PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo - Cena 40 lir Leto XXI. St. 113 (6091) TRST, petek 14. maja 1965 ZUNANJEPOLITIČNA RAZPRA VA V POSLANSKI ZBORNICI Moro odgovori danes na interpelacije glede Južnega Vietnama in S. Dominga Na sinočnji seji ministrskega sveta sta Moro in Fanfani poročala o zunanjepolitičnih vprašanjih - Fanfani in poslanci PSI pri Saragatu Gospodarska komisija PSI - Tiskovna konferenca ministra Colomba RIM, 13. — Predsednik republike Saragat je sprejel danes zunanjega ministra Fanfanija, ki mu je poročal o svoji nedavni mednarodni dejavnosti, v večernih urah pa je sprejel predsednika in člane vodstva socialističnih poslancev, podpisnike, skupno s tajnikom stranke De Martinom, interpelacije PSI glede S. Dominga. V dopoldanskih urah pa je Saragat sprejel ministra za trgovsko mornarico Spagnollija. Današnja seja ministrskega sveta je bila posvečena izključno vprašanjem zunanje politike tudi v zvezi z odgovorom, ki ga bo predsednik vlade Moro dal jutri na interpelacije sko-ro vseh parlamentarnih skupin. Moro je podal splošno sliko položaja, Fanfani pa je poročal kolegom o svojih mednarodnih razgovorih. Minister Tremelloni je po seji izjavil novinarjem, da bo prihodnja seja ministrskega sveta v torek ali v sredo. Danes so predložili interpelacije o zunanji politiki tudi poslanci KD, PSDI in PRI ter poslanec Pacciar-di. Pacciardi vprašuje predsednika vlade, kakšno je pristno tolmačenje izraza »popolno razumevanje# za akcijo ZDA v Južnem Vietnamu in če ti izrazi obvezujejo tudi danes vlado in v kakšnem smislu. Interpelacija KD vprašuje le, kakšen je rezultat obiska Mora in Fanfanija v ZDA in kakšno je mnenje vlade o dogodkih v Južnem Vietnamu in v S. Domingu. Interpelacija PSDI hoče vedeti le, če so med nedavnimi razgovori v ZDA, v Rimu in Londonu «potrdili politiko miru v varnosti in tradicionalne smotre atlantskega zavezništva#, medtem ko je interpelacija PRI obširnejša in skuša vzpostavitvi most med nekritičnim sprejemanjem akcije ZDA tako v Južnem Vietnamu, kot v S. Domingu in odločno grajo takega ravnanja. Pellicani (PSDI) zahteva pismen odgovor na vprašanje, ali predsednik vlade ne smatra, da je prišel čas za vzpostavitev zgodovinske resnice o vojaškem polomu pri Kobaridu v prvi svetovni vojni in za objavo tistega dela državne preiskave o tej katastrofi, ki je ostef^ob danes v tajnosti. Milillo (PSIUP) pa vprašuje notranjega in zunanjega ministra, ali ne smatrata, da bi bilo treba liberalnim ti izdajanje potnih listov za potovanje v države vzhodne Evrope, ker so sedanje omejitve ostanek hladne vojne in ovira za normalizacijo odnosov s temi državami. V poslanski zbornici so zaključili splošno razpravo o zakonskem osnutku, ki predvideva podaljšanje dejavnosti Blagajne za razvoj ju; ga za nadaljnjih petnajst let. Jutri bodo na dnevnem redu interpelacije poslancev o zunanji politiki. Danes se je začela seja gospodarske komisije PSI, ki mora proučiti petletni gospodarski načrt. Po kratkih uvodnih besedah namestnika tajnika stranke Brodo-linija je povzel besedo poročevalec Mariani, ki je poudaril med drugim, da so bili prav socialisti pobudniki politike načrtovanja; načrt, ki ga je vlada odobrila, sicer ni socialističen načrt, vendar pa po- meni platformo, na kateri so se mogle srečati sile, ki sodelujejo v vladi in predstavlja, tako kar zadeva njegove smotre, kakor glede instrumentov, pogoj za nadaljnji napredek. Mariani je pripomnil, da so načela načrta povsem v skladu s temeljnimi socialističnimi načeli. Kar zadeva politično vodstvo načrta, je Mariani dejal, da socialisti nasprotujejo »komisarski# rešitvi: navodila naj daje za sedaj medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE) in tem smislu mora biti organizirano tudi ministrstvo za proračun in načrtovanje. Po poročilu Marianija se je začela diskusija, ki se bo zaključila posegom ministra za proračun Pieraccinija. V današnjo diskusijo so posegli številni člani komisije, med njimi tudi Lombardi. Razprava se bo nadaljevala in zaključila jutri. Zakladni minister je imel danes tiskovno konferenco na televizijski oddaji ((Politična tribuna# in je dejal med drugim da se je gospodarsko stanje dežele sicer znatno izboljšalo (zavarovali so stabilnost valute; izboljšala se je plačilna bilanca; cene na debelo so ustaljene, na drobno pa naraščajo v vedno manjši meri; industrijska proizvodnja narašča mesečno za en odstotek; narašča tudi uvoz surovin in strojev; brezposelnost ne narašča, oziroma ne narašča v tolikšni meri, ko je to kazalo v začetku leta; tudi psihološko ozračje se je izboljšalo), vendar pa da s tem šo ni vse rešeno: paziti se je treba pred napačnimi koraki; nekateri sektorji so še v težkočah. Na koncu se je Colombo zadržal na petletnem gospodarskem načrtu, ki bo moral zagotoviti nadaljnji skladen razvoj dežele. Vprašanja novinarjev so zadevala pretežno petletni gospodarski načrt; v svojih odgovorih je Colombo poudaril, da je načrt uresničljiv le ob delovanju države, delodajalcev in delavcev, ključ za njegovo uresničenje pa je v razdelitvi nacionalnega dohodka med investicije in potrošnjo. Na vprašanje, kaj meni o izja- Včeraj je prišlo v San Domingu do novih bojev in čete predsednika vlade Gaamana so zasedle neko skladišče živil, nakar so letala generala Vesina bombardirala radijsko postajo, ki je v rokah ustavne vlade. Zdi se, da je ta vlada spremenila stališče do Organizacije ameriških držav, kateri je poslala zahtevo za priznanje, s tem da bi se obvezala sprejeti ustanovitev medameriške sile. Caamanova vlada bi sprejela tudi sodelovanje liberalnih osebnosti, nikakor pa se ne misli pogajati s proameriško vojaško junto generala Imberta, ki pa bi lahko stopil v ustavno vlado. Medtem pa ima ameriška vlada še vedno velike težave za ustanovitev medameriške sile ter je na primer Kostarika dala na razpolago — reci in piši — 25 agentov svoje neoborožene civilne garde! V Kolumbiji in Argentini so se tudi včeraj ponovile demonstracije proti ameriškemu napadu na Dominikansko republiko. Ameriški predsednik Johnson je včeraj ponovil, da namerava ZDA nadaljevati vojno v Vietnamu in da so pripravljene začeti pogajanja «hrez prejšnjih pogojev*. Zanimivo je, kako je istočasno britanski zunanji minister Stewart ameriško ponudbo za razgovore obrazložil: Trdil je, da ta ponudba pomeni, da so ZDA pripravljene na pogajanja «ob ustavitvi sovražnosti ali pa brez te — če bi pa mogli sklepati tudi ustavitev ognja, toliko bolje#. — Štiristo katoliških, protestantskih in židovskih cerkvenih predstavnikov je napravilo včeraj pet kilometrov dolg pohod do sedeža ameriškega departmaja za obrambo ter zahtevalo mirno rešitev spora v Vietnamu. Včeraj so uradno sporočili, da je bonska vlada navezala redne diplomatske odnose z Izraelom. Takoj nato so nekatere arabske države sporočile, da bodo prekinile diplomatske odnose z Zahodno Nemčijo. vi Fanfanija na zasedanju glavnega sveta KD, ki je bilo posvečeno petletnemu gospodarskemu načrtu, češ da je petletni načrt neke vrste »knjiga sanj#, je Colombo dejal, da je načrt resen dokument, ki ima mnogo številk, mnogo smotrov, tudi količinskega značaja, toda vsi so med seboj povezani; zatorej more biti načrt ((knjiga stvarnosti# ali pa «knjiga sanj#, kakor se bodo Italijani pač lotili dela. »Ce se bodo vsi Italijani navadili, z dobro voljo, misliti na smernice, ki jih vsebuje načrt, tako, kot to delajo vse moderne države, tedaj bomo imeli deželo, ki koraka, ki napreduje s tempom, ki si ga je sama določila in ki vključuje odločitve in tudi žrtve Vsak mora biti ?mo-žen izbirati s čutom odgovornosti in prevzeti nase tudi žrtve, ki jih je treba prevzeti. In prav to je, kar želimo italijanskemu narodu: da bi mogel nadaljevati svojo pot racionalno in napraviti red v svoji hiši, v svojih zamislih, glede prednostnih izbir, da bi mogel gledati z večjo vedrostjo v prihodnost dežele#. Na koncu je Colombo še pripomnil, da vlada še proučuje petletni gospodarski načrt, po mnenju, ki ga je o njem izrekel CNEL. in da ga bo v kratkem predložila parlamentu v razpravo. Jutri na Dunaju proslava 10. obletnice državne pogodbe LONDON, 13. — Angleški zunanji minister Stewart in ameriški državni tajnik Dean Rusk bosta od. potovala Jutri na Dunaj z istim letalom, da se udeležita sobotnih proslav ob deseti obletnici avstrijske državne pogodbe. V pristojnih krogih izjavljajo, da je treba sicer izključiti konferenco štirih zunanjih ministrov, vendar pa bo Rusk skušal imeti razgovor s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom v zvezi s sovjetsko-ame. riškimi odnosi in z dogodki v Vietnamu Danes se Je Rusk dolgo razgo-varjal z zahodnonemškim zunanjim ministrom Schroederjem. Ta je izjavil, da na Dunaju ne mislijo načeti nemškega vprašanja z Gromikom. Dalje je Schroeder izjavil, da je Zahodna Nemčija pripravljena pomagati Veliki Britaniji, kar se tiče stroškov za njeno vojsko v Zahodni Nemčiji. Toda nekatere prak. tične težave omejujejo možnost nabave angleškega materiala. O tem bodo še govorili prihodnji mesec v Bonnu. cLUNIK 5» SC JE RAZTREŠČIL O vzrokih neuspelega poskusa za «lahen pristanek» na Luni Prepozno so prižgali zaviralne rakete - Vendar pa je poskus z «Lu-nikom 5» korak naprej za pripravo primernega sistema za pristanek iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiimiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitJiiiiiiidimiiiMiiMiiiimiitiiiiiiiiiiiiMiiiiimiii ŠE VEDNO NEGOTOVOST V S. DOMINGU Vesinova letala bombardirala radijsko postajo v prestolnici Ameriška vlada dala na razpolago vojaški junti 750 tisoč dolarjev - Zopet brezplodna seja v Varnostnem svetu SANTO DOMINGO, 13. — V dominikanski prestolnici nadaljujejo člani posebne komisije Organizacije ameriških držav, apostolski nuncij Clarizio in bivši ameriški poslanik Martin pogajanja s Caamanom in s predsednikom vojaške junte. V poučenih krogih pravijo, da je ameriška vlada dala na razpolago vojaški junti 750 tisoč dolarjev, da plača uradnike v »vlad--!1" uradih. nih» Danes pa je prišlo do novih bojev. Čete polkovnika Caamana so zasedle skladišče živil, ki so ga branile čete generala Imberta. Letala generala Vesina pa so bombardirala danes radijsko postajo, ki je v rokah ustavnih čet. Na raznih krajih mesta se sliši streljanje. Caamanova ustavna vlada poslala posvetovalnemu svetu Organizacije ameriških držav zahtevo za priznanje. V tem primeru bi se njegova viada obvezala sprejeti ustanovitev medameriške sile. Poleg tega bi Caamanova vlada sprejela sodelovanje liberalnih osebnosti, ki so bivši venezuelski predsednik Betancourt, bivši kostariški predsednik Figue-res in bivši portoriški guverner Marin. iiiiii>MkiiMMitaaii>iaiaiMMaiiiiiiaM«iiiiiai«ii«i«a«ar«iai*aiMiMiiiiiMiMiaiiiiiiiiqsta, pluli potniški ladji mejo komunistični spreminjevalni predlog. Tu je spregovoril demokristjan Ramani, ki je pojasnjeval, da bi po komunistični definiciji prejele lahko podporo dežele le univerze saj so edino te »državne« medtem ko so osnovne in srednje šole ali občinske ali pa pokrajinske, pri če. mer je pač mislil na poslopja. Ker pa je Ramani v svojem govoru vnesel v razpravo tudi položaj šolstva v Sovjetski zvezi, je proti temu ostro reagiral svetovalec Šema (KPI), tako da se je ozračje zelo segrelo. Ko je prišlo do pomiritve, jo Šema dejal, da mu je žal, da prihaja v deželnem svetu redno, a brez potrebe, do hudega ravsanja. Zatem je spregovoril svetovalec Moro, ki je dejal, da se bodo socialisti kljub svojim laičnim nazorom vzdržali pri glasovanju o spreminjevalnih predlogih. Demokristjan Ribezzi je v svojem govoru obrnjen proti komunistom, o-menil sovjetsko šolo, pri čemer je dejal »šola v vaši državi«. To je zopet hudo razburilo duhove in z obeh strani so letele ostre besede. Toda Ribezzi se je nekako oprostil in dejal, da je za premostitev jarka, ki loči katoličane od laikov, Pri tem je tudi omenil, da je De Gasperi tik pred smrtjo izjavil, da je njegova najbolj vroča želja, da se odstranijo pregraje med laično in katoliško usmerjenimi Italijani. Dr. Siškovič je dejal, da je vprašanje zelo resno in kočljivo, da že dolgo loči duhove v vsej državi ter da bo treba o njem še dolgo razpravljati. Poudaril je zmernost predlagatelja popravkov Pellegrini-ja in dejal, da se pridružuje Ri-bezziju, ki je rekel, da je potreben razgovor med katoličani in laiki. Komunisti ne izključujejo zasebne šole in zahtevajo le to, da mora imeti pred njo prednost Jav- ki jo je pokazal v zvezi z nadaljnjim razvojem splošnega gospodarskega življenja tržaškega pristanišča in celotnega področja Jadranskega morja na splošno. Predsednik Caidassi je nato orisal delovanje predstavnikov