glasilo socialistične zveze delovnih ljudi za gorenjsko lETO XIII., ST. 27 — CENA 10 DIN SREDA, 2. MARCA 1960 2 ali 3 odstotke .Pri razpravah o okrajnem družim planu za leto 1960 se ie tojtvil probl cm prometnega dav- a °d blaga na drobno, ki so ga ^ Vs?h občinah na Gorenjskem °skj pobirali in ga se pobirajo P stopnji 2 %, ki pa ga nov 2a- on o proračunih m o finansira-Ju samostojnih zavodov predpi-Po stopnji 3*U (s pripombo, a Z<* ljudski odbori, ki so pobi-Tay v letu 1959 prometni davek °.v blaga na drobno po stopnji, nt2n od 3%, smejo v letu 1960 lztt*noma pobirati po dosedanji st°Pnji). Okrajni proračun za le-*° 1960 z dohodki od promctne-& davka od blaga na drobno po stopnji 3% že računa, zato so za !e>° OLO, ki je bila 23. februar- ' Pripravili tudi predlog odloka ^ Minimalnih in maksimalnih J^cnih stopnjah za ta davek, ki °™ča minimalno stopnjo 3 % in y^imalrw 5Vt, kar bi bilo ob- ■ eZt>o za vse občine, če bi bil sprt-)tt, ■ Vendar je predvsem zbor pro-^.VaJalcev in se prej Občinski fjrski odbor Kranj zavzel pra- n° stališče, da morajo o tem (a,Prej razpravljati zbori voliv-Sv, (ki o vseh novih davkih od rj^foalstva in o spremembi teh *vkov po zakonu morajo raz- i Pravi L*?y?f'J, sele potem ga Okrajni l ski odbor lahko sprejme, ne pa Tatno, da se namreč volivce po-Vl pred gotovo dejstvo, o ka-ern sicer lahko razpravljajo, 'ra;o pa ga tudi sprejeti taksne-t' kot jc. Odlok torej ni bil I[e)et — ne zato, ker se odbor-1 p. povišanje davka od malo-UMajnega prometa ne bi zdelo ž avHno oziroma potrebno, pač pa n ker so bili mnenja, da tak "Cln ni pravilen. A/0 j £ gre torej za samo stopnjo Pol"' P9* Pa za način> kako ga loi*tu Ne le> da 3 °/o stoMo do-rava *e sam zakon, pač pa name- pf <- vzporedno s povišanjem ir°TetneSa davka- od blaga na tr^ •? 2a Približno enako vsoto pfanisati dopolnilni proračunski ■ lsj"-'vek, s čemer bi bili prebival- Jez dvoma obr ^ u-uvrna pravičneje 'Jeni. Davek na maloprodajni tr0!nct plačujejo namreč vsi po-pj*1 *> dopolnilni proračunski p^Pevek pa le vsi zaposleni ne-^Tc^no od svojih prejemkov, v 8iitlf u že letos bodo pričeli z gradnio nove P U ISLlfinil poslovne zgradbe Uvaj V prostorih Trgovinske zbornice za okraj Kranj je bil danes sestanek kolektiva podružnice Narodne banke, ki se ga je udeležilo tudi nekaj gostov iz centralne Narodne banke za Slovenijo, med njimi tovariš Masterl, predsednik ekonomsko-tehnične komisije, ki je govoril o pripravah za uvajanje nagrajevanja po učinku tudi v bančno poslovanje. Razen tega so na sestanku govorili še o pripravah na gradnjo nove poslovne stavbe podružnice Narodne banke v Kranju, za katero je lokacija določena vzhodno od starega trakta stavbe Okrajnega ljudskega odbora in ki bo predvidoma dograjena že do začetka leta 1962. rijo s tem najboljši pogoji za razcvet birokracije. Zato je širjenje bančnih kapacitet samo z večjim številom zaposlenih zelo konservativno, predvsem pa tudi zelo drago. Treba je poiskati vse tiste notranje rezerve, ki so še neizkoriščene in delovno silo stimulativno nagrajevati, skratka, treba je tudi v bančno poslovanje uvesti nagrajevanje po učinku. Medtem ko so v gospodarskih organizacijah že bolj ali manj izdelani kriteriji in merila za tako nagrajevanje, pa v banč- Uvodoma je tovariš Masterl vičen, ker se ne ugotavlja, koli- poudaril, da so sedanje, admini- ko kdo naredi. Ce po sistemati- strativno določene plače v banki zaeiji vsa delovna mesta niso za- sicer vsakomur, ki je v delov- sedesna, vodi to lahko do eks- ništvu tega doslej še ni bilo nem razmerju, zajamčene, ven- ploatacije posameznih uslužben- dar je 1ak način plačevanja cev, če pa so zasedena ali če je uslug zastarel in lahko silno kri- ljudi celo preveč, se pa ustva- potrebnih okoli 911 milijonov dinarjev. Od tega smo lani porabili že okoli 180 milijonov, za letos pa imamo angažiranih kreditov za približno 260 milijonov dinarjev. Razen tega moramo računati še lastno udeležbo podjetij, ki so jo vplačala doslej že okoli 180 milijonov, letos pa jo morajo vplačati še okoli 210 milijonov. Razliko bomo morali v prihodnjem letu najeti iz sklada za gradnjo stanovanjskih hiš pri Občinskem ljudskem odboru. - Predvidevamo tudi, da bomo letos pričeli graditi 100 stanovanj na Gorjančevem travniku na Zlatem polju, in sicer v sistemu »zidob« (hitrejši način gradnje). Od tega bo letos končanih 60 stanovanj, 40 pa v prihodnjem letu. Interesentov imamo že sedaj za približno 160 stanovanj, torej več, kot pa je stanovanj na razpolago. Zato bo potrebna selekcija oziroma bomo morali graditi 8 blokov po 20 stanovanj, ne le 5, kolikor je doslej predvidenih, če bomo hotelj zadostiti potrebam. Natečajev še nismo razpisali. Če bi bili interesenti pripravljeni plačati višjo udeležbo, bi lahko zgradili več teh blokov ali pa vsaj pričeli z njihovo gradnjo. Samo s tistimi sredstvi, s katerimi Zavod razpolaga, oziroma, ki so na razpolago pri stanovanjskem skladu, pa vseh teh potreb ne bomo mogli pokriti. Udeležba podjetij bi morala biti vsaj 70 do 80 odstotkov in ne 50 kot doselej. Letos nameravamo pričeti tudi graditi stolpnico, komunalno banko in lekarno. Stolpnica pred letom 1962 ne bo končana. Iz stanovanjskega sklada bomo za to gradnjo dobili letos le približno 10 milijonov dinarjev, 40 milijonov pa bo kot lastno udeležbo nakazala Komunalna banka, s čemer bomo približno lahko finansirali letošnjo gradnjo, upoštevaje tudi stroške za načrte (okoli 16 milijonov din). Skupna investicijska vsota za vse te objekte znaša 431 milijonov din, samo za stolpnico, v kateri bo 61 stanovanj, pa 312 milijonov din. Vendar računamo, da so ti stroški previsoko ocenjen iin da se bodo občutno znižali. Razen tega bomo letos dogradili tudi 2 vrstni za potrebe osnovne šole v Voklem.« Direktor Zavoda za stanovanjsko in komunalno izgradnjo Kranj tovariš Ciglič nam je za konec povedal, da je kljub pospešeni gradnji stanovanj še vedno premalo. Potrebe kolektivov v Kranju so tolikšne, da bi morali v prihodnje vsako leto zgraditi vsaj 150 stanovanj, zato stanovanjske gradnje ne bi kazalo kakorkoli omejevati. Potrebno pa je že vnaprej pripravljati zazidalne ia urbanistične načrte. -t 0ii* Loka, 29. februarja — STARO IN NOVO (Foto: Fr. Perdan) nim Vendar, kot je poudaril tovariš Masterl, sedanji način dela in nagrajevanja v bankah ni več vzdržen, ker ne vodi k temu, da bi ob čim manjših režijskih stroških dosegli čim večji učinek. Zato bo treba vpeljati spod-budnejši siistem nagrajevanja, da bodo osebni dohodki vsakega zaposlenega odvisni od ekonomičnega poslovanja in prizadevnosti posameznika. Centrala Narodne banke v Ljubljani je v ta namen že imenovala posebno komisijo z več podkomisijami, katere naloga je, proučiti Ln analizirati možnosti za nagrajevanje po učinku v bančnem poslovanju in na podlagi tega pripraviti norme za nagrajevanje po učinku. Te pa ne bi smele biti preveč ohlapne, pač pa stimulativne. Norme bodo veljale le za centralo v Ljubljana, medtem ko mora vsaka podružnica o tem sama razmišljati. Seveda bo pri uvajanju nagrajevanja po učinku v bančnem poslovanju prav spričo specilič-nasti dela precej težav. Oblik za tako nagrajevanje bo več. Kjer se delo da kakorkoli meriti, bodo plačevali po učinku. Vodilne uslužbence bodo preminili, n. pr. za štednjo z materialom itd. medtem ko bodo ob uspehu celotnega kolektiva prihranjena sredstva razdelili vsem zaposle- -t r-\ Priprave na družbeni plan v blejski obilni Lesna industrija, gostinstvo in turizem Priprave na družbene plane, ki jih bodo občinski ljudski odbori sprejemali v drugi polovici marca, so po vsej Gorenjski iz dneva v dan živahnejše. Tokrat smo poklicali po telefonu predsednika Občinskega ljudskega odbora Bled tovariša Jožeta KAPTJ-SA in mu v zvezi s pripravami na plan zastavili dve vprašanji: »Tovariš predsednik, v kakšni fazi so pri vas priprave družbenega plana in kdaj predvidevate, da ga bo ljudski odbor sprejel?« »■Tehnične priprave in predlog plana, to bo v tem tednu v glavnem končano. Naslednji teden bodo o predlogu razpravljali vsi sveti Občinskega ljudskega odbora, nazadnje Svet za plan in finance, ki bo dal zadnje pripombe in vnesel v tekst zadnje korekture. Od 14. do 19. marca bodo zbori volivcev, takoj naslednji teden pa bo o planu razpravljal in ga sprejel ljudski odbor.« In kaj je v predlogu plana za leto 1960 najbistvenejše?« »V naši občini so najbolj problematične panoge gozdarstvo, lesna industrija, turizem in gostinstvo, zato smo v predlogu družbenega plana nadaljni razvoj teh panog obdelali zelo natančno, predvsem razvoj lesne industrije in s tem v zvezi gozdarstva. V gostinstvu in turizmu so problematične kapacitete in sanacija jezera. Trenutno so v zadnji fazi priprav načrti za sanacijo, s katero bomo pričeli takoj po reviziji projektov. Pomembno je pri nas tudi vprašanje nadaljnega razvoja in krepitve kmetijskega posestva na Bledu, kjer predvideva predlog plana predvsem hitrejši razvoj živinoreje, zlasti povečanje proizvodnje mleka na 2500 do 3000 litrov dnevno v občini, s čemer naj bi za jeseniški trg zagotovili več mleka.« -t J GORENJSKE e»......: -v._•_• •____._ iz naših krajev SREDA, 2. MARCA 1#* Redni plenum Kranj V petek, 4. marca bo v Kranju redni plenum Zveze rezervnih oficirjev in podoficirjev, na katerem bodo razpravljali o izvedbi tekmovanja z zračno puško, pregledali bodo uspehe dela predavanj, ki so jih izvedli v več krajih na Gorenjskem in se pogovorili o bližajočih se nalogah. Posvet žena Bled Zastopnice vseh žena na Bledu so se v ponedeljek ob 17. uri zbrale na posvetu, kjer so sestavile program prireditev za 8. marec — Dan žena. C V kratkem se bodo v Skofji Loki naselili v nove stanovanjske bloke Pred Dnevom žena Na Jesenicah nov komunalni servis Za 8. marec — praznik žena bodo na Jesenicah odprli novo urejene prostore gospodinjskega servisa, in sicer v nekdanji osnovni šoli v neposredni bližini Železarne. Sola, ki je svojemu namenu že odslužila, bo v kratkem služila drugim, prav tako koristnim namenom. Tovariša Lojzeta Božiča, predsednika gradbenega odbora in pobudnika vseh del, smo zaprosili, naj nam kaj več pove o tem obratu. Razkazal nam je prostore in se pri tem opravičeval, da še ni vse tako kot mora biti. »Ob Dnevu žena bo prav gotovo že vse urejeno,-« nam je dejal in nas povedel v prvo nadstropje. Tu smo videli prostore gospodinjskega centra: učilnico za 25 sluša-teljic s sodobno opremo, shrambo, nadalje sobo, kjer bodo prikazovali, kako je treba opremiti stanovanje, na nasprotni strani veliko kuhinjo z najsodobnejšimi pripomočki, med njimi nekaj kuhalnikov na plin. Začudeno smo ga pogledali. Tovariš Božič nas je takoj razumel in nam pojasnil: »Da, tudi na take kuhalnike hočemo naše gospodinje privaditi, kajti le-teh se zelo ogibajo.