Pošiuiuu plačana o gotovini LETO LX Y Ljubljani, v torek 24. maja 1932. Stev. ti: Cenn 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, zu inozemstvo 120 Din Uredništvo je * Kopitarjevi ul.6/lll Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. - nočna 29%, 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cek. račun: Ljub« Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserote; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Nemima Grčija Vsa javna poslopja, ministrstva, pošta in brzo-jav, zasedena po vojaških oddelkih s strojnimi puškami, stavka na pošti, kjer so uradniki kradli vrednostne pošiljke in kamor so se vrnili le radi grožnje, da pridejo sicer pred vojno sodišče, proglasitev stavke uslužbencev pri cestni železnici in delavcev v industrijskih podjetjih, priprave na stavko učiteljev, profesorjev in davčnih uradnikov, skoro popoln zastoj poštnega, brzojavnega in železniškega prometa z inozemstvom, stroga pripravljenost vojaštva in mobilizacija mornarice, ministrski predsednik Venizelos, v katerem je grški narod v najkritičnejših trenutkih vselej videl svojega rešitelja, v ostavki; to so nekateri zunanji momenti anarhije, v katero je zašla Grčija. Da vsaj nekoliko ustrahuje nezadovoljno državno uradništvo, ki zahteva zvišanje plač, je moral Venizelos zagroziti s proglasitvijo obsednega stanja. V svojem temperamentnem govoru, iz katerega je zvenel strah pred bodočnostjo, je Venizelos v zbornici zagovarjal sestavo koalicijske vlade med liberalci in republikanci, ki bi edina bila dovolj močna, da bi pomirila množice in napravila red. Verjetno je, da se Venizeiosu posreči sestaviti takšno vlado, ni pa izključeno, da se ne oglasijo generali in morda s pomočjo rojalistov proglasijo diktaturo. V Grčiji, ki se po strahovitem porazu v Mali Aziji leta 1922 kar ne more umiriti, je tudi ta rešitev iz sedanje krize mogoča. Beseda demokracija je doma v Grčiji. Grško ljudstvo na dolgo ne prenese drugih vladavin, pa naj si bo tudi s parlamentarizmom zakrinkana diktatura spretnega državnika Venizelosa, temveč hoče resnično ljudovlado, pri kateri bo imelo samo malod':ne neposredno besedo. Morda se v teh težnjah zasledijo šo ostanki stare grške tradicije. Ako temu stremljenju po ljudovladi dodamo še tempera-mentnost južnjaškega plemena, potem lahko najdemo razlago za večne vladne krize in številne državne udare v Atenah. Od marca leta 1915 do konca leta 1930, je imela Grčija nič manj kakor 21 vlad in sam Eleutherios Venizelos jih je sestavil sedem, Venizelos je proglasil republiko in avgusta lt>26 strmoglavil diktatorja Pangalosa. Bržkone je sedaj na vrsti Venizelos sam. Že kot organizator protiturških vstaj na Kreti je \'enizelos sanjal o »Veliki Grčiji«, o nekakem makedonskem kraljestvu Aleksandra Velikega. Takoj ob začetku svetovne vojne je zagovarjal vstop Grčije v vojno na strani antante. Ta naklep se mu je posrečilo izvesti šele proli koncu leta 1916, ko je Grčija po izgonu Konstantina napovedala vojno Bolgariji in Nemčiji, še prej je bil eden izmed prvih organizatorjev balkanske vojne proti Turčiji. Vsi ti vojni pohodi so Grčiji prinesli nove zemlje in maja 1919 je dal Venizelos zasesti tudi Smirno v Mali Aziji. Ze takoj ob začetku svetovne vojne je Venizelos prigovarjal kralju Konstantinu, naj potegne meč in zasede Malo Azijo. Venizelosova politika je doživela hud poraz v septembru 1922, ko so morali Grki, strahovito te-peni )jo Turkih, izprazniti maloazijsko obal. Tu je bil začetek sedanje moralno-politične in posebno gospodarske krize grškega naroda. Iz Male Azije so se vsule nepregledne množice lačnih in raztrganih brezdomovincev. To je bilo strašno breme, ki je poslej neprestano pritiskalo na vse grško gospodarstvo. Grška trgovina, predvsem grška mornarica, je zgubila enega najboljših trgov. Vpliv grške mornarice v Egejskem in Črnein morju je pričel naglo pešati. Pojavila se je tudi močna konkurenca mornaricc povojne Italije, ki je zasedla Do-dekanez in pričela voditi Turkom prijazno politiko. Poslej je bila grška trgovinska bilanca malokatero leto aktivna. Od leta 1924 do pomladi 1927 je Venizelos ostal na Franccskem, kjer se je zdravil radi mrtvouda. Od poletja 1928 do danes, je imel neugnani rcvolu-eijonar s Krete prvo besedo v grški politiki, ne glede na to, ali je bil v vladi ali ne. Pod njegovim spretnim vodstvom je pričela Grčija, naslonjena na London, igrati prvo vlogo izmed balkanskih držav v zunanji politiki. S stabilizacijo drahme v 1. 1928 Je bil napravljen velik korak naproti konsolidaciji grškega gospodarstva. Preteklo jesen sta padec angleškega funta in opustitev zlate valute končno kompromitirala vse grško gospodarstvo. Ne samo, da je bila drahma stabilzirana na podlagi funta-Steriinga, temveč tudi ena četrtina kritja drahme, je bila v funtih; s padcem funta se je kritje grške valute nenadoma zrušilo. Tedaj je pričel Venizelos silovito borbo za ohranitev valute, toda 25. aprila se je ta neenak boj končal z odobritvijo zakona b ukinjenju zlate valuto. Decembra je bilo Venizeiosu ali v Ženevi ali v Londonu obljubljeno ogromno posojilo enega milijona funtov za podporo drahme. Ostalo je samo pri obljubi.. Venizelos je nato začel misliti na moratorij zunanjih dolgov. Sredi aprila ga srečamo v Ženevi, kjer pred Svetom Zveze narodov v obupnem govoru zahteva petletni moratorij in posojilo 50 milijonov dolarjev. Tu je pripovedoval, kako je kritje drahme padlo v zadnjih desetih mesecih za dva milijona fuutov-šterlingov, to je od 47% na 20%, medtem ko zakon predpisuje 40% kritje. Njegov govor je morda vzbudil sočutje pri navzočnih, ludi Paul Boncour, ki ga je morda vsaj za trenutek objel občutek zadovoljstva nad usodo angleške za-vcr.nice, je našel prav laskave besede za nesrečnega Venizelosa; toda Svet Zveze narodov si je cuiil roke z lepo resolucijo, češ, da je moratorij zadeva grških upnikov, ne pa Zveze narodov. Kmalu nato je Grčija proglasila moratorij. Narodna banka nima v svoji zalogi niti toliko deviz, kolikor Ali koncentracija ali diktatura Generali so za koalicijo vseh republikanskih sirank — Tadi rojalisli bi radi prisSavili svoj piskerček Belgrad, 23. maja. 1. Položaj v Grčiji postaja po demisiji Venizelosa vedno bolj kompliciran. Nenadoma so izstopili iz svoje rezerve znani vojaški krogi, kateri so ves čas strogo spoštovali Venizelo-sovo vladanje in ki hočejo sedaj imeti svojo besedo pri sestavljanju nove grške vlade. Tako se je slišalo nocoj iz Aten, da nekateri predlagajo za predsednika vlade generala Kondilisa, ki pa nima nobenih simpatij v armadi. Znani vojaški list »Alagi« je danes celo napisal jasno in za vsakogar razumljivo grožnjo, »da general Gonatas in polkovnik Pla-stiras ne bosta nikdar dovolila, da se poveri mandat za sestavo nove vlade generalu Kondilisu«. Ona hočeta potom svojih zaupnikov zahtevati, da se ponudi predsedniško mesto generalu Gonatasu, če bi to ne bilo mogoče, pa vojaškemu direktoriju. Vojaštvo je. torej zavzelo odločilno stališče. Znano je, da so nižji častniki proti vsakemu vmešavanju vojaštva v politiko ter zahtevajo od nje popolno nevtralnost. Vojaštvo ima nalogo, da vzdržuje mir v državi, tako piše »Alagi«, in se manjša skupina častnikov bori s politiko Venizelosa ter je dobila stroga navodila, da se vzdrži red v državi za vsako ceno. V atenskih političnih krogih pa se poleg tega vprašanja komen- tira tudi aktivnost italijanskega vojaškega atašeja, ki se je zadnji teden dvakrat zaporedoma odpeljal v Rini in je po vsakem povratku v Atene napravil številne obiske v častniških krogih. Nekaterim se dozdeva, da bi italijanska diplomacija rada videla, ako bi se Venizelos odstranil in napravil mesto vojaški osebnosti, ki bi bila bolj dostopna za italijanske načrte. Atene, 23. maja. ž. Vojaška stranka je poslala ultimatum predsedniku republike. V tem ultimatu-mu sporoča, da bo vojaštvo proglasilo diktaturo, a.ko državne oblasti ne prevzame koalicijska vlada pod predsedstvom enega bivših voditeljev republik.ui. ske stranke. Atene, 23. maja. tg. Zaimis je preteklo noč poklical k sebi Venizelosa, da bi ga pregovoril, da sestavi vlado s koalicijo vseh strank, katera bi bila, če Venizelos na to pristane, v svoji sestavi iz rojalistov in venizelistov skoro paradoksna zveza najhujših nasprotnikov. Rojalistični listi proles(irajo proti temu, da Zaimis ni takoj po Venizelosovi de-j misiji poveril sestavo vlade voditelju rojalistov I Kaldarisu. Atene, 23. maja. A A. Vse proglašene stavke trajajo še vedno. Nevarnost je, da ne bi stopili v stavko tudi tramvajski nameščenci. Atene, 23. maja. tg. Preteklo noč so začeli stavkali železniški uradniki v Macedoniji. Simplonski in orientski ekspresni vlak so ustavili na jugoslo-vansko-grški meji. Bojijo sc, da se stavka ne bj razširila. Vlado sestavi Papanastasiu Atene, 23. maja. AA. Danes jo predsednik republike Zaimis sprejel večje število političnih voditeljev, da se z njimi posvetuje o sestavi vlade narodnega soglasja. Zdi se, da ho novo vlado sestavil Papanastasiu in da ho novo vlado tudi Venizelos podpiral. Venizelos se za čas umakne At<>ne, 23. maja. AA. Jutranjiki poročajo, da Venizelos zaradi naporov zadnjih dni po nasvetu zdravnikov ne sme zapustiti svoje hiše. Venizelos lio po vsej priliki za nekaj časa zapustil Grčijo in bo odpoto:vat v inozemsko kopališče. Socialistična vlada izključena Razgovor „Slovenčevegau belgrajskega dopisnika z uglednim francoskim politikom Belgrad, 23. maja. 1. Nocojšnji listi so raznesli vest, da so se francoski socialisti pod vodstvom Leona Blunia zedinili, da vstopijo v novo vlado skupno s Herriotom. V to svrho so Herriotu predložili listo pogojev, pod katerimi bi bili pripravljeni sprejeti vso odgovornost v vladi. Pogoji so sledeči: 1. Takojšnje znižanje vojnih kreditov. 2. Takojšnja prepoved zasebnega izdelovanja in razpeča-vanja orožja. 3. Izvedba 40 urnega delovnega tedna. 4. Uvedba zavarovanja proti nezaposlenosti. 5. Takojšnja državna kontrola nad poslovanjem bank in H. Takojšnje podržavtjenje vseli zavarovalnih družb, rudnikov, železnic in drugih prometnih sredstev. Listi poročajo še o odmevu, katerega so socialistični predlogi povzročili v krogu ostalih političnih strank. Vaš dopisnik je na podlagi teh vesti, ki naznanjajo možnost socialistične vlade v Franciji, govoril s francosko osebnostjo, ki je bila dolga leta intimno zvezana z notranjo politiko Francije in ki je sedaj v Belgradu. Nas Jugoslovane predvsem zanima, če je vstop socialistov v levičarsko vlado v Franciji mogoč v sedanjih razmerah. »Mogoče, zakaj ne. V politiki je vse mogoče. In socialisti, združeni s radikali in še z eno levičarsko skupino, lahko računajo na majhno, toda sigurno večino v parlamentu.« »Toda tukaj ne gre za politično matematiko, ampak za vprašanje, če bo Francija morda hotela prenesti socialistično vlado, ki je stavila tako radikalne pogoje za svoje sodelovanje, in če bo francoski narod hotel sprejeti, da postane glasilo Leona Bluma »Populaire« oficiozno glasilo frane,. vlade. »Po mojem intimnem prepričanju danes nobena vlada, ki bore računati na podporo javnosti, ne more sprejeti v svojo sredo socialistov, ki stavijo pogoje tako revolucionarnega značaja. Mi Francozi smo na polju idejnega boja orientirani vedno proti levici in radi podpiramo radikalne ukrepe, nko so demokratični in ščitijo našo svobodo. Toda vsak Francoz prestane biti pristaš levičarskega pokreta, ko nastopijo gospodarska vprašanja, ki zadirajo v zasebno premoženje posameznika. Ako bi bili socialistični predlogi sprejeti, bi masa naroda ploskala znižanju vojnih kreditov in uvedbi novih socialnih zakonov, toda fe bi se država hotela vmešavati v denarno poslovanje zasebnikov, če bi začela sociali-zirati privatno lastnino, potem jc popolnoma jasno, da se bo takoj našla ne samo na levici, ampak tudi v parlamentu večina, ki bo takšno vlado takoj vrgla. Mi Francozi se radi hvalimo, dn smo idejno napredni, toda socialno gospodarsko smo najbolj konservativni na svetu. To mi lahko verjamete. Zato trdim, da socialisti pod takimi pogoji ne hodo sprejeti v vlado in da se bo morala nova francoska vlada naslanjati na radikalne socialiste in na parlamen tarno skupino sredine ter ho brez strahu vzela nase riziko socialistične opozicije. Mi smo že enkrat doživeli paniko socialistične vlade 1. 1924., ki nas je skorajda dovedla do propada. Tega eksperimenta Francija ne ho brezglavo ponovila. Socialistične vlade pod takimi pogoji ne ho.