BUENOS AIRES,
12. JULIJA (JULIO) 1956

/

Veličastna proslava praznika narodne neodvisnosti

Argentina je v ponedeljek proslavlja¬
la 140 obletnico svoje neodvisnosti. Bil
je to dan, ki je zopet združil vse Argen¬
tince v domovinski ljubezni in v željah,
da bi republika napredovala in doživlja¬
la še lepšo in srečnejšo bodočnost v
svobodi in demokraciji.

Letošnja proslava argentinske neod¬
visnosti je imela še poseben pomen. Bi¬
la je prva po lanski osvobodilni revolu¬
ciji. Vlada, ki je iz te revolucije izšla, je
temu narodnemu prazniku dala zopet ti¬
sti pomen in tisto važnost, ki ga ta zgo¬
dovinski datum tudi zasluži. Zato so ga
po vsej republiki slavili z velikim rodo¬
ljubnim navdušenjem.

Glavne slavnosti so bile v Buenos Ai¬
resu. Vse mesto je bilo okrašeno z na¬
rodnimi zastavami. Zjutraj so vojaške
godbe igrale po mestu budnice, iz sede¬
žev vojaških garnizij je pa topništvo
oddajalo častne salve.

Na Majskem trgu so zjutraj dvignili
narodno zastavo. Predsednik republike
general Aramburu je v svoji delovni so¬
bi v jutranjih urah sprejemal čestitke
visokih državnih funkcionarjev in po¬
veljstva urugvajskega rušilca Artigas.
V spremstvu vseh teh dostojanstvenikov
se je pred deseto uro podal v katedralo,
kjer je apostolski administrator buenos-
aireške nadškofije Msgr. Lafitte opravil I
ob asistenci visokih cerkvenih dostojan¬
stvenikov slovesni Te Deum.

Po cerkvenem opravilu v katedrali se
je predsednik general Aramburu podal
s podpredsednikom kontraadmiralom Ro-
jasom v vladno palačo, odkoder se je pa
kmalu odpeljal na pregled vseh_ vojaških
enot, ki so bile po raznih avenidah in
ulicah rezpostavljene ter pripravljene
za vojaško parado. Med potjo je občin¬
stvo po vseh ulicah navdušeno pozdrav¬
ljalo predsednika, vzklikalo svobodi ter
oboroženim silam, vojaške godbe pa so
v pozdrav predsedniku igrale koračni¬
co San Lorenzo. Pregled v razdalji 8
km razpostavljenih čet za vojaško para¬
do je bil zaključen po dvanajsti uri, ko

je predsednik s svojim spremstvom pri¬
spel pred slavnostno tribuno na Avdi
Libertador San Martin. Tudi tu ga je
ogromna množica zbranega naroda nav-
■  dušeno pozdravila.

Ko je dal predsednik republike dovo¬
ljenje za začetek vojaške parade, sta dve
vojaški godbi, v katerih je bilo 350 god¬
cev, zaigrali narodno himno. Množica jo
je navdušeno pela. Takoj nato se je za¬
čel sprevod. V tem trenutku je prostor
preletelo nekaj teških letal v zelo niz¬
kem poletu ter-izkazalo čast predsedni¬
ku, za njimi je- preletelo prostor še 120
vojaških letal raznih tipov, od lovcev na
reakcijski pogon do najtežjih bombni*
kov. Med tem se je začetek vojaškega
sprevoda že bližal častni tribuni. Sprem¬
ljalo ga je viharno ploskanje ljudi in
vzklikanje. Bili so to urugvajski mor¬
narji z rušilca Artigas, ki je priplul v
Buenos Aires, da s svojo posadko sode¬
luje na proslavi praznika argentinske
neodvisnosti. Množica je toplo pozdrav¬
ljala te mornarje ter vklikala prijatelj¬
stvu in bratstvu med Argentino in so¬
sednjo republiko. Za njimi so v brezhib¬
nem in strumnem nastopu korakale po¬
samezne enote treh vrst argentinskih
oboroženih sil. Vojska, mornarji, letalci,
konjeniki, topničarji, padalci, planinci,
oddelki orožništva, gojenci različnih vo¬
jaških akademij in licejev ter motoriza-
ni oddelki. Posamezne oddelke je občin¬
stvo vihamo pozdravljalo ter vzklikalo
bratstvu in edinstvu, ki povezuje tri vr¬
ste argentinskih oboroženih sil tako v
obrambi državne neodvisnosti, kakor tu¬
di svobode in demokracije.

V veličastni vojaški paradi je sodelo¬
valo 13.000 mož. Ko je bila zaključena,
je množica znova prirejala navdušene
ovacije predsedniku generalu Arambu-
ruju in podpredsedniku kontraadmiralu
Rojasu. Na nekaterih mestih je bilo
navdušenje tolikšno, da je množica pre¬
bila policijske kordone.

Mogočne in veličastne so bile prosla¬
ve praznika neodvisnosti tudi v notra¬
njosti republike.

MAM GRE KOMUNIZEM?

"efefes de iaiasi:zaiia § ?5

Pretekle dni je vso argentinsko jav¬
nost pretresla uradno objavljena novi¬
ca, da je zakonitimi oblastem uspelo od¬
kriti celo mrežo podtalne organizacije,
ki se je hotela s silo ponovno prikopa¬
ti do oblasti. Pri tem odkritju se je po¬
javil strokovni izraz “jefe de manzana”,
kar bi po naše rekli: vodja ulične zašči¬
te. Razlika je le v tem, da je pri nas
doma tak “vodja” imel oblast dejansko
nad vso ulico, v kateri je stanoval, med¬
tem ko tukajšnji “jefe”, vlada edinole
nad površino ene zazidane kvadre ali
bloka, kar je poprečno 100x100 metrov
Področje oblasti takšnega “jefe” je to¬
rej manjše, število podanikov pa večje,
kati po vsej verjetnosti živi v tukajšnji
eni kvadri več ljudi kakor pa v popreč¬
no veliki ulici naše Ljubljane.

Morda bo kdo mnenja, da o takih stva¬
reh nima smisla pisati, ker je naša bor¬
ba s komunistično hišno zaščito v Slo¬
veniji že davno za nami. A kot odločni
in dosledni protikomunisti imamo nalo¬
go, vedno in ob vsaki priliki poudarjati
nevarnost komunizma in njegovih mrež.
Zato bi ob pojavi “jefes de manzanas”
zapisali naslednje ugotovitve:

“Jefe” je imel poleg sebe še majhen
odbor — doma bi bil to kvartni odbor na
primer — v katerem so sedeli odborniki
za gospodarsko, finančno, socialno in
podobne akcije. Osnovna naloga tega od¬
bora pa je bila izvesti popoln spisek
vseh prebivalcev ene kvadre, navajati
sproti vse spremembe in preselitve, zra¬
ven pa seveda ob vsakem imenu navesti
politično karakteristiko. V kolikor so v
kvadri bili kakršni koli katoliški zavo¬
di, župnišča ali centri demokratskih
strank, je bilo treba te še posebej regi¬
strirati. Po dobljenih spiskih je mogoče
zaključiti samo eno: ta mreža ni obsto¬
jala zadnjih nekaj mesecev, odkar je pri¬
šla na oblast demokratska vlada, pač pa
mora izvirati še od prej. še iz časov to¬
rej, ko je prejšnji režim bil pod roko
naklonjen gotovim levičarskim elemen¬
tom, ki so to “blagohotno bratenje” iz¬
rabili v svojo korist in zgradili mrežo
politične organizacije v podzemlju, ka¬
teri so stali na čelu komunisti, članstvo
pa so sestavljala koristna budala, danes
večinoma rekrutirana iz vrst pripadni¬
kov prejšnjega režima.

Upoštevati je namreč treba dejstvo, da
je s tem odkritjem bil podrt šele politič¬
ni kader podtalne organizacije. In utva¬
re bi si delal vsakdo, kdor bi mislil, da
je sedaj vsa organizacija na tleh. Iz na¬
še borbe v domovini je mogoče navesti
primer, ko se je posrečilo ob novem le¬
tu 1944 najti v Gradišču, januarja 1945
pa v neki vili na Mirju podobne spiske
o prebivalcih Ljubljane, obenem pa tudi
spiske bistvenih članov politično-social-
ne-obveščevalne linije Osvobodilne fron¬
te. Tedaj je zgrmela mreža, kakor so u-
gotovili komunisti v Črnomlju, tiste
ljubljanske OF, kateri so osnove posta¬
vili že leta 1941. Pa še tedaj ni vsa pro¬
padla. Ostala je nedotaknjena še sko¬
raj vsa obveščevalna mreža, ki jo je vo¬
dila KP, ostala je tudi mreža Rdeče po¬
moči, ostala pa tudi vsa linija borbenih
članov KP. In ta je koncem koncev tista
tajna sila, iz katere se rekrutirajo po¬
klicni revolucionarji v moskovskem du¬
hu.

Odkrita mreža potemtakem predstav¬
lja samo najširšo obrobno organizaci¬
jo ljudskofrontaške miselnosti, kateri
vedno in povsod botruje KP. Prav goto¬
vo je, da argentinska KP za organizaci¬
jo te mreže ni stavila na razpolago svo¬
jih najboljših moči, ampak samo tiste
partijce, katerih delo na političnem ali
propagandnem polju jih je že toliko raz¬
krilo pred oblastmi in javnostjo kot ko¬
muniste, da njih vključenja v bor¬
beno mrežo partijcev ne more več riski-
rati, ako noče odkriti s tem najbolj za-
konspirirane mreže. Sklepati je torej mo¬
goče, da je procent članov partije v tej
mreži zato zelo skromen, toliko pa več¬
ji procent tistih nezadovoljnežev in ner¬
gačev, ki vidijo v Komunistični partiji
svojo rešiteljico. Sklepati je dalje mo¬
goče, da bi partija iz vrst teh ljudi sča¬
soma izbrala najbolj sposobne ter jih
vključila v svojo mrežo, kajti zavedati
se je treba, da je poleg odkritih spiskov
o tej organizaciji še druga v akciji:
morda je to kaka manjša obrobna orga-

Zaradi svojega načela, da cilj posve¬
čuje sredstva, izbira komunize* brez
moralnega čuta sto in sto različnih me¬
tod, da bi dosegel svoj cilj: svetovno vla¬
do diktature proletariata.

Po Stalinovi smrti si je izbral pot, po
kateri hodi danes: zamotati svetovni po¬
ložaj tako, da ne bo mogoče več ugoto¬
viti, kaj je resnica in kaj laž. Narodi, ki
so si za trdno postavili načelo, da ko¬
munizma v nobeni obliki nočejo, se tudi
v takem' položaju lažje znajdejo kakor
oni, ki si tega načela niso vzeli za svo¬
je vodilo. Le-ti so hoteli takrat, ko je
komunizem kazal odkrito svoj pogubni
obraz, ostati nevtralni, toda bolj na le¬
vo, kakor v sredi in to hočejo danes, ko
si je komunizem nadel drug, mehkejši
kožuh. Zato gre komunizmu žito v klas¬
je po južni Aziji, na Srednjem in Bliž¬
njem vzhodu, v severni Afriki.' Vse te
dežele so si postavile za cilj ostati nev¬
tralne v veliki bitki dvajsetega stoletja:
svobode proti diktaturi.

Današnja zmešnjava, ki jo seje ko¬
munizem po svetu, bodisi z lepimi oblju¬
bami o gospodarskem in kulturnem sode¬
lovanju, bodisi z navidezno demokratiza¬
cijo na področjih, ki jih je okupiral po
drugi svetovni vojni ali pa z “novo li¬
nijo”, ki jo je Kremelj začrtal z vrnitvi¬
jo Tita v sovjetski tabor, je že premo¬
tila mnoge, drugim pa vedno bolj odpi-

nizacija kot zaščitnica KP, morda celo
KP sama, ako še nima dovolj sopotni¬
kov. V enem in drugem primeru pa KP
vodi svojo obveščevalno službo, uporab¬
ljajoč pri tem samo najbolj važne izsled¬
ke obveščevalne službe obrobne organi¬
zacije; KP vodi še v naprej svojo Rdečo
pomoč, do katere ljudskofrontaški ele¬
menti nimajo dostopa; KP končno še
naprej vežba svoj kader atentatorjev,
saboterjev, minerjev, terencev, da tako
rečemo; skratka povedano — tudi tukaj
KP nastopa prav tako, kakor je pri nas,
ker drugače skoraj ne more. Njena pred¬
nost tukaj je samo v tem, da ima nepri¬
merno večje možnosti, kar se tiče izbire
človeškega materiala, in pa da so jo
zadnja leta dejansko premalo nadzirali.
Le tako si je mogoče razlagati, da se je

ra oči. Zahodni misleci spoznavajo te¬
meljno resnico, da komunizmu v kateri
koli obleki ni verjeti. Čim bi namreč za¬
čel uresničevati svoje obljube o svobodi
in demokraciji, ga je konec. Svoboda
podere njegov oporni steber, diktaturo.
Diktatura pa je mogoča tudi samo iz
enega središča, ki ne trpi tekmecev.

