IZHAJA vsak četrtek
uredništvo in uprava:
1*100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-J^la postale) Trst 431. Poštni 'ekovni račun Trst, 13978341 ^tnina plačana v gotovini
T E D N I K
Posamezna številka 700 lir
NAROČNINA Letna 30.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 35.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE
1712
TRST, ČETRTEK 2. NOVEMBRA 1989
LET. XXXIX.
Aktualen pomen simpozija o Sveti gori
Kakor poročamo na drugem mestu, je Prejšnji petek na Sveti gori potekalo stro-
kovno posvetovanje ob 450-letnici te božje P°ft. Omenjena pobuda je z več vidikov o-Svetlila predvsem zgodovinski pomen tega Verskega in kulturnega središča, tako s sfališča zgodovine, umetnostne zgodovine, lterature, glasbe in krajinskega oblikovanja. Referati, ki so jih podali strokovnjaki z obeh strani meje, Slovenci in Italijani, 0 kljub omejenemu obsegu približali do-*aj celovito sliko Svete gore, ki je v prebosti doživljala tudi hude čase, a je vedno vplivala in tudi danes močno vpliva na ^hovno in kulturno stvarnost različnih Prodov, ki se stikajo prav ob njenem ^nožju.
Tudi v Sloveniji se je v zadnjih letih V-domačila primerna navada, da ob jubile-
starejših samostanov prirejajo strokovna posvetovanja, na katerih predvsem zgodovinarji pa tudi teologi razčlenjujejo njihovo preteklost in duhovni pomen. Tako le bilo npr. ob obletnici stiškega cisterci-’Qriškega samostana ali nedavno tega minoritskega samostana na Ptuju. Plod tekstnih pobud pa so običajno zborniki z javljenimi predavanji, ki so gotovo za-n*rnivo čtivo za poznavalce in tudi druge Talce, hkrati pa izvedence spodbujajo k nadaljnjim raziskavam. Upajmo, da bo tu-
fa
gradivo s simpozija na Sveti gori izšlo knjižni obliki, saj je to snov, ki bo go-uo zanimala širši krog bralcev doma v ‘-Oveniji in v tujini.
Strokovni posvet na Sveti gori r>a ie v^žen še z drugačnega, aktualnega stališča.
emokratizacija v Slovenili je namreč ^peljala do tega, da so padli marsikakšni teološki predsodki in ovire. Drugačna ozi-r°rna bolj normalna je postala tudi usme-slovenskega zgodovinopisja, ki pravičneje odmerja svoje zanimanje razVč-tudi starejšim obdobjem, preteklosti presoja več le s stališča delavskega ri-anja oziroma razrednega boja, marveč objektivno priznava tudi druge silnice v ra-Zv°ju slovenskega naroda.
, Tukaj ob meji pa so podobne pobude °ristne tudi za globlje poznavanje odno-s°v med Slovenci in Italijani. Kakor je zna-n°> le-ti še v bližnji preteklosti niso bili Najbolj idealni, ampak marsikdaj zelo zaleteni in celo sovražni, prav naloga kvl-^re in znanosti pa je, da s pojasnjeva-yem celote prispevata k bolj znosnemu ^anašnjemu in jutrišnjemu dnevu. Prepri-Qrii sm0' je /c temu pripomogel tudi sirnpozij na Sveti gori. Hkrati je dokazal,
dalje na 7. strani ■
»Planinska roža« višek proslav ob 30-letnici ZSKP
Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice je 30-letnico ustanovitve počastila z vrsto prireditev. Že konec septembra je v deželnem Avditoriju v Gorici organizirala razstavo likovnih del patra Marka Ivana Rupnika. Svojih članov, ki delujeio v društvih, zborih in skupinah več kot 30 let, ter tistih, ki imajo posebne zasluge za nekatere pobude, in tistih, ki so dosegli posebne uspehe na kulturnem področju, so se voditelji Zveze spomnili na posebni prireditvi v telovadnici Katoliškega doma. Številna društva Zveze slovenske katoliške prosvete so sodelovala v okviru četrtih Primorskih dnevov na Koroškem. Zveza je nadalje izdala publikacijo »30 let Zveze slovenske katoliške prosvete - Gorica« in pesmarico zbranih del skladatelja Mirka Fileja, ki je bil tudi prvi predsednik Zveze. Ti dve publikaciji so predstavili v petek, 27. oktobra, v sejni dvorani goriške pokrajinske uprave.
Slovesna proslava 30-letnice pa je bila v nedeljo, 29. t.m., ko so v obnovljenem Katoliškem domu v Gorici uprizoriii opereto Radovana Gobca »Planinska roža«. Za to veselo in živahno glasbeno igro se je Zveza odločila, ker združuje dejavnosti, ki so značilne za društva in zbore ter gledališke skupine, katere delujejo pod njenim okriljem. Tako je v uvodnem pozdravu dejal predsednik Damjan Paulin. Na odru je nastopilo enajst solistov, številna baletna skupina, več kot 40-članski pevski zbor in še mali orkester »Vecchia Vienna«. Dirigiral je mladi, a že uveljavljeni glasbenik Hilarij Lavrenčič iz Doberdoba, delo pa je režiral Aleksij Pregare, ki je sicer v preteklosti že velikokrat z uspehom režiral gledališke predstave na Goriškem. Na bogati sceni, ki jo je pripravil Demetrij Cej, in v zelo primernih kostumih Nadje Bev-
j čar je zaživela zgodba o skupini gledališč-! nikov, ki med izletom v gore srečajo upra-jviteljico planinske koče Katrco, bivšo i filmsko igralko Katjo Silvana, ki jo je na odru uprizarjala Nadja Fabris Špacapan. To dekle s svojim čudovitim glasom osvoji vso gledališko družbo, igralca Mirana Svetlina, ki ga je igral Dušan Kobal, gledališkega ravnatelja Kazimira Kalana, ki je zaživel v igri Božidarja Tabaja, dirigenta in skladatelja Stanislava Cirila Do-brovika (igral ga je Martin Srebrnič) ter režiserja Gabernika, ki ga je igral Kazimir Černič. V prvem dejanju imamo torej začetek dramskega dogajanja, saj gledališčniki pustijo v koči svoje srce. Katrca, t.j. Katja Silvana, jih navdihne, da se ob povratku v mesto odločijo, da bodo postavili na oder opereto Planinsko rožo. Glavno vlogo sprejme Katja Silvana. Ko pride v mesto in se predstavi v gledališču, se vsa stvar pošteno zaplete, kot se pač spodobi za opereto. Eni v njej vidijo le upraviteljico planinske koče, lepo Katrco, drugi dekle, ki prihaja služit v mesto, nihče pa ne razume, da sta Katrca in slavna igralka Katja Silvana ena in ista oseba, zato io odženejo. Vsekakor pa se zgodba srečno konča. Gledališče pripravlja opereto, skladatelj in igralec Miran spoznata, da je prišlo do velike pomote. Dvomljivci so na koncu kaznovani, srečno pa se konča ljubezenska zgodba med Miranom in Katjo, planinsko rožo.
V igri so nastopili še Majda Zavadlav kot režiserjeva žena, Marko Černič kot gledališki sluga, Marko Brajnik pa kot odvetnik; oskrbnika planinske koče je upodobil Jordan Mučič, kot kmečka fanta pa sta nastopila Benedikt in Aleksander Kosič.
Navdušenje občinstva, ki je napolnilo
dalje na 2. strani ■
Ssk za sklic izvoljenih predstavnikov
Slovenska skupnost bo okrepila organizacijsko prisotnost in politično delo, da bi ojačila samostojno politično zastopstvo na spomladanskih volitvah, ki bodo zajele skoraj vse občine, v katerih ima stranka svoje zastopnike. V času razprav o volilnih reformah pa vse odgovorne opozar-1 ja na nujnost, da se po zakonu omogoči ■ manjšinam, da so zastopane v izvoljenih telesih. Ssk pa želi tudi premostiti zastoj v skupnih nastopih Slovencev v Italiji za bistvena vprašanja, ki so vsem skupna. Zato bo v naslednjih dneh dala pobudo za |
i dvostranske razgovore s slovenskimi komponentami, da se omogoči sklic slovenskih izvoljenih predstavnikov v Italiji. Ta zamisel si že več mesecev utira pot v javno-! sti, zanjo pa se je Ssk opredelila že na majskem deželnem kongresu. Zbor izvoljenih naj bi tudi zahteval soočenje z ministrom za deželna vprašanja Maccanicom glede zakona o zaščiti.
