List řTl v * lecaj LVI. i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr pol leta 1 gld. 75 kr za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje dom Ljnbljani plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ij ubij ani 14. januarja 1898. « ft it i I ft* ..........................................................................-...................... Razmere na Přímořském se hitro premenile, če m Politiški oddelek. Deželni zbori. Pretužni položaj slovenskega naroda se ne pokaže nikdar tako drastično, kakor tedaj, kadar zborujejo dež. zbori. Tu vidimo vso svojo onemoglost, ker smo razce-pljeni na šest kronovin, a v jedni sami smo v večini, povsod drugod imajo naši zastopniki vezane roke, opra- ■ viti pa imajo z nadutími, skrajno bezobzirnimi, nobenega nasilstva plašečimi se nasprotniki. Deželni zbor kranjski je jedini, kjer odločujo Slo- vlada hotela. Toda vlada neče, da bi se slovenstvo okrepilo, ona hoče vzdržati sedanje razmere in zato pod-pira laške stranke z vsem svojim velikim uplivom. Goriški in tržaški Slovenci so se proti laškim nasil-stvom uprli z zadnjim sredstvom, katero imajo na razpola-ganje, začeli so abstinenčno politiko. Slovenski poslanci niso vstopili v goriški deželni zbor in stem onemogočili njegazbo-rovanje. Ker jih je v tržaškem zboru premalo, da bi zizstopom onemogočili delovanje dež. zbora, se za njih izstop nihčene meni. Naznanili so svoj izstop^dež. glavarju, a temu se še vredno ni zdelo, da bi bil to obvestilo naznanil dež. zboru. venci, kjer imamo priliko po SVOJI volji rešavati in uravnavati svoje zadeve. Četudi so slovenski poslanci raz • deljeni v dve stranki, so vender v narodnostnih vprašanjih jedini in hodijo skupno. koroškem deželnem zboru ima slovenska tretjina vsega koroškega prebivalstva samo tri zastcpnike. Slovenskega glasu v tem dež. zboru ni slišati in nemška krutost se kaže najboljše v tem, da je deželnozborska večina samo ni ga omenil z nobeno besedo, da tako pokaže svoje in svojih somišljenikov brezmejno zaničevanje slovenskih poslancev. - Vsled izstopa goriških slovenskih poslancev dež zbora je ta postal nesklepčen in ne more zborovati. ČIovek vlada kar možno, da zopet omogoči misli 1 da stori zborovanje dež. zbora. Kaj še ! Novi namestnik je sicer obiskal dr. Gregorčiča in grofa Alfreda Coroninija in se njima posvetoval o razmerah, toda zgodilo se ni še čisto poslanca Murija volila v jeden odsek in še v najneznat- de£ zbor nič, kar bi slovenske poslance opravičilo, vrniti se v nejši, v peticijski, dočim v raznih drugih odsekih ni dala Slovencem nobenega zastopnika. Dočim se osrednja vlada na vse možne načine trudi, da prepreči izstop nemških poslancev iz češkega dež. zbora štajerskem dež. zboru, se Slovencem ne godi dosti in da zvabi italijanske poslance v dež. zbor tirolski gospodar8kem oziru deluje štajerski dež. zbor gane niti prsta, da uravna primorske razmere, kar > ne bolje. BUIII^BBBHBB^BBBBB^BBBBBBMBBBBBBBBBBBBMBBBBMBi sicer dosti dobro in skrbi tudi za slovenski del dežele, nje mišljenje glede Slovencev gotovo jako značilno čeprav ne tako, kakor bi moral in kakor bi bilo potrebno za Korak goriških in tržaških Slovencev je glasan protest toda v političnem oziru je slovenskemu gibanju skrajno proti počenjanju Italijanov oziroma vlade na Přímořském i nasproten in nimajo slovenski poslanci kar nič upanja, da ali ta protest ne sme ostati osamljen. Treba bi bilo, da tam kako drobtinico dosežejo. tudi koroški in štajerski slovenski poslanci protestujejo proti vladajočim razmeram v dotičnih kronovinah in da slabše so razmere na Přímořském, v tržaškem, v goriškem, in v istrskem dež. zboru. Laška oholost in samo- formulirajo zahteve slovenskega naroda. Način, na kateri pašnost presega vse meje in je slovenske poslance pre- naj bi se to zgodilo, je lahko različen in četudi ne do- gnala iz goriškega in iz tržaškega dež. zbora. Lahi ne sežejo pozitivnega uspeha, se bode njih glas vsaj slišal zatirajo slovenskega prebivalstva samo politično, ampak in že to je nekaj vredno. Ako bi šio po naši želji, potem bi slovenski poslanci v vseh deželnih zborih v kateri koli obliki spravili tudi materijelno, tako da je ž njimi tudi sodelovanje v gospodarskih vprašanjih popolnoma nemogoče. na razgovor sklepe vseslovenskega shoda, v kolikor se na-našaja na dotično kronovino, v kranjskem dež. zboru pa naj bi slovenski poslanci sklenili adreso na cesarja, v kateri bi se formulovale zahteve vsega slovenstva. Ako imajo koroški, solnograški, tirolski in drugi dež. zbori pravico, sklepati resolucije, s katerimi se zahteva odprava za Češko izdanih jezikovnih naredb, torej sklepati o stvari, katera se ne tiče direktno dotičnih kronovin, potem ima gotovo tudi kranjski deželni zbor pravico, v posebni adresi na cesarja zavzeti se za korist in srečo svojih zunajkranjskih bratov in formulirati njihove zahteve. S tako adreso bi se na najslovesnejši način dokumentovala vseslovenska vzájemnost zajedno pa bi najvišji faktor izvedel želje in zahteve njemu vedno zvestih in udanih Slovencev. To je tudi jedini način, na kateri deželni zbor kranjski lahko upliva v korist zatiranim rojakom, tem pa bi bilo tako uplivanje vsaj v moralno podporo. Deželni zbor kranjski sklene lahko tako adreso, ker