Do tega spoznanja v tej novi sovjetski
propagandni ofenzivi prihaja zapadni
svet. Ameriški zun. minister Dulles je
izjavil: Iz dneva v dan naraščajo doka¬
zi, da je vsa kritika Hruščeva začeta
in vodena iz Kremlja. Kritike italijan¬
skega Togliattija, francoskega Thoreza
in ameriškega Dennisa so si namreč pre¬
hitro sledile ena drugi in vse v približno
istih besedah. “Pravda” je objavila ,Den-
nisovo kritiko, ker je bila še najmilejša
od vseh in moskovska radijska postaja
sedaj razpravlja o teh kritikah. Vodje iz-
vensovjetskih komunističnih strank so
začeli, s svojimi kritikami, dejansko
podpirati sklepe skupin okoli Hruščeva,
da mora priti do sprememb. Istočasno
zahtevajo razlago, zakaj so Stalinovi
pristaši dopustili grozote starega reži¬
ma. Tako je notranja sovjetska zadeva
zavzela svetovni obseg in s tem omogo¬
čila Kremlju pobiti več muh z enim u-
darcem. Možje v Kremlju morejo sedaj,
“ker to zunaj zahtevajo”, podati nekaj
razlag — kar so itak hoteli storiti —

v vrste delavskih organizacij zrinilo to¬
liko njenih somišljenikov, le tako si bo
mogoče pojasniti, ako bodo pripadniki
prejšnjega režima pri bodočih sindikal¬
nih volitvah volili v tej ali oni obliki
kandidate, ki bi jih pri nas označili za
rdeče.

želeti je samo, da ta presenetljivi u-
speh zakonitih oblasti ne hi povzročil ni-
kakih utvar o uničenju partijske mreže.
Je to uspeh, in sicer zelo velik, ki si ga
danes mnogi morda niti svesti niso; bil
naj bi pa tudi vzpodbuda k stalni čuječ¬
nosti, kajti če kdo danes temeljito in
dosledno dela načrte za bodočnost, je to
prav gotovo KP. In te ne smemo podce¬
njevati. Naša dolžnost je torej opozarja¬
ti vsakdo v svoji okolici na značilnosti
partijskega podtalnega rovarjenja.

Visitard San Luis a ftn de mes

el general

Confirmose en la Časa de Gobierno
que el primer magistrado viajara a San
Luis' el sabado 28 del corriente. Se in-
formo tambien que el domingo 29 se
trasladara hasta la ciudad de Villa Mer¬
cedes, de esa provincia.

En ambos casos el general Aramburu
eoncedera audiencias a los representan-
tes de las fuerzas vivas locales, dirigen-
tes de los partidos politicos democrati-

General Aramburu
potoval v

V vladni palači so objavili uradno spo¬
ročilo, da bo predsednik potoval v sobo¬
to dne 28. 1. m. v San Luis, Prav tako
so sporočili, da bo v nedeljo dne 29. t. m.
obiskal mesto Villa Mercedes v isti pro¬
vinci.

V obeh mestih bo sprejemal v avdien¬
cah predstavnike javnega, gospodarske¬
ga ter kulturnega življenja, voditelje

Aramburu

cos, asociaeiones estudiantiles con el
objeto de interiorizarse personalmente
de los problemas de čada uno de ellos.

Se informo, asimismo, que el presi-
dente provisional viajara con los mis-
mos fines a las provincias de Salta' y
Jujuy.

Ese viaje sera realizado en el proxi-
mo mes de agosto, no habiendose fijado
aun la fecha de partida.

bo homeem mesecu
San Luis

demokratskih političnih strank, in pred¬
stavnike dijaških združenj, da bo slišal
njihove želje ter se sam prepričal o nji¬
hovih potrebah.

Pravtako so v vladni palači sporočili,
da bo začasni predsednik z istim name¬
nom obiskal prihodnji mesec provinci
Salta in Jujuy.

ki naj bi samo koristile njim samim.

Upoštevajoč vse to je vedno treba po¬
misliti, da so komunisti naučeni spre¬
minjati svojo taktiko in se na zunaj ce¬
lo spremeniti v navidezne protikomuni¬
ste, če to more koristiti komunistični
stranki. Stalin sam je v času svoje naj¬
hujše diktature sprožil več takih “mirov¬
nih ofenziv”.

Znani ameriški komentator svetovnih
političnih vprašanj 'Walter Lippmann se
je v svojih komentarjih o sedanji ko¬
munistični propagandni ofenzivi posebej
dotaknil vprašanja Tita in izvaja med
drugim naslednje:

—Kakšno vrednost ima za zahodni
svet okoliščina, da se Tito hvali z uspe¬
hom svoje “neodvisnosti” od sovjetov, če
uporablja to neodvisnost za to, da sledi
skoro v vsem sovjetski politični liniji?
Menim, da se je Titova zunanja politika
značilno spremenila in da so te spre¬
membe, v vsej celoti, nasproti zapadnim
silam in izključno v korist ZSSR. Dva¬
krat se je Tito, v svojih govorih v Mosk¬
vi, postavil trdno na stran režima, ki
ga je pred osmimi leti hotel likvidirati.
Nekoč je Tito trdil, da je treba bodoč¬
nost Formoze rešiti “z mirnimi sred¬
stvi”. Sedaj je dejal, da je ta problem
treba rešiti, “kakor to zahtevajo pravice
komunistične Kitajske.” Z drugimi be¬
sedami, da je treba Formozo izročiti
Pekingu. Pred leti je zatrjeval, da vpra¬
šanje razorožitve Zahoda in Vzhoda ne
sme biti navezano na problem združitve
Nemčije. Sedaj je izjavil, da bi moral
Zahod “priznati obstoj dveh Nemčij.”

Edina prepričljiva razlaga takih izjav
je ta, da se Tito namerava v polni meri
priključiti zunanji politiki ZSSR. Tita
so sprejeli v Kremlju kot “enakega” in
“neodvisnega”. Vse to je lepo in prav,
toda Tito uporablja to svojo “enakost”
za prostovoljno naslonitev na sovjete in
za to, da postane koristen zaveznik so¬
vjetskih načrtov.

J. M. Roberts, član uredniškega odbo-
rd Associated Press-a, kateri anilizira
poročila izza železne zavese, pa je o se¬
danji komunistični propagandni ofenzi¬
vi zapisal med drugim tudi tole:

—Danes je boljši čas kakor kdaj koli

prej ničesar verjeti, karkoli slišite izza
železne zavese in manj kot polovico te¬
ga, kar vidite tam. Moskovsko poročilo
in Titovi razgovori ob vračanju iz Mos¬
kve v Beograd jasno kažejo, da si je mo¬
skovski blok postavil nalogo napraviti
Tita za svojega apostola v kampanji za
koalicijo z, različnimi svetovnimi socia¬
lističnimi bloki. Ta blok hoče napraviti
videz, in v tem je dobil vso podporo s
Titove strani, da slepa pokorščina ene¬
mu mednarodnemu vodstvu ni ravno
nujna za razširjanje komunizma. To je
pesem, ki jo moskovski komunisti v da¬
našnjih dneh igrajo na strune napelja¬
ne nesovjetskim komunistom, ki celo za¬
htevajo, verjetno po povelju iz Kremlja,
da naj v Moskvi dajo “demokratska za¬
gotovila”, da se stalinizem ne bo več
vrnil v Rusijo.

Na enotno vodstvo vseh kritik Stalina
in komunizma iz Kremlja pa da misliti
sedaj še zadnja razlaga Hruščeva, zakaj
on in drugi Stalinovi tovariši niso na¬
pravili ničesar, da bi Stalina onemogo¬
čili. Hruščev je s 6000 besedami opravi¬
čil sebe in svoje tovariše pred komuni¬
sti in pred svetom. To opravičilo je mo¬
goče razčleniti v tri dele: 1) Vsak po¬
skus odstranitve Stalina je bil nemogoč,
ker se mu je posrečilo zaslepiti ruski
narod, da je le on osebno -odgovoren za
vojaške zmage nad nacistično Nemčijo.
2) Opozicija proti Stalinovemu vodstvu
bi tvegala razdor v vrstah komunizma v
času, ko je kapitalistično obkoljevanje
grozilo Sovjetski zvezi. 3) Za mnoge od
Stalinovih zločinov svgt itak ni vedel,
dokler jih niso sedaj objavili.

Objava tega opravičila je zadostova¬
la, da je najhujši izvensovjetski komu¬
nistični kritik italijanski Togliatti zapi¬
sal: “...politika, ki so jo vodili naši sovjet
ski tovariši v graditvi socializma, je bi¬
la pravilna.” Prav tako je organ fran¬
coske KP “L’Humanite” objavil izjavo
francoskega CKKP, da je “povsem so¬
glasen z resolucijo sovjetskega CKKP o
zrušitvi Stalinovega kulta.”

Dokazov pač dovolj, da so komunisti
znova spremenili samo svojo taktiko, nji¬
hov cilj pa je ostal isti: svetovna revo¬
lucija in diktatura proletariata.

IZ TEBNA

Tako kakor so se na naglo pojavile,
so tudi hitro izginile novice iz svetov¬
nega časopisja o uporu v Poznanju.
Poljski delavci, katerim naj bi bil ko¬
munizem prinesel raj, so hoteli iz tega
raja. Poskus je bil v krvi zadušen, v
stilu Stalinovih metod, čeprav se toliko
govori o “demokraciji”, kateri da komu¬
nizem koraka naproti. Sovjetski CKKP
in varšavska vlada sta istočasno obto¬
žili USA, da je ona zanetila upor v Po¬
znanju. Glavno krivdo za upor da nosi
Allen Dulles, brat amer. zun. ministra
in. ameriška vlada v celoti zaradi svo¬
jega programa, oprtega na dolarske mi¬
lijone, o osvoboditvi zasužnjenih naro¬
dov. Poljska vlada je obtožila tudi svo¬
je lastne komuniste, da so se obnašali
kot strahopetci in da bodo glavni krivci
skupno z uporniškimi “reakcionarji” naj¬
strožje kaznovani. USA je ponudila p6-
moč ameriškega Rdečega križa za tež¬
ko prizadeti Poznanj, pa je poljska vla-
j da pomoč odklonila kot propagandni
| manever ameriške vlade. Prav tako je
! Varšava zavrnila ameriško prošnjo za

V T E B EN

milosten postopek z ujetimi uporniki.

Podobsn upor so pripravljali v češki
Pragi, kjer je kom. policija odkrila za¬
roto, ko so hoteli civilisti s sodelovanjem
članov vojske zavzeti znano kaznilnico
v Pragi Pankrac, radijsko postajo in
glavno poštno poslopje. Zarota je bila
v kali zatrta.

Zanimanje Grčije in Turčije je trenut¬
no osredotočeno na po potresih težko
prizadete otoke v Egejskem morju, kjer
je predvsem trpel otok Santorini. Gr¬
ška vlada je poslala na prizadeto otočje
pomoč z ladjami in letali. Pomaga ji a-
meriško letalstvo z oporišč v Grčiji,
medtem: ko je britansko pomoč grška
vlada odklonila. V Ankari se je mudil
šef brit. imperialnega štaba gral. Temp-
ler, da bi zagotovil turški vladi, da bo
Ciper dobil novo ustavo. Turška vlada
trdovratno vztraja pri svojih zahtevah:
ali britanska zasedba otoka ali pa vrni¬
tev otoka Turčiji. — Medtem pa odpor
EOKE traja dalje ter je bilo ubitih zo¬
pet nekaj angleških vojakov in grških
in turških civilistov.

Stran 2.

