Dopisi. Iz slovengraškega okraja. (Ponemčevalnica.) Nemci pač dobro vejo, zakaj natn Slovencem tako trdovratno nemški jezik v šole usiljujejo. Kajti stokrat skušena resnica je, da se otrokom z nemščino vcepi v glavo in srce tudi zaljubljenost v vse, kar je nemškega, nasproti pa preziranje, če ne zaničevanje lastncga materaega jezika. Tako na pr. so bili v teh pohorskih krajih, vzlasti tri šole pred kakimi 301eti na glasu zavoljo uspešnega ponemčevanja, v Marenberg-u, v Šmartnu pri SIov. Gradci ia pa v Vitanji. Vsi trije učitelji so bili trdi Nemci, in nobeden ni znal slovenskega jezika! In kaj vidimo zdaj tam? Glede Marenberga vsi pravijo, ki dotične razmere poznajo, da je zlasti tistega učitelja ,,zasluga", da je zdaj v tistera kraji vse nemško in nemškutarsko. V Vitanji, posebno pa v Šmartnu, pa še tudi sedaj slovensko mišljenje prav korenin pognati ne more. Enaka sejavnica nemške kulture je bila, in je še — zdaj edina v tem okraji — velika četirirazredna nemška šola v Slov. Gradci, katero obiskuje nad 300 otrok. Učni jezik je tain od 2. razreda naprej nemški, da si je iztued otrok vecja polovica, katera nemški ne zna! Ne krivim pa s tem tamošnjih učiteljev; oni se morajo držati učnega načrta in g. Baumgaitner bo že skrbel za to, da se točno izpelje. Zavoljo mestnih otrok, katerih je nekaj nad 100, morajo se vsi drugi otroci skoraj vseh predinetov učiti v nemškem jeziku! To je vendar očividna krivica, katera se godi trem, v Slovengradec v šolanim občinam (Staritrg, Leben in Vrhe), ki si pa ne morejo pomagati, ker so v krajnern šolskem svetu meičanom nasproti v manjšini. Ta krajni šolski svet Sl. graški šteje namreč (J udov, 1 dubovnika (pa že pet let ni bilo nobenega zraven), 1 učitelja, 1 kr. šol. nadzornika in pa 6 od občin in Slov. graškega mesta voljenih zastopuikov. Kaka krivica se zopet tukaj kmečkim občinani godi, vidi se iz tega, da ua pr. Starotržka občiua, ki ima po zadnjeni štetji 614 dui, in je vsa všolana v Slov. Gradec, voli samo jednega zastopnika v krajni šolski svet, Slov. graško inestice pa, ki na premore čisto tisuč piebivalcev, pa sme tri zastopnike voliti! Kje je tu enakopravnost? Znano je, da po šolski postavi (9. febr. 1869) deželni šolski svet v Gradci razsodi, koliko da ima vsaktera občina zastopnikov za okrajni šolski svet vo- liti kmečki, slovenski in konservativni živelj, mora biti  proti meščanskeruu, neinškenm in liberalnemu! Od novega narodnega okr. šol. sveta pa se nadejamo, da bo vse nioči napel, da se vseru tem nedostatnostini enkrat že kouec stori. Najboljše bi se vč bilo — že iz pedagogičnih ozirov — posebno pa še za kmečke in slovenske koristi, da se slovenske občiue izsolajo iz Slov. Gradca, in se za iste tri občine naredi zvunaj mesta ena velika slovenska sola. Naj bi si potem Slov. gradčaui za-sč osnovali šolo, kakoršno si najbolje ncmško žele, da bi nam le našib slovenskih otrok več ne ponemčevali! Iz Središča. (Modrinjakova svečanost. Dalje.) Razun že omenjenib, Modrinjaku prirojenib lepih lastoosti, bil je ou lep pesniški talent. — Stanko Vraz jegove pesni neizcuerno hvali rekoč: nda su žeženo zlato, pravi urez poezije slavjanske. — Iz njih zbori pravi, čisti um slavjanski glasom domorodnim." — Modrinjak je bil glede zadržaja pesni splob samostalen, in njegovih proizvodov veje večinoma narodni dub. — Jezik mu je izvzemši nekolito nemškib in magjarskih besed čist, krepek in jedrnat; se ve da rabi Sredisko narečje pomešano s kajkovsko Jhrvaščino. Uzrok da se Modrinjak, imajoč lep pesniški talent, ni v pesništvu popel na višjo stopinjo je, da je on zlagal pesni v naglici, in ni imel namena, jih razglasiti po širokej doniovini; zlagal jih je pri priložnostih in jib čital znaucem in prijateljem v ožjeni krogu. Ko je bil dobie volje, zapel je tudi katero v pričo