so v njem slovenski poslanci gospodarji in sklene jo lahko navzlic temu, da se še ni doseglo zjedinjenje obeh slovenskih strank, ker ly bili sklepi vseslovenskega shoda podlaga adresi, a na tište sklepe sta prisegli obe stranki. O tem, da je taka adresa potrebna tudi z ozirom na splošne notranje politične razmere, na ves položaj v v naši državni polovici, pač ni treba še govoriti. Težišče je iz državnega zbora prenešeno v dež. zbore in ker se vsi pr ipravljajo, da se oglase, je pač umestno, da dvigne svoj glas tudi dež. zbor kranjski. Najvišje sodišče in jezikovne naredbe. Najvišje sodišče je te dni v jezikovnem vprašanju izdalo razsodbo, katera je za nas Slovence največjega pomena, četudi Čehi iz ozirov na svoje posebne razmere ž njo niso zadovoljni. Stvar je ta-le: Pri okrožnem sodišču v Hebu je neki češki odvetnik na svojo, v češkem jeziku pisano vlogo zahteval češke rešitve. Stvar je prišla instančnim potom do najvišjega sodišča, katero je izdalo velepo-menljivo razsodbo, da sodišče ni dolžno sprejemati vlog od strani strank, ako vloge niso pisane v jeziku, ki je navaden v okolišu dotičnega sodišča in da torej dosledno tudi ni dolžno izda jati rešitev v drugem jeziku, kakor v ti stem, kateri je v sodném okolišu navaden. Sodišče nima samo pravice, ampak tudi dolžnost, da zavrne vloge, katere niso pisane v jeziku, navadnem v sodném okolišu, ker nasprotna stranka ni dolžna, takih vlog sprejemati. V uradnem okolišu pa še ni navaden jezik, ki ga govore le posamezne, raztresene osebe, ampak samo tišti jezik, kateri govori kompaktna masa prebivalstva dotičnega uradnega okoliša. Ta razsodba je za nas Slovence ne samo poli-tičnega pomena, ampak ima za vse, nemščine nevešče Slovence tudi velik gospodarski pomen, tako veliki, da se nam zdi posebno, nanj posebno opozoriti. Po določbi občnega sodnega reda morajo stranke in njih zastopniki rabiti pri sodišču v deželi navaden jezik. To določilo velja jednakomerno za vse jezike, za nemški jezik ravno tako, kakor za vse druge. Sodišča so doslej pri vseh avstrijskih sodiščih brez za-držka sprejemala nemške vloge in je .dostavljala na-sprotnim stránkám, od katerih so zahtevala. da je sprejemajo, ne glede na to, kje je nasprotna stranka prebivala, jeli razumela nemški ali ne, in je-li že sploh kdaj kaj slišala o nemščini ali ne. Sedaj pa je najvišje sodišče tej praksi prizadelo smrtni udarec Z rečeno razsodbo je najvišje sodišče priznalo, da nobena stranka ni dolžna, sprejeti vloge, ako dotična vloga ni pisana v jeziku, ki je navaden v uradnem okolišu prizadetega sodisča. Po tej raz-sodbi ni nihče več dolžan sprejemati nemških vlog pri onih sodiščih, v katerih okolišu ne govori nemščine kompaktna masa prebivalstva. Vsled tega se mora nemščina popolnoma izključiti pri vseh sodiščih na Primorskem, v slovenskem delu Štajerske, izvzemši mesta in trge Maribor, Celje in Ptuj, a na Kranjskem izvzemši Kočevje in okrož. sodišče v Novem městu, potem se-veda v Gališki, v češkem delu Šlezije, Moravske in Češke, v celi Dalmaciji in na južnem Tirolskem. Razmere, katere so v tem oziru doslej pri nas vladale, so znane. V slovenskih deželah je še vedno mnogo nemških oziroma italijanskih odvetnikov. kateri uradujejo izključno v nemškem ali v italijanskem jeziku, tudi če nasprotna stranka ne zna niti jedne nemške ali italijanske besedice in takisto delajo tudi sodni uradi. To ni samo politično velik nedostatek, ampak tudi čestokrat zamudno ter drago, ker si mora slovenska stranka navadno šelepoiskati tolmača, kateri jej razloži vsebino v nemščini pisane dostavke in redkokdaj se zgodi, da to stori kdo zastonj. Odslej bo v tem oziru lahko bolje, ako bodemo Slovenci s tisto požrtvovalnostjo, katere mi navadno nimamo, pač pa drugi, s tisto eneržijo, katera sicer ne diči nas, pač pa naše nasprotnike, branili svojo, nam z rečene razsodbo najvišjega sodišča přiznáno pravico. Na to ni misliti, da bi se sodišča sama držala navodila, katero jim je s to razsodbo podalo najvišje sodišče. Se v sanjah ni na to misliti, kajti slovenski sodni uradniki so mehki kakor vosak in ne store ni-česar, kar bi utegnilo njihovim nemškutarskim predstojnikom biti neljubo, a da bi nemški sodni nradniki storili, kar je po tej razsodbi njih dolžnost, tega menda nihče ne pričakuje. Ali vzlic temu se lahko pomore rečenemu načelu do veljave. Razsodba najvišjega sodišča bodi nas paladij, ž njo naredimo konec nem-škemu oziroma italijanskemu uradovanju na Slovenskem. Nihče naj ne sprejme nemške ali italijanske vloge, kdor prebiva v slovenskem sodném okolišu, vsak naj se sprejemu upre in naj se pritoži na višjo instanco. Na noge slovenski odvetniki in notarji! Na noge, slovenski duhovniki in učitelji ! Delajte po tem navodilu in poučujte ljudstvo, kajti to je Ruski Poljaki so kaj nemilo razočarani, ker je vlada mesto generalnega guverner ja v Vilni proti pričak zopet popolnila ter imenovala znanega rusifikatorja Turkestana, gene rala Trotzkega. Trotzky je zastopnik močne, strogo konserva tivne ruske politike, ki bo še bolj izbrisal vsak sled meje pot, katera mora končno pripeljati do tega, da se slo mej bivšo Poljsko in mej carstvom ter storil vse, da se obe venski sodní okraji popolnoma ločijo od vseh drugih, strani čim najbolj