Buenos Aires, 12. VII. 1956

Mlade žeaie

Res ni bilo ravno primerno, da so ta¬
ko številni hoteli najti svojo podobo med
tistimi mladimi možmi, o katerih je bi¬
lo govora pretekli teden. Pogosto nam¬
reč vse preveč iščemo v sleherni tiska¬
ni vrstici ne toliko besed samih in njih
pomena kakor ravno osebe, na katere
naj bi tiste vrstice letele. Je pač tako,
da nas je komaj za dobro faro — kar
je bilo že stokrat in več povedano — in
se skorajda vsi med seboj poznamo. Za¬
to bodite uverjeni, da zlepa ni nihče
mišljen osebno; ne da se pa tajiti, da
vsaj droben odtenek mož ali žena istih
let. sam od sebe ponudi snov za tiskano
besedo.

Primerno vsekakor dalje ni bilo, da
so nekatere mlade žene pričele možem
brati posamezne stavke iz prejšnjega
prispevka. Nekateri so jih mirno poslu¬
šali, drugi pa, katerim je prisoditi več¬
jo mero razgledanosti, so vzeli na zna¬
nje, zavedajoč se, da je treba reči tudi
b, če je že enkrat bil spregovorjen a.
Torej, mlade žene so že napačno ravna¬
le, ako so pred tednom tiskane vrstice
uporabile na glas. In tudi ne bodo za¬
vzele pravega stališča, ako bodo vsak
dan sproti čakale, da se bo mož kar v
hipu spremenil. Vsaka taka stvar rabi
svoj čas. In čim bolj s premislekom je
narejena, tem bolj bo držala.

Ali ste že kdaj pomislile, da je mož
že na vse zgodaj zjutraj lahko slabe
volje, ko mora vstati in ga čaka vož¬
nja? Ne začnite mu torej pri zajtrku
naštevati vseh problemov, ki vas čaka¬
jo čez dan. če seveda tudi vi tedaj vsta¬
nete, kakor mož. Zelo vpeljana med dru¬
gimi narodnostmi je namreč navada, da
si gospod soprog kar sami pogrejejo ka¬
vo ali čaj, skuhan prejšnji večer, poba-
šejo malico v žep in odrinejo na pot.
Takšna navada je zelo slaba razvada in
bi bila opravičljiva res v redkih prime¬
rih. In če morda odhaja v službo ali na
delo v dopoldanskih urah, pomislite vsaj
enkrat na to, da mu ni vedno prijetno
jesti isto stvar pogreto, kakor jo je ote¬
pal že prejšnji večer. Vsaj kakšno majh¬
no spremembo vpeljite v dopoldansko
kosilo. Kar koli, saj boste same najbolje
vedele. In morda sebi opoldne ne skuha¬
te pošteno. Napak, popolnoma napak je,
čeprav tirja posebej delo od vas. Morda
se vam danes še ne pozna, prišlo bo pa
z leti, ko delo za celotedensko kosilo' in
njega denarna vrednost ne bosta mogla
odtehtati morda niti enega samega
zdravniškega pregleda,.

A mož je prišel utrujen domov, kakor
vemo. Vso dobro voljo je pokazal, da bi
bil dober, da bi bil drugačen. Ne skalite
mu prvih trenutkov s podrobnim popi¬
sovanjem vsega, kar se je zgodilo pri
sosedu, kar ste zvedeli na trgu ali pred
stojnico, tudi mu ne zatožite takoj vseh
otrok in ne oponesite mu, da so se vsi
vrgli po njem. Njemu se bo namreč to
silno dobro zdelo, ker bo prepričan, da
je njegov duh močnejši. Ne ponavljajte
mu vsega razgovora in novic, ki ste jih
zvedeli ob obisku prijateljice. In spom¬
nite se, da ga dviganje cen posameznih
predmetov v špeceriji tisti trenutek pri¬
hoda domov prav malo briga. Mož si ob
prihodu domov želi topline doma, ugaja
mu, ako vas ne najde vso zavito v pred¬
pasnike, pošvedrane copate in razmrše-
nih las. Sicer tega kot pristen “naše go¬
re list” ne bo rekel, pač pa si bo mislil.
Pa če ste vse že doma pospravili, in
imate k sreči staro mamo ali ata, ki
vam lahko na otroke popazita, ne pri¬
ganjajte . moža, da vas brezpogojno pe¬
lje v kino. Res, da je razvedrilo potreb¬
no. Tudi kino včasih. A to takšni filmi,
ki jih izberete po resnem preudarku,
filmi, ki vzgajajo in obogatijo. Sedaj
jih je dosti na programu.

Ne recite mu v nedeljo, naj gre sam
k maši. Skupaj pojdita, ako le moreta.
In po maši ga ne odpeljite takoj domov.
Če med tednom ni srečal nobenega pri¬
jatelja ali znanca, po maši jih bo goto¬
vo. Pred cerkvijo ali v baru. In ne oči¬
tajte mu preveč, če se je enkrat zasedel.
Saj je toliko stvari, o katerih se možje,
tudi mladi med drugimi, najrajši sami
pogovore. Ne zagrešite pa napake, da
bi ga prišli iskat ali ga celo počakali
pri drugi mizi s prijateljicami. To je
prav taka napaka, kakor iti čakat moža
pred tovarno ali pisarno tisti dan, *ko
prejme plačo. Pustite mu tiste denarce
v miru vsaj nekaj ur, saj itak veste, da
vam jih bo prinesel v nadaljnje uprav¬
ljanje.

Morda je vaš mož pri tem ali onem
društvu, morda celo odbornik in akti¬
ven član. Ne ovirajte ga pri njegovem
delu, pač pa pomislite, da je med Slo¬
venci vedno bilo nekaj garačev, ki. so
skupnost pokonci držali. Podpirajte ga
v njegovem delu, stojte mu ob strani in
vzpodbujajte ga. Vam se bo to zdelo po
vsej verjetnosti odveč v sedanjih dneh.

SVOBODNA SLOVENIJA
RAZSTAVA BARE REMEC

Kot je “Svobodna Slovenija” že poro¬
čala je odprla naša slikarica Bara Re¬
mec v ponedeljek 2. t. m. razstavo svo¬
jih slik v salonu Huemuel na Avenidi
Santa Fe 2237. Razstava bo odprta do
vključno 14. t. m. Z veliko oljnato sli¬
ko Pimpollitos v izložbenem oknu vred
je postavila umetnica na ogled 25 del,
po večini olja in 4 kolorirane perorisbe.
Prvotni izbor, namenjen za razstavo^ je
bil nekoliko večji, toda za izobešenje
vseh pripravljenih del je postal prostor
premajhen in je sedanja selekcija še
vestnejša kot je že prvotna bila. Razsta¬
vo je uredila umetnica sama.

Če priredi slikar ali kipar razstavo,
je to nekaj podobnega, kot če da pesnik
ali pisatelj novo knjigo na svetlo. Do¬
kler je bila vsa upodabljajoča umetnost
namenjena cerkvi in kvečjemu še dvor¬
cu, razstave niso bile potrebne, saj so
bile umetnine na svojem mestu vsem
ljudem na ogled. Danes bi brez razstav
umetnine svoje socialne funkcije skoraj
ne izpolnile, kot je ne bi pesmi, rozman,
če jih bi besedni umetnik zaprl v mizni-
co. Razstava pač. ustvarja najprimer¬
nejšo priložnost za stik med umetnikom
in občinstvom. Nadalje izziva kritika.
Tudi nudi umetnine na prodaj; od česa
naj umetnik živi, če ne od svojega dela?
(Je nenormalen pojav, če si mora iskati
še drugačno zaposlitev!) In je razstava
kulturna manifestacija.

V našem mestu prirejati razstavo ni
lahka stvar. Umetnik mora plačati na¬
jemnino za razstavni prostor, kamor
ima občinstvo prost pristop. Pri nas do¬
ma je plačala publika z vstopnino pri¬
spevek za najem in če je bila vstopnina
večja, je je bil razstavljalec nekaj de¬
ležen. Tudi trgovske galerije niso za¬
htevale najemnin, le odstotke za proda¬
na dela. Tukaj prideš v boljših salonih
težko na vrsto in še vse polno nevšeč¬
nosti je z razstavami, ki jih ne kaže na¬
števati. Zato je že sama priredba raz¬
stave pogumno dejanje, za katero zaslu¬
ži Bara Remec priznanje in čestitke.

Razstava napravi zelo harmoničen
vtis. Takoj začutiš močno, enovito oseb¬
nost, ki ustvarja samo to, kar je last
njenfe duševnosti in njenih dognanj. Tu
ni nobenih negotovosti, nobenih plahih
tipanj ali mučnih iskanj, najmanj kakih
ženskih šibkosti. Bara Remec je našla
svoj stil, ki gotovo ni končna fo.rmula-
cija njenega umetniškega razvoja, ki pa
je na njeni ustvarjalni poti trdno zgra¬
jena faza, logično in dosledno izpeljana
iz preteklosti in po svoji dognanosti tr¬
den temelj za bodočnost.

Slike so iz zadnjih štirih let. Nekoliko
izven splošnega okvira padejo samo Ba-
riloče št. 27, ne ker ne bi bile dobra sli¬
ka — še prav odlična so —, ampak ker
kažejo še sledove nekdanje slikaričine
slikovitosti, ki je bila še blizu optične¬
mu naturalizmu. A že tu je dobro čutiti,
kam bo umetnica krenila. Čeprav so
svetlobne in barvne živahnosti v sončni
luči morale kar mrgoleti pred očmi, jih
je umetnica vendar reducirala za goto¬
vo število, da je ustvarila monumental-
nejšo panoramo brez vsiljivih podrobno¬
sti.

Podobno je v veliki sliki Nahuel Hua-
pi, le da je tu Remčeva v izberi barv
drznejša. Kdor pa je enkrat videl tam
na mestu ta za tisti kraj tako značilni
vremenski, lučni in barvni, pojav: pra¬
mene žarke izza črnih oblakov, padajo¬
če v ozkih črtah na jezersko gladino in
na otoke, bo priznal upravičenost teh
drznih barv, ki niso nič bolj temne kot
pri kakšnem Karingerju pred 100 leti!

In če se omejimo danes na barvno
plat Barine umetnosti, tem barvam ven¬
dar ne moremo odrekati neke zasidrano-
! sti v tleh, v pokrajini in jih označiti za
goli idealizem. Lahko kdo trdi, da so
pretirane, pa čemu ne bi bile? Ali niso
bile pretirane Michelangelove mišice,
mar ni bila pretirana polizanost roman¬
tičnih portretov?

Barve teh krajin, ki so razstavljene,
imajo vse svojo upravičenost v sesta¬
vi zemlje in v vremenskih okoliščinah.
Tudi impresionisti bi najbrže našli iste
ali podobne barve, le da bi jih razdrobili
j v sestavne dele. Bara Remec se vedno
bolj izogiba podrobnosti in posploši bar¬
vo na velikih ploskvah. Abstrahira ma¬
lenkosti,, tudi malenkostne barvne poja¬
ve. Ohranja velike značilnosti.

To pa ni abstraktna umetnost. V pra¬
vo, brezpredmetno abstrakcijo le redko
zaide. Služi ji pri teh delih za poživitev
učinka, le kot pomagalo, kot n. pr. izpra¬
skane črte na sliki Bandurias št. 5.

V letih pa, ki prihajajo, boste z veseljem
ugotavljali, da vaši otroci še govore le¬
po slovensko morda prav zato, ker je tu¬
di vaš mož vseskozi delal v skupnosti za
skupnost.

Večina slik je iz jezerskih pokrajin v
južnih, vzhodnih Andih. Nekaj jih je iz
Bariloč, letošnje pa iz San Martina de
los Andes in ondotne okolice. Remčeve
pa ne zanimajo samo krajine, ampak tu¬
di ondotni ljudje. V prejšnjih letih je to
zanimanje veljalo bolj celotnostnim po-
javam v krajinah, letos v San Martinu
pa tudi individualnim obraznim značil¬
nostim ondotnih Indijancev. In spet lah¬
ko ugotovimo zlasti pri Indijancih v čol¬

nu št. 23, kako abstrahiranje detajlov
okrepi pravi izraz — če ga zna umetnik
zajeti!

