PRIMORSKI dnevnik i® začel izhajati v Trstu '3. maja 1945. njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra '944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvoboje-nem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M. dnevni TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) KSSffrKSr“ Cena 600 lir - Leto XL št. 178 (11.901) Trst, petek, 27. julija * Na prvem sestanku po dveletni prekinitvi odnosov Zveza industrijcev izročila sindikatom svoje predloge za omejitev cene dela Dokument, o katerem bodo začeli razpravljati jeseni, predpostavlja tudi korenite posege vlade na področju davčne in socialne politike divenuto, Lama in Lucchini pred začetkom včerajšnjega srečanja ' (AP) RIM — Po več kot dveletni prekinitvi medsebojnih srečanj so se včeraj sestali najvišji predstavniki Zveze sindikatov in Confindustrie. Srečanje je bilo, kot rečeno, na najvišji ravni, saj so se ga udeležili predsednik Zveze industrijcev Lucchini ter generalni tajniki sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL Lama, Camiti in Benvenuto. Sestanek je trajal dve uri in na njem niso obravnavali konkretnih vprašanj, ampak sta obe strani nakazali svoja stališča o nekaterih aktualnih gospodarskih vprašanjih. Predstavniki Zveze industrij cev pa so sindikatom izročili sedem strani dolg dokument, o katerem naj bi razpravljali takoj po poletnih počitnicah. Ta dokument zadeva skoraj izključno vprašanje cene dela. Gre v bistvu za predlog, po katerem naj bi premična lestvica v znatno manjši meri kot doslej vplivala na ceno dela in za ublažitev razbke med ceno dela in neto osebnimi dohodki delavcev. To so cilji, ki si jih Zveza industrijcev zastavlja v okviru pogajanj s sindikati in o katerih je Confindustria pre- pričana, da so predpogoj za okrepi tev gospodarstva in še zlasti industrijske proizvodnje v državi. Po mnenju industrijcev je namreč ublažitev dinamike cene dela neobhodno potrebno sredstvo za politiko globalnega razvoja italijanskega gospodarskega sistema. V letu 85 di namreč, po računih industrijcev zvišanje cene dela na osnovi naraščanja draginj-ske doklade in pogodbenih obveznosti preseglo 7 odstotkov in bi torej ne bilo možnosti za dodatna pogajanja. Industrijci zato predlagajo, naj bi skupno s sindikati izdelali predlog za preustroj cene dela preko treh sestavnih delov: avtomatizmov pri po viških, socialnih dajatev ter odnosa med ceno dela in čistimi osebnimi dohodki. Te pobude, pravijo industrij-' ci, predpostavljajo aktivno vlogo via de, ki se ne sme odrekati svojim odgovornostim, ko gre za vprašanja državnih izdatkov, državnega primanjkljaja, davčnih utaj, višine obre sti in nekaterih drugih vprašanj. V dokumentu industrijci obravnavajo še nekatera druga vprašanja, kot na primer delovni čas in mobilnost p ! odb t oc TRST — Presenečenje na sinočnji seji tržaškega pokrajinskega sveta. Na pritisk opozicije in zaradi notranjih nesoglasij v sami večini KD, LpT, SSk, PRI in PSDI je bil pokrajinski odbor primoran odložiti glasovanje o sklepu, ki dodeljuje finančna sredstva kulturnim ustanovam in društvom. Odložitev je pred-, lagal sam predsednik Marchio, zave-I dajoč se velike nevarnosti, da bi svet zavrnil predlog, ki ga je pripravil odbor. O prispevkih kulturnim organizacijam bo sedaj spot tekla beseda septembra. Tudi letos, kot sicer vsako leto, je to vprašanje sprožilo polemike med strankami. Kamen spora so še vedno kriteriji po katerih bi morala pokrajina razdeliti ta denar (skoraj 140 milijonov lir), ki ga daje na razpolago dežela. To vprašanje pa spet postavlja na prvo mesto nujnost, da ta izvoljeni organ dokončno razčisti svoje pristojnosti in tudi svojo vlogo na področju kulture. V tem okviru je KPI sinoči spet zahtevala privedbo pokrajinske konference o kulturi, ki je na dnevnem redu že nekaj let. Iz predloga o porazdelitvi denarja, ki ga je pripravil odbor, je presenetljivo izostala Narodna in študijska knjižnica. Odbor je mnenja, da bi morala knjižnica vložiti prošnjo za prispevke na osnovi nekega drugega deželnega zakona, komunisti in socialisti pa pravijo, da se za tako razlago skriva politična diskriminacija pokrajinske uprave. V slovenski skupščini o železniški nesreči informacija pri Divači — Delegate slovenske skupščine je pred-Jul^Ca*,Lrepu^®kega komiteja ki , °ert informirala o želez za promet in zveze -- „uio,» u železniški nesreči v Divači, Ob Jpoder^a 'O življenj, 47 ljudi pa je bilo ranjenih, sih, r^t-kih o preiskavi je širše spregovorila o predpi-’ 1 urejajo varnost v železniškem prometu. je kfi on n osnovah varnosti v železniškem prometu ščina Srjet *e*-a 1977 in med drugim določa, da skupna skuPn°sti jugoslovanskih železnic izdaja vse pro čenia° tehnične predpise, posebna navodila in tolma sti izuPf "jen poslovni odbor. Že leta 1976 je v skupno gaj, b 3 "aVod^ 23 vožnje vlakov na posameznih pro vlečnern'' v*ak°spremnega osebja samo s strojevodjo na stVo vozilu. Na podlagi tega je železniško gospodar -odredi]JU -|ana izdalo dodatno navodilo, s katerim je Jeseninp (*a srncjo na progah Dobova - Sežana, Zalog sam,, e ln Zidani most - Maribor voziti tovorni vlaki s strojevodjo. Počitk-,'d ,z.a delo v izmenah, trajanje izmen in čas a v,a'"— ' ' osebja, so zapisani v Praviln'k 0Vnega in postajnega osebja delavc ,kU ° merilih za delo v izmenah za železniške tu. ijjj’,. 1 neposredno sodelujejo v železniškem prome sme trai-1^°- ga leta 1981, med drugim pa določa, da *n eksorlf • '/Jnena za strojevodjo pri poslovnih, brzih 12 Ur . >sml' vlakih največ 10 ur, pri drugih pa največ vočasne i"oma tudi do 16, kadar delavec ne dobi pra-zmene ali pa vlak zamuja. Ker navodilo za vožnje vlakov na posameznih progah brez vlakospremnega osebja zmanjšuje varnost v železniškem prometu, je že leta 1976 republiški komite za promet in zveze oziroma njegov republiški inšpektorat o tem pismeno opozoril zvezni komite za promet in zveze in predlagal ponovno preučitev njegove primernosti. Ta pobuda ni bila upoštevana. V zvezi s tehnično opremljenostjo prog v Sloveniji je Julka Žibert navedla naslednje: z modernimi signalnovarnostnimi napravami, telekomunikacijskimi in avto stop napravami je opremljena proga Dobova - Ljubljana - Jesenice, razen na postajah Ljubljana in Jesenice. Delno avtomatizirani progi sta Zidani most - Šentilj in Divača - Koper, kjer so avto stop naprave vgrajene le pri uvoznih signalih in signalih avtomatskega progovnega bloka. V začetku leta 1984 pa so avto stop naprave vgrajene pred uvoznimi signali na odseku Ljubljana -Postojna, predvideva pa se še nadaljnja gradnja do Sežane. Tudi vlečna vozila, če niso v zadostnem številu opremljena z ayto stop napravami — le 172 od skupno 586, torej okoli 60 odstotkov. Avto stop naprava pa je učinkovita le, če je vgrajena tako na progi kot na vlečnem vozilu. V nadaljevanju je Julka Žibert navedla še nekatere aktivnosti, ki so bile po nezgodi izpeljane v republiških organih in ljubljanskem železniškem gospodarstvu ter nadaljnjih prizadevanjih za preprečitev podobnih nesreč, (dd) Protestna manifestacija tržaških in tržiških ladjedelniških delavcev »Mi ne nameravamo popustiti niti mirovati v tem počitniškem razdobju« je dejal Roberto Treu predstavnik CGIL na včerajšnji enotni manifestaciji delavcev ladjedelnic iz Tržiča in Trsta na zborovanju pred sedežem vodstva Italeantierija v Trstu. »Od vlade zahtevamo jasne obveznosti, da bodo naše ladjedelnice lahko nemoteno obratovale in da ne bo več tisoč delavcev ob delo.« V času protestne manifestacije so delavci zasedli glavne ulice in s tem zaustavili ves avtomobilski in avtobusni promet v središču mesta NA 5. STRANI Prazgodovinsko odkritje pod Sebreljsko planoto fle ~~ V jami Divje ba- zosiuoV J>ef>reU-sko planoto je po njaekipa s ' niaJco^' awpočinoi; ekipa strokov-zna,isti>p„1,lstlt.uta za arheologijo 2(/ pod rurra}tekovalnega centra SA darja od^r,Stvom dr- Mitje Bro-3aT^skennKTl (l ostanke izumrlega pri7*erkLmedveda m več knt 300 ^frflovekn ~°dy neandertalca xtduia &fcuP°j z izvedenci in- t0 u9otoviiierrlBoš.kovič « Zagreba * oa je starost okostij v^d 45 _■ -- je sil Odkrit * 50 tlsoč teti. ture prači °,atdcov materialne kul-rte. Dlv-JWfk? je izjemnega pome-Tned „a, -e namreč uvrščajo 7 veprezentativno najdi šče iz paleolitika na Slovenskem in so se uvrstile po starosti ostankov jamskega medveda Pred Potočka zijatko, ki jo je Srečko Brodar odkril pred natanko petdesetimi leti. Jamo Divje babe, ki je dobila ime po dobrih vilah, ki so sovražile bogatine in pomagale revežem ter varovale njihove poljščine, je pračlovek uporabljal kot postojanko na lovskih pohodih, izumrli jamski medvedje pa za svoj brlog. Doslej je 7 članska ekipa arheologov na terenu odkrila že blizu 400 okostij jamskega medveda in 300 primerkov orodij, ki jih je pri delu in lovu uporabljal neandertalec. V Nabrežini Občinski svet bo drevi sprejel Skerkov odstop Devinsko - nabrežinski občinski svet bo drevi dokončno potrdil odstop župana Albina Škerka (KPI), ki zapušča to mesto iz zdravstvenih razlogov. Škerk, ki je bil dve mandatni dobi tudi poslanec, zapušča tudi občinski svet. Njegovo mesto bo v skupščini prevzel prvi neizvoljen Mario Fra-giacomo, ki je bil v prejšnji upravi odbornik za prevoze. Po ratifikaciji županovega odstopa ima občinski svet v skladu z za konskimi določili na dnevnem redu tudi izvolitev novega župana. Do glasovanja pa vsaj danes ne bo prišlo, kot so se sinoči sporazumeli predstavniki občinskih sekcij KPI, SSk in PSI, ki sestavljajo večinsko koalicijo. Te tri stranke niso namreč še našle skupnega jezika o Škerkovem nasledniku, medtem ko so bile enotnega mnenja, da je treba nadaljevati politično sodelovanje do občinskih volitev, ki bodo v prvi polovici prihodnjega leta. KPI je vsekakor spet postavila kandidaturo načelnika svetovalske skupine Ivana Širce, medtem ko so socialisti sinoči prvič predlagali na Škerko-vo mesto podžupana Caldi ja. SSk ni postavila svoje kandidature, čeprav, kot so poudarili njeni voditelji, ima v svoji sredi ljudi, ki bi lahko opravljali župansko funkcijo. Izvolitev novega devinsko - nabrežinskega župana bodo torej odložili. V pogajanjih bodo sedaj sodelovala tudi pokrajinska tajništva treh strank. Q$P Od nedvije OLIMPIJSKA PRILOGA Angleški rudarji nadaljujejo stavko LONDON — Vodstvo sindikata angleških rudarjev, ki stavkajo že 140 dni, je včeraj odobrilo delo predsednika Arthura Scargilla v pogajanjih z državno NCB in skenilo, da nadaljuje s stavko. Skoraj istočasno pa je v Londonu NCB sporočila, da je deficit poslovnega leta, ki se je končalo marca, presegel 800 milijonov funtov šterlirv gov (to je skoraj 2 tisoč milijard lir), kar je za polovico več kot lani. Kot rečeno, pa stavki najbrž še ne bo konca, kajti Scargill je včeraj izjavil, da je treba vse rove, razen tistih, ki so se izsušili ali so neuporabni zaradi geoloških vzrokov, obdržati , v funkcionalnem stanju. NCB pa zah-' teva, da se zaprejo vsi tisti rudniki, katerih upravljanje ni ekonomsko donosno. Vendar bo morala prav ta državna ustanova popustiti in dati nekaj koncesij sindikatu. Da je stanje zelo naelektreno kažejo tudi novi spopadi med stavkajočimi, policijo in delavci, ki se niso pridružili stavki. Takih spopadov je bilo precej tudi prejšnje dni. Štiri dni po volitvah za obnovitev vlade v Izraelu Po glasovih izraelskih vojakov v Libanonu je politično prizorišče še bolj zapleteno TEL AVIV — Glasovi izraelskih vojakov v Libanonu so prinesli še en sedež skrajni nacionalistični stranki Tehyah (zaveznici Lik uda) in s tem seveda odvzeli sedež parlamentarnemu zavezništvu med laburisti in socialisti (Marah). S tem je vedno manj možnosti, da bi lahko skupina Marah vodila novo izraelsko vado. Medtem pa v državi tečejo mrzlične konzultacije med obema večjim^ skupinama z ostalimi manjšimi strankami, da bi preverili možnosti morebitne sestave nove vlade. Težnja Likuda, ki ga vodi bivši vladni predsednik Shamir je, da ustvari vrsto zavezništev z manjšimi skupinami, da bi dobil nalog od predsednika republike Herzoga za sestavo vlade. Isto hočejo doseči laburisti in socialisti, ki jih vodi Simon Perez. Marah lahko računa na podporo skupin Raz in Shinui, Perez pa skuša prepričati tudi skupim Yahad in Shas, ki pa hočeta zase v novi vladi vplivno vlogo (beri: pomembna ministrstva). Na ta način bi se lahko Perez predstavil Herzogu z 58 poslanci, proti 48, ki jih lahko spravi skupaj Shamir. Vendar je položaj tako negotov, da ni mogoče ničesar predvidevati in lahko pride še do presenečenj. Shamir namreč računa, da bo pritegnil k Likudu še dve manjši stranki in prav tako kot Perez stranko bivšega strankarskega tovariša Weizma-na, kateremu je obljubil rehabilitacijo in zunanje ministrstvo. Skratka, zapleten položaj, iz katerega ni videti izhoda. Na sliki (AP) : obrambni minister Sharon se pogovarja z morebitnimi zavezniki Likuda. Po pomilostitvi političnih jetnikov Poljske oblasti pričakujejo ukinitev gospodarskih sankcij VARŠAVA — Na Poljskem zelo pozorno spremljajo reakcije, ki jih je po svetu in še zlasti na Zahodu vzbudila pomilostitev političnih jetnikov. Pri tem jasno prihaja do izraza, kako Poljaki pričakujejo, da bodo zahodne vlade ukinile gospodarske sankcije, ki so jih sprejele takoj po uvedbi izrednega stanja na Poljskem. Tako je včerajšnje časopisje s precejšnjim poudarkom poročalo o torkovi tiskovni konferenci, na kateri je ameriški predsednik Ronald Reagan izjavil, da v Washingtonu »zelo skrbno« preučujejo ukrepe, ki jih je te dni uvedla vlada v Varšavi, in da ne želijo, da bi imelo poljsko ljudstvo še naprej težave zaradi sankcij. Ameriški predsednik pa ni ničesar obljubil: sankcije bodo uki nili, je dejal, če bo analiza poljskih ukrepov izpričala, da so ameriški pogoji izpolnjeni. Iz komentarjev v poljskih časopisih je mogoče razbrati, da je poljski vrh dokaj razočaran nad ameriško reakcijo. Tako je, na primer, varšavski dnevnik »Zycie Warszawy« včeraj priobčil komentar, v katerem je med drugim rečeno, da je Reagan končno priznal na omenjeni tiskovni konferenci, kako je »ameriška politika gospodarskih restrikcij prizadela poljsko ljudstvo, čeprav je doslej (ameriški predsednik) vedno trdil, da so bile restrikcije uperjene izključno proti poljski vladi«. »Medtem ko ves svet govori o takojšnjem izvajanju amnestije,« piše nadalje varšavski dnevnik, »je edino, kar predsednik ve povedati, to, da bo preučil zadevo in potegnil primerne zaključke.