«-‘H* - ,dW‘. " m rs ' ■' »HHKKV Boji za Kanton: japonski vojak na straii pred poslopji, ki so jih Kitajci pred umikom zažgali. Po najnovejših poročilih so se kitajske armade spet približale Kantona in so njihove prednje'čete že prodrle v neka predmestja. DRUŽINSKI TEDNIK l^se kar se /e velikega zgodilo \ na svetu, se je zgodilo v zna- : i men/u dolžnosti. Vse kar se je j \ slabega zgodilo, se je zgodilo : : v znamenju koristi. : J. B. LACORDAIRE, ■ francoski pridi (far in publicist ■ (1802 -1801) S • 5 ‘•■■••o■■■•■»!iBioaaaaai■■■■•■■•■••■■■■a * Leto X. V Ljubljani, 1. decembra 193S. štev. 48. »DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja vsak Četrtek. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Cregorčičeva ul. 27/111. Telefon it. 13*32. Poštni predal It. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani it. 15.393. — NAROČNINA: za lU leta 20 din, */* leta 40 din, */t leta 80 din. V Italiji na leto 40 lir, « Franciji 50 frankov, v Amerik) 2*7* dolarja. Naročnino Je treba plačati vnaprej. ROKOPISOV ne vračamo, nefrankiranlh dopisov ne sprejemamo, za odgovore Je priložiti za 3 dinarje znamk. — CENA OGLASOV: med beseditom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (višina 8 milimetre In širina 55 milimetrov) din 7*—. M e d oglasi stane vsaka petitna vrstica din 4*50. — Notice: — vsaka beseda din t’—. Mali oglasi: vsaka beseda din 0’50. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust. Danes: Daladier na poti do diktature? Odsev Monakovega v francoski notranji in fjnančsni politiki. — Radikalsko nihanje med levico In desnico. — Novi 6. februar 1934. na vidiku? V Ljubljani, 30. novembra »J’ai choisi mon chemin.« je vzklile Kil g. Daladier pred kakšnim mesecem dni na radikalskem kongresu v Marseillu: »Moja pot je zarisana.« Tako nekako je isti Daladier izjavil tudi tik pred usodnim 6. februarjem 1934.. ko je zaradi Stavijskega afere razdražena desničarska ulica naskočila parlament Padli so streli, pred parlamentom je tekla kri — in Daladier je odstopil. Tudi takrat si je bil izbral svojo pot, in njegova pot ni bila kriva: kljub temu je sredi poti obstal. Kot patriotu mu tega vsi Francozi niso šteli v slabo; kot človeku, ki bi bil rad z diktatorskimi — subjektivno nedvomno dobro mišljenimi — metodami rešil domovino iz zagate, so mu pa celo njegovi strankarski prijatelji zamerili da na »A« ni znal ali mogel prav tako odločno reči tudi »B«. Februarja 1934. se je Daladier pokazal polovičar ja. Polovičarska je bila tudi njegova pot v Monakovo. Zdaj. po pičlih dveh mesecih, ko doma spet nevarno vre — ne najmanj prav zaradi njegove polovičarske socialne in zunanje poli tike — bi se g. Daladier rad spet pokazal celega človeka, po možnosti zraven še z gloriolo diktatorskega re šitelja domovine. Neizpodbitno je: vrenje na Francoskem narašča v nevarno bližino kritične točke. Dober poldrugi mesec po monakovskem »miru« se je Francija zibala v topi dremavici, vsa srečna, da lahko v njej prespi svojo sramoto in da ji ni treba videti nevarnosti, ki preže nanjo z vseh strani. Zdaj kaže, da 'je te dremavice konec. Toda razdrla je ni nevarnost od zunaj, temveč sunek od znotraj: tisti sunek, ki povprečnega Francoza najbolj v živo zadene: posežek v njegov žep. Prijateljstvo med Daladierjem in socialisti — da o komunistih ne govorimo — ni bilo nikoli na posebno trdnih nogah. Te resnice tudi ne spremeni okoliščina, da je stal Daladier februarja 1934. na skrajni levici svojih radikalskih tovarišev in da se je prav on pozneje najbolj ogreval za ustanovitev ljudske fronte s strnitvijo vseh sil, organiziranih v meščanski radikal-ski stranki in v proletarski levici. Da-ladierju je bila ljudska fronta potrebna. da potisne desnico v stran; ko mu je pa začel lastni otrok rasti čez glavo, bi se bil najrajši sporazumel z desnico, samo da užene nadležne socialiste in njihove večne zahteve po novih socialnih reformah. Takšno politiko mu je kajpak narekovala tudi njegova radi-kalska okolica: ne smemo pozabiti, da so radikali izrazita stranka malih in srednjih rentnikov (»buržujev«, bi rekli pri nasi, ki jim glava sicer resda kdaj pa kdaj rada pokoketira na levo, a srce jim je (zaradi žepa!) zmerom na desni. Tako je torej Daladier že po okolju, v katerem se politično izživlja, obsojen na to, da plava med levico In desnico, a zmerom bliže desnici kakor levici. K temu pride še osebni moment. Daladier je ambiciozen politik in bi pošteno rad izvozil voz svoje domovine iz močvirja, ki je vanj zabredel kmalu po rešilni Poiricarčjevi finančni operaciji. Vprašanje je le, kako. V zunanji politiki meni,.da je bilo prav, da je poslušal svojega strankarskega tovariša Bonneta; zato je še danes navdušen za monakovskl »mir«. V notranji politiki bi . bil morda še pred 1. oktobrom dostopen za zmerne levičarske teze; toda monakovskl »uspeh« mu je stopil v glavo in nemara sta ga zraven tega Hitler in Mussolini še oslepila s svojim diktatorskim sijajem. Tako je francoska notranja politika začela dobivati odsev iz Monakovega: Daladier bi hotel biti nekakšen francoski Hitler ali Mussolini. Zraven bi rad postal tudi Poincare št. II.: rešitelj zavoženih francoskih financ. Tudi tu mu je Monakovo če že ne kažipot, pa vsaj svarilo, ki ga ne sme prezreti: njegov zaveznik Bonnet je mož kapitalistične orientacije, zato tudi Daladier ne sme bolj socialistično.ka k o r .k,a p i t a 1 i s t i č-no spraviti francoske finance v red. • In to je tisti sunek, ki je zdramil Francoze iz surogatne monakovske dremavice.' • * Finančni minister Paul Reynaud je morda eden izmed najsposobnejših in ne najmanj simpatičnih francoskih politikov. V zunanji politiki se ne strinja ne z Daladierjem ne z Bonnetom. V abesinski krizi je bil med tistimi, ki so najostreje obsojali Lavalovo politiko. Čeprav sedi malone na skrajni desnici, je v dobi anšiusa podpiral Blumovo tezo o združitvi vseh sil v vladi narodne koncentracije. Za češkoslovaške krize se je zavzemal za tradicionalno francosko politiko zavezniške zvestobe in je ostro napadal Flan-dina in idejo pakta med štirimi velesilami. Čeprav ni bil prijatelj gospodarskih reform prve Blumove vlade, je v aprilu t. 1.. ko je senat zavrgel Blumov načrt, izjavil, da je »vsaka reforma, naj bo takšna ali drugačna, boljša kakor status quo«. In vendar so Reynaudovi načrti za ozdravitev francoskih financ takšni, da delavstvo in uradništvo ne more biti z njimi zadovoljno. Reynaud je pri vsaki priložnosti poudarjal, da se morajo finančne žrtve sorazmerno porazdeliti med vse sloje. O tem načelu v njegovem finančnem načrtu skorajda ni sledu. Kakor vsi francoski finančni ministri, se je tudi Reynaud naslonil na veleindustrijo in na velekapital, češ da drugače ni izhoda iz zagate. Z drugimi besedami: tradicionalno francosko načelo gospodarskega liberalizma mora ostati nedotaknjeno. Toda v dobi hudih kriz se državnik ne sme ustavljati ob načelih, zgolj zato, ker so takšna načela v drugi dobi in v drugačnih razmerah uspešno kljubovala viharjem. Na gornjem načelu so propadle tako rekoč vse koristi, ki naj bi jih imela francoski mali in srednji človek od gospodarskih reform zadnjih let. Nemara bi bilo torej le kazalo, da francoske vlade obračunajo s tem načelom, tem bolj, ker so imele pri tem ali onem sosedu priložnost videti, da takšna politika vendarle ne pelje nujno v katastrofo. Reynaudov finančni načrt je torej le zasilen in njegov efekt bo spet le navidezen. Zraven tega drugi del njegovega načrta, tisti ki bi nižje in srednje sloje še najlaže spravil z vlado, če bi bil količkaj socialno zasnovan — načrt o pokojninah — še do danes ni zagledal belega dne. Tudi v tem pogledu je torej Reynaud polovičar kakor Daladier. Seveda ima za to tehten vzrok: reforma pokojnin bi državno blagajno zelo obremenila in zato bi kazalo to točko demagoško spraviti z dnevnega reda. Kako? Reynaud bi jo predložil kot poseben zakonski osnutek kratko in malo parlamentu, zanašaje se, da jo bo že senat odklonil — kakor že tolikokrat, kadar je šlo za »preveč« socialne reforme. Spričo takšnih razmer se res ne moremo čuditi, da se francosko zasebno uradništvo in delavstvo ne ogrevata za Reynaudove (in Daladierjeve) »reforme«. Drugo vprašanje je, kako naj proti njim protestira; veliko vprašanje je, ali bo orjaška stavka, ki jo je napovedala za danes CGT (Splošna delovna zveza) — baje zapusti delo 4 do 5 milijonov delavcev in uradnikov — prava pot do reforme Daladierje-vih in Reynaudovih »reform«. Toda naša 'naloga ni, spuščati se v to vprašanje. Naša dolžnost je, nepristransko pokazati našim bralcem dejanski položaj, ki je nastal na Francoskem po razglasitvi nove finančne reforme. Blumov »Populaire« ugotavlja, da bi moral po uzakonitvi fteynaudovih reform kmečki delavec, ki zasluži 750 frankov ha mesec (t. j. okoli 1000 din), plačati 6'05% več dohodnine na mesec kakor doslej (t. j. ca. 60 din več na mesec), bančni ravnatelj s plačo 10.000 din na mesec pa samo 2'72% več (t. j. ca. 275'din več na mesec). Takšne številke kriče in obtožujejo — a ne delavca. Daladier je zagrozil, da bo stavko z vojaštvom zatrl. 6. februarja 1934. je pri podobni grožnji proti desničarski množici sredi pota obstal. Danes bo stvar neskončno nevarnejša: nevarnejše bo, iti do konca po zarisani poti, nevarnejše se bo sredi pota ustaviti. Leta 1934. je bila Francija samo na znotraj raztrgana, na zunaj pa še kolikor toliko na varnem; takrat še ni bilo anšiusa ne španske vojne ne češkoslovaške katastrofe. Ni dvoma, da so dogodki na Francoskem voda na mlin skrajnjih levičarjev; izključeno tudi ni, da ima pri njih tudi kominterna svoje prste vmes. Toda s to ugotovitvijo in z obsodbo takšne politike ni še nihče rešil perečih socialnih problemov. Jedro zla je drugod. Kjer so socialne razmere kolikor toliko znosno urejene, ni tal K stavkam na Francoskem: pariški demonstrant, ki ga je policija aretirala in odvedla na stražnico. za ekstremne levičarske teorije, prav tako kakor sc nacionalistična iredenta ne more razviti v deželah, kjer Je narodnostni šovinizem neznan pojem. Za oboje imamo zglede v severnih evropskih deželah in v Združenih državah Severne Amerike. Problemom je treba iti do korena. Francoski finančni ministri bi bili mnogo bolj zaslužni za domovino, če bi tvegali revolucijo pri velekapitalu kakor pri ljudstvu. Takšna revolucija bi imela še to dobro stran, da bi bila nekrvava. Toda vse kaže, da za takšno nekrvavo revolucijo danes na Francoskem ni pravih mož. Zato ni neupravičen strah mnogih francoskih patriotov, da se njihova domovina počasi a nevzdržno bliža stanju, ko med krvavo in nekrvavo revolucijo ne bo več izbire. XXX. Angleške volitve Simptomi se množe... Pretekli četrtek so se v Lewlshamu vršile nadomestne volitve v spodnjo zbornico, že šeste po Monakovem. Konservativci so sicer obdržali mandat, toda zmaga jim ne bo šla prida v slast. Kajti dobili so samo 22.578 glasov, t. j. za 4400 manj kakor leta 1935., medtem ko je število laburističnih glasov poskočilo s 14.000 1. 1935. na 16.939 glasov. Tako je konservativna večina v tem okraju skopnela s 13.000 glasov 1. 1935. na pičlih 5650 glasov. G. Chamberlain se pri vsaki priložnosti sklicuje na to, da narod odobrava njegovo »miroljubno« zunanjo politiko. Vse nadomestne volitve po Monakovem potekajo v znamenju zunanje politike, in še pri vseh je doslej stranka g. Chamberlaina izgubila glasove. opozicija pa narasla. To naJbrže ne dokazuje, da bi narod odobraval politiko svojega premierja... Po Monakovem se je doslej vršilo že 6 nadomestnih volitev. Vsega skup je vlada v teh volitvah izgubila 2'4% glasov, opozicija je pa narasla za 20'4%. Koliko je vlada izgubila od leta 1935., ko so se vršile poslednje splošne volitve v britanski parlament, najbolje pokaže razmerje glasov, oddanih za vlado in za opozicijo 1. 1935. in 1. 1938. 1935. 1933. Oxford 63:37 56:« Hartford 52:48 48:52 Doncaster 42:58 39:61 VValsall 58:42 57:43 Brldgwater 57:43 47:53 Lewisham 65:35 57:43 Danes se vrše nadomestne volitve v Fleetwoodu na sevemozahodnem Angleškem. Leta 1935. so tam konservativci dobili 39.731 glasov, laburisti pa samo 16.379,' ‘ • Vojvodinja Athollska je med najuglednejšimi članicami konservativne stranke in hkrati med najodločnejšimi nasprotnicami Chamberlair.ove zunanje politike. Ondan je v svojem volilnem okrožju Perthu na Škotskem ostro napadla Chamberlaina. Konservativni zaupniki so ji sicer kimali, toda pri glasovanju so izrekli zaupnico Chamberlainu. Po angleški ustavi poslanec ni dolžan odstopiti, če mu zaupniki izrečejo nezaupnico. Kljub temu je vojvodinja odstopila in tako bo moralo tudi v tem volilnem okrožju priti do nadomestnih volitev. V svojem demisijskem, pismu je vojvodinja napisala med drugim, da je »prišel čas, ko se mora pokazati, da je narod več kakor stranka«. Leta 1935. je vojvodinja Athollska dobila 15.238 glasov, njen liberalni nasprotnik pa 10.069. Poljska in Rusija Docela nepričakovano je v nedeljo prišla novica, da so se te dni vršili zaupni razgovori med sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Litvino-vim. in poljskim veleposlanikom v Moskvi, Zibowskim o ponovni potrditvi vseh dosedanjih poljsko-ruskih pogodb in dogovorov, zlasti pa nenapadalne pogodbe iz leta 1932. Dalje sta' obe vladi tudi sklenili razširiti dosedanji obseg medsebojne trgovine. Poročilo o moskovskem sestanku je napravilo v vseh evropskih prestolnicah veliko senzacijo, ne najmanjše v Berlinu. Saj je znana reč, da je razmerje med Poljsko in Rusijo že vsa zadnja leta precej napeto. Očitno je Poljska razočarana zaradi nemške politike v Podkarpatski Rusiji — Poljaki bi radi mejili ob Madžarsko, da zastavijo pot nemškemu prodiranju na vzhod, Nemci pa kajpak ne marajo o tem nič slišati — zraven se pa boji, da ne bi zdaj, po likvidaciji češkoslovaške, prišla tudi ona na vrsto. Ur. Iiacha — novi prezident ČSR Danes dopoldne je čsl. narodno predstavništvo (poslanska zbornica in senat) soglasno izvolilo za novega predsednika republike dr. Emila Hachp, dosedanjega predsednika vrhovnega upravnega sodišča v Pragi. Nemci in komunisti so se glasovanja vzdržali. RAZGLED PO SVETU -------------------------L Prvi december rije dan, ko naša država, kraljevina Jugoslavija, slavi svoj praznik zedinjenja. Praznik, ki je simbol zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v sknpno, lastno in domačo hišo, kjer srno vsi doma, kjer vsi govorimo isti ali vsaj zelo soroden slovanski jezik. Ta hiša, kraljevina Jugoslavija, pod žezlom dinastije Karadjordje-vieev, proslavlja danes svojo 20let-nico. Dvajset let v življenju države, ni veliko. Vilic teinu je to za nas velik praznik, ki ga bomo slovesno proslavili. Slovesno in z veseljem ga bomo proslavili, ker živimo v lastni, domači hiši, kjer lahko govorimo svoj jezik; z veseljem ga bomo proslavili, ker se zavedamo, da se v tej državi razvija blagostanje in da je še veliko odprtih možnosti za razvoj države in posameznikov. Ko gledamo na današnji narodni praznik v svojo preteklost in usmerjamo naše poglede v prihodnost, si vroče želimo, da bi postala ta naša država še bolj enotna na znotraj in zunaj in da bi naš narod zmerom občutil zanjo vročo ljubezen — ljubezen, ki jo sleherni človek mora čutiti do lastnega doma. Politični leden VELIKI SHODI PREDSEDNIKA VLADE DR. MILANA STOJADINOVIČA IN NOTRANJEGA MINISTRA DR. ANTONA KOROŠCA Pretekla nedelja je bila spet v znamenju velikih političnih shodov. Predsednik kraljevske vlade dr. Milan Stojadinovič je imel skupaj s prometnim ministrom g. dr. Mehniedom Spahom velik shod .IRZ v Bjelini. Predsednika vlade dr. Stojadinovica je ogromna množica burno pozdravila in mu viharno klicala: »Živel vodja! Živel dr. Stojadinoviek Ti vzkliki in ovacije eo se ponavljali tudi za časa govora predsednika vlade in za časa govora ministra dr. Spaha. Množica je vzklikala: »Živel dr. Stojadinovič! Živel dr. Spabo! Živela .1 liZ! Živel naš voditelj! Živel srečni človek!« Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič se v začetku svojega govora ba- vi 7. zgodovino bratskega sožitja med Srbi in muslimani v Bosni in Hercegovini in z njihovo borbo za osvobo-jenje in zedinjenje, nato pa pra^i: »Storili smo več ko vsi drugi skupaj pred nami. Pustimo ob strani vsa vprašanja, polil icna, gospodarska in eocialna. Poglejmo samo na nekaj, poglejmo na to slogo pravoslavnih in muslimanov, pa bomo lahko uvideli, kolikega narodnega pomena za vso Jugoslavijo je samo to edino dejstvo.« Predsednik vlade dr. Milan Stoja-dinovie kritizira dalje voditelje opozicije in pravi: »Ne morem pa vam izraziti svojega m čudenja, ko vidim, da je dr. Maček vzel na svojo listo Petra Živkovi«), Bogoljuba Jevtiča in Veljo Popoviča! Dr. Spaho je pred nekaj dnevi zelo lepo postavil vprašanje dr. Mačku, mar hoče s temi ljudmi urediti hrvat-sko vprašanje? Dr. Maček nato še ni ničesar odgovoril. Nas se to tudi nič ne tiče; dr. Maček naj kar odgovori dn pojasni to svojim hrvaškim volil-cem. Iz raznih hrvaških krajev se tudi že sliši, da organizirajo to navdušenje za Mačka po vaseh teroristične ■tolpe. Ali je to njihova svoboda?« Predsednik vlade je dalje dejal: »Zahvaljujem se vam, da ste v tako velikem številu prišli na to zborovanje. Ta kraj bojevnikov, prostovoljcev in junakov zasluži, da mu kr. vlada posveti posebno pozornost. Že ko sem danes prišel sera, sem v glavnem videl vse potrebe tega kraja. Imeti morate boljše ceste, normalnotirno železnico in Se nekaj mostov preko Drine in Save. To je že v našem programu in bo tudi izpeljano. To je že peti teden, odkar prirejamo naša zborovanja pod milim nebom, in vedno smo imeli lepo vreme in sončne dni. Kadar je naše zborovanje, vendar mora biti lepo vreme. To je najboljši dokaz, da je «refa na naši strani. Zato je tudi zmaga gotova. Živeli!« Prav tako je v nedeljo imel velike »hode minister notranjih zadev dr. Anton Korošec. Minister dr. Korošec je imel velik shod v Medvodah, v Grosuplju in na Vrhniki. Povsod ga je ljudstvo prisrčno pozdravilo in mu je klicalo: >Živel dr. Korošec! Živel »...ker ima ženo in dvoie otrok...» 99 Jme mi je Ho zcz Sandersencva' Tragičen samomor mladega dekleta zaradi razočaranja v prvi ljubezni Beograd, novembra. Te dni je stal pred beograjskim sodiščem. mlad, gizdalinski, odišavljen pek — Tihomir Ristič. Zagovarjati se je moral, ker ga je sodišče obtožilo, da je sokriv smrti mladega dekleta. Sokriv zaradi svoje lahkomiselnosti in zaradi lahkoživosti. Visoko zravnan, neskrben in ves cvetoč od zdravja je stal Tihomir pred zatožno klopjo. Njemu nasproti, ob klopi za priče, je stal starejši gospod, s sivo brado in otožnimi očmi. Mrko, sovražno je gledal zlikanega Rističa. Bil je oče, bolje krušni oče Marije Vukičeve; lani je popila strup, ker je zvedela, da ima njen ljubimec Ristič že ženo in dva otroka. Oče je pripovedoval žalostno zgodbo. Marija Vukičeva ni bila njegova prava hči. Pred 17 leti jo je našel na cesti, čisto majceno, zavito v bomo odejo. Brezsrčna mati jo je najbrže odložila na pločniku. In za odejo je tičal listič z napisom: »Ime mi je Roza Sander-senova«. Drugega nič. Vukič je črvička pobral in ga odnesel domov k svoji ženi. In odločila sta se, ker sama nista imela otrok, da bosta malo najdenko pohčerila. Nekaj dni nato sta malo odnesla v cerkev. Krstili so jo za Marijo Vuki-čevo. Nihče ni slutil, da mala Marija ni njuna prava hči. Vukič in žena sta jo ljubila ko svoje rodno dete in tudi Mariji nikoli pozneje ni prišlo na misel, da ni prava hčerka. Živela in umrla je v veri, da je rodna hči Vu-kičevih. Mala je rasla, postajala je vsak dan lepša. Stara sta jo imela rada. Ko ji je bilo 15 let, je dobila službo v neki delavnici britvic. V bližini je imel pekarijo Tihomir Ristič. Pričel ji je dvo-rti. Mlada Marija je rada poslušala njegove laskave besede. Slepo mu je verjela in še poslušati ni marala svojih staršev, češ da pek ni zanjo, da ji bodo našli boljšega ženina. Predala se je Rističu z dušo in telesom. Lepega dne lanske jeseni je Ristič dejal: »Pridi, draga, k meni, žena mi boš. Poroka bo okrog Božiča.« Marija je šla. Pobrala je vse svoja stvari in jih zanesla v pekarijo k svojemu ljubemu. Bila je trdno prepričana, da bo res njegova žena, še mar ji ni bilo, da sta jo oče in mati svarila, naj ne verjame slepo obljubam lahkomiselnega mladeniča. Krušni oče je lepega dne stopil do pekarije pogledat, kaj se godi z njegovo hčerko. Tamkaj so se mu smejali in dejali: »Kaj boš hodil gledat stari, pek je dober človek, o Božiču se bosta vzela, on in tvoja hči.« Pomirjen, a ne čisto miren, je stari odšel domov. Nekaj dni nato je Marija zvečer v pekariji brala časopis. Tihomirjev brat je prišel z dela domov. Ni mu bilo po godu Tihomirjevo ljubimkanje z lepo Marijo, dekle se mu je smililo. Mislil je pač, da stori najbolje, ako ji pove golo resnico. Stopil je k Mariji in ji dejal: »Povem ti pošteno, kar vem. Tihomir se ne more poročiti s teboj, ženo in dva otroka ima doli pri nas, na jugu.« Marija je skočila, ko da bi jo pičila kača. Nekaj trenutkov je stala ko vkopana, nato je rahlo kriknila in stekla na cesto. Ni se več vrnila, ne domov in ne v pekarijo. Drugo jutro so jo prepeljali s ceste v bolnišnico, spila je bila strup. Ko so jo pripeljali, ni mogla več govoriti. Z zadnjimi močmi je napisala na listič: »...umreti hočem, ker ima ženo in dvoje otrok...« Nato je umrla, kakor odtrgan cvet. To je Marijina zgodba. Zgodba, kakršnih je dosti na svetu. Tihomir kajpak vse taji. A sodišče še ni reklo zadnje besede, upajmo, da bo zapeljivca mladega nedolžnega dekleta kaznovalo, kakor mu gre. naš »arodni voditelj! Živel voditelj slovenskega naroda! Živel dr. Stojadinovič! Živeli naši voditelji!« Prav tako kakor tukaj so notranjega ministra prisrčno pozdravljali tudi na drugem in tretjem shodu njegovi številni pristaši. V ponedeljek je notranji minister dr. Anton Korošec imel veliko zborovanje v Novem mestu, kjer ga je hkrati novomeška občina izvolila za svojega častnega meščana in ob tej priliki mu je novomeški župan izročil diplomo s sledečimi besedami: »Mi srno vaši, a vi ste naši! Bog vas živi! Živel naš voditelj dr. Korošec!« Dr. Korošec je v enournem govoru razložil našo zunanjo in notranjo politiko. Na istem shodu je. prav tako prisrčno pozdravljen, govoril tudi senator dr, Kulovec. teden podpisali zastopniki obeh držav. Ob tej priliki bo nemški zunanji minister von Ribbentrop odšel v Pariz. — Sporazum glede ureditve državljanstva v zvezi z novo mejo med ČSR in Nemčijo so te dni podpisali zastopniki obeh držav. Češkoslovaška je dobila tudi mednarodno jamstvo za nedotakljivost svojih meja v smislu mouakov-skega sporazuma. S tem je onemogočena vsaka nadaljnja akcija Madžarov in Poljakov proti dunajski razsodbi. — Predsednik madžarske vlade Imredy je odstopil. Pri glasovanju v parlamentu je ostala vlada v manjšini in tako je morala vlada odstopiti. — Ve- obljubil, da bo Nemčija vselej podpirala Romunijo. — Palestinska razprava v spodnji angleški zbornici se je končala z izjavo, da je palestinsko vprašanje mogoče rešiti le na židov-sko-arabski konferenci v Londonu, ki se bo kmalu sestala in se je bodo udeležili tudi zastopniki Židov in Arabcev. — Anglija in Franeija bosta v primeru vojne sodelovali. Anglija bo dala Franciji pol milijona moderno opremljenih vojakov in vse letalstvo. — Madžari ne priznajo slovaške narodne manjšine. Slovaški poslanci iz , zasedenega ozemlja so izgubili svoje i mandate. Slovaki ne bodo imeli ni- po krivem obsojeni in pred tremi let* v obnovljenem procesu oproščeni. S kolesom je povozil krošnjarja črkoslikar Josip Mele iz Maribora’ Krošnjar Ivan Laže je padel po tleh, z njim vred pa tudi kolesar. Krošnjar si je ranil obe roki in poškodoval robo, ki jo je nosil v krošnji. Škoda znaša okrog 500 dinarjev. Z drevesa je padel oskrbnik Nikolaj Švajgl iz Dobrne, ko je splezal na podžagano smreko. Drevo se je podrlo, Švajgl je pa tako nesrečno padel, da 6e je hudo ranil po vratu. Zdravi se v celjski bolnišnici. Najmodernejša cesta v dravski banovini bo nova banovinska cesta iz Pod' vina do Lesc, ki jo že grade. Cesta bo asfaltirana in bo imela v dolžini 6 km šest železobetonskih nadvozov. Cesto gradi noč in dan 200 delavcev, ki je zanje gradbeno podjetje zgradilo taborišča, kjer dobivajo hrano. Tudi v®e tehnične naprave so najmodernejše. Cesta bo zgrajena do poletja prihodnjega leta in bo stala 9,8(i0.000 din- Smrtna nesreča se je primerila na mariborskem kolodvoru pretekli teden Sb&ds-en ofauJs |e posebna prednost odva" jalnega sredstva Darmol Vrhu tega deluje milo •<* brei bolečin. Zato uživajo odrasli in otroci radi Parmo* »a \335SS* Darmol dobite v vsaki lekarni JULIJ KLEIN LJUBLJANA, Wolfova ut. 4 SPECIALNI ATELJE za okvtrenje slik in gobelinov Tri državne kandidatne liste so bile predložene kasacijskemu sudišču v Beogradu: lista zborašev z nosiicem Dimitrijem Ljotičem, opozicijska lista s kandidatom dr. Vladimirjem Mačkom in kandidatna lista JRZ s kandidatom dr. Stojadinovičem. Lista JRZ ima 729 kandidatur s 746 kandidati. — Veličasten pogreb dr. Trunibiča je dokazal, kakšno spoštovanje je užival pri svojem narodu prvi jugoslovanski minister. Za krsto je šlo okrog 50.000 ljudi, nosili so okrog 200 vencev, vmes je bilo 17 godb in 55 praporov raznih društev. Sprevod je vodil šibe-niški škof dr. Mileta. — Konferenca državne gostinske zveze se je te dni sestala na Sušakn. Udeležili so se je trgovinski minister Kabalin, zastopniki finančnega ministra in ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje, zastopniki posameznih banovinskih organizacij, zastopniki zagrebške zbornice za TI, Putnika in drugih organizacij. Za dravsko hanovino je referiral Majcen, predsednik zveze za dramsko banovino. — Notranji minister dr. Korošec je imel volilni shod na Notranjskem. Skozi Rakek se je odpeljal v Stari trg pri Ložu, kjer je imel volilni govor na volilnem shodu JRZ. — Predsednik vlade dr. Stojadinovič je imel velik volilni govor na volilnem shodu JRZ v Bjelini, ki so ga poslušali volilci iz Semberije, Mačve in Podrinja. »** Karpatska Rusija je čedalje bolj ogrožena od Madžarov in Poljakov, ki pošiljajo na njeno ozemlje svoje plačance, da delajo nered. Madžarski 111 poljski listi pa prinašajo razne izmišljotine in vselsj z namenom pristavijo, da je v interesu sosednjih držav, da se v Karpatski Rusiji napravi mir. — Obtožnico proti bivšem« predsednik* ČSR dr. Benešu baje pripravljajo na Češkoslovaškem. Obtožili ga bodo, da je zavrnil ponudbe, ki bi mogle zagotoviti nedotakljivost &L meja. Z Bene-šem vred bodo baje obtožili tudi bivšega ministrskega predsednika H>džo. Edina kazen, ki ju more zadeti, je pa odstavitev, kar praktično itak ne pride vež v poštev. — Belgijski kralj Leopold je prvič, odkar je zasedel belgijski prestol, obiskal holandsko kraljico Vi-Ijemino. Belgija in Holandska si prizadevata, da bi se še bolj*maspodar-sko in politično zbližali. —kvarniidat xa predsednika ČSR ni več dr, Chval-kovskjr, temveč dr. Hacha, predsednik vrhovnega sodišča. Vse tri glavne čsl. stranke so ga soglasno sprejele za kandidata. Volitve so bile v sreda Predsednik čsl. vlade bo pa dr. Be-ran. — Kitajci so obkolili Kanton že od vseh strani. Japonci ga še zmerom trdovratno branijo; utrpeli so že velikanske izgube. — Franeosko-neinško izjavo o nenapadanju bodo prihodnji ZA MIKLAVŽA zelo prikladna darila nudi ivrdka A. & E. SKABERNE LJUBLJANA like stavke so se začele v Franciji proti ukrepom Daladierjeve vlade. Stavke pa bolj in bolj dobivajo revolucionaren značaj. Francoska vlada hoče po vsaki ceni streti razvijajoče se stavkovno gibanje. Pripravljeno je tudi že vojaštvo. — Angleški ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister Halifax sta pred nekaj dnevi prišla v Pariz. Sestala sta se s raškimi diplomati, ki sta imela z njimi važne politične razgovore. Francija in Anglija sta v politiki popolnoma solidarni. Ob priliki svojega bivanja v Pa-rizu,"je min. predsednik Chamberlain obiskal tudi vojvodo Windsorskega, ki živi v bližini Pariza. — Nemčija je odločno protestirala pri poljski in madžarski vladi zaradi njunih izgredov na ozemlju Karpatske Rusije. Izjavila je, da ne bo dopustila napada na to ozemlje. — Romanski kralj Karol je obiskal Hitlerja v Berchlesga-denu. Razgovarjala sta se o položaju v srednji Evropi in o madžarskih re-vizionističnih stremljenjih. Hitler je Poceni naprodaj! 