Velik obisk, zlasti prvi večer, je dal
tej priredbi res značaj kulturne manife¬
stacije; ustvarjen je spet večji stik med
umetnico in občinstvom, in tudi kritika
se oglaša. Razstava je odprta še dva
dni, a tudi potem si še vsakdo lahko o-
misli nakup umetnine. Razstava ima
namreč tudi ta namen in slovensko sta¬
novanje je res lepo in slovensko le, če
so v njem: slovenske umetnine. M.M.

takih rešitvah, kot so bili tragični do¬
godki v Poznanju. Zato apelira za ves
svobodoljubni in verni svet, naj stori
vse, da skrajša neznosno trpljenje naro¬
dov pod komunizmomr.

Župnik župnije Santisimo Sacramento
je imel prav tako ognjevit govor v ka-
steljanščini. Govoril je o preganjanju
kat. Cerkve v državah, ki so jih podjar¬
mili komunisti. V imenu argentinskih
katoličanov izreka priznanje in zahva¬
lo junaškemu poljskemu narodu za vse
žrtve, ki jih je doprinesel v zgodovini
in ki jih še neprestano doprinaša tudi v
sedanjem času ne samo za svojo svobo¬
do, ampak tudi za svobodo in obrambo
vsega civiliziranega sveta.

Med sveto mašo je bilo delno mogoč¬
no ljudsko petje, delno so pa peli člani
poljskega pevskega zbora Chopin.

Po sv. maši je Rev. prof. Michalik
opravil ob asistenci več poljskih duhov¬
nikov molitve “Reši me” za vse žrtve,
ki so v zadnjih tragičnih dogodkih pad¬
le v Poznanju pod kroglami komunistič¬
nih krvnikov in nasilnikov.

Nato se je izpred cerkve razvil mogo¬
čen sprevod na Trg San, Martin. Na če¬
lu sprevoda so bile zastave raznih polj¬
skih društev, nato sta po dva poljska
akademika nosila velik venec ter ga po¬
ložila, na spomenik Grala San Martina,
ki v bronu, s tega mesta simbolizira svo¬
bodo argentinskega naroda. Prav tako
so poljski akademiki nosili dva velika
napisa." Na prvem je bilo napisano;
“Poljska mladina zahteva svobodo Polj¬
ske”, na drugem pa: “Protestiramo pro¬
ti preganjanju in' komunističnemu nasi¬
lju v Poznanju”.

Vsem udeležencem maše za poljske
žrtve v Poznanju so odborniki Združe¬
nja Poljakov dali spominske znake, polj¬
ski akademiki so pa delili med domačine
letake, v katerih je bilo popisano trplje¬
nje poljskega naroda pod komunisti. V
enem takem letaku poljska mladina z
geslom“Za Vašo in naš. _.ckodo” na¬
glasa, t da poljski revolucionarji v svojih
naporih za obrambo potrebujejo in pro¬
sijo za pomoč svobodnih narodov.

ARGENTINA

Predsednik Aramburu napovedal volitve
ustavnih oblasti

Na tovariški večerji pred praznikom
neodvisnosti je imel predsednik gral
Aramburu važen govor. Je bila to posla¬
nica osvobodilne revolucije, naslovljena
na vse Argentince brez razlike na nji¬
hovo ideološko opredelitev ter na njihov
socialni položaj. Je bila glas oboroženih
sil — kot je dejal predsednik, ki daje
obračun o dosedanjem delu, izraža za¬
skrbljenost nad gotovimi dogodki in ka¬
že smernice v bodočnost. Pred sabo ima
samo en cilj: izpolnitev s krvjo pisanih
in s častjo zapečatenih pogodb.

V nad. izvajanjih je predsednik ome¬
njal vlogo oboroženih sil v zadnji osvo¬
bodilni revoluciji ter delo vlade, ki je iz
te revolucije izšla. Naglasa, da je ta
vlada v političnem pogledu nepristran¬
ska. Njena naloga je ustvariti tako sta¬
nje, da bo v danem trenutku lahko res

i. prišla prava volja naroda do izraza. Za¬
to bo vlada odločno preprečila vsak po¬
skus, ki bi šel za tem, da ljudje ne bi
mogli svobodno izraziti svojega mnenja.
Svoboda bo v polni meri zagotovljena
za vse in to tudi v predvolilni dobi. Za
vedno bodo odstranjene razne sleparske
mahinacije. Tu pa predsednik naglasa,
da se sleparije lahko začenjajo že v sa¬
mih strankah. Zato pozdravlja politično
debato ter notranjo kritiko. Na ta način
-bo demokracija res prišla do vlade same
ter bo zagotovila duhovno in materialno
rast republike.

Govoreč o socialnih dolžnostih in pra¬
vicah je predsednik naglašal, da bo v
tem pogledu treba še mnogo storiti. Ne
zadošča samo delo vlade, ampak je po¬
trebno sodelovanje vseh ljudi. Se pravi:
Osvobodilna revolucija ni bila izvršena
zato, da bi dala svobodo enemu sloju na
škodo dragih. Pravilno stališče v demo¬
kraciji je tisto, da ima tisti, ki ima večjo
oblast ter večje možnosti tudi večje dolž¬
nosti. Predsednik tu z obžalovanjem ugo¬
tavlja, da je dosti takih, ki svoje odgo¬
vornosti na položajih, ki jih zavzemajo
ne razumejo. Zato vlada z zaskrblje¬
nostjo ugotavlja izigravanje zakonskih
predpisov za zaščito delovnega sloja s
strani nekaterih delodajalcev. Tu pred¬
sednik odločno ponavlja, da revolucija
hoče doseči socialno ravnotežje, t. j. hu-
manizirati hoče kapital in imeti hoče od¬
govorne delodajalce in delavce. Vsak
naj dobi svoje. In naj bi postala resnica
želja, da bi v tej deželi sinovi delavcev
mogli postati tudi lastniki tovarn.

Glede plač je gral Aramburu dejal,
da o tem, da je delavcu potrebna mini¬
malna plača, ne more biti debate. Tre¬
ba pa je ločiti med sposobnim in vest¬
nim; delavcem, ki se vedno bolj spopol-
njuje v svoji stroki ter'med delavcem,
ki za delo ne kaže prevelikega ali pa
sploh nobenega zanimanja. Zato je pra¬
vično, da prvi delavec dobi za svoje de¬
lo večjo plačo. Povedal je tudi, da bo
vlada obdržala nadzorstvo nad cenami.

V nadalnjih izvajanjih je omenjal pri¬
prave za volitve v sindikalnih organiza-

(Nadaljevanje na 3. strani)

bil svoj nekdanji ogenj, in kar ga je dr¬
žalo pokonci, oči vidno ni bilo Ježevo pe¬
ro. Tudi to je splošno znano. Toda bil
je vendarle odgovorni urednik. In tudi
če ste ga vzeli k sebi iz usmiljenja, vi¬
dite zdaj, koga ste redili: presedlal je
na komunistično listo za občino Devin-
Nabrežina! Bilo mi je kot bi me nekdo
s kolom po glavi. Veliko političnih sal-
tov-mortalov sem že videl, takšnega pa
še zlepa ne. Pri vsem sem pa koncem
koncev le imel zadoščenje: možakar se
je pokazal prav takšen kot sem svoje-
časno bil prepričan, da se bo. Le precej
dolgo je trajalo. Zdaj tudi razumem, za¬
kaj že poldrugo leto ni več urednik “De¬
mokracije”.

Tako so “Demokraciji” komunisti de¬
jansko ugrabili dva urednika. Eden je
svoje ime zapisal z zlatimi črkami v na¬
šo politično zgodovino in bo živel večno,
pa čeprav je končal v komunistični ječi
ali celo pod komunističnimi kroglami.
Drugi, ki je pristal v komunističnem ob¬
jemu' in na komunistični listi, je pa si¬
cer vedno živ in celo menda uči našo
mladino (najbrž svoje nenačelnosti!?),
toda za vse poštene in nekaj vredne lju¬
di je moralno mrtev. Ni ga več, ne kot
človeka, ne kot moža.

Takšna je moja misel. Mislim pa, da
bi morali o tem tudi Vi kaj povedati,
da ne bi ljudje mislili, da so komunisti
z Ježem zares dobili človeka, ki nekaj
pomeni in nekaj šteje.”

Pod ta članek je uredništvo “Demo¬
kracije” zapisalo, da “zaenkrat objav¬
lja samo dopis, ki ga je sprejelo”. Ob¬
ljublja pa, da se bo- “zaradi pomanjka¬
nja prostora in nujnejših zadev, ki ima¬
jo prednost, na slučaj dr. Janka Ježa
povrnilo enkrat prihodnjič.”

Združenje Poljakov v Argentini je na¬
ročilo sv. mašo za vse žrtve, padle za
svobodo poljskega naroda v zadnjih do¬
godkih v starodavnem poljskem mestu
Poznanj. Sv. maša je bila v nedeljo dne
8. julija v cerkvi Santisimo Sacramento
v Buenos Airesu.

Vabilu Odbora Združenja Poljakov v
Argentini se je odzvalo izredno veliko
število na področju ^el. Buenos Airesa
živečih Poljakov, pa tudi ostali narodi,
ki morajo živeti pod komunističnim na¬
siljem v državah za železno zaveso, so
bili zastopani po svojih predstavnikih.
Tako so Društvo Slovencev zastopali
predsednik g. ing. Albin Mozetič, tajnik
g. France Pernišek, odbornik g. Emil
Cof, Svobodno Slovenijo g. Joško Kro-
šelj, Slov. kult. akcijo pa g. dr. Tine
Debeljak.

Sv. maša je bila napovedana za enaj¬
sto uro dopoldne, že mnogo pred tem so
Poljaki in predstavniki drugih emigrant¬
skih skupin v Argentini napolnili pro¬
strano spodnjo cerkev. Neposredno pred
začetkom sv. opravila se je pred glavni
oltar postavila vrsta poljskih fantičev
in deklet v slokovitih narodnih nošah,
za njimi so pa bili nosilci zastav raznih
poljskih • društev, ki so bile zavite v čr¬
nino. Pred glavnim oltarjem je bil po¬
stavljen tudi velik venec, ki so ga po
končani maši položili na spomenik Osvo¬
boditelju gralu San Martinu.

Sv. mašo je daroval direktor poljskih
duhovnikov v Argentini Rev. prof. Mi¬
chalik, pridigo v poljskem jeziku je imel
Rev. Gurny, v kasteljanščini pa žup/iik
župnije Santisimo Sacramento. Rev.
Gurny je na evangelijske besede nave¬
zal trpljenje poljskega naroda pod ko¬
munisti, na neprestano preganjanje, na
številne žrtve, ki jih znova ta junaški
in svobodoljubni narod doprinaša ne sa¬
mo za svojo svobodo, temveč tudi za
svobodo ostalih narodov kot prvi narod,
ki je pod neprestanim udarom brezbož¬
nega komunizma. Izrazil je vero v zma¬
go dobrega nad zlim in v vstajenje
poljskega naroda in v svobodo sedaj ta¬
ko preganjane kat. cerkve ter v srečnej¬
še življenje naroda, ki v obupu sega po

Delegacija Krščansko - demokratske
zveze za Srednjo Evropo je po obisku
raznih južnoameriških držav prispela
tudi, v Argentino. V. dneh 7, 8. in 9. se
je udeležila prvega Agrarnega kongre¬
sa argentinske Krščansko - demokrat¬
ske stranke v Rosano. Delegacijo je vo¬
dil predsednik Izvršnega odbora Krščan¬
sko - demokratske zveze za Srednjo Ev¬
ropo g. prof. Adblf Prochaska, v njej
so pa še bili biv. narodna poslanca Kr¬
ščansko demokratskih- strank Litvanec
prof. Antanas Trinakas in Madžar Dr.
Tibor Horanny ter generalni tajnik mla¬
dinske organizacije CDUCE Poljak Sta¬
nislav Gefohardt.

Po vrnitvi iz Rosaria so- člani delega-

Maša za patile poljske žirtve- v Poznanju

Belegaeigm CRUCE na obisku v Argentini

B RAEI SMO .

JEŽEV SLUČAJ

Pod tem naslovom in podnaslovom
“Dva urednika — Herojstvo Slavka Ur¬
šiča in klavrna nenačelnost dr. Ježa” je
tržaška “Demokracija” v štev. 19. obja¬
vila dopis svojega bralca D. Z. V njem
pravi, da je v istem listu nedavno z za¬
nimanjem bral dopis, v katerem je ne¬
kdo primerjal slovenske kapitulantske
komunistične sopotnike na Primorskem
z junaškim bralnicem Alcazarja, ki ni
maral kloniti, čeprav je s  tem žrtvoval
svojega sina in je tvegal tudi lastno
glavo.