« Med gospodarskimi sankcijami sta za Poljsko prav gotovo najbolj boleči izredno visoka carina za poljsko bi ago in nasprotovanje ZDA sprejemu Poljske v Mednarodni denarni sklad, od katerega Poljaki baje upajo, da bodo dobili tri do štiri milijarde dolarjev posojila. Včerajšnje poljsko časopisje omenja tudi papeža Janeza Pavla IL, ki je na splošni avdienci v sredo izrazil željo, da bi amnestija političnih jetnikov na Poljskem bila korak k družbeni obnovi v skladu z načeli, ki so bila vključena v sporazum med Mlado in sindikati avgusta 1980. To je tudi stališče poljske Cerkve, kot je včeraj poudaril kardinal Jožef Glemp pred svojim odhodom na petdnevni obisk v Zvezno republiko Nemčijo. Za člane ZIS letos poleti ne bo počitka BEOGRAD — Za jugoslovansko vlado letos ne bo poletnega oddiha v »klasičnem smislu«. Zvezna vlada bo nepretrgano delala tudi avgusta s tolikšnim številom članov, kolikor jih je nujno potrebnih za potek sej, v primeru potrebe pa bodo z oddiha poklicali tudi ostale člane ZIS. Trije podpredsedniki ZIS —- Janez Zemljarič, Borisav Srebrič, in dr. Mija Sukovič bodo dežurali vsak po 10 dni in usklajevali delo zveznih upravnih organov, za katere prav tako ni pravega oddiha. Za ZIS bo avgusta ena od ključnih nalog pozorno spremljanje gibanj na področju cen. Odstopanj od določene projekcije cen ne bi smelo biti, čeprav so možne manjše modifikacije, odvisno od dejanskih gibanj in odnosov cen posameznih izdelkov in storitev. V tem okviru ima posebno zadolžitev gospodarska zbornica Jugoslavije, ki mora sprožiti dogovarjanje o dinamiki spreminjanja cen, z namenom, da točno določi, katere cene bi se lahko, katere pa se ne bi smele spremeniti do konca leta. Skupnosti za cene in drugi pristojni organi pa morajo hkrati začeti akcijo za ugotavljanje prekrškov na področju cen z nalogo, da se neupravičeno povečane cene vrnejo v dogovorjene okvire. Na področju cen bodo predvidoma sprejeli tudi več novih ukrepov. Druga pomembna zadeva, s katero se bo ukvarjal ZIS, je žetev pšenice. V sodelovanju z republiškimi in pokrajinskimi organi bodo sprejeli vse, da bi zagotovili dosledno spoštovanje odloka o odkupni ceni pšenice letošnje letine ter da bi z ukrepi kontrole in inšpekcije preprečili delovanje zasebnih in družbenih prekupčevalcev. ZIS bo avgusta pozorno spremljal tudi gibanja v turizmu in morebiti interveniral, če bo prišlo do zastojev in težav na področjih in v službah, od katerih je odvisen uspeh letošnje turistične sezone, (dd) Novi ukrepi za vlaganje sredstev tujcev v SFRJ BEOGRAD — Vlaganje sredstev tujih oseb v jug0-slovanske organizacije združenega dela, o čemer je včeraj tujim in domačim novinarjem govoril predsednik zveznega komiteja za energetiko in industrijo Rade Pavlovič, je podrobno obdelano v osnutku sprememb zakona, ki uravnava to področje. Osnutek je prispel v skupščino SFRJ, ki ga bo preučila novembra, sprejela Pa naj bi ga do konca leta. Velja poudariti, da predlagane rešitve ne izstopajo iz pravne ureditve in političnega sistema Jugoslavije, niti ne postavljajo pod vprašaj delovanje zakona o združenem delu. Predlagatelj teh sprememb prihaja pred domačo ui svetovno javnost z namenom, da zainteresirane pravočasno seznani z novimi pogoji vlaganja kapitala v Ju' goslavijo. Za razliko od veljavnega zakona novi n omejuje več vsoto, niti odstotek, investirati pa je 1110 goče v vse gospodarske veje, vključno v rekreativno zdravstveno dejavnost. Potrebno je zapisati, da poenostavlja proceduro if1 skrajšuje roke v zvezi z opravljanjem vseh formalno® ■ Pristojni forumi so dolžni odgovoriti v 15 dneh ali sr-vzela v pretres tega problema s potrebno P° nostjo in zato so predsedniki dežel ponovno ^ zvali predsednika vlade Craxija naj PreUi)(jajo. devo in naj tako spremeni sedanjo zakono° da bodo dežele lahko resnično kos nalogam, siy, jih nalagajo ustavna določila in tudi njihovi st Jugoslovani lažje v Grčijo v.xtAD — Od včeraj je poenostavljeno izdajanje vizumov jugoslovanskim državljanom za odhod v Grčijo. Pogoji za odobritev tega dokumenta so enaki v vseh krajih Jugoslavije. To je izjavil generalni sekretar grške državne turistične organizacije Ni kos Skoulas, potem ko se je v Beogradu pogovarjal z generalnim sekretarjem Turistične zveze Jugoslavije Perom Djokovičem Za prvi odhod v Grčijo je pri prošnji za odobritev vizuma treba izpolniti ustrezni vprašalnik in priložiti potni list in osebno izkaznico. Za naslednja potovanja bo dovolj potni list. Doslej je vizum veljal 3 mesece in to samo za en odhod v Grčijo, v prihodnje pa bo veljal 6 mesecev valmar Prodajni center tekstila za dpremo doma TRST - Ulica Udine 11 Telef. 040-422662 poV**6 ^oi«06* POPUSTI in POSEBNE PONUDBE obv. občini 10/7/84 Letoviščarji na slovenski Obali letos varčnejši Za turistične delavce več dela V koprski luki toda učinek bo verjetno manjši t, P°RTOROŽ — če bi skfepali po unsučnem obisku na Obali, bi mo p. “Ri tukajšnji turistični delavci ec kot zadovoljni. Poglejmo si ne-aj najbolj svežih podatkov Piranske ‘,?J~sti6ne službe in portoroške turi-• iene informativne pisarne. Na Oba-“\Krasu je trenutno v hotelih, za-nih sobah in kampingih 17.209 tu-nstov, od tega le 4334 domačih, h ka- terim Pa lahko prištejemo še približ- 0 stiri tisoč gostov v počitniških'do-j °via (kjer ne vodijo dnevnih evi-nf'C^uaSedenosti) ■ Skupaj je torej zdaj _ °bali in Krasu več kot 21 tisoč slJivu" bobrih osem tisoč domačih in ^ abih 13 tisoč tujih. To je osem od-ìvtkov več kot lani v istem času (dva vr>-. t - Ve^ domačih in 10 odstotkov s Ji . Portoroški hoteli so za-sf?em 97,11 odstotno, kampi 98,2 od-o°. zasebne sobe 94-odstotno. tt)el' Zasc^n't' sobah že dolgo niso i-ški 1 toliko gostov. Samo v portoro-pj , enoti Turist biro, kjer imajo re-; ^anih 1759 zasebnih ležišč, gostu-kav-u Rostov (dodati so morali še j, Kl ' 400 pomožnih ležišč). V hotelu Hp^rdin so prav tako dodali 200 do-oatmh ležišč, prav tako v hotelu Ri-st . nekaj deset. Portoroški turi-c !ni delavci torej zdaj postiljajo j. Pomožna ležišča, kar kaže, da turistična žetev res že segla v sa-sPico. Povemo pa lahko še, da so v portoroških hotelih le eno desetino zmogljivosti zasedli domači gostje, da so v zasebnih sobah na Obali in Krasu domači gostje zasedli 927 — to je petino vseh postelj in da je v kampingih na slovenski Obali približno dva tisoč domačih gostov, kar je približno dve petini zasedenosti (v strukturi zasedenosti). Rekli smo, da bi po teh številkah sodeč turistični delavci morali biti več kot zadovoljni. Pa to niso. S.avko Mastnak, direktor hotelov Rivijera iz SOZD Emona in član občinskega izvršnega sveta Piran, zadolžen za turizem, je takole razložil: »Podobno ugotavljajo tudi v Rab-cu, Pulju, Rovinju, Poreču in Umagu —- gostov je več, trošijo pa manj. To nas vse najbolj skrbi. Kje so poglavitni vzroki, tega verjetno še ni mogoče z vso natančnostjo reči. Trdim, da je nekaj zagotovo krivo slabo vreme v juniju in juliju, saj po zaslužku v posameznih obratih vidim, da so tisti, ki so na odprtem, letos veliko manj zaslužili kot lani, bolje pa zaprti lokaT. Druga plat so cene. Po mojem smo za tujce še zmeraj poceni — kavica v najdražjem portoroškem lokalu stane 80 dinarjev, v Nemčiji pa je v najcenejšem lokalu več kot sto dinarjev in še bi lahko naštevali primerov. Domačih gostov ni več toliko. Letos bo končno treba pri- Suša močno prizadela povrtnine na Koprskem Va KOPER — Odkup vrtnin na Koprskem je letos znatno manjši od načrto-odlf600 in tudi- če bo dež v kratkem dodobra namočil kmetijske površine, Priri^i°V’ so jih načrtovali pri mnogih vrtninah, ne bo moč doseči. Ves Prsk' Z0T* približno 20 do 30 dni kasneje kot običajno in tako so pri ko-odst l.}erneiini organizaciji kooperantov po šestih mesecih letos odkupili 9 Pa jv, - mani vrtnin kot lani. Pri tem je treba dodati, da je bil plan glede VesTeč°n obseg obveznosti iz kooperantskih pogodb bistveno večji kot lani. časovni zamik pa je praktično že porušil načrte o izvozu vrtnin. 15 rf0s so v koprskem TOK odkupili le 130 ton paradižnika, približno Plan'°tk°v °d lanskoletnega odkupa v istem času in le 10 odstotkov od £>e,\Tanesa odkupa za letos. Kako se bo, odkup nadaljeval, je težko reči. Kaž(.V°, pa je. da letošnji plan znaša okrog 1.500 ton odkupa paradižnika. Ue2a ’ C a bi ga lahko za trg odkupili le okrog 1.100 ton. Odkup pa je po-j. s plasmanom, plasman pa s kupci itn. 100 tar ZQdeva industrijski paradižnik, bo planirana proizvodnja in odkup narje°n dosežena. Danes pa je bila odkupna cena za tržni paradižnik 35 di teni v. Za kilogram. Tudi s čebulo letos ne gre vse po načrtih, saj so jo do naj0 c?sa uspeli odkupiti le 213 ton, lani kar pa 360 ton. Kljub temu računali ■ Pi°n odkupa kakih 400 ton le dosegli. Tudi z drugimi vrtni- 3g ton^r^0 težave, saj so letos odkupili vsega 20 ton bučk, lani pa okrog bi k j, ‘udi kumar bo manj. Nič boljše pa ne bo s fižolom. Slednjega naj P ri j, zara(ii suše, ki je prizadela vse vrtnine za kakih 40 odstotkov manj. kem ^kern TOK so ga doslej odkupili natanko 354 kilogramov, v ena-dob ju lani pa so že dosegli odkup 17 ton. DUŠAN GRČA znati, da so prav domači gostje ve-' liko potrosili v izvenpenzionski ponudbi. Zdaj letijo očitki celo na trgovine, ki smo jih po dolgih letih le uspeli obdržati odprte do 21. ure. Gostinci trdijo, da si zdaj gostje pi jačo kupujejo v trgovinah, kjer je cenejša, in da torej trgovine zdaj služijo na račun gostincev. Kako pa je z gosti, je težko reči. V začetku ju lija smo imeli to srečo v nesreči, da so nam odpovedale tri agencije in bi zaradi tega bila naša julijska luknja kar velika. K sreči pa smo namesto agencijskih gostov dobili individuai cev, ki so po eni strani plačali višje cene (kot jih dobimo od agencijskih gostov) in tudi drugače so potrosili več v hotelu in hotelskih lokalih...« V informacijski pisarni pa vedo povedati, da tudi tuji turisti (še bolj kot domači) pogosto sprašujejo, kje bi lahko najceneje prespali, ali kaj pojedli, kje bi lahko vnovči'! turistični ček z 10 odstotnim popustom, itd. Zanimivo pa je, da nizke cene ne za nimajo le tistih gostov s tanjšimi de namicami, ampak da nanje še bolj gledajo tudi petičneži. Tudi gost, ki sicer zahaja v portoroško igralnico, rad kdaj zavije v cenejši lokal. In ko je tako gost iz Turina odkril gostišče Mario pri piranskem Tartinijevem trgu, kjer kljub bistveno nižjim cenam prav tako na veliko ponujajo morske dobrote, se je prav rad pobahal: »S tričlansko družino smo se najedli belih rib in plačali samo nekaj čez 1700 dinarjev...« Kljub temu, da gostinci in drugi v turizmu trdijo, kako so za turizem naredili že vse, kar se narediti da, pa imajo turisti na turistične in druge storitve precej pripomb, kar dokazuje, da turistični ponudbi ob slovenski 0-bali še zmeraj precej manjka. Na primer cenejših lokalov. Po zaprtju prometa v Piranu so namreč opazili, da imajo največji izpad dohodka prav tisti, ki imajo najdražjo ponudbo, v lokalih (delikatesah, samopostrežnih restavracijah in drugih cenejših gostilnah) pa imajo letos celo večji zaslužek, kot lani... BORIS ŠULIGOJ V prvih 6 mesecih letos so v koprski luki pretovorili 1 milijon 229.091 ton raznega blaga (brez nafte), kar je za 14.091 ton več od planiranega pretovora za to obdobje. Prejšnji mesec je bilo pretovorjenih 9.150 ton več blaga od planirane količine, a največ blaga je bilo pretovorjenega v tozdu Sipki tovori — 127.680 ton. (Besedilo in slika : Zoran Vlajič) Politična šola klubov OZN v teku DEBELI RTIČ — V nedeljo se je na Debelem rtiču že deseto leto zapovrstjo začela poletna politična šola za mlade člane slovenskih klubov OZN. V prvi izmeni je 41 udeležencev iz osnovnošolskih klubov OZN, v drugi izmeni, ki se bo začela 29. julija, pričakujejo 35 srednješolcev, mladih iz krajevnih skupnosti in združenega dela, kjer delujejo klubi OZN, letos pa bo ob jubileju prvič tudi tretja izmena poletne politične šole, ki se je bodo udeležili mladi iz podobnih klubov, kot so na primer klubi mladih evropskih federalistov, ki se zavzemajo za enotno Evropo in za mir v svetu in tudi sicer podobna stališča kot jih zagovarjajo neuvrščeni iz Fin- ske, Danske, Poljske, Zvezne republike Nemčije, Avstrije, Nizozemske in Združenih držav Amerike. Program tabora klubov OZN predvideva tri glavne teme: razorožitev in mirovna gibanja v svetu, ekologija, onesnaževanje narave in varstvo okolja ter ekonomski položaj v svetu, odnosi sever-jug. Delo je organizirano po skupinah, kjer si mladi izmenjujejo izkušnje, poslušajo predavanja o narodnoosvobodilnih gibanjih, v vsaki izmeni pa pripravijo tudi spoznavni večer in dan, ki mu rečejo »mirovna delavnica«.. Gre za kulturni program z recitacijami, pesmimi, risanjem mirovnih motivov, predvajanjem filmov na to temo, itd. B. Š. Vreme prizadelo solinarje tos Dr-. RO/S — Slabo vreme je le-tu(U sečoveljske in grabiti si ki so začeli N nagn|‘ iPryc Julijske dni in dotili zm’ ,11 !e kakih 3C0 ton slabbravo; .ani so jih v tem času tfra ge 2500 ton. Letos sol po R° poklonili Zbornik o znanstvenem s* . poziju o Dolini Glinščice in sP°Igv H pozdrav dolinskega župana KO na Švaba. :fl Tako se je torej iztekla tep0,^. koristna izkušnja članov odseka a , toničnih harmonik KD Venturini’ ■ seka, ki kaže po uspeli Prir Glas harmonike vedno večjo vt nost in organizirano dejavnost. LEKARNE V OKOLICI »j, Boljunec: tel. 228-124, Bazovica-226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik-.jL 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesti*11 tel. 209-197. ^ ===3 Nekdaj tipično kmečko okolje ima danes mestni vide# Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji Log V Logu, loški, Ložani, ital. Lóg, 1971: 156 preb., 1981: 239 preb., av tobusna postaja, fara in šola Ric-manje — 0,5 km, pošta Boršt — 2 km. občina Dolina — 4,5 km, Trst — 7 km. Nadmorska višina 83 m. Razpotegnjeno naselje ob pokrajinski cesti, ki se sprva položno, nato pa strmo dviga v flišnati Breg od Domja k Ricmanjcm. Zahodno od naselja teče Potok, ki se z imenom Slavčev potok izliva pri Domju v Teranovec in ki tu razmejuje tržaško in dolinsko občino, svoj čas pa deželi Istro in Trst. Na severozahodu se dviga z borovim gozdom poraščen grič Brdo, na jugovzhodu bo-ljunsko Čelo. Njive in vinogradi so na vzhodnem bregu v Mukovcu, Ro-kovki in Kržinovcu, na zahodnem v Brajdah, Regonišču, Štelovceh in Mladičevcu. Trte dajejo malvazijo, sauvignon, moškat in refošk za ok 140 hi letno, ki se prodaja po osmi cah. V kraju je ok. 25 glav goveje živine, ta dejavnost pa je bila izrazitejša pred leti, ko so še pasli v ravninskih predelih, ki so zdaj po zidani. Kraj oskrbuje pokrajinski vo dovod. Bivališča v Logu so pretežno no vejšega datuma, saj je bilo ‘zaradi boljših gradbenih pogojev v primeru z zgoraj ležečimi Ricmanji samo v zadnjem desetletju dograjenih ok. 25 novih hiš, v katere se je vselilo pretežno italijansko prebivalstvo. Sicer pa je kraj nastal verjetno v 12. stol., ko so začeli Ricmanjci krčiti gozdove, ki so tedaj poraščali vso okolico. To prvotno vez dokazujejo še današnje ujemanje priimkov in ob stoječi sorodstveni odnosi. V kraju deluje uvozno-izvozno podjetje za konjsko meso. Aktivno prebivalstvo je zaposleno v boljunski tovarni, industrijski coni ter v Trstu. Sredi naselja stoji podružna cerkvica sv. Uršule. Log je bil v upravnem, gospodarskem in kulturnem pogledu vselej navezan na Ricmanje, tako da nima samostojnih dejavnosti. Tudi pogostejši priimki so isti kot v Ricmanjih in sicer: Kuret, Pregare, Švara in Žuljan. Polje Na Polju, s Polja, ital. Puglie di Domio, 1971: 186 preb., 1981: 364 preb., avtobusna postaja in šola Do-mjo — 0,5 km, zdravnik Lakotišče — 1 km, fara Ricmanje — 1 km, občina Dolina — 3,5 km, pošta Boršt — 3,5 km. Trst — 6 km. Nadmorska višina 25 m. Razloženo naselje se širi severovzhodno od Domja ob pokrajinski cesti, ki se odtod blago vzpenja v Log. Onkraj ceste se na ozemlju tržaške občine nahaja grič Trnje, kjer je nastalo predmestno naselje Sv. Sergija, med Poljem in Boljuncem na vzhodu pa se dviga Čelo. Pod naseljem se odpirajo dolinske Vale. Zahodno od kraja teče Slavčev potok. Že samo ime pove, da so bila nekdaj na tem mestu p» lja, ki so jih posedovali večinoma prebivalci iz Loga in Ricmanj. Slednji so se začeli sem naseljevati med obema vojnama, kraj pa se je izra ziteje povečal po letu 1961, ko se je sem priselilo večinoma italijansko prebivalstvo, ki je dobilo zaposlitev Cerkvica sv. Urše v Logu v bližnji industrijski coni. Nekateri domačini se še ukvarjajo s kmetijstvom, zlasti