trgovinskih zbornic iz prizadetih mest dežele Furlanije-Julijske krajine, ki so se zbrali v Vidmu 9. aprila. Na tem sestanku so vzeli v pretres vrsto vprašanj gospodarskega značaja ter še posebej napovedano izdajo monografije posvečene ekonomskemu načrtovanju v Furlaniji-Julijski krajini in pa nadaljnji krepitvi cestnih povezav med deželo in deželami v Srednji Evropi. V svojem poročilu je predsednik omenil, da se je posebna delegacija tržaških poslovnih ljudi udeležila otvoritve graškega velesejma. Ob tej priložnosti so tržaški gospodarstveniki načeli z avstrijskim kanclerjem dr. Klausom vprašanje cestnih povezav med Avstrijo in Italijo. Na posebnem sestanku, ki sta se ga udeležila tudi predsednik štajerske trgovinske zbornice dr. Roth, dr. Angerer, ter predstavnik ljubljanske Gospodarske zbornice dr. Novak, so tržaški poslovni ljudje načeli tudi vprašanje možnosti za tesnejše gospodarsko sodelovanje med obmejnimi področji Italije, Avstrije in Jugoslavije. Po daljšem govoru predsednika zbornice dr. Caidassi ja so se oglasili k besedi številni člani odbora. Dr. Chiriaco Je prebral krajše poročilo o uvedbi občinskega davka na odnašanje smeti na Tržaškem s posebnim poudarkom na breme, ki ga ta davek predstavlja za industrijska in obrtniška podjetja na našem področju. Dr. Novelli je opozoril člane odbora na zastoj, ki ga je na področju tržaškega gradbeništva povzročilo pomanjkanje naročil za nove ljudske gradnje, kar je občutno zaostrilo brezposelnost na našem področju. Dr. ko bodo dokončali gradnjo ladje Raffaello, kmalu zmanjkalo dela tudi lepemu številu tržaških obrtnikov. Člani odbora zbornice so se obvezali, da bodo v doglednem času sklicali poseben sestanek indu-strijcev in obrtnikov s področja gradbeništva, da bi skupno vzeli v pretres ta kočljiva vprašanja. Med .. drugimi nastopi naj nave-,denY? v Se §°?;P*il0 , f „ Valmarina v zvezi z udeležbo tržaških obrtnikov na skorajšnjem tržaškem velesejmu. V tej zvezi so v zadnjem času vzpostavili ustrezne stike tudi za skupen nastop predstavnikov deželne uprave ter trgovinskih zbornic iz Vidma in Gorice. imHiiiiiiinmiiiiimiiMMnHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiatiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiifiimiiiiimiiiiim SEJA MILJSKEGA OBČINSKEGA SVETA Odobrena resolucija KPI ki obsoja ameriško agresijo Povišanje osnovnega odbitka pri dohodkih za družinski davek na 350.000 lir Del zadnje seje miljskega občinskega sveta, ko so komunistični svetovalci predložili v odobritev resolucijo o ameriški agresiji v Vietnamu in v Dominikanski republiki, je bil zelo razburljiv. Komunisti so v svoji resoluciji ostro obsodili napade ameriške vojske proti vietnamskim partizanom, njihovo podporo skorumpiraim vojaškim režimom Južnega Vietnama ter napad na Dominikansko republiko, kjer so se demokratične sile uprle nasilnemu izkoriščevalnemu režimu in bi ga v nekaj dneh razgnale, če Amerikanci ne bi izkrcali v Dominikanski republiki svoje mornariške strelce in padalce. V svoji resoluciji komunisti prosijo vlado, naj posreduje, da se poišče mirna rešitev spora tako v Vietnamu kot tudi v Dominikanski republiki, kjer Je treba spoštovati ljudsko voljo. Demokristjani so na to resolucijo reagirali, kot so na podobno resolucijo reagirali v tržaškem ob- činskem svetu, češ da občinski svet ni pristojen, da se ukvarja z vprašanji zunanje politike, ter so sklenili, da bodo ob glasovanju resolucije v znak protesta zapustili dvorano, kar so tudi storili. Toda v Trstu so demokristjani dobili podporo vse desnice, zato je bila tudi komunistična resolucija zavrnjena, v Miljah pa so v manjšini in je bila zato resolucija sprejeta z večino glasov, čeprav sta liberalec in en neodvisen svetovalec (bivši socialdemokrat) glasovala proti. Na seji so svetovalci sprejeli tudi nekaj sklepov upravnega značaja. Tako so odobrili sklep, s katerim občinska uprava povišuje osnovni odbitek pri prijavi dohodkov za družinski davek od sedanjih 300.000 na 350.000 lir. Sklep, da bo pravno veljaven, mora še potrditi pre-fckturna nadzorna oblast; sklep o Dr. Savona predsednik cvetlične razstave Včeraj popoldne se je v gradiču v Miramarskem parku sestal upravni svet ustanove «Ente Rinascita Agricola«. Seji je prvič prisostvo vali tudi predsednik pokrajinske u prave dr. Savona, ki je ob tej pri ložnosti prevzel funkcijo predsed nika ustanove in Mednarodne cve tlične razstave. Prisotni so bili tu di župan dr. Franzil, glavni inšpek tor korpusa gozdne policije dr Bellarosa, nadzornik za poljedel stvo dr. Radillo in ravnatelj ustanove prof. Natti. Tehnično organizacijsko poročilo o dejavnosti ustanove je podal prof. Natti, nato pa je dr. Savona poročal o plodnih stikih, ki jih je navezal ob svoji tiskovni konferenci v Milanu, na kateri je predstavil to tržaško prireditev. Spregovoril Je tudi župan dr. Franzil, ki se je zelo pohvalno izrazil o cvetlični razstavi, župan si je namreč popoldne skupno z drugimi oblast-stvenimi predstavniki in pod vodstvom prof. Nattija ogledal priprave za razstavo, ki so že zelo napredovale. Z velikim zanimanjem se je zaustavil pri raznih razstavnih sektorjih, ki je vsak po svoje zanimiv in poučen. Dopoldne se je na razstavišču mudila tudi filmska snemalna e-kipa, ki bo za tiskovni uradi vladnega komisariata posnela filmski dokumentar v barvah o cvetlični razstavi, ki ga bodo prikazovali ne samo v državi, temveč tudi v inozemstvu. Otvoritev obrala Coca-Cola pri Prosek« Jutri bodo pri Proseku otvorlli nov obrat za ustekleničevanje brezalkoholne osvežilne pijače Coca-Cola. Ta obrat je že 32. doslej zgrajen v Italiji. Obrat se razteza na površini 43.000 kv. m, od katerih je 7200 kv. m pokritih. Zaposloval bo 150 delavcev, njegova zmogljivost pa bo spričo popolne avtomatizacije znašala 20.000 steklenic na uro. Tiskovna konferenca senatorja Vidalija V soboto 15. t. m. ob 11. uri bo na sedežu v' Ul. Capitolina 3, tiskovna konferenca Federacije komunistične partije. Poročal bo senator Vittorio Vi-dali o «Vprašanju ladjedelnice Sv. Marka v senatu«. Aktiven obračun INAM za I. 1964 Pokrajinski odbor INAM v Trstu je odobril obračun ustanove za leto 1964. Obračun izkazuje pribitek 4 milijone lir, medtem ko so vsi do-priznanju občinskim redarjem 10.000 , sedanji obračuni bili pasivni. De-lir mesečno službene doklade ter | ficit je 1. 1962 znašal 750 milijo- dr. Alfonsom Ruggerom in dr. Clau-diom Gelattijem, kakor tudi v spremstvu predstavnika ministrstva za zunanje zadeve italijanske vlade v Tjstu dr. Guida Gerina, odpotoval na uradni obisk v LR Slovenijo. Visoke osebnosti je na italijanski strani obmejnega prehoda pri Fernetičih pričakal jugoslovanski generalni konzul v Trstu Rudi Jan-huba, ki jih je potem tudi spremljal v Ljubljano. Na jugoslovanski strani obmejnega prehoda pa je goste pozdravil predstavnik Izvršnega sveta LR Slovenije K. Levičnik. V Ljubljani je italijanske goste sprejel v imenu republiškega izvršnega sveta dr. Vladimir Kadunec v navzočnosti člana izvršnega sveta Draga Flisa, generalnega konzula SFRJ v Trstu Rudija Janhube in še nekaterih drugih funkcionarjev republiške uprave ter jih po kratkem razgovoru zadržal na kosilu. Predsednik republiškega izvršnega sveta Janko Smole pa je v čast dr. Libera Mazze in njegovih sodelavcev priredil večerjo v hotelu »Slon«. Med dvodnevnim bivanjem v Sloveniji si bodo italijanski gostje o-gledali nekatere osrednje kulturne ustanove, ljubljanske znamenitosti, obrat agro kombinata «Emona» v Ihanu, Velenje ter glavne turistične privlačnosti Gorenjske. * Danes ob 18.30 bo na Trgu S. Giacomo javno zborovanje PSI-Up o sedanjem političnem položaju. Govorila bosta tajnik sekcije pri Sv. Jakobu Antonio Liberio in tajnik tržaške federacije Ezio Martone. ni znašali 7,78 odstot. dohodkov, v letu 1961 pa 9,4 odstot. Oskrbovancev INAM v letu 1964 je bilo 170.433, opravljenih je bilo nad 2 in pol milijona zdravniških pregledov in izdanih nad 2 milijona receptov. 176 zdravnikov INAM je v poslovnem letu 1964 skupno prejelo 815 milijonov lir ali pov-.prečno. 4,5 .milijona vsak, S kolesom v avto Sinoči so v bolnišnici nudili prvo pomoč 16-letnemu Dariu Vel-lanu iz Ul. Donadoni 22, ki se je na vogalu Ul. Manzoni in Pascoli s kolesom zaletel v avto TS 58720, ki ga je vozil 20-letni Vilko Starec s Furlanske ceste 473, ki je po Ul. Pascoli vozil proti Ul. Ros-setti. Pri nesreči se je Vellan pobil po kolenih in rdkah. lllflllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIimilllllUIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllMIIIIIIIIIIIIIIIDIMmtIlllllt Na dolinskem županstvu je sinoči posebna žirija enologov ocenila 17 primerkov domačega vina, ki so ga v posebnih stojnicah prodajali v dneh 9-, 10. in 11. maja občinstvu na tradicionalnem prazniku dviganja in spuščanja o-krašenega mlaja. To je bila že IX. prireditev te vrste, udeležilo pa se je je 16 vinogradnikov, ki so poslali skupno na razstavo in nato v ocenjevanje 17 vzorcev domačega vina, od tega 11 vzorcev belega in 6 vzorcev črnega vina. Delo ocenjevalne komisije, kate-ro so sestavljali domačini Ljubi Pangerc, Josip Bolčič in Danilo Sancin ter predstavnik komisariata za higieno pri tržaški občini T. Carpineti, predstavnik Kmetijskega nadz.orništva dr. J. Galan-ti, tajnik tržaškega pokrajinskega sveta dr. Vasčon ter predstavnik ustanove Rinascita Agricola B. Natti, je po daljšem pokušanju predloženih vzorcev podelila naslednje nagrade: Belo vino: I., nagrada (zlata kolajna kmetijskega nadz.orništva); Bandi Anton, Prebeneg št. 28; II. nagrada (razpršil,niča, ki jo je dal na razpolago kmetijski konzorcij) Albin Zerjul, Prebeneg 40; HI. nagrada (hranilna knjižica s 15.000 lirami, ki jo je dal na razpolago izvršni svet Tržaške kreditne banke) Valentin Kocijančič, Dolina 115; IV. nagrada (izlet na vinsko razstavo v Ljubljano ter naprej v Celje in Maribor v organizaciji agencije Aurora) Maksimiljan O-ta, Kroglje 33; V. nagrada (5000 lir, dar tržaške gostilne Ostrou-ška) Lovrenc Pavlič iz Zabrežca 21; VI. nagrada (srebrna kolajna, ki jo je dala na razpolago trža ška pokrajina) Josip Lovriha, Do lina 233; VII., VIII., IX. in X. mesto pa so zasedli: Urh Hervat (Boršt 41), Silvester Zobec (Bo Ijunec 3), Anton Smotlak (Mač kovlje 96) ter Josip Pangerc (Do lina 187), ki prejmejo vsak po e no srebrno odnosno pozlačeno me daljo, ki jih je dala na razpola go Ustanova za kmetijski prepo rod (En,te Rinascita Agricola). Črno vino: I. nagrada (zlata ko lajna pokrajinske uprave) Josip Kuret iz Ricmanj 12; II. nagrada (brizgalnica za vinograde, dar Tržaške kmetijske zadruge) Valentin 2erjal (Boljunec 219); III. nagrada (brezplačen izlet na vinsko razstavo v Ljubljano, nato pa še v Celje in Maribor — Aurora) Josip Lovriha (Dolina 233); IV. nagrada (kolajna vermedlle, dar ustanove IBhtfc Rinascita Agricola) Josip Žerjal (Boljunec 226); peto in šesto mesto pa sta ex dequo zasedla vinogradnika Ljudmila Zuljan in Ivan Sancin (prva iz Ricmanj 119 in drugi iz Doline 194), ki bosta prejela po eno kolajno, dar že omenjene ustanove za preporod kmetijstva. Poleg omenjenih nagrad bosta oba prva nagrajenca, in sicer Anton Bandi iz Prebenega za belo iri Josip Kuret iz Ricmanj za črno vino, prejela še zlato medaljo, ki jo je dal na razpolago tehnič-ni urad za higieno pri tržaški občini. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Ukradel je zaklenjen motor in ga odvrgel v mlako Gre za delomrznega mladeniča, ki ga je že obsodilo ka-zensko sodišče, prizivno pa je kazen sedaj potrdilo še nekaj drugih upravnih sklepov. | nov lir, 1. 