Po pošti trojemu: ta celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , ietrt „ , 6 , 60 , mesec , 2„20, Vupravniitvu projeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — , četrt , , o , — , mesec , 1 ,70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod, Naročnino in inserate ■prejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjevo ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, uefraukovaiia pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-tiiSkih ulicah St. 2.1., 17. Izhaja vsak dan. izvzemaj nedelje in praznike, oh pol 6. uri popoldne. Štev. 108. V Ljubljani, v soboto 11. maja 1901. Letnik XXIX. Nemško in katoliško. Šolstvo hoče imeti vsaka stranka v rokah. Da se katoličani v prvi vrsti zanimajo za šolstvo, je jasno, ker je že naš Izveličar z ljubeznijo zbiral otroke in jih blagoslavljal. Framasoni so izdali parolo, da morajo mladino prepojiti s svojimi nazori, ker imajo potem zagotovljeno nadvlado nad prihodnjim zarodom. Židovskoliberalna stranka v Avstriji tudi najbolj pazi na to, da ne bi učni minister v Avstriji postal kdaj kak odločen katoličan, ki bi resno nastopil proti soc.-de-mokratičnim in proticerkvenim elementom med učiteljstvom. Zato so svoj čas Dipauliju rajši prepustili trgovinsko ministerstvo, nego učno, katerega si je želel. In tudi sedaj je učni minister postal liberalec Hartel. Značilno je pa to, da tudi Hartel zadnji čas večkrat izreka ostro besedo proti nacionalnim in soc.-demokratiškim elementom v učiteljstvu, ker čuti, da na ta način ne more iti več dalje, če se podpirajo samo destruktivni elementi. Odkar je pa nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand prevzel protektorat nad kat. šol. društvom, je pa boj za šolo stopil zopet bolj v ospredje. Med avstr. Nemci sta sedaj dve društvi, ki se borita izven okvira drž. šolstva za dve jasni in odločni ideji. Katoliške š o l -Bko društvo hoče v svojih pripravnicah vzgojiti katol. učitelje in v katoliških šolah mladino poučevati v pozitivno verskem duhu. Posebno v onih krajih, kjer so ljudski učitelji po večini soc. demokratiški in protika-toliški, kjer je tudi dež. zbor v protikatol. rokah in vlada celo podpira protiverske elemente, tam hoče to društvo ustanoviti katoliške šole, v katerih bodi izključen vsak vpliv, ki bi v mladih srcih moril verskega duha. Liberalna stranka ima pa svoj nemški „š u 1 v e r e i n", kateri ima edini namen, da med Slovani dela propagando za nemštvo. Ker je Bedaj ta propaganda v radikalnonem-ških rokah, v rokah onih nacionalcev, ki uganjajo politiko „Los von Rom" in so pri- pravljeni, da se združijo z vsakim ki je proti katoliški cerkvi, bodisi tudi Tavčar ali kdo drugi, je tudi nemški „šulverein" v tej struji. Zadnja leta je sicer nazadoval, a ravno sedaj so napeli zopet vse moči, da ga po vzdignejo. Naši „Narodovci" napadajo kat. šolsko društvo, ker so slepi in besni od proticer-kvenega sovraštva. Mladočeški liberalec dr. Kramar je pa sam — bilo je takrat, ko je dr. Tavčar glasoval, da se otvori debata o protektoratu nadvojvode Franca Ferdinanda — dr. Kramar je sam priznal, da Slovanom to društvo ne dela nikake škode. Ravno to izjavo pa izrabljajo Nemci in pogrevajo zopet svoje stare fraze, da kar je katoliško, je slovansko v Avstriji, in kličejo svoje pristaše, naj temveč žrtvujejo za nemški liber. „šul verein." Tako se sedaj križata zopet pojma „katoliški" in „nemški" na šolskem polju. Oni, kateri pravijo, da kar je „čisto" nemško, je tudi protirimsko, so na jedni strani, drugi, kateri imajo pred očmi nravni in umstveni napredek mladine in hočejo vzgojiti krepak, dinastičen in pošten zarod, so na drugi strani, ki vihti katoliški prapor. Mi seveda stojimo na tej strani, ki dviga prapor poštenega katoličanstva. Zato pa z veseljem pozdravljamo korak nadvojvode-prestolonaslednika, pozdravljamo ga z enimi dijaškimi, vzgojilnimi in političnimi društvi vred, ki so ga vkljub vsenemški gonji pogumno odobravala. To pa je za nas zopet krepka tolažba in resna opora, da ne odnehamo od svojih zahtev na šol. polju. Državni zbor. Dunaj, 10. maja. Pri zadnjih državnozborskih volitvah je malokdo pričakoval, da bi bilo v novi zbornici redno delo mogoče. Mej poslanci na levi in desni so radikalni življi, ki se ne morejo privaditi starim običajem avstrijskega parlamentarizma ter bi radi v kratkem času po- stavili vse na glavo. Avstrijski parlament res ni vzgled ustavno korporacije, ker temelji na umetni, nenaravni podlagi in je ves parlamentarni mehanizem preokoren, toda računati je treba z velikimi razlikami v narodnem, narodnogospodarskem in državnoprav nem oziru, kakoršne niso v nobeni kulturni državi. Vsaka dežela, vsak narod ima druge razmere in druge potrebe. Nemški centralizem je sicer skušal dolga desetletja, da podere meje mej deželami in ustvari enotno državo po nemškem kopitu. A ni šlo, ker močni reki ni mogočo zamašiti izvira, ne ustaviti toka. S tem večjo silo so udarili na dan valovi narodnega boja ter preplavili vso državo. Ko pa je nemška birokracija izrab-ljevala vse najboljše moči z germanizacijo, zanemarjala je kulturna in gospodarska vprašanja, da se danes bore z vsemi silami za obstanek produktivni stanovi. Centralna vlada je skrbela do najnovejših časov, da si vzgaja in ohranja birokraški aparat in vzdržuje vplivno besedo v evropskem koncertu, a zanemarjala naravne sile svojih narodov in dežela, ki so prvi pogoj državnega ugleda in moči. Tako so v mejnarodni konkurenci pri nas pešali in propadali produktivni stanovi, udajali 3e in rušili najmočnejši stebri države. Njiva opeša, ako je ne gnojiš, trta zdivja, «ko je ne gojiš, cvetica usahne, ako je ne zalivaš, in narod opeša, ako mu brez nadomestila le jemlješ življenjsko moči. In tako smo tudi v Avstriji »srečno« prijadrali tako daleč, da revščina straši pred parlamentom in da se ljudski zastopniki trgajo za košček kruha svojim ljudem. Lakota pa ima povsod to navado, da kruli po želodcu in išče živeža, kjer ga dobi. In lakota je konečno prisilila tudi stranke v zbornici, da so se združile za delo, ki je vredno plačila. Lačen človek navadno pozabi na ideale, za katere je prej živel in gorel; tako je tudi avstrijska zbornica, kakor vse kaže, tiho bklenila začasno premirje v dolgoletnem boju za narodno ravnopravnost in segla po kruhu, ki ga jej ponuja vlada. Stranke so opešale v divjem boju in za časno odložile orožje, da si nabero novih močij. In to ugodno tronotje jo porabila vlada, da povabi k bogato obloženi mizi nasprotne si čete na skupno kosilo. Vsi so povabljeni, vsi dragi gostje, pozabljeno je staro sovraštvo. Gospodar in vratar prijazno stiskata roke tudi možem, ki pod plaščem skrivajo otrovana bodala, ter so v kleti in jedilnici čez mero domači. Gostje prihajajo od vseh stranij, iz vseh kotov širno države, a vsi imajo to nelepo navado, da hočejo sedeti na prvem mestu ali vsaj ob levi in desni gostoljubnega gospodarja ter mu vis a-vis zreti v ljudomili obraz. Mnogim žc vinski duhovi silijo v lase in peto in morda v kratkem doživimo vesele prikazni, da se objemajo Schneider in Noske, Fresl in Hauck. Židovsko časopisje v zboru poje in gode, ko se vse vrti okolu zlatega teleta, ter zažiga dragoceno kadilo avstrijskemu Bismarcku, ki je ukrotil češkega leva ter uničil lernejsko kačo v vsenemškem brlogu. To je konečno vse lepo in v redu, toda politične pojedine so navadno jako drage in ta parlamentarni »simposion« zahteva na stotino milijonov. Pir še ni končan in račun še no sostavljen, gostje pa po vrsti vstajajo od mize s težkimi glavami, ker hočejo, da gospodar sam poravna nenavadno visoki račun. Češki veleposestniki in agrarci sploh so sicer ne protivijo vodnim stavbam, ki bodo koristile skoraj edino le industriji, a da bi dežele izpraznile svoje blagajno in naredile dolgove za nekatere vodne zgradbo dvomljive vrednosti, o tem nočejo slišati. In v tem oziru so edini agrarci vseh strank, ki v prvi vrsti zahtevajo uravnavo raznih rek in hudournikov, osuševanje in zboljšanje zemljišč, potem še le vodotoke med uravna-nimi rekami. Hiša se zida od temelja, a no od Btrehe. Pri teh pogajanjih nam vedno prihaja na misel oni Bločan, ki so je hotel ženiti. Ko ga vprašajo : »Kam pa pojdeš z ženo pod streho ?«, odgovori jim: »Saj si hišo posta- LISTEK. Nekoliko obračuna. Dne 10. majnika 1901 zbudili so Be razun drugih ljudij tudi slovenski klerikalci. Narava se je, kakor iz pomladanjskih pesmi znano, zbudila že preje. Zbudili so se torej včeraj zjutraj klerikalci in nekam veselo gledali so v svet. Seveda, saj niso mogli vedeti, kaj vse jih čaka, saj niso mogli vedeti, da bode svetovno slavni »Slovenski Narod« zvečer z njimi obračunal. In prišel je večer in izšel je sinočnji »Slov. Narod« in prinesel je članek »Nekoliko obračuna«. Tako se še nikdar ni obračunalo s kom, zdaj so klerikalci v kraju, »Slov. Narod« je z njimi napravil obračun in imenoval jih je »nepošteno stranko«! Posebno se repenči »Slov. Narod« nad neko dozdevno posebno ljubeznijo vlade do klerikalcev. Ali more mar »Narod« očitati naši stranki, da se je vladi prodala? V političnih strankah so ljudje, ki imajo tako-zvane »križne bolečine«, katere postajajo posebno akutne za časa raznih slavnosti in prireditev, ljudje, katerim pravi satirik Brunner : Dein auswattierter Busen ist Dein Kalvarienberg, da hängst am erhofften Kreuzlein . . . Toda taki ljudje se, kakor vemo, v odločilnih trenotkih ne upajo na dan .... Ali se more kaj tacega očitati voditelju naše stranke ? Nikakor ne, in »Narod« tega niti ne skuša. »Narod« samo v nos bode tista vladna podpora gospodarski organizaciji. Zato je začel z nami obračun. Slovenski liberalci obračunavajo z nami, komu ne šine pri tej misli groza v koleni ?! Se nikdar niso storili tega, naše grehote so jih šele sedaj primorale k temu koraku. Toda sedaj je pa stvar resna. Kakor poznamo te naše liberalce, vemo uže naprej, da bode ta obračun pokazal našo izgubo. In obsodili nas bodejo naši liberalci seveda. Prašamo pa, kedaj so bili še naši liberalci z nami zadovoljni? Nikoli! Torej smo že vajeni takih obračunov, kjer en sam računa in postavlja nastavke, kakor se mu ljubi, toda z jasnim namenom, nasprotniku naložiti na rame velik deficit. To so obračuni, ki temelje na napačno vodenih trgovskih knjigah. Njih veljava je tedaj = 0. Ali ljubezen vlade, ta jo nekaj, kar morajo in hočejo imeti liberalci sami zase, in zato njih obračuni, pri katerih vedno kriče: »Glej, draga vlada, kakšni so ti klerikalci in kako pridni smo mi!