21 ličnih barak, ki nudijo začasno stanovanje prizadetim druži-j nam. V tem času pa so že obnovili dve stanovanjski hiši in štiri hleve in sedaj obnavljajo še tri druge stavbe, in to vaščani sami s svojimi močmi. Tudi v Čepovanu stoji že 16 barak, nekaj pa jih je razmeščenih po drugih vaseh, tako da jih danes stoji vsega skupaj 60, v gradnji pa jih je še 30. V celoti je bilo obnovljenih pri nas 450 stavb, v popravilu pa je še nadaljnih 200 stavb, tako da lahko rečemo, da bodo do te zime prebredene najnujnejše stanovanjske stiske.
«
To je bežen obračun dela ljudskih množic po petih mesecih, ki daje samo nove vzpodbude za nadaljne delo, za nadaljno obnovo in gradnjo naše primorske zemlje.
Predmeji.
Pri nas je ljudska demokracija dejstvo
in ne besede
Izvršen je nov napredek v organizaciji naše nove ljudske oblasti, — seveda — tostran »modre črte«. Italijani pod jugoslovansko vojaško upravo imajo svojo lastno šolsko prosvetno upravo, vzpostavljeno na zboru italijanskih vzgojiteljev, profesorjev in učiteljev v Kopru.
Med delom italijanskega prebivalstva na Primorskem in v Trstu je še nekaj takih, ki se boje »slovanske maščevalnosti«. A to so le tisti, ki so prespali narodno osvobodilno borbo in ne poznajo njenih načel, ki se vedno bolj dosledno in vsestransko uresničujejo. Jugoslovani, ki smo toliko trpeli pod bolestnimi izrodki šovinizmov in imperializmov, smo v teku še tako za nas krvave vojne dozoreli v novo razvojno dobo, dobo narodne svobode v duhu napredne demokracije, ki se zaveda, da ne more biti narod svoboden, ki drugemu narodu krati svobodo. Iz tega spoznanja se je rodil duh enakopravnosti in bratstva med jugoslovanskimi narodi, ki se uresničuje v federativni ureditvi države. V vsaki federativni edinici ima vsak narod jamstvo za svoj napredek.
V preteklih dneh je dala Jugoslavija jamstvo, da bo veljala ista federativna ureditev tudi za Trst. Italijanska večina ima tu v organski obliki kot sedma jugoslovanska federativna država zajamčen svoj obstoj in napredek.
Oni večni, neverni Tomaži in dvomljivci, še prepolni duha preteklosti, duha šovinizmov in nacionalističnih skrajnosti, ki se kažejo zaskrbljeni za usodo primorskih Italijanov izven Trsta, so danes zadovoljni. Ako jim ni zadoščalo najbolj demokratska samouprava krajevnih, okrajnih NOO, z lastno izvršno oblastjo, ki sama zagotavlja izvrševanje ljudske volje in ustrezanje njenim potrebam, tudi narodnostnim, imajo danes pred seboj novo organsko upravno obliko, ki primorskim Italijanom jamči njih razvoj in napredek na onem področju, ki je najbolj sporno in najbolj ogroženo na vročih tleh kjer prebivajo mešane narodnosti: na kulturnem področju, jezikovnem. Italijansko prebivalstvo v »coni B« si je izvolijo svoj najvišji šolski in kulturni izvršni organ v obliki »Ita-
lijanske prosvetne komisije«, na zboru v Kopru.
Člani komisije so bili svobodno izvoljeni. Nihče ni vprašal nikogar, kakšno je njegovo politično mišljenje.
Načelo samouprave velja zanjo enako kot za vsak narodno osvobodilni odbor. Zato pa je tudi kompetenca te komisije enaka: izvršna in ne le posvetovalna, oziroma še več je merodajna. Če je potrebna vsaj formalna odobritev njenih sklepov, je to potrebno zaradi mednarodno pravnih uredb, ki zahtevajo sedaj še nadzor vojne uprave.