« V istem nadstropju nam je pokazal še prostore za šivalnico oziroma za šivilske tečaje, prostore za kemično čistilnico in barvarno. Govoril nam je o težavah, ki jih imajo z dobavitelji, ki jim niso poslali naročenih in že več kot pol leta plačanih strojev za čistilnico. V nadstropju niže bodo v dveh pralnicah sprejemali perilo. Ena bo posebej samo za delovne obleke. Predvidevajo, da jih bodo mesečno oprali okrog 4.000. Stroji so v glavnem že montirani, pa tudi sušilnica z močnim kaloriferom je že urejena. Pregledali smo še ostale prostore, ki so jih prizidali in bodo služili potrebam stanovanjske skupnosti »Sava«. Pričeli so že z adaptacijo starega prizidka, kjer bodo uredili manjšo kopalnico s šestimi prhami in dvema kadema, v zgornjih prostorih pa stanovanje za hišnika in šoferja. Servis bo namreč imel lasten avto za dovoz in odvoz blaga. Tudi kletne prostore so modernizirali. Tu so ogrevalne naprave, veliki bojlerji za trdo in mehko toplo vodo — večino teh so skonstruirali na Jesenicah, veliko pa tudi tovariš Božič sam. Skupno z adaptacijami in dozidavo bodo pridobili 1390 kvadrat- kulturni razgledi OTHELO V KROPI Dramska skupina iz Krope se je spet lotila zahtevne odrske uprizoritve, in sicer Shakespearovega »Othela«. S študijem so kroparski igralci že pri kraju, zato je premiero pričakovati že v prihodnjih dneh. Za dramsko družino v Kropi je značilno, da se običajno loti zahtevnejših del, ki jih tudi z uspehom uprizori. IN SPET VOHUNKA V letošnji gledališki sezoni bo statistika prav gotovo pokazala, da je bila Korenova »Vohunka 907« na slovenskih odrih največkrat uprizorjena in da je po tem delu seglo največ igralskih družin. Samo v kranjskem okraju so »Vohunko« uprizorili že najmanj na petih odrih, v soboto, 5. marca pa jo bodo tudi v Cerkljah, in sicer v režiji Jožeta Kovačiča. PRED NOVO PREMIERO V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU Dramska sekcija kranjske Svobode bo v prvi polovici marca imela v Prešernovem gledališču že peto premiero. Tokrat bo uprizorila Fischerjev »Prosti dan«. Število dosedanjih predstav in to, da sta v letošnji sezoni razen omenjene predvideni še dve premieri, kaže, da se je gledališka dejavnost spet močno razživela in da si je igralska družina pridobila tudi NATEČAJ FREDERICA CHOPINA V času med 22. februarjem in 13. marcem je v Varšavi ob 150- letnici rojstva Frederica Chopina velik glasbeni natečaj, ki se ga udeležuje nad 80 mladih pianistov, izvajalcev Chopinovih skladb. Natečaj Frederica Chopina je vsakih pet let, vendar ima tokrat zaradi jubilejne obletnice večji pomen. Zmagovalci na doseda-njh natečajih so bili leta 1927 in 1937 sovjetski pianisti, leta 1932 Francoz Alexadre Unanski, leta 1949 sta si prvo nagrado de>lili Poljakinja Helena Cerni-Stefamska in Bela Davidovič (ZSSR), leta 1955 pa je bil prvi Poljak Adam rlarašijevič. precej zvestih gledalcev doma in v bližnji okolici. GOSTOVANJE V kulturnem domu v Podnartu so v soboto, 27. februarja, gostovali člani gledališča »Tone Cu-far« z Jesenic z M. Držičevo komedijo »TRIPCE DE UTOLCE«. Obiskovalci so dali igralcem priznanje z dolgotrajnim aplavzem v upanju, da bodo kaj kmalu spet prišli v goste. C. R. JESENIŠKI SEKSTET V AVSTRIJI V petek, 26. februarja, je odpotoval instrumentalni sekstet Svobode Jesenice na gostovanje v VVeiz pri Grazu, kjer je v soboto in nedeljo nastopil. V Avstriji že poznajo jeseniške kulturnike, saj je lansko sezono gostoval v Avstriji tudi ansambel narodnih plesov Svobode Jesenice. ZADOVOLJSTVO OBČINSTVA Skofja Loka Gojenci Glasbene šole iz Kranja so minuli teden s svojim nastopom zelo navdušili Skofje-ločane. Številne gledalce so navdušili tudi dijaki šentviške gimnazije z igro »Matura«. DVE GOSTOVANJI Z dokaj uspelo uprizoritvijo Menzzarijeve komedije »Naši ljubi otroci«, je dramska družina Svobode iz Kranja gostovala prejšnji teden v Železnikih in v Skofji Loki. S predstavo so bili v obeh krajih gledalci nadvse zadovoljni. — Kranjčani pa so dobili za isto predstavo še precej vabil, in sicer iz Domžal, Novega mesta, Dolenjskih toplic, sami pa se pripravljajo za morebitna gostovanja tudi v Preddvoru, Cerkljah ,Kropi, na Visokem in v Tržiču. GOSTOVANJE V KRANJU Danes zvečer bo v Prešernovem gledališču v Kranju gostoval Delavski oder iz Ljubljane. Igralska skupina bo uprizorila kompozicijsko pesnitev Robove-ga »Desetega brata«. Zaradi posebne gledališke zvrsti v uprizarjanju, utegne biti nocojšnja predstava za ljubitelje gledališke umetnosti zanimiva. NA VISOKEM SE BO ODPRLA ZAVESA Prihodnjo soboto bo dramska skupina z Visokega imela na svojem odru spet premiero, in sicer bo uprizorila Frelihovo delo »Vrnil se je«. nih metrov stanovanjskih površin. Celotna investicija bo stala nekaj nad 50 milijonov dinarjev. V novih prostorih bodo gospodinjam in raznim podjetjem olajšali nešteto ur trdega dela — pranja, likanja in čiščenja. Ce pogledamo samo na najbližjo čistilnico, ki je bila v Radovljici, vemo, da je bila tako majhna, da so morale stranke čakati po več mesecev na vrnjene predmete. Vse to bo sedaj odpadlo. Prednosti komunalnega servisa na Jesenicah ki bo edinstven te vrste v republiki, bodo torej zares velike. Več sodelovanja Na zadnji občinski konferenci Socialistične zveze v radovljiški občini je bilo govora tudi o delavskem samoupravljanju v gospodarskih organizacijah. Delavski sveti so po večini precej razpravljali o sprejemanju raznih pravil, tarifnih pravilnikov ter ostalih oblikah nagrajevanja. V manjši meri pa se je ta širina odražala pri sprejemanju družbenih planov, zaključnih računov, potrjevanju investicij in njenih programov. Samo v »Verigi« in »Plamenu« so izvedli posebno anketo, v kateri je celotni kolektiv lahko izrazil svoje mnenje o rekonstrukciji tovarne. Kljub omenjenemu napredku pa z nekaterimi stvarmi v radovljiški občini le ne moremo biti popolnoma zadovoljni. Kot je bilo že ugotovljeno, so bile razprave ob sprejemanju tarifnih pravilnikov zelo obširne, vendar so bile ponekod preveč odraz želja nekaterih posameznikov, manj pa gospodarsko političnih načel, ki so jih postavili sindikati. Delavski sveti v tej občini obveščajo člane delovnih kolektivov na zelo zastarel način in to preko oglasnih desk. Individualno obveščanje pa je največkrat neobjektivno. Prav zaradi tega je zelo malo primerov, da bi delavci pred zasedanjem delavskega sveta bili seznanjeni s tem, kaj bo razpravljal delavski svet. Malo boljše stanje glede obveščanja je v »Almiri« in »Verigi«, ker sta ti dve podjetji v zadnjem času začeli izdajati svoje biltene in tako enkrat mesečno seznanjata delavce s problemi in z ostalimi važnimi dogodki v kolektivu. To se je pokazalo zelo koristno. V radovljiški občini je v delavskih svetih sodelovalo mnogo delavcev, kar ima velik vzgojni REKONSTRUKCIJA KOPALIŠČA RADOVLJICA — V programu za povečanje turizma v Radovljici so med drugim sprejeli tudi sklepe o temeljiti rekonstrukciji letnega kopališča. — Zgraditi nameravajo nov bazen na prostoru nekdanjega igrišča za tenis, ker je sedanji bazen že premajhen. Zgraditi morajo ogrevalno in čistilno napravo za vodo, adaptirati kabine, zgraditi oporne zidove, obnoviti tla, prhe, sanitarije in ležalne deske. NOVA RESTAVRACIJA KROPA — Zaradi izredno močnega izletniškega turizma so v Kropi pričeli misliti na ureditev nove restavracije v starinskem slogu. Naloga tega gostinskega obrata bi bila predvsem, da nudi turistom izbrana tipična slovenska jedila in pijače. pomen. Pri posameznikih se je povečala zavest in dobili so smisel za pravilno gospodarjenje in tako utrdili pomen odnosov neposrednih proizvajalcev do upravljanja. Žalostno pa je dejstvo, da v radovljiški občini niso v nobeni gospodarski organizaciji organizirali seminar ali vsaj tečaj za člane delavskega sveta. Pripravili so le nekaj predavanj in to le v večjih gospodarskih organizacijah (Veriga, Plamen, Elan). Ta predavanja pa so zajela le tolmačenja posameznih zakonskih določb kot n. pr. Zakona o delovnih razmerjih, sistema nagrajevanja in podobno. Seminarja, ki ga je organiziral lani Občinski sindikalni svet, pa so se udeležili le nekateri vodilni uslužbenci iz podjetij. Posebne službe, ki bi sistematično spremljala delo samoupravnih organov, ni v nobeni gospodarski organizaciji. Prav tako sindikalne organizacije niso mnogo storile v tej smeri. Ponekod so od časa do časa analizirale delo samoupravnih organov, vendar se je pokazalo, da je sodelovanje še vedno premajhno. M. VSE VEC RADIO-APARATOV Po zadnjih podatkih je na Gorenjskem skupno 27 tisoč radijskih sprejemnikov, medtem ko jih je bilo pred vojno v Sloveniji le 21.400. Na 1000 prebivalcev pride okoli 200 radijskih sprejemnikov. S to številko smo Gorenjci že dosegli evropsko povprečje, saj imajo n. pr. v Italiji na 1000 prebivalcev 130 sprejemnikov, v Avstriji 256. Belgiji 249, Franciji 233, Cehoslo-vaški 220 itd. PROGRAM DELA OLSEVEK — Minulo nedeljo so imeli v Olševku ustanovni občni zbor osnovne organizacije Ljudske mladine. Udeležilo se ga je 20 mladincev in mladink. Sprejeli so program dela. Cim tesneje se hočejo povezati s političnimi in drugimi organizacijami, pomagati šoli in tamkaj ustanovljeni pionirski zadrugi ter ženam, v teh dneh predvsem s pripravami na proslavo, ki bo 8. marca ob Dnevu žena. OBČNI ZBOR RK OLSEVEK — Pred dnevi je bil v Olševku redni letni občni zbor osnovne organizacije RK, ki mu je prisostvoval član Občinskega odbora Rdečega križa Kranj Edgar Vončina. Pregle- naš razgovor „Vršili se t« sestknt mm i" v. V ponedeljek, 29. februarja je odšla na zvezno delovno akcijo enajsta mladinska delovna brigada »Stane Žagar« iz kranjskega okraja. Tik pred odhodom smo v naše uredništvo povabili komandanta te brigade, ki nam je odgovoril na nekaj vprašanj. »Tvoja osebna izkaznica?« »LUDVIK GORJANC, rojen 25. avgusta 1935, zaposlen kot rezkalec v tovarni Iskra v Kranju.« »Ali letos prvič sodeluješ na zvezni akciji kot komandant brigade?« »Da, lani sem bil dvakrat namestnik komandanta, prvič pri gradnji avtomobilske ceste, drugič pa pri gradnji vodovoda Bašelj— Kranj.« »Kdo so razen tebe še v štabu brigade?« »Namestnik komandanta je tokrat MILAN PELKO iz Tržiča, sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov v brigadi pa FRANC LEVSTIK iz tovarne »Spik« in AMALIJA BELAJ kot bolničarka iz tovarne »Planika«. »Tovariš Gorjanc, povej nam, na katerem odseku boste letos gradili?« »Letos bomo sodelovali pri gradnji na odseku 104 km dolge ceste od Malošišta do Vladičinega liana. Brigada pa bo nastanjena v naselju Borisa Kidriča v Leskovcu.« »In kakšen je sestav brigade?« »Brigado sestavljajo predvsem mladi delavci in delavke iz kranjskega okraja. — Vseh skupaj nas je 120.« »Kaj pa ostalo življenje v brigadi?« »Pripravljene imamo vse programe za ideološko-vzgoj-no, kulturno in športno življenje.« »Koliko časa boste ostali na trasi?« »Dva meseca.« »Kakšna dela boste v začetku največ opravljali?« »Najprej bomo uredili naselje, potem pa bomo pričeli z zemeljskimi deli na trasi.« »In morda še kakšna pO" sebnost?« »Samo to, da je letos prevzela pokroviteljstvo nad brigado tovarna »Tiskanina«, ki nam je poklonila tudi brigadirski prapor.« »Kakšne so tvoje osebne želje ob odhodu na avtomobilsko cesto Bratstva in enotnosti?