Nn ročni no mesečno 25 Din. ta inozemstvo 40 Din - no- ==—S£0 VENEC= ček. račon: Ljubljana št. lOhV) ia 10.V49 ia inseratei Sarajevo It*. 79b\ U red n i*l v o je f Kopitarjevi al.b/lil Telefoni nrednlltva« dnevna (Iniba 209* — nočna 2996. 2994 in 2«M M Uhaja r«ak dan «|ntrnj. raxen ponedeljka In dneva po praznika Uprava: Kopitarjeva b, telefon JV99 „i.JL!----11'.....J.li.1- ■ Božja pravica naroda Gorje, ki ga trpe jugoslovanski katoliki pod Itulijo, je izjredno. Katoliški dnevnik, ki mu prihajajo vedno nove vesti o duševnih mukah našega naroda, mora dvigniti glas kot glasilo, ki je dolžno načela krščanske etike v javnem življenju braniti. Zavedamo se, da branimo narodu primarne pravice, ki jih ima od Stvarnika; branimo proti poganskemu nacionalizmu, ki gleda iz strašne zablode gospodujočega naroda proti lojalni slovanski manjšini; branimo zlasti s stališč« vesol jne Cerkve. Ali pretiravamo? — Narod, ki ima v zgodovini visoko kulturo, je v nacionalizmu tako zabredel, da proti manjšini nastopa kakor bi bil v resnici brez kulture. Ljudstvu, ki je nn rodni grudi mirno živelo in se kulturno visoko razvilo, so uropane domala vse kulturne ustanove, trgajo mu pravico do maternega jezika, otroka odtujujejo staršem, onemeli so zatiranci v grozi, da predstavniki državne pravice zanje nimajo pravice. Izgovor, da se Slovanom pod Italijo nudi višja italijanska kultura, je skrujno k-atkoviden, le egoistu možen. Da, če bi Italijani ravnali z ljudstvom kot visoko kulturni ljudje in bi se podaniki polagoma premenili, da bi zahrepeneli po njih dobrinah, bi tak izgovor ntorda kdo sprejel; toda nasilje ne nudi dobrin, marveč jih samo jemlje in hkrati seka boleče rane. Neznosne so zlasti duševne muke, odkar segajo naravnost v verska čustva: Slovan naj bi niti v cerkvi ne imel pravico do svojega jezika! Kako moreš človeka zadeti bolj, kakor če ga udariš tam, kjer išče združitve z Bogom? — Prvi in največji božji zu|H>vedi je enaka zapoved: »Ljubi svojega bližnjega kn-kor samega sebe.« Slovenci in Hrvati pa niso gumo naši bližnji, za katere moramo imeti so-tutje, ampak so tudi naši krvni bratje. Vse, kar njih boli, tudi nas dvojno boli; kar njih žali, tudi nas žali. Kdor zatira jezik svojega bližnjega, ga žali v bistvo njegove duše, otroka vrhutega pohujšuje zoper lastnega očeta in lastno mater. Kdo ni še opazil, da otroci, kateri lepo spoštujejo svoje starše, po navadi tudi najlepše čutijo svoje pravo razmerje do Boga; saj je tako lahko, otroka vzdigniti od lepe ljubezni do očeta na zemlji k božji ljubezni nebeškega Očeta. Ubogega slovenskega otroka v Italiji pa dejansko uče zaničevati materino besedo. Jezik ni le sredstvo za izražanje misli in sprejemanje naukov od drugih; ni kakor orodje, ki ga moremo vreči iz rok pa vzeti boljšega, ampak je s svojimi prvimi glasovi in prvimi doživetji tako tesno spojen z našo notranjostjo, da predstavlja bistven del našega duhovnega imetja. Po njem smo od pradedov prejeli nenadomestljiv zaklad duhovnih vrednot. Kdor nasilno posega vanje, ruši harmonijo človeškega ustroja, razdvaja osebnost, tnori duševnost samo: podira lepoto, ki jo je hotel Stvarnik. Ozrite se naokrog po zgledih in spoznajte, zakaj so odpadniki, ki se začno sramovati svojega jezika, navadno moralno manj vredni. Zakaj se splošno cerkvi bolj odtujujejo kot drugi — porušili so lepoto svojega življenja. Pedagogu je jasno: materinega jezika v mladosti ne more nadomestiti noben drug jezik. Še prav posebno pa je inaterni jezik potreben za dušno pastirovanje. Misijonarji porabljajo dolgo dobo, da se priuče jeziku ljudstva, med katerim hočejo delovati; ne mislijo na to, kako bi svoj jezik širili, marveč kako bi ljudstvo v njegovem jeziku približali Bogu. To misijonarji vestno vrše tudi pri ljudeh, ki govore še kak drug jezik, ker pač vedo, da imajo z muternim jezikom največji uspeh. Če je pa napačno, inaterni jezik zapostavljati pri ljudstvu, ki se svojih pravic ne zaveda, kolika zabloda je šele, vsiljevati tuj jezik tako zavednemu ljudstvu, kakor je naše v Julijski Krajini, kjer se je narodna zavest ob trenju narodov razvila do viška. Temu narodu jemati njegov jezik, pa vsiljevati tujega, pa še celo jezik naroda, kateri vkljub svoji kulturni višini proti nam ni nnstopul kulturno, se pravi dušno pastirstvo onemogočati; to je napad na najbolj občutljive strani človeških src in zbuja se zagrenjenost, ki se ne da izraziti. Naj se dostojanstveniki ne varajo glede na resnično razpoloženje ljudstva, ki spričo političnega pritiska govoriti ne more. Kaj nnj opravi pri tem ljudstvu tuj duhovnik, duhovnik tistega naroda, ki mu je ugrabil najdražje, kar je imel? Polno zaupanje more imeti le domač duhovnik in pa tisti tujec, ki ga je vsega božja ljubezen tako dvignila, da v vernikih ceni samo vrednost neumrljivih duš. Kako naj Primorje v zastrupljenih razmerah raznarodovanja dobi dovolj takih duhovnikov? Po nobeni poti ne pridemo do drugačnega zaključka, kakor da mislimo na dolžnost višjih pastirjev: z vsemi stredstvi, z vso energijo se je treba boriti za svobodo Cerkve, v kateri bo zavarovana božja pravica naroda. Goriški nadškof ne l>o mogel misliti, da naše poglede v njegovo delo zastirajo kaki nacionalni predsodki. Goriška stolica potrebuje bolj ko kdaj prej moža, ki bi zastavil vse sile zu trpeče vernike, in vendar nismo rekli žal besede, da za ogromno večino slovenskih vernikov ni prišel mož iz tega naroda. S kako lahkoto priznavamo primernost, da je rimski škof tiste narodnosti, kakor so verniki rimske škofije, dasi je rimski škof še neizmerno več: škof vesoljne Cerkve. Kdo bi nam smel šteti v zlo, ako bi iz istega razloga želeli v Gorici slovenskega škofa. In vendar smo z vesoljem pozdravili nadškofa italijanske narodnosti; imeli smo in še imamo upanje, da bo cerkveni knez iste Prividi rimskih sporazumov Italija v Avstriji Ustanovitev italijanskega kulturnega zavoda in pa uvedba italijanščine na srednje šote v Avstriji - Kljukasti križ vstaja Dunaj, 19. januarja. Na Dunaju se nahaja že delj časa senator Sa-lata, ki ima nalog od italijanske vlade, da se z Avstrijo pogaja za »kulturno pogodbo« med Italijo in Avstrijo. Kakor znano, sta Avstrija in Italija sklenili ob priliki podpisa rimskih protokolov, ki so ustvarili tako imenovani »italijanski trikot« v Podonavju, da svoje sodelovanje še podkrepita s posebno kulturno pogodbo. Senator Salata je na tem, da pogajanja ugodno zaključi. Vas bo zanimalo, kot sosede Avstrije, kako bo ta kulturna pogodba izgledala in na kakšne temelje bo postavila sodelovanje Italije in Avstrije v bodočnosti. Kot prvi uspeh te pogodbe je treba omenjti ustanovitev p osel) nega italijanskega kulturnega zavoda na Dunaju, ki bo precej podoben francoskim institutom, ki jih je Francija ustanovila po evropskem vzhodu, s to razliko, da bo razpolagal r, večjim denarjem in da bo italijanski kulturni institut izključno pod vodstvom Italije in italijanskih državljanov ter bo več ali manj podoben stalni kulturni razstavi Italije na Dunaju. Kulturni institut ho tudi tehnično središče za vso italijansko propagando v Avstriji. Tudi politična propaganda "e *"» vedno lahko uspešno in r 'i tno skrila no-: streho kulturnega instituta ki bo in>c! polog- kulturnih tudi to nalogo da '••> skušal pod pretvezo kulturnih stikov najti 'vUH.de, po katerih se bo v Avstrijo stekal tuili gospodarski vpliv Italije. Druga pridobitev v italijanskem smisla b« ' uvedba italijanščine na srednjih šolah. Senator Salata se je trudil, da bi italijanščina sploh nadomestila kakšen drugi, dozdaj vpeljani moderni jezik, i drugimi besedami francoščino. ki naj bi popolnoma izpadla, toda idi se, da tako ihtlekosežna zahteva Italije vendar le ne bo prodrla. Toda dosegel je ie toliko, da bodo imeli srednješolci odslej možnost, da sami prostovoljno izberejo, če se bodo učilli italijanščine ali francoščine, in to takoj ob vpisu v prvi razred srednje šole, tako da bo vsaka sprememba pozneje zvezana s težavami. Avstrijsko prosvetno ministrstvo pripravlja v to svrho tri posebne skupine, med katerimi bo prvošolec lahko izbiral, in sicer: angleško-Irancosko skupino, francosko-itali-jansko skupino, in slednjič angleško-italijansko skupino. Senator Salata se je izjavil, da b tem še ni zadovoljen, toda spričo tega, da bodo nove načrte, ki bodo italijanščino vpoštevali, uvajali šele jeseni ob pričetku novega leta, ima še vedno upanje, da bo dosegel še večje uspehe. Kavno tako bo italijanščina vpeljana kot obvezen predmet tudi v avstrijske trgovske šole in pri diplomskih izpitih bo znanje italijanščine potrebno. Senator Salata hi rad dosegel, da bi bilo znanje italijanščine tudi obvezno za gotova mesta v državni trgovinski službi ter predvsem za vstop t diplomatsko službo. Slišal sem, da me je ne dolgo tega zaradi mojih poročil o delovanju narodnih socialistov »KSrntner Tagblatt« demantlral. RI čudno, kajti stvari, o katerih poročam, so znane le na Dunaju in v podeželje ne prodirajo. Za to skrbi cenzura. Tukaj na Dunaju pa so predmet vsakdanjih razgovorov. Da narodni socializem dviga glava, je tudi dokas v tem, da je dobil t osebi dr. N • ■ -b s e h e r j a novega iefa. Italijanski časopisi ** eelo poročali, da je dr. Neubarher prevzel vodstvo kljukarjcv i odobrenjem Berlina, kar pa n« moreni i gotovostjo potrditi. Res je le ta, da t« ta gospod poslal »Reichsposti« posebno pismo, v katerem trdi, da njegova »ljudska liga« nima nobenih zvez i narodnimi socialisti in da si »prejel nobenega mandata ii Berlina. Res pa je tadi, da je isti dr. Neubacher velik prijatelj nemškega poslanika von Papena in da je zadostovalo, t« ji slednji pritisnil pečat na njegovo imenovanje. Končno je treba omeniti, da so prišle na dan ogabne stvari pri preiskovanju arhivov razpuščo-ne narodnosociatistične stranke, ki Ji je načelo-val, ali ki sta ji načelovala sedaj v Nemčijo pobegla brata Alfred in Edvard Frauenberg. Znano je na primer, da sta strankino hišo kupila sa 180.000 šil. in Jo stranki prodala za 350.000, ter tako vtaknila v svoj žep 170.000 šil. (1 milijon 350.000 Din). Poleg tega je prišlo na dan, da je bil Alfred Frauenfeld tudi izdajatelj omazanega pornografičnega lista, njegov dični brat Edvard pa mešetar s kokainom. Družba torej, ki je za la« podobna oni v Nemčiji, ki Je znana pod imenom »družba Rahm«. Ing. Sch. Italija oo plebiscita v Posaar;u Strah pred JVemcijo Ce bi kljukaste obmejne straže stale na Brennerju London, 18. januarja. Odkar je Mussolini podpisal pakt s Francijo, se je italijanska politika čez noč spremenila v prav nasprotno smer. Po primeru znanega reka »bolj papeški kakor papež sam«, ki je svojčas nastal v Italiji, se čuje v tukajšnjih diplomatskih krogih, da je postala v zadnjih tednih italijanska politika bolj francoska, nego jo francoska sama. Dočim na pr. v Franciji vsaj vladajoči krogi na izid posaarskega plebiscita gledajo optimistično in zaradi njega niso nič vznemirjeni, so v Rimu sprejeli rezultat s kislim obrazom. Vzrok je ta, da se Mussolini jeva politika čedalje bolj vrti okoli osi avstrijskega vprašanja. Zato da 6e Avstrija zavaruje pred valom narodnega socializma in pred priključitvijo k nemškemu rajhu, je Mussolini pripravljen popustili v vseh točkah in baron Aloisi v Ženevi se z vsemi silami prizadeva, kako bi države Male zveze pridobil za Italijo, oziroma za najodkritosrč-nejše prijateljstvo i njo. Poslužuje se kot najmočnejšega orožja argumenta, »kaj bi bilo, če hi nemška država svoje meje postavila ob rekah Moravi in Donavi napram češkoslovaški in ob Karavankah, kjer bi se stikala z Jugoslavijo«. Seveda Italije to ne skrbi toliko, kakor dejstvo, da bi v tem primeru nemške mejne straže stale na Brennerju in da bi »tretji rajh« ogrožal v prvi vrsti »Musso-linijev imperij« ... Hujskanje proti Nemčiii Italija čedalje bolj skuša Franciji dokazovati, kakšna neobhodna potreba za Evropo, predvsem pa za pozicijo Francije, je prijateljstvo z Italijo. Izid posaarskega plebiscita je ujionabil Mussolini za to, da tudi njegov poslanik v Moskvi opozarja sovjetsko vlado na »nevarnost nemške ekspanzije ob ; Baltiku«. Pa celo vprašanje Atoacije in Lorene pogreva fašistični tisk, opozarjajoč Francijo, naj ni-J kar preveč ne verjame miroljubnim izjavam Hitlerja, da si Nemčija ne želi več nobenega terito-1 rija. Predvsem pa skuša italijanska diplomacija pokvariti dobro razpoloženje, ki se jc zadnje čase pojavilo v Franciji napram Nemčiji, s tem, da pod- črtuje nasprotje, ki je med službenimi izjavami Hitlerja in narodno6oc.ialistično nacionalnokulturno propagando. Lani še čednost - letos greh Zelo zanimivo je slišati ln Citati, kako italijanski fašizem danes pobija nemškega, ki ee je naučil plemenske ideologije baš od gibanja italijanskih črnih srajc. V6e, kar je italijanski tisk še lani, ko je Mussolini izjavil, da sta s Hitlorjem eno srce in ena duša, povzdigoval na nemškem nacizmu v nebo, jc danes greh in zločin. Danes od-roka Italija Nemčiji vodilno vlogo v srednji Evropi, češ. »za kaj takega v osrednji Evropi sploh ni mesta, ker tu prebivajo najrazličnejše narodnosti, ki imajo iste pravice kakor Nemci«. To se iz fašističnih ust sliši kaj čudno! Še bolj čudno pa se eliši, kako italijanski vladajoči krogi dokazujejo, da Avstrija, čeprav ima isti jezik in isto kulturo kakor Nemčija, vendarle ni nemška dežela, ampak da Ima svojo zgodovinsko individualiteto in svojo nacionalno politiko. To je seveda res in to stališče zagovarja vsa Evropa, toda angleški listi, ki te fašistično glasove z neprikrito ironijo beležijo, dasi se z današnjim političnim stališčem Italije seveda popolnoma strinjajo, opozarjajo Italijane, da smejo narodne manjšino v Italiji s še večjo pravico reči, da imajo še veliko manj skupnega z Italijo, s katero niso zvezane niti narodno niti kulturno, nego imata med seboj sknpnosti Avstrija in Nemčija, če je sedanje stališče Italije pravilno — in pravilno je — potem si fašizem tudi ne bi smel prisvajati Malte, ki ima napram Italiji še večjo lastno zgodovinsko individualiteto in la6tno nacionalno politiko, nego jo ima Avstrija napram Nemčiji. Tudi bi se po tem načelu italijanski fašizem ne smel niti najmanj brigati za Dalmacijo, in bo vsak pozdravljal, če se bo Italija odslej tudi sama napram drugim narodom in zgodovinskim individualitetam obnašala tako, kakor se obnaša napram avstrijskemu vprašanju ... Dunajska vremenska napoved: Jasno, Mrzlo. Mirno. narodnosti kakor svetni oblastniki imel manjše težave v obrambi svojih vernikov. Nismo pričakovali, da bo vsega trpljenja konec, a pričakovali smo, da bo konec duševnih muk, ki jih trpi ljudstvo, ko niti v božjem svetišču ne vidi zavarovane bogodane pravice. Stopimo izza oblakov prerekanj na pot polnega solnca resnice — v posameznem zgledu: Sveta stolica je ukazala oznanjati dolžnost zgodnjega svetega obhajila — verniki vedo, da to velja za vso Cerkev; sv. kongregacija imenuje še celo stnrostno dobo, v kateri so otroci navadno že toliko dorastli, da jih jc možno poučiti za sveto obhajilo — nekako v sedmem letu. Slovenski duhovniki bi otroke v njih jeziku mogli voditi k Zveličarju v pravi dobi. Toda ne, duhovnik naj bi ne govoril v umlji-veiu jeziku, ampak nnj gre v šolo in tam govori otrokom v neumljivem! Seveda ga poučiti ne more. Krivica proti narodu in Cerkvi je tako jasna, in če jo katoliški škof z energijo ne vzame v roke tako strašna, dn od goriškega nadškofa ne pričakujemo nič inunj kakor pripravljenost | na mučeništvo. Če ga je Bog na to mesto po-> stavii, mu je dal za to tudi moč. Nič preveč ne pričakujemo: Saj mož, ki je poln vere v Boga, ve, da to, kar Italija dela v hipnozi pogonskega nacionalizma, njej ni v čast, v očeh Stvarni-kovih pa je krivica, ki jo Bog noče, in bo zato njego emu narodu v škodo. In še močnejši je nagib za božjo Cerkev, ki trpi krivico, da verniki zgubljajo zaupanje vanjo, ko v resnici božja Cerkev ni kriva, ampak le ljudje s svojimi slabostmi. Kaj bo pisala zgodovina? Ako izgine visokostoječ manjšinski narod in zgodovina ne bo mogla dokazati, da so se tedanji predstavniki Cerkve za pravico tega naroda v cerkvi borili, bodo sovražniki Cerkve skozi stoletja narode odvračali od prave Cerkve. Vse misijonstvo bodo kazali kot smešno, če zgodovina ne bo mogla jasno pokazati, da je Cerkev bila katoliška tudi v domovini papeževi. Zato ne pričakujemo nič preveč, ko pričakujemo prej tudi mučeništva njenih predstavnikov, kakor dn bi pustili Cerkev blatiti. Duce, voditelj Italije, nnj uresniči svojo besedo, da je Cerkev v njenem področju svobodna, ali pa naj se pokaže, da je katoliške Slovane v Italiji raznarodilo samo kruto nasilje — katoliška Cerkev, ki je mati narodov, pa ne iliič imeti uiaučža. Za četverozvezo, ki naj vkleše Nemčijo v podrejen položaj Iz tega se razvidi, dn Italija, ki teži za n«tvar-Jonjem četverozvezo, teli, da bi Nemčija v tej zveni ostala podrejen faktor. Njena diplomacij« je celo ie začela opozarjati Češkoslovaško, Jugu-lav i jo in Romunijo, ka,ko zelo nevaren da je hitlerizem t ozirom na nemške narodne manjšine, ki se nahajajo v vseh teh državah. Prisostvujemo neverjetnemu dejstvn, da se fašistično časopisje začenja zavzemati že za svetost verzajske mirovne pogodbe, ki jo je itAlijanska politika še do nedavnega časa načeloma in dejansko izpodkopavala. Tudi Litvo straži italijanska diplomacija, Češ, da hoče Nemčija pogoltniti Memel, in na vse načine dokazuje danes fašistični tisk, da Nemčija z vrnitvijo Posaarja ni utešena, trdeč, da agitatorji narodnega socializma eedaj še s posebno vnemo agilirajo za obnovitev etarih mej nemškega cesarstva. »Zdi se, da se Nemčija pripravlja, da načne druga, še veliko bolj nevarna vprašanja, kakor je px)snars.ko,< piše organ zunanjega ministrstva »Giornale dTialia«. Zakaj? Na splošno vpraSanJe evropskih političnih krogov, zakaj italijanski tisk v trenotku, ko je celo Francija sprejela izid posaarskega plebiscita mirno in ga smatra za izhodno točko likvidacije sporov med Francijo in Nemčijo, odgovarjajo v Londonu edino pravilno: Italija teli kolikor mogoče podčrtati važnost rimskih paktov, sklenjenih med Mussolinijem in I>avalom. Italija hoče dokazovati Franciji, kako da je Rim nujno potreben evropskemu miru. Italija jo ljubosumna, ko vidi približevanje Nemčije in Francije, zakaj v takem primeru bi Italija izgubila ves tisti pomen in prestiž, katerega ; je, kakor misli, pridobila z rimskimi pakti. Italiji S1 a je tudi na tem, da od Francije čimprej dobi ovoljenje za osvojitev Abesinije, preden bi mogla Germanija izreči svoj: nel Italija pa tudi upa, da bo od Francije in Anglije dobila še kakšne kolonialne koncesije v mandatamih ozemljih, ki so bila odvzeta Nemčiji in za katera, kakor znano, Nemčija želi, da bi se ji vrnila. Italijanske karte so, » eno besedo, vsem popolnoma znane... Novi poveljnik francoske vojske general Gamelin Pariz, 19. jan. AA. Francoska javnost splošno odobrava sklep ministrskega sveta, po katerem prevzame general Gamelin prihodnji ponedeljek predsedniško mesto vrhovnega vojaškega sveta. Obenem obdrži mesto šefa glavnega generalnega štaba. Kot šef generalnega štaba bo mogel general Gamelin urediti vse potrebne priprave za primci vojne. Kot predsednik vrhovnega vojaškega sveta postane avtomatično v fem primeru glavni poveljnik franeoske vojske. V zmislc nove ureditve vrhovne uprave francoske vojske ga bo v generalnem štabu podpiral njegov prvi pomočnik general Conson. Ta postane za primer vojne načelnik generalnega štaba vrhovnega poveljstva. General Georges, ki ga je vlada Imenovala za pomočnika generala Gamelina v vprašanjih vrhovnega vojaškega sveta, postane v vojni pomočnik glavnega poveljnika. Javnost je prepričana, da bo ta preureditev vrhovne vojaške uprave prinesla koristi in pospešila izpopolnitev francoske vojske. Osebnost generala Gainelina uživa spoštovanje v vseh krogih. Cenijo ga kot izredno sposobnega In temeljitega vojaškega strokovnjaka. Zdaj mu jc 62 let, rodil se je v Parizu. Pariš, 19. jan. e. Bivši francoski kolonialni minister Albert Sarraut bo imenovan za vrhovnega guvuruerjn vneli irtuicuskili kuiouij ▼ Afriki. Italija In narodne manjšine Poklon južnemu Tirolu Italijanski harabinijeri se morajo odslej naučiti nemško Munchen, 18. jan. TG. »Miinchener Neneste Nachricbten« poročajo iz lnnsbrucka, da je Italijan-sko notranje ministrstvo razposlalo na vse žandar-merljske postaje v nekdanjem južnem Tiroln ob-iiren razpis, v katerem nalaga orožnikom (Cara-binieri), da naj se nemudoma priučijo nemškemu jeziku, da bodo mogli s prebivalstvom, ki govori nemščino, kot materini jezik, občevati. Razpis zahteva, da sc mora to zgoditi v najkrajšem času in bo zahteval od orožniških predstojnikov točna poročila o izvedbi tega predpisa kakor tudi podrob-nostno poročilo o znanju nemJčine orožniškega osebja. Sicer je treba Je počakati, da bomo videli, kako bodo to naredbo osrednje vlade na licu mesta dejansko izvedli, vendar pa je že dejstvo, da je bila naredba izdana, dokaz, da dozdaj ni bilo mogoče uvesti italijanščine kot občevalni jezik v nemškem južnem Tirolu. • (Slovanska narodna manjšina v Italiji bi bila vesela, če bi uživala vse te ugodnosti, ki jih je dobila nemška manjšina, ki je je mnogo manj. Sli-ialo se je nedavno, da se bo pri pogajanjih za praktično izvedbo rimskih protokolov vprašanje slovanske narodne manjšine postavilo na dnevni red in da bo jugoslovanska država zavzela ctali- Lavatova pogajanja i te, da je treba slovanski narodni manjšini zagotoviti vsaj enakopravnost z nemško, foleg drugih točk, brez katerih ni mogoče verjeti v praktično vrednost rimskih sporazumov. Op. ored.) Čakajmo dejanj Dunaj, 19. jan. TO. Odposlanstvo češkoslovaških katoliških društev se je zglasilo pri vrhovnemu komisarju za Heimvvehr in generalnemu tajniku domovinske fronta polkovniku Adamu pod vodstvom konsistorijalnega svetnika Tomaža Chro-nija. Odposlanstvo je izjavilo, da kot katoliški Cehoslovaki brezpogojno priznavajo avstrijsko državo, odkar so iz najbolj merodajnih ust slišali, da hoče avstrijska vlada spoštovati pravice narodnih manjšin, zapisane v mirovnih pogodbah. »Mi ostanemo zvesti katoliški veri, avstrijski državi in našemu narodu,« tako so izjavo zaključili. Polkovnik Adam je odgovoril, povdarjajoč, da naj ho tndi češkoslovaška manjšina ravno tako kot slovenska in hrvatska, mirna, ter naj si ostane svesta, da bo uživala pri avstrijski vladi največjo , blagohotnost. Njegova pisarna in njegov telefon j sta češkoslovaški narodni manjšini vedno na rai-polago. Francija odklanja pakt štirih Pariz, 19. jan. b. Številna pogajanja, ki jih je vodil Laval tekom včerajšnjega dneva v Ženevi, so dokaz, s kako veliko naglico se vodijo priprave za sklenitev nekaterih paktov. Laval se je razgovarjal • predstavniki Male zveze, nadalje s predstavniki Balkanskega sporazuma in z avstrijskim zunanjim ministrom Bcrger-\VaIdeneggom, pozneje pa se ie sestal še s sovjetskim komisarjem za zunanje posle Litvinovom. Tako predstavniki Male zveze, kakor tudi predstavniki Balkanskega sporazuma in končna ruski delegat so vplivali na Lavala, da predvsem pospeši pogajanja za sklenitev vzhodnega pakta, ki nikakor ne smejo biti potisnjena zaradi rimskega sporazuma v ozadje. V »Echo de Pariš« trdi Pertinax, da je po včerajšnjih pogajanjih francoskega zunanjega ministra Lavala predvsem s predstavniki Male zveze in predstavniki Balkanskega sporazuma nastopi! preobrat v francoski zunanji politiki. Zanesljivo se trdi, da je uspela akcija, zaradi katere to Laval spremenil še pred svojim odhcdom v Londrn svojo politiko in sklepal le take sporazume, ki bodo v skladu s Irancoskimi obvezami napram njenim zaveznikom, to se pravi, v skladu z obrambo mirovnih pogedb. Poudarja sc, da se Francija ne bo pustila potisnili s svoje začrtanr poti in ne bo sprejela pakta štirih zapadnih velesil. Usoda posaarskih beguncev Ljenin$radski škof Malechi umrl Za naše nedeljske bravce ponavljamo, da je plebiscit, ki se je vršil zadnjo nedeljo v Posaarju, odločil z velikansko večino v prilog Nemčije. Od 830.000 volivcev je glasovalo za samostojnost samo ; 40.000, la Francijo pa smo 2000. Vsi ostali, torej nad 90% pa so glasovali za priključitev tega ozem- j lja k Nemčiji. Ozemlje bo predano Nemčiji 1. mar- 1 ca. Položaj je sedaj takšen, da se bodo morali vsi, ki niso glasovali za Nemčijo, enostavno izselili drugam. Ženeva, 19. jan. c. V tajništvu Zveze narodov so postali zelo sikrbni za usodo beguncev iz Po-saarja. Prevladuje mnenje, da je Zveza narodov moralno obvezana, da poskrbi za te politične žrtve, ki so se osovražile v Nemčiji zato, ker so glasovale za pripadnost k Zvezi narodov. Večina teh beguncev je morala čez noč zapustiti svoje domove. Večina je morala zbežati tudi z vso svojo družino. Skoraj vsi begunci, ki so zbežali v Francijo, so prinesli s seboj sredstva, ki zadostujejo komaj za nekaj dni. Zato izdeluje sedaj tajništvo Zveze narodov načrt, kako pomagati preganjancem politične maščevalnosti. Danes je bilo že osvojeno stališče, da mora tajništvo Zveze narodov poskrbeti za te begunce. V sjx:>razuiuu s Irancosko vlado bo sklenjeno, da se bodo žrlve glasovanja v Posaarju vzdrževide iz proračuna Zveze narodov, i Francoska vlada je že poslala v Ženevo tozadevno I noto. Na podlagi te note bo izdelan podroben ; načrt, kako se bodo oskrbovali vsi begunci iz Posaarja. Ženeva, 19. jan. b. Cuje se, da bodo že 1. Ie- j brusna zapustile saarsko področje mednarodne čile. Prve bodo odpotovale italijanske čete. Hamburg, 19. jan. b. Ker jc med avstrijskimi emigranti v Posaarju in nemškimi narodnimi socialisti prišlo do ponovnih pretepov, so avstrijski begunci bili odprcmljeni v vzhodno Prusijo, kjer so razmeščeni po raznih barakah in taboriščih. Francija gradi voine ladje London. 19. jan. b. V pomorskih krogih je povzročila veliko iznenadenje vest, da bo Francija zgradila veliko vojno ladjo z nosilnostjo 35.000 ton. Trdi se, da to pomeni polom pogajanj ua novi pomorski konferenci. Kakor znano, je tndi Italija sklonila, da zgradi dve vojni ladji s približno enako to-nažo. Istočasno bi to tekmovanje med Italijo in Francijo pomenilo, da med obema državama ni dosežen sporazum glede pomorskih vprašanj. To lahko zopet zelo neugodno deluje na bodočo pomorsko konferenco, na katero sta povabljeni obe državi. Z drage strani pa se čuje, da ni izključeno, da obstoja med Francijo in Italijo ta.ien sporazum, po katerem nameravata potisniti premoč britanskega brodovja iz Sredozemskega morja. Francija prepovedala rekordno delo Pariš, 19. Jan. b. Na včerajšnji ministrski seji, kateri je predsedoval predsednik republike Lebrun, je dobil minister za javna dela pooblastila, da »me s posebno uredbo ukiniti vsako rekordno izredno delo ▼ industrijskih obratih in velepodjeljih, da tako omogoči zaposlitev (im večjemu številu brezposelnih. Gospodarska kriza in kriza brezposelnosti je sedaj v veliki meri zajela tudi Francijo, zaradi česar bo potrebni nujni In radikalni ukrepi, da se čimbolj zatre to zlo. Vlada je dalje sklenila, da bo izvedla velik program javnih del, da odstrani brezposelnost. Dalje se je tudi sklenilo, da se čimprej prične z deli na novem predoru v Tannery ter se bodo v to svrho čimprej izvršile vse formalnosti glede financiranja teh velikih del. * London, 19. jan. AA. Tu so njell radijsko brzojavko danskega parnika »Astra« .Parnik javlja, da je na njem izbruhnil požar, ki pa so ga po večurnem naj>ornem delu pogasili. Na njegovo znamenje »SOS« bo mn takoj prihiteli na pomoč Hnnflki parnik »I.orakrugft«. 4*1 »marilVt 1» Jm angleška parnika. Položaj našega delavstva Na zborovanja delavskih zbornic v Belgradu je padel predlog za najetje 3 miljard notranjega posojila za zaposlitev brezposelnih Belgrad, 19. Jan. m. Za danes dopoldne J« osrednje tajništvo delavskih zbornic sklicalo anketo o položaju našega delavstva. Anketa so se udeležili zastopniki vseh delavskih zbornic, nadalje strokovnih organizacij, Osrednjega zavod« za zavarovanje delavcev v Zagrebu, nadalje *a-stopniki ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje ter gradbenega ministrstva. Ljubljansko Borzo dela je zastopal šel Vončina, ljubljansko mestno obilno Kosem, mariborsko pa Pe-tejan. Od Jugoslovanske strokovne sveže sta se udeležila ankete Srečko 2umer in tajnik Lom-bnrdo. Anketo je otvoril glavni tajnik osrednjega tajništva delavskih zbornic dr. Topalovič, ki se je uvodoma spomnil žrtev zadnje rudniške nesreče v TrepČi. Zalem je govoril o pomenu današnje ankete ter pohvalil finančnega ministra g. Stoja-dinoviča za vse ukrepe, ki jih je izdal za ozdravitev našega gospodarskega življenja. Finančnega ministra je dr. Topalovič tudi naprosil, naj bi razpiital notranje posojilo v iznosu 2 do 3 milijard dinarjev za izvedbo javnih del. Zatem se je izvolilo predsedstvo ankete ter je bil izvoljen za predsednika Nedič iz Sarajeva. V predsedstvu je bil pa izvoljen tudi Juvan iz Slovenije. Zastopnik ministra za socialno politiko in narodno zdravje dr. Dušan Jeremič je nato prevzel besedo ter v imenu ministra za socialno politiko in narodno zdravje pozdravil anketo ter ji želel uspešno delo. Potem so prešli na dnevni red, nn katerem so bili trije referati. Prvi relerat je imel Bogdan Krckič iz Belgrada, in sicer o vprašanju stanja delavskih in nameščenskih plač ter sakona o minimalnih mezdah. Drugi referat »Nezaposlenost in oblika pomoči nezaposlenim pri nas« je imel Jovo Jakšič is Sarajeva. Tretji referat o vprašanju davčne obremenitve delavstva in naineščenstva pri nas pa je pripravil Filip U r a t n i k is Ljubljane. Po referatih so se za proučevanje teh vprašanj izvolile komisije, ki so popoldne ob 4 pričele delati ter bodo za jutrišnji sestanek pripravile tozadevne resolucije. V komisiji za proučevanje vprašanja nezaposlenosti in oblike pomoči nezaposlenim pri nas ter za izdelavo resolucij v tem pogledu je bil izvoljen tudi tajnik Jugoslovanske strokovne zveze Lombardo. V tej komisiji se je predvsem poudarjala važnost in potreba, da se pomoč, ki je namenjena za brezposelne po borzah dela, v celoti uporabi v te svrhe ter naj država najde potrebna sredstva za izvedbo večjih javnih del, ker bi se edino na ta način omilila velika brezposelnost, ki vlada danes pri nas. V tem smislu je bila izdelana ludi resolucija, ki bo sprejeta na jutrišnjem dopodanskem i sestanku. V komisiji za minimalne mezde je pa | bil od Jugoslovanske strokovne zveze Srečko 2u-mer. Na sestanku te komisije sta se v teku debate o vprašanju minimalnih mezd pojavili dve stališči, in sicer je bilo eno za določitev minimalnih mezd, drugo j>a, da se na podlagi kolektivnih pogodb, pri katerih sodelujejo podjetniki in obratni zaupniki, uredi razmerje med delodajalci in delavci. O tem vprašanju se je vodila daljša debata. Na nocojšnji seji se bo tudi v tem pogledu izdelala posebna resolucija za jutrišnji dopoldanski sestanek. Vse resolucije bo osrednje tajništvo delavskih zbornic poslalo na merodajua mesta. Iz notranje politik g* v Varšava, 18. januarja. TG. Tukaj je nenadoma umrl nekdanji papežev upravitelj katoliške ško-iije v Ljeningradu škof M a 1 e c k i, ki so ga bolj-ševiki zelo mučili in ga poslali za nekaj let tudi na Solovjetske otoke. Šele lani se je raznim posredovanjem posrečilo, da so bolehnega nadpastirja iztrgali iz boljševiš/kih rok. Škof Malecki se je nastanil v Varšavi, toda vsled prestanega trpljenja je vedno bolj hiral in sedaj končno podlegel posledicam trpinčenja v sovjetski Rusiji. Zinovjev - Kamenev Prvi tO, drugi 5 let robije Ljeningrad, 19. januarja. TG. Vrhovno sovjetsko sodRče v Ljeningradu je izreklo razsodbo v procesu proti morilcem Kirova. Izrečene so bile sledeče kazni: Zinovjev 10 let robije, 4 nadaljni obtoženci tudi po 10 let robije, Kamenev 5 let robije, ostali obtoženci po 5 let robije. Premoženje obsojencev zapleni država. Ker je vse pričakovalo, da bodo obtoženci obsojeni na smrt, je razsodba povzročila v Rusiji precejšnje presenečenje. Tukaj poudarjajo, da je preiskava našla sledove neke dru^e proti Stalinove »teroristične organizacije« in da je vsled tega sodišče z Zincv-jevci tako milostno postopalo. Na podlagi te razsodbe je notranji komisarijat izgnal še nathljnih 76 osumljencev, ki so beie zapleteni v Zinovjevo zaroto, fn jih poslal v Sibirijo. Med njim je več uglednih komunistov, ki so zavzemali visoke položaje v boljševiškl držvl. Sodišče v Moskvi je izreklo obsodbo proti železniškim uslužbencem, ki so zagrešili nesrečo na progi Petrograd—Mopkva 9. t. m. Glavnega obto-ežnea Guševa je sodišče obsodilo na smrt. Osem drugih na ječo do 10 let. Sumljivi požari v Angttji London, 19. jan. A A. Snoči je v londonskem pristanišču izbruhnil velik požar. Ogenj je na.stal v skladišču olja in nmže. Pri ga.sltvi sta sodelovali tndi dve požarni ladji. Nekaj bližnjih zgradb so morali izprazniti. Snoči je izbruhnil požar tudi v pomorskem poveljstvu v Portsmout.hu. Ogenj je uničil del knjižnice ln mnogo dragocenih aparatov. Razkroj Kitam Peking, 19. jan. c. General Suncinjuan je ustanovil svojo posebno vlado v pokrajini Hahan. Zbral je svojo armado in je sklenil, da bo vkorakal v Mandžurijo in skušal pregnati Japonce. Japonske obmejne oblasti v Mandžuriji so takoj odredile koncentracijo čet na mandžurski meji. Kitajska vlada v Nankingu je zelo razburjena, ker ni izključeno, da bo Japonska izrabila to priliko in raztegnila sovražnosti na vso Kitajsko. Na zahlevo nankmške vlade je general Suncinjuan pristal na to, da odpokliče čete, ki jih je poslal na mejo. Japonske oblasti v Ruantungu so odredile vse potrebno, da izženejo čete kitajskega generala Sungšejuana, ki je obenem vodja začasne vlade, iz Šaharja. Japonske čete se bodo pri tem pomikale samo to stran kitajskega zidu. Pošta z letalom v J. Ameriko Ljubljana, 19. januarja. V Ljubljano je prispel ravnatelj francoske letalske družbe »Cotnpagnie Air-France« g. E. J. Zamboni. Tu bo stopil v stike z našimi izseljenskimi krogi in s časopisjem, da organizira poštno službo iz naših krajev v prekomorske dežele, predvsem v Južno Ameriko, kjer živi veliko število slovenskih izseljencev. Pisma v te kraje odhajajo iz Jugoslavije z letali te družbe vsak teden in prihajajo na cilj v najkrajšem času. Zdaj, ko skušajo vsi narodi povezati Bvoje drobce in manjšine v tujini kar moči tesno z domovino, je tudi v našem interesu, da pospešujemo poštne stike zlasti z našimi rojaki v Južni Ameriki s pomočjo te letalske družbe. Podrobnosti o odpre- ml ni.nm nA tai flru$hi .iHiavltnin nuji lisi! ruv u.. ..»