« bi jih bilo potrebno za plačilo ameriškega posojila, ki je zapadlo te dni. Grčijo je težko zadela prepoved vinskega uvoza v Francijo, nadalje Hooverjev moratorij. Venizelos je moral znižati državni proračun za 1.8 milijarde drahem in s tem zadeti seveda tudi državno uradništvo. V zadnjem času so Venizeiosu večkrat ušle izjave, da bo prisiljen ukiniti svobodo tiska, ako bo opozicija še nadalje tako ostro pisala proti vladi. To je seveda opozicijo še bolj razjarilo in gibanje proti vladi je vzkipelo šc višje. Bližnji dnevi bodo pokazali, ali se Venizeiosu še enkrat posreči obvladati razbrzdane Grke. Sicer se bo še enkrat potrdila resnica, da ni noh«» človek na tem svetu nenadomestljiv. Pariz, 23. maja. Ig. Na shodih večine socialističnih zvez na deželi se je včeraj pokazala ogromna večina za to, da se socialisti udeležijo vlade in sicer v meščanski levičarski vladi, o čem^r pa bo končnoveljavno sklepal šele izredni občni /.bor socialistične stranke, ki je sklican v nedeljo v Pariz. Vendar pa vežejo socialisti svojo udeležbo v levi-čirski vladi na pogoje, ki jih radikalna stranka (Herriot) ne bo mogla niti hotela sprejeti. Pari«, 23. maja. tg. V »Pariš Midir je izšel intervju llerriota. ki povdarja najprej, da je predvsem treba načeloma zavarovati framoske pravice glede reparacij. Herriot smatra, da jp absolutno potrebno, da se priznajo franroske pratirc in zahteve. Treha je fnrmnlnniiirldirne pravice Francije ohraniti kot podlago za francoske odno»aje na zunaj. Ce hi Nemčija res lahko trdila, da je več plačala kot je bila dolžna, bi morali Nemcj predložiti svoje številke. Kako pa lii polem Nemčija popolnoma prostovoljno podpisala Voungov načrti Treba ho roditi zelo previdno in zelo cksaklno zunanjo politiko. (»lede varnosti je izjavil, da se mu je očitalo, da varčuje pri narodni obrambi. To je storil le toliko, kolikor jo šlo za nepotrebne grailbe vojašnic. Sicer pa Herriot ne pusti nikomur dotikati se varnostnega sistema v Franciji. Nasprotno, rad hi ga izpopolnil in moderniziral, dokler ne hodo solidna mednarodna jamstva zagotovila narodom resničen mir. Nov revolucionaren izbruh v Španiji Barikade, bombe in streljanje — Tudi rojalisli rogovilijo Madrid, 23. maja. ž. V 121 Hrrold je prišlo včp. raj popoldne do spopada med policijo in slavkujo-čimi. Do spopada je prišlo radi tega, ker je nekdo od stavkujočih večkrat ustrelil na meščansko gardo. Meščanstvo je postavilo barikade na ulicah in obstoja nevarnost, da pride do nadaljnjih rrsnih spopadov. Tudi na drugih mestih so se udarili policisti in stavkujoči delavci. V Bilbao je pred mestno posvetovalnico več sto oseb pelo kraljevsko himno. Policija je prijela sedem oseb. Madrid, 23. maja. AA. Na shodu madridskih sindikalistov je prišlo do hudih izpadov proti vla- Vojno mmhtrsivo o mariborskih dogodkih Belgrad, 23. maja. AA. V informacijo javnosti je ministrstvo za vojsko in mornarico v zvezi z neresničnimi vestmi v inozemskem tisku izdalo lo-le obvestilo: Pred kakimi dvajsetimi dnevi so v mariborski garniziji odkrili, da so poročnik Milojkovir, podporočnik Atanaskovič in podporočnik Miladinovič v službi komunistične propagande iz inozemstva. Podporočniku Miladinoviču se je posrečilo pobegniti v inozemstvo, še preden je bil aretiran, poročnik Milojkovič pa se je ubil. S podporočnikom Atanaskovičem je bilo aretiranih še sedem mlajših oficirjev v činu poročnika in podporočnika in pa major Vojislav Djokič in sicer zato, ker obstoja sum, da ho za to stvar vedeli, niso pa tega prijavili svojim nadrejenim sta-rejšinain in se je zato zdelo, da nekako solidari-zirajo z delom navedenih oficirjev. * Preiskava, ki jo vodijo preiskovalne oblasti, bo dognala, kakšna je krivda obtoženih. Kako se nam godi v Italiji Trst, 23. maja. ž. Med 12 aretiranimi Slovenci, ki so jih pred štirimi meseci zaprle italijanske oblasti, se nahaja tudi dijakinja padovanske univerze Vera M a t u S. Po dolgotrajni preiskavi so bili obtoženci izročeni izrednemu tribtinahi za zaščito države, ki bo nadaljevalo preiskavo. Bruning zahteva jasnost Berlin, 23. maja. ž. Dopoldanski časopisi poročajo, da jo državni kancler dr. Briining zelo nezadovoljen z delom generala Schlcicherja ter ime-mijo ujpgovo delo zahrbtno. Briining je sklenil, da obišče jutri državnega predsednika Hindenburga ter da mu postavi vprašanje zaupanja. Dr. Briining je izjavil, da ne prevzame nobene odgovornosti nase, dokler se bo delalo za kulisami. Dunajska vremenska napoved. Izprenicnljivo vreme, vendar pa večinoma oblačno in deževno. di. Zalo je med shodom policija vdrla v dvorano in aretirala predsednika shoda. V dvorani je nastal prepir in splošen pretep. V splošnem neredu je predsedniku shoda uspelo pobegniti. Paril, 23. maja. A A. Po poročilu iz Madrida jc bil tamkaj prijet dr. Albin, hivši vodja španske legije, zaradi govora, ki ga je imel proti sedanjemu političnemu redu v Španiji. Madrid, 23. maja. A A. V mestecu Constnntina v seviljski provinci je policija odkril« še devet bomb. Skupno je torej v teku včerajšnjega dne odkrila policija 319 bomb. Ogromne poplave v Angliji f^ondon, 23. maja. tg. Včeraj so se utrgali oblaki nad srednjimi in severnimi angleškimi grofi jami, tako da so nastalo ogromne poplave, ki no napravile veliko škodo. V Davonshireu in I.anca-strrshireu je ukinjen ves trgovski promet. V Der-byu stoji voda na ulicah 1.75 metra visoko. Poplavljenih je več kot tisoč hiš. Poškodovane so tudi plinske naprave in elektrarne, tako da je povsod tema. Na mnogih krajih so prekinjeno brzojavne zveze. V grofiji Werwick dežuje nepretrgoma žn 10 nr. V Aslihju se vrši ves promet na čolnih. — Skoda znaša več milijonov. Na mnogih krajih jo letina popolnoma uničena. Mnogo živine je poginilo. Bivši deželni glavar ustreljen Mattershurg, 23. maja. ž. Davi ob 9 je prišel neki delavec nekoliko pozneje na delo ter dobil ukor od bivšega deželnega kapitana za GradišČan-sko Antona Schreinerja. Delavec je bil lako užaljen, da je potegnil revolver in ustrelil Schreinerja, ki se je zgrudil mrtev. Pred kratkim je bil Schreiner še deželni kapilan na Gradiščanskem. nakar je mesto zapustil ter se popolnoma posvetil svojemu gospodarstvu. Samoumor violinista Sao Paolo, 23. maja. AA. Slavni violinist Pier-re S e c h i e r i se je v navalu nevrastenije ubil. Pilo mu je 55 lel. Skočil je skozi okno na ulico in obležal mrtev na tlaku. Potres I/ondon, 23. maja. Ig. V San Salvhdorju jp bil hud potres v notranjosti države, ki je porušil mnogo mest. Mnogo oseb je bilo ubitih. Tudi v Nicara-gui so čutili potresne sunke. Železniška nesreča Pariz, 23. maja. AA. 1/. Strnsshourga poročajo, | da je ekspresni vlak, ki vozi med Bazloin in Osten-, dom, skočil s lira pred postajo Slrnssbourg. Strojevodja jo bil pri tem ubit, kurjač pa hudo ranjen, j 40 potnikov je dobilo lažjo rane. <4tran 2» »SLOVENEC«, dno 24. maja 1932. Stev. 117. Prokletstvo mamonizma Louis Adamič o Ameriki Dušan Sernec, minister n. r-: Ljubljana, 23. maja. Louis Adamič, dobro znani ameriški pisatelj, ki v svojih delih odkriva Ameriko Američanom, je dal našemu poročevalcu lepo sliko o ameriških razmerah, ki so prav gotovo zelo resne in ki obetajo Amerikancem še vse hujše čase. »Kakšno sodbo imate, gospod Adamič, o Ameriki in Američanih vi, ki živite tam že iestnajst let in ki jim skušate objektivno pokazati njihov raj?« »Brez dvoma je Amerika dežela največjih eks-tremov in hkrati kljub vsemu napredku in silni civilizaciji ogromen kompleks nerešenih vprašanj. 150 let se že razvija v vse drugačnem tempu kakor druge države po Evropi, kljub temu pa je še vedno v dobi mladoletnosti. Velikanska, mogočna in bogata je in kdor jo hoče vsaj malo doumeti, jo mora vzeti kot kontinent. Je dežela največje demokracije in do skrajnosti in farse razvite individualnosti, jc dežela najbolj dovršene tehnične popolnosti, a obenem pravi pekel, bolj reakcionarna in krivična kakor katerakoli druga dežela. Avtomatizacija strojev je privedla do mehanizacije duš, ubila je človeka. Odkar žive tam ljudje, ki so prišli iz Evrope, je postala in ostala dežela pehanja in brezobizrnega boja. Za vsakega Amerikanca ima pomen le to, kar mu nese. Za vse drugo se ne meni in nima smisla. Za kulturnega Evropejca je kulturni nivo Amerike nekaj nerazumljivega. Amerikanci med seboj ne govore prav za prav o ničemer. Vse, kar si povedo, je nekaj prav po amerikansko ogoljufanih fraz, ki se zde človeku prav isto kakor brnenje motorja ali ropot strojev v tovarni. Resnih pogovorov, kakor jih pri nas najdemo v gostilnah in kavarnah, kamor gredo ljudje sicer za zabavo, Amerikanci r.e poznajo. Pogovora vreden pogovor je Amerikancem le tak, ki se suče okrog denarja in borze. Drugi pogovori, ki pa so zanje prav za prav izgubljanje časa, pa se sučejo morda še okrog avtomobilov, nebotičnikov, senzacij in škandalov. Žen3ke niso v tem oziru nič ooljše, naj so prav tako Amerikanke. Ameriška izobrazba je samo strokovna. Od delavca do največjega učenjaka zna in se briga vsak samo za to, kar ga živi in kar mil nese. Čitanje knjig smatrajo Amcrikanci za ieminlzem in v veliki večini bero knjige v resnici le ženske. V vsei Ameriki je le 200.000 kupcev knjig. Vsi drugi pa kupujejo ogrom-■ie >.Magacine«, ki jih prodajajo po 5 centov in ki nudijo Amcrikancem vse, samo kulturnega nič. Sinclair Lev/is je doživel v Ameriki največjo naklado — 120.000. Moj roman se je tiskal v 5000 izvodih. Če bo izšel v Sloveniji, bo imel vsaj 2000 naklade. Pisatelj, ki živi in dela v Ameriki, od knjig, ki jih izda, ne more živeti. Knjiga je potrebna le za kritiko, ki mu napravi ime. Zakaj potem se ludi magacini tepejo za pisatelja — in ti pla-iajo prispevke tako. da jc plačana tudi knjiga. Slovenija v primeri z Ameriko je kakor lepo dehteč šopek cvetlic v primeri z goro, ki je pokrita z megleno tenčico., »Kako pa se odraža sedanje kriza ▼ ameriškem življenju?« > Kriza, ki ni nastala radi hipcrprodukcijc, ampak le radi propada konsuma, je zadela vso Ameriko. Danes preživlja Amerika tretjo ia moT-da najbolj nevarno dobo svojega 150 letnega razvoja. V takem stanju namreč razvoj v boljše ni več mogoč, prav loko, kot takrat ni bil mogoč, ko so se Amerikanci uprli Angležem in jih vrgli iz Amerike. Zatem je dobilo vse ameriško življenje nov pogon, ki pa ie začel polagoma zastajati ob nerešenem problemu suženjstva. Dr/.ave, ki so že odpravile suženjstvo, niso mogle več vzdržati konkurence držav, ki so še delale s sužnji. In zato se je začela leta 1865 državljanska vojna za osvo-bojenje sužnjev. Vendar Amerikanci te vojne niso vodili iz simpatije do sužnjev, ampak zato, ker se Amerika v takem položaju ni mogla več po svojem individualističnem principu razvijati svobodno na-orej. Naš čas jc privedel Ameriko zopet pred ieiko preizkušnjo, ko sc bo morala odločiti in rešiti prav tako odločno problem z moderno tehniko nastalega plačanega suženjsiva, ki je še mnogo slabše ltot prejšnje. To tehnično suženjstvo človeka je najstrašnejše radi principa, ki jc splošno priznan in do danes za Ameriko žal edino pravilen: čim manj plačo za čim več dela. Dočim jo bil tr časih suženjstva človek-suienj vsaj to, kar jc gospodarju domača žival, je danes človek samo slab stroj, ki ga je tako lahko nadomestiti brez vsake investicije! V zadnjih letih je amerikanska produkcija narastla za 55%, plače pa so se zvi-lale za S"',. Amerikanci sami to spoznavajo in bo-io gotovo odpravili to suženjstvo, kakor »o odpravili črno suženjstvo. Kako bo pa nastala re- Knez Pavle Paril, 23. maja. AA. Njegovo kraljevsko Viso-lanstvo knez Pavle je prispel iz Pariza v Calais in nato nadaljeval pot v Dover. Avstrijske težave Omiljen je devizne odredbe Dunaj, 23. maja. tg. Kakor se javlja z mero-dajne strani, avstrijska vlada ne bo čakala na preiskavo in odločitev nove komisije, ki jo nameravajo imenovati v ženevi, temveč bo takoj sama odredila potrebne ukrepe za ostanek deviz, ki so ;e ostale avstrijski narodni banki in bo ostro devizno naredbo omilila. Smatra se za verjetno, da se bo odgodilo vprašanje, alt naj se posojilo Zveze narodov pritegne v transferni moratorij. To vprašanje se bo razpravljalo s komisijo. Na avstrijsko prebivalstvo učinkuje napoved transfernega moratorija po objavi denarnih zavodov pomirljivo. Ne bodo ga najbrže uveljavili z zakonom temveč na podlagi gospodarskega pooblastila z vladno naredbo. Pariz, 23. maja. tg. Na prošnjo francoske vlade je profesor Rist, podguverner francoske narodne bank«, odpotoval na Dunaj, da proučuje finančni položaj Avstrije. Dunaj, 23. maja. ž. Nova vlada dr. Dollfusa je sklenila, da bo v prvi vrsti ublažila devizne na-redbe. Kar se tiče volitev, bodo najbrže že pred spomladjo. Po teh volitvah ni izključeno ožje sodelovanje » socialnimi demokrati, med tem ko krščanski socialci zaenkrat še izjavljajo, da je sodelovanje nemogoče. Velerazbojniska afera Carigrad, 23. maja. AA. Kazensko sodišče je (fanes izreklo obsodbo v velikem procesu proli ca-rigraj-kim razbojnikom. 31 razbojnikov jc bilo obsojenih na smrt, 48 razbojnikov je dobilo po 10 let ječe, 8 [»o 34 let ječe, 2 sta bila obsojena na lo let ječe. 179 oseb je bilo oproščenilv šitev, pa iz današnjih meglenih razmer, ki se morajo najprej izkristalizirani, ni mogoče pregledati- »Kako pa misli o teh težkih časih ameriško delavstvo samo?