stopita. da se združijo pod jedno višje sodišče in da se s pod- Bivši srbski kralj Milan je postal poveljnik aktivne pore novega civilnopravdnega reda doseže tudi slov. no- srbské armade. Milan je dobil s tem zopet vso oblast v svoje tranji uradni jezik, da se torej stori važen korak uresniženju tište ideje, katero moramo vedno v srci nositi, k uresničenju zjedinjene Slovenije. Politični pregled. Položaj. — Notranjepoli ični položaj v naši državni polovici je šo vedno popolnoma nejasen Se vedno ne ve nihče povedati, kako se razmere razvijejo, a daniti se !e vender že začelo. Gautscheva prizadevanja, doseći spravo mej Nemci in Čehi sešeniso izjalovila Povabil je zastopnike ctških in nemškib strank, na posvetovanje in dosegel, anšarnico, v kateri skupno izdelujejo ovčje mleko, smo si opledali na Rombonu. Naprava in notranja oprava vse je skrajno prvotno, vendar pa je skupno delovanje koristno, da dele-žniki, kakor smo čuli tam na mestu, zdaj bolje izkoriš-čajo svoje mleko. Dasiravno niso izdelki — v obliki trdih hlehov — zaradi nedostatne oprave, kakor bi hilo želeti, moram vendar priznati, da je sirar pohvale vrelen, ker zna kot samouk, ki dobiva morda kakih 20 kr. zaslužka na dan. z najpripostejšo opravo izdelovati za kupčijo sposobno blago. Tu in na drugih krajih sem se prepričal, da ima prebivalstvo posebno veselje do mlekarstva in da je za vsako vzpodbujo in podporo hvaležno. O pro8torih, opravi in obrtovanji mlekarnic mi je le malo opazk dostaviti temu, kar sem že lani o njih poročal. V dolini so vse mlekarnice razven Bovca in Livka začasa planinske paše ustavile delo. Na Livku, kjer imajo novo mlekarico, sem našel v kleti in v mlečni shrambi cementni tlak ; tudi je bilo vi-deti tu pinjo „Victoria", torej zopet znamenje napredka. Gnetila za maslo ni imela razven bjvške nobena izmed obiskovanih mlekarnic. Priprave za preis,kovanje mléka, vodovoda, hladne kleti, ledenice ni nikoder ; centrifugo imajo samo v Bovcu. Tudi društveni uravnavi manjka zanesljive podlage, to je, primernih pravil, na kojih podlagi bi bilo društvo zabilježeno v zadružni knjigi. Ker niso torej izpoljeni predpogoji za izdelovanje popolnega blaga, je naravno, da ima přiděláno blago to ali oni nedostatek, da torej ni tako, kakoršno bi si moglo trajno prikupiti zanesljive odjemalce. Taka podjetja niso sama na sebi tako močna, da bi se mogla trajno vzdrže-vati, kakor se navadno vzdržujejo na zakoniti podlagi slo-neče zadruge. Na mnogih krajih so tožili, da tlači umetno maslo, katero se v kupčiji širi pod imenom „Margarin", ceno dobrému, naravnemu maslu. Žal, da ni pošteno pridelovanje pristnega masla za-dostno zavarovano zoper škodljivo konkurencijo, ki mu je v kupčiji delà ponarejeno blago „Margarin". Našim mlekarnicam ne ostaja nobena druga pot, nego da spravljajo svoje maslo neposreduje same na trg ter jamčijo pristnost blaga sé svojo tvrdko (firmo). Dokler bodo oddajale mlekarnice svoje blago pre- kupcem, ni pričakovati, da se stvari obrnejo na bolje. Samo po vstanovitvi zaveze mlekarskih zadrug in skupni oddaji , _- . A J ^ Aft - masla nadejati se je uspeha. Zdaj je mnogo mlekarnic popustilo izdelovanje masla ter izdelujejo rajši tolst sir. S tem so seveda odpravile z dnevnega reda vprašanje oddaji masla. Nekda se porablja za največji del sira samo kravje mleko; na Razorji pa rabijo v to tudi ovčje mleko. Jaz moram po svojih skušnjah svetovati, naj se v ta na men ne meša kravje mleko z ovčjim. Ker ima ovčje mleko močan duh in tudi nekak po-seben okus, naj bi se vedno posebej izdelavalo. 0 tem. kako se opravlja planšarstvo, mi je pripo- mniti to-le: Na planini je planšarjem bojevati se z največjimi naravnimi neprelikami, bodisi, kar se tiče prehranjenja živine, bodisi tudi glede obrtovanja z mlekom. Pravi planinski pašniki, kakoršni so na osrednjih Alpah in z mnogovrstnimi travami obraščenih visokih planotah, so tu silno redki in tudi ne morejo lahko biti, ker je v obče gorovje prestrmo. Pašni prostori, ki so se večjidel s tem pridobili, da so se siloma odstranili goz-dovi, nimajo sploh goste rašče in ne dajejo toliko piče, da bi se mogla na njih dobro preživeti vsa, na pašo pri-gnana živina. Sicer pa kaže vse, da imajo živinorejci namero, ki je v gospodarskem oziiu zelo napačna, da gonijo prav mnogo živine na planino in da pokončevajo gozde če dalje bolj širijo pašne prostore. 4P Ker so pašni pogoji nedostatni in nevgodni ima to nevtemeljeno in gospodarstvu škodljivo postopanje následek, du živina strada in da jo muči želja na planini, da se zgublja zemlja in da se golijo tla, da se sploh upustošajo hribi; mej tem se pa zanemarjajo travniki v dolini in senožeta po hribih, katera je narava veliko bolj oblago-darila, a čakajo tudi večje posestnikove skrbi, da bi mu z dvojnim in večkratnim pridelkom hvaležno povrnili trud in stroške. Planšarsko obrtovanje se bojuje še z večjimi teža-vami, kakor stradajoča in žejna živina. Ni sence, ni hla-dnega zraku: Saj ni niti mogoče spirati mlekarskega orodja in mlekarske posode v zadostni množini vode ; kako naj bi se tedaj ohranila v mlekarstvu neobhodno potrebna snaga? ' - Planšarnice so razpostavljene solncu; vsled tega se razkrujejo in osmrajajo organične snovi, odpadki mlekarske obrti, tako da je vse