Po tem uvodu pisec članka ugotavlja
naslednje:

“Takšne junake spoštuje vsak, pa naj
gre za nasprotnika ali zaveznika, kajti
junaštvo in načelnost sta nekaj, pred
čemer se pošten človek vedno odkrije.
Tudi načelni in prepričani komunisti mi
vzbujajo spoštovanje, medtem ko čutim
do vseh političnih glist, ki študirajo sa¬
mo, kako bi primernejše krivile hrbte¬
nico, kvečjemu gnus.

In prav Vaš tednik je imel v osebah
dveh svojih odgovornih urednikov dva
takšna primera.

cije Krščanske demokratske zveze za
Srednjo Evropo prisostvovali v Bue¬
nos airesu veličastni vojaški para¬
di. Ob šesti uri zvečer tega dne so imeli
v City hotelu v Bs. Airesu sestanek z
delegacijo SLS v Argentini: gg. Milo¬
šem Staretom, Rudolfom Smersujem- in
dr. Francom Bajleeom. Z njimi so osta¬
li v daljšem prisrčnem razgovoru. Ob o-
smi uri zvečer je'imel predsednik dele¬
gacije g. prof. Adolf Prochaska razgo¬
vor s člani vodstva argentinske Krščan¬
sko demokratske stranke.

V torek zjutraj je delegacija CDUCE
zapustila Bs. Aires in odpotovala v Rio
de Janeiro.

Prvi je bil Slavko Uršič, dejanski in
odgovorni urednik “Demokracije”, kate¬
rega članke sem prebiral z največjim u-
žitkom. Čutiti je bilo, da je tednik iz¬
raz njegovega hotenja, bil mu je duša.
Ni klonil, ni gledal na žrtve, ne vem,
če ste ga sploh kaj plačali. Ne poznam
teh okoliščin, a čutil sem, da je bil z li¬
stom tako eno, da so ga komunisti, ko
grožnje niso nič zalegle, končno ugra¬
bili in najbrž ubili, misleč, da bodo s
tem ubili tudi “Demokracijo” in naše
demokratično gibanje. Slavko Uršič je
bil torej heroj. Poznal je samo borbo,
vztrajanje do zmage ali pa smrti. Ni
klonil.

Ne vem kaj je pripravilo, lastnike
“Demokracije” do tega, da so kmalu po
Uršičevi ugrabitvi in po preselitvi lista
v Trst izbrali za odgovornega urednika
“Demokracije” dr. Ježa. Je to bilo usmi¬
ljenje do človeka, ki je izgubil položaj
v slovenskem šolstvu? Poznal sem teg’a
gospoda že prej in moram reči, da me
je izbira te osebe za takšno mesto, kot
je odgovorni urednik “Demokracije”, po¬
šteno presenetila. Vaš list je takoj izgu-

Buenos Aires, 12, VIL 1956

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Ilovice vz £Govenijfe~

V Zadru so nedavno zborovali biblio¬
tekarji in knjižničarji iz vseh republik
V Jugoslaviji. Bilo jih je 460. Za pred¬
sednika Zveze bibliotekarjev Jugoslavi¬
je je bil izvoljen dr. Mirko Rupel, uprav¬
nik Narodne in univerzitetne knjižnice
iz Ljubljane. Na kongresu je imel med
drugim predavanje o zaščiti knjig ter
konzerviranju in restavriranju starih ti¬
skov in rokopisov prof. Alfonz Gspan iz
Ljubljane. Udeleženci kongresa so se za¬
vzemali tudi za čimprejšnje izdanje za¬
kona o ljudskih knjižnicah.

Kult. prosvetno društvo. Slovenski
dom v Zagrebu je priredilo proslavo 100.
letnice Aškerčevega rojstva. O Aškercu
je predaval vseuč. prof. dr. Eran Petre.
Na sporedu so bile tudi recitacije Ašker¬
čevih najboljših pesnitev. Drugi del
večera je bil posvečen zaključni prosla¬
vi 10. letnice obstoja dramske sekcije
“Slovenskega doma”, ki jo vodi znani
gled. igralec in režiser Hinko Nučič.

V založbi Slov. knjižnega zavoda je
v Zdravstveni knjižnici izšla knjiga dr.
Leopolda Ješeta “Oko in vid”. V njej
je priznani slovenski okulist na polju¬
den način opisal glavne očesne hibe in
bolezni. Isti pisec je doslej že napisal
“Oftalmologijo”, učno knjigo za medi-
cince in zdravnike ter “Okulistiko”,
učbenik za srednji medicinski stalež.

V Jugoslaviji je pred kratkim gosto¬
val sloviti sovjetski Hudožestveni teatr,
S predstavami Čehovljevih “Treh se¬
ster” in Tolstojevih “Sadov prosvete”
je nastopil v Beogradu, Zagrebu, Ljub¬
ljani, Sarajevu in Skoplju.

Na konferenci Zveze komunistov v
Zagrebu so se vodilni zagrebški komu¬
nisti pritoževali nad vdorom “malome-
ščenske miselnosti” v razna področja

“družbenega in kulturnega življenja v
Zagrebu”. Članom kom. stranke vod¬
stvo tudi zamerja, da “ne reagirajo do¬
volj ostro na razne negativne pojave”.

Na območju ormoške občine že več
let razsaja med govejo živino metilja-
vost, ki povzroča veliko škodo. V času,
ko je letos ta bolezen najbolj razsajala,
živinozdravnik v Ormožu kar dva mese¬
ca ni mogel od nikoder dobiti uspešnega
cepiva proti tej bolezni protumetila.

“Deutsch von A bis Z”, s tem naslo¬
vom in podnaslov “Nemščina za vsakda¬
njo rabo na potovanju in doma” sta
dr. Karel Karlin in Manca Storova izda¬
la dober priročnik za nemščino.

Dr. Milko Gaber, sodnik Vrhovnega
sodišča LRS je v Ljubljani nedavno sla¬
vno slavil 70 letnico svojega rojstva.

Akad. slikar Anton Gojmir Kos je ob
60 letnici svojega življenja in 35. letnici
umetniškega delovanja dobil odlikova¬
nje reda Zasluge za narod I. stopnje.

Na Dolenjskem se medvedje stalno za¬
držujejo na Brezovi rebri in v Rogu.
Nedavno se je pa ta mrcina priklatila
tudi v Podgrad ter je napadla močnega
junca.

V Ptuju nameravajo prirediti od 25.
avgusta do 5. septembra kmečki festi¬
val. Združen bo z okrajno gospodarsko
razstavo.

V Rušah pri Mariboru so pred krat¬
kim tamošnji planinci proslavili 55 let¬
nico ustanovitve Planinskega društva v
Rušah. To društvo je leta 1907 postavi¬
lo pri Sv. Arehu na Pohorju planinsko
kočo, ki je bila med vojno požgana. Nov
planinski dom so na istem me“stu posta-'
vili leta 1946 ter so ga po ustanovitelju
Planinskega društva v Rušah Davorinu
Lesjaku imenovali “Tinetov dom”.

ARGENTINA

(Nadaljevanje z 2. strani 1 )
cijah. Omenil je, da so preizkave po raz¬
nih organizacijah zaključene. Tisti, ki
so zagrešili kake nepravilnosti, bodo od-
govovarjali po zakonu, vsi ostali bodo
pa uživali pri volitvah v sindikalnih or¬
ganizacijah popolno svobodo in vse pra¬
vice.

V zaključnih izvajanjih je predsednik
gral. Aramburu naslovil v imenu obo¬
roženih sil na vse Argentince prošnjo,
naj bi bili edini, naj bi jih združilo to,
kar je vsem skupno in kar je trajno-
in s pogledom v bodočnost ne pa v pre¬
teklost, ki se vrniti več ne more. Vla¬
da osvobodilne revolucije hoče doseči to
edinstvo in z njim mir, ki je tako potre¬
ben, da bi vlada mogla srečno dokon¬
čati demokratsko obnovo in republiki
zagotoviti vlado svobode, bratstva in do-
dostojanstva. Tako bo pa tudi nastopil
čas, ko bodo državljani pozvani, da sa¬
mi odločijo o svoji usodi.

Kajti vlada osvobodilne revolucije je
odločena:

1. Razpisati splošne volitve v zadnjih
treh mesecih leta 1957. t. j. v času, do
katerega bodo dogotovljeni novi volilni
imeniki in sicer- za izvolitev državnih,
provincijskih in občinskih oblasti, vključ¬

no članov občinskega odbora zvezne pre¬
stolnice.

2. Uzakoniti zakonske predpise o po¬
litičnih strankah. Osnovna določila tega
zakona je že objavil nacionalni posve¬
tovalni odbor. Po tem zakonu bo dovo¬
ljeno ustanavljanje novih demokratskih
političnih strank, ki bodo tudi odobrene.

3. Pripraviti nov volilni zakon, ki bo
nadomestil instrumente za sleparije, ki
jih je ustvaril prejšnji režim za svojo
korist, in

4. Razmišljati o možnosti sklicanja u-
stavodajne skupščine zaradi spremembe
državne ustave iz leta 1853.

Glede novega volilnega zakona in mož¬
nosti sklicanja ustavodajne skupščine
predsednik želi vsestransko javno deba¬
to.

Svoj govor je pa gral. Aramburu za¬
ključil z besedami, da je sedaj na mestu
ponoviti to, kar je bilo že povedano: Do
tedaj, ko se bodo izvršile napovedane
odločitve vlade naj narod zna čakati v
svoji lastni šoli demokracije, politične
stranke naj se znajo usmerjati same v
demokraciji in druge v demokracijo, vsi
ljudje pa naj znajo ceniti svojo vred¬
nost v demokraciji. Končno je ponovil,
da člani vlade osvobodilne revolucije in
vse vojaške osebnosti pri prihodnjih vo¬
litvah ne bodo kandidirali.

Za jug. generalnega konzula v Celov¬
cu je imenovan dosed. šef Urada za zve¬
ze v Celovcu Dušan Bravničar. Njegovo
uradno področje obsega poleg Koroške
še Tirolsko in Voralberško.

Umrli so V Ljubljani: Dr. Janko Po¬
lec, redni član Slov. akademije znanosti
in umetnosti ter redni univ. prof. v p.,
Marija Bajec, roj. Jamnik, vdova po vla¬
kovodji, Marija Oblak, Marjana Ovijač,
Ivank Wabra, roj. Kisovic, Janez Če¬
pon, pečarski mojster, Emilija Trelec,
upok., Janez Krek, Ivanka Pobeška, Jea-
nette Poedransperg, roj. Knific, prof.
solo petja na drž. glasb, akademiji v p.,
Elizabeta Jančar, roj. Kocbek, Franči¬
ška Cvern, upok. Tob. tov. in Pavel

Kunstek v Mariboru, Julija Tramšak,
roj. Št eh, pos. in trgovka na Jesenicah,
Ignac Glavan, strugar v Stični, Jožefa
Jelen, roj. Kralj v Stepanji vasi, Jože
Cergolj, pos. v Dravljah, Jernej Hribar
v Polju, Neža Štular, roj. Pesjak, vdova
po lesnem trgovcu na Prezrenjah pri
Podnartu,Ivan Marinč v Ribnici, Meri
Mazi, roj. Korošec v Velikih Blokah,
Ana Mravljak, roj. Proje v Vuzenici,
Štefanija Regoršek, roj. Naglič, v Voj¬
niku, Franc Krušič, trg. poslovodja v p.
v Celju, Valentin Pavli, pos. v Domža¬
lah, Ljudmila Jamnik, roj. Bajec, šol.
uprav, v p. Šentvidu, Franc Povše, žel.
p. v Stepanji vasi in Marija Urbančič,
roj. Kobal v Dol. Logatcu.