« »\ elika večina sploh ne misli, ker radi ameriških razmer tudi ni zmožna misliti. Armadi delavstva manjka najpotrebnejše izobrazbe. Voditeljev nimajo. Čc pa se tu in tam pokaže kak voditelj, je pa že tragika v tem, da je la voditeij Amerikanec in da gleda na lo svoje poslanstvo le z očmi trgovca. Pri tem morda celo obogati iu postane selfmademan. Nihče ue pozna Amerike, še najmanj Amerikanec sam. In preden je mogoče govoriti o ideologiji in programu, je treba imeti vsaj jasno sliko. V Ameriki ni delavca, ki bi postal delavec zato, da bo ostal delavcc. Vsak noče le naprej. In vsa 15 milijonska armada brezposelnih je le ostanek tistih, ki v svoji borbi za dostop v meščanske sloje niso uspeli. Ti ne poznajo radikalizma, izčrpani, izsesani in stradajoč: ne bodo nikdar spremenili sedanjega stanja v Ameriki. Skrušeni se Irkajo na prsa, češ sami smo krivi. Prav taki bodo njihovi otroci, ki ludi Ameriki gotovo ne bodo prinesli rešitve. Bolj resen in agilnejši pa je tisti de! srednjih slojev, katere je uničila kriza. To so tisli, ki so iz skromnih začetkov z žilavostjo in skrajno brezobzirnostjo prišli naprej, se dokopali do svojih 50.C00 ali pol milijona dolarjev in jih v sedanji krizi izgubili. Ti ne bodo izgubili poguma in nikdar obupali. Ti bodo izsilili rešitev. Prvič zato, ker so bolj inteligentni, in drugič zato, ker so postali novi ameriški prole-tarijat. Ti bodo lažje doumeli, kaj pomeni dejstvo, da zahteva socializirana industrija Amerike pri današnjem tehničnem stanju in dovršenosti le dve do tri ure dela na dan. Kaj bi v prostem času lahko storili v tem slučaju za kulturo in za nujno potrebno izobrazbo! Danes je socialno skrbstvo v Ameriki brezpomembno. Edini socialni zakoni, ki jih ima Amerika, so zakoni o minimalnih ženskih plačah in zakoni, ki prepovedujejo nastavljanje otrok pri težkem delu. In še te zakone ima le 10 od 48 združenih ameriških držav, in kjer so v veljavi, ne veljajo več, denar in korupcija jih že obide.« »Kako pa gledate vi na te razmere?« »Dobro vem, da položaj v Ameriki še ni jasen in da bo treba še mnogo več trpljenja, da se Amerikanci znebe dosedanje nemogoče egoistično-individualistične miselnosti. Volitve ne bodo položaja nič zboljšale, najsi bo izvoljen ta ali oni. Rešitev je nemogoča, dokler Amerikanci sami ne bodo posegli globlje vase in v Ameriko. To pa je nemogoče vsaj za sedaj, saj ne vidijo niti za par dni naprej in mislijo ter žive samo za 2-1 ur. Možno je, da dobimo v Ameriki neke vrste fašizem, seveda tudi ta ne bo dolgo, ker zboljšati ne bo mogel ničesar. Hitra pomoč bi prišla le v slučaju, če bi ameriške Združene države izgubile, recimo, veliko mednarodno vojno. Drugače pa lahko računamo le na evolucijo, ki bo pa uspela šele tedaj, ko bo prek%;ašena ameriška miselnost.« »Kako staliSče zavzemate vi v svojih delih do Amerike in kaj ste?« »V svojih delih skušam biti objektiven in zalo prav gotovo odkrivam Ameriko in trgam z njene krinke to, kar ji je nadela ameriška miselnost. Nisem socialističen pisatelj in moja dela so radi tendence napadli lako kapitalistični kakor socialistični listi.« Med tem je prisedla njegova gospa soproga, prava Američanka. Pozdravili smo se kar po slovensko, saj zna že: »Dober dani«, »Hvala lepa!« itd.; po slovensko zna naročiti tudi cvička in plačati. Sicer pa govori tudi nemško in je prav gotovo res amerikanska izjema v tem pogledu. V svojem pismu, ki ga je pisala domov staršem, je nas Slovence pohvalila in tudi dobro zadela. Napisala je. da imamo Slovenci najmanjše življenjske potrebe, toda maksimalno življenje. Z izredno intuicijo je takoj občutila prisrčno prijaznost in vljudnost, ki jo je brala našim ljudem iz oči. Pisala je: vse drugačna je slovenska vljudnost kot ameriška. Tu prihaja vse iz srca in kulture, tam pa je najlepša beseda mrzla fraza, ki diši po tehniki. Končno sem še vprašal: »Kaj boste delali pri nas?« »Nagledal se bom do sitega domovine. Oddahnil se bom na Bledu ali v Bohinju, vendar bom tam gori tudi delal. Spisali mislim roman: »The darkening plain« (Planota, ki se temni). Obdelal bom zopet Ameriko, ki je prav za prav na razpotju. Na Gorenjskem bom ostal kakih šest mesecev. Potoval bom ludi po državi. Nato bom šel Š9 pogledat malo po Evropi :n potem nazaj v Ameriko.« Huda novica iz Mandžurije Peking. 23. maja. ž. V tukajšnjih diplomatskih krogih uporno zatrjujejo, dn se je komisiji Zveze narodov, ki se trenutno nahaja i Mandžuriji, pripetila nesreča. Kaj sc ii je zgodilo, o tem vesti molčijo. Učiteljska imenovanja Belgrad, 33. maja. 1. Iz učiteljsko službe: Ostavko na državno službo je dala Komelj Gabrijela, učiteljica v Šmarju pri Jelšah. Na novo so postavljeni sledeči učitelji in učiteljice: Ivančič Ana, Sv. Urban pri Ptuju: Skodlar Ivanka, Dobrepolje pri Kočevju; Kabel I Joži dara, Sv. Rok pri Šmarju; Sagadin Bogomila, Križevci pri Ljutomeru; Mlkulec Oton, Globoko pri Brežicah: Lennrdič Peter, Stična: LavAm-čič Marija, Serolici pri Murski Soboti; Jazbec Marija, št. .lurij pri Murski Soboli; Krizman K ran jo, stara cerkev; lierčič Julija. Tišina: Itertok Dušan, Gornje Pirniče; Germek Marija, Trbovlje; Eržen Stanislava, Durje. V 9. položnjno skupino so napredovali: Želez-nik Marijan, lilnnca pri Brežicah: Krajš Viktor, Sto-govoi; Rajko Marija, lzakovei; Uulur Ludvik, Znhu-kovje; Tušar Ivan, Sovodnje pri Kranju; Tariš Gabrijela, Sv. Anton; Hvala Anion, Zabukovje; Semnja Vinko, Sv. Jurij; Bizjak E., Sv. Ana - Maribor, levi breg; Vuter Ivanka, Nova cerkev pri Ptuju; Kovačič Zdenka, Žalostna gora pri Ljutomeru; Pun-ler Julijan, Repnje. — Iz 9. v 8. položajno skupino so napredovali: Zor Vinko, Sokonci; Carli Alojzija, šl. Jernej nad Mulo; čemu lj-Vqvk Olga, Črnuče; Soban Marija, Toplice; Košir Stane, Zamostje: Sau-cin Karle, Brežice; Strgulica Alojzij, Konjice; baher Angela. Šmarje pri Jelšah; Martelanc Vladimir. Zagozdi Martelane-Ferfolja Hermenegildtl, Cčplje; Lennrdič Mihael, Sv. Potok; Leščnn Avgusta, S\. Trojica; Logar Miroslava. Ptuj; Herceg-Tavzes Vanda, Vel. Kostešnica; Virant Stanka, Kobilje; Drekonja Ciril, Turnišče; Ditrih Marija, Radeče; Žnldnršič-Trošt Marija, Šmihel nad Mozirjem; Švagelj Ana, Lilija. Narodno premoženje im elektrifikacija Dravske banovine Pod gornjim naslovom odgovarja g. prof. dr. Vidmar v Slovencu z dne 11. in 12. maja na članke, ki sem jih priobčil v -Slovencu. /. dne 27. ih 28. aprila in 1. maja. V svojem odgovoru g. prof. poštenjak< ta, ki ga ni sram, ki se morda celo ponaša s tem, da do vratu govno gazi? Ko mu ne bo moči razbrati ene dvigajoče misli, ene resnično plemenite poteze! Ce jo v drami morda le skrito kako zdravo jedro, je s tem kužnim smradom tako zasuto, da sa ob poslušanju nibčo ne bo zasledil. In če bi ga, ga tako ogrdenega ne bo pobral. Edini »zdrav* občut, ki ga more človek ob tem imeti, je guus ... Čudimo se, zakaj si je Bravničar izbral to delo, ki ga je uprava z neužitno robatim simbolizmom morda še poudarila. Če bi namreč tudi glasba bila to, kar ni, bi se ljudem dogodek težko kje zdel znosen, užiten, ker bo vsakdo v njem videl samo neprijetno, odurno kvanto. — Glasba ima v orkestru mnogo zajetnljivih domislekov, posebno nekatere ritmične burkarije dobro učinkujejo. Seveda je pa vse le mozaično delo; silno pisan niz zlasti harmonično pa tudi ritmično pogosto skrajno dražljivih, pa večkrat tudi enako nerazumljivih drobnih glasbenih enot, ki se druga v drugo prelivajo, ne da bi v poslušavcu zapustile vtis razčlenjene višje enote. Bravničarjev orkester je kakor bogata, z bleščečimi barvami napolnjena slikarska paleta. Pa nas je la ščemeči barvni blišč začel utrujati; naveličali smo se igre z barvami; ne more nam veliko več novega nudili; prevratnega pa že prav nič. I isti časi, ko sem bil po Struussovi r So lomi« 14 dni od godbe bolan, so žo davno minuli: danes smo si i/, te dvojo ibnrvne opojnosti zopet zaželeli trezne, krepke plastike po teh mozaičnih dražeslnih kamenčkih si ob široko zasnovani, jasno razpredeni in v viške gnani glasbeni misli vsi olajšani kar oddahnemo, kakor da smo se otresli more, ki nuni je v oinouiih sanjah na srce leglu. Ta glasba jo pravo nasprotje, tega, /a čemer tožimo. Na čutni poudarek je umerjena, iz večine nejasna, s hudimi nerazumljivimi disonaneami tako vsa pretok njena, du je za poslušalca, pu ludi zn pevca nogost«1, vseeno, ali sliši poj« iisu« ton;:, k j «v pisavi,."T.. •nI; a še ne i/zoranemu skladatelja ta pot more pripeljati samo v zagato i/, katero ni izhoda. Kaže pu vse, da jo n jegova pot tista, ki smo ga v soboto večer videli srečno po njej hoditi« K. i »ARHITEKTURA« mesečna revija za stavbno, likovno in uporabno umetnost. Šesta številka lo revije, ki je pravkar izšla, zaključuje prvo polovico prvega letnika, in je dokaz, da je življenjsko opravičena kljub izredno težkim prilikam za urejevanje in širjenje te edinstvene publikacije v Jugoslaviji. Doslej se je zbral v njenem okrilju širok krog sodelavcev — arhitektov, ki s svojimi deli neoporečno usmerjajo stavbarstvo Jugoslavije v tendenci soeijalno dobe. Podrobna organizacija bo gotovo pritegnila vso ustvarjajoče činitelje na polju stavbarstva k sotrud-jiištvu, da bo vsakočasno podana verna slika našo sodobne arhitekture, obrti in industrije v vsej prostrani domovini. Najnovejša številka nam prinaša osnutke in slike že izvršenih objektov, projektanti areli. Ko-jič, Baylon, Krstič. Skupina ing. arch. Fatur, Kos, Platner je izvršila projekt za Mestni dohodarstveni urad v Ljubljani. Zgradba je projektirana na oglu Gosposvetske in Rleivveisove ceste. — Narodna banka v Beogradu si je zgradila Zavod za novča-nice po načrtih arch. Najmana. V reviji vidimo sliko že izvršene stavbe. Notranjo opremo stanovanj prikazujejo ing. arch. Omahen, Serajnik, Spinčič, Falur. Tudi ni moči prezreli domače izdelke keramike Dane 1'ajničeve. Hvalevreden je njen trud propagande keramičnih izdelkov, ki bodo vedno našli ljubitelje, saj donašajo topel akcent v stanovanje onemu, ki jih pravilno razvrsti. Gotovo bodo izdelki sodobno sobne opreme zbudili interes- za stanovanjsko kulturo v širokih ninsteh poudarit: je še zlasti vredno, da je opreme delo oomae.lu .obrtnike«. Osamosvojitev na tem področju umetnostne obrti' mori. proniknit; progre- i sivno v čim širši krog stanovalcev. Opisujoči tekst spremlja projekte in slike. Maksimovič objavlja predgovor iz svoje knjige: Problemi urbanizma. Fatur piše o-najemniku In stanovanju, o arhitektu in naročniku. Jakopič poroča o slikarski razstavi v razstavnih prostorih A. Kosa na Mestnem trgu v Ljubljani. V tej številki je pričel A. Gaber urejevati našo umetnostno obrt. »Arhitektura« obeta postati pestra poročevalka stavbarstva v najširšem pomenu, želeti bi bilo, da jo podpro vsi strokovnjaki in čimdalje večje število občinstva, kateremu jc v glavnem namenjena. Le tako bo mogoč kontakt vseh zainteresiranih in porast le panoge kulture, ki je bila pred leti šo pastorka. * Duhovni vcslnik, Maribor, leto IX., št. 3. Vsebina: O karitalivnem problemu na Slovenskem (P. Učak). — Sv. maša vir veselja (Franc Lasbaher). — Aposlolat v Holandiji. Nadaljevanje iu konec. (Drago Oberžan.) — Ob zor: Anton Orel in uradni cerkveni krogi. Apostol delavsko mladine v Belgiji. Francoski katoličani o pornografiji. Društvene vesti III. reda. Zapiski. Literatura. Liga naroda i razoružanje. Št. 6-7. Vsebina: Dr. Ivan Mrlič: Liga naroda u borbi za razoruža-nje. — Dr. Matko Katičič: Organijzacija sveta fn vojne. — Marcel Kolin: Mednarodna akcija za varstvo otrok. — Dr. Ferri: Svjetski pravopis i pismo. Ptič Nlkdarnič- in druge pravljice. Napisal Gri-ša Korltnik, ilustriral akademski kipar Ivan Zaje. Zamozaložba. (Tisk Jugoslovanske tiskarne.) Našim knjižnicam, zlasti pa kot kaj primerno darilo olro-kom toplo priporočamo Koritnikove pravljice, ki so polne, prijetne romantike in so jako prijetno čtivo ludi odraslim. Tudi ilustracije so zelo posrečene. Stare angleško pesmi. Prevel G riga Koritnik. Samozaložba. (Tiskarna »Slovenija^ v Ljubljani.) Str. 112. Prevajalec jo imel brez dvoma izredno težko nalogo, da je v tako prijeten slovenski izraz ode', staro angleško narodno balado, ki nam polna romantičnosti prikazuje zgodovinske iu bajne dogodke junaškega naroda. Srečavamo slovite narod, ne junake iu viteške krasotice, slušamo prigode mornarjev in trgovcev, spremljamo dogodivščine klativilezov, olmičar.jev in hajdukov, doznavamo za naklepe hudobnih mačeh in zavistnih tašč, za nedela čarovnic itd. — V rdeče platno vezaua knjiga slane 20 Din. s btev. 117. Dnevna kronika Koledar KOLEDAR. Torek, 24. maja: Marija Davica, pomočnica kristjanov. Afra, mučenicu. Alovi grobovi -f- Gabrijela groiica Auersperg je 21. t. m. umrla v Feldhoiu pri Gradcu. Priporoča se v molitev! -f- V Ljubljani je umrla gospa Ana A c c e 11 o , soproga stavbenika. Pogreb bo v sredo ob 4 popoldne. Blag ji spomin! Žalujočim naše sožalje! Osebne resi« = Nevarno jc obolel p. Ernest J e n k o , žiiplil upravitelj in samostanski gvardijan pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Zdravi se v mariborski bolnišnici. Priporočamo ga redovnim sobratom in vsem /.naučeni v molitev, da bi kmalu popolnoma okreval. Cerkveni vestnih Pri današnjem celodnevnem češvenjil v Križankah ima molitveno uro od 1—2 Moška in mla-deniška Marijina družba križanska. člani se vabijo, da sc iste udeleže v čim možno velikem številu. Križanska moška in mladeniška Marijina družba se udeleži procesije Sv. Rešnjega Telesa v stolnici sv. Nikolaja korporativno z zastavo. Zbirališče za cerkvijo pri zastavi. Udeležba za vse člane obvezna. Cerkvena slavnost v čast Marije Matere dobrega sveta, nebeške varuhinje misijonske Družbe sv. Petra Klaverja se bo obhajala letos zadnjo nedeljo v maju (29. I. m.) v cerkvi Srca Jezusovega na sledeči način: Zjutraj sv. maša