V upravni delokrog komisije spadajo vsa vprašanja uredbe italijan-
ske osnovne in srednje šole, učni načrti in šolske knjige, nastavljanje učnega osebja itd. To so prava, ki pripadajo običajno osrednji državni prosvetni upravi, zato tu lahko upravičeno govorimo o nekaki italijanski kulturni federalni samoupravi.
Mesto maščevalnosti, »dednega sovraštva« med narodi, vstaja tu nov svet, svet enakopravnosti, spoštovanja in bratstva.
Antifašistično narodno osvobodilno gibanje se dnevno izkazuje s svojo krepko in bogato vodilno silo, ki preoblikuje svet in mu kaže pot v lepšo bodočnost. Resolucija Glavnega odbora slovansko-italijanske antifašistične unije, sprejeta na plenarni seji dne 30. septembra na Reki, ki jamči jezikovna in kulturna prava vseh narodov Primorske, posebno Italijanov, je s tem ukrepom oživotvorjena.
SlM^hia zasitofc Mšic * požganem Čepovanu.
—i—nf7~~ir~~—r i--------——------—.
Hočemo enotnost v borbi za resnično demo-kratena načeta.	Borie Kraigher
Zakaj, -kje in kako volimo
Medtem, ko se drugod demokracija zatira, ko se odstavlja demokratično izvoljene organe ljudske oblasti, ko se spet postavlja manjšino na vlado nad večino, v istem se v zoni B pripravljamo in ponekod že izvajamo volitve v tistih krajih, kjer doslej še niso bile izvedene, zato, da se zagarantira demokratičnost organov naše ljudske oblasti in popolna možnost sodelovanja vsakega posameznika pri volitvah predstavnikov ljudske oblasti v vasi, zato so predpisano razpisane tajne volitve. Volili bomo krajevne narodno osvobodilne odbore, in sicer predsednika, tajnika in od pet do devet članov, kar odloči krajevna yolilna komisija z ozirom na velikost volilne edinice in odposlance v okrajno skupščino. Vsaka volilna edinica voli svojega odposlanca v okrajno skupščino, če nima več kot 500 prebivalcev enega, če jih ima pa več kakor 500 pa za vsakih nadaljnih 250 enega več. Kako velika naj bo volilna edinica odločajo vsi volilci in končno še volilna komisija z ozirom na gospodarsko prometne zveze. ^
Priporočljivo je. da se manjša naselja združijo v eno volilno edi-nico, tako da ima ena volilna edinica do 500 ali še več volilcev.
Najvažnejše poglavje pri volitvah je spisek ali imenik volilnih upravičencev, ki ga mora krajevna volilna komisija izstaviti najmanj osem dni pred volitvami. V volilnem imeniku morajo biti vpisani vsi volilci od 18. leta dalje, moški in ženske, izločeni iz volilnega imenika so samo tisti, ki so aktivno z orožjem v roki sodelovali z okupatorjem ali njihovimi pomagači kot bela garda, plava garda ali četniki
in se borili proti NOV ali armadam zaveznikov Jugoslavije, pravice nimajo tudi tisti, ki so gospodarsko pomoč nudili okupatorju in domačim izdajalcem i namenom podpirati ga. Ravno zato je važno, da se vsakdo v tistih dneh, ko so volilni imeniki izstavljeni prepriča, ali je vpisan oziroma če je vpisan kakšen tak, ki te pravice ne zasluži. Vsakdo ima pravico reklamirati za sebe ali za druge, za vpis ali nevpis pri krajevni volilni komisiji, ki mora v reklamacijski dobi biti vsak dan eno uro na razpolago na določenem objavljenem mestu. V prvi vrsti torej rešuje reklamacije krajevna volilna komisija, ako pa reklamant ni zadovoljen s to rešitvijo, se lahko pritoži še na okrajno narodno sodišče, ki mora vse reklamacije rešiti v 24. urah tako, da so en dan pred volitvami vse reklamacije rešene.