ozračje okoli planšarnic osmrajeno in to gotovo ne vgaja niti mleku, niti mlečnim izdelkom. Tem nepriličnostim bi se odpomoglo samo z napravo vodnjakov, (kapnic), zgradbo močnih poslcpji v osojnih legah, z izkopanjem podzemskih kletij itd. Mlekarnice je ni niti jedne, katero bi mogli drugim priporočati kot uzor in sicer niti z ozirom na zgradbo, niti gledé znotranje oprave. Ker se prebivalstvo jako vnema za kmetijski na-predek, kot sta živincreja in mlekarstvo ob pomanjkanji drugih kmetijskih obrtov za zgornje Primorsko velike mena ; zeli za krmo se nikdar pregosto ne sejejo gosta važnosti, bilo bi zares velicega pomena, da se vsaj setev ima to prednost da pokrijejo zeli zemljo popolnoma na jednem kraji napravi uzorna društvena mlekarnica. vsled česar ne more plevel na dan. Paziti je tudi, da so Jako prikladno mesto za to bilo v spodnjih Volčah razne zeli kolikor je sploh mogoče, pomešane, kajti to ima pri studencu, kjer zdaj mala kmečka hiša na prodaj; prednost, da se pospešuje rast nekaterih zeli, ako drugi tu bila mlekarnica ob cesti, v severni legi i imela vrsti razmere niso ugodne. na razpolaga prav hladno vodo in ker bi se naslanjala na hrib, bi se ji lahko priskrbele hladne porabne kleti. íís^t & * ft-iftířtíftíftíft íř»*^*^/í*itirfeáfcííidnrřt-ři/Ýí « ř«^ftiti/fcrifc Poučni in zabavni del. & Ponavljam, da treba mlekarnicam zgornjega Pri- wmNnmmmwvmwvwwwwnw* morja : dobre vredbe kot vknjižene (registrovane) zadruge z omejenim poroštvom, in izučenih mlekarjev, resničnih strokovnjakov, kakor so na pr. v Bohinju in v Cerknem, potem bode mlekarstvo Kmalu razcvetelo in bo prinašalo vsem dotičnim krajem znaten dobićek, tako da se bo gospodarski položaj prebivalstva bivstveno zboljšal. Fox in Pitt. (Poglavje iz angleške zgodovine.) (Dalje.) William Pitt mlajši je bil tretji sin lorda Chatama. katerega je bil kralj Jurij III imenoval grofom in perom. Rodil se je na potovanji svojih starišev po Evropi in sicer Priredba polja za napravo travnikov in pašnikov. na Francoskem dne 28. maja 1759. 1. Pitt je bil telesno jako slaboten ali izvedno nadarjem. Do 14. leta je imel dr. Wilsona za vzgojitelja, potem pa znanega kanonika poznejšega škola Prettymanna Na vseučilišču v Cambridgu î Vprašanje o pomnožitvi pridelovanja krme je povsod na dnevnem redu in pri sedanjih razmerah naj bi se vsak kmetovalec podvizal, da premeni pripravni svet v travnike pri političnih debatah, katere se prirejajo mej dijaki se odlikoval tako kot spreten debater kakor kot jako omikan politik. Pitt je bil izredno marljiv in je živel ali vsaj v pašnike, Ker je pa uspeh največ odvisen od jako redno. Ni se udeleževal pijanjčevanj, ampak ves svoj pravilne priredbe, bode gotovo marsikateri kmetovalec čas vestno porabijal za studije. Le na ta način je bilo zadovoljen, če ga opozorimo na neke stvari, katerih na- možno, da je že v mladih letih ne samo spoznal vso kla- tančna izpolnitev je neobhodno potrebna, da se posreči siško literaturo, ampak se tudi temeljito izobrazil v zgo celo podjetje. To je na kratko povedano: vini v pravoslovju in v nacijonalni ekonomiji. Pitt je bil Skrbna in globoka priredba sveta, krepko gnojenje in znatna, primerna setev. Tam, kjer kulturno stanje sveta ni posebno dobro » prav tako kakor Fox veren sin svoje domovine in jo ljubil od srca, ne da bi kdaj-samo količkaj mislil na svojo korist. A dočim je bil Fox vedno pnjazen in ljubeznjiv, naj se začne obdelovanje kmalu î ker je potem do zime dočim je bil z vsem srcem okienil vse človeštvo, je bil dosti časa, svet primerno zboljšati. Polje je še v pozni jeseni globoko preorati, čez zimo pa naj ostanejo brazde odprte: dobro tudi i če se brazdina globočina z dotičnim strojem zrahlja. Zlasti na veliko korist, katera izhaja pri pridelovanji trave oi tod, da se svet globoko zrahlja, Pitt hlađen ko ied, nekak Kacon. Foxovo genijalnost in obsežno svttovno omiko, Foxovo bogato in najzname-nitejše ideje stvarjajočo fantazijo je nadomestoval z ja-snostjo m ostroumnostjo in temeljitim poznavanjem svojih strok. Fox je bil fenomenalen govornih, kateri je s sigurno posebno paziti: vsled tega ne upliva suša pozneje na zeli roko znal ubrati vsako tako, kakor sicer. struno, Pitt ni nikdar nikogar navdušil, nikdar nikogar razgrel, ali znat je svojega na- Ob gnojenje. sebi umevno da potrebno tudi izdatno sprotnika uničiti s svojo treznostjo in sigurnostjo. Fox je bil boij poetična in íilozofična natura, Pitt popolnoma Ker pa nedostaje tudi najboljšemu hlevnemu gnoju prozajična, matematična, jedino za materijelna vprašanja zadostna množina fosforjeve kisline, čestokrat tudi kalija zanimajoča se natura; Pitt je bil samo in jedino Anglež, neobhodno treba, porabiti umetno gnojilo. Pa- Fox pa najprej člověk in je zato se tudi kot Anglež daieč in apna ziti je zlasti na taka gnojila, katera ne pospešujejo samo in takoj rast zeli, nego katera tudi več let uplivajo. Taki nadkriijal Pitta. ▼ Ze 1781., v starosti 21 let j bil Pitt izvoljen gnojili sta zlasti Thomasova žlindra in kajnit. Teh je v angleški parlament in je koj s svojim prvim govorom dati zemlji v znatni množini, vsaj po 20 do 25 stotov kateri je razodel njegovo temeljito in obrezno znanje vseh na hektar. Mogoče je pač, da si dotičnemu svetu pomore i