PoStnlna p ra tona « gotovini*
Izhaja vsak torek« Četrte* In soboto. • Cena posamezni Številki btn. —SO.
■	ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT.
Ur«dnUtvo In upravnlfilvo Je v Ljubljani, GradlSče fttev. 17/1. — Dopisi se ne vračajo. — Stev. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.955. — Stev. telefona 352. ftftrolntaa »a ozemlje SHS3 letno D 60'—, za pol leta D 30*—, za četrt leta D 15'—, mesečno D 5*—, za Inozemstvo D 90’—' ^C^aia In toži 6e v Ljubljani
's	A'	VvV'	*
n....	.1	...m	-	—.. ....	.	.	,	  ■	1	1	■	C\-	—■	1	i——
-A?	’	1
LETO V.
LJUBLJANA, dne 25. gulija 1922.
ŠTEV. 87.
List stanc od 1. marca 1922: celoletno Din 75.—, t. j. (K 300.—); polletno Din. 37.50, t. j. (K 150.—); četrtletno Din. 18.75, t. j. (K 75.-); mesečno Din. 6.25, t. j. (K 25.-).
Prometne kalamitete.
Pretekli teden je zagrebško ravnateljstvo dekretiralo ponovno prepoved prevzemanja brzovoznega in tovornega blaga v vagonskih tovorih iz postaj v Sloveniji za vzhod, ter prepovedala tudi vsak tranzit za proge in postaje na vzhodu. Zaprlo je glavno progo Vinkovci—Sisek ter apojno progo Caprag—Karlovec celo 2a živil ne transporte iz Srema v Slovenijo za žita, mlinske proizvode in koruzo. Zadnje predmete je dovolilo prevažati pač za pasivne kraje v gorskem Kotoru, Liki in hrvatskem Primorju, ne pa za Slovenijo.
Naravna posledica tega ukrepa je bila samoumevno, da ne morejo niti naši mlini dobiti iz Vojvodine zadosti žita in da naši trgovci ne morejo pripeljati dovoljnih količin moke v Slovenijo. Pošiljke, ki so bile že pred mesecem dni oddane v Bački še do danes niso dospele v Ljubljano in v Maribor in resno se je že začelo povpraševati, kam naj vodijo te stalno Naraščajoče in ponavljajoče se prometne neprilike.
Medtem ko je promet v Sloveniji Se v redu in sorazmerno dobro funk-eijonira, je vsaka izmenjava blaga z vzhodom vsled Magreba in preobremenjene glavne proge Sisek—Vin-kovci izključena.
Slovenija je pri tem dvojno prizadeta in udarjena. Prvič ne more za svoja mesta, industrijske kraje in druge pasivne dele dobaviti iz Vojvodine dovolj živil, predvsem žita in moke. Drugič pa ne more naša industrija, posebno industrija stavbenega materijala, ki ima sedaj največjo sezono, odpremiti svojih pošiljatev in izpolniti svojih pogodb. Vse intervencije in opozoritve v tem oziru so ostale doslej brez uspeha.
Naše železniške oblasti se izgovarjajo sedaj na stroje in strojno osobje. Mnogo se govori, da je v zadnjem času kakih 60 izurjenih strojevodij zapustilo državno službo in da je vsled tega kljub novim lokomotivam nastala velika panika, ker ni za izstopivše strojevodje nadomestila. Pa naj bo stvar kakor hoče, konstatira-mo eno. najeli smo notranje investicijsko posojilo, da popravimo to glavno progo, da se nabavi pragove, odobrili so se železniškemu ministru izredno visoki budžetski krediti, dobili smo na 5000 vagonov iz Nemčije, 67 strojev in konec koncev smo v še večjih prometnih kalamitetah kakor sploh kdaj poprej. In baš sedaj ko stojimo neposredno v žetveni sezoni, ko začenja forsirana izvozna kampanja, sedaj pa uiti lokalni promet iz Račke v Slovenijo ne funkcijonira. Kaj je vzrok temu? Kaj je vzrok, da uslužbenci trumoma zapuščajo državno službo, Predlagalo se je opetova-no, naj se to temeljito preišče in preskrbi enkrat za remeduro, naj se izdela vendar enkrat program in naj se zasadi že enkrat lopato, da se zboljša glavna proga Zagreb—Beograd.
In kaj vidimo namesto tega? Nikjer se še ni pričelo z delom, niti ene postaje se še ni razširilo, na celi ogromni progi ne vidite niti ene partije delavcev. Nasprotno pa se na škodo tovornega prometa forsira br-zovlake, ki vsled velikih zamud prevrnejo ves vozni red in samo ruini-rajo progo.