1963 pa 566 milijonov Pred tržaškim prizivnim sodiščem (predsednik Franz, tožilec Marši, zapisnikar Parigi) se je moral zagovarjati včeraj 29-letni E-doardo Ciani iz Ul. E. Toti 1, ki je bil obtožen, da je ukradel motor znamke «Devil 125» ter da Je upravljal vozilo brez vozniškega dovoljenja. Ciani je tiskarniški delavec po poklicu. Izučil se je v ustanovi «Villaggio del fanciullo« v Pordenonu. Zdi pa se, da ni bil posebno resen delavec ter da je večkrat zagrešil razne prekrške. Na kraju so ga izgnali iz ustanove zaradi slabega vedenja. Pozneje je bil mladenič baje tudi obsojen zaradi nekih prekrškov. Dogodek, ki ga je sedaj pripeljal pred prizivne sodnike, se je odigral ponoči med 7. in 8. decembrom leta 1963. Okoli 23. ure zvečer je delavec Giuseppe Benzan, star 27 let iz Ul. Pendice Scoglietto, parkiral svoj motor blizu domače hiše. Eno kolo vozila je povezal z jekleno verigo z ogrodjem ter zaklenil oba člena verige z žabico Naslednjega dne je opazil, da je motor izginil brez sledu. Neznani tat je verjetno presekal verigo in se odpeljal. Benzan je naslednji dan prijavil zadevo karabinjerjem. Medtem so se v Pordenonu dogajali drugi dogodki. V tistih dneh se je v zavodu «Villaggio del fanciullo« spet pojavil Ciani. Prosil je ravnateljstvo, naj ga sprejme pod streho, ker je brezdomec, a v Pordenone je prišel, ker so mu obljubili delo pri neki tvrdki. Predstojniki pa ga niso hoteli sprejeti pod streho zaradi njegove slabe preteklosti. Dejali so mu, naj gre prenočevat v neko na pol porušeno stavbo v kraju Polcenico, ki je last ustanove. Tako se je Ciani nekaj dni vozil z motrjem po Pordenonu in po bližnji okolici. Po štirih dneh se je spet vrnil v zavod ter dejal nekemu učitelju, da se mu je pokvaril motor, katerega je izročil v popravilo v neko mehanično delavnico. Učitelju se je mladenič smilil ter ga je zato poslal skupaj z nekaterimi drugimi vrstniki v neko bližnjo vas, kjer je bilo zbirališče za mladince, ki so imeli fizične ali telesne hibe. V zbirališču so jim preskrbeli delo pri gozdni upravi in v raznih podjet-Zdi pa se, da se Cianiju ni I goži I jih. ljubile delati.. Z nekaterimi vrstniki je postopal ter v naslednjih dneh zagrešil tudi hujšo tatvino v škodo nekega geometra. Dober mesec po tatvini motorja je Giovanni Ronzan, šofer pri zavodu «Villaggio del fanciullo«, odšel s tremi mladeniči v Polcenico. V kraju Colle S. Floriano so začeli sekati drva za zavod. Nenadoma je Ronzan opazil v neki globoki mlaki motor. Mladiniči so ga Izvlekli na suho in takoj nato prijavili zadevo karabinjerjem. S tem je bila Cianijeva usoda zapečatena. Nekateri mladeniči so se namreč spomnili, da so pred mesecem dni videli Cianija na motorju, ki je bil na las podoben ti stemu, ki so ga potegnili iz mla ke. Ker so mladeniča dobro po znali, niso imeli karabinjerji nobe ne težave za ugotovitev istovetnosti tatu. Telefonirali so v naše mesto karabinjerjem v Ul. Cologni, ki so ga kmalu nato aretirali. Ciani ie priznal prekršek, toda je zanikal, da je odvzel motorju evidenčno tablico ter povzročil razne druge poškodbe. Kazensko sodišče je sodilo Cianija v maju lani ter ga obsodilo na 1 leto zapora ter 45.000 lir globe, na 3 mesece pripora in na 10.000 lir denarne kazni (zaradi upravljanja brez vozniškega dovoljenja). Ciani je sedaj v priporu zaradi nekega drugega prekrška. Prizivni sodniki so potrdili prvotno raz-sodbo. V čistilnici je ukradel listnico z denarjem Agenti letečega oddelka policije so te dni prijavili sodišču 51-letne-ga bolničarja Guerrina Signoretti-ja iz Ul. Gozzi 5 zaradi tatvine z obteževalnimi okoliščinami ter ga pustili na začasni svobodi. 11. novembra lani je Signoretti prišel v čistilnico in pralnico v Ul. Mar-tiri della Liberta, katere lastnica je 47-letna Lidia Ballaben por. Bertozzi, ki stanuje v isti ulici št. 8. Signoretti je prišel po srajco, ki jo je dal čistiti ter izkoristil priliko, ko se je lastnica oddaljila za nekaj trenutkov, urno segel v neko omaro in vzel listnico v kateri je bilo’6000 lir ter Ballabenino . vozniško dovoljenje. Ko se je Ballabenova vrnila, ja Signoretti plačal čiščenje in se oddaljil. Zenska se je tatvine takoj zavedla in o zadevi obvestila 18-letnega sina Giorgia. Naslednjega dne je Giorgio s pomočjo 21-letnega prijatelja Francesca Barbera izsledil Signorettija ter ga pospremil na kvesturo. Po dolgem obotavljanju je Signoretti pri zaslišanju priznal tatvino. Povedal je, da si je denar pridržal, vozniško dovoljenje vrnil Ballabenovi po, pošti, listnico pa odvrgel. Signoretti se bo moral zagovarjati pred sodniki. Silovit požar pri uršulinkah v Barkovljah V Barkovljah, v Ul. Boveto 4, kjer je na dvorišču uršulink v gradnji novo dvonadstropno šolsko poslopje, se je sinoči okrog 21.30 razplamtel silovit požar. Vnelo se je tramovje zidarskih o-drov in deske, pripravljene za odliv betona med štirimi opornimi zidovi strehe. V Barkovlje so odhiteli gasilci s Trga Niccolini z brizgalno in raznim orodjem ter takoj začeli Veliko zunimunje zu gosto vunje triu Drumieri-Del Frate Pisu Zanimanje za prihod znane komične trojke Bramieri-Del FratePisu v Trst je izredno veliko in v rezervaciji bodo kmalu pošle vse razpoložljive vstopnice za premiersko predstavo, ki bo v sredo 19. t.m. ob 21.15 v kinu »Moderno« na Istrski cesti. Predstave si bodo nato sledile do vključno nedelje 23. t.m. z dvema predstavama v nedeljo. Kino »Moderno« je trenutno edini tovrstni ambient v Trstu, ki nudi dovolj' zadovoljive pogoje za nastop tako številne in tehnično razsešne revijalne skupine, ki šteje z onkestraši, plesalci in drugimi nastopajočimi nad 50 oseb. Za vse nastope znanih nosilcev televizijske oddaje »Jaguarjev prijatelj« bodo pojačene vožnje na filobusnih progah 1 in 10, vodstvi kina in turistične tržaške u-stanove, ki je gostovanje komikov vzela pod svoje pokroviteljstvo, pa sta zaprosili pristojne oblasti, da bi za parkiranje avtomobilov dovolile uporabo obsežnega Trga Sv. Jakoba za cerkvijo z dostopom iz Ul. industria in za pojače-no redarsko službo. Na tem prostoru bo lahko parkiralo več sto avtomobilov. Rezervacija in prodaja vstopnic je v Trstu pri UTAT-centralni prodajalni vstopnic v galeriji Protti, popoldne in zvečer pa pri blagajni gledališča «Moderno». V Gorici so vstopnice na razpolago pri agenciji Piani.' Požar na travniku m v gozdičku Predvčerajšnjim popoldne so morali gasilci gasiti požar, ki se je razplamtel na nekem travniku bližini Domja. Ko so prihiteli na kraj požara, je že gorelo na približno 5000 kv. metrih površine. V dveh urah dela so gasilci ogenj pogasili. Požar je nastal tudi v nekem gozdišču pri Padričah ter se kmalu razširil na 6000 kv. metrov površine. Prihiteli so gasilci s postaje na Opčinah, ki so s pomočjo gozdnih čuvajev s Padrič ter gozdnih policistov iz Bazovice začeli gasjti požar. Vsi so se morali truditi dve uri preden so pogasili ogenj. i Gasilci s Trga Niccolini so morali predvčerajšnjim odhiteti v neko stanovanje v Ul. San Lazzaro 19, kjer se je vnela jeklenka s tekočim plinom. Gasilci so zaprli varovalko, ohladili jeklenko in s tem pre prečili vsako nevarnost. Gledališča > VERDI Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja prostih vstopnic za o-sml simfonični koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo v soboto ob 21 uri. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral Antonio Janigro iz Zagreba, sodeloval pa bo pianist Machael Pontl. Na programu so skladbe: Mor-tari — »Arioso e Toccata« (Pokol nedolžnih) — novo za Trst; Liszt — Drugi koncert za klavir in orkester; Ravel — Španska rapsodija; Prokofjev — Klasična simfonija. TEATKO STABILE Danes ob 21. uri za red F in G v Avditoriju zadnja abonmajska predstava v sezoni 1964-65. #La Compagnia Ita-liana di Prosa« uprizori igro Vitto-rla Aifierija «Agamemnon» z Renzom Giovampletrom v glavni vlogi. Cene; parter 1500 lir, balkon 300 lir. Zni. Žane cene za študente In šolnike. Popoldne ob 16. uri «Agamemnon» izključno za študente in šolnike. Slovensko gledališče v Trstu Predstave v Kulturnem domu Danes, 14. maja ob 16. uri, v nedeljo, 23. maja ob 17. uri (abonma I. in II. popoldanski) TRNULJČICA mladinska igra v treh dejanjih (8 slik) Po Grimmu napisala E. in E. Martinuzzi ZNIZANE CENE! Razstave V foyerju Kulturnega doma v Ul. Petronlo 4 Je odprla razstava risb dolinske in svetoivanske srednje šole. • • • Od 15. do 19. maja bo v občinski umetnostni galeriji razstavljal Bruno Riva 26 svojih del. Otvoritev bo v soboto ob 18. uri. SPDT priredi 16. maja spomladanski izlet na Nanos. Vpisovanje v Ul. Geppa 9. « » • Prosvetno društvo v Skednju or ganizira v nedeljo 30. maja t.l. Izlet v Škofjo Loko In Ljubljano. Vpisovanje vsak dan, razen v sobotah in nedeljah, od 20.30 do 22. ure na sedežu društva, Ul. di Servola 124-1. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 13. maja se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 77-letnl Edoardo Ce ....... ..... ; chet, 61-letna Vanda Bacchl vd. Ta- gasiti požar, ki se je verjetno^az- |>u«hl •,j*!'1"!r J!*?™' plamtel zaradi nepazljivosti kakega delavca, ki je med žaganje odvrgel goreči ogorek cigarete. Požar je bil tako silovit, da je uničil približno 100 kv. metrov lesenega ogrodja na strehi stavbe, ki je bilo pripravljeno za beton. Po treh urah truda polnega dela so gasilci lahko zapustili prizorišče požara ki je povzročil približno 3 milijone lir škode. Na stopnišču je padla Včeraj popoldne so na ortopedski oddelek prepeljali 40-letno Mario Proscina por. Silvestri iz Ul. Vigneti 51, ki je padla na stopnišču hotela eObelisco« na Opčinah. Zdraviti se bo morala 40 dni zaradi zloma desnega komolca. PRISPEVAJTE ZA OUASKO MATICO I letni Mario Parovel, 73-letna Edvige Fano por. Torrisi, 87-letna Maria Pattaj por. Švara. 71-letna Antonia Ugrin por. Flego. 82-letna Teresa Gašperini vd Badin, 72-letni Giuseppe Černetič. '89-letna Maria Rojic vd. Gandrus. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (18. 5. — 16. 5.) AlPAlabarda, Istrska ul. 7; Cen. tauro, Ul. Buonarroti 11; de Leiten-burg, Trg S. Giovanni 5; Mlzzan, Trg Venezia 2; Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4; Croce Ažzurra, Ul. Com-merclale 26; Vielmetti, Borzni trg 12; Mianl, Drevored Miramare 117. Služba od n. do 16 ure AlPAlabarda, Istrska ul". 7; Cen. tauro. Ul. Buonarroti 11; de Lelten-burg. Trg S. Giovanni 5; Mlzzan, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26; Vielmetti, Borzni trg 12; Mianl, Dre. vored Miramare 117, V soboto, 15. maja ob 20. uri in v nedeljo, 16. maja ob 17. uri v Prosvetnem domu na OPČINAH TRNULJČICA V KULTURNEM DOMU • PARTIZANSKI VEČER (Ob 20-Ietnici zmage) Vezalni tekst in priredba: BRUNO HARTMAN Režija: BRANKO GOMBAČ Scena in kostumi; AVGUST LAVRENČIČ Z ansamblom SG nastopata moški pevski zbor Prosek-Kon-tovel pod vodstvom IGNACIJA OTE in harmonikar OSKAR KJUDER PREMIERA: v sredo, 19 maja ob 21. url (premierski abonma) PONOVITVE: v četrtek, 20. maja ob 21. uri (abonma I. ponovitev) v petek, 21. maja ob 21. uri (abonma red A in B) v soboto, 22. maja ob 21. uri Ker gledališče nima nobene nedelje proste, prosimo popoldanske abonente, da si ogledajo katerokoli navedeno predstavo »Partizanskega večera«. Prodaja vstopnic vsak dan v Kulturnem domu od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričet-kom predstav. Za predstavi na Opčinah prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Prosvetnega doma. PEVSKI ZBOR JACOBUS GALLUS priredi dne 15. maja ob 21. uri v Kulturnem domu, Ul. Petronio JUBILEJNI KONCERT OB DVAJSETLETNICI SVOJEGA OBSTOJA Predprodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška št. 20 od ponedeljka dalje ter eno uro pred koncertom pri blagajni Kulturnega doma. GLASBENA MATICA V TRSTU priredi v nedeljo, 16. maja ob 17. uri v Kulturnem domu zaključno prireditev glasbene šole Sodelujejo: združeni mladinski pevski zbor šole GM iz Trsta in z Opčin ter p. d. Prosek • Kontovel, mladinski zbor »Kraški slavček« iz Devina-Nabre-žine, zbor ((Harmonik« in instrumentalni kvintet. Nazionale 16.00 «11 piccolo Cesaren Edvvard Robinson, Arcobaleno 15.30 «Nude per amare« LHli Palmer, Hildegarde Knef. Prepovedano mladini pod 18 letom. Excelstor 16.00 «Agente 007 dalla Kus-sta con amore« Sean Connery. Fenke 16.00 »Troppo catdo per giu-gno« Technicolor. Silva Koscina Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «Tabu N. 2» Technicolor. Prepovedano mladini pod 18 letom. Alabarda 16.30 «La regina del Rio delle Amazzoni« Colorscope. Michei Hinz. Prepovedano mladini pod 18 letom Filodrammatico 16.30 «100.000 dollarj al sole« Jean Paul Belmondo, Rine Ventu ra Aurora 16.00 »Angelica al la corte del re» Prepovedano mladini pod 14 letom. Cristallo 16,00 «Bac!aml stupido« — Kim Novak, Dean Martin. Prepovedano mladini pod 14. letom. Garibaldi 16,30 »Gll uccelll« Technicolor. Suzanne Pleshette. Prepovedano mladini pod 14 letom. Capitol 16.30 »Sciarada alla francesen Milene Demongeot. Charles Azna-vour. Impero 16.00 «La spada nella roccia« Vittorio Venelo 16.30 «Adultero lul, adultera lei» Marllu Tolo, Gino Bramieri. Prepovedano mladini pod 14. letom. Moderno 16,00 «A 027 da Las Vegas In mutande« Fernandel. Astra 16.30 »SHvestro l'l gattopardo« Astorla 16.30 »GM Implacablli« Technicolor Clark Gable. Abbazia 16.00 ((Tvvist. Lolite e vitel. Ioni« A Ido Fabrlzi, Gino Bramieri Ideale 16.00 «1 conquistatori detla tul na« George VVallace. Skedenj 16.00 «Le rotaie della mor-te» Jane Mansfield. MLADINSKI DELAVSKI KROŽEK • Trst bo priredil v nedeljo, 6. junija, Izlet v VELENJE V ZNAMENJU DVAJSETLETNIC'E NAŠEGA DNEVNIKA S «preRomorci» od Visa do Ilirske Bistrice Ko sem dospel spomladi 1944. leta iz Bosne na Vis, me je med prvimi stvarmi, ki sem jih doživel ugodno presenetilo korakanje ene slovenske partizanske čete. Njihov udaren in odrezan korak, usklajen z borbeno koračnico *Hej brigade!