56 prvovrstnih, skoraj popolnoma novih šivalnih sfroiev, več otroških vozičkov, koles, pletilnih strojev, tehtnic, blagain, smučk, sank, peči, štedilnikov, porcelanastih In nešteto drugih vsakovrstnih predmetov pri „PrometM Ljubljana nasproti Ktižanske cerkve kakršnih pravic; kdor pa ni zadovoljen, se lahko izseli. Prijeli so sleparja Stanka Zupana iz Kranja, ki se je že nekaj let preživljal s samimi sleparijami. Hodil je po planinskih kočah, hotelih, pa tudi k podeželskim obrtnikom in trgovcem in jim izvabljal denar za oglase. Po kočah se je tudi izdajal za zastopnika SPD in pripovedoval, da zbira pojasnila za nov vodič. Tako je zna) od vsakogar spraviti nekaj kovačev. Doslej so izračunali, da je razne ljudi ogoljufal za okrog 15.000 dinarjev. Velike povodnji so nastale po zadnjem deževju. Sava je pri Litiji čez nož narasla za iL5 m. Narasla je 1» tudi Savinja in je odnesla ogromno lesa. Tudi gorenjski potoki so napravili veliko škode. Huda nesreča se je pretekli teden primerila na ljubljanskem kolodvoru. 261etni delovodja železniških delavnie Ladislav Ankon je bil zaposlen na strehi, a na lepem se je vdrla l>od njim, da je padel s precejšnje višine na tla. Dobil je težke notranje poškodbe in rane na glavi. Prepeljali so ga v bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno. Meteor se je razpršil nad Dalmacijo v bližini Šibenika. Videli so ga ribiči okrog 4. zjutraj. Svetloba je bila baje tako močna, da so mislili, da je reflektor. Ko se je razpršil v drobce, so vedeli, da je bil meteor. 34KMMM) dinarjev odškodnine bodo dobili po nedolžnem obsojeni zaradi umora Ivan in Josip Markuci in Mihael Zemljič, ki so biLi pred nekaj leti Pri premikanju koroškega vlaka le prišel pod viak cfCletni svetilničar Martin Kranjc, ki ga je vlak povozi1 do smrti. Priča nesreče ni bil nihče* domnevajo pa, da je pri polnenju vagonov s svetilnim plinom padel p°,c! vlak, ko so ga začeli premikati. C>* je na mestu mrtev. Žrtev divjega lovca je te dni postal 121etni posestnikov sin Franc Lišnjak iz Gomiljišča pri Šmarju. Fant je hod" po gozdu pa ga je na lepem nekdo ustrelil v nogo. Bržkone je bil to kakšen divji lovec, ki je po izvršenem de-janju izginil in pustil ubogega fant8 ranjenega. Za 6000 dinarjev je ogoljufal nekega moškega neki čistilec tramvajske pToge. Obljubil mu je stalno službo pri tramvaju z dobrini zaslužkom. To pa ne gre tako lahko, kajti pri ravnateljih in nadzornikih je treba najprej malo pomazati V ta namen m11 je mož zdajal okrog 6000 dinarjev. K o je pozvedel. kaj je z njegovo službOi je spoznal, da je čistilec tramvaja ve« njegov denar spravil zase. Sleparskega čistilca so spravili na varno. Prostovoljno je šla v smrt 18!eina posestnikova hči Štefanija Kokolova iz Maribora. Na železniški progi o< Rač proti pragerski postaji se je vrgla pod vlak, ki jo je prerezal na dvojC’ Vzrok samomora ni znan. Železnico št. Janž—Sevnica bodo otvorili 8. decembra in jo izročili prometu. Otvoritve se bosta baje udeležila tudi notranji minister dr. Korošec in minister dr. Krek. Osebne vesti Poročili so se: V Ljubljani! g. Alojzij llija, urednik “>Slovencac i® gdč. Vida Logarjeva; g. Šifrer Andrej, zadružni revizor iz Ljubljane, in gd<‘-Malči Mlinarjeva, restavraterka. V M a-r i b o r 11 : g. Milorad Paramentič, letalski poročnik iz Bele Crkve, in e d?-Vladka Spindlerjeva iz Maribora. « Kozjem: dr. Gojmir Jelenc, odvetnik v Kozjem, in gdč. Julka Moserje-va, učiteljica v Kozjem. Umrli so: V Ljubljani: Mihaj' Vrbič, nadučitelj v pok.; Jože Zupančič, pisarniSki ravnatelj. V Mariboru: Čedomir Pantelič, poročnik. » G u š t a n j u : 7t>letni Ferdo Pečnik' učitelj v pok. V Gaberju prl Celju: 20!etni ključavničarski Pf; močnik Ferdo Ločičnik. V Dolenj1 vasi pri Vidmu: Pavel Arnžek, posestnik. V Št. Juriju ob j ii ž-žel. : Anton Sivka, šolski upravitelj v pok. V Vitanju : 741etni Rudolf Sta-rovašnik, trgovec. V Gorici: Marija Komaceva. V Čretu pri C e ! j ” : 491etni vrtnar in pos. Rudolf Vodo-pivc. V L i t i j i : 851etni Fran Lajovic Na Strmcu pri Veliki Nedelji: 74letna Helena Moravčeva. Lep plaši za Val ati obleka * n edemi barvi pa m nizki c eni. dalje: Napela, batbMti, odeje ttd.. vse to dobite pri BRATA VLAJ LJUBLJANA WOLFOVA2 Ljubezenska zgodba z onstran mori a Clarke Gable in Carola Lombardova prol diktaturi ženskih klubov v Ameriki Nenavadna borba z neznanim koncem Hollywood, novembra. Ravno pred enim letom je sprejel študij filmskega podjetja Metro Goldwin Mayer grobno pismo. Najbolj nenavadno je bito Pa to, da je pismo prišlo iz mesta Millwest v državi Ohio, odkoder je Prišel pred tridesetimi leti Clarke Gable, da bi svojemu rodnemu mestu stekel svetovni sloves. Pismo je prišlo iz ženskega kluba: »...če se nemoralni odnošaji med Clarkom Gablom in Carolo Lombardovo čim prej ne bodo prenehali, bo-too primorane, da svojim članicam Prepovemo gledanje filmov, ki v njih hastopa ta človek.« To pismo je v študiju Metro Gold-win Mayerja zbudilo splošno presenečenje; kajti vodstvo podjetja prav dobro ve, da se ne kaže šaliti z ameriškimi ženskimi klubi. Ti ženski klubi so namreč onemogočili že marsikatero zvezdo, ker so njene filme prepovedali gledati svojim članicam. To pot so odbili napad ženskega kluba iz Ohia. Filmska družba je kratko In malo poslala v Ohio Clarka Gabla samega. Zadostovalo je že to, da se A je svojim nasprotnicam predstavil s svojim simpatičnim nasmehom in ljubeznivostjo — in vrnil se je kot zmagovalec. Vendar pa to le ni preprečilo nevarnosti, ki je pretila glavama mladega igralca in njegove prijateljice Carole Lombardove. Razen v Ohiu obstoji v Ameriki še veliko takšnih ženskih klubov, ki ne bi dopustili, da dva neodvisna .človeka, kakor sta Clarke Gable in njegova stalna tovarišica v filmih, ves svoj prosti čas preživita skupaj in se ne brigata, kaj bo o njiju govoril svet. Kajpak je bila še ena rešitev, da se to lepo prijateljstvo kar meni nič tebi nič ne razdre na ljubo strogim moralistkam, namreč — zakon. Zakaj se ne oženite, dragi g. Gable? Ravnateljstvo Studia, ki ima pravico, da se vtika v zasebno življenje svojih igralcev, je svetovalo Clarku, naj se oženi s Carolo Lombardovo. On je pa smehljaje se odgovoril: »To mi niti na misel ne pride... Srečen sem, da sem ločil svoj prvi zakon!« In Carola je prav tako odgovorila: «Midva da bi se vzela? čemu? S prijateljem Gablom se zelo dobro razumeva in ne čutiva nikakršne potrebe, da bi se poročila.« Tako je preteklo eno leto. Odtlej se je stanje le še poslabšalo. Po opominu ženskega kluba iz Ohia je cela vrsta žensk pisala v istem smislu ravnateljstvu Metro Goldwin Mayerja. Vse te ženske so poskušale prepričati Clarka Gabla. »Zakaj se nočete oženiti? Kot samski filmski igralec morate plačati veliko več davka, če bi bili poročeni, bi plačali deset odstotkov manj in prav toliko tudi mis Lombardova, kar bi za oba pomenilo dvajset odstotkov prihranka. Zakaj so potlej toliko branite poroke?« To pot je pa Clarke Gable vzrojil: »2e deset let sem tako imenovana zvezda prve vrste. Vsi vedo, da nisem zapravljivec. Ves svoj zaslužek teh desetih let sem naložil v banko. Zdaj sem zares bogat. In če ameriški gledalci mislijo, da sem zaslužil bojkot, naj se zgodi po njihovi volji. Ne tajim, da je Carola Lombardova zame res dragocena prijateljica. A kar se tiče poroke, nimam potrebe, da bi se ravnal po nasvetih ženskih klubov.« Časopisne vesti Tako se razvija borba med »idealnim hollywoodskim parom« in grozečimi ženskimi klubi. Da bi prepir omililo, je ravnateljstvo študia vsak mesec dajalo v časopise vest: »Porofea Clarka Gabla s Carolo Lombardovo, ki je bila že tolikokrat objavljena in preklicana, se bo zares izvršila prihodnji teden.«. In po vsaki takšni vesti je Clarke Gable vselej poiskal s hladnokrvnostjo, ki nam je znana iz njegovih filmov, enega tistih novinarjev, ki se njihovega peresa vsakdo boji in mu je mirno izjavil: »Prijatelj, če me vprašate, ali je ta vest o moji poroki resnična ali ne, vam povem, da ni prav nič bolj resnična od prejšnjih.« Vrtoglava karijera Karijera tega štiridesetletnika je bila zares vrtoglava. Kdo bi mislil, da hollywoodskih študijev. Ta pot je bila brezuspešna. Takrat se je v njem zbudil bivši petrolejski delavec. Odšel je v Studio z namero, da tam, kakor to store drugi ohijski delavci, »obračuna«, šel je noter, začel psovati, pretiti, zahtevati, nepričakovano nedostojno in surovo. «'b,r ' | % lir Naposled, kaj je tvegal? Največ kar bi mu mogli storiti je bilo to, da bi ga postavili na cesto. A sreča ga to pot ni zapustila. Napravil je poskusno filmanje. Drugi dan mu je eden izmed ravnateljev študia prisrčno dejal: »Dragi prijatelj, vi ste, oprostite izraz, največji tepec. Zakaj ste čakali celo leto na ta majhen napad? Zakaj niste tega storili že poprej? Vi ste izreden talent.« Prvi film je bil končan... In v Holly-woodu, v mestu vseh možnosti, niso j še nikoli videli igralca, ki bi tako hi- j tro dosegel svetovni sloves. Koliko se ' sliko so postali pozorni tudi filmski študiji, še več, njeno sliko so dale tobačne tovarne med svoje cigarete. Kmalu je odklonjena filmska igralka najpogosteje slikana ženska v Ameriki. Nekega dne pa se je primerila nesreča. Mlada lepotica se je ponesrečila z motornim kolesom. Prenesli so jo v bolnišnico s — skaženim obrazom. Najlepši obraz v Ameriki uničen... Najlepše delo narave je za vselej zgubljeno. Takšni in podobni podnaslovi so polnili takrat ameriške časopise. Mesece in mesece je morala ležati z obvezano glavo kakor živa mumija. Nekega dne so naposled odvili ovoje. Po vsej Ameriki je spet završalo: lepša je ko kdaj poprej... šele takrat so jo odkrili pri filmu in so ji poverili glavno vlogo v filmu Williama Poweila: »Moj mož Gott- fried«. Zela je velikanski uspeh. Odtlej niso nikoli obeh an*eriških zvezd — Clarka Gabla in Carole Lombardove — videli drugega brez drugega. Ali je ta sreča prelepa, da bi trajala večno? Očitno, kajti Damoklejev meč Hollywooda — strašni ženski klubi, strašnejši od antičnih Erinij — posredujejo. »Poročita se, če sta drug za drugega!« Taka je zapoved brez ugovora, ki so jo predpisali ženski klubi v korist morale in kreposti. Doslej si ni še nihče upal ugovarjati tem ženskim klubom. Njihova moč je neomejena avtoriteta. Zdaj pa si je upal Clarke Gable ugovarjati tem ženskim klubom. Gable hoče zlomiti njihovo avtoriteto. Borba se nadaljuje. Zdaj je na vrhuncu. Nihče pa ne ve, kakšen bo konec! tudi Adolf Blumental, znan kot moder mož, ki pozna zdravila proti vsem vrstam bolezni. Ko je zagledal pokojnika, je izjavil, da ni mrtev. Nastalo je veliko razburjenje. Poklicali so zdravnike, a kljub njihovi trditvi, je Blumental venomer ponavljal, da Aron ni mrtev. Naposled so mu oblasti dovolile, da mrtveca »obudi«. Blumental je najprej odprl žilo za Aronovim ušesom in kri je takoj začela curljati. Zdaj so tudi zdravniki uvideli, da ima vražar prav. Blumental je pa začel mrmrati nerazumljive besede, potlej je pa »mrtvecu« začel masirati želodec. Simon Aron se je pa na svojem mrtvaškem odru na le-| pem dvignil — živ in zdrav. Nova najdba ameriških kirurgov London, novembra. Dva znana ameriška kirurga, V. Edison in V. Greyl, trdita, da sta našla način, kako preprečiti visok krvni pritisk, ki že v najnežnejših letih povzroča glavobol, omedlevico in paralizo. Vse to se lahko prepreči z operacijo. Po dolgotrajnih poskusih in študijah že nekaj mesecev uspešno operirata po novem načinu. Od 223 primerov je 200 pacientov popolnoma ozdravelo. Biseri v ostrigah Hollywood, novembra. V neki holly-woodski restavraciji se je primeril silno redek slučaj, ki je v tamkajšnjih krogih, zlasti pa med filmskimi zvezdami. zbudil veliko senzacijo. Odtlej je restavracija polna dam, ki včasih naroče tudi po več tucatov ostrig. Ta naval je v zvezi z dogodkom, ki se je te dni primeril filmski statistki Ann Sembillovi. S svojim prijateljem je šla v restavracijo in je naročila 18 ostrig. Ko je prvo odprla in nesla v usta, je začutila pod zobmi trd predmet. V svoje veliko začudenje je videla, da ima v roki biser, tako Doma in ha potovanju, preden greš spat, vedno: ?*.: bo ta delavec širokih pleč, ki je delal od jutra do večera pri petrolejskih vrelcih v bližini Ohia — postal ljubljenec vseh žena, tisti, ki ni bil niti dostojno oblečen? Nekega dne je pa ta delavec izgubil ves svoj zaslužek na dirkah. Morebiti prav temu neuspehu dolguje vso svojo poznejšo karijero. Postal je sluga dirkališča. Srečamo ga v prvih ložah. Ali je zaslužil veliko denarja? Nikakor ne. Neuspehi so se gromadili okrog njega, težko je služil kruh in tisto malo, kar je zaslužil na dirkah, je razmetal na stavah. Vse, kar je imel, je stavil na enega konja, izgubil in stradal. Nemogoče je bilo, da bi šlo tako naprej. Zato je postal nočni čuvaj v nekem skladišču. Kaj vse ne bi postal, da ni srečal neke igralke? Toliko mu je pripovedovala o lahkem življenju in čudnih možnostih v broadwayskih gledališčih, da se je odločil, da tudi sam poskusi svojo srečo. A tam ga niso takoj odkrili. Nekega dne se je pojavil pred vrati je cd časa, ko se je Clarke pojavil na filmskem nebu, pojavilo drugih zvezd, ki so kaj hitro ugasnile? Ta človek pa, večno mlad, opazuje, kako njegova priljubljenost neprestano raste. Ameriška javnost ga je pred kratkim pri neki anketi uvrstila med svoje največje ljubljence. Ta ljubljenec, ki mu je usoda naklonila vse, kar si more smrtnik želeti, sreča nekega dne žensko, ki jo je usoda očitno ustvarila zanj. Karijera te mlade dame je bila tudi sama zase zelo svojevrstna. Do svojega 17. leta ni Carola nikoli niti v sanjah pomislila na Hollywcod. Toda pri lepotni tekmi v Južni Virginiji je neka meščanska hči, po imenu Jenny Petersova, dobila prvo nagrado. Vodstvo tekme je imelo pogodbo z neko filmsko družbo in je poslalo izvoljenko v Hollywood. Prišla je v mesto filma. Prestala je poskusno filmanje. Pokazalo se je, da mlada dama ni tako nadarjena kakor lepa. Nesrečno dekle je ostalo spodaj, nikoli več ni imelo prilike priti pred kamero. Narobe so bili pa časopisi vsak dan polni njenih fotografij. Na njeno velik ko lešnik. Previdno je odprla drugo ostrigo in tudi v njej našla biser. Tako je šla po vrsti in je nazadnje imela v rokah 18 pravih, svetlih biserov. Ni čuda, da zdaj hollywoodske dame tako pridno