vinogradništvom. Vino se prodaja tudi v osmicah. Bar. Dejansko pa sodi Polje z Domjom že v širše tržaško obmestje. V kolikor je Domjo središčni kraj za ta del dolinske občine, se prosvetna in ostala zgodovina Polja povsem ujema z njegovo. Priimki so v glavnem istovetni z ricmanjskimi. Posebno razširjeni so Kuret in Pregare. Popravki in dopolnila V zvezi s Krajevnim leksikonom Slovencev v Italiji bi rada posredo vala nekaj dopolnil in popravkov, ki zadevajo Boljunec. Najprej naj povem, da se danes na Štefanovo lu-čajo med sabo samo dekleta brez fantov. In obmetavajo se z jabolki, kot to veleva najstarejši običaj, čeprav je res, da so se »Na gorici« več kot tri desetletja lučali tudi s pomarančami. Zanimivo je, da so na to staro navado vplivali tujci, ki so prisostvovali lučanju in jih je to tako navdušilo, da so se pridružili boljunskim dekletom še s pomarančami. Pred sedmimi leti pa so dekleta sklenila, da se povrnejo k izvirnemu običaju. Zanimivo je tudi, da niso lučanja prekinili niti v vojnem času, ko so dekleta zaradi pomanjkanja sadja lučala repo. Ta običaj je da- nes edinstven na Slovenskem, nekaj leti pa so imeli podoben 6 tudi v Šmarnem pri Celju. po- Poleg Štefanovega lučanja je ljuncu pomemben tudi pustni o ^ ko ne prirejajo samo plesa. ‘ se na pustni torek odvija VraVf st na parada. Že ob 8. uri zjuppl »Na jamu zbere vaška godba, K. ^ v spremstvu pustnih šem po yfi pobira jajca in klobase. Ob 1 ' g0-se sprevod končno ustavi . flo-ricH na zaključni pustni Vara\,’ jO-kar krenejo godci in šeme ^ mO mo«, kjer jih čaka »frtada« 12 .pit ni h klobas in jajc. Šele nato na vrsto večerni ples v gledališču (in ne v Kulturnem a” pl Od nekdaj je v Boljuncu 0 p0 tudi pustni odbor. Do nedavn Uflt so na pustno sredo prirejah pogreb. Pusta so privezali na ugto*-in ga spustili v vesolje z **' • let-Ta navala se je ohranila le ne . po-Omembe vreden se mi z“l ^0' datek, da so aprila 1955. ^ kupin°’ novili v Boljuncu Glasbeno stki je štela približno 35 člana je ukvarjala tako s pevsko tn V ^tino, kot z dramsko dejavnosti'■ ^ pina ni bila vezana na nobe čustvo in je delovala da teta ^ jri t! stopala je povsod na Tržasfc« nekaterih obmejnih krajih * rpo 1,11 Leta 1949 so ustanovili tudi 9 . pihala, ki so jo sestavljali na j9^’ dinci. Delovala pa je le do ^ ker je bila večina fantov vp° v vojsko. Pa še ena pripomba. „,. korito za napajanje živine ki sta omenjena v članku, še danes. r:$£- MIRJAM Delavci iz Tržiča in Trsta pripravljeni vztrajati v boju za obrambo obstoja ladjedelniških obratov Brzojavka načelnikov skupin v deželnem svetu ministru za trgovinsko mornarico Carti in podtajniku Amati . Dvodnevna protestna manifestacija delavcev ladjedelnice v Tržiču v Ponedeljek in torek, kateri so se Pridružili tudi nekateri delavci dru fio podjetij v krizi s tega področja, te imela včeraj svoje nadaljevanje v irstu, kjer so se zbrali delavci tržaškega Arzenala, tovarne Velikih rnotorjev in drugih obratov, tem pa ?e je pridružila velika skupina de-avcev iz Tržiča, ki so prispeli v mesto s šestimi avtobusi. • , skupaj so se nato zbrali že v Jutranjih urah pred železniško posta-jo, zasedli glavne ulice od te postaje ualje in tako blokirali avtomobilski u avtobusni promet, ki se je lahko Povijal le po stranskih ulicah, seve-Qa z veliko težavo. V času te pomembne protestne ma-Uestacije, so imeli uslužbenci u-tanove Italcantieri v Trstu triurno tpVv ladjedelnici Sv. Marka je lilf h 3 's*'avrka eno uro, v tovarni Ve-z . motorjev pa prav tako eno uro, mtemim protestnim zborovanjem. J^mfestanti so se v dopoldanskih H a , zbrali najprej pred sedežem j fr1“je,ga sveta, kjer se je delegaci-DoI hz VCGV sestala z načelniki vseh Političnih skupin v omenjenem svetu, i J® bila sprejeta brzojavka, ki so tr tok°j odposlali, tako ministru za Kovinsko mornarico Carti, kot tudi Podtajniku predsedstva ministrskega vseh Am?tu m v kateri načelniki ža ' v deželnem svetu izra- s,Voj°.zaskrbljenost zaradi težke-la v katerem se nahajajo v 'Tržiču, kot tudi ostali vai^” v 'Trstu• V telegramu zah(e-zao°i°^. vla? so diskutanti in tudi pre-P°Utike anu krenili na področje Prof ^rožen,^G*yy)eer je povedal, da so gnesti r,r,^vc okrog leta 1970 v J^skav' sIm VSeT pa na Področju . Sle viši« « Jedrskega orožja, do-S’ ki ijk ,8toPnjo kot Sovjetska zve-Jdohitela« J5,J?°daj na tem področju n6?0 to ra,,. ar pa je bilo dose-t-^oje, Sai grozi Evropi u- Priiheru J bi bila naša celina v za obra/S? uekakšno »bojno po-lit>r°f- Zalask"1 ■ velesilama«. S>mu J®- west svojemu pozvan, anSanjU’ nasprotoval za-i^na. prwi skega predsednika Rea-sem je Zalasky pouda- ril saj Predv ^cialni k-'" Je jertnci asPekt oboroževanja, oboroževanje zločin VU(*1 veliko ^oveštvu. Poudaril je Primeru ri»V?5T10st’ *d bi nastala bo??je »tretiem ^ aa^eli razdeljevati >fcSVetw' s®j bi to še s tem povP,°?nose med državami al° nevarnost spopada. Prof. Boseruf pa je predvsem podčrtal dejstvo, da napetosti, ki je nastala med državami, niso krivi znanstveniki, pač pa tisti, ki njihova odkritja uporabljajo v politične in protidružbene namene. Razvil se je živahen pogovor. E-den izmed diskutantov je poudaril »cinizem Združenih držav«, ker so namreč Američani dobro vedeli, da je Sovjetska zveza ekonomsko manj razvita, in so s svojo taktiko dosegli, da je SZ »zanemarila« svoje ekonomske probleme in se posvetila raziskavam na jedrskem področju. Eden izmed poslušalcev je omenil tudi t.i. »jedrski dežnik«, to so nekakšne lokalizirane točke jedrskih raket (kot npr. na Siciliji h Čim bolj se namreč veča njihovo število, tem večja je nevarnost spopada. . . • Predsednik deželnega sveta FJK Turello je včeraj zjutraj sprejel na poslovilnem srečanju predsednika kontrolne sekcije računskega dvora FJK dr. Ferdinanda Bacicchija, ki odhaja v pokoj. • Policija je prijavila sodstvu A. A. in W. R., oba mladoletnika, ker naj bi sodelovala pri kraji vespe 20-let-ne Valentine Comelli iz Ul. Coroneo 33. Prvi se bo moral braniti tudi obtožbe, da je vozil brez vozniškega dovoljenja. Obtožen je tudi kraje Policija aretirala roparja Predvčerajšnjim je policija aretirala 19-letnega Maurizia Pertana iz Ul. Di Valenti 6. Pet mesecev je bil že brez zaposlitve, v preteklosti pa že večkrat na spisku organov javne varnosti zaradi kaznivih dejanj. Tokrat ga je privedla v zapor obtožba, da je oropal v torek zvečer 58-letnega Renata De Stradija in da se je v začetku meseca polastil mopeda 20-letne Elene Sluge. De Stradi je v torek pozno ponoči prijavil policiji, da je bil v Ulici D’Angeli žrtev roparskega napada. Neki mladenič ga je nenadoma sunil, tako da je padel na tla in udaril z glavo ob pločnik. Ropar je medtem z veliko odločnostjo segel po njegovi denarnici, ki jo je imel v sprednjem žepu hlač. V njej je bila plača: 523 tisoč lir. Z njimi je ropar vzel pot pod noge. Na policiji je De Stradi prepoznal v fotografiji Maurizia Pertana mladeniča, ki ga je v družbi okrog 14 let starega dekleta, spoznal — malo pred ropom — v gostilni v Ul. delle Milizie. Fant je bil brez prebite pa re,^ tako da je De Stradi ponudil paru vrček piva, pri čemer je potegnil denarnico z denarjem na dan. Fantu je dal tudi tisočak, da si je lahko kupil cigarete. Nato je odšel, je povedal agentom, in dodal, da so po njegovem sumi na račun Pertana zelo utemeljeni. V sredo zjutraj so agenti šli v Ul. Di Valenti. Pred domom so srečali Pertana, kako je motovilil, vedno v družbi 14-letne G. V., okrog mopeda, o katerem se je nato izkazalo, da ga je v Ul. Carducci ukradel Eleni Slugi. Pri sebi je imel še 300 tisoč lir, preostalo je izkoristil za nakup oblek, očal in zapestnic, tako zase, kot za svoje dekle, ki je sicer zatrdilo, da o izvoru Pertanove nenadno bogate mošnje ni vedelo ničesar. Motor v pando: ranjen mladenič Na ortopedskem oddelku so predvčerajšnjim zvečer sprejeli 18-letnega Giorgia Fragiacoma iz Milj, ki se bo moral zdraviti 60 dni zaradi zloma stegnenice in drugih poškodb. Fra-giacomo se je ranil v prometni nesreči, do katere je prišlo v Drevoredu 25. aprila, kjer je iz še nepojasnjenih razlogov trčil s svojim motornim kolesom v avto fiat pando, ki ga je upravljala 44-letna Erminia Perosa por. Apollonio. • Prejšnje dni je deželni odbornik za industrijo in obrt Francescutto sklical srečanje z obdelovalci vodnega ìustlinstva in živalstva. Namen srečanja je bil analizirati sedanje stanje in perspektive za razvoj tega sektorja ter postaviti predloge za sestavo nove zakonodaje. Ob koncu pokrajinske razstave, v nedeljo zvečer, pa bodo nagradili »najboljše med najboljšimi« v vseh treh »kategorijah«. Uradna otvoritev pokrajinske razstave bo danes po zaključku okrogle mize, ob 18.30, z govorom pristojnega pokrajinskega odbornika Cavic-chiolija. Zvečer bo na vrsti koncert mlestne godbe »Giuseppe Verdi«. Kioski bodo vse tri dni odprti od 17. do 24. ure, kulturni program pa predvideva v soboto folklorne plese in nastop Damiana Vi tale ja, v nedeljo pa, po nagrajevanju ob 20.30, še nastop kabaretista Luciana Bronzi ja. Od danes v Trebčah festival KPI V Ljudskem domu v Trebčah se danes pričenja festival komunističnega tiska, ki ga prireja krajevna sekcija Zorko Kralj. Festival bo dejansko otvorila danes ob 19.30 domača godba na pihala Viktor Parma, ki jo vodi Danilo Škabar, zaključil pa se bo v ponedeljek s Fojevim Burkaškim misterijem v izvedbi gledališke skupine ZSKD. Vmes bo za zabavo v večernih urah, in sicer v soboto in nedeljo, poskrbel ansambel Aries, medtem ko bo v nedeljo gost osrednje kulturne prireditve godba na pihala iz Prid vara, ki ima s Trebčami že leta plodne stike. V okviru festivala bodo prikazali tudi dve razstavi eno o delovanju ZKMI, drugo pa o Berlinguerjevem obisku v Trebčah. Drevi v Sesljanu glasbeni večer Danes zvečer se v Socialnem centru devinsko - nabrežinske občine v Sesljam prične kulturna sezona, ki se bo nadaljevala do septembra. Prvi gost centra bo drevi ob 21. uri tržaški kitarist Fabio Mini s svojim kvartetom, ki ga tukajšnji poznavalci glasbe zelo dobro poznajo in cenijo. Mini je eden izmed sodelavcev kantavtorja Alfreda Lacosegliaza, njegovo skupino pa sestavljajo pianist Pierpaolo Cogno, basist Alessandro Leonzini in bobnar Gabriele Centis. Kvartet izvaja pretežno jazz in rock glasbo. • Danes ob 18.30 se bo sestal tržaški občinski svet na svoji zadnji seji pred poletnim premorom. Dne 25. julija je preminil Cvetko Maganja Pogreb bo danes, 27. julija, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Križ. Žalujoči: žena Zora. hči Roži z družino, brat Božič z družino in drugo sorodstvo Križ, New York, 27. julija 1984 gledališča Ob lesostrugarstvu se sprostim kot se je Tolstoj V labirintu šentjakobskih uličic se oko, ki stika za zanimivostmi, rado ustavi na zaprašeni izložbi v Ul. della Guardia, kjer so razstavljene lesene, lepo izdelane škatlice, kipci in okvirčki. Na enem je prilepljena slika avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Na vratih je napis: lesostrugar. Radovedno smo vstopili v tesno, mračno in zaprašeno trgovinico delavnico, kjer je zefo prijetno dišalo po lesu in po preteklosti. Znašli smo se namreč v delavnici lesostrugarja Gi-rolama, ki je, kot nam je kasneje povedal, zadnji lesostrugar v Trstu. S silovitim razvojem tehnologije, so ljudje pozabili na drobne obrtniške dejavnosti, ki neizprosno izumirajo. Girolamo Ronchese, ki je pravkar stal za stružnico in izrezoval noge za stolice, je preživa.ee te redke leso-strugarske obrti. Kdaj in kako se je lotil te obrti, smo se pozanimali. Girolamo Ronchese pred svojo stružnico »Obrt lesostrugarja sem tako rekoč podedoval. S tem se je namreč ukvarjal že moj praded, kasneje ded in sedaj jaz. Moj praded je v drugi polovici 19. stoletja izdeloval ročaje za biče z lepo izrezljanimi imeni takratnega plemstva, balinarske krogle, ki so jih izvažali tudi v Istro, pohištvo, ročaje ipd. Pri izdelovanju vseh teh predmetov je takrat uporabljal stružnici), ki jo je poganjal z nogami. Poklica se je izučil pri lesostrugar ju Cebùju in ga kasneje prenesel na svojega sina, ko je bil ta star komaj 10 let. Obrtništvo je bilo seveda v tistem času zelo razvito in povpraševanje po lesenih izdelkih je bilo veliko, saj so bili mnogi predmeti, za katere danes uporabljajo plastiko in kovino, takrat iz lesa. Naj pri tem omenim skoraj vso ladijsko opremo, od krmila do kljuk. Po končanem šolanju, ko sem bil star 15 let in nisem vedel, kje hi se zaposlil, mi je mati svetovala, naj poskusim pri dedu v lesostrugarski delavnici. Kmalu pa so nastopila vojna leta, ko sem moral k vojakom, kasneje pa so me kot ujetnika poslali v Nemčijo. Ko sem se končno vrnil v Trst, sem si moral poiskati delo. Najprej me je zamikalo delo pri ACE G AT, ker pa je bil ded že star in ni mogel več sam vzdrževati delavnice, sem sk'enil, da mu bom pomagal. Z dedom sva izdelovala zdrsljaje in žogice za biljard, ustnike, figure za šah, najrazličnejše igračke, lutke, škatlice, krmila itd. Izdelovala sva tudi slonokoščene predmete, ki so bili dragocenejši.« Kdo vas je oskrboval z lesom in kakšne vrste lesa ste uporabljali? »Les smo takrat večinoma dobivali, s Krasa. Zanimivo je, da nam ga je z volom vozil kar 37 let isti dobavitelj, in to do leta 1947. Hlodi so bili že brez lubja, ker so ga ženske takrat odstranjevale preden ga je »sior Gio- Lešostrugarska delavnica Teodora v Rojanu v začetku tega stoletja vanni« iz Špetra na Krasu pripeljal k nam na »zaji«. Uporabljali pa smo najrazličnejše vrste lesa: topol, jelšo, brezo, češnjo in hrast. Ker takrat ni bilo sintetičnega laka, smo izdelke lakirali z 'naravnim lakom’. Pripravili smo ga iz koščkov neke vrste drevesne smole, ki je prihajala iz Indije. To smolo smo razstopili v alkoholu in lak je bil tako pripravljen.« Tamle v kotu stoji nova avtomatična stružnica, vi pa delate pri stari in oblikujete na roke. Kako to? »Stara navada, železna srajca. Od deda sem se naučil ročnega oblikovanja in pri tem vztrajam. Vsekakor pa uporabljam tudi modernejše pripomočke (žago, sveder), saj se danes nekaterih opravil sploh ne splača več delati na roke. Kljub temu pa sem stari stružnici ohranil njeno 'glavo’, ki še danes po 120 letih brezhibno deluje.« Vi ste zadnji lesostrugar v Trstu. Mislite, da boste imeli kakega naslednika? »Mlade danes ta poklic sploh ne zanima. Predvsem zato, ker ni pri njem nobenega pravega zaslužka. Pred nekaj leti sem ima1 dva vajenca, ki sem ju izučil tega poklica. S tem delom pa se tukaj težko preživljaš in oba sta raje odšla v Avstralijo, kjer je ta obrt še cenjena, in tam odprla delavnice. Poklic nima nikakršnih perspektiv. Kot sem že rekel, so vse nadomestili s stroji in v ljudeh ni več čuta za ohranjevanje 'stare kulture’.« ...vi pa vseeno vztrajate pri tem poklicu... »V našem mestu, ki neustavljivo pro pada, mi ne preostaja drugega, kot da nadaljujem z delom, ki mi konec koncev tudi ugaja. V svoji deavnici se sprostim in ustvarjam, kot je navsezadnje storil tudi Tolstoj, ki je ob lesostrugarstvu večkrat našel navdih za svoja dela.« Naši upokojenci v Logarski dolini včeraj-danes »Pojd’mo na Štajersko!