——*— r- —j —- —— — ——, — - ——- -•— -■ i- * Kako je nastala enotna JNS lista za voliiev dravskih senatorjev Ob vprašanju kandidatske liste za dravsko banovino se je med ministrom za socialno pobtiko dr. Marušičem in bivšim ministrom dr. Kramerjem, generalnim tajnikom JNS, razvil oster boj, ki bi bil kmalu dovedel do razkola v slovenski JNS. Na sestanku JNS, ki je bil 14. januarja v Kazini, je dr. Kramer postavil lastno listo s temile imeni: dr. Marušič, dr. Kramer, Ivan Pucelj. Dr. Marušič pa je postavil drugo listo, in sicer: dr, Marušič, dr. Dinko Puc in Janžekovič, posestnik na štajerskem. Po dokaj ostri razpravi, med katero je dr. Marušič izjavil, da hoče on voditi politiko v Sloveniji po novih načelih, je dr. Kramer odredil glasovanje ter izjavil, da bo predložil osrednjemu vodstvu JNS v odobritev tisto listo, ki bo zbrala večino glasov. Glasovanje je pokazalo, da je dr. Kramer v manjšini, saj je za njegovo listo glasovalo samo 36 navzočnih, za Marušičevo pa 42. Po glasovanju je dr. Kramer menjal svojo obljubo, da bo predložil osrednjemu odboru tisto listo, ki bo dobila največ glasov, in sicer v tem smislu, da je izjavil, da bo predložil obe listi glavnemu odboru JNS. Če bi glavni odbor sprejel obe listi, bi 0 njuni usodi odločali neposredno volivci. — Domači slovenski »boj« se je seveda zanesel v Belgrad pred glavni odbor JNS. Odbor je imel glede vseh drugih list po drugih banovinah razmeroma lahko delo, le Ljubljana mu je delala izredne preglavice. V četrtek 17. januarja so bila v Belgradu skoraj ce' dan pogajanja radi te li-te. Posegli so vmes minister pravde dr. Kojič, notranji minister Popovič in še drugi veljaki ter po dolgih pogaja- i njih postavili v imenu glavnega odbora JN3 tole j listo za dravsko banovino: 1. Dr, D-ago Marušič; 2. dr. Albert Kramer; : 3. Ivan Pucelj. Namestniki: 1. Dr. Milan Gorišek, župan pri Sv. Lenartu; 2. Fran Janžekovič, župan v Košakih pri Mariboru; 3. dr. Dinko Puc, župan ljubljanski. Oba tekmeca, to jo dr. Marušič in dr. Kramer sta se itklo ila sklepu glavnega odbora in pri sodišču v Ljubljani je bila v imenu JNS vložena re« samo ta lista. Po drugih banavmafo Za ostale banovine je JNS odobrila te-le kandidatne lisle: V savski banovini: dr. Josip Nemec, notar; j Pera Tesnič, bivši senator. V primorski banovini: dr. Grga Angjeli-novic. V vrbaslci banovini; Vasa Glušac, upokojeni profesor iz Belgrada; Asim Alibegovič, posestnik. V drinski banovini: Atanasije Šola, bivši senator, Pavel Vujič in Ivan Vranic, lekarnar. V donavski banovini: B. Jevtič, ministrski predsednik; M. Marjanovič, odvetnik iz Požarev-ca in Anton Vidakovič, bivši senator iz Subotice. V moravski banovini: Velja Popovič, minister notranjih zadev in Milan Simonovič, bivši senator. V vardarski banovini; Jova A 1 e k s i č , upokojeni profesor; Seralin Krstič, prota. V zetski banovini; Marko R a d u 1 o v i č , i bivši senator; Gjura Vukovič, upokojeni sodnik iz Nikšiča; Andra Kujundžič. Žebotove kandidatne liste za senat sodisče ni potrdilo V petek, 18. januarja vložene kandidatne liste ! za nadomestne volitve v senat sodišče v Ljubljani ni potrdilo s sledečo utemeljitvijo: Upoštevajoč predpis § 18 zakona o volitvi senatorjev z dne 30. septembra 1981, Službeni list 61 408. se mora sodišče, čim mu je predložena kan- 1 didatna lista, uveriti po voliva i h imenikih za voli-| ter senatorjev, ali so podpisani predlagatelji res vpisani v stalni volivni Imenik; ali jih je toliko, kolikor jih zahteva § 14 tega zakona — in če je priložena pismena privolitev vseh kandidatov. Ko se sodišče uveri o tem. mora listo f>olrditi. V dveh izvodih predložena kandidatna lista obstoja iz jedne pole. ki nosi na prvem listu imena treh kandidatov, treh namestnikov, dveh predstav- i nikov ter dveh njihovih namestnikov. Na lej poli sta podpisa 6a.mo dveh predlagateljev — in to Pavlina Ivana, predsednika občine Radomlje. in Kokalja Franoa, predsednika občine Kresnice, ki sta oba vpisana v stalnem volivneni imeniku. V to prvo polo so všite 3itri nadnline pole, ki »e nosijo nobenih imen kandidatov, namestnikov in predstavnikov in na teh štirih polnil so jw>lpisi nadaljnih 69 predlagateljev, ki so res vsi vpisani v stalni volivni imenik. Sodišče teh zadnjih štirih pol ne more smatrati kot sestavnega dela kandidatne liste, ker nima nobenega dokaza in nobenega jamstva za to, dn na teb pol-lh podp^nni volivni tmrnvI^Mi'! roc prod-Iftgajp isoi kandidate uieba, vpu.au«) a* prvi poli. Ker sta pa na prvi poli, ki edina nosi imena kandidatov, in se torej more torej samo ta pola smatrali kot pravilna kandidatna lista, podpisana samo dva predlagatelja, ne odgovarja njih število zahtevi § 14 zakona o volitvi senatorjev. Zato sodišče predložene liste ne more potrditi. Okrožno sodišče v Ljubljani, 19. januarja 1935. L. S. Deželno sodišče v Ljubljani. Podpis nečitljiv. Kandidatno listo JNS (Marušič, Kramer, Pucelj) pa je sodišče potrdilo. Siojadinovičev odmev v Parizu Pariz, 19. januarja. AA. V tukajšnjih borznih krogih naglašajo, da kažejo jugoslovanski papirji na pariški borzi zelo krepko tendenco. Tečaj 4'/s% posojila je zrasel pri terminskih sklepih s 189.50 na 193.50. Sličen skok je zabeležiti tudi pri obveznicah 4'/j% posojila iz leta 1906 in 1909 ter pri 5% posojilu iz leta 1913; pri tem posojilu je bilo povpraševanje celo tolikšno, da mu ni bilo moči ugoditi. Porast jugoslovanskih papirjev p*-i-pisu;ejo_ v tukajšnjih borznih krogih zlasti prihodu dr. Stojodiaoviča v finančno ministrstvo. Dr. Sto-jadfoovič uživa, kakor naglašajo v tukajšnjih borznih krogih, v vseh mednarodnih finančnih krogih velik ugled. Prvi ukrepi novega jugoslovanskega linančnega ministra so v pariških finančnih krogih napravili najboljši vtis. Zasedanje hanovmshetfa sveta Ljubljana, 18. jan. AA. Banski svet dravske banovine se sestane na svoje šesto redno zasedanje dne 4. februarja 1 «35 ob !» dopoldne v Ljubljani. Predmet zasedanja bo: 1. obravnava predloga banovinskega proračuna za leto 1935/1936 s pripadajočim pravilnikom ln uredbami v zruislu čl, 11 cit. pravilnika; 2. sklepanje o uredbi za izvrševanje določb 3., 8., 11., 17., 22., 24., 37, 39., 75., 84^ 89., 92., 96. in 108 zakona o lovu z dne 5. doc. 3931, Službene nov-ine od 6. dec. 1831, br. 285a XCIV (Službeni list št. 7/.177 in št. 16/349 iz 19-12) na temelju § 113 navedenega zakona in § "(G finančnega zakona za leto 1934/35. * Nove sile. »Češke Slovo« piše, da se je gosp. Jevtič pri sestavljanju vlade naslonil tudi na nove sile, na nova gibanja, ki rastejo od spodaj navzgor. Tako je vzel v svojo vlado ministre Jankoviča in Vujiča kot predstavnike kmetskih zadrug. za gospode, suknie, smučarske krnje, blaso za kroje modernih vzorcev kupi.e lo najnižjih cenah prt Prsgo Sdiw®l9 - LlMbJtSBia Pravnike, če hočete v Haag Belgrad, 19. januarja. AA. Akademija mednarodnega prava je v soglasju s Carnegievo usta-( novo za proučevanje mednarodnega prava v Haa-i gu razpisala za zasedanje, ki bo trajalo od 1. julija do 24. avgusta natet-aj za slušatelje mednarodnega prava. Te tečaje more'o posečati absolvi-rani vseučiliški dijaki. Tečaji bodo razdeljeni v dva dela: prvi bo trajal od 1. do 27. julija, drugi od 29. julija do 24. avgusta t. 1. Dovoljen je obisk j prvega ali drugega dela ali obeh delov hkratu. Te-> čaji bodo popolnoma brezplačni. Predavanja se bodo vršila v francoskem jeziku. Predavali bodo strokovnjaki svetovnega slovesa. Tečaje bodo lahko posečali slušatelji, ki se bodo vzdrževali z lastnim sredstvom, sprejeto pa bo gotovo tudi število slušateljev, ki lahko prejmejo podporo iz posebnega fonda akaemije. Prizadeti slušatelji naj se prijavijo tajništvu upravnega sveta akademije V i? j mirU V HaaS" V Pri avi naj navedejo, ali se bodo sami vzdrževali ali prosijo za podporo iz navedenega fonda. Drobne vesti Sarajevo, 19. jan. b. Danes je odšla iz Sarajeva prva skupina muslimanskih romarjev v Meko. Dne 25. januarja bo odila druga skujiina, ki bo štela 23 ljudi; vsega skupaj poide v Meko 240 romarjev. Šibenik, 19. jam. b. V Šibeniku je umrl dr. Ante Dulibič, znani pravnik, politik in javni delavec. Zagreb, 19. jan. b. Trgovinski minister dr. Vr- Vv-.. i /. L. rv.l—J.. — ~— .. 7.-..1L !„t.l I jv jKiSpei unu cd » 'M^icu, J Ul 11 »U OU- pe^je v belgrad. Evharistični kongres in Ljubljana Pro I. Evgen J are, podžupan ljubljanski Pred prevratom je bila Ljubljana malo provincijalno mesto, ki so ga poznali, kakor bo to povedali slovenski poslanci na Dunaju, avstrijski ministri »le iz spalnega vagonat. S prevratom je pa postala Ljubljana čez noč tretja prestolnice naše narodne države in obenem duhovna prestolnica »lovenskegra naroda. Polagoma se je šele zavedla svoje odlične geopolitične lege kot vrata, ki vodijo v našo državo iz Srednje Evrope. Od leta do leta igra odslej naše mesto vidnejšo vlogo zlasti kot mesto kongresov in velikih prireditev. Poleg kulturnih razstav, zlasti našega jesenskega ve le.se j m a (lovska in ribiška razstava, razne umetniške razstave itd.), je Ljubljana z velikimi prireditvami v zadnjih letih postala privlačna točka za goste z juga naše države in iz inozemstva. Spominjam na Kraljevi teden leta 1931 ob odkritju spomenika kralju Petru I. Takrat smo doživeli prve predstave na prostem (Slehernik) in veliko koncerte. Ljubljana je s tem prva zbudila smisel za predstave na prostem, kjer se lepše nego v prostorni omejenosti gledališkega poslopja druži obsežnost prostora s Široko in globoko zasnovanim konceptom. SliSno se je afirmirala Ljubljana kot sposobna prirediteljica z vzorno podrobno izpeljano organizacijo in kot ljubezniva gostiteljica v sledečih letih: ob kongresu jugoslovanskih gasilcev, ob vsesokolskem zletu in tudi ob lnnskem festivalu slovanskih plesov. Ob vsaki teh prilik so dobili prireditelji pri-ananje, da je. edino Ljubljana sposobna take prireditve vzorno organizirati, zlasti tudi kar tiče prenočišč in prehrane tisočev gostov. Zato sem mnenja, da je bila zelo posrečena misel, izbrati Ljubljano za veliki Evharistični kongres jugoslovanskih katoličanov. Najlepše zasnovana ideja izgubi svoj sijaj, ako ob svoji realizaciji ne najde najboljše in najprikladnejše oblike. Uverjen sem, da se bo Ljubljana ob tej prireditvi, ki bo sama po sebi sicer strogo verska, vendar pa_ tudi splošno jugoslovanska, pokazala v najlepši Inči, tako da bo ta kongres ostal vsam udeležencem v najlepšem spominu. Občinska uprava je v zadnjih letih direktno ali indirektno — o tem se bodo prepričali udeleženci — sledeč pobudam in navodilom arhitekta profesorja Plečnika storila mnogo, da se je uredila okolica ljubljanskih cerkev, teh dragocenih spomenikov zlasti baroka. Naj spomnim na prostor okrog stolnice, jezuitske cerkve, na trg pri svetem Jakobu, ua stopnišče pri uršulinkah in Kongresni trg sploh, na okolioo trnovske cerkve in stare cerkve v Šiški ter zlasti — least non least —_ na vzorno restavracijo cerkvice sv. Florijana. Lotos pričakujemo obnovitve fasade in okolice Sv. Petra. Nova cerkev v Šiški in tako sijajno izvršena nova cerkev pri Sv. Krištofu sta bisera, ki .iu vsak tujec občuduje. Udeleženci evharističnega kongresa bodo tako spoznali Ljubljano z najlepše strani in doživeli bogate pobude. Priporočal bi zato pripravljalnemu odboru, da jih že prej seznani z lepoto naših božjih hramov, ki so bili deloma v zadnjem času tudi na znotraj vzgledno restavriranj, in da sploh preskrbi pravočasno za vodič po Ljubljani in Sloveniji sploh. Mestna občina ljubljanska bo s svojim 1 tnjsko-prometnim svetom rade volje podpi-: rala stremljenja in želje pripravljalnega odbora. Staviti more na razpolago preizku-1 šen aparat za nastanitev in prehrano udeležencev, za aranžiranje eventualnega sprevoda, za varnostno in zdravstveno službo. Bo pa tudi pomagala organizirati prireditve, ki so s kongresom morila le v indirektni zvezi, vendar pa povzdignejo njegov sijaj, kakor n. pr. predstave in koncerti na prostem itd. Tlade volje bo tudi sodelovala pri sestavljanju zgoraj omenjenega vodiča. Za svojo osebo sem uverjen, da bo tudi ! ljubljansko prebivalstvo sploh, ki je brez ozira na flukluacijo političnih struj in stremljenj globoko prežete pristne in iskrene vernosti, — saj imate malo mest. kjer bi bile cerkve ob nedeljah tako polne _ sprejelo svoje goste iz cele Jugoslavije z iskrenostjo in pristnim slovenskim gostoljubljem. Obisk v Šulincih v Prehmurju Prekmurje je za mnogega Slovenca še dokaj nepoznana dežela. Res do konca svetovne vojne smo komaj vedeli zanjo, kvečjemu pod imenom »pokrajina ogrskih Slovencev« A Prekmurje je vsestransko zanimiva pokrajina. Lani je postala celo svetovno znana po belgijskih stratoslercih, ki sta tam pristala. Torej o tem znamenitem Prekmurju sem doslej precej bral in čul. Zato sem hotel enkrat sam vse to opazovati in nekam kontrolirati, v koliko odgovarja resnici pisana in govorjena beseda. Prekmurje se deli v glavnem v dva dela: zgornji je gričevit in hribovit, nekateri pravijo gorski, a gore nima prav nobene, Prekmurci pravijo temu delu »goričko Prekmurje«; dolnji je sama ravnina od Murske Sobote do Dolnje Lendave. Dolnji del je bogatejši in nekoliko naprednejši, gornji živi v večji preprostosti, je pa duševno bogatejši. Saj tak vtis sem dobil jaz. Prepotoval sem oba dela. Oči sem imel kar štiri in zato sem na vse strani gledal. V okolici Petrovcev sem se zadržal dalje časa tn šel tudi v nekatere podrobnosti kakor šola, cerkev, organizacije itd. Na piko sem vzel zlasti Šu-lince, kjer učiteljujeta dve ženski osebi: upravitelj ica ga. Amalija Kaučič in gdč. Vera Bizjak. Šolo lahko imenujem vzorno, ker razmerje med učitelj-stvom in šolskimi otroki je idealno, otroki brihtni in pridni ter šoli z vso dušo vdani, med učiteljicama krasna harmonija, odnosi med šolo in domom kar se da lepi. Vse to je pa usp>eh velike njune px> žrtvovalnosti ne samo v šoli, ampak tudi izven šole. Temu razmerju primeren je tudi napredek v šoli. S kakim veseljem odgovarjajo otroci, kako zaupno domače je njihovo obnašanje do učiteljstva! Odmev tega se opaža tudi na starših, ki le s spoštovanjem govore o svojih učiteljicah. Šola jim je zavetišče v težkih urah, četudi so šoli že zdavna odrasli. Tudi moški! Na splošno željo je zaečla gdč. Vera poučevati petje moškega zbora, iz tega se je razvil mali tamburaški zbor. Ta je rastel in napredoval, da danes že marsikako lepo pesem, koračnico, valček ali žalostinko |x>š!eno zaigra. Nastopili so že večkrai s prav lepim uspehom. Ljudstvo samo je zelo dobro. Njegovo življenje je pa ležko, ker še huje čuti in nosi bremena gospodarske krize. Edini vir dohodkov je sezonsko šča, ki so p»navadi p>o šolah huda nadloga za nos, so tako ločena od šolske stavbe, da se nikjer ne čuti. Ena sama pomanjkljivost je v tem, da ni sobe za učila in konferenčne sobe. Prav lahko bi se pa vmestila ena zraven druge med učiteljskim stanova- Šola v Šulincih delo v Franciji. To pa ljudi zelo izčrpa vsestransko, da se skoraj vsakemu pozna celo življenje. Zaslužek je sicer dober ali garati je treba z vsemi močmi. Toda sila pritiska, da gre vse, kar je le za to sposobno. Bližnja soseda Madjarska pa Prekmurce bolj pisano gleda, zato tam ni tako lahko dobiti zaslužka kakor preje. Ze po naravi so ti ljudje skromni v vsem svojem življenju, sila razmer pa to skromnost še bolj povečava. Ker jim je življenje res težko, zato so za nesebično ljubezen res hvaležni, zapostavljanje od strani kakih domišljavih priseljencev jih pa zelo boli in odbija. Ravno te bridkosti so pa na ljudstvo tako vplivale, da je postalo do tujca zelo nezaupljivo in skrajno previdno. Ce pa najde pravo razumevanje in ljubezen, je p>a konec te nezaupljivosti in ljudska duša se odkrije v toliki dobrini, tla človeka prevzame in človek kar naravnost vzljubi to v korenini tako dobro ljudstvo. Raznih drugod jx) Sloveniji znanih vse vrste organizacij v Prekmurju ni zlasti v gornjem delu, a ljudska vzajemnost je pa velika. Gasilni domovi ao kakor male kapelice z visokim stolpom. Vasi so precej velike in v vsaki večji stoji lepa šola, zidana v svojem posebnem slogu; kakih 9 je jjopomoma enakih in zelo praktičnih Pred vhodom je tnala ko pa, da otroci ob slabem vremenu lahko p>od streho čakajo, da se šola odpre Potem je mala ve/a kot nekaka garderoba. Iz te se stopi v šolsko sobo. ki ima velika okna in ugodno svetlobo. V ozadju, popolnoma ločeno od šole. je učiteljsko stanovanje s tvojim posebnim vhodom čisto zadaj. Tudi strani- Tamburaški zbor v Sulincih njem in šol^a kolegialnost. Oba imata veliko šol, raztresenih daleč naokoli. Zato veliko piotov jx> težkogiinastih tleh, ker nobena šola ni ene same veroizpovedi. Ljudje katoliške in evangeljske veroizjx>vedi so zelo jx)mešani med seboj. Skoro da so evangeljci bolj premožni ko katoličani. Svojega dušnega pastirja f>a imajo oboji radi. bila je namreč ravno bira. a nisem nikjer videl kakih pustih obrazov, temveč veselo gostoljubnost. Pogrešal sem pa jx> vsem svojem potovanju veselega |x>pevanja ali žvižganja. Čimbolj je bilo proti ntadjarski meji, tembolj pusto in tiho je bilo vse življenje. Morebiti je Io že*v značaju teh prebivalcev, da delajo in žive vse bolj mirno in tiho, dočim Kranjec rad poje in vriska. Eno posebnost sem pa velikokrat opazoval in mi nikoli ni bila všeč, to so mala. zapuščena in večinoma neograjena pokopališča. Skoraj vsaka vas ima svoje. Za prostor niso nič izbirčni, da je le izven vasi. Ponajveč brez velikega, pri nas obveznega križa. Ker je vse preraščeno s travo, kaj malo spiominja na »božjo njivo«. Evangeliska imajo več lepih spomenikov, katoliška inanj —' pač znamenje bogastva. Na evangeljskih nagrobnih kamenitih spomenikih je namesto križa vklesano žalujoče drevo z navzdol p»vešenimi vejami. Napisi večinoma v ma-djarskem pravopisju, precej tudi v madjarščini. Pač prejšnji časi in prejšnje razmere. ITD. Mrzla vulkanizaclja -' nov domači izum Za kolesarje in za avtoinobiliste je velike važnosti mrzlo vulkaniziranje poškodovanih gumijastih plaščev na kolesih. Mrzlo vulkaniziranje ima to prednost, da kolesar ali avtomobilist po kvarjen plašč enostavno namaže z neko kemično zmesjo :seveda mora prej plašč dobro očistiti, najbolje s steklenim papirjem. Maža se dobi v dozah, ki imajo dva dela: St. 1. vsebuje spojilo, s št. 2 označeni del pa vsebuje že popolnoma pripravljeno mažo za vulkaniziranje. S to mažo se dajo vulkanizirati vsi predmeti iz gumija, kakor galoše, gumijaste rokavice, gumijaste cevi in ludi linolej. Maža. ki je patentirana, se imenuje »Vulgo guma,« sestavil pn jo je g. Fran Dradler od i Sv. Križa pri Ljubljani št. 71. Domačinu-izumi-' telju želimo obilo sreče. nabaviti si dober svetlobni vir kadar kupujete žarnice. TUNGSRAM D žarnica Vam pove, koliko svetlobe bo dajala pri gospodarni porabi toka. Za manjše stro-ške dobite več svetlobe. Kupujte samo TUNGSRAM D žarnice, katerih nitka je zvita v dvoj ni vijačnici. ŽARNICE TUNGSRAMn nitka v dvojni vijačnici - svetlobna množina v dekalumenih Spomeniki kralju Aleksandru Darujte za spomenik v Ljubljani Nabiralna akcija za spomenik je v polnem razmahu. Požrtvovalni prijatelji 80 z nabiralnimi jx>-lami pridno na delu. Pisarna odbora je razposlala veliko število pc-ivov na razne ustanove, posameznike itd. za prispevke. Naj ne bo nikogar v dravski banovini, ki bi se hotel odtegniti tej plemeniti dolžnosti. Slehernik lahko daruje vsotico! Tekmujmo med seboj, da omogočimo Ljubljani čimprej postavitev dostojnega spomenika naišemu narodnemu vodji, ki je vse svoje — žal tako kratko življenje — z nadčloveškim ea možata jeva njem posvetil blaginji 6vojega jugoslovanskega naroda ia ki je padel v službi naroda. Potrebne informacije se dobe v pisarna podpisanega odbora, ki je v palači Trboveljske premogokopne družbe (Gledališka ulica, IV. nadstr., teL Stev. 39-53). Cuvajmo Jugoslavijo I Odbor za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zediniteljn. Spomenik v Ptuju Iz Ptuja smo prejeli od več odličnih osebnosti naslednji dopis: Kakor v vseh večjih krajih države, je tudi r Ptuju v teku akcija za postavitev spomenika bla-gopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Ze-dinitelju. Dne 13. t. m. so se na povabilo predsednika mesta Ptuja zibrali na sejo razni predstavniki društev, kjer se je sprejel sklep, da se postavi spomenik v obliki »Kulturnega doma«. Povsod, kjerkoli so se sestavili odbori za postavitev spomenika velikemu Pokojniku, so imeli pred očmi misel, naj bo to spomenik vsega prebivalstva dotične pokrajine. Spomenik kralju mora biti jamstvo njegove ljnbesni do vseh in enako tudi priča in znamenje naše vdanosti in hvaležnosti do njega. Odobravati je treba že staro idejo o skupnem domu vsega ptujskega slovenstva, vendar j>a, kakor vsi znaki kažejo, ideja »Kulturnega doma< nima tega namena ... Za postavitev omenjenega spomenika je predvidena vsota en milijon dinarjev, od katerih bi naj prispevala mestna občina 250.000 Din, Sokol 100.000 Din, ostalo pa prebivalstvo ptujskega okraja. Za današnje čase so to gotovo velike žrtve, ker H prebivalstvo od tega načrta ne imelo velikih koristi, zlasti p>tuj6ki okraj ne, čeprav bi prispeval večino deleža. Evo, gospodje: Ali bi ne bilo boljše in širo-kogrudnejše, ko bi se ozrli na belo Ljubljano, ki ai je izbrala najidealnejši osnutek za spomenik »Dom tnpečih — bolnišnice«? Ali naša ptujska bolnišnica naravnost ne kriči iz svojih tesnih prostorov p>o razširitvi? Že 20 let ne odgovarja potro-bam obširnega ptujskega polja. Kaj pa jetika, ki tako mori baš v ptujskem okraju, zlasti v vinogradniških puredelih? Ali bi ne bila človekoljubnejša rešitev spomenika, če bi omogočili zatočišče nesrečnežem, ki hirajo za kruto morilko zbog slabih gmotnih razmer? Brez dvoma bo vsak resnično j>otreben in socialno čuteč prebivalec ptujskega okraja pozdravil tak spomenik Nagojjokojnemu vladarju, ki bo v blaginjo vseh, ne p>a samo gotovim krogom. Celjski poziv javnosti Nabiralna akcija za postavitev sj>omenika bla-gopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Ze-dinitelju v Celju nikakor ni zaostala. Banska uprava je nasvetovala pripravljalnemu odboru, naj se sporazume z odboroma v Ljubljani in Mariboru. Sporazum ee je {»oskusil, pa se ni dosegel. Odbor v Ljubljani bi našemu odboru samo dovolil, da smemo 7ibirati prispevke, kakor hitro bo dovršena nabiralna akcija za Ljubljano in Maribor. Naš odbor namerava nabirati samo v okrajih, ki so nedvomno in od nekdaj navezani 1111 svoje središče v Celju, namreč v okrajih Celje. Gornji grad, Slovenjgradec, Konjice, Šmarje, Laško. Brežice. Ti okraji spadajo v jx>dročje okrožnega sodišča v Celju, istotako pod vojaško okrožje v Celju. Mi hočemo nabirati, kakor je menda edino pravilno, samo za ej»omenik in nikakšen drug namen, naj bi bil ta namen še lako lep in dober. Po našem soglasnem sklepu nasvetujemo oblastem. občinam, župnijam, šolam, sploh prebivalstvu v navedenih okrajih, da naj zbirajo in naklonijo 6voje prispevke edino le za naš spomenik. Kdorkoli obeta kak pris|>evek na nabiralni jx>li. naj to stori le z dostavkoin. da ga da za spomenik v Celju. Pripravljalni odbor za postavitev spomenika bla gopokojnomu viteškemu kralju Aleksandru I. Ze-dinitelju v Celju Največje jaslice v Sloveniji Ljubljana, 18. januarja. Kogar pot slučajno zanese pol ure hoda od Ljubljane na Studenec, kjer skrivajo sivi zidova umobolnice očem mimoidočih sto in sto strtih človeških življenj, je prijetno presenečen nad idilo, ki zaživi pred njim, če takoj ob vhodu prestopi pwag hišnikove sobe. Na visokem lesenem podstavku eo zgrajene mogočne jaslice, visoke skoraj dva metra in približno toliko tudi široke. Z oličudo-vanjem se zazreš vanje, kajti takšnih jaslic p>ač še nikoli nikjer nisi iinel jwilike videti. Pristna slovenska dotnačnosl diha ,iz njih, nič prisiljenega in izumetničenega ne kazi celotne 6like. Veličasten obok neba je ves posejan z zvezdami, sredi njih pa visi žareč lunin krajec in zvezda vodnica nad Mavcem, v katerem leži Jezušček na slami. Pa niso te zvezde zlati papirčki, prilepljeni na obok. Prave, resnične lučke so, ki žarijo z neba. Nebo je izdelano iz pločevine, ki jo je g. Hribar pobarval s jio-erečeno nijanso nebesne modrine. V to pločevino je izvrtal drobne zobčaste luknje, zadaj je man-tiinal žarnice — in nebo je dobilo svoj naravni sijaj. Kar j»a je pri teh jaslicah najlepše: g. Hribar jim je dal tudi j>ristno naš življenjski ritem, ki daje jaslicam čudovito razgibanost in poudarek pla- 1 stike: velik tniin v desnem kotu. Kiok, k lok, kiuk, I neprestano ropoče mlinsko kolo, vodni curki podajo z njega v ribnik, kjer plavata dve živi ribici, nad mlinom plezajo v hrib srne — vse v najlejiši harmoniji. Palme, ki rastejo vsevprek, eo prav tako ročno delo g. Hribarja, ki je s to svojo mojstrovino jiokazal izreden okus in spretnost, a tudi umetniških ambicij in daru mu ne more rvihče odrekati. V ozadju ee dviga proti nebu mogočna stavba mesta Betlehema, sezidana iz mavca in vsa posejana t razsvetljenimi okni. Vsekakor zasluži g. Hribar za trud in ljubezen, ki jo je p»okazal pri stvaritvi trti tako pristno naših jaslic, da opozorimo na njegovo mojstrovino vse. ki se zanimajo za jaslice. G. Hribar pa s svojim delom še ni j>ovsem zadovoljen. Hoče ga izpKupolniti tako, da bodo njegove jaslice lahko služile vsakemu aa zgled, kakšne naj bi bile slovenske jaslice — bre« vsiljive tuje navlake in izumetničenosti. Sliko, ki jo prinašamo, nam je prijazno priklonil g. dr. Kanoni, asistent v umobolnici na Studencu in spreten fotoanvater. Vsak fotoamater ve, kako težavno je dobiti čist, jasen posnetek predmeta, ki ga ne more pravilno osvetHiti. Tem težje je dobiti za reprodukcijo ustrezajoč posnetek jaslic. Kljub tem oviram se je g. dr. Kanoni ju posrečilo napraviti im reprodukcijo usuazajočo — Uublmmshe ves ti t Zakaj se je zavlekla regulacija Ljubljanice Naša jamoat s eizprašuje ie od poletja sem, zakaj se ne nadaljuje regulacija Ljubljanice. Najboljšo bo to vprašanje pojasnjeno, ako priobčimo vsebino spomenice, ki 30 je zastopnik mestne o 1*5 i ne že v novembru mesecu lanskega leta izročil v maršalatu dvora za kneza-namestnika Pavla, letos pa začetkom januarja meseca inerodajnim ministrom, in sicer ministru za gradbe g. dr. Kožulu, finančnemu ministru dr. Stojadino-viču, čigar pomočnik Letica mu je dal priliko za daljši razgovor, in ministru socialne politike dr. Marušiču. Spomenica se glasi takole: , , . O priliki poklonitvene deputaclje po 6. januarju 1929 so imeli zastopniki mesta Ljubljana priliko, da so Nj. Vel. pokojnega kralja Aleksandra opozorili na nujnost in važnost del za regulacijo Ljubljanice, ki bi se ž njo z ureditvijo odtoka vode osušilo in rešilo 16.000 ha rodovitnega zemljišča in od enem asanirale higijenske razmere v mestu Ljubljana. , , . . Vsled incijative Nj. Vol. 30 uspelo, da so se v letih 1931-34 dovršila dela v znesku 12,233.943.40 Din in to tako, da sta prevzela država ln mesto po eno tretjino stroškov, po eno šestino pa dravska banovina ln vodna zadruga. Nedovršena so pa ostala dela zaključnega sektorja od Novega trga do konca. Projekt za ta dela je odobrilo gradbeno ministrstvo 9. marca 1934, št. 3391 s proračunom 6.684.314.08 Din. . Trudu mestnega nacelstva je nspelo, da je za ta dela dovolila Poštna hranilnica posojilo z gornjim zneskom. To posojilo je odobrilo ministrstvo financ z odlokom od 17. februarja 1934, št 901'VII ln to tako, da je država udeležena pri tem z eno tretjino, to je z zneskom 2,227.666 Din, kar se ji v dveh letnih obrokih odtejpe od čistega dobička Poštne hranilnice, ki pripade državi Društvo sti varstvo deklet — Kolodvorski misijon v Ljubljani vljudno vabi k svoja dobrodelni prireditvi ki bo danes cnb štirih popoldne v veliki dvorani hotela >Unionc. SPORED: l P. Kri'««tain: Blagim srcem Baklami™ Križar Ogntn Anton. ! Glasbeno društvo «Ljubljana«: Brnobie: Na valjani, meiani zbor; FerjamMd: Planinarica, meSami z.bor; Pasel Janko tri voli. Slovaška narodu«. S. Kaj smo in kaj hočemo t Govori ctruStvena tajnica. A Itrančilkova mladina izvaja pod vodstvom »vojega voditelja k. generalnega lekto-la p. KriaostonMi he-kovanira sledef-e božlčsne pesmice: (Hej, zvezdice božje . . . Sveta noč, blažena noč... Tam stoj pa hlevček . . . Prišla je lera sveta not. . . Nebo je nocoj razsvetljeno . . . Paslirci vi, kaj te vam zdit Ponlušajte vsi ljudje! Angelčki stopajo skozi nebesa. Po snegu mali Jezus gre . . . Pesmice bo spremljal na klavirjn g. ravnatelj kora p. FranftlSek Adko. - Na hnrmoniko bo igral križar Perpar Viktor. — Simbolične vaje k nekaterim pernicam bodo izvajali križar.H: Kermavner Janez, Vero v Sok Marijan, Petan Borut, Snoj Jože, Fnrlan Janez, K veder T/Ojv.e, Zuf.ok Ivan. Kovačlč Jože in Juro, Cebin Branko, Zaje Anton, VolovSek Drag« in Ogrizek Marijan. — Solo poje Ogrin Anton. — Skupno nastopi okrog S00 križarjev in Klarie. t Cene sedežev: Parter: Din 15, 10, 6 ln 4: balkon Din 6; stojišča O i,ti 2; galerija Din 4. — Predprodaja vstopnic dopoldne v unionekl trafiki, eno m-o pred zadetkom pa pri vbodu. Ker jo ftioti dobiček namenjen nzdrlevanju Kolodvorskega misijona, najvljudneje vabi k prav obilni udeležbi DRUŠTVO ZA VARSTVO DEKLET V LJUBLJANI. To posojilo je odobrilo tudi notranje ministrstvo z odi. 22. marca 1934, št 1039/IV. Za ta dela so se izvršile tri licitacije, in to: 9. julija, 11. avgusta in 6. oktobra 1934. Medtem pa je glavna kontrola z odlokom od 3. sept. št 89416 obvestila finančno ministrstvo, da ne odobrava udeležbe države pri posojilu, najetem pri Poštni hranilnici, ker ministrstvo financ za tako zadolžitev nima zakonske podlago. Sto odločbo glavne kontrole je ogroženo vse dosedanje delo na regulaciji Ljubljanice v vsoti 12 milijonov Din. To delo bi moglo biti končano tekom leta 1935, rešeno bi bilo 16.000 ha rodovitnega zemljišča v bližini mesta Ljubljane in mesto zavarovano pred malarijo, ki se je že začela širiti. Da se to delo dovrši, jo potrebno: L da odobri Glavna kontrola v soglasju s finančnim ministrstvom, ki je posojilo že odobrilo, vizum z rezervo; 2. da se odobri 3. licitacija s popustom 12.79%, tako znaša proračun le-še 5,829.390 dinarjev. Znano nam je, da se je zlasti Nj. kralj. V Is. knez-numestnik Pavle osebno zavzel, da se to za Ljubljano vitalno vprašanje ugodno reši. Kakor čujemo, je usjielo, da je finančni minister dr. Stojadinovič pristal na transakcijo pri Poštni hranilnici, od česar je od; visen vizum z rezervo Glavne kontrole, ki je samo formalnost. Treba je le, da ga naknadno odobri narodna skupščina. Odprto ostane pa še vprašanje, ali bo že razveljavljena licitacija kljub temu morda naknadno odobrena. Ako ne, se bo razpisala nova v skrajšanem roku 15 dni Ta vest bo gotovo razveselila Ljubljančane, zlasti pa šo brezposelne, ki težko čakajo zaslužka. Ali so pljučne bolezni ozdravljive? ___. MaUrelm ilnliri dob« od nas To nad nt vatno vprsolletje svojega delovanja s predavanjem g. dr. Ivana Tomšiča, docenta na pravni fakulteti našega vseučilišča o >Zvey.i narodov«. P rod a vn je bo jxvkazalo ogromen pomen Zveze narodov, mednarodne organizacije, na knitero se je mogla naš država po ma.rsejskem zločinu obrniti z dokumentirano zahtevo, da se ugo-tove odgovornost in sankcije za tn zločin. Naša držav je v Ženevi dobila zadoščenje; treba je le še, da Madžarska izvrši vse, kar se ji je predpisalo. Predavan je bo izpopolnjeno s skiop-tičnimi slikami. Vstop je vsakomur ojnogočen, ker ni vstopnine. DRAŽBA KOZ dtv'adl ria velesejmu dne 28. januarja 1935. Najavljeni so domači in inozemski kupci Pošljite nemudoma blago na naslov Ljubljana »Dirja koža« — Velcsejem. Zločini v Ljubljani Ljubljana, 19. jan. Ljubljanska policija je sestavila obsežno statistiko ia 1. 1934. Nekateri podatki iz te statistike so prav zanimivi. Tako navaja statistika, da je bilo lani v Ljubljani aretiranih 4277 oseb, od katerih je bil 1713 izročenih sodišču, drugim oblastem 1438, na svobodo spuščenih 1126. Stražniki ■o podali 10.544 ovadb, torej je bil povprečno lani vsak sedmi človek v Ljubljani ovaden. K tem ge pridružuje še 4021 ovadb, ki jih je prejel dežurni uradnik. Lani je bilo v Ljubljani 8 umorov in 8 ropov. Dalje 10 nasilstev proti javnim organom, 44 deliktov zoj>er spolno moralo, 35 težkih telesnih poškodb, 4 požigi, 1601 tatvina, 128 utaj, 144 prevar, 47 primerov ponarejanja denarja, oziroma razpečavanja falzifikatov, 959 prekrškov javnega reda in mira, 12 žaljenj uradnih oseb, 4 prestopki zoper zdravje, 24 prestopkov zoper telesno varnost, dalje je bilo ugotovljeno 351 primerov prostitucij in 1687 primerov beračenja. Prestopkov zoper zakon o orožju je bilo 32, prestopkov zgla-silnih predpisov 275, 2455 prestopkov zoj>er cestni red, 226 prekoračenj policijske ure in 1250 primerov kaljenja nočnega miru. Prestopkov krščanskega zakona je bilo 111. Skoda, ki jo je policija ugotovila zoper tujo lastnino pri ropih, goljufijah, tatvinah in poneverbah, je znašala skujino 1,701.000, od te je policija vrnila oškodovancem 1,055.000. 53.000 Din je še ne povrnjene škode, ki so jo napravili znani storilci, nepovrnjene škode po neznanih storilcih pa je 593.000 Din. Iz Ljubljane je bilo odgnanih 1382 oseb, izgnanih p« 65. Samoumorov je bilo 28 in 33 poskusov samoumora. Policija je intervenirala pri 33 nezgodah, dalje je bilo lani 22 večjih požarov. Pozimi, ko je hrana težka, in kri gosta, ostaja v krvi več strupenih tvarin. piti morate RADENSKO I Itadenskn nevtralizira kisline, preprečuje žga-ravico in podriganje, pospešuje delo želodca. Z ojačenim tnokrenjem (kot iz vodovoda) iz-pere in očisti kri in žleze škodljivih zaostankov. Radi tega se počutijo zdravo in dobro vsi oni. kateri redno pijejo RADENSKO! O Ravnatelj »Air France« v Ljubljani. Te dni se mudi v Ljubljani ravnatelj znane francoske letalske družbe »Compagnie Air France« g. E. J. Zambonj. V Ljubljano je prišel zaradi tega. da prouči pogoje letalskih poštnih zvez med Ljubljano in med obstoječimi poštnimi progami te družbe po vsem svetu, po,sobno pa z Južno Ameriko. Ta francoska družba * A i r France« vzdržuje najhitrejše letalske jwštne zveze z Daljnim Vzhodom in Južno Ameriko. Ker je v Južni Ameriki zelo mnogo slovenskih izseljencev, pridejo poštne zveze te družbe tudi za Slovenijo v poštev. Iz Ljubljane potuje ravnatelj Zam-boni v Belgrad, da uredi vse potrebno za ureditev stalnega zračnega poštnega prometa med Ljubljano iu Južno Ameriko. Krofe poskusite! Woliova ul. 14 - Kongresni trg 18 0 Za zgradbo cerkve sv. Družine v Mostah so pred časom na nekatere ljublianske naslove bile razposlane prošnje za podporo Na te prošnje je bil odziv nepričakovano vel.k. Vsem blagim darovalcem bodi izrečena iskrena zahva la. Kdor pa se iz kateregakoli vzroka prošnji še ni odzval, ga odbor Društva za zgradbo župne cerkve sv. Družine v Mostah uljudno prosi, naj položnic ne zavrže, da bomo z združenimi močmi čimprej dosegli plemeniti namen. — Odbor. © Mrk lune. Včeraj je bil lunin mrk. Začel se je ob 10.4 ter je trajal do 17.31. Viden je bil po Evropi, severozapadno Severne Amerike, v Tihem in Indijskem oceanu, v Avstraliji, Aziji in Afriki, izvzemši njenega zapadnega kraja. Ker je bilo včeraj v Ljubljani jasno, je bilo lepo videti, kako prekriva zemeljska senca svetlo površino ščipa. Letos mrkne solnce petkrat in luna dvakrat. Razen včerajšnjega, ne bo pri nas viden noben mrk. © Rokodelski oder bo igral drevi ob pol osmih veseloigro: Konec stanovanjske krize. Ta duhovita burka s petjem bo gotovo izmed najbolj privlačnih iger, kar jih ima na sporedu Rokodelski oder. Za današnjo predstavo .je veliko zanimanje in pričakovati .je prav obilne udeležbe. Prosimo, da si slavno občinstvo oskrbi vstopnice že v predprodaji, ki je dopoldne od 10—12 v Rokodelskem domu. Komenskega ulica 12. 0 Lutkovni oder v Vzajemni zavarovalnici bo danes zaprt. Za prihodnjo nedeljo pa pripravlja novo Kunčičevo igro »Čudodelno krepelee«, ki bo otrokom gotovo zelo ugajala. V njej nastopi Gaš-perček v povsem novi vlogi, v kateri bo pokazal vso svojo sposobnost in šegavost. In celo svojo himno bo zapel kakor pravi operni pevec in nam pokazal svoi najnovejši ples, ki ga je izumil sam. Razen njega nastopi tudi sv. Peter pred nebeškimi vnUi — več pa zaenkrat ne povemo. Pridite pri- 0 Žrtev pretepa. V ljubljansko bolnišnico je včeraj prišel 37 letni poljski dninar Jakob Oven iz Strahomera pod Krimom, katerega je predsnočnjim med pretepom v Vrbljenjah nekdo hudo udaril po glavi. O Kino Kodeljevo. Danes ob: 5 in 8, m jutri ob 8: »Dobri vojak Svejk« in »Velika ljubezen mladega princa«. Ob 3 samo Svejk. O Kmečki magazin v Ljubljani, Krekov trg 10 (nasproti Mestnega doma), vae postreže z najboljšim blagom in najnižjimi cenami — Obiščite to trgovino in prepričajte se. . ..... 