z naknadnim gnojenjem, ali priporočati spraviti v zemljo zadostno množino hraniinih snovij finančnih zadev, obudil največje senzacijo. Odlikoval se je že iz začetka v parlamentu tako, da je že v starosti 20 let bil imenovan kancelarjem državnega zaklada m v starosti 24 let prvim Najboljše je, če se rečeni gnojili raztrosita, ker se ministrom velike Britanije. pri poznejšem delovanju dobro pomešata z zemljo in primerno razdelita. Kar se končno tiče izbere in množine rastlin » ka Pitt ni bil nikdar tako kakor njegov oče, ali kakor njegov nasprotnil Foxa zavzet za napredovanje človeštva, za svobodo in za ljudske pravice, toda v začetku svoje tere se hoče sejati, naj nihče ne varčuje pri množini se- državniške karijere > ko po želji svojega očeta i sedel mej Whigsi, je vender opetovano govoril za osvobojenje pod obzorjem, precejšen del pa jih skriva para zemskega ameriških kolonij, za emancipacijo katoličanov, za odpravo korporacijskega in test- zakona ter za reformo angleškega parlamenta. Ali kmalu se je nehal zanimati za ta, kolikortoliko zraka očesom vec nego vsled česar se ne more ob jednem opaziti s prostim 2000 z?ezd. Če si pa pomagamo z daljno-gledom, se njih število neizmerno pomnoži. Po boljšem dalj-nogledu spozna se že 600.000 zvezd, dočim pokažejo največje svobodnostna stremljénja in je postal pristaš toryjev, zago- daljnoglodne priprave 60,000.000 zvezd vornik konservativnih tendenc in s tem ljubijenec kraljev, Koliko časa porabi kri, da preteče jedenkrát svojo dočim se kralj nikdar ni mogel sprijaznitis Foxomintudi pot po telesu? To zanimivo vprašmje je prvifi poskušal učeniak Pittovega očeta ni nikdar maral, niti tedaj ne, ko je Pitt Hering pri konjih na sledeci nacin Brizgnil je neko tekocino starejši bil ministerski predsednik in je s svojo Čudovito genijalnostjo rešil državo iz najobupnejšega položaja in jej pomogel do tolike moči in slave, kakor prej ni nikdar imela. Naravno je, da sta v vsem svojem mišljenji in v značaju tako različna moža, kakor Fox in Pitt, čim sta se našla na istem političnem torišči, morala postati nasprot- (Kaliumcyaniir) v določeno v žilo, vodi kri nazaj v sice) ter potem opazoval, kedaj je prišla ta takočina po žili na drugo stran telesa Naravoslovec Vlerordt je spopolnil tehniko teh poskusov. Pri konju je potřebovala kri za svojo pot 31*5 sekund pri psu 16 17, pn zajcu 7 79, pri ježu 7'61, pri mački 6 69, pri gosi 10 86, pri raci 10 64 in pri kokoši •17 sekund. Če primerjamo čas krvnega teka z žitnimi udarci, vidimo, da udari srce poprečno 27krat v tem času, ko preide nika. To se zgodilo kri jedenkrát svojo pot. Pri člověku potřebovala kri 23*2 kmalu po Pittovem v stopu v par- sekunde, ako se vzame normalno stanje zdravega člověka » pri lament in nasprotstvo mej tema redkima talentoma je katerem udari žila 72krat v jedni minuti, trajalo vse njiju življenje. Po cdstopu osvobojenju ame- riških kolonij nasprotnega ministerstva North 1782 sta Fox in Burke vstopila v ministerstvo Rockingham in je zlasti Fox deloval z vsem svojim vplivom na to, da Novice. se z ameriškimi ustaši sklene mir. To se je zgodilo dne 20. jauvarija 1893. z versaillesko pogodbo. prej pa sta Fox in Burke, ki se ništa mogla porazumeti z mi- nistrom Shelburneom ^izstopila iz ministerstva, mesto njiju pa je vstopil Pitt. A Pitt jo ostal le nekaj mesecev na krmilu. Fox se je združil z Northom in strmoglavil ministerstvo Shelburne-Pitt. Na njega mesto stopila Pri dež. sodišču ljubljanskem se izvrše v krátkém važna imenovanja. Kakor se nam z Danaja poroca, bode namesto umrlega Kočevarja sodni imenovan predsednikom dež. so-nadsvetnik L e v i č nik, podpredsednikom Pajk dišca gosp. sedanji drž. pravdnik kranjski rojak nemškega mišljenja sodni svetnik v Mariboru. državnim pravdnikom pa naš dr. Trenz Promocije. Gimnazijski učitelj v Kranju Josip nova vlada, v kateri je sedel tudi Fox, a ostala je samo Tominšek je bil dne 11. t m na Grraškem vseucilišči pro- malo časa na krmilu. Pitt se jeuprl Foxovim predlogom moviran doktorjem modroslovja. Sin ljubljanskega župana glede reforme v Indiji in ker sta mu prihitela na pomoč kralj in kraljevi volji brezpogojnou dana perska zbornica, je zasnovane reforme preprečil in prouzročil, da je moralo ministerstvo odstopiti. Pitt je sedaj postal min'ster- sodni avskultant Ivan Milan H rib ar je bil na istem vseuči lišči dne 15 t m. promoviran doktorjem prava. Slovenska Matica vabi na CXIII odborovo sejo, katera se vrši v sredo dne 19 januvarija t ob petih po- poludne v društvenih, pisarniških prostorih. Vspored: 1.) Naz- ski predsednik in je to ostal navzlic vsemu nasprotovanju nanila preds-dništva 2.) Odobrenje zapisnikov o 111. in 112. Foxa skoro nepretrgoma celih dvajset let in se neizprosno odborovi seji 3) Porocilo gospo iarskega odseka. 4) Poročilo in trdovratno bořil proti Franciji in proti vsem zagovornikom reforme na Angleškem, katerim je stal na čelu Fcx. Samo jedenkrát, ko je želja po miru postala občaa tudi on uklonil, je izro- književnega odseka 5) Porocilo tajnikovo. 