To je kratki povzetek sklepne besede, ki jo je imel v soboto, 28. oktobra, deželni tajnik Ssk Ivo Jevnikar na srečanju
dalje na 2. strani ■
RADIO TRST A
Proces v Titovi Mitroviči prekinjen
■ NEDELJA, 5. novembra, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Lučka na daljnem severu«; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenut.k Slovencev v Italiji; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Rosa L.« — kronika o neki revolucionarki; 14.40 V studiu z vami: Sergej Veič; j
15.30 Šport in glasba; 17.00 V studiu z vami; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 6. novembra, ob: 7.00 Jutranji ra- j dijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 In exilium; 9.30 Slovenska lahka glasba; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 Naravoslovje malo dru- , gače; 12.40 Mešani zbor Milan Pertot iz Barkovelj; |
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 O-troški kotiček: »Mojster, nikar!«; 14.30 Gospodarska problematika; 15.10 Ekologija — danes za boljši jutri; 16.00 Collegium musicum: flavtist Miloš Pahor, oboistka Irena Pahor, violinistka Monika Skalar, violist Franc Avsenek, violončelist Stane Demšar, čembalistka Dina Slama; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.25 »Mladi val«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.	I
■ TOREK, 7. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.50 Veliki uspehi Beatlesov; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Z gibanjem v zdravje; 12 43 Dekliški zbor Slovenski šopek iz Mačkolj; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po že-Ijah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Čembalistka Dina Slama; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.25 »Mladi val«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SREDA, 8. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kro nika; 9.30 Ljudski motivi; 10.00 Poročila in pregl.d tiska; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Spoznava mo svojega otroka; 12.40 Mešani zbor Sv. Jernej z Opčin; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Kaj je v ribičevi mreži?«;
14.30 Na goriškem valu; 16.00 Violinistka Maja Petrovič in pianist Igor Lazko v našem studiu; 17X0 Poročila in kulturna kronika; 17.25 »Mladi val«; 19.03 Večerni radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 9. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.25 Beležka; 10.00 Poročila in pregled tiska;
12.00 Po sledovih Inkov; 12.25 Priljubljene melodije;
12.40 Cerkveni mešani zbor iz Sv. Križa; 13.00 Ool-danski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po že'jah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 15.10 Četrtkoma srečanja: Jugoslavija 1918-1941; 15.40 Lahka glasba raznih narodov; 16.00 Komorna vokalna skupina Oc-tagon iz Finske in vokalna skupina Hovirag iz Vesz-prema na Madžarskem; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.25 »Mladi val«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PETEK, 10. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnki; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 Folklora jugoslovanskih narodov; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Iz filmskega sveta;
12.40 Ženski zbor Repentabor; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Pomočila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Črno na belem«; 14.30 Od Milj do Devina; 15.10 Kulturni dogodki; 16.00 Akademija Glasbene matice;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.25 »Mladi val«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 11. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in dež I a kronika; 9.25 Glosa; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana; 12X0 Življenje onkraj življenja; 12.40 Mešani zbor pro svetnega društva Kolonkovec - Ženjan; 13.00 Op~l-danski radijski dnevnki; 13.20 Glasba po želj-h;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Tam za goro ...» — Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline; 16.00 Sobotno popoldne — zabavno kulturna oddaja, ki jo vodi Peter Cvelbar; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Sobotno popoldne; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
Pred okrožnim sodiščem v Titovi Mitroviči se je 30.10. začelo sojenje nekdanjemu predsedniku kosovskih komunistov Azemu Vllasiju in 14 obtožencem iz uprave in delovnega kolektiva rudnika Trepča; v Starem trgu. Po štiriurni razpravi se je sodni svet umaknil na posvet in za nedoločen čas prekinil obravnavo. Vllasi in številni odvetniki so namreč zahtevali izločitev predsednika sodnega sveta, vseh sodnikov vrhovnega sodišča Kosova, javnega tožilca in sploh vseh sodišč v pokrajini, in Srbiji. Sodniki se morajo o tem posvetovati z višjimi sodnimi inštancami.
Bivši predsednik kosovskih komunistov Vllasi, predsednik poslovodnega odbora rudnika Trepča, ravnatelj Elektrokosova iz Prištine, tehnični ravnatelj rudnika, rudarski tehniki in navadni delavci so obtoženi kontrarevolucionarnega delovanja, ker da so dali pobudo za proteste in de-! monstracije Albancev na Kosovu, zlasti v Prištini, lanskega novembra, jih organizirali in vodili, kot so tudi dali pobudo za osemdnevno stavko rudarjev februarja letos v rudniku Trepča v Starem trgu, kar da je imelo hude politične in varnostne posledice.
Proces je lahko spremljalo 17 domačih in osem tujih časnikarjev ter nekaj svojcev obtožencev. Odvetnikov je 19. Glavni obtoženec Vllasi in za njim odvetniki so utemeljili zahtevo po izločitvi predsednika sodnega sveta, tožilca in drugih z več razlogi. Predsednik sodišča je na primer prevzel to službo samo za ta proces, saj je drugače član vrhovnega sodišča Kosova. Poleg tega odvetnikom ni jasno, ali je jugoslovanski državljan, saj je pribežal iz Albanije. Odvetniki so zahtevali pravočas-
ni vpogled v zapisnike zaslišanja prič. a jih predsednik ni pokazal. Tožilec po njihovem mnenju ni spoštoval kazenskega postopnika in ni bil nepristranski.
V Starem trgu je medtem policija zgodaj zjutraj zatrla stavko rudarjev, ki nis° hoteli iz rovov iz protesta proti sojenju Vllasiju in tovarišem. Kakih 60 delavcev
dalje na 7. strani ■
—o—
»Planinska roža«
■ nadaljevanje iz strani 1
dvorano, je raslo z razpletom igre. Posebno navdušujoče so bile množične scene, ko so na odru nastopali in peli solisti m zbor. Občinstvo je v takih trenutkih P°' stalo celo del same igre, saj je s ploskanjem v ritmu navdušujoče vplivalo na nev-ce in sam orkester, ki je vseskozi briljantno spremljal dogajanje na odru. Dirigerl' tu Plilariju Lavrenčiču in vsem, ki so nuj pri tem pomagali, še posebej zborovodij Francu Valentinčiču, koreografinji Natasl Sirk in korepetitorjem Miranu Devetaka, Luciji Lavrenčič in Valentini Pavio gre vsa pohvala za opravljeno delo. Prav tako je občinstvo zelo toplo sprejelo temperamentno režijo Aleksija Pregarca. Prireditve se je udeležil tudi skladatelj Radovan Gobec, ki je predstavo zelo pohvalil.
Opereto »Planinska roža« bodo np.°’ dru Katoliškega doma v Gorici ponovili v nedeljo, 5. novembra. Zaradi kvalitete predstave in velikega truda, ki so ga v to delo vložili režiser, dirigent in vsi osta sodelujoči, bi po našem mnenju bilo zelo primerno, ko bi to glasbeno igro ponovili tudi v drugih krajih.
Ssk za sklic izvoljenih predstavnikov
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Grapharl Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151	I
■ nadaljevanje s 1. strani
strankinega deželnega sveta in izvoljenih predstavnikov Ssk v Gradnikovi kleti na Plešivem pri Krminu. Delegacija udeležencev je pred posvetom položila cvetje s slovenskim trakom na grob rajnega deželnega podtajnika Gradimira Gradnika v bližnji Medani.
V uvodnem delu zasedanja, ki ga je vodil deželni koordinator izvoljenih predstavnikov Ssk Sergij Mahnič, je prisotne pozdravil deželni predsednik Ssk Marjan Terpin, ki je kasneje tudi podal pregled stanja na Goriškem namesto zadržanega pokrajinskega tajnika Mirka Svacapana. O Tržaški po je poročal pokrajinski tajnik Miro Oppelt. Izredni gost večera, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc, je prinesel pozdrav koroških rojakov, predstavil pa je tudi novo politiko dialoga NSKS in njene prve sadove, ki so vzpodbudni. Poudaril je temeljni pomen samozavesti naših ljudi, optimizem pa je črpal tudi iz sprememb v Sloveniji in v vzhodni Evropi.
O položaju v posameznih občinah in o delu Ssk v izvoljenih svetih so nato poročali Andrej Bratuž za Gorico, Boris Gombač za Dolino, Hadrijan Corsi za Stever-jan, Zorko Harej za tržaško pokrajino,
Branko Černič za Sovodnje, Milko Guštin za Repentabor, Maks Gergolet za Dober dob, Antek Terčon za Devin - Nabrežin0’ Franc Kenda za Krmin in Danilo Savron ter Fedor Žigon za Milje. V razpravi pa s sodelovali še deželni svetovalec Bojan zigar in drugi izvolejni predstavniki- PolL dar jena je bila med drugim potreba P večji medsebojni povezavi in boljšem Pr<^ toku informacij znotraj Ssk in v odnosu javnostjo, kot tudi po večjem vrednoten] prizadevanj slovenskih izvoljenih predstav nikov, ki dnevno rešujejo slovenske splošne probleme naših krajev.
Pomembna je bila napoved »okrog mize« za Gorico, za katero se ogreva P07"* ško tajništvo Ssk, da bi prišlo do širšeg slovenskega volilnega nastopa v Ports občini, ki naj tako spet dobi primerno st vilo slovenskih svetovalcev. Glede PrS pa so bile poudarjene odgovornosti 1 KD za izločitev Ssk iz uprav, ki pomeni a ne le v tem primeru — dejansko izl° tev Slovencev kot takih.