hodijo v restavracijo in naročajo ostrige. A doslej baje še ni imela nobena takšne sreče kakor Ann Sembillova. Vražar ga je obudil v življenje Berlin, novembra. V Diisseldorfu v Nemčiji se je pred kratkim odigrala zanimiva zgodbica. Trgovca Simona Arona je zadela srčna kap. Zdravniki so ga proglasili za mrtvega, nekemu vražarju se je pa posrečilo, da ga je oživel. Simona Arona je kap zadela na ulici in takoj so ga prepeljali v bolnišnico, kjer ga je zdravnik pregledal in ugotovil smrt. Napisal je mrtvaški list in odredil prevoz na njegov dom. V pokojnikovo hišo je prišlo veliko sorodnikov in prijateljev, da se po-slove od pokojnika. Med njimi je bil Širom po svetu v 58 vrsticah Največje potniško letalo na svetu grade na Angleškem; v letalu bo prostora za 30 potnikov, vozilo bo pa s povprečno hitrostjo 370 km na uro. — Francosko državno loterijo bodo sl. januarjem 1939. leta v Franciji odpravili po odredbi finančnega ministra Reynauda. Loterija namreč ni prinašala dobička. — Huda letalska nesreča se je pripetila pri Amsterdamu zaradi goste megle. Holandsko letalo ,Ijs-vogek se je s trupom dotaknilo zemlje in se razbilo. Od 12 potnikov jih je bilo 6 takoj mrtvih, 6 pa nevarno ranjenih. — Selma Lagerlofova, slavna švedska pisateljica in Nobelova nagrajenka, je te dni praznovala 801etnico. — Plaz je podsul 200 ljudi na otoku sv. Lucije na Malih Antilih v Tihem oceanu. Otok je vulkanski in je plaz sprožil ognjeniški izbruh v notranjosti zemlje. — Uprli so se francoski zločinci v kaznilnici na otoku San Mar-tinez de Rey, na Hudičevih otokih. Dvajset kaznjencev je dobilo v boju hude rane, a tudi več paznikov je bilo nevarno ranjenih. — Panika zaradi fotografiranja z magnezijevo lučjo je nastala med šolskimi otroci v Guaya-quilu v državi Equador v Ameriki. Več sto otrok je gledalo neko predstavo v gledališču Eden; ko je fotograf pri fotografiranju uporabil magnezijevo luč, so otroci mislili, da gori in so vdrli proti izhodom. V gneči so 7 otrok do smrti pohodili, 30 pa nevarno ranili. — Film v esperantskem jeziku filmajo v Hollywoodu. Glavna igralca sta Norma Shearerjeva in Clark Gable. — Velik meteor je padel te dni pozno popoldne v bližini Frankfurta ob Meni. Meteor so opazovali tudi v Monako-vem in v Heidelbergu. — Črede sestradanih volkov so se te dni pojavile na Poljskem, posebno v vaseh na poljsko-ruski meji. — Veliko čiščenje je te dni priredila marseillska policija po mar-seillskem podzemlju. Prijela in zaprla je več sto sumljivih tipov. — Marija Savojska, najmlajša hčerka italijanskega kraljevskega para, se je te dni zročila s princem Louisjem Bourbon-Parmskim. — Tujke v napisih in sploh vse napise v tujih jezikih je te dni praško načelstvo s posebno odredbo prepovedalo. — Letošnjo mirovno Nobelovo nagrado je prejel Nansenov urad za begunce v Ženevi. Zadnji sestanek Napisala Selina Krenberger/eva Aurel je bil do žensk zelo obziren. Posebno takrat, kadar je nameraval prekiniti zveze z njimi. Ni bil prijatelj ganljivih prizorov, rad se je izognil nepotrebnemu razburjanju, ogibal se je sporov in prepirov. Vse to je imelo le namen, da bi se izognil predčasnemu staranju. Razen tega je bil pa vsem ženskam, ki so mu darovale ljubezen in prijateljstvo, zelo hvaležen. Prav ta hvaležnost mu je pa potlej narekovala »slovo v fraku«, kakor je imenoval 6voj poslovilni sestanek. V resnici fraka ni oblekel, temveč s skrbnostjo dobro vzgojenega moža, je pripravil svoj poslednji sestanek. Vsaka njegovih prijateljic je imela kakšne želje, ki si jih je v času prijateljstva zapomnil, da jih je potlej pri slovesu izpolnil. Črnolasa Toni, njegova zadnja ljubezen, si je že dolgo želela gramofon s ploščami slavnih pevcev. Silno je ljubila glasbo in zelo je bila nadarjena zanjo; imela je očarljiv alt, ki je bil pa le nekoliko prešibak in premalo zdržen, da bi ga lahko z uspehom izšolala. Vendar je v majhnem prostoru njen glasek zvenel ljubko in ognjevito. Toni je bila manekenka velike konfekcijske trgovine; imela je očarljivo postavo in vedenje »svetskih dam«, ki jih je posnemala pri svojih manekenskih nastopih. Aurel se ji je imel zahvaliti za dokaj lepih uric in zato se je hotel tudi dobrotljivo in nežno posloviti od nje. Dogovoril se je torej z njo za sestanek, za znani »poslednji sestanek«. Dobila naj bi se v operi — igrali so »Carmen« — in potlej bi pri njem večerjala. Izbral je »Carmen«, ker je bila zaradi alta v glavni vlogi, Tonina najljubša opera. Doma je Aurel pripravil pravo pojedino; kupil je gramofon najboljše znamke in celo vrsto umetniških plošč. Položil je na vrtilno ploščo arijo iz »Carmen«, ki jo je pel Gigli. Gramofon je bil v sosednji sobi, v njegovi oblačilnici. Na lepem naj bi potlej začel igrati.. V nežnem nastro-jenju, ki se polasti žensk, če je moški pripravljen ustreči sleherni njihovi želji, ne občutijo tako močno bolečine, ki jo povzroči slovo. »Moja draga, lepa mala, darovala si mi toliko ko kakšna kraljica! Dobro voljo, veselje, mladost, ljubezen, lepoto! Ne smem več jemati, vračam ti dragocena darila — darujem ti pro- stost. Porabi jo v svojo srečo, draga, več^ mi je do nje, ko do svoje lastne sreče.« Tako je govoril Aurel pri slehernem slovesu, tako bo govoril tudi danes Toni. Potlej je imel navado, da .je pokazal na svoje sive lase na sencih in začel milo tožiti in vzdihovati: »Poglej, dragica, sivi lasje. Staram se. A zoprna mi je sebičnost starcev. Ivo ja mladost naj gre svoja pota in ko jemljem od tebe slovo, ti želim srečno bodočnost.« Potlej je navadno vstal, delal se je ganjenega; to je pa bolj veljalo položaju, ko osebi; predal je darilo in vdano poljubil roke. Vselej je dosegel svoj namen, vselej se je mirno razšel s svojimi ljubicami. Vsaka ženska se je čutila vzvišeno, nobena ni niti zdaleč imela občutka, da je Aurelu odveč. Sleherna je imela vtis,da se je Aurel bal, da ga sama ne bi odslovila. S svojo plemenito potezo, da je dal on, ne ona njemu, prostost in da je podaril darilo, je vselej zmagal nad vsemi pomisleki in si zagotovil mirno slovo. Toni! Zmerom je govorila in zagotavljala, da ga ljubi iz vsega srca, odkritosrčno. Bila je muzikalično bitje — kljub temu, da ga je tako zelo ljubila, se bo zlahka poslovila od njega, zatopljena v podarjeni gramofon in godbo. Aurel se je skrbno oblekel in odšel v opero. Najel je ložo. Toni je prišla točno. Oblečena je bila v črno baržu-nasto obleko in v jopico iz zlatega lameja. Aurel jo je danes prvič videl v tej obleki. V rokah je držala rožo, ki mu jo je podarila. »Danes sem ti prinesla rožo — saj bova vendar gledala ,Carmen", don Josč.« Zraven se je nekam skrivnostno nasmehnila. Zaigrali so uverturo. Opera se je pričela. Toni je uživala kakor nekaj čisto novega. Potlej se je pa vživela v vlogo Carmen. Don Josč — zakaj jo zasleduje in umori? Ali ženske ne smejo oditi kadar hočejo, dokler še hrepene za srečo? Slovo!... Beseda je padla. Odločilna beseda tega večera, ki jo je Aurel primerjal s svojo. Nemo sla sedela v avtu drug zraven drugega. Aurel je pomagal Toni izstopiti; lahkih nog je odbrzela po stopnicah v njegovo stanovanje. Zgoraj se je umirila in je šla zamišljeno čez dobro znano sobo. Ponudil ji je izbrano večerjo. Samo malo je poskusila od vsega. Aurelu je bilo zelo neugodno Nekaj mračnega je ležalo na prej tr.ko veseli dami. Ali je morebiti slutila? Počasi je vstal in navil gramofon. Mamljivo je zvenel Giglijev glas. »Carmen — ljubim te!« »Aurel, Aurelk Toni se je vrgla na njegove prsi. »Hvala ti, ne zaslužim tega.« »Česa ne zaslužiš?« »Tvoje ljubezni in tega večera! Aurel ne zameri mi, moram te zapustiti. Ločili se morava. Zaročila sem se s poslovodjo trgovine. Oba sva mlada in...« umolknila je. Aurel se je prijel za 6enci. Njegovi sivi lasje? Moj Bog, saj ima kvečjemu tri, štiri. Mlad? Kaj meni Toni s tem, mlad? Ali je on morda star s svojimi osem in tridesetimi leti? Šel je v svojo oblačilnico, vzel gramofon in plošče, postavil kovčeg pred Toni in dejal: »Hotel sem ti izpolniti željo. Hvala ti za vso ljubezen. Darujem ti prostost -- mlada si — bodi srečna.« Drugače je izzvenelo ko sicer, tudi vrstni red besel je bil drugačen. In potlej je počasi in pomenljivo dejal: »Staram se, bodi torej pozdravljena.« »Aurel, ti si najboljši človek na svetu.« Toni ga je poljubila na senci, ki so na »zadnjem sestanku« prinesli Aurelu vselej zaželjeni uspeh, danes pa Aurelu nista bili potrebni. Aurel je spremil Toni iz sobe. Spremil jo je do ulice, poklical avto in ji še zadnjikrat jmljubil roko. Oba sta pozabila na gramofon. Samo— ko je bil Aurel sam v svoji sobi, ga je zabolelo, ko ga je pogledal. Spominjal ga je na zadnji sestanek; tako mu je bilo, ko da bi nekaj zamudil, ko je Toni sama prekinila zvezo z njim. Saj to S|)loh ni bil sestanek, to je bilo pravo slovo, in povrh ga je dobil Aurel. Aurel jo vzdihnil. »No, da, ženskam je v ljubezni lahko. Pridejo in gredo. In »na sestanek« pridejo samo ob slovesu. Drugi kraii, drugi ljudje Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Naši najmlajši — naš ponos! Pred nekaj dnevi sem se pripeljala z večernim vlakom v Ljubljano, šla sem proti domu, preden sem pa zavila v Kavškovo ulico, sem zagledala dečka, starega 7 do 8 let, ki je stal in se oziral. Mislila sem, da koga pričakuje. Bilo je že precej pozno, za menoj ni bilo nikogar. Sklepala sem, dm očividno čaka, da bom šla naprej. Ko sem napravila nekaj korakov, se ozrem. Vidim, da si prižiga cigareto. Na vpraašnje, če hodi že v šolo, mi ponosno odgovori, da hodi, in sicer v drugi razred. Da ga posvarim, mu rečem, da to ni za otroke in da je škodljivo, na kar mi smeje se odvrne: »Več mojih prijateljev kadi, gospa, pa nobenemu ne škoduje/« Mislim, da to tudi spada v zrcalo naših dni. »Lutke se prodajajo« Na Starem trgu berem v neki izložbi, da se v trgovini prodajajo lutke. čudno, kako je že napredoval naš; I čas, da se že lutke znajo same pro-!; dajati. Doslej so lutke prodajali trgovci in takole pred sv. Miklavžem tudi revni otroci na Miklavževem semnju, zdaj so pa lutke že tako izpopolnili, da se znajo že same prodajati, čeprav še niso dobile patenta za to, kolikor vem. S. M. »Poljubljam vam roko madame...« Kupčije in živl/enje na primitivnem in romantičnem otočku Yapu sredi Tihega Oceana Iz majhnega industrijskega mesteca Evropski finančni ministri in bančni ravnatelji bi se nemalo začudili, če bi prišli na Yap. Yap je romantičen otok južnega morja in leži v Tihem oceanu; oddaljen je tri dni vožnje od Manile :;in spada h Karolinom; včasih je bil nemška kolonija, zdaj je pa japonsko mandatno ozemlje; Yap ima najbolj svojevrsten denar na svetu. Yapski denar je še svojevrstnejši od papirnatih bilijonov mark, od zapečatenih kron in razvrednotenih irankov — in to ni kar si bodi. če greš po vaški cesti, srečaš starega častitljivega Kanaka, ki nosi na ;; palici, obešeni preko rame, velik, okrogel, v sredini preluknjan težak kamen. Vprašali se boste, mar je to delavec, ali kuli, ali blaznež? Ne, to je kapitalist. Kamen, ki ga nosi, je težak kakšnih 15 kil in je vreden več kakor 500 yenov (4.000 dinarjev). 500 yenov ;;bi bilo na Yapu že lepa vsotica — če ;; bi bili tam yeni sploh v veljavi. Toda Kanaki so nezaupljivi. Prepogosto so že morali menjati svojo valuto. Naj-F. R. prej so imeli španski denar, potlej angleškega, pozneje nemškega in nazadnje japonskega. Zato so postali predvidni, in so se vrnili k starem ude-riarju, ki so jim ga dali bogovi: h karnnitnemu denarju. Kamnitni denar pa ne dobivajo na otoku, kjer žive in tako je pridobivanje tega denarja zvezano z velikimi nevarnostmi. Morebiti pa prav te nevarnosti določajo njegovo vrednost. Lepe, velike apnence dobivajo na »sosednjem« 300 milj oddaljenem otoku Palauu; tam kamenje tolčejo in ga oblikujejo, potlej ga pa v majhnih čolnih prevažajo na otok Yap. A Tihi ocean je pogosto razburkan in bambusovi čolni niso zgrajeni za prevažanje 300 kil težkih kamnov. Zato se pa ti njegovim lastnikom se ni treba bati, da bi banka, ki imajo v njej naložen denar, prišla na boben; denarja pa tudi nihče ne more ukrasti. Vsak teh velikih kamnov ima kakor človek, svoje ime, a tudi svoje lastnosti, ki jih pozna vsak član plemena, četudi bi bil tat močan ko Herkul, bi s svojim plenom ne prišel daleč. Kajpak imajo na Yapu tudi drug denar. Za dame, domačinke v Evinih kostimih, ne bi bilo nič kaj prijetno hoditi nakupovat z velikimi kamni čez ramena. In tudi na otoku Yapu je veliko trgovin, kajpak ne takšnih kakor v »deželi belih ljudi«. Kadar gredo dame nakupovat, vzamejo s seboj ikluke: male spreminjajoče se, v vseh mogočih barvah obarvane kamenčke, ki jih dobivajo iz morja. Pogosto spominjajo ti kamenčki na bisere. Kakor kitajski bakreni drobiž, je tudi ta drobiž v sredi preluknjan in ga lahko nanizajo na verižico in nosijo okrog vratu. Najbolj čudno je pa to, da imajo na Yapu denar, ki ima svojo vrednost le v rokah moških in denar, ki ga lahko uporabljajo le ženske, in ki izgubi svojo vrednost., kakor hitro se ga dotakne moška roka. Kako lepa dežela ze zakonske može! Zena dobi za svoje osebne potrebe svoj »ženski« denar in možu se ni treba bati, da mu bi ženica stikala po žepih ali pa po predalih za denarjem, kajti z moškim 'denarjem ne bi vedela kaj početi. Pol »kluka« je en »klesuk«. Mali stekleni novci imajo vrednost desetinke »kluka«. Na Yapu imajo pa še tretjo valuto. Kamnitni denar uporabljajo samo pri velikih »transakcijah«. »Kluk« imajo samo bogataši. Ljudstvo pa računa s s kokosovimi orehi. Kokosovi orehi so navaden denar, običajen pri domači- kokosovih orehov. V svoje veliko začudenje sem opazil tudi plošče Lotte-Lehmannove »Erlkonig«, »Ninon« s Kiepuro, in ploščo Fritza Kreislerja; vse te plošče so bile pa že cenejše, bile so samo po 18 kokosovih orehov. »Poljubljam vam roko, madame« je na otoku Yapu pač bolj priljubljena, če pa denarni strokovnjaki menijo, da sem naštel že vse vrste denarja na Yapu, se silno motijo. Neka dama iz boljše družbe mi je pokazala majhne školjke, ki imajo tudi vrednost denarja. Tudi. želvovino lahko ponudiš kot denar. Banane imajo samo v nekaterih pokrajinah vrednost denarja, veljajo pa polovico kokosovega oreha. Tudi posušeno kokosovo jedro, »kopra«, ima svojo denarno vrednost. Evropski bančni blagajniki najbrže še v sanjah ne bi hoteli biti v službi na Yapu... Strokovnjaki bi pa zdaj utegnili misliti, da ljudje na Yapu nimajo nič skrbi zaradi svojega denarja, in da na Yapu ni ne devalvacije ne deflacije, da nikoli ni razvrednotenja denarja; če ima kdo deset kokosovih orehov, jih pač ima. Napak! Yap, ki je našo civilizacijo sprejel v obliki gramofonskih plc.