« Dvomimo, da bi liberalci na ta način kaj dosegli. Ker pa neČemo, da bi sploh kako bitjo na svetu trpelo muke, pa bodisi katerekoli, zatorej svetujemo liberalcem, naj poskusijo še to-le: Sedejo naj in pišejo naj vladi prelepo pismo, tako lepo, kakor jih znajo pisati najbolj glasoviti pisavci pisem, pisavci, okoli katerih ae rekruti kar gnetejo. Pišejo naj nekako takole, morda se vlada naposled le omehča: Preljuba moja vlada! Zunaj ptičice pojo in rožice cveto, jaz pa mislim nate čez goro in čez vodo, zato vzamem pero v svojo desno roko in Ti pišem tako: Gora je visoka in voda jo globoka, Ti si pa od mene daleč preč, ali se res ne bova videla nikdar več? Za Tebe moje srce gori in v mojih mislih si le Ti, čez hribe in doline Bog Te obvari, name pozabiti nikari. Podal bi se na bele cestč, prehodil bi ravnino in gore, da bi Te videl še enkrat le. Razžalil som To s kvedrom jaz, zato obračaš proč obraz in druge gledaš vsaki čas. Besedo tiste mi je že stokrat žal, no vem, kaj zdaj za to bi dal, če bi jo lahko s solzami opral, če bi jo zbrisal iz sveta, kot bi nikdar govorjena no bila. Kadar mojo misli k Tebi lete, takrat me strašno boli srce, ker na druzega, kakor se mi zdi, obračaš večkrat svoje oči. Kar hočeš, zato rad storim, da Tvojo ljubezen zadobim. Skoraj bo ura že devet, ko tambur zabobnal bo rotret, ko so v kosami vsak soldat podal bo v svojo posteljo spat, edini jaz pa bom budil, ker se bom zaradi Tebe žalostil. Če me res zapustila boš, kmalu tako vest dobila boš, da ko sem enkrat na straži stal, sem puško v koruzo zagnal, desertiral od sol-datov preč, ne boš me videla vlada več. Tvoje srce ne more biti tako trdo, zato podaj mi zdaj v slovo čez dolino in goro svojo roko in misli vedno name. Tvoj žalostni slovenski liberalizem. Mikrobi. Kako brezskrbno je živelo človeštvo v starih časih, ko še ni bilo mikrobov — ali ko so žo bili mikrobi, pa je bil človek tako srečno neumen, da ni vedel zanje! Sedaj pa moderni človek no more živeti več brez skrbi. Vsak dan prinese nove nevarnosti, vsak dan nas seznani z novimi mikrobi, temi neutolažljivimi sovražniki naše srečo in našega zdravja. Odkar je znanost našla mikrobe, vidimo mikrobe in bacile povsod. Oj srečni prodniki, ki niste vedeli, da je človeško telo veliko bojišče, ki mrgoli samih mikrobov in bacilov, katerih igrača jc našo življenje! Mi sinovi 20. stoletja nimamo eno minuto miru. Najmanjši vetrček, ki zavleče mimo našega grla, prižene nas k zdravniku. Mesto da bi popili skledico gorkega mlek« ali z blagodejnim čajem ogreli svojo telo in je skopali v zdravilnem potu, menimo, da vim.. — «Kje pn imai denar?« — »Po dem na Hrvaško, d h si prislužim.« Taka približno so pogajanja za železnice in vodne stavbe. Vsak dan novi načrti, nove zahteve. Dobro, Avstrija itak skoraj 30 let ni storila pomenljivega koraka v tem oziru. Zato je opešala tudi velika industrija in trgovina. A kar se je zamudilo v dolgih desetletjih, to se ne more dohiteti v enem letu. Mi ne nasprotujemo ne potrebnim železnicam, ne vodnim kanalom v" industrijskih deželah. A zahtevati moramo, da si drugi ne razdelč plena brez nas. Južne dežele so bile od nekdaj in od vsake vlade vedno prezi-rane, zanemarjene. Male državne podpore so kaplje na razbeljeno železo, a še tem kapljam primešavajo grenkega pelina. Ako vlada bogato deli darove med bogatine, da si v zbornici ohrani mir in red, dolžna je podpirati tudi reveže, ki za vratmi stojč. Zato popolnoma pritrjujemo dalmatinskemu poslancu Borčieu, ki je včeraj govoril sicer trpko, a resnično besedo na naslov visoke vlade. Sicer pa ne moremo umeti logike, da zastopniki severnih dežel investicijsko (železniško) predlogo opisujejo kot darilo južnim deželam in kot nadomestilo zahtevajo samo za šest severnih dežel vodne uravnave in stavbe. Železnica čez Ture in Karavanke do Trsta bode koristila tudi severnim pokrajinam. Dalje odpade od proračunjenih investicijskih troškov v znesku 481,954.000 kron celih 109,127.989 kron = 22'5% na Češko, Moravsko in Šlezijo 82,307.032 kron= 17-1 % na Galicijo in Bukovino,95,010.075K = 19 7 % na Dolenjo in Gorenjo Avstrijo, skupaj torej 286,445 096 kron ali 59 3%. Ostalih 40'7% ali 205 507.904 krone se porazdeli na ostale dežele, in sicer na Goriško, Istro in Trst 48,903.433 K 101 %, na Kranjsko 34,419.100 K ali 71%, na Koroško 33,217.600 K ali 6-9%, na Solnograško 31,275.440 K ali 6-4 %, na Štajersko 29,459.740 K ali 6 1%, Dalmacijo 12,849.220 K ali 2*7%, Tirolsko in Predarelsko 5,383 371 K ali 1-1%. V tej svoti pa so vračunjeni tudi troški za železnico čez Ture in Karavanke v znesku 123,100.000 kron. Torej preostaje za vse druge potrebe planinskih dežel le 82,407 904 krone. In to naj so darila, za katera hočejo severne dežele desetkrat višjo kom- i penzacijo! . To so češki in poljski poslanci tudi uvideli in vsprejeli kompromis, da sc naj-prvo uravnajo nekatere večje reke v severnih deželah in potem prične s kanali. Ob enem pa je vlada zastopnikom južnih dežel obljubila, da hoče zvišati melioracijski zaklad in ustanoviti določen načrt za uravnavo rek. Tako je torej ustvarjen m o-r a 1 n i „iunetim" med železnicami in vodnimi stavbami in parlamentarni voz ima zopet prost tir, dokler kdo ne sproži nove skale z jakobinskega hriba. Državna žganj&rina. Danes je zbornica nadaljevala razpravo o državni žganjarini. Začetkom seje je poslanec Ž i č k a r izročil predlog glede uravnave M i s 1 i n j e. D r. P 1 o j vpraša predsednika, ali je resnično v današnjih listih poročilo, da se odstavi z dnevnega reda poročilo vinorejskega odseka, ki zahteva, naj se carina od italijanskih vin zviša na 20, izjemoma na 12 gld od hektolitra. Predsednik grof V e 11 e r odgovori, da mu je to neznano in da ni nihče v tem oziru posredoval. Nato sta govorila glavna govornika v generalni razpravi o žganjarini. Dr. Kos je porabil to priliko, da je dve uri opisaval gospodarstvo poljske žlahte v Galiciji. Po mnenju dr. Kosa so poljski plemenitaši največji zatiravci svojega naroda. Naša naloga ni, da bi branili gališke graščake, mej katerimi je vedno več Židov, vendar pa dr. Kos preostro sodi in pretemno slika svoje soro-jake, in to je slaba stran njegovih govorov. Dr. grof D e y m je branil poljedelske koristi in ostro grajal finančno upravo, ki preveč stiska poljedelske žganjarije. Poročevalec Abrahamofficzje odgovarjal predgovornikom ter se najobširneje pečal z dr. Kosom in njegovimi pretiranimi trditvami gledč propinacij. S tem je bila glavna razprava končana, zbornica je odklonila Hy-bešev predlog in pričela nadrobno razpravo, ki pa danes gotovo ne bode končana. Pri prvem členu sta govorila Schraffl in dr. K a t h r e i n ter glavna govornika dr. Korol in dr. Reicher Ta je predlagal, naj se žganjarina poviša še za 10 vinarjev in ta dohodek prepusti deželam v uporabo proti pijančevanju. Ta predlog je zbornica odklonila, pač pa vsprejela prvi člen zakona po odsekovem predlogu. Prihodnja seja je v ponedeljek ob 3. uri popoludne. Kalvinska propaganda v Slavoniji. Poznato je, da se je v Slavoniji naselilo poleg NemceV tudi mnogo Mažarov, posebno število zadnjih se je v najnovejšem času jako pomnožilo. Skoraj vsi ti mažarski naseljenci so bili po veri katoličani ter so svoje otroke pošiljali v hrvatske šole, kjer so se kmalu naučili hrvatskega jezika, a tudi starejši med naseljenci znajo hrvatski ter se lepo razumijo s Hrvati, saj morajo vendar pogostoma med seboj občiti. Ker je tudi pri uradih le hrvaščina uradni jezik, a po cerkvah se oznanja beseda božja le v hrvaščini, se ti ljudje niso niti najmanje protivili učenju hrvaščine, ker so uvideli, da jim je neobhodno potrebna; saj so tudi sami tako pametni, da se radi peščice naseljencev ne bode vse le njim na korist spremenilo, tako da bi postali oni gospodarji mesto prvotnih prebivalcev. je krivih te nesreče nekaj milijonov mikrobov, ki skušajo z zvijačno invazijo prodreti v naša pljuča in nam vpihniti svetlo luč življenja. Nekateri več nečejo piti vina, ker je mogoče, da so se lotili neusmiljeni mikrobi buteljk in zamaškov. Drugi pa pravijo, da je nevarno piti vodo, če ni prekuhana, ker le visoka vročina more uničiti te sovražnike našega zdravja, ki plavajo v vodi. Še ni dolgo, kar je neki Nemec iznašel mikrobe na salati. Jutri jih morda najde že na zelju in na repi. Ob trgatvi in ob žetvi — vedno nas preganja strah, da se ne bi držali blagih zemskih darov neblagi mikrobi. Nič dobrega ni več pod dobrim solncem dobrega Boga . . . Ves svet je pomikrobljen in pobaciljen. Še nekaj časa naj napreduje znanost, in ne bomo več smeli sesti v fijaker, predno ga ne desinficiramo, a ne le sedeža in naslonjala, ampak tudi konja, uzdo in ko-čijaža. Desinfekcijski aparat bomo nosili vedno s seboj, če gremo na izprehod, v gledišče, v kavarno ali v restavracijo. Ko bomo šli na popotovanje, morali bomo s seboj voziti svojo posteljo, svojo blazino in svojo odejo. Previdnost nam bo ukazovala, da si vedno sami postiljamo, ako se postrežnik ali postrežnica za vsakega popotnika posebej ne desinficira. Kadilec ne bo več nikdar svoje smotke ali svalčioe prižgal na cesti ob Bmotki svojega bližnjika. Kadarkoli bomo stisnili roko svojemu prijatelju, morali jo bomo prej in pozneje izmiti z mikrobe morečo tekočino. Otrok ne bo smel več jahati na kolenih svojega očeta in mu božati lica. Vse družinsko življenje bodo razgnali mikrobi, zamorili bodo ljubezen in nezaupnost zasejali med prijatelje . . In to je storila znanost, ker pred znanostjo nismo vedeli za mikrobe . . . Res, življenje bo postalo mučno in neznosno, če znanost napreduje s svojimi odkritji . . . Jenner in Pasteur 1 Vidva sta nas seznanila z mikrobi in bacdi, a stavim, da se Vama še sanjalo ni o profilaktiki, ki sta jo vzbudila. Vso čast vestnim preiskovalcem, vso čast previdnim zdravnikom 1 A kakor ima vernost svoje meje, da ne postane praznoverje, tako ima tudi znanost svoje meje, da ne postane praznoznanost! Naj-plemenitejše ideje se pokvarijo, če se preti ravajo. Toliko brambe imamo proti mikrobom, katere naši predniki niso imeli. A oni so živeli po dvajset let dalje, nego mi! L. Tako jo ostalo do najnovejšega časa, dokler ni mažarski šovinizem naredil tudi v teh krajih velike zmešnjave. Zna se dobro, kako bi Mažari radi predobili Slavonijo zase ter jo spremenili v mažarske županije. Po postavi tega ne morejo izvesti, ker je Slavonija zedinjena s Hrvatsko od starodavnih časov. Upotrebiti se mora tedaj zvijača. Kot sredstvo pri tem poslu hočejo uporabiti mažarske naselbine, katere pospešuje v novejšem času sama ogerska vlada. Ker Mažari niso skoraj nikjer kompaktno nasoljeni, nego le raztrešeni, so vezani na cerkvene in občinske uredbe svoje nove domovine. Toda mažarski agitatorji s tem niso zadovoljni. Ker dobro vedo, da se morajo Mažari, dokler ostanejo katoliki, držati dosedanjih cerkvenih in občinskih uredb glede službe božje in šole, so začeli Mažare katolike nagovarjati, da prestopijo v kalvinsko vero, ker potem morajo po postavi dobiti ma žarsko konfesijonalno šolo in svojo cerkveno občino. Dozdai so predobili ti agitatorji že tri občine zase, pa so se morale dovoliti tri mažarske šole, a zdaj rujejo istotako še v štirih drugih občinah, kjer je že nekoliko Mažarov prestopilo h kalvinskej veri, pa dobe sčasoma tudi vse, kakor one prve tri občine. In premda so bili Hrvati tako popustljivi, da so dovolili v svojih hrvatskih občinskih šolah učenje mažarskega jezika radi malega števila mažarskih otrok, le ti vendar niso na to pristali, ker so hoteli imeti popolnoma svoje mažarske šole, kjer morejo po svojej dragej volji širiti svojo propagando. Pa še več. Ta propaganda se širi javno po nekih krajih Slavonije. Iz Ogerske dohajajo semkaj agitatorji s priporočilnimi