Na srečanju, ki mu je prisostvovalo t ^ di več dopisnikov z obeh strani meje, prišla na dan še številna stvarna vPraS nja, zadnji del pa je bil posvečen že orrl.. njeni napovedi pobud za nove oblike akcij ske enotnosti.
Pogovor z arhitektom Marinom Kokorovcem
»Bistvena postavka je vedno človek«
Arhitekt Marino Kokorovec je od upravnega sVeta Hranilnice in posojilnice na Opčinah do-tol nalogo, da izdela načrt novega sedeža open-skega denarnega zavoda. Naloga gotovo ni bila dostavna, saj je bilo treba staro povezati z no-Vlrn, se pravi primerno preurediti staro stavbo in jo organsko vključiti v novi del. Gre verjetno Za doslej najtežavnejšo nalogo v Vaši karieri. to tako?
Preden odgovorim na to specifično vprašanje, k* rad poudaril, da dela nisem opravil sam, am-Pak da je bilo realizirano v okviru teama, ki se-stavlja moj biro. V Studiu Clak se je namreč Vsakdo bolj specializiral za določeno področje, toko da lahko ustrežemo raznim zahtevam, ki Patn jih postavljajo naročniki. Jedro te skupine Ustavljava jaz in arh. Ruggero Ruggiero iz Padove, ki sva team ustvarila že v času najinega Rudija na Arhitekturi v Benetkah in ki še da-skupaj delava v okviru biroja, ki ima svoj Sedež tako v Trstu kot v Padovi.
Če sedaj preidem na vprašanje samo, lahko P°vem, da ni bila ta naloga najzahtevnejša, kar SVa jih rešila v vseh teh letih, odkar opravljava Poklic arhitekta. Ukvarjala sva se namreč tudi * dosti bolj kompliciranimi nalogami, kjer je °'lo treba poseči v samo tkivo življenja in bi-vanja, ustvariti je bilo treba novo krajino, potom ko je bila prejšnja zaradi potresa popolnoma uničena, hiše, da so zadovoljile uporabnike; 'tol ali smo večkrat v zelo težkih pogojih in re-^11 kompleksnejše probleme, čeprav bi mogoče Pa prvi pogled kdo mislil, da ni tako.
Bi nekoliko opisali ta svoj načrt?
Pri načrtu sva seveda morala izhajati iz po-toeb investitorja, ki nam je dal določeno naloga- za katerega je pa bila bistvena predvsem no-toapja funkcionalnost. Doslej nisva še nikoli pro-Jektirala banke, in to naju je deloma spravilo v tožave. V najinih dosedanjih izkušnjah se nam-reČ nama še ni nikoli primerilo, da bi projektila neko zunanjo, najina dela so bila vedno ve-2ana na vsebino. Prav zato sva se morala naj-prei potruditi in razumeti vse, kar nama ni bito jasno. Načrt sam je tudi nastal na območju, to je že samo učinkovalo kot boomerang. Urbanistično je to območje vil in hiš starejšega tipa,
njega je vodil le ozek klanec, vse skupaj je tolo oddaljeno od glavne ceste in centra Opčin. °bjekt sam naju je s svojo velikostjo prisilil na določene izbire. Ena taka izbira je bila vhod, ki Je daleč od Narodne ulice: na ta način sva skuhala življenje centra premakniti tudi nekoliko Navznoter, kar je pa spet zahtevalo določene urbanistične in arhitektonske izbire.
Kaj je predvsem pogojevalo Vaše delo? Zah-feUe in potrebe investitorja, obstoječi urbanistič-to Predpisi ali še kaj drugega?
V prejšnjem odgovoru sem že omenil določe-*to elemente, ki so pogojevali najino delo, vendar bi k temu še dodal, da je bilo pri tem pro-toktu zahtev veliko: prvič zahteve investitorja 'P obstoječa zakonodaja na tem območju (gradbene in urbanistične norme, spomeniško varstvo tod.), druge zahteve so bile tehnološkega značaja
(vse tehnične napeljave in komplicirane aparature, ki jih mora banka imeti), tretjič smo morali upoštevati tudi zahteve bodočih uporabnikov in še nazadnje videz območja, na katerem objekt stoji. Zelo pomembna komponenta je tudi kultura kraja samega (način, po katerem kraj nastaja in se razvija): vse to nalaga projektantu vrsto problemov, ki jih mora razumeti in nato rešiti na najbolj organski način. Problem je bil tudi v tem, da smo morali projektirati makro-arhitekturo v mikrookolju z možnostjo pogojevanja uporabe določene javne površine in pogojevanja videza naselja kot takega.
Ali ste povsem zadovoljni z opravljenim delom?
Lahko rečem, da smo z rezultatom skoraj povsem zadovoljni. Kar bi tu še posebej poudaril, je, da sva bila s kolegom zelo navdušena, ko sva ugotovila, da sva tudi tu v Trstu dobila sposobne obrtnike, ki so nama omogočili realizacijo tega, kar sva si zamislila in narisala. Notranjost je namreč izdelana v vseh podrobnostih, kamni in podi umetniško položeni, tu so barvana stekla, kovinski deli natančno izdelani itd. Vsi ti so pripomogli realizirati končni proizvod.
Povejte kaj o sebi. Vemo, da ste Tržačan, doma od Sv. Ivana, da ste maturirali na slovenski realni gimnaziji in diplomirali iz arhitekture na univerzi v Benetkah. S čim ste se v mladih letih posebno bavili, razen s študijem, seveda, in koliko ste pravzaprav stari?
Rodil sem se leta 1943, moj kolega je pa dve leti starejši od mene. V mladih letih sem se, poleg s študijem, ukvarjal s skavtizmom, s politiko in še z marsičem, kar je zadevalo družbene dejavnosti. Prav to mi je kasneje omogočilo boljše razumevanje problemov svojega poklica, ki so vedno tudi družbene narave; te izkušnje so bile zame izredno pomembne in pozitivne.
Mislite, da sta Vas srednja šola in univerza dovolj pripravili za življenje?
Kar zadeva obdobje srednje šole, moram povedati, da je bilo zame izredno pomembno, da sem imel profesorja, kakršen je bil pok. Avgust Černigoj. Ta je navdušil za umetnost celo generacijo študentov, ki so ga poznali. Tudi na univerzi smo takrat lahko veliko pridobili; imeli smo profesorje, ki nas mogoče niso naučili poklica z operativnega stališča, niso nam nudili
Novi sedež Hranilnice in posojilnice na Opčinah
(foto Loredana)
praktičnih rešitev, niso nas učili toliko tehnike, menežerstva, organizacije, prav gotovo pa so nam dali zelo veliko na ravni kulturnega izpopolnjevanja, kritičnosti in predvsem avtokritike. Dejstvo, da so bili naši učitelji ljudje kot Scar-pa, Aymonino, Benevolo, Valle, Samona, Gardel-la, kritika Zevi in Mazzariol, dejstvo, da smo imeli priložnosti razpravljati z Le Corbusierjem in njegovo ekipo, ki so takrat delali v Benetkah, je za nas predstavljalo enkratno izkušnjo, ki jih sedanji študentje, glede na številnost, prav gotovo ne morejo imeti.
Preden ste začeli izvrševati poklic, ste si gotovo izoblikovali predstavo o tem poklicu. Ali ste se kaj zmotili?
Začetek dela za nas ni bil posebno travmatičen, saj smo 68. leta in pozneje, ko je bil na univerzi znani kaos, morali začeti z delom, da smo se vzdrževali. Tedaj smo se ukvarjali z notranjo opremo, industrijskim oblikovanjem, in smo probleme svojega poklica spoznali že pred diplomo. Spoznali, kakšni so praktični problemi, zadovoljiti moraš investitorja, računati tudi z mnenjem izvajalca, z reakcijo tržišča itd. Pozneje smo spoznali, da so problemi še z zakonodajo, ki je v raznih krajih različna, da je predvsem težko organizirati biro, ki lahko pravilno in pravočasno rešuje vse probleme, ki so vezani na naš poklic.
Katere lastnosti mora imeti, kdor se loti Vašega poklica?
Odprtost, vztrajnost in splošna kultura: te vrednote so bistvene za vsakogar, ki hoče opravljati poklic, kakršen je naš.
Kot nam je znano, se Vi že od začetka 70. let, ko ste diplomirali, ukvarjate z urbanističnimi problemi. Se s to problematiko bavite po sili razmer ali so v ozadju tudi drugi razlogi?