šč, pušk in nožev, se je moral seznaniti tudi z njenimi slabimi stranmi. Kamnitni denar devalvira tudi na Yapu. Domačini izumirajo, delovnih moči je zmerom manj in so zato tudi draž.ie. Kar si pred desetimi leti še dobil za tri kile težak kamen, stane dane štiri kile težak kamen. Neki stari domačin iz Yapa je ganljivo tarnal o »draginji«, še pred dobrim letom je plačal za mastno kokoš 12 kokosovih orehov, danes je pa pod 15 orehi ne dobi nikjer, čeprav ima poleg vsega celo »svoje vire«... Vsak nima toliko denarja, da more potovati v kopališče Toda vsakdo bi moral dati za zdravie letno 100 — 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode samo našo znamenito: Radenski zdravilni vrelec onega z rdečimi srci iz Radenskega zdravilnega kopališča Slatina Radenci (pri Mariboru) Zahtevajte gratis prospekte! illlflllllllllll Kakor vsak četrtek, sem tudi pretekli četrtek šla po Vaš cenjeni list, ki ga vsak teden težko pričakujem. Mirno sem šla po cesti, ko sem nehote zagledala več oženjenih mož. Kar na lepem čujem nesramno besedo, ki me je tako presunila, da nisem vedela, kaj naj storim. Hitro sem šla mimo njih, vsi so se muzali, češ, saj rada sliši to besedo. Namesto, da bi starejši možje tla-» jali mlajšim zgled in se bolj brigali? “ '™p*a=trillllllllllllllll 1E l E F 0 H Š H v SLAVIM jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani 21-76 IN 22-76 )i!l!!lllllllllllllllin!l!l!llillllllllllllll!llllllllllllll|j||||illlllllli ® VAM PRIPOROČA, DA SE 0 PRI NJEJ ZAVARUJETE ilillliillilllilljiliil!llilll!llli!il!ll!!lllllllllll!l!illll||||||||||!lli ♦ preobloženi čolnički kaj pogosto po-»T Uri Sli« 7 tope in počivajo potlej na dnu morja, ♦ kakor zlato iz »Luzitanije«, Pogosto Preteklo nedeljo sem se z manjšo tse zgodi, da pošljejo trideset mož na družbo odpravila na izlet proti Gr-JPalau hi ne redko se vrneta enmn madi. Takoj ob vznožju hriba smo kar osupnili, takšno kričanje in »jodlanje« je odmevalo po skalovju nad nami. Ko pa smo prišli do dr. Pogačnikove poti, smo videli, da ne sede na vsaki skali najmanj po trije izletniki, kakor smo sodili po kričanju, temveč je ves hrup povzročalo pet mladih ljudi, dve dekleti in trije mladi gospodje. Pravkar so prišli z dr. Pogačnikove poti — zadnji član se je še trudil po klinih — in so se utaborili tik nad potjo. Mi smo r e koliko počakali, potem smo se pa pričeli vzpenjati. Ko stojim prav sredi poti na klinu, se mi vsuje na glavo prst in za njo prileti še nekaj manjših kamnov, ki pa na srečo niso nikogar zadeli, pač sem pa jaz dobila drobec prsti v desno oko. Sedaj si pa predstavljajte, kaj bi bilo, če bi ne imela toliko prisebnosti, da se ne bi krčevito oprijela klina in kljub mučni bolečini mirno obstala, temveč bi se v strahu in bolečini spustila in potegnila za seboj še tovariša, ki se je pravkar po vzpel izza ogla skale. Krčevito sem zaprla desno oko, stisnila zobe in negotovo nadaljevala pot, med tem so ostali spodaj s klici opozorili razgrajače, naj ne rušijo kamenja. Ko sem prišla do konca poti, sem videla, kolikor sem sploh mogla gledati, kako so si ravnali prostor, kjer so nameravali počivati, in sicer tako, da so ruvali s tal kamenje in ga metali čez skale, zdaj, hvala Bogu v drugo smer in ne več proti nam. Edino neka mlada gospodična v irhastih hlačkah in z rdečo ruto na glavi je stala ob strani in to nespametno početje le opazovala in nebrižno jedla jabolko. »Vendar pametno dekle!« sem si mislila, takoj nato pa sem že izpremenila svoje mnenje, kajti ogrizek je sfvčal v loku tez skalo, na glavo moji tovarišici. Pohiteli smo, da smo se prej iz-: ognili razposajencem, ko pa smo se; po isti poti vračali, jih ni bilo več: tam, samo razmetan papir in prazna; konzervna škatlica so kazali, kje so; počivali. Molče smo se spogledali, lej prijateljica je godrnjala: »Gorje, če bi bili vsi izletniki takšni!« V srcu: »em ji pritrdila, vi najbrže tudi! ; Fani živa samo dva. Veliki kamnitni denar pa nima nobene cenilne vrednosti. Samo če pleme doživi poraz, plačuje s tem denarjem, ki je last vsega plemena. Denar hranijo v hiši vladarja ali poglavarja. Ta denar sicer ne prinaša obresti, a nih. Vse blago ima svojo stalno ceno kokosovih orehov; prepirov ni, ni postav in ne prepovedi. Zavitek ameriških cigaret — kje na svetu pa ne kade? — stane petnajst kokosovih orehov. škatlica vžigalic je vredna dva kokosova o;eha. Steklenica petroleja 40 orehov, sekira 200 orehov, kokoš 15 orehov. Ponudili so mi gramofonsko ploščo z melodijo: »Poljubljam vam roko, madame« za 40 kokosovih orehov. »La Palomo« dobiš pa že za 30 Neki Janonec — dolgo let je živel na nekem majhnem otoku blizu Yapa — je tedanjemu yapskemu kralju prodal čeln, izdolben iz drevesnega debla; ta čoln je kajpak postal last plemena. Kralj je plačal s posušenimi jedri kokosovega oreha, a ostala je v-računu še majhna razlika, »če počakaš trenutek, dva,« je dejal kralj in pokazal na 10 kil težak kamen, »bom poklical svoja dva spremljevalca, da ti odneseta ta drobiž na dom...« Novela »Družinskega tednika" \V zadnjem Iv&mtKhu Napisa! Theo Kor ti Neprestano so se v krogu vrtela | ne iežka steklena vrata. S svežimi rde rimi lici so se hotelski gostje vračali s svojih izletov. Vratar je imel veliko dela, kajti vsakemu je moral odgovarjati na vprašanja in dajati pojasnila. [Angleški, francoski, nemški, ruski se I jo slišalo vse vprek. To je bilo vrve-I nje velikega hotela ob sedmih zvečer, ; tik pred večer jo. Zaslišalo se je ; zvončkljanje kraguljčkov na saneh, [težka vrata so se zavrtela. Vstopila ; je v kožuh zavita dama. Z globokim [poklonom so priskočili strežniki, da [bi ji pomagali. Ljubeznivo je odklonila, stopila k vratarju in zahtevala svoj ključ. Počasi in zadovoljno je odšla k dvigalu in so mimogrede ustavila pred neko stekleno omarico. Mali postrešečk je odprl vrata in strumno zravnan čakal. V istem trenutku je z nasprotne strani prišel neki gospod in prav tako stopil v dvigalo. Njegov suhi obraz je bil temno zagorel. Vrata dvigala so se zaprla in nešumno se je začelo dvigalo pomikati navzgor Dama je bežno pogledala v ogledalo, pritrjeno na steni. Videla je, kako jo gospod z zanimanjem motri. Veselo presenečena se je zdrznila. Saj to .te vendar... Gregor Gregorovič? : je oklevajoč vprašala, da In se prepričala, ali se ne moti. Gospod se je nasmehnil. »Torej ste me vendar spoznali. Klena Karlovška. Že dolgo je od tega, kar sva se zadnjič videla.c Dvignila je roko; sNe govorite o tem, Gregor. To so spomini, ki se jih smeva dotikati, če nočeva biti malodušna Z rahlim sunkom se je dvigalo ustavilo v drugem nadstropju. Vrata so se odprla. Izstopila sta. »AIi tuli vi stanujete v tem nadstropju, Gregor Gregorovič?£ Da, Klena, zadnja soba na desno ie moje kraljestvo/ je trpko dejal. Pogledala ga je in zmajala z glavo. Gregor, bridkosti bi se navsezadnje že lahko odvadili. Ali veste, da sva srečnejša in bolj‘zavidanja vredna, ko tisoči naših ubogih rojakov. Midva sva se še srečno rešila z velikega brodoloma S pomočjo prihrankov in dokaj dostojnega poklica, lahko živiva skoraj neskrbno.< Počasi sla hodila po širokem, s preprogami pogrnjenem hodniku, sem in iia Zdi se mi, da je že pozno. Ali hočete sesti k moji mizi, Gregor? Čez četrt lire boni že v dvorani. Hočete, je smehljaje se prikimala, točnosti sem se navadila v svojem poklicu. Torej, Gregor, nasvidenje čez p dnajst minut.-.: Sedla sta drug drugemu nasproti za majhno mizico. Na Klinom krožniku sta ležali dve čudoviti, dolgopecljasti vrtnici. Hvaležno mu je podala svojo roko. Kako lepo je od vas, Gregor. Pozornost zdaj posebno dobro de. Klena je bila v svoji visoko zapeti baržunasii obleki kakor kneginja. Edini okras, ki ga je nosila, t-o bili ale-ksandriii. : Da, Gregor, te mi je car osebno , izročil,« je dejala, ko jo je Gregor j občudoval. Najbrže se čudite, da kljub Kakšen poklic prav za prav imate, svojemu poklicu živim tu kakor svel- ska dama. Zdaj imam dopust. V tem času hoteli v Cannesu še nimajo mnogo gostov. Ker tam ne porabim mnogo za življenje, si precej prihranim. Od lega prihranka si potlej nekaj odtrgam in se peljem v najhujši zimi tja, kjer je najbolj mrzlo in živim štirinajst dni kot Klena Karlovška iz Rusije. Vozim se e sanmi in mislim na rusko zimo. In vi. Gregor? Kaj vas je privedlo semkaj?-: ■»Tudi poklic, Klena. Prav za prav klic.c Medtem ko.se je Kleni razjasnil obraz, je Gregorjev obraz postal nekam mračen. »Kaj nameravate, Gregor? Ali vas Klena! Zadovoljen nasmeh je razjasnil njen resni obraz. Družabnica sem v enem iiiijvei'jih hotelov v Cannesu. Sprejeli so im zaradi znanja tujih jezikov. Morebiti je pripomoglo tudi to, kor je lastni!: hotela, danes že star gospod, že poprej poznal moje starše. Vsako leto smo nekaj či)6a preživeli v Cannesu. Zadovoljna sem s službo. Delo me zabava in dobro se mi godi.« " Iz sob eo prihajali gostje, dame in gospodje. Rahlo so šumele večerne toalete, ki so se vlekle po tleli. Puščali so za seboj oblake finega parfuma. Zvoki mirne godbe so tu pa tam udarjali do gornjih nadstropij. še zmerom vznemirja tisti nesrečni ,takrat'? Gregor... človeku, ki...« »Tiho, Klena!...« Gregor je zgrabil Kleno za roko. ki je še zmerom držala vrtnice. Zastokala je. Trn se ji je zadrl v roko... Z očmi ,je šla za Gregorjevim pogledom; s smrtnim sovraštvom je motril dva gospoda, ki sta pravkar stopila v jedilno dvorano. Govorila sta francoski. Vendar se je čutil ruski naglas. Živahno sta se pogovarjala in šla čez salon v manjšo, intimnejšo jedilnico. Kleni se je zdelo, da je eden izmed gospodov bežno po* gledal Gregorja. Vedela je, da je bil to Gregorjev sovražnik. Vzdihnila je> ko ji je izginil izpred oči. Oprostite mi, Klena, da v navzočnosti dame... toda samo za ta trenutek sem živel.« ; Pojdite, Gregor, ; ga je mirila Ele-na. Pojdiva v mojo soho. Skuhala vam bom čaj... pojdite. Jedla bova pozneje, ■•< je dejala natakarju... Potlej je prijela Gregorja za roko in je z njim v živahnem pogovoru odšla iz sobe. Nihče ni opazil lega kratkega prizorčka. Z vzdihom se je Gregor spustil v Klenini prijetni sohi v naslanjač. Zagrebel je obraz v tresoče se roke. Hitro je Klena pripravka čaj in mu ponudila svoje ruske ( rete. : Vzemite, Gregor. In poslušajte me. Izgnanca sva. Za naju skoraj ni več vrnitve. Prav tako kakor vi, sem tudi jaz izgubila svojo domovino, prav lako kakor vi, jočem tudi jaz za dragimi umrlimi. Toda kar hočete storiti zdaj, je nesmisel, ničesar nama ne bo vrnilo. Mrtvih io ne bo obudilo k življenju. To kar je napravil oni spodaj, jih je storilo tudi tisoče drugih.« Gregor je šel k oknu. Strmel je v temo. Snežinke so plesale po zraku. -■Kakor takrat,:; so mrmrale njegove ustnice. Ivo smo morali bežati — so nas on in njegova tolpa preganjali, dokler nas dobri ljudje niso vzeli v zaščito in s tem sami sebe izpostavili življenjski nevarnosti. Ubogi starši so umili za posledicami lega obupnega bega... Vedel sem, da bo prišel semkaj... da bo stanoval v tem hotelu. V politiki igra zdaj veliko vlogo... je na poli v... : Pomirite se, Gregor. Nekdo je po- \ trkal.i Na Elenin poziv je stopil v sobo sluga. Oddal je Gregorju neko pismo. Elena mu je dala znamenje, da lahko odide. Gregor je raztrgal ovoj. Iz njega je padlo pismo. Preletel je vrstice iu dal Kleni pismo. Zmajaje z glavo ga je vrnila Gregorju. Nro razumem tega! Karinski želi govoriti z vami. Prosi vas, da pridete k njemu?« Razburjeno je hodil Gregor po sobi gor in dol. Roke je imel skrčene v pesti. Odločno je obstal pred Kleno, šel bom k njemu. Nemogoče bi bilo Gregorja pregovorili. to je Klena dobro vedela. •Vem, Gregor, morate ili. vendar vas prosim, pojdite brez orožja, dajte mi častno besedo. Živčno je hodila Klena po sobi, sem in tja. (v-as je po polževo mineval. Šla je mimo majhnega beneškega ogledala. Skrivnostno so se zableščali v njem vijoličasti aleksandriti. Polastil se je je neskončen mir. Na lepem se ji je zazdelo, da se ne bo zgodilo nič hudega. In potlej je potrkal Gregor in stopil v sobo. Zdelo se je, da se je opotekel. Njegov suhi obraz je bil upadel. Ne da in ga kaj vprašala, ga je Elena, ko kakšnega bolnika odpeljala v naslanjač h kaminu. Sedla je zraven njega, ga prijela za mrzlo roko in io tolažeče božala. Klona, mrtev je!« Razburjeno j'> vzkliknila: 'Gregorka,; ste napravili!' 'I rudno je dvignil svojo roko... Nisem ga umoril... umorili so ga v Pe-tersburgu. N; ga razumela... Gregor, kaj pa govorite... povejte vendar, kaj se je zgodilo... Kdo je oni človek ••podaj?-' : Kdo ;e oni čl, vek spodaj, je ponovil.. :: n.,ege v dvorekk Mena je, rpšena mučne negotovosti, zaprla oči. • ■ Videl .ie, je začel Gregor. *ko je šel čez dvorano, kako sem bil razburjen; vedel je, da sem Rus in se je zanimal za moje ime. Slutil je neko žyezo med svojim bratom in menoj. Da bi me odvrnil od nepremišljenega dejanja..', je dejal... je hotel govoriti z menoj « Nastala je tišina ko po kakšnem viharju. »V zadnjem trenutku. Gregor, je usoda, livala liogu, posegla vmes." (ba) Za današnja dekleta ni nikakršen problem več, pravijo nekoliko nevoščljivo starejši; nič več jih ni treba seznanjati s moškimi, ker to same store na lastno pest in na sto mogočih načinov in ne da bi pri tem mislile na zakon. Zaročijo se in če so se zmotile, se spet ločijo. To drži. Vprašanje je le: ali zaradi te svo- bode, ki jo imajo današnja dekleta, laze spoznajo moškega, ki bi se z m]mi zvezale za vse življenje? Poprej so dekleta spoznala, svoje može v družbi in to je bilo nekakšno Jamstvo, da so na spodoben način spoznale moškega, ki so o ujem lahko k«l zvedele. Ta pripravni način je Pa danes skoraj popolnoma odpadel. Danes ne govorimo več o »poznanstvih« kakor o nečem posebnem — mošlci spadajo k mladosti deklet, da napravijo njihovo mladost prijetno; lakaj so in zdaj ni važno kdo in kaj **• Poznanstvo na potovanju, na peščini, s tujci preplesane noči — to Jo vse tako lahko, kakor če v veseli družbi rečeš »ti« nekomu, ki ga zjutraj še poznala nisi. Pogosto gre tubi) za moške, ki so na pogled prikupni, ki neskrbno pojmujejo življenje, so prijetni družabniki, ki pa ne iščejo drugega kakor hipno veselje, ki ne poplačajo bližjega poznanstva. Potlej je šport, pisarna, vsakdanja pot, sprehodi, izleti, vožnja z motornim kolesom itd. Tukaj pa navadno srečaš moške, ki v tovarišici nikakor h e gledajo ženske; govore o rekordih, o motornem kolesu, o »prijatelju« in n a vse načine zafrkujejo, če se dekle telesno ne izkaže njemu kos. Ona, ki je ljubko, vsekako ljubeznivo dekletce, naposled čisto obupa: »Moški so samo za zabavo,« si misli, s>zvesti ne znajo biti!