« »Želim samo eno: da bi se ^rnili v Kranj najmanj šestkrat udarni.« M. 1. dali so dosedanje delo aktiva, ki je bilo plodno predvsem na polju krvodajalstva, ob Novoletni jelki, Tednu otroka in Tednu Rdečega križa. — V času slednjega so na osnovni šoli uredili mlečno kuhinjo, v kateri so sedaj redno trikrat tedensko gospodinjski tečaji in zdravstveno-prosvetni tečaj, ki ga obiskuje 25 deklet iz Olšev-ka in Hotemož. -an BOMBAŽ SE JE VNEL TRATA — V soboto, 27. februarja ob 23.30 uri, je iskra vlaka zanetila vagon bombaža, last Gorenjske predilnice na Trati. Pet vagonov, prav tako naloženih z bombažem, so hitro odklopili. Po enourni pomoči prostovoljne gasilske čete iz Škofje Loke so poklicali na pomoč še poklicno četo iz Kranja, s pomočjo katere so končno zadušili požar. Skoda še ni ocenjena. USTANOVITEV ZADRUGE V tovarni vijakov Plamen v Kropi se je v nedeljo, 28. februarja, zbralo 28 delavcev — interesentov za ustanovitev stanovanjske gradbene zadruge. Pregledali in dopolnili so osnutek pravil zadruge in se dogovorili o vsem potrebnem za ustanovitev le-te. V nedeljo, 6. marca, bodo sklicali ustanovni občni zbor. Predvidevajo, da bodo z gradnjo stanovanj pričeli že letos. 33 POROK KRANJ — v poročnem uradu na Občinskem ljudskem odboru Kranj je bilo v soboto, 27. februarja, sklenjenih 30 zakonskih zvez. Ce k temu prištejemo še dve poroki v Preddvoru in eno na Jezerskem, je bilo vsega v kranjski občini 33 porok. Toliko jih ni bilo že nekaj let nazaj nobeno soboto. OTROŠKA MASKARADA TRZlC — Društvo prijateljev mladine v Tržiču je v nedeljo, 28. februarja, pripravilo v dvorani Svobode OTROŠKO MA-SKARADO. Prireditev je bila zares množična, saj se je zbralo Okrog 300 mask. Deset so jih nagradili, tri najboljše je določilo občinstvo. DROBNI IZ ŠKOFJE LOKE V sredo, 2. marca bo v Skofji Loki seja Sveta za prosveto in kulturo. — Razpravljali bodo predvsem o finančnih sredstvih. V četrtek bo seja Sveta za šolstvo. Razpravljali bodo v proračunu in šolskih uspehih. PRIDNI ŠAHISTI Kamnik Občinski šahovski odbor v Kamniku združuje vse šahovikc sekcije v občini. Posebno delavni so šahisti v Kamniku, Podgorju, Duplici, Komendi, Godiču in Crni. Na turnirju »Solidarnosti« je med 15 udeleženci zmagal Mirko Troha pred Jožetom Vo-dičarjem. beteffJko Plan bolezni »Danes ne sprejemamo X*C' ker je odstotek obolelih že sežen.« Tako je na račun ai*1". lantne službe v nekem kran) skem podjetju poročal »P*v ha« v predzadnji številki. Ne glede na to, da je to todi objavljeno v »Pavlihi« in ne glede na popolno točnost P° datkov .vendar drži, da so Pr o tem resnem vprašanju &0V.% rili pred dnevi tudi na nin°2!j. nem sestanku članov SZDL *r rena Rupa v Kranju. Nekdo i med navzočih je trdil, da se nekaj takega zgodilo v anlb^j lanti Iskre. Neki tovariši0*' je prišla tja na zdravniški Pfe. gled, baje niso zanikali bole* vendar so opravičevali od» | nitev staleža s tem, da Jc P3' že bolnih več ljudi kot je d°v° ljeno. „ je Kot rečeno, ni važno, ce Zl stvar dobesedno točna. To "° ■ rtttiH morda ugotovili drugi- A{. SZDL so zahtevali, da se «»d j va razišče. — Res pa jc, d* ambulanti nc zanikajo tega, so pacientom govorili o '^d j kih, ki grozijo podjetju ,n tem tudi posamezniku, če Pr koračijo določeno število ob° lelih. Povedali so tudi, da b0* morali zgolj zaradi 0,6 odsto* prekoračenja obolenj, vpl»c kakih 50 milijonov dinarjev J račun dodatnega prispevka cialnemu zavarovanju. To je vsekakor prav. da zdravstveno osebje razni>s tudi o ekonomski plati te si be. Toda ta pozitivna stran lahko obrne tudi v škodo P zadetim posameznikom, če V** več pod vtisom »milijonskih ^ gub« zanemarjajo zdniv""s pregled, če se iz podobnih r logov delavci »sami odrekaj zdravniški negi, dasi so jo *° \ da potrebni itd. Zlasti Še, «e' te mere uporabljajo šele ka Je odstotek obolelih bliz« £ iznad »plana« in niso stalne sistematične. Hkrati pa se tu javlja M go vprašanje, o kal^v'n s pred kratkim pisali: oVdoda^ prispevek zelo malo vpliva sistematično zniževanje »t**rL bolezni in nesreč. PodJc £ mehanično plačujejo mili.i°ne j, milijone tega dodatneKa ^0 spevka, ne da bi to pov/r° "jj večje razprave v samoupra organih. Vse to kaže, da 1» jj, treba ob reorganizaciji s,°sjj(i socialnega zavarovanja ■** tudi na te pojave. m. GOJRENJSKE SREDA 2. MARCA 1960 notranja politika in gospodarstvo r aktualno vprašanje SERVIS ALI PODJETJE Sedaj, ko se ustanavljajo in uveljavljajo stanovanjske razpolago, preprosto začeli delati za trg. Ponekod so pod splošnim pojmom servi- sfe„T^r„'' sov ustanavljali čevljarske, sKupnosti, je mnogo govor« . . , , , . T - brivske In druge obrtne de- o servisih. Toda pri tem je treba paziti, da ne ustanavljamo servisov za vsako ceno, marveč je treba dodobra Premisliti o ekonomski plati teh služb. Povsem pravilno in pri- lavnice. Toda uslug teh servisov so se posluževali prebivalci nasploh in ne samo iz določene skupnosti, ki je servis vzdrževala. Vsakdo je zaradi cenejših uslug na tak način izkoriščal stano-merno je, da ustanavljamo vanjsko skupnost, kar ni take servise, ki bodo v ne- »rav- Skratka, take obrtne Posredno pomoč prebivalcem dejavnosti morajo sloneti na določenega območja, stano- ekonomskem računu, morajo vanjske skupnosti itd. Sem biti rentabilne, sposobne, da sodijo otroški vrtci, servisi amortizirajo dana sredstva, za sposojanje raznih apara- da svo*e delavce nagrajujejo tov za gospodinjstvo, servisi stimulativno kot druga pod-ia pomoč gospodinjam pri JetJa itd- — Napačno je, da čiščenju stanovanj in po- skupnosti podpirajo obrtne dobno. Skratka ustanavljati delavnice zato, da so cene ie potrebno take servise, ki obrtnim uslugam nižje. Tako so ljudem potrebni in jih s« ne bo povišal osebni stan-bodo zato brez dvoma tudi dard prebivalcev. Kolikor podprli, več denarja dajejo namreč skupnosti za subvencionira-Vse drugače pa je treba nja obrti, toliko manj ga razmišljati ob ustanavljanju ostane za druge potrebe. — raznih obrtnih servisov. — Podpiranje obrtnih dejavno-Praksa je marsikje že poka- sti pa ima lahko tudi druge fcala, da taki servisi nimajo nezaželene posledice. Slabi bodočnosti. Delavci v takih predvsem interes kolektiva servisih so z orodjem in za smotrnejše gospodarjenje stroji, ki so jih imeli na in večjo delovno storilnost. Družbena prehrana v Kranju Centralna menza je nujno potrebna - V tovarnah zadovoljivo Sanitarna inšpekcija pri Občinskem ljudskem odboru v Kranju in okrajni Zavod za napredek gospodinjstva sta pred kratkim pregledala vse obratne menze po kranjskih industrijskih podjetjih in obrate družbene prehrane v Kranju. Obiskali so Tiskanino, Iskro, Planiko, Inteks, D3I, Savo, Spik, Projekt, Kranjsko gradbeno podjetje, vrtec Tugomir Vidmar, Dom šolske mladine, Dijaški dom na Zlatem polju, Vajen ski dom, Industrijsko gumarsko šolo, Ljudsko kuhinjo, pr ivatno menzo Marije Kmetje, restavracijo Park, Jelen in Evropo. Obiskali pa bodo še menze in obrate družbene prehrane na Golniku in v Preddvoru. Iz razgovora s tovari šico Rotovo na Zavodu za napredek gospodinjstva vam posredujemo nekaj misli in ugotovitev iz posameznih obratov družbene prehrane in menz v Kranju. Vsi obrati družbene prehra- V Inteksu nameravajo letos inšpekcija in Zavod za napre- Park jim primanjkuje pred-dek gospodinjstva sta podjetju vsem prostorov za kuhinjo in naročila, da morajo do avgusta skladišče, medtem ko za drvar- letos vse pomanjkljivosti odpraviti. Precej problematična je menza v »Iskri«, ki je kombinacija obrata družbene prehrane in restavracije, nad čemer se abonenti včasih pritožujejo. Tu se hranijo tudi gojenci Indu- prehrane dobro poskrbljeno v strijske kovinarske šole. Nujno Dijaškem domu na Zlatem po- nico v kleti sploh ni prostora. Prav tako so zelo utesnjena kuhinjski prostori pri Jelenu, v hotelu Evropa, medtem ko so pri Mayerju nujno potrebni preureditve. Za šolsko mladino je glede bi bilo, da bi imela Iskra v tovarniških prostorih samo samostojen obrat družbene prehrane. Potem bi verjetno tudi marsikatere sedanje pritožbe kranjskih tovarnah so graditi nove prostore za obratno abonentov odpadle. ne razmeroma dobro oskrbovani, ker zanje skrbe tovarne. Od vseh je najbolje urejena menza v Tiskanini, kjer imajo nove, menzo, vendar kljub temu, da so sedaj še v starih, imajo le-te okusno urejene, pa tudi hrana je dobra. V tej menzi se hra- Kranjsko gradbeno podjetje ima menzo s celodnevno preskrbo za svoje delavce v prostorih bivše gostilne »pri Bek- lju, kjer imajo veliko in lepo urejeno kuhinjo ter jedilnico, vendar jo nameravajo še razširiti. Zelo na tesnem pa so t Domu šolske mladine pri Pe-terlinu, kjer je kuhinja zelo majhna, brez vsakršnih sodobnih tehničnih pripomočkov. Kuhajo za vrtec »Kekec« pri Vodovodnem stolpu in za šolske sodobno opremljene prostore, ki nijo tudi delavci iz Standarda, • nredvidevaio Z otroške vrtce na Planini. Zelo .......________ 7.vp7j1p in KnviTiaria. Tudi v i,t;iuu Spričo naglega gospodarskega razvoja in s tem v zvezi velikega priliva delavcev, je stanovanjski problem v Kranju — morda bolj kot kjerkoli — izredno pereč. Hkrati pa se je seveda v zadnjih letih nakopičilo mnogo komunalnih problemov, ki jih bo treba kar se da hitro rešiti. Nič čudnega torej, da so negospodarske investicije v občini iz leta v leto večje. Trenutno je v izgradnji veli- ma otvorjeno že ob občinskem stanovanjsko naselje na Zla- prazniku — 1. avgusta. Gradijo šoli »Lucijana Seljaka* v Stra-žišču, 8-letko v Šenčurju, povečali bodo šolo v Goricah in adaptirali nekatere druge šole v občini. Ob Zdravstvenem domu bodo začeli graditi novo porodnišnico in bolnišnico za ginekologijo. Končno bo Kranj — baje še to leto — dobil novo lekarno, na podeželju pa bodo le tople obroke. S prostorom so zelo na tesnem. Jedilnico uporabljajo tudi za razne sestanke. V kratkem nameravajo pričeti z gradnjo nove kuhinje. Slabše je v Špiku, kjer izdajajo le tople malice. Prostori so zelo slabo urejeni, predvsem niso čisti. Vhod vanje je neposredno z dvorišča. Sanitarna krila precej slabše stanje v splošnih obratih za družbeno prehrano v Kranju, predvsem tov za dietno menzo. na tesnem so tudi v vrtcu Tugo Vidmar, v Vajenskem domu in v Industrijski gumarski šoli, kjer so prostori v starih barakah že zelo slabi. Splošna ugotovitev Sanitarne inšpekcije ObLO Kranj in Zavoda za napredek gospodinjstva je bila, da bo v Kranju nujno treba misliti na sodobno in dovolj veliko centralno menzo, povedali pa so nam tudi, da bi bilo verjetno precej interesen- glede kapacitet. Ljudska kuhinja je preobremenjena: njena kapaciteta je 150 abonentov, ima jih pa 300 in celo več. Sicer je pa lepo urejena. Hrana je dobra tudi v privatni menzi Kmetic Marije. V restavraciji Medtem ko je stanje po tovarnah, kjer za obratne menze skrbijo sindikati in upravni odbori, razmeroma dobro — nekatere pomanjkljivosti bo treba še odpraviti —, pa za ostale ni v zadostni meri poskrbljeno. Dopolnili bodo tudi mestno vodovodno omrežje in začeli graditi vodovod Kovor—Podbrezje —Struževo. Skupaj s podjetjem za PTT promet v Ljubljani bodo renovirali celotno telefonsko omrežje. Med gospodarskimi investicijami komunalnega ter*i polju. Razen tega gradijo tudi zasavski vodovod in ga bo- zgradili dve zdravstveni postaji. na Planini 8-letko »Staneta Za- do letos zgradili nekako do 8arja«, v starem delu mesta ure- Smlednika. Temelji za novo ki-Jajo tržnico, ob Golniški cesti no dvorano so tudi že izkopa-Sradijo pekarno, na ekonomiji ni, razen tega pa gradijo tudi Kranj urejajo rastlinjake, ob nekaj manjših objektov na popovem Zdravstvenem domu so deželju. Ze začeli graditi zobno ambu- Letos pa bodo razen stano-anto, na Savskem logu pa zim- vanj začeli na novo graditi na- sko kopališče, ki bo predvido- slednje objekte: telovadnico pri značaja pa je zlasti treba omeniti rekonstrukciji mlekarne in klavnice. Vse kaže, da bodo letos začeli graditi tudi nov športni stadion ob kopališču. Ni dvoma, da pomena dograditev omenjenih objektov velik >e nekdanjo državno cesto, vendar zi vasi preusmerja svoj promet na korak prj dviganju družbenega staro državno cesto. Ugodno zve- stamlarda občanov. Vse načrte £Ralci nam pišejo Kaj naj ukronemo? Zvedeli smo, da bodo asfaltirali prevozniško podjetje Transtunst iz c*s*o iz Zabreznice do Zapuž, to Škofje Loke zaradi slabe ceste sko-Kekdanjo državno cesto, vendt S<* nikakor ne moremo verjeti. .Mnenja smo, da je druga cesta, zo z Ljubljano smo že izgubili. ^ h© MVeST mogoče" uresn^iti *| Wi iz Zabreznice skozi Brez- Podjetje Transtunst napoveduje u g pomocjo delovnih kolekti- pUr- D?