svoje družine. Ko bi Modrinjak imel, kakor pesnik Vodnik blagodušuega barona Zoisa, zraven sebe enakega, za vse kar je dobro in lepo živo vnetega, učenega, svojo domovino iskreno Ijubečega možaka, kakorsen je bil baron Zois, ki bi vedno ga podbadajoč ua delo jegove pesni pretresoval, kazalo bi se lice slovstvene zgodoviue štajerskib Slovencev celo v drugej podobi, nego žalibog sedaj in mogoče bi bilo, da bi Modrinjak potegnol dubovitega Stauko Vraza^ za seboj v vilinsko kolo domačib pesnikov. — Človeku je žal, da se je Modrinjakovib pesni tako zelo ueznatno številce obranilo in izvedevši kakim načinoni se je zgodilo, da se je večina jegovega duševnega blaga za vselej uničila, mora domoljubno srce boleti. — Ko je uamreč počil glas o Modrinjakovej smrti, prisel je, kakor navadno, neki pisar, da bi popisal jegove stvari in ta zloben elovek je vse, kar je iiašel pisano doinačim jczikom, zazdrapal in vrgel ua Binetišče. Slučajno je pred pesnikovo smrtjo prinesel jegov pokojui bratič, Lovro Modrinjak, nialo knjižico jegovib pesni ua svoj dom, kder jib je Stauko Vraz prepisal. Akoravno tedaj zapuščina Modrinjakovih pesni ui velika, vendar bi občuo poročilo o njih bilo precej obširno, in iz tega vzroka tudi to glede poza_eznib pesui opustim, opozoreč č. bralce na knjižico, ki jo je spisal g. Božidar Flegerič, in ki se dobi po 10 kr. pri slavnostnem odboru v Središči. — Ta kajižica obsega životopis Modrinjakov ter poročilo njegovih pesui iu jo priporočamo, da si jo slovensko občinstvo oskrbi, da bolje spozna vrlega možaka, ki je kot rojen Središčan prvi med nami kiaj deroče Drave začel dramiti pevaje speče si brate Slovence. (Dalje pribod.) \l Babinec. (Neugoduo vrerue) uam križa račun pri jesenskih opravilih. Nekteri so komaj nekoliko ,,z_agaliu in posejali, potem pa je dva palca debeli sneg pokril ravno polje, kjer smo med ostalim imeli tudi veliko hajdine, ki se je ovači prav dobro obnesla, toda pri navstalih okoliščiuah so zrnje smukale grdobne miši, kavrani in druga uesnaga. To je pač zakrivila deloma trgatev, ki se je letos nenavadno zarano začela. Vsled tega so namreč viničarji, ki si večjidel po polji krub služijo kot mlatiči in težaki, morali delati pri vinogradih ter pomagali spiavljati grozdje, kar ga je bilo se preostalo toči in drugim vjimain. Blago vreme, kakoršno smo imeli o začetku lanjske zime, nam je zopet sedaj dobro doslo. Ce nam pa upanje ua boljše čase po vodisplava, poteru bo v državuej kasi ie veča s u š a. Kakor namreč ,,Sloveuec" od 5. noveinbra poroča, je državni dolg od novega leta do konca junija na- J rastel za 50,912.830 gold., a ves dolg znaša i 3.215,356.945 fl.! Od tega se mora plačevati let- i nih obresti 132,535.060 fl. . Omenjem list pri- stavlja: Kedaj bomo pač prišli do tolikanj zaželjenega časa, ko bode država imela več dohodkov kakor stroškov ia se bo zamogla misliti na znižanje tako ogromnega državnega dolga ? Od sv. Petra v Medvedovem selu. (Župan. — Čudna razdelitev podpoie.) Naša občina obsega skoraj vso faro, 250 biš. Vkljub tema si nismo vedeli dovoljno dobrega župana izvoliti. Mnogi obžalujejo to izvolitev in želijo novega župana tje med mohamedane z njegovim babjim niodrovanjem vred. Po toči poškodovaniru delilo je se nekaj podpore pa z razdelitvijo tudi niso ljudje nič kaj zadovoljni. Ni 8e gledalo toliko na uboge, ki pridejo na zimo res v zadrego in pomanjkauje ter uimajo ne živeža pa ne obleke za se in za otroke. Velikoveč gledalo je se na premožnejše, ki imajo še starino na prodaj, živino po rejah in denarjev na posojilib. Taksni so najveu prejeli. To se narn nikakor prav ne zdi. Z niurskega polja. (Občina Stročja ves), od nekdaj na dobrem glasi kot slovenska ves, se uaui boče po sili ponemčuriti. Njeni predstojnik, bivši žaudar, se dela iu sili, kakor da bi uže