ob pol 8, popoldne ob 5 misijonski govor, nato pete litanije Matere božje in sv. blagoslov. Med službo božjo dopoldne in popoldne se bodo pobirali prostovoljni prispevki za uboge afriške misijonc. Prisrčno vabimo k obilni udeležbi. Ostale vesti — Posebni romarski vlak na Trsat odhaja iz Ljubljane gl. kol. v soboto 28. t. m. ob pol 9 zju-traj. Zveza bo z vsemi jutranjimi vlaki, ki prispejo v Ljubljano od katerekoli strani. Mariborski potniški vlak, ki odhaja iz Maribora ob pol 6 zjutraj, bo imel posebne vozove za romarje V Kar-lovcu bodo romarski vozovi mariborskega vlaka priklopljeni ljubljanskemu posebnemu vlaku, da pridejo vsi romarji skupno na Sušak. Na postajah Mlačevo, Sela pri Otovcu, Dobravice in Rosalnice se posebni vlak ne bo ustavil. Kdor sc misli še pridružiti, naj nam še danes sporoči po dopisnici. Jutri sporočimo v »Slovencu«, če bo ostalo še kaj prostora nezasedenega. — Sveta vojska, Ljubljana, Dunajska cesta 17. — Sprememba uradnih ur pri finančni upravi. Od 23. t. nt. dalje do I. oktobra 1932 se za stranke uraduje pri dravski finančni direkciji v Ljubljani ter v vseh davčnih in katastrskih upravah ua njenem področju ob delavnikih od pol IS do pol 14. Za carinarnice, glavne oddelke in oddelke lin. kontrole ta novi poletni delovni čas n e velja in se vrši služba kakor doslej. ' Učiteljski abiturijenti, prošnje za sprejem v" 'tfifžavno učiteljsko službo. Prosvetni oddelek kr. banske uprave poziva po naročilu ministrstva prosvete vse učiteljske abiturijente(inje), ki so že vložili prošnje za sprejem v državno učiteljsko službo, a prošnjam niso priložili ludi vseh dokumentov v originalih, da nemudoma osebno prinesejo ali pa po pošti dostavijo tukajšnjemu prosvetnemu oddelku originalne dokumente; ki so jih obdržali. Ministrstvo prosvete, ki so mu bile meseca decembra dostavljene prošnje v prepisih, naroča, da se mu naknadno dostavijo tudi vsi originalni dokumenti posameznih prosilcev v vpogled. Nekaterim prosilcem je prosvetni oddelek že vrnil originalne dokumente; zato naj jih ponovno predlože. Pripominja se, da sodno overovljeni prepisi dokumentov ne zadoščajo. V bodoče pa je sploh vsaki nevi prošnji takoj priklopiti tudi originalne dokumente, da jih ne bo treba naknadno zahtevati. Isto velja seveda tudi za vse bivše učitelje(ice), ki prosijo za ponovni sprejem v državno službo. Prošenj brez originalnih dokumentov ministrstvo prosvete ne bo obravnavalo. — Po pooblastilu bana zastopnik načelnika prosvet, oddelka Kotnik 1. r. — Smrt v Krki. Iz Novega. mesla nam poročajo: Ni še prav pozabljena žaloigra od 11. aprila na Krki, pri kateri so našli I rije mladi dijaki smrt v valovih Krke, že je pogoltnila Krka v svoje temne globine novo žrtev. V nedeljo okrog poldno so opazili otroci, ki so se na Loki igrali, da postaja ob vodi neki moški. Kmalu je prišel k njim in jim dejal: Poglejte, taln klobuk bom tukaj pustil, iti če bi kdo vprašal, kje je tisti, ki ga je nosil, mu pokažite v Krko.*- Odiožil je klobuk in odšel. Otroci so se temu smejali in se niso zmenili zanj. Naenkrat pa so zaslišali nedaleč v stran močan pljusk in videli, da se oni mož, ki je prej z njimi govoril, potaplja. Pričeli so klicati na pomoč, čemur se. je pridružil tudi mimoidoči učitelj g. Koželj, ki ne zna plavati, da bi ga bil šel sani reševat. Klice na pomoč so culi v ravno nasproti ležeči bolnišnici usmiljenih bratov ter takoj odposlali čoln na pomoč. Med leni pa jc mož žo utonil. Na pomoč je priskočil tudi g. Miha Rezelj s svojim čolnom. Skupno z br. Metodom se jima je jiosrečilo potegniti na suho truplo, ki je nasedlo na neke leseno stebre, zabile v vodo. Poskušali so ga z umetnim dihanjem spraviti k življenju, pa bilo je žo prepozno. V utopljencu so spoznali 49 letnega delavca Jana Maurerja. Bil je oženjen In zapušča prece otrok. Stanoval je v Regerči vasi pri Novem mestu. Kaj je moža gnalo v smrt, je težko reči. — Jugoslovanske balade v angleščini. Iz povsem zanesljivega vira smo Izvedeli, da izide v angleščini tekom prihodnjega meseca v Angliji obširno delo o jugoslovanskih ljudskih baladah, njihovem postanku ln razvoju, in sicer izpod peresa dr. Dragotina Subotiča, Izrednega profesorja na londonski Univerzi. Knjigo je tiskala univerzitetna tiskarna v Cambridgeu in obsega okrog 300 strani Cena je 10.50 S. Pisatelju, ki je dober prijatelj Slovencev, iskreno čestitamo, in to zlasti, ker jo tvarina sploh vsestransko, izčrpno in temeljito obdelana. — Enodnevni tečaj za zeleno cepljenje in pre-cepljanjc šmarnice se bo vršil v četrtek, 9. junija 1932 pri banovinski trsnicl in drevesnici v Pekrab pri Mariboru. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja od 8—12 in od 14—17. Prijave se sprejemajo do vključno 8. junija. Zadostuje dopisnica. — Licitacija. V Inženjerskem oddelku povelj siva dravske dlvizijske oblasti se bo vršila 21. junija t. 1. ob 11 dopoldne prva ofertalna licitacija za popravilo strehe in žlebov na objektih vojašnice ..Vojvode Mišičac v Ljubljani. Proračunska vsotn znaša 302.727 Din. Podrobnejše informacije daje interesentom inž. oddelek v noriimenovani vojaš- nici. Kavcija je za naše državljane 17.500 Din, za luje državljane pa 35.000 Din. — Oblak so je utrgal. Nad čačkoin in okolico so je pretekli četrtek utrgal oblak, kar jo povzročilo strašno škodo, šest vasi je skoro povsem uničenih. Naliv se je začel ob l popoldne. Že v kratkem času so strahovito narastle vse reke in potoki ler se razlili po travnikih in poljih. Besneči hudourniki so pustošili brazdo za brazdo, rušili kočo za kočo. Lozniško polje, ki je bilo prej kakor krasen vrt, jo izprenienjeno v puščavo. Med nalivom se je vsula tudi gosta, debela toča, ki je v kratkem času dosegla na tleh višino pol metra. Vsi posevki so uničeni in celo travo so hudourniki posneli v svojem divjanju, škoda jc ogromna in se jo še no da preceniti. Otvoritev gospodarske prireditve. Otvoritev XII. Ljubljanskega velesejina ni več daleč in lahko rečemo, da se javnost živo zanima za to impozantno n splošno jugoslovansko gospodarsko institucijo. Za ta velesejem se je priglasilo mnogo domačih in tujih razstavljalcev. Lahko rečemo, da so velesejmi važen činitelj v ustvarjanju medsebojnih vezi in da avno velesejmi vzdržujejo bratske od noša je med Slovenci, Srbi in Hrvati, pa tudi med drugim trgovskim svetom. Prikazujejo razmah industrije in budijo v ljudeh smisel za napredek, bude zanimanje za nove iznajdbe, za boljše načine trgovanja. Zato obiščite vsi v dneh od 4. do 13. junija t. I. XII. ljubljanski velesejem, kjer se bodo nudile vsakemu po-edincu izredne zanimivosti. Ne zamudite le prilike, ne. bo valil Žal in s sejma se boste vračali z novimi čustvi, polnilni ljubezni do domovine, katere blagostanje je odvisno od čimvečjega razvoja našega narodnega gospodarstva. — Velik požar v Peči. V noči od sobote na nedeljo je v Peči izbruhnil silovit požar, ki je uničil dve tovarni in več sosednjih poslopij. Škodo cenijo na dva milijona dinarjev in je le dejno krita z zavarovalnino. — Prva žrtev kopanja v Zagrebu. V Zagrebu se je v nedeljo kopalo na Savi vsega skupaj okrog 10.000 ljudi. Voda pa je zahtevala že svojo prvo žrtev, in sicer jc v zgodnjih popoldanskih urah utonil 25 letni kočijaž Ivan Matija. DAJ Ledeno kavo DAM — Zakonska tragedija lepe pastirii j. I/. ISroda poročajo o krvavi zakonski žaloigri, ki sc je pri-petila te dni v Bjelem Brdu. Kmet Ivan Kajger se je jeseni lanskega leta oženil z lepo vaško pa-stirico Maro. Mladi par je živel v vzgledni slogi in ljubezni do nedavnega, ko so se pričeli v sinov zakon vmešavati Ivanovi starši. Iz prejšnje zakonske idile jo nastal pravi pekel za mlado Maro, ki se je kmalu naveličala tega življenja. Zbežala je k svoji materi. Ivan je imel Maro silno rad in se je radi tega napotil k njeni materi ter prosil ženo, naj se vrne k njemu. Toda Mara je odločno odbila njegovo prošnjo. To je Ivana tako ra/.lju-lilo, da je potegnil nož in ga svoji ženi trikrat zapored zasadil v prsa. Mara se je zgrudila mrtva na tla, Ivan pa se je sam javil orožništvu. — Nov izvir kisle vode. V sarajevskem predmestju Koševu so te dni inženjerji pri vrtanju naleteli na izvir ogljenokisle vode. Po dosedanjih izgledih je izvir jirecej močan in se bo eksploatacija izplačala. Ali je sodobna mladina zmožna političnega zanosa? Slavim, da boste nn svoje vprašanje akademski mladini dobili manj kmalu nastopila in rekla: Mi smo in nihče nas nc more zanikati! Prvo desetletje našega življenja v lastni državni zvezi se zdi meni z ozirom nu Slovence doba pasivnosti in bridke negotovosti in iskanja, obotavljanja in lagodnosti. Mladinski po-kreti okoli Križa« in Mladine« so prav za prav splahneli v nič, kot njih sad milu je ostalo nekaj knjig — lirike. Križorstvo je bilo predhodnik Katoliške akcije, pognalo naše kulturno življenje v izrazito duhovno, religiozno smer. več uspehu pa ni imelo. .Mladina« je imela v programu zlasti politieno-socialni.poudarek, a s smrtjo borca S. Kosovela je tudi usahnila. Ali je sodobna, današnja mladimi /.možna političnega zanosa? Mogoče o tem bolj pričujo dejanju kot besede. Hočemo vzgojiti v slovenskem narodu samostojne in zavedne gospodarje, državljane do .skrajnosti demokratične slovenske edinice v jugoslovanski skupnosti. Hočemo Jugoslavijo, v kateri bo Slovenija s Celovcem in Trstom in kateri bo pridružena kot sestra naša Bolgarija. To niso samo načrti, to je naša volj«, ki se ji ne bo mogel ustavljati nihče. Slovenski narod, dasi najmanjši v jugoslovanski državi, bo enakovreden član jugoslovanske državne zveze. Kakor hoče mladina v politiki zupoeeti epsko dobo, tako bo tudi literarni zanos ustvaril dela epske, vrste. V mladini raste nov duh. Sredi svetu stoji in sko/i njegovo dušo se prelivajo vsi, zlasti duhovni in socialni problemi. Težko jc najti ravnovesja v omotični v rtoglavici sodobnih svetovnih preokretov. Grud«, sveta zemlja slovenska, bo poslulu simbol nove literature, gledana z narodnega in socialnega stališča. Potem bodo naši pisatelji dali slovenskemu narodu res slovenska deta. Poleg tega bo šla vzporedno proletarizacija našega slovstva: postalo bo glasnik novega časa, novega družabnega nazora in sodnik starega sveta, buržujstva, so-socialnih krivic itd. itd. *Kakor so bodo nekateri i/ mladine vrgli na politično udejstvovanje iu bo druge glas klical na literarno polje, lako se bodo tretji poglobili v filozofsko delo.. Mogoče v tem mladina največ greši, da pozablja na poglabljanje vase in filozofsko ra/.motriv«nje. Sedanja mladina, če, se bo podala v realno stvarno delo ter sc vrgla v boj, bo nujno postala plitva, ! če sc nc bo oživljal« ob virih filozofije. Poslala bo plitva in mrzla ali pa bodo njeni živi stu — Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, razdraženosti, tesnobnosti, splošnem slabopočutju in utrujenosti pospeši naravna »Franz-Josei«-grenčica brez napora in bolečin lahno izpraznjenje črev vseh neprebavljenih ostankov in v mnogih slučajih obvaruje pred vnetjem slepiča. — Naj-odličnejši zdravniki stoletja so vporabljali »Franz-Josef«-vodo z najboljšim uspehom pri moških, ženskah in tudi otrocih. »Franz- , ■ , ... .» ., , y r . v, , , . i , , , dcnci celo popolnoma usahnili v peščenih stiu- Jose!«-grencica se dobiva v lekarnah, dro- gah živ]je,;ja. Rjr/cn i/, t,- notranje potrebe gerijah in špecerijskih trgovinah. pa bi tudi iz sodobne nujnosti morala mladina dati iz sebe mislecev in modrecev. To jo vendar nemogoče, da ne bi naš vihravi in razburkani čas, poln duhovnih in socialnih revolucij, ne rodil svojih razjasnjcvalcev ln vidccv zn novo bodočnost. V zadnjih časih ne biti zmožen političnega, literarnega iu filozofskega zanosa pomeni biti mrtev. Biti mlad pa pomeni biti sredi življenja, sredi sodobne problematike in v boju suni s seboj in s svojo okolico. Sodobna mladimi .i'; zanosa zmožna, bodočnost pa bo pokazal«, al: lx> ta zanos pokazal tudi realne uspehe. Mladina se. zaveda one velike resnice, ki jo j■• izrekel Dosto.jevs.kij: »Mlndlnn, bodi mrzl.t ali topln, samo mlačna ne bodi nikoli!.' In ona hoče biti taka. S. V., stud. slu v. — Tvohiličja nadloga v gornjem Banatu. Občine Sajan, Idjoš in Mokrin v gornjem Banatu so se obrnile za pomoč na glavarstvo v Kikindo, ker so njihova polja polna kobilic, ki groze vso posevke uničiti. Najhujši je položaj v Sajanu. Tam leži na polju 5 centimetrov debela plast kobilic. Poskusili bodo uničiti nadlogo z letali, ki bodo kobilice pokončavala s strupenimi plini. — Pregelj: Ivan: Izbrani spisi. Zvezek VII. V Ljubljani 1932. Založila Jugoslovanska knjigarna. Str. 220; cena 45 Din, vez. v platno 60 Din. Pregelj je nedvomno naš največji še danes aktivni pisatelj. Po načinu svojega umetniškega oblikovanja in po bogati pristnosti svojega jezika pač nima nobenega tekmeca, enako pa tudi ne po mnogovrstnosti snovi, ki jih obdeluje. Od zgodovinskega romana do ljudske povesti in globoke miselne pesnitve, vsega se je že lotil in povsod je mojster. Glede na to jo razuineVno, da je vsak nov zvezek njegovih Izbranih spisov vesel in pomemben dogodek na našem književnem trgu, ki postaja razmeroma tako reven dobrih izvirnih del. Tem nestrpnejše še pričakujemo vsakega novega zvezka tudi še zato, ker v tej zbirki nikakor le ne ponatlskuje svojih starejših del, temveč jim daje pogosto popolnoma novo obliko. Pričujoči zvezek obsega troje »Ženskih povesti; (Dom gospe matere Serafine, Zvodnik in Ograj-nica) ter pesnitev »Od Kranja do Brezij1;. Prva ženska povest nas vodi v uršulinski samostan, v katerem nam pisatelj predstavi vrsto redovnic od plemiške prednice do preproste kmetiške kandida-iinje. Lahka romantika preveva te samotne celice in resne obraze, katerih usoda nam seže v dno srca. Snov za ostali dve povesti je zajel s kmetov. V r Zvodniku^' liani nazorno nariše propad kmeti-škega dekleta in študenta, v »Ograjnici« imamo pa pred seboj divjo, neugnano gruntarico z napol moško nravjo in naslikano s krepko, elementarno re-alistiko. Nedvomno bo vzbudil ta zvezek prav tako splošno pozornost, kakor že vsi prejšnji, saj nam odkriva vsak nove lepoto in nove zanimivosti izredne in ninogostranske pisateljeve stvariteljske sile. Vesel jo človek tudi elegantne opreme teh zbranih spisov, ki bi jih morala imeti vsak izobraženec in vsaka knjižnica, saj je tudi cena izredno nizka. — Kadar žene plešejo, takrat se opazi, so li dobro izbrale svojo obutev ali ne. V elegantnih, lahkih, letnih »Maja« opankah plesati je naravnost užitek. — Kupujte blago na obroke Ie potom Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani, Trgovski dom. Pridobivajte novih naročnikovi Celje .