.GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ ® ŠT. 20 © LETO XII. © 2. JUNIJ 1973
»Sprejemniki« Sežana
V oklepu zamrznjenih cen
Na vprašanja Uredništva odgovarja direktor Iskrine tovarne »Sprejemniki« Sežana — STANISLAV PAVLIN
Dragi tovariš Tito!
Delegati 41 TOZD ZP Iskra Kranj, v katerem je zaposlenih 23.000 delavcev, zbrani na seminarju druž-beno-političnih organizacij v Gozd Martuljku Ti pošiljamo iskrene čestitke ob tvojem 81. rojstnem dnevu.
Ob tej priložnosti se Ti zahvaljujemo za Tvoje revolucionarno predvojno delo pri osveščanju izkoriščanih delavskih množic ter za organiziranje KPJ.
Hkrati Ti zagotavljamo, da nikdar ne bomo pozabili Tvoje herojske vloge v NOB ter Ti obljubljamo, da se bomo vedno borili za uresničitev takrat postavljenih ciljev.
Še posebej pa smo Ti hvaležni za Tvoje nezmotljivo in nesebično vodenje naše neodvisne socialistične domovine, predvsem pa za Tvoj delež pri razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov, krepitvi bratstva in nacionalne enakosti ter stalni borbi proti razrednemu sovražniku s tem, da lahko delavski razred nemoteno uveljavlja svoje neodtujljive pravice.
Želimo Ti obilo osebne sreče, da bi bil še dolgo med nami Jn, da bi tudi v prihodnje tako uspešno vodil našo samoupravno socialistično skupnost.
Družbeno-politične organizacije ZP Iskra Kranj
Dvodnevni seminar za predsednike sindikata in komisij ZB TOZD združenega podjetja Iskra
Vprašanje:
Kako ocenjujete letošnje poslovanje?
Odgovor:
Glede fizičnega obsega proizvodnje v letošnjem letu bi želel predvsem poudariti to, da je tovarna želela z letošnjim planom slediti preventivno sanacijskemu programu, to je programu, s katerim smo mi zastavili sanacijo naše tovarne. Le ta predvideva pravočasno investiranje. S tem smo zakasnili, deloma zaradi sorazmerno zelo dol-
gega zbiranja finančnih sredstev in še to iz šestih virov. Vse naštete težave močno zavirajo proizvodni program, ki je bil res dokaj močno zastavljen, saj je indeks porasta po stalnih cenah 130 do 140 %. Januarja smo realizirali novi plan z 91,70 %, februarja s 74 %, marca pa s 111 °/o, vendar s tem, da smo vse sobote delali, v aprilu pa smo dosegli 82,70 % realizacijo. Prvi kvartal je bil dosežen z 91,86 %. Mi s tem nismo zadovoljni, razlogi pa so približno taki: Na vseh področ-
jih dela se borimo z drobnimi inovacijami, če tako rečem, razen na prvem traku, kjer še delamo star program sprejemnikov, to je Portorož TS in Portorož UKW, medtem ko na vseh drugih proizvodnih linijah praktično tečejo nove stvari. Predvsem je treba povedati, da naj večje napore vlagamo v področje ojačevalnih naprav, in čeprav še nismo povsem opremljeni, smo v aprilu plan že nekoliko presegli. To je za nas vzpodbuda, saj smatramo, da je ta dopolnilni, ozir. inovacijski program za tovarno velikega pomena.
Vprašanje:
Kot vemo, nastaja v tej tovarni problem OD zaradi podražitve repromateriala, kar močno vpliva na prodajno ceno vaših izdelkov. Je to moč reševati s tkzv. rezervami oz. boljšo organizacijo?
Odgovor:
Pri prodaji gre namreč za tole: vse cene naših proizvodov so zamrznjene in sicer na nivoju leta 1971, kar trenutno tako močno zadira v gospodarjenje tovarne, da se že približujemo vsem skrajnim limitom realnosti poslovanja. Akumulativnost je padla skoraj na nič, zato ima tudi zaključek prvega kvartala podobno sliko. Mi smo prvi kvartal zaključili z ostankom 76 starih milijonov, kar pri 11-milijardni realizaciji in današnjih gibanjih ne predstavlja praktično nobeno vrednost.
(Dalje na 3. strani)
Po sklepu sindikalnega odbora ZP in njegovega predsedstva je bil v Gozd Martuljku 25. in 26. maja seminar za predsednike osnovnih organizacij sindikata in predsednike komisij ZB vseh 47 TOZD v združenem podjetju Iskra. Udeležence seminarja so ob tej priložnosti seznanili s celotno problematiko združenega podjetja Iskra vodilni delavci uprave ZP, Iskra Commerce in Zavoda za avtomatizacijo, sodelovali pa so s svojimi prispevki tudi predstavniki republiškega odbora sindikata industrije in rudarstva.
Ob začetku seminarja je najprej podal oceno poslovanja v preteklosti in poslovne perspektive ZP generalni direktor Vladimir Logar. Stefan Dolhar in Igor Slavec sta nato zbranim govorila o pro-
gramski problematiki Iskre in perspektivni usmeritvi ter o kadrovski problematiki. V popoldanskem delu prvega dna seminarja je najprej o tržnih funkcijah, problematiki domačega in zunanjega trga in perspektive govoril pomočnik glavnega direktorja Iskra Commerce Franc Vreček, za njim pa o razvojno-razisko-valni dejavnosti ZZA njegov glavni direktor Erik Vrenko, ki je hkrati ocenil sedanje stanje in nakazal perspektivo ZZA. O finančni problematiki Iskre je slednjič govoril udeležencem seminarja še Edi Delopst.
Naslednji dan sta bili na programu seminarja še razpravi o osnutku samoupravnega sporazuma med TOZD in njihovimi asociacijami in ZP Iskra ter razprava o izvajanju akcijskega programa. V tej točki programa seminarja sta sodelovala Bogo Mohor in Marjan Vrabec. Ker so se vse navedene točke programa seminarja zavlekle je odpadla slednja o programski usmeritvi, delovanju in organiziranosti sindikata v ZP Iskra, o čemer naj bi govoril Jože Čebela,
V obsežno razpravo ob posameznih izvajanjih imenova-nih vodilnih delavcev je po* segel tudi navzoči sekretar za delo IS SRS Pavle Gantar. Na seminarju je sodeloval tudi podpredsednik republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Srečko Mlinarič.
O stališčih in zaključkih; uspelega seminarja še prti hodniičL
POLJSKA DELEGACIJA V ISKRI — V petek, 24. maja je obiskala Iskro delegacija iz Poljske, ki jo je vodil namestnik ministra za promet — ing. Valentin Sabljevski, Delegacijo je spremljal tudi direktor železniškega tehničnega instituta Beograd — ing. S. Stisovie. Gostje so se predvsem zanimali za proizvodni program Iskre zaradi morebitnega sodelovanja na področju železniške tehnike in telekomunikacij. Po razgovoru si je delegacija ogledala tudi proizvodne obrate kranjske Iskre
| Letošnje Iskrino slavje |	v Lipici pri Sežani	i
i	V želji, da bi se kolektivi združene ISKRE	'
$	med seboj čimbolj spoznali in utrdili med-	1
*	sebojno prijateljstvo, v želji, da bi nam bil	]
*	jutrišnji dan lepši in plodnejši, vas 30. ju-	’
*	ni ja pričakujemo v čimvečjem številu na	1
*	skupni proslavi dneva borca in dneva	i
*	ISKRE ter 20-letnice Iskrine tovarne »Spre-	i
*	jemniki« Sežana, v Lipici.	)
*	KOLEKTIVI!	’
$	Pohitite s prijavami in jih pošljite vsaj do	i
*	10. junija v Sežano.	5
J	Pripravljalni odbor ij
za proslavo
IEZE Ljubljana
Kako bomo poslovali v letu 1973
Ustavna dopolnila so nas vzpodbudila, da se organiziramo v temeljne organizacije združenega dela in s tem omogočimo vsem zaposlenim neposredno odločanje o sredstvih družbene reprodukcije in rezultatih svojega delal Dopolnila pa so nam dala tudi nalogo, da se s samoupravnim smotrom organiziramo v tako skupnost, da združeni dosežemo večjo poslovnost, učinkovitost na trgu in pospešen razvoj panoge kot celote in s tem tudi posameznih delov. Konkretno_ uvajanje dopolnil se .je odrazilo z združitvijo proizvajalcev elementov iz elektronike in finalistov s področja široke potrošnje zabavne elektronike. Rezultati, ki naj bi jih ta branža dosegla v naslednjih 5 letih so zelo optimistični in nam narekujejo veillko ekspanzijo, tako na domačem kot na tujem trgu, v pogledu razvoja tehnologije in povečanja sredstev ter akumulacije.
Okvirne karakteristike gospodarskega pisna za prvo, to je 1973. leto so naslednje:
■ analize trga je razvidno, po posameznih elemen-tin za elektroniko veliko povpraševanje na domačem in tujem trgu, dbčim je trenutno za finalne proizvode večja ponudba kot smo jo pričako-. dX v srednjeročnem programu. Dinamika bo torej zelo raznolika prav zaradi stalnih sprememb gospodarskih instrumentov, kupne moči itd. Menimo pa, da bodo' številke oz. rezultati v končni fazi le isti, kot je napovedano.
Fizični obseg proizvodnje bo znašal 498 milijonov din in se bo nasproti preteklemu letu povečal za 53'% oz. za cikrog 172 milijonov' din. Naj-bofflj se bo povečala proizvodnja črriobelih in barvnih televizorjev, od prejšnjih 25.314
kosov na 51.192 kosov, kar predstavlja precejšnjo vrednost, posebno še ob vključitvi 3.600 barvnih televizorjev.