0 Mladinski sklad viteškega kraljo Aleksandra L Zedinitelja za PJS dravske banovine je daroval g. Šantič Jerko, uradnik Pokoj, zavoda T Ljubljani mesto venca na grob blagopokojnega Antona Skubeca 100 Din. — Iskrena hvalal © Mestno poglavarstvo v Ljubljani ponovno razpisuje ca. 40.000 kg bencina in bencinske mešanice za potrebo mestnih uradov in podjetij v letu 1935. Pravilno opremljene ponudbe je vložiti pri mestnem gospodarskem uradu do 1. februarja 1935 opoldne, kjer se dobijo tudi vsa tozadevna pojasnila. O Zopet vlom. Vlomilska tolpa, ki zadnje čase »osrečuje« Ljubljano, vlamlja kar naprej, čeprav je en član že na varnem. Ta- ; ko so neznani vlomilci v noči na včeraj vlomili v konfekcijsko trgovino Antona Pre-skerja na Sv.Petra cestL Zdi se, da imajo vlomilci piko prav na to cesto. Vlomilci so odnesli lepo zimsko suknjo s kožuliovinasto | podlogo, 4 navadne suknje in tri suknjiče, \ tri kompletne moške obleke, 12 srajc, nekaj ; kravat in 6 parov moških hlač. Skoda znaša več tisoč dinarjev. »Lintvern" je iu! Na največji opazovalnici vsega javnega in zasebnega življenja cele dravske banovine, ki se nahaja v ljubljanski Knafljevi ulici in odkoder se vidi ! tudi skozi zidove, če so dovolj velike luknje v njih, so opazovali v petek velezanimiv pojav: dopoldne se je nebo nad dravsko banovino nenadoma stemnilo, skozi gosto temo pa je letela od Maribora i sčm proti Ljubljani čudna pošast z majhno glavo, i debelega in zavaljenega telesa, širokih netopirskih kril in od sile dolgega repa. Opazovalci v Knafljevi ulici so namerili na zverino svoj največji »rešpetlin« in so z grozo in strahom ugotovili ! (po slikah iz »Življenja in sveta«), da ta pošast ne j more biti nič drugega kakor »lintvern«, pa ne »lint- j vem« navadne ljubljanske sorte, ki hodi skoraj vsak , dan s košaro na trg klepetat in poštene ljudi obirat, ampak pravi klerikalni »lintvern«, ki je že nekaj let živet v Mariboru v miru in jx»k6ju. Po »uradni« j objavi tega nenavadnega pojava je pa zajel celo j Ljubljano silen strah in ljudje so si na ulicah šepetali na ušesa: »Je že na vidiku!« — drugi pa so j si šepetali, da je ta vražja žival celo že »na po- i molu«, torej že čisto blizu Ljubljane. Prestrašena ' ljubljanska gospoda je pa trumoma drla pred magistrat na pomoč ljubljanskemu zmaju, da ga nje- ; gov »klerikalni« tovariš iz Maribora ne £>i pognal ! iz toplega njegovega gnezda sedaj, sredi zime, na zledeneie ljublianske ulice... Nevarnost še ni minila, ampak je vedno večja. Zato so sklenili modri ljubljanski možje, da bodo vso slaino, kar je imajo v Ljubljani ljudje v kleteh in glavah, zvozili pred magistrat in jo v odločilnem trenutku zažgali, da bodo »klerikalnemu lint-vernu« pošteno podkurili. To je brez dvoma moder sklep, ker je znano, da je dim najboljše sredstvo za preganjanje nadležnih živali in za konserviranje — neumnosti... Pevska zveza Okrožnice za veliki cerkveni koncert, ki bo na Petrovo, 29. junija, ob priliki II. cvh. kongresa v Ljubljani, smo razposlali. Prosimo zibore, naj nam priglase čimprej pošljejo, da bomo mogli vse potrebno takoj urediti. Ce kateri zbor ni dobil, pa bi želel sodelovati, naj nam sporoči, da mu požlje-! mo okrožnico in prijavnico. Poslali smo le zborom, I ka so dosedaj pri koncertih sodelovali. »Pevec« ee je zadržal vsled zamudnikov-na-ročnikov. Nujno prosimo vee, ki za leto 1934 še kljub opominom niso {»ravnali naročnine, naj nam jo nemudoma nakažejo, da bomo mogli dalje. »Pevec« izide prihodnji teden. — Odbor. Organistom in cerkv. zborom V smislu navodila g. knezoškofa ljubljanskega (C. Gl. št. 1/2 1935) priporočamo sledeče slovenske maše: Beram Em.: Tri slovenske maše za mešani zbor z orglami; part 36 Din, glas a 5 Din; Gerbič Fr.: Slovenska part 10 Din, glas a 3 Din; Laharnar I.; Vladar vesoljstva, maša za mešani zbor, 6 Din; Slovenska maša za mešani zbor, 16 Din; Mav AL: Slovenska maša Slomšku na čast za mešani zbor; part 10 Din, glas n 2 Din; Sat-Iner p. Hugolin: Slovenska maša »Kvišku srca;;, za mešani zbor; part. 24 Din, glas a a Din; Miklošičeva slovenska maša »O sladka nra«, za mešani zbor; part 14 Din, glas a 4 Din; Tome M.: »Stopil bom k oltarju«. Slovenska maša za mešani zbor; part. 20 Din, glas a 4 Din; Venturini Fr.: Slovenska maša za mešani zbor, 8 Din. Za pet tihih minut Na »vatbi v galilejski Kani, na rodbinski svečanosti v galilejskem mestecu, je »storil Jezus prvi iudei »n razodel svoje velitastvo* (Jan 2, 11). Povabljen je bil med svate s svojimi prvimi učenci Janezom, Andrejem, Simonom Petrom. Filipom in Natanaelom. Tudi njegova mali je bila tam. Z drugimi lenami, znankami rodbine, je pomagala pripravljati, kar je bilo potrebno za svatbo, ki je po tamošnji iegi trajala več dni. Tako je vedela, kaj je bilo pripravljeno: kaj in koliko je zmogla hiia sama, kaj in koliko so poročen-cema podarili povabljeni svatje. Tako je tudi vedela, da je — morda drugi ali tretji dan — pohajalo vino, ko so ie vedno prihajali nervi gostje. Zato je z neino skrbnostjo opomnila Jezusa: >Vina nimajoNjegova kratka prva beseda jo je na videz zavrnila, njegova druga skrivnostna beseda, da njegova ura ie ni priila, ji je dala zaupanje. V tem eupanju je naročila streinikom, ki jih je poznala, naj stori, kar jim poreče njen Sin, in streiniki, ki so njo poznali, so jo poslu-iali, dati je bilo Jezusovo povelje kaj čudno; napolnili so iesl velikih kamnitih vrčev z vodo, zajeli iz njih tekočino in nesli slareiini. Tako je Zveličar zase rn za svojih pet sprernljevaveev dal ženinu in nevesti svatovsko darilo. »Beseda je meso poslala in med nami prebivala,€ človek med ljudmi, brat med brati. Pa ob *svoji uri*, kadar je priila, je skriti Bog razodel svoje božje veličastvo. Jezusovi čudeii so v načrlu njegovega mesijanskega poslanstva prav tako kakor njegovo učenje, njegovo trpljenje in njegova smrt na križu. Jezusovi čudeži so zunanje potrdilo njegovega božjega poslanstva in božjega sinerestva: rdela namreč, ki mi jih je dal moj Oče, da jih izvriim, prav t a dela, ki jih iz v r i u jem, pričujejo o meni, da me je Oče poslale (Jan o, 36). 0 namenu Jezusovih čudežev pravi apostol Janez na koncu svojega evangelija: »Se mnogo drugih znamenj je storil Jezus vpričo svojih učencev, katera niso zapisana v tej knjigi. Ta pa so zapisana, da bi se uverili: Jezus je Kristus, Sin božji, in da bi po veri imeli večno življenje« (Jan 20, 30. 31). Za to jih je delal, za to jih tudi danes beremo v evangeliju. Dne 18. januarja je v Šibeniku zatisnil svoje oči plemeniti sin hrvaškega naroda: umrl je neumorni in globoki dr. Ante Dulibič. Rodil se je 1. 1807 v Sibeniku, gimnazijo je dovršil v Zadru, pravne študije pa na Dunaju. Po končanih visokošolskih izpitih, katere je vse napravil z odličnim usj>ehom, se je posvetil sodnij-ski službi. L. 1904 je bil prestavljen k okrožnemu sodišču v Sibeniku, kjer je bil še isto leto izvoljen za državnega poslanca na Dunaju. To častno in težko službo je nad vse vestno opravljal do 1. 1918. Kot prepričan katoličan in goreč Hrvat je bil v stalnih stikih s slovenskimi poslanci istega kulturnega naziranja. Ko se je na Dunaju ustanovil Jugoslovanski klub slovenskih in hrvatskih poslancev, je bil dr. Dulibič eden izmed njegovih najbolj vnetih članov. Naravnost neumoren pa je bil pri delu za Dalmacijo. To je bil mož, ki je menda noč in dal deloval. Po prevratu je zopet zastopal — kot poslanec Hrvatske pučke stranke — Dalmacijo v belgrajski skupščini, in sicer kot član Jugoslovanskega odbor«. Kot njegov zastopnik je v ustavnem odboru branil in zagovarjal ustavni načrt Jugoslovanskega kluba. V tein oziru so tudi nasprotniki temu možu priznavali iskrenost, globoko znanje in plemenite cilje. Toda — uspel pa vendar le ni. Pri volitvah 1. 1923 ga je podrl radičevski val, si čimer je Dalmacija izgubila 'najzvestejšega zagovornika. Po teui neuspehu se je umaknil iz političnega življenja ter se vrnil k sodstvu in postal predsednik okrožnega sodišča v Šibeniku, Pred 3 leti pa je bil ujx>kojen. Plemenitemu možu, praktičnemu katoličanu in iskrenemu Hrvatu bodi ohranjen tudi med Slovenci blag spomin. Naj počiva v Gospodu! Servllor-vala ne vsebuje nobene kisline, zato pri čiščenju ne razjeda kovine in ne pušča sledi drgnjenja Dobite v vsaki železninski ali špecerijski trgovinj. $ervifot Nastop mladine na evhar. kongresu Na .svetovnih in tudi drugih Evharističnih kongresih je eden najljubkejših in tudi najbolj učinkovitih prizorov — skupna služba božja in skupno sv. obhajilo šolske mladine. Saj je ta v svoji nepokvarjenosti in v svojem otroško zaupnem verovanju pač najbolj poklicana, da še posebno lepo izrazi svojo ljubezen do Prijatelja otrok v Najsvetejšem Zakramentu. Tako je samo-posebi umljivo, da bo na našem ljubljanskem kongresu imela mladina priliko na čim mogočnejši način manifestirati za Evharističnega Kralja. Mladinska slavnost se bo vršila na dan 29. junija zjutraj. Mladina bo šla v svečanem sprevodu na slavnostni prostor, ki bo najbrž na Stadionu. Tam bo kratka pridiga, nato pa sv. maša s skupnim sv. obhajilom. Med službo božjo bo mladina deloma pela, deloma glasno molila. Po službi božji, bo vsa mladina primerno pogoščena. — Na to prireditev je treba še posebno začeti takoj misliti. Gg. kateheti, učiteljslvo, vodstva Marijinih vrtcev in drugih mladinskih verskih združb, zlasti pa starši sami naj čim prej precenijo možnost udeležbe njihovih otrok. V Buenos Airesu je bilo pri taki svečanosti 107.000 mladine. Koliko je bo pri nas? Toliko, kot je v nag prave ljubezni do Presv. Rešnjega Telesa, kolikor je v nas prave ljubezni do mladine same in kolikor le v nas duha po-irtvovaiuosti. Slovenci v Zagrebu Proslava tO letnice slov. Marijine družbe in druge društvene prireditve Zagreb, 18. jan. V nedeljo, 13. jan. popoldne je proslavila Marijina dražba slovenskih deklet v Zapre- t~ — t A In^K ■ Jin T« ln 1 An in fvnmnmltOT) i' 1rvi odbornik in blagajnik. Gosp. Pokovc si je pridobil mnogo zaslug za stari Društveni dom, kjer je imela organizacija svoje prostore in kjer j« bilo združeno vse prosvetno delo v fari. Nabiral je prispevke za društveno zastavo ter je bil 20 let zastavonoša. Ustanovil je tudi konsumno društvo, ki mu je ostal tudi do danes zvest. V službi je bil dolga leta izvežban in priljubljen delavec in pogumen borec za delavske pravice. V zakonu se mu je rodilo 5 otrok, od katerih 4 še živijo in so vsi že preskrbljeni. Pred tremi leti je bil po 43 letih dela s skromno pokojnino upokojen. Vevško delavstvo kliče svojemu prvemu organizatorju: Bog ga živi še mnogo let. prej v Zagrebu, nato pa v vsej savski banovini. Cepljenje z BCG cepivom se je zadnjih 10 let razširilo po vsem svetu in ga tudi že v naši državi v manjši meri izvajajo nekateri socialno - medicinski zavodi. Metoda je zelo enostavna in jo more izvajati vsaka dojilja. Otroku se da nnmree cepivo kar v usta, kakor vsako drugo zdravilo, mora pa biti dano v prvih dnevih življenja. Prisotni so se sporazumeli, da bo cepljenje prostovoljno in brezplačno, toda dostopno vsakemu otroku. Zdravniki bodo prejemali cepivo od Higijen.skega zavoda v Zagrebu. Odobnno o4 MinUI«r*lva sodlaln* politik* in narodnega idravlld S. ili. W od 19. H. 1913. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 19. t. m. je objavljena »Naredba o ženitvi častnikov, vojaških uradnikov, podčastnikov, kaplarjev in redovov (mornarjev) pri vojski, mornarici, obmejni četi in orožništvu«, dalje »Na vodilo za plačevanje letne takse za bicikle«, »Odredba o reflektornem steklu na vozilih«, »Objave o sklicanju banskegu sveta dravske banovine«, »Razglas navodila za prevoz blaga z motornimi vozili« in »Razglas o gasilskih aparatih za avtobuse«. — Zasledovan načelnik vlomilske tolpe. Policija zasleduje 31 letnega Franca Omer-zo iz vasi Kožna v občini Blanca pri Brežicah in po poklicu mizarskega pomočnika. Omerzo je bil glavar velike vlomilske tolpe, ki je na debelo vlamljala in kradla po brežiškem in krškem okraju in deloma tudi [>o celjskem. Njegova tovariša Urli Janez ln Ciril Bregar sta že v rokah oblasti, Omerzo pa se najbrže skriva kje pri svojih prijateljih. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. Koledar Nedelja, 20. januarja. (2. nedelja po Razglaše-nju Gospodovem.) Fabijan in Sebastijan. Ponedeljek, 21. januarja. Neža (Janja), devica mučenica. Novi grobovi + Videm ob Savi, Umrl je v Stari vasi, domače videmske župnije, J. Lapuh, posestnik in upokojeni železničar. Več let je potrfiežljivo prenašal za vratno bolezen kost; ne jetike, ki ga je tudi spravila v prerani grob, saj je umrl v najlepši moški dobi 52 let. Kal bolezni si je pa nakopal med vojno, saj je nič manj kot 33 mesecev prenašal vojne grozote. V večnost je odšel vdan v voljo božjo in previden s sve,totajstvi. — Naj v miru počival Ostale vesti — Prva prošnja in pozivi Glavni pripravljalni odbor za II. Evharistični kongres za Jugoslavijo je izdal proglas ljubljanskega in krškega Škota za kongres v obliki lepakov. Te lepake bomo prihodnje dni dostavili vsem ljubljanskim trgovinam, ki jih nujno prosimo, da lepake izobesijo v svojih izložbah. Ti lepaki naj do izida oficijelnih lepakov nekako na zunaj označujejo Ljubljano že sedaj kot kongresno mesto. Prepričani smo, da ne bo niti ene trgovine, ki ne bi vsaj s tem lepakom pričala, kako je vsa Ljubljana že sedaj pripravljena na veličastno prireditev kongresa. — Istočasno pa prosimo tudi, naj bi ljubljanski trgovci tudi sicer v svojih izložbah na primeren način povdarjali letošnje poslanstvo Ljubljane kot mesta velike Evharistične svečanosti. E—lop, lop, lop! V višinskem soncu in snegu je KnmJelova gorica«, ki je last gozdarskega podjetja Jadrina. V ta gozd so kmetje iz okoliških vasi stalno hodili sekat drevje, čeprav so jim celo oblasti to prepovedale. Te dni pa je gozdar Maksi.movič zaprosil intervencijo orožni šiva. Prišlo je deset orožnikov, v gozdu pa je bilo 00 — 70 kmetov, ki so sekali, da se je vse .kadilo. Orožniki so kmete pozvali, naj nehajo s sekanjem in za pust p gozd, v katerem nimajo ničesar opraviti. Kmetje so sicer prenehali s sekanjem, toda »o s sekirami v rokah obstali in niso kazali volje, zapustiti gozd. Orožniki so nato oddali nekaj strelov v zrak. Toda tudi to ni ojilašilo kmetov. Takoj zalem pa je rias!a!o divje streljanje, katerega izid je bil strahoten. — Štirje kmetje so obležali mrtvi, okrog 20 pa jih je težko in lažje ranjenih. — Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migljaju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Kram Jiiselova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. — Edvard Kocbek: Zemlja. Ta najnovejša pesniška knjiga vzbuja splošno pozornost in priznanje. Ocene posebej poudarjajo njeno duhovno glo-bokost, živ občutek sedanjosti in lepoto podob, ( katero pesnik slika našo zemljo. »Zemlja« ja gotovo najboljša pesniška zbirka v našem najnovejšem slovstvu. Založila jo je Nova založba f Ljubljani Cena: broš. 28 Din- vez. 36 Din. — Doraščajoča mladina naj zavživa zjutraj kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice, ki doseza vsled svojega učinkovanja kot čistilo želodca, črev in krvi zelo zadovoljive uspehe pri deklicah in dečkih-Na otroških klinikah se uporablja »Franc-Josef« voda že pri malih, češče zelo zaprtih bolnikih. — Tri litre žganja popil ta stavo. V zngrebdko bolnišnico usmiljenih se**ter eo te dni pripeljali 31 letnega kolarja Evgema Schama, ki ima hudo zastrupljanje z alkoholom. Sobam je šel z nekim znancem stavit, da bo [>opil toliko žganja, kolikor ga mu bo on plačal. Najprej ga je spil 20 kozarčkov po pol decilitra, to je en liter. Ker pa je bil njegov prijatelj še pripravljen plačevati, je pil še naprej in izipil še 46 kozarčkov. Potem pa ee je onesvestil. Izpll je torej tri Ltre in tri decilitre žganja. — Avto z dijaki padel v prepad. Mostar je že nad teden dni odrezan od sveta. Pretekli torek se je nekemu Biliču posrečilo, da je prevozil s svojim avtomobilom pot Mostar—Široki Breg. V sredo je šofer Marodič, misleč, da je cesta popolnoma odprla, s svojim velikim luksuznim avtomobilom hotel prepeljati 15 dijakov, ki obiskujejo frančiškansko gimnazijo v Širokem Bregu. Med potjo pa je avlo padel z dijaki vred v globino 45 m. K sreči ni bil noben dijak prehudo poškodovan, eden si je zlomil nogo, drugi so j>a odnesli le manjše poškodbe. — »Boj proti tuberkulozi.« Protituberkulozna liga v Ljubljani bo pričela s 1. februarjem 1935 izdajati svoj vestnik »Boj proti tuberkulozi«. List bo izšel prvo leto štirikrat, vsaka številka na 16. straneh. Vabimo, da naroče list vsi, ki znajo ceniti važnost protituberkulozne organizacije za izvedbo smotrenega skrbstva za tuberkulozne. List bo prinašal poljudno znanstvene članke iz vseh področij Zdravstvene borbe zoper jetiko, kakor tudi poročila o delovanju za pobijanje jetike doma in v inozemstvu. Naročnina za list znaša prvo leto 10 Din. Kdor želi list naročiti, naj javi svoj naslov na Upravo Narodne protituberkulozne lige, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20. Prosimo tudi tvrdke, da podpro izdajanje lista z naročilom inseratov. — Kupujte samo robo znanih znamki Vrednost zlata in dragih kamnov merimo v karatih. Ako je zlat predmet 14-karaten, po-menja to, da vsebuje vsakih 24 gramov 14 gramov čistega zlata. Malokdo to ve, ko kupuje dragocenosti, pač pa vsakdo ve, da je 18-karaten zlat predmet več vreden kakor pa 14-karaten. Tudi žarnice morajo imeti podatek, ki omogoča razločevati boljšo žarnico od slabše. V ta namen je svetlobna množina novih Tungsram D žarnic podana v mednarodnih dekalumenih, a poraba učinka v wat-tih, pri čemer sta svetlobna množina in go-spodarstvenost povečani do 20%, kar omogoča važen izum v dvojni vijačnici zvite nitke. Od dveh žarnic je po kakovosti boljša in gospodarnejša ona, ki oddaja več mednarodnih dekalumenov (Dim) svetlobe, a troši manjši učinek (w). Oba ta podatka morete prečitati na novih Tungsram D žarnicah, katerih nitka je zvita v dvojni vijačnici in vam je na ta način že pri nakupu mogoče pravilno presoditi gospodarnost in vrednost žarnice. Evharistični Jugoslavijo II. Nadaljnji prispevki za Evh. kongres: Mohorjani Podbrezje 40 Din; mohorjani v Sodražici 45.50 Din; mohorjani v Mavčičah 50 Din; mohorjani na Ponikvi ob j. ž. 35 Din; naročniki časopisov v Lenoglavu 10 Din; mohorjani na Turjaku 10 Din; uprava »Knjižice« pri salezijancih na Rakovniku 1000 dinarjev; mohorjani pri Sv. Juriju ob Taboru 50 Din; Mladinski dom na Kodeljevem 114 Din; neimenovani 100 Din; mohorjani v Prečni 50 Din; Valjavec Franc 3 Din; mohorjani v Le šah 7 Din, — Vsem naj Bog povrne! Prispevke za Evh. kongres pošiljajte na posebni račun pri Ljudski posojilnici v Ljubljani ali pa potom položnic na novo odprti račun št. 11.059 pri l.iublj. Poštni hranilnici. Nujna prošnja poverjenikom Mohorjeve družbe. Večina gg. poverjenikov je delo za Mohorjevo družbo zaključila. Prosimo vso gg. poverjenike, da takoj odpošljejo od mo-horjnnov nabrani denar za Evh. kongres. Doslej je le-še malenkostno število župnij storilo v tem pogledu svojo dolžnost. Bis dat qui cito, to velja v tem slučaiu še Drav posebno, ker se stroški s pripravami silno množijo. »Proglasi,« katere so prejeli Pripravljalni odbori odnosno župni uradi, naj se povsod nalepijo na cerkvena vrata- Davčni urad v Ljubljani je na tozadevno vprašanje odgovoril, da se lahko ti proglasi nalepijo brez kolka. Podobice »o že razposlane na župne urade. Pripravljalni odbor prosi, da bi podobice razdelili med vernike ob priliki, ko se bo vršilo cerkveno darovanje tofer) za kongres, kar je ljubljanski škofijski ordinariat dovolil. Preostale podobice pa naj bi se razdelile posebno med šolsko mladino. »Jezus mod nami« je naslov knjižice za duhovno prosveto. Vsebina kn,iižice_ je posvečena sv. Rešnjemu Telesu. Zato jo toplo priporočamo pripravljalnim odborom lr župnim uradom za vporabo pri predavanjih in verskih govorih. Naroča se tudi pri Pripravljalnem odbora za TT. evhnristični kongres v Ljubljani. Miklošičeva cesta 7; stane 1 dinar. Mariborske vesti: Proračun Mestnih podjetij Maribor, 19. januarja. Snočl se je vršila seja upravnega sveta Mestnih podjetij, na kateri se j« razpravljal proračunski predlog za leto 1935. Upravni svet je proračun odobril v predloženi obliki. Kakor smo že poročali, predvideva proračun 30,370,101 Din izdatkov in ravno toliko dohodkov. Mestna podjetja bodo izdala za pokojnine in mezde 7,027.766 Din 44 par. obrestovanje, amortizacija, tok in takse 15,131.213 Din 56 par, materijal za vzdrževanje 1,529.138 Din, material za obrlovanje 2,506.780 Din, inventurne nabavke in materijal za nove graditve za lastno uporabo 1,173.524 Din, za tujo uporabo pa 294.475 Din, materijal za dela na račun tretjih 313.954 Din, materijal za prodajo 2,393.350 Din. Novi proračun je sestavljen po načelih industrijskega budžetiranja.'Za sestavo stvarno in formalno pravilnega in po obsegu ter vsebini popolnega proračuna te vrste je predpogoj točno urejeno računovodstvo s podrobno razčlenitvijo vae h vrst stroškov in razčlenitvi.o obratov do najnižjih delovnih edinic, kakor tudi kontrola in medsebojna primerjava podatkov v proračunu z obračunom. V pričujočem proračunu tega še ni opaziti, ker naj-brže še ni bilo za to potrebne podlage, ki bo izvedena šele v tekočem letu. Radi tega tvori sicer novi proračun prvi temelj industrijskega prora- Zanimanje za Pohorje Maribor, 19. jan. Pred nedavnim časom je javljalo bolgraj-riko časopisje, da se zanima angleška minska družba Param on rit zelo živo za naše kraje ter da namerava v letošnji zimi izvršiti posnetek filma v kakem manjšem zimskos.porti.cra kraju naše države. V postov bi prišel pri tem edino kak kraj v Sloveniji, ker bo rabilo Filmsko podjetje tudi veliko število izvežbatiih in dobrih smučarjev za razne tekme. Dejanje filma se bo odigravalo v ziinskosportni postojanki m v njeni okolici, okvir pa mu bodo tvorile razne smučarsike prireditve. S fihnanjcni se bo pričelo najbrže v prihodnjem mesecu Na*c ministrstvo za trgovino, ki vodi tudi tu jski promet, tf€ je odločilo, da se izvrši filinanje v Sloveniji ter se je obrnilo na razne tujskopr nretr.e ustanove glede predlogov. Iz Maribora je bil te dni poslan tozadevni konkretni predlog. Po tem bi se dejanje filma odigravalo v zimskospoitnih postojankah na področju Poiiorja, v poštev bi še prišla Logarjeva dolina. Rimski vrelec, trška gora. Ker zahteva filmska družim, da se dejanje odigrava v malem gorskem trsu, H priš'i m poštev kot nalašč krasni in si;koviti naši po-poliorski kraji, kakor Sv. Lovrenc na Pohorju, Ribnica itd. Alpski hotel bi predstavljala Ribniška koča. ki je reprezentativno in moderno urejeno tu jskoprometno »oslopje ter it ži v najlepših smučarskih terenih. □ Veliko delo za naše zdravje. Mestni fizikat je ustanova, ki bedi nad zdravjem celega mesta. Svojo nalogo pa ne izvršuje šele pri nastopu^ bolezni, glavno skrb posveča fizikat, da nas očuva bolezni sploh. V tem pravcu je fizikat v preteklem letu izvršil veliko delo. Mestni desinfektorjl so izvršili 163 desinfekcij, od tega i«) zaradi škr-latinke, 105 zaradi davice, 4 zaradi šena, 10 zaradi jetike, 2 zaradi suma griže, 1 sum tifusa. 3 pa profilaktične. Za desinfekcije so porabili 118 kg formalina, 114 kg špirita, 9 kg anionijaka, 37 kg lizola, 50 kg apna in 11 kg žvepla. Razkužili so 118 sob in 51 šolskih prostorov. Infekcijskih prevozov se je lani izvršilo 73, od tega 21 izven mestnega okoliša. □ Proračunska seja preložena. Prvotno je bilo določeno, da se vrši proračunska seja mestnega sveta 22. t. m. Zaradi nepredvidenih težkoč pa se je seja preložila na kasnejši termin, bo pa na vsak način še januarja. □ Bogojavljenje. Včeraj so praznovali mariborski pravoslavni verniki praznik Bogojavljenja. Slovesna blagoslovitev vode se je izvršila na Trgu Svobode, kjer je bil postavljen oder, na njem pa velik križ iz leda. Obred je opravil prota Trbojevič. □ Mednarodni avtomobilisti v Mariboru. Jutri opoldne bo pasiralo Maribor 35 inozemskih avto-mobilistov, ki se udeležujejo mednarodne tekmovalne vožnje v Monte Carlo. V Mariboru se ne bodo ustavili, temveč nadaljevali vožnjo naprej. Posebnih priprav za kak sprejem v Mariboru ne bo. Na ulicah, po katerih se bodo vozili skozi mesto, bodo kazale smer posebne puščice. Na važnejših križiščih na cesti izven mesta pa bodo stali cestarji, da ne bi kdo zašel. Skozi Maribor se bodo inozemski avtomobilisti peljali predvidoma okoli poldneva. □ Upokojeni orožniki. Upokojeni so narednik-vodnik Alojz Nekrep, poveljnik orož. postaje v Prevaljah, narednik Ivan Kocutar, poveljnik orož. postaje na Muti. narednik Alojz Glavan, poveljnik orož. postaje pri Sv. Marjeti ob Pesnici, narednik Franc Vajda, poveljnik orož. postae v Rušah in narednik Jožef Golob, pisar v štabu orožniške čete v Mariboru. □ Pobiranje za pomožno akcijo. V ponedeljek začnejo pooblaščenci mestne občine pobirati po hišah prispevke za Pomožno akci o. Prosimo hišne lastnike in najemnike, da gredo tem pobirate-Ijem na roko in po svojih možnostih prispevajo. •— Vodstvo Pomožne akcie v Mariboru. □ Teren pripravljajo. Na prostoru, kjer nameravajo graditi Magdalensko šolo, so začeli v petek mestni delavci z odkopavanjem terena, da ga tako pravočasno pripravijo za zgradbo, ki naj bi se po možnosti pričela na pomlad. □ Smrt kosi. V bolnišnici so umrli: Jakob Oungl, vojni invalid, star 38 let. — Šnofl Marija, prevžitkarica, stara 74 let. — Borovnik Marija, zasebnica, stara 73 let. — Lang Matilda, vdova, stara 75 let. — Naj počivajo v miru! □ Kako so Mariborčani lani umirali. Na prirojeni življenjski slabosti jih je lani umrlo 17, na jetiki 101, od pljučnice 60, difterije 12, škrlntinke t, trebušnega tifusa t, kolere infantum (povzročene zaradi nesnage ali zastrupljenje z mesoin) 5, bolezni zaradi okuženih ran 30, drugih infekcijskih bolezni 12, od kapi 32, na boleznih krvnih žil in srčne napake 121, od roka 74, od smrtnih poškodb po naključju 27, zaradi samoumora 16, nasilne smrti 43, ostali slučaji naravne smrti 134; skupaj 653. Od tega pa je bilo 254 primerov lujih oseb, ki so se prišle zdravit v mariborsko bolnišnico, kjer so umrle. □ Regulirana mezda. V petek »e je vrSila seja Pomožne akcije, na kateri se je razpravljalo ▼ glavnem o mezdah delavcev, ki jih Pomožna čuna MP, ki ga bo mogoče izgraditi v celoti najbrž šele v prihodnjem letu. Proračun je sestavljen po podatkih, ki bo bili letos prvikrat zbrani in urejeni za vse obrate enotno. Materialni Izdatki so zbrani po podrobnih podatkih obratov ter kažejo znatno tendenco po varčevanju. Nematerialni podatki so izračunani po podatkih računovodstva in so v splošnem neizpre-menjenl. Prejemki so ocenjeni ob upoštevanju trenutnega gospodarskega stanja. V finančnem pogledu je proračun uravnovešen, ker se poedln« vrste izdatkov in prejemkov v medsebojnem razmerju krijejo. Stvarno pa je izravnan proračun s postavko predvidenih izterjanih zaostankov v iznosu od 1,171.843 Din, ki odpade deloma na račun mestnega zaklada, »reškega načelstva, pretežno pa (919.943 Din) na za 25% reducirane zaostanke pri odjemalcih. Ze po svoji strukturi pa poslavlja proračun kategorično zahtevo po varčevanju in bo njegova izvedba odvisna res od doslednega varčevanja tudi v najmanjših postavkah, ker sicer ne bo mogoče ohraniti likvidiranosti MP. Proračunski predlog je glede sestave mojstrovina za se; obseg je obširna knjiga velikega formata, Radi boljšega pregleda vsebuje poleg absolutnih številk tudi še relativne in radi lažjega ume-vanja je vsebina treh glavnih pregledov izražena tudi še grafično. 0 podrobnostih tega zanimivega proračunskega predloga bomo še poročali. Trbovlje akcija zaposljtije. Te mezde so se regulirale tako, da so se nekoliko znižale pri neoženjenih delavcih, zvišale pa pri onih, ki imajo družine s številnimi otroci. Mezde Pomožne akcije znašajo se- ' daj 1 do 4.50 Din na uro. □ Poledica. Na Slomškovem trgu |e zdrsnil 11 letni Milan Haber ter si zlomil levo nogo. — Na dvorišču hiše na Ruški cesti 3 je padla na ; ledu Marija Veras ter si zlomila desno roko. —< Oba ponesrečenca so reševalci prepeljali v bolnišnico. □ Nočno lekarniško službo vršita od 20. do j 26. januarja Vidmarjeva lekarna »Pri Arehu« na Glavnem trgu in Albaneževa lekarna »Pri sv. Antonu« na Frankopanskl cesti. □ Hranilne knjižice prevzamem pri nakupu pohištva v plačilo s polno vrednostjo. Ernest Zelenica, Maribor, Ulica tO. oktobra. □ Danes otvoritev nove slaščičarne na Glavnem trgu. □ Nož in pest. Na Grabrovskem vrhu je nekdo napadel viničarja Gumzeia Jakoba ter mu zasadil nož med rebra. — V Taborski ulici je neznanec napadel 17 letnega kleparskega vajenca Bogomirja Kočevarja. Pobil ga je na tla, da »i je fant zlomil nogo. — Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Jusefova« grenčica do ure- Nesrefa pri smučanju se je pripetila go-aj>ej obratovo>dje Verbiča, da je padla in si zlomila IlOKO. Zadnjič ponovijo igro »Mlinarjev Janez« danes v Društv. domu. Pri dosedanjih uprizoritvah je igra dosegla popoln uspeh Bloke za brezposelne je iizdala oMinsika uprav v jK>tnt>Č resnično brezposelnim in da se odpravi beračenje in nadlegovanje delomržme-žev. Namesto denarja naj vsaik daruje proseči m izkaznice za »Pomoč potrebnim«, ki jih bo potem občina vnovčila po ugotovitvi in preudarku z nakazili v živilih ali za obleko in obutev. Občinski uslužbenci bodo prihodnje dni obiskali vse hišo in ponudili v nakup bloke z omenjenimi Izkaznicami. Vojaški obvezniki se morajo zglasiti na občini do 15. februarja in sicer oni, ki so rojeni v letih 1908. do 1915. in 1917. Prinesejo naj selioj potrebne listine, poselimo če gre za oprostitev oz. za skrajšan službeni ro'k. Prijaviti se morajo vsi, čet udi niso tukaj rojeni. Odsotne morajo javiti njih domači. Huda konkurenca. Pri licitaciji za vožnjo pošte oil kolodvora na obe pošti je šel najnižji ponudnik na 8000 Din. Svojčas je bila vožnja pošte oddana za 'Mi.tKM) Din — sedaj si pa avtobusni podjetniki nagajajo — pošti v prid. S 1. februarjem začne voziti pošto avtopodpetje Kačnik. Čudno varčevanje. Iz enega rudniškega obrata je bil dodeljen 1111 drugega neki predde-lavec, češ da tam ni treba dveh in da vse delo lahko vrši en sam. ki je še tam ostal. Par tednov pozneje pa je bil na to izpraznjeno mesto postavljen drugi z razliko, da je plača tega okoli (>d zatrjuje, da sc premestitev ni izvršila iz nobenih stran-kai kili vidikov, ampak le radi varčevanja. itaannanaflM^nanaaannaaRaanaMjiiiB »Narod, ki pozablja brate v sužnjosti, tepta svojo čast! — »Bran-i-bor« se briga zanje. Pristopajte!« Doma Vas čaka kup neupranega perila — Pri trgovcu na polici ta »Iluber-tus« milo in eferioa« pralni prašek. — Kupite iu) Perilo bo takoj oprmio. Komata izdelka stal Svoji k svojim! Kamnik Cecilijansko društvo v Kamniku priredi v četrtek, dne 24. januarja ob 8 zvečer v Kamniškem domu predavanje o evharističnih kongresih > ski-optičnimi slikami. Predaval bo gosp. Vinko Zor, ki je bil sam udeleženec svetovnih evharističnih kongresov. Predočil nam bo lepoto in vzvišenost teh velikih evharističnih zborovanj. Pridite, ne bo vam žal. Vsi mladeniči, rojeni 1915 in bivajoča v Kamniku, sc morajo od 21. do 31. januarja zgla-siti v obči lirik i pisarni zaradi vpisa v rekrulni neznani. Šmartno p. Šmarno goro Sadjarsko in vrtnarsko društvo je imelo preteklo svoj redni občni zbor. Na tem občnem ziboru jo bil v pretežni večini izvoljen stari odbor. Tatvine so na dnevnem redu. Danes izginejo temu kokoši, jutri drugemu race, zdaj temu d.rva, krompir iz kleti ali drufja živila itd. Ljudstvo je poslalo pozorno napram' gotovim deloiliržnim tipom. Pričakuje se, da se bo |»rav v kratkem posrečilo razkrinkati te dolgoprst-neže in jih prijaviti oblasti, da bodo prejeli zašili /,c 110 plačilo. Inserate za »Slovenca« in »Domoljuba« oskrbi in daje točna pojasnila za tukajšnji okoliš g. Alojzij Lavrih, Šmartno pod Šjnanuo goro št. 32. It San Paofa v Sanios Brazilska kava in banane jenega želodca in črevesja. Celje & Skiontično predavanje o zgodovini evharističnih kongresov. Ljudska čitalnica vabi občinstvo, da se v čim večjem šicvilu udeleži jutri, v ponedeljek ob 8 zvečer skioptičiiega predavanja o zgodovini evharističnih kongresov. Predavanje bo v veliki dvorani Ljudske posojilnice. <3 Darovi /.a Vincencijevo konferenco. Na mesto venca na grob pokojnega g. Maksa Ja-niča sta darovala za Vincencijevo konferenco odvetnik g. dr. A. Rakun 150 in primarij p. dr. c.111. Wa!zke 200 Din. Odbor izreka obema najtoplejšo zalivalo s& Licitacija za regulacijo Savinje odobrena. Finančni minister g. dr. Stojadinovič je odobril licitacijo za regulacijska dela na Savinji. Dola se liorlo pričela pri Premer jih in jih 00 vodila tvrdka las kovic iz Skoplja kot edini ponudnik. e" Po/.or pred nakupom. G. Grobelnik Mariji, zasebnici na Krekovem trgu je bila v petek med 19 111 20 s hodnika njenega stanovanja ukradena 3 111 dol^a i.n 2 111 široka preproga. V omenjenem času je prosil podpore neki neznani moški, jo tudi dobil in v zalivalo odnesel še 1000 Dim vredno preprogo. V imenu lastnice svarimo vsakogar pred nakupom. 0- Komisijsko poizvedbe in obravnava glede prošnje mestne občine celjske za dovoljenje za stalno čiščenje prodišča struge Savinje pri Levcu. za pridelovanje gramoznega materi-jala za posipanje cest bo dne 23. t. m. ob 10.50 na kraju samem. Komisijski ogled za regulacijo Sušnice na ozemlju okoliške občine. Občina Celje-oko-lica je predložila načrt zn regulacijo Sušnice v njenem območju. Komisijska razprava bo v petek, dne 25. t. 111. ob 9 dopoldne pri tovarni Pvrota na Ost rožnem, nato bo obhod Suranice. et Amnestija v Celju. Iz jctnišnico okrožnega sodišča v Celju je bilo na podla ari zadnje amnestijo izpuščenih 12. t. 111. 