pismi od Košuta, Tise in celo od hrvatskega ministra Čeha ter drže skupščine in nagovarjajo javno katoliške Mažare na pristop h kalvinstvu; razumi se, da se pri tem grdi katoliška cerkev na nedostojen način. Ker so se radi tega pritožili katoliški duhovni, so so jim ti agitatorji za kalvinstvo porogljivo zagrozili, da jih bodo tožili pri sodniji radi razžalitve časti. In oblasti? Le te molče, kakor da vsega tega ni. Seveda jim je vse poznato, saj so katoliške duhovne oblasti vse to ob svojem času prijavile na dotičnih mestih; ali ker je sam hrvatski minister sporazumen s takšnimi agitacijami proti katoliški cerkvi in proti hrvatskemu narodu, potem morajo hrvatske (!) oblasti molčati. Kaj je morala Hrvatska zares še tako sramoto doživeti, da je postal njen minister protestant agitator, ona Hrvatska, ki je nekdaj tako odločno branila katoliško vero ter se samo z njeno pomočjo rešila popolnega propada. Kaj na Hrvatskem ni več najti pravice za katoliško cerkev in hrvatski jezik, nego se morajo duhovni obračati na vrle narodne poslance na hrvatskem saboru, da spravijo take žalostne dogodke v javnost in da se zavzemajo za pravico. Pri takšnih okolnostih seveda misli Ma-žt, da mu je dovoljeno početi na hrvatskej zemlji vse, na kar ga goni njegov mažarski šovinizem, ter je postal že zares preoblasten, in misli, da je Slavonija izročena popolnoma mažarstvu. A vsa ta agitacija tudi ne pomeni nič drugega nego širenje mažarizacije na Hrvatskem. A med drugimi sredstvi za to so upotrebili tudi protestantsko vero, za katero so Mažari pripravni žrtvovati mnogo, ker jim širi mažarsko misel. Hrvatski narod pa tega ne bode trpel, nego bode zdaj, ko je odkrita vsa ta agitacija, znal najti sredstev, da se odločno upre takemu početju, ter prisilil tudi oblasti, da vrše svoje dolžnosti. To nalogo bode prevzela v hrvatskem saboru nase opozicija, a ni dvoma, da jo bode častno rešila. To zahteva tudi katoliški hrvatski narod. Politični pregled, V Ljubljani, 11. maja. Ministerski predsednik o »Los von Rom«- gibanju ? Znano je, da je ministerski predsednik pl. Korber povodom znane razprave o pro-tektoratu nadvojvodo Frana Ferdinanda odgovoril zelo rahlo in izrekel le obžalovanje, da se napada prestolonaslednika radi čina, ki ga je storil kot privatna oseba in za kateri vlada ni odgovorna. Marsikdo je v tem slučaju pričakoval odločnega govora in obsodbe protirimskega in ob jednem protiav-strijskega gibanja. Sedaj je pa »Germania« presenetila avstrijske katolike z nekim drugim poročilom. Ta list namreč z vso gotovostjo poroča, da je pl. K5rber naznanil Vse-nemcem, da jim ne bo delal zaprek pri »Los von Rom «-gibanju, ako opuste proti-avstrijsko gibanje in se bodo ogibali napadov na cesarsko hišo. List torej javlja, da se je ministerski predsednik izjavil v prilog Schonererjanski gonji proti katoliški cerkvi, in imenuje to izjavo nečuveno. — Koliko je resnice na tej vesti, seveda še ni dognano, znano je le, da so SchOnererjevci provzro-čali vladi velike preglavioe in da je poskušala razna sredstva, kako bi omilila boj, ki ga vodijo ti elementi. Nujno potrebno pa bi bilo, da katoliški poslanci v zbornici zahtevajo v tem pogledu določnega pojasnila. — »Germania« dostavlja gorenjim besedam: Upamo, da avstrijski katoliki z ozirom na resnost položaja ne bodo prej mirovali, dokler državna vlada jasno in določno ne pojasni svojega stališča napram protirimskemu gibanju. JProtirimsko gibanje mej Čehi. V boju proti katoliški cerkvi in njenim napravam ni mej slovanskimi in nemškimi radikalci nikake razlike. To se je pokazalo v poslanski zbornici, pokazal je pa nedavno tudi vzor ljubljanskega župana Hribarja, bivši praški župan dr. Podlipny. V seji mestnega sveta praškega 23. m. m. se je izjavil ta mož proti slovesnemu oficijelnemu vspre-jemu novoimenovanega kardinala, kir nima to imenovanje s stališčem češkega primasa nikake skupnosti (!). Sedanja doba ni primerna za tako slovesnost. Predlog je seveda padel, ker ga jo dobro pobijal župan dr. Srb. — Dne 3. maja pa je zahteval imenovani hu8it, naj se sohi svetih Ignacija in Frančiška ne postavita na prejšnje mesto. Udrihal je pri tem neusmiljeno po jezuitih ter pogreval neštevilnokrat ovržene laži. Izjavil je celo, da noben patrijot ne sme vsprejeti doneskov v ta namen. — Čuje so pa, da ta mož v kratkem stavi predlog glede protektorata nad dijaškim husitskim fondom in velike spominske slavnosti v spomin češkim plemičem, ki so bili umorjeni v 30-letni vojski. Pa pravijo, da mej Slovani ni protirimovcev ! V olivni red za tridentski mestni zastop. Obč. zastop južno-tirolskega mesta Tri-dent je sklenil razširiti volivno pravico po zgledu državnozborske pete skupine. V načrtu, s katerim se v prihodnjem zasedanju peča tirolski dež. zbor, so določa, da imajo volivno pravico vsi polnoletni državljani, ki, ako ne plačujejo nobenega direktnega davka, bivajo vsaj tri leta v dotični občini. Volivce razdeli načrt v tri dele. V prvi razred spadajo vsi, ki plačujejo nad 300 K davka, v drugi od 80 do 300 K, v tretji od 20 do 80 K, v četrti sploh vsi, ki plačujejo kaj davka, in v peti razred sploh vsi polnoletni državljani. Volilna pravica se priznava v načrtu tudi analfabetom. Komisija je prvotno sklenila, naj se vzame za podlago občinski davek, mestni zastop se je pa izjavil proti temu predlogu ter je jednako pri državno-zborski volitvi obdržal držav, davek za podlago. — Tridentski obč. zastop bo torej jeden prvih z uvedbo nove pete skupine. Ljubljanski občinski zastop bi pa mesto razširjenja še ženskam rad odtegnil volivno pravico. Tako se izpolnujejo razne obljube! Nemiri v Španiji so v nekaterih krajih, posebno v Barceloni, zopet z vso silo buknili na dan. Na jedni strani rujejo šo vedno framasonski hlapci, ki komaj čakajo, da se jim nudi kaka nova prilika, na drugi je pa blizu dan 19. maja, ko se vrši volitev v poslansko zbornico in nastopajo z vso silo republikanci. K vsemu se je pa še pridružila splošna delavska stavka. V sredo in četrtek so se vršili v Barceloni tako divji prizori, da vlada ni bila v stanu udušiti burnih nastopov in je morala sredi noči oklicati obsedno stanje. Demonstrantje so napadli razne tovarne, pobili nekaj oken in ranili večje število oseb. Boja se udeležuje tudi ženstvo. Vojaška oblast bo morda v za silo napravila red. Se hujši prizori se bodo seveda ponavljali prihodnjo nedeljo ob volitvi sami. Portugalski škofje kralju Dom Car Ionu. Razni listi objavljajo sedaj vsebino znane spomenice, ki so jo izročili škofje po de-putaciji, na čelu jej kardinal v Lizboni, portugalskemu kralju v zadevi redovnih družb. V spomenici se odločno, vsestransko osvetli omenjena zadeva in zahteva od kralja energična pomoč. Škofje podajajo najprej dokaz o spoštovanju in ljubezni do vladarja in domovine ter njenih zakonov, potem pa se izjavljajo proti veljavnosti znanih, 6edaj obnovljenih dekretov in kažejo na važno in velepomembno delovanje katoliških redovnih družb, katerega pripoznava cela vrsta učenjakov in državnikov, ki jih ne moremo prištevati med „mračnjake". Škofje konečno odločno protestujejo proti obrekovanju in napadom na redovnike od Btrani onih, ki so nevarni cerkvi in državi, ter zahtevajo od „najvemejšega" kralja, da s krepko roko ustavi pogubni tok. — Kralj je seveda spomenico vsprejel, a je le obljubil, da jo predloži vladi v presojo. Turčija proti evropskim poštnim uradom. Evropski poštni uradi v Carigradu so sultanu in njegovi vladi že davno trn v peti. Opetovano je že vlada poskusila odpraviti evropsko poštno službo v Turčiji, a vselej se ji je poskus ponesrečil. Minule dni so se turški organi bržkone po sultanovem nalogu zopet z vso silo vrgli na evropske pošte in kratkomalo zaplenili in pregledali pošiljatve. Vlada se izgovarja, da je bila prisiljena to storiti radi tega, ker se uvaža v Turčijo vsakovrstno prepovedano blago ter celo samokresi in pa za obstoj Turčije zelo nevarni spisi. Bržkone se sultan boji samo poslednjih, ker meni, da so se zarotili proti njemu vsi v inozemlju živeči Mladoturki. Evropske vlade bodo seveda tudi sedaj storile potrebne korake, da izgube turški vladni krogi vse veselje nad zasledovanjem poštnih pošiljatev in oviranjem poštnih uradov pri njih delovanju. Vsekako je pa zelo smešno, da se navzlic vsem nasilnostim od turške strani tako milo postopa napram turški vladi. Skrajni čas bi že bil, da se Turčiji napove ultimatum ter požene sultanovo vlado iz Evrope. Razpor mej Francijo in Maroko. V Afriki se pripravlja nova vojna. Med Francijo in Maroko je nastal najopasnejši razpor. Maroko je pokrajina v severni Afriki in meji na severu ob Srednje morje, na za-padu ob Atlanski ocean, na vzhodu ob Al-girijo in na jugu ob puščavo Sahara. Maroko meri približno okrog 800.000 kvadratnih km., na jugu niso meje natančno določene. Radi vojaških operacij francoskih generalov Rissboarg in Serviera proti ropar skim Berarabcem so se prebivalci dveh oaz obrnili do marokanskega sultana za pomoč. Ta je izjavi), da očitno ne more nastopiti zoper Francijo, a da jih hoče na skrivaj podpirati. Sultan hoče pozvati marokanske rodove, da vdero v francosko ozemlje, in da tako preprečijo Francoze pri njihovih vojnih podjetjih. To je seveda francosko vlado silno razsrdilo in namerava začeti vojno. Sultana v Maroku podpihuje angleška vlada, da pokaže svoje nasprotstvo napram Francozom in se, če le mogoče, okoristi z novim delom v Afriki. Na suhem kajpada ne bodo mogli Angleži kdove koliko škoditi, pač pa na morju. Otvoritev prvega avstralskega parlamenta. Predvčeraj je v avstralskem mestu Melbourne angleški prestolonaslednik, vojvoda Cornwall in York v prisotnosti zastopnikov združenih držav otvoril prvi avstralski parlament. V otvoritvenem nagovoru je naglašal prestolonaslednik, da vse angleške naselbine krepko podpirajo Anglijo, posebno so se pa odlikovale posamne kolonije v Avstraliji. Kralj pričakuje, da bo sedaj avstralska zveza kot zastopnica celega ozemlja še bolje vršila svojo dolžnost in pripomogla k utrditvi države. Nato so vsi člani parlamenta prisegli zvestobo kralju Edvardu. S petjem narodne himne se je završila slovesnost. Nova zvezna država je oficijelno osnovana pod naslovom »Common wealth of Australia." Zastop sestoji iz senata in reprezentantske zbornice, teoretično pa zastopa prvi države kot take druga pa ljudstvo. Vsaka šestih držav pošlje v prvi zastop potom direktne volitve po šest senatorjev, v drugi pa s številom prebivalstva primerno število poslancev, skupno sedaj 75, voljenih za triletno dobo. Tedenski koledar. Nedelja, 12. maja: 5. povelikonočna, Pankracij m.; evang. : Jezus uči o moči molitve. Jan. 16. — P o n e d e 1 j e k, 13. maja: Servacij šk. — Torek, 14. maja: Bonifacij m. — Sreda, 15. maja : Sofija m. — Četrtek, 16. maja: Vnebohod Kristusov, Janez Nep. — Petek, 17. maja: Maksima d. — Sobota, 18. maja: Venancij m. — S o 1 n c e izide 15. maja ob 4. uri 33 min., zaide pa ob 7. uri 21 min. — Lunin spre min: Mlaj 18. maja ob 6. uri 36 m. zjutraj. - Música sacra v nedeljo, 12. maja : V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Tretjo Cecilijino mašo zložil Franc Schöpf, alleluja z verzikloma Ant. Foerster, ofertorij koralno. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Prvo Cecilijino mašo v C-dur zl. Fr. Schöpf, gradúale »Alleluja Surrexit« zl. Ant. Foerster, ofertorij koralno, potem »Jesu, dulcis memoria«. Dnevne novice. V Ljubljani, 11. maja. Požlindrani liberalci. Sram pa liberalcev nič ni. Zdaj so izdali brošuro »Žlindra v državnem zboru«, v kateri bahato naznanjajo ljudstvu, kako sta dr. Tavčar in Plantan v zvezi z Wolfom in Schal-kom udrihala po domači »Gospodarski zvezi«, po domačem »Vinogradniškem društvu« itd. v veliko veselje tujcev, ki si najbolj žele našega gospod, propada. Nad 38.000 izvodov te »Žlindre« bodo baje kolportirali. C. kr. drž. pravdništvo bi na ovadbo dalo lahko pozapreti te kolportérje. Radovedni smo, kaj bodo kmetje rekli, če zvedo, da je najhujši greh dr. Šusteršičev ta, da je iz svojega doplačal 2000 kron za kmeta. Vsak pameten kmet se bo vprašal: Ali je pa dr. Tavčar ali Plantan že kdaj kaj za kmeta plačal? O narodnogospodarskem delovanju Plantanovem sicer govore zemljiške knjige v Višnji gori, a tega ne stoji v njih, da bi bil on kdaj 2000 K kmetom podaril. Tudi o dr. Tavčarju se sliši, da je on že več plačal za šampanjca, nego za žlindro. Le žal, da tistega šampanjca niso dobili kmetje. Je pa dr. Suster-šičeva žlindra vendar še boljša za kmeta! Ko bodo kmetje brali to knjižico, bodo rekli: »Čuden dohtar ta Šusteršič! Vendar enkrat en dohtar, ki ni od kmeta le jemal, ampak mu je tudi kaj dal.« In kmetje bodo pristavili še ta sklep: »Zdaj pa vemo, zakaj ga napadata dohtar Tavčar in dohtar Plantan.« Osebne vesti. Pravnika barora Maksa W inkier j a je dež. predsednik imenoval konceptnim praktikantom. — Poštnima asistentoma sta imenovana poštna praktikanta v Ljubljani gg. Bogoljub Š o r 1 i in Albin Ž e-1 e z n i k. — Umrl je v Mariboru posestnik mlina g. Karol Scherbaum. — Za Šolske okraje Ptuj, Ormož, Ljutomer, Rogatec, Zg. Radgona je imenovan okrajnim šolskim nadzornikom g. Ivan Dreflak, nadučitelj v Slovenjem gradcu, za okraje blovenji gradeč, Marenberg, Šoštanj in Konjice pa g. Alojzij Schechel, učitelj v Rogatcu. — Predsednik avstrijskega Lloyda baron Kaleh-b e r g je odstopil. Njegov naslednik bode baje pl. Becher. Zaupnice dr Šusteršiču. Prejeli smo sledeče izjave: .Še se držimo svojih načel, za katera smo se potegovali za časa volitev. Dasi hribovci vendar ne maramo za kvedre ukrojene po liberalnem kopitu. Za Vami gosp. dr. Šusteršič, stoji naša dolina. Farna knjižnica v Selcih. — Veseli nas, da smo oddali ob volitvi svoje glasove možu značajniku, katerega ne premakne in ne splaši strupeni jezik podlih obreko-valcev. Hranilnica in posojilnica v Selcih. — Z Vami, g. dr. Šusteršič, mislijo in se strinjajo svedrci pod Ratitovcem. Kmetijsko društvo v Selcih. — Občinski odbor v Polh. Gradcu izreka velczaslužnemu rodoljubu, prijatelju kmetskega ljudstva gesp. dr. Ivanu Š u -s t e r š i č u neomejeno spoštovanje in zaupanje ter ga pri si, naj deluje i v prihodnje v blagor slovenskega naroda. Čast vrlemu možu g. dr. I. Šusteršiču, sramota pa gro-bokopom že itak zatiranega slovenskega ljudstva. Za občinski odbor v Polh. Gradcu dne 10. maja 1901: Val. Rili ar, župan, J. Zadnikar, Ant. Z al a z n i k , svetovalca, Anton T r e b e r , France S e t -ni čar, odbornika. — G. dr. Šusteršič! Navzlic „satanskemu" hujskanju le tako kot sedaj naprej! Mi smo še vedno Vaši in Vi ste naši! Vaši volilci. Toplice pri Novem Mestu 10. maja 1901. (Slede podpisi.) Volitev župana v Ljubljani. Danes ima občinski svet sejo, da izvoli župana. Izvoljen bo Ivan Hribar. Po Ljubljani se govori, da je dovolil kandidat Hribar znatne koncesiji, da si pridrži za nekaj časa županski stol. Socijalno - demokraška sodba o „Slov. Narodu." Mi nikakor ne simpatu-jemo z „Rudečim Praporom", a vredno se nam zdi zabeležiti sodbo tega lista z ozirom na postopanje „Narodovo" o priliki dr. Š u -steršičeve afere, kar kaže, da so soc. demokratje dostojnejši ljudje, nego slov. liberalci. „Rudeči Prapor" piše: „Š u s t e r -šičevo afero so slov. liberalci do skrajnosti izrabili. Pretečeni teden ni bilo v „SI. Nar." čitati ničesar druzega, kakor vedno se ponavljajoča poročila o zadevi, ki mora končno tudi najbolj potrpežljivim čitateljem presedati. Dan na dan je bilo čitati isto litanijo in pri tem niso znali niti kaj novega o sami stvari povedati. Stranka oziroma njeno glasilo je s to kampanjo prav jasno pokazala svoj pravi demagogični značaj." In dalje pravi „Rudeči Prapor", da debata o žlindri v drž. zboru nikakor ni dokazala „da bi bila liber. stranka tako lepa in sveta, kakor bi jo „SI. Nar." rad prikazal L vsemi tistimi dolgimi članki in poročili in podlistki ne bodo izbrisali delavcem iz spomina, da liberalci na ljubljanskem rotovžu že od 1.1891. „študirajo" vprašanje delavskih stanovanj, pa še dosedaj niso ničesar „izštudirali" ; da vsako leto pred obč. volitvami obljubujejo razširjenje obč. volilne pravice, pa še doslej niso storili koraka v ta namen; da so se ob rojstvu sedanjega parlamenta sami ponujali klubu, v katerem bi bili sedeli skupaj s Šu-steršičem; da bi bili še danes udje klerikalnega hrvatsko-slovenskega kluba, če ne bi bili dobili brce; da so pri državnozborskih in obč. volitvah kjer so le mogli, izpuščali delavske volilce in jih skušali pripraviti ob njih volilno pravico; da so hoteli vzeti ženam še tisto malenkost volilne pravice, kar je imajo; da so v službi ljubljanskih vele-trgovcev vodili čisto brezmiseln boj proti konsumnim društvom itd., itd. Ves liber. boj v Šusteršičevi zadevi se da resumirati takole: „SI. Narod" potrebuje naročnikov; ljudi, ki ljubijo škandale, je mnogo; če se torej špekulira na nizke strasti in izrablja škandale, se tudi list prodaja. Torej — se molze kravo. Etični nameni, moralni oziri, ljudska izobrazba, oplemenjevanje čuvstev... ? Figa ! Kšeft, kšeft, pa zopet kšeft." — Tako soc. demokrati! Umirovljen je na lastno prošnjo župnik v Lescah č. g. Friderik Hudo-v e r n i g. V duhovnem pastirstvu jo de loval skoro 58 let. Promocija. Na graškem vseučilišču bo 14. t. m. promoviran doktorjem vsega zdra vilstva g. cand. med. Ivan Zajec iz Malega Korinja pri Krki. Čestitamo! Duhovniške spremembe na Štajerskem. Č. g. dr. Josip Hohnjec pride kot nemški pridigar v Celje. Prestavljeni so čč. gg. kapelani Andrej Keček iz Kostrivnice v Št. Rupert v Slovenskih goricah, Anton Kocbek iz Št. Ruperta v Slovenskih goricah v Št. Peter pri Mariboru, Matjaš Zemljič, dosedaj v pokoju, k Sv. Križu tik Slatine. — Č. g. Valentin Selič, župnik v Kostrivnici, je stopil v pokoj. Provizorjem v Kostrivnici je imenovan č. g. Franc Višnar, doslej kapelan pri Sv. Križu tik Slatine. Župniški izpit so napravili te dni v Gorici s prav dobrim vspehom č. gg. Ivan Dermastia, kaplan v Solkanu, Anton Plesni- čar, kurat v Gor. Tribuši in Ivan Kovačič, vikar v Striišču. »Nemški« Celovec v nevarnosti! Iz Celovca, dne 10. maja. Že zopet so ga reševali, tisti »nemški« značaj celovškega mesta! V zadnji seji mestnega zbora se je izvedelo, da je res v nevarnosti. Cerkveno predstojništvo tukajšnje mestne fare sv. Ilja namreč nabira milodare za olepšanje cerkve. Ker je v tej cerkvi po vsem Koroškem znana in Bloveča podoba svete Glave, katero srčno častč tudi Slovenci, izdalo je cerkveno predstojništvo tudi slovenski poziv! To pa je zbodlo gospodo na rotovžu. Odbornik K o 11 m a y e r, ki je izstopil iz katoliške cerkve, se je oglasil in vprašal, kaj hoče župan ukreniti, da se zabrani tako •skrunjenje« nemškega značaja Celovca. Rekel je, da je ona prošnja samo »ein clerical slovenischer Verstoss«, katerega treba odbiti! Stvar je preneumna, da bi se obširneje bavili ž njo. Kaj imajo Slovenci opraviti z ono prošnjo, ve samo Kollmayer. Slovenci vendar niso je izdali, marveč nemško cerkveno predstojništvo. Da Koll-mayer s svojimi tovariši ne da niti beliča za popravo doslej zelo zanemarjene cerkve, je gotova stvar. A on noče tudi, da bi kaj dali Slovenci I No, pričakujemo, da bo oblastni gospod prihodnjič pozval župana, da mora ta ukreniti vse potrebno, da celovški trgovci, obrtniki itd. s slovenskimi odjemalci ne bodo občevali več slovenski in od njih tudi ne bodoveč sprejemali nobenega gro ša! Samo še 436 Slovencev so našteli v Celovcu! Pri zadnjem štetju bilo jih je še 726. Ko se je prvič naznanjal izid letošnjega štetja, reklo se je, da je Slovencev samo še 436. Kam so izginili drugi ? To zna Bog pa mogočneži na celovškem rotovžu ! Na korist slovenskih šolskih zavodov v Gorici bode priredilo »Slov. kat. bralno pevsko društvo ,slovenska zveza'« veselico v Št. Petru dne 23. junija. Nov slovenski zdravnik v Trstu. G. dr. Just P e r t o s t je pooblaščen izvrševati zdravniško prakso v tržaškem mestu. Zrelostni izpiti na c. kr. moškem in ženskem učiteljišču v Ljubljani se bodo vršili, i. s. pismeni zrelostni izpiti dne 29., 30., 31. maja in 1. junija. Usposobljenostni izpiti za otroške vrtnarice se začno dne 3. junija, za učiteljice ženskih ročnih del pa 10. junija. Državni inženirji na Primorskem. Ministerski predsednik, kakor vodja mini-sterstva za notranje posle, je imenoval in-ženerje Gustava Seelingerja, Ernesta Dejaka in Rudolfa Mahniča višjimi inženerji v državnostavbinski službi na Primorskem. Romanje na Brezje, katero so priredile Marijine družbe Šmarske dekanije pretečeni četrtek, izvršilo se je v občno zado-voljnost. S posebnim vlakom so se odpeljala dekleta — kakih 600 po številu — v devetnajsterih vagonih do Otoč. Vesele Marijine pesmi so se čule, in okrašeni vlak je vzbujal splošno pozornost. Ob pol 10. jo bil sprejem pri cerkvi »Marije Pomagaj«, katerega so priredile dekleta iz Mošenjske Marijine družbe pod vodstvom g. učiteljice M. Fatur. Potom je bil kratek nagovor g. p. superijora Jož. Bizovičarja in zatem skupno sv. obhajilo. Potem je bila slovesna sv. maša z azistenco, katero je daroval veleč. gosp. dekan M. Sitar. Med mašo je pel šmarski pevski zbor pod vodstvom g. Alojzija Mi-helčiča, ki je žel splošno pohvalo. Po opravilu se je zahvalila deputacija Šmarske Marijino družbe, na čelu ji g. učiteljica T. Skul, svojemu priroditelju-predniku ter mu poklonila krasen šopek. Tega romanja udeležila se je tudi Marijina družba iz Sv. Križa pri Litiji, se svojo prednico na čelu g. učiteljico A. Tome. Opomniti moram le še kratki intermezzo, ki se je dogodil na kolodvoru državne Žele2nice. Neki gorenjski liberalček kazal je našim dekletom iz vagona mimo-stoječega vlaka kakih osem »Narodov« rekoč: Če ga bo katera pogledala, pa bo pogubljena. Dekleta so bile ogorčeno nad to demonstracijo in vrli šmarski pevci so mu osemkrat nato zapeli: »To s prisego pono- vimo, srce Jezusu zročimo!« — To je bil najboljši odgovor na njegovo izzivanje. Marijinim dekletom kličemo: Vrla dekleta, za Marijo naprej, slovenskim brezvercem na: »fej!