« Počakaj malo, draga moja, ali si pa moškemu tudi pokazala, da iščeš nekaj več kakor zabavo? Morebiti je bil res zaljubljen in je mislil na trajno zvezo a moški je v tem oziru zelo občutljiv in dosleden. V novi družbi hoče videti nekaj posebnega in občutiti, da je tudi za dekle na svetu še kaj dru-Oega kakor — gola vsakdanjost. Potlej nekega dne premišljuje, kako je moglo tako hitro priti do poznanstva. P časih je dekle samo tako nespametno, da z nepremišljeno besedo omeni, da ženska danes nikoli ne ve, kaj bo storila jutri. In potlej? To ni Problem. Moški razlikuje samo svet-ske dame in ženske, ki zanje na podlagi prebujenega srca, jaz in ti vse pomeni. To je vse! Prav ta mladostna svoboda v občevanju z moškimi je ustvarila sicer iieprisiljenost, prisrčnost in veselje; hkrati je pa dekle izgubilo v očeh moškega sijo kakšnih nerodnosti, se prijetno razvedrilo »Družinski ted- ,^e,vs® dobro^izteklo. A izgubil jej Če ga še niste čitali in ga torej ~.......... ~ ~ ne poznate, nam pišite, da vam poš- ljemo popolnoma zastonj eno številko na ogled! »Družinski tednike naj postane tudi vaš tednik! Tednik, ki vas bo zabaval, razvedril m spravil v dobro voljo! dosti krvi in zato ga morate skrbno negovati. Ali boste to skrb prevzeli na svoje rame ali naj pa najamem kakšno usmiljenko?« Magdin obraz je zalila temna rdečica. »Mislim, da je bolje, ako pride kakšna sestra, kajti jaz sem vse premalo spretna, da bi bila kos tej na- jn p0],r]asn0, da jih je niogla razumeti ?!’?, ..... , 6amo ona. Kar venomer je ponavljal Schlesing jo je dobro razumel, še njenQ . k]jcal jQ . a nikoli ni za trenutek m podvomil, da bi ji res i £ej, nj ve uslnice išla kak5na dru. manjkalo čuta m spretnosti za nego; nežn ljtlheEa beseda. Tudi Mal- bolmka, a slutil je, zakaj je odbila ; tUza ni omcnjl MoJ, ki je znal pri svojo pomoč. Ze prej je bil opazil, zavesti tako skrbno skrivati svoja ču-kako se je odmikala od postelje, ko g, UuH v vrofici ni izdal tistega, je Štefan odprl oci, m ker je vedel, j kar je težilo Jeza^ trpljenje, pre- da je bila poprej zaročena z Mal-. j vse j0 je kipelo z njegovih suhih i. eni, je kmalu zaslutil zvezo med . U6[ni a za'man je M da Cakala be_ njeno zadrego m današnjim dvobo- ki bi jo odre5ila dv0niov in najem. Vstat je m dejal: I posled potešila njeno nemirno dušo. »Telefoniral bom torej po nemi- 5^ j* &kala Jda bi se Stefan ka-Ijenko. Zdaj, gospa Magda, ostanite kQr k , ^ da . ge ljub| ■7flrnvi in vaspIi kam rnna tnu-aUnr m • i . \ l '• ^ i Tri dolge dneve je trajala kriza. zdravi in veseli, kajti rana nikakor ni nevarna.« Iivaležnp ga je pogledala, a na lepem so jo oblile solze, napetost v njej se je sprostila. Z nežnostjo, ki bi jo le težko pripisali tako zapetemu človeku, kakršen je bil doktor Schle- Doktor Schlesing je hodil po sobi gor in dol ves namršen in slabe volje. Poklical je še dva druga ugledna zdravnika in se z njima posvetoval. Dan nato se je bolezen obrnila na bolje. Vročina je ponehala, bolniku se je aing, je zdravnik potolažil mlado ženo vrni, v j rana je hala m počakal, da se je popolnoma po-1 _i._i.jj mirila. Potlej je šele odšel k drugim bolnikom. Nato je Magda odšla v pritličje in previdno obvestila taščo o nesreči, ki se je bila pripetila njenemu sinu — na lovu. Stara gospa ni nič tožila, pa tudi ni spraševala. Ni poslušala Magde do konca, ampak je koj pohitela k svojemu sinu. XII V mestu 6e je kmalu razvedelo o nesreči, vsi so sočustvovali z mladim parom, a bolnik žal ni sprejemal obiskov. Magda ni sprejela nikogar, a tudi Štefanu ni bilo do prijateljev. Po malem 6e mu je zdravje obračalo na bolje. Magdi ni privoščil dobre be- sede, Čeprav je spregovoril z njo nekaj ravnodušnih, vljudnostnih stavkov že zaradi svojih bližnjih. V resnici so bile pa te besede bornejše od molka. Neko noč ga je na lepem prebudil lahen šum. Usmiljenka je spala v sosednji sobi, zdaj ji ni bilo več treba bedeti. Odprl je oči, ne da bi se ganil in opazil, da kleči ob njegovi postelji Magda. Obšla ga je nenadna želja, da bi objel njeno sklonjeno glavo, jo pritisnil k sebi in ji odpustil vse, samo za tisto malo sreče, ki bi jo občutil v tem trenutku. A s silo se je uprl tej želji. Ne, on ni bil človek, ki bi pritisnil na svoje pošteno srce skesano Marijo Magdaleno in ki bi se zadovoljil s tistim, kar je ostalo od nekdaj tako velike, polne ljubezni! V takšnih stvareh ni poznal popuščanja. In ko je tako sodil in se odpovedoval slehernemu upanju, je hkrati obžaloval, da je bil že koj začetka tako ponosen in tako neuklonljiv. Žal mu je postalo, da je tako hitro odnehal in da je tako malo storil, da bi si jo pridobil, potlej ko ga je enkrat odbila. Zal mu je bilo, da je tako osorno odbil njen sleherni plahi poskus za spravo, vse tiste njene nežne želje, da bi se sporazumela, želje, ki jih je večkrat zaslutil, čeprav tega ni hotel pokazati. Zdaj je bilo kajpak prepozno, in ona je presekala V6e niti z enim samim zamahom, s sestankom z Maltitzem. Bogve, česa si zdaj še želi, morda jo peče vest, ker jo je bil zalotil v Maltitzovem stanovanju. Morda — pri tej misli mu je srce divje pričelo biti — ga pa vendarle še ljubi in si želi sprave z njim. Nemirno se je zganil. Magda ga je pogledala in ko je videla, da je buden, je kriknila in zbežala iz sobe. Dva tedna po dvoboju je Štefan že prvič vstal. Počutil 6e je prav dobro, samo nekoliko šibak je bil, ker je bil izgubil toliko krvi. Magda se je spomnila besed, ki jih je bil Štefan dejal dan pred dvobojem. Zdaj je torej prišel čas, ko se morata ločiti. Sama je bila vsa preveč trudna, da bi se še borila. Zla usoda jo je zasledovala in ni imela več moči, da bi 6e ji uprla. Ko ee je Štefanu že toliko obrnilo na bolje, da je spet mogel v pisarno, se je zdelo Magdi, da je prišel pravi čas, da spregovori o svojem potovanju. Ko je lepega dne pri čaju omenila svoj načrt, jo je Štefanova mati začudeno pogledala, ne da bi razumela, za kaj gre. Štefana je pa zalil val jeze od misli, da Magda noče izgubiti niti dneva, samo da bi se kar najhitreje sešla s svojim ljubimcem. Doslej ni hotela oditi zaradi ljudi, si je mislil Štefan, zdaj je pa porabila prvo priložnost, da me zapusti. In dejal je s trdim glasom, ki v njem ni bilo niti trohice ganotja: »Dobro, Magda, a kam bi hotela potovati?« Njene oči so bile hrepeneče uprte v daljavo. Vseeno ji je bilo, kam, samo daleč, daleč, proč iz tega zastrupljenega ozračja, proč od tega človeka, ki se je zanj malodane uničila, ne da bi ji privoščil mrvico svoje ljubezni. Mati je resno in žalostno pogledovala zdaj njo, zdaj njega. Sioer ni poznala podrobnosti, a čutila je, da postaja prepad med njima vse globlji. Nihče, razen njih samih, ga ne more premostiti. Zato je molčala. Pustiti je morala, da je vse šlo svojo pot, bodisi dobro ali slabo. Štefan ni bil 6in, ki bi ne ubogal matere, a ona ni bila mati, ki bi mu niogla kakšno stvar vsiliti. In tako je molčala, čeprav je vse v njej sililo, da bi spregovorila in spravila ta dva lepa, dobra, a tako trmasta človeka. m DRUŽINSKI TEDNIK' V VSAKO SLOVENSKO HIŠO! Povabilo Peter je poklical Pavla po telefonu. »Kaj boš delal jutri zvečer?« »Jutri? Se ne vem.« »In pojutrišnjem?« »Pojutrišnjem? Tudi še ne vem.« »In v četrtek?« »V četrtek sem tudi še prost.« »In v petek?« »V petek bom šel v gledališče.« »To je pa že preneumno! Prav v petek zvečer sem te mislil povabiti na večerjo!« Škotska Škot pride v lekarno in zahteva majhno stekleničico. »če vzamete prazno, vas stane dva pennyja,« pravi lekarnar, »če vam pa smem dati kaj noter, potlej vam je ne bom zaračunal, stekleničico boste dobili povrhu.« »Dobro,« se odreže Škot, »dajte ml noter zamašek!« Kritika Slikar: »Kako se vam zdi moja nova slika?« Kritik: »Utegnila bi biti slabša!« Slikar: »Gospod! Takoj popravite žalitev!« Kritik: »Dobro! Ne bi mogla biti slabša!« Pri zobozdravniku »Zakaj pa tako kričite! Saj še nisem začel vrtati zoba!« »Zato mi pa stojite na nogi!« Razlika »Tam prihaja Peteršiljček, ki sem mu dolžan lepo vsotico,« meni gospod Hi. mor Mrmolja svoji ženi, »pojdiva na drugo stran!« »Tam gre pa Koren, ki mu tudi nekaj dolguješ!« ga opozori žena. »Saj res — a njemu dokaj manj!« Nič hudega »Vaša žila pa zelo počasi bije, spoštovana gospa.« »Nič ne de, saj imam dovolj časa!« Ne za zabavo »Ali bi lahko govoril z gospodom Franceljnom?« »Obžalujem, odpotoval jej-c »Najbrže za zabavo?« »Ne, s svojo ženo!« Pri operaciji Razburjen pride službujoči zdravnik k primariju in mu reče: »Pacienta, bokserja P. pri najboljši volji ne morem narkotizirati.« »štejte vendar zraven!« svetuje profesor. »To pri njem nič ne zaleže, gospod profesor; ko pridem do devet, skoči na lepem z operacijske mize!« Važno V vlaku med Ljubljano in Mariborom prosi neki deček sprevodnika, naj mu pove, kdaj se bo vlak ustavil v Celju, Ko se vlak iz Celja že pomika naprej, najde sprevodnik s težavo odde- lek, kjer deček v kotu sladko dremlje Sprevodnik hitro potegne zasilno zavoro in zbudi dečka: »Hitro, otrok, Celje, izstopiti moraš!« »O ne,« se prijazno nasmehne deček, »moja mamica je le rekla, da moram v Celju pojesti prvo žemljo.« Nerodno Milan že dolgo ljubi Mileno, že tretjič pride k njenemu očetu in ga prosi za njeno roko. »2e dvakrat sem vam povedal, da tega ne dovolim,« pribije oče. »Ne maram, da bi moja hči vse življenje preživela s takim tepcem.« Milan kar trepeta od jeze. Ne more se zdržati in vzklikne: »Prav zato sem jo hotel odpeljati iz te hiše!« Verjetno Sodnik: »Kako morete dokazati, da s svojim motornim kolesom niste vozili prehitro?« Obtoženec: »Gospod sodnik, v prikolici je sedela moja žena in peljala sva se k tašči.« Samo po sebi razumljivo Janez hiti po ulici. Neki gospod stopi k njemu in ga vpraša: »Prosim Vas, povejte mi, koliko je ura?« »2al ne morem,« odgovori Janez, »saj vidite, da imam na sebi suknjo.« »Kakšna zveza pa je med uro in suknjo?« se začudi gospod. »To je pa res čudno, da še tega ne veste,« meni Janez, »vselej, kadar vza mem iz zastavljalnice suknjo, moram vendar zastaviti uro!« Tudi Fred je trpel, ko je čutil, da bratu ne gre vse prav v zakonu, a bil je že tako daleč od kipečega življenja, da si je le težko predstavljal kakšno drugo bolečino kakor telesno. Njegove duševne muke so bile posledica telesnega trpljenja in ko mu je še Signa vlila v dušo modrost, da vse prej ali slej mine, je gledal na vse življenje in na vse stvari samo kot gledamo na daljše ali krajše, malodane nepomembne dogodivščine. »Morda bi šla na morje?« je povzel Štefan. Magda se je zazrla predse, in kakor da govori sama s seboj, vendar tako, da jo je Štefan lahko slišal, ee ji je izvilo iz prsi: »Kamor koli... najrajši tja, kjer ni ljudi.« »To bi utegnilo imeti svoje slabe strani, draga Magda. V tako nezanesljive kraje človek težko dobiva pisma... ali celo prijetne obiske...« Hotela je nekaj odgovoriti, a je molčala. Čemu? Drugi, ki so sedeli z njima za mizo, tako in tako niso razumeli, o čem govorita. Štefan ee je ugriznil v ustnico, ko je spoznal, kako je bil nevljuden, in se je jezil 6am nase. Takoj po čaju je odšel v svojo sobo, sedel za mizo in poskušal delati, a se n: mogel zbrati. Venomer se mu je vračala tista mučna misel. Čez nekaj dni ga bo Magda zapustila »zaradi kratkega odmora na morju«, kakor je rekla, v resnici pa zato, da se ne bft nikoli več vrnila k njemu. Kako bo to prebolel, si ni mogel niti misliti, a moralo je biti tako. Podprl si je glavo z rokama. Tudi njegova železna energija je začela popuščati. Vse, kar je dotlej skrival pod krinko ravnodušnosti, je v tem trenutku jasno stopilo na dan. Samoprevara je bila, ko si je dopovedoval, da bo lahko uredil svoje življenje tudi brez nje. Samoprevara je bila tudi to, ko je menil, da je vsa ljubezen, ki jo je čutil do Magde, na lepem skopnela, ko se ja prepričal o njeni krivdi. V neizrekljivi potrtosti, ki se ga je polastila, ko je spoznal, da je izgubil ženo, je spoznal, da so na svetu tudi stvari, preko katerih ne moreš s še tako močno voljo. Vedel je, da bo njegovo življenje odslej prazno in da bodo dnevi podobni drug drugemu v svojem začetku in koncu. Zato je moral tukaj — ko je sam v sobi, daleč proč od oči, ki bi ga utegnile videti, in ušes, ki bi ga utegnila slišati — sneti krinko z obraza in se pokazati takšnega, kakor je v resnici. Prišel je do prepričanja, da prav za prav ni bil on tisti, ki je ukazoval dogodkom, temveč da so se dogodki igrali z njim kakor z žogo v rokah najsilnejše moči, ljubezni. Niti slišal ni trkanja. Vrata 60 se odprla in neslišno je vstopil sluga s pismom na srebrnem podstavku. V svoje veliko začudenje je spoznal In-geborgin rokopis. Kaj spet hoče od njega? Zdaj ni imel prav nič smisla za sentimentalnosti. Toda nekaj v njem mu je reklo, naj vendarle pismo odpre. Bral je: »Človek je bržkone že rojen za zločinca, kajti spodbuda v ugodnem trenutku mu še ne zadostuje, da napravi usoden korak. Odkar ei se dvobojeval z Maltitzem, nisem imela niti ene ure miru, nikoli nisem zatisnila očesa, ne da bi imela strašne sanje. Zato sem ee odločila za ta poslednji poskus, osvoboditi se težke m6re — da ti odkrito priznam. Le kratek čae ei bil igrača v mojih rokah. Strastna ženska sem, ki ni mogla preboleti, da ei jo pahnil od sebe. Neizmerno sem te ljubila, a to sem spoznala šele takrat, ko si ei izbral drugo in sem sprevidela, da vse tisto, kar sem ti skušala postati, ni imelo prav nobene vrednosti v primeri z ljubkim dekletom, skrbno vzgojenim v dobri patricijski rodbini. Takrat se je moja ljubezen