Pri samih volitvah je pa važno, da nam je jasno, kako moramo voliti, da ne bo neveljavnih glasovnic, to se pravi, da mora vsak volilec podčrtati samo toliko kandidatov, kolikor je odborniških oz. odposlanskih mest, ker če se jih več podčrta, tedaj je glasovnica neveljavna.
Važno je pa, da se volitev vsi udeležimo, da s tem dokažemo, da znamo ceniti največjo pridobitev narodno osvobodilne borbe in da tudi na teh volitvah oddamo svoj glas res za prave predstavnike ljudstva,, ki jih bo pri delu vodil interes vsega ljudstva. Le na ta način, z množičnim sodelovanjem pri graditvi naše nove oblasti bomo očuvali pridobitve narodno osvobodilne borbe, za katere je naš največji porok ljudska oblast.
Nova knjižna založba v Trstu
Komaj dobri dve desetletji je vladal po naših krajih barbarizem dvajsetega stoletja, a bilo je dovolj, da je mogel docela uničiti vsako kulturno delovanje našega naroda. Trn v očesu pa mu je bila slovenska tiskana beseda, ki jo je uničeval, kjer jo je la mogel. Ko je naš narod po osvobojenju zadihal svobodno, je z raznimi prireditvami in nastopi, ki se danes vrše v najmanjših naših vasicah, pokazal svojo veliko težnjo po zdravem kulturnem izživljanju. Toda knjiga je danea v naših krajih redka stvar. »Goriški matici« je pod iašizmom žali-bog odklenkalo. Očitna je torej nujnost organizacije, ki bi stopila na njeno mesto.
To težavno nalogo si je nadela nova knjižna založba, osnovana v Trstu.
Da bo pa svoje poslanstvo mogla voditi res vsestransko, bo »Prosvetna knjižnica« skrbela, da izidejo še tekom tega tedna: 1. Koledar za leto 1946, 2. Zbirka humoresk ruskih pisateljev in 3. Izvirno dramsko delo. Za naše otroke bo »Mladinska knjižnica« v kratkem izdala prvo knjižico: Hudalesov »Triglavov polet«, kateremu bosta sledili: Winklerjev »Mladec Dobrožit« in zbirka doživljajev naše mladine tekom okupacije.
S stvarjo ni odlašati, zato je naša želja poslati v svet našo prvo knjigo še tekom novembra. Zaradi tega je nujno potrebno, da se takoj pristopi k nabiranju naročnikov. Pri tem apeliramo na vse ljubitelje dobrega čtiva, predvsem na prosvetne delavce, da pomagajo novi knjižni založbi z nabiranjem naročnikov
in s primernim propagiranjem za našo knjigo. Niti ena javna knjižnica naj ne ostane brez naših izdanj. Naša prosvetna društva naj organizirajo v svojem območju poverjeništva, ki naj skrbi za razširitev novih knjig. Da nam naše narodno učiteljstvo ne bo odreklo svoje pomoči, ne dvomimo, saj je prav naš novi narodni učitelj oni, ki najtežje občuti pomanjkanje dobrega čtiva.	a
Mladinci in mladinke! Na svopn rednih sestankih ne pozabite na našo novo knjižno založbo! Knjige bodo cenene, da vam vprašanje denarja ne bo delalo preglavic. Organizirajte svoja poverjeništva, ki jim bo nabava in širjenje knjig narodna dolžnost. Pripravljajte se na svojo knjigo, ono, ki bo vsebovala vaše najboljše sestavke iz časov groze. Pri tem pa nikar ne pozabite naših najmlajših, naših pionirjev in pionirk. Tudi oni bodo pošiljali svoje prispevke v tisk. Vedite še, da bodo najboljša dela ne samo objavljena, ampak tudi še posebej na-: grajena. — Da boste mogli čimprej čitati j nove knjige, organizirajte v vsakem kra-! ju prihodnji teden (od 8. do 14. t. m.) udarniški teden »Za našo knjigo«, pa nam vaše uspehe takoj javite. Že 15. t. m. nam pošljite svoja naročila.