62 jetnikov. & Oddaja plemenskih merjnščkov po znižani ceni. Okrajni kmetijski odbor v Celju bo posredoval naikup plemen. merjašBkov nemške žlahtno pasme |x> znižani coni. Interesenti nuj sc javijo do 22. t. 111. v pisarni občinskega urada na Bregu, kjer dobe tudi natančnejša pojasnila. Škocjan pri Mokronogu Kolportaža »Slovenca«. Nedeljski »Slovenec« se dobi vsako nedeljo ob 8 zjutraj pri Stanku Jeriču. Za bore 2 Din veliko lepega in koristnega beriva! Občni zbor »Sadjarskega društva«. V nedeljo, dne. 13. t. m. se je vršil občni zbor tukajšnjega »Sadjarskega društva« in sicer v osnovni šoli. Člani so odobrili in pohvalili delo dosedanjega odbora in zopet izvolili odbor z gosp. F.r. Kovačičem kot predsednikom in tajnico gdč. učiteljico Kom-ljančevo. Občni zbor je navdušeno sklenil poslati priznalno in zahvalno pismo bivšemu šolskemu upravitelju gosp. Janku Malešiču v Žetale, ki je bil ustanovitelj in dolgoletni marljivi in požrtvovalni tajnik in s tem duša društva. S tem so tudi popolnoma pobite zlobne govorice nekaterih odgovornih domačih glav, ki so mu po njegovi premestitvi očitale nekaj glede drevesnice. »Rdeči križ« ustanovljen. Isto nedeljo se je vršil tudi ustanovni občni zbor »Rdečega križa«, istotako v osnovni šoli. Prvi predsednik je po »soglasni« izvolitvi postal naš župan gosp. Ivan Glo-fievnlk. — Do tu vse v redu; protestirati pa mo- 1 ramo proti temu, da se vabilo ni dostavilo vtvni ' priglašenim članom! Zadnjič sem poročal o nebotičnikih v Južni Ameriki, danes bomo pa spregovorili nekaj o brazilski kavi in o bananah. Z g. Stojkovim sva se zmenila, da se popeljeva v nedeljo v Santos, izvozno ter uvozno luko San Paula, ker dan obeta biti krasen. Hotelskemu slugi, zamorčku, v lepo prikrojeni uniformi, sem naročil, naj me zbudi, ker je bilo treba ili zgodaj na vlak. San Paulo je tretje največje mesto v Južni Anierikik in šteje skoraj milijon in pol prebivalcev. Kolodvor je ogromen, saj je San Paulo ve-Ievažno železniško križišče Južne Amerike. Da pripelje vlak na periferijo mesta, mora prevoziti kakih osem kilometrov. Vse velemesto se pa ra-sprostira šestnast kilometrov na široko. Ko sem se tako čudil morju hiš, mi je moj spremljevalec razložil, da je San Paulo duša Brazilije. Tega se uče že v osnovni šoli. In res to mesto dela čudeže. Pismo iz Brazilije prične že 21. junija. Seveda to ni zima, kakor jo poznamo v srednji in severni Evropi, ampak nastopijo le mrzli vetrovi od južnega tečaja, ki včasi spravijo živo srebro v termometru tudi pod ničlo, v višjih hribih pa se pokaže tudi nekoliko snega, seveda le ponoči.. Vlak je privozil na rob Piratiningske planote, nazvane Alto da Sena. Do morja imamo še okrog 25 kilometrov, a smo še vedno 800 metrov nad morjem. Od tu se spušča železnica strmo k obali s 35" padca. Vlakovo kompozicijo so razdelili in po dva vagona polagoma spuščajo, privezana na jeklenih vrveh po vzpenjači. Iz nižine pa istočasno dviga teža naših vagonov enako število vagonov navzgor, s pomočjo mehanizma, ki deluje nad vrvmi, in ki je skrit pod tiri. Ker imava še dovolj časa, preden prideta na vrsto naša vagona, se odločiva da greva v kolodvorsko restavracijo na Alto da Serra, prijaznemu natakarju pa g. Stojkov naroči: »Dois caffes aim-ples ... carioea«. Natakar prinese štiri skodelice, v prvih dveh kavo, v ostalih pa je bila vroča voda. Kava je namreč tu zelo močna, in si jo lahko z vročo vodo poljubno razredčiš. Kava stane 200 reis-ov (80 par), 20 brazilskih cigaret pa stane 500 reisov, (po našem 2 dinarja). Čeprav so poceni, je njihova kvaliteta mnogo nad evropskimi cigaretami. Sopotnika vprašam, če v Braziliji ni monopola na tobaku... — Monopol? To je zopet en evropski izum, ki ga tu hvala Bogu ne poznamo, pač imamo pa monopol v San Paulu in to je pogrebni zavod (Empreza Rodo-valho). Začudil sem se. Čudite se?... To je zopet ena amerikanska posebnost. Kupila sva si še banan in ko sla prišla najina vagona na vrsto, da ju spuste po strmini, sva morala vstopiti. Banane, ki sem jih jedel, so bile mnogo boljše od onih, ki se dobe v livropi. Banan je namreč več vrst. Vrsta, ki pride v poštev za izvoz, nazvann »nanica«, rabi dolgo časa, da dozori in se torej delj časa ohrani. Te, ki sem jih Železnica San Paolo—Santos Njegovo prebivalstvo je naraslo v 11 letih za 120 odstotkov. Prevzelo je vodstvo v industriji Rio de Janeiru in Bouenos Airesu, tako da je danes največje industrijsko središče Južne Amerike. Danes ni stroja ali zgradbe, da jih ne bi izdelali v San Paulu. Čudovitlo napreduje v vseh smereh in njegovi sinovi ga ljubijo: »Pro San Paulo fiant extmia«... Od morja je oddaljen 60 km, leži pa na Pira-tiningksi planoti 800 metrov nad morjem. Z oceanom je vezan z železnico Saint Paul Raylvay Conipany (Angleška) in s cesto, ki je široka 30 metrov in vsa asfaltirana. V gradnji je pa še ena železnica Mairynk-Santos, ki bo pa obšla obrobno gorovje. Prvih 35 km smo se vozili j>o planoti, ki zavzema skoro ves teritorij San Paulske zvezne države (Brazilijo tvori dvajset držav, t teritorij Acre — ni še država, ker ima premalo prebivalcev, in provizorični Districto Federal z glavnim mestom Rio de Jnneiro, dokler ne prenese glavnega mesta v osrednjo planoto Goyaz), katera obsega 285.000 kvadratnih kilometrov, torej več nego Jugoslavija. Planota je rodovitna, a sem se zaman oziral po kavinih nasadih. O. Stojkov mi je pa razjasnil, da s6 kavine plantaže v notranjosti Brazilije, kakih 400 km od obale, kjer je zemlja zelo ugodnn za kulturo te brazilske »preciozne ruhiaeije«. Plantaže so ogromne. Posamezne se rastezajo do 30 kilometrov na široko. Lastniki plantaž imajo na svojih veleposestvih od 500 do 3000 družin (colonos), ki delajo samo za gospodarja, mu pomagajo bogateti in razsipno živeli, sami pa nimajo nobenih ugodnosti, ter skromno živijo. Seveda danes, ko kava. tako rekoč, tudi preživlja krizo, se jim več ne godi tako. ne prvemu, ker ne more več prodnlati kave tako ugodno, ne drugim, ki so j)0 večini zapustili vse in jell delali v Industriji. Večina brazilske kave se zbira v Ranlosu, odkoder jo pošiljajo po vsem svetu San Paulo (dr-Jnvn) im.i 1.7(10 milijonov kavinih dreves. Obiranje kave je končano koncem maju, kajti zima so Zrele banane obirajo tu jedel, se zovejo po portugalski »bannna ouro« (občevalni jezik v Braziliji je portugalski), dobe se pa tudi banane vseh drugih sort: >da terra«, dobre za peči, »itiacfi« »d'agua« i. t. d. Dospeli smo v Piazza Guerra, na vznožle obrobnega gorovja. Od tu se razprostira k obali prostrana ravnina. Po tej bujno zeleni ravnini, vsej posejani s prostranimi plantažami banan, smo imeli že okrog 20 minut hitre vožnje. Tu je vse polno bananovih sadik, visokih od 3 do 4 metrov, ter sajone na 4 metre oddaljene ena od druge. Vsajene so v močvirnata tla. O. Stojkov mi pojasni, da so tu skoraj same sadike takozva-nih banan »nanica«, ki se izvažajo po vsem svetu. Kmalu je bilo lepe in zanimive vožnje konec. Bližali smo se Santosu (300.000 prebivalcev), o katerem bom natančneje sporočil drugič. Carlos Rado Patcrnostr. Življenje v gozdovih in močvirjih Živali v gozdu so Kimali . • S filmskim, fotografskim in zvočnim aparatom nad jelene, lisice in ptiče Nemčija si zadnje čase vse prizadeva, da bi v zvočni film ujela vse zanimivosti, katere je mogoče na nemških tleh videti ali slišati. Posebno za nairavopisno stroko vlada veliko Minimanje. Pred kratkim so posneli 16.000 m filma iz življenja lovcev, gozdarjev iitd. To delo je trajalo od mairca do decembra L 1934. FilmaLi so v zahodni in vzhodni Nemčiji, ob Severnem morju in poti Alpami. Tu so filmovci ▼idoli lose, ki »o korakali skozi stare gozdove, taon »o se jeleni med rukaujem srdito napadali, ob MeklenbuirSkiih jezerih so cvrčale cele jate ptičev, drugod so peli divji petelini. Vse to so posneli filmovci na zvočni film. Nikakor pa ni bilo lahko z nerodnimi aparati živalim se tako približati, da bi jih orbite začuitile. To delo je bilo silno natporno. V Kič ju ali pa na vrhovih visokih dreves so možje skrili svoje mikrofone im po njih posneli glasove, ki so prihajali ia gozda, ter jih prinesli domov. Le lisica jih je uhanila Cele dneve so filmovci tičali skriti za grmovjem k-nikiih 80 m od lisičine. Kakor dolg top je objektiv posnemovalnega aparata molel ia grmovja, vsak hip pripravljen, da ujame na filmski trak plazečo se lisico, ki se bo priplazila ii luknje, ali pa, da preseneti mladiče, ki ne bodo igrali pred lisičino. Toda filmovci eo delali račun brez lisice. Neke noči namreč je lisica s svojim zarodom skrivaj in čisto na tihem izginila iz lisičine in odšla bogvekaun. To je bilo za filmovce veliko razočaranje. Zato pa ao kmalu nato imeli tem večjo srečo, ko ee jim je posrečilo posneti s sliko in glasom igrajočo Se jazbečevo družino. Čivhanje v jajčka Ob bregovih severno-nemških jezer je v bičj>u polno življenja. To življenje lahko slišiš, vidiš pa ga malo. Bobna/rica, kadaT 9e »kriva, je na primer med bičjem čisto podobna bičju ter se skoraj ne loči od ti joga. Čopasti potapljač Skrbno pokrije z listjem svoje gnezdo, kadar gre iskat hrano. Toda filmovci so vendarle uganili rvijače teh krilatih prebivalcev bičevja. Posneli so vodni ples fx»pa«tih potapljačev teir jih ujeli na filmski trak, ko so gradili svoje gnezdo. Pri tem so ugotovili da ptiči gmijoče listje devljejo pod gneizdo, da tako povečajo toploto, katera je potrebna pri valjenju jajc. Posneli so ljubko sikanje bobnairice, ko je samec samici delal kratek čas. dokler je sedela v gnezda. Kakor pa je petje samca bobnarja ljubko, dokler samica vali, tako neznosno postane njegovo kričanje potem. Filmovcem se je celo posrečilo, da so v mikrofon ujela čiv-kanje. ki je prihajalo iz jajčka, iz katerega «e še ni bil izvalil ptiček. Celih 20 ubočju vračali v dolino, sta oba Celovčana vozila prva. Pri tem se je zgodilo, da je tisti, ki je bil drugi, sprožil snežni plaz, kateri je naglo začel drveti v dolino tik za prvim smučarjem. Ta je takoj opazil smrtno nevarnost in je drvel pred belo smrtjo za žive in tnrtve. Toda bela smrt je bila vedno bliže ter ga je že skoro dohitela, ko sc je smrtna dirka v dolini končala. Drugi smučarji so i roba vsi v največji grozi gledali to strašno dirko nted človekom in plazom. Plaz je vedno bolj dohiteval smučarja, ki si je pomagal z rokama tako, da je mahal kakor bi plaval. Končno so iz snežene gmote videli le še njegove visoko dvignjene roke. Ker se je v tem plaz ustavil, so smučarji vedeli, kje naj ga iščejo. Petnajst tovarišev jc takoj šlo na delo, da ga izkopljejo. Po nekaj urah so ga res rešili iz snega in leda — živega. Bil pa je zelo slab ter so ga morali podpirali, da je prišel do Celovške koče. Tu so tmi brž dali gorkih okrepčil. da si je opomogel in se začel celo šaliti. Naenkrat pa sc je nezavesten zgrudil na tla Revežu je plaz prizadjal tako resne notranje poškodbe, da so ga morali odpeljati v celovško bolnišnico. V Rusiji se širijo verske sekte Versko življenje v sovjetski Rusiji je zaradi in cerkvene organizacije, so take sekte celo nami preganjanja cerkva zelo siromašno. Zato pa so se podpirali, hoteč ž njimi pospešiti razkroj pravo-tem bolj razmnožile razne skrivne sekte. Zadnje j slavne cerkve. Sedaj pa, ko so se znebili cerkva čase so v Rusiji našteli celih 1fin lokih vo.rvit.-ih J i.ih oričeniaio vanemiriati sekte. Vznemiri« iili ix> 1(30 takih verskih ločin. — Te Ločine se skoro v vsemi razlikujejo od ločin, katere so že prej životarile v Rusiji. Sedaj ne slišite več o flagelautih, duhoborcih in skopcih. Zato pa so nastale nove, ki imajo pa vse neko .krščansko podlago, čeprav je seveda zmota hudo pomešana z resnico. Ker je cerkvena organizacija ruske pravoslavne cerkve skoro prenehala ter splob zelo primanjkuje pravo, vnih duhovnikov, te sekte žive samostojno življenje ter dosegajo med neukimi ljuidimi velike uspehe. Prav posebno je zanimiva sekta ..vzvišenih«, ki je najbolj razširjena na Povollžju. Mladina, ki sedaj dorašča, se vzgaja brez vere. Pa ravno med to mladino je opažati vedno večje zanimanje za krščanska načela o življenju. Na tej želji brez versko vzgojene mladine po krščanski resnici in njenih vzorih pa temelje »vzvišeni«:. Njihova vera sicer nima nobenih pravih verskih resnic, vendar verujejo v einega Boga, imajo tudi svoj katekizem, v katerem pa ni nobenega evangeijekega besedila, pač pa je v njem precej krščanskih resinic. Tako n. pr. u«e. da je treba bližnjega ljubiti. Mnogi iamed teh »vzvišenih* ee odreko svetu in gredo v puščavo, kjer se kot puščavniikii pripravljajo za dela ljubezni. Ti reveži tie vedo ničesar o cerkvi, o cerkveni zgodovini, nikdar niso slišaili ničesar o cerkvenih očetih in učenikih, ne poznajo krščanskih mučencev in junakov vere. znano jim je le irnie Jezusa Kristusa, vanj verujejo iin ga po svoje nvolijo. Vse vensko življenje so boljševiki uničili, sedaj pa njihove žrtve, ki o veri ničesar ne vedo, razglašajo, da je jih pričenjajo vznemirjali sekte. Vznemirja jili posebno to, da te sekte, ki so nastale v različnih krajih in različnih razmerah, druga drugi niso sovražne, če se kje srečajo, ampak ee celo podpirajo. Zato eo boljševiki zadnje čase začeli ostreje nastopati proti sektam, posebno protii »vzvišenim«. Zgodilo se je že. da so boljševiki za njimi poslali v puščavo posebne ekspedicij«, kjer so jih napadli, ko so ee zbirali k molitvi. Evangelija v Rusiji ne moreš dobili v roke. Če pa uradni organi pri kom zalotijo eva.nge.lij ali sv. pismo, temu je gorje! Zato pa ee širijo krivi nauki, keir ljudstvo nima od nikoder zajemati resnice. Ln zanimivo je, da se boljševiki tudi krivih naukov pričenjajo baiti. Charles Oeorge (Jordon, angleški guverner in poveljnik v Hartumu v Sudanu, ki je 26. januarja 1885. leta po junaških bojih padel v boju z Mahdijevimi četami. Uporniki so mu odsekali glavo. Malidijevega vladanja pa je bilo kmalu konec in za njim je Sudan zasedla zopel Anglija Najstarejši škof na svetu umri Za novo leto je kruta smrt ugTabila Novi Zelandiji njenega nadškofa ekscelenoo Redwood-a v \X'ellingtonu. Ekse Redsvood je bil najstarejši škof ua svetu. Rojen je bil v škofiji Biriningham dne 8. aprila 1839 ter se je konta) triletni deček preselil s starši na Novo Zelandijo. Leta 1863. je prejel mašniško posvečenje in 1874 je bil v Londonu posvečen za škofa od poznejšega kardinala Man-ninga. Papež Leon XIII. pa ga je leta 1887. imenoval za nadškofa v Vfellingtonu. Neumorni nad-pistir je komaj 1913 v 74. letu starosti prevzel ko-adjutorja v osebi tnsgr. O' Shea, ki ga je sam posvetil v niašnika. Ker je nadškof nenavadno tnladeniški izgledal, so ga večkrat, ko se je na ulici prikazal v spremstvu svoejga koadjutorja O' Shea in kljub razliki 31 let, zamenjali s toliko mlajšim koadjutorjem. Umrli nadpastir je 21 krit potoval v Evropo in Ameriko. Bil je sprejet od petih papežev v avdijenco ter se je udeležil mnogo evharističnih kongresov, tako v Montrealu (1910), Lurdu (1914), Amsterdamu (1924), Chicagu (1926), Sydneyu (1928) in Dublinu (1932). Kot odličen muzik se ni nikoli niti na potovanjih ločil od svojih preljubih gosli. Njegova dolga življenjska pol je bila izredno plodonosna za cerkev v Novi Zelandiji in za vsa druga polja, kjer se je neumorno trudil, da bi dvignil krščansko kulturo, zlasti pa je slovel kot nenavadno dober organizator srednješolskega pouka Zavod sv. Patriaka v Wellingtonu je njegovo delo i Kot apostolskemu možu pa mu je bil misijon Ma I oris do zadnjega trenutka najbolj pri srcu. Roman za stare in mlade 17 Pikica in Tonček di, da bi se cela jata spustila na tln k počitku j vendar le Bog, katerega je treba moliti, ob kakem jezeru. Kadar se to zgodi, tedaj se I Spočetka, ko so boljševiki še razdirati cerkve Poroka španske princezmje Te dni se je v Rimu vršila poroka hčerke biv-fcega španskega kralja Alfonza XIII., infantinje Bea-trice, s princem Aleksandrom Torlonia. Čeprav španska kraljevska rodovina živi v pregnanstvu, vendar so to poroko obhajali z vsem sijajem, kakršen jc bil doma na španskem dvoru. Na svatbo je prišlo nič manj ko 50 princev z vseh strani sveta. Toda princi so kar izginili v silni množici španskih monarhistov in privržencev kralja Alfonza XIII. Teh je prišlo na svatbo kar 3000. Nekateri so na skrivaj prišli s Španskega, drugi pa od drugod, kjer žive v begunstvu. Vse le svoje pri-•taše je bivši kralj Aitonz Xiii. po poroki sprejel v avdiicuct Poročne obrede je opravil španski kardinal Segura v cerkvi Srca Jezusovega, v kateri ima rodovina princa Torlonia svojo posebno kapelo. K poroki so mogli samo princi, ker za druge v kapeli ni bilo več prostora. Po poroki je bil sprejem pri papežu, ki je novoporočencema dal svoj blagoslov. Novoporočenca sta dobila mnogo poročnih daril. Kralj Alfonz XIII. je svoji hčerki podaril neprecenljivi biserni niz, ki ga je nosila nekoč njegova mati kraljica Marija Kristina; ženin pa ji je daroval krasen prstan s safirjem, sam pa je dobil inansetnc gumbe iz rubina »Najbolje bi bilo, da ostaneš doma.« je izjavil Tonček. »Kadar tvoji starši izvedo, ne bi bil rad v tvoji koži.« »Meni nič mar,« je odgovorila Pikica. »Ali sem jaz sprejela gospodično Blaginjo za vzgojiteljico v našo hišo, ali jo je mama?« l onček je vzel papirnati prtič, ko je ležal na nasprotni mizi. ga zvil v škrnieelj in položil vanj šest narančnih rezin. Potem je položil škr-nicelj v svoj ročni kovčog. Pikica ga je vprašujoče pogledala, on pa ji je v zadregi pojasnil: >Za mojo mamo!« »Še nekaj sem se spomnila!« je vzkliknila Pikica iin brkljala po svoji tonbici. »Ca že imam!« Držala je nekaj meti prsti. Tonček se je sklonil, da bi bolje videl. »Zob,« je ugotovil, »Si ga že izdrla?« »Oh, kako neumno izprašuješ,« je užaljeno dejala. »Ali ga hočeš?« Deček pa ni imel nobenega posebnega razumevanja za zobe, zato ga je vteknila nazaj v torbico. Potem je prišla gospodična Blaginja. Poznalo se ji je, da je »v rožicah.« »Zdaj pa domovi« je ukazala. Šli so skupaj do Cesarjevega mostu in se tam poslovili. »Sklopek se imenuje vaš razrednik?« je vprašala Pikica. Tonček je pokimail. »Jutri popoldne pridem »pet na obisk,« je obl j ubila. Radostno ji je stresel roko, se priklonil gospodični Blaginji in stekel proti domu. Pikica in gospodična Blaginja sta bree nezgod prispeli v stanovanje. Starši so bili še zmerom pri generalnem konzulu. Pikica je legla v posteljo in zaspala kakor ubita. Dudek je polglasno renčal, ker sta ga zbudili. Gospodična Blaginja je odšla v svojo sobo, zaprla beraške caipe v predalčnik in nato tudi ona legla spat. Tonček še ni mogel y posteljo. Po prstih se je splazil po hodniku mimo materine sobe v kuhinjo. Prižgal je luč. skril svoj kovčeg. sedel k mizi, si podprl glavo z rokami in zdehal, da bi si bil kmalu stakuil čeljust. Potem je privlekel iz žepa majhen moder zvezek ie svinčnik. Segel je v hlačni žep, položil kupček drobiža na mizo in začel z vso vnemo šteti. Naštel je šest in trideset dinarjev in pe in Sedemdeset par. če ne bi bilo prijaznega gospoda in Pikice, bi imel zdaj samo pet im dvajset par, je pomislil in vknjižil nočni izkupiček v zvezek. Skupaj z ostankom, ki ga je imel dobro skritega v omarici, je znašalo njegovo premoženje pet in šestdeset dinarjev, šestdeset dinarjev mora dati hišnemu gospodarju na račun najemnine, torej mu ostane samo pet dinarjev za hrano. Pogledal je v shrambico. Krompirja je bilo Še malo. Na rezalni deski je ležala debela koža od sianine. če jo jutri vrže v ponev, bo morda še dala toliko masti, da bo lahko napravil prnžen kromipir. 7, jetrno klobaso pa tudi topot še ne bo nič. In ravno jetrna klobasa mu je tako dišala! Položil je narančne rezine na krožnik, sezul čevlje, ugasnil luč in se splazil iz kuhinje. Pred materino eobo je obstal in pritisnil uho na vrata. Mati je spala. Slišal je njeno enakomerno dihanje, da, včasih je celo polglasno zasmrčala. Tonček je pobožal vrata in se nasmehnil, ker je prav v tem hipu mama spet zasmrčala. Potem se je spiaziI v svojo sabo. Slekel se je kar v temi, obesil suknjič na stol, položil denar v omarico, zlezel na zofo in se pokril. Ali je zaklenil vrata na hodnik? In plinsko pipo — ali jo je zasukal? Nemirno se je nekaj časa premetaval zdaj na to, zdaj na ono stran. Potem je vstal in šel gledat, če je vse v redu. Bilo je vse v redu. Znova je legel na zofo. Računske naloge je dovršil. Obšlo ga je tiho upanje, da gospod Sklopek ne bo poslal materi pisma. To bi bilo hudo. Vse bi potem prišlo na dan: da stoji vsak večer na Cesarjevem mostu in prodaja igle za čevlje. Ali ima igel še dovolj? Rjavih bo kmalu zmanjkalo. Vse kaže, da ljndje raje nosijo rjave stezne igle kot črne. Ali pa se rjave igle prej strejo? Tonček se je obrnil na drugo stran. Mama bo gotovo kmalu spet »tirava., je ie svetlo pomislil in zaspal. Sedmo premišljevanje govori: o retnobi livljenja Zadnjič tem bil na sejmu. Ulice, ki te poševno spuštajo r Komoro, to bile polne tlojnic, in spodaj na nabreiju so veselo plesali vrtiljaki. Postal tem še tam dobre volje. Utaboril tem te pred iladtitarno in zahteval eo dva dinarja turškega medu. Na vto moi mi je teknil. Pa je pricapljal mimo detek t materjo. Pocukal jo je za rokav in dejal: rše en kolačU In je imel ie pet kolačev pod pazduho. Mati m dejala ne bev ne mev, kakor da je gluha. Tedaj je detek obtlal, udaril t nogo ob Ua in ta vrištal: »Se en kolalU >Pet jih ie imaš,* ga je mati karajoie pogledala. »Pomisli, revni otroci nimajo niti enega** .4Ji veste, kaj je detek odgovorilP Jezno je zakrital: *Mene revni otroci prav nič ne brigajo Tako tem se prestrašil, da bi bil kmalu luriki med t papirjem vred poirl. Otroci, otrociI Ali fr kaj takšnega sploh mogote na svetu? Ima takle detek nezasluleno vrelo, da je «in bogatih ttaršev, pa se postavi tja in kriti: »Mene revni otroci prav nit ne brigajoU Namesto da bi od svojih petih kolatev podaril revnim otrokom dva ali tri in se veselil, da je tudi njim napravil majhno veseljel Življenje je resno tn teiko. Ce tisti ljudje, ki se jim dobro godi, ne bodo hoteli drugim, ki te jim godi slabo, prostovoljno pomagali, te bo nekoč vte lo še hudo kontala. HadaJfevMte MLADI SLOVENEC X Vj rt Jaka se smuča Jezno reče stari Jaka: j6m«nta vendar, saj ni taka, da tri smučati ne smel, če sem prav v lase že beli« Jaka v kožuh se zavij« sodu doge dve iz,bi je, brž na noge ju naveže, v gnncu palice odreže. Jaka brž hiti na sneg, tja nad potok, kjer je sneg še pritrdi ai klobuk — Vse pripravljeno je... Smuk! Juh, tako gre kot Eilja! Po strmini ne zavija, hops! po zraku od t rči, burne I t potoku obleži. Še eno Kolumbovo jajce ti (Kalko postavim jajce na gJavo, ne da bi ga etri) Jurček je skočil s postelje in stekel k oknu. Hu! Kakšen gnd dain. Zunaj je snežilo iin deževalo — vse obenem. Debele deževne kaplje, pomešane ■ snežinkama, eo polzele po šipah in vihar je tulil kaloor divja zver. S šolskim izletom ne bo nič. Joj, tn Jurček se je že talko veselil I Ves potrt se je začel umivati in si čistiti zobe. Vlil je vodo v evoj kozarec, ki je ležali na marmorni plošči umivalnika, po nesreči pa je zlil nekaj kapljic vode tudii na ploščo. Ko je na zobno ščetiko iztisnil zobno čistilo, je hotel kozarec dvigniti. Pa ni šlo. Ves presenečen je strmel v kozarec. Kaj takega se mu še ni pripetilo. Še enikrat je zgrabil kozarec in ga hotel dvigniti. Pa je biil tako trdo prilepljen, kakor da je zraščen s ploščo 6fkupaj. V tem hipu je e topil v sobo Jurfikov oče. Krepko je prijel kozarec s prsi i in ga vlekel 6 plošče. Pa ni šlo zlepa; tudi on je moral uporabiti silo. Juirčok je hotel takoj vse vedeti in razumeti. Vprašal je očeta, zaikaj je bilo talko težko dvigniti kozarec. »Vidiš, to je taikozvama privlačna sila — latinsko »adhesion«,« je odgovoril oče. »Ta naravna sila povzroča, da se dva predmeta, ki prideta v stik, kraplco združita. In kozarec se tembolj prime plošče, ker razlita voda izpolni sikoraj nevidne krivine dot i kahiih površin in tako doseže še tesnejšo vez. — Tudi dežvne kaplje ee samo zaradi privlačne sile (adhezije) držijo okenskih šip. Brez te sile ne bi mogli ljudje nobene reči zlepiti skupaj.« Tako se je Tonček spet nekaj novega naučil. Ko so ga zvečer obiskali tovariši, jim je povedal svoj doživljaj s kozarcem in jim razložil tudi vzrok, zakaj ee je kozarec tako trdo držal plošče. Oče je poslušal njegovo razlago. Potem je vsital tn odšel v kuhinjo. Ko se je vrnil, je prinesel s seboj jajce in dejal: »(Potkami vam bom zanimiv poskus e privlačno silo. Zgodbo o Kolumbovemu jajou gotovo že poznate vsi. Ce bi bil jaz Kolumb, ne bi jajčje lupine stri, ampak bi to napravil drugače. Poglejte!« Oslinil je z jezikom zgornji del jajca in postavil ja'joe n« namizni prt. Čez ne(lia'j časa je roko odstranil in jajce je na največje začudenje vseh stalo poikoncul »Kako sem to napravil, bi radi vedeli? Zelo enostavno. Nasul sem naskrivaj nekaj zrnc kuhinjske soli na to mesto in priitisnil nanje oslinjeni konec jajca. Nekaj zrnc se je oprijelo jajčje konice in ta zmca eo podpirala jajoe, da je stalo pokoncu.« Jurček in njegovi tovariši so začeli zdaj kakor za stavo posnemati Krištofa Kolumba. Jajoe je stalo povsod: na svetli namizni plošči, na gladki površini kozarca in tudi na noževi konici. l)a, Jur-Sku se je celo posrečilo, postaviti jajce na konec prsta. — Otroci, aH verjamete vse to? Poskusite sami, pa boste videli! Samo previdni bodiiite — druigače ee bo »Kolumbovo jajce« spremenilo v jajejo jed! Volk Krvolok in zvili pastir Mirko Kunčič: Pismo v tujino L j n b i očka! I>okro je že tega, kar si šel od nas. Vsak dan je objofkaai materin Obraz. Veš, kaj si obljubil, ko jemal edovo el in poslednjič gonko segel nam v roko si? — Da tam daleč, daleč t rudnikih tujine nikdar ne poaabiž svoje domovino. Da vsak mesec dvakrat pošlješ nam pozdrave in da kmalu vrneš v rodne se dobrave. Potlej borno srečni: kupiš ntum vrh hoimca hišico preleipo, polno rož in sol n ca. Meni pa — še veš? — celo jagenjčka obljubil si, ko na pragu še enkrat gonko me poljubil el--- Zdaj glasu od Tebe nf Se leto dmii. Kaj je s Tabo, očka, taim v Vestfaiiji? NAIjOOA Iz številk 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 9 sestavi tri rfkupi.ne po tri številke tako, da bo število, ki ga da druga skupina, še einkrat večje, kakor število prve skupine, število tretje skupine oa dvakrat »• i. i— -j__■i —' ____.___ jMiimu »icvuo pi vt: anupi.uo. Rešitev: 219, 438, 667, BfD so budi časi, ko se ljudi jo niso upali itd v good. Niso mogli nabirati dračja, gob, borovnic, malta im drugih dobrin, ki jih je v gozdu dovolj za pridne ljudi. Dandanes vam je lahko, ko Smuknete v gozd, kadarkoli se vam zljuhi im ianate časa na pretok za potepanje. Kdor je pa v tistih časih zašel v gozd, ee ni vrnil živ nazaj. V gozdu je bilo palmo votlin. V votlinah so prebivaili hudobni volkovi. Kdor jdm je prišel pod zobe, je lahko izročil svojo dušo Bogu. Zanj ni bilo več pomočil Vodikovi eo billi grozna nadloga za ljudi in živali. V gozdu, ki je bil pol ure oddaljen od vas' Volčjo potok, je živel volit Krvaldk. Niso mu zastonj dali tega imena! Bil je nafkrvoločnejši med vsem volčjimi krdelom, ki je prebivalo v onem gorata. Svoje tovariše je presegal po velikosti in moči. Nihče mu ni bil enak! Ko je začutil, da mu pajek prede po trebuhu, se je upal ob belem dnevu iz gozda. Splazil ©e je kot tat k ovčji čredi, g-rozno zazijal s svojim velikanskim žrelom in hitro pograbil najdebelejšo ovco za grivo ter jo odnesel v svoj brlog. Tam se je dobro iimel, dokler ni qpet postal lačen. Stori pastir Kozoprsk pa n> privoščil volku Krvoloku mastnih grižljajev in brezskrbnega življenja. Saj ne bi nič rekel, si je mislil pastir Ko-zopnsk, če bi enkrat, dvakrat v letu prišel na oglede v mojo. čredo, toda vsak dan, to pa res ne gre. Tudd Iirvoloku bo slaba predla, če ovc nekega lepega dne Zmanjka! Tako je modroval stari pastir Kozoprsk. Res je, njegov pes je že star in nima več zob. Kako naj ubrani čredo? In tudi Tončka, ki mu pomaga pasti ovce, se Krvolok prav nič ne boji, še celo tako nesramen je, da nuu tik pred nosom odnese najlepšo ovoo. Pastir mi iimŠJ več mirne minute. Povpraševal je po vaisi, toda nihče mu ni nnogel svetovati. Pastir je začel sam tulvtati, kalko bi se rešil volčje nadloge in jo je nazadnje iatuilvtal. Prosil je va-šcame, naj mu posodijo tri najmočnejše in največje pse, ki so lonedii ostre zobe iin eo znali pošteno ugrizniti. Klicali so j-Uh za Sultana, Peruma in Rolfa. Kocooprek si je mel rolke: Maj naj pa le pride spet, nepridipravi Topot mu bo slaba predla. Ne bo odnesel zdrave kože. In res se je kimalu začela oglašati lakota v Krvololkovem brlogu. Nič ni premišljal, kar naravnost proti Kozoprekovi čredi je krenil. Ovce so začele meketati in se v strahu stiskati skupaj. Že se je pripravil na skok, bo je zagledal pred seboj tri rdče ee pasje čeljusti, ki eo se kar bliskale samih ostrih zob. Krvolok je koj spoznal, da ne bo dobro »amij in ee je raje umaknil. Kar potuhnili se je im 'izginil v grmičevju. Odislej eo imele ovoe mir. Dolgo ni bilo Krvo-loka na spregled. Zato je past iT Kozoprsik vrnil pse lastnilkom. Toda Krvolok je samo čakal, kdaj ee bo spet ponudtila ugodna prilika. Koma'j je opazil, da je pri čredi samo stari ovčarjev pes, že je planil iz svojega sikni val i šča in odnesel lepo nnlado jagnje v svoj brlog. Pastir je spoznal, da tako ne gire več dalje. Volku Krvoloku je treba ovčjo pečenko tako zabeliti, da ura ne bo več dišala! Zaklal je tri debele ovoe iin prodal meso vašeanoni. Kože pa je obdržal in oblekel v nje Sultana, Peruina in Rolfa, da eo izgledali kakor nedolžne ovce. Pastir Kozoprsk se je postavil na prežo z debelo gorjačo v roki in čakal, kaj bo. Volk KrvOlolk je previdno pokukaj izza grmičevja. Ko je videl, da je pri čredi samo stari ovčarjev pes, jo je hrabro mahnil k ovcam. Skočil je na prvo ovoo, ki mu je prišla pod zobe — toda iimel je smolo. Ovca je bila — Sultan. Na pravega je nalelel! Takoj eo ga imeli na tleh in ga pošteno premikastili, Sultan, Perun in RolF. TuhtIu pastir je s svojo gorjačo pomagal, kolikor eo mu dale moči. Komaj, komaj jim je ušel. Strašno so ga zdelali. Še dolgo eo ga psi zasledovali. S težavo ee je privlekel do svojega brloga, kjer ee je zavalil kakor mrtev na svoje ležišče. Njegovi tovariši so slišali pasje lajanje in gonjo po gozdu, pa so prišli pogledat, kaj je. Ko so videli njegove strašne rane, eo od strahu kar onemeli. Krvolok pa je tulil od bolečin in zavijal oči, kaikor bi hotel tovarišem povedali: Bežite, kar vas neso noge! Ovce grizejo kaikor psi I • Volkove je prevzel grozen etra,h in raizbežald eo se na vse strani. Tekli eo iiz enega gozda v drugega, dokler niso do smrti utrujeni popadali po tleh. Slirah ee je širil od vasi do vasi, od gozda do gozda, od volčje črede do volčje črede. Volkovi eo v smrtni grozii bežali, bežali, bežali. Nazadnje ni bilo nobenega volka več v deželi. Vollk Krvolok je storil žalostno smrt, kakor si jo je zaslužil. Ko eo se njegovi tovariši razbežali, so prišli za njegovo sledjo tri ovce-pei in ga raztrgale na drobne kose. Sultan, Perun in Rolf eo bili pohvaljeni in živijo sedaj na svojih domovih. Pastir Koaoiprsk pa bi bil takrat od veselja nad evojo preikanjenoeljo najraje ekakal do stropa, 5e ne bi Imel starih nog. Tako se je pa 6amio veselo režal in erce mu je poskakovalo v prsih kakor ovčji repek. Slomšek mladini! Ofpta in mater v časti imejte. Kdo je prvi poslušal vaš jok, kakor vaš oče, ki vas je zibal in pesloval, kdo vas je povijal in snažil, če ne vaša dobra mama? Oče in mati sla se vas prva usmilila, ko še drugi za vas niso vedeli. Prvo čast za Bogom jim skazite tudi vi! Iz vseafa srca spoštuj svojega očeta in nikoli ne pozaba bolečin svoje matere; pomisli, da si od njih rojen! Kako jim boš povrnil, kar so li dobrega storili? (Sirah 7, 29—30.) ZA ŽIDANO VOLJO Izpolnjevalha { Punčka noče spati Brihtnost. Pat je dobil delo pri nekem zidarskem podjetniku. Polir mu je naroČil, naj pripelje 6 skladišča dvoje samokolnic. Pat je ubogal im kmalu se je vrn.il, toda le z eno samo samokolnico, »Ali ti nisem rekel, da pripelji dve?« se je jezil polir. »Seveda ste mi, a dveh hkrati nisem mogel tiščati pred seboj.« »Tepec, zakaj pa nisi naložili drugo vrh druge?« »Lej. lej, na to pa nisem pomislil,« je dejal Pat ter se obrnil, odkoder je prišel, a s samokolnico vred. »Pusti to tu!« je zakričal preddelavec. »Kako pa naj naložim ono drugo samokolnico, če ne bom imel te?« * « » Dobernik je imel vedno dober apetit in nekoč si je v Kranju naročil juho. goveje meso, grah, pečenko, solato, ocvrtega piščanca in še mike manjše prikuhe kit kiompir, oinake, brusnice ki hren v omaki. Izpil je dva litra vina. Natakarica je široko zijala, vzela je računski listek ter dejala Dolberniku, naj vse to, kar je zahteval, napiše in podpiše. »Zakaj pa to?« se je začudil Luka. »Zato. dn se bomo lahko izkazali pri mrliškem ogeldniku ta da ne bomo mi krivd, če vas bo razineslo.« Preteklost in sedanjost. Učitelj: »Jaikec, povej mi kakšen stavek v preteklem času.« Jaikec: »Moj očka je kupil zlato uro.« Učitelj: »Zdaj mi pa prestavi ta stavek v sedanjost.« Jakec: »Zlata ura je v zastavljalnici.« ★ »Z menoj jc pri .kraju, gospod doktor, ne verjamem, da bi še kdaj ozdravel.« »Neumnost, čemu obupavati, jaz sem imel pred leti prav tako bolezen, kot jo imate vi. pa me danes poglejte, kako sem močan in čvrst.« »Že res.« je dejal bolnik s slabotnim glasom, »ampak, vi sie imeli gotovo dobrega zdrav" nika.< Naša punčka noče spati. Pridi, pridi, škrat —» — — in povedi jo s seboj v črno hoeto še — — Taim se slabo bo godilo punčlki naši: v črno — — jo čarovnica bo dala ta jo trdo — — — Včasih prav ves dan bo sama. Milo bo kričala: — —I Mame pa ne bo nikjer. Potlej pride črna — Naša punčka noče spati. Že prihaja Škrat--- Pa ga nič več treba ni: punčka že--, — — Na mestih, kjer ležijo črtice, postavite zraven spadajoče besede (rime). Vsaka črtica pomeni em zlog. Ena izmed pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado. Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 24. t. m. na naslov: Količkov etriček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. STRICKOV KOTIČEK Dragi Kotičkov striček! Večkrat sem že držala peresniik v roki, a vedno senu ga spet odložila. Nisem Ti upala pisaiti zaradi Tvojega požrešnega koša. Dane« pa sem pereenik le obdržala in tako TI pišem. Prosim, uvrsti me med svoje kotiifikarjel Ali se kaj sankaš? Če v Ljubljani ni nič snega, ee pridi sankat k nam. Im če nimaš svojih sank, se boš lahko sankal z mojimi. Z veseljem Te bomo sprejela I Mama Ti bo skuhala največjo kranjsko klobaso. Pa moraš prav gotovo priti 1 Prišln Te bomo čakat na kolodvor. Kar hitro ee odpravi na pot! Prisrčne pozdrave Ti pošilja čez hribe in doline Tvoja Kati Klinar, učemka VI. razred« na Jesenicah. Draga Kati I Večkrat si že držala peresnilk v roki, pa sd ga vedno spel odložila, ker... Rad verjamem. Tud.i jaz eean zadnja leta tisočkrat ta tisočkrat vzel peresnik v roko. Hotel sem napisati gromovito pridigo na račun tega in tega ta onega in onega. Pa eein ga vedmo znova odložil, kajti sem zaslišal grozovito rohnenje neznane pošnsli z rdečim jezičkom pred seboj. Tako je tista gromo-viita pridiga ostala nenapisana, v srcu zamolčana. Vesoljnemu svetu je lahko žal, da je prikrajšan zanjo. Je bila namreč la pridiga laik&ne redke sorte, da bi nekateri nad njo popokali od smeha, drugi pa od ljute razikačenosti — pretužna jim majka vsem Skupaj! Pa sem epe t nekam zašel. Saj praviim, takšni smo stari ljudje! Hočemo splezatii na Triglav, pa sedemo raje na stol in modrujemo. Hočemo zadetj zajca, pa nam strel pogodi volka ... Torej sankat naj se pridem k vam? Od srca rad bi ee odzval Tvojemu povabilu, kajti imam za sankanje zavidanja vreden talent, samo škoda, da sanke tega ne vedo. Aid pa vedo, pa mi ne privoščijo slave in časti, kii t ni si jo priboril v junaškem j tekmovanju z drugimi sankači. Oh, te sanike, te neusmiljene sanke! Komaj sedem nanje in zidrčim po strmini navzdol — judiejsa, juhejl — že grdo za-hreščdjo: reMkI in jaz nežno poljubim z nosom beli sneg ta ga prijateljsko pozdravim: »Ajsa!« Takšnega poljubovanja in pozdravljanja pa se najviljud-nejlši in najolilkanejši človek nazadnje naveliča. Zategadelj se raje požvižgam na evoj ea.nkaški talent in ee pri topli peči sankam brez sank. Srce mi krvavi, da moram takole odkloniti Tvoje povabilo. Krvavi mi še prav posebno zaradi klobase, ki jo že kar vidim v duhu, kolikšna je: tolikšna kot konjski komat. Uboga klobasa, kako ji bo hiadio, ko bo izvedela, da me ne bo! Pa jo boš že potolažila, eaj si iznajdljive glave ta imaš srce na pravem kraju. Po mojem skromnem mnenju boš žalostni klobasi še najbolj ustregla, če jo podariš prvemu lačnemu siromaku, ki potrka na vaše duri. Daj, stori taiko! Prav lepo ini bodita pozdravljeni obe: Ti in klobasa! — Kotičkov striček. | Dragi Kotičkov striček! Spet ee oglašam. Sicer ne vem ničesar novega, toda ko gledam skoti okno in vidim vrteče se snežinke, misliim nate. Morda gledaš tudi Ti skozi pisarniško okno ta misliš bog-ve kaj. Najbrž na kotičkarje! Ali kaj občutiš mraz? Glej, da ee ne prehla diš. Saj veš, kako globoko si z.api^an v naših sroih Za nas, kotičlkarje, bii bil »Slovenec« ob nedelijak brez Tebe pust in dolgočasen, j Iskren pozdrav! — Olga Kurč, učenka l III. razreda višje narodne šole v Zagorju. Draga Olga! Čuidmo je to. Toliko zgodb in pesmi o Trbovljah, Hrastniku ta Zagorju sem že bral, in Skorajda v vseh je bilo nap;sano, da tamkaj ni solrnca. In vendar je bil dozdaj še vsakemu pismu, ki sem ga odondod prejel, priložen droben, a zato toliiikanj bolj lope! in svetel šolnini žarek. Le kje jemljete te eolnčne žarike? Saj pravite sami: »Mi smo pa od tam doma, kjer se solnce ne smehlja ...