$lovie> Smokuc, Rodme, isto za delavske avtobuse. yQV m mladine> Racunajo nam- ,:9jjče do Begunj in je zaradi ve- Prebivalci vseh teh vasi se ogor- l*ega prometa v zelo kritičnem ceno sprašujemo, ali res nismo to- Hanju tmnogo bolj potrebna po- liko vredni, da bi nam uredili ce- PYa^ila. Po tej cesti vozijo vsi de- sto skozi vas za splošni promet. j*vski avtobusi, ki prevažajo pre- Zadnji ukrep, po katerem bodo za- *Qalce teh vasi v službo in nazaj, nemarjeno cesto skozi vas pustili ^^katere vasi so od železniške tako kot je in asfaltirali nekdanjo P°staje oddaljene tudi po eno uro. državno cesto, je vsem našim de- ~ težavo smo dobili nekaj promet' ^ Zvez z avtobusi. Danes pa že setlctnim prošnjam in potrebam v porog. F. Z. reč, da bodo podjetja tako kot lani tudi letos prispevala del lastnih sredstev za potrebe družbenega standarda. Prav tako upajo, da jim bo nekatere objekte pomagala graditi naša mladina, tako kot je lani pomagala graditi nov vodovod. -ik »Veš, Jaka, Janezu pa vedno bolj zavidam.« »?« »Ker dela t posredovalnici za delo!« Novela kazenskega zakonika Kazniva Manja zoper narodno gospodarstvo in radio dillnoil ^ poglavju kaznivih dejanj °P°r narodno gospodarstvo in 2oPer uradno dolžnost vsebuje ^Vela kazenskega zakonika pre-CeJ sprememb, katerih vzroke ■"bo navedli že v prejšnjih članih. Na prvem mestu je omeniti, da ' v Poglavju kaznivih dejanj zo-r narodno gospodarstvo cela ^ sfa kaznivih dejanj, ki nimajo "brlobju delavskega upravlja-J'1 in tržne samostojnosti pod-'j ver osnove za nadaljnji ob-^"J- Tako so odpadla dosedanja '^Zriiv;, dejanja: izdelovanje nc-Poiabnih izdelkov, razpečevanje s^lt)'h Izdelkov, škodljivo trgov-z>0 Poslovanje in nedovoljeno j''lrrK>njavanje in prodajanje. Da-k° je odpadlo kaznivo dejanje S|P'V prepovedi prometa /. ne-^. '""nm.irni, ker SO luli ukinje-Predpisi, ki so zahtevali po-n° dovoljenje za prenos ne-niicnjn / odpravo raci oni ra~ Od ^'V'' 'n ODVeznega odkupa so Dildla tudi kazniva dejanja kratenja ali pritrgovanja zagotovljene preskrbe, neizpolnitev obvezne oddaje kmetijskih pridelkov, dajanje krivih podatkov, ki so v zvezi z oddajo in umetno povečanje teže oddanih pridelkov, zanemarjanje obdelave zemlje in vzreje živine ter škodljiv-stvo v kmetijstvu. Končno so odpravljena tudi kazniva dejanja izpodkopavanja zadruge in kršitev prostovoljnosti članstva v zadrugi, ki so bila vnesena v kazenski zakonik v zvezi z ustanavljanjem kmetijskih delovnih zadrug. N;> drugi strani pa je dosedanja praksa pokazala nekatera škodljiva delovanja v našem gospodarstvu, ki jih je bilo potrebno vnesti v novelo kazenskega zakonika kot nova kazniva dejanja. Razen tega so bili tudi opisi nekaterih kaznivih dejanj precizirani v skladu s potrebo prakse. Pri kaznivem dejanju nevestnega gospodarskega poslovanja je na novo postavljen objektivni pogoj za to kaznivo dejanje, ki je v tem, da mora premoženjska škoda, ki je nastala pri gospodarski organizaciji zaradi tega kaznivega dejanja, presegati 100.000 din. Sam opis pri tem kaznivem dejanju vsebuje nekatera ravnanja, s katerimi je možno napraviti to kaznivo dejanje, prav tako pa je sedaj možno to kaznivo dejanje izvesti tudi iz malomarnosti in ne več samo iz naklepa, kot je bilo to do sedaj. V praksi je bilo več primerov, ko so nekatera podjetja šla v likvidacijo zaradi lahkomiselnega poslovanja odgovornih oseb. S tem je bila vsekakor prizadejana škoda naši skupnosti. Novela kazenskega zakonika vsebuje zaradi tega novo kaznivo dejanje — povzročitev prisilne likvidacije. To kaznivo dejanje zakrivi odgovorna oseba gospodarske organizacije, ki ve, da organizacija ni zmožna plačila, pa nesmotrno troši sredstva ali jih odtujuje za smešno nizko ceno, organizacijo čez mero zadolžuje, prevzema zanjo nesorazmerne obveznosti, lahkomiselno sklepa in obnavlja pogodbe z osebami, ki niso zmož- ne plačila, ali opušča pravočasno uveljavitev terjatev in s tem povzroči likvidacijo gospodarske organizacije. Dejanje je kaznivo tudi takrat, če je storjeno iz malomarnosti. Nadalje so bili tudi v naši praksi primeri, ko so se v teku likvidacije gospodarske organizacije favorizirali nekateri upniki z izplačevanjem njihovih terjatev. To je privedlo do zmanjšane likvidacijske mase in s tem oškodovalo ostale upnike, ki so pričakovali vsaj delno poravnavo svojih terjatev iz likvidacijske mase. Da bi se te stvari preprečile, imamo novo kaznivo dejanje — oškodovanje upnikov. Kaznuje se odgovorna oseba gospodarske organizacije, ki ve, da je postala gospodarska organizacija nezmožna plačila, pa izplača dolg ali kako drugače namenoma spravi kakšnega upnika v ugodnejši položaj in s tem oškoduje druge upnike gospodarske organizacije. Strožje se kaznuje tista odgovorna oseba gospodarske organizacije, ki ve, da je postala gospodarska organizacija nezmožna plačila, pa z namenom, da bi izigrala ali oškodovala upnike, prizna neresnično terjatev, sestavi lažnivo pogodbo ali s kakšnim drugim goljufivim dejanjem oškoduje upnike gospodarske organizacije. Praksa je pokazala, da so od- govorne osebe v gospodarskih organizacijah kaj pogosto zlorabljale pooblastila, ki jih imajo v zvezi z upravljanjem družbenega premoženja, ki je dano v upravljanje gospodarskim organizacijam. Ta pooblastila so se zlorabljala na razne načine. Istočasno so se s tem novim kaznivim dejanjem zlorabe pooblastil v gospodarstvu obsegle še razne druge oblike škodljivega poslovanja v gospodarskih organizacijah. Tako se sedaj po tem kaznivem dejanju kaznuje odgovorna oseba gospodarske organizacije, ki z namenom, da bi pridobila protipravno premoženjsko korist za gospodarsko organizacijo, v kateri je zaposlena za kakšno drugo gospodarsko ali družbeno organizacijo, ali za politično teritorialno enoto, ustvari ali ima nedovoljene sklade v državi ali v tujini, ali s tem, da napravi listine z neresnično vsebino, s krivimi bilancami, cenitvami ali inventuro ali s kakšnim drugim lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dajatev protipravno pridobiva od skupnosti sredstva ali uporablja sredstva, s katerimi razpolaga proti njihovemu namenu, ali kako drugače huje prekrši pooblastila glede upravljanja družbenega premoženja. V posebno hudih primerih zaradi teh dejanj se storilci hujše kaznujejo. Zaradi večje zaščite zemljišč, ki so družbena last, imamo novo kaznivo dejanje — protipravno zavzetje zemljišča, ki je družbena last. Zaradi tega kaznivega dejanja se kaznuje tisti, kdor protipravno zavzame zemljišče, ki je družbena last, za težji primer pa gre tedaj, če je zavzeto zemljišče del varovalnega gozda, narodnega parka ali kakšnega drugega gozda, ki ima poseben namen. Prejšnje kaznivo dejanje: krivo zaznamovanje blaga ima sedaj nov naslov — preslepitev kupcev. Dosedanji naslov ne bi odgovarjal več sedanjemu opisu tega kaznivega dejanja, ki določa, da se kaznuje tisti, kdor z namenom, da bi preslepil kupce, razpečava izdelke z označbo, v kateri so podatki, ki ne ustrezajo vsebini, vrsti, izvoru ali kakovosti izdelka, ali razpečava izdelke, ki niso toliko težki ali takšne kakovosti, kot se pri njih navadno domneva, ali razpečava izdelke brez označbe o vsebini, vrsti, izvoru ali kakovosti izdelka, če je taka označba predpisana. Prav tako se kaznuje, kdor z namenom, da bi preslepil kupce, lažnivo objavi, da je znižana cena blaga, ali da se blago razprodaja, ali da se bodo cene zvišale, ali uporablja kakšno drugačno očitno lažnivo reklamo. 39 GORENJSKE SREDA, 2. MARCA 19* iz naših krajev PLENUM OKRAJNEGA ljudi, pionirske organizacije pa ODBORA SZDL Jutri, v četrtek, 3. marca, ob pol devetih dopoldne bo v dvorani Okrajnega ljudskega odbora Kranj plenum Okrajnega odbora Socialistične zveze. Na plenumu bodo delegati razpravljali o nalogah Socialistične zveze pri izvrševanju družbenega plana za leto 1960. Dobra ideležba Doslej so v jeseniški občini imeli že 39 občnih zborov sindikalnih podružnic, od skupaj 51. Značilno za letošnje zbore je, da so bolje obiskani kot prejšnja leta. Na dosedanjih zborih so največ govorili o nagrajevanju, zlasti v javnih službah, nadalje o obrti in trgovini in o nadaljnjem razvoju teh pomembnih panog ter o vprašanjih preskrbe Jesenic s kmetijskimi in drugimi pridelki. -k 87»/» VOLILNIH UPRAVIČENCEV SODELUJE V DRUŽBENEM SAMOUPRAVLJANJU IN ORGANIZACIJAH Na minuli občinski konferenci SZDL na Jesenicah je bilo poudarjeno, da sodeluje v raznih organih družbenega samoupravljanja, raznih organizacijah in društvih 4655 volivcev, kar pomeni 27 % volilnih upravičencev. V vseh družbeno-političnih organizacijah in društvih je registriranih 52.528 občanov. To pomeni, da je vsak prebivalec od 7. leta starosti dalje včlanjen v 2,1 organizacij. V političnih organizacijah je včlanjenih 38.647 vključujejo 3.222 otrok itd. USTANOVNI OBČNI ZBOR ZVEZE INŽENIRJEV IN TEHNIKOV Kranj, 1. marca. Včeraj popoldne je bil v prostorih Okrajnega ljudskega odbora Kranj ustanovni občni zbor občinske Zveze inženirjev in tehnikov. Razen številnih članov je občnemu zboru prisostvoval tudi predsednik ObLO Kranj tovariš Franc Puhar. O delu iniciativnega odbora je poročal inž. Ernest Vršeč, ki je med drugim prebral tudi pravila Zveze in jih je občni zbor tudi sprejel. V živahni razpravi je sodelovalo precej govornikov, ki so predvsem poudarili strokovno pomoč za še hitrejši napredek gospodarstva v kranjski komuni. Govorili pa so tudi o sodelovanju s Klubom gospodarstvenikov v Kranju. mladi bodo gradili Športne objekte V ponedeljek zjutraj je odpotovala