©• Celjska okoliška občina. V petek 20. t. m, ja imel okoliški občinski svet sejo. Ker se namerava premestiti oziroma na novo zgradili municij-sko skladišče vojaške uprave, se je obrnila vojaška uprava na občinski svet s prošnjo za primeren prispevek. Občinski svet je odobril v ta namen kot prispevek občine 150.COO Din. Glede regulacije Savinje oziroma njenih pritokov jo sklenil občinski svet, da se odgovori mestni občini, da zaenkrat okoliška občina ne more ničesar prispevati radi pomanjkanja sredstev. Smrtna kosa. V nedeljo 22. t. m. je umrl v začasni vojni bolnišnici vojak redov Bajzamovič Musti, star 22 let. — Isti dan je umrla v javni bolnišnici v starosti 68 let občinska reva iz Nove cerkve Katarina Knezova. Nadalje je umrla isti dan v javni bolnišnici v starosti 25 let Marija Hrastnikova, hči dninarice iz Liboj pri Petrov-čah. — V Levstikovi ulici je umrl v ponedeljek 23 t. m. Drago Praznik, sin delavca. —. Bog jim daj večni mir in pokoj! -O* Tenis turnir za državno prvenstvo. V nedeljo 22. t. in. dopoldne se jc vršilo prvo kolo državnega prvenstva v tenisu v Celju na igrišče SK Celje v parku med SK Mariborom in SK Celjem. Šarnberg : Gasparin 5:7, 3:6; Toplak : Voglar 6:1, 6 : 4; Kopušar : Mastek 6 : 0, 6 : 4; Burger : Babic 6:4, 6:4; Borlak : Mandil 7:5, 4:6, 6:2. Pri tekmovanju v parih so rezultati sledeči: Šarnbek, Toplak : Gasparin, Voglar 6:2, 6:3; Burger, Kopušar : Mastek, Babič 6:3, 6:1. Zmagali so torej v prvenstva posameznikov Celjani z rezultatom 4:1, v prvenstvu parov tudi Celjani z rezultatom 2:0. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. Začetek ob 20. Torek, 24. maja: zaprto. Sreda, 25. maja: KRALJ OIDIPUS'. Red .V Četrtek, 20. maja: Zaprlo. Opera. Začetek ob 20. Torek, 24. maja: Zaprto. Sreda, 25. maja: .MALA FLORAM V-Premijera. Izven. Prva celotna izdajal Doktorja Franceta PreSerna zbrano delo Cena Din 40-—, eleg. vezana Din 55*— Jugoslovanska knjigarna v ljubil«? nI. Pim Popravite spomenik na minoritskera trgu. Leta 1664 je postavil borlski grof Sauer na Minorit-skem trgu v Ptuju znameniti Marijin spomenik kol trajen spomin na slavno zmago krščanskega orožja nad Turki pri St. Gothardu. Ptujski Marijin steber je najstarejši te vrste v Sloveniji ter sta ljubljanski in mariborski iz kasnejše dobe. Marijin kip vrh stebra je bil bogato pozlačen ter lepo umetniško delo. Sedaj pa mu je zob časa zadal žalibog občutne poškodbe; pozlalitev je odpadla, manjkajo že nekateri deli, drugi pa so v nevarnosti, da odpadejo. Bila bi dolžnost mestne občine kot lastnice spomenika, da se zavzame za ohranitev te zgodovinske znamenitosti. Školia Loka Smrt kmotsko matere. Pri Sv. Ožbaltu v naši župniji jo umrla predvčerajšnjim liožnikova mati, Marija Erbežnik, iz stare kmetsko krščanske hiše. Naj počiva v miru, očetu Rožniku in ostali rodbini pa naše iskreno sožalje! Kolportuža »Slovenca« v .škof,ji Ijoki. Želimo le še to, da vsi zahtevate naš lisi po vseli gostiluah, ki jih obiskujete. Povsod Vam mora biti »Slovenec na razpolago. .Segajte, po dobrem Časopisu. Kopalna sezona se že pričenja v naši Poljan-ščici. Pred štirimi dnevi je imela Ze +18° C. Zato sc bi kmalu otvorilo kopališče. Opereta. Radio Programi Kadio-Ljublfana i Torek. 24. maja: 11.30 Šolska ura: Naši metulji in vešče (A. Adamič) — 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevno vesli. — 13.00 Čas, plošče, borza. — JN.Ot) Otroški kotiček (Manica Romanova). — .18,30 Salonski kvintet. — 19.30 Dr. L Grafenauer: Nemščina. — 19.55 Strauss: .titektra opera, (prenos z Dunaja). — 22.30 Čas, poročila. Sreda, 25. maja: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesli. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Salonski" kvintet. 19.00 Dr. Preobraženskij: Ruščina. 19.30 Literarna ura: Vil. Zvezek zbranih spisov I. Preglju (Fr. Vodnik). 20.00 Glasbeno predavanje (L. M. Škerjanc). 20.30 Samospevi g. Jožo Likoviča: 21.(XI c..............: .... 11 ..i...... i ......:____ ..!,»., o.. i.... i : terjane) Samospevi ge. Ilelene Lapajne. ~i..>w tnuuiom kvintet, 22.00 Čas, poročila. 22.15. Salonski kvintet. Drugi programii Sreda. 25. maja: »udapest; 12.05 Ciganska glasba. 20.30 Prenos iz študija. 22.30 Plesna glasba. — Dunaj: 20.li Stra\vinsky-jev večer. 22.45 Večerni koncert. Praga: 19.80 Operni prenos. — Langenbnrg: 20.(* Koncert. 21.00 Jgra. 22.80 Koncert. — Ueromiinster. 20.15 Italijanska glasba. 22.10 Radio orkester. -Rim: 12.15 Vokalni iu instrumentalni koncert 20.45 Operni prenosi. —. Beograd: 19.30 Ciganski glasba. 20.00 Pesmi. 21.15 Radio koncert. — 11 cr lin: 20.00 Allit turen*-., stara in nova turška glas ha. — Toulousc: 20.00 Večerni koncert. 20.45 Klasična simfonična glasba. — Suttgart: 19.80 Zabavna glasba. 21.00 Zgodovinska ura. Barcelona: 21.05 Radio orkester. 22.15 Vokalni koncert. Milano: 20.45 Komedija. — Zagreb: 20.30 Prenos komorno glasbe. 21.45 Prenos zvočnega filma. Poizvedovanja Izgubila se je usnjata ženska torbica z vsote denarja in ključi od Sv. Petra cesle po Prečni ulici Kolodvorski, Dalmatinovi ul, Dunajski cesti do po jiošte. Pošten najditelj naj vrne proti nagradi v trgovini na Tržaški cesti 13. Zamenjava. V soboto, v opoldanskem vlaku o<; Kranja do Škofje Loke sem v gnječi pomotoma za menjal zavitek, v katerem je suknjič, nekaj porih iu alpaka-doza z 1. R. monogranom. Lastnik dob /avitek pri J. Tavčarju, klobučarju v škof j i Loki Naznanila Ljubljana Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« ima oben' zbor v lorek, dne 24. maja t. 1. v društvenih prostorih, Gajevu ulica 2-1, ob 20. Maribor Študentje ponavljajo... jutri v sredo v Narodnimi gledališču llaos-Pilakovo trodejansko opereti te ljubila se dva . Prijatelji mladine t Letošnje konjske dirke bodo na Telovo in i nedeljo, dne 20. t. m. na tezenskem dirkališču vsa-koltn.t s pričetkom oh 15. K dirkam vozi od daljo mestni avtobus z. Glavnega trga. Stran 6. >SLOVENEC<, dne 24. maja 1982. Stev. 117. En teden otroške vlade Princ Sajouji. najstarejši japonski državnik, svetovalec japonskega cesarja v sedanjih zmedah. I'rvi majski teden je v novi Turčiji že tri leta zaporedoma namenjen mlademu pokolenju. Letos je vlada celo izročila šolnrčkom v starosti od 10 do 14 let za en teden vodstvo vseh javnih uradov v Carigradu. Stara prestolnica je itak izgubila ves nekdanji politični pomen. Dečki in deklice so vodili vso mestno upravo in policijo. Uradniki so morali takoj izvršiti vsako dano povelje, če le ni nasprotovalo javni varnosti. Vlada je hotela na ta način otroke navaditi javnega delovanja. Turški dnevniki zatrjujejo, da so mladi gospodarji sijajno opravili svojo nalo»o. Predmestni delavci so izrazili zahvalo dečku, ki jc odredil spremembo dosedanjega voznega reda električne cestne železnice. Neka deklica pa je ustregla vsem branievkam z ureditvijo tržnega reda Z nemške knnjerejske razstave: V Mannheimu na Nemškem bo kmetijska razstava od 31. maja 5. junija. Na sliki skupina leDih težkih Dorenjskih konj, ki bodo razstavljeni na razstavi. G. V. Arhangelski je v neki številki »Ruskega arhiva podal zanimiv članek o današnji ruski družbi. Pisec tega članka konstatira, da je revolucija pogazila in uničila vso rusko tradicijo. Nekaj slik: Človekovo življenje, od rojstva do smrti, ob vseli važnih dogodkov, je bilo vezano na cerkev, se je vršilo po cerkvenih predpisih, običajih, obredih. Ali revolucija se je privalila tudi do vaških polj, zadela ob cerkveno življenje in izzvala mučno borbo med starim okamenelim cerkvenim življenjem in med novimi pogledi, ki jih spremlja ne-čuveno postopanje.« »Pa pravijo: Bog je. A jaz pravim: Ni ga. Če je, naj me na mestu uniči. Naj se mi posuše roke in noge. A vi me vidite: Še sem. tukaj kot sem bilk — »Ikona? Jaz jo bom vzel in pljunil tvojo ikono. Pod noge jo vržem in jo pomandram.- Tako propagando vrše vojaki in mornarji. Lahko si mislimo vtis, katerega napravi taka propaganda med ljudstvom v vasi. Del vernih ljudi je začel preživljati globoko krizo in skuša uveljavljati prejšnje cerkvene obrede, katerih je pa seveda prav malo ostalo. — Lep primer starke iz neke vasi, ki je prenehala verovati v Boga in svoje domače ikone, katere zdaj nese iz hiše, pa jih spet prinese nazaj. Hoče reči: »Hvala Bogu,« takoj zatem pa se prestraši: »Kaj pa govorim? Saj Boga ni.< — Mnogi domačini — pravi avtor znamenitega zbornika — tako nosijo ikone sem in tja, pa se ne morejo odločiti, česa naj se oprimejo. Zanimivo pa je, da se taki prizori vidijo tudi pri tistih, ki se že od prvega početka smatrajo, da so komunisti. Komunist, pa v cerkvi čita in poje s pevci I Komunist, pa za največje praznike povabi duhovnika v svojo hišo, če ne, gTe pa sam iz hiše. — »Komunisti imajo svoje zabave. Pesem za pesmijo, poskočnira za poskočnico. V njih dobi vsak svoje. In kriče, da bi se sam Bog lahko tresel, vsak bi ne mogel poslušati. Pa pride mati in reče: »Saško! Kaj se tu smeješ? Pojdi, boš večerjal!« Takoj uboga in gre, saj gre k večerji. Približa se mizi, vljudno se križa, se klanja ikonam in sede na rob klopi.« — Slika iz ženskega suffragiuma (borba za žensko volivno pravico!): »V vasi je nastala velika zmeda — piše Pan-ferov, — žene so skočile na noge, kakor da so se najedle btinike (neka rastlina) gredo za Uljano, zberejo se zunaj vasi, poslušajo Uljano. Moškim niti ne puste, da bi oddaleč gledali zborovanje. Ko se kdo nekoliko bliže priplazi, zavihte palice ali pa ga obsujejo s kamenjem. Na volitve je prišlo več žensk ko moških. Žene stoje na eni strani, moški na drugi.« »Zdaj bomo volili,« je rekla Uljana, »ženske, kar zame volite. Zletel je ves stari odbor, čeprav so se moški upirali, ir, ženske so izvolile svoj vaški svet.« Največjo revolucijo je pa boljševizem naredil formalno v pogledu zakona. Sovjetski tisk z zelo črnimi slikami riše zakonsko življenje. V juniju preteklega leta je znani boljševik Jaroslavski refe-riral v CKK in prečital pismo neke komunislke. »Mene posebno zanima,« piše komunistka, »eno vprašanje: Kako in kje se vrši življenje sodobnih komunistov in kakšen naj bo odnos do žene, ki je članica stranke? Mnogo sem že govorila z ženam i-komunist kam i, ki so že 12—14 let v stranki, a vse se pritožujejo nad istim, da se namreč možje komunistk ne vedejo lepo in da imajo poleg njih tajno še druge žene. Živela sem s članom stranke in iskreno sem ga ljubila, on pa. ko me je v bolnišnico poslal, se je shajal z drueo. ki je z njim zanosila in porodila. Poleni ima pa še eno, ki ima tudi že sina — in tako smo tri, ki imamo enega samega moža... Povejte, kaj naj zdaj počnem? Enajst let sem že v stranki in ves čas v strankinih poslih. Zdaj mi pa zdravje peša, lo mučno in naporno življenje mi je izpodkopalo mladi organizem. Pripovedujem pa to zaradi tega, ker je takih žensk, kakor sem jaz, mnogo. Če se pa kam višje pritožim. pa pravijo: »Ali si komunistka?e »Sem.« — »E. potem pa živi z njim ..Ali je mar to izhod?" Revščina tirolskega kmeta: V goratih tirolskih krajih je nastala velika revščina in sikni pomanjkanje. Ljudje niso imeli s čim prehraniti svoje živine in so jo prodali. Sedaj pa morajo ljudje vleči plug. Najstarejši papirji V družbi za vzhodno azijsKo umetnost v Bel-linu je predaval prof. dr. Jacob o kulturnem vplivu vzhodne Azije na. evropski zahod. Predavatelj je izvajal: Kitajec Čaj-Lun je iznašel okrog 1. 100 po Kr. rojstvu papir, ki ga je izdeloval iz drevesnega lubja, konoplje in cunj. Meseca julija 1. 751 je Zi-jad premagal ob reki Taras kneze rodu Turkov in njihove kitajske pomožne čete. Pri tej priliki je prišlo v jetništvo v Samarkand več Kitajcev, ki so znali izdelovati papir. Svojo obrt so nadaljevali v novi domovini. Novi papir je kmalu začel izpodrivati stari porgament. Pod vlado Harun-al-Rašida je papirna industrija prišla v Bagdad. Iz tega središča islamskega sveta se je pozneje skozi Španijo in Sicilijo preselila v Evropo. L. 1391 so začeli papir izdelovati v Niirnbergu, 1. 