Slovenci v Argentini

BUENOS AIRES

Peti kulturni večer SKA
v soboto 7. julija ob sedmi uri zvečer je
imel na sporedu predavanje g. Marjana
Marolta o kiparju Francetu Goršetu.
Malo je predavateljev ali pisateljev, ki
bi uživali pri poslušalcih in bralcih to¬
likšno priljubljenost, kakor jo uživa
Marjan Marolt. O katerikoli stvari go¬
vori ali piše, je njegova stvaritev tako
pristna in naravna, da poslušalca ali
bralca nehote priklene. Prav posebno pa
je Marjan Marolt zanimiv, kadar preda¬
va ali piše o svoji najljubši stroki, to je
o likovni umetnosti. Na tem kulturnem
večeru je prevzel nalogo prikazati kipar¬
ja Franceta Goršeta kot človeka in u-
metnika. Kot človeka nam ga je orisal
lepo z nekaterimi značilnimi potezami.
Goršetu umetniku pa je dal prvenstvo
med slovenskimi živečimi kiparji ne le
v izseljenstvu, ampak tudi v domovini.
Pri karakteriziranju njegove umetniške
poti in ocenjevanju njegovih del je na¬
vajal ocene dr. Rajka Ložarja in čital
odlomke pisem, ki mu jih je pisal kipar.
Vse to pa je prepletel s svojim širokim
znanjem iz polja likovne umetnosti, ka¬
kor tudi dobrim poznanjem posameznih
del Goršeta in njegove umetniške rasti.
- Predavanje je trajalo več kot poldru¬
go uro, kar so poslušalci, ki so napolni¬
li predavalnico, ugotovili šele, ko so na
koncu pogledali na uro in se predavate¬
lju Marjanu Maroltu toplo zahvalili.

Nekateri tehnični nedostatki pri proji¬
ciranju slik kiparjevih del niso bistveno
motili predavanja. M. P.

Smrt ge Slave Kremžar in
gdč. Milice Abram

Slov. skupnost na področju Vel. Bs.
Airesa je v nedeljo, 7. t. m. v dopoldan¬
skih urah globoko pretresla novica o ža¬
lostnem dogodku v Kremžarjevem do¬
mu v Hurlinghamu. Tega dne zjutraj je
Marko, sin pok. Franceta Kremžarja,
našel v sobi mrtvi svojo mamo go Sla¬
vico Kremžar, roj. Abram in tetko gdč.
Milico Abram.

Sklepajo, da je do njune smrti prišlo
takole:

Pok. gdč. Milica Abram je bolehala že
dalj časa na srcu. Zdravnik je že pred

PORAVNAJTE NAROČNINO
SVOBODNE SLOVENIJE!
Prispevajte v tiskovni sklad

časom opozoril, da je njena bolezen ta¬
ko huda, da se je bati kapi. To se je ver¬
jetno tudi zgodilo v noči od sobote na
nedeljo. Ko ji je njena sestra pok. ga
Kremžarjeva, kot navadno, v nedeljo zju¬
traj prinesla v sobo petrolejsko pečico
in jo našla mrtvo, jo je pogled na mrtvo
sestro tako presunil, da se je ob njeni
postelji onesvestila. Med tem se' je v
pečici zmanjšal zračni pritisk. Pričela
se je kaditi in je napolnila sobo z di¬
mom. Tako jo je našel nekaj ur nato
sin Marko. Hitro je sklical sosede, ki so
poskrbeli, da je prišel zdravnik. Ta je
odredil prevoz nezavestne ge Slave
Kremžarjeve v bolnišnico Haedo, kjer
so zdravniki ugotovili, da je vsaka po¬
moč izključena.

V nedeljo proti večeru so pok. go
Kremžarjevo prepeljali iz bolnišnice
Haedo nazaj na njen dom in jo položili
na mrtvaški oder poleg njene sestre
Milice. Sem so ju hodili kropit sosedje,
prijatelji ter znanci Kremžarjeve druži¬
ne ter izrekat sožalje hudo prizadetenu
Marku Kremžarju, ki je pred dvema
letoma izgubil očeta, sedaj pa še ma¬
ter in teto.

Pogreb pok. ge. Kremžarjeve in nje¬
ne sestre Milice Abram je bil v pone¬
deljek 9. t. m. opoldne. Molitve za umrli
je pred njunim domom izmolil g. direktor
Anton Orehar ob asistenci g. dr. Alojzija
Starca, nato se je pa pogrebni sprevod
pomikal na mestno pokopališče v Moron.
Tu je g. direktor Orehar opravil pogreb¬
ne obrede ter je obema v slovo spregovo¬
ril tudi poslovilne besede.

Hudo prizadetemu Marku Kremžarju
izrekamo iskreno sožalje, rajni pa naj
počivata v miru.

OSEBNE NOVICE

t Luka Milharčič. Iz Selc pri št. Pe¬
tru ,na Krasu je prišlo žalostno sporoči¬
lo o smrti uglednega posestnika g. Lu¬
ke Milharčiča. Rajni je dočakal lepo sta¬
rost 74 let ter je umrl dne 25. junija
1956. K zadnjemu počitku so ga polo¬
žili na pokopališču v Slavini pri Postoj¬
ni. Za rajnim žaluje v Argentini njegov
sin g. Luka Milharčič z družino, v do¬
movini pa žena Marija z troci in njiho¬
vimi družinami. Vsem izrekamo -iskreno
sožalje, rajni pa naj počiva v miru!

SAN MARTIN

Družabna prireditev Slovenske besede,
ki je bila v soboto 30. junija v Santos
Lugares, je lepo uspela. Kljub slabemu
vremenu se je v obširnih in prijaznih

Vsak teden ena

OJ TA SOVDAŠKI BOBEN...

Oj ta sovdaški boben,
ta bo moj ta velki zvon.

Oj ta mi bo zazvonil,
kadar jaz umrl bom.

Bim bom, bim bom...

Oj  ta sovdaška sablja,
ta bo moja svetla luč.

Oj ta mi bo svetila,
kadar jaz umrl bom.

Bim bom, bim bom...

In ti gorenjski fantje,
bodo pokopali me,
vsi bodo me spremili
na zelene travnike.

Bim bom, bim bom. . .

ROMAN "PESEM O BERNARDKI"

ki ga je napisal slavni pisatelj Franc
VVerfel bo kmalu začel izhajati kot pod¬
listek v “Svobodni Sloveniji” v prevodu
pisatelja Karla Mauserja.

Prvikrat je “Pesem o Bernardki” iz¬
dala 1. 1941 stockholmska založba Ber-
mann-Fischer že nekaj mesecev po pri¬
hodu pisatelja Franza 'Werfla v USA.
Angleško verzijo v prevodu Ludwiga Le-
wisohna je izdala Viking Press v New
Yorku aprila 1942. Ta izdaja je dožive¬
la svoj dvajseti ponatis junija 1946. Le¬
ta 1942 sta ameriška Book-of-the-Month
Club in Parvulis Book Club izbrala to
knjigo za svoj? razpečavanje. Izvlečki
iz knjige so izšli v Commonvvealthu in v
Ladies’ Home Journalu v marcu 1943.
Prevedena je bila na šest jezikov, slo¬
venski je sedmi. Med vojno so j'o v veli¬
ki nakladi delili med ameriško vojaštvo,
v izdaji Armed Services. Sloves knjige
se je'še povečal leta 1944, ko je film¬
ska družba 20th Century Fox po njej iz¬
delala film z Jennifer Jones v glavni
vlogi, in ko jo je Dramatic Publishing
Co. izdala v dramski priredbi.

Naročite takoj “Svobodno Slovenijo”,
da boste mogli brati ta čudovito lepi ro¬
man. V knjigi v slovenskem prevodu ne
bo izšel, ker je založba dala lastništvu
Svobodne Slovenije dovoljenje le za po¬
natis v listu.

prostorih Športnega kluba Excelsior
zbralo nad 300 rojakov in rojakinj, da
pokramljajo med seboj ter se po napor¬
nem delu malo oddahnejo ter povesele.
Sodeloval je slov. -orkester Harmony
Jazz, ki je izvrstno igral vesele in po¬
skočne pesmi, stare in moderne. Med
odmori sta nastopila gdč. Godčeva s
harmoniko in g. Kočevar s kitaro in z
orglicami. Oba sta žela živahno prizna¬
nje. Srečolov je bil bogat. Bilo je ne¬
kaj originalnih slikarskih del, dalje pa¬
tentirana iznajdba g. Žirovnika za sna-
ženje tal, avtomatični likalnik itd. Ude¬
leženci prireditve so Jbili zadovoljni, da
so lahko v res prijetnem razpoloženju
prebili nekaj ur.

Ali imaš denar in bi ga posodil na
hipoteko ? Hipotekarna posojila posre¬
duje PROMET S.R.L. — 25 de Mayo
533/39, CAPITAL. T. E. 31-6435.

LOUIS DE WOHL (64)

Zemlja je ostala za nami

“C. B.” je dejal, “ali vam nisem napo¬
vedoval, da bo prišel veliki dan, dan
zmage? Zdaj je napočil, a drugače, či¬
sto drugače, kakor ste si vi to zami¬
šljali. In moji prijatelji Brandeis, Ca-
ry in Miss Armitage — ker pač ladje
Argo niso dovolj dobro čuvali, je to
morda še najboljša rešitev. Jaz bonj...”

Pranu ga je prekinil: “Zemljam Mar-
mon visokemu svetu Tri-Fanu ni niče¬
sar povedal o tem, da je zemlja že od¬
rešena”.

Marmon se je široko zasmejal: “Prav
lahko si mislim, kakšne čudovite prav¬
ljice so vam natvezli. Razumni ljudje
nič več na dajo na take stvari, in to mi
lahko verjamete.”

“Če bi res tako bilo”, je ostro dejal
Pranu, “potem je vaša inteligentnost
zastrupljena in se je morate znebiti čim
prej mogoče.”

Marmon se je spet zasmejal: “Pranu
ne pozna ljudi tako, kakor jih poznam
jaz. Prepevajo kar se da sladko, ravna¬
jo pa drugače. Govore o čudovitih stva¬
reh, ki se blešče kakor zvezde na ne¬
bu, obnašajo pa se kakor divje zveri”
Ves se je zravnal ob teh besedah in na¬
daljeval: “Jaz vam ne bom prepeval
sladkih pesmi in tudi ne pravil pripo¬
vedk, pač pa bom navajal samo dej¬

stva. Govorim namreč o stvareh tako,
kakor so, ne pa, kakor si jih želi¬
mo. Dejstvo je med drugim, da sta
zemljana Cary in Brandeis skočila drug
na drugega kakor divji zveri, dej¬
stvo je, da se države velikani spo¬
padajo med seboj, hoteč raztrgati ena
druge kakor divje zveri. Samo vprašaj
tele zemljane tukaj, ali morda to ni res.
Ne bodo mogli zanikati. Vprašaj jih
nadalje — vprašaj onega velikega moža
tamkaj s temnimi očmi, ali ni morda
dal zgraditi v svojih tovarnah posebno
vsemirsko ladjo, da bo odletela na Fa¬
rni, kjer naj poizve, ali je tamkaj do¬
volj bogastva, ki bi si ga bilo vredno
prilastiti. Takšni so, ti pdrešenci, o ka¬
terih so vam verjetno pripovedovali ko¬
pico stvari; ti najljubši otroci Arna, ka¬
kor se sami sebe nazivajo v klavernem
ponosu. Eden največjih zemljanov, kar
jih je sploh kdaj živelo, je dejal: Prav
iz srca rad bi verjel v vašega Odrešeni¬
ka' — ako bi na vaših obrazih mogel raz¬
brati vtis odrešenosti.”

“Ime temu človeku je bilo Friedrich
Nietzsche,” je dejal Chris, “in Nietzsche
je končal nor.”

Marmon ga je pogledal, kakor bi stre-
| le letele iz njegovih oči: “Potujoči pri-
I digar je spet govoril, se mi zdi,” je pi¬

kro pripomnil. “Pigmejci, pritlikavci, a-
li res verjamete, da me boste mogli za¬
držati? Ali morete zanikati, da nisem
govoril resnice? Pri vsem, kar vam je
sveto, odgovorite mi!”

“Res je, da mnogo ljudi ne ravna
prav,” je dejal Chris’ “Res je, da nam
grozi vojna nevarnost. Res je, da smo
odšli v ekspediciji na Mars in pri tem
mislili na koristi, predvsem seveda na
obogatitev našega znanja in šele potem
stvarnih dobrin. Res je, da je prišlo med
Brandeisom in menoj do spopada, v ka¬
terem sem bil ranjen. Je pa tudi res, da
je bil zemljan Marmon tisti, ki je spro¬
žil spopad med nama dvema.”

V tem je povzel besedo Brandeis:
“Cary pri vsej stvari sploh ni nič kriv,
kajti Marmon je poskušal pregovoriti
mene, da bi Caryja ubil.”