« Preskušnje za učiteljsko vsposob ljenost so naredili sledeči gg. učitelji oziroma učiteljice: Marija G r i 1 v Ljubljani, Ivan K r e n v Kopru, Ida B i n t e r v Kapli, Ludmila Borštner v Vipavi, Helena Jenko v Boh. Srednji vasi, Frančiška Konečnik v Št. Ivanu, Helena Leinfellner v Žireh, Herm. Lun-d e r v Kapelah, Marija M e h 1 e v Bohinjski Bistrici (z odliko), Marija P e č e v Št. Pavlu pri Preboldu, Alb. Praprot-n i k v Postojni, Pavi. R u s v Vel. Dolini, Marija Schlaipach v Šenčurju, Ida S t e d r y v Koprivnici, Marija V a u p o-t i č v Olimju, Ivana Vidmar v Vuze-nici, Ivan Gantar v Št. Jerneju, Jakob R a i n e r v Sv. Križu pri Litiji, Tekla H u b a d v Ljubljani (z odliko), Jos. Košar v Posterici, Jos. K r e i n e r v Srednji vasi, Jos. Tscherne v Gotenici, Ant. D u k i č v Kastvi, Karol Jašovec v lški vasi in Jos. Kostanjevec v Litiji, poslednji trije spe-cijalno iz nemščine. Dve kandidatinji nista došli k preskušnji. ena je bila reprobirana. Smrtna kosa. Umrl je danes zj. po sestnik in gostilničar v Kolodvorskih ulicah g. Anton Miku ž v 61. letu svoje starosti. — Kap zadela je danes opoludne gostilničarja pri Lozarju na sv. Jakoba trgu g. Ferdinanda V i g m a j e r j a. V par trenotkih bil je mrtev. Cepljenje kdz. Od dne 23. majnika letos počenši, se bodo vsak črtrtek ob dveh popoludoe brezplačno cepile koze v veliki dvorani »Mestnega doma«. »Učiteljski Tovariš« se preseli iz »Miličeve tiskarne« v »Narodno tiskarno«, kam se preseli dolg, še ni znano. strela udarila je dne 10. t. m. popoldne o drugi uri na Skaručini pri Vodicah v cerkveno šupo ter jo zažgala. Sreča, da je bila na samem, da se ni mogel ogenj razširiti. Škode je do 300 gld. Učiteljska služba je razpisana do 20. maja na dvorazrednici v Mirni peči z letno plačo 800 K. »Schulvereinska« podružnica v Št. Pavlu na Koroškem se je sama raz-družila, ker ji je zmanjkalo udov. »Živele« naslednice! Potresne opazovalnice v Avstriji. V zadnji seji naravoslovskega oddelka akademije znanosti je poročal vaditelj potresne komisije dvorni svetnik pl. Moysisovich, da bodo napravili v rudokopu pfibranskem 1100 m. pod zemljo potresno opazovalnico. Opravili jo bodo z enakimi instrumenti, kakor opazovalnico, ki jo nameravajo urediti v Pr.bramu nad zemljo. Mogli bodo torej opazovati potres obenem nad zemljo in pod zemljo. Opazovalnico v Ljubljani bo akademija zanaprej vodila ne lastne stroške. Dosedaj so se vsi stroški plačevali iz Treitl-ovega zaklada. Zanaprej bo naučno ministerstvo dajalo akademiji podpore za opazovalnice v Trstu, Ljubljani, na Dunaju in v Lvovu. Zopet krvav dež. Z Opčin se poroča : Dne 7. t. m. okoli 9. ure in pol pred-poludne padale so med dežjem tu pa tam tudi krvave kaplje. Dve taki kaplji sti padli na roko neki plevici na polju in je vsaka kaplja imela kake 4 cm2 površja. Potres. V Zagrebu so predvčerajšnjim po noči ob 2. uri 6 minut čutili lahek potres. Uradno znamenje občinskih predstojnikov. Okrajni odbor graške okolice je sprožil misel, naj bi se določilo nekako znamenje za občinske predstojnike, kadar nastopajo isti uradno. Ali bo ta znak čepica ali „bridka sabljica", še ni določeno. Dejanje blaznjenca. V Mariboru je 471etni čevljarski pomočnik Andrej Marko iz Št. Jurja na Pesnici svojo svakinjo vdovo žel. sprevodnika Heleno Lanzel nevarno ranil % nožem in potem sebi zasadil nož v telo, a se le lahko poškodoval. Marka so odpeljali v blaznico. 17 oseb zblaznelo. V Vidmu je zbolel nek človek. Mesto zdravnika so poklicali k njemu nekega neveščaka, ki je trdil, da je bolnik obseden. Da bi vraga izpodili iz bolnika, so bolnika neusmiljeno pretepli, a mej tem je zblaznelo 17 sorodnikov v strahu, da tudi oni ne postanejo obsedeni. »Soča« pravi, da so takih slučajev krivi »klorikalci«. Kaj, ko bi Gabršček dal bolniku svoj »ka- lamon«, morda bi mu takoj odleglo. * * Črnogorski knez Mirko se ženi. Ii Cetinja se poroča, da bode drugi sin kneza Nikole Mirko skoro šel v Petrograd, da se ondi zaroči z jedno ruskih velikih kneginj. Roparski napad na Slovenoa v Ameriki. Ia Cievelanda O. poroča »Nova domovina«, da sta udrla dva neznana lopova skozi kuhinjsko stanovanje Slovenca La-vretiča. Ko je žena nepoklicana moža opazila. je zakričala in jeden lopovov jo je udaril z ročajem revolverja tako močno po glavi, da se je zgrudila. Ko se je mož na njen krik vzbudil in vstal iz postelje, ga je razbojnik vstrelil v glavo. Nato sta napadovalca zbežala. Med begom je še eden pomeril na tleh ležečo ženo, pa je ni zadel. Zdravniki upajo oba rešiti pri življenju Zopet dva Slovencaobčinska svetnika v Ameriki. V Ely Minn, sta izvoljena dva Slovenca v ondotni občinski zastop in sicer gg. Ivan P a k i ž in Jos. Smuk. Veseli nas, da naši rojaki v svoji novi domovini pridobivajo tako odličen ugled. Kako delajo s kmeti v Galiciji. Poljski kmetje se res ne morejo pritoževati, da bi se jim godilo predobro. Kar jim ne vzame Žid, to si razdele drugi gospodje. V Janovu se je zgodilo sledeče: Chlop Štefan Taratula je prišel k davkariji plačat davek in ponižno vpraša davkarja Josipa Lekwar-8kega, koliko ima plačati. Ko se mu je naznanila svota, je pričel tožiti. Davkar ga zmerja in slednjič mj zasoli nekaj debelih klofut in sluga je kmeta ven vrgel. Potem se čudimo, zakaj ubogo ljudstvo trumoma Galicijo zapušča. Odlikovanje glasbenika Mascag-nija. Listi javljajo, da je cesar glasbeniku Pietru Mascagni-ju podelil komturni križ Fran-Josipovega reda s zvezdo. Krvav dogodek v brivnici. Iz Budimpešte se poroča, da je v Terükova stanujoči brivec Štefan Valko zasledil, da ima notar žid Aleksander K o h n grešno razmerje z njegovo ženo. Ko se je predvčerajšnjim Kohn prišel brit k Valkotu, sprejel ga je Valko z ljubeznivim smehljajem ter ga prosil, naj se vsede. Valko je potem vzel britev, a namestu da bi zapeljivca svoje žene obril, — prerezal mu je vrat. Zagrabil je potem svojo ženo ter tudi njo umoril z britvijo. Naposled je tudi sebi z britvijo naredil konec življenja. Bivši soc.-dem. drž. poslanec Ko zakiewici se je po poročilu nekega lvov-skega lista preselil s svojo rodbino v Ameriko in dela pri nekem sodarju za dnevno plačo SO kr. Maščevanje ciganov. V Bacs Topo-lya se je pojavila pretekli teden ciganska^ tolpa, ki je izvrševala najrazličnejše tatvine. Ciganske tatove so konečno prebivalci zasačili pri tatvini ter so jih v občinski hiši ostrigli — za cigana pač sramotna kazen. Toda cigani so se strahovito maščevali. Po noči so se priplazili nazaj v vas in so oba vaška vodnjaka zastrupili. Drugi dan umrlo je pet vaščanov, ki so pili vodo iz omenje nih vodnjakov. Mnogo drugih vaščanov je na smrt bolnih. Orožništvo je že prijelo topovske cigane. Skesan tat. Začetkom tekočega leta je v Mille na Francoskem bito ukradenih vdovi Fenayran 80.000 frankov. Sedaj je dobila vdova svoj denar nazaj. Prinesel ga ji je župnik, kateremu je svoto izročil skesan tat pod zavezo spovedne molčečnosti. Roženberški ribnik pri Treboni na Češkem so naredili 1. 1585 — 1590. Delalo je na njem 1500 ljudi. A leseni bregovi so bili preslabi, da bi se ustavljali grozni množini vode, zato so zasadili hraste in 1. 1662 so naredili kamnit breg. Delo je takrat veljalo 39.102 gld. Ribnik meri 1315 oralov in 1330 sežnjev, ali 753 hektarjev. Lovi se vsako tretje leto in vjame se rib v vrednosti 100.000 gld. Električna železnica Pariz - Bru-selj-Antwerpen. V Parizu se je sestavil francosko-belgijBki sindikat pod patronanco belgijskega kralja, katerega namen je, izvršiti električno brzoželeznico iz Pariza v Bruselj in od tod v Antwerpen. Kapital družbe znaša jedno milijardo frankov. Vožnja iz Pariza v Bruselj bo trajala jedno in pol ure, iz Bruselja v Antwerpen pa deset minut. Razburjene Francozinje. Francozinje so zelo razburjene, ker je bil pred pariškimi porotniki radi umora svoje žene obtoženi pl. Lomulier oproščen. Francozinje pravijo, da mora Francoska sedaj, ko ima že ženske odvetnike, dobiti tudi ženske porotnike. Tetovirani psi. Na Francoskem bodo odslej tetovirali pse in mačke in sicer jim bodo na ušesa napravili številke, katere bodo zapisane na policiji in bo na ta način baje možno poslej ložje postopati proti tatovom tega živalstva. Amerikanska reklama. Te dni se je čitalo v nekem zelo čislanem ameriškem časniku sledeče naznanilo: »Brez konkurence! Kupujte mleko samo v mlekarnici v ul. N. v Chicagu, kjer dobite tu najboljše mleko. Koliko je v njem maščobe, priča ta-le dogodek: Nekoč je padla v pisker z mlekom miš (sedaj pa se to ne zgodi več, ker sem vse miši zastrupil s strupom od mene iznajdenim, kateri sti more dobiti v štacuni zraven mlekarnice). Nesrečna miš pa se je trudila, da bi iz piskra izlezla, zbok tega je v mleku plavala sem ter tja. Toda, ker je mleko imelo zelö mnogo maščobe in miš ga je z nogami mešala, izpremenilo se je mleko v maslo in tako se je miš rešila. Ali se torej more kakšno drugo mleko meriti z mlekom, katerega se 1 liter samo za 2 novca (amerikanska) pri meni prodaja?« Ukaz je ukaz. Duhovnik in častnik se snideta pri kosilu. Bil je petek; med obema se je pričel naslednji razgovor: »Zakaj ne jeste mesa?« Duhovnik: »Dovolite mi vprašanje: zakaj nosite epolete in sabljo?« »Ker je vojaški ukaz«. D.: »Ob petkih se zdrži mesnih jedi, je ukaz cerkve«. Vojak: »Morda ni meso v petek dobro, da ga nočete jesti?« D.: »Ali ne obsodite svojih vojakov h kruhu in vodi, ako so kaj zagrešili? Zakaj se to godi?« »Da se jih kaznuje«. »Mi moramo biti tudi kaznovani, ker smo grešili zoper Boga. Tako se glasi ukaz«. »Toda postiti se je zoperno in težko. Zakaj ne daste telesu, kar potrebuje?« »Za kaj nosite težko čelado?« »Zapovedano je, in sploh nas čelada varuje udarcev sovražnikovih«. »Post nam je zapovedan in nas varuje napadov hudobnega duha«. Sejmi po Slovenskem od 13. do 18. maja. Na Kranjskem: 13. na Ko-privniku, v Veliki loki, na Vrhniki, v Tržišču, na Vinici in v Zagorju ob Savi; 17. v Lukovcu, Idriji, Rovisah, Moravčah, Kočevski Reki, Srednji vasi, na Vidmu poleg Krke, v Žužemberku in Gorn. Logatcu. — Na slov. Štajerskem: 13. v Lem-bergu, na Planini, v Slov. Gradcu in Te-harjih; 15. pri Sv. Lovrencu; 17. v Gor. Sušici, Cmureku, Soseski, Vojniku in Pil-stanju. — Na Koroškem: 13. pri Sv. Emi, v St. Lenartu in Šmohorju. — Na Primorskem: 17. v Volovskem, Dolini in Ajdovščini. Društva. (Prostovoljno gasilno društvo v Moravčah ) vabi k u-tanovni veselici v nedeljo dne 19. maja t. 1. Vapo-red: Ob tri četrt na 10. uro dopoludne blagoslovljenje gasilnega orodja. Ob 10. uri sveta maša. Ob 1. uri popoludne sprejem gostov v Krascah. Ob 3. uri veselica s šaljivo tombolo v prostorih g. Fr. Orehka »pri Kavki« v Moravčah, pri kateri sodelujeta domžalska godba in moravsko pevsko dru štvo. — K obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor. (Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu) vabi na koncert z bazarjem, pošto, ribarjenjem, ki bo v nedeljo, dne 12. t. m. ob 4'/» uri popoludne v »Narodnem domu« v Barkovljah. Sodeluje vojaški orkester in pevsko društvo »Adrija« — Vstopnina za osebo 20 kr., sedeži prosti. Preplačila se hvaležno sprejemajo Veselica se vrši o vsakem vremenu. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. (Slovensko katoliško a k a -demično društvo »Danica«) priredi dne 13. maja svojo drugo redno občno zborovo sejo v _ letnem tečaju s sledečim vsporedem: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Slučajnosti. 