1494 na Angleškem in 1. 1690 že v ameriški Filadelfiji. Izkopanine v razvalinah mest v srednji in vzhodni Aziji iz zadnjega časa so pokazale ostanke papirja Iz cunj. ki je bil narejen že v drugem stoletju, torej le nekaj desetletij potem, ko je Ki ti je" Čaj-Lun iznašel papir. V muzeju nadvojvode Reinerja na Dunaju imajo dve arabski pismi na papirju, ki je bil narejen okrog 1. 600, najbrže v Bagdadu. Zadnja desetletja se vedno množe iz razvalin izkopani dokazi, ki dokazujejo, da ;e tiskarstvo prišlo od vzhoda. Omeniti je trebi najdbe v japonskih pagodah, najdbe v kitajskem Turkestanu, k;er so našli najstarejšo tiskovino iz 1. S68 Iz 1. 816 so izkopali kovinske tiskarske plošče z vzboč enimi kitajskimi znaki. Našli so tudi tiskovine, tiskane s premakljivimi črkami narejenimi iz ile. Ta način tiska je iznašel na Kit^skem neki kovač med 1. 1041 do 1049. Papirnat denar so na Kitajskem tiskali že okrog ]. 807, ker jim je manjkalo kovin. V ta nu-men so kmalu iznašli tisk na plošče Kitajcem jo sledilf prednja Azija. L. 1147 .s dal sultan \i;re-din napraviti tiskane papir,late bankovce po dinarju, ker mu je v pomanjkanju zaradi druge križarske vojne zmanjkalo denarja. Poleg papirnatega c.euiiiia je Vzhod kmalu iznašel tudi menico, ki je arabska iznajdba in ie bila v starem veku neznana. Ta menica je v 10. stoletju pod imenom aval (arabsko havala) skozi Španijo in Italijo prišla v Evropo. Vseučilišče r Valenciji pogorelo. Zažgali so ga dijaški demonstranti. Zgorelo je mnogo dragocenih knjižnic in laboratorijev. Tiger v letalu Pred kratkim se je pripeljalo iz Ostende na angleško letališče Penshurst letalo, ki je poleg drugih potnikov imelo s seboj tudi tigra in njegovega čuvaja. Tiger je bil 11 meeecev star, imenovali so ga Šango. Kupil ga je v Nemčiji za se neki angleški cirkus in si ga dal pripeljati z letalom. Za tigra so napravili močno hrastovo kletko z železnim omrežjem in to postavili na letalo. Ko je letalo pristalo na angleških tleh. so ljudje videli v svojo veliko grozo sedeti čuvaja s tigrom skupaj v zaprti kletki. Čuvaj Mathies je pojasnil svoj položaj: »Tigra Šango imam rad. Sam sem ga, ko je bil še mladič, pital in redil s steklenico. Žival se me je tako navadila, da hodi z menoj na sprehod, seveda jo imam privezano na železni verigi. Ko smo se dvignili v zrak, je šlo izpočetka dobro. Ka kor hitro pa se je letalo začelo gugati. je žival postajala nemirna in je s svojimi tacami poskušala odpreti zapah pri kletki ter planiti ven. Ros je žival odprla kletko in prišla k meni, da se »me-čeva«, kakor je bila sicer navajena metati se z menoj. To »metanje« naj bi se vršilo v letalo, ki je plulo nad morjem! Skušal sem žival pomiriti, pa novo guganje letala je tigra še bolj razburilo. Ni mi kazalo drugega, kakor da sem zlezel v odprlo kletko in zvabil za seboj tigra. Tam sem se zaprl s tigrom vred v, kletko in tako preprečil morda vpI"'o nesrečo. > Ženske pred 5000 leti Pravijo, da ženstvo tudi v najstarejših časih ni moglo pogrešati umetnih lepotil. Posebno kadar je materijelna kultura kakega naroda prihajala na vrhunec in se je pričel razkroj, tedaj so ženske vedno z veliko vnemo uporabljale razna lepotila, s katerimi so skušale popraviti, kakor delajo tudi dandanes, napake, ki jim jih je po njihovem mnenju na njihovem telesu pustila mati narava. To nam dokazujejo tudi izkopanine v 6taro-pisemskem mestu Ur, ki so iz 3. stoletja pr. Kr. Med drugimi izkopaninami so izkopali leyotila. ki jih je uporabljala kraljica Subad. Barvila za obrvi in ustnice kraljevske žene so vsebovala velike množine svinca, kar je po današnjih pojmih zdravju zelo škodljivo. Za lepotilo je služila tudi nekaka svetio modra ilovica. Modra barva, ki je bila ilovici pridejana, je bila najbrže od zmletih modrih draguljev, črn prašek, podoben antimonu, je vseboval velike množine mangana in svinca ler nekaj bakra. Črno barvo je dal mangan. Svinec in kalcijev karbonat so najbrže nalašč primešali zraven. Ker svinčeni oksidi v zvezi z drugimi najdenimi kameninami dajejo različne vrste rjave, rdeče in škrlatne barve, je iz tega razvidno, da je tedanja moda ženskega lepotic ja ljubila mnogo več različnih barv. kakor dandanes, ko se ženske zado-volje le z rdečimi ustnicami in črno pobarvanimi obrvmi. Kajpada smo Slovenci vendarle še lahko srečni in veseli, dn ta nora moda ni še pokvarila vsega poštenega slovenskega ženstva. „Germama" in Centrum Berlin, ^i. maja. Pri »Germanii«, ki se je doslej smatrala za osrednje glasilo centruma, so se zdaj izvršile izpremembe, ki jih je nedavno napovedal nemški tisk. Za glavnega urednika je bil imenovan Emil Ritter. ki je doslej urejeval katoliški tednik »Der deutsche Weg« in revijo »Volkstum und Volks-bildung«. Kakor sporoča lastništvo lista, ki je v ro- j kali akcijske družbe, bo novi glavni urednik ostal še nekaj časa v Kolnu, od koder bo vodil list. Emil Ritter se je predstavil čitateljem »Ger-manie« s posebnim uvodnikom, v katerem so začrtane nove smernice lesa lista. Člankar obsoja socializem in cn imenuje samo eksekutorja zadnje volje meščanske demokracije. Nadalje pravi člankar, da sc v katoliških vrstah pojavlja pomlajeni konservativizem, ki se jc oprostil okostenelega strankarskega mišljenja in du jc zaslutil naravne osnove ljudskega in državnega življenja, ki sta jih nacionalizem in formalna demokracija zasula. Mlad rod vidi pred seboj sliko države in družbe, ki jo lahko nazivamo organično v nasprotju z mehanič- nimi in atomističnimi predstavami. Katoliški list ne more biti izr.iz teženj določene stranke, temveč v njem mora odsevati katoliško gledanje na vse življenje. Vseh nemških katoličanov ni mogoče združiti v eni stranki. Treba je v katoliški Nemčiji ustvariti najprej katoliško javno mnenje in ga usmeriti v določen cilj. Sporazum glede verske politike ia šolskega vprašanja ne zadostuje; treba je razjasniti vsa krščanska načela, da se lahko .uporabijo v kulturnem, političnem, gospodarskem .j? Socialnem življenju. V razlago tega programatičnega članka je potrebno poznati še nekaj ozadja. Večino dclnic družbe, ki izdaja »Gcrmanio«, ima zdaj v rokah Von Papen. ki sc jc v zadnjem času oddaljil od centruma in ki ga centrum ni hotel kandidirati v pruski deželni zbor. Ako trdi Emil Ritter, da ne sme biti >Germania« glasilo določene stranke, misli pri tem na centrum. Von Papen bo krenil 7. listom na desno in se približal nacionalistom. Naročajte Slovenca* I Tu so našli triipcloe umorjenega Lindberghovega sinčka. 7 km od doma sta našla truplo dva zamorca. Sle-. 117. »SLOVENEC«, dne 24. maja 1882. Stran 7. IZVOZ V APRILU Pravkar stno dobili podatke o našem izvozu v mesecu aprilu t. J., i/, katerih jo razvidno, da je znašal ta mesec nas izvoz 195.790 Ion v skupni vrednosti 271.0 milj. Din. V primeri z marcem t. 1. je naš izvoz znatno narastel. V primeri /, aprilom lanskega leta je naš izvoz padel po količini za 35.22 odstotkov, po vrednosti pa za 86.9%. I.ctos se je razvijal naš izvoz kakor sledi (v milij. 1932 1931 januar 218.3 384.0 februar 203.7 333.05 marec 212.7 441.9 april 271.0 429.5 Žal še nimamo na razpolago podatkov za uvoz v mesecu aprilu, ki so važni za presojo naše trgovinske bilance. Skupno je v prvih t mesecih I. I. znašal naš izvoz 718.017 Ion /.a 905.6 milij. v primeri 1,057.342 tonami za 1588.0 milij. Din v prvih Občni zbor Zveze slovenskih zadrug Včeraj se je vršil v dvorani Delavske zbornice redni občni zbor te zveze. Od 325 zadrug, ki jih ima Zveza zdaj, se je udeležilo zbora po svojih zastopnikih 188 zadrug. Iz te lepo udeležbe se jasno zrcali živo zanimanje zadrug za svojo matico ter hotenje za poglobitvijo zadružnega dela. Predsednik g. I. Pipan je najprej pozdravil zastopnike oblastev, nato vse delegate. Dalje je predlagal udauostno brzojavko Nj. Vel. kralju in pozdravni brzojavki ministru kmetijstva iii banu, ki so jih zborovalci sprejeli s ploskanjem. Nato je predsednik podal poročilo o splošnih gospodarskih razmerah. Zlasti je podčrtal, da vlada tudi velika moralna kriza, zato je prav zadružništvo poklicano, da zanese v gospodarstvo več požrtvovalnosti, poštenja in sloge. Apeliral je na javna obla-stva, da energično delujejo ua odstranitev vnebo-vpijoče razlike med cenami, zadrugarjem pa priporočil, da bolj zaupajo našemu gospodarstvu in zdravi valuti. Ravnatelj g. Trček je podal izčrpno poslovno poročilo, iz katerega posnemamo: Lani je pristopilo 21 zadrug, odpadlo jih je pa sedem. Koncem leta je štela zveza 318 zadrug, od teh 147 kreditnih, 23 mlekarskih, 28 živinorejskih in pašniških, 10 strojnih, 23 elektrarpiških itd. Po statistiki za leto 1930. so imele 74.283 članov, 8350 milijonov prometa, 610 milijonov vlog, 577 milijonov kreditov in 52 milijonov rezervnih zakladov in deležev. Obrestna mera jc ostala nespremenjena, čeprav je vladala velika stiska za gotovino. Kreditne zadruge so trpele zaradi nezaupanja vlagateljev v denar in denarne zavode in velikega povpraševanja za posojila. Vendar so spričo solidnega delovanja celo nekoliko napredovale. Treba bo, da začne zadružništvo voditi svojo obrestno politiko, ker je sedanja še vse preveč kapitalistična. Mlekarske zadruge so sprejele od članov okrog 1.9 milijona litra mleka, ki so plačale po 1—2 Din. Cene so nazadovale vsled obilice blaga, odnosno padca konsuma. Blagovne zadruge še vedno niso mogle dovolj uspešno organizirati vnovčenja kmetijskih pridelkov, to največ zaradi tega, ker jim manjkajo komercijalno in tehnično dovolj usposobljeni zadružniki in zadostna obrestna glavnica. Zveza sama je tudi lani živahno in uspešno vršila svojo nalogo. Priredila je številna zadružna predavanja ter izvršila mnogo intervencij. Izdala je dva zadružna koledarja ter poslala zadrugam 22 okrožnic. Zadrugam je sestavila 121 računskih zaključkov ter izvršila 120 revizij pri zadrugah. Zadružni veslnik« je izdajala redno vsak mesec v obsegu ene tiskovne pole. Največ dela pa je posvetila ohranitvi organizacije in odstranjevanju težav, ki jih povzroča gospodarska kriza. Denarno poslovanje Zveze je trpelo vsled gospodarskega zastoja. Denarni promet je znašal le 294 milijonov Din, vloge zadrug pa so se za okrog stotisoč dinarjev dvignile in dosegle 28.8 milijona dinarjev. Zadruge posojajo skoraj ves denar članom, zato so imele pri Zvezi samo manjše blagajniške odviške. Rezerve in deleži so se dvignili na 805.000 Din, prebitek pa je znašal samo 53.620 Din, kar priča, da vlada pri Zvezi pravi zadružni duh. Nadzorstvo je poročalo, da je parkrat pregledalo poslovanje Zveze in ga našlo v popolnem redu! Nalo so bili izvoljeni na izpraznjena mesta za predsednika Pipan Ivan, posestnik v Št. Vidu, za odbornike pa Anton Kašnian iz Škofje Loke iu Ivan Sancin, kmetijski načelnik v pokoju. V nadzorstvo pa poleg dosedanjih članov tudi Matjaž Goričar lz Mozirja. Končno so bila obravnavana poročila Lji predlogi o uspešnejši reviziji zadrug, o znižanju obrestne mere, o odstranitvi denarne krize in podobni. 8241 4 mesecih lani. lavo/, je torej po teži padel za 32, po vrednoslj pa za 42.99%. Najvažnejši predmeti našega izvoza so bili v nu^ecn aprilu (v oklepajih podatki za marec, vse v milij. Din): pšenica 35.7 (23.2), koruza 8.85 (7.0), konoplja 3.15 (8.8), tobak v Iislih 56.3 (—), goveda 3.9 (3.4), konji 2.7 (2.2), prašiči 16.45 (20.1), perutnina 6.0 (!5.94). sveže meso 5.7 (8.3), jajca 25.95 (17.4), drva 1.3 (1.8), stavbni les 34.7 (37.7), oglje 2.4 (2,64), lesni izdelki 1.0 (1.7), kalcijev ciauamid 6.3 (5.5), cement 4.7 (5.1), svinec 0.8 (2.4), baker 12.9 (15.3), rude in zemlja 7.0 (7.6). iz lega pregleda je razvidno, da je veliki dvig našega izvoza pripisovati predvsem izvozu tobaka, katerega je uspelo prodati naši monopolski upravi v CSR in nn Poljsko 1,279.600 kg v skupni (rednosti 56.3 milij. Din, nadalje jo narastel izvoz pšenice in jajc, kar jo torej sezijskega značaja, dočim je padel izvoz prašičev, lesa in kovin. Uradniško zadružništvo Dne 29. maja I. 1. se vrši v Kragujevcu občni zbor Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev. lz poročila Zveze za preteklo leto posnamemo nekatere važnejše'podat ke. Konec leta 1930. je imela Zveza 125 članic, od tega 85 nabavljalnih, 26 kreditnih in 14 stanovanjskih. Konec leta 1931. pa jc članstvo zveze padlo na 116 zadrug inrfdcer 75 nabavljalnih, 27 kreditnih Jnl4 stanovanjskih. Konec leta 1931. je bilo v vseh zadrugah včlanjenih 80.437 (1930 samo 77.303 člani) in sicer 60.306 v nabavljalnih zadrugah, 19.566 v kreditnih in 565 v stanovanjskih. Lani je prenehalo radi dovršene likvidacije članstvo nabavljalne zadruge v Slovenjgradcu, v konkurz je šla nabav, zadruga v Šabcu, izključenih je bilo 6 zadrug, med temi nobena iz Slovenije. V likvidaciji je sedaj 7 nabavljalnih zadrug, od teh v Ribnici, polog tega pa 5 zadrug ne dela. Tabela o poslovnih uspehih članic izkazuje statistika za 1930 podatke za 66 zadrug. Vse nabavljalne zadruge so imele deležev za 8.1 (7.3), rezerv pa 24.2 (22.7) milij. Din. Čistega prebitka je bilo 7.9 (8.4), izgube pa 1.6 (1.97) milij. Posebej