«, je odmeval po ulicah Visa in nudil zares impresivno sliko, ob kateri se je moralo razveseliti res vsako srce domoljuba. Kot soudeleženec NOB od prvih dni sem se srečaval z borci vseh naših narodnosti, tudi s Slovenai. Točno sem bil seznanjen, do katerih mej se je razplamtela borba v Sloveniji, vendar je tokrat bilo prvič, da vidim eno kompletno slovensko enoto. Posebno močan vtis name je imelo pojasnilo, da je korakajoča četa iz 3. prekomorske brigade, ki je vključena v obrambo Visa in jo sestavljajo pretežno mladinci iz Slovenskega Primorja, katero je bilo dotlej nasilno odtrgano od naše domovine. Priznati moram, da sem že prej slišal o prekomorskih brigadah, ,m-pak o njih nisem vedel ničesar določnejšega. Razen tega je bilo tokrat prvič, da sem videl neko našo vojno enoto iz krajev, ki so bili nasilno odtrgani od. Jugoslavije. Dovolj je bil en sam pogled, vržen na korakajočo mladino, da sem opazil sij njihovih oči, dojel močno in ponosno koračnico, ki so jo peli, in da sem s tem občutil ogromno borbeno silo, ki so jo nosili v sebi. Uvidel sem, da so vsi poizkusi nasilne denacionalizacije, ki so jo leta in leta izvajali fašisti, bili brez najmanjšega haska ter da niso niti najmanj vplivali na zavest teh mladincev. Nobenega vpliva razen še večje ljubezni do svoje grude. Počutil sem se kar nekam večji, močnejši, ker sem videl pred svojimi očmi en dokaz več, da je naša borba končno res združila našo domovino od njenih vzhodnih do zahodnih mej. Tedaj pa mi še na misel ni prišlo, da me bo doletela čast, da bom prav jaz prišel na čelo tej mladini v borbah, ki so bile na vidiku za dokončno osvoboditev. Glede na to, da sem sodeloval v neprestanih borbah v Bosni pozimi 1943-44, sem bil zelo izmučen in bolan. Zato sem po nalogu VIII. korpusa NOV in POJ prispel na Vis. Tu naj bi se okrepil, za tem pa sprejel neko novo dolžnost. V tem času sem bil na razpolago štabu 26. dalmatinske divizije. Po potrebi sem sodeloval v nekaterih akcijah npr. v borbi na Braču za časa VII. ofenzive, pri zavzetju Palagruža in sl. Nekako junija 1944 me je komandant 26. dalmatinske divizije, sedaj generalpolkovnik Božo Bo-žovič, vprašal, če bi pristal na to, da prevzamem dolžnost komandanta 3. prekomorske brigade. Dovolil mi je tri dni za premislek s tem, da se v tem roku »poznam z brigado. Držal se je namreč pravila, da je potreben pred odločitvijo dober premislek, kadar pa se odločiš za nekaj, tedaj to izvedi nepopustljivo in energično do konca. Imel sem že dotlej priliko, da »e nekoliko spoznam s prekomor-•i, še posebej sem to videl nekaj dni pozneje v borbah na Braču. Priznam, da mi ni bilo treba lnnogo razmišljati o odločitvi. Kljub temu sem izkoristil od komandanta divizije dano priliko, da se bolj spoznam z brigado in da se v tem času še posvetujem z nekaterimi tovariši preden dam komandantu divizije odgovor. Brigado so sestavljali, tako kot vse prekomorske enote, bivši interniranci iz vseh krajev Jugoslavije in v Italiji mobilizirani primorski Slovenci ter Istrani. Poleg tega je bilo v njej tudi nekaj ranjencev — rekonvalescentov iz naših bolnišnic v Italiji. Tedaj je brigada štela okoli 1800 ljudi. Bivši interniranci in zaporniki so tvorili predvsem politični, bivši ranjenci pa vojni kader brigade. Kot je iz sestava brigade razvidno, je bila obče jugoslovanska. Imela je vse pogoje, da postane nosilec bratstva in enotnosti, kar je sicer dejansko že bila, vendar je to morala potrditi s svojo politično in vojno aktivnostjo. Ze na tem mestu moram ugotoviti, da je brigada svojo nalogo častno izpolnila in da je to njena največja vrlina in hkrati zasluga med enotami VIII. korpusa NOV in POJ, kar se je pokazalo pri prehodu skozi vse kraje, ki smo jih osvobajali. Brigada je torej držala položaje za obrambo Visa od rta Stončiča do rta N. Posta. Istočasno je potekalo intenzivno vojno-politično urjenje odnosno vzgajanje, potrebno za zagotovitev uspehov za izvršitev bližajočih se nalog. Mene je mnogo stvari čisto presenetilo: vzorno organizirana o- bramba z odpornimi točkami, detajlen načrt ognja, razpored rezerve itd. Istočasno je potekalo načrtno urjenje v borbenih veščinah in prestrojevanjih, ki jih je vodil načelnik štaba brigade, zelo sposoben poklicni vojak, tedaj kapetan Jovo Djurič. Posebej lepo in impresivno so delovali vzorno urejeni tabori e-not, vsi okrašeni in olepšani z borbenimi gesli. V enotah je kar vrelo od političnega in kulturno-prosvetnega delo. Brigada je imela odlično izvežbane pevske zbore in gledališke skupine, ki so se kasneje s svojimi nastopi proslavile v vseh osvobojenih krajih. Priznati moram, da mnogo takih stvari dotlej nisem imel prilike zapaziti pri naših enotah na kopnem, kjer pogoji, ki jih je vsiljevala vojna, niso nudili kaj preveč možnosti za to. Močan vtis so napravila name srečanja in razgovori z borci in s starešinskim kadrom brigade. Skoraj povsod so me spraševali, če bomo kmalu krenili v borbo. Povsod sem občutil vero v zmago, povsod sem srečal ljudi, katerih želja je bila — čim prejšnji obračun s sovražnikom. Vse to kot tudi več razgovorov s političnim komisarjem Francetom Hočevarjem in njegovim pomočnikom Jožom Semejem, s sekretarjem štaba Bojanom Držajem in s še nekaterimi, ki so podrobneje poznali historiat brigade in njenih pripadnikov, me je pripeljalo do trdnega prepričanja, da ima brigada vse pogoje za to, da postane ena od elitnih enot naše armade. To sem dejal tudi komandantu divizije tovarišu Božoviču tedaj, ko sem mu sporočil, svojo odločitev, da prevzamem mesto komandanta brigade. Objubil sem mu, da bo brigada izpolnila vse naloge, ki ji bodo zaupane. Ob tej priložnosti sem postavil zahtevo, da se brigada tretira enakopravno z drugimi brigadami, kar v bistvu ni mnogo in za kar je brigada imela vse pravice. Lahko rečem, da je brigada v njegovih očeh našla vedno polno razumevanja in podpore in da nas je on kot dober in formiran komunist vedno enakopravno razumeval in tre-tiral napram drugim enotam. To poudarjam zaradi tega, ker so se pojavljali tudi drugačni primeri. Na žalost so obstajali tudi tovariši in to nekateri na odgovornih mestih, pri katerih nismo naleteli na razumevanje in ti so nam povzročali dokaj težav. Oni so namreč kar naprej podcenjevali vrednost brigade in njenega sestava. Trdili so, da brigada ne bo postala dobra enota. Imeno-•vaji so, jo »paradno brigado« ter jo obkladali s sličnimi epiteti. Vke tO ne bi bilo niti dhieHibe vredno, v kolikor njihovo stališče ne bi spremljali neki konkretni ukrepi, ki so brigadi močno škodovali. Dovolj bo, če pripomnim, da je bilo mnogo poizkusov, da bi se brigada razformirala. Na ta način se je vnašala v brigado de-moralizacija in ustvarjala konfu-znost. Posebne omembe vreden pa je tale primer :samo dan pred odhodom na akcijo za osvoboditev Pelješca smo dobili ukaz, da napotimo iz brigade večji del komandnega kadra, že izkušenega v prejšnjih borbah z avioni, v Srbijo. Lahko si je zamisliti, kakšen udarec je bil to za mlado brigado, ki ji je že itak primanjkovalo izvežbanega kadra in pred katero so bile težke bitke z Nemci. Tedaj smo na samih ladjah, ki so nas peljale na Pelješac, postavljali posamezne vodnike, komandirje in drugo komandno osebje, ne glede na to, da mnogi od njih še- niso imeli borbenih izkušenj niti za to potrebne izobrazbe. Svoje ocene o vrednosti brigade in postopek do nje so skušali opravičiti z nekaterimi »argumenti« kot npr. da brigada ni preizkušena, čeprav je logično, da je vsaka naša enota in vsak naš borec bil nekoč začetnik in da sta oba morala preživeti prvi »ognjeni krst«. To zahteva samo opreznejše in elastič-nejše komandiranje, to je počasno uvajanje enote iz manjših v večje borbe. Vse dokler se borci ne privadijo m ne ojeklenijo da ob teni pridobi starešinski kader primerne izkušnje. Poleg tega so govorili, da je brigada izvežbana samo za »regularni« t.j. frontalni način vojskovanja. To pomeni, da se bo znašla v pogojih gverilske borbe. Ako je to tako, a delno tudi je, tedaj naj bi se mislilo na to, da se brigadi dovoli taka borbena naloga, za katero je pripravljena, a ne za one, za katero ni. Ce pa pogledamo resnici v oči, tedaj so pred brigado stale prav take frontalne borbe, v katerih je lahko predhodno izvajanj urjenje enot samo še tem bolj prišlo do izraza. Obstajali so tudi taki, ki so borbeno vrednost brigade podcenjevali glede na njen nacionalni sestav. Baje imajo pripadniki nekaterih nacij boljše borbene kvalitete od drugih. Iz takih ljudi je dejansko govoril neizživljeni in omejeni nacionalizem, pa čeprav so samega sebe smatrali in imenovali komunista. Obstajale so še tudi druge prognoze, mišljenje in cenitve. Med temi niso bile vse negativne, med drugimi tudi niso bile vse škodoželjne. Vendar so vsi svoja prepričanja bazirali na podatkih, da predhodne prekomorske brigade niso imele preveč sreče. V prvih borbah s sovražnikom so nekatere imele občutne izgube, končno so razformlrane a borci razporejeni v proletarske brigade. Pri tem nekaterim ni prišlo na misel, če je to res moralo biti tako ali bi lahko bilo drugače. Moje globoko prepriča- nje je še danes, da se s temi brigadami ni ravnalo preveč modro in zavestno ter da bi mogle doživeti boljšo usodo. To najbolj dokazuje borbena pot 3. prekomorske, 1. tankovske in artilerijske brigade, ki so jih sestavljali pretežno prekomorci, pa so uspele, da se afirmirajo kot elitne enote jug. armade. Mogoče vsega tega ne bi bilo potrebno niti spominjati, če ne bi bilo celo danes, ko se ureja in oblikuje zgodovina naše slavne borbe, raznih poizkusov za zmanjšanje ali celo ignoriranje vloge prekomorcev v tej borbi. Ne morem si predstavljati, kako se sploh najde človek, ki ne bi dal priznanje, ki ga dolgujemo patriotskemu duhu teh tovarišev, ki jih je iz krajev Italije in od drugod pripeljal do svoje domovine, zato, da ji dajo na razpolago svoje življenje. Ti tovariši so imeli v sebi silno moč in našli so način, da se prebijejo čez vse mogoče zapreke za to, da se priključijo svojim bratom v borbi. Preden so šli na to pot, so v fašističnih taboriščih vodili neizprosno organizirano borbo, pn kateri so mnogi izgubili tudi svoja življenja. Ko je padel fašizem, so jim pretile vse mogoče težave medtem, ko so se prebijali skozi okupirane predele in fronte. Ko pa so končno dospeli na ozemlje, ki so ga osvobodili zavezniki, so na njih pritiskali z dezinformacijami vseh vrst in s propagando proti NOB. Poizkušali so jih spraviti v vrste »kraljevske vojske«, za kar so propagirali četniki in tudi nekateri zavezniški oficirji, ki niso bili prijateljsko razpoloženi do nas. Ko z nagovarjanji niso uspeli, so začeli prigovarjali, da naj bi ostali v Italiji, kjer lahko ohranijo svoja življenja in mirno pričakajo konec vojne. Vendar so ti tovariši zavrgli vse skušnjave in našli svojo, pravo pot. Pot, ki je bila najtežja, pot, na kateri so mnogi od njih izgubili svoje življenje, pot, ki je bila častna Krajši čas za tem, ko sem prevzel mesto komandanta brigade, je bil komisar brigade, Hočevar premeščen na novo dolžnost, kmalu za tem pa še načelnik š*a-ha brigade, Djurič. Za novega komisarja smo dobili preverjenega komunista in španskega borca Staneta Bobnarja. Povedal na-n je, rla ie zvedel od tovariša Kardelja, da se je ta energično uprl misli o razformirsnju brigade. Novi načelnik štaba brigade Ja- BOGDAN VISKIC polkovnik JLA v pokoju (Konec na 4. strani J Vtisi s študijskega potovanja v Rim in Firence Tega potovanja se je udeležilo devet slovenskih knjižničarjev iz Kopra, Nove Gorice in Ilirske Bistrice. Odšli so, da bi se seznanili z delom nekaterih večjih italijanskih knjižnic. Ta odhod v Italijo pomeni brez dvoma nekaj novega in njegovega uspešnega zaključka se bo prav gotovo razveselil vsak napredni prosvetni delavec. Studijsko potovanje v Rim je omogočil predvsem dr. Giovanni Vicario, načelnik šolstva in prosvete pri deželni vladi za deželo P urlanijo-Julijsko krajino, saj je slovenske knjižničarje povabil, da se ga udeleže. Seveda so se z veseljem odzvali. Za uspeh potovanja Pa ima prav posebne zasluge tudi dr. Guido Manzini, ravnatelj vladne knjižnice v Gorici, ki je na dolgi poti ves čas spremljal slovenske knjižničarje. Studijsko potovanje so seveda podprle tudi tri slovenske občine in republiški sekretariat za kulturo in prosveto SRS. Podprti z vseh strani so se knjižničarji lahko brez skrbi odpravili na pot. Ta ugotovitev je točna in nam zgovorno pove. da si je knjižničarstvo izvojevalo pomemben položaj v naši družbi. V Rimu smo bili tri dni. Ogledali smo si predvsem