S kolegom nisva nikoli mislila, da obstaja razlika med arhitektonskim in urbanističnim projektiranjem. Metodologija je namreč pri obeh ista, spremeni se samo merilo posega. Bistvena postavka je vedno človek v okolju in ta človek se mora dobro počutiti tako v manjših kot v obširnejših prostorih. To smo zagovarjali že v svoji diplomski nalogi, ki se je nanašala na gradnjo pomembne arhitektonske strukture v mestnem okolju. Tak primer je tudi projekt te banke: tudi tu ne gre za poseg, ki je samo funkcionalne narave, ampak gre za vključitev v tkivo samega kraja tako s formalnega kot tudi s prostorskega stališča. Poleg same stavbe smo namreč predvideli tudi prostor, ki naj služi vsem, skupnosti — majhen trg, vrt — vse to je za vse. Iste metode se poslužujemo tudi, ko projektiramo za zasebnike; tak je bil tudi naš prvi pomembnejši načrt, cerkev v Albignasegu pri Padovi, ki smo jo skušali na najboljši način vključiti v okolje in v kraj, kjer je nastala.
Kakšen delež ima urbanistika pri Vašem delu?
V vseh krajih, kjer delamo, skušamo najti »genius loci«, skušamo razumeti, kako je človek
dalje na 5. strani ■
Hranilnica in posojilnica na Opčinah v novih prostorih
Ni retorično, če napišemo, da bo nedelja, 29. oktobra 1989, ostala zapisana z zlatimi črkami v zgodovini Opčin in njihove širše okolice. Ta dan so namreč slovesno
Govori predsednik Pavel Milič (foto Loredana)
Bistvena postavka...
■ nadaljevanje s 4. strani
tam od nekdaj živel in se razvijal, skušamo slediti povsod neki logiki, nekemu zakonu, ki ga mi imenujemo »zakon okolja«.
Kako je z vprašanjem kadrov v Vašem poklicu, zlasti pri Slovencih?
Ena izmed bistvenih karakteristik je povsod številnost; drugi pomemben problem predstavljajo tudi nove tehnologije, ki se tičejo našega dela. Mladim preti še posebej nevarnost, da jih te tehnologije zmedejo, da ne razumejo, da so to samo sredstva za doseganje določenih ciljev Najpomembnejše vrednote ostajajo še vedno kultura, iskanje človeškega, iskanje prostorov, ki naj bodo zgrajeni po meri človeka.
Kakšni so Vaši odnosi s podjetnikom - investitorjem?
Naši odnosi z investitorji naročniki so vedno nekoliko težavni; pri nas ne gre namreč za u-metniško delo, ki ga lahko sam narediš, s 30 tisoč lir materiala. Mi moramo nekaj ustvariti, rabimo pa ljudi, ki to realizirajo, in stranko, ki vse to plača. Med nami in investitorji mora biti predvsem zaupanje. Naročnik mora v arhitekta, projektanta zaupati, to pa je možno samo, če te naročnik že pozna, če ve, kako delaš. Naročnik je vsekakor bistveni element projekta: arhitektura mora ustvariti nekaj, kar bo naročnika zadovoljilo s funkcionalnega in estetskega stališča. Z naročnikom imaš lahko odnose afinitete ali nerazumevanja: sodelovanje pa je bistveni element, da pride do realizacije tega, kar načrtuješ.
Kaj bi svetovali mlademu slovenskemu fantu, ki želi postati arhitekt?
Takih nasvetov sem dal že veliko mladim arhitektom, ki so se obrnili name, in tudi svojim sinovom, ki želijo slediti moji poti. Mladi si morajo pridobiti predvsem izkušenj, morajo biti pripravljeni iti tudi drugam, izven svojega kroga in okolja, da se lahko obogatijo z izkušnjami, ki niso doma vedno na voljo v zadostni meri. Za svoje delo se morajo tudi navdušiti, mogoče bolj kot v kakem drugem poklicu. Osnovno pravilo je, da morajo spoznavati svet in dobro spoznati same sebe. Vsekakor je to nasvet, ki bi ga dal v tem trenutku vsakemu mlademu človeku.
odprli novi sedež Hranilnice in posojilnice, ki predstavlja ne samo novo veliko pridobitev za domači zadružni denarni zavod, temveč tudi pomembno krajinsko ovred-! notenje celotnega naselja.
Pred novo stavbo se je zbrala številna množica. Bili so predvsem člani Hranilnice in posojilnice, klienti in tudi drugi ljudje, ki so jih k slovesnosti vabili zvoki trebenske godbe na pihala. Množico, med katero so bili predstavniki oblasti ter zlasti mnogi predstavniki slovenskega gospodarskega življenja z obeh strani meje, je pozdravil Livij Valenčič, ki je nato tudi povezoval celotni program slovesne otvoritve. Predsednik Pavel Milič je v daljšem govoru orisal vztrajna in odločna prizadevanja vodstva Hranilnice in vseh njenih uslužbencev, z ravnateljem, zdaj žal že pokojnim dr. Gantarjem na čelu, da dobi denarni zavod nove prostore, glede na to, da so postali stari prostori v Bazoviški ulici odločno pretesni. Predsednik pa se je v svojih izvajanjih ustavil predvsem pri nalogah, ki čakajo Hranilnico in posojilnico v prihodnosti, tudi in zlasti glede na leto 1992, ko bodo v Evropski gospodarski skupnosti padle vse carinske in druge pregrade, pri čemer bo bančništvo imelo novo vlogo in tudi nove razsežnosti. Govor predsednika Miliča vsekakor zasluži, da se objavi v celoti.
Klavdij Brajnik je ravnatelj Hranilnice in posojilnice na Opčinah. Prevzel je dediščino dr. Draga Gantarja, ki je vodil denarni zavod nad 15 let in je umrl v letošnjem februarju. Klavdij Brajnik je bil njegov dolgoletni namestnik.
Novi sedež je blagoslovil openski župnik Viljem Žerjal, ki je prej spregovoril pomembne besede v zvezi z gospodarskim delovanjem na splošno in z delovanjem openske hranilnice še posebej. Sledili so pozdravi predstavnikov oblasti, od katerih bi omenili predvsem zastopnika tržaškega župana, odv. Berceta, in deželnega odbornika Rinaldija. Pozdrave in čestitke so posredovali predstavniki slo-
dalje na 7. strani
Višek slovesnosti: prerez traku (foto Loredana)
Msgr. Ivan Kretič po 34 letih zapušča Devin
S skupno mašno daritvijo so se slovenski in italijanski verniki iz Devina, Stiva-na in Medje vasi v nedeljo, 22. t.m., poslovili od svojega dosedanjega župnika, do--goletnega devinskega dekana msgr. Ivana Kretiča, ki je v tej narodnostno tako izp stavljeni fari služboval 34 let. Poslovilna maša je bila v Devinu v latinščini. Na k°; ru je pel domači cerkveni pevski zbor, ki so ga ob tej priložnosti okrepili nekateri člani moškega zbora Fantje izpod Grmade, dve pesmi pa je zapel tudi italijanski dekliški cerkveni pevski zbor. Pri oltarju ,le goriškega nadškofa msgr. Bommarca zastopal škofov vikar za Slovence msgr. Oskar Simčič, ki se je devinskemu župniku za-hvalil za delo, ki ga je opravil v dolgem službovanju v tej fari. Spregovoril p a Je tudi v imenu sobratov in opozoril na težave, v katerih je moral opravljati svojo službo. Predstavil je nato novega župnega upravitelja, profesorja Giorgia Gianninija. ki je somaševal. Slednji bo odslej skrbel za versko življenje v devinski župnij1-Vozil pa se bo iz Trsta, ker je trenutno devinsko župnišče potrebno popravil, in bo torej v njem le ob urah, ki so določene za uradovanje.
Cerkev je bila ob tej priložnosti nabito polna, saj so se zbrali verniki obeh narodnosti iz Devina, a tudi iz Štivana in Medje vasi. čeprav je bila v nedeljo podobna P°' slovilna maša tudi v štivanski žuuni cerkvi, kjer sta s petjem sodelovala tamkajšnji otroški in dekliški zbor.
Od svojega dosedaniega dušnega oa' stina so se med mašo tako v Stivanu kot v Devinu poslovili tudi farani, ki pa s0 sicer že v soboto na sedežu devinskih PeV' skib. zborov Fantov izpod Grmade in Dekliškega zbora Devin priredili krajšo P°' slovilno slovesnost.
V imenu slovenskih župljanov je spregovoril prof. Aleš Brecelj. Zahvalil se Je za vse delo in nesebično razdajanje gosp0 da Kretiča in poudaril, da je bil msgr. Kretič vedno tista oporna točka, na katero se je človek v Devinu lahko naslonil, ko Je bilo treba na strpen način reševati kak1* šnekoli probleme. Zahvalil pa se mu je tu di v imenu obeh devinskih pevskih zborov katerima je vedno z zanimanjem stal o strani. V imenu italijanskega dela župml ske skupnosti pa se mu je zahvalil Pre-e stavnik italijanske skavtske organizacij AGESCI Michele Moro. Ob besedah, ki j1^ je nato izrekel poslavljajoči se župnik, s je pri marsikomu opazila ganjenost. ^ hvalil se je za poslovilne besede, za d° goletno sodelovanje vseh, ki so kakorko prispevali k življenju župnije, za daro in se opravičil za nerodnosti, ki jih je k murkoli prizadel. Se posebej pa je v ita janskem nagovoru izrazil misel, da je sk šal dosledno delovati tako, da bi v fari via dali mirno sožitje in strpnost.