Občutno se bo povečala tudi proizvodnja keramičnih kondenzatorjev, uporov, potenciometrov, feritov in žarnic. Vsi artikli so zelo interesantni za tržišče, vendar pa nastaja ozko grlo pri proizvodnih zmogljivostih, ki jih bo treba glede na ponudbo in povpraševanje še precej povečati.
Večji del, to je 69% vseh proizvedenih, predvsem finalnih izdelkov bo prodanih na domačem trgu, v inozemstvo pa bomo prodali za 6,960.410 dinarjev naših izdelkov. Če bi bile cene enotne na domačem in inozemskem tržišču, bi bilo to razmerje ugodnejše za prodajo na tuje tržišče. Izvažali bomo predvsem v ZR Nemčijo, Vel. Britanijo, Nizozemsko, Madžarsko, ZDA, Švedsko, itd.
Za realizacijo fizičnega obsega proizvodnje bo potrebno povprečno 2961 zaposlenih, to je za 318, ali 12 % več kot v preteklem letu. Produktivnost se mora torej občutno povečati, da bomo dosegli povečanje proizvodnje za 53%.
Za tolikšen plan imamo obratna sredstva teoretično preskrbljena. Velik del od tega so lastna ustvarjena sredstva iz preteklih let, novi krediti za pripravo proizvodne za izvoz in izvozni krediti ter dodatni dolgoročni krediti, ki smo jih dobil' •■d banke. Problem lahko nastopi samo zaradi nelikvidnosti Iskra Commerce oz. naših kupcev, ali pa zaradi neprodanih zalog izdelkov.
Z realizacijo proizvodnje bo ustvarjenih 409 milijonov din celotnega dohodka in 19,6 milijona ostanka dohodka za sklade. Če prištejemo še 13
Ob desetletnici delovanja
Na simpoziju o sodobni tehnologiji v februarju 1963 se je porodila zamisel o formiranju tehnološke komisije ZP Iskra. Ustanovljena je bila z namenom, da bi stro-kovno povezovala vse vodilne tehnologe v podjetju, jim omogočila prenašanje izkušenj in omogočila dajanje napotkov za usmerjanje skupnih strokovnih služb, ki jih narekuje sodobna tehnologija.
Deset let delovanja tehnološke komisije ZP Iskra je bilo prav gotovo zelo plodnih, saj je opravila pomembno poslanstvo. Prav zaradi pomembnih rezultatov deset letnega dela te komisije, bomo o njej in njenih dosedanjih prizadevanjih še obširneje pisali v našem listu, za danes pa se omejimo le na kratko vest, da je imela tehnološka komisija ZP Iskra 30. maja t. L ob svoji deset letnici celodnevno slavnostno zasedanje v tovarni kondenzatorjev v Semiču.
Po otvoritvi zasedanja in poročilu predsednika tehnološke komisije o deset letnem delu, je tehnološka komisija sklepala o nalogah: Analize vrednosti, priročnik za samovzgojo analitikov ter Priročnik za vzgojo inštruktorjev dela, hkrati pa so predstavniki tovarne kondenzatorjev članom komisije pojasnili proizvodni program semiške tovarne in jih povabili na ogled proizvodnje v tovarni. Več o delu komisije drugič.
milijonov amortizacije, se bo premoženj siko stanje občutno izboljšalo. Z vsemi ustvarjenimi sredstvi bomo sposobni kriti naše že nastale obveznosti, to je plačilo anuitet. Z ostalimi sredstvi pa bomo sposobni izpeljati manjše ali večje rekonstrukcije posameznih TOZD. Produktivnost dela se mora torej bistveno povečati, če hočemo doseči take rezultate. Odstotek je zelo visok, saj prikazuje stopnjo 36% nasproti preteklemu letu. To pa ni samo želja, temveč nujnost, da bomo s tem dosegli tudi večjo maso za osebne dohodke, ki jih nameravamo izplačati.
Vsi pokazatelji po planu so ugodni, njihova realizacija pa je odvisna od realizacije vseh komponent in združenega dela vseh zaposlenih v naši branži.
J. š.
Nagrade najmarljivejšim
V želji po še uspešnejšem pridobivanju novih mladih strokovnih sodelavcev je bil na slavnostni seji ob desetletnici ZZA v novembru 1971 ustanovljen interni sklad ZZA za vsakokratne nagrade štipendistom ZZA za najboljše študijske uspehe v tekočem letu.
Komisija za štipendije in strokovno izobraževanje je za letos predlagala nagrade 15 štipendistom. Nagrade so jim razdelili na skromni slovesnosti na dan mladosti, 25. maja. Ob tej priložnosti sta zbrane štipendiste ZZA pozdravila in jim čestitala glavni direktor ZZA Erik Vrenko in njegov pomočnik za razvoj Stane Jenko, nagrade pa je štipendistom izročil predsednik komisije za štipendije in strokovno izobraževanje Boštjan Škorjak.
Za do""ore študijske rezultate v tekočem študijskem letu so nagrade prejeli: absolventi elektro fakultete Tomaž Štebe, Zvezdana Sterle, Jožica Miheu, Vinko Križ-mančič in Mladen Matbšič ter absolvent strojne fakultete Ludvik Strle, vsi po 2.000 dinarjev. Po 1.500 dinarjev nagrade so prejeli študentje IV. letnika ekonomske fakultete Igor Vandot ter elektro fakultete Janez Mlakar in Franc Nadles, kakor tudi študentje III. letnika elektro fakultete (po 1.000 dinarjev) Miha Petrovič, Tomislav Žbontar in Bojan Perko. Nagrade v znesku 800 dinarjev je nadalje prejel učenec TV. letnika TSE Robert Lesko in po 600 dinarjev učenci III. letnika Poklicne šole Miro Šekoranja in Matjaž Unikar. Skupno so iz imenovanega sklada petnajstim letošnjim nagrajencem izplačali 21.500 dinarjev nagrad in s tem dali priznanje njihovim prizadevanjem za čim boljši učni uspeh.
»Elefctromehanika« Kranj
Dokajšni prihranek racionalizatorjcv
© Ob enakem številu prijavljenih racionali-zatorskih predlogov letos za 50 % večji njihov finančni učinek ©
Prvo trimesečje je za nami.blematičnih zadev je bila odo-
rezultati o racionalizacijah so že poznani.. Iz evidence prijavljenih predlogov je razvidno, da je število prijav enako prvemu trimesečju lani, vendar je gospodarski prihranek za 50 % večje. Primerno je povečana tudi skupna nagrada. Največ je bilo izboljšav na orodju, zato so se izboljšali tudi tehnološki postopki. Poprečje izplačanih nagrad znaša 11 % od ustvarjenega prihranka. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da bi bil ta odstotek nekoliko manjši, če bi bili vsi prihranki izračunljivi.
Tomislav Toman in Franc Peternelj iz obrata mehanizmov sta prijavila izboljšavo tehnološkega postopka pri križnem zakovanju stebričkov v ogrodje števca pogovorov. Z uvedbo križnega zakovanja je odpadla delovna operacija vrtanje lukenj v stebričke. Na osnovi letnega prihranka 68.119 dinarjev je bila odobrena premija 4714 dinarjev.
Marjan Jeraj, zaposlen v vzdrževanju merilnih naprav, je prijavil izboljšavo na ju-stirni napravi in s tem spremembo tehnološkega postopka pri justiranju telefonskih vložkov SL-57. Skonstruiral in izdelal je novo justimo napravo, ki omogoča precizno odčitavanje rezultatov ter konstantno doseganje zadovoljive kvalitete. Za uspešno in prizadevno reševanje pro-
brena enkratna nagrada 1800 dinarjev.
Anton Anžič, zaposlen v ob-deiovalnici obrata ATN, je prijavil izboljšavo tehnološkega postopka pri brušenju jarmov za sestavo tipke ET-1. Obstoječ postopek je skraj-šal na ta način, da je izdelal dve brusilni pripravi, s katerima se brusi več kosov hkrati. Na osnovi gospodarskega prihranka 28.245 dinarjev, je bila odobrena premija 1800 dinarjev.
Rafael Žgajnar, zaposlen v obdelovalnici obrata ATN, je izdelal manjšo pripravico kot pripomoček za ravnanje ročajev pri stojalih NST. Izboljšava se odraža predvsem po kvaliteti in je bila zato odobrena enkratna nagrada 450 dinarjev.
Ivan Štempihar, ■ zaposlen kot elektromehanik, je pri vzdrževanju galvanskih naprav na polavtomatski' liniji izboljšal pogonsko ureditev reduktorejv z dodatno vgraditvijo mikrostikal. S tem je odstranil ročno vklapljanje in izklapljanje, ker se reduktor avtomatično izključi, kadar se galvanski boben dvigne iz kadi. Prihranek se odraža v zmanjšanju stroškov vzdrževanja, zato je bila odobrena enkratna nagrada 1200 din.
Stane Pisek, zaposlen v obratu stikal, je prijavil spremembo orodja za izdelavo zaskočnih peres. K obstoječemu orodju je predlagal pri-vgraditi dve vtiskovalni igli, zato je grezenje s svedrom
odpadlo. Na osnovi letnega prihranka 35.274 dinarje, je bila odobrena premija 2845 dinarjev.
Alfonz Simonetič, zaposlen pri točkastem varenju, je v sili razmer odstranil ozko grlo v proizvodnji s tem, da je ustaljeno delovno operacijo zakovanje matic in stebričkov v dno števca zamenjal s toplotnim zakovanjem. V ta namen je izdelal poseb. no orodje, s katerim je lahko izkoristil stroj za točkasto varjenje. Ker prihranek ni bil izračunljiv, je komisija odobrila nagrado po prosti oceni v znesku 800 dinarjev.