naslednje večje in pomembnejše knjižnice ter zavode po naslednjem vrstnem redu: Biblioteca Vallicelliana, ki jo vodi dr. Lucilla Mariani, Biblioteca Apostolica Vaticana, ki jo vodi dr. Nello Vian, Ente Bi-blioteche Popolari e Scolastiche, ki ga vodita prof. Ettore Apol-lonj in prof. Guido Rispoli (v isti stavbi je tudi Biblioteca Po-polare), Biblioteca alTaperto (EUR) ter Istituto di Patologia del Libro, katerega ravnateljica je dr. Emerenziar.a Vaccaro. Na sedežu EBPS sta nas sprejela prof. Apollonj in prof. Rispoli. Razgovori in ogledi so potekali v prijetnem vzdušju. Priredili so nam celo zakusko in nas končno povabili na ogled filma »Knjižnice na prostem«. Tu smo lahko ugotovili, da je »Ljudska knjižnica« (Biblioteca Popo-lare), ki jo je pred dvema letoma odprl EBPS, zares vzorno urejena. Posebno pozornost nam je zbudila njena bogata diskoteka. V Rimu sta nas ves čas spremljala prof. Ett. Apollonij in prof. dr. Guido Lupo, ki sta se s svojimi odličnimi razlagami trudila, da bi slovenski knjižničarji iz Rima Jugoslovanski bataljon «Stalingrad» v garibaldinski diviziji «Marche» v Slovenci, Hrvati in Črnogorci, ki so pobegnili iz zaporov in taborišč, so se pridružili italijanskim partizanskim enotam in formirali celo samostojne enote Po begu iz taborišča Renicci 14. septembra 1943 se Je del naših ljudi razkropil po zahodnem predelu pokrajine Pesaro. Večje ali manjše skupine slabo oblečenih in plašnih beguncev smo srečavali skoraj pred vsako vasjo. Pomikali so se proti Jugu, ker so hoteli čez fronto v Bari. Toda bili so prepozni. Tudi pot na sever jim je bila zaprta: nacisti so medtem že zasedli vse ključne položaje. Rešitev iz brezupnega položaja je našim nudilo le domače prebivalstvo. Iznad tolikega gorja je po desetletjih spet prišla do veljave humanost preprostega italijanskega ljudstva. Komisar garibaldinske divizije «Marchei> je naslednje leto upravičeno zapisal, da je «v marsikaterem kraju naše dežele beguncem nudila zavetje vsaka kmečka družina«. Po vaseh so uredili posebne sprejemne centre, v katerih so begunci dobivali obleko, obutev in hrano. Na prvi mah smo čutili, da pomeni ta pomoč izraz obče človeške solidarnosti. Ljudstvo dotlej sovražne nam dežele je tako obsodilo politiko fašističnega nasilja. Jugoslovanski begunci so se kmalu znebili nezaupanja in strahu. Nastanili so se po kmetijah iimiimiiiinHiiiiiiiiiiiiHiMMmiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniimiiiimHiiimimiMmiiiHiimiiiiHiiiiiiiitMiiiiiiiiMiiiiii Tudi letos je v Dolini ples pod mlajem uspe! Letošnji dolinski 20-letniki in »partnerice* «Na Gorici, na plazu tri rož’ce cveto ...» S to pesmijo so v soboto zvečer dolinski fantje prikorakali v vas s češnjo na ramenih, da bi postavili letošnji — mlaj. Skoraj vsa vas je bila to noč na nogah: jantje in mlajši moije so trdo delali na trgu, otroci in žene pa so gledali, kako delo poteka ter čakali, kdaj bo mlaj stal. Medtem ko so bili fantje pri delu, so dekleta pripravljala kolače, pomaranče in ostalo za okrasitev «krone». To pa ni bilo lahko, saj je šlo za 600 kg sadja in peciva, ki ga je bilo treba privezati na veje drevesa. Pod vodstvom letošnjega «predsednika dolinskih fantov» Egidija Pečarja je šlo delo naglo od rok in ob treh ponoči so fantje lahko ponovno zapeli na trgu, tokrat Ze pod mlajem, ki je bil letos še lepši od lanskega: veliko je bilo na njem sadja in kolačev, veliko raznobarvnih žarnic in zastavic, visok pa je bil 15 m. Za Dolinčane je «majenca» še vedno največja prireditev leta. To se je videlo tudi v nedeljo, ko se je vas prebudila v resnično prazničnem razpoloženju. Poleg mlaja so bile tudi letos stojnice za razstavo domače kapljice, ki ne privabi le domačinov in ljudi iz sosednih vasi, pač pa tudi veliko prijateljev iz mesta in z vsega našega področja. točili dobro kapljico Pri «majenci» imajo seveda glavno besedo 20-letniki, ki jih je letos v Dolini šest. To so: Boris Lovriha, Stojan Krmec, Stojan Prašelj, Boris Žerjal, Boris Cesnik in Vojko Kocjančič. Ti so v nedeljo ob 12. uri v spremstvu šestih «partneric», domače godbe in s steklenico vina prikorakali na trg, da bi slovesno začeli s plesom pod mlajem. Godcem in pomočnikom pri postavljanju mlaja so ponudili kozarec vina in nato se je ples začel ob zvokih dolinskega kvinteta. Kvintet je tako rekoč silil k plesu in dvigal razpoloženje, k čemur mu je pripomogel še duet — Anica Peroša in Lucijan Hrvatič — ki sta s svojimi pesmimi izpopolnjevala spored. Mnogo je bilo ljudi na plesišču, še veliko več pa se jih je trlo okoli stojnic, kjer so točili domače vino, za prigrizek pa rezali pršut in pekli čevapčiče. Toda tudi gostilne so bile polne in da bi kdo ne ostal Žejen, so odprli še štiri osmice in sicer pri «Po-lirjus, «Spenčiču», «Golmu» in ePotokerju«. Tudi v ponedeljek je bil v Dolini praznik, ki se je seveda začel šele proti večeru in potegnil do polnoči. V torek pa so fantje mlaj podrli in tedaj so prišli do besede otroci, ki so se pognali na pomaranče in kolače s podrtega mlaja. M. MAGAJNA in nihče ni več mislil na beg, ko je salbjska republika v začetku oktobra izdala razglas o pregonu beguncev. Led v medsebojnih odnosih je bil prebit in ustvarjeni so bili pogoji za sodelovanje na političnem področju. Prva možnos1: se je ponudila že konec septembra, ko je bil ustanovljen pokrajinski narodnoosvobodilni odbor (CLN) v Pesaru. Komunisti in socialisti so se prvi zavedli, kako koristne bi utegnile biti izkušnje pripadnikov ljudstva, ki se Je znalo tako hrabro boriti z nekajkrat močnejšim fašističnim sovražnikom. Politično stanje v deželi Je bilp ugodno kot še nikoli za začetek oborožene borbe, čeprav so nekateri politični predstavniki trdili, da je partizansko vojskovanje v Italiji nesmiselno. Potrebna je bila le primerna povezava z vidnejšimi predstavniki jugoslovanskih skupin in že se je vžgala prva iskra. V okolici Urbina (Montecalen-de, Cavallino in Schieti) so bile nastanjene skupine nekaterih jugoslovanskih beguncev. Najvidnejši eksponenti med njimi so bili stari revolucionar Ante Aranovič, Pavle Pavlovič in Slavko Kerenčič. Ti so se povezali s pokrajinskim komitejem KPI. Približno 20 km zahodneje, v okolici mesteca SanPAngelo in Vado, je bila od vsega začetka nastanjena skupina približno štiridesetih mož, ki so jih imenovali Črnogorce. V resnici so bili z njimi tudi Hrvati in Slovenci. Poveljeval jim je Črnogorec Milutin Pavličič - «Brko». že kmalu po begu iz taborišča so uvedli vojaško disciplino, ki je imela pri nadaljnji organizaciji partizanskih oddelkov največji vpliv. Vojaških činov niso imeli niti oni, niti ostale enote brigade. Tretja od skupin, ki so bile odločilnega pomena za nastanek tamkajšnje partizanske borbe, je začela delovati v novembru 1943 v bližini Cantiana ob cesti št. 3 (Flaminia). Enako kot pri Urbinu, so se tudi v tem primeru zbrali ob Jugoslovanih italijanski tovariši. Ob Vinku KoZuhu, Dragu Gorencu in Franju Simcu se je zbralo osnovno jedro bodočega I. bataljona. Našim tovarišem se je nudila priložnost, da podprejo borbo italijanskega ljudstva in soborcev v domovini v boju proti skupnemu sovražniku. Dana jim je bila možnost, da se maščujejo fašizmu za vse, kar so bili prestali. Premagali so predsodke iz preteklosti in potrdili sloves Titove vojske tudi na tujih tleh. Profesor Giuseppe Mari, tedanji komandant «Carlo», je v svojem delu o partizanstvu na pesarskem področju zapisal: »Za jugoslovanske skupine, ki so se odlikovale po visoki politični izobrazbi svojih vodij, je bilo značilno, da so same poiskale stike z vodstvi odporniškega gibanja. Brez kakršnihkoli pogojev so ponudile svoj prispevek tako na političnem kot na vojaškem področju.» Razen Juda Maxa in Rusa Sergeja med prvimi partizani ni bilo pripadnikov drugih narodnosti. Močno moralno oporo je pomenilo tudi sporočilo iz Jugoslavije, ki ga je po novem letu 1944 prinesel Celso Ghini/ sedanji član CK KPI. AVNOJ je priporočil vsem Jugoslovanom na italijanskih tleh, naj se aktivno udeleže skupne borbe. V prvi polovici januarja 1944 je bila ustanovljena v Cantianu prva uradno priznana partizanska enota V. garibaldinske brigade «Pe-saro», četa «Guido Picelli«. Poleg tovarišev Kožuha, Gorenca, šim-ca in Italijanov so nam ohranjena imena Poldeta Vrbovška, Jožeta Kotnika, Vojka Jurage, Dju-ra Franišiča in Josipa GrZinova. Njihova dejavnost je obsegala vrsto vojaško manj pomembnih akcij, kot n.pr. napade na karabinjerske patrulje, kaznovanje izdajalcev, preganjanje črnoborzijancev, katere pa so imele velik političen vpliv. Novi borci so prihajali vsak dan. Nekako ob istem času je Pavli-čičeva avtonomna skupina pri S. Angelu dobila status samostojne čete pod imenom «Stalingrad» v okviru Marijevega II. bataljona. Stela je približno šestdeset Jugoslovanov in trideset Italijanov. Obsegala je že vse borce Frano-vičeve skupine. Niže proti jadranski obali je nastala garibaldinska brigada vidno, da so bili med partizani pri mestih Fossombrone in Pergoli tovariši Jože in Janez Dolinar (ustreljen jijnija pri Cagliju), Vinko Trček, Avgust Sipic, Janez Obit, Leopold Kovač in Marko Petrovič (ustreljen v Pergoli julija 1944). Zaradi velikega priliva novih moči je število čet raslo. Napadov je bilo vedno več, saj so fašistične oblasti medtem ustanovile mrežo vojaških postojank, ki naj bi zagotovile neoviran prehod nemškega vojaštva po cestah v notranjosti polotoka. Omejili se bomo le na nekatere najpomembnejše partizanske akcije. Dne 19. januarja je četa «Gramsci» iz I. bataljona zasedla naselje Bellisio Solfara pri Pergoli, kjer je velik rudnik žvepla. Razorožili so številno karabinjersko posadko in uničili glavne rudniške naprave. V akciji je sodelovalo' Sest Aašili fantov. Dan zatem je eri vod četa «Picelli» zasedel Pianello. Dne 24. januarja je vsa četa sodelovala pri zasedbi Cantiana. To mestece ob važni cesti je bilo za fašiste pomembna strateška postojanka, vendar je ostalo pod nadzorstvom partizanov več mesecev. Med udeleženci so se posebno odlikovali jugoslovanski prostovoljci. Prvega februarja zjutraj je del te čete zasedel Piobbico, važno križišče cest. Vodil jih je Poldo, ki je tam preživel dve leti kot interniranec. Razorožili so močno karabinjersko posadko in gozdarsko fašistično milico ter zažgali matični urad. Partizanski napadi so povzročili med fašisti pravo paniko. Prav takrat pa se je začela mobilizacija mlajših letnikov za Mussolinijevo vojsko. Edini izhod so našli v organiziranju novih voja- ških postojank in v ustrahovanju sodržavljanov. Dne L februarja so v S. Angelu zajeli in ustrelili enega najpomembnejših voditeljev upora, sekretarja pokrajinskega komiteja KPI, Pompilia Fastiggi-ja. Odhajal je na sestanek s tov. Pavličičem. Postrelili so vrsto nedolžnih ljudi, toda ustrahovanje je bilo v škodo le njim samim. Dne 24. februarja so fašisti nameravali uničiti cantiansko skupino. Izkoristili so meglo, zasedli vasico Palcano, ubili nekega vaščana, pobrali talce in z njimi na čelu rinili proti San Polu. Partizani so jih pričakali in bolj s pogumom kot z močjo orožja odbili napad. Črnosrajčniki so se pognali v paničen beg. V noči od 17. na 18. marec je en vod pod poveljstvom Franja Simca napadel utrjeno fašistično postojanko v vasi Costacciuro, v bližini najvišjega prelaza na cesti štev: 3. S prvim rafalom v temo je Franjo Pokosil štiri črnosrajčnike. V tej akciji je sovražnik utrpel izgubo 25 mož. Kako malo varni so se počutili fašisti tudi v mestih, dokazuje tudi akcija v Cagliju. Jože Kotnik in Poldo Vrbovšek ter Mario Cecconi so 17. marca zvečer vdrli v okrajni zapor. Med devetnajstimi jetniki, ki so se jim odprla vrata v svobodo, so bili Jugoslovani, Judje in Angleži. V nekaj dneh bi morali biti izročeni nacistom. Med osvobojenimi so bili tudi štirje pogumni črnogorski borci iz čete »Stalingrad«. Drznost in presenečenje sta tudi v tem primeru prevladali številčno nadmoč velike čmosrajčne posadke. POLDE VRBOVŠEK (Nadaljevanje jutri) čim več odnesli. Na intervencijo dr. G. Vičana je za kritje stroškov v Rimu poskrbel EBPS. Ob zaključku rimskih ogledov nam je EBPS organizirala lep izlet v Fiumicino in Ostio. Vsi knjižničarji smo iz Rima odnesli najlepše vtise. V Firencah smo posvetili prav posebno pozornost italijanski centralni knjižnici (Biblioteka Centrale Italiana). Ker je bil ravnatelj odsoten, sta nas tu sprejela dr. Bona Maria Morandini, namestnica ravnatelja knjižnice m dr. Giovanni Semerano, bibliografski načelnik za Toskano. Dejavnost knjižnice je zelo razčlenjena in mnogostranska. Tako npr. izdaja centralni katalog italijanskih knjižnic in pa publikacijo z naslovom »Bibliografia Na-zionale Italiana«, ki jo na temelju dogovora že prejemata tudi Studijska knjižnica v Kopru in Goriška knjižnica v Novi Gorici. Obisk italijanske centralne knjižnice bo omogočil še poglobitev sodelovanja. V stavbi knjižnice smo si pred odhodom ogledali še zelo lepo »Dantejevo razstavo«. Na vrsto je prišla zatem še Biblioteca Medlcea e Laurenziana. Tu nas je sprejel njen podrav-natelj, dr. Filippo Di Benedetto, s slovenskim pozdravom »Dober dan!