Končno se je oglasil C. B.: “Organi¬
ziral sem ekspedicijo, ker me je k temu
pregovoril Marmon. Tedaj še nisem ve¬
del, da na vašem planetu žive razumna
bitja. To je samo ugotovitev, ne pa ka¬
ko opravičilo, do katerega ne čutim ni-
kake potrebe. In prebivalce drugega pla¬
neta ne morem sprejeti kot sodnike na¬
šega ravnanja.”

“Noben zemljan nam ne more biti
sodnik,” je vzkliknil Chris. “In tudi Fa-
nudu niso naši sodniki, ampak naši
bratje. Zato se moramo potruditi, da se
bomo med seboj razumeli.”

“Pranu, je spregovoril Marmon z na¬
smeškom na ustih, da je vse zemljane

obšel mrzel strah,” prva dva brata na
zemlji sta se imenovala Kajn in Abel.
Vprašaj torej te ljudi, kaj se je z obe¬
ma zgodilo?”.

“Kajn je ubil Abela”, je priznal Chris,
“ubil iz zavisti, ker je bila Arnu všeč
Abelova daritev, Kajnova pa ne. Kajn
je podlegel prišepetavanju Am-ba Om-
bala, prav tako kakor Am-ba Om-bal,
živeč v Marmonu, upa, da bo pregovoril
Pranuja s Tri-Fanu-Oma. Kajti če bo
prekršena Arnova, postava, bo triumfi-
ral Am-ba Om-bal. Postava pa se gla¬
si: Prepustite planet Tri-barka samemu
sebi. Zemljan Marmon in Am-ba Om-
bal v njem pa hočeta, da bi tudi Fanu-
du padli, kakor smo padli mi.”

“Zemljan Cary”, je dejal Marmon, “je
moral priznati, da sem govoril resnico:
vojna grozi zemlji. To pot pa so zemlja¬
ni v posesti takšnega orožja, ki ne ogro¬
ža samo obstoj njihovega lastnega pla¬
neta, ampak tudi Fanuja in drugih
zvezd Am-Tri sistema. Ako se Fanu-du
ne bodo odločili za poseg, potem bo vsa
krivda na njih za vse, kar se bo na zem¬
lji zgodilo. Kdo potem hoče napraviti
Fanu-du za krive: jaz ali pa tile zemlja¬
ni tukaj?”

Chris je prebledel, kajti Pranov obraz
je postal zagoneten. Marmon je bil si¬
la sposoben dialektik; v njem je bila na¬
kopičena še vsa neizmerna inteligent¬
nost bitja, ki ga je obvladovalo. Kako so
sploh mogli upati, da bi ga premagali?

“Skušnjava je prišla nad vas prav ta¬

ko kakor nad nas,” je povzel besedo
Chris. “Molim pa, da bi se je Pranu znal
zoperstaviti. Molim zato, da bi Pranu
spoznal, zakaj gre: izpolniti voljo Arno¬
vo, pa čeprav se lastna volja temu upi¬
ra. Ne storiti potemtakem tega, kar bi
radi, pač pa, kar je ukazal Am.”

“Pranu,” je zaklical Marmon,” planet
Barka leži pred tvojimi nogami in ča¬
ka na osvoditev. Ne odlašaj nič več, ne
poslušaj več teh ubogih oseb, daj pa po¬
velje, in od te ure naprej bo tvoje ime
prav tako nesmrtno kakor Arnovo!”

“Kača pa, ki je bila Am-ba Om-bal, je
spregovorila: Jejta od drevesa in bosta
kakor Am,” je zaklical Chris. “Posta¬
va pa se glasi: “Prepustite planet Barka
samemu sebi.”

“Postava je mrtva”, je rohnel Mar-
mon, “in če bi še veljala, bi bila tudi že
prelomljena, kajti stošestdeset vsemir-
skih ladij plove proti zemlji. — Prepo¬
zno je!”

“V Fanujevi roki je prepovedani sa¬
dež — a roka še ni prišla do ust” je
poudaril Chris. “Ni še prepozno!”

Maksina si je pritiskala obe roki na
srce, kajti vsa prestrašena je opazova¬
la Marmonove oči, ki so v strahoviti na¬
petosti bile uperjene v pernato obličje
Pranuja.

Pranu je globoko zajel sapo. “Ne bo
se zgodila moja volja”, je dejal in glo¬
boki orgelski glas je trepetal v naporu,
“ampak Arnova. Vrnili se bomo na Fa-
nu.”

Stran 4.

Buenos Aires, 12. VE. 1956

, * "4  ■

SVOBODNA SLOVENIJA

Slovenske mladinske organizacije
in njih spominska proslava

To, kar bi bilo že pred leti potrebno,
se je letos uresničilo: spomin mrtvih in
pobitih protikomunističnih borcev, pred-
vem slovenskih domobrancev, je združil
vse naše glavne mladinske organizacije,
ki v širši javnosti delujejo: vsakoletni
spominski proslavi, ki sta jo za mladino
prirejali SDO in SFZ, se je pridružil
tudi Slovenski mladinski dom. Prav je
tako, kajti s tem je tudi naša mladina
dokazala, da je domobranska misel v
njej prav tako čista in nepopačena kot
je bila v domobrancih samih: razdeljeni
v različne čete in bataljone, na različnih
položajih in postojankah, ljudje z raz¬
ličnimi mnenji in idejami, so bili vedno
bratje, nikdar v borbi med samimi se¬
boj, z enim samim jasnim in končnim
ciljem: narod in svoboda! Slovenska
mladina stopa na isto pot: z različnimi
sredstvi, na različne načine x  skuša dose¬
či isti cilj: ohraniti svojo narodnost,
svojo poštenost, svojo vero.

Proslava te naše združene mladine je
bila dne 8. julija ob 17,30 v dvorani
župnišča Moron. Navzočih je bilo okrog
300 ljudi.

O prireditvi sami pa bi povedal tole:
taka spominska proslava je vsako leto
samo enkrat. Zato mora biti vedno na
višini, kajti spomin na naše mrtve bra¬
te mora biti važnejši kot pa ostale stva¬
ri dnevne vrednosti. Za tako prireditev
je treba več ljubezni in več priprave
kot pa za športno tekmo ali družabno
popoldne. Zdi se mi, da to pot naše orga¬
nizacije niso povsem izpolnile svoje

dolžnosti, kajti spored, ki je bil lep, bi
bil lahko bolje izvajan.

Dobre točke so bile: simbolične vaje
fantov in deklet in pa — govor. Bivši
domobranski častnik g. Bitenc Stane je
v svojem kratkem, a jasnem in klenem
govoru prikazal potrebo in nujnost Slo¬
venskega Domobranstva, njegovo upra¬
vičenost in nerazumevanje velesil, ki so
nato našo narodno vojsko prodale v
smrt. S toplo besedo se je spominjal
svojih bojnih tovarišev-domobrancev in
poudaril, da je vsak spomin nanje po-
doživljenje njih borbe in njih tragedije.
Ta govor in pa simbolične vaje, ki sta
jih sestavila gdč. Anica Brecnikova in
g. Rode Ivan, to so bile točke, ki so re¬
ševale celoten program in mu dale pe¬
čat resnosti. Dobro izvajana je bila tudi
Ivana Korošca: Golgota, ki so jo reciti¬
rali člani Slov. mladinskega doma. Vse
ostale točke pa so bile slabo izvajane in
to naj bo našim dekletom in fantom o-
pomin, da se z isto resnostjo kot za
druge prireditve, pripravijo tudi za tak
spomin, ki je javno pokazan sicer samo
enkrat na leto, a mora vsak dan, vsak
trenutek živeti v nas.

Ob tej proslavi pa -še tole: ali bi ne
bilo bolje, da bi se te krajevne spomin¬
ske proslave opustile, pa bi se vsi, ki
so jih dosedaj prirejali, združili in bi
vsi Slovenci vsako leto enkrat združeni
proslavili spomin padlih in pobitih z eno
samo, elitno proslavo, kot jo vsa leta za
vse prireja Društvo Slovencev? Kajti:
tudi Domobranstvo je bilo eno samo!

ša

SLOVENCI PO SVETU

USA

V Clevelandu je v petek, 25. maja t. 1.
umrl Msgr. Vid Hribar. Dočakal je vi¬
soko starost 86 let. V Ameriko je prišel
kot mlad slovenski bogoslovec leta 1890.
Je med prvimi slovenskimi duhovniki, ki
je deloval med slovenskimi naseljenci v
Severni Ameriki. Njegovo živahno delo¬
vanje med njimi je pustilo vidne sledo¬
ve. Tako je v Clevelandu ustanovil slo¬
vensko župnijo sv. Vida, zatem je dolgo
vrsto let deloval kot duhovnik v Bar-
bertonu, odkoder se je zopet vrnil v Cle¬
veland ter je nad 30 let vodil dušno pa¬
stirstvo prav tako v slovenski župniji
Marije Vnebovzete. Med njegovimi u-
čenci, katere je poučeval v verskih re¬
snicah, je bil tudi sedanji guverner dr¬
žave Ohio Frane Lausche.

Pok. Vid Hribar se je rodil v Zg. Tu¬
hinju. Po začetnih bogoslovnih študijah
v Ljubljani, je bil posvečen v duhovnika
v Clevelandu. Leta 1943 ga je papež
Pij XII. v priznanje njegovih zaslug v
dušnem pastirstvu imenoval za Monsi-
gnorja.

Rajni Msgr. Hribar je do smrti ostal
zaveden in navdušen Slovenec ter je
med slovenskimi izseljenci v Severni
Ameriki poleg verskega življenja pospe¬
ševal tudi narodno zavest. V USA za¬
pušča 11 nečakov in nečakinj.

N. p. v m.!

AVSTRALIJA

P. Rudolf Pivko še vedno bolan. To

sporoča č. g. p. Bernard Ambrožič Slo¬
vencem v Avstraliji v julijski številki
“Misli”. Dobesedno pravi: “Ko gre ta
številka v tisk, je p. Rudolf še zmerom
v bolnici. Drugič letos, to pot že od 22.
maja. V junijski številki tega nismo o-
menili, da je šel samo na oddih. Danes,
žal, vemo kaj drugega. Nič še ni reče¬
no, kdaj bo mogel na noge. Pljučnica
mu je pustila, tako je videti, zelo nelju¬
be posledice.” Bolnika vsem priporoča v
molitev. Tudi mi mu iz srca želimo, da
bi mu Bog kmalu povrnil popolno
zdravje.

KANADA

Kanadski katoličani so izakazali lepo
priznanje slov. rojaku Rev. Mirku Re-
nerju, ko so ga med mnogimi drugimi
glasbeniki ponovno izbrali, da je ob pri¬
liki “Catholic Education Conference”, ka¬
teri je prisostvovalo okrog 2.000 oseb s
petimi škofi in s torontskim kardinalom
na čelu, priredil zelo uspel koncert na
znanih orgijah Royal York Hotela. Rev.
Renerju k novemu uspehu čestitamo.

Vsem slovenskim rojakom sporo¬
čam, da sem odprl prvo slovensko
delavnico žimnic in super pulmanov
znamke “Super Pulman Triglav” z
dvojnima deloma za zimo in poletje.

Sprejemam tudi vsakovrstna tapet¬
niška dela.

Vljudno se prippročam vsem Slo¬
vencem

STANE BABNIK
Esq. Salta y Cerrito 2403 - R. Mejia

Dohod do delavnice od postaje Ra-
mos Mejia s kolektivom št. 2 in 223 do
višine Avda. San Martin 2400.

Argentinska diplomatska družina
išče zanesljivo gospodično ali gospo
do 50 let za pomoč v gospodinjstvu
in ki bi bila pripravljena spremljati
to družino tudi v inozemstvo.

Zglasiti se pri Sri Gomez Raggio
na Coronel Diaz 2760, esq. Av. Lib.
San Martin, Capital.

ŽENITNA PONUDBA

39 let star fant, doma iz Primor¬
skega, ki je že 8 let v Argentini in
živi v kraju Salvador Maria v provin¬
ci Buenos Aires, se želi poročiti s
preprostim dekletom v starosti okrog
30 let. Resne ponudbe s sliko poslati
v zaprti kuverti na upravo Svobodne
Slovenije pod značko “Prijazna in
usmiljenega srca”. Če pa želi poslati
ponudbo direktno, je naslov na raz¬
polago v upravi Svobodne Slovenije.