Farani pa so mu voščili trdnega zdrav ja in moči, da bi lahko tudi v bodoče de loval v korist širše skupnosti ter so izrazi li željo, da bi se še pogosto srečevali v va seh, kjer je msgr. Kretič preživel 34 svojega duhovniškega službovanja.
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE POJASNJUJE
V zvezi z vestjo, da je proračunska komisija senata nepričakovano sprejela po-Pravek senatorja Spetiča za povišanje sklada za slovenske učbenike, ki ga je predlogi senator Pollice, Sindikat slovenske šole sPoroča naslednje:
Julija letos so vložili poslanci Caveri, Kolumbu in Loi za Slovensko skupnost interpelacijo o učbenikih za slovenske šole. Prosvetno ministrstvo se je obrnilo na de-2elni šolski urad v Trstu za informacije.
je pred mesecem dni poslal v odgovor v Rim izračun potrebne vsote iz leta 1987 (1-700 milijonov lir).
Predstavnik slovenskih šol v Vsedržav-j*em. šolskem svetu je v sredo, 18. oktobra, osebno posredoval pri šefu kabineta prosvetnega ministra za povišanje postav-sklicujoč se na priporočilo Vsedržavne-§a šolskega sveta z dne 20. decembra 1984 Ministru, naj poveča sklad na 200 milijonov lir letno. V soboto, 21. oktobra, je isti izročil podtajniku na ministrstvu Savinu "leliliu, svojemu bivšemu kolegi, predlog, ~a se sklad poveča na 250 milijonov lir. V tQrek, 24. oktobra, se je tajnica tržaškega °dbora SSŽ po telefaksu obrnila z enako 2ahtevo in njeno utemeljitvijo na ministra 2a javno šolstvo in na predsednika, podpredsednika, tajnika in devet članov pro-računske komisije v senatu. Zatem je s Posredovanjem Slovenske skupnosti, ki 'tttenzivno posreduje stike med SSŠ in Parlamentarci drugih manjšin, dostavila °esedilo sen. Dujanyu.
GOSPODARSKO SODELOVANJE MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO
Italijansko - jugoslovanska trgovinska gornica v Milanu in Jugoslovansko - italijanska gospodarska zbornica v Beogradu
Simpozij ob 450 letnici Svete gore
kpsta priredili 9. in 10. novembra 56. red-*** simpozij. Ta bo v prostorih Pomorske Postaje v Trstu.
Zasedanje se bo začelo v četrtek, 9. no-Venibra, ob 9. uri z uvodnima poročiloma Predsednikov obeh mešanih trgovinskih zbornic in z nastopom veleposlanikov obeh ^ržav, Dušana Strbca in Sergia Venta. V ^Zpravo bosta med drugimi posegla podanik v ministrstvu za zunanjo trgovino Alberto Rossi in pomočnik jugoslovanske-Zveznega ministra za zunanjo trgovino anez Bajuk.
V četrtek, 9. novembra, bo na pomorci postaji ob 12.30 tiskovna konferenca.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Herman Broch
POVEST SLUŽKINJE ZERLINE
Izvaja Bogdana Bratuž
^ soboto, 4. novembra, ob 20.30 v Babni hiši v RlCMANJIH
V Nedeljo, 5. novembra, ob 18. uri v Občinski hiši
v MACKOLJAH
V četrtek, 9. novembra, ob 20.30 v dvorani J. Rapotec v PREBENEGU
V Petek, 10. novembra, ob 20.30 v Srenjski hiši v
Borštu
V zgodovini Evrope so nekatere božje poti odigrale in še igrajo pomembno vlogo. Dovolj je, da pomislimo na Santiago v Komposteli, na Koln, na Čenstohovo, na Lourdes in v zadnjih časih na Medžugorje, pa spoznamo, kolikšen vpliv imajo romanja na ljudi. Na Slovenskem in še posebej na Primorskem ima tako pomembno vlogo Sveta gora nad Gorico. Kronana podoba svetogorske Matere božje je v zadnjih 450 letih privabljala tisoče in tisoče vernikov, romanja in dogodki okoli njih pa so pustili sledove ne le v zgodovini Primorske ali širše vzeto vsega slovenskega naroda, ampak tudi med Furlani in Italijani ter Nemci.
Tako izhaja tudi iz predavanj na enodnevnem študijskem srečanju, ki so ga v petek, 27. oktobra, priredili v svetogor-skem samostanu. Zgodovinsko društvo za severno Primorsko, frančiškanski samo-I stan na Sveti gori, Zgodovinski inštitut j Znanstveno raziskovalnega centra pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, Goriški muzej in Inštitut za socialno in versko zgodovino iz Gorice. Simpozij je na zelo primeren način počastili letošnjo 450-letnico te Marijine božje poti.
Dopoldanski del se je začel s pozdravi svetogorskega gvardijana patra Mateja Papeža in dr. Branka Marušiča, ki je prisotne nagovoril v imenu organizatorjev. Predavatelje in številno občinstvo so pozdravili tudi koprski škof msgr. Metod Pirih, kot pokrovitelj simpozija, ter še predstavniki novogoriških občinskih oblasti in kulturno raziskovalnih organizacij.
V dopoldanskem delu so bila predavanja namenjena zgodovinskemu prikazu u-sode tega romarskega središča. Uvodni pogled v svetogorsko zgodovino je podal avtor letošnjih šmarnic, knjižničar pater Pavel Krajnik. Sledilo je predavanje Franceta Dolinarja iz Državnega arhiva Slovenije, ki je osvetlil duhovno podobo Evrope v 16. stoletju v odnosu do razmer na Slovenskem. Bil je to čas, je dejal Dolinar, velikih sprememb. Spreminjalo se je gospodarstvo. Nova odkritja in duhovna vrenja so značilna za to stoletje, ko se pojavi reformacija. V tem smislu bo potrebno — je menil Dolinar — poglobiti nekatere do-
slej malo obravnavane teme v slovenski zgodovini, če hočemo končno dobiti resničnejšo podobo tedanjih časov. Tudi Vinko Rajšp, ki deluje v okviru Raziskovalnega centra pri Slovenski akademiji, je osvetlil stoletje, v katerem so se začela romanja na Sv. goro. Tema njegovega posega je bila »Romanja na Slovenskem v 16. stoletju«. Pri prikazu je upošteval kritične misli protestantskih piscev, ki so takim romanjem nasprotovali. Med obsojenimi božjimi potmi je bila tudi Sveta gora nad Solkanom. Lucia Pillon, raziskovalka v Državnem arhivu v Gorici, je predavala v italijanščini. Osvetlila je odnos Furlanov stoletju. Še posebej je vzela v pretres ne-tsoletju. Še posebej je vzela v pretres nekatere običaje furlanskih romarjev in podrobneje obdelala veliko romanje, ki ga je v glavnem iz političnih razlogov priredilo goriško katoliško društvo v znak solidarnosti s papežem Pijem IX., ob zedinjenju Italije. Znani goriški zgodovinar Luigi Tavano, ki je duša Inštituta za versko in socialno zgodovino iz Gorice, je obravnaval Sveto goro v obdobju med obema vojnama. V svojem posegu je orisal tudi lik in usodo zadnjega goriškega slovenskega nadškofa Sedeja. Slavica Plahuta iz Goriškega muzeja je zelo občuteno opisala usodo Svete gore med drugo svetovno vojno. Da je Sveta gora zanimala številne pisce, je bilo razvidno iz referata Petra Stresa »Sveta gora v zgodovinopisju«.
Popoldanski del srečanja se je začel z ogledom muzejske zbirke o bojih na soški fronti, ki jo je Goriški muzej pred dobrim mesecem prenesel v spodnje prostore gostilne na Sveti gori.
Sledila so z diapozitivi opremljena predavanja treh umetnostnih zgodovinarjev. O »Stari svetogorski cerkvi v luči umetnostne zgodovine na Slovenskem« je govoril akademik Emilijan Cevc, višji kustos v Goriškem muzeju Marko Vuk pa je predaval o »Svetogorski podobi matere božje kot likovnem in simbolnem fenomenu«. Posebno zanimiv je bil prikaz številnih posnetkov svetogorske podobe v raznih o-koliških cerkvah in kapelicah. Tržaški univerzitetni profesor Sergio Tavano je osvet-
dalje na 7. strani ■
Kogojeva soba v Kanalu
V Kanalu so ob koncu letošnjih enajstih Kogojevih dnevov v soboto, 21. oktobra, odprli posebno sobo v spomin na skladatelja, ki velja za enega največiih slovenskih glasbenikov vseh časov. Razstavo sta pripravila Metka Nusdorfer Vuksanovič in tržaški skladatelj ter raziskovalec Kogojevega življenja Pavle Merku. Ob tej priložnosti je izšel tudi bogat katalog, ki osvetljuje življenje in delo Marija Kogoja.