« je predlagal naš marljivi Angel Turk, ki v Društvu slovenskih upokpjencev skrbi za izlete, jih pripravlja, organizira in vodi. In smo šli. Odločili smo se za izlet v Logarsko dolino. Da je bila ta zamisel zelo dobra, priča veliko zanimanje naših upokojencev zanj. Že prvo uro je bilo prijav več kot za en avtobus. Žal pa ne dovolj za dva. Med našimi izletniki sta bila tudi dva domačina, Jakomina in Franc, ki sta prišla pred kratkim iz Avstralije, kjer stalno živita, na obisk k sorodnikom. Zanju je bil ta naš izlet brez dvoma še posebno doživetje. Naš vodnik Turk je imel pri tem izletu še drugo dobro zamisel. Naprosil je našega dolgoletnega prijatelja Ivana Redenška, predsednika domžalskega Društva upokojencev, da bi se nam pridružil in vodil naš izlet. Redenšek je pristal in tako smo se ustavili v Domžalah, kjer nas je čakal. Bil je čudovit vodnik. O vseh krajih, mimo katerih smo se peljali, nam je povedal vse mogoče zanimivosti. Izvedeli smo toliko novega, česar ne bi mogli brati v nobeni, še tako popolni enciklopediji. Peljali smo se skozi Kamnik, ki je eno najstarejših mest na Slovenskem, potem mimo smodnišnice, kjer že nad 130 let izdelujejo vse vrste streliva. Pot nas je vodila ob Bistrici skozi Stranje do Stahovice, kjer smo krenili po ozki dolini Črna ob istoimen skem potoku. Priložnost smo imeli videti številne apnenice, kjer žgejo apno. In tako smo prispeli do rudnika kaolina. Kaolin je glina zelen- KD PRIMORSKO - MAČKOLJE vabi 27., 28., 29. in 30. julija na SAGRO v borov gozdič v Mačko’jah. Danes ob 16. uri odprtje kioskov, ob 20.30 ples z ansamblom TAIMS. kaste barve, ki jo uporabljajo v keramični in papirni industriji. Ta rudnik je edini te vrste v Jugoslaviji. Nekoliko više smo videli ob cesti spomenik 51 talcem, ki so jih Nemci ustrelili 8. julija 1942. Mene je še posebej ob tem spominu stisnilo pri srcu, ker so bili med tistimi 51 žrtvami številni moji nekdanji jjčenci. Mnogo človeških žrtev je dala tista dolina za svobodo. Cesta, po kateri smo se peljali, se močno vzdiguje vse do najvišje točke, do prelaza Črnivec, ki leži 902 metra nadmorske višine. Tam je tudi bila nekoč meja med Štajersko in Kranjsko. Cesta je sedaj vsa asfaltirana. S Črnjvca gre potem cesta nenehno navzdol mimo Nove Štifte do Gornjega grada. Tam smo bili nekoliko, razočarani, ker si nismo mogli ogledat tamkaj šnje cerkve pod strokovnim vodstvom. Čeprav si je naš vodnik Redenšek prizadeval, da bi našel župnika, je bilo vse zaman, ker ga ni bilo doma. In tako smo po dolgem iskanju le dobili nekoga, ki nam je odprl cerkvena vrata, da smo mogli v cerkev. Seveda brez vodstva. A je škoda, ker ima gornjegrajska cerkev mnogo dragocenosti, saj je bil tukaj že pred 800 leti benediktinski samostan. Gornji grad je bil tudi rezidenca ljubljanskih škofov, dokler niso ustanovili ljubljanske škofije. Nekaj kilometrov dalje so v bližini ceste »gavge« ali vislice, kjer so obešali zločince, ki jih je na smrt obsodilo škofijsko sodišče. Potem smo se ustavili v Radmirju. Tam pa smo v resnici imeli kaj_ videti. Šli smo v cerkev na Stražah, to je griček nad vasjo. Ta cerkev je že več kot dvesto let božjepotna. Tamkajšnji župnik nam je ljubeznivo razkazal vse dragocenosti, ki jih v tej cerkvi ni malo. Najbolj zanimiva je zbirka mašnih plaščev, ki so jih cerkvi darovali pred več kot 240 leti vladarji kot je bila avstrijska cesarica Marija Terezija, poljska kraljica, francoski dvor in drugi. Vsi plašči so izvezeni z zlatimi ali srebrnimi nitmi in so, kljub temu, da je minilo že toliko let, kot novi. Izlet v Logarsko dolino je bil zanimiv, prijeten in uspešen. Predvsem gre zasluga dobri organizaciji in ne malo tudi discipliniranosti udeležencev. Ne smem pozabiti tudi našega šoferja, ki nas je z varno roko previdno vozil po mestoma zelo nevarni STANKO ANDOLŠEK Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD Jože Rapotec priredi v soboto, 4. avgusta, ob 17. uri v okviru Sagre otroški ex tempore. Otroci, ki se ga nameravajo udeležiti naj se javijo na telefonsko št. 231-876 ali 231-741. Festival komunističnega tiska v Zgoniku 27., 28. in 29. julija: Danes, 27. julija, ples: jutri, 28. julija, ob 20. uri nastop slovenskega kantavtorja A. šifrerja, ob 21. uri ples; 29 julija ob 9. uri mladinski slikarski ex tempore, ob 10. uri turnir v briškoli, ob 19. uri kulturni program, ob 20. uri politični shod, ob 21. uri ples. Vse tri večere bo igral ansambel L. Furlan. SKD Tabor. Danes, 27. julija, ob 21. uri na dvorišču Prosvetnega doma bo gledališka skupina ZSKD uprizorila BURKAŠKI MISTERIJ. Vabljeni. KD Primorsko priredi 27., 28., 29. in 30. julija SAGRO v borovem gozdičku v Mačkoljah. Program prireditve: vse večere ples z ansambli TAIMS, POMLAD in VESELIMI GODCI. V nedeljo, 29. t.m., ob 18. uri koncert pihalnega orkestra BREG, ob 19. uri nastop folklorne skupine TINE ROŽANC iz Ljubljane. Uradi SKGZ v Trstu bodo poslovali do 31. avgusta od 8. do 14. ure. ZSKD obvešča, da bo urad posloval do 31. avgusta s sledečim umikom: vsak dan od 8. do 14. ure: v torkih in četrtkih tudi popoldne od 16. do 19. ure. Danes, PETEK, 27. julija NATALIJA Sonce vzide ob 5.43 in zatone ob 20.40 — Dolžina dneva 14.57 — Luna vzide ob 3.55 in zatone ob 20.26. Jutri, SOBOTA, 28. julija ZMAGO Vreme včeraj: temperatura zraka 21,1 stopinje, zračni tlak 1011,4 mb narašča, veter zahodnik 5 km na uro, vlaga 68-odstotna, nebo oblačno, padlo je 3,4 mm dežja, morje skoraj mimo, temperatura morja 23,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODIL SE JE: Michele Rocco. UMRLI SO: 80-letna Maria Mistaro vd. Avanza, 63-lctni Floriano Maganja, 70-letni Leonardo Ban, 72-letni Guido Penso, 80-letni Secondo Lessi, 75-letna Maria Mallini vd. Boccoli, 69-letna Hansi Glancz vd. Cominotti, 80-letna Maria Bordon vd. Vatovec, 86-letna Giuseppina Lenassi vd. Vaccari, 76-letni Pasquale Zilio, 85-letni Lorenzo Rosso, 64-letni Antonio Primi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored št. 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored št. 1). ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in pra znična od 8. do 20. ure. VERDI Do 12. avgusta bo na sporedu FESTIVAL OPERETE 1984. V soboto, 28. julija, ob 20.30 deveta predstava operete »Viktorija in njen huzar« P. Abrahama. Dirigent Oskar Danon, režiser Giorgio Pressburger. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča (tel 60050 in 631948). Gledališka skupina ZSKD bo nastopila z »Burkaškim misterijem« D. Foja danes, 27. t.m. ob 21. uri na dvorišču SKD Tabor (Prosvetni dom) - Opčine; 29. t.m. ob 21. uri v Križankah v Ljubljani. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Hala Tivoli - Velika dvorana V nedeljo, 19. avgusta, ob 20. uri: Heavy Metal Koncert leta - Iron Mai-den. kino Ariston 21.30 »Tender Mercies«. Robert Duvall. Na prostem, v primeru slabega vremena v dvorani. Eden Zaprto zaradi popravil. Fenice Zaprto zaradi počitnic. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.10 »Godimenti lunghi e duri«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Storia dl Pamela«. Prepovedan mladini pod 18-letom. Dvorana št. 3 15.30 — 22.15 »L'isola«. Grattacielo 17.00 — 22.15 »La congiura degli innocenti«. Režija A. Hitchcock. Mignon 16.30 — 22.15 »Pomi d’ottone e manici di scopa«. W. Disney. Aurora 17.00 — 22.00 »Calde svedesi al sole di Ibiza«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL 17.30-22.00 »The Blues Brothers« J. Belushi Moderno Zaprto zaradi počitnic. Vittorio Veneto Zaprto zaradi počitnic. Lumiere 17.00 — 22.00 »Bruce Lee u dominatore«. B. Lee. Alcione Zaprto zaradi počitnic. Radio 15.30 — 21.30 »Frenesie«. Prepovedan mladini pod 18. letom. mali oglasi telefon (040) 775-275 — vsak dan od 8. do 13. ure PRODAM kmečko hišo z zemljo V So-vodnjah. Informacije na upravi Pomorskega dnevnika v Gorici, Ul. *’• maja 1, tel. 83382. MATEMATIKO in fiziko inštruiram popravne izpite. Informacije po telefonu (003865) 21972. PRODAM hišo z vrtom in dvoriščem v Dolini. Telefon 228-390. . PRODAM Renault 5, letnik '73, v zelo dobrem stanju. Telefon 228-390. . . OSMICA pri Lavrenčiču v Samatorci »■ Vino za dom po znižani ceni do •>”• julija. a ZLATO, zlate kovance kupi ali «8°" no zamenja zlatarna Sosič - Narodna ul. 44, Opčine - Trst. menjalnica 26. 7. 1984 Ameriški dolar................^InnZ- Kanadski dolar................ Švicarski frank............... Im — Danska krona ................. oin — Norveška krona................ ono — švedska krona................. 20». Holandski fiorini............. lat- Francoski frank............... '£'rn Belgijski frank............... -S — Funt šterling................. 2.320. Irski šterling................ Nemška marka.................. 6i, Avstrijski šiling............. Portugalski eskudo............ & — španska pezeta................ .*!;■___ Avstralski dolar..............is — Grška drahma.................. *, m Debeli dinar.................. | in Drobni dinar.................. ll’ iSffilBS BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA razstave FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA V ZGONIKU 26., 27., 28. in 29. julija DANES OB 21. URI NASTOP FOLKLORNE SKUPINE »SHOTA« s Kosova V TK Galeriji, UL sv. Frančiška 20 je odprta razstava FINIUM FRONS - EXPRESS osmih slikarjev dežele Furlanije -Julijske krajine. V Prosvetnem domu na Opčinah je do ponedeljka, 30. t.m., odprta razstava o grozotah v nacističnih taboriščih. Občinstvo si jo lahko ogleda vsak dan od 16. ure dalje, v nedeljo, 29. t.m., tudi med 10. in 12. uro. V galeriji Cartesius je na ogled drugi del razstave z naslovom »Pregled delavnice«. Gre za grafike 45 tržaških likovnih umetnikov. informacije SIP uporabnikom I St Družba SIP obvešča, da se je vsled ne- davnega usklajevanja telefonskih tarif, kot predvideva D. P. R. št. 376 z dne 25. julija 1984, cena telefonskega žetona povišala od 100 lir na 200 lir z dnem 26. julija 1984. 1 čestitke Ob uspešno opravljeni maturi iskreno čestitajo GIANCARLU FORAUSU vsi domači, še posebno pa mama Nela, Ingrid in Paolo z družino. 1 mšStp V novogoriški knjižnici »F. Bevk« obisk vedno večji Iztek polovice leta je primeren za Pregled opravljenega dela, čeprav po datki niso dokončni. Ni jih mogoče dobiti iz vseh izposojevališč. Obisk je narasel v knjižnici »France Bevk« na skoraj 50.000 ali za 11% nad lanskim, izposojenih je bilo 97.000 enot knjižnega gradiva. Knjižica je v prvem polletju pridobila 4.000 enot knjižnega gradiva. To je več kot lani v !stem obdobju, vendar pada število enot obveznega izvoda, ki je za knjižico zelo pomemben. Strokovni delavci knjižnice so se trudili, da bi nove knjige čim hitreje prišle na po hce, kljub temu pa narašča število neizpolnjenih želja — kar 3.700 jih Je bilo letos. Poseben problem so rezervacije. V ospredju zanimanja bruì cev je že nekaj časa Torkarjevo U Razstave in V prvi polovici leta je bila vrsta zanimivih razstav in drugih priredi-tGV za odrasle in mlade bralce, ki s5\ Pritegnile v knjižnico okrog 4.000 obiskovalcev. , ^-ed razstavami je potrebno pose-. J °meniti »Prešernove nagrajence« •n nagrajence sklada in razstavo, po-večeno 80-letnici rojstva Srečka Ko--vela. Obe razstavi sta imeli veli-obiskovalcev, posebno med šolsko miranje na obroke. Kljub temu da ima ljudski oddelek 6 izvodov, je za knjigo 15 rezervacij. Nekaj podobnega velja za Hofmanovo Noč do jutra in Zupanov Levitan. Lahko ugotovimo, da bralci zelo intenzivno posegajo po delih, ki obravnavajo travmatična obdobja našega povojnega razvoja. »Vroče knjige« so še vedno dela Agate Christi, Orwelovo 1984 in Živalska farma, delo Colleen McCul-lough Pesem ptic trnovk. Pričakujemo, ' da bo v podopustni-škem obdobju ogrel Vladimir Dedijer z delom Novi priloži za biografiju Josipa Broza Tita, 3. del, ki obdeluje obdobje 1945 1955 in je išzlo pred kratkim pri ^ beograjski založbi RAD v latinici. prireditve mladino. Razstavi, posvečeni 80-letnici Kosovelovega rojstva, so dale posebno draž partiture na Kosovelove tekste, po mnenju strokovnjakov je Kosovel poleg Gregorčiča največkrat uglasben slovenski pesnik, in akademik prof. dr. Bratko Kreft, ki je s svojo živo in neposredno pripovedjo obudil svoje spomine na sodelovanje s Srečkom, hkrati pa je spregovoril o svojevrstni drugačnosti Kosovelove literarne zapuščine. Veliko novega za mlade bralce ločT 3VC' knjižnice smo se letos od-du izrazito intenziviramo delo Guadimi bralci, tako da jih vabimo knjižnico in da intenzivneje sodelu-J mo s šolami, osnovnimi in srednjimi. Pcavljeno delo je zelo pomembno in h»., Potrebno še pospešiti. Mlade alce od predšolske dobe do konča-u, arednje šole želimo opozoriti in "krati povabili: ‘•"aure pravljic — v knjižnici in bibliobusu po vaseh smo imeli 51 otr PravUic' ki jih je obiskan 510 °k. Septembra bomo nadaljevali, ki \u.?ank“ meseca — je oblika dela, mn*- mladega bralca ob ustrezni .tivaciji (nagradno žrebanje — knji-jj* nagrade) navajati na samostojno vaoJe *n uporabo knjižnega gradiča Ikatalogi, leksikoni, itd.). Ta obli-medde ® doživela izjemen odziv io a [biadimi. Samo junijsko uganko rnem?SeVa'° obiskovalcev. Verja-večj)?’ t*a bo zanimanje jeseni še ptimrZ,jek"iiliu^;knjiKe - .mladi S “A.JO knjižmčarke pripravijo raz- stavo 5 najljubših knjig. Razstave se menjujejo tedensko. V prvi polovici leta so mladi bralci za najbolj priljubljenega pisatelja izbrali Slavka Pregla. Za nagrado je knjižnica organizirala srečapje z njim. 4. šole razstavljajo — razstave, so tematske, pripravljajo pa jih posamezne šole. Trajajo 2-3 tedne. Naš cilj je povezati knjižnico s šolami in dati mladim likovnikom možnost, da njihove izdelke vidi več ljudi. Vabimo tudi manjše — podružnične šole. 5. pogovor o novi knjigi — oblika je namenjena učencem višjih razredov osnovnih šol in srednješolcem. Naš cilj je seznaniti bralce z novimi knjigami in jih pritegniti k razmišljanju o njih. Hkrati pa želimo pritegniti več zunanjih sodelavcev, kajti pogovarjati se želimo o vseh zvrsteh književnosti — ne le o leposlovju. Letos je največ zanimanja sprožil pogovor o novi izdaji knjige Nejca Zaplotnika Pot. Posebej še zaradi tega, ker je v pogovoru sodeloval znani alpinist. dr. Jože Andlovič. Prihodnje leto vendarle nekaj novih prostorov ki^Pdba o prostorski stiski Goriške bosta uporabljali tudi kot prireditve hlCe Fra rineta Rmrlrn it* ctara to]aT"U?e Franceta Bevka je stara zn» kulikor knjižnica. Marsikdo po-v farcii sel o gradnji nove knjižnice žal Vlru R- faze Kulturnega centra, re -,S° ^ostrene gospodarske razrne-^^amisel ° celotni novi knjižnici re.šiu ralc na nadomestno začasno rah j', ki pa je v sedanjih razme-n "dma realna. v bp knjižnica v garažni hiši I okroj/ '/'radnikove brigade pridobila Grad • kv. m novih prostorov. Prisiv^? Poteka v okviru H. samor la (j?-Vka- Celotna investicija bo s tastare rf^ niilijonov. V nove pro-hasloH • nai bi bili gotovi februarja n;; ,, "Je leto. bomo nreselili seda nji j: J?!? leto. bomo preselili seda ska . ask°Pionirski oddelek. Program-bo pr^Q°va Predvideva takole izra- stop^ kv. m za knjige v prostem pri-ra mlade in odrasle bralce, ^ kv. m za dve čitalnici, ki se ni prostor, — 46 kv. m notranjega in zunanjega prostora za najmlajše obisk) »valce (pravljice, razne igre, likovno oblikovanje), — 25 kv. m za glasbeno sobo za skupinsko ali individualno poslušanje plošč in kaset. Knjižnica bo tako po letu 1968 dobila nekaj novih prostorov, s katerimi bo prostorsko stisko za nekaj let o-milila. Rešitev je zelo daleč od optimalne, zato se bo čez nekaj let prostorska stiska ponovno zaostrila in zahtevala uresničitev zamisli o gradnji celotne knjižnice. Novi prostori pa bodo vendarle omogočili ljudskopio-nirskemu oddelku veliko boljše pogoje za delo. S tem pa predvsem boljše počutje bralcev in drugih obiskovalcev, ki bodo še pogosteje zahajali v knjižnico. Stane Čehovin Ob tragični smrti Hansi Cominottijeve živiie^rB^n? odločitvijo nad lastnim PrejajKf”1 \e v ponedeljek, 23. t.m., PT°tag. ° Hansi Caminetti, ena od lienja y,sJ; Povojnega kulturnega živin srp, 7'ratu. Dunajčanka po rodu foTTnQ..: n-ieenroPejka po intelektualni nost tal1 kdo v Trstu vidna oseb-^lišk-»^.0 v urnetnostnem kot v gle- KnSu ZetU • rasnih .. v°ini, še pod vtisom bila rn^ot‘iudovskih preganjanj, je druženj ** !