spremenila v sovraštvo, zato sem iskala mesto, kjer bi te mogla zadeti, dokler ga nisem našla. Zavedala sem se, da se igram z vašimi življenji, a sklep, ki sem ga napravila v usodnem trenutku, ee je vkoreninil v meni in mislila sem, da se ga rešim le tako, da ga do konca izvedem. Tako sem nekega dne telefonirala tvoji ženi, da si ee ponesrečil z avtomobilom in da ležiš v hiši št. 26 v Goltzovi ulici. To je bilo Maltitzevo stanovanje, ki je v njem stanoval šele tri mesece, a tvoja žena tega ni niti slutila. Na tem sem gradila svoje naklepe. Vedela sem, da bo brez pomislekov hitela tja, tebi sem pa to sporočila * brezimnim pismom. Francoski napisal ARMAND MEROIER čjufezčUSld COfftOH T~—-----------1 Osvefa------------ indiitke boginie 12. nadaljevanje. Torej/ je dejal s porogljivim smehljajem, .ostaneta vam na izbiro samo dve možnosti: da ste pogumni jn sprejmete mojo roko... ah pa druga: da ostanete prosti v večnih skrbeh za bodočnost, in ogroženi s stalno, neizbežno nevarnostjo... Razumem vaše presenečenje in Razburjenje. Premislite do jutri zjutraj... Samo ena vaša beseda v Moji pisarni in vedel bom, kako ste se odločili; po tem se bom ravnal/ . Hotel je že oditi, a se je obrnil M mi zašepetal na uho: >Mislim, da je pač odveč priporočati vam, da molčite o najinem razgovoru. So stvari, ki je boljše, da sir William zanje ne ve... Ne Pozabite tega za primer, da boste v skušnjavi komu kaj priznati!... Na svidenje jutri!” — Ko sem se zavedela, je že izginil med grmovjem. Njegove zvite besede so Mi globoko v ušesih. Od tega trenutka dalje ne vem, a*i bedim ah sanjam. Ko sem vas slišala, da ste se vrnili z avtomobilom, sem hotela steci k vam in vam vse povedati: nisem se upala. Ko sem hotela ob petih pogledati k svojemu možu, je prišel notri tudi Harry — to ste prav tako dobro opazili ko jaz — da ne bi ostala sama... Potlej sem se zaprla v svojo sobo, vzela svoj samokres, ki ga imam še v žepu in sem čakala... čakala... Ko sem slišala Harryja, da je sel v jedilnico, sem hitro prišla k vam... Strahovite skrivnosti nisem rnogla ohraniti zase! Morala sem nekoga prositi za svet, morala sem imeti nekoga, ki sem mu lahko faupala svoj strah, ki je vse večji jn večji! škripanje parketa, zavesa, ki jo premika veter, vse- to je bilo zame grozno, v vseh kotih sem videla čandro, kako se hoče vreči na Svoj plen! Jutri!... A to bo že v nekaj urah. Kaj naj le rečem, kaj naj storim...? Kaj morem storiti sama Proti njim vsem?« Zgrudila se je na stol, čisto zlomljena od napora. Več ko je govorila, bolj se je bala: »Marko!« je prosila... Ta žena, ki jo obožujem, je moje ime izgovorila s tako bolestno prisrčnostjo, da je bila to zame najzgovornejša prošnja. Trenutek nato je jokala v mojem naročju, jaz pa sem jo tolažil z besedami, ki mi jih je narekovala ljubezen: »Pomirite se,« sem dejal nežno, »niste več sami, jaz sem pri vas... Izrabljati hočejo vaš strah in vašo slabost: pomagal vam bom razkrinkati te ničvredneže! Pojdite zdaj v svojo sobo. Jutri vam bom Povedal, kako sem se odločil; sladko spite! Nič se vam ne bo zgodilo... obljubljam vam...« Ura je bila enajst. »če me bo zelo strah,« je dejala, »bom prišla nazaj!« »Mirno lahko ležete: čuval vas bom...« 1. julija. Jasen dan je. Iz svojega okna vidim vzhajati sonce v bleščeči krasoti. V parku žvrgolijo ptice. Temno listje jesenov se sveti v zlatih žarkih in zelene vejice so videti na škrlatnordečem ozadju ko drobno rezljani ornamenti. Obljubil sem in res sem prečul Vso noč... vsekako pa brez velikega napora, kajti misli, ki jih je povzročil najin večerni razgovor, so nii preganjale spanec. Torej, Harry Wilkins, vzorni mladi mož, ljubeznivi, ustrežljivi in Molčeči človek, vdani tajnik, ni nič drugega kakor preoblečen slepar! Priznati moram, da sem trenutek Premišljeval, če je to. kar mi je pripovedovala mlada žena, tudi resnica... Ali ni bila morda pod vplivom strahu, ali ni bila njena zgodba izmišljena bajka patolo-gičnega bolnika? Ali imam zares opravka z ženo, ki se trese za svoje življenje, ali sem pa doživel le fantazijo razburjene bolnice? Ne, Yami je še otrok in zdaj izrabljajo okoliščino, da še veruje v bogove svoje mladosti in da ima občutljivo domišljijo«. Spomin na 11 j en prestopek ji vzburka njeno Vest m začne si očitati. Veliko sem vedel že prej, preden mi je ona pripovedovala: uganil sem njeno razmerje do Harryja wiikinsa... o dramatičnih prizorih, Ki so bili v zvezi z njeno domovino M z begom iz Indije, mi je pripovedoval Smart-Miller. Vse to so bha dejstva, zakaj bi moralo biti torej njena pripovedovanje laž? Kdo je Harry Wilkins? .Smrt vašega moža je le še vprašanje nekaj dni/ je rekel tajnik razdvojeni mladi ženi. Zdaj sem se spomnil nasvetov dr. Lacroixa: .Prijatelj, v našem poklicu moramo biti zelo pametni, zelo pazljivi in zelo molčečni... svojega bolnika pustite samega kolikor malo morete in ne opazujte le njega, ampak tudi njegovo najbližjo okolico../ Švicarski zdravnik je s svojimi prodirnimi očmi takoj nekaj zaslutil. Hitro sem v mislih preletel različne stopnje bolezni sira Willia-ma: njegovo stanje med potovanjem, nespečnost, nerazložljive omedlevice, ki so zavlačevale vožnjo, potlej pa nenadno izboljšanje in njegovo očitno telesno in duševno svežost, ki sta nastopili prav, ko je bil tajnik odsoten... Nato spet nenadna nerazumljiva vrnitev bolezni, ko se je vrnil Harry in od tistega dne kljub skrbnim odredbam dr. Lacroixa počasno, neizprosno razkrajanje. Pridružile so se neke vrste dremavost, nezavest in telesna onemoglost; to je res nerazložljiva, skrivnostna bolezen... Zakaj? Da, zakaj je siru Willi-amu takrat bolje, kadar ni njegovega tajnika pri njem? Zakaj se njegovo stanje poslabša, kadar je Harry Wilkins spet tukaj? To je več kakor slučaj! .Opazujte tudi neposredno pacientovo okolico../ Kot diagnostik se moram še marsičesa naučiti! Z enim samim pregledom je doktor Lacrroix prišel nenormalnosti na sled. Jaz pa nisem — ker sem imel oči samo za Yami — ničesar opazil... Smart-Miller? Kratko in malo ga pred tvojimi očmi počasi zastrupljajo, ne da bi ti to sploh opazil. Bedak! Ti pa dalje analiziraj sladkor in aceton in išči vzrok bolezni, ki ugonablja tvojega pacienta. Yami te ni nalagala. Dejstva te silijo, da sprevidiš svojo nespamet. Ker si hotel simptome bolezni spraviti v sklad s svojim predsodkom, si prišel celo do spoznanja, da je žena histerična... zakaj ne kar blazna? Errare humanum est, sed per-severare diabolicum...* Pogosto smo citirali izrek: zdaj je prišel trenutek. da ga prav obrnem. Harry Wilkins? Trd oreh! Resnica? Prišla bo na dan! Kakor je vzhajajoče sonce pregnalo iz parka poslednjo nočno senco, tako se je počasi jasnilo v moji glavi. Ali ne dolguje Harry Wilkins svojemu dobrotniku in bogatemu zaščitniku, ki se je zavzel zanj, siroto, in ga skrbno vzgojil, večno hvaležnost? To bi bilo prelepo, preveč dostojno in preveč samo po sebi razumljivo! Taka čustva v današnjem času niso več modema! Sir William ga s tem ponižuje, ko zanj skrbi in mu daje kruh. Namesto da bi cenil svojo srečo, se mu zdi ta sreča nepravična neenakost, in to ga žge... V Nottinghamu in potlej v Ox-fordu so njegovi tovariši mladi ljudje, ki imajo pred seboj sijajno bodočnost. On živi takšno življenje, ki se od ostalih prav nič ne razlikuje, a kaj ima pred seboj po do-vršitvi gimnazije in vseučilišča? Vse življenje bo moral služiti možu, ki ga je vzdrževal. Veže ga dolžnost, njegov dolžnik je... Tajnik, uslužbenec, to pomeni za vselej neko podrejeno vlogo!... A Smart-Miller je neporočen, čigavo bo njegovo premoženje, kadar umre? Nima ne žene ne otrok ne sorodnikov: ali ni torej Harry Wilkins poklican, da postane njegov dedič? To upanje je mlademu človeku, ki je prav tako kakor mnogo drugih nezrelih mladih ljudi, dorasel med vojno brez očetovskega nadzorstva in bil pod vplivom nezdravih idej teh let, dalo pogum in voljo, delati za moža, ki mu nima očitati drugega, kakor da je bil z njim dober in mu je pomagal. S tem se je iznebil samo po sebi razumljive dolžnosti... Kajpak. Toda ali niso ta čustva zgolj zastareli predsodki naših dedov? Sir William je v Indiji, Harry Wilkins v Angliji. Pride novica, da se je njegov zaščitnik poročil. Zbogom upanje in načrti za bodočnost! Zbogom milijoni! Mlada žena, najbrže kmalu tudi otroci: naravni dediči!... Smart-Miller j a ima zdaj samo še za gospodarja, za kapitalista, ki mora ubogi Harry »Hi MEHKA KOŽA KLJUBUJE & VSAKI STAROSTI! 1~- Akiivni lecitin Solea-mila naj podpirc delovanje hormono' ^ ludi v Vati koz * Motiti se je človeško, v zmoti vztrajati je pa peklenščkovo... V 24 URAH barva, plisira In kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in evetlolika srajce, ovratnike, zapestnice Itd. Pere, suši, monga in Uka domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA Wilkins zanj delati. Jezen, razočaran in na koncu vojne še ranjen v francoskem strelskem jarku, je po napornih študijah zapustil Oxford, Od gospoda Atkinsona, Smart-Mil-lerjevega notarja v Londonu, je dobil naročilo, da kar najhitreje odpotuje na Ceylon. Smart-Miller je nepričakovano zapustil Indijo; zdaj je na poti v Egipt in Harry Wilkins bo kot njegov tajnik in sodelavec nadaljeval delo, ki ga je moral arheolog prekiniti. Nekaj mesecev pozneje je pri siru Wil-liamu in njegovi ženi. Izve vse podrobnosti njune ljubezenske zgodbe in tudi vzroke njunega nenadnega odhoda... Yamina ljubezen... Bramanovo maščevanje! To je zgodba Lakme, Nilakanta in Ge-ralda, samo nekoliko modernejša... In Harry bi se smejal ubogemu Williamu, ki je igral ljubimca, če se mu ne bi bilo premoženje, ki se mu je zdelo že njegovo, zaradi te nepričakovane poroke za vselej izmuznilo iz rok. V Kairu je Harry Wilkins spoznal Yami. V začetku je videl v njej le sovražnico, vsekako ljubko sovražnico... Vkrcali so se za Evropo. Smart-Miller je zbolel. Starost je bila pri tem mladem zakonskem možu vsak dan bolj očitna in kljub prizadevanju, da bi bil vsaj na zunaj videti približno toliko star kakor Yami, je postajala razlika vsak dan bolj vidna in neprijetna. Harry Wilkins je spet začel upati. V Italiji so tajniku prepustili, da je mladi ženi razkazal vse zanimivosti Neaplja, Rima, Florence in Benetk. Posledica: lady Dafna sama mi je priznala. Prijateljstvo obeh mladih ljudi, sprva ljubimkanje, potlej pa prebujenje ljubezni po zakonu, ki je bil zanjo komaj kaj več kakor razočaranje — vse to jo je navezalo na mladega Angleža, ki se mu je vdala brez vsakršnih pomislekov... Vse drugačna je bila pa stvar videti pri Harryju Wilkinsu! Odkar je imel lady Smart-Mil-lerjevo v svoji oblasti, mu je šinil v glavo nov načrt: poročil se bo z njo, ko bo po smrti svojega moža edina dedična njegovega premoženja. Kot posledica sladkorne bolezni je nastopilo pri siru Willia-mu vnetje noge. Hitro so se peljali v Pariz: odrezali so mu nogo, sir William je bil rešen. Ostalo mi je biJo znano... Le zakaj sem jih moral srečati? Zakaj je neznatnemu, nepomembnemu medicincu, ki doslej niti ni mogel najti vzroka bolezni svojega pacienta, prišlo na misel, da je začel dvoriti Yami?... Yamin razdor s Harryjem je podrl vse skrbno prikrite Angleževe načrte in upanje prav v trenutku, ko se je zdelo, da se bodo kmalu uresničili... Njegovi načrti so spodleteli... spremenil je torej taktiko! Yami niso izginile iz spomina stričeve grožnje, čeprav ji je sir William dokazal nesmisel njene bojazni, ker do danes ni še nihče padel kot žrtev maščevanja bogov, mlade žene v tej stvari ni mogel prepričati. Njen mož in njen ljubimec sta zmerom pazila, da se ne dotakneta te nevarne snovi, človek bi mislil, da se je v njej utrnil vsakršen spomin na to; pa se ni, in Harry Wilkins je to slutil; vedel je, da je v tej točki njena šibka stran. Ni se pomišljal to okoliščino izkoristiti za svoj zločinski načrt! Njegovo potovanje v London? Pretveza... Njegovo slučajno srečanje s stricem Čandro? Laž... Indijec z golim bodalom in z mislijo na maščevanje obstoji samo v njegovi domišljiji in mu služi za to, da bi Yami izsilil obljubo za zakon! Izrekel je svojo zadnjo besedo. To je lahko storil brez strahu pred kaznijo, ker se je lady Dafna z 1 njim zapletla tako, da je zdaj morala molčati. Svojemu možu ne sme ničesar povedati, če noče same sebe pogubiti. Harry Wilkins ima zmago v svojih rokah: tako najbrže misli, ali se pa vsaj dela tako. Prav tako se vede kakor človek, ki ima pri pokru vse štiri ase. Samega sebe že vidi kot zmagovalca... a vendar je izgubil! Takoj jutri zjutraj pokličem doktorja Lacroixa. Dragocen zaveznik mi bo. Obema se bo že posrečilo, da bova tajnika spravila odtod. Lady Smart-Millerjeva ne sme imeti s stvarjo nobenega opravka; preprečiti moram, da bi prišla v Nihče Bi prestar za stenje Zanimivi poskusi na kolumbijski univerzi Ako preletimo zgodovino velikih ljudi, bomo opazili da se je izredni razvoj njihovega duha pričel dokaj pozneje, kakor na splošno mislimo. Z 20. ali 25. letom je bila večina velikih ljudi današnjega časa še čisto povprečna osebnost in nihče ne bi o njih prerokoval, da bodo lepega dne vplivali na usodo Evrope v tako trajni obliki. Te dni so profesorji na kolumbijski univerzi v Ameriki naredili lepo število zanimivih poskusov delno s študenti, delno s kaznjenci neke ameriške kaznilnice. In ugotovili so, da se človek najlaže in najhitreje uči v starosti 23 let: to je doba, ko se učimo hitro, temeljito in lahko. Otrak se ne aci lahko Napačna je trditev, da se otroci najhitreje nauče. Otrok petih let ima kvečjemu možnost, da se uči s 30*/» tiste hitrosti kakor odrasel človek pri 23 letih. Otrok desetih let se lahko v istem času kakor zrel človek nauči samo 50 *'» iste učne snovi. Pri 15 letih še zmerom ne more prekoračiti meje 75 Krivulja človeške zmogljivosti in sprejemljivosti gre torej precej strmo navzgor. Zato je pa pozneje njen pa- dec dokaj zložnejši. S poskusi so dokazali, da se tudi pri 45. letu še zmerom prav tako dobro učimo kakor pri 15 letih. Pri 55 letih se lahko človek prav tako hitro in dohro uči kakor deček pri 10 letih. Ta zmožnost ostane enaka še dolgo po prekoračenju 60. leta. čisto napak je torej zatrjevanje, da se človek v staj'os ti ne more ničesar več naučiti... Več zanimanja — več radovednosti