« Povedal je, da se je zanimal za našega Prešerna in citiral nekaj njegovih verzov v slovenščini, kar nas je seveda prijetno iznenadilo. Knjižnica hrani številne dragocene ^taroveške in srednjeveške rokopise. Ima celo dva stara spisa v cirilici in glagolici. Da bi bila slika Firenc čim popolnejša, smo si v tem prelepem mestu ogledali še številne umetniške spomenike. Končno smo se povzpeli še na Fiesole, od koder je zelo lep razgled na Firence. Po enem tednu bivanja v Rimu in Firencah smo se 28. aprila zadovoljni vrnili domov. Ni lahka primerjava, če pomislimo na slovenske knjižnice v Jugoslaviji in pa italijanske knjižnice, ki smo jih videli v Rimu. Ene in druge rastejo pod dokaj različnimi pogoji, imeli smo vtis, da so v Italiji dosegle zavidjivo stopnjo v svojem razvoju predvsem specializirane, oziroma znanstvene knjižnice. Knjižnic te vrste (upoštevamo le največje!) je v Rimu vsaj 17. Nekoliko drugačna pa je stvar z ljudskim knjižničarstvom. Zdi se, da je v navedenih mestih premalo ljudskih knjižnic in še, da niso tako trdno povezane z množico kot knjižnice na Slovenskem. To je bolj bežen vtis. Marsikje v Italiji je verjetno drugače. Zal mi je, da me je eden dopisnikov »La Voce del Popolo« Dario Scher v zvezi z mojimi izjavami (La Voce del Popolo, 8—9 aprila 1964) glede vtisov, napačno razumel. O bogatih italijanskih specializiranih knjižnicah — in tudi tistih, ki hranijo bogato dokumentacijo o preteklosti — si pač mislim, da so prav tako važne za napredek. Saj ne more biti drugače! Slovenski knjižničarji smo si ustvarili najlepšo sliko o italijanskih kolegih, ki so brez dvoma zelo sposobni in marljivi prosvetni delavci. Zanimivo je tudi, da je v italijanskih knjižnicah zaposlenih mnogo mladih ljudi, zlasti moških. Ene in druge knjižnice pa tare zlasti problem prostorov. Studijsko potovanje v Italijo je bilo koristno v vsakem pogledu in želimo si, da bi tudi italijanski knjižničarji iz Rima in Firenc obiskali slovenske knjižnice v Jugoslaviji. SREČKO VILHAR K* Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. narodne; 11.35 Radio za šole; 12.05 Ansambel Gaio Padano; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 13.30 S filmskih trakov; 17.00 Ansambel «Le Tigri« iz Gorice; 17.25 Radio za šole; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Slov. solisti; 18.45 Vibrafonist Gibbs; 19.00 «Piavi Jadran« in »Veseli pevci«; 19.15 Italija in Južni Slovani; 19.30 Zabavna glas ba; 20.00 šport; 20.35 Gospodar stvo in delo; 20.50 Pesmi brez be sed; 21.00 Operna glasba; v od moru: Socialne vede; 22.15 «L’A1-legra Brigata«; 22.30 Jpjsz; 23.00 Melodije. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 D. Cuttin: »I nostri veci«; 13.40 Zborovsko petje; 14.00 Knjižne novosti; 14.25 Tržaški motivi. PETEK, 14. MAJA 1965 10.00 Operna antologija; 10.30 Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Melodije; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Dva glasova — en mikrofon; 14.55 Vreme na morjih; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Simf. glasba; 18.00 Vatikanski koncil; 18.10 E. AUan Poe: «Ljubezen na prvi pogled«; 19.10 Oddaja za aelavce; 20.00 Po dnevnih vesteh Giro d’I-talia; 20.25 Pearl Harbour; 21.00 Simf. koncert. II. program Koper 7.15 Jutranja glasba; 7.45 Pisan spored; 8.30 Prenos RL; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Zbor RTV Beograd; 14.00 Popularne skladbe; 15.00 Melodije; 15.45 Domači ansambli; 15.00 Lahka glasba; 16.35 Orkestri; 17.00 Današnje teme; 17.10 Operetni svet; 17.40 Kalejdoskop; 18.00 Prenos RL; 19.00 Ritmi; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Jeronie; 22.40 Geminia-nijev Koncerto grosso. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Stravinski in Debussy; 9.45 Popevke; 8.00 Jutranja glasba; 9.35 Moda in navade; 10.35 Nove pesmi; 12.00 Zvočni trak; 14.00 Pevci; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.00 Ital. narodni plesi; 15.35 Album za mladino; 16.00 Rapsodija; 17.35 Enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.50 Mednarodne konjske dirke; 19.00 Vaši izbranci; 19.50 Giro d’Italia; 20.05 Pisana glasba; 21.40 Glasba v večeru; 22.00 Jazz. III. program 18.30 Ruska kultura; 18.45 Dva Blochova psalma; 18.55 Prejeli smo; 19.15 Ital. periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.30 Revija; 21.20 R Bacchelli: »Dnevi resnice«. Slovenija 8.05 Iz baleta «Cajna punčka«; 8.35 Melodije; 8.55 Pionirski tednik; 9 25 Pihalna godba; 10.15 Komorni zbor; 10.35 Novost na knjižni polici; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 čez hrib in dol; 12.30 Iz Beethovnovega Fidelia; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola; 14.35 Klavirski duo; 14.55 Haendel: A-rija z variacijami; 12.25 Napotki za turiste; 15.30 škotske pesmi; 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simf. koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Slov. pevci; 18.45 V skupčinskih odborih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Zvočni mozaik; 20.30 Zunanjepolitični pregled; 20.40 Svetovne o-perne hiše; 21.15 Oddaja o morju; 22.10 Popevke; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Stari mojstri. Ital. tele vitija 8.30 šola; 14.30 Neposreden prenos športnega dogodka; 19.00 Dnevnik; 19.15 Rossinijeve simfonije; 19.30 Oddaja za delavce; 19.55 Športne vesti in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Skupno življenje«; 22.05 Atomski mir; 23.10 športne vesti. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Pater Pire. Nobelov nagrajenec za mir; 22.05 Orkester Les Baxter; 22.35 TV zgodba: »Izsiljevanje«; 23.00 Zadnje športne vesti. Jug. televizija 10.00 TV šola; 16.50 Govorimo po rusko; 17.10 Angleščina; 17.40 TV šola; 18.10 Skrinjica, ki pripoveduje; 18.25 Obzornik; 18.45 TV tribuna; 19.15 Pri treh ribnikih — narodna glasba; 1945 TV akcija; 20.00 Dnevnik; 20.35 Cilinder — ameriški film; 22.05 Z zasedanja kongresa ZK Srbije; 22.25 Obzornik. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Uveljavite svoje zamisli, vendar upoštevajte tudi ideje drugih. Vezi med vami in neko osebo postajajo bolj tesne. BIK (od 21.4. do 20.5.) Preden se za kaj odločite, se temeljito prepričajte, ali imate prav. Pritisk v vaših krogih je močan. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Odkrito se lotite svojega poslovnega tekmeca. Začenja se srečno obdobje v vaši družini. RAK (od 23.6. do 22.7.) Odnosi med vami in vašim okoljem postajajo vedno slabši. Zvečer se boste počutili hudo utrujeni. LEV (od 23.7. do 22.8.) Opravka »Bruno Lugli«. Iz podatkov je raz- i boste imeli z neko pomembno ose- HOROSKOP bo. Pripravite se na to. Nesporazum zaradi ljubosumja. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Novi stiki bodo prinesli zaželen uspeh. Napravite konec z vsemi dosedanjimi zvezami in začnite vse znova. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ce boste svoje ideje pravilno izkoristili, se boste opomogli. Ne popuščajte tujim kapricam. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Živčno ste razrvani, zato pazite na svoje obnašanje. Prijetne vesti od starih znancev. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) V poslovnih krogih ne gledajo radi na vas. Ohranite mirno kri in upoštevajte nasvete najbližnjih. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Bodite objektivni do sodelavca, s katerim ne soglašate. Tudi mlajši so vredni upoštevanja. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Uva-Ijavite svoje pravice, ki ste jih nekoliko zanemarili. Neka nova obveznost se vam nakazuje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Svojo dejavnost. usmerite tako, da bo dala največ, vendar z najmanjšimi napori. Izgubljate zaupanje pri neki osebi. BLAGOVNI PROMET S SLOVENIJO V marcu j e blagovna izmen j ava dosegla vrednost 631 milij onov Od tega je bilo uvoženega za 343 milijonov lir raznega blaga - Izvoz tekstilnih statev v Grčijo Po podatkih vestnika trgovinske zbornice so v mesecu marcu letos izdali v okviru videmskega sporazuma za obmejni blagovni promet na goriškem področju samo kat kategorije ima na voljo izpopolnjene razpredelnice. CGIL nadalje sporoča, da je bil med sindikalnimi organizacijami delavcev oblačilne stroke CGIL, eno uvozno dovoljenje za vrednost i CISL in UIL ter Zvezo industrijcev tri milijone lir. Na carino pa je oblačilne stroke dosežen vsedrža-bilo uvoženega za nekaj nad 340 ven delovni sporazum za konfekcij-milijonov lir raznega blaga. V istem ske obrate, mesecu so pristojne oblasti izdale tudi 53 izvoznih dovoljenj za 288.635.883 lir vrednosti. Z dovoljenjem je bilo uvoženega samo za tri milijone lir mleka. Med blagom, ki je bilo uvoženo na carino, je na prvem mestu goveje meso za 165.7 milijona lir, vsega mesa in živine pa je bilo uvožene za okrog 209 milijonov lir. Drv in druga lesa ter lesnih izdelkov so uvozili za okrog 70 milijonov lir. Uvozili so tudi za 18.9 milijona lir čipk in za 12.8 milijona cementnih in azbestnih izdelkov. Med izvoženim blagom naj omenimo za 127 milijonov raznih tekstilnih izdelkov, električni material za nekaj nad 20 milijonov, avtomobilski in nadomestni deli za kolesa okrog 50 milijonov, kroglični ležaji 17 milijonov, hidravlične potrebščine 16 milijonov, pisarniške potrebščine za 19 milijonov, sintetična vlakna in material iz plastike za nad 17 milijonov, potrebščine za športno ribarjenje za skoro 6 milijonov itd. Iz zgornjih podatkov je razvidno, da se Je blagovni propet s Slovenijo znatno zmanjšal v primerja-v s februarjem, ko je dosegel 720 Delegacija CISL na uradnem obisku v Sloveniji V Ljubljani je bila na uradnem obisku 15-članska delegacija sindikalne zveze CISL Furlanije in Julijske krajine ter glavnega odbora te organizacije iz Rima. Povabil jo je republiški svet Zveze sindikatov. Delegacijo je prejšnji dan sprejel predsednik Zveze sindikatov Slovenije Franc Popit, potem pa je odpotovala v razne kraje Slovenije, kjer si je ogledala nekatera podjetja in več krajev. V delegaciji CISL so bili tudi predstavniki iz Gorice. Nezgodi dveh šolarjev Včeraj okrog 12.15 ure so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 1 l-letnega dijaka Carla Tegolina iz Villess. Pri pregledu so mu zdravniki ugotovili udarec v lobanjo in pretres možgan. Starši, ki so ga spremljali, so povedali, da se je i Tegolin ponesrečil okrog 10.30 med milijonov, v marcu pa se je znižal ocjmorom na dvorišču svoje šole, na 631 milijonov. Od tega Je od- j kjer je mecj jgro treščil z glavo ob padlo 343 milijonov na uvoženo | n^ega drugega učenca. Pridržali blago in je torej uvoz znatno pre- so ga na zdravljenju s prognozo o-s&gei izvoz, ki je dosegel nekaj ^revanja v 10 dneh. nad 238 milijonov lir. Ob 14.30 pa so nudili prvo po- Poleg tega so v razne druge drža- ( mog tudi 8-letnemu Marku Sošolu iz Gorice, Ul. Giustiniani 68. Mati, ki je dečka spremljala v bolnišnico, je zdravnikom izjavila, da je malega Marka oklal neki pes, ko se je vračal iz šole proti domu. Okreval bo v štirih dneh. ye izvozili z dokumenti goriške trgovinske zbornice Se naslednje izdelke domače proizvodnje: V Kanado za 1.691.280 lir karamel; na Slonokoščeno obalo v Afriki za 368.480 lir hladilnikov, v Eritrejo za 406.300 lir velikonočnih pirhov, v Grčijo za 13.380.000 lir tekstilnih statev in drugih tekstilnih potrebščin, ki so izdelek tovar-n- SAFOG, ter v Libijo za 1.360.000 lir raznih vrst stolov. Sindikalne vesli CGIL Vsedržavna federacija uslužbencev kreditnih ustanov CGIL sporoča vsem prizadetim, da se je na podlagi indeksa za meseca februar in marec premična lestvica zvišala za eno točko. Pokrajinski sindi- ERDI. 16.30: «Agente 007 — mis-sione Goldfingern, J. Connery in H. Blackmann. Ameriški film v barvah. ORSO. 16.30: «Agente Coplan... misslone spionagglO/i, Vima Lisi in Dominique Paturel. Cmobeli francosko-italijanski film. lODERNISSIMO. 16.00: ((Tabu N. 2». Italijanski barvni dokumentarni film Romola Marcelli-ni ja; mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob Ž2.30. ITTORIA. 17.15: «La battaglia di Rio della Platan, G. Gregson in A. Quayle, angleški kinemaskop-ski film v barvah. ENTRALE. 