^tanovitelji gledališkega avantonZ^7a Cantina«, enega prvih n0 z y.ardn=h shajališč v Italiji. Skup Usia«o);ji pak°Jnini možem Ninom je Uliletnoi»a ,n v°dda nekaj let znano kateri galeriji »La Lanterna« v "tfc imen Tazslav\jali umetniki zvene-^lovanžiZ161* [G*™ tudi številni ju-1 nojstri od Džamonje in Berberja do Jakija, je pa tudi sama umetnica — kiparka, vedno kazala posebno nagnjenje do sodobnih umetnostnih iskalskih tokov. Kot taka je bila globoka poznavalka umetnostnih struj, evropskih umetnostnih galerij in mednarodnih prireditev. V času krize v italijanskem Stalnem gledališču ji je takratni župan Cecovini poveril funkcijo upravnice gledališča, ki ga je toliko let prej sama pomagala ustanoviti. V zadnjem času je izrazila željo, da bi se ponovno predstavila javnosti s svojimi likovnimi deli in da bi se povrnila k delu, ki ga je opustila po moževi smrti in po raznih razočaranjih. Usodna odločitev je prehitela take namene, (jk) radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA RADIO Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.30 Dnevnik 13.45 La rivolta dei gladiatori - film 15.10 Mister Fantasy 16.05 Sodobni umetniki: Umberto Matsroianni 16.30 Rin Tin Tinove dogodivščine TV film 17.00 Kojak TV film 17.50 II fedele Patrash - risanka 18.15 Per favore non mangiate le margherite - TVfilm 18.40 90. anno - Los Angeles 84 19.40 Almanah - Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 n pianeta vivente: Travnate površine 21.30 Queimada film Igrajo: Marion Brando, Evaristo Marquez, Renato Salvatori 22.30 Dnevnik 22.35 Queimada - 2. del filma 23.30 Velike razstave: Beneški bienale 24.00 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Danes V parlamentu Vremenske razmere Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 Due e simpatia: La lettera scarlatta - 3. nadalj. 14.10 Quest estate: kviz, glasba, filmi Teletattica - risanke Scuola di roccia - dok. 10.55 Fanciulla di lusso - film 18.25 Iz parlamenta 18.30 Dnevnik 2 - Šport 18.40 Brank - TV film 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.3* Il trappolone - glasbena oddaja 22.00 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.10 L’asso della Manica - TV film 23.00 Zgodovinski dnevi 23.55 Lanciano: kolesarstvo Tretji kanal 19.00 Dnevnik 3 19.25 Le seduzioni di Narciso - 2. del 20.00 Šola in vzgoja : leto v Azzanidu 20.30 Sommertesi in Hollywood 21.30 Finale italijanskega prvenstva v malem nogometu 22.55 Filmska kamera in spomini 23.05 Fotografski arhiv: Beneška laguna 23.35 Speciale Orecchiocchio: JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 17.55 Teletekst RTV Ljubljana 18.15 Čez tri gore: Mariborski oktet 18.45 Trnov grad - otroška nadalj. 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 20.00 Modrost telesa - dok. serija 20.55 Ne prezrite 21.10 Marlowe - nanizanka 22.00 Dnevnik 22.15 Spirala - poljski film Koper 14.00 in 17.00 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti: TRST — Pokrajinski svet TRST — Protestno zborovanje ladjc-delniških delavcev ŽABN1CE — »Mlada brieza« TRST — O slovenskem vinogradništvu na Tržaškem ZGONIK — Nastop folklornega ansambla Šota GRADEŽ (GO) — Obračun turistične sezone GRADIŠČE OB SOČI (GO) - Tekmovanje v radijsko vodenih avtomobilih DOBERDOB (GO) — Mali nogomet 17.30 Poročila 17.35 Lovec - serijski film ZASEBNE CANALE 5 8.30 Alice - TV film 9.00 Phyllis - TV film 9.20 Una vita da vivere TV priredba 10.20 II suo nome è donna Rosa - film 12.00 I Jefferson - TV film 12.25 Lou Grant - TV film 13.25 Sentieri - TV priredba 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere TV priredba 16.50 Hazzard - TV film 18.00 Tarzan - TV film 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Baretta - TV film 20.25 Super Help - nagradna igra 22.25 TV film 23.00 šport: Ameriški football 24.00 I lancieri del Bengala - film RETEQUATTRO 9.15 Aspettando il ritorno di papà 9.30 Shazzan - risanka 10.10 Magia - novela 10.50 Fantasilandia - TV film 11.45 Tre cuori in affitto - TV film 12.15 II magico mondo di Gigi risanka 12.40 Star Blazers - risanka 13.10 Prontovideo 13.30 Fiore selvaggio - novela 14.15 Magia - novela 15.00 La fine di un sogno - film 17.00 11 magico mondo di Gigi risanka 17.30 Blue Noah - risanka 18.00 Truk Driver - TV film 18.50 Tre cuori in affitto - TV film 19.25 Chips - TV film 20.25 I predatori dell’idolo d’oro TV film 21.30 L’arma - film 23.20 Quincy - TV film 00.20 Benjamin - Ovvero le avventure di un adolescente - film ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 II manoscritto scomparso - film 11.30 Maude - TV film 12.00 Giorno per giorno - TV film 12.30 Lucy show - TV film 13.00 Bim bum barn - otroška oddaja 18.25 Grizzly - dokumentarec iz serije Čudeži narave 19.00 La principessa Zaffiro - risanka 19.30 TV D - Stičišče 19.50 Aktualna tema V okviru oddaj Aktualne teme bo koprska televizija drevi ob 19.50 predvajala prispevek agencije Alpe Adria »Alternativa futuro«. Temo so obravnavali na zadnjem tržaškem festivalu komunističnega tiska. 20.20 Dvoboj na soncu - film Igrajo: Jennifer Jones, Gregory Pečk, Joseph Cotten 22.00 TV D - Vse danes 22.10 Koncert skupine »Srebrna krila« 2. del 22.40 Zeit im Bild - Čas v sliki Zagreb 10.40 Poročila 10.50 Poezija 11.30 »SRB« dok. film za otroke 12.00 Otroške revolucionarne pesmi 13.00 Rdeči gusar - mladinski film 15.00 Dnevnik 15.15 Pianist - TV film 16.55 Praznično popoldne 18.30 43. Istrska divizija - dok. 19.30 Dnevnik 20.00 Derrick - nadaljevanka 21.00 Zabavnoglasbena oddaja 21.45 Dnevnik 22.00 Kultura srca: Pulj POSTAJE 14.00 Cannon - TV film 16.00 Bim bum barn - otroška oddaja Bryger - risanka Papero - risanka Rocky Joe - risanka Bun Bun - risanka 17.40 La casa nella prateria TV film 18.40 Kung Fu - TV film 19.50 II mio amico Arnold - TV film 20.25 Hindenburg - film 22.30 Operazione Rosebund - film 00.45 Probe - film TELEPADOVA 11.15 Gli emigranti - TV nadalj. 12.00 Cara a cara - novela 13.00 Risanke 14.00 Mama Linda - TV film 14.45 Gli emigranti - TV nadalj. 15.30 Cara a cara - novela 17.00 Star Trek - TV film 18.00 Risanke 19.30 Mama Linda - TV film 20.20 Anche i ricchi piangono novela 22.00 Pranzo al Ritz - film 23.30 Catch - šport 00.30 II magnifico Bobo - film * TRIVENETA 13.30 Robot - risanka 14.00 Q. P. Coupon estate 14.30 Apocalisse sul fiume Giallo film 16.30 Side Street - TV film 17.30 Q. P. Coupon estate 18.00 Show Hey il re 18.30 Kronos - TV film 19.30 Rubrika motorjev 20.30 Mal d’Africa, mal d’amore film 22.00 TV film. 22.30 La città del peccato - film TELEFRIULI 13.30 TV film 14.30 Cara a cara - TV film 15.45 Quando l’inferno si scatena film 17.15 Risanke 18.15 Cara a cara - novela 20.00 L’ora di. Hitchcock - TV film 21.00 Poročila v nemščini 21.30 Ciao Èva 23.00 Nogomet: Udinese - Roma RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Mozaik; 8.20 Trim za vsakogar; 8.45 Domače živali: 9.10 Po poteh Ludwiga II; 9.40 Slovenska poezija skozi stoletja ; 10.10 Koncert Glasbene matice v Kulturnem domu v Trstu ; 11.15 Glasbeni potpuri; 11.30 Opoldanski zbornik: Zapiski na robu; 12.00 Roman v nadaljevanjih : Tone Svetina: »Ukana«; vmes: Glasbeni potpuri; 13.20 Slovenski zbori in vokalne skupine na ploščah : zbor: »Danica« iz Št. Vida v Podjuni; Glasbena priloga; 14.10 Radijsko popoldne: Sprehodi po tržaških predmestjih : (20) »Na Magdaleni pri Cesarjevih«; 16.00 Plesna ura sede; vmes: Glasbeni listi; 17.10 Odprti prostor: Klasični album : nabožna glasba; 18.00 Kut’tumi dogodki; Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 O tvoritev - glasba za dobro jutro - Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis ; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev danes na valu radia Koper; 13.00 - 15.00 Mladinska oddaja; Pesem tedna radia Koper; 15.00 Je-klotehna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah ; 16.30 Primorski dnevnik ; Objave, EP; 17.00 Pogovor o...; 17.33 Piranski glasbeni večeri; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijsfci dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro: Koledarček; 6.35 Vreme na Jadranu; 7.00 Dober dan; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.05 Vprašajmo stilistko; 10.35 La girandola; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Poročila v nemščini ; Popevka tedna; 14.45 La Vera Romagna ; 15.00 Revija o kulturi in umetnosti ; 18.00 Glasba in besede: 18.45 Piranski glasbeni večeri; 20.00 Zaključek. Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzDv in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila ; 6.05 Glasbena kombinacija; 6.15 Autoradio flash; 6.50 Včeraj v ffarlamentu; 8.20 Iz Los Angelesa; 9.00 Radio anch’io: Za ženske;' 11.00 Divertimento 1889, 4. nadalj.; 11.20 Fantastična petdeseta leta; 12.03 Oggi sposi - Vse o poroki; 13.15 Week-end - tednik za potnike; 13.25 Master; 13.56 Informacije za turiste; 14.30 Šola in vzgoja: alpinizem ; 15.00 Radio 1 -za vsakogar: bilo je poleti...; 16.00 11 Paginone - poletni program; 17.30 Radio 1 Ellington 84; 18.00 Europa spettacolo - variete; 18.28 Modo e maniera ; 19.15 Verska rubrika ; 19.20 Na naših trgih ; 19.27 Audiobox Lucus: 20.00 Življenje moškega ; 20.30 Komorni koncert Radia 1; 22.05 Fantastična petdeseta leta; 22.45 Autoradio flash; 22.50 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije (Ljubljana, Koper, Maribor); 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.20 Sprehqd po tržnici; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov ; 8.05 Za šolarje; 8.35 Od plošče do plošče; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Vedri zvoki; 13.00 Danes do 13.00; 13.20 Osmrtnice in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do mo’odije; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 »Nepozabna Carmen«; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.25 Minute za EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 18.15 Gremo v kino; 18.55 Minute za EP; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Na krilih petja; 21.05 Oddaja d morju in pomorščakih - glasba; 22.15 Informativna oddaja v nemščini im.angleščini; 22.25 Iz naših sporedflv^ci&ŠO - 24.00 Iz glasbene skrinje; 23.(n Literarni nokturno. Pravijo, da bo nočitev 5 odstotkov manj Zaradi slabega vremena in krize letos manj turistov v Gradežu Malo ljudi na Trgu Battisti na četrtkovem kramarskem sejmu Letošnje premuhasto vreme ne prija turističnim operaterjem v Gradežu, Lignanu in drugih obmorskih letoviških krajih. Po turistični sezoni pa so udarile tudi visoke cene gostinskih storitev ter seveda tudi gospodarska kriza v Italiji in tudi v marsikateri drugi evropski državi. Smo že sredi konice turistične sezone, pa čeprav smo šele pred vrati avgusta, meseca ko se v Italiji prekine skoro vsa industrijska dejavnost, in ko gredo na počitnice mase ljudi. Vendar pa sta za turizem pomembna tudi junij in julij. Turistični operaterji tožijo, da bodo letos imeli manj zaslužka kot v prejšnjih letih. Ne gre samo za jokanje pred davki, marveč za dejansko stanje. Dovolj je, da pogledamo v Gra dež ali Lignano, pa bomo ugotovili, da je manj ljudi, manj prometa v restavracijah in slaščilamah, da lahko v tej sezoni v Gradežu dobiš parkirni prostor za tvoje vozilo, kar je bilo v prejšnjih letih skoro nemogoče. Tujci so letos pridrveli v Italijo, kot vedno. Vendar pa so nekoliko spremenili smer svojega zanimanja. Nabita z njimi so mesta zgodovinskega pomena, kot so Benetke, Firence, Rim, Neapelj, torej mesta kjer je veliko muzejev in kjer so priredili veliko zanimivih razstav. Manj pa je prišlo tistih turistov, ki si žele le nekaj sonca in kopanja ter špagetov, pa čeprav je v vsem svetu znana italijanska postrežljivost, ki je velikokrat boljša do tiste v državah, ki so se šele pojavile na turistični pozornici. Vsako leto višje cene, letos za približno petnajst odstotkov višje od lanskih, pa še gospodarska kriza so napravile svoje. V Nemčiji je stavka kovinarjev trajala več tednov. Stotisoči ljudi so dobili manjše plače. Zato so se enostavno odločili, da letos ne gredo v tujino na daljše počitnice. Seveda pa ni bil to edini razlog, kajti v Nemčiji živi več deset milijonov ljudi, kovinarji pa so le en delček ogromne mase ljudi, ki gredo na počitnice. Najbrž bodo del tega v Italiji manjkajočega dela nemških turistov pridobile tiste države kjer so cene nižje, kot npr. Jugoslavija. Kar pa se Italjanov tiče so ljudje, ki živijo nedaleč od kopališč, denimo npr. Gorico, Videm, Pordenon, Treviso, Padova itd., ugotovili da porabijo manj če se napotijo vsako jutro z avtomobilom na kopališče, da napravijo piknik in tako uživajo v naravi, kot da bi vzeli v najem hotelske sobe ali za nekaj tednov stanovanje v Gradežu, Lignanu, Je-solu, Caorlah itd. Seveda ne smemo tega posploševati, kajti turistov je še vedno veliko. Vendar pa so zaskrbljujoče govorice, da bodo v Gradežu zabeležili pet odstotkov manj nočitev, v Lignanu pa celo deset odstotkov manj. Manj bo zaslužka za gostince, manj za uslužbence, manj za trgovce in manj tudi za turistično ustanovo v Gradežu, ki daje kruha več kot dvesto ljudem. Vse to pa 'se bo poznalo čez zimo z manjšimi vsotami denarja, ki bodo pri nas na razpolago. Industrijska kriza bo torej imela določene posledice tudi na turističnem področju. Hladno in deževno vreme ni bilo včeraj zjutraj preveč naklonjeno prodajalcem kramarskega Sejma, ki ga vsaka dva tedna prirejajo na Trgu Battisti v Gorici. Kupci so sicer hodili okrog stojnic, vendar so si blago raje ogledovali kot kupovali. To je deloma sicer tudi razumljivo, kajti precej ljudi je na počitnicah v obmorskih ali goratih turističnih krajih, malo pa je bilo včeraj tudi kupcev iz sosedne Jugoslavije. Sicer pa so se tudi kramarji prilagodili počitniškemu vzdušju in tudi v obmorskih turističnih krajih imajo take sejme za prodajo njihovega blaga. VRonkah predstaviti »Agosto ronchese« V sredo, 1. avgusta, se bodo v Bankah pričele prireditve v okviru letošnjega 17. »Agosto ronchese«, ki ga pri- reja tamkajšnja Pro Loco. Na otvfr ritveni svečanosti bo prisoten deželni odbornik za turizem Branca ti. Bogat program prireditev, ki se bodo zaključile 15. avgusta, obsega razstavi krajevnih obrtniških izdelkov, ki jih bodo letos prvič razširili na prikaz obrtništva tudi iz drugih dežel, g'asbene večere, kulturne prireditve in družabnost ob kioskih. Razstavi o obrtništvu bosta v športni palači in v prostorih srednje šole Leonardo Da Vinci. Enajsta številka »II Territorio« Tudi v zadnji, enajsti, številki zbornika Il Territorio, ki ga izdaja trikrat letno večnamenski kulturni center v Ronkah, imamo zapis iz slovenskega sveta. Gre za opis življenja in dela Srečka Kosovela, pesnika Krasa, ki ga je prispeval Marij Čuk. S tem se zbornik, ki je namenjen predvsem italijanski publiki, ponaša, da nudi italijanskim bralcem nekaj 0 slovenski primorski, oziroma bolj specifično kraški problematiki. To tud1 zato ker je doberdobska občina vključena v prej omenjeni center v Ronkah. V skladu s to tematiko je tudi povzetek člankov, ki ie dvojezičen, italijanski