V galeriji Rika Debenjaka v Kanalu pa bo do 18. novembra odprta razstava foto-
i grafij Evgena Bavčarja, ki je sicer doma i iz Lokavca pri Ajdovščini, a že desetletja živi in ustvarja v Parizu. Čeprav je Bav-1 čar že od svoje mladosti slaboviden, se,
ukvarja tudi z umetniško fotografijo in filmom, ki jima izvedenci priznavajo veliko umetniško vrednost.
—o—
ZMAGALI SO SOCIALISTI
Na občinskih volitvah v Manzanu v videmski pokrajini so socialisti napredovali kar za 18 odstotkov in izvolili 8 svetovalcev, prav toliko kot Krščanska demokracija, ki je v primerjavi z volitvami leta 1985 izgubila skoraj 6 odstotkov glasov. Za skoraj 5 odstotkov so nazadovali komunisti, ki so si zagotovili 3 svetovalce. Eno mesto v občinskem svetu so izgubili tudi republikanci in socialni demokrati, ki imajo enega svetovalca.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
O katoliški literaturi na Slovenskem v »Književnih listih Dela«
Priloga ljubljanskega dnevnika Delo »Književni listi« z dne 26. oktobra je začela objavljati odgovore na anketo o razlogih za povojno »nenavzočnost« katoliških pisateljev in sploh ustvarjalcev in mislecev v Sloveniji. Dne 26.10. so bili objavljeni trije odgovori, ki so jih prispevali tržaški pisatelj prof. Alojz Rebula, literarni zgodovinar prof. Jože Pogačnik in kritik Marjan Dolgan. Medtem ko se univerzitetni profesor Pogačnik ustavlja bolj pri načelnih vprašanjih, sta Rebula in Dolgan izredno zgovorna in obtožujoča. Profesor Pogačnik kontestira sam pojem katoliške ali drugačne literature, saj literatura je ali pa je ni. Kadar postane pisec ideolog, ni več literat. Drugačno je seveda vprašanje, pravi, zakaj se v določenem času uveljavlja samo ena ideološka usmeritev. Vsekakor pa tudi novejša jugoslovanska praksa potrjuje, da so dela, ki so prišla na dnevni red v represivnem aparatu, postala nosilni kamni v razvoju besedne umetnosti in podlaga za normalen tok duhovegna življenja v prihodnosti.
Marjan Dolgan v značilnem paradoksalnem slogu pripominja, kako je revolucija opravila s katoliškimi izobraženci: partizanski katoliki so bili obglavljeni, s čimer misli na Kocbeka, drugi so emigrirali ali trohneli po breznih. Pri tem pripominja, da so nastanek vaških straž iz potrebe po revoluciji z domačim razrednim sovražnikom povzročili samopašni partizanski vojvode. Dolgan potem kritično omenja »celodnevno šolsko pranje možganov«, razhajkanje ideološko sumljive gimnazije, razmajanje univerze, ki naj bi bila leglo dekadentnih kapitalističnih ideologij. Dalje omenja nastope proti Cerkvi, verouku, duhovnikom in katoliškim ustanovam. In v takšnih razmerah naj bi se razmahnili katoliški u-stvarjalci? Kje pa! Ves čas smo jim strigli peruti, nadaljuje Dolgan, ki za zadnjih 15 let omenja zatrtje Prostora in časa, gonje proti Kocbekovemu intervjuju in njegovim prijateljem.
Rebula ima daljši prispevek, v katerem izredno občuteno poudarja, da bi bila celotna slovenska duhovna atmosfera drugačna, bolj civilna in bolj evropska, če bi imeli v svojih vrstah
generacijo iz Kočevskega Roga, ko bi imeli elitno klasično gimnazijo v Šentvidu, katoliški dnevnik, stike s katoliško kulturo Evrope. Tako pa je naša usoda zavozila v smer provincializa-cije in barbarizacije. Zatriumfirala je režim-skost. S primeri utemeljuje misel, da je Komunistična partija Slovenije v svojem leninizmu postavila kot eno svojih primarnih nalog likvidacijo krščanstva. Nadaljuje tudi z osebnim primerom, ko je v začetku 60. let začel veljati za zavestnega kristjana, za slovensko uradnost pa je nehaval veljati za kulturnika. V Delu je svoj prvi intervju doživel letos, »po 40-letnem pere-sarjenju«. Razlogi za odsotnost katoliških ustvarjalcev so torej zanj razvidni, čeprav obenem poudarja, da so izredni ustvarjalci in znanstve niki ostali kristjani a za ceno težko, včasih junaško plačane zvestobe.
Književni listi pa prinašajo še nekaj zanimivih člankov v zvezi z ustvarjalnostjo naših krajev. Tako objavljajo oceno zbornika lanskih študijskih dni v Dragi »Kam plovemo« in prikaz Franceta Pibernika, avtorja monografije o Francetu Balantiču, o diplomski nalogi mlade tržaške slavistke Marije Kostnapfel, ki je na univerzi v Vidmu doslej najbolj sistematično zagovarjala predstavitev Balantičeve osebnosti in njegovega dela.
—o—
VENO PILON NA DUNAJU
Na gradu Belvedere na Dunaju so sredi oktobra odprli razstavo del ajdovskega slikarja Vena Pilona. Na stenah galerije so razobesili 25 slik in petnajst grafičnih listov. Razstava bo odprta do 19. novembra. Pilonovo ustvarjalnost in njegovo življenjsko usodo je predstavil ravnatelj Moderne galerije iz Ljubljane Jure Mikuž, slavnostni govornik pa je bil avstrijski zvezni minister za znanost in razvoj dr. Erhard Bu-sek. Na dunajski razstavi Pilonovih del je velika večina slik, ki sestavljajo Pilonovo stalno zbirko v Ajdovščini, nekaj slik je iz svoje zbirke dala na Dunaj Moderna galerija iz Ljubljane, vmes pa je tudi nekaj zasebnih slik.
Borštnikovo srečanje 1989 v Mariboru
V Mariboru je bila v ponedeljek, 30. t. m., slovesnost ob podelitvi nagrad Borštnikovega srečanja. 11-dnevno gledališko srečanje, na katerem so letos uprizorili 82 predstav, si je ogledalo nad 17 tisoč gledalcev, kar potrjuje, da je gledališče kljub kriznemu obdobju zanimivo. V tekmovalnem delu, ki ga je izbral usklajevalec programa kritik Jernej Novak, so sodelovale Drama slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, Mestno gledališče ljubljansko, Eksperimentalno gledališče Glej, Ljudsko gledališče iz Celja, Drama iz Maribora, Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice, Slovensko stalno g'e-dališče iz Trsta, Koreodrama iz Ljubljane, Akademija za gledališče, radio in televizijo ter s spremljevalnim programom še Scena Theatre iz Washingtona in gledališčniki iz Sarajeva.
Strokovna komisija je Borštnikov prstan dodelila igralcu Danilu Benedičiču. Borštnikovo
MOHORJEVA ZALOŽBA
NA FRANKFURTSKEM KNJIŽNEM SEJMU
Mohorjeva založba se je letos prvič predst.-vila na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Postavila je svojo proizvodnjo, predvsem nove knjige. Zanimanje sta vzbudili predvsem knjig' »Die Karntner Seele« Erwina Ringla in »D'e Kartner Slovvenen« Mirka Bogataja. Založbo sta na sejmu med drugimi obiskala avstrijska zvezna ministrica dr. Hilde Havvlicek in dr. Erhard Busek, ki sta na ta način pokazala zanimanJe za dejavnost Mohorjeve. Založbo so obiskali tu di avtorji iz Nemčije, Avstrije in Slovenije.
Na sprejemu je ministrica dr. Hilde Havlicek napovedala, da bo ministrstvo v prihodnosti P°' sebej podprlo prevode avstrijske literature, Prl čemer je izrecno omenila prevode v slovenščino-Mohorjeva od letošnje jeseni izdaja edicijo »Au striaca«, v kateri bodo izšla izključno dela av strijskih avtorjev v slovenskem prevodu. Frankfurtu je založba predstavila prvi knjig1’ in sicer »Lailo« Ingrid Puganigg in »Vzrok« Tho masa Bemharda. Spomladi pa bo izšel »Konec« Aloisa Hotschniga.
Umrl je Danilo Kis
V Parizu, kjer je stalno živel, je pred krat kim umrl srbski pisatelj Danilo Kiš, ki se le bil rodil pred 54 leti v Subotici očetu madžar skemu Zidu in materi Črnogorki. Med vsemi Ju goslovanskimi pisatelji je veljal pokojni Kiš za najbolj prodornega, saj so bile njegove knjige prevajane v številne tuje jezike, zlasti v za njem času, ko se je bil preselil v Pariz. Njegove veze s Francijo in njeno kulturo so bile zelo tesne. Nekaj let je deloval kot lektor za srbo hrvaščino na francoskih univerzah, njegovi Pre vodi francoskih klasikov in sodobnih pisateljeV v srbohrvaščino pa veljajo za vrhunske. Preve del je Musseta, Baudelairja, Corneilla, QueneaU ja, Feydeauja, Preverta, Verlaina, same mojstre francoskega jezika.