čista bil pozabil, kako je ujegova mati nekdaj: oče uaš uiolila; skoraj ga bode vsakšne slovenske besedice sram. To ui lepo. V lastno skledo pljuvati je uže od nekdaj nespodobno. Občina imela je lepe pašnike; naši predniki so jih na raboti zasložili. Sedaj so pa travnike po tožbah iu pravdah raztrgali. Le nekateri se jib imajo, drugi so pa travnike prodali in — zapili, največ na Prekmurskem, kanior zahajajo se kratkočasit in zapravljat! Tu je poboljšanja želeti! Od sv. Lovrenca v Slov. gor. Dne 30. okt. t. 1. je imelo naše politič. narod. gosp. društvo svoj občui shod. Vdeležitev je bila sicer vremenu primerna, a poleg vsega je bil sbod zanimir. Imeli smo priliko spoznati gospoda nam nekaterim še nepoznanega novega c. k. okr. glavarja, kateri nas je počastil kakor c. k. koinisar. Govorili so: Č. g. Jakob Meško, župnik o^ nekaterih napakah pri gospodarstvu. Č. g. Jožef Sinko, kaplan o devetletnem delovanji društva in g. France Sijanec, nadučitelj o pripomočkih napredka prostega ljudstva. Slednjič še je razlagal g. Koser, društveni predsednik, o sadjereji. l)a ne potratim preveč prostora, izrečem .samo to željo, da bi se večkrat pogovarjali o tako važnih rečeh v prid nam zaostalim Slovencem. Omeniti še nii je, da je ostal stari odbor vsled predloga društvenega uda, Antona Hrvata. Da se v kratkem zopet vidimo. F. S. Iz Celja. (Celjski opat) ni ud tiskovnega društva naše škofije, tudi ni prijatelj ,,Slov. Gospodarja", pač pa se v ta list uasaja, kder le more. Molčali bi o tem, ko bi reči opat Wretscbko ne bil pred sodnijo spravil. Dne 6. jul. t. 1. bila je pastoralna konferenca v Celji; ob konci je muogozaslužni župnik Vojniški, č. g. Ferenčak" nasv etoval: uaj se poprosi preč. lavautinski ordi- narijat, da se kronika naše škofije ne bode tiskala pri celjskem tiskarji g. Rakuschi ter da naj duhovniki ne kupujejo ondi tiskovin, dokler bo g. Rakusebev list, znana ,,Cillier Zeitung'*, psovala na mešnike in sloveuski narod. Celjski opat se je precej zoper to izrazil. Veadar ker mu ni pritrdil nobeden duhovnikov, smatrala je se reč kot sprejeta in je konferenčni tajnik nasvet zabeležil v konferenčni zapisnik. Več duhovnikov je potem želelo, naj se g. Ferenčakov nasvet objavi v nSudsteiriscbe Post" in ,,Slov. Gospodarji". To se je tudi zgodilo. Sedaj je celjski opat poslal obema listoma popravek, ki se pa uredniku Slov. Gosp. ni zdel resničen, zato je pisal opatu, naj odjenja, kajti drugače ga bodo dubovniki dolžili, da neresnico govori in piše. Opat se ni zmenil za to, ampak je dne 23. augusta odpisal, da se inua popravek z ozirom na § 19. tiskovne postave natisnoti. Tega v prvem pismu opat ni storil. Zato mu odpiše nrednik, kojeiuu se je popravek v papirnein košu zgubil zapolovico, ki je se bila odtrgala. Vzel si je toraj opatov popravek v ^SiidsteiriscbePost" za obrazec ter po njem manjkajoči kos — bilo je par stavkov — in kolikor jc se spominjal, dostavil in popravek dal natisnoti v ,,Slov. Gospodarji". Re6 je bila tista, le besede bile so v dnigem delu drugače postavljene in nekatere izpuščene, med tem ko je prva polovica bila ponatisnena s vsemi opatovimi pravopisnimi kozli vred. Opatu pa to ni ugajalo ia je urednika zatožil pri celjskej okrajnej sodniji. Dne 19. sept. 1.1. je celjski opat, dekaa in župnik Wretsbko, šel naprej v sodišče, spreiuljan od freimaurerske noviue nCillier Zeitung" lastnika g. Rakuscba in njenega tuednika g. Besozzija, bivšega kornedijanta. Ureduikje se trduo zagovarjal pa sodnik g. dr. Vokaun je ga obsodil na 50 fl. plateža s pristavkom, ,,ker se je bila veljava pastoralnib konferenc in čast duhovniška žalila." Opat je bil strašno tega vesel, toda veselil je se samo do 10. novembra t. 1. kajti urednik je vložil rekurs in pri rekuizu zmagal potlačivsi Wretscbka opata. (Konec pribod.)