6.) Eventualia. Preisednik: Fr. Le vec Odprava krošnjarstva v Ljubljani. Trgovinsko in tako m očna da se 9 9 JeJ ministerstvo je prepovedalo krošai po Ljublj Ta pre- poved se ne naaaša na kočevske, ribniške, črnomaljske in po čil vodstvo vlade za čas mirovnih pogajanj duševno povse ljanske krošnj od njega odvisnemu in njemu udanému slabetnemu Ad- dosegel, da se je vojna zopet začela, Deželni zbor kranjski Prihodnja seja dež. zbora dingtonu, a čim prevzel je takoj vodstvo vlade in estai ministerski pred sednik do svoje smrti 23. januvarija 1806 Pri pre kranjskega bo v torek, dne 18 Nove dvojezi bila je te dni Ljubljana. t m ulične in hišne table lo Na tabiah ki napis ravno tako velik, kakor nemški. Da dobe zdaj tudi vse nove ulice vzetji ministerstva je pač predlagal Foxa za jeden port- jn ceste nove table, umeje se samo po sebi; istotako pritrdili felj, toda kralj se mu je uprl, ker je Foxa sovražH. Po so se na mestnih šolskili poslopjih primerno veliki napisi iz Pittovi smrti je bil kralj primoran imenovati Foxa mini- pozlaćenih crk sterskim predsednikom, a Fox je le malo časa zavzemal to mesto, ker je umri kmalu po Pittu, 13. septembra 18061. t. m. ob šestih zvečer . drž. poslanci: Za vzajemno delo. Dne so se zbrali v deželni hiši kot sklicatelji dr. Ferjančič, dr. Krek. dr. Šušteršič in kot zastopniki obeh slovenskih klubov v dež zboru kranjskem gg. poslanci ; Grra- Poučni in zabavni drobiž. sselli, Kalan, Murnik, dr. Papež, Povše, dr. Tavčar ter so se posvetovali o sporazumljenju obeh slovenskih klubov v dež. zboru kranjskem za skupno delo. Po dveurnem posvetovanju Stevilo zvezd, katere se dadó videti, je različno ; so odposlanci soglasno sklenili o posameznih točkah posveto- vanja sporočati kluboma. Ko se kluba zaslišata, se bodo dogovori nadaljevali. kolikor jasnejše je nebo. tem več se jih vidi. Dobro oko moglo uzreti približno šest tisoč zvezd. Polovica njih vedno — V proslavo petdesetletnice cesarjevega vladanja nasvetuje „Naša Sloga" hrvatskim in slovenskim ob-činam v Istri ustanovitev zaklada, iz katerega bi se podpirali hrvatski in slovenski dijaki. — Slovesno uvedenje novega civilno pravdnega reda se je vršilo v nedeljo dne 2. t. m. Prisostovali so uve-denju vsi sodni uradniki, mnogo odvetnikov in notarjev ter sodni prisedniki. — Novo književno podjetje. Odbor „Društva za zgradbo učiteljskega konvikta" je sklenil, da začne z izdavanjem mladinske knjižice, ker nedostaja berila za mladino in ker je prenehala izhajati „knjižica za mladino44. Prvi zvezek iziđe kmalu in prinese izvirno povest Iva Trošta. Ako se raz-peča prvi zvezek „Zabavnih listov za slovensko mladino", bo odbor nadaljeval, sicer ne. Odbor je poveril uredništvo „Zabavnih listov za slovensko mladino" gospodu E. Ganglu, ki vabi k sotrudništvu. — Einspielerjeva desetletnica. Dne 16. januvarija mine 10 let odkar je k večnemu počitku zatisnil oči nepo-zabni oče koroških Slovencev, preblagi monsig Andrej Eein-spieler. .Ogromno zahvalo mu dolžujejo kor ški Slovenci in ves narod slovenski. Dostojno je torej, d* se spominjamo ob tej priliki nepozabnega prvoborilca. V samostanski cerkvi sv. Duha se bode zato 16. t. m. darovala slovesná sv. maša-zadušnica; — »Voditelj v bogoslovnih vedah« bode naslov novemu listu, kateri začne pod pokroviteljstvom knezoškofa dr. Napotnika izhajati v Mariboru. > - Talijo za resitev življenja v znesku 26 gld. 25 kr. je dež. vlada priznala in nakazala dijaku petega gimnazij-skega razreda Viktorju Lojku v Ljubljani, kateri je dne 17. oktobra 1 1 z nevarnostjo za svoje lastno življenje rešil iz vode deklico Pavlo Šulc. — Občinske volitve v Poreču. Poslanec dr Lagi-nja prijavlja v primorskih listih naslednji oklic: Občinske volitve v Poreču se bodo vršile v ponedeljek in sledeče dni. Proti načinu razvrstitve volilcev v tri razrede se je poslala na Dunaj pritožba. Ako se bodo volitve vzlic temu vršile, pripo-ročam volilcem, naj se jih ne udeleže. — Nove sole. Dež. šolski svet je sklenil, razširiti jednorazredni ljudski šoli na Brdu in v Hinjah v dvorazred-nici in ustanoviti jednorazrednice v Žvirčah, potem pa tudi v Velikih Lipljah in v Visejcu. — »Matica Hrvatska« razpošlje skoraj svoj letošnji pridelek — desetorice leposlovnih in znanstveno poučnih knjig. Med prvimi bo nadaljevanje zbranih spisov prvega hrvaškega romanopisca Avg. Senoe, med poslednjimi pa iako zanimiv opis Rusije in jugoslovanskih držav s podobami. „Hrvatskih narodnih pesmij" iziđe II. zvezek, v katerem bodo zbrane pesmi o Kraljevicu Marku. Na to knjigo treba se posebe naročiti (aena zvezku 1 gld. 50 kr.) Letnina — 3 gld. — naj se vsaj do 10. dne t m. pošlje tukajšnjemu poverjeniku „Matice Hrvatske" župniku I. Vrhovniku ali pa njegovemu poob-laščencu g. knjigovežu I Bonaču. Novi udje dobe brezplačno „Hrvatskoslovenski slovniktt. — Poroke. Sodni pristav v Ribnici Anton Mejač, se je poročil z gospe. Marijo Roegerjevo iz Ljubljane. — V Lo-kavcu se je poročil rodoljubni trgovec in posestnik Jos. Vid-mar z učiteljico gospč. Albertino Urbančič. — V Gradci se je poročil uradnik dunajské zavarovalne družbe Gr. Premru z gospč. Olgo Hrašovec. — Shod v Toplicah nad Zagorjem, na katerem sta poročala poslanca dr. Krek in dr. Žitnik, se je vršil 9. t. m. ob obilni udeležbi. Socijalni demokratje so seveda tudi to pot priredili škandal. — Umri je dne 1. t. m. v Celovcu g. Oskar Alek-grof Christalnigg, c. in kr. major v p. v starosti 67 let, Po^ bojnik je bil oče znane koroške