Med najbolj pomembna Kiševa dela sodiJ0 knjige: Grobnica za Borisa Davidoviča, Vrt, P® pel, Enciklopedija mrtvih. V 70-letih je nap'sa polemično knjigo Ura anatomije, v kateri Je briljantno zavrnil svoje nasprotnike, ki so 11111 očitali, da je v svojem najbolj znamenitem r° manu Grobnica za Borisa Davidoviča zagr® plagiat. Pozneje je bila ta knjiga o stalinis1 nih zločinih prevedena v številne tuje jezike^ doživela pa je tudi dve gledališki adaptaciji, katerih je tista v režiji Ljubiše Rističa posta svetovna uspešnica.
Kiš je bil vseskozi politično angažiran avtor* v svojih delih je razkrinkal trhnobo totalitar
nega režima, ki ga je bil ustvaril Stalin.
Odh'
nagrado za najboljšo predstavo v celoti pa je i prejela predstava Dušana Jovanoviča »Zid jeze- j ro« v uprizoritvi Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. Borštnikovo diplomo za igro so prejeli Vlado Novak, Jerka Belak in Milena Zupančič. Za uprizoritev Cankarjeve Lepe Vide, ki jo je na Borštnikovem srečanju predstavilo Slovensko stalno gledališče iz Trsta, je bila nagrajena režiserka Meta Hočevar. Scenarist tržaške slovenske gledališke hiše Marjan Kravos pa je prejel Borštnikovo diplomo za sceno Jovanovičeve predstave »Zid jezero«. Priznanje za najlepše kostume bo prejela Alenka Bartl, Borštnikovo diplomo za najboljšega mladega igralca in nagrado občinstva pa Alojz Svete. Strokovna komisija je dodelila tudi priznanje za pomembne dosežke avtorski ekipi, ki jo sestavljajo Nevenka Koprivšek, Boris Ostan in Jette O-stan Verjup.
koval se je po izjemno skrbnem jeziku m
do-
gnani dramaturški zgradbi svojih zgodb. Vrh* njegovega mojstrstva je knjiga
Encikl°Pe tm°' ve-
,ledje
pt-
dija mrtvih, v kateri je svoj briljantni p°s dernistični pisateljski slog prišel do polne 1 j ave.
Danilu Kišu se je izpolnila njegova P°s nja želja. Pokopali so ga v Beogradu, kjer pred več kot 30 leti začel svojo umetniško P1
Žarko Petan
—O-----
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Gostuje Satirično gledališče »Jazavac« Zagr Fadil Hadžič GOSPODA IN TOVARIŠI (Gospoda i drugovi)
Režija Georgij Paro V soboto, 4. novembra, ob 20.30 v
Kulturne1*
domu v Trstu.
Borštnikovo srečanje v znamenju
SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA
V TRSTU
Cankarjeva hrepenenjska drama »Lepa Vi-ba«, ki jo je naše gledališče postavilo na oder v Pretekli sezoni in ki je dosegla izjemen uspeh aa novosadskem Sterijevem pozorju, saj je prejela prvo nagrado kot najboljša predstava in še Vfsto priznanj, je navdušila mariborsko občin-stv°. Aplavzov ob koncu predstave je bilo toliko, da so se morali igralci kar 10-krat pokloniti gledalcem. Čeprav je preteklo že nekaj mesecev, °dkar jo je ansambel zadnjič igral v Novem Sa-
du
'n Subotici, je predstava potekala brezhib-
n°* tako da je za odličen nastop zadostovala ena Sa®a obnovitvena vaja. Že po uvodnih prizorih s° igralci pritegnili vso pozornost, tako da je Občinstvo intenzivno spremljalo besedo, igro gi-b°V in lučnih efektov. Da je bila predstava pretresljiva, domača, grajena v posebnem okolju, kjsr je skrb za narodni obstoj vsakodnevna, prišlo tudi razgovori po predstavi v mariborski finski dvorani, kjer so našim umetnikom priredili
sprejem. Navdušeni pa so bili tudi gostje, k* spremljajo Borštnikovo srečanje. Se posebej ^škoslovaški gledališki delavci. Ravnatelj gledišča v Gottvvaldu je bil tako navdušen, da je Slovensko stalno gledališče povabil na gostova-Pristaviti velja, da je na splošno tržaška Postavitev »Lepe Vide« vzbudila pri mednarodni ^tiki veliko zanimanje, povabila so prišla ne iz Jugoslavije, pač pa tudi iz Sovjetske zveze. P°rnači mariborski gledališki kritiki pa so z obsevanj em opozorili na dejstvo, da tržaška gle diška hiša že nekaj sezon ne nastopa več v Pbonmaju mariborskega gledališča.
Včerajšnji je bil prvi nastop Slovenskega stal tega gledališča na Borštnikovem srečanju Za-ladi izjemnega uspeha je bilo povabljeno, da za ključi letošnjo prireditev s »Stričkom Vanjo« ehovo dramo bodo uprizorili v nedeljo, v po 'del j ek pa bo v okviru dneva igralca razgla s>tev letošnjih Borštnikovih nagrad in priznanj
»TA HIŠA JE NAŠA«
V občinskem ostroškem središču »Ka-!jel Štrekelj« v Sesljanu so v ponedeljek, 0- oktobra, uradno predstavili brošuro z tl£'slovom »Ta hiša je naša«, ki jo je ob °dprtj u središča izdala devinsko-nabrežin-ska občinska uprava. Knjiga je izšla v ok-triletnega načrta, ki ga je omogočila Emisija za manj razvite jezike pri Ev-r°Pski gospodarski skupnosti.
Na predstavitvi so spregovorili župan 7°jan Brezigar, odbornica za kulturo in °°lstvo, prof. Marinka Terčon in dr. Alenka Rebula-Tuta, ki je knjigo uredila. Knii-je razdeljena na dva dela. V prvem, ki ]® bolj dokumentarne narave, so vzgojite-jice štirih občinskih vrtcev, ki delujejo ka področju občine Devin-Nabrežina, pred-stavile sedanje stanje in delovanje. Drugi publikacije je nekoliko bolj problemsko zasnovan in so v njem sestavki, ki ?sVetljujejo posebne oblike dela s predelskimi otroki. Devinsko-nabrežinska obeska uprava bo knjigo »Ta hiša je naša« Podedovala slovenskim otroškim vrtcem, didaktičnim ravnateljstvom
bi
Večer v dsi
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu va-v ponedeljek, 6. novembra, na predavanje dogajanje v Sloveniji v luči jugoslovanske kri-*e«, Predaval bo komentator ljubljanskega Dela anil0 Slivnik. Predavanje bo v Peterlinovi
HRANILNICA IN POSOJILNICA
NA OPČINAH V NOVIH PROSTORIH , ■ nadaljevanje s 4. strani
venskih denarnih zavodov iz zamejstva in Slovenije, posebno prisrčne pa so bile, kot je razumljivo, besede, ki so jih izrekli predstavniki Vsedržavnega in deželnega združenja hranilnic in posojilnic, v okviru katerih je Openska hranilnica ena pomembnih in delavnih članic. Ne gre končno prezreti prisotnosti glavnega predstavnika Banke Italije v Trstu, ki je odločno podprla pravkar uresničeno pobudo Openske hranilnice in posojilnice.
Slovesnost, ki jo je še bolj povzdignilo petje Tržaškega okteta, se je končala z ogledom novih prostorov denarnega zavoda in z bogato zakusko v bližnjem Prosvetnem domu, kjer je bila tudi priložnost za prijeten pomenek, četudi se je vreme medtem znatno poslabšalo in je začelo deževati.
JOVIČ V SLOVENIJI
Podpredsednik jugoslovanskega predsedstva Jovič, ki je zastopnik Srbije, se je 30.10. udeležil zasedanja predsedstva Slovenije v Ljubljani. Razprava je trajala štiri ure in je bila posvečena aktualni družbenopolitični situaciji v Jugoslaviji. Predsednik Slovenije Stanovnik je med drugim opozoril na nerazumljive izjave nekaterih predstavnikov vojske. Skupno z Jovičem je razgovore pozitivno ocenil in dejal, da bi se lahko izognili marsikateremu nesporazumu, če bi pravočasno izmenjavali misli.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Friedrich Schiller
SPLETKE IN LJUBEZEN
Režija Zvone Šedlbauer V torek, 7. novembra ob 16. uri ABONMA RED I v sredo, 8. novembra ob 16. uri ABONMA RED H
SIMPOZIJ OB 450-LETNICI 1 SVETE GORE D nadaljevanje s 5. strani
lil mariološko ikonografijo na področju, ki je bil pod vplivom Gorice in Ogleja. Prikaz je bil zanimiv, saj je Tavano na osnovi ikonografskih posnetkov obrazložil razne vplive na Marijino češčenje v naših krajih.