in slovenski. Poletni praznik v Doberdobu ob 15-letnici ŠD Mladost Računalniško poslovanje za žitne zadruge v deželi Danes se v Doberdobu pričenja praznovanje ob 15-letnici ustanovitve športnega društva Mladost. Prireditve so se pravzaprav že pričele v prejšnjih dneh, saj se ves teden odvija turnir v malem nogometu. Danes, s pričetkom ob 17. uri, bo na sporedu troboj v lahki atletiki namenjen otrokom do 14. leta starosti. Jutri, 28. julija, bo ob 18.30 start množičnega netekmovalnega pohoda, oziroma teka, okrog Doberdobskega jezera, na 10 kilometrov dolgi progi. Večji del proge je speljan med topoli v neposredni bližini jezera, tako da bo pohod dobra priložnost tudi za tiste, ki bi si hoteli ogledati to kraško zanimivost. Posebno vzdušje pa bo v Doberdobu zavladalo v nedeljo, ko bo na sporedu že tradicionalno srečanje v nogometu med ženskimi predstavništvi Doberdoba in Vrha. Prireditelji priča- kujejo množico gledalcev, saj športnih, pa tudi drugih atrakcij, ne bo manjkalo. Za zmagovalke športna čgst in slava, poraženke pa bodo morale zmagovito enajsterico na vozu prepeljati z nogometnega igrišča do prireditvenega prostora v občinskem parku, kjer bo nagrajevanje. Praznovanje se bo zaključilo v ponedeljek, 30. julija, s finalnimi srečanji v malem nogometu, od 18.30 dalje, in veliko tombolo z bogatimi denarnimi nagradami ob 23. uri. Med štiridnevnim praznikom bo na prireditvenem prostoru vsak večer ples ob zvokih ansambla Fantasy. • Včeraj so v goriško bolnišnico sprejeli 75-letno Fiore Bat-tiston iz Gorice. Popoldne se je v Ul. Manzond rahlo poškodovala desno nogo, zaradi česar bo ozdravela v desetih dneh. Na sedežu deželne ustanove za kmetijstvo je bil v prejšnjih dneh sestanek, ki so se ga udeležili predsednik Del Gobbo in predstavniki žitnih zadrug v deželi. Prisotni so bili tudi nekateri zunanji tehniki, ki so predstavnikom zadrug pojasnili koristi in probleme v zvezi z možnostjo uvedbe kompjuteriziranega u-pravljanja zadrug. Prišla je do izraza potreba po sodobnejšem načinu upravljanja zadrug. Uvedba računalnika bi omogočila skupno računovodstvo za zadruge v Fagagni, Fossalonu, Lauzaccu, Medeji, Palmanovi, Remanzaccu, Fontanafreddi in Spibilmbergu. Poleg hitrejšega in cenejšega izvajanja računovodskih poslov bi računalnik v vsakem trenutku omogočal pregled na vsemi podatki, ki zadevajo u-pravljanje teh zadrug. Predstavniki zadrug so sklenili, da bodo izdelali operativni načrt, ki naj Med srčnimi bolniki zgledni primer solidarnosti in volje do življenja Nova odkritja na področju medicine so nam v zadnjih letih razkrila marsikatero skrivnost našega organizma, njegovih bolezni in možnih zdravstvenih protiukrepov. Ostaja pa še marsikaj, česar ne poznamo dovolj. Tako je z infarktom, srčno kapjo, tako je z visokim krvnim pritiskom, za katerega vemo, da' lahko od visi »tudi« od tega ali onega faktorja, ne poznamo pa še njegovih o-snovnih vzrokov. Med vsemi vzroki smrti so bolezni na srcu ali ožilju v statistikah najpogostejše. Lani je bilo skoraj 44% vseh smrti v Gorici pripisati nepopravljivim okvaram kardio - cirku-lacijskega sistema. Srčna kap na srečo v večini primerov ne pomeni smrti, toda tudi ko je bolnik preživi, njegovo življenje ni več takšno, kakršno je bilo prej. Vprašljivo pa je, če je ta sprememba res nujna in neizbežna ali pa če se srčni bolnik, ob primerni strokovni pomoči, lahko popolnoma rehabilitira. To vprašanje si je pred kakim letom, po uspešno prestanem hudem srčnem napadu, postavil komendnik Arduino Degano. Kot odgovor je seveda izbral drugo možnost, jo sam prakticiral in jo skušal razširiti tudi na druge bolnike. Tako je pred dvema letoma, ob sodelovanju zdravnikov in drugega osebja goriške splošne bolnišnice, nastalo združenje »Cuore amico«. Ni - bil to prvi pri- mer v deželi, saj sta za zgled bili podobni združenji, ki delujeta v Trstu in — še posebno uspešno — v Vidmu. Podpredsednik in gonilna sila — rekli bi srce — goriškega združenja, Degano, pravi o namenu in delovanju združenja: »Naslado je kot izraz prijateljstva in solidarnosti med srčnimi bolniki. Osnovna potreba je bila v tpm, da skušamo ob vzajemni pomoči premostiti posledice hude bolezni kiot je infarkt. Zaradi nevednosti ljudi, zgrešenih prepričanj, zapiranja bolnika samega vase ima ta bolezen hude posledice tudi tedaj, ko jo bolnik v zdravstvenem pogledu uspešno premosti.« Kje pride v poštev pomoč združenja. Predvsem v fazi rehabilitacije, potem ko se zaključi kardiološko zdravljenje v bolnišnici. Bolnik se tedaj lahko vrne domov, ostaja pa še izredno pomembno obdobje rehabilitacije v Centru za 'boj proti boleznim srca in ožilja, s sedežem v splošni bolnišnici. Ta oblika zdravljenja traja vsaj tri mesece z rednimi pregledi, dvakrat tedensko telovadbo in drugimi posegi, da se bolniku omogoči pridobitev popolnih fizičnih sposobnosti. »Prav pri tem pride v poštev vzajemna pomoč, ki jo omogoča obstoj združenja,« pravi Degano. »Pri tem in pri naslednjem obdobju, ki temelji na družabnem združevanju in in- formacijskih srečanjih, vse to pa je namenjeno pomoči bolnikom. Po infarktu se namreč vsak boji smrti, strah ga je pred vsakim najmanjšim telesnim naporom, to pa mu onemogoča redno življenje. Naša izkušnja in delovanje pa dokazujeta, da ni tako, da tudi po infarktu vsak lahko zaživi enako kot prej, pomembno je le to, da pozna svoje srce, svoje telesne sposobnosti, preko katerih ne sme iti in se ravna po pravilih, ki mu jih svetujejo zdravniki. Poglejte mene: pred leti sem doživel težak napad na srcu, pred kakim tednom pa sem bil na 8-dnevni turi po Mont Blancu, na višini skoraj 4 tisoč metrov.« V ta namen, da bi si srčni bolniki lahko izmenjavali izkušnje, si pomagali, predvsem pa pridobivali večjo samozavest prireja združenje »Cuore amico« celo vrsto pobud, ki gredo od tradicionalnejših konferenc in predavanj, do družabnih prireditev, koncertov, izletov in udeležbe na pohodu prijateljstva, na katerem so letos že drugič zapored prejeli nagrado kot ena med najbolj številnimi prisotnimi skupinami. To dokazuje, da lahko človek tudi po infarktu gleda na življenje z idealizmom in hkrati z realizmom — kot radi pravijo pri društvu — ne da bi se potrl, ampak lahko v sebi najde energijo in motivacijo za enako, če ne večjo aktivnost, kot pred boleznijo. bi omogočil uvedbo pomembne novosti. Stroške bi si razdelile posamez ne zadruge, kot je zagotovil predsednik Del Gobbo pa bi tudi ERSA sodelovala pri izvedbi tega razvoj nega programa. Delegacija KPI pri tržiških delavcih Delegacija KPI s pokrajinskim tajnikom Redivom, senatorjem Battellom in deželnima svetovalcema Bratino in Padovanom se je včeraj sestala z delavci tovarne Laminati Li seri v Tržiču. Vzeli so na znanje hudo stanje v obratu, kjer vsem 107 zaposlenim grozi izguba delovnega mesta ter dejali, da bodo pri deželnem odboru posredovali, da bi čimprej prišlo do razprave o deželnem načrtu za zasebno jeklarstvo, v okviru katerega je edini možen izhod iz krize za to tržiško tovarno. Premalo vode na Vrhu Že več let je za Vrhovce poletje sinonim za pomanjkanje vode, na žalost v absolutnem smislu, saj zgornji del vasi večkrat poleta vodo sploh ne dobi. Domačini so prejšnje leto zbirali podpise in jih preko sovodenjr ske občinske uprave poslali vodovodnemu konzorciju, a zaman. Vsako poletje iste težave in iste skrbi. Vodovodne cevi so stare čez dvajset let, vemo pa, da so bile takrat potrebe po vodi bistveno manjše. Tudi električne naprave, ki črpajo vodo na Vrh so stare in ne ustrezajo več novim potrebam, saj je pritisk zelo šibak, večkrat pa vode na Vrhu sploh ni. Poletna praznika v Podgori in na Peči V Podgori bodo drevi ob 18. uri odprli kioske poletnega praznika, ki ga prireja domača sekcija VZP1 -ANP1. Praznik bo na prostoru pred športno palačo. Nocojšnji program predvideva s pričetkom ob 20. uri tekmovanje v briškoli za 64 parov z bogatimi gastronomskimi nagradami. Ob 20.30 se bo pričel ples. O-menimo naj, da bo jutri s pričetkom ob 15. uri v okviru praznika deželno prvenstvo v hitrostnem kotalkanju. Nadaljuje se tudi šagra kulturnega in športnega društva Vipava na Peči. že ves teden se v večernih urah odvijata turnir v odbojki in malem nogometu. Danes bodo od 20. ure da Ije na sporedu finalna srečanja, sledilo pa bo nagrajevanje zmagovalcev. Sledil bo ples. V ostalem se enajsta številka zbornika ne razlikuje od dosedanjih številk. Sodelavci spadajo v najrazličnejše kulturne ter politične sfere, tako da najdemo napisano vse o vsem z najrazličnejših zornih kotov. Prikazana snov je tako kulturna kot zgodovinska, istočasno pa tudi sodobna-Objavljeni so članki o problematik* ladjedelnice (Guido Baggi), O P°s°' jilnici v Starancanu (Luciano Moratti), o sodobnih prijemih seksa in liu' bežni v Jugoslaviji (Giacomo Scottu• Mario Doria piše o nastanku bizja' škega ozemlja, Diano De Rosa o de; lu otrok in žensk tržiški predilnic1-Silvano Benvenuti pa nadaljuje razr skovalno delo o prvih delavskih bojf» na Goriškem v prejšnjem stoletju- Poleg že omenjenega Čukovega P1}' spevka o Srečku Kosovelu najdemo s furlansko pesem Elia Bartolinija kritični zapis Angela Folina o n0V>.. slikarjih. Na versko področje segat Armando Depetris, ki opisuje zahva ne sličiče v cerkvi Marcelliane Tržiču, ter Renza Boscarola o cerk venem prazniku »Perdon« no Barbati pri Gradežu. Sledijo še nekateri prispevki o skem življenju, o delovanju /iZrnsk ga centra ter o pripravah za fot grajske razstave. Gre v tem primef v glavnem za pomoč, ki jo lahko d" tudi večnamenski kulturni center- ™ zek zaključujejo ocene nekaterih knj™ ter kratki prikaz Pasolinijevega del (mw) kino 3 Gorica VITTORIA 17.45—-22.00 »Supcrse*^ pomo 80«. Prepovedan mladini P* 18. letom. j/ CORSO 20.00-22.00 »R cacciatore d«-1 lo spazio«. VERDI Zaprto zaradi počitnic. Triti EXCELSIOR Zaprto. PRINCIPE Zaprto. Ronke . ni (JO EXCELSIOR (poletna arena) ob 4l-uv »Atomic cafè (Jedrska kava)«- Nova Gorica in okolico SOČA 18.30-20.30 »Javna hiša v pa rižu«. SVOBODA 20.30 »Leteča ban®1 22.00 »Medeni mesec«. . go- DESKLE 19.30 »Zakaj se ne » r botala ljubezen«. DEŽURNA LEKARNA V TRŽ^^l. S. Antonio, Ul. Romana 14‘’ 40497. DEŽURNA LEKARNA V GORl£*3 Marzim, Korzo Italia 89, tel. I IZ BESEDE V PROSTOR (VI.) Javorškova knjiga o izjemnem življenju Lili Novy JANEZ POVŠE Pričujoča knjiga iz zbirke »Znameniti Slovencu, v katero sodi že obravnavani Gallus, nas s pomočjo pe resa Jožeta Javorška vrže naravnost v neverjetno dinamiko posebne sicer Pa logične dvojnosti: izjemne drama tičnosti življenja in s tem v zvezi posebne in izrazite enkratnosti umetniškega ustvarjanja, kot nam o takšni zasnovi usode in njenih namenov priča biografija Lili Novy. Prav gotovo Je v okviru slovenske literature ma w tako zrežiranih zgodb, kot jih lah-ho pričara samo življenje s svojim večkrat sarkastičnim smislom za ne-nfogoče in boleče stvari oziroma podrobnosti. V času, ko se na prelomu stoletij — ne smemo pozabiti leta 1885, ki je rojstno leto Lili Novy — slovenski živelj mukoma dokopava do narodnostne samozavesti ujet v klešče avstro-ogrske »topilnice narodov«; fc0 se v Ljubljani, v metropo-"•stežka in sramežljivo utira slovenščina pot v javno rabo, čeprav je tedaj v tem »belem« mestu skoraj 40 tisoč Slovencev in le okoli 5 tisoč Nemcev; v času, ki ga pričnejo pretresati prvi resnejši socialni nemiri ln delavski upori — dovolj se je spomniti le ubitih Lundra in Adamiča v znameniti stavki iz leta 1908; ter včasu, ko Cankarjevo predavanje o Slovencih v Jugoslaviji« vzbuja tudi začudenje — v tem prelomnem obdobju dozoreva pomembna slovenska Pesnica, po očetu Nemka in po materi Slovenka, vzgojena kot aristo- kratka, ki ni nikoli videla šol in se je naučila cele vrste jezikov doma; pesnica, ki ji bo usoda že v njenem zasebnem življenju potresla na pot toliko grenkobe in zlobnih izmišljotin, da bi ob njih obupala tudi trda moška duša. Materin jezik Lili Novy je bil pravzaprav nemški, njeni prvi pesniški poskusi bodo nemški, usoda pa je izbrala za to izredno žensko povsem drugo pot in jo z izbranimi dogodki odtrgala proč od nemštva. Njen oče, ponosen in trd polkovnik, ki je bolehal za »oficirsko boleznijo« in je na pravil samomor, ko je bila mala Lili stara komaj tri leta, je bil prvo znamenje, v imenu katerega bo Lili kasneje odkrila nov svet. Jože Javoršek pronicljivo izpostavlja Vikrče pod Šmarno goro, dom Lilinih slovenskih dedov, kot tisto svetlo, domačnostno in toplo območje otroštva, na podlagi katerega bo bodoča pesnica vzljubila slovenstvo kot boljše bistvo v sebi v nasprotju z mrakobno čeprav slikovito hišo na Starem trgu Ila, kjer je živela dolga dolga leta. Seveda pa človek ni samo neodgovoren rezultat zunanjih zgodb, ampak se v njegovo uresničitev bistveno vključu je še njegova lastna praresnica, ali kot pravi Lili Novy v zrelih leti o svoji mladosti in otroštvu: »Bila sem tako povsem sama sebi prepuščena, da se mi je fantazija kar prebujno razvijala. Zvečer sem videla v gu bah spečih zaves pošastne obraze in ponoči me je trapil velik ptič, ki se je s šumečimi krili spreletaval po sobi. Stara mati in mati sta mi kdaj brali iz knjig, to je mojo domišljijo še podžigalo. Ko sem se naučila sama brati, mi je branje postalo prava strast.« Naši pesnici ni bil usojen mir: ob pesniškem dozorevanju se je kolo dogodkov vrtelo prehitro, da je ne bi obeležilo še močneje in še bolj na vznoter; 1911 se je poročila s češkim oficirjem Edvardom Novyjem in odpotovala na Češko, kjer sta se rodili hčeri Nives in Fides. Prava zgodba pa se je sprožila s strani matere, ki je imela fiksno idejo, da je njen mož tudi obeležen z »oficirsko boleznijo«, kot je bil Lilin oče. Edvard Novy se je moral oglasiti z zdravniškim spri čevalom, da je zdrav — toda zdrav, niško spričevalo je bilo ponarejeno in šele mnogo kasneje je Lili izvedela strašno resnico. Ker je bil Novy ču teč človek, se je čutil krivega in Lili je njegovo »odsotnost« takole začutila: Z glavo ob tvoji rami sem leža la, / o duše nisem ti nikdar poznala. / v naročju varno ti spala nikdar. / In lunapark usode se noro zavrti naprej: pride prva vojna, stare Avstrije ni več, Edvard Novy postane češki državljan in podpira ženino ukvarjanje s poezijo. Lili odkrije slovenske pesnike, Otona Župančiča, kar je prelomno za njeno notranje križ-potje med nemštvom in slovenstvom: prevaja Župančiča v nemščino, pogla blja se v Prešerna in ko je bolna za tifusom — poleg končne neozdravljive bolezni edini »zdravstveni« počitek te neumorne ženske — prevede Sonetni venec v nemščino. Prevaja tudi druge pesnike in pesnice, spozna se z Josipom Vidmarjem in slovenskimi kulturniki, obsedena je od pogovarjanja, srečevanja z ljudmi kjersibodi, na cesti, v gostilni, na domovih, njena hlastna strast za govorjenjem je pravzaprav bolestna, da je »čvekatura maxima«, govorijo na skrivaj in javno njeni kulturniški prijatelji; medtem spozna grozno resnico o moževi bolezni, ki že postaja resneje bolan, odslovi ga in pošlje domov na Češko in nikoli več se ne bosta videla; prva hči Nives, igralka najprej v Osijeku in potem na Dunaju zboli duševno in se zdravi v Polju pri Ljubljani; senc je več kot svetlobe. Lili se loti pesnenja v slovenščini, daje jo revščina, zato se vzvišena aristokratka, imenovana tudi »nora grofnja« ukvarja z Mlekarno, podjetjem, ki neslavno propade leta 1940, na pričetku druge svetovne vojne. Medtem pa ves čas piše in ta va iz družbe v družbo, piše na papirje, v starih letih na škrniclje in tc kar sredi najintenzivnejšega pogovora, boem nad boemi je, živi hlastno, kot bi hotela priti v tisti varni pristan, ki ji ni bil nikoli dan. Zaljublja se, navadno v »prepovedane« ljudi, prepovedane zaradi imena ali zaradi mladosti, in piše, piše. Njena poezija je globoka in mračna, tesnobna in lepa, svetloba sredi teme, luč sredi mraku. Ko se sproži fašizem, se celovito opredeli za slovenstvo in od tedaj ne napiše nobene nemške pesmi več, 1941 izide njena slovenska pesniška zbirka »Temna vrata« in po vojni se kolo usode v njenem stilu vrti naprej: zaposli se kot lektor na Državni založbi Slovenije, hčerka Nives skrivnostno izgine, prav tako njen mož, vnuka dvojčka prideta na Stari trg 11/a, kjer skrbi zanju in še za tretjega vnuka hčerke Fides. Hoče celo stopiti v Komunistično partijo, pa je preveč odkritosrčna s svojo svobodomiselno religijo, v času socialističnega realizma še naprej piše svoje intimistične pesmi, ki jih Javoršek poimenuje za »eksistencialne«, kar je gotovo najboljša oznaka — in ko je stara 70 let, se spet in to pot zadnjikrat zaljubi, seveda spet prepovedano, in štiri vrstice iz tega obdobja so naravnost enkratne: »Ljubila sem te, res sem te ljubila, / a nisi sred srca mi nudil mesta; / Zato je temni bog razširil krila, 1 in me zagrnil. Zato sem njemu zvesta.