na traso avtomobilske ceste »Bratstvo - enotnost« XI. mladinska del. brigada »Staneta Žagarja«, ki se bo za dva meseca nastanila v naselju »Borisa Kidriča« v Leskovcu. Sestavlja jo delavska in kmečka mladina z vse Gorenjske, pokroviteljstvo nad brigado pa je prevzela tovarna »Tiskanina« iz Kranja. Na okr. komiteju LMS Kranj smo zvedeli, da so obveznosti mladine kranjskega okraja do zvezne delovne akcije letos manjše kot so bile lani, da pa so se zato odločili za večje število lokalnih delovnih akcij, v katerih bodo mladi gradili predvsem športne objekte. — V vseh občinah predvidevajo take občasne akcije. V Kranju bodo na primer gradili športni stadion, razen tega predvidevajo brigado tudi za izdelavo opeke za mladinski dom v Kranju, v Radovljici športno igrišče itd. Letos bosta predvidoma odšli na gradnjo avtomobilske ceste »Bratstvo - enotnost« z Gorenjske še dve brigadi, in sicer še ena delavsko-kmečka, ki bo odšla na traso v začetku maja in bo delala dva meseca, in srednješolska, ki bo pomagala graditi cesto med počitnicami. ZANIMIVA PREDAVANJA BLED — Od 4. do 11. marca se bodo v krajih blejske občine zvrstila predavanja o sodobni vzgoji mladine. Predavali bodo prosvetni delavci, in sicer v sedmih krajih občine: na Bledu, v Gorjah, na Rečici, v Ribnem, v Zasipu, na Mlinem in na Bohinjski Beli. Predavanja je pripravila Delavska univerza na Bledu. Ista ustanova prireja tudi 3-mesečni seminar za mladince. Začel se bo v prvih dneh marca in bo trajal do srede maja meseca. PRAZNOVANJE DNEVA ŽENE BOH. BELA — Letošnji jubilejni praznik žena bodo v Boh. Beli posebno lepo počastili. — Pionirska in mladinska igralska skupina pripravljata za uprizoritev igrico Kristine Bren-kove »ČAROBNA PALIČICA«. Najmlajši pionirji in člani Podmladka šole na Boh. Beli pa bodo razveselili matere na praz- OBVEŠČEVALEC mali oglas Naprošamo vse tiste, ki sprašujejo v oglasnem oddelku za naslove, naj s seboj prinesejo številko oglasa. Prodam motorno kolo, NSU 350 cem, s sprednjim in zadnjim teleskopom. Visoko 60, Šenčur 731 Kupim moped na zaganjač, po možnosti z dvodelnim sedežem, nov ali malo rabljen. Naslov v oglasnem oddelku 734 Lepo stanovanje v Kranju nudim pošteni delavki, ki dela v popoldanski izmeni. Naslov v oglasnem oddelku 708 Na Okrajnem odboru zb NOV v Kranju se nahajajo usnjene rokavice, ki jih je nekdo v jeseni 1959 pozabil. Lastnik prejme rokavice na OO ZB NOV - soba 51, II. nadstropje 744 Desno rjavo rokavico, izgubljeno, dobi lastnik v Crngrobu 4 Prodam lepe bukove plohe, 500 milimetrov. Naslov v oglasnem oddelku 745 Moped, italijanski, na 3 prestave, odličen, prodam. Ogled v nedeljo dopoldan. Praprotnik, Brezje 52, telefon 293 od 8. do 12. in od 14. do 17. ure 746 Prodam brejo kozo, dobra mle-karica, Cegelnica 10, Naklo 747 Prodam 2 prašiča po 60 kilogramov težka in plemensko te-lico. Sp. Brniki 37, Ceklje 748 Prodam čebele, 13 AZ, in dva prašilčka na 4 sate z lanskimi maticami in zadostno zalogo hrane. Metod Legat, Naklo 100 pri Kranju 749 Prodam NSU Primo III s prevoženimi 5000 km. Poljane 64, Šentvid nad Ljubljano 750 Kupim zlato za zobe, najkasneje do 7. marca. Naslov v oglasnem oddelku 751 Iščem upokojenko ali upokojenca za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 752 Tovarniškemu delavcu ali upokojencu nudim stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku pod »Golnik« 753 Tovarniška delavka, ves dan odsotna, išče sobico ali gre za sostanovalko. Naslov v oglasnem oddelku 754 Tovarniški delavki nudim hrano in stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku 755 Hrano in stanovanje nudim tovarniškemu delavcu. - Ostalo po dogovoru. Naslov v podružnici »Glasu Gorenjske« - Turistično društvo Tržič. 756 Mirno dekle srednjih let s hišo, želi poročiti moškega njenih let z nekaj denarja, da bi ji pomagal v skupnem življenju. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Mirni dom«. 757 Kmetijska zadruga Podblica-Jamnik, razpisuje mesto knjigovodje s srednjo šolo in dveletno prakso. Nastop službe in plača po dogovoru. Pismene ponudbe poslati upravniku na naslov: Jože Katrašnik, Jamnik 9, Kropa. 758 Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekel proti Cer-nel Slavki. Vrečar Srečko. 759 Od Gašteja do Primskovega je bila v nedeljo izgubljena izpušna cev za motor DKW. Najditelja lepo prosim, naj jo vrne v Mestno slaščičarno Kranj. 760 V petek zvečer se je k meni zatekel psiček z belimi dolgimi dlakami — kodrček. Trubarjev trg 2, Kranj. 761 Po želji odstopim del zaklanega prašiča in istega dostavim. Naslov v oglasnem oddelku. 762 Nudim hrano in stanovanje delavki. Ostalo po dogovoru. — Okroglo 14. 763 Intelektualec išče začasno prazno ali opremljeno sobo. — Plača dobro. Naslov v oglasnem oddelku. 764 kino objave OBVESTILO NAJEMNIKOM POSLOVNIH PROSTOROV Oddelek za gradbene in komunalne zadeve obvešča vse najemnike poslovnih prostorov, da od 1. marca 1960 dalje veljajo nove tarife za določanje najemnine za poslovne prostore. Zato naj najemniki počakajo s plačilom najemnine, dokler ne prejmejo obvestila o najemnini, ki je določena za v najem vzete lokale, skladišča, pisarne in druge poslovne in pomožne prostore, ki so družbena lastnina ali pa so bili v letu 1959 nacionalizirani. Po prejemu obvestila so najemniki dolžni skleniti nove najemne pogodbe. Oddelek za gradbene in komunalne zadeve ObLO Kranj OBJAVE Drž. zavarovalni zavod v Radovljici nas je obvestil, da je izplačal našemu naročniku Stanetu Cotelj, Brezje 6, za utrp-ljeno nezgodo 16.000 dinarjev. Uprava Jesenice »RADIO-«: 3. in 4. marca ruski film »IVAN GROZNI-« I. del. Jesenice »PLAVŽ-«: 3. in 4. marca argentinski film »ANDALUZIJSKA LJUBEZEN«. Dovje: 3. marca ameriški barv. cinemaseope film »OD PEKLA DO TEXASA«. Bled: 4. marca ob 20. uri ameriški barv. cinem. film »DOBRO JUTRO, GOSPODIČNA DOVE«. Radovljica: 3. marca ob 20. uri japonski film »ŽRTVOVANA DEKLETA«; 4. marca ob 20. uri italijanski zgodovinski barvni cinemaseope film »HERKULES«. Kropa: 3. marca ob 19.30 jugoslovanski film »SAMO LJUDJE«. Kranj »STORŽIC«: 2. marca ob 10. uri matineja ameriškega vi-stavision filma »LJUBEZEN POPOLDNE«, 3. marca ob 10. uri matineja italijanskega barvnega filma »SIMFONIJA LJUBEZNI«; 2., 3. in 4. marca ob 15., 17.40 in 20.10 ter 4. marca ob 10. uri dopoldne premiera amer. barvnega cinemaseope filma »MOZ V SIVI OBLEKI« — igrajo: Gregorv Peck, Marisa Pavan. Zaradi izredne dolžine filma cena vstopnic zvišana. Primskovo »TRIGLAV«: 3. marca ob 18. in 20. uri ameriški vistavision film »LJUBEZEN POPOLDNE«. Stražišče »SVOBODA«: 2. marca ob 18. in 20. uri italijanski barvni film »SIMFONIJA LJUBEZNI«. Naklo: 2. marca ob 20. uri ameriški vistavision film »LJUBEZEN POPOLDNE«. Škofja Loka »SORA«: 4. marca francosko-jugoslovanski cinemaseope film »ČUVAJ SE LA TUR«. Domžale: 2. in 3. marca barvni češki bilm »KJE IN KAM-; 4. marca nemški barvni film »POT V RAJ« — predstava v sredo in četrtek ob 18. in 20. uri, v petek pa ob 20. uri. Kamnik »DOM«: 2. in 3. marca jugoslovanski film »SKOZI VEJEVJE NEBO« - predstava v sredo ob 20. uri, v četrtek pa ob 17.15 uri. 4. marca ob 17. in 20. uri italijanski barvni cinemaseope film »SKANDAL NA PLAŽI«. gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sreda, 2. marca ob 17. in 20. uri Rob: DESETI BRAT - izv. Priredi Delavski oder iz Ljubljane. r Gospodarske vesti % Kmalu bodo v Kaštel- skem zalivu pri Splitu uredili sodobno oskrbovalno postajo za preskrbo domačih in tujih ladij z gorivom ter za pranje in čiščenje ladij. % Največji proizvajalci cementa v državi — združene tovarne dalmatinske industrije cementa — na katere odpade v naši proizvodnji 40 %, bodo letos proizvedle 50.000 1 cementa več kot lani. ^Elektroindustrija Jugoslavije bo letos povečala svojo proizvodnjo za 30 %, pa tudi delovna storilnost v tej industriji naj bi bila za 7,5 % višja kot lani. O Zemunska tovarna farmacevtskih izdelkov Galenika se zadnje čase vedno bolj uveljavlja tudi kot proizvajalec kemičnih izdelkov. Pred kratkim je začela izdelovati akrilne plošče, ki smo jih doslej izključno uvažali in jih poznamo pod imeni pleksi steklo, perpleks itd. Te plošče uporablja zlasti letalska industrija, pa tudi industrija motornih vozil. % Beograjsko podjetje »Encrgoprojekt« je prevzelo v Burmi nova projektantska dela. Gre za namakanje doline Prome, kjer bodo zgradili več jezov in prekopov za namakanje okrog 50.000 ha zemlje. % Skupini strokovnjakov v Zavodu za poljedelstvo v Zagrebu je uspelo po desetih letih proučevanj pridobiti tri nove sorte hibridne koruze. Te sorte se odlikujejo po večjem hektarskem donosu, pa tudi po boljši odpornosti proti boleznim. Ce se bodo dobro obnesle tudi v praksi, bodo to koruzo sejali predvsem V zahodnih delih Hrvatske. % V Makarski je začela redno proizvajati najmodernejša oljarna v naši državi, ki bo proizvajala najboljša kakovostna olivna olja. Letos naj bi to podjetje predelalo 100 vagonov oliv, proizvodnja olja pa naj bi dosegla 50 vagonov. % Z dograditvijo daljnovoda Kruševac — Kosovo se je vključil elektroenergetski sistem Makedonije v 110 k V elektroenergetsko omrežje države. £ Za spomladanski Zagrebški velesejem se je doslej prijavilo že več inozemskih podjetij iz Madžarske, Zahodne Nemčije, Italije, Švice, Avstrije in Anglije. V teku so razgovori z razstavljavci iz Vzhodne Nemčije in še iz nekaterih drugih držav. J nik žene s prireditvijo, na kateri bodo pokazali, kaj so ee naučili v krožkih in na seminarju podmladka Rdečega križa. Klubska sekcija »Svobode« pripravlja otvoritev kluba dne 12. marca 1960. Na ta dan bodo člani društva predstavili občinstvu španskega dramatika in pesnika GARCJA LORCA. — S to otvoritvijo bodo hkrati počastili tudi praznik žena, in sicer z uprizoritvijo nekaterih odlomkov iz Lorcove dramske poeme o junakinji in mučenici španske revolucije - MARI ANI PINEDI. mlada rast Lisica in volk Industrijska tekstilna šola v Kranju je dne 27. februarja 1960 priredila ekskurzijo, namenjeno ogledu tovarn Motvoz in platno v Grosupljem, Novoteks v Novem mestu, Beti v Metliki in Tekstilane v Kočevju. Učenke pletilske stroke so z zanimanjem sledile razlagi vodičev in si na ta način poglobile strokovno znanje. Uprava Tekstilane v Kočevju je po ogledu ves kolektiv učenk, 50 po številu, povabila na večerjo. Ko Zadavila je lisica petelina in sedla pod grm, da bi se posladkala z njim. Glej — od nekod se je prav ta hip vzel volk. >Eh, ravno zdaj ga je bilo treba!* se razjezi lisica in si beli glavo, kako bi se ga znebila. »Dobrodošel, boter,* pomahlia z repom. »Pravkar sem mislila poslati pote. Kosilo je pripravljeno, samo, smola, soli mi je zmanjkalo. Petelina pa brez soli ne moreš postaviti na mizo. Ves gozd bi se nama smejal. Ne bi, prijatelj, skočil po sol, kaj?« »Ne, ne, lisička, tudi brez soli ga pospravim,« odgovori volk, stopi s taco na petelina in ga prične trgati. Lisici se je od jeze kar zavrtelo v glavi. Kaj takega Še s"J°} živ dan ni doživela. »Razbojnik!