4. Predavanje tovariša Fr. Pengova: »Bogastvo, rentabili-teta, vrednost in cena«. Lokal: Bayerische Bierhalle, I., Reichsrathsstrasse 15. Začetek I ob '/«8. uri zvečer. Darov!. Za družbo sv. Cirila in Metoda: G dr. Ivan Geršak v Ormožu v ime posojilnico in kletarekega društva mesto venca pokojnemu svojemu udu in nadzorniku g. Fr. Magdiču iz Pavloveo, 10 K. Za Jeranovo dijaško mizo; G, Andrej Lavrič, kaplan v Semiču, 10 K. Za aleksandrijBke Slovence: Nekdo 3 K. Za trapiški misijon v Marian-h i 11 - u v Južni Afriki so po gdč. Heleni Zupan darovali Mih. Košič, Franc in Marija Prašnikar in Terezija Razpotnik skup 8 K. Bog plačaj ! Telefonska in brzojavna poročila. Kamnik, 11. maja. Vse zaupanje dr. Šusteršiču! Sramota pa slovenskim Wolfom! — France Grk-man, župan tunjiške občine in volivci. Metlika, 11. maja. Občina Suho r izraža dr. Šusteršiču neomejeno zaupanje in spoštovanje z željo: Bog blagoslovi Vaša podjetja! — Martin G e r k š i č, župan, Fr. T o m e c, svetovalec, Jakob Pavlovčič, odbornik. Št. Rupert, 11. maja. Vzornemu voditelju gospodarskega in političnega gibanja katoliških Slovencev, dr. Šusteršiču, slava! — Za posojilnico in županstvo v St. Rupertu Anton Sedlar, župan. Dunaj, 11. maja. Danes se je vršilo posvetovanje načelnikov klubov nemšk[h strank, h kateremu so prišli tudi Čehi Kaizl, Pacak in Kramar. Dogovarjali so se o izpremem-bah načrta vodnih potij, s katerimi bi bilo možno doseči kompromis. Doseglo se je sporazumljenje v bistvenih točkah, tako da, če ne bo prišlo vmes kaj posebnega, se kompromis doseže. Od Mladočehov in levičarjev torej ni nasprotstva. Nasprotujejo pa veleposestniki in agrarci. Mladočehi groze veleposestnikom, ker so ti zoper kompromis Čehov z Nemci, pri katerem hočejo Nemci vtihotapiti tudi svoje narodne zahteve. Veleposestniki zahtevajo: 1. Prej se naj regulirajo reke, nego se kopljejo kanali, in to se naj sprejme tudi v besedilo predloga. 2. Drž. stroški 75 milijonov kron za regulacijo rek se naj podvoje na 150 milijonov. 3. Država naj poviša deželni donesek 25 odstotkov in prepusti deželnim zborom, da sklepajo, katera dela se naj izvrše poprej. Dunaj, 11. maja. Min. predsednik dr. Korber se je peljal danes v Pe-što, da cesarju poroča o parlamentarnem položaju. Dunaj, 11. maja. „Reichspost" poroča iz kompetentnega vira, da ni resnično poročilo berolinske „Ger-manie" o izjavi dr. Koeiberja, da ne bo nasprotoval „Los von Rom" gibanju Vsenemcev. Praga, 11. maja. Društvo agrar-cev zahteva, da se svota za regulacijo rek zviša od 75 na 150 milijonov kron. Belgrad, 11. maja. Naučni minister Marink ovič in vojni minister Vasic sta podala ostavko. Prvega bo nasledoval vseučiliški profesor in bivši minister Kovače-v i č , drugega pa polkovnik generalnega štaba in kraljev pribočnik J a n k o v i č. Pariz, 11. maja. Papežev nuncij Lorenzelli, čegar odstop so napovedovali liberalni listi, se je povrnil na svoje mesto. Madrid, 11. maja. Pravosodno ministerstvo deluje na reformi kon-kordata. Madrid, 11. maja. Uporniki v Madridu se postavljajo obupno v bran. Vojni minister je izjavil, da je tako daleč prišlo le vsled prizane-sljivosti napram anarhistom in njihovim zaveznikom. Moskva, 11. maja. Generalni guverner je prepovedal mestnemu prebivalstvu, nositi seboj nože. Rim, 11. maja. Laški poslanci se dobili iz Albanije memorandum, ki je naperjen proti Avstriji in ki zahteva, naj laški parlament na korist in neodvisnost Albancev posreduje proti Avstriji. London, 11. maja. Po najnovejšem štetju ima Anglija z Irsko 32,525.716 prebivalcev, 3,523.191 več kot v letu 1891. London, 11. maja. Lord Kitchener poroča, da je 18 eskadronov Yeomanrvpolka na potu v Anglijo. — Stein in Dewet se nahajata v zahodnem delu Transvala. — Bothova soproga je odpotovala v Evropo. v Žitne cene dne 10. maja 1901. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 60 kilogramov. Pšenica za maj-junij.....K 7-93 do » „ ¡«sen.......„ ''97 » Rž za maj-junij.........7-85 „ » ,, jesen......... 7-15 „ Turš:ca za maj junij.....„ 5 61 „ „ „ julii-avgust.....„ 6-69 „ „ „ septemheroktober . . „ 5-86 „ Oves za maj-junij......„ 7*22 „ „ » jesen.......„ 622 , Na budimpeštanski borzi: Pšenica za maj.......K 7-58 do „ oktober.......„ 7'66 „ Rž za oktober.......B 6-59 „ Oves za oktober.......„ 5-75 „ » maj .........» 5-65 „ Koruza za maj.......„ 5-34 „ » ji julij.......„ 6 39 „ (Effektiv.) Dunajski trg. Pšenica banaška.......K 7-70 do 8-25 „ južne žel.......„ 8-95 „ 8*30 i D......n 7-90 , 8 16 Ječmen ..........7-20 „ 8-25 ob Tisi.......n710„ 8-26 Koruza ogerska.......„ 5 80 » 5 85 Cinkvant „ .......„ 675 „ 710 Oves siednji.........7-90 „ 7-05 Fižol.............8-00 „ 10-— Meteorologično porodilo. Tišina nad morjem 306"2 m, srednji zračni tlak736<)mm 7 94 798 7-88 716 E-62 5-70 587 7 23 623 7-60 7-67 6-60 5-76 5-70 6-35 5-40 m „ e Cas opa-ttvanja Stanje barometra T mm. Tempe- ratarm po Cdltijn Vetre»i Nabo ae IM < p 1) a* » a- ► 10 $ zve«. 7.-14 9 1 121 ¡•r. zah. oblač. 11 7. zjutr. 2. popol. 733 9 732-9 11-2 19-0 si sever si. vzsvz oblačno dež 20-9 Srednja včerajšnja temperatura 10 7 normale- 13 4" Poslano. 501 1 Podpisani potrjujem s tem, daje moj mož Karol Saria, gostilničar v Št. Petru na Ottenbachu, umrl dne 16. aprila na zastrupljenju krvi, ker si je zasadil trsko v desni palec. Dne 27. aprila deponirala sem pri „Hationale", akcijska zavaroval, proti nezgodam ' v Gradcu, z ozirom na to potrebna spričevala in že 30. a p r i 1 a dobila sem polni, za slučaj smrti zavarovani znesek v znesku 2000 K izplačan. Zato res izvanredno rešitev izrekam „Nati-onale", akcijski zavarovalnici proti nezgodam v Gradcu naglo svojo najiskre-nejšo zahvalo. Št. peter na Offenbachu, dne 30. aprila 1901. Ana Sarija. Potrjujemo resnico zgorajšnjih podatkov: Jožef Dunkel, Janez Fuchs, okrož. zdravnik. obč. tajnik. Glavni zastopnik za Kranjsko, /\lfred Ledenik trgovec v Ljubljani. _Mestni trg štev. 25. Mladeniški mL Dijaški molitvenik. Flos juvenilis Libellus precura in usum studiosae juventutis priporoča prodajalnica kat. tiskovnega drut?a (IX. Ničmnn.) Cena eksemplaru v platno vezanemu 2 K 20 h, v usnji z rudečo obrezo 2 K 60 h. Po pošti 20 h več. t 496 1-1 Ivana V/ismaler roj šfefe naznanja v svojem kakor tudi v imenu svoje nedorasle hčerke Pavle vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo, našega ljubega, nepozabnega soproga in očeta, gospoda Ferdinanda Wismajerja gostilničarja pri Lozarju danes opoludne ob 12. uri, po kratki in mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče v 43. letu svqje starosti poklicati na oni boljši svet. Truplo drazega ranjcega se bode v ponedeljek dne 13. maja t. 1. ob 4. uri popo-ludne v hiši žalosti, Iiožne ulice št. 15. svečano blagoslovilo in potem na pokopališče sv. Krištofa prepeljalo in položilo k večnemu počitku Svete maše zadušnlce se bodo brale v župni cerkvi sv. Jakoba. Predragega pokojnega priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin. Ljubljana, dnu 11. maja 1901. 497 1 -1 Globoko užaljeni naznanjamo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm tužno vest o smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga oziroma očeta, gospoda Gustava Garich-a sedlarskega mojstra, ki je po dolgi, težki bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, danes 11. maja ob 7. uri zjutraj v 81. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši v nedeljo 12. maja, ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti. Rimska cesta št. 17, na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. zaedšne maše se bodo brale v raznih cerkvah. Dragega pokojnika priporočamo pobožnemu spominu in molitvi V Ljubljani, dne 11. maja 1901. Alojzija Garich roj. Supančič soproga, Marija Garicn hči. 491 1-1 Tužnim sruem naznanjimo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest. da je naš ljubljeni soprog, oče, oziroma stari-oče, tast in stric, gospod Anton Mikuž trgovec, posestnik in gostilničar danes, dne 11. maja ob četrt na 1. uro ponoči, po mučni bolezni v 61. letu svoje starosti previden s sv. zakramenti umrl. Pogreb dragega rajneega bode v nedeljo dne 12. t. m. ob 5. uri popoludne iz h še žalosti, Kolodvorske ulice št. 3 na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. spomin in Pokojnika priporočamo v blag molitev. V Ljubljani, dné 11. maja 1901. Žalujoči ostali. VABILO 493 ^ na redni občni zbor »Hranilnice in posojilnice y Selcih', ki se bode vršil binkoštni ponedeljek dne 27. maja 1901 popoldne po krščanskem nauku v spodnjih prostorih župnišča. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računa za leto 1900. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Razni nasvoti. V Selcih, dne 10. maja 1901. Načelstva. Opomba: Ako bi občni zbor ob zgoraj določenem času ne bil sklepčen, se prične pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bode zboroval natančno po zgornjem »Vabilu< ne glede na število navzočih zadružnikov in od njih zastopanih vplačanih deležev. Abnormalitete v cirkusu Barnum & Bailey. Barnum in Bailey vodi seboj toliko zanimivih abnormalitet, da bi vzbujal splošno pozornost, ako bi razstavil že samo te. Danes nam je mogoče priobčiti malo sliko o teh zanimivostih Razume se samo ob s« bi, da ima Barnum in Bailey poleg najbolj debelega človeka sveta tudi najbolj suhega, ki jo pravi skelet in čigar nogi in roki ste alični drobnim paličicam. Zelo zanimiva oseba je Tomaso, pri katerem se lahko s ftivanko fiiva skozi nje govo kožo, mož brez rok dela z nogami najumetnejSe stvari. James Mcris je abnormaliteta brez primere. Koža njegovega nosu, lic, rok, prsij in nog se raztegne lahko pol metra in z raztegneno kožo vratu lahko pokrije svoj obraz Master Herman lomi železje kot les. Mile El fi >rd požira ure in najostrejše predmete, bratje Fry imajo seboj posebne vrsto godbo imenom Miramba, katero igrajo prebivalci Guatemale in ki doslej ni bila znana v Evropi. Laloo Indijanec je prišel na svet skupno s svojo sobnih tal. Isto odstranja ln preprečuje lepljlvost llčenlh desk. Kdma prodaja za Kranjsko pri tvidki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 228 1 12-11 Vnanja naročila proti povzetju. V Trubarjevih ulicah št. 2, poleg SV. Jakoba mostu, se dá v najem stanovanje V I. nadstropju, obstoječe iz 3 sob, služ-niške sobe, kuhinje, shrambe, kleti in podstrešja za 1. avgust 1901 za skupno na-jemščino 400 gld. — Stanovanje se lahko ogleda od 11. do 12. ure dopoludnc. Natančneje pri hišnem gospodarju ka-tehetu Ivanu Smrekarju, II. nadstropje. 466 3- 3 Služba organista ^ in ob enem cerkvenika v ŠmarMnu pri Kranju se razpise. — Nastop takoj ali vsaj v treh mesecih. Prošnje naj se pošljejo župnemu uradu v Šmartinu pri Kranju. 