: •

1 Slovensko društvo "Edinost”j

• i

vabi na

DRUŽABNI VEČER

• o

f ki bo v dvorani "Dekleva" v soboto, 4. avgusta ob 21.30 uri zvečer.

f

IGRA ORKESTER POD VODSTVOM PROF.

G. DRAGA CIMPERŠKA

NEKAJ IX GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA

Povpraševanje po Volkswagnu iz ino¬
zemstva je tolikšno, da bi tovarna lah¬
ko izvozila vso letno produkcijo, je izja¬
vil predsednik VW tovarn. Zlasti se za¬
nimajo za nakup v USA Kanadi.
Kljub temu pa dosedanja kvota 55%
produkcije, predvidene za izvoz, ne bo
povečana dnevna produkcija 1500 vozil,
dasi v letošnji pomladi tovarna ni ime¬
la niti enega vozila v zalogi. V teku le¬
ta bo podjetje izplačalo — kakor če prej¬
šnja leta — svojim 30.000 delavcem in •
nameščencem okrog 4% bruto dohod¬
ka v obliki letne nagrade.

O posledicah silnega tehničnega na¬
predka in avtomatizacije je bilo govora
tudi na 39. Mednarodni delavski konfe¬
renci v Ženevi. Navzoči predstavniki so
predlagali, naj bi v sleherni državi vla¬
da, delodajalci in delojemalci v skupnem
sodelovanju ugotovili, kakšne posledice
jim utegne prinesti avtomatizacija na
gospodarskem in socialnem področju;
isti trije naj bi sproti sklepali o rešitvi
vseh problemov, ki jih uvajanje avtoma¬
tizacije prinaša; in kolektivnih pogod¬
bah naj bi vključili vsa potrebna določi¬
la za dosego čim večje in čim boljše živ¬
ljenjske ravni slehernega delovnega člo¬
veka.

Zahodna Evropa postaja vsak dan
bolj nevaren gospodarski tekmec USA
v Južni Ameriki, ugotavlja glasilo Cha¬
se Manhattan banke. Medtem ko je USA
udeležba pri trgovanju z Južno Ameri¬
ko bila leta 1955 še 48%, je Zah. Evro¬
pa dosegla že 22%, kar je s 7% leta
1948 res lep napredek.

VRBOVA PIŠČAL

Je izredno lepa pesniška zbirka Mari¬
jana Jakopiča. Naj ne bo slovenske dru¬
žine brez nje. Stane samo 30 pesov. Do¬
bite jo lahko v pisarni Društva Sloven¬
cev, v Dušnopastirski pisarni ali pa pri
g. Pavletu Homanu. Pri naročilu po po¬
šti priložite še štiri pesose za poštnino,
priporočnino in ovojnino.

SLOVENSKI TISK V ARGENTINI

Katoliški misijoni. Julij 1956. Vsebi¬
na: Dediščina sv. bratov Cirila in Meto¬
da (Alojzij Geržinič); Eno v Kristusu
(Dr. Anton Soklič CM); Na grob misi¬
jonarja Jermana; Apostol našega stolet¬
ja (Ruda Jurčec) • Pomen zadružništva
.«.«.»•>

v misij, delovanju (Sm. R.); Sovjeti v
Indiji (Aladin); Misijoni in vprašanje
Goe (Sm. R.); O narodih in ljudstvih v
misijonskih deželah: Afrika (M. M.);

Kristus v bronu (nj); Po misijonskem
svetu; Iz pisem slovenskih misijonarjev;
Mladi misijonar: Misijonarka iz Siama
Vam piše in Misijonarka iz Japonske.

Nova mladina, glasilo slov. srednje¬
šolcev v Argentini, štev. 3. Vsebina: Kri
ni voda (Iz dr. Rozmanovega predava"
nja o slovenskem študentu); Projekcije
vsakdanjega življenja; Trajno zvestobo
pomorjenim bratom - junakom; O svo¬
bodnih univerzah v Ameriki (Iz preda¬
vanja g. Avg. Horvata na sestanku
ZSS); Luč z gora (Nadaljevanje); Iz
pisem; Pozdravljene (Poročilo o usta¬
novnem občnem zboru Dijaškega odseka
SDO; Ne samo šale.

JPalkete za Evropo

vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬
valne stroje, radijske aparate, dvoko¬
lesa itd. najbolje in najceneje pošilja

Jadran - Pak

Charcas 769. Blizu Retira. TE 31-8788
Buenos Aires

Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah
od 11-13 ure.

Pismena naročila, kakor tudi denar,
pošiljajte po giro postal ali z bančnim
čekom na

ZDENKA KALEČAK

Casilla de Correo 340 - Buenos Aires

Vsi paketi so zavarovani in prispejo
v 21 dneh.

Znatno znižane cene!

Peter Rant

CONTADOR PUBLICO NACIONAL
TRADUCTOR PUBLICO
GRANADEROS 61
T. E. 66-0818

Gosp. dogovoru Argentine z 10 evrop¬
skimi državami se je priključila tudi
Zah. Nemčija. Pristop Nemcev je toliko
bolj pomemben, ker so trenutno najmoč¬
nejši upniki Argentine.

Avstralija je od konca vojne dalje vlo¬
žila v izgradnjo svoje jeklarske industri¬
je okrog 60 mil. funtov. Od teh odpade
skoraj polovica na veliki obrat v Port
Kembla, kjer že sedaj producirajo letno
1 milijon ton fine pločevine, s čemer u-
pajo v precejšnji meri pokriti potrebe
električne, avtomobilske in konzervne
industrije. — Nadaljne investicije neka¬
terih večjih podjetij v jeklarski industri¬
ji naj bi dosegle okrog 70 mil. funtov,
objekti pa bodo dokončani pred letom
1960. Stali bodo v Port Kembla in New
Castlu.

V prvem četrtletji 1956 je Argentina
'izvozila 3 milijone kož, »kar predstavlja
porast 36%. USA pa 1,7 mil., kar je
10% manj kot prej, ugotavlja Wall
Street Journal. Pojav Argentine na sve¬
tovnem trgu kož je registriral tudi drug
list Journal of Commerce, ki pravi, da
bo celotni letošnji izvoz iz Argentine, a-
ko bo enak prvemu četrtletju, dosegel
spet 9 mil. kosov, kolikor jih je Argen¬
tina izvažala pred 1951.

Družba Shell se ukvarja z načrtom,
napeljati za 250 mil. dolarjev poseben
petrolejski cevovod iz Bližnjega vzhoda
preko Marseilla in vključujuč Vzhodno
Francijo, Luksemburg, Nemčijo, Nizo¬
zemsko in Belgijo.

DRUŠTVENI OGLASNIK

Lepotam naše slovenske domovine, ki
jo boste lahko gledali v lepih skioptič-
nih slikah, ob spremljavi žive slovenske
besede in pesmi, bo posvečen peti pro¬
svetni večer Krajevnega odbora Društva
Slovencev v Ramos Mejia. še posebej
vabimo na ta večer, ki bo v nedeljo 15.
julija ob pol sedmih zvečer v cerkveni
dvorani v Ramos Mejia, aoraščajočo
slovensko mladino.

Krajevni odbor Društva Slovencev
v Ramos Mejia

Nadaljevanje organizacijsko-poslovne-
ga tečaja Društva Slovencev bo v sobo-

ESLOVENIA LIBRE

Redaccion y Administracion:

Victor Martinez 50, Buenos Aires«,
Argentina

to 14. julija 1956 ob šesti uri zvečer v
pevski sobi Gallusa na Necochea 440 v
Ramos Mejia. Predaval bo g. Miloš Sta¬
re. Društvo Slovencev.

OBVESTILA

Svoj VI letošnji kulturni večer, ki bo
v soboto 21. t. m. ob sedmih, posveča
SKA spominu 200 letnice rojstva prve¬
ga slovenskega dramatika Antona Toma¬
ža Linharta. V prvem delu govori prof.
Lojze Geržinič o Linhartu in njegovem
delu, drugi del pa bo izpolnila v Jeločni-
kovi režiji predstava prve Linhartove
drame, petdejanske žaloigre “Miss Jen-
ny Love”, ki je bila doslej skoro nepo¬
znana in šele enkrat izvajana. Zaradi
potrebnosti večjega odra in večjega pro¬
stora za poslušalce se vrši ta večer iz¬
jemoma spet v župnijski dvorani v Ra¬
mos Mejia.

Prihodnji sestanek slovenskih srednje¬
šolcev bo v nedeljo dne 22. julija t. 1. ob
treh popoldne v slovenskem bogoslovju
v Adrogue. Na sporedu je zanimivo pre¬
davanje prof. Alojzija Geržiniča “Kaj
naj berem?” Vsi iskreno vabljeni. Odbor.

V nedeljo, dne 15. julija je ra Prista¬
vi v Moronu sestanek naraščajnikov
SFZ. Pričel se bo točno ob treh popol¬
dne. Naraščajniki, naj Vas pride čim
več. Odbor SFZ.

Dekleta V soboto, dne 14. julija v Mo¬
ron! Telovadne vaje in prosta zabava v
naravi! Pridite v čim večjem številu!

Odbor SDO.

Nikar ne pozabite, da bo v nedeljo 15.
julija LIKOF ob dovršeni strehi sloven¬
skega prosvetnega DOMA v Lanusu.
Začetek bo ob 14. uri. Preskrbljeno je
za dobro kapliico in. prigrizek, domačo
zabavo, slovensko petje. Tudi mladina bo
nastopila. Toplo vabi — odbor društva
SLOVENSKA VAS

Ob priliki desetletnice mučeniške smrti zadnjega ministra za
vojsko in mornarico Kraljevine Jugoslavije in vrhovnega poveljni¬
ka oboroženih sil v domovini

generala Draže MifiaJIoviča

bo daroval direktor slovenskih duhovnikov preč. g. Anton Orehar
v nedeljo dne 15. julija 1956 ob enajsti uri sv. mašo za junake, pa¬
dle v borbi proti okupatorju in komunističnim nasilnikom za svo¬
bodo jugoslovanskih narodov.

Sv. maša bo na slovenski Pristavi v Moronu na prostem ob
vsakem vremenu. Pripravljalni odbor

Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico,
da je dne 25. junija 1956 ob 1. uri po krajši bolezni in spravljen z Bogom
umrl v 74 letu starosti naš ljubljeni oče

gospod Euka Milharčič

posestnik v Selcah pri iš!t. Petru na Krasu
K zadnjemu počitku so ga položili na pokopališču v Slavini pri
Postojni.

Priporočamo ga v molitev!

Žalujoči:

Žena Marija, roj. Šabec; sinova Luka in Franc z družinama;
hčere: Marija, Frančiška in Vida z družinami.

Ezeiza - Selce - Koče - Drskovče - Planina pri Rakeku.


W, AMV AEA

Vsem prijateljem in znancem, ki so spremili na zadnji poti mojo po¬
kojno mamo Slavico Kremžar, roj. Abram in tetko Milico Abram, častiti
duhovščini, sosedom ter vsem, ki so mi v teh dneh kakorkoli stali ob stra¬
ni, prisrčni Bog plačaj. Marko Kremžar

Družno s svojo ljubljeno sestro je 8. julija 1956 odšla v večnost čla¬
nica Društva Slovencev

gospodična Milica Abram ,

učiteljica v pokoju.

Skupno s svojo sestro je bila položena k večnemu počitku dne 10. ju¬
lija 1956 na božji njivi v Moronu v Buenos Airesu. Ohranimo je v lepem
spominu in molimo za pokoj njene duše.

Društvo Slovencev Buenos Aires, dne 12. julija 1956.

DARILNE PAKETE V DOMOVINO
POŠILJA PREKO TRSTA
Z GARANCIJO,

SOLIDNO, HITRO
IN S KVALITETNIM BLAGOM
PAKEXPRESS — MILAN SERTIČ
Charcas 47tf - T. E. 32-0248
Buenos Aires

Uradne ure ob delavnikih od 8-19 ure
— neprekinjeno razen ob sobotah —

Dne 8. julija 1956 se je za svojim ljubljenim možem preselila v večnost
članica Društva Slovencev

gospa Slava Kremžar 9  roj. Abram ,

učiteljica v pokoju.

■ Na božji njivi v Moronu čaka večnega vstajenja.

Blago krščansko gospo in mater ohranimo v lepem spominu in molimo
za pokoj njene duše!

Buenos Aires, dne 12. julija 1956. Društvo Slovencev