« zakriči. »Noben* vesti nimaš. Tako mi vračaš dobroto, nehvaležnost! Ali te M*r. nisem jaz naučila z repom lovit1 ribe, ali mar nisem že oddava tvoja botra?« Srdi se lisica, teka okrog volk*1' a lotiti se ga ne upa. Ko je videla, da je volk P0' goltnil obe perutnici in načel tu<*1 vedra, zajoce: »Ali je to kakšni pravica, kakšna postava?« »Ah, botra, botra,« se zasrne)* volk, »pa prav tebi pritiče g0' voriti o pravici.« Bled v nedeljo nezgode J. I. iz Kranja se je vrezala z nožem v levo dlan; S. O. iz Suhe se je vrezal z britvijo v levo in desno zapest; V. J. s Klanca je v restavraciji Park vrgel nekdo kozarec in ji hudo poškodoval čelo; M. E. iz Kranja je nekdo pri pretepu v restavraciji Park prebil zgornjo ustnico; A. M. iz Kranja je padel z motorjem in se huje ranil po obrazu; V. K. iz Kranja se je vrezal v prst leve roke; S. S. iz Kranja je padla na cesti Ln se ranila v glavo; F. M. iz Bistrice je udaril hlod in ji poškodoval desno nogo; M. P. je padel v službi in si poškodoval desni skočni sklep; F. S. iz Orehovelj si je pri padcu prebil čelo; A. S. s Kokrice je padla s kolesom in si poškodovala glavo in levi kolk. K* Vsak človek ima kake načrte za prost nedeljski dan. Tudi mi otroci. Nekateri gredo v kino, drugi na zamrzio ploščo Blejskega jezera, tretji gredo sonce, na drugi pa čudovit, prekrasno ožarjen Triglav. Bila je devet zjutraj, ko sva izstopili pri Park hotelu iz avtobusa. Prejšnji umirjeni koraki so se spremenili v tek, saj sva takoj hoteli stopiti na led i« poskusiti, če je dovolj mo'čan. 2e sva »buli drsalke in glej, Malči jc bila že na tleh! A komaj sem se ji srčno nasmejala, že sem jo posnemala. A ne mislite, nisva začetnici! Sicer pa ipravi pregovor: slab začetek, ber konec. Hitro je minilo dopoldne in ura je bila dvanajsta. Po kosilu sva se spet vrnili na led. Koliko lju^' Koliko drsalcev, motoristov, smučarjev, sankačev! Tu vidiš, kak° mladi fantje trenirajo ho«kej, ta01 spet, kako se učijo v hitrostne10 drsanju, pogled ti obstane na dekletu s kratkim krilcem in belin11 čevlji na drsalkah. Pogledaš rta t0 in ono stran, povsod motoristi, k1 imajo za seboj dolgo vrsto drsalcev; tu se je ravno prevrnil motorist in vrsta spretnih drsalcev se je nesreče ognilo, nekaj jih je obležalo. Seveda pa so se vedeli obrazov pobrali, se otresli sncga ter nadaljevali z dTsanjem. Pričelo se je mračiti. Sele tedaj sem se zavedle, kako lepo je * mraku na ledu. — Toda treba Je bilo iti domov. Nedelja je minil* in avtobus je odpeljal. Dati je bil pri kraju, vtisi ipa fso ostali. Lubi Ambroži* Piramida / 1 2 / 3 / 4 / S / 7 100 NAGRAD ZA NAROČNIKE »GLASU GORENJSKE« Na sliki vidite še dva lepa dobitka, namenjena za nagradno žrebanje naročnikov »Glasu Gorenjske«. Mizico je poklonilo Medzad ružno lesno industrijsko podjetje »Cešnjica«, ki je znano po svojih kvalitetnih izdelkih, sanke pa trgovsko podjetja »Oprema« Kranj, ki vas vedno lahko postreže s pestrim izborom artiklov za široko potrošnjo. In še opozorilo: nagradnega žrebanja se bo lahko udeležil vsakdo, ki bo do 5. marca vplačal naročnino za »Glas Gorenjske«. Kdor jo bo plačal za vse leto 1960, se bo žrebanja udeležil kar s trmci kuponi. Zato pohitite, samo ta teden imate še čas, da vam bo žreb dne 9. marca lahko določil, kakšen dobitek boste dobili. Uredništvo in uprava Samo vodoravno: 1. samoglasnik-2. kenijski znak za radij, 3. voi*2 desnico, 10 kron, zgrabil r!>Č cvetja ter dejal: »No, pa ki bo služil za proizvodnjo električne energije in ki ga nameravajo vgraditi v prvi »tom-ski avtomobil«. Ta liliputanski reaktor ima okroglo obliko in tehta z zaščitnim oklepom vred komaj 115 kg. Električna energija, ki jo bodo dobivali s pomočjo tega jedrskega reaktorja, bo poganjala 2 elektromotorja po 5 konjskih moči, le-ta pa bosta gnala vozilo. Enkratno polnjenje reaktorja z atomskim gorivom naj bi zadoščalo za več kot leto dni vožnje s tem avtomobilom. Kadar avtomobil ne bo vozil, bo reaktor polnil s svojo energijo električne akumulatorje, ki bodo vgrajeni v zadnjem delu vozila. Ti naj bi bili v avtomobilu za pogonsko rezervo. NOV MORSKI TOK V PACIFIKU Ameriški oceanografi, ki nenehno proučujejo Humboldtov in Južnoekvatorski tok v južnem Pacifiku, so odkrili doslej neznan morski tok, ki v globini 20 metrov pod morsko gladino teče od otočja Galapagos proti Velikonočnim otokom. Novi tok je dolg približno 56.000 km, širok je 300 km, njegova debelina pa znaša okoli 200 metrov. Ta morski tok ne teče povsod enako hitro; njegova največja hitrost je 5,4 km/h. Riše Milan Patiste 76. »Jozelj, streljajte,-« je dejal Herman z izrazom lačne zveri v očeh. »-Streljajte! Sko-talil se bo v prepad, našel ga ne bo nikdar nihče.« Grobna tišina je zavlada med njima, stari lovec je bil zaprepaščen. Doslej ni imel nikdar namena streljati človeka v hrbet, in to sedaj, ko se z vsako stopinjo bori za življenje. »-Streljajte no!« To~je bil ukaz gospodarja. Molče je prislonil puško na skalo in pomeril Boštjana. Mušica je pokrila črni tovor na Boštjanovih plečih in zaplesala. Roka je trepetala, Herman pa je pridržal dih v blaznem pričakovanju. .77. Jozelj je še nekaj časa meril, potem pa je puško odložil. »Veste, daleč je in naravnost navzgor, če ga s prvim strelom zgrešim, živa ne prideva iz Stoga.« Zdaj se je Herman zamislil. Drug drugega sta tipala z očmi, da bi uganila skrite misli. »Pa ga pustite,« je dejal Herman, ki ga je zaskrbelo za lastno kožo. Na grebenu je divji lovec še malo postal, potem pa je izginil kakor nenadni privid. Lovca sta si oddahnila. Sestopala sta celo večnost. Herman se je zaklel, da ne gre nikdar več v take skale, če jo le srečno odnese. Z nočjo sta bila v koči. 78. Naslednji dan sta ležala v koči in lovila po varnih stezah pod stenami. Lovcu Boštjan ni šel iz misli, čutil je, da ga dekle ne bo lahko pozabilo. Sam bi mu jo kar dal, če Neža in vsa soseska ne bi bila proti. Herman pa je kar naprej govoril o Minki. »•Lepo hčer imate Jozelj. Takih je še na Dunaju malo. Za nekaj let bi morala v mesto. Ko bi se vrnila, je ne bi spoznali.« »Dobra je. Najrajši pa gre v goro. Ni ji do mesta.« »A, na lov?! Potem jo pa morava spomladi vzeti s seboj na petelina.« »Zimske gore pa niso za ženske,« je odvrnil Jozelj. Z raketo »Saturn" v vesolje Po računih in predvidevanjih ameriških strokovnjakov naj bi nova raketa »Saturn«, ki jo gradijo že od lani, ponesla v vesolje tudi prvo posadko. Raketa »Saturn«, katere dokončna izgradnja naj bi trajala še približno dve leti, bo opremljena kar z osmimi raketnimi motorji, ki bodo imeli skupno za milijon in pol funtov potisne moči. Ta moč in ostale zmogljivosti »Saturna« naj bi zadostovale, da bi raketa odnesla okoli Zemlje prvo vesoljsko postajo s posadko. Prav tako računajo, da bi »Saturn« ustrezal za izstrelitev meteoroloških postaj, vesoljskih središč za zvezo z Zemljo in še raznih drugih naprav za raziskovanje vesolja, pa tudi bi služila na poti človeka globlje v vesolje. Razen tega pa raketi »Saturn« na drugi strani pripisujejo še eno »pomembno« sposobnost: kot projektil b ibila namreč sposobna ponesti atomsko orožje na veliko razdaljo. Po vesteh iz ZDA tam v zadnjem času stremijo po združitvi velikih središč za konstrukcijo iz izgradnjo raket, da bi tako čimprej dosegli in prehiteli Sovjete, ki so na tem področju doslej prav gotovo že precej pred njimi. S koncentracijo vseh raketnih strokovnjakov določenega tipa rakete računajo, da bi se jim posrečilo prednost strokovnjakov Sovjetske zveze zmanjšati ali pa jih morda celo prehiteti z istrelit-vijo prve človeške posadke v vesolje. Razen rakete Saturn ameriški raketni strokovnjaki dogradu je- jo tudi raketo »Thor-delta« ki jo bodo lahko preizkusili že letos in jo nameravajo uporabiti za izstrelitev okrog Meseca. Ta raketa naj bi s koristnim bremenom 65 funtov obletela Luno, ali pa z bremenom 50 funtov na Luni celo pristala in s pomočjo instrumentov posredovala na Zemljo koristne podatke. Številke v proizvodnji avtomobilov Lani je celotna svetovna proizvodnja prvič presegla proizvodnjo avtomobilov v ZDA. — Številke so naslednje: ZDA so leta 1959 izdelale 5,119.720 vozil, vse druge države na svetu pa 5,998.950, v proizvodnji avtomoi-lov sledi Združenim državam Amerike najprej Zah. Nemčija (1,503.600 avtomobilov), nato pa Anglija (1,350.000) in Francija (1,102.750). Sistem »Radarvision« Kraljevska palača BUCKINGHAM v Londonu, kjer je kraljica Elizabeta pretekli teden povila svojega tretjega otroka, ki so mu dali ime Junij. Palača stoji sredi obsežnega parka in ima preko 600 prostorov. Samo hod niki v njej so dolgi okrog 5 km NAJDALJŠI NAFTOVOD NA SVETU Ze letos bodo začeli graditi najdaljši naftovod na svetu, ki bo dolg okoli 45.000 kilmetrov. Začetek tega naftovoda bo v bogatih naftnih področjih na jugu SZ, zaključek pri mestu Schwedet v Vzhodni Nemčiji. Nafta bo tekla po ceveh s hitrostjo 5 km/h. Z odkritjem radarja je prevladalo mnenje, da je ta naprava alfa in ornega v varnosti letalskega prometa. Pokazalo pa se je, da tudi ni brez svojih slabih strani, kar ji pač ne dovoljuje naziv popolnega in zanesljivega pomočnika sodobnemu pilotu. Tudi najbolj izpopolnjen sistem radarja še ni povsem zanesljiv in strokovnjaki s tega področja še daleč niso izrekli svoje zadnje besede. Dva med njimi sta neumorno iskala in študirala doslej najbolj popolne radaske sisteme, da bi našla še popolnejšo rešitev. Prizadevanje menda ni bilo zaman. Njuni izsledki so pokazali, da je možno izdelati poseben radarski sistem, ki bi lahko hkrati »opazoval« na vse strani in opozarjal pilota hitrih letal na nevarnost. Svoj izum sta profesorja krstila z nazivom »Radarvision« in pri dosedanjih poskusih jc pokazal precejšnje prednosti pred doslej najbolj znanim in popolnim radarjem. »Radarvision«, z razliko od normalnega radarja, pokaže pilotu ne le določene objekte na zaslonu, pač pa celotno področje, tako da pilot natanko vidi, kaj se v določeni razdalji pred njim nahaja. Novi radarski sistem bo prav zato odigral pomembno vlogo tudi pri le-tališčnih kontrolah letenja in v iz-vidniškem letalstvu. Večje število detektorjev omogoča, da »Radarvision« »vidi« zares na vse strani. Nadalje je ta naprava lažja od normalnega radarja, kar je še zlasti razveseljivo pri vgrajevanju v letala. Sočasno posreduje več podatkov kot običajni radarski sistem in jc v svojem delovanju bolj zanesljiva, kajti eden od profesorjev trdi, da naprava še vedno deluje, tudi če odpove eden detektorjev. Tako bo nova naprava prav gotovo brž našla širok krog koristnikov. ene kletk <*v0 "Ali ste obiskali prijatelje? Ali ste šli v video-dvorano?« "Ne. Samo sprehajal sem se.« Raley je zategnil ustnice. Ce bi bil šel Clousarr v video- t rano, bi moral to potrditi s preluknjanim blokom M racioni-00 gledanje. Ce bi bil pri prijatelju, bi ga moral imenovati.« "Torej vas nihče ni videl?« Morda me je kdo videl. Ne vem. A kolikor vem, nisem na srečal nobenega znanca.« "Kaj pa noč pred tem?« "Isto.« "Kaže, da za noben večer nimate alibija?« j "Ce bi bil zagrešil kako kriminalno stvar, bi ga prav gotovo e'- Zakaj pa bi moral imeti alibi?