Kajpak je vse pohio okoliščin, ki ovirajo človeka pri zmogljivosti učenja. Pred vsem ne smemo pozabiti na tisoč vsakdanjih stvari, ki motijo in ovirajo človeka pri učenju. Ce ima človek .preveč skrbi*, se le slabo uči. Dalje ovira zmogljivost dojemanja tudi nezanimanje do predmeta, ki se ga človek uči, ah pa popolno pomanjkanje radovednosti. če v človeku radovednost, plemenita znatiželjnosi zamre, potlej lahko naredimo križ čez njegovo stremljenje in čez njegov napredek. Tem oviram se pa pridruži še ne potrpežljivost. Ako si človek ni na jasnem, koliko časa potrebuje, da se nauči določene snovi, denimo kakšnega tujega jezika, potlej je lepega dne razočaran. Nobenega jezika in nobene umetnosti se ne naučiš v nekaj dneh. Ce pa imaš za seboj takšno razočaranje, se le težko spet zbereš in se pričneš znova truditi in učiti. Ne smemo torej preveč terjati sami od sebe. Opore za spomin Na splošno trdijo, da je učenje v poznejših letih težavnejše, ker ljudje pozneje nimajo več tako dobrega spomina. Nasprotno: spomin se z leti vse boljša in boljša. Pač pa moramo imeti pripravljene opore za možgane in spomin. Ako si hočemo zapomniti to ali ono ime, je najboljše, da ga najprej črkujemo, potlej napišemo in »večer, preden gremo spat in zjutraj, ko se zbudimo, še enkrat preberemo, če po tednu dni snov, ki smo si jo tako vcepili v glavo, še enkrat ponovimo, se nam tako zasidra v možgane in spomin, da je deset, celo dvajset let ne possabimo in se je takoj spomnimo. Ako se lotimo dela in učeoja s potrebno vztrajnostjo, s trdno voljo in pravkar omenjenimi oporami za spomin, si utegnemo — čeprav že siri in stari — obogatiti naše znanje z novim, preštudirati kakšno novo fakulteto in pričeti boj z življenjem na čisto novih temeljih. (»N. W. Journal«) položaj, ki bi jo utegnil količkaj kompromitirati. Hiša se počasi prebuja. Slišim, kako Mitra spodaj odpira železna polkna. Kmalu se bo prikazal tudi Harry Wilkins. Tudi on najbrže ni imel posebno mirne noči. Danes bo neprijeten dan! Hitro se bom obril in se okopal v mrzli vodi. To bo pregnalo utrujenost prečute noči. Boj se lahko prične. Vsekako moram zmagati: na kocki je Yamina ljubezen, morebiti celo njeno življenje... Naprej! Ob dveh. V treh urah bo padla odločitev. Kakšna razburjenja, kakšna presenečenja sem doživel od davi! Ob osmih sem šel k siru Willia-mu. Našel sem ga manj onemoglega kakor snoči. Nič več nima tistega čudnega pogleda, nič več razširjenih zrenlc... Rekel sem mu, da bi še danes rad poklical dr. La-croixa, da ga bova iznova preiskala. Z gesto, ki je jasno pokazala njegovo nejevero, da bi mu takšna preiskava kaj pomagala, je pristal. »Naj pride, če hočete,« je rekel s slabotnim, hripavim glasom. Takoj sem šel k telefonu. Prvo razočaranje: dr. Lacroix je odpotoval v Leysin in se šele čez dva dni vrne v Ženevo. »Naj pride, ko se bo vrnil,« je menil bolnik. Dva dni! Jaz ga pa potrebujem prav danes... Dva dni! kaj vse se utegne zgoditi v dveh dneh! Kaj hočem! Bom pač sam vse ukrenil... Le s kakšno utemeljitvijo naj zahtevam, da tajnik odpotuje? Ko sem menjal ovoj, sva se raz-govarjala. Bolnik je bil bolj svež in se je ukvarjal spet s svojimi prejšnjimi mislimi: »že več dni nisem mogel nič delati, mali doktor,« je dejal. Tako me je imenoval vselej, kadar mi je hotel pokazati svoje prijateljstvo in svoje zaupanje. »Ali veste, ali je Harry že kaj napredoval s svojimi izpiski? Potlej bi lahko delo dokončal... Ali bom še prišel do tega? Dvomim... Vidite, človek se le prerad prevzame! Kaj je nedokončana knjiga? Nič. Pomagajte mi,. mali. Vsi trije bomo delo zanesljivo zmogli v nekaj dneh; čutim, da ne smem izgubljati niti minute.« »Kaj vse vam ne pride na misel!« »Vse to, kakor vam, prijatelj! če bi bili z mojim stanjem zadovoljni, ne bi poklicali dr. Lacroixa! Navadil sem se, resnici gledati v oči. O sebi si ne delam nič več iluzij kakor vi! Zelo skrbite zame in zato sem vam zelo hvaležen, a na vse zadnje leži naša usoda vendarle v Gospodovih rokah, še nihče ni ušel usodi, ki mu je bila namenjena.« ... ■BeSSSMi DR-OETKERiev££§3i -in. Vartiiuunr s£adko%, DRUŽINSKI TEDNIK Nekoliko podatkov astrologa 5. Paradisa Mag Ha številk Slišim izgovarjati moje ime AH .je uspeh v loteriji samo igra slepega slučaja? Kaj pravila kabala iu okultizem? Že stari grški znanstveniki, med njimi zlasti slavni pionir matematike Pvtagoras, so prišli do spoznanja, da imajo številke mnogo globlji smisel od zgolj kozmetičnega matematičnega pomena, kakor to mislijo vsakdanji ljudje. Njegova doktrina, da je številka bistvo vseh stvari, dobiva po zaslugi raziskovanja modernih fizikalno-znanstvenih panog vedno večjo veljavo. Številke so, bi lahko rekel, magični popili, v katerih dremljejo prašile, latentne energije, ki vzbujene lahko služijo v korist ali v škodo človeštvu. Vsa sociološka, biološka, fiziološka in cel duševna dogajanja, vsi dvigi in padci kulture in civilizacije — vse je medsebojno povezano s preciznimi številčnimi relacijami, s čudovito nam neznano in nezavedno magično močjo, število je osnovni pogoj vsega bivanja; da celo naša čustva niso nič drugega kakor številčne kvantitete, ki se s privlakom in odbojem medsebojno uravnovešajo. Za zakonitost številk, ki so bistvo vseh stvari, je podlaga najvažneiSih znanosti in njihovih zakonov. da — najeksaktnejša znanost — matematika. Že prastara židovska kabala pripisuje gotovim besedam številčen pojem, ki mu podeljuje mistične učinke. »Sanje in številke Tako nam postane razumljivejša razlaga sanj, ki jo je podal Jožef egiptovskemu faraonu, kakor je to opisano v Svetem pismu stare zaveze. V tej razlagi je igralo mistično število 7 odločilno vlogo. Komu je neznana prastara narodna vera, ki pripisuje različnim številkam skrivnostne učinke in relacije. Številke 3, 4, 7, 40 in druge so, ki se v vseh starih mitologijah, v bibliji, v vseh religijah neprestano povračajo. V zgodovini je nešteto zanimivih in frapantnih primerov, ki te mistične zakonitosti potrjujejo; da navedem samo enega: L. 1794., ko je pričela Napoleonova moč, je bil obglavljen Robespierre. Če sešteješ. posamezna števila te letnice, dobiš .21; prišle j to vsoto k letnici 1794; dobiš 1815; to je leto, ko je Napoleonova zvezda ugasnila. Toda nazaj k stvari! Freudovo psihoanalitično tolmačenje sanj je znano že večini. Malokomu pa je znano, da se človeška podzavest poslužuje številčnih relativitet. Sanje hočejo izraziti neka števila, ki so v posebno tesni zvezi z usodo, srečo in uspehom človeka. Le vešč in šolan eksperimentalni psiho-grafolog more razbrati komplicirano simboliko sanj in pogoditi to srečno številko. Pri tem igrajo seveda tudi astrološka preračunavanja zelo važno vlogo. Šele sedaj je mogoče z gotovostjo računati z uspehom v tako ne-sigurni in riskantni loteriji. Iz lastne prakse poznam več slučajev, ko se je nasmehnila sreča ljudem, ki so že leta in leta brezuspešno igrali v loteriji. Odločite se in napravite konec neuspehom in razočaranjem. Moderna somnosofija in astrologija vam nudita dovolj uspešnih sredstev in pripomočkov, da se iz lastne moči rešite nesreč in neuspehov, da si usužnjite zakonitost številk, ki so vse doslej osužnjevale vas. S. 1’aradiso. Maribor, Tattenbachova 24. To ni nič čudnega, zakaj ženske se rade pogovarjajo o meni. Posebno ob takem vremenu! Druga drugi me priporočajo kot najboljše sredstvo proti rdeči, ostri in spokani koži, Tako je prav! Zakaj; samo NIVEA vsebuje Eueerit, edino okrepčevaiuo sredstvo za kožo. Mizarski mojster star 35 let, z dobro idočo obrtjo v sredini mesta, se želi poročiti takoj z gospodično ali vdovo z gotovino 20 do 40 tisoč radi povečanja obrti. Samo lesne ponudbe pod šifro ..Srečen zakon“ na upravo lista. Dežne plašče HUBEUTUS, TliENCHCOATl, OBLEKE itd. si nabavite najboljše in najceneje pri Presfceriu Liublfana, Sv. Petra c. 14 f večer (>PrV lovcu* 5. XII. 1938 Rimska t. 24 — Bleiureisova 2 Cene naših malih oglasov so zmerne in času primerne! Poctni boste kupovali Via Iv £Qlr9boje1e, «Lo »jiilavat* nas brezplačni katalog nudi poceni okusno domačo hrano vsakomur! Sprejema abonente! Kolodvorska ulica S Ne uklonite se rezki modi! zaupno name'! Na podlagi VaSega rokopisa in rojstnih ppdatkov prejtue brezplačno točno oceno Vašega značaja in usode, z dragocenimi nasveti za pravilno postopanje v poklicu In trgovini, zakonu in ljubezni, ter v vsakem življenjskem položaju, kakor tudi glede Vašega zdravja. — Ne odlašajte, temveč pošljite ml Se danes Vaš točni naslov, najmanj 20 vrstic Vaše pisave, leto mesec, dan in ako mogoče tudi uro Vašega rojstva, ter priložite din 30’— v znamkah za poštnino in dopisovanje na naslov ASTHO PSIHO GHAFOLOŠKl BIRO, MAHlBCm. TATTENBACHOVA Ul.. 24, pa boste z mojim delom več kot zadovoljni. Mnogo zahvalnih pisem iz raznih držav priča za vrednost mojih nasvetov iti metod. i orkester ■ Konec Radio Ljubljana od 1. do 7. decembra 1958. NEDELJA 4. DECEMBKA 8.00: Vesel nedeljski pozdrav ■ 9.00: Napovedi, poročila ■ 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve ■ 9.45: Verski govor ■ 10.00: PiošCe ■ 10.30: Koncert lahke glasbe ■ i2.(10: Plošče po željah ■ 1.3.00:' Napovedi, poročila ■ 13.20: Koncert l!a-dijskega orkestra ■ 17.30: Z a dobro voljo in zabavo in plošče ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura • 19.50: Koncert godbe Sloga ■ 21.00: Koncert operetnih zvokov ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Plošče • Konec ob 23. uri. PONEDELJEK 5. DECEMBKA 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra ■ 14.00: Napovedi M 18.00: Prihod sv. Miklavža in nagovor za otroke • 20.00: Miklavžev pisan večer ■ 22.00: Napovedi, poročili ■ 22.15: Miklavževanje za odrasle ■ Konec ob 23. uri. TOREK (i. DECEMBRA 11.00: Šolska ura ■ 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila • 13.00: Napovedi ■ 13.20: Šramel >,škrjanček« ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Koncert Radijskega orkestra • 18.40: Psihološki problem malega naroda ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Vesela kronika ■ 20.00: Koncert na harmoniki ■ 20.45: Koncert Radijskega orkestra ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Prenos plesne glasbe iz restavracije Emona : ■ Konec ob 28.' liri.' 5? Premog — koks drva — oglje — likali* dobite po zmernih cenah pri RESMAN LOJZE. Ljubljana Cesta 29. oktobra (Rimska) St. 21 Telefon 33-55 ČETRTEK 1. DECEMBRA 9.00: Napovedi, poročila ■ 9.15: Šolska proslava narodnega praznika ■ 10.00: Prenos iz stolnice ■ 10.15: Plošče ■ 10.45: Koncert na klavirski harmoniki ■ 11.30: Koncert Radijskega orkestra ■ 13.00: Napovedi, poročila ■ 13.20: Radijski Šramel ■ 17.00: Koncert Radijskega orkestra ■ 18.00: Samo, prvi slovenski kralj, drama ■ 19.00: Napovedi, poročila • 19.30: Nac. ura B 19.50: Plošče B 20.00: Prenos a 22.00: Napovedi, poročila a 22.15: Plošče a Konec ob 23. liri. PETEK 2. DECEMBRA 12.00: Plošče a 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi a 13.20: Koncert Radijskega orkestra a 14.00: Napovedi a 18.00: Zenska ura a 18.20: Plošče a 18.40: Francoščina a 19.00: Napovedi, poročila a 19.80: Nac. rtra a 19.50: Kotiček SPD a 20.00: Zabaven koncert a 22.00: Napovedi, poročila a 22.30: Angleške plošče a Konec ob 23. uri. SOBOTA it. DECEMBRA 12.00: Plošče a 12.45: Poročila a 13.00: Napovedi a 13.20: Plošče B 14.00: Napovedi B 17.00: Otroška ura B 17.40: Plošče B 17.50: Pregled sporeda B 18.00: Radijski orkester B 18.40: Zagorje y zgodovini B 19.00: Napovedi,j poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Beseda k prazniku B 20.00: O zunanji politiki B 20.30: Pisan glasbeni večer B 22.00: Napovedi, 'poročila Pravi smiliti teilji vedno na zalogi. Izdeluje tudi p o meri staropriznana tvrdka Ljubljana Mestni tra 19 Popravila se sprejemajo je nova trgovina stekla, porcelana in kuhinjske posode Predobjava! Zasigurajte si že sedaj en izvod moje najnovejše knjige o astrologiji. hirologiji, grafologiji, kozino-biologiji, psihotehniki in psiho-dinamiki. Ta knjiga bo bogato ilustrovana in vsakemu čitatelju od velike koristi. Knjiga bo izdelana na strogo znanstveni podlagi. Subskripcijska cena 70 dinarjev. — Astro-psiho-grafološki biro, Maribor, Tattenbachova 24. TRTA Cepljenke neplemenitejših vrst ler zalite in korenike Kober 5BB. leleki 8B, Riparia in Chasselas, vse zajamčeno čisto in prvovrslno, dobavljajo: Prvi jugoslavenski loznjaci, Oaruvar. Zahtevajte cenike. LJUBLJANA ivrSeva cesta si poleg kavarne „Majcen“ Zavarujte in preskrbite sebe in svojce ■ p*-*. . »Drava* ZAVAROVALNA ZADRUGA MARIBOR, Aleksandrovi 14 LJUBLJANA, Mestni trg 17 POZOR GOSPODINJE I Najceneje ste postreženi s KURIVOM p« tvrdki RUDOLF VELEPIČ trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 27.08 Ravno tam se dobila popolnoma nove plošče, svetovno znane znamke HOMOCOUD CENA DIN 15 - Mi Vam hočemo olajšati izbiro daril Potrudite se k tvrdki ANT. KRISPER seksualne impotence, za spolno siaboat in za oJittCltev funkcije spolnih žlez poskusite originalne neškodljive . , LJUBLJANA, Mestni trg 26 Našli boste gotovo kaj Vašim denarnim razmeram primernega. Ogled je brezobvezen. 2500 DINARJEV .potrebujete, dft zaslužite mesečno 1000* dl utr Jev . doma. Postranski lasiu-žek. Pišite: »\ NOJ?/ .Maribor, Oro/uova. PRODAM POHIŠTVO za samsko sobo zelo dobro ohranjeno in poceni šesto ječe iz omare za obleko, postelje z žimnico na vzmet, nočne omarice in umivalnika. V prašati v.upravi *Dru. žinskega tednika;, Ljubljana, Gregorčičeva uL Ste v. 27/111. FR. P. ZAJEC Dobe ae v vseh lekarnah. 30 pilul .... 8-1* — 100 pilul . ... din 217-— ■500 pilul .... din »0 — Zalilevajle samo originalne Jormo-Seks" piluli, ki so ninai na Škatlici opremljene z iaičimo mamko. Po poiti razpošilja lekarna L. BAHOVEC, Ljubljana. Glavna zaloga .Vis-Vil' kem. aboralorij, Zagreli, Langa« Irg 3. O g I. res*. S. br. '28.85<>-37. IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STA.RI TRG O Velika izbira vsakovrstnih naočnikov, povečevalnih slekel, daljnogledov, toplomerov, barometrov, barolerinometrov, hvsromeirov Ud. - Raznovrstne ure, zlatnina in srebrnina. - Ceniki brezplačno Izdaja za iconsorcij »Družinskega tednika« K.. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek - vsi v Ljubljani.