« Res čudno je to. Tudi Tvojemu današnjemu pismu je priložen takšen eolnčni žarek Mrzlo ta pusto mi je bilo pri duši, zidaj ini je prijetno in toplo. Talko prijetno in toplo, kakor da že trka pomlad na moje okno in je nagelj na njem že ves v cvetju. 0, ti mala ča-rolejka, iz Zagorja! Zdaj vem: solnce imate skrito v srcu. če ga še tam ne bi imeli, potem res ne vem, kaj bi bilo z varni. Tako vam vsaj to solnce ogreva mrzle dni: to je vera v boljše, lepše čase, ki morajo priti. Da, tudii jaz v tem hipu gledam skozi okno ta mislim na svojo mlado prijateljico v črni zagorski dolinii. Misliim nanjo ta na vse, ki so mi ljubi in dragi. Morda bo ta ali oni kotičkar ob teh besedah nevšečno zavihal nos im dejal: »Kaj bi misLil na nas, raje objavi naša pisemca, ki že toliko let ležijo v tvoji torbi in čakajo, da se jih usmiliš!« In bo zraven zagodrnjad še nekaj o teti protekoiji, s katero sam baje v sorodu, ker vsako pismo iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja takoj objavim, drugih pa ne. Kaj naj mu odgovorim? Najbolje ndč, kajti hi mu vsega tega pač ne bi mogel razfaiaiti tako, da bi razumel do kraja. Prehladil pa se ne bom, ne boj se! Gorenjske korenine ne iizruje vsak vihar. Že marsikdo si je Skrhal na njej zobe ta še marsikdo si jih bo. Mnogo je starta, nadušljivdh dedov po slovenski domovini, katerim kar ne gre v račun, da ima Kotičkov striček tolliko mladih prijateljev in prijateljic vsepovsod. Ti bi ee režali v pest, če hi ga botra pljučnica položila na posteljo, bela žena smirt pa potlačila v hladen grob. Pa jim tega veselja ne privoščim, zato bom napovedal ljuto vojno maike-mu prehladu, ki me bo hotel stisniti za vrat! Prisrčno Te pozdravlja — Kotičkov striček. Med ljudožrci Križem hražem Telovadba v sobi je posebno pozimi, ob mokrem vremenu, ko se ne moremo toliko gilbati na prostem, nujno potrebna. Tu je pa važno, da telovadimo vedno le v dobro prezračeni sobi ta da se med telovadbo ne dviga prah. Saj med telovadbo hitreje in globlje dihamo kakor običajno in je žito neobhodno potrebno, da je zrak, ki ga vdihavamo, svež in čist. Ciganski kralj Na svetu je okrog !V)0.000 ciganov. Dobra tre-tina teh živi na Poljskem. Cigani na Poljskem imajo tudi svojega kralja, katerega si izvolijo sami. Oblast ciganskega kralja traja pet let, po pet h letih pa ga vržejo s »prestola«, Če jiim ni všeč, iu si izberejo drugega. Zelo modro ta pravično! ★ Angleške tovarne čokolade izdelajo te sladčice vsako leto za okroglo t2 miliijard Dan. Pri lom je zujHisienih nad 70.000 ijudi obojega igx»La. Divjaki eo ujeli posadko neke ladje, med dn; gimi ludi ladijskega kuharja in njegovega pomočnika Ko je ljudožrsiki kuhar vrgel vse tri v kotel z | vodo ta zakuril pod njiimj, se je ladijski kuhar j oglasil: »Slišite, gospod kolega! Zdi se mi. da se na kubansko umetnost ne razumele posebno dobro. Če boste juho preveč solili, stavim slavo, da bo «a>niftU ŽENA IN DOM!DELAVSKI VESTNIK Strokovna izobrazba za gospodimski poklic Delavske mezde padato Za vsak poklic je potrebna posebna strokovna teobnazba: nauki, odnos no uk z skušnjo ob sklepu. To daje pravico do poklicnega naslova iu izvrševanja poklica pod določenimi pogoji. Kdor hoče v poklicu napredovati, se mora navadno še dalje učili in strokovno izpopolnjevati ter prestati nadaljnje skušnje. Za duševne poklice se je treba dolgo vroto let šolati in stane to šolanje ne samo stairše, marveč tudi državo in občino veliko denarja. Pa tudi obrt in trgovina zahtevata vedno temeljite jše strokovne izobrazbe svojih bodočih članov, ki morajo nuimo praktičnega uka obiskovati tudi nadaljevalno šolo. Samo z«a poklic gospodinjskih pomočnic, domačih uslužbenk dozdaj pri nas ni predpisana nikaka priprava, nikaka strokovna izobrazba. In vendar je ravno njihov delokrog tako važen, tako občutljiv, da ima nesposobnost in ne-poklicanost navno tu najbolj usodne posledice. Saj deluje gospodinjska pomočnica v družini, njena služba velja neposredno človeku, in če je ta služba slaiba, pomanjkljiva, trpi zaradti toga človek neposredno, jo občuti ua svoji koži družina- Kakor je dobra, sposobna pomočnica prava srečo sa hiišo, tako je slaba, nesposobna, zanikama — nesreča. Službeno pa eta enakopravni ali 6c hočete, enako brezpravni: nobenih veljavnih določb ni, po kateriih bi imela prva vsakomur razvidno prednost pred drugo, pravico do višje plače, višje službene stopnje. Obe sta enostavno služkinji, kakor ee je dozdaj naziva] ta poklic. Ta naziv vsebuje nekak grenak, poniževalen sozvok, ki bistveno izvira prav iz okolmosti, da ee to delo, ta služba ne ocenjuje kot resničen, strokovno opredeljen, na določeno vrednost in sposobnost in s tem na določene pravice vezan, svoboden poklic, marveč kakor nekako poniževalno, suženjsko razmerje v gospodarjevi hiši, kali orano so zavzemale nekoč revne, podložniške »krščenioe« v bogatih hišah i men i trnkov. In dejansko se to razmerje povečini še danes pojmuje taiko, in to oelo na zakonodajnih mestih, kakor priča najnovejši načrt za poselski red. Potem se ne sinemo čudilo, če se v količkaj izobraženem dekletu dviga odpor, da bi postala »služkimja< in bila takorekoč oropana osetbne svobode in p« vsake možnosti za socialni napredek. Saj je res, da življenje tudi tu najde izhod, da ee, talent in pridnost slednjič tudi tu uveljavita In omogočrita napredek in uspeh, a od tega imajo svojo zasebno komet le posameznice, stan kot tak pa ostaja na isti nizki stopnji. Boljša dekleta stremijo na mesti v iimenrtnej&ih hišah, da pada tako vsaj žarek te imernitnosti tudi nanje. To je tembolj obžalovati, ker je navno za skromnejše družine, ki imajo navadno več otrok pa znatno manj sredstev, največjega pomena, da dobe v gospodinjski pomočnici resnično pomoč: vrlo, gospodarno delavno uioč, pametno odgojitelji-oo im vzgojevalko otrok in prijateljico celokupne družine. Seveda aabteva taka delovna moč primemo plačo in oskrbo, je pa še vedno neprimerno cenejša kakor najslabša začetnica. Sicer pa vsaka gospodinja iz lastne izkušnje ve, da so najsposobnejša, najboljša dekVita običajno znatno skromnejša v svojih zahtevah, kakor pa zanikarne norice, ki jim za resno delo sploh ni in mislijo, da je njihov poklic v tem, da ee gosposko ob ki Š jo in uganjajo n »ako pridnosti. Vsekakor nosi tudi zanje odgovornost predvsem slaba ali nikaka domača vzgoja in pa brezbrižnost javnih či-mloljev za dobrobit ljudskega ženskega naraščaja in z« napredek gospodinjske stroke. Splošna blaginja, dobrobit družin in važne narodnogospodarske koristi zahtevajo, da se slednjič tudi pri nas lotimo gospodinjske izobna»be. ki je moro postati deležno prav vsako dekle, in posebej ureditve delovnega razmerja gospodinjskih uslužbenk. V tiem pogledu koraka danes na čelu vseh dežela pač Nemčija. Tam bo poslej vsako dekle, ko zapusti šolo, deležno enoletnega gospodinjskega pouka, za kar ji bodo odprte naslednje poti: 1. Gospodinjski praktični uk v zasebni h »i; 2. gospodinjski enoletni razredi, ki so priključeni višjim in ljudskim šolam; 8. gospodinjske šole za hčera premožnih krogov- 4. enoletna splošna delovna služba (Arbeits-dienst); 5. tabori aa pr omembo poklicne izobrazbe (Dm-eahulung); 6. kmeti'}sko leto. To je pa le splošna gospodinjska izobrazba; za g>os;'»xiinjako poklicno iziobrazbo se aa h leva dveletni praktični uit z obrtno-nadaljevalno šolo in petmesečnim pospeševalnim tečajem ali pa gospodinjsko lelo in štiri- ali večmesečne večerne gjv sjKidiinjake leča je, nato izpiit za izprašano domačo pomočnico. Nadaljnja praksa, šolanje in izpiti opravičujejo do naslova in službenega položaja klju-Sarice in gospodinjske mojstrice. Kakšnu pola za gospodinjsko šolanje in izobna®-; bo bi bila najbolj primerna v naši državi in ba | uovini, morajo določiti naši strokovni krotfi v sporazumu z ženskim« organizacijami. Opetovano smo na tmn mestu že opozarjal ne občutno padanje delavskih mezd in na vse ]>osle-dioe, ki jih inia ta xpojavc ne samo za deravoe, ampak tudi za ostale stanove. Najfiovejia statistična poročila ljubljanskega Okrožnega urada nam to posebno jasno prikamu je jo. V vseh mogočih listih, domačih i«i tujih, smo tmeli priliko brati o nastopajočih znakih, ki naj pomenijo bližajoči »e konec gospodarske krize in ponoven dvig vsega svetovnega gospodarstva. Tudi pri nas se je pri kar.« ko kot tak raiak — delno r:manjkanje brezposelnosti. Istočasno pa monHmi ugotoviti, da bržkone krize še ne bo tako kmalu kone«. Gospodarska krm je bolezen, ki kaže pač rami e slabe posledice. Najvidnejša ln najobčirtmejša posledica je pač brezposelnost, ki še ni .pojenjala. Nič manj slaba j>oslediea ;wt mi stalno krčenje do-hodilnrv delavnih slojev — delavcev, obrtnikov, ,-ia-lih trgovcev in kmetov. To jMttlanje dohodtkov lahko postane prav tako usod-epilno m celotno dmžbo, kot je brezposelnost, in bo na isti način in prav lako slabo vplivalo n« vse go»pod'nrs>l[o življenje, če ne bomo znali ali •pa hoteli pravočasno poskrbeti, da se ta pojav zajezi in njegove posledice vsaj kolikor mogoče omilijo. Vsa borba zoper brezposelnost pri nas n«m je pokazala, da reševali ta težak socialni problem skrajno delikatno in nesistematično. Izgubljali smo čas in denar za rame akoije, ki nikakor niso prinesle prizadetim one pomoči, lei eo je bili »>otrebni, temveč so celo včasih popolnoma zgrešile svoj namen in se izpre^rgle v zlo. Naj omenimo le dajanje podipor, ki so bile samo majhne, da niso tistim maloštevilnim, ki so jih bffli deležni — navadno samo krajšo doJV) — mosle nuditi niti najnujnejše m življenje im pa odpravljanje tako zva-nega dvojnega zwslufikai«t-via, ki 'je prav itof?ko udarilo Številne revne družine javnih nameščencev, medtem ko pravi dvo.irai zasiužkarjl po večini niso bili prizadeti. Labko bi še kaj našteli, a ni naš naimen brezplodno kritizirati. Povdairtti hočemo, da naj bodo take slabe irokučnje wh le, č« lx> njiošknalo pravične zahitevo in prave potrebe gn*-ipo«lKi'i'stva v drriavj na eni strani, na drugi stra-ni ;>a zaščitilo delavoe proti brez-vestnotmi izkor fejiju na način, ki bo iviključeval vsa.ko izbotjavanj* in omalovaževanje zakonitih predpisov. Ni [>a ptitreben le ta.k zakon, ]>oirelmo je tudi. da se stori vse, Itar bo tem-u zakonu šel« omogočilo pravi učinek. Predno se napravi kaik koivik v tem praven, je treba točno ug>i>toviiti vse posledice, ki bi nastale, hodi*«' dobre, bodamka dogajanja tor Hh uravnati tako, kot to zahtevajo koristi cele- ne drtiJibe. V zvozi e tem moramo ugotoviti, da je ljub-Ijfmski Okrožni urad v polnem raztimwainju perečih socialnih problemov 7aool Tibirati statistični material, ki bo lahko alužil pri reševamru problema, kako delavft^i BagoloviH minimalne meocie. Naj bi se temu jirinadevanju pr Iružile tudi drug« gosjxxlanslt« in »ocmlne ustanove ter tako pri'po-mogle k pravični in pravilni rešitvi tega perečega vprašanja. Zakonski naeri za posehki red DolioSbe tega načrta so v glavnem naslednje: Razmerje med delodajalcem in poslom se dogovori medsebojno pismeno ali ustno. Posel mora prejeti plačo do 5. v mesecu, če ni bilo drugače dogovorjeno. Gosjiodinja služkinji ne sme nalagati dete, ki je zdravju škodljivo in nevarno aa življenje. Dajati ji mora dobro i.n zdravo hraino in zdravstveno neoporečno stanovanje. Delovni čas služkinje traja od 6 zjutraj do 9 zvečer. Ce družin« šele ob devetih večerja, se mora čemimo delo izravnati z od nosnim prostim časom jKKhievi. Vsi posli morajo biti zavarovani v delavskem zavarovanju. Vsako škodo, ki jo napravi, mona služkinja delodajalcu povrniti. Brez dovoljenja ali vednosti delodajalca se služkinja ne sme odstraniti iz hiše. Posli v gospodarjevi hiši ne smejo sprejemati sploh nobenih obiskov. Za odj»ved velja štirinajstdnevni rok. Odpovedana služkinja mora do zadnjega dneva delata. Imeti pa mora ta dva tedna jx> d-ve uri na teden prosto, da si more poiskali novo službo. Če pa no-vosprejeta služkinja ni sjiosobna za prevzeto delo, 6e ;e morebiti okužena in v še nekaterih drugih slučajih, more delodajalec služkinjo od pust i U brez od;*>v0di. Pa tudi služkinja more brez odpovedi oditi iz službe, če delodajalec z njo grdo ravna ali zahteva od nje protizakonita dejanja ali je izpostavljena nadlegovanju moških članov družine ali pa ne dobiva redno plače. - Določbe glede letnega dopusta ostanejo nerz-premenjene. Če živi posel najmanj deset let pri enem ter istem gospodarju, inna ob izstopu iz službe j>ravioo do odpravnine v višini trimesečne plače in za vsako m dal j no leto 5 odstotkov več. Vendar najvišja odpravnina n« presega enoletne plače. Sjkore med delodajalci in posli rešuje [voliHčna oblast prve stopinje. Kazni za obe s tiram ki se gibljejo med 50 do 500 dinarjev. Zdravmki proti nepretrganemu delavnemu žasu Zdrav,tiiškii odsek Nemške družbe za obrtno zdravstvo je izdelal smernice za urtditev delovnega časa in odmorov. V njih zdravniki odklanjajo nepretrgan delovni čas, ker da iz zdravstvenih ozirov e i priporočljiv. Kjerkoli dovoljujejo obratne in prometne razmere, naj 6e uvede dveurni opoldanski počitek, da more delovno osebje domov na kosilo. Kjer le možnosti ni, naj velja nepretrgan delovni urnik, tod« v obratu samem mora biti poskrbljeno za to, da more dobiti delavstvo toplo kosilo. Dalje zahtevajo zdravniki za posadno delo (Sch.icht-arb»it) |«rosle nedelje, skrajšanje delovnega časa ob sobotah in uvedbo poletnega časa. Pni reševanju vj>rašanja o zadoškodovala, čeprav v Hpanjoi ležemo nanjo. * Naj mali z besedami hčer še tako lepo uči — materina dejanja^ ki besedam nasprotujejo, vse dobre naulke zopet izbrišejo. . Ljudem, ki eo pravili misli in fvoštene volje, bi se zdelo pod njihovo častjo, da bi zgolj uživali in ničesar ne storili za »plošnost M.i pozimi Zaščita za delavske dolgove Pozimi, ko je zunaj mraz, moramo nakopičiti v telesu več toplote, da vzdržimo njegovo toploto na običajni višini. Poleti, ko je tudi zrak okoli nas topel, je to čisto drugače. Dokazano je, da se pod vplivom mraza uniči iu zgori v našem telesu do 33 odstotkov več masti kot sicer, s čimer se oddaja telesne toplote na mrzlo okolico jioravna in izenači, telesu moremo pomagati na ta način, da mu do-vedemo jiozimi tako hrano, ki proizvaja jx>sebno veliko toplote, in zlasti, da mnogo več jemo kot poleti. Posebno pri otrocih moramo gledati na to, da veliko jedo. Saj tudi poleti otrok mnogo več jč, če se je pošteno v mrzli vodi skoj>al. »Voda jč«, pravijo ljudje, in imajo prav. Maščoba je najboljši proizvajalec toplote; en gram maščobe da 9.4 kalorij, en gram trstnega sladkorja ali beljakovine pa samo 4 kalorije. Dalje vemo, da proizvaja 100 gramov maščobe ravno toliko zgorivne toplote kot 232 gramov škroba ali 234 gramov trstnega sladkorja ali 243 gramov mišičastega mesa. Vse to se praktično p>ravi, da moramo v mrzlem letnem času uživati v prvi vrsti mastne jedi, oziroma da jedilom pride-nemo dovolj masti, s čimer telo dobro zakurimo. Eskimi imajo najrajši ribje olje in prvotni prebivalci Vzhodne Sibirije pijejo stopljeno sirovo maslo kar v velikih čašah. — Sele v drugi vrsti [pridejo vpoštev ogljikovi hidrati, to je moka v raznih oblikah m sladkor. Njih prednost je ta, da morejo sprejeti mnogo masti, da so torej dobri »nosilci maščobe«. Spomnimo se le na kruh, s sirovim maslom namazan, na riž, na slanino s kruhom itd. Od mok je najboljša ovsena moka; vsebuje šest odstotkov masti, dočim ržena moka samo dva odstotka, pšenična pa celo samo 1.4 odstotka. (»Zdravje.«) MODNE NOVOSTI V naffi državi uživajo kmečki dolgovi posebno zakonito msčito. < tem pojiokioma soglašamo. Kmet je brez lastne krivde zašel v tako težiaik ]>uiožaJ, da mu je nemogoče vračati posojila in odplačevati dolgove, ki jih je bil naredil v jjovzdigo svojega go-sjMKlarstva v času, ko je mogel z gotovostjo računati, da se imt bodo investicije Izplačale. Prav je, da država zaščiti naš najštevilnejši stan ln ga varuje, d« ne propade. Ni nam pa riizunrljivo, zakaj ne stavi država v isto vr»lo e lunečkimi dolgovi tudi delavskih dolgov. Delavski stan je v naši državi za kmotskim drugi najštevilnejši slan, ki je s kinočkicn stanom v enako težkem ali pa še težjem položnru. 0 važnosti zdravega hn trdnega delavskega stanu, mislimo, da ni treba povdarjati. Zato je res nerazumljivo, de niso zaščitena tudi dolgovi, ki so nastali radi gospodarske stiske, ki je pa mi povzročilo delavstvo. Delavski dolgovi eo deloma nastali v onih dobrih časih, ko je d*Jlivec upal na stalno zaposlitev in primeren zaslužek, pa je na to ujtanje najel posojilo in si zgradil skromen lastni dom, deloma pa irvirajo iz časov gospodar sko stiske, ko zsislužek -- če j« delo sploh imel — ni zink.wtov.-il iuLi nt najnujnejše življenjske potrebščine. Isti rac,logi, ki eo govor li za za.*«to kmečkih dolgov, govore tudi za za no i to dielavHk.h dolgov. N;i euiino kmet steber d rža ve, tudi delavski stan vrši važinv socialno hinkiiijo. Kako važna je ta funkcija, bi sj>oznati šele tedaj, če bi dopustili, da delavski stan propad«. Nekateri ee upirajo uredbi zaščite na delavske dolgovu s trditvijo, r so itak neizterljivi. S takšnimi neresnima hrdMvainri se ne bomo baviH; žalostno pa je, da eo v današnjih časih take izjav1« sploh moffooe. Eno je gotovo: delavski slan je na robu prepada. Če mu ne bomo takoj rasicrurali vseslransk« zaščite, je katastrofa neizbežna. Ža ič'la pa ne ame oMojati le v lepih tv^vinj), amjvak v krepkih in res učinkovitih dejanjih, ln zaščita deflavskih dolgov bi bila resnično velikega pomena za naše delavstvo. Bela večerna jopica iz ročno tkanega blaga. Rokavi segajo do kolen m an od komolcev niz'loi razporjej«. Krščanske strokovne ož-ganizaciie po svetu V Krščanski strokovni mtornac.ian.ali (UtTecht) včlanjeno delavstvo in na meščanstvo j« utq>olo zadnja leta na številčni modi precejšnje izgube. V Italiji, Nomčiji ln Avstriji 90 namreč države odpravile svobodno organiziranje im s tem vtckI tudi krščanske strokovne organizacije. Dne 1. januarja 1034 je znašalo število krščanskih sitrokovničar-jev po posameenili dTŽavah: 1. Belgija 804.010 ; 2. Francija 102.000 ; 3. Ju gostavija (Slovenija) 2673 ; 4. Lukseniburg 2849; 5. Nizozemska (katoL) 194.156, krščansko narodna strok, organ. 117.193; 6. Avstrija 102.lrebna nujna zdravniška |x>moč in bi lahko bilo vsako odlašanje usodejKvlno. V tem primeru sme poklicati najbližjega zdravnika, čej>rav iti uradov zdravnik. Če je seveda uradov ralnavnik jurilvližno ena.ko odilaljen aH pa drugače lahko dosegljiv (po telefonu i. dr.), potem Okrožni urad ne povrne stroškov zs privatnega zdravnika. V vseh drugih primerih pa jili mora povrniti im jih tudi povrne. j Prošnji za jx>vračilo je .priložiti račun neura-dovega zdravnika in izjavo uradovega zdravnika, | da je bil primer res nujen. Vaiimo je še to vprašanje: ali je možno še nadaljnje zdravljenje pri privatnem zdravniku. Ne, io ni mogoče, čim odpade nujni primer, je član dolžan poklionti uradovega /»travnika. Praktično vzelo sme torej član poklicali privatnega zdravnika ; la, da mu nudi prvo |>or,noč. Isto velja za zdravljenje v privatnih itolmiš-nicah in privatnih sanatorijih. Stroške m te j»-vrača urad le, ako je zopet podan nujni [uriiner, kar pa se le reen. načelno jasen, v katoliških sooielndli načelih zasidran list Iz docembcrske števillte jx»neinamo, da je borba naših tovarišev silno težka. Nimajo namreč nasprotnikov eamto v kapitalističnih vrstah, še večje nasprotnike imiajo v marksistih, ki jih pri delu za delavstvo ovirajo, kjer le morejo. Nedavno eo hoteli hrvatski strokovničarji registrirati svojo strokovno organizacijo pri moravski Dela-vcfoi zbornici. Ta ebornioa. v kateri vlada io manksisti, p« je ~ .. . J -I-l IV Aru-1 >' !>.»»» v,« OU »rcn » iijcirc UcS&fc 4(.UPO ,J«- poiicev, je letoe to dovoljenje akrčiia na 1800 oBob. „SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik L K. G. ViSnjero-rdež nos, ki srbii in »e lušč«? | Ko ne poročate nič ne o postanku in trajanju bo-Jemi in o svoji starosti ne o pokliicu ne o zdravstvenem stanju ne o navadah aH razvadah vsakdanjega življenja, je odgovor težak, posebno v tem letnem času, ki nam priganja ščintkavce iz gozdov v bližino selišč. (ŠčLnkavec je bil nekdaj običajen izraz tudi za ozebel nos.) Počakajte, da se ščin-kavci sprelete, medlem si mašile nos z maaami zoper zimske škodljivosti, ki jih dobite v vsaki lekarni. Menda mi za vas primeren recept, ki ga je nekoč zvit slepar razpošiljal lahkovernim žrtvam svojega oglasa. V tem oglasu se je bralo, d« dolbii, kdor inu pošlje en goldinar (obkoli '25 dinarjev se- i danje veljave), preskusen*) vodilo, kako se odpravi 1 rdeč nos. Odgovor je bij odrezav: Pijte mirno naprej, da vam no6 pomodri. Pa brest aamere! F. P. T. Zapiranje vode (prav za J»rav ®asta-janje seča) nastaja prj ledvičnih boleznih aii srčnem ostabljenju. Pri vas je bržkone srce oslabelo zavoljo stare naduhe. Irebalo bi vam torej krepilo ta srce. Lekarniških zdravil je mnogo in dobrih, domačih pripomočkov pa malo, lzvzemši kavo, čaj (maka) in kaikao, tudi kafra (v obliki cveta) učinkuje marsikdaj ugodno. Ojojnine (vino in žganje) so dvorezen meč ; čašica kuniiinovega ali janeee- j ■vega cveta na dan morda ne bo priletnemu človeku v škodo. Dolga je vrsta domačih sredstev, ki i ienejo na seč, kakor 90 vsi deli peteršilja aii brine, brezovo, jagodovo ali koprivovo listje, korenika luštraka, šaaa, bodeče neže alfi gladeža itd., a vse to se na p navija in jemlje v oblaki čajev ali po-vrelic, ikar ni brezpomembno z ozirom na množimo , tekočine. Mnogokrat sem svetoval žvečenje brino- 1 vi h jagod, 10—20 n« dan, uspeh je bil časih prav | povoljen. Prehrana bodi kar se da brezmesna in | malo »oljema, en dan v tednu se hranite zgolj s sadjem, presnem ali kuhanim. P. V. Lj. Samo skozi nos je dihanje pravilno, v tem se zdravniška veda strinja z vašim »prepričanjem«, Itako uveljavite to svoje prepričanje tudi v spanju, ko se navzlic trdnemu Sklepu zvečer redino abujate zjutraj z — odprtimi usti? Imejte nizko zglavje, ležite samo na strani, in če to ne zadošča, pritrdite si z rahlo obveco brado tako, da se vam usta ne odpro v globokem spanju, ko 0(1 la [mejo mišice. Bržkone spravite tudi panočno dihanje v soglasje s svojim prepričanjem, če ne takoj, pa z vztrajno vajo. če bi to ne uspelo, treba zdravniškega pregleda vašega nosa, če ni morda vzrok njegovi trmi kakšna krajevna ovira, lci naj se odstrani čimprej! V. G. P. Hud kašelj v blagoslovljenem stanju je dvojna nadloga. Ali res ne zmorete zdravniške f pomoči? Saj je kašfljev toliko vrst. da jim vsem domača zdravila niso kos. Lapuh, slez, planinski mah, prsni čaj kot čaji sami ali z mlekom in medom, vroče mleko s slatinsko vodo, so znani domači pripomočki, lekarniških na zdravnikov predpis je več in uspešnejših za hujSe primere. F. L. L. Razkuževanje 1 žveplom je primerno za sode, kleti shrambe in druge prostore, ne pa za stanovanjsko sobo! Kako spravite zoparni dush iz nje? Prebelite jo in pustite nekaj dni odprto. Isti. Glavobol in zaprtje sta brezdivonino v vzročni zvezi. Ker mi ne poročate nič o svojiih življenjskih razmerah (starost, poklic in dr.), je nemogoč točen odgovor. Zaprtja si oe odpravljajte zgolj 7. zdraviti. Morda vam treba več gibanja na prostem, morda premembe v prehrani. Če že ne gre brez odvajalnih sredstev, uživajte na tešče skledioo a bi krožnik pralnega kislega zelja, za beljenega z navadnim namiznim oljem. M. K. J. Belo perilo je anak razJičnih boleraii. Če količkaj sumite, da je kužnega izvora, pojdite tja, kjer je točna preiskava in smotnno zdravljenje zagotovljeno v bolnišnico ali zdravilišče. Če je okužba izključena ali če je kužno belo perilo zares ozdravljeno, kar naj izjavi zdravnik, smete misliti na zakon. Sicer bo lahkomiselnost tepla najbolj vas. A. K. G. Srbečica od gležnjev do kolen se vam je pojavila, odkar nosite neke nove nogavice? — Vzročna zrveza je verjetna. Morda niso bile nogaivice poprej oprane, da je prešlo kakšno kemično dražilo na kožo? Mnogo kož je. lci ne prenašajo volne, taki 1 judjte nosijo na goli koži boinbažaste nogavice, vrh njih pa volnene. Zoper srbež navadno zadošča drginenje kože 1. razredčenim cvetom (samim a® kafmini ali karbolovim ali formolov.im) iin posipanje s smukcem. F. B. T. Zastoj v govoru pri malem otroku ni tako redek pojav. Otrok, ki je govoril že v stavkih, preneha z govorjenjem iz znanih (možganske bolezni, poškodbe) ali neznanih vzirokov Ako je otrok razumen in sliši. bržkone kmalu spregovori kakor pirej, zlasli če se mu že posreči marsikaika beseda. Ne tiščite preveč v otroka, da ga ne z)be-gate! Če je sicer zdrav, mu ni treba posebnih zdravil! hranite ga primerno njegovi dobi, oranža ali jaboliko je priporočljiv vsakdanji dodatek. A. V. Lj. Hrenov duh zoper glavobol? »Nastrgan hren pokrijem s kozarcem, časih ponjuham zelo oster diuh, ki 6e nabira v kozarcu. Gflavolbol mine prej Iko po drugih sredstvih.« Vaše sredstvo ni napačno, pni nekih vrstah glavobola se obnašajo močna živčna dražila kar dobro; kakor hren, vpliva tudi čebula, črna redkev in razne lekarniške priprave, kakor goršičje, kaftni, mravljiinji cvet, razni eitri itd. V prejšnjih časih je bilo njuhanje tobaka običajno domače sredstvo, časih celo njuhanje prahu iz telogove korenine, ki pa je radi hude strupenosti nevarna. — Opozarjam vas na odgovor glede glavobola, ki je bil priobčen letos na praznik sv. Treh kraljev. A. V. C. Ozebline na nogah? Spadate v krog zanikam,ih obiskovalcev ali bolie priitepencev v našo šolo. V božični številki našega lista je bilo na široko opisano sredstvo zoper ozebline, v prejšnjih pa še druga. Za letošnjo nimo menda dovolj. Drugim — drugič! Kmetijski nasveti Nega starih češpljevih dreves ter podsajanje in sajenje mladih, linam mnogo češpljevih dreves, ki se povečini spodaj lupijo, cvetejo sicer še, a nimajo že par let nič sadu. Bila so prejšnja teta od kaparja napadena. Ali naj se še pustijo ali posekajo? Nekatera drevesa so že zelo staruhasta; ali naj se jih nekaj odstrani, kjer jih je po 3—5 komadov čisto blizu skupaj in se nova nasadijo? V. L. J. p. C. Odpadanje večjih ploskev lubja z debel ali vej, je posledica pozebe sadnega drevja v zimi 1. 1928/29. Slični pojavi se opažajo zlasti na zanemarjenem sadnem drevju. Tako drevje hira in se sčasoma posuši. Najbolje je sadno drevje čimprej posekati in sežgati, kajti na njem se zbira razna, sadnemu drevju škodljiva golazen. Ostalo drevje, ki je še zdravo, morate temeljito očistiti in krone primerno razredčiti. Spomladi morate drevje, predno začne odganjati, ob suhem in neprehladnem vremenu poškropiti z osemodstotno raztopino arborina, ali z dvajsetodstotno raztopino žvepleno-apnene brozge. Verjetno je, da Vašemu drevju primanjkuje hrane v zemlji, zato Vam svetujemo, da drevje izdatno po-gnojite s hlevskim gnojem. Ako pa tega nimate dovolj na razpolago, tedaj pognojite vsako drevo z okroglo 3 kg nitrofoskala. Stankavo drevje, ki je že zdravo, morate postopoma pomladiti, tako da skrajšate vse glavne veje na tretjino njih dolžine. Večkratno pomlajevanje krone pri češpljah je zelo oriporočljivo. Ako tega opravila sami niste dovolj vešči, tedaj pokličite na pomoč izkušenega sadjarja, po možnosti absolventa kmetijske šole. Podsajevanje sadnega drevja istega plemena ni priporočljivo, ker je zemlja po istem že preveč enostransko izčrpana. Na mestu, kjer so več let rastli koščičarji, priporočamo saditi pečkarje in nasprotno. Ako pa vendar želite starejši češpljev nasad podsajati z mladim češpljev i m drevjem, tedaj skop-Ijite tekom zime 2 m široke in 50—60 cm globoke drevesne jame. Zemljo iz jam morate po možnosti vso zamenjati z zemljo iz kraja, kjer ni že več let rastlo kakšno drevje. Kupite si takoj Priolovo brošuro »Več koščiča-stega in lupinastega sadja«. Dobite jo pri kmetijskem referentu za 2 Din. Slinjenje živine radi krmljenja detelje. Imam rečjo množino strniške detelje, ki sem jo pravilno posušil. Opazil pa sem, da kadar krmim deteljo, se živina slini cel dan. Kaj ie temu vzrok? S. B. v 6. Slinjenje povzroča krma, tri je napadena od žitne rje ali pa od nekih glivic, ki so po navadi na ječmenovih resah in v slami. V vašem slučaju naj-br/e rja povzroča slinjenje. Poskusite krmiti strni-Ško deteljo na ta način, da jo zrežete v rezanieo in jo nekaj časa pred krmljenjem poparite z vrelim Kropom. Svinja mi je bita 14 dni po porodu obolela. Dobila je rdeče lise na vimenu. Kmalu nato so tudi prašički oboleli. Dobili so rdeče lise po trebuhu, okoli ušes in rilčkov. Trije mladiči so poginili. Ali hi bila stara svinja še za pleme? O. \ v O. Gotovo i«, da je Vaša svinja obolela na nalezljivi bolezni. Iz popisa je sklepati, da gre za prašičjo rdečico, ali mogoče tudi za prašičjo kugo. Zdravljenje živinskih kužnih bolezni pa mora vršiti uradni živi-nozdravnik. Zalo je potrebno v takih slučajih prijaviti bolezen občinskemu uradu, ali pa naravnost uradnemu živinozdravniku. Pri nalezljivih boleznih plača potne stroške živinozdravniku država. Posestnik plača le zdravila (cepivo). Razpoznava med prašičjo rdečico in prašičjo kugo ni vedno lahka pri živem prašiču, ker sta si včasih bolezni precej podobni. Mnogokrat šele bakteriološki zavod točno ugotovi bolezen. V vašem »lučaju je lo radi tega važno, ker bi radi imeli svinjo za pleme. Ako je bila svinia obolela na rdečici. P tem jo lahko obdržite za pleme, ako je pa bila —„ —. . Ia trn. .. — 4 — ..— MJtpl, Talil IV. vvij.viujviiru. nvi Ooiailc nvlllja " ' eo ozdravljenju še vedno bacikmosec in bi hugn, lahko ! mladički najbrže zboleli, čeprav bi svinja ostala | zdrava. ' Ce bi bili bolezen prijavili uradnemu živinozdravniku, bi bila iočno ugotovljena bolezen, v dvomu pa bi bil živinozdravnik poslal organe poginulega prašička v bakterijološko preiskavo. To vse se vrši brezplačno. Zelena krma za kokoši pozimi. Nimam krmske pese za kokoši. Ali lahko nadomešča zeleno krmo pozimi tudi korenje ali strniščna repa? M. T. K. Zdi se, da je pri kokoših najbolj priljubljeno zeleno krmilo pozimi krmska pesa, ker jo tako vstrajno in tako dolgo kljujejo, ako jim jo damo, dokler je kaj pod lubom. Pri pomanjkanju krmske p>ese pa lahko rabite mesto nje prav tako uspiešno tudi korenje ali strniščno repo, pa tudi vsakovrstne zelenjavne ostanke, zlasti one zelja in ohrovta. Pa tudi storži ali koeni zelja, ohrovta ali drugih kapusnic, ki največkrat ostanejo pozabljeni na vrtu ali njivah (zelj-nikih) prihajajo zelo v poštev tudi za zeleno krmo pozimi. V to so najbolj porabni mehki deli ali sveža sredica štorov kapusnic. Brez zelene krme ali zimskih nadomestkov zelene krme p>a kokoši nikar ne puščajte, ker bi takšna ix>maujkljivost pri zimskem krmljenju utegnila neugodno vplivati na nes-nost kokoši. Dobava plemenskega petelina. Kje bi lahko dobil dobrega petelina štajerske pasme? L R. S. Dobrega-plemenskega petelina čiste štajerske kokošje pasme si lahko nabavite le v vzrejališčih, kjer se gojijo štajerske kokoši in se vrši tudi stroga plemenska odbira. Tako vzrejališče, ki je Vam najbolj blizu, je tudi na banovinski kmetijsko-gospo-dinjski šoli na Mali Loki, p. Velika Loka, kamor se lahko obrnete glede dobave dobrega petelina za plemensko rejo. Kašelj pri konju. Konj mi dela precej skrbi, ker vsako jutro med 4. in 6. uro prične kašljati. Cez dan le redkokedaj kašlja. Kašelj se pojavlja pri večjem delu in pa poleti v hujši meri. Kaj je temu vzrok? L. St. v St. Kašlianje je znamenje vnetja v goltancu, sapniku, dušniku ali tudi v manjših dihalnih cevkah, ki vodijo zrak v pljuča. Vzrok tega vnetja je največkrat prehlajenje, Tudi prašna krma more povzročiti vnetje imenovanih organov. Posledica tega vnetja so sluzasti, pa tudi gnojni izmečki. Zdravljenje bronhijalnega katarja — kakor se ta bolezen imenuje — je potrebno že v začetku, ker se drugače bolezen dostikrat razširi na manjše dihalne cevke in zapira pot zraku v pljuča. Koliko manj nadušljivih konj bi bilo, če bi se malo več pozornosti obračalo bronhijalnemu katarjul V Vašem slučaju izgleda, da je ta katar že zastaran in bo radi tega potrebno zdravljenje po živinozdravniku, dočim se da bolezen v začetku mnogokrat ozdraviti s tem, da konj počiva nekaj časa v toplem in prezračenem hlevu. Razkuževanje svinjaka in odlegovanje vlage v njem z živim apnom. Večkrat rabim živo apno, ki ga pustim, da razpade na zraku v prah, za razkuženje svinjaka. Mislim, da zmanjša tako apno v svinjaku tudi vlago, katere je preveč notri v svinjaku. Ali apno škoduje gnoju in živalim? A. H. C. Gnoju škoduje apno v toliko, ker izžene iz njega dušičnato spojino z imenom amoniak, ki se tvori v njem. Ker je dušik, kakor vam je znano, najbolj draga rastlinska hranilna snov, zato je treba vedno vse napraviti, da nam ne bo uhajal v obliki amo-niaka v zrak in ga ohranimo čim več in čim boljše v hlevskem gnoju, kar se da doseči le s pravilnim ravnanjem hlevskega gnoja. Zato pa tudi ne sme priti v svinjaku raztrošeno apno nikdar v dotiko z gnojem. Pred vsakim trošenjem apna morate najprej skidati in spraviti gnoj ven iz svinjaka na gnojnik in šele nato smete trositi apno po svinjaku. Po uporabi apna za razkuževanje svinjaka je naj- Unlarn An nntiA r*neoK» i nnm nlnlo f n nnmninnn ntiMA UOljoVf uu upuo pv»Liv.uwj pvilivivt«. iii puiuv >vuu lijjuu ne vržete na gnoj, pač pa na kompost. Boljše je, da rabite za razkuževanje svinjaka mesto na zraku v prah razpadlega ali sprašenega živega apna, naravnost sveže žgano apno, ki ga razdrobite v prah in nato raztrosite v svinjaku. Takšno sveže žgano apno, ki ga razdrobite pred uporabo v prah, bolj razkuži svinjakova tla in tudi boljše vleče nase zračno vlago in suši tako zrak v svinjaku. Za odte-govanje ali zmanjšanje odvišne zračne vlage, ki more zelo škodovati zdravju pirašičev zlasti pozimi, je živo apno izvrstno sredstvo v prevlažnih svinjakih. Na zraku sprašeno apno ali sveže žgano in neposredno z zdrobljenjem sprašeno apno lahko škoduje živalim, ko je apno še lugasto in jedko ter pride v dotiko s parklji živali. Ce ostane apno že tako dolgo na zraku, da se ne le spraši, temveč tudi zopet spremeni v ogljikovokislo apno (apnenec), potem ne škoduje več živalim, toda tudi ne uničuje več bolezenskih klic. Krompir v kleti obvarovati pred gnilobo. I. K. R. Krompir v kleti vam je začel gniti in se bojite, da vam nastane velika škoda iz tega. Gnilobo bi radi zaustavili, pa ne veste kako. — Sle pač jeseni pri spravljanju j>remalo pazili in uzimili vmes tudi gnil kroinjiir. Ce je bilo gomolje gnilo v notranjosti, ste morali vsega razkužiti z apnom. Ce ga hočete sedaj obvarovati pred nadaljnjo gnilobo, postopajte tako-le: Najprej pireberite ves krompir in odstranite vsega nagnitega in mokrega. Prostor, kamor bodete spravili zdrave gomolje, temeljito očistite in vsaj dvakrat pobelite z apnenim beležem. Ce je vreme ugodno, odprite podnevi okno, da »e klet prezrači in presuši. Tla, kamor pride krompir, najboljše so deske, potrosite precej močno z žganim apnenim prahom, ki je najboljše razkuževaino sredstvo. Na to naložite eno plast popolnoma zdravega krompirja in ga povrhu potrosite z apnenim prahom. Tej sledi druga plast in apno itd., dokler ni ves krompir zložen in poapnen. Apno krompirju ne škoduje, niti njegovi kaljivosti, niti človeškemu zdravju, saj se da lahko oprati z gomolja. Tako boste svoj krompir obvarovali pred gnilobo