« Ralev ni odgovoril. Pogledal je v svojo knjižico. »Enkrat pred magistratom. Zaradi podpihovanja k uporu.« . "Res je. Neki robot se je zadel vame, jaz pa sem mu potem "stavil nogo. Ali je to podpihovanjc k uporu?« ^ bili '■at "Sodišče jc mislilo tako. Bili ste obsojeni in morali ste pla-globo.« l "S tem je bila stvar končana, mar ne? Ali pa me boste spel snovali?« V h*I'n>dsinoči bi bilo skoraj prišlo do upora v trgovini s čevlji 8r«nxu. Videli so vas tam.« "Kdo me je videl?« Ralev je rekel: »Bilo je natančno v času večerje. Ali ste ^sinočnjim večerjali tukaj?« I clousarr se je obotavljal, potem pa odvrnil: »Pokvarjen žc- *1% e° sem imel. To je zaradi tolikšnega kvasa in pripeti se tudi vek«, ki je sicer nanj že navajen.« j "Sinoči pa bi bilo skoraj prišlo do neredov v VVilliamsburgu *udi tam so vas videli.« "Kdo me je videl?« *Alt zanikate, da ste bili obakrat na tistih mestih?« U "Nimam kaj zanikati. Kje natančno so se odigrali ti do-Uki in kdo me jc videl?« Baley je postrani pogledal zvmologa. »Mislim, da prav dobro veste, o čem govorim. Mislim, da ste eden od voditeljev v neregistrirani medievalistični organizaciji.« »Ne morem vam preprečiti takih misli, gospod, toda mišljenje še ni dokaz. Nemara to veste,« se je izprsil Clousarr. »Nemara,« je rekel Balev, a njegov podolgovati obraz je bil kot okamcnel, »vendar bom lahko nekaj resnice izvlekel tudi zdaj iz vas.« Potem je Bale.v odprl velika vrata in rekel R. Daneelu, ki je vztrajno čakal pred vrati: »So že prinesli Clousarrjevo hrano?« »Prav zdaj prihaja, Elijah.« »Prosim, prinesi obrok notri, Daneel.« R. Daneel je vstopil že trenutek kasneje in prinesel kovinski pladcnj. »Postavi ga pred gospoda Clousarra, Daneel,« je rekel Balcy. Sedel je na enega izmed stolov, ki so stali ob elektronskih utežeh, prekrižal nogo čez nogo in ritmično mahal s prosto nogo. Opazoval je, kako se je Clousarr zadržano odmikal, ko je R. Daneel postavljal pladenj pred njega. »Gospod Clousarr,« je rekel Baley, »dovolite, da vam predstavim svojega partnerja, Daneela OHvawa.« Daneel mu je ponudil roko in rekel: »Veseli me, Francis.« Clousarr ni rekel nič. Niti ni pokazal namena, da bi se rokoval z Daneelom. Daneel pa je še vedno držal iztegnjeno roko in Clousarrja jc zalivala rdečica. Baley je tiho rekel: »Neolikani ste, gospod Clousarr. Ali pa ste preveč ponosni, da bi se rokovali s policajem?« Clousarr je zamomljal: »Lačen sem, če vas to ne moti.« Iz žepa jc potegnil žepne vilice in zložljivi nož ter sedel in se zagledal v krožnik. Baley je rekel: »Daneel, mislim, da si najinega prijatelja užalil s svojim hladnim zadržanjem. Toda ti se ne jeziš nanj, kajne?« »Niti najmanj, Elijah,« jc rekel R. Daneel. »Tedaj mu dokaži, da ga ne sovražiš. Objemi ga.« »To ml bo v veselje,« je rekel Daneel in zakoračil proti Clousarru. Clousarr je izpustil vilice. »Kaj pa je to? Kaj nameravate?« R. Daneel je mirno iztegnil roko. Clousarr je skočil kot oparjen in divje zamahnil z roko, da je odsunil Daneelovo roko vstran. »Prokleto, ne dotikaj se me!« Stresel se je in odmaknil, a pladenj s hrano se je prevrnil in padel na tla z glasnim žvenketom. Baley, ki je brezizrazno opazoval sceno, je pokimal R. Daneelu in ta je uporno napredoval proti zymologu. Baley se je postavil k vratom. Clousarr je zakričal: »Odmaknite se od mene.« »Tako ne smete govoriti,« je dobrodušno rekel Baley. »To je moj partner.« »Reči mislite, da je to prokleti robot,« je zakričal Clousarr. »Pusti ga, Daneel,« je nemudoma rekel Baley. R. Daneel je odstopil in se postavil k vratom tik k Baleyu. Clousarr jc težko sopel in s stisnjenimi pestmi se je obrnil k Baleyu. Baley je rekel: »In zdaj, pametnjaković, povej, zakaj misliš, da jc Daneel robot?« »To lahko ugane vsakdo, če ga le pogleda.« »To bomo prepustili sodniku. Medtem pa, mislim, da te bomo potrebovali na policiji, Clousarr. Ljubo bi nam bilo, če bi nam pojasnil, od kod veš, da je Daneel robot. In še mnogo več, dragi gospod. Daneel, stopi v zvezo s komisarjem. Zdaj bo doma. Reci mu, naj pride v urad. Pojasni mu, da imava človeka, ki komaj čaka, da ga bo zaslišal.« R. Daneel jc odšel. Baley je rekel: »Zanima me, zakaj delaš vse to, Clousarr?« »Dajte mi advokata.« »Dobil ga boš. Toda zdaj mi povej, kaj sploh želijo doseči medievalisti?« Clousarr je pobesil pogled in uporno molčal. Baley je planil: »K vragu, človek, vse vemo o tebi in o tvoji organizaciji. Prav nič si ne izmišljam. Povej, da potolažiš mojo radovednost. Kaj hočejo medievalisti?« »Nazaj k naravi,« je zamolklo rekel Clousarr, »To je preprosto, kajne?« »Preprosto je reči tako,« je rekel Balev. »Ni pa preprosto storiti. Kako pa bo Zemlja prehranila osem bilijonov ljudi?« »Ali sem mar rekel, da bomo to opravili kar čez noč? Ali pa v enem letu? Ali v sto letih? Korak za korakom, gospod policaj. Ni važno kako dolgo bo trajalo, toda enkrat moramo začeti in se osvoboditi iz teh jeklenih kletk, v katerih živimo. Pojdimo na sveži zrak.« »Ali si že kdaj bil na svežem zraku?« Clousarr se je stresel. »Nič, jaz sem že Izživel svoje, toda otroci še niso. Otroci neprestano prihajajo. Otroke moramo spra-, viti na sveži zrak. Dajmo jim prostora in zraka in sonca. Ce b« potrebno, bomo postopoma tudi zmanjševali število prebivalcev,« Te dni po svotu SPREJETO VABILO Indijski ministrski predsednik je danes na seji obeh domov parlamenta prebral pismo kitajskega predsednika Ču En Laja. To pismo je odgovor na nedavno povabilo Nehruja, naj bi predsednik Kitajske vlade obiskal Indijo in se ob tej priložnosti razgovarjal z Indijskimi predstavniki o ureditvi mejnega spora. Cu En Laj je Nehrujevo povabilo sprejel, kar je izzvalo zadovoljstvo med poslanci. Rok za sestanek še ni določen, najbolj prikladen rok za Indijo pa bi bil sredi aprila. TURNEJA Na svoji turneji po južnoameriških državah je predsednik ZDA Eisenhovver v ponedeljek prispel v glavno mesto Cilea, Santiago. Pred tem je obiskal Argentino, kjer se je mudil dva dni. Sporočilo po obisku v Argentini poudarja, da je za mednarodno razumevanje in prijateljstvo bistveno nevmešavanje v zadeve drugih in spoštovanje vseh dežel ne glede na velikost. POTOVANJE Avstrijski zun. minister Krei-sky je v torek odpotoval na uradni obisk v Varšavo. Na Poljskem se bo razgovarjal z zunanjim ministrom Rapaekim in premierom Cirankijevičem o problemih, ki zanimajo obe državi. Iz Varšave bo odpotoval na uradni obisk še v Belgijo in Zahodno Nemčijo. Kot je znano, bo sredi marca avstrijski zunanji minister obiskal tudi našo državo. ZAOSTRITEV KRIZE Po zadnjih poročilih se italijanska vladna kriza zaostruje in prerašča v politično krizo. V ponedeljek je odstopil še predsednik senata Merzagora. Njegov odstop je nedvomno še bolj zapletel reševanje vladne krize in težavni politični položaj. Krščansko demokratska stranka je objavila imena petih politikov, ki bi prišli v poštev za sestavo nove vlade, >ti so: dosedanji premier Segnd, senator Piccioni, sekretar stranke Moro, bivši predsednik vlade Fanfani in senator Tambroni. Iz dosedanjih kombinacij se vidi, da se namerava nova vlada z naslonitvijo na monarhiste — hkrati s formalno odklonitvijo glasov neofašistov — okreniti nekoliko bolj na desno. NEMŠKO OBOROŽEVANJE V Bonnu so v ponedeljek zanikali vesti, da je Zahodna Nemčija že naročila v ZDA rakete tipa -Mace« v vrednosti 480 milijonov mark. Vendar so hkrati povedali, da bo take rakete Nemčija dobila prihodnje leto. -Mace« so rakete za kopensko vojsko, na katere je moč natakniti atomske konice. Letijo okrog tisoč kilometrov daleč. Skupno z vojaki JLA, ki so v nedeljo, 28. februarja tekmovali v smučarskih disciplinah na vse-armijskem smučarskem prvenstvu na Pokljuki, so v smučarskem teku na 3 km pomerili svoje moči tudi mladi planinci z Bleda. telesna kultura Ob 25-letnici Planice Kaj nam je dala Planica? JESENICE : PARTIZAN (Škofja Loka) 1:5 V nedeljo, 28. februarja, sta se v Skofji Loki v prijateljski tekmi srečali nogometni enaj-storici Jesenic in domačega Partizana. Povsem zasluženo so zmagali domačini s 5:1. Olimpijske igre v Squaw Val-leju so končane in čaka nas že druga večja mednarodna smučarska prireditev, in sicer smučarski skoki na veliki 120-metr-ski skakalnici v Planici, ki se bodo pričeli 24. marca. Nastopili bodo domala vsi svetovno znani tekmovalci. Večina njih je že poslala prijave organizacijskemu komiteju v Ljubljani. Kaj vse nam je dala Planica? Vsi svetovni rekordi skozi dolgih 16 let so bili postavljeni v Planici, kajti to je bila takrat največja skakalnica na svetu in najlepša tovrstna športna gradnja. Tu so bili doseženi svetovni rekordi od 87 do 120 metrov. V Planici se je rodila nova športna disciplina — smučarski poleti. Obširno dokumentacijo, ki smo jo poslali mednarodni organizaciji FIS o smučarskih poletih, pa so nam zavrnili. — Zbrisati so nam hoteli »polete« in nadaljevati samo s skoki. — Končno so se leta 1950 premislili, ko so Nemci zgradili veliko mamutsko skakalnico v Obersdorfu in Avstrijci v Kul-mu. Tako imamo v Planici sedaj že tradicionalno smučarsko tek- movanje »Teden smučarskih poletov«, ki sta ga prevzeli tudi obe po vojni zgrajeni skakalnici v Avstriji in Nemci j L V 25 letih smo na planiški »velikanki« dosegli več kot 1400 poletov, ki jih je izvedlo 130 tekmovalcev iz 16 držav. Prav gotovo brez Planice ne bi bili zgrajeni obe skakalnici za polete v Obersdorfu in Kul-mu. Planica je pomenila vsa leta od 1934 naprej pravi praznik za vse športnike ob Tednu smučarskih poletov. Še dvajset dni nas loči od dneva, ko bomo spet lahko gledali vse svetovne mojstre smučarskih skokov, ki se bodo poganjali čez most planiške velikanke. S tem bomo prav gotovo dostojno proslavili 25-letnico Planice. M. Z. ZAČELO SE JE XV. DRŽAVNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO V nedeljo, 28. februarja, se je začelo v Ljubljani 15. povojno državno prvenstvo v šahu. Igrajo v dvorani bivše Ljudske skupščine. Zanimivo je, da je velemojster Gligorič dosedaj sodeloval na vseh petnajstih prvenstvih. LJUDJE IN DOGODKI Po obisku Sovjetski premier Hruščev je pravzaprav še na poti po nekaterih azijskih državah. Po obisku Indije, Burme in Indonezije, se je na poti v Afganistan spet ustavil v Kalkuti (Indija), da bi se znova sestal z indijskim premierom Nehrujem. Vendar lahko trdimo, da so že rezultati njegovih dosedanjih razgovorov močno presegli pričakovanja Zahoda. Zato je prav, da si jih na kratko ogledamo. Politični opazovalci po svetu, predvsem na Zahodu, so videli v obisku predsednika sovjetske vlade — tako kot v Eisenhovver-jevem obisku v decembru lanskega leta — v prvi vrsti pripravo na konferenco na vrhu. Ni dvoma, da je izredno pomembno izmenjati mnenja s predstavniki Azije pred konferenco velikih štirih. Še mnogo pomembneje bi bilo, ob teh obiskih pridobiti posamezne države za določena stališča velikih sil in s tem dati takim stališčem večjo mednarodno veljavo. Odtod tako veliko zanimanje za Azijo v zadnjem času. kar je samo po sebi sicer