Na delo! Delamo za sebe in svojo bodočnosti
Uprava Knjižne založbe v Trstu,
Via Carducci 6-II.
★
Mladinska pesmarica
Pravkar je izšla v založbi Mladinske knjige pri Gl. odb. ZMS mladinska pesmarica »Mlada pesem«, ki prinaša izbor pesmi partizanskih skladateljev. Na 54 straneh je objavljenih 36 enoglasnih, dvoglasnih in troglasnih zborov Karla Pahorja, Maksa Pirnika, Antona Lovrina, Marjana Kozine, Cirila Cvetka, Dragotina Cvetka, Milana Apiha, Pavla Sivica in drugih. Nekaj teh skladb je izšlo med vojno v raznih zbirkah na osvobojenem ozemlju, večina pa je novih ali prirejenih za mladino. Skladbe je zbral Avgust Šuligoj, pevovodja »Trboveljskih slavčkov« in pride prav vsem mladinskim zborom in vsem šolam. Pesmarica stane 20 din in se naroča pri založbi »Mladinske knjige« v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6-1. in v vseh večjih knjigarnah.
0 akciji »Za našega dijaka«
V dneh od 23. do 30. septembra je bil napovedan teden akcije »za našega dijaka«, ki pa se je nato podaljšal še do 7. oktobra. Kljub mnogim člankom v našem časopisju in parolam, kljub temu, da vemo, da se je mnogo zbralo, pa še sedaj ne moremo objaviti v našem časopisju številk v denarju in blagu, kar so darovali naši ljudje »za našega dijaka«. Verjetno tiči vzrok v omalovaževanju poročil in pošiljanju do-
pisov. Postojnski ddovci,
rani v enotnih sindikatih, pa hočemo objaviti v številkah to, kar smo zbrali. Ne zato, da bi si kdo mislil, da hočemo delati kako reklamo, temveč zato, da pokažemo vsemu svetu, koliko nam je do šol in do kulturne in prosvetne izobrazbe sploh.	(
Tako smo delavci splošne mešane zveze delavcev in nameščencev v Postojni zbrali 31.000 lir, delavci lesne stroke v Postojni in Beljskem 17.316 lir, cestni delavci in nameščenci pa 33.080 lir.
Idrijski rudarji so delali preteklo nedeljo »za našega dijaka«. V Ilirski Bistrici pa so delali delavci 8 dni po eno uro več »za našega dijaka«. S tem so dokazali delavci, kako je treba pojmovati ljudsko samopomoč, kako je treba premagovati težave, kaj je udarništvo.
V vasi Slap ob Idriji vaščani neumorno popravljajo, kar je bilo razrušenega tekom vojne od brezvestnega okupatorja. Popravili so električno napeljavo in domači mlin že tudi dobro dela, čeprav še ne v taki meri kot pred vojno. Prav tako popravljajo cesto iz Slapa na Šentviško planoto. Istočasno se zanimajo tudi za delo na drugih poljih. Z vedno boljšimi kulturnimi prireditvami napredujejo na kulturnem polju. Velika je med njimi tudi zavest, da se delavski razred mora združiti in strniti okrog enega enotnega delavskega sindikata. Tako jih je že doslej preko 90 odstotkov vključenih v sindikalno organizacijo.
Okrajni odbor RKS Herpelje -Kozina se iskreno zahvaljuje mladini iz Vrhpolj za prispevek 1570 lir (tisoč-pet sto sedemdeset), katere je nabrala ob priliki kulturne prireditve.
Okrajni finančni odsek Herpelje-Kozina poroča:	Ob priliki izdanih
akontacij okrajnim nameščencem, so ti v skromni meri, toda z največjim veseljem prispevali za ustanovo Rdečega križa 4154 (štiri tisoč sto petdeset
TISKOVNI SKLAD Ajdovščina 4826 lir;
Vas Osek 476 lir.
»Primorska borba« izhaja tedensko v Ajdovščini.
Urejuje Albreht Roman.