in ga zdravega ohranili do spomladi. Ce ima pa notranjo gnilobo, ki zunaj ni vidna, tedaj smo proti njej brez moči. Iz česa izdelujejo apneni dušik. K. V. S. Apne-ni dušik je umetno gnojilo, ki vsebuje 16—20% dušika. Izdelujejo ga v tvornicah za dušik, v Sloveniji v Rušah pri Mariboru, iz žganega apna, premoga ali koksa in zračnega dušika v pose bnih električnih pečeh. Žgano apno in premog se zdrobita, zmešata in vržeta v peč, kjer se pri vročini 3000° C raztopita in spojita. To vročino da elektrika, ki je napeljana v visoki napetosti v to peč. Raztopina apna in premoga da karbid, ki ga rabimo za razsvetljavo. Raztopina se iz peči odtoči v male vagone, ki se odpeljejo, da se vsebina strdi in ohladi. Ta karbid se zdrobi in zmelje v prah, naloži v vagone in zapelje v drugo peč, ki je ne- Crodušno zaprta V njo se vodi zračni dušik, ki je il pridobljen drugod; in ta se spoji s karbidom, da nastane vročina 1500° C. Pri tej vročini se karbid spoji z dušikom in raztopi. Tako je napravljen apneni dušik, ki se potem zdrobi in zmelje v fin prah; deloma se ga obdela z oljem, da se lažje trosi, in takega spravi kot dušično umetno gnojilo v promet. Pravni nasveti Zakoncr, nimata pravice do nujnega deleža. F. K. Lj. Vprašate, koliko znaša delež, ki ga mora mož kot najmanjši po zakonu predpisani delež zapustiti svoji ženi. — Zakonec, v Vašem slučaju žena nima sicer pravice na dolžni delež, p>ač pa Ji gre, dokler se zopet ne poroči, spodobno vzdrževanje iz moževe zapuščine, v kolikor ni to vzdrževanje že krito z zakonitim dednim deležem ali z volilom v oporoki. Iz lastne krivde ločeni zakonec nima zakonite dedne pravice, niti nima pravice za vzdrževanje iz zapuščine. Nepošten pomočnik. M. M. M. Poleti je prišel k Vam mizarski pomočnik in je rekel, da ima neko delo za 900 Din, ki bi moralo biti v kratkem času gotovo. Ker pa tega sam ne zmore, da lo delo prevzamete Vi in Vam bo naročnik vse to plačal. Delo ste izvršili in ga je prevzel pomočnik, ki je dobil od naročnika plačanih 900 Din. Ker je pomočnik ves denar zadržal sebi, ste zahlevali plačilo od naročnika. Ta se pa brani, češ, da je delo že plačal onemu pomočniku. Vprašate, od koga lahko terjate plačilo, ali od pomočnika, ki Vam je delo preskrbel, ali od naročnika, ki ima izdelek v rokah. — Plačilo lahko zahtevate saino od pomočnika, ki je pri Vas delo naročil in tudi izdelek prevzel. Z naročnikom niste imeli nobene pogodbe in ni dolžan dela tudi Vam plačati. Lahko prijavite nepoštenega pomočnika policiji in ga bo sodišče kaznovalo radi utaje, če se bo izkazalo, da je naročnik pomočniku izročil denar z naročilom, naj ga izroči Vam. Zastavni popis pohištva. Vprašate, če je hišni posestnik upravičen pridržati vse pohištvo stranke, Ki je pri njem stanovala, a ni plačala najemnine, ker je brez zaslužka, medtem, ko je stranki zabranil nadaljnje bivanje v stanovanju. — V zavarovanje najemnine ima hišni gospodar zastavno pravico na prineseno pohištvo in premičnine, kj so last najemnika ali njegovih, z njim v skupnem gospodarstvu živečih rodbinskih članov, v kolikor niso izvzete od rubeža. Ako se najemnik izseli, a najemnina ni plačana aii zavarovana, sme gospodar pridržati stvari na svojo nevarnost, toda nora v treh dneh prositi sodišče za zastavni popis zadržanih stvari. Potrebne postelje in posteljnine n. pr. za Vas in Vaše družinske člane ne sme gospodar zadržati, ker so te stvari izvzete od rubeža. Zavrnjeni ženin. V. J. G. Nameravali ste poročiti hčerko pcsestnice, katera Vam je že dala 5000 Din na račun dote. Sedaj se pa dekle noče z Vami poročiti in si iščete drugo nevesto. Vprašate, če morate vrniti prejšnji nevesti na račun dote prejetih 5000 Din, ker Vi niste krivi, da se je razdrla zaroka. — Pravico imate, če res niste dali nikakega utemeljenega vzroka za odstop od zaroke, da zahtevate od bivše Vaše neveste povračilo resnične škode, za katero morate pa dokazati, da ste jo res imeli radi tega odstopa. Do višine te morebitne škode lahko zadržite od sprejetega denarja, ostanek morate pa vsekakor vrniti. Ce se glede škode ne sporazumete, bo pač pravda pokazala, koliko in če Vam gre kaj odšicodnine. Najeto, pa odpovedano stanovanje. Meseca sep>-tembra ste se ustmeno dogovorili z nekim hišnim posestnikom, da prevzamete določeno stanovanje in ste celo ponujali aro in zahtevali, da napravite pismeno pogodbo, kar pa je gospodar odklonil, češ, da je to odveč. Medtem ste hišnemu gospodarju odpovedali, da stanovanja ne prevzamete, gospodar pa zahteva, da mu plačate stanovanje, čeprav se niste vselili in po Vašem mnenju niste napravili nikake pogodbe. — Ce ste se Vi s hišnim gospodarjem dogovorili, da se ob določenem terminu vselite v njegovo hišo in da mu plačate določeno najemnino ter je hišni gosjsodar bil s tem sporazumen, je bila to ustna najemna pogodba, obvezna za Vas in gospodarja. To pogodbo ste lahko odpovedali in sicer v dogovorjenem odpovednem roku, oziroma v običajnem odjx>vednem roku v Vašem mestu. Ce niste pravočasno odpovedali, ima gospodar pravico zahtevati od Vas najemnino za vso dobo do pravočasne odjx>vedi, v kolikor ni gospodar v tem času oddal stanovanja že drugi stranki. V slučaju pravde bo torej odločilno, kako ste se z gospodarjem dogovorili glede odpovedi in kdaj ste stanovanje odpovedali. Sporna steza. S. F. K. Sv. J. Cez Vaše posestvo vodi komaj 10 m oddaljena vzporedno s cesto bližnjica k pokopališču. To stezo ste že večkrat zaran-tali, da ne bi ljudje hodili po Vašem travniku, vendar ni nič pomagalo, ker so rante izruvali in hodili nalašč po štirje vštric. Vprašate, če bi se dala ta pot s pomočjo okrajnega načelstva zabraniti. — Ce mislile stezo čez Vaš travnik popolnoma zapreti, tvegate tožbo radi motenja posesti od vseh. ki so doslej to stezo uporabljali. Če stezo zaplankate, p» Vam te planke poderejo, lahko storilce tožite kazensko radi hudobne poškodbe tuje lastnine. Steze same pa ne boste mogli zabraniti vsem onim, ki po njej že 30 let nemoteno hodijo. V tem sporu okrajno načelstvo ne bi ničesar imelo odločiti, pač pa bi končno v slučaju pravde odločilo sodišče. Neplačan delež zadruge. F. V. V. Ce niste članstva v zadrugi odpovedali, ima konsunino društvo pravico, da terja od Vas ostanek neplačanega deleža, čeprav v zadrugi nič ne kupujete. Zahtevajte pri poslovodju vpogled v pravila zadruge, kjer boste našli napisano, kako Vam je treba odpovedati zadružni delež. Vlaga v hiši. S. M. S. p. M. Pred par leti ste kupili hišo, ki se na severni strani drži sosedove i,|Xo tmror^j zid Vaše hiše propitš.č3 vlage v večjem obsegu. Vi mislite, da je temu vzrok napaka pri sosedovem stranišču. Vp>rašate, če lahko prisilite soseda, da izvede potrebno popravilo, da ne boste Vi radi tega trpeli škode. — Po strokovnjaku (n. pr. zidarju) morate dati ugotoviti, odkod izvira prevelika vlaga na Vašem zidu. Ce se bo ugotovilo, da je vlaga posledica napake sosedovega stranišča, lahko prisilite soseda, da napako pri svojem stranišču popravi ler da Vam plača odškodnino za vso škodo, ki ste jo radi prekomerne vlage tistega zidu utrp>eli. Zabranjena pol. F. A. S. Odkar se pomni, so vozili po poti, kj je v mapi označena kot pašnik. K temu pašniku, ki je štiri metre širok, je pripadala tudi njiva, široka 8 m. Obe jjarceli sla dolgi 500 m. Te parcele je kupil neki posestnik, ki je parcelo, v mapi označeno kot pašnik, preoral in izjavil na občini, da bo vložil proti vsakemu, ki bo vozil še po tej parceli, tožbo. Vprašate, če bo novi lastnik smel zabraniti to pot. — Vsi posestniki, ki so doslej ali pa s svojimi posestnimi predniki, javno in nemoteno vporabljali v mapi kot pašnik označeno parcelo, za vozno pot, a da niso za vporabo te poti prejšnje lastnike prosili, niti jim za to dali kakšno odškodnino, so po tej parceli priposestvovali služnostno [jravico poti. Ce je z novim lastnikom sporazum nemogoč in če se dosedanji upravičenci svoji pravici do poti nočejo odpovedati, bo pač piravda morala pokazati, kdo ima prav. Izročilna pogodba. R. P. Sp. H. Od očeta nameravate kot najstarejši sin p>revzeti posestvo ter bi se obvezali ostalim bratom in sestram izplačati po 3000 Din, enemu bratu pa bi namesto denarja dali nekaj sveta za stavbišče. Ker je ta svet več vreden, kot 3000 Din, se bojite, da bi po očetovi smrti tudi ostali bratje in sestre več zahtevali, četudi bi bili zdaj vsi zadovoljni z deležem po 3000 Din. Vprašale. če imajo bodoči možje Vaših sester, ako se te poročijo, pravico, da razbijejo to pogodbo, oziroma, če bi zdaj še mladoletna sestra mogla to pogjod-bo, ko bo postala polnoletna, napadati. ■— Izročilno pogodbo morate napravili pri notarju. Ce bodo Vaši bratje in sestre sedaj pristali na delež od 3000 Din, se smatra, da se s tem odpovedo večjemu dednemu deležu po očetu in ne bi mogli take notarske pogodbe niti kesneje usp>ešno napadati. Mladoletna sestra mora to pogodbo podpisati po skrbniku, ki ga ji bo sodišče za ta posebni slučaj postavilo in bo moralo zanjo varstveno sodišče to pogodbo odobriti. Možje Vaših sester, v kolikor se bodo še poročile, sploh ne bodo imeli pravice to izročilno jx>godbo napadati. Dota. J. Ž. Starši imajo posestvo za 30 glav živine in 70 joliov dobrega gozda. Ker imate še dva brata, vprašate, koliko Vam po zakonu pripade v ime dote. — Doto lahko zahtevate od staršev, če se nameravate poročiti. Višina dote zavisi predvsem od volie staršev. Samo v slučaju, da Vam starši ne bi hoteli dati primerne dote, lahko zahtevate p>ri sodišču o nespornem postopanju, da sodišče določi višino dote ter bo sodišče v takem slučaju določilo višino dolžnega deleža. Ce se pa ne nameiavate poročiti, ne morete, dotkler so starši živi, od njih zahtevati izplačila dote, pač pa imate pravico, da po njihovi smrti zahtevate svoj nujni delež. Oderuštvo. A. U. K. Izposodili ste si denar za nakup vina od zasebnika. Zastavili ste mu hranilno knjižico, on pa Vam je dal 5000 Din, katere ste se mu zavezali vrniti v 4 mesecih z 10% obrestmi. Po štirih mesecih ste mu vrnili glavnico in 168 Din kot 10% obresti za 4 mesece, vendar Vam zastavljene knjižice upmik noče vrniti, ker zahteva, da mu ola-čate 10% obresti za celo leto, kar bi zneslo 500 Din, torej še 332 Din. Vprašate, če je upravičen toliko zahtevati. — Ker ste Vi izpolnili vse svoje obveznosti iz te posojilne pogodbe, Vam je upnik dolžan vrniti zastavljeno hranilno knjižico. Ce jo noče vrniti zlepa, ga morate pač tožiti. T. P. 80.000 Din. Ali ima denarni zavod pravico vsled »krize«, na katero se sklicuje, odreči vlagatelju izplačilo, — Ce se denarni zavod ni po. služil po uredbi o zaščiti denarnih zavodov in če ni vložil prošnje v smislu te uredbe za odložitev plačil, mora na pravilno odpoved izplačati vloga ker ga drugače lahko tožite. Takse za vknjižbo kupljenega posestva. O. T. Radi bi vedeli, koliko znašajo takse od na javni dražbi kupljenega posestva, koliko je plačati za vknjižbo itd. — Ako »te kupili posestvo na prisilni javni dražbi, bi vam mogli izračunati takse le na podlagi izvršilnega spisa. Ker ga nimamo, vam ne moremo istih izračunati. Najbolje bo, da vprašate pri sodišču, kjer vam bodo na podlagi spisa vse razložili. Ne bi pomagalo, da bi vam tu naštevali vse taksne predpise, ki pridejo tu v poštev. Bilo bi preobširno in bi vam težko kaj koristilo, ker si ne bi znali z njimi pomagati. Prevžitek« od grunta. A. S. Za pravilno tolmačenje pogodbe bi morali poznati njeno točno vsebino. Tako pa moremo le splošno reči, da ste dolžni izpolnjevati vse obveznosti, ki ste jih s pogodbo prevzeli. Iz pogodbe je gotovo razvidno, ali ste dolžni taščo preživljati, t. j." ji dajati vsega, kar za življenje potrebuje, v skupnem gospodinjstvu, ali pa ste se obvezali ji vsako leto dajali določene pridelke, ne glede na to, kje ona živi. V zadnjem slučaju pač ona lahko poljubno razpolaga s pridelki, ki jih ji morate vsako leto dajati. Prečitajte točno dolično pogodbo, s katero ste prevzeli obveznosti, ali pa jo dajte pfcČiičiu kdnčuiii strokovnjaku. CITATELJEM ZA NEDELJO Franz VVarfol: Hotelske stopnice Dečko, ki je KtTegel dvigalu, je obupno »astr-mel, pa dvigalo j« bito polno. L)osti raje bi bil vozil mlado damo kakor suhi lovor ietvuriee Angležev, kii »o rtMiio Catkali dviga. Francina je držala v rokah važno pimno, ki ga je bila prejel«, ko ee je vračala iz jedilnice In ga koniaj na hitro pregledala. Nič ni še vedela, kaj je bilo v pismu, nobenih besed, nobenih podrobnosti, le to je vedel«, da ji prinaša Filipovo srce neskaljeno nasproti, in to ravno v trenotku, ko je bilo gotovo, tla ee ji G vida osvobodila. Mlado dekle se je začudilo, da ta odrešilni trenotek, za katerega je v zadnjih sedmih nočeh tako vroče molila, zdaj, ko fi je bil dan, ne vzbuja v njej nobenega močnejšega čuta, nobene krčevi-tejše sreče. Morebiti treba pripisati temu načude-nju io želji 1» določnejših čuvstvih, da Francina ni čaukala rui povratek dvigala, ampak je krenila proti širokim, rdeče in debelo pogrnjenim stopnicam, ki eo dostojanstveno obkroževale orjaški jašek razkošnega hotela v položnih Četverokotib. Slaviti ji je biki osvobojenje, kakor ei večjega nI mogoče misliti. 6e danes — potom ko je bila konec tedna meja negotovosti ie doma leg« dosežen« — ee je Klelo veako upanje izgubljeno. In v Franci ni nem jasnem in urejenem duhu 90 neizprosno vstajale priprave, laži in vee ogabne posledice, Id bi bile potrebne. Vse je dobro prevdarila. Trde nasproti eebi, to je znala biti. Filip? Nu, skrb zaradi Filipovih pravi« jo je najmemj trla. Kaj ima sploh kake pravice do nje? Pravice, e kakšni nit vrlinami ln dejanji pridobljene? Ampak da bi morala lagati svojim staršem, ei izmišljevati podle izgovore in prevare, io vse to z jasnim čeloin in igrano vedrostjo, kako naj bi bila vse to zmogla! Njeni starši so bili zelo stari, prevzeti otroškoslepe nravne strogosti Iz davno minulega časa. Ne da bi ee bila Francina proti tej nravni strogosti tudi le v najbolj skritem kotu svojega srca upirala. Dooela je soglašala z njo, kakor z vsako trdno opredelitvijo in oteiitvijo iiv- ljenja^ ^ imelo o takih stvareh nobenega oko-Telega mnenja, je bila vendarle vzhičena nad pa-panom, bivšim ce»aTsko in kraljevim ministrom, da je preziral sedanjost, prihajal na rojstni dan svojega že davno umrlega, bajnega vladarja k obedu za domačo mizo vselej v slavnostni obleki in — dasi povoda ni z nobeno besedo omenil — obhajal tiho spominsko slavje. Sama je bila veliko premlada, da bi bila gojila proti sedanjosti iz užaljene stanovske oholosti knkoršno6ibodi ogorčenost, vendar ji je bilo odvratno vsako pocenjevanje življenja in se je lako na svoj način postavila Času po robu s tem, da je nofiila svoje plave lase ne-ostriiene. In vendar je tudi konzervativna dolžina las ni varovala ... Zdaj pa je prišla rešitev! Kar je mogla komaj Be pričakovati, ji je Bog naklonil. Ampak tako hitro ee je izgubil« rjava megla, ki jo je teden dni morila, tako ob sebi umevno je ostalo vse pri starem, tako hitro ee je njeno doživetje izpreme-»ilo v odvratne sanje, in še niti sanje ne, da je naglico svojega pozabljanja občutila kakor brez-•rammost. Francina je stala ob vznožju stopnic. Videla je, da eo t dvorani ie (»mikali vkup mize za večerno godbo in ples. Bil je zadnji čas, da izgine. Dvignila je glavo in premerile razdaljo, ki jo je ločila od njene sobe v zadnjem nadstropju. Liki katedrala kipeči prostor je vrtoglavo rasel nad njo. In v višini globočine je visel orjaški venčni lestenec s svojimi motno bleščečimi, tiho zvenčečimi prizmami, in zdelo se je, kakor da bi ee v nekem tajinstveneon prepihu nji hal Spomnila ee je na božjo pot, na katero jo je bila nekoč mati, še otroka, vzela s seboj. Sto in več stopnic je vodilo do visoke cerkve v skalnem oklepu. In mati je »a neko pokoro po vseh sto stopnicah drsala |X> kolenih. Kako brezpomemben je pač utegnil biti greh, za katerega je uboga, vedno molčeča mati na lako pobožen način doprinesla zadoščenje. Časi eo se izpreinenili in oslabili vero. Ona, Francina, ne bi lezla po sto stopnicah do visoke cerkve po kolenih, pač pa se odreka zložnemu dvigalu in se Vzpenja spokorno — vsekakor v svoji najboljši večerni obleki, z golimi rameni in laktmi — po rdeče pregrn,jenih stopnicah razkošnega hotel«. Počasi je položila nogo na prvo stopnico. Pot, kii je bila pred njo, ee ji je zdela daljna in težavna kakor samoten vzpon na goro, kajti to minuto mi bilo videti v mogočnem hotelskem stopnišču nobenega človeka, in Francina se je čutila v tem prostoru, za katerega si je naložila, da ga premaga peš, čisto zapuščeno. Pa nj ji bilo pre magati samo prostora. Za kot otrok ee je bila naučila, da si je brez sleparwtva Ln slabosti polagala račun. Učila »e je, da je vsako sanjarjenje, vsako vzvulovanje nejasnih čuvelev greh, in da zahteve vera redno iij>ra-šc vanje vesti. Zdaj je hila pa z enim mahom vsa nepregledna zmeda odpravljena, Bog sam se je je usmilil in namesto pravice Izkazal milost. Zdaj tedaj je bila njena dolžnost, preden pahne Gvide za večno v prepad, preden ostane vse za vedno nestorjeno, da — zdaj ima trdo dolžnost, da se še enkrat spomini obličja tega moža. A najsi še tako strogo mrši obrvi iin gubanči čelo, G vido ni imel nikakega obraza I Francina je naporno strmela na stopnice, da bi izvabila njegove poteze Iz preproge. Toda nič drugega ni opazila, kakor svoje lastno ozke in šibko obute noge, ki eo — in v tem je bilo nekaj ganljivega — enakomerno stopale pred njo. Onega človeka pa se ni mogla sj>oinnitt. Nič o njem ji ni bito pričujočega, nobena potez«, nobena beseda, saino njegov šepet med tistim nevarnim počasnim bos tonom, ki ga je žal plesala z njim. Ta šepet ni imel nobene Vsebine; nobenih laskanj, nobenega ijubavnega snubljenja ee ni spomnila. Nič drugega ni bilo kakor >šepet<, kakor veter, nič drugega kakor veter, in Kakor veter je Šepet z veseto-šiiljastim jezikom poljubljal njene uhlje. Francina je z novim naporom poizkušala pričarati o Gvidu kaj več kakor tisti šuSljnjcčl šepet. Pa — najsi je v naporu vse volje s'Iskala zobe — nič drugega ni mogla pričarati kakor brezhibno lutko v smokingu, ki je mogla biti ta ali oni, kdorkoli, samo Filip ne, ki je bil nekoliko debelejši in manjši ko G vido ali kdo izmed moških v tej b'ši. Povsem smešna je bila lutka, če je sedela brez suknjiča v črnem svilenem, v pasu čezmerno preščipnjenem telovniku. Vrhu tega je sedela v njeni, Francinini, lastni »obi, ki je imela nesrečno številko 517. Sedela je v prvem groznem julra-njem svitanju pred toaletno mizo in si e Frandmino oold-oremo utirala beloobli samozavestni kolut, ki ga je imela namesto obraza. Francina je mogla s postelje, v kateri je ležala brez sramu, opazovati ničeniurno, natanko početje lutke, kakor da bi bilo vse skuipaj zgolj ob sebi umevno. Odkrito rečeno, se ji tudi ni zdelo n,ič strašnega. nič takega, zaradi Česar bi morala jokati, marveč samo brezpomembno. To teda j je bila ljubezen I In zakaj naj bi bila ljubezen kaj drugega? Sčegetajoč šepet v ušesih! Pijanost, ki jo spremlja zadreg«! Obraz, ki je samo nečiinurn kolut, pred katerega je mogoče potisniti vsaktero 'ia>e! Pa vendarle se je še nekaj drugega vezalo z ljubeznijo, nekaj zelo resnega in neizprosnega, kar ni imelo ničesar opraviti s stnokingoni, bostonom, lutkami, še potujočim vetrom, oold-kremo in praznimi obraznimi koluti. V vseh leh dneh negotove bojazni je bila doživela Francina eno samo resnično sramoto. To jc bil nastop v lekarni. Petnajst minut si mi bila upala vstopiti. Vedno znova je sestavljala besede tujega jezike, ki naj bi jih izrekla, in jih obupno vedno znova razdirala po njihovem zmislu. Predvsem pa Je upala, da bo našla v lekarni sivobradega, prastarega lekarnarja, dobrotljivega starčka, kateremu se bo sploh mogoče razodeti. Potem pač ni stala pred mladim, pa tudi nikakor ne starim lekarnarjem, marveč — kakor ji je dokazovala slabost v njenih kolenih —• pred moškim najogabnejših let. Sprva ni spravila iz sebe nobene besede, zardevala bolj in bolj in bila v pašo nesramnim pogledom dišavarja, ki mu ni bilo na misli, da bi skrajšal njeno zadrego in svoj užitek. Po bobnečem molku je vendarle iztrgala iz sebe najnespodobnejšo vseh besed in bila na tem, da se onesvesti. Lekarnar, ki je hotel draž tega prizora do dna uaiti, je stavil z visokodonečitn izrazom zdravniške stvarnosti nesramna vprašanja, svetoval, svaril in se izgubljal čimdalje globlje v naslad ne zapletenosti. Ko mu že ni preostalo drugega, je segel po stekleničici t rdečimi kroglicami, o katerih učinkovitosti je pa s kruto naslado izrazil svoj dvom, ter slednjič podal Franci nI tudi še naslov zanesljive modre žene, otipavajoč pri tem nežno njeno laket. Če je bila storila greh, tamkaj v lekarni se je spokorila zanj za vse čase. Zdelo se je, da se je nebo samo s to pokoro zadovoljilo, kajti danes se jo ipa.k pokazal uspeh sredstva, ki ga ji je bil s takim dvomom izročil odvratni človek. Zdaj ei Francina ni vedela več kaj očitati. Gvido je bil brezhibni snvoking z neznanim obrn- ^Bmmg^ssmmm^^ssaBBB^Bfgmmmmmm i»m nad ovratnikom, je bil pust. počasen bcstOn, katerega klejasti napev pozabiš prav tako hitro, kakor tisti prej>redeni šepet. Včeraj je temu človeku neodprto vrnila ie drugo pismo. Sledilo bo ptič še tretje In Četrto. Seve! Toliko je ie vredna! Toda |ki sedmem ali devetem brezuspešnem |x>iz-kusu bo gos|K>d s svojo pismeno vsiljivostjo nehal. Ko ee vrnejo starši, JI najbrž niti ne bo treba nadzorovati [>ošte, Gred6 po stopnišču prvega nadstropjn, kjer eo stopinje zamirale v debelih preprogah, je bilo zanjo sklenjena stvar, da zdaj Gvido nikdar in v vsej večnosti ni živel. Z lahkimi in vedrimi nogami ee j« začela vzpenjati po novih stopnicah, dočim se ji Je pogrez-nil pogled z veliko neznano dobrohotnostjo v Filipovo pismo: »Moja ljubljena Francina« — Je brala — »slednjič sem torej prišel na konja. Za naju dva ao.ni slesal najlepšo bodočnost. S ponosom smem reči, da se ima lil na svoj nepričakovani u*peh zahvaliti edinole svoji dejavnosti, ne pa pokroviteljstvu. Newyorška banka me pošilja na vodilno mesto v Ženevo, kjer bom ustanovil in vodil evropsko podružnico. Tako bova, moja sladka ljubica, prva leta najinega zakona preživela ob vznožju Mont Blanoa. Ali to na krasno? .. .< Neznane dobrohotnosti je bilo konec. Ma7.il j en i zvok Filipovih besed jo je, gredooo po stopnicah, preganjal. »Sc,m prišel na konja!«... »Stesal sem nama lepo bodočnosti«... »Delavnost*... »Najin zakoni«... »Ob vznožju Monl Blanoa I«... Gvido je bil brez obraza, ampak Filip ga je imel, natanuno takega, kakor ji ga je iz Amerike prinašal rtjegov pisemski slog. Videla je v vetru poigravajoče plave laske nastajajoče pleše. Filipove sinje oči (siour najlepše na njem) so ji segale ravno do ust. Ne da bi bila zgenila t glavo, je bik včaeih poljubila njegove oči, toda le iz usmiljenja, ker je bila sama tako velika, on pa tako majhen. Ali je imel mož, čegar oči so ji segale ravno do Ust, ki je v Ameriki delal kupčije in se o tej »delavnosti? slovesno razpisoval, kakor da bi bili to Viteški čini, ali ima lak mož pravico, da je je tako gotov?! Kdo (>a je bil? Ali nt bil razumel zadržanosti in odrske v papanovem obličju ob njegovi snubitvi? Francina ni mogle dalje Citati ter ee je zalotila, da se poganja iz ieze — kakor da bi sama sebi ne imela ničesar očitati — prek dveh stopnic hitra tu. Iznenada se je zdrznil« in začela Iti j>oča«neje. Velik, sijajno vzravnan gospod v Iraku z ogrinjalom jI je prihajal nasproti, po stopnicah ni/dol. Preden je pogled ravnodušno obrnila vstran, je opazita trd, koščen modni obraz, ki ga je vzlic vsemu vendarle ljubila, in sivoblesleča senca. Gospod je pa s svoje strani pripravljal počasen in učinkovit mimohod. Za Franci no je bil trenotek srečanja skrajno neprijeten in se ji je zdel neskončno dolg. Pridržujoč ude in poglede, kakor bi bili dih, si je mogla zastaviti čudno vprašanje, če Imata dve ladji, ki ploveta daleč zunaj na samotnem morju druga mimo druge, tesmo s krovom ob krovu, podoben občutek mučne zadrege, kakor on« sedaj? Gospod Je izginil za njo! Vendar je natančno in vsa vdana čutila, da je postal, »e obrnil in gledal za njo. Tedaj se je Francina izpremenila in iz gubila glavo. Enakomerno kakor koni je stopala v vpregi moškega pogleda, ki jo Jc odzadaj krepko držal na uzdi. Globoko Je sklonila glavo, kakor da bi korakala proti rahlemu odporu izkušeno vojene vprege dalje. Skrivne plašnice eo jI na desni in levi slepile o&i, ki vendar ne bi bile mogle videti nobenega strašila in vobče nič drugega ne, kakor ponarejen! marmor hotelskih sten. Počasi je postavljala nogo pred nogo, previdno in drobceno kakor mula. Šla je s Čisto ozkimi udi. Kolona so se ji često podrgnila med seboj, kakor bi morala korak mleti ko nevidno žito. Francina sama pred seboj ni mogla tajiti, da ji izsiljena ubranost in meglena breamiselnost godi, da ji olajšuje hojo. Ko je za njo zopet zadone! gospodov korak in se oddaljil, je skoraj obžalovala, de mora iti dalje brez vezi. prepuščena sama sebi. Še zmerom je visel venčni lestenec visoko s kupole nizdol. Vsa utrujena je čutila izkušnjavo, da bi pozvonila dvigalu in se dala odpraviti v peto nadstropje v svojo sobo, katere številka je vsebovala število trinajst, če je seštela posamezne številke; tako je bila praznoverno ia davno izraču-j nala. A takoj je zavrgla to strahoj>etno zablodo, i Ni bila take vrste, da bi teko Izlahka opustila, kar : je enkrat sklenila, da bi malo prostovoljno kazen in i svojo voljo žrtvovala z lož nos ti, najsi tudi je — iz 1 katerihsibodi razlogov — žrtvovala človeka, o če-1 gar obrazu ji ni ostalo ničesar drugega v spominu, kakor prazen bel koluL KttUurn* obzornik Mauria c in Rade k Franfois Mauriac, eden najmlajših članov Francoske akademije in največji sodobni fran-coki katoliški prozaist, polemizira v naslednjem člamku z izvajanji K. Radeka o zapadni meščanski literaturi. Mauriac, ki mu visoko kvaliteto in mojstrstvo priznava ne le vsa zapadna »meščanska« kritika z izjemo nekaterih slovenskih svobodnih kritičnih genijev, marveč tudi radikalni idejni nasprotniki, kot je n. pr. IIja Ehrenburg (pritn. njegov esej o Mauriacu v knjigi »Vus par un čcriv.tin d'U SSK«) t svojem duhovitem odgovoru stavi boljšcviškemu literarnemu teoretiku pogoje, ki jih mora nova ruska književnost izpolniti, če noče, da bo dosegla tisto, po čemer stremi: priznanje »meščanskega Za-pada«. Zakaj zadnji kongres sovietskih pisateljev v Moskvi jc nesporno dokazal, da je zapadnjaška, zlasti formalna višina kljub vsemu edinii ideal ludi »progresivne« literature. Z zapnepažčenjem sem bral v Echo de Parisju odgovor svojega dragega sobrala in prijatelja Tha-raudja na napade Masla Radckn proti buržuiski literaturi. Napisal je preprost stavek: »Proust se je pogosto zagrizel v to, da je s potrpežljivo natančnostjo opisoval docela povprečne salon ke leve, zapletene v dogodivščine, prav lako povprečne, kakor so oni sami, dogodivščine, ki ne zaslužijo, da bi jih člomek poročal« S tem preprostim stavkom Tbaratid svojemu nasprotniku vse priznava in ta.ko jemlje dosti pomembnosti tako primernim očitkom, kakor iih naslavlja nanj drugje. Boljševiki oživljajo večno zmedo med moralno fa» socMihio vrednostjo bitij in med človeško zani- mivostjo, ki jo ta bitja predstavljajo za pisatelja. : To plat zvona smo drugekrat slišali od dobro mi- | sleče strani; in kljub vsemu je za nas sprejemljivo, , da je neka duhovna preprostost po zaslug-i boljše- ! viztna pravično ločila desnico od levice, Radeka od j Abbeja Eelhlčema. Na svetu je neke vrste narobe snobizem, ki nam nalaga dolžnost, da odrekamo vsako zanimivost človeškemu bitju, ki se nahaja nad neko dolo- I čeno socialno ravnino. A vsak človeški stvor lahko vzpodbode nastanek mojstrovin in jih je tudi izpodbadal, to pa že zgolj zaradi ranega dejstva, i tla je na svetu, da diha, da trpi, da ljubi, da sc- . vraži; pa naj bo to jx>d marmornatim opažem hotela Oucrmantes, v sobi kokote Odette Svvannove, i na tleh kuhinje Grandetjevih ali v ubogi koči v j Yonvilleu, kjer se izčrpava Etnma Bovaryjeva. j — Strašna je misel, da živimo v času, ko je treba vsak dan klicati v spomin te osnovne resnice, j fharaud £re tako daleč, da priznava Radeku. J da ljudje smejo umetnika zanimati samo, v kolikor | Izhaja iz skupnosti vsega človeškega. »Na primer,« ! pravi Radek, »Hennr Deterding, kralj pelroleja, ne 1 zasluži, da bi ga človek slikal razen, v kolikor se i je angažiral v svoji borbi proti Standard Oilu ali I proti Sovjetski Rusiji.« In Tharaud odobrava: »Vse i to se mi zdi pravilno.« Vse Io se mu zdi prav! Zatrdno, če bi pisali roman o kakem Henryu Deterdingu, bi ga naslikali j tudi v njegovem poklicnem življenju: odnose njegovega poklicnega življenja do njegovega notranjega življenja, do njegovega preprosto človeškega življenja, konflikte, ki jih ti odnosi lahko izzovejo i — to je prava snov za roman ali za dramo. Racine j ie to slutil, ko je študiral strast kakega Tita ali 1 Nerona. Kazati ljudi samo v javnih in uradnih dejanjih njihovega nehanja? Prav toliko bi bilo vredno, če bi človek oblačil inannequine, lutke. Prav tako bi bilo, če bi Radek stavil muzej Grč vin* v vzgled kiparjem nove Rusije. * ParištkJ lako i v ar.: sWachskabinctt«. O, predobro razumemo, zakaj nimajo Gogoli, Tolstoj, Turgenjev, Dostojevskij nobenega naslednika v deželi, ki je stala na čelu evropske literature. Toda, če naj se nekega dne ta naslednik rodi, če je kako zrno ruskega genija moglo vzkaliti ob strani sovjetskih nasilij, če mu bo uspelo, da se razraste, da da svoj cvet in svoj sad, ne bo to ne cvet ne sad, kakršnega si predstavlja Radek. Balzac, Proust sta iskala človeških osnov v prerezu družbe svo ega časa. Vsako socialno stanje, tudi proletarsko, ustvarja družbo. Te, katera se gradi zdaj v republiki Sovjetov, ne jx>znamO: Vse doMej, dokler ne bo dala svetu velikega pisatelja, je ne bomo poznali. Kajti, ni drugega pričevanja, ki bi kaj veljalo, kakor pričevanje pisateljev. Vsi popotniki so nas razočarali: ali niso niče?ar videli, ali pa niso delali drugega kakor gledaji; poročajo nam videze; spoznali pa niso ničesar, (car je za njimi. Človeka ni moči znova ustvarjati. Politična in socialna revolucija ga oblikuje, a ga ne ustvarja nanovo. Vnaprej pozdravljam tistega neznanega Prousta, ki danes morda v kakem izgubljenem mestecu Rusije študira to človeštvo, o katerem mi ne verno ničesar, razen da bridko trpi. Za tega Prousta je zanimivo vse, razen kar je uradnega in konvencionalnega. Zanj ni nič prenizko; noben človeški tip sc mu ne zdi, povprečen; vsak dogodek je vreden sporočila, v kolikor je odkritje; ta Lroust spravlja v žitnice neizmerno žetev tega, česar Radek ne mara; in nekega dne bo sovjetski Rusiji vrnil to. kar inu je sovjetska Rusija nehote nudila. Postavil bo iz tega pred svet njeno pravo obličje. Ne, nič, kar je spontanega, ne ostaja tuje temu pisatelju, ki se io rodil. On ne prezira ničesar, razen gesel. Geste ga zanimajo kot geste, marke kot maske. In na praznem prostoru, ki je na njegovem rokopisu namenjen geslu, je morda že napisal zlato (»ravilo, ka'ero nam je dal Andrč Gidc na prvi strani »L'lmmoralista«: »Skozi in skozi nisem skušal ničesar dokazovali, temveč dobro sli- Grede dalj«, je taiela mova čitatj Filipovo pi-•mo. Njena nejevolja je izginila: le da je siren, ki jo je bila ujezila, zdaj preskočil«. Tedaj ji je padel pogled na stavek, ki jo je tako prevzel, da se je sredi stopnic ustavila: »Ne ZHAlužiin Te, moja visoka, kraljeva 1 mnei-nnl Vicsoko si nad menoj kot tel« In kri, kot človek in duh. Kako bi mogel od Teb« kaj drugega zahtevati, kakor dta mi do volti, da Ti služIm ln Te umevain, dokler živim. — Vse, kar storiš, t ki zame večno prav storjeno, pa nnj bo oškodovanje, izdajstvo ali eeki uničenje moje lastne osebe! Ničesar nimam terjati od tebe. Izročam jie TI oblast nad mojim iivljeniem in mojo smrtjo.« Ne da bi ee ganila, je Francina poljubila dobre Filipove oči. Prvič je poljubila le sinje odi (kakor da ne bi ju ločilo morje) s tihim nanosom. Kakšno krivii-o mu je prej storila! Oh, Filip je s pravo pl omeni Umito linieval svoi položaji Bil je ne/.en in tr.lon, bil edin« zanesljiva duša, katera jo bo veiktliar ljubila. V svoji čudoviti nežnosti je bil tam onkraj vse občutil. Slutil je vse in ei ni ničesar prisvajal. Prepričana je biki, da je bil j»ri[ietljaj na skrivnosten način v naprej slutil In da je njegovo pismo odgovor na njen doivljaj. Kako bajne živce je vendar imel Filip, vzllc njegovi »delavnosti«! Vse ve, ne da bi kaj vedel, iti večno bo smela zamolčali, ne du bi bila lažnjivka. Francina je srečna požirala malce solz Prvič po tolikih dneh se je razklenil mrtvični obroč n« njenem iSe-lu. šele zdaj je z vso močjo občutile polnost milosti, katere je bila deležna Z odprtimi očmi je videla, kakšnim ponižanjem in mrzkoetim je ušla, v katere se je bila pa ie skoraj vdala. It« Filipovo pismo je izrulo najtanjše korenine ni< ne zablode iz resničnosti, šele njegove »ilna zaobljuba je ločila zadnje Gvidove sence od njene usode. Zdaj je brezhibna lutka dejansko leiila v najglobljem breznu in težak grob se je gomilil nad njo. Nič ee ni zcodilo, Francina pa j« bila prosta Francma je bila »>|>et Francina. Z utripajočim srcem se je skokom« pognal« po prihodnjih stopnicah. V omami burne iskrenosti je snoval« sedaj edinole sliko o stanovanju, v katerem se bo s svojim zaročencem knielu naselila V poletu je urejevala sobe in ee nežno ozirala n« toploto, mir In zadovolistvo svojega bodočega soproga. Ženeve iii poznala, a bilo je Jasno, da njuno stanovanje ne bo smelo biti nikjer drugod, kakor na t)uai Mont Blanc, z VBomi okni zroč n« jezero. Prizndovela si Je tudi verebi, d« je njena ravno-dušnost do otrok ozdravljiva lastnost, zaradi Filipa. V njeni bodočnosti nI nijal« več nobena razpoka. Za prve dni prihodu lega mesec« je Filip naznanil svoj povratek v Evropo. Bila Je trdno odločena, da mu do Hamburg« potuie nasproti ln gn nikdar več ne zapusti. Zanjo je bilo več kakor slučaj, da se je morebiti ie danes v Newyarku vkrcal na ledjo. Francina je z vročimi rokttmi zgenila plen*). Tedaj je ojvazila, da leži pred nio na stopnloah zaprta brzo'avka. V trnnotkn usodnega preokreta so ji jo bili i/rojili hkratu s Filipovim pismom. Držnla Jo je bila ves čas v rokah, ne da bi bila vedela. Takoj je vedela: Starši! Oče in mati sta si bila privoščila potovanie na Sicilijo. Sama pa je, naveličana nevesele družbe in strežbe starim, po lastni ielji ostal« tukaj. Vsekakor je bilo treba trdih bojev, da si je izvojevala zmago te ielje. Oče na noben način ni hotel, da bi prebil« tu svoj čas popolnoma prosta in brez vsa-kesa varstva. Šele tihim umetnijam matere, žaljivim namlgavanjem na izpremeniene razmere in običaje, na splošno emancipacijo in Frnncinino skorajšnjo poroko se je poročilo, da se ie oče evnji prepovedi odpovedal Občutljiva odpoved, da, to je bila očetova stavna žilic«! Toda kako prav je imel to pot s svojo zastarelo bojauniio! Fnanoina je pričakovala poročilo iz Patonna Burno ie odprla brzojavko. Oddana je bila v Neaplju, odkoder so ji starši naznanjali, da pridejo na povratku v domovino Se jutri dopoldne ponjo. Malo, d« ni zakričala. Ta brzojavka se ji ie zdela kakor zadnji dar neba. Telesno je čutila, kako se odpravljaio n|enl 1 hibi od weh strani na pot, d« jo osvobode, kakor bi bila v obredi. Čutila je, kako se trenotek zn t r",not kom nrih'"žuie rešitev. Božje usmiljenje je bilo popolno. Samo eno noč je morala še prebiti v tei prekleti sobi. samo eno noč Se spati v tei prekleti pratelri! Z vsem svojim bremenom i«e ie vrnila v resničnost. Pred julranje-svežo sliko odhoda s« je umaknil zadnji ostanek umazano-eivih sa irski h urokov. »Takoj pospraviti kovčegel« In zdrveila je po deseti vrsti stopnic. Na vrhu je zasopljena postala. Ipak je bila malo preveč prisodila svojemu srcu Tudi oči ji zdaj niso mogle več ločiti obrisov in barv stvari. Vse se je zlilo med seboj. Trenotek ie morala postati, počivati, predno bo nadaljevala pot v svojo sobo, zadnji mali kos po hodniku, ki 6e ji je zdel zdaj tako dolg in težaven. Nasprotno pa je visel orjaški lestenec v višini njenih oči, to motno blesteče, rahlo zvenčeče bajno bitje, ki je pritezalo F rane. in in pogled od prvega dne z otroškimi predstavami. V resnici je njihal v lahnem, čarodej ne m zamahu lin delal. Če si ostreje pogledal, majhne, komaj opazi ji ve kroge. Francina je stopila k ograji stopnišča, zakaj iznenada je čutila potrebo, da bi bila tcimu btestečemu orjaškemu ptiču, ki je z razprostrtimi krili lebdel nad breznom, bliže. Ograje, ki je ločilo hodnik od strahotne globočine, ni bila visok«. Francina ee je mogla x vsem trupom nagnili dnl-eč naprej. In zdaj je gledala — srce »e ji je z<>|>et popolnoma umirilo — brez vsake omdtice nizdol. videla, kako se je polnila dvorana z mnogoštevilnimi zaznamovan in« ljudmi, in slišala zvoke glasbil. Sinoči se je bila ob taisti uri z enakim pogledom ozrle v globofiino. In tedaj se jI je — včeraj —ukradla v kri čisto tiha vaba: »Kaj. če bi se zdaj nagnila še bolj in izgubila ravnovesje...