17.00: «1 diavoli volan-ti», S. Laurel in O. Hardy. Ameriški črnobeli film; zadnja pred stava ob 21.30. Granata eksplodirala v rokah mehanika Prejšnji večer okrog 23.30 so c avtom Zelenega križa pripeljali v goriško bolnišnico 40-letnega mehanika iz Villess Oskarja Marizzo, ki so mu zdravniki ugotovili rano na zapestju in na levi roki s kosci Lažni davčni funkcionarji so sleparili lahkoverneže Goriška policija je prijavila sodišču tri trgovske propagandiste, ki so sleparili ali skušali slepariti razne kliente v Gorici, Coneglianu, Padovi in Veroni. To so 22-letni Gabriele Buffarini iz Milana, 26-letni Arcangelo D’Elia iz Cormana pri Milanu in 25-letni Augusto Reggiani iz Šesto S. Gio-vanni. Vsi trije so bili pooblaščeni od nekega podjetja za propagando, da so prodajali propagandne brošute in revije sindikalnega značaja. Pri tem pa so šli precej bolj daleč, kot je to trgovski običaj in so se posluževali tudi zvijače in sleparije. Med drugim so se izdajali za funkcionarje davčnega urada in s prevaro vsiljevali svoj material. Ob aretaciji so našli pri Buffarini-ju 300 tisoč lir v gotovini, za katere domnevajo, da jih je v zadnjem času «prislužil» s takimi posli. Policija je vse tri prijavila sodišču, vendar jih niso zaprli. liiiMiiiiimmiiiiMilliuiliiiliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiliiiiil IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA Skregala se je s komisarjem ker ji je hotel vzeti prepustnico Napili so se ga in prepevali na Trav. niku, dokler jih ni aretirala policija ponesrečil dobre pol ure prej, ko je doma v svoji delavnici pilil naboj 28-milimetrske granate, ki mu je pod roko eksplodiral in ga ranil. Zapisnik o nezgodi so napravili karabinjerji iz Villess. TEMPERATURA VCERA.I Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 24,2 stopinje ob 13.50, najnižjo 8,3 stopinje ob 3. zjutraj; povprečne dnevne vlage je bilo 64 odstotkov. Dne 23. marca letos se Je 60-letna kuharica Frančiška Hribernik, ki stanuje v Gorici, na Trgu Cavour št. 10, zglasila na goriški kvesturi na oddelku za izdajo potnih listov in prepustnic, potem ko so jo večkrat povabili, naj pride tja in prinese s seboj prepustnico. Komisar Marcinb ji je ob tej priliki sporočil, da nima pravice do prepustnice, ker je begunka iz Jugoslavije in kot taka jugoslovanska državljanka ter ji jo mora zato odvzeti Ob tem sporočilu se je Hriberni-kova razjezila in zahtevala nazaj dokument. Ko le ni mogla prepričati uradnika, se je odpravila k izhodu ter mimogrede ozmerjala komisarja z žaljivo besedo. Takoj SO jo pozvali naj se pomiri, ona pa se je izgovorila, da ni žalila komisarja in da mu je priporočila samo «naj ne dela takih komedija. Prijavili so jo sodišču in pri včerajšnji razpravi pred okrajnim sodnikom je obtoženka izjavila, da se ne čuti krivo. Sodnik pa je bil drugačnega mnenja in jo je obsodil na 4 mesece zapora pogojno in brez vpisa v kazenski list. Branilec dr. Macoratti. Potem je sodnik obsodil 40-letne-ga Federica Mecchia iz Nem v Furlaniji za plačilo globe 8 tisoč lir, ker je ribaril na prepovedanem kraju ob Vipavi v bližini mostu v So- kovine pod kožo, ter rano na vratu. Pridržali so ga na zdravljenju s vodnjah. prognozo okrevanja v 15 dneh. Pred sodnikom so se morali za-Marizza je povedal, da se je gcvarjati tudi 42-letni Edoardo Bi- zaj iz Gorice, Ul. Montesanto 133, 51-letnl Guldo Fogari pravtako iz Ul. Montesanto 133 ter 42-letni Antonio Sapla iz Ul. Capuccini 2. Dne 26. marca letos, so na Travniku kričali na vse grlo in motili nočni mir. Policija jih je dohitela in ustavila potem v bližini pokritega trga na Korzu Verdi, kjer so še vedno ((prepevali«. Vse tri pevce so odvedli na kvesturo, kjer so ugotovili, da so bili pijani in so jih prijavili sodišču. Sodnik je obsodil Bizaja (njegova 18. kazen zaradi pijanosti) ter Fogarija (23. obsodba) na po devet dni zapora in Vse tri na po 5000 lir globe. Branil je odv. Zuc-calli. Pod obtožbo, da ni imel potrdila o periodičnem pregledu pri črpalki za nafto v Ul. Leoni, se je moral včeraj zagovarjati pred sodnikom tudi 44-letni Nevio Morini iz Gorice, Ul. Morelli 32, ki je zastopnik podjetja Mineraloil. Sodnik je obsodil trgovca na 4000 lir globe. Dne 21. decembra lani so sprejeli na zdravljenje v goriško bolnišnico 34-letno Angelo Vogrič iz Gorice, Ul. Faitl 46, kjer so ugotovili, da je bila vinjena. Obvestili so policijo, ki je ugotovila, da je žena vdana pijači in da tudi zanemarja svoje materinske dolžnosti. Včeraj je pred sodnikom izjavila, da se sedaj zdravi z uspehom ln da se bo odvadila pijači. Sodnik Je to upošteval in je obtoženko o-prostil. Zagovarjal jo je odv. Sfiligoj. Umrl je dr. Franc Marušič zdravnik iz Solkana DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je od-ta v Gorici lekarna D’UDINE, . Rabatta št. 18, tel. 21-24. Po dolgi in mučni bolezni je včeraj zjutraj umrl v sanatoriju v Valdoltri pri Kopru znani goriški zdravnik dr. Franc Marušič. Včeraj so njegovo truplo prepeljali na dom v Solkanu, pogreb bo jutri v soboto ob 15. uri iz hiše žalosti na trgu v Solkanu na tamkajšnje pokopališče. ! Pokojnik Je bil znana osebnost med goriškimi zdravniki in ga zlasti starejši Goričani prav dobro poznajo. Rodil se je leta 1901 v Solkanu ter imel pred zadnjo vojno zdravniški ambulatorij v Gorici na Travniku. Med vojno je odšel k partizanom ter deloval kot partizanski zdravnik na področju Gorice in prišel s partizani v Gorico ob osvoboditvi. Po priključitvi se Je dokončno nastanil v Solkanu, kjer je postal šef za zdravstvo v Slovenskem Primorju ter ostal v tej službi dokler mu Je bolezen to dopuščala. Svoj zdravstveni urad je imel na Ra-futu, kjer je skrbel tudi za lep botanični vrt, v katerem imajo razne tudi redke medicinske rastline. Kljub dolgi bolezni, med katero Je prestal tudi hudo operacijo, je bil pokojnik duševno vedno čvrst in zdrav ter je še pred nekaj dnevi delal načrte za delo po okrevanju. Zapustil je ženo Vido in tri srnove, Tomaža, ki je sodnik v Novi Gorici, Branka in Ančija, ki se vsi udejstvujejo v javnem življenju. Znanci in prijatelji iz Gorice izrekajo ob tej priliki družini svoje i-skreno sožalje. Sožalju se pridružuje tudi uredništvo Primorskega dnevnika. Poldni urnik javnih lokalov Pokrajinska zveza trgovcev za Goriško sporoča, da stopi jutri 15. t. m. v veljavo poletni umik Javnih lokalov in bo veljal do 31. okto. bra. Umik je naslednji: Odpiranje: Vsi lokali v Gorici in na podeželju se odprejo ob 6 uri. Zapiranje: 1. Restavracije, gostil ne, kavarne, bari in prodajalne brezalkoholnih pijač se zapirajo ob 1. uri po polnoči v Gorici, Tržiču in Gradežu. V goriških predmestjih in po drugih občinah pa ob 24. uri. 2. Navadne gostilne in gostilne s kuhinjo se povsod zapirajo ob 24. uri. 3. Osmice se povsod zapirajo ob 21 uri. Razni krožki (ENAL, CRAL, ACLI itd.) se zapirajo v Gorici, Tržiču in Gradežu ob 1. uti. V goriških predmestjih in podeželskih občinah pa ob 24. uri. SINOČI V KRIŽU Izvoljen novi odbor športnega društva VESNA Pozdrav predsednikov ŠZ Bor in proseškega Primorja Sinoči so se sestali v Ljudskem domu v Križu člani in simpatizerji športnega društva Vesna, da bi razpravljali o organizacijskih problemih, ki zahtevajo sodelovanje vseh in predvsem delaven odbor Da bi društvo postavili na bolj trdno podlago so pred dnevi izbrali pripravljalni odbor, . kateremu je ______ predsedoval Drago Košuta. Pozivu na občni zbor se je odzvalo lepo število mladine, pa čeprav bi bilo lahko to še večje. Po debati so izbrali nov odvor, ki ga sestavljajo Franc Catonar, Angel Tence, Bruno Martinuzzi, Edvard in Boris Sirk, Drago Košuta in Bruno Sulčič. Odbor si je zadal nalogo, da sestavi v najkrajšem času statut. Občni zbor Vesne je pozdravil tudi predsednik športnega združenja Bor Dušan Košuta, ki je pohvalil pobudo kriške mladine, da ustanove društvo, ki bo zmožno zbrati pOd športno zastavo vse zdrave mlade sile. Prisotna sta bila tudi predsednik in tajnik nogometnega kluba Primorja s Proseka Miro Štrekelj in Bruno Rupel. Strekelj se je pohvalno izrazil o namenu odbora, da okrepi delovanje društva, ki naj postane ponos Križa. S A H Tržaški šahovski klub (Societš Scacchistica Triestina) bo imel v nedeljo 16. t.m izredni občni zbor. Zbor članov bo ob 10. in ob nezadostnem številu prisotnih ob 11. uri v začasnem sedežu v kavarni Fi- ODBOJKA Na stadionu «Prvi maj» KOŠARKA BOLOGNA, 13. — V prijateljski lekmi je ameriška ekipa profesionalcev «Ali Starš« premagala nocoj košarkarsko reprezentanco Italije 77:66 (29:39). V soboto turnir za nižješolce Prijave 15 minut pred začetkom Športno združenje BOR je sklenilo prirediti tekmovanje v odbojki tudi za mladino, iz katerih vrst naj bi v bodoče črpalo sile za nadaljnje nastope. Turnir bo na stadionu «Prvi maj«, Vr-delska cesta 7, v soboto 15. t. m. z začetkom ob 15. uri. Vodstvo Bora je tudi sestavilo skrčen pravilnik, ki zajema glavna določila tekmovanja. PRAVILNIK 1. Tekmovanja se lahko udeleže šolske ekipe in tudi šestorke kakršnega koli društva. Tekmovanje je omejeno le na moške ekipe. 2. Srečanja si bodo sledila po izločitvenem sistemu. Zmaga moštvo, ki prvo osvoji dva seta v vsaki posamezni tekmi. 3. Prijave moštev sprejema prireditelj 15 minut pred začetkom prvega srečanja. 4. Vsi udeleženci so se dolžni športno obnašati med tekmovanjem, v nasprotnem primeru si prireditelj pridržuje pravico, da nediscipliniranega igralca po predhodnem opominu izključi iz nadaljnjega tekmovanja. 5. V primeru nujnosti lahko prireditelj zgornja določila po svoj! preudarnosti spremeni. SZ BOR renze (Ul. Giulia 4). ODBOJKARSKI ODSEK ,„„„.........................iiiiiiittilMlMtiMUiiiliimiiiiiiiiiiMimiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimmiiniiiiimiiiiiiiiiMMiiiim.imimmiimi.. 14. kolo primorske nogometne lige Tabor naj bližji končni zmagi Prvi točki za Pivko Štirinajsto kolo primorske nogometne lige je prineslo naslednje rezultate: Tabor . Tolmin 1:0, Postojna - Jadran 5:4, Rudar - Anhovo 2 0 Pivka . Vipava 3:1, Piran - Adria 1:1. TOLMIN 1:0 (0:0) — FILADELFIJA, 13. — Ameriški boksar težke kategorije Lucian Son. ny Banks, ki je v ponedeljek klonil s k, o. nasprotniku, je danes podlegel hudi možganski poškodbi. Banks je imel 24 let. ..........K...........""" TUINTAM TABOR Gledalcev 1000; vreme in teren idealna za igro Sodnik Vodenik (I-lirska Bistrica), stranska Siussl (Postojna) in Štolfa (Sežana). Strelec: Pregelj v 71’. Tabor: Planinšek II., Paradiso, Kadič, Delizaimovič, Trebeč, Gr- Jugoslovanski bataljon «Stalingrad» (Nadaljevanje s 3. strani) DANES ZAČETEK V MILANU Polfinalni dvoboj evropske cone za Davisov pokal Italija-Brazilija MILAN, 13. — Jutri se oo začela polfinalna tekma evropske cone za Davisov pokal med Italijo in Brazilijo. Po žrebu se bosta jutri prva spoprijela Barnes za Brazilijo in Pietrangeli za Italijo, medtem ko bo dvoboj Koch - Merlo zaključil prvi dan teniškega srečanja. V soboto bo igra parov. Postavi še nista znani, vendar predvidevajo, da bosta Italijo predstavljala Pietrangeli in Maioli, Brazilijo pa Barnes in Koch V nedeljo bosta zadnja dva singla in sicer Koch • Pietrangeli in Barnes - Merlo. ZAGREB, 13. — Jugoslavija vodi v drugem kolu tekmovanja za Davisov pokal proti Rodeziji, z 2:0. Pilič je premagal Stilwella za 6:0, 3:6, 6:4, 6:1, Jovanovič pa D0wde-swella za 6:0, 6:1, 7:5. HOeOMtT miSARSTVO BAYONNE, 13. — Rik Van Looy je zmagal v 15. etapi dirke po Spa- STRASSBOURG, 13. — Manchester United je premagal v prvi četrtfinalni tekmi za pokal sejemskih mest enajsterico Strassbourga 5:0 (2:0). * * * BUDIMPEŠTA, 13. - V tretji tekmi četrtfinala turnirja za pokal sejemskih mest Je Ferencvaros pre. magal s 3:0 (2:0) Atletico (Bilbao) in se uvrstil v polfinale. SAN JOSE’, 13. — Kostarika je v kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo premagala Jamajko 7:0. ATENE, 13. — Prijateljska tekma med Real Madridom in grškim moštvom AEK se je končala neodločeno 3:3 (1:2). Iz koprskega okraja V rokometnem prvenstvu Primorske je prišlo do velikega presenečenja. Mlado moštvo Iplasa iz Kopra, ki Je novinec v ligi, Je premagalo v Kopru Ajdovščino z 29:22. To je bil prvi poraz Ajdovščine v prvenstvu. Zmaga. Iplasa je bila povsem zaslužena, saj so Koprčani zlasti v drugem polčasu popolnoma razbili consko obrambo gostov. Najboljši na igrišču je bil igralec Iplasa Vidmar. Moštvo Luke Koper pa Je katastrofalno premagalo Dobravlje f 40:5. S to zmago se je moštvo Lu- ________ ke Koper približalo Ajdovščini na I RUCjar mek, Kobal, Uršič, Planinšek I. (Isakovič), Pregelj, Meden. Tolmin: Fischioni, Pirih, Perinčič, Taljat, Oblak, Zorzut, Gruntar, Manfreda, Vukošič, Kanalec, Laharnar. Odločilno srečanje za prvaka Pri. morske lige je privabilo na stadion v Sežani kakih tisoč gledalcev. Kot