Miro Delalut, zaposlen v obratu ATN, je izdelal posebno pripravo iz tekstolita, ki omogoča lažje in enostavnejše spajkanje tranzistorskih generatorjev. Izboljšava se odraža po boljši kvaliteti, zato je bila določena nagrada po prosti oceni v znesku 600 dinarjev.
Pet predlogov je bilo negativno rešenih, ker praktično niso bili osvojeni v proizvodnji. Vendar so bili kljub temu nagrajeni kot umestni predlogi s 50 do 20 dinarji.
š. J.
Dopisujte
v Iskro
Naslov uredništva: Kranj Savska Loka 4. Telefon: 22-221 int. 333
Iskra Commerce, Ljubljana
Naša servisna dejavnost
»Servis je topništvo, ki pomaga prodaji pri osvajanju tržišč,« je krilatica, ki jo večkrat slišimo med komercialisti oz. tistimi, katerih naloga je prodati naše izdelke. In to je prav gotovo tudi res. Enako kot kakovost izdelka in firma, ki ga je izdelala, zanima vsakega kupca tudi, kako je s servisiranjem, kdo servisira in kakšna je servisna mreža.
Kako je organiziran servis Iskrinih izdelkov? V ZP Iskra je servisiranje izdelkov ali na kratko servis, organizacijsko vključen v Iskra Commerce, in sicer v TOZD Domači trg. Zakaj? Zato, ker so v tej TOZD združene vse funkcije prodaje na domačem trgu. Tako je servis čimbolj neposredno povezan s prodajo m kupcem. Servisno dejavnost lahko delimo v dva dela:
—	na popravila v garancijskem roku, ko je treba predvsem popravljati morebitne »proizvodne napake«, ki se lahko kažejo v slabi montaži, izdelavi, materialu in podobno, in na
—	popravila v poznejšem roku, ko je servisno popravilo potrebno zaradi nepravilnega uporabljanja izdelka ali zaradi iztrošenosti njegovih posameznih sestavnih delov.
Ugotovili smo že, da je za kupca važno predvsem dvoje:
—	razširjenost servisne mreže,
—	kakovost servisnih storitev.
Glede razširjenosti poznamo v Iskri tako imenovani lastno in pogodbeno servisno mrežo. Lastna servisna mreža, ki jo predstavljajo servisne delavnice, organizirane v sklopu Iskra Commerce, je razširjena v 18 jugoslovanskih mestih: Ljubljani, Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Skopju, Titogradu, Mariboru, Kranju, Izoli, Sežani, Pulju, Reki, Banja Luki, Osijeku, Splitu, Novem Sadu, Prištini in v Nišu.
Po srednjeročnem programu bomo uredili servisne centre še v Celju, Karlovcu, Varaždinu, Zenici, Dobo ju, Tuzli, Mostorju, Subotici, Za-ječarju, Kragujevcu in Bito-iju. Seveda je to odvisno od razpoložljivih sredstev. Naš cilj pa je, da bi do konca leta 1976 uspeli razširiti lastno servisno mrežo na 40 lokacij.
Preden se pomudimo pri pogodbeni servisni mreži, še nekaj številk o opravljenih storitvah v lastnih servisih, ki imajo poprečno 273 zaposlenih delavcev. Vrednost servisnih storitev je znašala v lanskem letu 31,140.000 dinarjev, od tega, je bilo za 5,833.000' din garancijskih posegov, kar je v primerjavi s skupnim številom izredno malo. Upoštevati pa je treba, da lastne servisne delavnice skrbijo ne samo za popravila izdelkov za široko potrošnjo v garancijskem in izvengarancijskem obdobju, ampak tudi za vzdrževanje in servisiranje profesionalnih naprav in izdelkov.
Kot smo že omenili, ima Iskra zelo široko razvito tudi pogodbeno servisno mrežo, ki obsega prek 500 delavnic v vseh pomembnejših gospodarskih središčih Jugoslavije. Ti pogodbeni servisi so opravili lani za 2,700.000 dinarjev garancijskih posegov, in to pretežno za izdelke široke potrošnje.
Za vsako servisno mrežo pa so določene težave, ki se odražajo predvsem v primerni tehnični opremljenosti servisa, sposobnosti kadrov in stimulacije za opravljanje posegov. Z namenom, da bi še izboljšali delo pogodbenih servisov, organizira Iskra Commerce skupaj s tovarna, mi seminarje, združene z in-štrukcijami. Obenem nudimo razne merne instrumente iz Iskrinega proizvodnega programa pod posebnimi plačilnimi pogoji. Težje je rešljiv problem stimulacije, ker ima-
jo pogodbeni servisi take aranžmaje tudi s konkurenčnimi podjetji in so razumljivo bolj zainteresirani za partnerja, ki jim servisne usluge bolje plačuje. Jasno je, da nobenega od teh problemov ne smemo zanemariti, če hočemo utrditi ugled kvalitetnega servisiranja naših izdelkov.
Iskrma organizacija servisiranja je doživela dve reorganizaciji, ki nista ravno pozitivno Vplivali na njen razvoj:
—	decentralizacija oskrbovanja z rezervnimi deli ima za posledico počasnejše in nepravočasne dobave nadomestnih delov in zaradi tega v servisih večkrat delo zastaja, proizvodnost je manjša, obenem pa raste nezadovoljstvo potrošnikov. Zato bo treba vzporedno z razširjenjem lastne in pogodbene servisne mreže urediti tudi oskrbovanje z rezervnimi deli, tako da bo le-to teklo nemoteno in bodo dobave pravočasne.
—	reorganizacija tehnične službe (oskrbovanje s servisno dokumentacijo, skrb za opremo servisov, tehnična pomoč, instruktaža kadrov) je prav tako negativno vplivala. Sedaj je ta služba v pristojnosti posameznih direkcij in ni več tako učinkovita. Z že omenjenimi seminarji želimo spet doseči normalno kontinuiteto pri tej skrbi za servisno delavnost.
V organizaciji servisne mreže imamo precej težav tudi zaradi majhnih serij izdelkov, saj morajo biti servisne usluge kljub temu kvalitetne. Majhne serije in veliko število izdelkov ogroža rentabilnost servisa, ker nenormalno povečuje režijske stroške. Posebna težava so servisne storitve na domu. (TV sprejemniki, plinske peči, štedilniki). Vse to terja velika vlaganja v vzgojo kadrov, opremo v instrumenta-rij, v vozni park in v zaloge rezervnih delov. Zato servisi komaj ustvarijo sredstva za enostavno reprodukcijo in o razširjeni reprodukciji sploh ni moč govoriti.
Servisna delavnost, pri tem mislimo na učinkovito in kvalitetno servisiranje profesionalnih izdelkov in izdelkov širdke potrošnje, ni in ne more biti le v interesu Iskra Commerce, ampak v interesu Združenega podjetja oz. tudi proizvodnje. Zato je razvoj servisne mreže skupna naloga Združenega podjetja. Ser. vis je pravzaprav podaljšanje proizvodnje na terenu. Ni pa dovolj spoznanje, da je to res, potrebne so konkretne oblike tehničnega in finančnega sodelovanja med vsemi zainteresiranimi, če hočemo težko priborjeno pozicijo in renome, ki ga Iskra uživa tudi na tem področju, obdržati ter učvrstiti.
RN
imimiiHmiHiimimiimmmiiiiiimiiimiiiiiiiimiiimimmimmiimiiiiinimimmiiiirmiiii
Braun Multiquirl omogoča hitro žvrkljanje, gnetenje ali stepanje smetane z različnimi hitrostmi, z ostalimi dodatki ta enostavni stroj predstavlja majhen univerzalni kuhinjski aparat za rezanje zelja, sadja, klobas in zelenjave. Služi tudi za strganje sveže hrane in zelenjave, za mletje orehov, sira in suhega kruha. Te koristne aparate izdelujejo v Železnikih
Dobro blago se samo bvali
		
	ZZLZL KT LETO KAKOVOSTI	
		
Iz vrst številnih relejev so si pridobili sloves izredno kvalitetnih izdelkov tako imenovani pomožni releji, ki jih že približno deset let izdeluje tovarna električnih aparatov v Ljubljani. To so elektromehanske naprave, predvidene za avtomatizacijo v industriji, energetiki in transportu, ki jih vgrajujejo strokovnjaki v različne krmilne, regulacijske, signalne in zaščitne naprave.
Zaradi mnogostranske uporabe je proizvodnja relejev seveda serijska. Lani jih je tovarna izdelala približno 800.000 in od tega prodala prek Iskra Commerce nad 600.000 v tujino. Izvozila je torej 78 % celotne proizvodnje.
Letošnji plan predvideva za 60 % večjo proizvodnjo, to je 1,300.000 relejev. Za domače tržišče je namenjeno 25 % proizvodnje, vse drugo pa za izvoz; delno v države s krepkimi valutami in delno v vzhodne države.
Številčni podatki kažejo na lep proizvodni razmah in tudi uspešno prodajo. Tovarna s temi izdelki doma nima prave konkurence zaradi tega, ker je tehnologija proizvodnje relejev za marsikoga pretrd oreh, toda tudi naša tovarna ne bi uspela, če ne bi posvetila toliko pozornosti dobri kvaliteti izdelka. Naši releji so namreč vseskozi zanesljivi pri obratovanju, premorejo velike obremenitve oz. imajo dolgo življenjsko dobo, ustrezajo pa tudi vsem tehniškim predpisom doma in v tujini.
Zaradi svoje zanesljive kvalitete so torej na svetovni ravni in popolnoma enakovredni izdelkom renomiranih tovarn, kot so npr. Siemens, AEG in drugi.