« Takoj pa je bil« to izkušnjavo ostro zavrnila. Bila je gloljočitia, brezno, prazen prostor in njegova privlačnost za dušo, ki jo je dobro j»znala, ne pa želja, dn ee konča. Tega ee je teko jasno zavedala, da je uporno Se nekaj časa kljuboval« globočini, predno se je odstrani,le od ogreje... včeraj.. In včeraj je vendarle Se Imela razlog za ob"p. Danes jc imela pa le Se ra/.log za radost in zahvalne molitve. Francina je Mastno začela v sebi iskati hvaležnost, iskati čuvstvo od.reJenj« in sreče, ki fe Se preti malo minutami ob Fili|>ovi Izpovedi plato v njej. Toda našla je samo Še vpHko puščavo, ki jI je Šumela v uSesih kakor brezbožno vodovje. Vedno poi««tineje je naraščalo r.venenjp te pnišče v njenem sluhu Toda ni ie onesve-^ilo, ne, nasprotno, fznodbalalo je e toče* to oslroumjie. šumela so spnznanjn: »Včeraj sem Se nekaj imele. Sttako, boje »Vtepe! Bila sem bogata. Rešitev me je itpraMi«'!«. Tako mi je. kakor da me je danes zadela velika izguba. Sreča se Skrebl. In kar sem bila, vendarle nikoli več ne boni, nikoli več ...« Francina ie dobro vedela, k-*ko nevarno I®, dn Ui dalje {»čutiš to iit i b u puwi. Uimm je, da m Deček Ben Ob vznožju pogorja je Ben Sortino zlezel s svojega mezga, ki je bil otovorjen s košarami, in se vzpenjal za prepoteno živaljo po kaineniti stezi. Nad seboj je videl s sne^otn pokriti gorski vrh, katerega je inoral prekoračiti, da dospe v domačo vas. S svojimi ©s,runi, sveiloriavimi očmi se ie Ben razgledoval na Vie strani. Ce se Enrico Mascari skriva v gorah, kar so dobri znanci Benu zatrjevali, bo težko, če ne nemogoče uiti njegovemu krvnemu maščevanju. Enrico je slovel po vseh bližnjih vaseh, da njegova puška nikdar ne zgreši, a zaradi njegove divjosti so se ga vsi bali. Ampak Len, na^si je bil ie deček, se Enrlca ni bal. Bal se ga je tem manj, ker tli imel s seboj ne puške ne drugega orožja. Samo pračo je skrival v kamlžoli, kakor David, zmagovatec Golijata; samo da Cen ni mislil na to. da bi i>račo uporabil proti Enricu. Doli ob morju se je zabaval s tem, da je- metal gladke krcmeiKvce po vodni gladini, kjer so skakali prek penečih se Grebenov kakor žejne ptice in plesaje izginjali v dalji na dno. Bilo ^e jasno in mrzlo v gornh. V do'ini so puhtele megle kakor kalne, rumenkaste pene. is a vzhodu je stalo sonce, orjaško in krvavordeče, v megleni steni nad morjem. Zdelo se je, da sika in šumi kakor razbeljen kolul, ki ga vtaknemo v mrzlo vodo. »Ce te sreča Enrico,« je mislil Ben gredd na očetove besede, »polem beži, če ti bo mogoče. Ako ne, pa glej, da ne onečastiš svoje družine s sramotno, bojazljivo smrtjo.« Žalosten smehljaj je igral na Benovih deških ustnicah. Kakšno nezmiselno sovraitvol Ni mogel razumeti. Njegov ded je izkrvavel pod bodalom enega Mascari,ev, morilcu je njegov oče s krepe-lom raztreščil glavo, Benovega najstarejšega brata Giuseppa je zadela v prsi Enricova krogla, da se je vlačil vse življenje z ohromelim telesom. Bcnov oče je ugonobil Enricovega brata dvojčka. Kaj je tedaj Skalo Bena, če je Enrico prežal nanj v gorah? Mezg je hropel pod tovorom z ribami napolnjenih košar, in Ben si je neprestano brisal znoj z obraza, dasi je bil tak mraz. Kmalu po opoldnevu je nekaj ostro siknilo tik mimo Benovega levega ušesa. Sledil je pok Ben je dvignil glavo in se previdno ozrl na vse strani. Izza skale pred njim se je svetlikala puškina cev. Ben je gledal naravnost v cev. »AH si »i, Enrico Mascari?« je zaklical s svojim jasnim glasom »Menda si nor, da se mi postaviš tako naravnost pred puško,« ie koril Enricov premolkli glas. Vzravnal se je za skalo. Bil je velik, zavaljen in je nosil rjavo, razmršeno brado, v kateri bi bili mogli gnezditi ptiči, tako divje in bujno mu je rasia. »Streljal sem najprej mrmo tvoje otroške puhle butice — razumeš, fante? Nisem te hotel takoj pihniti. Kakemu Sortinu ne gre pripraviti lahke smrti.« Kratko in porogljivo se je zasmejal. »Ne bojim se ne tebe ne smrti, Enrico,« je rekel Ben s krotkim glasom, »ampak tebi se je menda zdelo potrebno, da se skriješ pred menoj, ki nimam nobenega orožja, za skalo.« Veliki mož z naperjeno puško v rokah se je jezno zagrohotal, a iz smeha je zvenela negotovost in zadrega. »Dobro, spoprimiva se,« je zarenčal in vrgel puško na tla, »Motiš se, Enrico, ne bom se boril s teboj,« je rekel Ben. »Sicer bi bil tudi boj preneenak. Hotel sem le s teboj govoriti, zato sem se odpravil šem gori v gore. Doli sem te iskal na domu, pa so mi rekli, da le ni, da si v gorah in da mi bos pač kje prekrižal pot. Dovoli, da pridem k tebi in sedeva vkup.« Pri teh besedah je Ben že krenil proti Enricu, ki ga je osupnieno ln nezaupno opazoval. Islcal je v dečkovem obrazu in videl, da je lep in zaupljiv. »Bodi,« je mračno zamrmral. »Povej, kar Imaš povedati, fant, ampak drugega ne bo, ko izguba časa.« Sedla sta na skalo. Ben se je nagnil, prijel trdo, umazano roko smrtnega sovražnika In jo poljubil. Enrico mu je sunkoma iztrgal roko, v njegovem obrazu se je zrcalila osuplost. »Glej, poljubil sem tvojo roko, Enrico,« je rekel Ben tiho in ga žalostno pogledal. »Ne sovražim te, čeprav me nameravaš ubiti. Tudi potem te ne bom sovražil... Ne morem razumeti vašega sovraštva, ne tvojega sovraštva, Enrico, ne sovraštva mojega očeta. Zakaj se med seboj ubijate? Tega ne veste, nihče tega ne ve, pa čeprav nihče ne more najti za to pametnega vzroka, se vendar sovražite in morite med seboj... Ne pravim lega zaradi sebe, Enrico; kar se mene tiče, ne bi maral, da mi prizaneseš, ne bojim se smrti — če bi moja smrt mogla pogasiti to sovraštvo, bi rad umrl... Jaz sem še deček, Enrico, ti pa mož, odpusti mi, da sein vse to govoril —- storil sem to le zato, ker te ljubim. 2e zmeraj sem bil mislil na to, da bi sc srečala in bi mo^el govoriti s teboj. Moj oče mi ni bil hotel dovoliti poti čez gore, a jaz sem hotel in ga pregovoril.« Ben je utihnil. Pred njima ie blestel snežnobeli vrh gore. Visoko v shijini je orel rezal svoje veličastne kroge. Ben je vstal, stopil po Enricovo puško, ki je ležala ob strani, in jo položil možu na kolena. Potem je krenil počasi proti svojemu živinčetu in se pripravil na odhod. Enrico je skočil na noge iin mračno gledal za dečkom, ki se je mirno kretal pred njegovo puško. Zdaj je prišel Ben s svojim mezgom proti njemu. Segel je v nederje in izvlekel pračo. »Ali le smem prositi, Enrico, da neseš to pračo svojemu fantku kot moj dar? Je edino, kar premorem.« In stisnil je molčečemu možu pračo v roke. »Zbogom, Enriool« Ben se je smehljal, poki-mal in vodil živinče navzgor, proti vrhu. Enrico je strmel za mladcem kakor za čudom. Dvignil je puško, pomeril, a sprožil ni. Vitka Bcnova postava je izginila za skalno steno. Enrico je še nekaj časa stal in zmajeval z glavo, nato zaklel, se obrnil in se spustil nizdol proti dolini. V desnici je nesel puško, v levici pa Bcnovo pračo, Benovo darilo za njegovega sinka. Frtaučku Gasil ma beseda Sej jest sm dobr vedu, de ee da use nardit. Sam znat se more, pa gre. Keme, leta in leta »e že kunštva-ja, kuku b se tem bogem Dule/nom puinagal iz nhne reušne. Use se je puskusl, pa use skuz ni nč zalegi. Dulejnci sa ud dneva du dneva bi hujšal. Zadne čase j£b j« prou sani še kuet pa koža. Noja, pa tiste cujne, ke jh maja še na eeb. Kes sa uredn usmilejna. Gespodo je že začel vorng skrbet, kua boja naredi z Dulejnsko, če na bo nubenga Dulejnoa več pr žeulejn, ke če u šlu še en čas tku naprej, more bt ush konc. Pa sa ta peru puckusl iz kmečka zaščita. Tu ni bla slaba misu. Kene, če kmete na bo treba dougou plačvat, bo mou himal gnaTja ket čepin. No, pa se tu ni ubnesl. Dulejnci ea še čezdali bi hujšal. Za kua sa hujšal, pa na vem. En ea reki, d« ta narbl gvišn zatu, ke jm ni tou nubedn več nč dat na puf. Drug ea pa spet drgač guvurl Sej na jezike ni dost za dat. Dulejnci boja sami še ta narbulš vedi, ki jh čevel žul. Ke je gespoda sprevidi«, de Dulejnc.m iz kmečka zaščita ni prou nč pumagan, sa pa puskusl neki te moka manipulirat. Dulejncm ea tli na usaka viža pum«gat, pa nej kuišta kulker če. No, pa se, žailibog, tud moka m ubnesla. Dulejnci sa hujšal kar naprej in naprej. Usak dan sa bli bi kumern. Pa puskuem« še iz sadjem, je rekla gespoda. Sadje jm pa mora puniagat, če b jm na tou. Te dulejinske reušne na monrna več gledal Nas preveč srce buli. Tu nam je ja za 6oagat, če u šlu tku naprej. Pa tud sadje ni Dulejncm pumagu. Še bi s« hitel hujšat, kokr preh. Zdej s pa gesf>oda ni več vedla puniagat. Mal hedu ji je blu res, ampak učas se že kasna reč tku zahumiata, de ja pr ta narbnlš vol na morja več udhumatat. U takem slučaje je še ta narbl pametn, če se vrže fliinta u kuruza in pučaka, de čluvek kej bi pnpraunga u glava pade. No, pa h sreč ni blu treba douh čakat. Kar gespod mi tlu u glava past, je pa višnagorskem pouiže — prouzaprou Použarjem h sreč, še preden ea Dulejnci konc uzel, u glava padi. Pa kuku je bla ta reč ajnfoh. Kdu b 6 mislu? Ena lniša uma sezidal za smučarje na Použevem, ker se bo dubu not prima cviček, pa tud kej za prgriznt, pa uja Iblančani kar drl h nam na Du-lejnsk. Pa ne sam Iblančani, ceu svet bo tle. Gu-rejnei uja mel pa figa, ke s sojem snegam taka voda delaja, de b člouk hmal mislu, de na celmu svete ni tacga snega, kokr na Gurejnskem. Tku ea s mislel Pcražari, s hitr rakave zavihal, u roke plunl, pa ie bla hiša fertik. Pa kaj b reku hiša, nebubičnk b lohka reku. Sam de bo u nebutičnke na Použevem use velik cnej, pa točnejša pustrežba, kokir u iblanskem nebutičnke. Tu ea ja pa še pu-sebn dobr Použiari pugruntal, ke sa dubl tud ge-spudia dohtarja Dularja, ke maja tud radio čez, na soja roka. Gespud doiitar Dular uja lohka pusti še maja mesca, ke bo u Iblan »e use u rožcah, pa na Gurejnskem tud, prj>oudvat u radio, de je na Použevem smuka idejalna, pršiiča dva metra in tku naprej. Tu bo tulk zalegi, in tku ulekl Iblančane nase, de uja vs gnar, kar ga še mama, znusil dol na Dulejnsk. In Dulejnci uja spet na kojn, kokr so bli u bulšeh čase h. Na ta viža se puniaga eojmu bliižnniu, ne pa s tistem anketam, kumferencam in dTugem takem brklarijam, ke sam gnar kuštaja, na nucaja pa nu-benmu nč. Tist glih na morili rečt, de nubenmu na nucaja, ampak revežem pa gvišn ne. Dulejnci sa zdej že iz šlamastike. Pa kumu se maja prouzaprou m zahvalt? Kmečk zaščit gvišn ne, mok in sadje tud ne, ampak sam SK Použe. Zatu Buh žiu Použarje! Smuk! F, G. Joža Herfort: Življenje v bič ju V pozni jeseni, ko že inra-z priitiska, se umaknejo ljubki stanovalci bičja v toplejše kraje, posebno liske gredo v voli k i h jaitah zimovoit v južnejše jKikrajine, vendar ne gredo daleč. Veliko jih oelane v Dalmaciji in ma toplih obalah jezer ob Sredozemskem morju. Ko potrka pomlad prav rahio na prsi matere zemlje, se vrnejo spel v 6larn eel.-ča. Tedaj si tudi tukalice zvijejo lepa košaricam podobna, globoka gnezda, v kalera znese samica 9—9 rumenorjavih, gosto rjavopikastih jajec. Ljubki drobni piški, k: se izvale, kot pri vseh ko voših 21. dan, so pojx>Inoma črni in gredo takoj za materjo. Dober mesec kasneje se pripravi miti na drugo gneado, ki ima običajno manj jajec kot prvo. Druge piške vodijo stari in otroci iz prvega gnezda skupno na pnšo. Vsa družlnica, stara z mladiči obeh gnezd, je tako ljubka slika, da jo težko pozabiš. I nirelo Lovi jih, vedno potapljajoč se, urno veslajoč s svojimi krpastiim možnimi vesli in aimaliovaje s kratkimi kril; gre kot pšica urno j>o vodah. V sončnih urah se igrajo po povr.-,ju, če jih kaj vznemiri, se urno potepe; prej še mirno plava pa brž uLnkne glavo v vodo, se prekopicne in (»o/.ene v zavetje voda. Prišel bo na površje, mimo kljun bo pomolil iz vode, da dobi spet svežega zraka, morda bo pogledal z vso glavo, med bilkami in I sti je sploh ne boš opazil, on te bo pa mirno gledal, pa smuknil v ugodnem trenutku spet pod vodo. Na pomlad, ko so mladi jionirki, ko mladi paglavci prvič za i n i ga jo 6 svojimi repkom, tedaj so gladine ljubkosti polne. Starka je prUIa z mlad čki, komaj so znali plavati, k bregu. Tam je hod a in brozga la po blatu, mladi so pa pobirali črvičke in ličinke, katere eo plavale na vrh. Ko so ee najedli, so se šli sončit na mamičen hrbet. Niso mogli splezati na »visoki« hrbel oiark-n, pa je zaplavala podnje in jih enostavno dvignila na hrbet. Ko ee je naveličala, je splavala, se potopila in drobna deca je spet plavala. Kmalu so -e navadili potapljanja in vseh vodnih umetnosti, igrali se s soncem in vodo, če jih je ps kai vznemirilo, so plašno pogledali j>a — 6muk v vodo. v Sah Vodna gladina, v ozadju stena trsa, oblački po nebu; ogeldovaje se v vodi, počasi plovejo. Sonce se igra z valovi, tam pa, kjer je lokvanj odcv&tr-l, kjer posedajo po velikih listih žabe in kjer zori semenj® vodnega rastlinja, kjer je polno žužkov, kjer so komarji napolnil: stoječo vodo e svojo zalego, je ljubka družtnica s črnimi otročiički. Starejši bratci Iščejo mlajšim, šibkejšim, hrane, oče in mati pazita na vse. Pomisli, koliko koristi ena sama družinica, ki uniči na dan bre?,Števila ličink nadležnih in nevarnih komarjev! Ne eamo korist, Okras naših voda, ljnblrost teh ptic te mora ganiti, da postaneš veren opazovalec narave, da živiš z njo. Bičje in ločje ee ie umaknilo reki. Na bregovih je raet>la sveže zelena trava, vrbe so se pokojno sklanjale nad mirno vodo. Daleč naokoli ni bilo nobene ptice, vse ie bilo mirno, tiho. Sredi reke ee je pokazala Iz vode temna točka, kmalu si prepoznal — ponirka. Kot čep je plaval, ptič iz pluite ... Nič ga ni motilo (pok ima val je z glavo i.n ljubko plaval. Oisito blizu k bregu je prišel, videl si mu srebrnosojne prsi, pa rjavkasti hrbet. Glava mu je bila okrogla, oko majhno, živo: kljun trloglat ši-Ijast. Telo majhno, s jjerjem vred ga je bilo za pičlo pest. Ustvarjen je za življenje na vodi. ona je njegova zaveznica in hranitelj.cn Vod« hrani polno majhnih rib in ribic, žmb ln žabic, vodnih žužkov in druge drobnjadi, s katero se hrani po- UGANKE Rešitev Črkovni ce. Nizozemska, A'ah, jelenove", botrina. omotica, Levstik Jagodina, enačaj, jahanje, eb-ment poro-čevavec, omed evica domovina LjuM sna Jeruzalem. Najbolje je pod ljuoo domačo streho. Steber. 14 15 a a a a a a a a a a a a a a a a a b b b II 3 e č d d e e e e e 18 4 e e e e e e e e e 19 5 e e e g g h i 20 6 i i i i i i i 21 7 I i j i i 22 8 9 k T k 1 k 1 k T k T 23 24 10 1 1 1 1 m n 25 11 n n n n n n T 26 12 n 0 0 0 0 0 0 0 1 27 13 0 P P r r r T 28 s s š t t t t v v v v| v v v v z z z i ž ž M Mednarodni šahovski turnir v Moskvi .ima sedaj že določeno listo udeležencev. Od inozemskih j mojstrov bodo igrali: Capablanca, Flolir, Lasker, Lilienthal, Menšikova, Pire, SUihlberg in Spiel-mainn, od domačih pa Botvinik, Romano veky, Lo-vvenfisoh, Rablnovič, Bogatirčuk, Alaloroev, Lisyc,n, Cehover, Rjumin in Kahn. Turnir bo trajal en mesec, in sicer od 15. februarja do 15. marca. Kdo bo zmagal, je težko reči, največ izgledov pa ima Botvinik, ker bolje pozna igro svojih devetih rojakov in ker bo igral doma. Inozemski mojstri bodo vsekakor imeli težje stališče. K hestinškemu turnirju moramo pripomniti, da smo dali Botvintku pol točke preveč, ker je partijo z Michellom samo remiziral. Doeegei je isto število točk kot Lilienthal in je z njim delil pelo nagrado. Kljub slabšemu uspehu pa je Botvinik napravil v Hastingsu lep vtis in ee je o njegovi igri Gapablainca zelo pohvalno izrazil. Iz turnirja v Haetingisu prinašamo danes naslednjo partijo, v kateri je Flohr premagal svojo rojakinjo gdfcno M&nšikovo. Menšikova—Flohr 1. d2—d4, Sg8—f6; 2. c2—c4, e7—e6; 3. Sgl —f3, b7—b6; 4. g2—g3, Lc8-b7; 5. Lfl—g2, d7 —d5 (ta poteza je najbrž boljša kot pa d7—d6, ali celo c7—c5); 6. 0—0, Lf8—d6? (Flohr eksperimentira. Pravilna poteza je Lf8—e7); 7. Sbl—c3, 0-0; 8. Sf3—eo, Sb8—d7; 9. Lcl—f4, Dd«—e7; 10. Sc3—b5? (tukaj hi Menšikova z Ddl—a4 prišla v prednost. Z narejeno potezo pa ne doseže nd-česar), a7—a6; 11. Sb5Xd0, c7Xd6; 12. t5c5Xd7, De7Xd7; 13. c4xd5 Lb7Xd5; 14. Ddl—d3, Lb7 Xg2; 15. KglXg2, Sf6—d5 (črni je dobro prestal otvoritev in je celo v mali prednosti, ker je pozicija belega kralja oslabljena); 16. Lf4—d2, f7 —f5; 17. e2—e3, Tf8—c8; 18. Tfl—cl, Dd7—«41 (prepreči močno potezo Dd3— a3); 19. b2-b3, Da4 —d7; 20. TelXc8, Dd8Xc8; 21. f2-f3, Dc8 b7; 22. Dd8—e2, Ta8-c8; 23. Tal—cl, Tc8Xol; 24. Lb2Xcl, b6—b5; 25. Lcl—d2, Db7—c6; 26. De2 —dl, h7—h6; 27. h2—h4, Kg8-f7; 28. Kg2—f2, Kf7—e7; 29. Ddl—cl, Dc6-b7 (črni se voda ne menja, ker njegova dama izvaja hud pritisk na diagonali a8—hI); 30. Del—c2, Ke7—d7; 91. Kf2 —e2, Sdo—f6 (črni pripravlja vdor na kraljevem krilu); 32. Ld2—el, g7—g5; 33. h4Xg5, h6Xg5; 34. a2—a4 (tudi z boljšimi potezamii 6e partija ne da več rešiti), g5—g4; 35. f3Xg4, Sf6Xg4; 36. Lel—f2, Db7—g2 in Menšikova je odnehala, ker izgubi figuro. Na Kel pride Dhl-t- poleg SXf2. 1. vez, 2. slovnični izraz., 3. rastlina, 4. domača žival, 5. krogla 6 žensko ime, 7. svetopisemska oseba. 8 rastlina, 9. žensko ime, 10. del telesa, 11. možko ime, 12. podoba, 13. mesto v Jugoslaviji, 14. oblačilo. 15. upor, 16 orodje, 17. žensko ime, 18. hrana. 19 dosa. 20 reka v Avstriji, 21. znanost, 22. doba, 23. bolezen 24 železova tvorba, 25. vulkan, 26. krma. 27. žensko ime, 28 vir 29. del leče, 30. ovoj. Sredn:ečrkevskupino I Oh robu dobiš pregovor. H M m H ■ m mm u* ■ I m H H ž i mM. m ill IU m h ji ■ M fm ej B H fl n M H m M JH f Problem štev. 3. C. Weyding. Mat v treh potezah. Omi: Khl, Ta5, c6, Lb5, Sb8, P: a4, a7, d7, f7 (9 figur). Beli: Kh8, Db7,' Tg8, Ld6, P: a3, c4, d3, d4, f2, f6, h6, h7 (12 figur). bodo odprl« kje kak« vrata, da bo iz sobe stopil gost, da pride niiimo sobarica, strežaj. Krčevito je prisluhnila za kakim korakom. Že sam korak bi Eadostoval, da jo odtrga od ograje in jo voljno odvede v nieno sobo. Pa nič ee ni genilo. V globočini bleščečega jaška pa je udaril jazz. Stokanje saksofonov, stisnjeno hropenie pločevine, i z te pa nje to 1 kače v ee je zbiralo tu gori v lasten jek kakor strahotna menažerija. Kros njibajočega lestenca pa je brnel potuhnjeni šepet nevidnega mr-5esa. In sjx>daj ee je začela omamna lenokrvnost plesa. Fr.mnina se je stresla. Med opičje plezajočinri tvoki je menila zdaj prepoznati plehki boston, ki si bil nič drugeim. kakor napev velike puščobnosH, fi je prevladovala v njej, ki .je vse prevladovala, •ie enkrat je slalmtno poizkusila, da bi ee od trgala xi o-iraje, a že je bil vsak prst z lastniuvi ščesteta-iočimi verigami prikovan. In eamo pot naprej je aetala pnwia. Tedaj se je vdala. Pa že je rasti« iz brezbožne hladnokrvnosti, pušče, smrtna objest. In tej obRstri se je zdel zrak jfosta prvin« liki voda in brezno noeibio. Z dvein« plavalnima zagonoma bi morala doseči zlata eve-ttlnik... . Suka i ni stopil noben 5jn«t iz sobe? Zakaj ni Mlo mimo kflkrga človeka? Zakaj ee j>o prostranih nodnikih hotela ni usmilil e človeškim odmevom noben korak? Veliki pamik Ha.mburg-Amerika-Linie se je t votlimi k Vi oi siren na pomoč prebijal skozi meglo. Vlak je zapustil Rim in kakor blazen hiropel »kozi neč. Pa Franolne ni moglo nic več reaiU. Šport nekdaj in danes Vedno se je vršil boj med starimi in mladimi, tako se vrši še danes in se bo menda vršil vse dotlej, dokler bo še kako človeško bitje na zemlji. Zato ni čudno, da stara gencracija nima pravega smisla za spori, akoravno se ptojavlja v tolikšni meri po vsem svetu in akoravno spada športno gibanje med najširše pojave današnjega časa. Pa jim tega ne smemo prav nič zameriti, kajti oni so preživljali svoia mlada leta pod čisto drugimi okoliščinami kakor današnja mladina. Da bi se morali sedaj, tako rekoč ob zatonu svojega življenja, ba-viti s športom, ki je svojstveno mladinskega značaja, menda niti najbolj navdušenemu športniku ne pride na misel. Šport prodira dandanes v mesta, trge, da, v zadnjih gorskih vaseh že vidimo športnike. So še ' tu pa tam proti športnemu gibanju, vendar imajo današnji športni organizatorji neprimerno lažje sta-: lišče v tem pogledu, kakor so ga imeli oni idealni delavci na telovadnem polju pred 25 leti. Dobro mi je v spominu, kako težko je bilo tedaj orali ledino in koliko truda je bilo pri ustanavljanju telovadnih odsekov. Koliko inuje je bilo treba, da se je tedaj l pripravilo očete in matere, da so dovolili svojim sinovom sodelovanje v telovadni organizaciji. Z glavami so majali, češ, kaj je tega treba, kaj bo le-to dobrega prineslo. Edino prepričanje, da se i na ta način odtegne mladina gostilni In slabi dru-1 ščini, jih je pripravilo do tega, da so se vsaj malo sprijaznili s telovadbo. Kako pa je v tem pogledu dandanes? Kakor , sem že omenil, se dobijo Se danes ljudje, ki so I proti športnemu gibanju, vendar je to v primeri s predvojno dobo tako malenkostno, da skoraj ni vredno omenjati. Toda nekaj drugega je danes. Idealnih delavcev manjka na vseh koncih in krajih; idealnih delavcev, kakršne pozna predvojna doba. Ako bi imeli še teh zadosti, potem bi danes naš šport malo drugače izgledal kakor izgleda. Tu pa je velika rana, ki jo jc zasekala svetovna vojna in se zdi, da se ne zdravi, ampak postaja vedno večja. Ljudje so postali egoisti, zastonj neče nihče ničesar napraviti, vsakdo hoče že za najmanjšo stvarico plačilo. Pri pravem športu, kjer ni profesijonaliz-ma, pa je treba pač delati zastonj in Kito se število idealnih delavcev vedno bolj krči in če bo šlo tako naprej, bodo ostale športne organizacije brez voditeljev, brez trenerjev ali si bodo pa morale najeti plačane trenerje. V tem pogledu bo treba veliko dela in zopet dela, kajti ta rakrana se je že močno ukorcninila v športne in druge organizacije. Le-te bodo morale napeti vse sile, da se to zlo čim prej iztrebi iz vseh amaterskih organizacij. Na deželi tupatam še vedno slišimo ugovore proti športu, češ, da kmetskemu fantu ali dekletu ni potreben, ker sta itak ves dan na polju, na svežem zraku. Zlasti starejši ljudje ne morejo razumeti, kako korist naj ima kmetska mladina od športa. Saj je vse res, da se ravno kmetski fant ali kmetska dekle več kot preveč razgiblje pri svojem opravilu, toda onadva ne potrebujeta športa toliko zaradi zdravja, kakor zaradi lepega nastopa, prožnosti, gibčnosti in končno zaradi razvedrila. Halje odpravi šport hibe, ki jih dobi kmetska mladina pri enostianskem vsakdanjem delu. In končno vas vprašam: Ali naj bo šport samo za gotove ljudi in za gotove sloje? In ali nista naš kmetski lant ali naša kmetska dekle prav tako potrebna zabave kakor kak meščan? Ali naj bo naš delavec samo za tovarno? Ravno ti ljudje, ki so steber naroda, morajo biti najbolj zdravi, najbolj sveži, na;bolj mladostni. Zatorej delavska in kmetska mladina ven na zrak, na solnce, v vodo ter uživaj naravo, ki jo je nebeški Oče tako lepo ustvaril za vse. Kaj treniraš in kako, je končno vseeno, samo. da se dosti giblješ na zraku. Pozimi je brez dvoma najbolj zdrav in tudi najlepši šport smučanje, ki je zajel dandanes že najširši krog ljubiteljev bele narave. Poleti pa je seveda najbolj razširjeno kopanje in plavanje. Izborna in izredno zdrava ie turistika. Poleg tega pa imamo še polno drugih športov, katerih se lahko oklene naša mladina. Izbere je toliko, da vsakdo lahko dobi nekaj primernega; za vsako starost in za vsak spol je danes vaj več ko dovolj. Zalo bi bila velika škoda, da, naravnost greh, če bi puščali v nemar telesne vaje, ki so za naše zdravje nujno potrebne. Ce se dobijo ljudje, ki bi vas odvračali od športa, jih kratko-malo zavrnite: Mi si hočemo s športnimi vaiaini krepiti svoie zdravje, največii zaklad, ki ga tiiore imeti človek, hočemo pa ostati tudi prožni do visoke starosti. Neki irski postajenačelnik je zlasti pazil na to, da so bili njemu podrejeni železničarji čedno in snažno oblečeni. Opazil je, d« eden izinot skladiščnih delavcev vsak dan prihaja na delo bolj umazan. »Fergue,« ga je nagovoril, »kako to, da je vaša srajca vsak dan bolj umazana?« >Ni moja krivda, pač pa ženina. Dobila je nekje delo in nima časa, da bi se brigala Banie.« »Kakšno delo pa ima?« »PorLca je,« je pojasnil Fergua Obnova kreditnega gospodarstva Položaj Narodne banke - Vrnitev deviznih kreditov - Znižanje odstotka kritja obresti, kar je znašalo Mm okoli 30 milj. Din, kateri postavki v donosni strani računa izgube in dobička ni sitalo nič nasproti v kritje ali vsaj v zmanjšanje. Ali ni bilo potem najbolj pametno iz podlage vzeti toliko, da so se ti dolgovi plačali ia da smo dobili jasno sliko o tem, kaj imamo. To je bil en del te operacije, ki je izvedena s pametno politiko finančnega ministra. Podobno je storil tudi dr. Scliacht, ki je tudi leta 1933 spomladi enostavno plačal vse devizne dolgove Reicnsbanke in tako pokazal jasno sliko, koliko znaša resnična podlaga ali kritje valute. Drugi del ukrepov pa se nanaša na valorizacijo zlatega zaklada in prav tako dolgov. Narodna banka je imela v svoja podlagi toliko in toliko kilogramov zlata, katere pa ni vnesla v bilanco po nakupni aH trenutni vrednosti na trgu, ampak po onem tečaju, ki je bil določen po zakonu o denarju. Tako ie računala, da je kilogram zlata vreden kot tedaj 37.736 Din, švic. frank 10.96 Din itd. Toda to ni več odgovarjalo taktičnemu stanju. Ona je morala kupovati zlato [X) znatno višji ceni okoli 50.000 Din za kilo, franke pa najmanj z oficielnim priinom ali ažijein kot se to imenuje in ki znaša 28.5%. Če sedaj preračuna banka svojo podlago po teh tečajih, dobi znatno več kot je izkazano: po tem takem bi znašala podlaga namesto 1920 še 550 milj. več, torej 2470 ali približno 500 milj. Din. Seveda je treba isto narediti tudi z deviznimi krediti in jih vnesti v bilanco po njih stvarni vrednosti: ne 300 milj. je 600 milj. Din, ampak 900 milj Din. Če se izvede še na-daljne očiščenje bilance, moramo teh 900 milj. Diti odbiti od jxxllage ca. 2500 milj. Din in znaša torej naša podlaga taktično 1600 milj. Din. Seveda > tem pa podlaga ue dosega one zakonite višine, ki je bila predpisana z zakonom iz leta 1931. Zato je bil ta zakoniti odstotek znižan na 25%. Računajoč podlago s 1600 miljoni in vsoto, katero je treba kriti z njo s 5300 milj, tedaj znaša še vedno podlaga 30%, kar je pa faktično stanje in ne računsko prikrita Kaj jc pridobil s tem finančni minister? 1. Razčistil je položaj Narodi* banke ia je napravil njen izkaz razumljiv vsakomur. Z Pomagal je Narodni banki, da se je iznebila letnega bremena, ki ga je imela s temi deviznimi krediti, za katere je morala plačevati obresti. 3. Najvažnejše pa je, da je dobila banka s tem prostejše roke. Kajti prej se je lahko vedno izgovarjala, da ne more dati več kreditov bankam iu gosj>odarstvu sploh, ker mora držati obtok bankovcev nizko, povečati ga pa ne sme, ker bi potem lahko podlaga |>adla pod zakonito kritje 35%. Tako f>a lahko Narodna banka z novimi posojili za mobilizacijo denarnega trga poveča obtok bankovcev in spravi v tok ves naš plačilni promet, obnovi zopet obligacijske odnošaje ter, kar je glavno, pripomore s to svojo politiko k dajanju novih posojil. V tem je pa težišče vprašanja. Ce bi se ti ukrepi porabili za preveliko linansiranje državnih potreb, to je za kritje normalnih proračunskih deficitov, jx>tem bi morali jDoložaj presojati drugače. Ce p>a nova sredstva porabi banka (ali jih da državj v ta namen) v svrno oživljenia denarnega prometa ter mobilizacijo zamrznjenih terjatev, potein lahko ta ukrep v največji meri prifx>-mone k normalizaciji razmer v kreditnem gospodarstvu in pa ©življenju gos[xxLirstva sploh. D&videnda Narodne bank e Včeraj smo na 2. strani objavili, da znaša čisti dobiček Narodne banke 33.067 milj. Din in da dobi od tega rezervni fond 1.653, država 9.799, delničarji pa 21.615 milj. Din. Iz tega jx>sledtijega zneska bo upravni svet predlagal občnemu zboru delničarjev, ki bo 10 .marca 1935, izplačilo dividende 350 Din na delnico, od katere pa je odbiti 10% davek na dividende in bodo delničarji dobili čistiti 315 Din, kar je več kot lani, ko je znašala divi-denda samo 300 Din. Iz primerjave računa izgube in dobička za 1933 in 1934 je razvidno, da se je dohodek banke od diskonta zmanjšal od 122.6 na 92.1, od lombarda pa od 24.0 na 16.1 milj. Din. To zmanjšanje donosa je pripisovati zmanjšanju jx>rtelja ter je znižanju obrestne mere. ki je bila v februarju znižana od 7.5 na 7%, julija pw nadalje na 6.5%, kjer ostane do 1. februarja 1935, ko se zniža za eskont na 5, za lombard pa na 6.5%. Od drugih dohodkov banke omenjamo: dohodek od depoja v inozemstvu 1.4 (2.06), nadalje plačane že odpisane terjatve 4.04 (4.7), novi pa sla postavki, ki sta bili |>rej vsebovani v raznih dohodkih: 'donos vrednostnih papirjev 1.8 in plačane obresti ter stroški za odpisane terjatve v znesku 2.3 milj., k temu pa pridejo še razni dohodki, ki so znašali lani 10.5, leta 19*33 pa skupno z že omenjenimi postavkami, ici ma letos novi 9.9 milj. Din. Skupni donos bančnega poslovanja je znašal 1932 132.3, 1933 1633 in lani 128.3 tnilj. Din. Razpored izdatkov je ostal neiz.premenjen: stroški 54.75 (63.25), amortizacije 7.7 (10.7), odpisi 32.76 (63.07) milj. Din. Sledeča tabela nam daje pregled donosa poslovanja Narodne banke za zadnja 3 leta (v milj. Din): bosm. čisti dobiček delež dri od nisi 1932 1933 1934 132.3 163.3 12S.3 24.0 26.2 33.1 4.2 50.8 49 63.1 9.8 32.8 Promet ljubljanske borze L 1934 »Slovenec« je v soboto prinesel dosloven tekst govora sedanjega finančnega ministra g. dr. Stoja-dinoviča v Narodni banki glede vrnitve inozemskih kreditov Narodne banke. Naša Narodna banka si je namreč v letih 1931 in 1932 izposodila pri prijateljski Francoski banki in Banki za mednarodne obračune v bazlu znatne kredite v devizah, kalere je porabila za okrepitev devizne podlage, da je tako lahko vzdrževala v primeri s celo nekoliko naraščajočim obtokom bankovcev zakonito kritje. Pripominjamo, da se po zakonu o denarju z dne 9. maja računi kritje takole: jx)dlaga v zlatu in devizah, ki se lahko izpremenijo v zlato, mora znašati 35% v obtoku bankovcev in obveznosti, ki so takoj plačljiva, torej po vidu (v te obveznosti spadajo: državne terjatve, žirovni računi ter razni računi), 25% pa mora znašati kritje obtoka bankovcev in obveznosti po vidu v samem zlatu. Zaradi slabih izkušenj z devizami ie Narodna banka vedno prehajala ua lo, da je jxxilaga, ozir. kritje sestojalo samo iz zlata. Omenjena izposojila je Narodna banka vodila med pasivi v j:>ostavki: obveznosti z rokom. Tako smo imeii n. pr. v zadnjem izkazu za 15. januar tole sliko, zaokroženo v desetinah milijonov Din: aktiva: podlaga 1930 milj. Din; pasiva: bankovci v obtoku 4260 mili. Din, obveznosti jx> vidu 1050 milj., skupno 5310 inilj. Din, obveznosti z rokom 920 milj. Din. Kritje se sedaj računa takole: obtok bankovcev in obveznosti px> vidu 5310 milj. kritje ali podlaga 1930 milj. Din, torej 36.29% oue vsote, za katero mora biti kritje. Zato se govori o kritju dinarja, da znaša 26.29% in tako dalje. Zakonito določen odstotek kritja mora znašati po prejšnjem zakonu 35% in je bilo torej faktično kritje le mak) višje kot zakonito. Zato tudi banka ni mogla razviti večje in živahnejše delavnosti v korist našega gosjxxlarstva. Toda kritja faktično ni bik) toliko, kajti upoštevati je treba, da je bila banka tudi dolžna znatne vsote inozemstvu, katere so bik v izkazih navedene v obveznostih z rokom in so po izjavi samega fin. ministra znašale okoli 300 milijonov franc. frankov. Na eni strani smo imeli torej podlage 1920 tnilj. Din, na drugi strani jm dolgov, kalere je bilo treba plačati z zlatom ali devizanu, za 600 milj. Din preračunano p>o pariteti dinarja z drugimi devizami, kakor je to določal zakon o denarju iz leta 1931. Če smo hoteli dobiti točno sliko, kaj imamo, je bilo torej treba odšteti od imelja dolgove, v našem slučaju od 1920 milj. 600 milj. in ie tako znašala nasa podlaga faktično samo 1320 milj. Din. Oosjx>d fin. minister je imel jx)gum in je to tudi javno pred i vsem >svelom priznal, dočim so za to prej vedeli samo gospodarski strokovnjaki pri nas in v inozemstvu. Pri tem pa je treba še upoštevati, da nam podlaga ni nosila nobenih obresti in da je bilo treba za deviz, kredite v inozemstvu plačevati 3.5% Iz statistike ljubljanske borze za blago in vrednote posnemamo, da je lani znašal ves promet 173.4 milj. Din v primeri s 130.1 milj. v letu 1933 in 156.2 milj. v letu 1932. Dvig prometa od 1933 na 1934 je pripisovati predvsem povečanju deviznega prometa v zvezi z razširjenjem zasebnega kliringa. Zato je devizni promet naraste! od 126.4 milj. Din v letu 1933 na 170.2 milj. Din in je bil s tem večji kot promet v letu 1932 s 148.16 milj. Din. K temu še pripominjamo. da je znašaj v letu 1931 ves devizni promet 852.05 milj. Din. Promet v valutah in efektih je padel. Leta 1933 je znašal v valutah 0.087 milj. Din, leta 1934 pa 0.07 milj. Din, v efektih pa 0.38 milj. Din v letu 1933 in 0.294 tnilj. Din v letu 1034. Padec prometa pe ni bil tako znaten v lesu. Kajti leta 1933 je bilo v lesu zaključenih 299.75 vagonov v skupni vrednosti 2.223 milj. Din, leta 1934 pa je znašal proinct 285 vagonov za 2.193 milj. Din. Promet je po vrednosti manj padel kot po količini. V oglju je bil lani zaključen sami 1 vagon za 5.850 Din, leta 1933 pa še 3 vagoni za 12.420 Din Promet v žitu in mlevskih izdelkih p>a je po količini celo narastel od 68.75 na 69.25 vagona, toda vrednost zaključenega blaga je padla od 962.507 na 662.102 Dm. V ostalem blagu ni bilo dosti prometa; zaključenih je bilo le jx>1 vagona Orehov za 18.500 Din. Razvoz prometa na ljubljanski borzi nam kaže tale tabela (v milj. Din): devize les žito efekti skupmo 1930 957.0 12.3 6.6 1.1 977.4 1931 852.0 6.4 3,1 1.5 864.7 1932 148.2 2.4 1.9 0.1 158.2 1933 126.4 2.2 1.0 0.4 130.1 1934 170.2 Z2 0.7 3.0 173.4 Ustanovitev Gospodarske sekcije pri Jtigoslov.- češkoslovaški Ligi. J ugoslov .-češkoslovaška Liga v Ljubljani je ustanovila pred kratkim Gospodarsko sekcijo, ki irtta glavni namen pospeševali gospodarske stike med Jugoslavije) in Češkoslovaško, odstranjevati vse ovire, ki se pojavljajo n. pr. v plačilnem prometu, ter na podlagi študija gospodarskih razmer na Češkoslovaškem pokazati, kaj bi se dalo uvesti tudii puri nas po češkoslovaškem vzgledu. Prvo pmxlav;;nje v tem smislu bo imel g. dr. Vlad. Murko v sredo, dne 23. januarja ob jx>1 21 v spodnji dvorani Kazine z naslovom: Denarni zavodi na Češkoslovaškem in njihovo poslovanje v času krize. Vstopnine ni! Sledeče predavanje bo o možnostih izvoza iz Jugoslavije na Češkosovaško. Dobave. Strojni odd. ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 25. januarja j>onudbe glede dobave vijakov. zatikačev, malic in žičnih vrvi; do 26. januarja glede dobave železa; do 28. januarja glede dobavo podtožnic za vijake in plinskih cevi; do 29 januarja [>a glede dobave delov za brzinomere. Pro-metni-komercijelni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 28. januarja ponudbe glede dobave stenja. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Prodaja lesa se bo vršila na podlagi pismenih ponudb, katere je vložiti do 7. februarja t. 1. pri Ravn. šum v Ljubljani. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Borza Dne 19. januarja. Denar Devizni promet je bil nekoliko manjši kot prejšnji teden, znašal je 4.725 milj. Din v primeri s 5.079 in 1.578 milj. Din. Največ prometa ie bilo v torek z 2.003 milj. Din, in sicer v angleških funtih. Curih. Belgrad 7.02, Pariz 20.38, London 15.10, New York 309.5, Bruselj 72.15, Milan 26.39, Madrid 42.225, Amsterdam 208.775, Berlin 123.85, Dunaj 73.32 (priv. 57.35), Stockholm 77.85, Oslo 75.85, Kopenhagen 67.40, Praga 12.915, Varšava 58.30, Atene 2.00, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05, Buenos Aires 0.77. Živina Mariborski sejem 18. januarja. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih Oo prašičev; cene so bile sledeče: mladi prašički 7—9 tednov stari komad 35—120 Din, 3—4 mesece stari 140-160 Din, 5—7 mesecev stari 220-250, 8—10 mesecev stari 300 do 360 Din, 1 leto stari 500—650 Din, 1 kg žive teže 4—5 Din, mrtve teže 6.50 -8.50 Diu. - Prodanih je bilo 39 komadov. Hmelj Savinjska dolina: Deloma že med, Še boli p« 1» praznikih je postalo povpraševanje zojiet živahnejše in je bilo tudi več prometa. Cene so ostale nominalno sicer nespremenjene, vendar so se nekoliko okrepile zlasti pa drugovrstno blago. Tržilo se je največ srednji in dobro srednji hmel po 20 do 35 Din, pa tudi slabši po 10-20 Din za 1 kg. Zadnje dni je zanimanje zopet nekoliko [Dopustilo Žatec (ČSR), 19. januarja. Povpraševanje nadalje znatno in 90 cene narasle ter znašajo 2200 do 2300 Kč za 50 kg. . Najvišje cene, plačane zadnji čas za 1 kg najboljšega hmelja raznih provenienc, so bile naslednje: Nemčija (Haflertau).....102 Din Češkoslovaška (?atec) .... 80 Din Anglija (Goldiiie) .... 54 Din Francija (alzaški)......47 Din Jugoslavija (saviniskl) .... 36 Din Poljski (vvolinjski).....33 Din Belgija (Alost).......26 Din Amerika (Oregon) .....20 Din Vse cene na inozemskih trgih so preračunane po pariteti v Curihu. Računa se, da poirebe izvoza še vedno niso krite in da bo kupčija še trajala. Elektrika v Planini Planitu pri Rakeku, 18. januarja. Moderna Uvč elektrike je zajela ludi na« trg. Kranjske deželne elektrarne so začele a evojiin delom lani v mesecu septembru, dokončale napeljavo glavnega vi*la do sr<-de decein bra in nato začele ■ priključki električne luči v hiši. Doslej (i je ookiivelo električno luč )m zelo lopo število poodjetje (»abrijel Oblak iz Dol. Logatca t izredno /adovolj.nost vseh hišnih posestnikov. Gospod Oblak izvrši svoje delo res strokov-njaško, pokazal se je pravega mojstra in je v ceni skrajno kulnuten Pak.izal je, kaj zna. ko je tako prevdurno instaliral električno luč v tukajšnjo zupno cerkev, ki je zahtevala »90 pozornost in prožnost njegovega duha. Kakor povsod, tako je tudi v cerkvi izvrši! instalacijska dela brezhibno rn tako pripomogel naši že itak lepi cerkvi do še večje lepote. Vse jo bilo presenečeno pri polnočni sv. maši, ko se ji- curkov prvikrat zasvetila v polnem čaru jasne električne luči. G. Oblaku zato vsa čast in priznanje. Iniamo le še željo, da bi bil tudi naš trg čimpreje javno razsvetljen. PJt V I v irztc Ogenj je izbruhnil preteklo nedeljo zvečer v kleti tukajšnje lekarne. Nastal je velik dim in seveda nevarnost, da se Olienj razširi v lekarniška zaloge. Gasilci eo o£enj kmalu pogasili. Peterčkovc poslednje sanje so do zadnjega kotička napolnile preteklo nedeljo dvorano »Našega djmn«. Mnogi ko morali oditi, ker ni bilo »ei vstopnic. Tudi za današnjo ponovitev, ki bo popoldne, je zanimanje veliko in vsak naj si oskrbi vstopnico ie v predprodaji. Dovršenost igranja ki lepota odra je pač vsakcg« zadovoljila. Smrt je v preteklem tednu kruto kosOa. T torek smo pokoj>ali Černikovo mater od Sv. Ane, v četrtek g. tesarskega mojstra ln posestnika Antena Stritihn iz Bistrice in r petek je umrla ga. Helenn Petelinškova, žena predilniSkega mojstra. Vsi trije so bil na smrt Itpo pripravljeni, kar naj bo preostalim t tolaibol Le drsalci uživajo zaenkrat zimska dni. T mestu imamo par umetnih ledenih drsališč, kjer )e vedno vse živo. Seveda smučarjev bi bilo več na snegu, te bi ga imžje notranje poškodbe. Zdravi se t rudniški bolnicL Tatu m) dobili, ki jo vznemirjal noš kraj. Za-sneili so ga t Trbovljah in spravili na vamm. Zaposlen je bil pri rudniku. Vprašanje meščanske šole obstoja v Zagrar-ju že več let. Oličina jc kupila za stavbo prostor in nalagala letno iz proračuna r poseke* Fond. Težko gospodarske razmere so zidavo šota onerbagočile. Ot>činska uprava je rešila vprašanje sole na način, da »e uumoste 4 rnzrrdt meščanske šolo na osnovni šoli v Toplicah. Ob« šoli r kraju pa nameravajo strnili v en sam šolski okofiš. Tako bi odpadla dva krajevna šolska svet '. Is-totnko' bi bil en som proračun za obe šoli. Ometi jnrao, da sta šoli le 15 minut narazen. Sprememb« je z pos)**!« rsktga stališča potrebna. Seveda ta rešitev nikakor vsem ne ugaja. Odpor je nastal [»red vsoan v učiteljskih vrstah. ViMidar upoma, da bo ta prišlo do eo-glnsja. Št. Jernej Ustanovitev Prosvetnega dmStva j« FOpfi dovolilo ministrstvo prosvete. Občni zbor bo dan«* popoldne, nakar /.ačne društvo z Intenzivnim delovanjem. Številnim Antonom, godovnjakom — med njimi tudi gosp. ž.upniku — je na predvečer godu po dolgem času letos zopet igrala godb« Prosvetnega društva. Vsem, igralcem in »lavljeticcm, so žarela licu od zadovoljstva in sreče. Kmetijski tečaj bo v Št Jerneju od 20. januarja do 24. februarja. Poleg okrajnega načelnika gosp. dr. Ču4a in ekonoma Ambroža, bodo predavali ie razni ilrugi kmetijski strokovnjaki. Umrla je žena trafikantu in vojnega invalida gosp. Roliha in zapustila pet nepreskrbljenih otrok. Blagi ženi naj Bog nakloni večni mir in pokoj. V Breški vasi so orožniki aretirali dva fanta, ki sta ponarejala denar, kovance po 10 in 20 Din — Odvedli so jn ▼ kostanjeviške zapore, niateri-jal pa zaplenili. Krško Pretekli četrte* je odšla, po shrfbeani potrebi prestavljena na Rakek, strokovna učiteljica tuk. meščanske šole gdč. Iva Krameričem V teku petih let, odkar je bila v Kršikem, M Je pridobila zlasti mod učenkami mnopo simpatij. Po/.nale so jo kot tako, ki ne samo tiči, ampak jih hoče tudi vzgojiti v dobre člane človeške družbe. Prav zato ji bo ta in ona učenka pa tudi učenec brez dvoma hvaležen še v poznejšem življenju, ko so bo spomnil, da ga je prič. Krameričeva vzgajala še zlasti s svojim zalednim in doslednim življenjem. Tudi v časni namreč, ko jih toliko klone, je gd. Krameričeva dosledno izpolnjevala svoje verske dolžnosti, kar ne more biti brez trajnega vzgojnega pomena zu mladino, zlasti današnje dni, ko m mladina sredi razdrapanih družabnih razmer sama bolj kot pred 20 iin "M) leti na splošno želi stvarnosti in doslednosti plode temeljnih življenjskih niičel človekovih. Hvaležni starši in \si, ki smo jo pob lil je po/.nali, ji želimo mnogo zadovoljstva in še nadljudi bogatih uspehov pri njenem vzgojnem delu. Videm ob Savi Knjižnica. Da ugodi željam tistih, ki Imajo | čut za dobro čtivo, je domače prosvetno društvo svojo knjižnico z nemalimi žrtvami docela prenovilo. Knjižnica ima sedaj na rvnzipolago najboljša dela domačih pisateljev, Irar tiče prevodov pa je omeniti, da si je nabavila vse do »eda.j izišle zve®-ke Karla M«ya, kar bo dobrodošlo posebno dora-ščajoči mladini. Članom društva, pa tudi vsem ostalim priporočamo, da se je pridno poslužujejo. — Knjižnica bo odslej odprta vsako nedelj« od 0 do 10 in txl 11 do 12. Vodi jo g Henrik Uršič. Društveno življenje. Kol smo že omenili v >Sloveneu<, bo proizvajalo domače prosvetno društvo dmip« dr. I. Preglja »Ribičeva hčk. Kot posebnost je omeniti, da bo to pot prvič nastopil v javnosti pevski odsek prosvetnega društva. Je to -krepak moški »bor ki Šteje v svojstn početkn okrog 80 uvodih moči. Vodi »a g. Ji*žn Kaiplin. slušatelj zagrebške pljislione akademij*. Igro je zrežiral g. Ivan Romih, ki je že opetovano pokazal izredno zmožnost v tem ozira. Začetek točno ob treh popoldne. Uene običajne. Prijatelji katoliške prosveU vabljeni I z Nemčijo, Italijo in Švico Po obvestilu Narodne banke znaša naš saldo i v tehle kliririgih (vse v milij. Din): 2. januarja 9. januarja 17. januarja I Nemčija 221.8 222.6 223.0 Italija 9.0 11.8 14.1 Švica 8.8 1.9 2.8 Iz tega pregleda se vidi, da je naš klirinški saldo v prometu z Nemčijo priličuo stalen, nasprotno pa smo v prometu z Italijo in Švioo vedno bolj aktivni, .vendar ee to povečanje aktivnosti zaenkrat še ne pozna pri plačilnih terminih. V nemškem kliringu je bilo 17. januarja (v oklepajih podatki za 9. januar) izvršeno zadnje izplačilo št. 2815 (2fi46) z dne 4. oktobra (30. septembra), v promeiu z Italijo št. 61.478 (60.811) z dne 11. jamrarja (28. decembra) in v prometu s Švico št. Silil (7906) z dne 11. januarja (9. januarja). Tako je treba v nemškem kliringu čakati na plačiki se vedno pet mesecev, dočiini se je v italijanskem kliringu zmanjšalo od osem na šest dni, v švicarskem kliringu jia podaljšalo od enega na šest dni. Število napostenega delavstva v novembru 1934. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu jc izdelal statistiko za|>oslenega delavstva v mesecu novembru 1934. Zaposlenih je bilo 564.274 delavcev, kar pomeni v primeri z oktobrom 1934 padec za 1187 članov, v primeri z novembrom 1933 pa dvig za 23.584 članov. Od novembra 1933 na november 1934 je najbolj naraslo število zaposlenih delavcev na p>odročju ljubljanskega okrožnega urada za 3619, splitskega za 2908, niškega 2655 in zagrebškega 2471. Seveda je odstotni prirastek drugačen in znaša na Sušaku 18.37%, v Splitu 18.07 in v Nišu 12.44. Večje zmanjšanje izkazuje Okrožni urad v Osjeku (za 661). Delavske mezde so znašale v .lovembru 1934 309.37 milj. Din v primeri s 303.11 Din v novembru 1933. Opozorilo izvoznikom v Grčijo. Znano je, da •o ostale že od leta 1930, ko je grška vlada uvedla strogo devizno kontrolo, terjatve naših izvoznikov v Grčijo deloma neporavnane. Ker sc namerava sedaj lo vprašanje definitivno rešiti, naj izvozniki, ki imajo v Grčiji še kako terjatev, pismeno si»ro-čijo Zbornici za TOI v Ljubljani. bix)ročnti je točen naslov našega izvoznika in grškega dolžnika, dolžno vsoto v valuti, kakor se je glasil račun, datum računa in rok morebitnega zadnjega ie plačanega obroka. En milijon dinarjev za hrvatsko zadružništvo. Kmetijski minister dr. lankovič je odobril Osrednji zvezi hrvatskih kmetskih zadrug v Zagrebu kot prvo pxx1p>oro 1 milj. Din. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Gregorca Dragota ml., trgovca v Toplicah, narok za sklepwmje poravnave 15. februarja, terjatve je prijaviti do 10. februarja. Končana poravnalna postopanja. Novak Ivan, posestnik in mizar v Vižmarjih št. 5. — »Service«, Einil Petrovič, sp>ec. trgovina pribora v Ljubljani, Gajeva ulica 5. — Sket Martin in Ana, gostilničarja v Ljubljani, Miklošičeva cesta 34. _ Vidmar Robert, trgovec, Sv. Križ pri Litiji. Zaščita kmeta. V društvu Pravnik je v potok predaval g. dr. Andrej Slultec, sodnik apel. sodišča v p., o zaščiti kmeta, V svojem predavanju, ki ga je poslušala zelo številna publika, je najprej podal sliko kniičke zaščite drugod: v Češkoslovaški, v Romuniji, na Poljskem, v Švici, v Bolgariji in v Nemčiji. V nekaterih od teh držav je iz vprašanja kmečkih dolgov nastalo reševanje vprašanja dolžniškega vprašanja sploh in so dobili zaščito, odn. znižanje dolgrov ln obrestne mere tudi drng-i nekmotski dolžniki. Večinoma sc je zaščita kmeta gibala v tej smeri: odlog plačil za nekaj let, znižanje obrestne mere, spremonitev kratkoročnih dolgov v dolgoročne, znižanje dolgov itd. Iz izknšen.i pri nas in v drugih državah predlaga avtor, da se naj ne uvede moratorij za ves stan, ampak samo za potrebne dolžnike in pa take, za katere je računati, da bodo mogli nekaj plačevati ka-sneje. Ukrepi naj bodo individualni in uveljavi naj se okvirni zakon, v okvlrjn čegar se pusti n. pr. banovinam določanje o stvareh, ki so pogojene po lokalnih razmerah. Končnovel.javne rešitve vprašanja ne smomo več odlagati. Obnoviti je treba zopet obligacijske odnose, da se 11 postavi vera v kredit in pravo varnost vobče. Na vsak način pa mora čimprej biti kmetu vrnjena kreditna sposobnost. Podružnica Kmetijske družbe r Zagrebu. V trgovski register v Zagrebu je bila vpisana podružnica Kmetijske družbe v Zagrebu. Za podp s podružnice sta pooblaščena Vatroslav Fleischaker in Rado Cerkven ik, poslovodja v Zagrebu. Združenje trgovcev v Ljubljani ponovno obvešča gg. trgovce na predavanje ravnatelja Lipske-ga velesejma g. Pavla V o s s a. Naslov njegovega predavanja je: 800 let evropske zgodovine predo-čenc po zgodovini velesejma v Leipzigu. Snov bo zelo zanimiva, ker ni navadno reklamno predavanje, temveč znanstveno razmotrivanj«, ki bo za vsakega poslušalca zanimivo in poučno. Predavanje bo v ponedeljek, dne 21. t. m ob 8 zvečer v prodorih Tr ranucI/Ao-M MAmn im o n^Am K««- ~ ■ ----. .^-.uMVfjU "viiiM ua uv jpi viiujaiiu anr | optičnimi slikami. SpoH Pred smučarskim prvenstvom na Pokljuki LJobljm, 19. Januar)*. V petek je Ml zadnji pok ra prijave k prvenstvenim tekmam na Gorenjskem. Danes eo imeli ▼ zveani pisarni polne roke dela, da ao pregledali in Obrali vse doSle prijave ter Jih razvrstila po posameznih tekmovalnih disciplinah. Udeleftba na letošnjih tekmah presega vse dosedanje: v naslednjem navajamo Številčno udeležbo po posameznih disciplinah: L Tek na 18 km (kot samostojna disciplina). Ljubljansko podzveoo zastopa 90 tekmovalcev. Gorenjska podzveza pošlje n« tekme 7 tekačev. Ma-ribonsko podzvezo pa zastopa en sam tekmovalec. Od zagrebške pod zveze se udeleže teka 4 tekmovalci. Belgraj6ka podzveza je prijavila 3 tekmovalce. Razen naših tekmovalcev nastopi r tej disciplini 9 Čehov. II. Tek na 18 km (v kombinaciji). Ljubljanska podzveza: 10. Gorenjska podzveza: 2, Zagrebška podzveza: 2, Mariborska podzveea: 1. V tej diaeiplmi nastopi 8 Cehov. III. Smo k (kot samostoj&a discdpHm, dolom« za alpsko kombinacijo). Ljubljanska podzveza: 23. Gorenjska podzveza: 26. Mariborska podzveza: 7. Zagrebška podzveza: 6. IV. Slalom. Ljubljanska podeveaa: 28, Gorenjska podzveza: 23, Mariborska podzveza: 6, Zagrebška podzveza: 6. Pri em/uku in slalomu nastopijo po 4 Čehi. Nabavite si te smuči ali posilite »tare. da Jih opremimo z robniki. Currn Naša reprezentanca za St. Moritz Jugoslovanska akademska smučarska organizacija je prevzela nalog«, da organizira udeležbo jugoslovanske reprezentance na svetovnem akademskem prvenstvu v smnčanju, ki se vrši od 4. do 10. februarja v St. Moritzn. Tekmovalci, ki prihajajo za te tekme v poštev, so vsi v najboljši formi; prijavljena je sledeča ekipa: Hein Hubert, Dečman Tone, Baebler Leo, Palme Franc, Mnšič Lju-ban in Bleivveis ali Priveršek. Za slednja dva si odbor še ni na jasnem, odločile pa bodo tekme za drž. prvenstvo na Pokljuki od 22. do 27. t m. Teh sest odličnih predstavnikov našega smučarskega športa pa bo imelo težavno delo. Vkljub ostri konkurenci pa upamo, da se bodo dobro odrezali in jugoslovanske barve častno zastopalL Finale - Ilirija : Hermes Danes ob 14.30 na Stadionu Tudi nogomet je na športnem programu današnje zimske nedelje. Ilirija in Hermee zaključita pokalno tekmovanje, ki ga je začetkom januarja razpisala Ilirija, a ga je slabo vreme prekinilo takoj po izločilnem kolu, v katerem sta Izpadla SK Jadran in SK Sloga. Zmngovalec prejme od SK Ilirije razpisani pokal. Oba kluba nastopita že zaradi tega in pa, da izkoristita priliko za trening, s kompletnim L moštvom. Skakalne tekme v Mariboru Današnje skakalne tekme na smuški skakalnici v Betnavi pri Mariboru bodo nedvomno največji športni dogodek današnje nedelje v državi. Udeležba, ki je za te tekme prijavljena, .je prvovrstna. Zbrala se bo vsa tekmovalna elita, ki se je doslej pri nas ude.ist.vovala v tekmah za državno prvenstvo. Imena kakor Palme, Jakopič, Sramel, Jnrič, so mednarodnega pomena. Poleg te prvorazredne ekipe, ki bo merila svoje moči danes popoldne na skakalnici, pa zvenijo tudi znana imena podzveznih prvakov in tekmovalcev. Pričetek današnjih tekem je ob 14. Z glavnega trjra do Betnave vozijo mestni avtobusi. Pnrak Gorenjske v slatomu E. ŽN1DAR (A S. K. Gorenjec) je dosegel svoj uspeh v Črnem vrhu na smučeh in robnikih: V. Skoki (dekana t kombinaciji, delom« kot samostojna disciplina). Ljubljanska podzveza: 11, Gorenjska podizveza: 4, Mariborska podzveza: 2, Zagrebška podzveza: 2. Poleg naših še 8 Cehov. štafeta petkrat 10 km. V teku današnjega dne je zveza sestavila tudi že državne reprezentance za vsako posamezno disciplino. V štafeti bodo zastopali naše barve: Joško Janša (Ilirija), Sunolej Fr. (Bratstvo), Dečman Tone, Jakopič Gustl in Baebler Leo (vsi trije SimiK Ljubljana). Samostojno štafeto je prijavil SmiK Dovje-Mojstrana, in sicer v postavi: Lakota Ciril, Klančntk Lojze, Rabič Miha, Jakopič Albin, čebašek Jože. Cehi eo prijavili za štafeto 7 tekmovalcev in bodo končno petorico odredili šele na licu mesta. Med tekmovalci so: inž Novak Vladimir, Musil Ciril, Barton Antomir, 8i-munek Framtišek, Kadavy Bobuelav, Kuuera Jan, Feistaiuer Jaroelav. Naše državne reprezentance za ostale discipline: 18 km samostojno: Smolej Franc, Janša Jožko, Jakopič Avgust, Bnebler Leo, rezerv« Knap Leo. — 18 km kombinirano: Baebler Leo, Jakopič Albin, Dečman Tone. Sramel Bogo, rezerva Isti-nič. — Smuk in slalom (kombinirano): Heiim Hubert, Praček Ciril. Čarman Franc. Žnidar Emil, rezerva Mušič. — Skoki: Baebler Leo, Sramel Bogo, Dečman Tone, rezerva Novšak, Klančnik. — Kot vodji tekmovalcev sin določena gg. Hinko Šir-celj in Kobentar Franc. Z8K Hermes. Nogometna sekcija. Postav* moStva »a danoAnjo finalilo pokalno tekmo proti Iliriji je sle-deGa: Oblak. Klnnčniik. KoSmert, KoSenima, Zjdokar. Kretič., Derenda, Drobniik, Primar, Mokorel, Ferjan, Kariž, Sočan. Petelin. Navedeni igralci naj so javijo ob 14 g. Bergantu v garderobi Ilirije na »tadlon-u. Vso opremo, ki jo tiosedujejo iimenovami igralci, naj pri neso a seboj, ostalo preskrbi g. Habicht. Rediteljsko »luibo vrSe g«. Zupan, Zbona, Petrič, Danes, GorSič. Stranski sodnik MarU.nSek. Blagajniška sluifba gg. T.u-keftlč in Felber. — Načelnilk. 7.SK Hermes. Motosekcija poroda, (la »e »kiijiirinfc zaradi slabe cest« preloži na kamejSi čas. Sekcijskj | Občni zbor lx) danes oh 10 v gostilni KerSič, tjn.bljana. Oelovftka cesta. S K Grafika opozarja člane nn občni zbor ktn- i ba, kli bo jutri, v ponedeljek, oh 1*1.30 v drufitvenib prostori b palače Grafika« na Ma*arykovi cesti. Težka atletika v Mariboru. Prvi prijateljski tefcko-attletdki nastop med Svobodo in Maratonom bo v soboto. 26. jannarja oh v dvorani Zadružne gospodarske banike. Brezplačni mladinski smučarski tečaj SK Ilirije. Smučarska sekcija SK Ilirije priredil, kaikor hitro bodo snežne prilike nekoliko ngodnejge, v bližnji okolici brezplačen začet.ni&kl tečaj 7,a mladino. Ker je potrebno, da se tečnj takoj pripravi, prosi vodstvo sefkcije vse ^tiarSo. ki nameravajo poslati svojo otroke v ta tečaj. da iste takoj prijavijo na naslov sekcije, kavarna F/vropa, miroma o nebno pri bla,gn.ini kavarno F. v ropa. Pismene prijave naj vsebujejo točen naslov prijav-ljenca. Pričetek tečaja in oslala navodila za tečaj bodo pravočasno Objavljena. — Tečaj ho vodil tapraSan zv«En1 nč.itelj. Ljubljanska lable-tenis md zveza. Službeno. Redni Klavni z.bor Unbljansike table-tenls podzveze trn v ponedeljek, 11. februarja oh 20 v restavracijskih prostorih kavarne Emone. Dnevni red Ivi sledeč: porodilo predsednika, tajnika, blagajnika, tehničnega referenta., re-viz/onjev; volitve: sliič-njnonti. V primeru nesklepč.nois+i ob napovedani uri bo z,bor pol nre kasneje oh vsaki ndeležbl. T. č. tajnik: F/rnest Napry. TOEMT5NSKO POROCTT/O ,T7S7. Mojstrana: Sneppa malo. t višjih losrah »mnBf« ldealm*. Planina Sv. Kril nad Jesenicami: 20—.10 om prftiča, mestoma »pihan, s-mnka dobra. Jezersko: 30 cm prSiča, smilita dobra. Kofce: Prftič, smn.ka dobra. Koia na Sv. Planini: 50 cm prftič«. šminka dobra. Sodralica: Do 35oni prdtča, snec ponekod »pihan, smnika dobra. fimarjr pod Ljubljano: 2R cm prSičia, snnuka dobra. Kranjska nora, Patete-Plavica: S cm prfiiča Kočevje: 15 cm prSič«, smuka neodna. Mrzlica: Drobno mede, na 40 em »tare podiaec 10 cm novetra sneera. ftmnk* dobra. Rurtja in olimpijske irrre 19361 O rpostavitvi športnih odnoSajev sovjetske Rusije in o njihovem na-menn startat.i na Berlinski olimpijadi 19Si. poroč« Ber-Hner Ix»katanr,eiffeT' sledeče: »Kaikor poročajo inozemski časopisi, se vrBijo poRajanja. ki stremijo z* tem. spraviti Rnse pri otimpljadi v Berlinu leta na »tart. Z na»topi.ls.kem konprresn v Osln. 01impi.Hri oksekn-tlvni komite hI se potem moral najprej sostati nn pred i>os veto vainje o te;i proAnji in nstanoviti, čo io Rnsija pri volji sprejeti olimpijska pravila in dopustiti vsem stanovom, da jo nastopajo na olimpijskih DRAMA - Začetek ob 20 Nedelja 20. JauuarJa: Ob 15: auoulnica. Isven. Znii« u« ceaie od 20 Din navzdol. Ob 20: Matiček se ieni. l-iven. Gene od U Din navidoi. Ponedeljek, 21. janaarjs: Zaiprtot Turek, 32. jaoutu-jA: 'ZjLprto. OPERA — Začetek ob 20 Nedelja, 20. JannarJa ob 15: Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Cene od 50 Din navzdol. Ob 20: Ples v Savoju. tov en. Cen« od 10 Din navutol. Ponedeljek, 31. januarja: Zaprto: MARIBORSKO GLEDAUš^E Nedelja, 20. Januarja ob 15: Stambulska rola. Zuif/ane osne. Ob 20: Od zore do mraka. Ponedeljek, 31. Jamnarja: Zaprto. Torek. 11. janoanja ob 20: Izgubljeni valček. Kod D. CELJSKO GLEDALIŠČE Torek, 22. jamnarja ob 20: Vihar v kozarcu. Gostovanj« ljnbljataske drame. JSazznanila Uubliana 1 Pogrebnega druitva Marijine bratovščine obftni sbor bo (lanuh ob pol treh popoldn« v Kr.iiaukaii, ua kar opozarjamo vse članice in ftiane tega drufttva. I Šiška. Jutri zvočor ob 8 bo v samostanaki dvorani skioptično predavanj« « Bolgarih. Predaiva g. nreilmiik KoSiček. ... 1 Na Vil. prosvetnem večeru Salezijanskepa mladinskega doma prihodnja četrtek ob 8 bo predaval g. prof. Jarnko Mlakar o boli smrti v planinah. 1 Kdor se zanima za zgodovino in sestavo orgel, ta naj pride v ponedeljek, 21. t. m. ob 20 v Kuba*lovo dvorano, kjer bo rauilagol sestavo ta ustroj orgel Mliuv-datolj dr. Fr. Kimovcc, U?rai po bo na po«a,mezinAh »in-emenah in nji ho viti zvezah niMUr. St. PreinrJ. 1 Angleško društvo v Ljubljani bo imelo svoj redni letni obč.ni z.bor z običaj,mim dnevnim redom 6. februarja 1935 ob 8 v društvenem loikaJn. Wolfova L K obilni udeležbi vabd odbor. 1 Redni letni občni zbor pevskega društva tKra-kovo-Trnovot bo v nedeljo, 27. t. ra. ob 10 dopoldne r gostilni g. Inkreta, Karunova uiliioa, z običajnim dnevnim rodom. — Odbor. 1 Kino Kodeljevo. Dane« ob 5 in 8, in jutri ob 8 .Velika ljubezen mladega princa« (P. Horbiger). — .eVltka ljubezen mladega princa« (P. Iliirblger). — Danes ob 3 samo »Dobri vojak Svejik;. 1 Nočno službo imajo lekarne: danes: mr. T^en-stek, Resljeva oest« 1; mr. Bahovec, Koii(fre«n trg 12, mr. Komotar, ViM; jutri: dr. PiccoM, Tyrševn ceota 6, mr. Hočevar, Celov&ka ceota 82, mr. Gartu«, Moste. Maribor m Akademska kongregacija tma sestanek t ponedeljek ob 20 v frančiškanski kapeli. Vsi vabljeni! m SSK Maraton. Jutri ob 20 bo v bu-fetn Zanlrnit-ne gospodarske banke občni zbor, ki j« obvezen za vse članstvo. Prijatelji iskreno viahljenil! | m Slovensko obrtno društvo v Mariboru bo inialo r edini občni z.bor v soboto. 26. januarja ob 19 v restavraciji Narodnega doma. m Prof. dr. Vcber bo predaval. Univ. prof. dr. France Veber bo nadaljeval svoje zaipočeto predavanje •Poti od materiali7.ma k idealizmu« v petek. 26. Januarja v Ldud»M univerzi. m Današnjega občnega zbora druitva iNanos«, kit bo ob pol desetih v mali dvorami Narodnega doniiH, se im udeležil tudi predsednik Zveze jugoslovanskih emigrantov v Belgradu g. dr. Cok. Govoril bo o sedanji mednarodni paditični situaciji. Eojaika. •udeležit« se pol noStevilno občnega »bora! Orupi hraii Preska. Katoliško prosvetno društvo ponovi danes na splošno željo domoljubno ftbiridejajiko »Doni« v svojem donin na Preuki. Mengeš. Danos, v nedeUo, SO. t m., bo pJi | skiioiitično preflavanle •F.v'hnrl«t.iftn1 kongresi v besedi in stiiki«, in sicer ob treh popoldne ini ob Šestih zvečer. Obakrat predava tajnik Glavnega priiiravljalnnga odbora iz Ljubljane. Novo mesto. Občini sbor Železni^arske jubilejne kjnjUmice se ko vrSil v drnfitvenih prostorih (g»*»tUna na Vratih) v nedeljo, 27. Januarja ob 14. Prostovoljna nasilska četa Staneiičc-Dvor uprizori dane« ob pol Štirih popoldne v LJndsikem domu v St. Vidu nad Ljubljano igro 'Tzr>od Golice«. Vm, ki ste leta 102S z zanimanjem brali Domoljubov listek «V go-liSkih plazovih«, pridite i>ogledat! Tjrra Je poln« lepib im burnih prizorov iz življenja naAega ljudstva, ki živi ob meji. Preska pri Medvodah. Pevske jrveza v IjjnblJani, odsek Cerkveni pevski zbor v Smnrtmem pod Smaj-no goro. priredi v nedeljo, 27 januarja pevski koncert, v dvorani Katoliškega prosvetnega dniStva v Freski pri Medvodah. Začetek ob pol Stiirib. Prijatelji petja »o vJJudno vabljeni! i Zimska sezona Centralna kurjava Radlolermalno hopollite Dolen]sh€ Toplice STm> Izborni uspehi zdraviionja peaebno pri revmati/.mu išiasu. protinu (gibt), iivinih ter ženskih botein II Moderna električna terapija. Tekoča hladna iu lotila voda v sobah. — Na željo tudi serviranje v .si bali Radio Programi Radio Lisibliunat Nedelja, 20. januarja: 7.30 Kmetijsko predavanj« 0 lanu (log. S od ar Vinko) 8.00 Na vrat na nos! inokaj koračnic na pl5k» narodne 21.00 Radijski orkester 21.30 fa«. poro^MIa 21.00 Radijski orkester, vmes kiavirske solistične točke Von-draček (na ploSčah). Ponedeljek, II. januarja: 12.15 Peor Gynt smlta na ploSčah (Grieg) 12.50 PoroMla 13.00 Cns, Nekaj zborovskih pesnil na ploSčah 18.00 Mladina, dom in anioni-teta (dr. Stanko Gogala) 18.30 Snntel: Mala suita na PloSčah 18.40 Slovenščina (dr. Kotarič) 19.10 Pravna ura (dr. Knafti«) 19.30 Nacionalna nra: Slovenija in njena narodna pesem (prof. Stavko Ostere), prenos T Zagreli iu Belgrad 20.00 fias, jedilni ti«', program M torek 20.10 Prenos iz fliibadove dvorane: Rav.laga novlb orgel (msgr Stnmko Premrl in dr. Kimovec) 31.00 Radijski orkester 21.30 Oao. poročila. Radijski orkc«t«r M-Vl Operetna godba na ploSčah. Dragi programi t igrah. Pri politični orijentacijj RimiJ« J« bolj verjetno, da bo Rusija slavila «SpartjLk,iJade« raje. kakor pa bi se udeležila olimpUade. Dejetvo, da je Rusija pristopila k Zvezi narodov, ne pove tu ničesar. Mednarodni olimpijski odbor je starejši kot Zveza narodov ln ima svoje neomajane zaikone. Rusi so mogrvak lin zmagovalec v j mnogih tekmah ln Šestdnevnih dirkah. NBDKLJA, 20. Januarja: Belgrad: J8.46 Norodn« pesmi 20 00 Radijaki orkester 20.30 Dve komediji a.00 Narodne pomni 22.40 Nnrodn« glasba — Zagreb: 20.14 AngleSki Slagerji 20.45 Recitacija 21.ia Vokalni koncert 28.15 Narodne penrai — Dunaj: 16.40 Plesna glasba 17.40 Komorna glasba 19.00 PloSče 20.20 Gondojiera, op^ reta. Sullivan 23.35 PloSče 24.00 Olcan.ska glamba - Budimpešta: IS.30 Pester poix>tdan 19.14 Orkestralni ta vokalni koncert 21.25 Klaviirski in violineki koncert 21.00 Ciganska glasba 23.10 Jazz — MUan-Trst: 17.15 CitraSki koncert 20.45 Orl — Brno: 19.25 Godb« na pihala — Bratislava: 17.30 .lam »lovaSkih »kjadateljor 19.20 PloSče 22.55 Ciganska glastra. — Varšava: 19 Ot Lahka glasba in petje 20.00 Orkestralni In vokalni koncert 20.50 Vesela nra 21.25 IlmlimpoSln 22.4« Plema gJaa-ba — Vsa Nemčija: 21 30 Koncert za klavir in orkester — Berlin: 17 30 PloSče 18.90 Domača glasba 19.00 NeinlBU zbori v stoletjih 20.00 Zabavna glasba - K/inii/shn-gi 16.00 Operni orkester .18.00 Mladinska gla»ba 19,15 KJa-vinsk« glasba 20.00 Pester večer — Hamburg: 18.35 KmeČk« gw!ba 20 30 Pester vočer _ Vratlslava: 18.30 Poljska glasba 20.00 Vesel ve-'cr — Lipsko: 18.00 Italijanska komorna glasba 20.00 Scene in glasbene točik« za radio — Koln: 18.16 Scliumann-nram« 31.00 Plesna glasba - Frankfurt: 19.15 PloSče 20 00 rarobne (pnall, firavljična drama z glaabo. Pocei - Stuttgart: 19.0» Mouakovo 20 00 Cambne g<*!i. iz Fraji.kfnrta 21.(Vi Flar monrka — Monaknvn: lo.tio Plesna gjlashn "1 16 Nov« balade - Zilrich: 20.15 Radijski orkester 21.10 Narodn« pesmi ta tujdh rlHSar — Strassburg: 19.44 ljohka irla^b« SI-30 Svečan konceirt. PONEDEL.1FK, »t. januarja: Belgrad: 20.00 Tarno hiinser, opera. Wagrier — Zagreb: 20.00 Vokalni koncert 20 30 Rocitacije 21.00 Vokalni koncert 22.15 Snbmrfd kvartet — Dunaj: 17.20 Pesmi ln arije 18.55 Proetostre-lec. mm. opera, Weber 23 M Orkesiraloi koncert — Budimpešta: 19.00 Klavirska glotfba 20.15 Ciganska glasba 91„V) PloSč« 22.30 Operni orkester — MUan-Trst: 17.10 Plesna glanlia 20.45 Koncert 22.00 Komorna glasba — Rim-Bari: 17 10 Vokalni koncert 17.90 Klavirska giasba 20.45 Koncert po željah 22.00 Pe»tra ura — Praga: 19.30 Revij« 21.00 Dvorakove pesmi 31.25 Orkestralni koncert — Brno: 21.00 Baletna g!n>. Toda to ni bil mir brezdelja v naravi, ki časih prepusti soncu vlado nad vodami, marveč je bilo v tej tišini nekaj potlačenega, zloveščega. Nesreča je balo skoraj otipljiva. Kaikor težko breme je pritiskala na tivce, tudi morje je postalo brea vidnega vzroka nemirno ter je metalo od Saša do časa valove ta prednji del ladje. Ladja sama je bila, kakor da jo je zgrabila nemirnost. Bthel in Gordon sta »tate sredi ladje ter se z nogama in rokama čvrsto opirala radi nerednega louc&aja. In bito Jima A kater da m nemimi utrip ladje polašča tudi njiju. Prav tisti utrip, ki je sicer s teko mirno, čvrsto in pomirjajooo vztrajnostjo udarjal od strojev. Za hip se je zdelo, kakor da se je vsemirje strdflo v nepremičnosti, kakor da je zajeto v grozi pred pretečo nesrečo. V zraku nd bilo ne diha ne šuma. Od juga ee je pomikala redno bliže črna stena. Z grozljivo hitrostjo, kakor da je gnana od titan-ske sile, je vstajala kvišku. Prišlo je bučanje, sprva že tiho, potem vedno bolj naraščajoče. Zdelo se je, kakor da se lovi po vrveh ob jamborih, da so škripale, in Škripci eo ječati. »Pojdite doli, Ethel,« je rotil Gordon. »Vihar bo v minuti nastopil iin tulkaj ste v nevarnosti. »Pa vi?« »Jaz ostanem tu. Mor rta me bodo potrebovali.« Bthel je čutila, da mora ubogati. Pustila je Gordon«, da jo je spremil do spodnjih prostorov, toda kakor hitro je vstopila, jo Gordon zapri vrata za njo. Medtem je posadka zaprla line in okno. Gordon je Ml na poveljniški m osliček h krmarju, ki je bil v kajutici na kompas, medtem ko je držal krmilo eden ianed mornarjev. Komaj je zaprl vrata za seboj, se je ladja močno nagnila na stran te težek dež se je vsul na jambore in krov Vihor je nastopfl in zadel ladjo od zadaj. PV> tem prvem sunku je zavladalo zopet brezvetrje. Samo dež ni ponehal, tnarveč je v izdatnih množinah udarjaj na črno morsko gladino. Dež je udarjal tudi na železne ploSče na krovu « tako oglušujočim prasketanjem, kot bi tekala gruča šolskih otrok v cok liti gori te doli. Nekdo je moral prtti iz strojne«« prostora, zakaj rumena svetloba se je hipoma zabliunila no krovu, razpadajoče kaplje po so se v nji zolepke-tale kakor diamanti. Potem ae je nad ladjo apu-čma asi. Isti hip ee je vihar zopet vrgel na ladjo ter jo močno nagnnl na drugo stran. Mož pni krmilu je na krmarjevo jx>velje obrnil krmilo v drugo smer. da je ladja prišla ia pritiska vetra ter se spet nekoliko dvignila. Vso noč je razsajal vihar, ki je počasi, točko za točko, zanašal ladjo proti zapadu. Kmalu je dež jx>nehal iin vihar je postal eilneiši. Veter j« pihal mrzlo in trdo. Zdelo se je, da je vsemirje najvoi-njeno od njegovega bučanja. Morje se je dvigalo in valilo v runietnozelenih, steklenih gorah z beliimn grebeni proti ladji. Toda vrtiar je trgal grebene te jih metal, zdrobljene v točo, preko nje. Svet je bil goroetasnosl beline in rumenega zelenila, ki je vrelo. Podiralo se je na utrujeno ladjo in je za cele minute pokrivalo krov z visoko poplavo voda. S pogreznjenim sprednjim delom, toda trdovratno in z neaadržljivo silo je ladja rinila v zmedo. Trudoma in z največjim naporom se je prerival« skozi pošastno morje. Tako je minila noč. Počasi in v svinčeni, raz-dražljivi ter strahotni eoakamernosti. V neprestani borbi, da bi se ladja, ki so jo zadevali sunki zdaj s te, zdaj z one sirarn, ne preobrnila. Gordon se ni mogel brigati za Ethel. Nemogoče bi bilo odpreti duri male k«jute broz nevarnosti. da bi jo mahoma ne preplavila voda. Prišlo je jutro. Umazan, siv somrak se je razprostiral po morju. Nič ni podžigal upanja, pač p« je še bolj očitno kazal divjo zmedo naokrog. Stol-piček na sprednjem delu ladje je izginil in od rešilnih čolnov v stranskem delu ladje je ostalo samo nekaj razbitih d ena k. Voda je pomivala krov in se val Ha okrog jamborov, kot bi bilo treba samo maki bolj pritisniti, da jih zlomi kakor vžigalice Vihar je divjal dalje, tiren ko in trdo je divjal [mi moriu. lokler Gordonovetuu otopelemu čutu ui zdelo, da vse svoje življenje ni pouial ničesar drugega kot to razjedajoče borbo s poblaznelo naravo. ko da je za neznan mu strašen zločin obsojen živeti vso večnost v temi breoRončnem svetu razdiv-jianili voda, ki jih j« hrumeči vihar vse do dna j preobračal. Iz strojnega prostora je prišla v«wt skozi cev. Gordon tri razumel, za kaj gre, toda krmar, ki je bil vidno zelo zaskrbljen, mu je pojasnil »Ship she springum Leck-< Nič čudnega ni bilo. »Victorije« nikakor ni bilo treba zaradi tega karati. Storile je, kar je mogla. Bilo je nanjo preveč. Krovna črpalka je začela delati. Vsako uro se je moštvo menjalo. Gordon je tudi delal. Pouneje so delali po dve uri, nato pa skoraj neprestano. Kljub temu je voda v prostoru naraščala. Vsaka razpoložljiva roka je pomagala pri črpalki Gori in doli. Gori in doli. Z uničujočo enakomerncistjo. Oči eo njtadale in temni kolobarji bo ®e d^lAli okrog njih. Časih so v nemem začudenju drug drugeg* pogledali, ko da se še nikdar prej niso videli Ln k« da se sprašujejo, odkod neki je ta-le. Skoraj neznosna bolečina v rokah, brbtu in nogah ter v možganih je ležala kakor težko breme na vijaki misli Potemi je začel vihar ponehavati. Skoraj z sat* hrtrostjo, s katero je nastopil. Toda ladje ni bilo mogoče rešiti. Vod« v prostoru je naraščala. Naravnost proti jugu je btt 0pa17.il si op dima, ki je napovedoval velik parrrik. Ako mu pride na pomoč, bi se morda ladja še rešila. Na jamboru se je pojavil signal »Ladja v stiski«. Hkratu ee je stroj ustavil Morje ee je sicei šele malo umirilo, toda ker je odnehal pritisk viharja, je bilo mogoče uporabiti paro m pogon črpalke, katere IVIVKAm i^Amnnn sikailiCT 1 ni f«i/ slan orv nt motor/a h tnebtl m rmd. >iri kuoa* U »«« priitn« ?//>w»Juicwalovaiiaito tiskarno« « Lj ubijam; Karel Cafc. izdajatelj: Ivan liakoveo. Uredntks Viktor Cen&ič.