474 3-3 Josip Razboršek, župnik. Kapelnik pri mestni godbi v Kamniku sts takoj sprejme. — Mesečna plača 70—80 K. Prošnje je treba ti ožiti do 25. maja. Za odbor mestne godbe v Kamniku: **************** Toplice in Kneippovo zdravišos Kamnik pri Ljubljani «o 6-2 v lepi, zdravi, pred vetrom zavarovani planinski legi. Vsi načini zdravljenja z vodo. Posebno ozdravljanje. Prlčetek 16. maja. Prej in po sezoni cene znižane' Prospekti brezplačno v Cisto medicin, ribje olje. Čubar, Hrvatsko, septemhra 1900. Blag. g. MIlan Levstek. lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vniog noprecenieno dobrog 111 pristnog mediolnskog rlbjog olla, kateiog že dle čas.i samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo Prosim, pošljite mi zopet Sest steklenic za 2 gld. 50 kr. Pozdravljam in ostajam Vam udani 839 38 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenica 50 kr., 6 steklenlo 2 gld. 60 kr. Razpošilja vsak dan z obratno pošto dež. lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph M. Leusteka v Ljubljani. Resljeva cesta št. 1., poleg mesarskega mosta. I», (¿»rjr.ii», i 500 2-1 t. č. tajnik. i.' Kopel Slatina. Južne železnice postaja: polčane (PiSltschach). Krasno prebivališče za po leti. Preizkušeno zdravilišče za bolezni v želodcu, na jetrih in ledvicah, za sladkorno bolezen (diabetis), žolčne kamene, katarhe v goltancu in na krhlju itd. Prospekti se dobe pri ravnatelju. 350 17—H Ljubljana-Vrhnika. Hešanec : V 0 z n e Postaj e Keianeo l'our- tjt. pop. «vč. 1. ill. zjt. opld.l pop. 1. 111. 7-15(1-55 ¡8.12 7-3S S 1Î S.ÎI 7-47;2-27¡8 12 7-58 ¡8-3918.21 8-0911-49,9 21 ¡B;¡5v-¿d 0 55)0 NO 070 0-35 0 HO 0 m o. IJubU.a.i. k.p. ijp Hrrzoviva . X 1 I.OR (post.) . T V llrxnov grli É p. Vrhnika . . o t¡-34|l2'29 7'2ü ti-18 12 13,7 11 6*03 11*586'22 5 21 U*4(¡ 611 »•12 11-35 (1-22 1 1 1 1 1 r 0 70 Cone razumejo se v krajcarjih. Tour-retour dobiva se «»mu n» Vrhniko in sicer samo za 111. razred. Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo Želodčno * tinkturo lekarnarja Plccolt v Lijubljanl dvornega založnika Nj Svetosti pa pe2a Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po ta in III. več stekleničic. 591 50—34 kot želodec krepkujooe m tek vzbujajoče. dalje kot prebavljen je in telesno odprtje pospešujoče sredsivo, posebno onim, ki trpš na navad nem telesnem za-ortju. EKS V & © # Çerkvena mizarska dela. Podpisanec izdelujem zlarti cerkvene klopi, spovednlo«, klečalnlke, vrata •-a « « Ci i S ft É itd. iz hrastovega lesa po vzorcih in po ifpi lastnem načrtu, ter se za taka dela pripo- rjup rožam čast. duhovščini in cerkvenim pred-stojnišhom. Zagotovim izvrstno, lično, trajno delo in niz»e cene. Uže trinajs'im cerkvam sem izdelal zgoraj navedem» dela z večletnim poroštvom. — Vsa dela se izvršujejo v last-nia pros-torih. 277 (10—9) Postavljanje klopi traja v cerkvi od 5 do 6 dni. JOSIP STUPIGA, mizar na Viru, pošta Domžale. © V & ft A Ä H â ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv.Petra centa št.6 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke Iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svcjo zalogo zgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. 7 34 Kneza Janeza Liechtenstein-skega tovarn zadinasteizflBlKe 11 «KO 779 24-15 „Unter - Themenau" pri Bi-eclavi (Lundenburg) priporoča: Mozaik- in tako zvane „Felnkllnker"- plošče v najlepši izvršitvi za vsakovrstno tlakanje, zlasti za cerkve in samostane. Taka del» je tovarna že izvršila po oerkvah v Bromovi, Mariavölgy, Kromcrižu in Ortak-ringa; v klavnici Krnski; po kolodvorih vOlomueu. Prerovu. Krukovu : v samostanih Kolomea, Stari Wies. Mödlingu, Brezah Tarnopolu; po bolnišnicah v Krakovu Kološu in Brnu. Dvakrat po.teklene cevi lz kamenine nastavke za peei.žkoljkaste posode za stranišča, ..Klinker' -opeka, pečnlce in stranloe ' za ognjliča v razni izvršitvi. Zarezna strešna opeka, navadna opeka posteklena in ne posteklena, najboljše vrsto Ceniki ln troikovnlkl na razpolago Delavcev okoli 700. ^milimi Varstvena znamka: Sidro, iiiniiiiitt ILIN1MENT. CAPSIGI C0MP.I iz lekarne Richter-jeve v Pragi, i pripoznano izvrstno bolečine oiaj- § I šujoče mazilo je dobiti steklenica po S I K — 80, K 1'40 in K 2-- v vseh lekarnah. = i | Zahteva naj se to 105 21—16 | sploh priljubljeno domače zdravilo | i | vedno le v izvirnih steklenicah z našo | i 5 varstveno znamko „sidro" iz Richter- = | Š Jeve lekarne ter sprejme iz previdnosti i ! = le v steklenicah s to varstveno znamko = l | kot pristni izdelek. 296 (10-1) ' I Rlcbterjeva lekarna pri zlatem levu Š » Pragi, Elizabethstrasse 5. šllllllllllllllllllll.....Illllllllllllllllllllllllllllllllll....... roN m É—1 co E-h i CD CJ5 <~~| o M £ OD »M e OD -o r—j o >tS4 c F—^ O J <0 n*> "Z y—i > OD C-D OD S-m M ; H«iA 1 -áioxiioiiit.hi.i.t.t. — luqoso hn-iit-fi-tettiitccwKjommm i siaaansisjasisi 1 «inii»».,,- j o.l : -» IV( M psi mmmt -1 U o 4i b 4» \\ i*i -ii ^ im — © © o è M M Čl Čl 91 SC ^ ¡>; 3 O — Ci © 1» W M M « -5» ti *m wm im C © CîiÂ/e*;»!/'« «l»"-iîi ^««l» »C — im Čl Cl tS « ^ •'« » a c« t A t <5 «O oo " Ï (T 1- M 1 N 'ft m O 'i. i1 9C I- t- l' I' » lO MB O f il X Iii JI ji T) M -1 " " - « î) M II 71 - 1 ím?líl¿l risali ; C O m c. c. X i- ¿ P< : inorcfliootcrtí I O "J M N O

ix«o 1 i « j v 9 i r « ? 1 © ' O O C. OS OO CO h « ¡ä o 2 m ÍÍ ï| SI î| r.| 3| i i I i i i i i il il 1 1 1 1 191 1 1 1 1 1 o 1 o as co co a •Ö Sctílílíl I I , I I I I I I I ..... c: ci IMIM i ................. Ä » & ..........1 .....S.........d rt (0 O * odh. Dunaj . ^Miirzzuschlag i Gradec . . Maribor Celje . . Laški trg . Rimske toplic Zidani most Hrastnik . Trbovlje Zagorje Sava . . . Litija . . Kresnice Laze . . . Y Zalog . . odh. } U»bUan "^Brezovica . . Borovnica . Logatec Planina . . Rakek . . Postojina . Prestranek Št. Peter . j Divača . . YNabrežina . prih. Trst . . H8S -rl 1- t- ^ O CO iO t- 1- 1» J) O! O ci| TI «1HO-c<(NM«(liOOHn >fi C- t- l- l- Ôo oc OO OO CO Ôo Ä 5! ô> , HUIA luqo.O 3 S s Si ïi II u n Ž1 Si SI il 4 ri SI a n 9» im îet t- c» ö ó č ¿b¿H«HHH«ji , si si a s il a si si a s —. ÎI ¿-1 rc iC « -7« «o ó o ® S'd ® i — O 1 ti ï? 91 © S © » X ^ »? 5 ?î 'S S1 N >r 1 C C 'S X ¿' » ? îl íí O » X ¡5 « 5 » ii H 1 I , iVs ¿D ¿T l— t— l- 00 ¿o óo ® cr» ¿> © — C — ssssÄgssssssssKiJssa «tfifM^«-— ©©ÓO© Ó©© — im im im ^m Cl Cl M * o © —' C člčii^ci-šltl»^«»-"»^-««©©© © v« vM ^ «M Čl Cl Cl Č9 >: o > tf CI 30 C « îl îl îl îl ¿ ¿ b © im Čl Čl Čl Čl îî if »C ti >a rt t-i-œccnœnbo 0 h -n T3 O ci ci «i o » « n i» * ta -i » •£ f o o f) » cc n n o h h « « » «i ifj 1 H N O « O lO >1 i'n « è ú t> t> X ó ó ó 11 i sssss$fss$a s © do «O "f CI HN«. *m © '£ SS fSi'S © — — Čl ÎÎ CO :¡i •M > il o S F »C Čl X © M Čl Čl Čl Čl Čl im » © »c Ci «y ec -m, — i»(/. «c Cl im čl Čl Čl M ^t" i-i o > îî cr.z? c. ci ci © c. i - — © — i - i- 11-1» rt 'Jj ¿¿Hlic^MMîîîKlît im C ï Cl Cl «f 1- 'Jb im ci 1- — c c; »H Čl ¿0 ©Ç »© © » 0 M C« O Î) .ft »i i(î Cft I- « X — CO <30 n O 71 IC Ç N 1 eo I O I I I ^ ÎO r- Ó ^ TJ « « -ii< -il« l'o ' in »o 1 ishsia t9 ©t» r- 00 ¿0 Ä « O 'S § O SI ^ -1 ^ i i I I j I 1 I SJ áo^^H^-if^-^-^ 1 1 1 1 1 ' 'iCO N 1" tti 1- 00 O n 1 î* 1 t- ? r r -o * i- 1 t- co es ci M i j ^ ¡ i i i j j i i t-r. «NN 1 si 1 ' 1 1 1 1 1 1 rs « reí O 00 0 1 M M 1 ISSSS ¿ Ö (A flJ -■P Is = H «'I o.a 3* •o > O = Vozni red državnih železnic. Veljaven od 1. maja 1901. LJUBLJANA — TRBIŽ. O.obnl vlaki !'?. zjutr noči 12 21 12 21 1222 1822 Ulli 12'22 l'IÏ 1-1Í IUI 1-22 1 1-21 2*21 D-Iii 2 22 211 3-22 3'Üil 3 22j HS pop. dne po noil 70* 7*08 718 7-22 7".HÎI 747 804 8*09 823 8'8B 8-41 8-48 904 »14 9-25 9'42 1004 1018 10-32 11-51 1154 11-58 12'Oti 12-111 12-28 12-41 12-45 12-57 101 114 1-25 1-35 1-44 1-5B 213 2-35 2-47 301 4-0ti 409 4-14 4'22 4-33 4-45 4-57 501 5-13 517 5-30 5-40 5-50 5'59 ti'ii 11-21 r.-AU 7-SÜ 7-ik 5-41 I 10-22 5-44 ' 10-22 5'45 10'21 5-53 10.12 0-C2 1022 il 12 10-21 0-211 1012 (>'22 (¡•12 11-22 1112 I 11-22 "i " ! 11-12 = '•2 i 11-iii s'.S ■s S 12-22 12-22 12 11 12-22 Cene osob. vlaka t. r h. i m. Cene z juž.kolodv. 0 HS 0-7J 11» 1 IS 1 53 1 53 1 111 •-'30 •2 30 ¿■30 2-08 2 08 3 01 d k. I0" o.l " lP- 50VižmarJe. . Medvode . . . Loka .... Kranj .... Sv. Jošt . . . Podnart- Kropa Otočo .... Radovljica . Lesce Bled . . Žirovnica . . Javornlk . . . Jesenice . . . Dovje ... Kranjska gora . YRade6e-llelapeč£ p.Trbiž . . . zjtr. 3-22 3-22 312 312 3-22 2-21 2-22 8-21 2-21 2-12 2-22 1-22 1-11 1-22 1-21 1-12 12-22 12-11 12-22 O.obnl vlaki zjtr. 712 7 09 706 6-59 6-50 11-38 «•26 (¡•20 610 ti 04 •V21 512 5-22 5 21 5-22 5-22 4 12 4-22 4 II dopoldne 11-16 1113 1111 11-04 10-55 10-43 10-31 10-26 10-1« 1010 959 953 9-40 9-33 9-27 910 8-52 8-41 8-25 popoldne 4-38 4*35 4-30 4'29 412 3-59 346 3-38 3-28 381 310 304 2-45 2-37 2-31 213 1-53 1'41 1-23 zv5. H-22 8-22 8'22 8-22 8-12 8-21 7'22 711 7-22 a . — e M.S. a .--a Ç ÏÎ1 po unči 8'21 812 8 12 8-22 8-21 8*12 8-2. 7-22 7 12 7-22 7-21 7-12 (¡■22 6-21 6-12 fill C-22 553 5*35 L.J UBUAN A - KOČEV.IE. O . 0 b n 1 vlaki Postaje O . obnl vlaki '¿jutra j popoldne zvečer Vozne cene Vozne oene zjutraj pop,-dne zvaëer 1. II. III. 1. II. III. 7-lJ 1-05 0-22 iz Ljubljane j. k. 8-44 2-32 812 7-28 1-16 7-22 0-30 0 2(1 010 JLjubljane Dol. ž. 8-34 2 28 8-22 7-39 1-27 7" i7 0*45 OSO (1 15 1 'Lavrloe (post.). . 0 30 0-20 0-10 8-22 2-10 S'22 7-40 1*34 7-21 0 54 0 ¡1(¡ 0 18 Škofljice..... 0 ¡m 024 (1 12 8-llT 2-04 8-22 8 01 1-49 722 0 81 0 54 0 27 Šmarja - Sapa . . 0 i« 0 42 0 21 802 1Ó0 8-22 8-21 2-09 8-21 O'ílíl 0-6« 0-:t:i Grosuplja .... 0-78 0-52 0 20 7-4IÏ 1-34 7 22 8-35 8-45 2-23 812 8 22 1Ü« 0 84 0 42 Predola (post.) . 1 OS (1 72 0 36 7-32 1-20 7-iï 2-33 1 44 0 !M¡ 0-48 Čušperka .... 1*2(1 0 81 0 42 7-25 1 13 7 XL 8-59 2-47 8-22 1 SO 1 20 (1(10 Dobrepolja . . . 1-511 l'(Ni 053 7-12 1-09 (¡22 911 2*59 8*21 2 07 l-ÜS (lili» Velikih LašiC . . 1-81» 1 2« (1 IUI 7-01 12-49 GH 9-30 318 912 2-48 1(15 o-sit 2 2.'. 1-50 0-75 li-45 12-33 n-21 9 46 3*34 9-22 2 79 1-8(1 11IW Ribnice .....1 I 2-58 1-72 0-8(1 (1-27 12 15 G-12 10-11 3*59 9-21 3 29 2 19 1 10 ► Stare Cerkve (p.)P \ 3-12 2 08 1 Ol f.01 11-49 5-47 10-18 4'OG 9-22 3 42 2-28 1-14 Kočevje ... iz 3-24 2 10 1 08 5 a 11-42 5-40 Ljublj ana - Novo mesto - Straža - Toplice. « ó ¿ b « O.obnl vlaki zjutr. pop. zvečer Vozne oene 1. 1 II. 1 III. 717 105 6-22 7-28 1-1(5 7'22 0 30 020 010 7-39 1-27 7-iï 0 45 0 30 0-15 7-46 1-34 7-21 0-54 0 ¡10 018 801 1-49 7-22 0-81 0-54 0 27 8-09 1-57 7-12 0 m» 0 (Hi 0 33 8-17 205 7-21 8-30 2-18 8-21 12« 0 84 0 42 8-41 2 29 812 1 44 0 !Mi 0-48 8-55 2 43 8-22 1 71 114 0-57 904 2-52 822 1-81» 1-2(1 0 (13 9-09 2-57 8-ü 1 08 1 32 OKU 9-22 3 10 8'22 2 25 1-50 0 75 9 30 318 9-21 2 30 1-59 0 80 9-44 3-38 912 2-01 1-74 0-87 9'äO 3-38 9-21 2-7(1 1*84 0-92 1O-03 3 51 9-22 2 »7 1-98 0IKI 10-23 4-11 9-22 3 42 2-28 1 14 10-28 425 10'4i> 4-43 3 83 2 55 1-28 Postaje o. LJubljana j . k. p. J LJubljana dol. k. X ] Lavrlca (post.) . j ! Škofljica . - I YŠmarje-Sap J* j Grosuplje 4;¿alna (post.) Višnja gora - tiöli .* i o. \p-• A. atičina Št. Vid p.Z. (pst.) Radohova vas . Sv. Lovrenc. . Velika Loka . Trebnje . . . Ponikve (post). YMirna peč . J' J Novo mesto p. Straža-Topllceo. O.obnl vlaki Vozne cene zjntr. zvečer 1. II. III pop. 8-44 2-32 8-12 8-34 2-22 8-22 0 30 0 20 0 10 8-22 2 10 8-22 • ■86 0 24 0 12 816 204 8-22 0(13 0 42 0 21 8-02 1-50 8'22 0-78 0 52 0 2« 7-52 1 40 722 7-40 1-28 Til 1 08 0 72 0-3« 7-27 1-15 7-21 1 40 0 93 0 47 7-17 105 7-21 1 411 0-91» (IM) 703 12-51 7-12 1 117 111 0 5« 0-53 12-41 7-22 1 7(1 117 059 6.48 18-36 6'22 203 1-35 0 68 6*35 18-23 G-12 2 10 1-44 0 72 6-28 12-16 6-22 2-3» 1-50 oso 6*16 12 04 6-22 2-58 1-72 0-8« 0-07 11-55 611 2-75 1-83 0 »2 5-22 11-43 G'22 3-24 2 1« 108 ó 21 11-22 5-41 11-12 511 3 62 2 40 1 20 10-54 4 53 Ljubljana - Kamnik. .a -T3 -- 0 . 