M. K.
V oklepu zamrznjenih cen
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zaradi porasta cen repro-materiala in, če ne bomo mogli sprostiti cen svojih izdelkov, lahko pričakujemo v polletju negativen rezultat. Pri takem odstotku udeležbe repromateriala v finalnem proizvodu, ki je pri nas 82 °/o, je nemogoče s produktivnostjo nadoknaditi porast cen repromateriala, ki ga beležimo v zadnjih mesečih v povprečju kar čez 30 °/o. življenjski stroški tako rastejo, da jih osebni dohodki praktično ne morejo več dohajati, zato se pojavlja v tovarni ponovno apatija, negodovanje in nezadovoljstvo predvsem
pri delavcih v nižjih razredih. Iz teh razlogov smo poskušali, na na račun predvidevanj, na račun celotnega plana letošnjega leta popravimo OD tako, kot smo planirali oz. v povprečju za 10 °/o, da bi vsaj nekoliko nadoknadili porast življenjskih stroškov. Razumljivo je, in tak je bil tudi sklep DS, da izplačil mimo realizacije ne moremo izvršiti. Iz tega razloga so bili v aprilu obračunani le 90-% OD, kar pa seveda praktično zavira naše mere, katere smo pod vzeli zato, da bi vsaj nekoliko zaustavili zniževanje standarda.
ABC
• DELATI KVALITETNO — DELATI GOSPODARNO ® VLAGANJE V KAKOVOST SE NAJBOLJE OBRESTUJE 6 ALI JE TVOJE DELO VEDNO KVALITETNO? 9 ZAŠČITNI ZNAK ISKRA — IZPRIČEVALO KAKOVOSTI ®
Tekmovalna ekipa Radio kluba Iskra Kranj (YU 3 BDE) pred odhodom na tekmovanje, ki je bilo na Lubniku. Zadnja vrsta od leve: Franc Ivačič, Radivoj Snedic, Franc Kokoravec, šofer Jože, Jože šifkovič; čepe: Mujo Alidžanovič, Milan Pustovrh in Peter Mauser
«Elektromehanika« Kranj
»YU 3 BDE kliče«
Zapis o uspehu Radiokluba Iskra v Kranju
Petega in šestega maja je bilo tekmovanje radioamaterjev na ultra kratkih radijskih valovih v katerem so sodelovali tudi amaterji iz drugih držaiv. Tekmovanja se je udeležila tudi skupina Iskrinih radioamaterjev in to na Lubniku, enem izmed višjih vrhov škofjeloškega hribovja. Bistvo tekmovanja: v štiriindvajsetih urah vzpostaviti čim večje število čim daljših zvez, ikajti vsak kilometer prinaša tekmovalne točke. Zveza med dvema tekmovalnima ekipama pa je vzpostavljena takrat, kadar si le-ti izmenjajta prek radijske postaje slišnost signalov, ki obsega šestmestno število, v katero je vključena tudi zaporedna številka zveze in pa zemljepisno pozicijo, ki obsega v posebej šifriranem sistemu tri črke in dve številki. Ker se ultra kratki radijski valovi razširjajo premočrtno kalkor svetloba, radioamaterji izbirajo za taka tekmovanja vrhove hribov od katerih je Lubnik zaradi
svoje lege in dostopnosti dokaj primeren.
Iskrin radioklub do lanske jeseni kakšnih posebnih tekmovalnih uspehov ni dosegal in to predvsem zaradi pomanjkljive tehnične opreme, ki so ji pač botrovala premajhna! denarna sredstva. Ob koncu lanskega avgusta pa je klub dobili novo oddajno sprejemno aparaturo AO 15--SSB in uspehi niso izostali.
Že v " septembru 1972 je Iskrin klub na velikem evropskem tekmovanju dosegel izmed dvestotih jugoslovanskih tekmovalcev odlično sedmo mesto, kar je dosedaj največji uspeh. Za to priložnost se je ekipa osmih članov povzpela na Grintovec, kar pa z 200 kg tovora in ob izredno hladnem vremenu preko noči (pod ničlo v šotoru na vrhu) res na bilo lahko.
V marcu letos je klubska ekipa zasedla deveto mesto v Jugoslaviji v tekmovanju, ki ga je organiziralo Združenje študentskih radioklubov iz Beograda. Za to tekmovanje
je klub postavil svoj radijski center na vrhu Krvavca.
Eno pomembnejših tekmovanj je prav gotovo tekmovanje za »Teslov memorial«, ki bo 7. in 8. julija. V klubu je že sestavljena ekipa devetih članov, ki se bo v soboto 7. julija povzpela na Ratitovec nad Železniki. Tekmovanje samo pa je vezano z večjimi problemi kot so npr. transport ekipe in sredstev do vznožja, in na vrh, kajti v opremi sta dva težja agregata, radijska postaja, rezervni sprejemniki, antene, šotora in še in še.
Klub sam je — žal, v takšni finančni situaciji, da ekipa ne more računati na denarna sredstva, zato gre večina stroškov pač iz žepov tekmovalcev, ob čemer pa se je vsekakor vredno zamisliti, saj klub s svojimi kvalitetnimi uvrstitvami v tekmovanjih predstavlja domai in po svetu tudi ime svojega ustanovitelja — Iskre.
-ič
Pred kratkim je odšla v pokoj BARBARA DOLINAR zaposlena v oddelku »Termoplasti« v kranjski Iskri. Sodelavci so ji izrekli ob slovesu mnogo iskrenih želja, da bi zasluženi pokoj uživala v zdravju in zadovoljstvu. Naša upokojenka se prek uredništva za izkazano pozornost iskreno zahvaljuje in želi kolektivu čimveč uspehov
Razstava U^STRE
Poljsko zunanjetrgovinsko podjetje UNITRA, ki zastopa celotno poljsko elektronsko industrijo, je 29. maja odprlo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani razstavo nekaterih' svojih izdelkov. To so predvsem izdelki tako imenovane zabavne elektronike kot radijski sprejemniki, televizorji, magnetofoni, gramofoni in elektronski sestavni deli, s katerimi je poljska industrija dosegla v zadnjih letih zelo visoko tehniško raven. Prav s temi izdelki se je močno uveljavila na tujih tržiščih in si pridobila tudi obsežno mednarodno delitev dela z ustreznimi kooperacijami.
Pobudo za to razstavo, ki bo odprta do 2. junija, je dala združena Iskra. UNITA in Iskra namreč tesno sodelujeta na temelju kooperacijskih pogodb. Lani je razstavlja Iskra v Varšavi, letos pa bo na podoben način UNITRA v Ljubljani.
Zunanjetrgovinsko podjetje UNITRA zastopa 30 poljskih industrijskih podjetij in sedem institutov. Zaposlenih ima nad 100.090 delavcev. Letos bo obsegala njena izvozno-uvozna dejavnost približno vrednost 180 milijonov dolarjev	M. K.
Le kratek čas nas loči od velike proslave dneva borca tn Iskre ter 20-letnice tovarne »Sprejemniki« Sežana, ki bo 30. junija v Lipici pri Sežani. Da se bodo udeleženci proslave laže odločali za razne izlete oz. oglede — objavljamo kratek zapis turističnih zanimivosti.	i
1
m,
i
.
s
m
m

1
s
m
m
I
?!
m
M
m
&
'iv-:
S
'I
M
M;
i
Sii

Kras s svojimi naravnimi pejsaži, staro in značilno arhitekturo, podzemeljskim svetom, pa s slovitim teranom in pršutom, izreka prirčno dobrodošlico. To je svet, ki je ohranil mnogo svojih prvin. Kamen daje arhitekturi osnovno značilnost, škrlaste in korčaste strehe pa posebno slikovitost.
Posebno odkritje za obiskovalce in turiste so podzemlj-ske jame, arhitektura hiš in cerkva ter bogastvo fresk in drugih kulturnih spomenikov preteklosti. Svetovna znane so škocjanske jame, pa jami Vilenica pri Sežani ter Dimnica pri Kozini. Po raznih cerkvah na Krasu so odkrili številne in zanimive freske; slednje hranijo tudi cerkve v Vermskem Britofu, Famljah, Šepuljah, Dolenji vasi in drugod.
Sredi kraške oaze, 5 km od Sežane, v senci stoletnih lip in hrastov, je svetovno znana kobilarna Lipica, zibelka vseh lipicancev na svetu.
V Sežani je velik botanični vrt evropskih razsežnosti in slovesa z mnogimi redkimi rastlinami oziroma primerki drevja in cvetja z vsega sveta.

Ustanovljeno je bilo planinsko društvo ŠC Iskra
© S prostovoljnim delom bodo obnovili opuščeno karavlo na Zelenici ®
MMM

Alojz Zupan
Na svoj 33. rojstni dan nas je nepričakovano zapustil naš sodelavec Lojze.
Tisti dan smo še skupaj delali kot vseh 13 let, kolikor je bil med nami. Kol telefonski mehanik je ravno zaključil delo na seriji prezkovalnih omaric za telefonijo, kot da bi vedel, da ga naslednji dan ne bo več na delo.
Njegovo delovno mesto je naslednji dan ostalo prazno. Nihče ni posumil v najhujše. Mislili fino, da se tudi tako vestnemu človeku, kot je bil on, lahko Zgodi, da izostane z dela brez predhodne obrazložitve. Žal je naše sklepanje pretresla žalostna vest, da Lojzeta ne bo nikoli več med nami.
Bil je marljiv sodelavec in dober tovariš. Sončno pomladansko popoldne je bilo, ko smo se 25. maja za vedno poslovili od njega. Smrt je bila tokrat močnejša od življenja.
Globoko sočustvujemo z njegovimi najbližjimi, posebno z ženo in otrokoma, 8-letnim Lojzetom in 18-mesečno Sabino.
Ohranili ga bomo v najlepšem spominu.
Sodelavci v odd. »Merilne naprave« v Elektro-
mehaniki
V petek, 4. maja, je bil v dvorani kina Center v Kranju ustanovni občni zbor Planinskega društva šolski center Iskra Kranj. Izvolili so upravni in nadzorni odbor ter častno razsodišče društva. Za predsednika društva je bil izvoljen direktor ŠC Gabrijel PERKO. Predsednik šolske skupnosti ŠC Iskra mu je slovesno predal ključ najete karavle na Zelenici.