rodoljubne rodovine Christal-niggove. Naj v miru počiva ! — Stekel pes. 7. t. m. je vladal v Trstu nepopisen hrup. Iz neke kampanije se. je priklatil v mesto stekel pes, kateri je napadel in ogrizel kacih 40 oseb, mej njimi mnogo šolarjev. Redarji so psa pobili. Mesto je siromašne napaience poslalo-na svoje stroške v Pasteuerjev zavod na Dunaj — Neverjetno in vendar rešnično. Dne 13. oktobra 1897 je oddala neka tržaška tvrdka tržaški pošti dopis-nico, na kateri je bilo jasno napisano : Pevma pri Gorici. Dopisnica je prišla v Gorico še is ega dne, iz Gorice so jo pa poslali v — Bombay v Indiji ! Ňekdo pa je zapisal potem poleg besed „pri Gorici": „Peonia United States". V Gorici torej ni vedel poštni uradnik, kje daje Pevma!! Goriški uradnik išče kraja iz neposrednega obližja mesta goriškega tam na daljnem Vztoku! Kakor je neverjetno to, tako resnično je vender! — V celjski kazini je po poročilu „Domovine", nastal na Silvestrov večer velik škandal Župan Stieger se je v svojem, o polnoči izrečenem ogovoru spominjal tudi cesarjeve petdesetletnice in želel, da bi jo isti srečno praznoval. Nav-zočni posl. Wolf, kateri je vselej, kadar je župan omenil cesarja, porogljivo pokašljeval in njegovi somišljeniki so na to začeli vpiti: „borno že videli. če bo res" in vmešavali vmes psovke, žaljive za presvet, osivelega vladarja. Navzočni čast-niki tega niso mirno gledali in obstopili so Wolfa, zahtevajoč zadoščenja. Ta in nekaj pobalinov pa so se silom hoteli zviti, kar je povzročilo rečeni škandal. Častniki so seveda vsi odšli c. kr. uradniki pa so vzlic doprinešenemu žaljenju veličanstva ostali v Wolfovi družbi. — Nova pošta. Dne 16. januvarija 1898. odpre se v Vodicah, v okrajů Kamniškem nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vozao pošto ter ob jednem služboval kot nabiralnica poštno hranilničnega urada. Zvezo bode imel z že-lezniško postajo v Vižmarjih jedenkrát na dan po poštnem selu. — Koroški „Bauernbund" nam^rava zopet izdajati časopis v slovenskem jeziku z imenom „Kmetski list". Prva številka iziđe baje že dne 15 t. m., upamo, da se slovensko prebivalstvo Koroške ne bo dalo ujeti na te limanice, katere mu nastavljajo njegovi največji sovražniki. — Napaden je bil vojak na straži pri vojaški boi-nišnici v Budapešti. Ko bi se bila imela menjati straža, našli so vojaka mrtvega v krvi. Sodi se, da se je moral vojak hudo braniti in da je bil napaden zavratno in ni mogel radi tega rabiti puške. Ranjen je moral biti tudi jeden napadalcevr ker se je našlo krvavi sled v snegu še daleč od prostota napada, Najbrže so bili napadalci kmetje iz okolice. — Nečloveški čin. V Grubi pri Belemgradu so oro-pali přetekli mesec hajduki starega duhovnika Milutina. Mene, da ima kje kaj denarja skritega, katerega jim neče vročiti, so ga polivali toliko časa z razbeljeno mastjo, da je popolnoma onemogel. Mej roparji jo bil tud mlai člověk, katerega je ne-srečoi duhovnik izdatno podpiral. — Moški v obleki iedovnice. Nedavno sta prišli v samostan usmiljenih sester v Szatmaru dve redovnici preno-Čevat. Mladi usmiljenki, katera jima je stregla, se je zdelo vedenje „redovnic" nekam čudno, kar je tudi povedafa svoji predstojnici. Gossa sta menda to slutila, pobegnila sta namreč. V Marmaroš-Szigetu so ju ujeli, in pokazalo se je, da je jedna „redovnic" — moški. Obe „redovnici" so sevé tako} zaprli. B Južna kultura. V okolici Obervilleja v Ameriki so Zavarovalnica sama zahteva za jeden parnik mesečno 50.000 že marsikoga linčati, ali na tako surov način kakor je te dni dolarjev; več ko 1500 dolarjev velja vsak rnesec olje in ma-linčanih šest zamorcev, se še ni nikoli zgodilo Dne 27. no- žilo za stroje, Parnik „City of Rome" porabi za jedno samo vembra je bil George Buber iz gova prodajalnica oplenjena. Roparji so Gabriela umorjen in nje- vožnjo na hrani: 13 000 funtov govejega mesa, 5400 funtov uplenili lepo svoto koštrunovega mesa, 900 funtov jagojetine, 400 funtov svinj- novcev. Drugi dan so přijeli šest sumljivih zamorcev; ker so skega in telečjega mesa, 2000 funtov svežih rib, 300 kokošij, se bali, da bodo pred tožbo linčani, so jih odpeljali proti New 160 rac, 50 gosij, 90 puranov, 200 ruševcev, 30 košov ze- Orleansu Pri St. Gabrielu pa so oboroženi možje ustavili vlak lenjave, 15 ton krompirja, 12 000 jaje, 1000 četrtnic mleka in iztrgali zamorce uradnikom. Odvedli so jih v gozd in tam in 250 četrtnic smetane Sr-roški osemdnevne vožnje iz New- tri oběsili, ostale pa neusmiljeno bičali in jim zapovedali nikdar Yorka več se vrniti v ta County Čudno, da so sicnr napredni Amerikanci glede justice stališcu. f še na toli najbolj barbarském do Hamburga zoašajo potemtakem do 100 000 gld. Precej denarja ! Nesrečno mesto Port-an-Prince, glavno město zámořské republike Haiti sta obiskali hkratu dve nesreči. Naj- Volkovi požrli. Ko je šla 20. decembra po poti prej je pogorelo 800 his mej temi več skladišc, cerkev in ho mej Zarubincami in Zbaravom v Galiciji neka kmetica s svojo telov. 