nabavljalne zadruge v dravski banovini pa izkazujejo naslednje skupne podatke: aktiva: gotovina 0.3 (0.16), blago 10.7 (9.95), dolžniki zadružniki 9.9 (8.3), ostali dolžniki 1.0 (1.25), inventar 1.95 (1.5), nepremičnine 3.4 (3.06), deleži pri zvezi 0.06 (0.06), vsa aktiva 27.4 (24.5), pasiva: deleži 2.6 (2.4), rezerve in fondi 6.6 (5.5), dolg zvezi v tek*, računu 8.84 (8.4), dolg zvezi za dom 0.6 (0.7), dolg upnikom 2.0 (1.9), čisti dobiček 6.0 (5.6) milij. Niti ena izmed zadrug v naši banovini ni zaključila poslovnega leta z izgubo. Cisti dobiček slovenskih nabavljalnih zadrug je največji, kajti vse ostale nabavljalne zadruge v državi so izkazale čistega dobičku 1.9 (1.8) milij., izgube pa 1.6 (2.0) milij. Din. Bilance kreditnih zadrug izkazujejo v vsej državi (v oklepajih podatki za zadruge v naši banovini, katere obsega statistika 3): deležev 9.9 (0.8), rezerv in fondov 7.8 (0.6) ter čistega dobička 1.0 (0.23) milij. Samo zadruga v Smederevu izkazuje malenkostno izgubo v znesku 40.82 Din. Bilanca zveze same izkazuje povečanje glavnice od 93.04 na 108.7 milij., dočim so rezerve in fondi narasli tudi od 0.4 na 0.9 milij. Din, prebitka je bilo 1.7 (0.8) milij. Din. Med aktivi so narasle naložbe od 6.9 na 11.85, tekoči računi članic od 58.5 na 67.5 ter razni dolžniki od 3.6 na 3.7. Nadalje so vrednostni papirji narasli od 4.4 na 5.7, zaloge blaga od 1.85 na 2.15 milij. Nepremičnine so vnesene v bilanco z vsoto 18.3 (16.6) milij. Mlin zveze v Adi je izkazal za 1931 0.3 (0.087) milij. prehitita, ravnotako mlin zveze v Molu 0.03 milij., dočim je za 1930 izkazal 0.08 milij. izgube. Konferenca o izvozu lesa. Pretekli teden se je vršila v Belgradu konferenca o izvozu lesa. Uvodoma je bilo nn konferenci predloženo poročilo o zadnji ženevski konferenci, ki se je vršila od 25. do 28. aprila. Ugotovljeno je bilo, da na konferenci ni prišlo do končnih odločitev v važnih vprašanjih. Zato se bo vršil na Dunaju poseben kongres lesne indu-strije. Zastopniki posameznih naših izvoznih skupin odnosno pokrajin so predložili svoja mnenja o ustvaritvi vrhovne organizacije, ki bi zastopala soglasno naso državo na dunajski konferenci. Ožjemu odboru, v katerem se nahaja tudi zastopnik slovenske lesne industrije inž. Milan Lenarčič, je bilo poverjeno izdelovanje načrta vrhovne organizacije. Ta načrt je tudi bil sprejel na plenumu konference. Končno so bili izvoljeni trije delegati in njihovi namestniki konzulenti, ki bodo odpotovali skupno z delegati trgovinskega in gozdarskega ministrstva na Dunaj. Dnevni red dunajske konference je naslednji: odločitve glede izvršitve mednarodnega sporazuma, način sodelovanja z mednarodnim kmetijskim zavodom v Rimu in osnovanje mednarod- nega urada za les. Konferenci na Dunaju bodo pri. gostvovali tudi zastopniki gospodarskega odbora Društva narodov in mednarodnega kmetijskega urada v Rimu. Mizarji, kovači, ključavničarji, kleparji, mesarji, krojači, čevljarji naj ne naročajo strojev, ki jih potrebujejo za svoje delavnice preje dokler hI niso ogledali strojev in orodja, ki bo v bogall izbiri razstavljeno na letošnjem XII. Ljubljanskem veleeej-mu od 4. do 13. juniju. Najmodernejše stroje in orodje za vse te stroke razstavljajo prvovrstne tvrdke. Z nabavo teh strojev si vsak obrtnik olajša svojo delo in doseže izdatne prihranke na času in denarju. Svetovua produkcija avtomobilov. Lani je znašala 3,042.000 voz v primeri s 4,113.000 vozovi. Najbolj je padla produkcija v Uniji in sicer od 3,835.000 na 2,339.000 voz. Nadalje je padla zelo produkcija v Kanadi, kjer jo za polovico manjša kol lani, in v Italiji. Narasla pa je produkcija v Rusiji in sicer od 9000 na 23.000 voz. Tudi v CSR je produkcija narasla. Borza Dne 23. maja 1932. Denar V današnjem deviznem prometu so ostal i tečaji Curiha, Ne\vyorka, Pariza in Prage. Tečaji Šport ostalih Londona iu ariza in deviz: Amsterdama, Berlina, Bruslja, Trsta. Promet je običajen. Na zagrebški in belgrajski borzi so bili zabeleženi isti tečaji kot na ljubljanski. Zagreb je lrotiral še Ne\vvork kabel 50.0463— 56.3289. Ljubljana. Amsterdam 2271.52—2282.88, Berlin 1332.87—1343.67, Bruselj 786.30 — TiK). 24, Curih 1097.35—1102.85, London 205.57 —207.17, Newyork 5582.63—5610.89, Pariz 221.22—222.3-1, Praga 106.23 —107.09, Trst 287.68—290.08. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 128-406 milij. Din. Curih. Beograd 9.05, Pariz 20.10, London 18.77, Ncwyork 510.75, Bruselj 71.625, Milan 26.26, Madrid 41.80, Amsterdam 207, Berlin 121.55, Slockholm 96.50, Oslo 93.75, Kopenhagen 102.40, Sofija 3.70, Praga 15.15, Varšava 57.35, Atene 3.45, Carigrad 2.18, Bukarešta 3.06, llelsingfors 8.715. Dunaj. Dinar notira: valuta 12.30. Vrednostni papirji Danes je bila tendenca na zagrebški borzi za vojno škodo in dolarske papirje slabejša. Nasprotno pa je bila na belgrajski borzi vojna škoda višja kot v petek. V ostalem tečaji niso izkazovali znatnih sprememb. Promet ni bil znaten in je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 700 kom., 8% Bler. pos. 2(XX) in 7% Bler. pos. 1000 dol. Belgrajska borza izkazuje naslednji promet: vojna škoda 1000 kom., 7% Bler. pos. 1000 dok, 7% pos. Drž. hip. banke 1000 dol. in begi. obve-znice 07.(XX). Nadalje je pri prometu 18 kom. oslabel tečaj Privilegirane agrarne banke. Ljubljana. 8% Bler. pos. 49 bi., 7% Bler. pos. 43 bi., Stavbna 10 den., Ruše 125 den. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 53 bl„ agrarji 21.50—25, vojna škoda kasa 17o—178 (176). ti. 165 —170 (170), 7. 169—170, 12. 170—172 (170), S'..;, Bler. pos. 45- 47 (47, 49), 7% Bler. pos. 42—42.51) (42), 7% pos. Drž. hip. banke 50 bi., 6% begi. obv. 30.50—33. Belgrad. Narodna banka 4450 bi., Priv. agrarna banka zaklj. 209, 7% inv. pos. 51 den., agrarji 23 d jen., vojna' škoda 185—186 (183, 184, 185), 6% be-gluške obvez, zaklj. 34, 7% Bler. pos. zaklj. 44, 4&.75, 7% pos. Drž. hip. banke zaklj. 49.75. . Dunaj. Podon.-savska-jadrnn. 41.40, Wiener Bankverein 10.80, Kscompteges. 100, Zivno 56, Mun-diis 56, Alpine 9.05, Trboveljska 18.65. Žitni trpt Novi Sad. Oves bač. 145—150,sr., slav. 147.50— 152.50. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca mirna. .Promet 42 vagonov. Budimpešta. Tendenca slabša. Promet miren. Pšenica maj zaklj. 12.10 den.. junij 12.22—12.45. zaklj. 12.23—12.24, rž maj 14.15—14.40, zaklj. 14.40 —14.50, junij 14.25, zaklj. 14.20—14.25, koruza maj 16.72—16.80, zaklj. 16.80—16.81, julij 15.50—15.65, zaklj. 15.50—15.55. Chicago (Začetni tečaji.) Pšenica dec. 64.625, koruza sept. 33.875, dec. 35.50, oves maj 22.75, julij 22.75, sept. 22.875, rž julij 40.875. ____ Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdko Edv. Saborski in Comp., Dunaj.) Prignanih je. bilo 2380 goved, iz Jugoslavije 125. Cene: voli najboljši 1.65 —1.70, 1. 1.85—1.50, II. 1.15-1.25. III. 0.95-1.05, krave L 0.95—1.10, U. 0.85-0.95, biki 0.80-1.10, klavna živina 0.60—0.85. Cene so se v splošnem znižale za 5 grošev. Jajca Po praznikih jo trgovina precej mirna, zvišane ceile se ne morejo držati in je pričakovati, da se nakupne cene nekaj znižajo, da bi bila izvozničar-jem dana možnost saj nekaj zaslužiti. Samo na ta način lahko zopet jajčna trgovina nekoliko oživi. — Sv. Jurij ob juž. žel., dne 21. maja 1932. OTVORITEV PLAVALNE TEKMOVALNE SEZONE — V MARIBORU. 23. maja. Letos so Mnriborčani prehiteli vse plavalne klube naše države. Že zu praznik Telovo, dne 24». t. m. so organizirali plavalne tekme in to v velikem, mednarodnem stilu. Tekme ?o bile prvotno namenjene za otvoritev kopališča na Mariborskem otoku, dne 15. maja, toda radi zgodnjega termina so se preložile. Zasigurana jo udeležba naših pro-minentnih plavačev in radi tega je umljlv interes katerega kaže ves Maribor za prireditev. Dosedaj še namreč v Mariboru plavalnih tekem v takem obsegu niso imeli. Vršile so se le interne medkluh-ske tekme, ki pa niso prinesle bogve kakih rezultatov, ker je plavalni šport v Mariboru šele v [nivojih. Dokler ni bilo zgrajeno kopališče na Mariborskem otoku, sploh ni bilo mogoče namreč misliti na športno plavanje, ker je Drava mnogo pre-deroča. Sedaj izgleda, da si je plavalni šport osvojil tudi Maribor. Dva kluba, ISSK Maribor iu SSK Maraton sta osnovala svoji plavalni sekciji in slednja je celo preko zimo trenirala v malem bazenu mestnega kopališča. Ti treningi so usposobili mlade plavače Maratona za lepe uspehe, katere so pokazali ob priliki zadnjega poseta in nastopa v zimskem kopališču Ilirije v Ljubljani. Vendar se še mariborski plavači ne morejo meriti /, ruliniranimi močmi Ilirije ali Primorja, vsekakor pa so resni konkurenti za tekmovalce ostalih slovenskih klubov. Zaenkrat bodo Mariborčani pri tekmah 26. t. m. samo gledalci, kadar nastopijo Ljubljančani. Preskrbeli pa so tem dostojnega nasprotnika v pla-vačih GAK iz Gradca. Član imenovanega kluba Kred Hod iger je eden prvakov v Avstriji in radi tega bo prav posebno zanimivo srečanje med njim in Vilfanom, (iradčani pošljejo na tekme ludi Svojo prvo vvaterjiolo-moštvo, ki bo nastopilo v tekmi z Ilirijo. To bo sploh prva \vaterpolo-tekuia v Mariboru. Tekme, ki jih prireja SSK Maraton, se vršijo v četrtek predpoldne in popoldne. Priključeno jim je. pa tudi še tekmovanje za plavalno prvenstvo Maribora, ki naj pokaže, kakšen plavalni materijal odrašča v Mariboru. Boj se bo bil med plavači Maratona in Maribora. Vsekakor bo la prireditev velikega sportno-propagandnega pomenu. Dvignila bo zanimanje za zdravi vodni šport med Mariborčani. Poleg tega pa nam bo pokazala kondicijo naših prvakov po zimskem počitku ter izglede, ki jih imajo v predstoječih številnih domačih in mednarodnih tekmah. DRŽAVNO PRVENSTVO. Prošlo nedeljo so igrali povsod tekme za državno prvenstvo. Samo v naši skupini niso igrali. Domače prvenstvo ni bilo končano in ZNP ni mogel |>oslati svojega drugoplasiranega kluba v Ljubljano. Zadnj atekma med Haškom in Conconlio, ki je končala s 2:0 za akademike, je določila tekmeca našim moštvom. Ako bi v tej tekmi zmagala Con-cordia, bi prišel v našo skupino Hašk, vsak drugačen rezultat je pomenil prvenstvo za Hašk. V četrtek prično tekme tudi v naši skupini. Nasprotnik Ilirije bo Gradjanskl. O leni moštvu je težko še kaj novega povedati. Največ je ravno to moštvo pripomoglo, da je postal nogomet Zagreba tako slovesen. Tudi za tekmo v četrtek se dobro pripravlja. Ko je gostovala Ilirija v Zagrebu, so videli, da njeno moštvo nekaj zna. Gradjanski je imel priliko videti, da letos ne bo zmaga lahka. Toda od gostovanja Ilirije v Zagrebu se je precej spremenilo. Pri tekmi z Rapidom v nedeljo je bil poškodovan še zadnji prvovrstni igralec v napadu —Doberlet. Proti Gradjanskeinu ne bo mogla nastopiti Ilirja z napadom, ki je bil pred meseci najboljši v Sloveniji. Novinec v državnem prvenstvu ima šc težjo nalogo kakor Ilirija. V Zagreb inora, kjer bo pomeril svoje znanje z Vlctorio, Četrto plasiranim klubom Zagreba. Od Maribora pričakujemo, da bo znal dobro zastopati naš nogomet, kar mu ne bo težko, saj fantje lepo zaigrajo, če lo hočejo. V četrtek bomo videli, kdo se bo boljše odrezal — Ljubljana iu Maribor na eni — in Zagreb na drugi strani. Tekme pa, ki so se v nedeljo vršile, so končalo s pričakovanimi rezultati. Ilajduk ni v taki formi, kakor prejšnja leta. Stari rutintrani igralci so izstopili in ž njiini jo odšla tudi lepa igra. Mlajši igralci še niso dosegli znanja stare llajdukove šole. Vseeno so odpravili v Osijeku tamkajšnji klub Gradjanski, ki je na drugem mpstu s 4:0. V Subo-tici je tretjo plasirani klub Belgrada Bask izgubil proli Bučki z 2:1. V Bečkereku jo Obilic zmagal nad Mačvo s 4:3. Jugoslavija, prvak Belgrada. je imela v gosteli skopi jonski klub Gradjanski, ki je podlegel s 5:1. BSK jc v Sarajevu gladko odpravil Sašk s 3:1, To so rezultati prvega kola državnega prvenstva, v četrtek pridejo še rezultati iz naše skupine. mam j*Bas?:--' o "jO" J3 3 hJ •-< f gfc.JSgiCL, 0) I* r- C- oi >■ c* 55 s-' o m c o® • £>„oo to .S -S "3 '-M •§13« BcoS "7 e""? S ..S a) tO c "S m i" to a>N las « S8 -S - ijSiž s4'« S . >? . I fc! . © 5 cd 1 t? CfflOn^O s I i I O "al" leš^i" .. . CQ > co 0) .. »581 g Nt .S g g g .5 S ^ af^P n ■— m c žS.