Zboru so prisostvovali tudi predstavniki ZP Iskra, Planinskega društva Kranj in sekretar Planinske zveze Slovenije, ki je mladim planincem povedal nekaj o temeljnih nalogah, ki so si jih za-
Pisma bralcev
dali z ustanovitvijo lastnega planinskega društva. Poudaril je, naj ne pozabijo na dobre gorniške navade, tovarištvo ter vzgojo mladih članov do pravilnega odnosa do narave. Planinska aktivnost naj bi se odražala v dopolnilni vzgoji srčne kulture dijakov, ki se bodo že čez nekaj let vključili v delovne organizacije v industriji.
Planinsko društvo ŠC Iskra sc kot 124. društvo v Sloveniji pridružuje praznovanju Planinske zveze Slovenije, ki letos praznuje 80-letnico ustanovitve prvega planinskega društva v Sloveniji. Mladi planinci se zavedajo, da so z
Ugodno mnenje o Iskrinem moškem zboru
Tov. urednik!
Pred kratkim je bil v časopisu napisan ugoden članek o prvem javnem koncertu Iskrinih pevcev. Zanima me, če je koncertu prisostvovalo tudi kaj vodilnih delavcev in če morda veste, kaj le-ti menijo o iskrinem zboru?
B.F.
Odgovor:
Vaše vprašanje nas je nekoliko začudilo, saj je znano, da tudi vodstvo tovarne želi našemu zboru uspešno pot. Kdor je bil na prvem javnem koncertu, je lahko opazil, da so bili navzoči tudi vodilni delavci tovarne, kdor pa , je govoril z njimi, je spoznal, da so bili s koncertom zadovoljni. Tako je npr. naš sodelavec v razgovoru z glavnim direktorjem kranjske tovarne Jožetom Hujsom, ki je bil na koncertu navzoč, dobil glede zbora in koncerta naslednje mnenje:
Ob priliki, ko je imel pevski zbor kranjske Iskre svoj prvi samostojni koncert, bi _rad poudaril, da je taka de-
1 ' I
J
- , č
iH
m
'M
Bife
x

Moški pevski zbor »Iskra« kakor ga je zajela fotokamera na samostojnem koncertu v koncert, m dvorani delavskega doma v Kranju
ustanovitvijo lastnega planinskega društva postavljeni pred veliko odgovornost. Uspeli bodo le s skupnim delom, kajti to bo tudi prvi začetek dijaške samouprave v ŠC. Ves njihov trud pa bo poplačan s prijetnimi uricami, ki jih' bodo preživeli v planinah.
šolski center Iskra nima dobrih pogojev za telesno vzgojo. Zato so se odločili, da bodo v bodoče posvečali več pozornosti prav zimskim športom, planinstvu, alpinizmu in plavanju. Najeli so opuščeno karavlo na Zelenici. Dijaki bodo kočo na Zelenici popravili, uredili okolico itd. Planinska postojanka bo potem služila za šolo v naravi, smučarske tečaje, alpinistično dejavnost itd. Čez Zelenico poteka tudi planinska trans-
verzala, zato smo prepričani, da b* življenje v planinski postojanki zaživelo v pravem smislu slovenskega planinstva.
Postojanka na Zelenici bo odprtega tipa, razen kadar bo zasedena s strani ŠC. Zanjo se zanimajo tudi drugi planinci. ZP Iskra in klub štipendistov Iskre sta pripravljena finančno podpreti novoustanovljeno Planinsko društvo ŠC Iskra. Te dni sta že odšli prvi dve skupini dijakov na Zelenico. Treba bo žrtvovati tudi kakšno prosto soboto, da bo postojanka lahko kmalu nared. V koči je prostora za 40 ljudi, v karavli so vodovodne in električne naprave., kar bo precej olajšalo predvsem prehrano in oskrbo v koči.
A. BOC
javnost za kolektiv, in ne nazadnje tudi za samo podjetje, izredno koristna. Ne samo v tem, da mobilizira ljudi za določeno dejavnost, ampak tudi predstavlja firmo na posebnem, kulturnem področju. Moram reči, da je zbor od začetka v letu 1971, ko se je ob Iskrini 25-Ietnici pravzaprav formiral, dosegel velik napredek, zato je bila odločitev, da zbor po srebrni proslavi še naprej deluje, pravilna. Koncert je pokazal, da ima zbor vse možnosti, da se bo razvil v zelo kvaliteten moški zbor, kar nam bo lahko v veliko zadovoljstvo. Tudi obisk na koncertu je pokazal, da ljudje čutijo, potrebo po taki dejavnosti in po takih prireditvah in, da je vsaka trditev, češ, da ljudje niso zainteresirani za kulturna dogajanja oz. da med delavci ni zanimanja — zgrešena. Prepričan sem, da bo nadaljnje delovanje tega zboira, prihod novih, predvsem mladih pevcev ter stalen dvig v kvaliteti še bolj razširil krog pevcev in poslušalcev.
■	a
■	a
Ha
Ksa
BS
HE5
B3
EtH
BS
k a
BiH
Bi
ssa
EH
na
HB
Sfl
EH
BH
E3
ea
a«
Eta
BS
HŠ3
EiH
EH
BS
oa
Esa
HQ
na
BH
ea
EM
BH
KM
*1H
Bfl
BS
EH
KH
■	H BH *H HH HM HH HH HH HH HH HH HH HH HH HH HH EH HH HH HH
HH
HH
HM
HH
HH
15
HH
HH
HH
HH
HH
HH
HB
HH
HH
HH
HH
HB
BH
BH
HH
Prav je, da vemo
Kvaliteta in zanesljivost
Ukrepi včasih in zdaj ..,
Precej je bilo napisanega glede kvalitete in zanesljivosti, vendar vse kaže, da se ponekod ne znamo ali pa ne upamo postaviti po robu nekvaliteti. Niti ni prepotrebnih zadevnih ukrepov proti tistim, ki s svojim nevestnim delom povzročajo dosti izmeta, dodatno de-lo in velike stroške.
Nekateri menijo, da je bilo od pamtiveka tako. O, kje pa. V starih časih so bili zadevni ukrepi dokaj zastrašujoči, da, celo življenje je bilo na kocki. Pa si oglejmo, kakšni so bili
UKREPI PETRA VELIKEGA GLEDE KAKOVOSTI IM ZANESLJIVOSTI
povzeti po zgodovinskih virih. Ukaz se glasi:
§ 1
Ukazujem, da se gospodarju tovarne orožja v Tuli Kornilu Beloglasu naloži z bičem in ga pošlje v samostan na prisilno delo, ker se je on, nesramnež, pre-drznil prodati carski vojski neuporabne topove in pi> škc.
Starešino Frola Fuksa bičati in poslati v Azov, da ne bo žigosal slabega orožja.
§ 2
Ukazujem, da se oddelek za orožje iz Petersburga preseli v Tulo, kjer naj sc pazi noč in dan, da bo orožje brezhibno. Upravniki pisarnic in njihovi pisarji naj pazijo, kako bo starešina žigosal orožje in če sumijo, naj sami kontrolirajo pregled in preskusno streljanje. Vsak mesec naj se strelja z dvema puškama, dokler se ne pokvarita.
V kolikor sc pa pripeti, da te odpovedo v vojski, posebej še v času bitke in če se to dogodi zaradi nemarnosti upravnikov pisarnic in pisarjev, naj se jih biča in to po goli zadnjici:
—	gospodarju se naloži 25 udarcev ter ga kaznuje z 2 zlatnikoma za vsako puško;
starešina naj bo bičan, dokler ne pade v nezavest;
—	višjega upravnika pisarnic se degradira v podoficirja;
—	upravnike pisarnic se degradira v pisarje; pisarjem se za eno leto odvzame tedensko merico vodke, ki jim pripada.
Novemu gospodarju tovarne orožja Demidovu ukazujem, da za upravnike pisarnic in pisarje zgradi hiše, ki ne bodo slabše od hiše samega gospodarja. Če se pripeti, da bodo slabše, naj se Demidov ne razburja, ukazal bom, da ga ubijejo.
Pripomba: Ta ukaz ruskega carja Petra Velikega (1682—1725) kaže, kako velik pomen je bil dan kakovosti m zanesljivosti v tistih časih. Ukaz je povzet po knjigi J. Sorin, A. Lebedov: Predavanje o zanesljivosti; druga predelana in izpopolnjena izdaja. (Izdavačko proti uzede »Znanje« 1968)
S. A.
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
SKLEPI
19. SEJE POSLOVNEGA ODBORA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA Z DNE 15. 5.
1973
@ Poslovni odbor združenega podjetja je obravnaval poročilo o poslovanju organizacij združenega podjetja ISKRA v prvih treh oz. štirih mesecih letošnjega leta, ki kaže, da celotno združeno podjetje ne dosega postavljenih planskih nalog.
Posebno kritične v poslovanju so naslednje organizacije: Polprevodniki, Orodjarna, Antene, Zavod, EMO in Iskra Commerce, zato je takoj potrebno pod vzeti ukrepe za izboljšanje stanja.
Organizacije ZP naj ponovno ocenijo svoje poslovanje in p od vzamejo ustrezne mere za izboljšanje stanja in doseganje letnega plana. Iskra Commerce mora p odvzeti vse mere za izboljšanje likvidno-, sti, predvsem z rigoroznejšo izterjavo. Potrebno je dobiti nove kredite in tudi izboljšati strukturo teh kreditov. PO ZP naroča Iskra Commerce, da pripravi informacijo, kako so pokrite sezonske zaloge — ali skozi kredite za sezonske zaloge ali s kakšnimi sredstvi
Vprašanje sezonskih zalog naj se poskuša reševati pri vsaki organizaciji posebej s področno banko, ker bi verjetno banka reševala te probleme ustrezneje pri proizvajalcu kot pri trgovini. V zvezi s tem je potrebna tudi skupna intervencija pri Ljubljanski banki.