pozitivno. V teh stikih pa so gledali na Azijo bolj kot na pasiven predmet, ki ga je treba tako ali drugače pridobiti za svojo politiko, ne pa kot na aktivno politično silo, s katero je treba pri urejanju svetovnih problemov računati. Ob obisku predsednika Hru-ščeva v Indoneziji, so bili taki pogledi in pričakovanja temeljito demantirani. Razgovori niso ostali na ravni medsebojnih informacij, marveč je na njih Indonezija imela zelo aktivno vlogo. Indonezijski predsednik Sukamo gotovo ni tolmačil želja in teženj samo svoje mlade države, marveč vseh neodvisnih azijskih dežel, ko je dejal, da bi morale tudi azijske in nekatere druge manjše dežele sodelovati v raz-govurih na najvišji ravni, če se želi zagotoviti res trajen mir. Azija je danes vozlišče kopice najbolj perečih mednarodnih problemov. Uspešen boj proti ko-lonializmu je pri vedel do ustanovitve mnogih novih, neodvis- i Izdaja CP -Gorenjski tisk« -Urejuje uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK: Slavko Besni k Tel.: uredništva 475, uprave 307 - Tekoči račun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-1-135 - Izhaja ob ponedeljkih, sredah in sobotah — Letna naroč, 900 din, mesečna 75 din. nih dežel, ki so, čeprav mlade in nerazvite, aktivno posegle v mednarodno življenje. Gospodarska nerazvitost teh dežel je vzrok za mnoge notranje težave, pa tudi za politično nestabilnost v nekaterih državah tega kontinenta. Spričo tega so se posamezne ujele v mreže gospodarske tekme med blokoma in postale instrument tuje politike. Druge kot so: Indija Indonezija, Burma in Afganistan pa so kljub težavam ostale zunaj blokov. Prav zato, ker niso vključene v medsebojne spore med velikimi, bi bila njihova vloga na vrhunskem sestanku lahko zelo pozitivna in ustvarjalna. V izjavi, ki sta jo po razgovorih podpisala predsednik Sukamo in premier Hruščev, znova oba državnika poudarjata, da bi neodvisne azijske države morale sodelovati na sestanku na najvišji ravni. Preden je odpotoval iz Indone/ijr, je predsednik sovjetske vlade Hruščev na sestanku z novinarji v Džakarti izjavil, da bi se morale konference vodilnih državnikov, ki bo po sestanku v Parizu, udeležiti tudi Kitajska, Indija, Indonezija, Japonska itd. Azija je torej prenehala biti samo pasiven objekt mednarodne politike, marveč postaja njen aktivni tvorec. Pozitivna vloga, ki jo imajo blokovsko neopredeljene države v urejanju mednarodnih odnosov, je bila znova potrjena. SLOVESEN ZAKLJUČEK OSMIH OLIMPIJSKIH IGER V Squaw Valleyu so v po- j nedeljek ob 0.45 uri po jugo- ' slovanskem času slovesno zaključili 8. zimske olimpijske igre. Zmagovalci posameznih disciplin pa so naslednji: Tek na 15 km: Haakon Brusveen (Norveška) 51:55,5 Tek na 50 km: Kalevi Hamalainen (Finska) 2:59,06 Štafeta 4 krat 10 km: Finska 2:18:45,6 Štafeta 3 krat 5 km — ženske: švedska 1:04:21,4 Klasična kombinacija: Georg Thoma (Nemčija) 457,9 točke Smuk — moški: Jean Vuarnet (Francija) 2:00,0 Slalom — moški: Ernst Hintcrseer (Avstrija) 2:08,9 Veleslalom — ženske: Ann Hegglveil (Kanada) 1:45,6 Slalom — ženske: Yvonne Ruegg (Švica) 1:39,9 Hitrostno drsanje 1000 m — ženske: Klara Guseva (SZ) 1:34,1 Hitrostno drsanje 1500 m — ženske: Lidija Skoblikova (SZ) 2:25,2 Hitrostno drsanje 1500 m — moški: Jevgenij Grišin (SZ) 2:10,4 3000 m - ženske: Lidija Skoblikova (SZ) 5:14,3 500 m — moški: Jevgenij Grišin (SZ) 40,2 5000 m — moški: Viktor Kosičkin (SZ) 2:51,3 10.000 m - moški: Johanncscn (Norveška) Umetno drsanje — ženske: Carol Heis (ZDA) Umetno drsanje — moški: David Jenkis (ZDA) Končni vrstni red v hokeju na ledu: ZDA, Kanada. SZ, CSR itd. Biatlon (20 km s streljanjem): Klaas Lcstander (Švedska) 1:33:21.6 I Skoki: Helmuth Recknagel (Nemčija 227,0 točk Enajst dni velikih bojev na sncRU in ledu je šlo v anale, z njim vred pa tudi tale — ' seveda neuradni — vrstni red i držav: L Sovjetska zveza 40 točk (7 zlatih, 5 srebrnih in !) bronastih kolajn), 2. ZDA 20 točk (3 - 4 - 3), 3. Nemčija 19 točk (1 - 3 - 1), 4. do 6. Finska (2 - 3 - 3), Norveška (3 — 3 — 0) in Švedska (3 -2 — 2) vse po 15 točk, 7. Avstrija 10 točk (1 - 2 - :n, 8. Kanada 9 točk (2 - 1 - 1). 9. Švica 6 točk (3 - 0 - 0), 10. Francija 5 točk (1—0 — 2), 11. do 12. Nizozemska (0 — 1 — 1) in Poljska (0-1 — 1) po S točke, 13. CSR (0-1-0) 2 točki in 14. Italija 1 točko (0 - 0 - 1). SKOKI V PLANICI V nedeljo, 28. februarja, so bile na 80-metrski skakalnici med-društvene skakalne tekme. Nastopili so najboljši jugoslovanski skakalci. Manjkali so samo Zidar, Langus in Krznarič, ki so tokrat sodelovali na metalurških igrah v Ravnah na Koroškem. Izmed štirih skokov, ki so jih izvedli skakalci, so ocenjevali samo dva. Tudi v nedeljo je bil v izredno dobri formi mladi skakalec z Bleda Božo Jemc. On je edini z najkrajšega zaleta preskakoval znamko 70 m. To je letos po državnem prvenstvu že drugi uspeh tega tekmovalca. Giacomelli se je uvrstil med desetorico najboljših in tako prestal ognjeni krst na 80-metrski skakalnici za točke. Vrstni red najboljše desetorice pa je naslednji: Jemc, Oman, Pečar, Slibar, Eržen, Gorjanc, Rojina, Giacomelli, Rogelj, Vido-vič. KEGLJAŠKA LIGA Tudi preteklo soboto in nedeljo se je nadaljevalo tekmovanje moške republiške kegljaške lige. V tem kolu niso nastopila boljša moštva, temveč klubi, ki sodijo v drugi del prvenstvene lestvice. Rezultati niso bili zadovoljivi, če izvzamemo trboveljskega Rudarja ter Kr. goro. V Celju sta nekoliko boljša re-' zultata v nedeljo dosegla še Maribor in Ljubelj iz Tržiča, ostala moštva pa so dosegla povprečno komaj nekaj čez 800 kegljev. Na kegljišču Triglava v Kranju sta v nedeljo nastopila tudi Primorje iz Ajdovščine in Pionir iz Novega mesta. Rezultati tekmovanj so bili naslednji: Ljubelj (Tržič) 6156; Kranjska gora 6215; Primorje 6167; Pionir 6130 kegljev. METALURŠKE IGRE V RAVNAH NA KOROŠKEM V nedeljo, 28. februarja, so bile zaključene tridnevne metalurške zimsko-športne igre. V skupnem plasmanu je zmagala Železarna Jesenice pred Ravnami, Idrijo, Mežico, Zenico itd. ZMAGA TRIGLAVA V prijateljski tekmi so preteklo nedeljo košarkarji kranjskega Triglava premagali novega člana republiške košarkarske lige Partizana Moste s 67:46. r Zadnje vesti DOMA. .. Ljubljana, 1. marca. — na" nes dopoldne se je nadaljevalo zasedanje republiške Ljtidske skupščine. Poslan« so razpravljali o turizmu. S0' stinstvu in stanju družbene prehrane ter smernicah za nadaljnji razvoj. V razpravi je sodeloval tudi predsednik Izvršnega sveta tov.,Kraigher, ki je govoril predvsem o •P' tualnih problemih, ki jih m«' rajo občine skupaj z gostinskimi podjetji rešiti žc pred glavno sezono. Ljubljana, 1. marca. — Da" nes dopoldne se je tu končal plenum Centralnega odbora Sindikata kovinarjev Jugoslavije. Na plenumu so razpravljali predvsem o problemih delovne storilnosti v tej stroki. Sklenili so, da bo v le~ tošnjem novembru V. kongres Sindikata kovinskih delavcev. Delegate za kongres bodo izvolili po občinah in okrajih- ...IN PO SVETU Kalkutta, 1. marca. - Danes je dopotoval iz Džakarte v Kalkutto predsednik sovjetske vlade Hruščev. Na letališču ga je pričakal indijsk' premier Nehru. V Kalkutti se bo Hruščev razgovarjal s predsednikom Nehrujem 1° voditeljem čiste antifašistične lige Burme U Nujem. Iz Kal-kutte bo Hruščev jutri odpotoval v Afganistan. Rim, 1. marca. — Rimski politični krogi ne morejo na osnovi dosedanjih posvetovanj predsednika italijanske republike Gronchija s političnimi prvaki povedati še nic določenega o razpletu vladne krize. Predsednik republike se je včeraj razgovarjal z zastopniki demokrščanske in monarhistične stranke. Danes in jutri pa ga bodo obiskali še prvaki ostalih strank, med njimi generalna sekretarja socialistične stranke Pietro Nenni in predsednik socialno-demokratske stranke Saragat in predsednika obeh domov parlamenta. Sodijo, da bo predsednik republike na osnovi razgovorov šele ob koncu tedna imenoval mandatarja za sestavo nove vlade. V*_____-J BODICE Tri sto zelenih, kako včasih tiskarski škrat zagode celo Bo-dičarju! Zadnjič sem vam napovedal, da vam bom natresel nekaj bodic iz Kamnika, pa sem na avtobusu slišal toliko kroft-nih, da mi je zmanjkalo prostora, ki mi ga je urednik kuj pičlo odmeril, zato o Kamniku danes. A Pepe se je močno začudil, ko me je videl, da sem v nalivu prijadral v poplavno področje pred gimnazijo, kjer z veliko vztrajnostjo vzdržujejo požiralnike cestne kanalizacije v spoštljivi razdalji, da ne bi prehitro pogoltnili vode s cestišča. »Za crknit!« je nekdo vzkliknil pred menoj, ko ga je drveči kamion oblil od vrha do tal z gosto cestno brozgo nedolžne barve. Jaz pa sem ročno pod-stavi'1 dežnik in se kot srednjeveški vitez postavil v bran cestni stihiji. Hrabro sem prestregel pljusek in z neomadeževa-nimi bodicami izšel kot zmagovalec iz neenakega dvoboja. — »Krasno,« se je oglasil Pepe dz varnega zavetja za mojim hrbtom. Pohvalil je moj refleks in mi svetoval, da si dežnik lahko Operem pod Niagaro. Takoj me je prešinilo, kaj misli. Z največje hiše v Kidričevi ulici, iz odtrganega žleba, v katerem se zbdra vodna zaloga nekaj arov velike strehe, »v visokem loki vro studencev vodni toki,« kakor poje pesem. Nezaslišano, in Pepe, ki vse ve, mi je zatrdil, da hišni svet že tri leta brez uspeha išče nekoga, ki bi popravil žleb. »Mar nimate v Kamniku mestne delavnice, ki bi ga popravila?« sem vprašal. Pepeta sem spravil v zadrego. »Ne vem,« je končno izdavil, »bom poi/.vedel in ti potom sporočil.« A Ko sem zadnjič nekomu za vic rekel, da se ne bom več umival in bril, mi je hitro vpa-del v ;«•(!<>: .To je pa približ no tako kot pri nas v Podbrez-jah, kjer je minilo že dobre 4 mesece, odkar smo zadnjič videli dimnikarja. Nekaj dni po Dnevu mrtvih larvi nas je obiskal, po tem času pa nI o njem ne duha ne sluha.« Hitro sem se znašel in mu priporočil, naj °r' ganizirajo tečaj za ometanJe dimnikov ali pa naj si gosp0' dinje nabavijo »gasmaske«. Pa še nekaj: gasilci naj bodo v stalni pripravljenosti! A Ker pa me vsaka novi*eta zelo zanima, sem se vsedel na avtobus in sam odšel pogledal kako zgledajo kuhinje in din1' niki, ki jih dimnikar že žtin mesece ni videl. Le to sem ug°' tovil, da tista o »gasmaskah« 1,1 bila odveč (v kuhinjah se nam" reč grozno hadi!), potem Pa sem odvihral na avtobusno P0' stajo — toda, kdaj pelje avto' bus? Stikal sem za tablo, kief naj bi bil vozni red, pa je n1' sem našel. Na srečo je Pr's£\ mimo mož, me pobaral, od ko« sem in mi pojasnil, da prvi avtobus pelje šele čez dobro ur°-Smola! In še enkrat smola, ^° je potem začelo deževati, c3' kalnice pa nikjer! Kaj sem hotel orugegn k<>t Čakati. Ko sem končno, do k1' skim salonom v Kranju (Maj strov trg 12). Kolektiv brivcev se menda tisti večer ni P>"vl zbral v poslovnih prostorih n »krokeraju«. In če bi sli ||L kakšen vik in krik je bil >° Icako bo ženske, uboge revi*-^ še ob 1. url morale cvilili sl 1 novalci mul njimi so se mi me* no zasmilili. Uboščki, sem s mislil, še ponoči nimate ml*1* Pa nasvidenje. najlepše v8 pozdravlja Vaš BODICAH «0