« Kdo je temni bog? Nedvomno slutnja smrti, ki si je izbrala za Lili Novy bolečo agonijo na rakovem oddelku. Priče pripovedujejo, da je do zadnjega verjela v ozdravitev, kljub visokim letom je bila tako ustvarjalna kot v mladosti, zanjo ni bilo počitka ne miru. Umrla je leta 1958, leto dni kasneje pa je Josip Vidmar izdal njeno zbirko »Oboki«. Skratka: življenje človeka in umetnice, ki kar kliče, da se mu približamo in ga razmišljamo. In pričujoča knjiga je resnično dragoceno in izčrpno napotilo za srečanje in srečevanje s to izjemno usodo, ki si je nadela skorajda otroško ime: Lili Novy. iz likovnih galerij novost na knjižni polici Retrospektivna razstava M. Lannesa Ob neki priložnosti, pred nedavnim, ,1710 '-'-apisali, da Trst ni pomembno li-ovno središče le zaradi njegove za-,evne sedanjosti, pač pa tudi zato, .«■.ima kaj pokazati tudi iz pretek-, s“. saj je dal več pomembnih li-0Vl7|b mojstrov, katerih nekateri so stali dolgo tako rekoč neopazni, ri v ‘^ci. Eden teh je tudi Marin- ^annes' ki je umrl pred letom bil- ^Peščen in v bedi, čeprav je a in je njegova zapuščena razme-bogata. Sedaj se ga je spom-a turistična ustanova za Trst in trm*0 obalo, ki je zbrala kakih aeset njegovih del, v glavnem olj, r 1* dala na ogled v razstavni dvo-kie u!VOJOga sesljanskega sedeža, stv • ° na v°ti° domačega občin- srea m Predvsem turistom vse do avgusta, čeprav je to razsta-nov ** i° tržaška turistična usta-Prireja sredi visoke turistične nj, 0e- Lamnes zasluži, da se ob ~n 23 trenutek ustavimo. lomfnn?s se J6 rodil v Trstu na pre-obisk " !6tja' torej 190°- Najprej je bol ir, °Via domačo industrijsko, ali nad i obrtniško šolo, nato je šolanje ni aral y Benetkah in se dopol-Prerkt v milanski Breri. Prvič se je davnih . javnosti doma, v Trstu kot Sa *924. leta in tako publika, sproirn &dna kritika sta ga oberoč Jt a- Njegov sloves se je nato širil in večal, vendar se je mojster nekoliko ločil od platna in se posvetil tudi stenskemu slikarstvu, torej freskam in je s svojimi deli poslikal notranjost več objektov. Kot mnogi tržaški slikarji v dobi, ko je bilo v Trstu ladjedelstvo pomembna gospodarska panoga, se je tudi Lan-nes loteval likovnih del v ladijskih salonih. O njem so pisali mnogi kritiki, o njem se je tudi veliko govorilo, včasih tudi polemično. Nato je šel nekako v zaton, v pozabo. V sesljanski razstavni dvorani je od prejšnjega petka, 20. t.m., na o-gled večje število njegovih del, v glavnem pokrajin in marin, pa tudi nekaj portretov, vštevši njegov velik avtoportret, ter ženskih aktov. Seveda je še največ kraških motivov, saj je Lannes v mlajših letih rad zahajal na Kras in bogato zajemal iz njegovega neizčrpnega bogastva. (Fre) Marko Hudnik: Julijan O Najprej dejstvo in nato dvoje ugotovitev. Cankarjeva založba v Ljubljani je izdala nov slovenski roman z naslovom Julijan O. Vsaka izvirna noviteta, posebej še, če gre za roman, zasluži posebno pozornost. Razen tega je roman napisal Marko Hudnik, to pa je ime, ki je v slovenski literaturi doslej neznano. Tudi kake žgoče izpovedi ni, ni prizadetosti, ni osebne note, temveč ostaja le hladna pripoved v eksperimentalni formi. Gre torej za pripoved zaradi forme, gre torej za formo, ki si je našla skromno vsebino? Težko je reči ali gre za zaostajanje slovenske literature, ali gre za prehitevanje, ali gre za enodnevni eksperiment. Za poskus nove pripovedne tehnike, za izogibanje dosedanjim klišejem pa je skoraj škoda pripovednega teksta s 429 stranmi. Zlasti, ker rtom sicer nov način pripovedi vzbudi zanimanje, potem pa nas vendarle pušča hladne, ker je tematika pravzaprav tako preveč skromna, da celoten tekst ni privlačen. Vprašljivo prevladovanje forme nad vsebino torej v tem tekstu ni uspelo. Založba sicer pravi, da avtor romana dobro pozna moderno romaneskno pisanje našega stoletja, tisto, ki je preoblikovalo roman in mu dalo novih razsežnosti kljub zapostavljanju zgodbe. Toda najbrž založba v tem pogledu nekoliko pretirava, ker sodoben svetovni roman ostaja kljub potiskanju zgodbe v drugi plan, še vedno privlačen in zanimiv in mu prav posebna forma daje posebej draž. Tega pa v romanu Julijan O ni. Zgodbo samo bi lahko reducirali na prikaz sodobne slovenske družbe, v kateri nastopa nekaj intelektualcev in umetnikov, ki se poskušajo s pisanjem, ki s svojo pripovedjo sega v preteklost in sodobnost, ki opisuje in pripoveduje ne pa ustvarja. Zgodba je večplastna kot v podobnih modernih tekstih. Pripovedovalec zgodbo pripoveduje, odnosno posreduje svoje dnevniške zapiske, obenem jo sam doživlja kot glavni interpret. Ob njem se odvijajo zgodbe (skromne) njegovih resničnih in umišljenih junakov. In iz teh prepletov zgodb oz. pripovedi o zgodbah raste pred bralcem podoba koščka naše stvarnosti ali bolje rečeno, nekaterih ljudi iz te naše stvarnosti. Toda pisatelju očitno ni šlo niti za prikaz naše stvarnosti, saj do nje ne kaže nobenega subjektivnega odnosa. Ne gre za kritiko razmer, ne stanja, ne za kritično podobo ljudi v prostoru in našem času. Pisatelj iz drobnih mozaikov poskuša prikazati ravnanje in zadržanje nekaterih svojih junakov, prikazati rahlo prepletanje njihovih usod ali srečanj in s tem hladno naslikati podobo neke družbe in časa. Toda ob tem bolj razmišlja o življenju in bitju; prav to pa daje temu njegovemu pisanju vendarle neko določeno barvo. Poleg forme seveHa, ki pa nas, kot rečeno, ne ogreje. SI.Ru. TONE SVETINA Affecf nebom in pefrfom 204. zdra”vihia*'e prav’ Predajam se vaši volji in vašemu stelio°t?nna se ie polaskan zganil in jo položil ‘ Preden jo je začel ljubkovati, ji je dejal: na po- zivi, ^Vle)ae Poglejte, namesto da bi se posvetil ofen-PoninJ- bom Posvetil vam, kar pomeni, da mi ljubezen ul1 Vač.kakor služba.« tern sfasi1. ie luč. Tema laže ukroti predsodke... Po-stopii ,e. izgubljal v njenih nežnostih, v pozabljenju, °b urj a l.e z njo... Anita je bila tokrat drugačna kot bjene sfa -V °n 1° ie oživljal, odpiral se je vulkan POlheniiraSti in ga Požiral, na lepem mu je ta ženska Sovo j: ^ Več kot vse drugo na svetu. Ogrožala je nje-strast d°eZen- -d° *'ore in njenih milijonov, njegovo ^dnosr unibevanja sovražnikov, njegovo lestvico Pred* Za katero je vredno živeti... čutil wen 'e kda polnoč, ga je izčrpala, da se je potalo on ™rtva ladja sredi oceana. Ko ga je čutila čevito kru°g^e®a' ie začela jokati tako ganljivo in kr-ko g . , Prvikrat. In spet jo je moral tolažiti. Šele čutila v sebi, se je pomirila in nehala hli- pati, potem se je počasi vžigala, dokler se ni sprevrgla v plamen, v katerem sta oba zgorela. Opomogel si je šele, ko je zaspala. Vstal je, prižgal luč in jo gledal. Kakšno nedolžno in nevarno bitje! Moral se ji bo odreči, ker ga bo sicer pogubila. Ko je zatisnil oči, ga je zbudil telefon. Sporočili so mu, da je globoko skriti zaupnik sporočil, da je Karlo Maslo spet v Brkinih. Konec je odmora in prijetnih uric. Vrnil se je Fui vie v morilec, človek, ki mu je naklonil to nebeško bitje; saj ga mora dobiti že zavoljo nje in mirne vesti... II. Karlo Maslo se je vrnil v Brkine. Prišel je z bataljonom Smelega, ki ga je ustanovilo glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet, z namenom, da okrepi partizansko vojsko na Primorskem, v pomoč slovenskemu osvobodilnemu gibanju. General Robotti je začel veliko ofenzivo proti partizanskim enotam na Dolenjskem in Notranjskem. Njeno geslo je bilo: »Požigaj, streljaj! Ubijaj!« Namen prodora bataljona Smelega čez staro mejo v Brkine in še naprej, globlje na Primorsko, je bil tudi v tem, da bi bataljon pritegnil nase enote divizij Veneto in Novara, ki so zapirale staro mejo in sklepale obroč okrog partizanskih enot na Notranjskem. Glavni štab je namreč predvideval preboje svojih enot tudi čez bivšo mejo. Sovražna vojska se je gibala podnevi in ponoči. Dan za dnem so preletavala vasi letala in spuščala nanje propagandne letake. Na njih je pisalo: »Parti- zani, predajte se. Boljševizem je nacionalna poguba in smrt, ne sodelujte z njim! Vsako sodelovanje bo kaznovano s smrtjo, vasi, ki bodo z uporniki, bodo požgane!« Tudi ranjencem v partizanski bolnišnici na Ogenj-ci, med katerimi je bil tudi Karlo, so prišli v roke ti letaki. Oddaljeno bobnenje topov in eksplozije bombardiranj so potrjevale temne slutnje, da se jim neurje približuje zelo naglo. Bolnišnica se je polnila z novimi ranjenci. Vsi po vrsti so bili od bojev izčrpani, bledi in nemočni. Karlu se prestreljena rama še ni pozdravila. Razbita kost se še ni zarasla. Teklo mu je iz prestreline in desna roka mu je nemočna visela na črni ruti ob životu. Karlo je laže prenašal svoje bolečine kot bolečine drugih. Partizanu Janezu je rafal iz strojnice odtrgal prednjo desno steno prsnega koša, da so se videla pljuča, kako se premikajo pri dihanju. Vsak dan so mu iz prsi izcedili po liter gnoja. Dan in noč je tožil in se pogovarjal sam s seboj. Morfija, s katerim mu je doktpr Peter lajšal bolečine, je zmanjkalo. Vsi ranjenci v baraki so trpeli z njim, dokler ni neke noči umrl. Umrl je tudi partizan Lisjak, fant, s katerim sta postala prijatelja in sta se pogovarjala v nočeh brez spanja. Lisjak je trdno veroval, da bo ozdravel in preživel vojno. Doma ga je čakala žena z dvema otrokoma in kmetijo na Sončnem robu. Pa je kljub neomajni veri nekoč ponoči zaspal... Karlo se je spominjal njegovega obraza s srečnim smehljajem in oči, ki se niso več odprle... Le še en dan nas loči od 23. letnih olimpijskih iger V Los Angelesu zadnje priprave Q99 LOS ANGELES — V Los Angelesu potekajo še zadnje mrzlične priprave za jutrišnjo otvoritev 23. olimpijskih iger. Po otvoritveni slovesnosti z 10 tisoč nastopajočimi se bo 7800 atletov pomerilo v 21 različnih športih. Povečali so število disciplin, ki jih bo od letos 18 več. Od teh je kar 11 ženskih, kar priča, da se ženske u-veljavljajo v skoraj vseh športih. Prebivalstvo Los Angelesa se bo v času olimpiade povečalo za štiri milijone oseb. Tekmovanjem bodo prisostvovali tudi številni sedaj že neaktivni športniki, ki so nekdaj bili med najboljšimi. Tako je v Kalifornijo že prispela romunska telovadka Nadia Comaneci, o kateri krožijo govorice, da bo prižgala olimpijski o-genj. Prisotni bodo tudi štirje italijanski atleti, ki so na OI v Los Angelesu leta 1923 osvojili zlate medalje, in sicer Savino Guglielmetti, Attilio Pavesi, Nino Borsari in Luigi Beccali. Pred prodajalnicami listkov za posamezna tekmovanja pa do sedaj ni bilo prevelike gneče. Skoraj za vse discipline je na razpolago še precej vstopnic. Večje zanimanje vlada le za atletiko, bezbol in košarko, za katere so navdušeni predvsem ameriški gledalci. Za organizacijo take prireditve, kot so olimpijske igre, je seveda potrebno ogromno število delavcev. Organizacijski komite je zbral kar 20.000 prostovoljcev, ki opravljajo najrazličnejša dela v olimpijskem naselju in drugje. Tem prostovoljcem nudi organizator v plačilo le kosilo, vendar je zanje največja nagrada ta, da lahko srečujejo vse najboljše svetovne atlete. Od olimpiade si marsikdo obeta tudi masten zaslužek. V Los Angelesu so v zadnjih dneh cene vseh storitev in izdelkov krepko poskočile, nekatere celo za 250 odst. Tudi tekmovalci se pripravljajo na skorajšnje nastope. Včeraj je italijanska košarkarska reprezentanca odigrala prijateljsko srečanje s Francijo. Igrali so tri polčase po 20 minut, zmaga pa je pripadla Franciji s 94:91. Tako jugoslovanska kot italijanska ekipa sta že določili, kdo bo na otvoritveni slovesnosti nosil državno zastavo. Za Jugoslavijo bo to znani košarkar Dražen Dahpagič, za Italijo pa Sara Simeoni. Medtem ko se organizatorji ukvarjajo še z zadnjimi podrobnostmi, pa se mednarodni olimpijski komite u-k var j a z zelo pomembnim vprašanjem kako preprečiti nadaljnje bojkote. Na včerajšnjem sestanku so sklenili, da bodo o tem razpravljali še pred koncem leta na zasedanju, ki bo posvečeno le temu problemu. In še to: predsednik organizacijskega odbora OI Peter Uberroth je na včerajšnji tiskovni konferenci izjavil, da med svečano otvoritvijo ne bo »nobenega orla«. »Bomber«, orel, ki bi moral med otvoritvijo prileteti na Co-liseum s petimi olimpijskimi krogi, je namreč med »treningom« poginil. Tako so se tudi končale vse špekulacije v zvezi s tem orlom. <>A*t ______g ..SPr Na predolimpijskem atletskem tekmovanju v Walnutu je svetovni rekorder v skoku v višino Kitajec Žu Jianhua zmagal z znamko 233 cm. Kitajec je tudi glavni favorit za osvojitev zlate kolajne na OI (telefoto AF) Predolimpijsko tekmovanje v Walnutu Gianpaolo Urlando izboljšal italijanski rekord v kladivu (78,16 m) Na predolimpijskem atletskem tek movanju v Walnutu je italijanski metalec kladiva Gianpaolo Urlando dosegel nov državni rekord. Kladivo je vrgel 78,16 metra daleč, 22 centimetrov več od prejšnjega rekorda, ki je pripadal Orlandu Bianchini ju. Na včerajšnjem mitingu so nastopili skoraj vsi atleti, ki se bodo borili za olimpijska odličja. Dosegli so več zelo kakovostnih rezultatov. Najboljši je nedvomno bil kitajski skakalec v višino Žu, ki je preskočil 2,33 m v prvem poskusu. Omeniti velja tudi slvetovnega rekorderja v teku na 100 metrov Smitha, ki je tekel v 10” 11, francoskega skakalca s palico Vignerona, ki je preskočil 5,65 m ter zaprekaša McKoya iz Kanade, ki je 110 metrov z ovirami pre^ tekel v času 13”27. Med ženskami je bila najuspešnejša Marlene Ottey iz Jamajke, ki je dosegla čas 11”01 v teku na 100 metrov. kratke vesti - kratke vesti Tenis: Arias in Clerc izločena v Washingtonu WASHINGTON — Na mednarodnem teniškem turnirju v Washingtonu sta bila v drugem kolu izločena tudi favorita Arias (ZDA) in Clerc (Arg.) IZIDI 2. KOLA: Dan Goldie (ZDA) - Arias (ZDA) 6:3, 6:4; Tu-lasne (Fr.) - Clerc (Arg.) 7:6, 6:3; Vilas (Arg.) - Brown (ZDA) 4:6, 6:0, 6:4; Gomez (Ekv.) - Arguello (Arg.) 6:1, 6:1; Složil (ČSSR) - Nelson (ZDA) 7:6, 6:1; Gottfried (ZDA) -Urpi (Šp.) 6:2, 6:1; Krickstein (ZDA) - Gildemeister (Čile) 6:0, 6:3. Starks pri Benettonu TREVISO — Košarkarski klub Be-netton iz Trevisa, ki nastopa v A-2 ligi, je najel ameriškega centra Marcela Starksa (205 cm). Tudi Avellino na delu AVELLINO — Včeraj so se zbrali tudi nogometaši A veliina, ki bodo danes začeli