@ PO ZP sprejema na znanje poročilo o koriščenju sredstev GDK.
Poročilo o koriščenju reten-cije naj Iskra Commerce pripravi za prvo naslednjo sejo PO ZP.
@ PO ZP sprejema na znanje poročilo Iskra Com-,-ierce v zvezi s sklepom 192 a) PO ZP glede plačilne sposobnosti naših kupcev in koeficienta plačan ja za IEZE in Usmernike.
@ PO ZP sprejema in predlaga delavskemu svetu ZP v odločitev predlog komisije za raziskovalno - razvojno dejavnost z dne 31. 3. 1973, s katerem predlaga:
a) da se sredstva znanstve-no-raziskovalnega sklada za skupna raziskovalna dela za leto 1973 v višini 1,200.000 din razdale:
1.	za študijo o tehnološki problematiki v ZP ISKRA glede na nove tehnike na Zavodu za avtomatizacijo din
80.000,—
2.	za študijo o individualnem in skupinskem pretvorniku za neposredni TV sprejem preko satelitov na Zavodu za avtomatizacijo din
180.000,—
3.	za raziskavo sistemov s časovnim razvrščanjem informacijskih kanalov (TDM) s posebnim ozirom na integrirane digitalne telekomuni-
kacijske mreže na Zavodu za avtomatizacijo din 180.000.—
4.	za izdelavo metode planiranja telefonskih omrežij v tovarni Elektromehantka din
100.000,—
5.	za študijo o indilkator-skih elementih (DISPLAV) na Fakulteti za elektrotehniko din 200.000,—
6.	za opremo za kontrolo elektronskih števcev električne energije v tovarni Elektro-mehanika din 209.000.—
7.	za opremo meteorološkega laboratorija na Zavodu za avtomatizacijo din 260.000.—
Skupaj torej din 1,200.000.— in to pod praviloma enakimi kreditnimi pogoja, kot jih daje Sklad Borisa Kidriča
B)	Da se neporabljena sredstva znanstveno-raziskovalne-ga sklada za skupna raziskovalna dela iz leta 1972 v višini 400.000 din prenesejo v leto 1973 in uporabijo, kakor je bilo že določeno s sklepom DS ZP z dne 22. 9. 1972.
C)	Rok za sklenitev pogodb s koristniki sredstev znan-stveno-raziskovalnega sklada za skupna raziskovalna dela za leti 1972 in 1973 je najkasneje 15. 7. 1973. Po tem roku bo poslovni odbor po potrebi sredstva na novo razporedil.
® PO ZP sprejema na znanje informacijo o predlaganih zahtevkih Ljubljanski banki za financiranje posameznih organizacij ZP Iskre.
V zvezi s predlogom sredstev za inovacijo PO ZP naroča programsko-tehhičnemu področju ZP, da vsako leto do 1. oktobra v ISKRI objavi razpis inovacij s potrebnimi podatki. V zvezi s tem pa je potrebno narediti tudi poslovnik.
Z Ljubljansko banko naj se razčisti vprašanje koordinacije s področnimi bankami glede dajanja kreditov za inovacije, o čemer naj se poda informacija na naslednji seji PO ZP.
® PO ZP sprejema samoupravni sporazum za opravljanje zunanjetrgovinskega prometa z deželami SEV in ga predlaga delavskemu svetu združenega podjetja Iskra v potrditev.
PO ZP imenuje za predstavnika ISKRE v grupaciji gospodarskih organizacij za proizvodnjo in promet električnih izvorov svetil tov. Marjana Slaviča, vodjo sektorja AE, za njegovega namestnika pa tov. Antona Lovka, vodjo TOZD žarnice pri IEZE.
© PO ZP predlaga delavskemu svetu ZP, da sprejme naslednji sklep:
»DS ZP ISKRA Kranj daje svoje soglasje k sklepu delavskega sveta TOZD ISKRA — Tovarna antenskih naprav, Vrhnika, ki je na svoji seji dne 14. 3. 1973 pod 4. točko dnevnega reda sprejel naslednjo razširitev predmeta poslovanja:
1.	Proizvodnja: d) izdelkov iz plastičnih mas
2.	Montaža in instaliranje tovrstnih izdelkov
3.	Inženiring na domačem tržišču
4.	Opravljanje storitev s področja mehanske in površinske obdelave
5.	Prodaja lastnih izdelkov na drobno
6.	Servisiranje elektroindu-strijskih izdelkov.«
© PO ZP sprejema na znanje in daje soglasje k izdaji garancije Iskra Commerce za najetje kredita za obratovalna sredstva pri Ljubljanski banki za organizacijo EMO Celje. Kredit je bil odobren za dobo šestih mesecev.
© PO ZP se strinja s predlogom, da se sproži postopek za povišanje KOD in pooblašča generalnega direktorja tov. Vladimira Logarja za razgovore. Vzporedno naj se pripravi predlog za kompleksno spremembo samoupravnega sporazuma.
Združeno podjetje Iskra Kranj, Savska loka 4, razpisuje dražbo s pismenimi ponudbami za prodajo:
1.	Počitniškega doma na Bledu, Trubarjeva 4 s pravico uporabe na pripadajočih zemljiščih za izklicno ceno 3,552.000 din.
2.	Počitniškega doma v Trenti (občina Tolmin) s pravico uporabe na pripadajočih zemljiščih za izklicno ceno 3,929.000 din.
Ogled počitniških domov je mogoč na Bledu, dne 6. 6. 1973, od 9.—17. ure in v Trenti, dne 7. 6. 1973 od 10.—16. ure.
Podrobne informacije daje Počitniška skupnost Iskra — Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1/VI., soba 616 (telefon 55-898) od 10.—13. ure. Kot interesenti pridejo v poštev delovne organizacije. Prednost pri prodaji imajo interesenti, ki nudijo najugodnejše plačilne pogoje. Pismene prijave z navedbo naj višjega ponudka, plačilnih pogojev in z dokazilom o zagotovljenih sredstvih naj interesenti dostavijo do 14. 6. 1973 na naslov:
»Združeno podjetje Iskra Kranj — Sekretariat — . Komisija za prodajo počitniških domov 64000 Kranj, Savska loka 4«.

Komisija za štipendije in posojila pri Temeljni izobraževalni skupnosti Kranj na podlagi 8. člena pravilnika o podeljevanju štipendij in 3. člena pravilnika o podeljevanju študijskih posojil
x
razpisuje za šolsko leto 1973/74
1.	49 ŠTIPENDIJ,
od tega
na Filozofski fakulteti za študij psihologije in pedagogike — 1 štipendijo,
na Filozofski fakulteti za študij psihologije in geografije — 1 štipendijo,
na Visoki šoli za telesno kulturo — 2 štipendiji (prednost imajo ženske),
na Akademiji za likovno umetnost ali Pedagoški akademiji za študij likovne vzgoje — 1 štipendijo, na Pedagoški akademiji za študij na oddelku za razredni pouk — 17 štipendij,
na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij slovenščine in knjižničarstva — 2 štipendiji,
na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij biologije ip kemije — 2 štipendiji,
na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij matematike in fizike — 2 štipendiji,
na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij angleščine in nemščine — 1 štipendijo,
na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij tehničnega pouka in fizike ali samo tehničnega pouka — 2 štipendiji,
na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij glasbe — 2 štipendiji,
na Vzgojiteljski šoli — 16 štipendij.
2.	40 BREZOBRESTNIH ŠTUDIJSKIH POSOJIL
za srednješolce (do 400 din mesečno), višješolce in vi-sokošolce (do 500 din mesečno) z odpisi in dolgoročnim vračanjem.
Posojilojemalec se oprosti vračanja posojila, če konča šolanje v predpisanem času oziroma če diplomira do konca absolventskega staža, priznanega v statutu šole in sicer: v primeru odličnega uspeha do 100 %, prav dobrega uspeha do 80 %, dobrega uspeha do 50% in zadostnega uspeha do 20 % prejetega posojila.
Prošnja za dodelitev štipendije oziroma posojila mora biti izpolnjena na obrazcu (obr. 1,65 in obr. 1,66 — Drž. zal. Slov.), priložiti pa ji je treba:
—	lastnoročno napisano izjavo prosilca, da ne prejema štipendije ali posojila,
—	potrdilo o šolanju oziroma frekventacijsko potrdilo,
—	potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih; srednješolci predložijo zadnje spričevalo oziroma tudi spričevalo o zaključnem izpitu,
—	potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov,
—	mnenje šole,
—	mnenje študentske, mladinske oziroma druge druž-beno-politične organizacije.
Potrdila o osebnem dohodku in nadomestilih morajo biti izpolnjena s podatki za prvih pet mesecev leta 1973.
Prošnja za posojilo mora poleg navedenega vsebovati še višino mesečnega zneska zaprošenega posojila. Obravnavane bodo vloge prosilcev, pri katerih mesečni dohodki na družinskega člana ne presegajo 900 din in so končali razred oziroma opravili izpite vsaj s poprečno oceno 2,6 oziroma 6,6.
Pri podelitvi štipendije imajo pri enakem izpolnjevanju pogojev prednost otroci udeležencev NOB in žrtev fašističnega nasilja ter prosilci s slabšimi socialnimi pogoji.
Prošnjo z vsemi zahtevanimi prilogami naj prosilci naslovijo oziroma oddajo na Temeljno izobraževalno skupnost, Komisija za štipendije in posojila, najkasneje do 20. junija 1973. Prošenj, vloženih po tem roku, komisija ne bo obravnavala.