Profesorica Lojzka Bratuž je osvetlila Sveto goro v slovenski književnosti. Njeno predavanje je bilo za marsikoga presenetljiva novost, saj je Sveta gora navdihnila dolgo vrsto pisateljev in pesnikov. Če-cerkveni pesmi je obdelal glasbenik Edo ščenje svetogorske Kraljice v slovenski Škulj. Iz njegovega predavanja je bilo razvidno, da je ta božja pot navdihnila res veliko število slovenskih skladateljev. Sveto goro kot krajino pa je prikazal Ivan Malavašič.
Simpozij ob 450-letnici Svete gore je pokazal, kolikšno vlogo je ta božja pot imela ne le za slovenski narod, ampak tudi za Furlane in širši zemljepisni prostor. Razveseljivo je tudi dejstvo, da so organizatorji napovedali izid zbornika s predavanji.
POTRES V ALŽIRIJI
Potres, ki je 30.10. prizadel Alžirijo, je po dosedanjih podatkih povzročil vsaj i9 mrtvih in večje število raniencev. Epicenter potresa je bil v bližini obalnega mesteca Tipasa, ki je kakih 80 kilometrov oddaljeno od Alžira. Sunek je dosegel skoraj šesto stopnjo po Richterjevi lestvici. Po prvem sunku je sledilo več nekoliko lažjih potresov. Iz prestolnice Alžirije zaenkrat ne poročajo o smrtnih žrtvah, čeprav se je zaradi potresa zrušilo nekaj hiš v starem delu mesta. Vnel se je tudi požar, ki pa so ga kmalu pogasili. Po dosedanjih vesteh je bilo največ žrtev v mestu Tipaš, ki je baje hudo poškodovano.
°rani ob 20.30.
Proces v Titovi Mitroviči prekinjen
pila in s solzilcem razgnala manifestante, ki so zahtevali osvoboditev Vllasija in tovarišev ter so vzklikali Kosovu-republiki. Avtomobil tiskovne agencije TANJUG z beograjsko evidenčno tablico so mladi kamnali, medtem ko so pozdravljali avtomobil z ljubljansko registracijo, v katerem pa so bili ravno tako beograjski dopisniki.
Predsedstvo Kosova je pohvalilo varnostne sile, da so zatrle stavko v Starem trgu, ki so jo ocenile za nacionalistično in separatistično dejanje. Predsedstvo je pozvalo varnostne organe in prebivalstvo k budnosti, ker da albanski nacionalisti in separatisti skupno s sovražno emigracijo krepijo subverzivno-propagandne akcije.
—o—
AKTUALEN POMEN SIMPOZIJA O SVETI GORI ■ nadaljevanje s 1. strani
kako pomembna kulturna središča so že v preteklosti bili samostani, ki so skupaj z romarskimi potmi vedno predstavljali pomembno oporo pri utrjevanju verskega življenja in narodne zavesti Slovencev.
■ nadaljevanje z 2. strani
so po treh dneh prignali na površje in jim napovedali odpust iz službe ter kazensko obravnavo.
V Podujevu so bile demonstracije dijakov in drugih prebivalcev albanske narodnosti. Nekateri so imeli zakrite obraze. Milica ni posegla. Manifestanti so z vzklikanjem zahtevali Vllasijevo osvoboditev.
Odbor za varstvo človekovih pravic v Ljubljani je naslovil na državne oblasti poziv, naj ustavijo proces v Titovi Mitroviči in naj odpokličejo s Kosova slovenske miličnike. Odbor je tudi napovedal možnost protestov proti sojenju.
Predsedstvo Socialistične zveze Slovenije je pozvalo predsedstvo Jugoslavije, naj pomilosti Vllasija ali drugače ustavi postopek, ki škodi ugledu Jugoslavije, ker je političen proces. Ob tem je izrazilo priznanje predsedniku jugoslovanskega predsedstva Drnovšku, ker je v predsedstvu predlagal abolicijo.
Do poskusa večjih protestnih manifestacij je prišlo v Prištini, in sicer v predelu Vranjevac, kjer so bili že marca hudi spopadi s policijo. Ta je takoj ostro nasto-
danes v novem sedežu
NK/4NILNICA IM POSOJILNICA OPČIN IS
UL Ricreatorio2
21491
Db 50-letnici Bohinjskega tedna
oooo
Dr. Andrej Gosar
cxxx)0000cxraD:x)05
oooo
Z drugimi besedami se to pravi, da moramo pri svojih narodnogospodarskih in socialnih težnjah primerno upoštevati tudi stvarne potrebe in razvojne možnosti drugih pokrajin v državi. Drugače bomo brez potrebe zadevali na različna nepremagljiva nasprotja; tistih možnosti in okol-nosti, ki bi nam lahko koristile, pa ne bomo znali pravilno izrabiti. Skratka, samo ob dobrem poznavanju in pravilni oceni dejanskega stanja in vseh najrazličnejših interesov, ki se v gospodarski in socialni politiki države kot celote praktično uveljavljajo, bomo lahko uspešno zastopali in v polni meri varovali svoje lastne interese in koristi. Nejasnost v teh rečeh je za nas najbolj nevarna, lahko rečemo, usodna.
Od tod sledi tudi že tretja temeljna zahteva, tretji temeljni pogoj za zares smotrno in uspešno slovensko gospodarsko in socialno delo, namreč, da mora biti vsa politika za nas Slovence v prvi vrsti strokovna zadeva.
Danes velja to, kakor kaže izkušnja tako rekoč povsod po svetu, tudi za velike in največje narode. Niti ti si ne morejo brez velikih, da usodnih žrtev privoščiti nestrokovne, diletantske in demagoške politike. Nasprotno, ob največjem naporu vseh svojih strokovnih in moralnih sil mo-,
rajo skrbno paziti, da dobro izkoristijo vsako priliko in možnost, ki se jim nudi, da zavarujejo in uveljavijo svoje gospodarske in socialne interese in koristi.
Ako pa je tako pri velikih, samostojnih narodih, koliko bolj velja to za naš majhni in siromašni narod, ki je v gospodarskih in socialnih rečeh nujno odvisen od ciljev in ukrepov, katerih ne določa sam, marveč imajo pri tem odločilno besedo drugi, ki mislijo in morajo misliti predvsem na svoje lastne interese in koristi. Kako naj bi tak narod s strokovno neveščo, diletantsko politiko zares uspešno varoval in uveljavljal svoje gospodarske in socialne interese, kako naj bi s tako politiko res kaj izdatnega storil in dosegel za izboljšanje svojih materialnih in socialnih razmer?
Vse to je za nas toliko večjega pomena, ker po svojem številu in položaju v državi ne moremo pričakovati, kaj še zahtevati, da bi ves upravni aparat, ki ima pri izvajanju naše državne gospodarske in socialne politike glavno besedo in odločilen vpliv, sam po sebi vselej in povsod dovolj upošteval naše posebne interese in koristi. Na to se lahko zanašajo, to lahko pričakujejo Srbi in ob primerni preureditvi osrednjih državnih organov tudi Hrvati; mi Slovenci se bomo morali vedno sami posebej zanimati za to, da bodo naše
upravičene koristi prišle v državni gosp0' darski in socialni politiki do primerne veljave. To pa bomo dosegli edinole s strokovno veščim delom naših političnih Čini' tel jev.
Prav zaradi tega je tisto politično obrt; nikovanje, ki smo ga pri nas že od nekdaj vajeni in ki se izživlja pretežno, če ne kar izključno, v strankarsko agitatoričnem in organizatoričnem delu, v resnici zelo drag luksus, kakršnega si tak majhen in siromašen narod, kot smo mi, ne bi smel prl' voščiti.
To moramo toliko bolj poudariti, ket je brez temeljitega strokovnega poznavanja realnih gospodarskih in socialnih dej i stev in možnosti, nemogoča tudi tista Pra ! va odločnost, brez katere se v politične^ življenju in boju ne da nič doseči. i niti prav ne ve, kaj hoče, in ne zna svoj1
zahtev primerno utemeljiti, tudi ne m01" biti prav odločen in borben, ker se mor vedno bati, da stvari ne bi prav popn.1 ter bi zaradi tega podlegel ali pa bi se ce lo osmešil in na svojem položaju onem0 gočil.
*
Končno moramo v tej zvezi ugotovi^ še sledeče: Tako podrobno, smotrno in sl stematično delo na gospodarskem in s°. cialnem področju, kot smo rekli, da je P, nas potrebno, je dobro izvedljivo samo o sodelovanju najširših ljudskih plasti, drugimi besedami se to pravi, da se da ko delo zares dobro zamisliti in vršiti eo nole na demokratični osnovi.
(dalje prihodnjič)