Š^S 1 .S .Q'3S a cEa H co x a a os * CfN P3 . »JfO cw g I Ocoo Roland Dorgeles: Leseni križi 41 Na kaj le misli cele dneve? Menim, da sedaj vem. Nič ni, niti domneva, kvečemu nedoločen nemir, nerazložljiva tesnoba, ki se me polašča. Vendar zadostuje, da vstajajo pred mojim duhom neznatni pripetljaji in se zdajci vežejo z drugimi vsakdanjimi dogodki v presenetljivo celoto. Sedaj vohunim za njegovimi najmanjšimi kretnjami, kakor da bi inoral nekaj posebnega odkriti. Včasih se uprem temu temnemu navdihu. Saj je v resnici blazno: zakaj domnevani v tem bolnem kmetu za vsako ceno pustolovsko dušo? Trpi, kakor bi trpele njegove živali, ki ne znajo tožiti, skrijejo smrček ob zid in za spe na svojih bolečinah. Kaj bi tu dušeslovje! Pa vendar ... Obotavljajoči se dvom postaja določnejši in vsi razumni preudarki moje slutnje ne za-duše več. Mlinar mora to trdovratno pozornost, ki ga zasleduje, čutiti in ne ostane rad sani z menoj. Skoraj bi rekel, da se boji, da ne bi ga nagovoril. Sedem ritensko na drugi strani peči, prekrižam roke na naslonjalu in oprem nanje brado, kakor tla bi hotel z njim kramljati. On pa niti oči ne odpre. Kljub temu sem prepričan, da ve za mojo navzočnost in da mu je to neprijetno. Sedaj bi mogel izreči besede, ki bi ga prestrašile, kajti poznam jih. Oba veva, česa se eden in drugi boji. Za trenutek se mi zazdi, da se njegove debele roke s kratkimi nohtov i na ogoljenem žametu njegovih kolen tresejo. Ali bo vendar že odprl oči in mi pogledal v obraz? Ne. Polagoma postajajo njegovi dihliuji daljši in enakomernejši. Zaspal je... Tedaj se namah sesuje na kup celo poslopje mojih sumnih domnev. Vidim, kako mu roke v mrzličnem napadu še vedno drgetajo, in sedaj bi ga najraje prebudil, osramočen, da sem bil v mislih nasproti njemu surov; rad bi govoril z njim vedro in prijateljsko kakor prejšnje čase. Zakaj sem si bil vtepel v glavo misel, da se boji iti mimo kašče, kjer so spravljene stvari padlih tovarišev? Oni dan, ko se je bil ustavil pred njo, sem bil naletel nanj; tu so ležali po tleh odprti tomistri in raztreseno perilo prav do poti. : Lejte,Takih stvari mi nc pripoveduj, fant. Moj sin je tudi vojaka Nisem vedel, kaj naj bi mu odgovoril in se nisem upal iti za njim v hišo. Zvečer sem se skoraj obotavljal odpreti vrata v jedilnico, kjer sem slišal njegov liropeči glas. Vstopil sem skupaj z Bourlttndom. Slari je ravno vprašal Gilberta: »Ali je res, da jo tisti dolgi Vairon, ko jc ranjen obležal na plani, še drugi dan klical? Ko jc opazil naju, je hitro pogledal drugam in obmolknil. Ni več spregovoril la večer in odšel je gori spat, preden smo mi sedli za mizo. Vse to mi prihaja zopet na misel in ne pišem dalje. Opazujem starega, ki diše sunkoma; ranit; mu drgetajo. Danes je videti prepaden. Pod osemdnevno brado sc zde lica siva in upadla. Dejal bi, da je še boli shujšan kakor pred šestimi dnevi. Sam vase se- sedel neprestano zdi na svoji pručici, zatopljen v svoje sanje. V svitu umirajočega dne še enkrat motno zableste polirana naslonjala stolov; zdi se mi, da vidim, kako se sklanjajo nad njim sence vseli naših mrtvih, in velika stenska ura tiktaka zanje rožni venec. Monpoix-ja so odnesli iz hiše. Prejšnjo noč je umrl, nc da bi tožil, brez smrtnega boja. Ob zori ga je našla njegova žena že mrzlega v postelji. Pravkar so ga odnesli na nosilih čez polje; dve črno oblečeni ženi pa nekaj kmetov in vojakov ga spremlja. Ker le s težavo hodim, sem ostal sam v mlinu. Pusto in žalostno je v njem. Slišati je samo grulenje in stopicanje golobov v podstrešju. Velika tišina, ki diši po smrti, me vznemirja. Zdi se, da čakata stolici, ki stojita vštric, še na krsto. In res je bil še enkrat prišel ... V prvem trenotku me ta čisto vsakdanji dogodek ni posebno prestrašil; sedaj pa, ko sem ostal sam, me »preletava nekak neprijeten občutek. Ko je bil pogrebni sprevod prekoručil travnik in prišel do poti, so nas Nemci opazili in začeli streljati. Prva granata je bila prekratka, prihodnja je udarila že na petdeset korakov razdalje, in tedaj so se po-grcbci razpršili. Štirje nosilci — še jih vidim pred seboj — so prestrašeni obstali; ko so pa videli kmete bežati, so nosila trdo postavili Ha tla, tako da je krst t zdrsnila z njih, in z nami vred so skočili v obcestni jarek. Bil je zadnji čas: tretja granata se jc razletela natanko na obronku, par drobirjev jo udarilo v krsto. V vrsti, zftdevaje se drug v drugega in globoko uslo-čeni smo so splazili proč; mrtvec je obležal sam sredi poli. lzjK>d črnean pregrinjala je uledula prevrniena krsta. Stran 8. »SLOVENEC«, dne 24. maja 1932. Štev. 117. cra Vsaka beseda 50par ali prostordrobne vrstice 1"50Din. Najmanjši znesek 5Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo viš/e.Za oglase strogo ttgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Dirt. Najmanjši znesek lODin.Pmtojbina za šifro 2Din.V>akoqla> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.čejepriložena znamka. Cek.računljubljanalM^.'-'"^ Beseda samo 50 par Dekle vajeno vseh kmetskih del išče službo v gostilni na deželi, kjer bi se lahko naučilo kuhati. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8?11. (a) V župnišču išče službo 291etno kmet-sko dekle, doma od Kamnika. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 8190. (a) ; Mladenič 20 let star, sprejme vsako delo proti hrani, stanovanju in mali nagradi. Po- | nudbe pod »Mala nagra- j da« št. 8216 na upravo 1 •Slovenca«. (a) ( mm\ Beseda samo 50 par Vajenca eoboslikarskega in pleskarskega, sprejmem tako). Hrana in stanovanje v hiši- Viktor Tomazin, Novo mesto. (v) Denar nočem violin v hišo Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela, po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. Novi obrtni zakon se naroča pri Komandit-ni družbi M. Jankole — Selenburgova 6/II. (1) Prodam 2 svileni obleki, damski kostum, čevlje in moško platneno obleko. - Cene nizke. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 8232. (1) Konfekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14. Ljubljana. (I) Leghorn piščance činčila kunce, Kaki Kem-bel račja jajca naročite: »Živalica«, Ljubljana, Sv Petra cesta 60. (1) M{m': Beseda samo 50 par Dva lesostrugarja in vajenca sprejme v zaposlitev tvrdka H. Pečjak in drug, d. z o. z., Ljub-jana, Zalokarjeva 13. (b) Ta oglas v rubriki »Po-.estvai stane 15 50 Din Vsaka beseda 50 par. Hišo plodonosno, s trgovskimi lokali, po možnosti novejšo stavbo, v cent od pol do 2 milijonov Din kupim v Ljubljani. Posredovalci izključeni. Ponudbe na upravo »Slovenca pod šifro fltrez posredovalca . »Seveda dam oglas v »Slovenca*, ker je velik po ritateljskem krogu in velik po in-sercijskein uspehu. Kar me pa posebno veseli, je to. da ima »Slovenec« najcenejše oglase, cenejše kot v vseh slovenskih dnevnikih z enako naklado.- Kupim omaro za obleko z dvojnimi vrati in otroški športni voziček. Ponudbe na upravo Beseda samo 50 par Slovenca« pod -Omara- I voziček« 8189. (k) 0DDAJ0: | —^- čist, kupuje po najvišjih cenah Fr Stupica, železnina in zaloga čebelarskih potrebščin. — Ljubljana, Gosposvetska c. 1. (k) Lepa soba solnčna velika, opremljena, čista, mirna, elektrika in parket, poseben vhod, se odda gospodu na Kar-'ovski cesti 13. Moderna stavba. (s) IE »s?* Seseda samo 50 par ODDAJO: Velika skladišča na postaji Sunja, pripravna za veletrgovino z žitom, jajci, perutnino ali manišo tovarno, se oddajo 1. julija. Vprašanja na — Ivo Vranešič, Sunja, Hrvatsko. (n) Vsakovrstno ZlU tU Knpnje oo naivišiib cenab CERNE, iuveltr Liubliana Wolfo«a ulica It 3 \umm Beseda samo 50 par Foksterijerja do pet mesecev starega, živahnega, kupi KrošeJ^ Josip, gozdar, Studenec-Ig pri Ljubljani. (j) Beseda samo 50 par Autotaksno podjetje dobro vpeljano, rentabilno in brezkonkurenčno, t dvema vozovoma — zelo ugodno naprodaj. Le resne ponudbe na upravo Slovenca« Maribor pod •Zelo dobičkanosno 225« št. 8052. (1) Velika izbera SVILE v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo Pri »Škofu« Flugs patentne kose prvovrstna kvaliteta! Zaloga: Videmšek, Maribor. Koroščeva 36. Zastopniki se iščejo v vsakem kraju. (D Apno, kamniško prodaja Ivan Vetoraz, Sp. Šiška, Kavškova cesta, (1) Beseda samo 50 par Sadjarji! Škropite po cvetju z Gar konom! Zajamčen uspeh! Zaloga: Videmšek, Maribor, Koroščeva 36, (r) Ob i-l Beseda samo 50 par Soboslikarska, pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih — solidno in konkurenčno izvršuje Josip Marn, d. z o. z„ Ljubljana, Dunajska cesta 9. Tel. 30-68. (t) Pozor! Najceneje se oblečeš pri Rusu na Sclu, Predoviče-va ulica 12. Moste. — Bivši vodja delavnice ftr-me Krošelj. (t) Damski klobuki in slamniki že od 60 Din naprej, vedno zadnje novosti. Preoblikovanje Din 28.—. Salon »La famme Chic«, Anica Puhek, Selenburgova 6.-I. (1) 125 Din 1 m3 žaganih bukovih drv prima kakovosti — nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. — Telefon 2708. Gostilničarji, pozor! Ogrske salame in najfinejše domače salame kakor tudi prvovrstni pol-emendolski sir nudi po konkurenčni ceni delikatesna trgovina f. Buzzo-lini, Lingarjeva ulica. (1) Nekaj otroških vozičkov, lepe najnovejše oblike po zelo nizki ceni naprodaj. Sv. Petra cesta štev. 52. (1) Za Bežigradom Staničeva ulica 21'II., se proda po ugodni ceni obrabljeno pohištvo sobe in kuhinje. Poizve se istotam od 8—12 in od 14 do 18. (1) fflTEHOVfi .VDHEHIHH" ie tudi izvrstno sredstvo za ribanje, čiščenje in sna-ženje poda, miz, stolov, hodnikov, stopnic. VARE-KINA očisti vse, desinfi-cira. ter uniči ves mrčes. Navodilo na vsaki steklenici. — Dobi se povsod. Predno oddaste soboslikarska, pleskarska dela, zahtevajte našq ponudbo. Najmodernejši soboslikarski vzorci vedno na razpolago. So-idna in točna izvršitev z večletno garancijo. TONE MALGAJ družba o. z. stavbeni pohištveni pleskar in ličar, sobo in črkosiikar Ljubljana, Kolodvorska ul.6 Vinogradnikil Prvovrstne bakrene škropilnice po 380 Din dobite Vide.Mšek - Maribor, (t) P" Koroščeva 36. Moderne cauche in fotele priporočamo sumo z jeklenimi Schlararfia žičnimi vložki. ker so radi svoje elastičnosti, stalno enake oblike in trajnosti v resnici najboliSi. Poslejte si vzorce v delavnici lapet. in dekor, obrti Dragotin Puc-a, Ljubljana Kolodvorska ulica 6t. 26. Žagana drva Din 120-Premag — fižolove preklje razni stavbni les 3. PRELESNIK Ljubljana VII, Janševa ul Telefon št. 3:l-Rfl Zahtevajte ga po vseh mlekarnah in kavarnah. Krušno moko in rženo moka vedno neio, kupite zelo neodoe pri A. VOLK, LJUBLJANA Realieva ceeta U. Ca s je z/č to pa tudi dobra reklama v •SLOVENCU- Tvrdka JULIO MEINL prireja jutri, dne 25. t. m., v svoji podružnici: LJUBLJANA, SELENBURGOVA UL. 3 poskusno kuhanje svoje priznano izvrstne mešane kave „Tri zvezde" ter vljudno poziva svoje cenjene odjemalce kakot tudi ostalo občinstvo. Pri tej priliki bomo nudili cenj. poselnikom tudi poskušnjo prvovrstnega jama. Vsak dobrodošel I FURNIRJI vsake vrste pri tvrdki P. R. A L L E S , Ljubljana — Frankopanska 18. Rane in kožne bolezni razpokline, brazgotine, srbež, izpuščaje, razjede od potu in vlage, volka od hoje, zlasti pri otrocih, hraste, zobne otekline, opekline in ozebline zdravi in po redni uporabi preprečuje splošno znana BARTULIČEVA ZDRAVILNA MAST ki jo proizvaja in razpošilja stara, I. 1599. ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb, Jelačičev trg 20. — Cena škatljici 10 Din. — Dobi se v vsaki lekarni. FOTOAPARATE svetovnib tvrdk Zeiss-lkon, Roden-stock, Voigllander, Wclta, Certo itd ima vedno v zalogi fotoodd. Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Zahtevajte ceniki Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 ziu-traj do pol 1 popolJne in od 2 do b popoldne. Telefonska ftev. 3030. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki so nam došli ob nenadomestljivi izgubi naše predobre ljubljene mamice Josipme Sede j roj. Berloi se tem potom iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, g. zdravniku dr. Oražmu, gg. pevcem za ginljive žalostinke, učiteljstvu dekliške šole za poklonjeni venec in za spremstvo s šolsko mladino. Iskrena hvala tudi vsem, ki so drago pokojnico spremili v tako obilnem številu na njeni zadnji poti. Ribnica, dne 23. maja 1932. ŽALUJOČI. Beseda samo 50 par Parcele naprodaj Več parcel na periferiji Ljubljane zelo poceni proda J. Oražem, Moste ori Ljubljani. (p) Dve hiši štiristanovanjski naprodaj v Zeleni jami, Hiralniška ulica 22 in 24, poleg Pokopališke ulice. (p) Beseda samo 50 par Vrednostne papirje kupuie Komanditna družba M Jankole. Selenburgova 6'fl. (k) I Pridelki I ftuhova drva in oglje kupuje stalno 5Jfa« Franc Ljubi ana Sv. Petra cesta 24. Beseda samo 50 par Travniško seno polsladko, v balah, oddaja po ugodni ceni tvrdka A. Volk, Ljubljana, Resljeva cesta 24. (y) 150 hI la mošta jabolčnega, poceni naprodaj. Ponudbe na: K. A. Wesenschegg, Konjice. (y) la krompirja jedilnega samo belega, izbranega, kupujem stalno vsako količino proti takojšnjemu plačilu. Na ponudbe brez cene se ne oziram. »Viktorija«, Zagreb, in m nI Beseda samo 50 par ORGLE harmonije, pianine, piščali in ventilatorje za orgle izdeluje najceneje Anton Dernič, izdelovatelj orgel, Radovljica. (g) Čifajte in širile »Slovenca«! Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je naša predobra soproga, mati, slara mati, sestra, teta, tašča in svakinja, gospa RNR ACCETTO soproga stavbenika danes dopoldne ob 10 za vedno zapustila. Pogreb predrage pokojnice bo v sredo 25. maja ob 4 popoldne iz liiše žalosti, Trnovski pristan 14, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi truplo v rodbinski grobnici k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 23. maja 1932. Valentin Accetto, stavbenik, soprog; Pavel Kreutzer, trgovec, sin; Marija Kmet in Rozi Accetto, sestri; Josip Kreutzer, inšpektor drž. žel., brat; Albina Kreutzer roj. Accetto, sinaha — nečaki in nečakinje, vsi vnuki in vnukinje, pravnuki in pravnukinje ter ostalo sorodstvo. Brez posebnega naznanila. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. ''■M " ' *'V ■ ^ V"5 " -V *> ;JVr' ' Za Jnpoainvansko tiskarno * Ljubljani: Karel Cefr Izdajatelj: Ivan Rakavi. U:«dnik: Franc Kremžar.