Vsa podrobnejša pojasnila daje referent za vzgojo in izobraževanje pri skupščini občine Kranj, oddelek za občo upravo in družbene službe, soba št. 158/1, telefon 22-621, interna 265.
Komisija za štipendije in posojila pri TIS Kranj
PRED LETOŠNJIMI LETNIMI ŠPORTNIMI IGRAMI ISKRE
Doslej najmočnejšo udeležba
Kot smo že seznanili naše braflce, bodo letošnje IX. letne športne igre ISKRE 23. in 24. junija v Škofji Loki. Ta naša največja športna manifestacija je vključena v okvir proslav ob 1000-letnici Škofje Loke in pokroviteljstvo nad igrami ISKRE je prevzel predsednik občinske skupščine Škofja Loka Anton Polajnar.
Poleg dosedanjih športnih ' panog bodo naše letošnje športne igre obsegale tudi košarko, za katero je bilo prijavljenih 12 ekip. V odbojki se bo pomerilo 11 ekip, kakor tudi v rokometu, najštevilnejša pa bo to pot udeležba ekip v kegljanju. Lc-teh se je prijavilo kar 21, medtem ko bo v streljanju z zračno puško nastopilo 16, v namiznem nem tenisu 15, balinanju 12 in v šahu 16 ekip iz naših delovnih organizacij. V predtekmovanjih v nogometu pa Se v štirih skupinah bori za vstop v fihafe, ki bo v Škofji Loki, 12 ekip. Vsi ti podatki veljajo za moške. Ženske bodo nastopile v naslednjih športnih panogah:	v roko-
metu 6 ekip, v odbojki 3, v kegljanju 10, v streljanju z zračno puško 6 in v namiznem tenisu, rada pa bi nastopila tudi ženska košarkarska ekipa iz Avtoelektrike, ven-
dar kot kaže nima pošnemalk v drugih naših organizacijah.
Nogometni finale bo na igrišču v Puštalu, košarka na igriščih pri naselju Novi svet, v osnovni šoti Trata pa odbojka, namizni tenis in balinanje, tu pa bosta tudi informacijska in tehnična pisarna. Tu bodo nadalje tudi tekmovanja v rokometu, streljanju in šahu, medtem ko bo tekmovanje kegljačev na štiri-steznem kegljišču »Zlata riba« v Kranju, kegljačic pa na škofjeloškem kegljišču.
Vsi nastopajoči bodo v povorki odkorakali na slavnostno otvoritev iger, nato pa se bodo 23. junija ob 10. dopoldne na vseh igriščih začela tekmovanja. Tehnično izvedbo športnih tekmovanj so to pot poverili delavcem škofjeloških športnih društev, domači radioamaterji pa so zagotovili radijsko povezavo med vsem i igrišči in tehnično pisarno. Vse torej kaže, da so organizatorji letošnjih letnih športnih iger — marljivi sindikalni delavci iz tovarne gospodinjskih aparatov vložili vse svoje napore, da bi športne igre ISKRE 1973 čim bolje uspele. To bo tudi naj-iepše priznanje za njihovo požrtvovalno delo in prizadevanje.
Pisma bralcev
Razočaranje nad letošnjim avtoraglyjem
Letošnji avtorally Iskre je prav gotovo globoko razočaral vse udeležence, zaradi neresnosti, nesposobnosti in neodgovornih postopkov članov ŠOLT, ki so bili zadolženi za tehnično izvedbo, sicer dobro organiziranega av-toralIya. Tudi sam pravilnik ponekod ni bil popoln in bi moral že sam do podrobnosti uravnavati objektivno in pravilno točkovanje vseh napak tekmovalcev.
Menim, da nisem edini izmed udeležencev avtorallya, ki so ga prizadele konkretne nepravilnosti »sodnika«, a zaradi omejenega prostora o
Osvojen pokal
V soboto 21. 4. je bilo v Železnikih kegljaško tekmovanje za pokal NIKO. Sodelovalo je 8 ekip, ki so bile res v formi. Najboljša je bila ekipa »Elektromotorjev«, ki je zasedla prvo mesto in osvojila pokal. Na drugo mesto se je. plasiral »A>ples«, na tretje pa ekipa »Tehtnice«.
Tudi med posamezniki si je zagotovil prvo nagrado in seveda prvo mesto Ivan Kejžar iz Elektromotorjev, drugi in tretji pa sta bila Golek iz Alplesa in Karmperle iz istega kluba.	K.	F.
njih ne bom govoril. Vsekakor pa menim, da so člani ŠOLT največjo napako zagrešili pri točnostni vožnji, saj so tekmovalcem odmerjali čas, kakor se jim je pač zdelo in nabijali na tisoče kazenskih točk tudi tekmovalcem, ki so na cilj pripeljali točno. Skratka — s svojo neodgovornostjo in neznanjem so napravili takšno zmešnjavo, da je praktično nemogoče izluščiti realen vrstni red tekmovalcev.
Ob vsem tem prosim organizatorje letošnjega avtoral-Iya za pojasnilo, kako so člani tehničnega vodstva ŠOLT svojo nalogo lahko opravili tako neodgovorno in nestrokovno. V časopisu Iskra naj čimprej objavijo tudi, kaj so s tem v zvezi ukrenili. Spričo vsega nepravilnega, kar je za, grešilo tehnično vodsl.o avto-rallya menim, da je umestno III. Iskrin avtorally sploh razveljaviti. In če hočemo, da se bo naš vsakoletni avtoralIy naprej razvijal, potem je v bodoče treba skrbno pretehtati, komu bo organizator zaupal nalogo tehnične izvedbe, ker bo sicer na rallyu udeležba pičla, saj bodo prišli le še nekateri naivneži in takšni, ki jim avtofaIly pomeni le nekoliko daljši sobotni izlet.
Mladen Druškovič
IEZE - TOZD Avtomatika
Med napornim vzponom na Kredarico je kratek oddih za tale posnetek vsem prav prišel
Tumi smuk s Triglava
S turnim smukom s Kredarice za Cmirom v Vrata smo po našem programu zaključili zimske izlete v tej sezoni. Kot vedno je bil ta poslednji tudi najlepši. Škoda, da ni bilo več udeležencev kot 10.
V	soboto, 26. 5. 1973 zjutraj smo se odpeljali iz Ljubljane v dolino Vrat. Po kratkem počitku smo se odpravili proti Pragu, po lepo prehodni poti. Le kratka snežišča so nas malo ovirala pri hoji. Malo utrujeni smo prišli na ledenik po 5 urah ter naredili glavni počitek. Sonce nas Je prijetno grelo, ko smo lezli pod Ržjo na Kredarico. Sneg je bil še trd tako, da smo lahko hodili peš in nosili dilce in v eni uri smo bili že pri meteorologu, ki nas je prijazno sprejel s toplim čajem in dobro voljo.
Proti večeru smo smučali po Triglavskem ledeniku in
Športne igre »baterijjcev«
V	organizaciji športnikov tovarne Zmaj so bile 26. maja na igriščih TVD Partizan na Taboru v Ljubljani že tretje športne igre .imenovane »Ba-teriada«. Ob odsotnosti športnikov iz El Niš, so se v malem nogometu, namiznem tenisu in šahu pomerile ekipe tovarn baterij Zmaj iz Ljubljane, »Croatia« iz Zagreba in »Nikola Tesla« iz Gospiča. Gostitelji-športniki tovarne baterij Zmaj so ob letošnji 50 letnici tovarne športnim igram posvetili še večjo pozornost in gostom pokazali tudi svojo proizvodnjo.
Po ostrih borbah si je na letošnjih športnih igrah prehodni pokal priborila ekipa športnikov tovarne »Croatia«. Športniki tovarne »Zmaj« pa so tako kot lani osvojili prvo mesto v namiznem tenisu, drugo v nogometu in tretje mesto v šahu. Diplome in pohvale je najboljšim športnikom izročil na slavnostnem zaključku v Polhovem Gradcu direktor tovarne »Zmaj« Milan Slemnik. Četrte športne igre »baterijcev« bodo prihodnje leto organizirali športniki tovarne »Nikola Tcsia« v Gospidu.
Marijan Mayer
iiživali čudovito okolico. Vsi vrhovi, od Kukove špice pa do Mangarta so bili obsijani v večernem soncu. Zvečer, prijetno utrujeni, smo legli k počitku. V nedeljo zjutraj nas je vreme spet presenetilo. Bilo je jasno in čisto, temperatura pa —4, idealni pogoji za naš spust v dolino. Ob 9. smo šli dobro razpoloženi proti Staničevi koči in na Sedlo med Begunjskim vrhom ter Vrbanovo Špico. Začel se je najlepši del naše poti. Smučarija po dolini za Cmirom je ena najlepših na Slovenskem, divja in romantična, seveda če so za to pogoji
(vreme in sneg).. Okolica je čudovita, same stene okoli nas, mi pa hitimo v dolino; v tako kratkem času pa doživiš toliko lepega! Prekmalu sc je končala ta lepota. Že smo bili pri mecesnih in — konec smučanja. Nato pa še uro hoda do Turkove planine. Tudi prehod čez Bistrico je bil zanimiv, imeli pa smo srečo, da se ni nihče okopal v njej.
Izlet smo zaključili pri Pe-ričniku, brez nezgod. Dobro razpoloženi in z lepimi vtisi smo se srečno vrnili domov.