priprave na novo sezono no v A ligi v kraju Nocera Umbra pri Perugii. Avellino, ki se je lani boril proti izpadu, je bil zaradi skromnih ekonomskih sredstev bolj malo aktiven na nogometni borzi (v glavnem je najel nogometaše iz B lige). »Na j več ji nakup« je društvo opravilo s tem, da je ohranilo svojo dvojico tujcev Barbadillo - Diaz. Rossi ni še podpisal pogodbe z Juventusom Kot se je že zgodilo pred dvema letoma, tudi letos Paolo Rossi noče takoj podpisati pogodbe s prvoligašem Juventusom, vendar je pripravljen do dokončnega sporazuma odigrati vse prijateljske tekme s svojo ekipo. Predsednik Juventusa Boni-perti je Rossiju predlagal triletno pogodbo, ki pa je ta ni sprejel. Večletno pogodbo je pripravljen podpisati le za mnogo večjo vsoto, kot mu jo je ponudil Boniperti. Vsekakor kaže, da je spor med Rossijem in društvom manjši kot pred dvema letoma. Vsi ostali Juventusovi nogometaši so pogodbo že podpisali. Odbojkarski turnir v Gorici Italiji prvo mesto Italija - Nizozemska 3:1 (8:15, (15:4, 15:10, 15:8) Italija si je z zmago proti Nizozemski zagotovila prvo mesto na mednarodnem odbojkarskem turnirju v Gorici. »Azzurri« so tokrat zaigrali bolj prepričljivo od prejšnjih večerov. Belgija — Francija 3:2 (15:6, 14:16, 15:10, 10:15, 16:14) V srečanju, ki je odločalo za zadnje položaje na lestvici, je Belgija, po petih setih premagala francosko vrsto. Srečanje, čeprav se je končalo po petih nizih, ni bilo kdove kaj zanimivo, saj je bilo na obeh straneh več osnovnih napak, ki bi jih reprezentance, pa čeprav mladinske ne smele zagrešiti. Belgijci so srečanje dobro pričeli in osvojili prvi niz, nakar pa so Francozi odgovorili in remizirali in to ponovili tudi ob sta- V razredih finn, laser in europa V nedeljo regata Sirene Tržaški pomorski klub Sirena bo v nedeljo priredil regato deriv, to je razredov finn, laser in europa, veljavno za consko prvenstvo — 3. preizkušnja. Regatno polje bo v Tržaškem zalivu, oddaljeno približno milijo od sedeža TPK Sirena. Regata bo obsegala dva piova. Prvi plov bo ob 10. uri, drugi pa 30 minut po prihodu zadnjega tekmovalca prve preizkušnje na cilj. Regate se bodo odvijale po regatnem pravilniku 1981 - 84 z dopolnilnimi normami FIV ter v skladu s pravilniki posameznih razredov, v kolikor le-ti ne bodo v nasprotju z regatnimi navodili. Regatna navodila bodo na razpolago tekmovalcem v tajništvu društva od jutri od 18. ure dalje. Regate se lahko udeležijo le tek- movalci v posesti veljavne izkaznice FIV za leto 1984. Nagrajeni bodo prvi trije vsake klase. Nagrajevanje bo v nedeljo zvečer po uradna objavi vrstnega reda tekmovalcev, ki bo razobešen na oglasni deski. (A.D.) totip 1. 2. 3. 4. 5. 6. prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi 1 2 1 X 1 2 X 1 X 1 2 1 X X X 2 2 1 1 X 1 X X 2 Mali nogomet ob 15-letnici ŠD Mladost Doberdob« in Sovodenj« uspešni V Doberdobu se nadaljuje turnir v malem nogometu, ki so ga pripravili ob 15-letnici ustanovitve domačega športnega društva Mladost. V drugem kolu velja omeniti zmagi Doberdoba in Sovodenj, ki so tako postali najresnejši kandidati, da se bodo v ponedeljek potegovali za prvo mesto na tem turnirju. IZIDI 2. KOLA Doberdob - Jami je 5:2 DOBERDOB : Zanier, Ulian, K. E. Ferfolja, Frandolič, Laurenčič, Lakovič, Gergolet. JAMLJE: Černič, Croscili, Marsi-co, S., L., D. Pahor, E., I., P. Kobal. STRELCI: Karal Ferfolja (4), Lavrenčič, Marsico in L. Pahor. Dol - Ronkc 1:3 DOL: Juren, Frandolič, Košič, Marušič, Vižintin, Devetta, Peric. RONKE: Casasola, A., R. Manzin, Fabris, M., L. Visintin, Donda, Pahor, Černič. STRELCI: Košič, Manzin, M. Fabris, Černič. Sovodnje - Vrh 2:0 SOVODNJE: Rajko Petejan E., R. Petejan, Gomišček, Fait, Florenin, Kovic, Buikovič. VRH: Vižintin, Grillo, Devetak, V., Z. Černič, Frandolič, M. Grillo, Kosič. STRELEC: Rudi Petejan (2). V okviru praznovanj športnega društva Mladost, bo danes popoldne ob 17. uri troboj v lahki atletiki za otroke do 14. leta starosti. Jutri pa bo na vrsti pohod okoli Doberdobskega jezera. Prireditev, na katero so vabljeni vsi ljubitelji teka, pohodov in narave sp'oh, se bo pričela ob 18.30. Za zaključek velja povedati še, da bo v nedeljo ob 18. uri srečanje v ženskem nogometu med Vrhovkami in Dober-dobkami. nju 2:2. V odločilnem setu pa so Belgijci s prisebnejšo igro dosegu 16 potrebnih točk. Turnir se bo končal danes. Lestvica: Italija in Nizozemska 6 točk, Švedska in Belgija 2, Francija 0. Drevi: 19.00: Švedska - Belgija: 21.00 Italija - Francija. Rudi Pavšič Štirje Kolumbijci za svetovni naslov CARTHAGEBE (KOLUMBIJA) r; V kratkem bodo štirje kolumbijski boksarji skušali osvojiti svetovna na-slov v luznili kategorijah. Miguel bora bo v petelinji kategoriji boksal z Američanom Albertom Davilo. / mušji kategoriji se bo Prudertelo Cardona pomeril z Argentincem Santosom Laciarom. Victor Sierra se bo v minimušji kategoriji spoprijel s Franciscom Quirorom (Dominikanska republika), »Sugar Baby« Rojas pa v supermušji kategoriji z Japoncem Jirom Vatanabejem. Fiore rezervni vratar Udineseja VIDEM — Pasquale Fiore (31 leu bo rezervni vratar videmskega n®' gometnega prvoligaša. Fiore je «ji deset let rezervni vratar pri Napoli-ju in je tudi velik prijatelj novega Udinesejevega trenerja Vinària. • FULVIO COLLOVATI bo naprej igral za Inter. »Miniafera« s tari igralcem (odklonil je prestop k Torinu) se je namreč končala, s tari da se je tur inski klub odrekel v seri pravicam nakupa tega nogometaša. • TENIS V KITZBÙHLU — Izidi 3. kola mednarodnega teniškega turnir ja v Kitzbuhlu: Viver (Ekv.) - len (ZRN) 6:3, 6:0; Teacher (ZDA' - Perki ss (Izr.) 6:3, 6:4; WariWtna drugačnih pogojih in šegi;,-,,0 bda do sedaj za nas nedo-bo Ja' ,I)a bi* dosegli tak nivo pa s shi-arv?0 veliko truda, tako Piova 1,C.' . atcv- kot s strani tek-šev nv, *.n Pa seveda njihovih star-kim if v- Pitali enakovredni veli-dvomn aujanskim društvom je nega b sedaj opravljala smu-la prl^T1SÌja Pri ZSŠDI, bo mora-he boH,/1', manjša skupina oseb, ki obremenjene z drugimi po- Le skrb za naraščaj lahko zagotovi združeni ekipi trajno bodočnost membnejšimi funkcijami tako v društvih, kot v komisiji. Le tako bomo zagotovili ekipi res kvalitetno vodstvo. Velik problem predstavlja tudi združitev ekipe. Da bi to dosegli i-mamo na razpolago dve različni poti. Ena od teh je, da se v italijansko smučarsko zvezo FISI ekipa včlani kot samostojno društvo poleg ostalih, ki so vanjo že vpisana (do sedaj Devin, SPDT in Mladina). Druga možnost pa je, da bi se vsa društva skupno vpisala v FISI pod enim samim imenom. Tako bi po številu članov postali četrto društvo v Trstu. Vsekakor pa bomo o tem lahko razpravljali šele čez najmanj eno leto.« Patricija Magnani »V lanski sezoni je bilo sodelovanje med vodstvom ekipe in organizacijami iz matične domovine dobro, manjkalo je le nekaj več koordinacije. Prav zaradi tega je prišlo do nekaterih zapetljajev, ki so nekoliko ovirali redne treninge ekipe. Naši otroci so lani prvič imeli za trenerja zvezne demonstratorje (najvišja kategorija smučarskih učiteljev v Jugoslaviji), kar je pomenilo, da so z njimi govorili slovensko, poleg tega pa še, da so trenirali na visokem nivoju. Demonstratorji so bili zelo dobro strokovno in pedagoško pripravljeni. Znali so vzpostaviti do bro vzdušje, kar je za vsak začetek na tekmovalnem nivoju bistveno, zla-stiza najmlajše člane skupine, ki potrebujejo strokovne nasvete, čutit* pa morajo, da niso prepuščeni sami sebi. Trenerji se niso omejili na svoje delo na smučišču, ampak so mladim smučarjem sledili cel dan. Ta poiskus bi se moral nadaljevati in postati realnost. Potrebno bo še dosti dela, veliko pomoči s strani matične domovine in pa seveda s strani staršev. Ne smemo pa pozabiti, da je glavni element skupine atlet, od katerega se zahteva veliko fizičnega in psihičnega napora. Upamo, da bodo smučarji imeli možnost tudi letos sodelovati z istimi trenerji, na katere so se že navadili.« Rado Šuber in Silvio Tavčer (Mladina) »Društva so se letos prvič združila in ker nismo imeli izkušenj s takim načinom dela je bilo v delovanju ekipe tudi nekaj pomanjkljivosti. Zlasti v drugem delu sezone, ko so bila na sporedu v glavnem tekmovanja, se je večkrat dogajalo, da je vsako društvo moralo poskrbeti za nastop svojih atletov, od vpisa pa do prevoza, namesto da bi to uredilo vodstvo ekipe za vse. S tem bi bili smučarji iz raznih društev čim več skupaj, se spoprijateljili in čutili, da pripadajo eni sami veliki ekipi. Posebno dobrih rezultatov na tekmovanjih letos nismo dosegli, velik uspeh pa je bil že to, da so se otroci navadili na skupne treninge in nastope in da so pripravljeni v naslednji sezoni resno trenirati čez celo leto. Talentov med njimi ne manjka, tako da lahko v prihodnji sezoni že pričakujemo prve boljše rezultate. O združitvi v eno samo društvo je sedaj še prezgodaj govoriti, primerno pa bi bilo, če bi se skupno vpisali v smučarsko zvezo Slovenije. Tudi čim več treningov M bilo potrebno opraviti v matični domovini, že zaradi finančnih težav.« Mario Ra poteč (Breg) »Trenutno je najpomembnejše, da ekipa nadaljuje s svojim delovanjem. V lanski sezoni smo morda pričakovali nekaj več rezultatov, tako da smo nekoliko razočarani, vendar se zavedamo, da ne moremo vsega doseči prvo leto. Marsikaterega tekmovanja se nismo udeležili, zaradi tega je bilo seveda rezultatov manj. Prepričani smo, da bodo uspehi še prišli, če bomo vsi resno delali in rešili nekatere probleme, ki so se pojavili skozi celo sezono, kot na primer stalne težave s prisotnostjo trenerjev. Naši smučarji so sedaj na poletnih pripravah v Premanturi pri Pulju, kjer so te težave zopet v ospredju. Za ekipo bo zelo pomembno, da bo stalno imela na razpolago dovolj naraščaja. To skrb si morajo prevzeti posamezna društva, ki morajo še naprej in s še večjo vnemo gojiti tako imenovano turistično smučanje, predvsem smučarske tečaje.« ZARADI SLABEGA VREMENA Preložili odbojkarski turnir na Peči Zaradi slabega vremena so prireditelji poletnega praznika na Peči dokončno preložili odbojkarski turnir, na katerem so sodelovale šesterke domače Vipave, štandreškega Vala in Našega prapora z vznožja Brd. iz planinskega sveta Pozdrav iz Aoste Predsednik SPDT Pino Rudež se nam je telefonsko javil s tabora »Aosta 84«, kamor se je letos podalo SPDT na svoj tradicionalni poletni dolgi pohod. Nanizal nam je celo vrsto informacij, od katerih bi str nili nekaj najvažnejših. Vreme je dobro (to je še kako važno!), program poteka po točno zastavljenih tirnicah, vsi se počutijo dobro in pravzaprav bodo že .. . pojutrišnjem, v nedeljo zvečer, doma. Na pot se jih je odpravilo kar 54, kar je pravcati rekord, lepo število od teh je alpinistov, ki plezajo »po svoje«, sko raj vsi so prav dobro trenirani planinci, le nekaj je »turistov«. Včeraj so se (po programu) odpravili na skupni izlet v Courmayeur, nato pa se povzpeli na Col d’Arp (2570 m), od koder je lep razgled na Mont Blanc, danes pa so se predvidoma »sprehodili« do koče Vittorio Emma-nuele II (2732 m). Več pa bomo zvedeli... neposredno iz ust udeležencev samih ... ko se bodo vrnili. Alpinistični razgledi št. 19/1984 Med celo vrsto planinskimi rednimi, izrednimi ali občasnimi glasili, revijami, rubrikami ipd. obstaja revija, katero je po svoji kvaliteti, zanimivosti in izredni strokovnosti vredno omeniti. To je interno glasilo slovenskih alpinistov »Alpinistični razgledi«, ki jih ureja Francò Malešič, pri njem pa sodeluje cela vrsta priznanih slovenskih alpinistov. To glasilo je skoraj neslišno prišlo do svoje številke 19, omenili pa bi imena, ki so to številko pripravili. Ti so Janez Benkovič, Bogdan Biščak, Janez Bizjak, Vojko Bučer, Tomo Česen, Jože Cetina, Marko Fabčič, Boštjan Grilje, Aleksander Kogovšek, Irena Komprej, Edo Kozorog, Marko Kragelj, Janez Marinčič, Dušan Markič, Drago Metljak, Igor Mezgec, Nada in Bine Mlač, Peter Podgornik, Bojan Pollak, Iztok Tomazin in Janez Vozel. Pristop urednikov glasila je, če je treba, kritičen in problematičen do vsega obravnavanega. Problemi pa, ki jih »Alpinistični razgledi« nizajo, so številni in široko zajemajo v alpinistično stvarnost. Naj omenimo le nekaj člankov te 19. številke. Uvodnik z naslovom »Do- PIahiica 19. številke »Alpinističnih razgledov« končna rešitev nekega vprašanja?« je napisal Francò Malešič, obravnava pa problem Centralne planinske knjižnice PZS, zanimivi pa so še članki Janeza Bizjaka »Letu 1983 — letu jubilejev — v slovo«, nova ru- brika Petra Podgornika »Kaj me je v zadnjem času najbolj razjezilo?«, razni opusi smeri in drugo. Torej zanimiva in kvalitetna revija, škoda le, da jo požrtvovalni uredniki tiskajo le interno in v omejeni nakladi. »Sledovi ptic« Danila Cedilnika - Dena Poletje je čas dopustov, brezdelja, hoje v planine in .. . branja. Če pa združimo zadnji dve postavki je najboljše, da se lotimo ... planinskega branja. Slovenci smo planinski narod, zato pa imamo dokaj bogato planinsko literaturo, od prevodov najvažnejših in najbolj znamenitih alph-nistov (Buhla, Terreya, Bonattija, Messnerja . . .) pa do čisto domačih avtorjev. Zadnja izvirna slovenska planinska knjiga je izšla letos pred kratkim v založbi Obzorja iz Maribora v okviru zbirke Domače in tu- OANIIO CEDILNIK DEN SLEDOVI PTIC Naslovna stran Cedilnikove knjige »Sledovi ptic« je gore z naslovom »Sledovi ptic«, napisal pia jo je znani slovenski alpinist Danilo Cedilnik - Den. Le ta je avtor priljubljene planinske knjige »Congrua je hodil sprredaj«, ki je zbirka kratkih razmišljanj in utrinkov iz Himalaje, ter še soavtor pri nekaterih drugih planinskih knjigah kot Makalu, Kangbačen in Na vrh sveta. Tudi ta knjiga je zbirka kratkih sestankov - utrinkov iz domačega gorskega sveta, v katerih se Den izpove v vsej svoji izostreni lirično-sti, katero še povezuje z izrazitim čutom opazovanja majhnih, na videz neznatnih stvari. DUŠAN JELINČIČ obvestila TRK Sirena prireja v nedeljo, 29. julija, področno regato razredov evropa, laser in finn. V nedeljo, 5. avgusta, pa področno regato v razredu optimist. Vpisovanje vsak dan na sedežu društva na zasutem zemljišču v Barkovljah od 17. do 19. ure, v nedeljo pa do 9. ure zjutraj. ŠZ Bor sporoča vsem svojim odsekom in članom, da bo Borov športni center zaprt od 30. julija do 27. avgusta. Jadralni klub Cupa obvešča člane in prijatelje, da je društveni sedež v Sesljanskem zalivu odprt vsak dan od 9. do 18. ure. Članom in tečajnikom so na razpolago društvene jadrnice in jadralne deske. (Nadaljevanje z 10. strani) Poreci Hrv vrata pi 80 se °dprli in silovito pritiskali na Zoffova herai0m°leg tega ie trener Menotti hotel dokazati ge-sil0vito na vladi v Buenos Airesu, ki jih je že mesece te v c . tiziral, da reprezentanca zmore več od hun-ttlodre J1 F*,osac*a- Toda brezglavo napadanje je belo-v°jila PaSo stalo, saj je Italija iz protinapada pod-k°hcem Cabriniiem. Passatella je sicer 5 minut pred Tr; j Prostega strela znižal na 2:1, in to je bilo vse. S.3;1, taki kasneje je Brazilija odpravila Argentino lij o in R° oa je o polfinalistu odločal spopad med Ita-izid, ni[1,r(aziliio- Brazilcem bi zadoščal že neodločeni V ,ertl ko je Italija morda zmagati, h ad Arep V-ans^em taboru je bilo vzdušje po zmagi • ih žari evforično, saj je ekipa končno le zaigra-i2gUbiti KVol.iila navijače. Proti Braziliji ni imela česa tovni nàciaiti P°raz proti rumenim, favoritom za sve-St rl' °V ni*tak°r ne bi bil nečasten. !ahko SDr°^ ,^sPaò°la je bil 5. julija premajhen, da bi b°j donnf