je znano je v prvi tekmi zmagal Tolmin z 1:0, tako da je občinstvo pričakovalo popolno zmagoslavje domače ekipe. Moštvi sta se sodniku predstavili v svojih najboljših postavah in bilo je pričakovati zelo lepo igro, vendar so jo nemirni živci in trema vseh igralcev preprečili. Pri Taboru so bili boljši od drugih Planinšek II., Meden in Pregelj, pri Tolminu pa Taljat, Pirih in Vukošič. S to zmago si je Tabor utrl pot h končnemu uspehu. POSTOJNA ■ JADRAN 5:4 — V nedeljo je sprejela Postojna v goste moštvo Jadrana iz Dekanov, ki Je teden prej uspešno zaigralo proti vodečemu Taboru. Tokrat so bili izredno razpoloženi napadalci, saj smo vidoii kar 9 lepih zadetkov Zmaga Postonjčanov je zaslužena in bi bila lahko bolj blesteča. PIVKA . VIPAVA 3:1 — Pivka je dosegla prvi dve točki v prvenstvu proti slabemu moštvu Vipave, ki je trenutno v krizi. Pivčani so se iz srca borili zavedajoč se slabega položaja na lestvici in tudi zmagali. Njihovi zmagi ni kaj pripomniti, saj so bili boljše moštvo. RUDAR - ANHOVO 2:0 — Idrijski Rudar je nepričakovano toda kisa Baučič je imenovan mnogo kasneje, tik pred osvoboditvijo Šibenika. Zato je nekaj časa, do Kninske bitke, opravljal dolžnosti namestnika komandanta brigade tovariš Janez Kočevar. Ne vem, če ne bom v očeh nekaterih malo preveč neskromen, če izrazim svojo misel in rečem, da je bil sestav ožjega štaba brigade imenovan zelo posrečeno. V vsakem primeru pa trdim, da je med nami obstajalo popolno medsebojno razumevanje in da je vladala harmonija. Čeprav smo se takrat prvič srečali, smo se razumeli tako, kot da bi preživeli skupaj že vse naše dotedanje življenje. Na vsej borbeni poti nas je spremljala enotnost v mislih in akciji, zato smatram, da je bil to tudi eden od faktoriev, ki so pripomogli k uspehom brigade. Nismo se ozirali na mnenia raznih »kritikov« ter na njihove ocene, čeprav so mnogokrat težko padle na naša srca. Vsi skupaj, borci in komandni kader, smo se raje odločno pripravljali na težke vojne naloge, ki so nas še čakale. In ko so se te naloge v težkih in surovih bitkah postavljale pred vse nas, nismo bili nepripravljeni. , „ Prežeta z borbenim navdušenjem in polna bojnega elana je naša brigada čsstno izvršila vse naloge, ki jih je dobila, od izkrcavanj z Visa pa do dneva končne osvoboditve domovine. Ta pot je mbčno oblita s krvjo njenih najboljših borcev. Stotine njih je žrtvovalo svoje življenje na mnogih bojiščih od Visa do Ilirske Bistrice. Zadoščalo bo, če obudim spomin na en sam juriš pri osvobajanju Mostarja, ko je padlo 82 mladincev iz Slovenskega Primorja. Slavno borbeno pot brigade bom skušal podati v kratkih potezah kdaj drugič, na tem mestu pa želim pripomn ti samo zasluženo premagal moštvo Anho-1 ^°- da )e brigada v zelo kratkem vega. Zmaga Rudarja je bila v dvo. | času . P° izkrcanju dobila pri-• ........ 'znanje, ker je zaradi svojih zs- mu, saj so Idrci prejšnje kolo po-1 znanje, ker je zaradi svojih polnoma popustili in izgubili s Tol- sluS, PJ®)ela naziv »udarna«. Z minom kar z 2:11. osvoboditvijo Dalmacije je bri« PIRAN . ADRIA 1:1 — Piran in R?da. že razpolagala s toliko za-Adria sta se tokrat razšla z neod- Plenjenega orožja, la bi se le i-ločenim rezultatom, kar je bilo tu- ko kompletno oborožila pa še bi di pričakovati. Z nekoliko več sre- ga ostal° za druge, če v napadu bi lahko zmagalo eno Po takem razvoju dogodkov ali drugo moštvo. Rezultat ustreza Pa nam postane razumljivo, da dogodkom na igrišču. so mnogi od onih. ki riiso bili LESTVICA niji na 151 km dolgi progi od Pam-; trl t0(5ke in vprašanje prvega me- 1 rzrjt £ mestu. , blematično. Tabor 14 H 2 1 43:10 24 Tolmin 14 10 2 2 49:15 22 Anhovo 14 7 3 4 43:22 17 Postojna 13 6 3 4 27:24 17 Adria 14 6 4 4 27:16 16 Jadran 14 3 7 4 26:29 13 Rudar 14 6 1 7 28:32 13 Piran J4 3 2 9 17:38 8 Vipava 13 3 2 8 16:38 8 Pivka 14 1 0 10 12:66 2 D. M. preveč sigurni glede nrigatle ali pa so se nekoč pojavljali kot kritiki, utihnili ter pristopali h pre-komorcem s spoštovanjem. Danes, po 20 letih, se preživeli pripadniki 3. prekomorske udarne brigade klanjamo vsega priznanj vrednemu spominu na svoje padle tovariše in ponosno zremo na borbeno not, ki smo jo prehodili kot tudi s ponosom gledamo na svoj delež pri osvobajanju domovine. DR. DUŠAN_ KIRMA VNER \ trst IN začetki SLOVENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE Odlomki iz knjige (Začetki slovenske so-cialne demokracije v desetletju 1884-1894» Tu se ne bomo ustavljali pri Podgornikovem dogmatičnem antisemitizmu in njegovem izvoru* — domnevamo, da je bolj rusko reakcionaren, kakor pa dunajsko demagoški! — opozorili bi le na okolnost, da je pol stoletja pozneje nacistični antisemitizem tudi pripisoval ves novodobni razvoj od prosvetljen-stva dalje predvsem židovskemu vplivu. Iz predzadnjega navedenega stavka izvira tudi zanimiva razlika med neklerikalmm in klerikalnim narodnjakom tistega časa: po prvem, to je po Podgorniku se človek «z narodnostjo utrjuje v cerkvi in ven«, po drugem, na pr. po Mahniču itd. pa se lahko le z vero utrjuje tudi v narodnosti! Po predstavi, ki so nam jo posredovala nezadostne raziskave meščanskih zgodovinarjev, bi pričakovali tudi še neko tretje stališče tako imenovanih mladoslovencev ki bi ga lahko označili kot liberalno. Takšno pričakovanje pa je neutemeljeno, kajti v osemdesetih letih se je uveljavljal v enotni slovenski narodni stranki, v kateri so po Bleiweisovi smrti leta 1881 na vrhu prevladali ((mladoslovenci«, kot njena uradna ideologija le katoliški liberalizem. Tudi Fran Podgornik Je bil predstavnik določene zvrsti katoliškega liberalizma in pravzaprav poglavitni katoliškoliberalni publicist v času, ko je začel dr. Anton Mahnič napadati katoliškoliberalne vplive na slovensko duhovščino. Šele po Mahničevi «burji s Krasa«, ki je najprej le na Kranjskem klerikalno preusmerila pretežni del duhovščine, se je po petnajstih letih slogaštva — po Mahničevi zaslugi! —■ pojavil kranjski liberalizem, ki ni bil več striktno katoliški in ki je omogočil tudi Podgorniku, da je bil v poznejših letnikih ((Slovanskega sveta« manj katoli-školiberalen. V nadaljevanju je omenil ((Delavski prijatelj« ali Podgornik, da so na dan po delavskem shodu v Trstu raztresali nemške letake s socialnodemokratskim programom in da je «na jednem teh listov videl z modrim svinčnikom zapisano ime 'Mauroner’«. A «to kaže, kakor da bi bila nekaka zveza s priporočanjem Mauronerja (kot kandidata) ln s tem, da se je vitez Ivan Nabergoj krivo sodil na zgoraj imenovanem shodu«, in sicer takole: «G. Zadnik in za njim še bolj par drugih govornikov so obsojali g. Nabergoja v smislu, kakor da bi se bil on izrekel na svojem volilnem shodu absolutno (!) proti volilni pravici delavskega 'razreda’. Samo jeden govornik se je oglasil, ki je rekel, da g. Nabergoj ni tako mislil, ko je imel pred očmi pred vsem svoje volilce in ko se je izrazil, da glede na. te volilce, ki so volilci, ako plačujejo po nekaj krajcarjev davka, ni potreba pereča, da bi se potegoval za (splošno) volilno pravo. V resnici je g. Nabergoj izustil to izjavo samo mimogrede (!), potem ko je po vsej sestavi svojega govora oziroma odgovora (Zadniku) jasno dal razumeti, da on ni in ne bode nikdar glasoval proti kakršnim koli predlogom, ki bi se razpravljali in obravnavali v interesu delavskega stanu. Taka j s in mi obžalujemo, da ni bil nikdo prisoten pri volilnem shodu, ki bi se bil čutil poklicanega, pojasniti stvar in s tem za-prečiti razne napade in razgrevanja, katerim ni bilo podstave. G. Zadnik je naposled sam nekaj popravljal izvajanja drugth govornikov, pa prepozno in je sam zakrivil krivo (?) tolmačenje, ker ni kazal na pravi smisel govora g. Nabergoja. Mi odločno obsojamo tako taktiko, ki bi škodovala, ko bi imeli vpliv na volitev oni delavci, ki so s krivega stališča razvnemali se proti g. Nabergoju.« Podgornik je imel prav, ko je zapisal nadalje: ((Dedukcija, da slovenski zemljiščnl posestnik ne more glasovati za interese delavcev, je ničeva, ker slovenski zem-Ijiščni posestnik ne spada v kategorijo onih zemljiščnih posestnikov, v kateri so ti posestniki nasprotniki delavskega stanu. Slovenski zemljiščni posestnik je prešibek in ima premajhne interese, da bi se v nasprotje postavljal z delavskimi interesi.« Toda o tem bi bil moral Podgornik predvsem poučiti Nabergoja, ki Je takšno dedukcijo ((sugeriral« s svojo izjavo! Pri tem pa se moramo vedno znova spomniti na to, da se ((Delavski prijatelj« niti v svoji knjižici niti v seriji člankov ((Slovenskim delavcem« ni prav nič zavzel za splošno in enako volilno pravico, vsekakor zaradi tega ne, ker je bil konservativen do kosti in mu demokratlzacijski proces družbe ni bil prav nič po godu, saj mu je — recimo — smrdel po židovstvu, medtem ko mu je prijetno dišala samo avtokratska carska Rusija, ki ni poznala nobene vo’ilne pravice in je teptala Žide po «zasluženju»! PODGORNIKOVO VODILO — NARODNO SOVRAŠTVO Podgorniku je bila vodilna družbena misel rasno in narodnostno soyraštvo, vse drugo pa samo dodatek k njej! Graditi je skušal slovensko narodnjaško ((delavsko« politiko na sovražnih strasteh proti italijanskemu delavstvu! V tem smislu je zaključil svojo polemiko: ((Sicer pa ta ljudski shod ni imel vzroka, da bi se bavil ravno z Nabergojem, najmanj pa, da bi se delavci katere koli vrste postavljali proti njemu. Umest-nejše bi bilo pogledati na tržaško italijansko gospodo, katera iz političnih vzrokov prezira domače ljudstvo italijanskega, še bolj pa slovenskega rodu ter (tu je globoko protiljud-ski Podgornikov obrat, ki bi bil lahko usmeril udarec proti italijanski gospodi, pa ga je preusmeril proti italijanskim delavcem) protežuje delavce, ki na tisoče in tisoče prihajajo iz sosednjega kraljestva v Trst, tu bogate (!) in odnašajo potem domačinom odtegnjeni (!) zaslužek v Abruce in tje do pod- nožja one gore, ki jo poznajo pod imenom 'Etna’, In Mauroner spada v kategorijo one gospode, ki umeva obče gospodarstvo v takem smislu, ki tako razdeljuje delo in zaslužek v Trstu!« * V prikazu »Slovenska publicistika in prva ruska revolucija« (Ljubljana 196») sem mimogrede na »vprašanje, od kod se je vzel tisti skrajni slovanski’ antisemitizem,' ki je tako razganjal 'Edinost’... leta 1905,» odgovoril, da «ga je 'Edinost' v bistveno istem smislu gojila že od osemdesetih let preteklega stoletja, ko ga je začel vnašati ali kar 'uvažati' vanjo naravnost iz ruskega reakcionarnega časništva pravi oče tržaškega carofilskega rusofilstva Fran Podgornik« (str 45). Samo okolnosti, da v slavističnem — ali bolje: slovenističnem! - izročilu velja docela neproučeni Podgornik za nekakega liberalnega svetnika, je pripisati čudni dvom, ki ga je o tem mojem pojasnilu izrazil recenzent Janez Rotar (pod naslovom »Ob odmevih ruske revolucije 1905 pri nas« v • Naši sodobnosti« 1961), češ: »D. Kermavner meni, da je pri 'Edinosti' bil to (sc. apostol nekega slovanskega rasističnega antisemitizma) prav F. Podgornik, za kar pa ne navaja konkretnih do-kazov (str. 284). Rotar bt pač le tedaj smel izraziti takšen dvom ali «ugovor», če bi si bil tudi sam ogledal »Edinost« iz osemdesetih let in prišel do drugačnega zaključka, namreč da so oporišča za takšen očitek Podgorniku nezadostna; gotovo si ni mogel misliti, da bi bila moja dolžnost, ob pojasnilu, ki sem ga dal le mimogrede, navajati ta oporišča ali »konkretne dokaze«! A očitno je hotel le odvrniti od Podgornika pretečo negativno oceno, zaradi katere bi ga morali sneti iz slovenistične svetniške galerije. V istem smislu je tudi menil, da «bi se ob širši in problemski obravnavi okrušila ostrina«, s katero sem obsodil carofilstvo tržaške »Edinosti«, ki sem ga izpričal do »očitnosti« s številnimi »konkretnimi dokazi« To njegovo upanje kajpada ne teži k večji zgodovinopisni resnici, ampak le k večji časti in slavi slovenskega narodnjaštva. Enako moramo oceniti tudi njegovo prizadevanje, da bi kolikor moč ubiaževalno pretolmačil narodnjaški antisemitizem f>ri Slovencih. (Se nadaljujeJ tlUDNISl VO: TRSI - UL MONTEOCHl 6 II TELEFON 93-HU8 m «4-63« - Poštni Pr®dal55y ~ .Ra" p' samezrfa ^50 ^in" 2KK)0 dln^M * leto ^BS0” - "poštn^1* tekoči' ‘rafJn: ~ Založništvo ^trtlskeg^ ^ Za "sFRJ ADli. DZS. Ljubljana Star? trg * 3/L, letna 2.250 ur, polletna «400 ur, celoletna I KM) ltr - SFRJ v tednu 31) din, mesečno 600 din - Nedeljska, posamezna ’ stolpca- trgovski 150 tinančno upravni 250 osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 lu beseda t Oglasi tržaške tn goriške pokrallne se teletoo 22-207, tekoč, račun pn St,«* Rubijam ■»»*»» iSJ ."go^TSlU^KNKO 1 Izdaja in tisk. Založništvo tržnega tiska. Tret____________________