0 b n 1 v lak 1 Postaje O a 0 b n v 1 e k 1 < e N# — S zjutr. pop. zvečer po nnt-i*) Vozne cene 1. 1 II. 1 lil. zjutraj dop. zvečer po noči*) *> ■ C ja 7'28 8*05 6'22 10-22 0. Ljubljana . . . P- 6 49 11-0G (¡12 9-22 á S » 0 '3 7-41 2-18 7-21 10-22 0 38 0-28 0 13 uTavčarjev dvor 6'36 10-53 5'57 912 0 2 5 7'44 8-21 7 22 10 u (»¡IS 0-28 0-13 I 6 32 10 49 5-53 9-22 805 2'42 7-22 11-22 0 77 0-4« 0-26 (Trzin...... 6*12 10-29 5-33 9-12 813 2-50 7-22 11-22 0 77 0-46 (»26 | Domžale .... 6-05 10-22 5 86 9-12 ¡B. I'm 8-23 300 712 11-12 0 77 0-46 0 26 j Jaršo-Mengeš . J 5*22 10-13 5-15 9-22 8-28 305 7-22 11-22 (1 77 0 16 0 26 «Homec..... J 5-12 10-00 5-08 8-22 w 1* 8-42 3 19 8-22 11-22 1 15 0 69 0-38 p. Kamnik . . . 0. 522 9-53 4'55 8-40 » enonadstrofna, s 7 sobami, 3 kuhinjami, kletjo in \ri'jm. pripravna za vsaki obrt, kakor tudi /.a » tanovanje r izdeluje slikana okna za cerkve in hiše v rasnih slogih. Gosp. Edvard Stuhl, umetnik za slikanje na steklu, je izdelal za tukajjujo farno cerkev sv. Križa v 1'oličanali dvoje okenj po 4-5 m visoka in 1-5 m široka, jako umotnisko in v največjo zadovoljnost. v oknih so slike: krvava in nekrvava daritev. Cena obema oknoma 360 gld. Pridite in glejte! Jako sem zadovoljen in priporočam mojstra zlasti oni g gospodom, ki bi radi kaj lepega dobili, pa nimajo veliko denarjev na razpolago. Župni urad Puličane ob južni železnici, dn6 29. marca 1839. Jan. Lenart, duh. svetnik, župnik. Gosp. Edvard Stuhl, izdelovatelj slikanih okenj v Gradcu, je za naSo novo farno cerkev sv. Vida izdelal dvanajst okenj in sicer dvoje okenj s slikami sv. Modnsta in sv. Krescencije. druge z raznimi drugimi slisarijami o/.aljšane. Vse je izvršil jako umetniško v popolno zadovoljnost. Ker tudi cene niso previsoke, zalo umetnika toplo priporočim vsem cerkvenim predstojništvom, ki si mislijo napraviti taka okna. Kami urad Lučine ne Kranjskem, dnš 19. oktobra 1899. Anton Dollnar, župnik. Tacih priznanj imam prečastiti duhovščini na razpolago še dokaj, judno se priporočam 'jOO , o e . J. I V Olševku na Gorenjskem so na prodaj itairc orgije, pripravne še za kako majhno cerkev, po jako nizki ceni. 449 6- 5 Jane? Sajovic, ključar. Dva učenca krepkega zdravja, koja sta izpolnila 14. leto in imata ves lje do ključarskega obrta, vsprejmeta se takoj v Ljubljani Natančnejše poizvo se v upravništvu »Slovenca«. 485 2_2 Vl lH I./^A-t^ ! H U. Najprimerneje priložnostno < yi < < < < K K darilo za mladino so pomladni ki so jih izdali ljubljanski bogoslovci dosedaj deset zvezkov. Dobe se še razen I. in II. \si letniki in sicer nekateri krasno vezani po 1 K 80 h, v platno po 1 K 10 h, v polplatno p. ozir. 70 h, broširani po 60, 50, ozir. 40 h. Naročajo se po vseh knjigarnah in v semenišču. 80. C. In kr. prlv. umlvalna voda za konje. Cena steklenici 2 K. 80 h je tekočina, že 40. let v rabi po dvornih, vojaških in civilnih konjskih hlevih, s katero se krepčajo konji po velikem trudu, ali če si zvinijo nogo, če jim odrevene kite itd. Ta tekočina dela konja sposobnega za izredne uspehe pri dirkah — Pristen je fluid le z gori označeno varstveno znamko in je dobiti po vseh lekarnah in prodajalnicah dišav v I. Avstro-Ogerski. 630 20-15 Glavna zaloga Frane Jan. Kwizdn, c. In kr. avstr.-oger , kr. rumun. In knežji bulgarski dvorni založnik, lekarnar v Korneuburgu pri Dunaju. Leopold Tratnik pasar in srebrar v Ljubljani, Sv Petra cesta 27 se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom cerkva, v strokovno umetno izdelayo raznovrstnega cerkvenega orodja, kakor: tabernaklje, mon- štrance, kelihe, svečnike, lestence, svetilke itd, iz zanesljivo najboljšega kovinskega blaga. V zalogi pa ima mnogo že izgotovljenih, krasnih predmetov. Stare predmete prenavlja, posrebri In pozlati po najnižji ceni. Slavnemu občinstvu pa priporoča lastne Izdelke in veliko zalogo električnih svetilk v raznih oblikah, prenareja tudi stare svetilke v uporabo električne razsvetljave. — Postrežba zaneslj ivo točna, cene nizke. 133 30—23 m M m I © i © i i i© m © © © © m © S © 1 m t © © 1 © © © Podpisana ima v zalogi na.iraznovrstnej&c trptžno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi boi.ji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno In pošteuo po najnižji eeiil bandera in vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaj« hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 502 52-50 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja In posode v LJubljani, Wolfove ulioe 4. E* a 463 IM čamernik, /. <

/, <> i* f. if -i', -i,-i, -C, if ff -ff -ff -ff -ff -ff -ff -f. 'f,-f,'i\-r, Edina celjska narodna steklarska trgovina. Fran Strupi v Celju, Grraška cesta št. priporoča slavnemu občinstvu ter visokočastiti duhovščini svojo z najnovejšim v to stroko spadajočim blagom napolnjeno, zdaj popolnoma na novo otvorjeno zalogo ^<491 «tekla, porcelana, svelllnlo najrazličnejših vrst, kakor /.a navadne kmečke hiSe, tako tudi za najmodernejše salone, vsakovrstnih okvirjev za podobe, krasnih Marijinih kipov, kakor kipov drugih svetnikov, lepih krliev, Dokritih s steklom in nepokritih, finih iz porcelana in terakote izdelanih okraskov za omare In salonske mize, najrazličnejših vrst važen za ovetlloe, kakor tudi vsakovrstno barvanih krogel za vrt, ozir. za rože, zroal, šip za okna, sploh velika izber najfinejših predmetov za ženltovanjska darila in za darila pri tombolah in druzih sreoolovlh itd. itd. iKr na debelo ln drobno. Prevzema v to stroko spadajoča dela pri stavbah in preskrbljuje napravo raznovrstnih oerkvenlh oken. 436 3—3 Tudi sprejema vsa popravila ter taista izvršuje po najnižjih cenah. Postrežba točna in solidna. H < 0 m» sr & o Ui B 35 tr ■VHVii kamnosek v Ljubljani, pomenskega ulice štev. 28, se priporoča prečastiti duhovščini in slav. občinstvu v vsa v kamnoseški obrt vštevajoča se dela, bodisi umetna cerkvena ali sfavbinsko-strokovnjaška. »i-S^f: nagrobnih spomenikov LE^I katere prodaje po izredno nizki ceni. Opozarja tudi, da so le edino pri njem kupljeni drobni Okviri trpežni proti vplivu vremena, za kar jamči. n Naznanjam, da sem svojo ¡OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI flova trgovina v „Zvezdi" v Tamborninovi hiši. Prijazno naznanjam p. n. občinstvu, da sem isto otvorila s 1 maiem V Z*1®^ 464 3-3 z nakitnim, perilnim in platnenim blagom, kravatami itd. Posebno priporočam cenjenim damam svoje podjetje in vabim uljudno na obilen obisk. Z velespoštovanjem .. TT _ Marija Vehovc. aoooooooooooooooooooooooooooooooi o o § J Kmetišta psojiMca ljuMjanste otolice registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1, v Knezovi hiši, obrestuje hranilne vloge po 1098 4o-u 4% odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne. Poštnega hranilničnega urada št. 828.406, Telefon štev. S7. odvetniško pisarno odprl «^jj v Mariboru v Kolaričevi hiši, poleg poslopja za c. kr. okrot sodišče (Gerichfshof, fflariengasse). Maribor, dne 5. maja 1901. Dr. f ranjo Rosina, 461 3-3 dosedaj odvetnik v Ljutomeru. Št. 605. 428 3-3 Razpis službe stražnika. Pri mestni občini Škofja Loka popolniti je služba mestnega nadstražnika, oziroma stražnika z letno plačo 800 K, oziroma 480 K in službeno obleko. Dosluženi vojaki imajo prednost. Prošnje na mestno županstvo do 20. maja 1901, ter se naj dotičnik v tem času osebno predstavi županu, pri katerem se zvedo natančneji pogoji. Mestno županstvo v Škofji Loki, dne 20. aprila 1901. O E > J5 03 T3 « c >o 'c 03 Zaloga „Styria„Helikal", „Austria" in „Stefanie1'-koles prave J. Reithofer-jevih sinov pnevmatike, katero ponudim po isti ceni, kakor v tovarni. večjo^in^najbogatejšo^obče-znano veliko izbero vsako- vrstne zliHenlne in (li^ils}) tsi-<;l>i-jiino v secesiji, lepe poročne prstane prave švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck) in najboljše šivalne stroje vse to po najnižjih cenah in z jamstvom. 28 35 Vabim na oblini obisk in ogled z vsem spoštovanjem __v Fr. Čuden. urar in trgovec v Ljubljani, Mestni trg štev. 25, nasproti rotovža Ceniki brezplačno m poštnine prosto. TJ O ■o -1 CD 5T CO "O -» ¿B. cd' 3 w eo CD ftj v CD_ JU I > 11 11 a j « k a borza. Dni 10. maja. i kupci državni dolg v notah . . . 98-60 Skupni drlavni dolg v «rebru . . 98 15 Avstrijska zlata renta 4%.......117 95 Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 97-50 Ogerska zlata renta 4°/„ .... . 117-60 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... . 9310 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1671-— Kreditne delnice, 160 gld..............693 — London vista ................240 32 Nemški dri. bankovci za 100 m. nem.drž.velj 117-50 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci , . C. kr. cekini..... 23-51 1910 90-50 11-31 Dn6 10. maja. 3-2°/,, državne srečke I. 1854, 250 gld.. . 670 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rndolfove želez. po 200 kroa Tišine srečke 4°/0, 100 gld. ...',. Dunavske vravnavne srečke 5°/0 181 -170-75 212- -95 25 141-45 258-50 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 106-50 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.bauke i°i0 . 94-25 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 424-50 > > južne železnice 3°/0 348 50 > > južne železnice 6l70 123-60 » » dolenjskih železnic 4°/„ . — ' — Kreditne srečka, 100 gld..............398 — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 395 — Avstrijskega rudečega križa r,ročke, 10 gld. . 49-25 Ogerskega > „ . 5 '» . 25 25 Budimpešt, bazilika-srečke, 5 gld.....16 50 Rudoifove srečke, 10 gld......58— Salmove srečke, 40 gld. ...... 200 — St. Gendis srečke, 40 gld................234 — VValdsteinove srečke, 20 gld.......390 50 Ljubljanske srečke..... .... 58 75 Akcije anglo-avstrijske bauke, 200 gld. . 281-_ Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. «t. r. . 6210.— Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld, . . . , 901 — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . 95 — Splošna avstrijska Jtavbinski družba , . 157 — Montanska družba avstr. plan..........469-25 Trboveljska premogarska druiba, 70 gld. . 450 — Papirnih rubljev 100 ..................254 — ife* Nakup ln prodaja rsakovrstnih državnih papirjev, sreak, denarjev itd. Zavarovanja zn igube pri žrebanjih, pri izžrebanjn najmanjšega dobitka. - Promose za vsako žrebanje. Kulanlns izvriitev narodll n& borzi. Menjamična delniška družba „m m m c u a i., Wollzelle iO in 13, Dunaj, 1., Strobeigassa 2. j&jT Pojasnila TfeSi v vseh gospodarskih in flnnnčnih »tvurcfc, 1 potem o kursnih vrednostih vseh špekul&oljskih vradno^talk | jiaplrjnv in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoccff» g obrestovanja pri popolni varnosti I i> naloženih ¡fiavuic, 'SJBt 1 111" "11,1 ^MMMM«^—»WTlWVinffllW MHflIMMiMMIIIII II HI 1 BllllllliaBM^MWIMMMHMMMMiMBM&'.^.liiliWi