3000 ljudij je brez strehe. D?a dni zatem pa se je 9letno hčerko, pridrli so volkovi ter obe požrli Poljski župnik dogodil hud. več minut se ponavljajoč potres, ki je uničil še Kapuscinski je iz daljave videl strašni prizor, hitel je žen- eno kar je pustil požar skama na pomoc, a našel le še štiri noge Sina ali hčer, kar bodo hoteli naro iti, vse dobe poslej stariši po svoji volji Načelnik embryologičnega instituta dunajskega vseučilišča, profesor dr Schenk, je namreč iznašel senzacijolno sredstvo, da bo možno odslej vedno bodisi pri ljudeh bodisi pri živalih določiti spol potomcev po lastni volji Dr. Schenk se te pečal s tem vpražanjom bajè celih 20 let. Zdravniški krogi sodijo o tej stvari jako skeptično židovski manever. Dr. Schenk in tudi nam se zdi, da je to je žid in bi rad mnogo zaslužil. Grozovitosti na Sardiniji. V okraj ih Nuoro in Isili na Sardiniji vladajo bajé strašne razmere. Nastanila se tam Četa 40 roparjev, kateri ropajo in more daleČ okolo V zadnjem času pa se je ta četa celo zjedinila z roparji v Olijeni in Orgosali, katerih je sedaj toliko, da jih ni mogoče ugnati. Nihce ni več svojega življenja varen. Roparji so že pobili 12 orožnikov in veliko bogatih posetnikov in posestnic. Razbojniki so celo tako drzni, da prodajajo pred cerkvijo ukradene reči. Koliko velja par niko va vožnja v Ameriko ? silno veliko velja jedna vožnja Nihce si ne mislil kako navadnega velikega parnika ki popotnike iz Evrope v Ameriko nekega ameriškega časopisa povzamemo nekatere podrobnosti o tem, ki so jako zanimive. Vodnikov se računa na vsakem večjem. parniku s kapitanom in častniki vred na do 50. Poieg tega kakih 150 mož, ki imajo s stroji opraviti še 90 100 ljud in ki vadno izplača velja oglja. strežejo popotnikom. Kapitan 5000 dolarj letne ijo kuhinjska delà parnika ima na-dru&im nastivliencem se opravlj tak ga mesečno povprečno 10 000 dolarj Tudi kuri malo parnik Com pa porabi vsak dan 500 ne ton Stroski za poprave in druge izdatke tudi niso neznatni Loterijske srećke. V Brnu dne 12. ianuaria t. 1. : 79, 22, 26, 67 Na Dunaji dne 8 t. 1.: 73 36 42. 3 V Gradci dne 8. ianuaria t. 1.: 15, 48 67 58 28 24. 7 Ravnokar je izšla y zalogi J. BlasnikOYih naslednikov y Ljubljani Yelika in Mala Tržne cene. V Ljubljani dne 15. dec. 1897. Pšenica gld. 12 25 kr. rž gld 9*40 kr., ječmen gld kr oves gld ajda gld. teča gld. 13 (Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr., grah gld. 14 kr., fižol gld. 9- r priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani kr kr., proso gld. 7*— kr., turšica gld. 6 50 kr. kr za nayadno leto 1898. MB. m t Jedino pravi Samo tista je prava i. Blasnikova „Pratika", ima na prvi strani podobo sv. Jožefa, kot uradno potrjeno varstveno znamko. (Tinctura balsamica) lekarne angelju varhu" in tovarne farmacevtlčnih pre paratov f T* £ «r V svrho varnosti činstva _ ■ jr nio- vrednimi nosim ponareja- sedaj nadalje to-le oblast-veno registrováno varstveno znamko. A. Thierry-ja Pregradi Rogatec-Slatini. Preskušen in potrjen oblastev. zdravstvenih Najstareje, najpristneje, najoe-neje ljudsko domaóe zdravilo, uteši prsne in plućne bolesti iodečni krč itd. ter je uporabno no-tranje in zunanje. V znak pristnosti je vtis- zaprta v saka steklenica s srebrno kapico, v katero njena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna gelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe an leno tiskane varstvene znamke, nejo tem nič vrednejo ponaredbo. natančno odkloni Pazi čim četo rej vedno zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Pona-rejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo rajočii? drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno slovi: angelja varha lékárno A. Thierry-Ja Pregradi pri Rogatec-Slatini. malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno Hercegovino malih steklenic 4 krone 60 vinar je v. Manj dvojnih majhnih dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu poštnem povzetju. Pazi vedno natančno na zgoraj šno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi znak pristnosti vsaka steklenica. lekarnar Pregradi pri Rogatec-Slatini. Pravi trpotčev sok je jedino oni, kateri se pripravlja v lekarni k Zrinjskemu. H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjskega trg štev. 20. Trpotčev sok nepresežno deluje pri vsih prehlajenjah dušnih organov, ter je naj-boljše sredstvo za prsni katar, kašelj, prso-bol, hripavost in vratnobol. Tudi zastarani kašel j se s tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevajo. Izmed mnogih zahval spominjam tukaj samo ono: (12) (79 »Velecenjeni gospod lekarnik! Pošljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno delojočega trpotčevega soka; potrebujem jih z a sem od moje znance. Jaz dveh steklenic od neznosnega kašlja popolnoma ozdravěl. Hvala Vam. Priporočil bodem ta z d r a v il n i s o k v s i m prsobolnim. S poš tovanjem Rudolf Au s i m. Na Dunaji, 20. mar ca 1897. Pazi naj se toraj, da je na vsaki stekle-nici varstvena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti oni samo je pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi. Cena steklenici s točnim opisom je 75 kr. Razpošilja se vsaki dan s pošto na vsa města in sicer proti predplačilu (priraču-navši 20 kr. za zámotek) ali pa po poštnem povzetju. Ceniki raznovrstnih domačih preskušenih. zdravil razpošilj ajo se na z a-htevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski štev. 20. Odgovorni urednik: Avgnst Pucihar. Tisk in založba: Blasnikovi nasledniki.