Julij Stojan
1 r rTvir. i V
ipa tovarne Zmaj je zasedla 2. mesto

PLANINSKO DRUŠTVO ISKRA
organizira
Vzpon na H/lont Blanc
Opis ture:
Prevoz z avtobusom prek Italije po avto cesti i Chamonix, kjer bo izhodno taborišče. Za spanje sc predvideni šotori. Pristop na vrh bo po običajni pla ninski poti v navezah gorskih vodnikov. Dc višine Aig du Gouter se peljemo z zobato železnico, od koder j< do vrha še 8 do 9 ur hoje. Po uspešnem zavzetji povratek v Chamonix še isti dan, kjer je kratek oddih Naslednji dan povratek prek Švice (kopanje v Lago d. Como) in čez Italijo domov.
Stroški:
\\s2k član bdprave bo moral imeti ustrezno opreme (obleko, dereze, cepin, ledeniška očala). Za hrano skrbi vsak sam. Predvidena cena za prevoz, vodnike in ostala je 500 dinarjev za člane PD Iskra, za ostale 1000 din.
Ob prijavi je treba vplačati 100 dinarjev. Pred odhodom na Mont Blanc bo trening tura na ustrezni domači vrh, kar bo istočasno preskus udeležencev.
Prijave sprejema: PD Iskra, Ljubljana, Trg preko-morskih brigad 1, tel. 57-969, do vključno 8. junija 1973.
TK ZMS ISKRA ELEKTROMEHAfJIKA
Srečanje mladih ZP Iskra - Završnica 73
V dogovoru s koordinacijsko konferenco ZM ZP Iskra je mladinska organizacija naše tovarne sprejela organizacijo prvega srečanja mladih ZP Iskra Kranj.
Srečanje bo na Završnici, ki je oddaljena od glavne ceste Kranj—Jesenice odcep Žirovnica približno 10 mi. nut. Nahaja se v soteski med Stolom in Žirovnico. Okolica je zelo prijetna. V bližini so tudi rojstni kraji Prešerna (Vrba), Finžgarja (Doslovče), Čopa (Žirovnica) ter spomenik prvega, sekretarja SKOJ Dragoljuba Milovanoviča. V sami Završnici je tudi umetno jezero, kjer je možen ribolov in čolnarjenje, pravkar dograjena TRIM steza, ki je menda najlepša v Stoveniji, športna igrišča, strelišče, pripravili pa bomo tudi plesišče.
Piknik bo 16. junija.
Zbrali se bomo ob 9.30 na parkirnem prostoru Elek-tromehanike v Kranju, kjer bo vsak avtobus dobil svojega vodiča in oznako avtobusa.
S ceno 15 dinarjev na posameznika nam bodo gostinski delavci nudili: kranjsko klobaso z gorčico, kruhom in pivom ali vinom — po želji.
Način in stroške prevoza odloči in krije vsak aktiv sam. Predvidevamo, da bodo ostali stroški prireditve znašali približno 5000 dinarjev, ki se delijo enakovredno med posamezne aktive.
Prijave števila udeležencev srečanja in pobran denar nam pošljite najkasneje do petka, 8. junija 1973. Prijava naj vsebuje ime članice, ki bo nastopila v ženski nogometni ekipi ZP in ime predstavnika ekipe za vlečenje vrvi. Sporočite nam tudi kandidata, za katerega vaše predsedstvo meni,. da si je z delom v aktivu zaslužil javno priznanje.
Upamo, da boste s čimštevilnejšo udeležbo prispevali k utrjevanju vezi med mladimi našega kolektiva.
Na skorajšnje snidenje!
Pripravljalni odbor
Pripomba:
Zbrani denar (po 15 dinarjev) nam pošljite do določenega datuma oz. 8. 6. 1973 na naš žiro račun: Sindikalna organizacija Elektromehanika Iskra Kranj št. 51590-678-80209, z oznako: »Srečanje mladih Završ-nica 73«.
PROGRAM
9.30 Odhod izpred tovarne Iskra Elektromehanika Kranj
11.00	Prihod na Završnico
12.00	Nogomet ženskih ekip Elcktromehanike in ZP
13.15	Vlečenje vrvi Elcktromehanike proti ZP
13.45 Tek z vrečami
14.15	Podelitev knjižnih nagrad mladincem za uspešno in dolgoletno delo v organizaciji ZM
15.30 do 20. ure ples in izvolitev miss ZP Iskra.
Za ples bo igral ansambel Sonje Gaberšček!
Turni smuk s Kanina
V soboto 19. 5. je avtobus odpeljal dvaindvajset, z nahrbtniki in smučmi otovorjenih udeležencev turnega smuka, preko Rateč in Trbiža na Prelaz Nevea (1142 m). Od tu smo se z gondolsko žičnico povzpeli do koče Gilberti (1850 m). Vreme je bilo sprva sončno, toda že ko smo se začeli vzpenjati proti Prevali (2060 m) nas je začela ovijati megla. Po dobri uri hoje smo bili na sedlu. Veter in megla sta nas hitro pregnala nazaj, mi pa smo že tudi težko čakali, da si nataknemo smuči in se naužijemo snega, ki ga v tem času skorajda ni nikjer več. Vse prehitro smo bili zopet v koči. Namesto da bi se odpeljali z gondolo, smo se odločili za smuko v dolino. Veselo razpoloženi smo se čez Predil in Bovec odpeljali v Trento in si spotoma ogledali trentarski muzej. V planinskem domu »Zlatorog« smo imeli preskrbljena prenočišča in kmalu po večerji smo se odpravili spat, saj je program za naslednji dan predvideval vstajanje že ob 3. uri zjutraj. Da nismo prezgodaj zapustili tople postelje je poskrbelo vreme, saj je zjutraj na vso moč deževalo in tako smo naš odhod preložili na 6. uro. V načrtu smo imeli zopet vzpon na Prevalo tokrat z naše, jugoslovanske strani. Z avtobusom smo se po drzno speljani cesti peljali do 2. postaje žičnice, ki jo gradijo na Kanin. Od tu pa smo se obloženi s smučmi, peš odpravili dalje. Zopet nam je razgled kvarila megla in rahel dež, ki je nekajkrat poskrbel za osvežitev. Po eno in pol urni hoji, smo imeli pri 3. postaji žičnice krajši posvet ali naj gremo naprej ali naj se vrnemo k avtobusu. Poleg slabega vremena nas je vse bolj plašilo zelenje okrog nas, saj je višinomer kazal že 1500 m, o snegu pa nobenega sledu.
Lep uspeh šahistev Iskre v Poreču
V dneh od 19. do 24. maja je Lil v Poreču XVI. mednarodni šahovski festival v čast dneva mladosti. Sodelovalo jc blizu 200 štiričlanskih ekip iz vse Jugoslavije in inozemstva. Moštva so bila po ša-
hovski moči (seštevek kategorij , ki jih imajo posamezni igralci vse ekipe) razporejena v devet skupin in glavno skupino, katere zmagovalec je osvojil pokal maršala Tita. Igrali so pet kol. Naša ekipa
To ie ekipa naših šahistov, ki se je lepo odrezala
je bila sestavljena iz igralcev štirih organizacij. Sestavljali so jo: Galle Polde, Kerec Jože, Sešek Pavle, Rulič Milovan in Brezigar Bogdan. Osvojila je 13 točk in se plasirala na četrto mesto v skupini 21 moštev. Zaostali smo samo eno točko za zmagovalcem in pol točke za drugo in tretje plasirano ekipo. V neposredni borbi za vrh smo premagali celo. zmagovalca in to kar z rezultatom 3:1. Mislimo, da je to velik uspeh šahistov ISKRE in je rezultat borbenosti celotnega moštva.
Zahvaljujemo se pa sindikalnemu odboru ZP ISKRA in vodstvom tovarn, ki so nam s finančnimi sredstvi in z razumevanjem omogočili sodelovanje na tako pomembnem tekmovanju.
Brezigar Bogdan
Udeleženci turnega smuka se od končne postaje žičnice vzpenjajo h koči Rif. Gilberti (1850 m)
Večina se je odločila, da se vrnemo v dolino. Da pa le ne bi bili prikrajšani za smučanje, smo se odpeljali na Vršič in popoldne izkoristili za smučanje na plazu pod Mojstrovko.
Zadovoljni smo se vračali domov, saj je izlet minil brez nezgod., manjši padci pa, brez katerih tudi naš
turni smuk ni minil so samo poskrbeli za boljše razpoloženje.
S kaninskim turnim smukom je PD ISKRA zaključilo zimsko sezono, že čez 14 dni pa se nam obeta naslednji izlet, ki ga planinci Iskre z veseljem pričakujemo.
Majda Rosulnik
ZAHVALE
Ob bodeči izgubi moje drage mame
MARIJE KODRIČ
se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam v tovarni Iskra Kranj (finančna služba) za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in denarno pomoč.
Vera Keše
Ob bridki izgubi mojega očeta
JANEZA ARNŠKA
sc iskreno zahvaljujem sodelavcem TPP obrata stikal in prijatedjicam TPP v tehnološkem področju za izraze sožalja, poklonjen venec in cvetje tor spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hčerka Anica Medvešček z družino
Ob smrti mojega dragega moža
LOJZETA ZUPANA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem v »Merilnih napravah«, »Števcih« in razvojnemu oddelku ATN v tovarni »Elektromehanika« Kranj za izraženo sožalje, pomoč, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žena Nada s sinom in hčerko
Ob izgubi moje drage mame in sestre
MARJETE KERN
se iskreno zahvaljujemo sodelavcem iz obratov ATN in števcev, za izraženo sožalje, cvetje in spremstvo k zadnjemu poči tiku.
Kern Milan, Stane, Marinka
Ob težki izgubi mojega očeta
VINKA MAJCNA.
TRIGLAVSKEGA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem obrata števcev, ki so nam ob njegovi smrti izrazili sožalje, podarili cvetje in ga' spremili na njegovi zadnji poti.
Sin Vinko Majcen
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP iskra Kranj, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektronike in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Igor Slavec. Odgovorni urednik:	Janez šile,
— Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva:	ISKRA Kranj,
Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 - Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« K rani