Pomočnik ministra saobračaja, ugledni inženir Avramovič je izjavil na nedavni konferenci delegatov gospodarskih korporacij, da cel naš vozni park komaj zadostuje, da bi prevozili in vnovčili eno tretjino naše žetve in produkcije. Ker pa je znatni del parka defekten, smo v stanju vnovčiti samo eno petino naših proizvodov.
Ako slišimo tako usodepolno izjavo iz ust najkompetentnejšega cini-telja naše prometne uprave in ako pomislimo, da se bo kljub temu stomilijonsko dolarsko posojilo zabilo v sive skale arnavtskih pokrajin, potem pač ni treba nadaljne razlage, zakaj ne moremo zboljšati kljub vsej rodovitosti zemlje našega gospodarskega položaja in naše valute. Tu ne pomagajo vsi Kumanudijevi-Jekovlje-vičevi eksperimenti z valutnimi se-katurami nič, ker vedno globlje lezemo v nered in je vsa toliko proslav-ijana konsolidacija le navidezna!
Izjava Avramoviča o našem prometnem položaju je strašno porazna za našo gospodarsko politiko in dokaz, da so razmere v naši prometni upravi skrajno nezdrave. Vse se dela direktno proti željam in predlogom gospodarskih krogov in ministrstvo za promet do danes še ni čutilo potrebe iskati sporazuma in stika z gospodarskimi korporacijami.
Nam Slovencem, ki smo bili do-sedaj tako srečni, da smo imeli malo reda na naših progah, se odpirajo z novim letom, ko bi prešla južna železnica v najem državne uprave, žalostne perspektive. Razmetalo se bo naše uradnike in uslužbence po vseh pokrajinah, razvleklo vagone na vse vetrove, da se doseže tudi pri nas ista ujedinjena prometna mizerija.
Zakon o amerikan-skem posojilu.
Zakon o državnem zunanjem posojilu iz leta 1922 se deli v dva dela in sicer obsega pni pogodbo med našo vlado in družbo za zgradbo železnic in pristanišč d. z o. z. v Ger-nezeju, drugi pa pogodbo med našo vlado in družbo Bler & Comp. v New Yorku.
V	prvi pogodbi se zavezuje naša vlada, da bo poverila izvršitev zgradbe železniške zveze iz Beograda k morju in zgradbe jadranskega pristanišča ob ustju nove proge v finančnem kakor tudi v tehničnem oziru omenjeni železniški družbi. Nominalni znesek posojila je 100 dolarjev v zlatu, obrestna mera znaša 8%; obresti so plačljive v zlatu in sicer
1.	maja in 1. novembra vsakega leta.
Posojilo se ne- bo emitiralo vse na enkrat marveč po finančnih potrebah naše države in po izvrševanju gradbenih del v posameznih partijah. Kot prva partija je določenih 25 milijonov odnosno 30 milijonov dolarjev. Obrestna mera 8^ se bo po prvi emisiji sporazumno med družbo
in našo vlado spremenila tako, da se bo prilagodila denarnotržnim razmeram v dobi realizacije posojila. Celokupno posojilo je datirano z dne 1. maja 1922 in traja štiridest let do 1. maja 1962.
Vračanje kapitala ima začeti 1. maja 1932, torej črez deset let in sicer na ta način, da se bo odkupovalo na denarnem trgu po cenah izpod ali do vključno al pari cene. Za odkup posojila pred potekom štiridesetletne dobe določa zakon posebno skalo premij, ki začenja 1. 1937 z 10% in konča 1. 1955 z \%.
Kot najskrajnejši rok za popolno realizacijo posojila je določen 1. junij 1927. Obenem je obvezana naša vlada, da ne sme do popolnega vstva-renja tega posojila odnosno do 1. junija 1925, torej tri leta, emitirati nobenega druzega zunanjega posojila.
Iznos dolarskega posojila je namenjen po zakonu v sledeče svrhe: 1. do svote 30 milijonov dol. nominalne vrednosti za splošne potrebe vlade. V to svrho sme vlada uporabiti od prve partije 15 odnosno 20 milijonov dolarjev.
2. do svote 70 milijonov dolarjev za zgradbo jadranske železnice in pristanišča ter za vsa ostala železniška in pristaniščna dela po volji in odločbi vlade.
Za oni del posojila, ki ga vlada vporabi v splošne namene, prevzema popolno odgovornost in se bo za obrestovanje in amortizacijo te službe vzel denar iz spodaj naštetih, v ta namen zastavljenih dohodkov.
Interkalame obresti za oni del posojila, ki bo služil za zgradbo železnice, se bodo do leta 1927 jemale iz posojila v padajočem razmerju.
Naša kraljevina jamči brezpogojno in integralno za plačevanje obresti in vračanje kapitala. Razen tega pa nudi še kot posebno garancijo za službo posojila:
1. prednostno zastavno pravico na vse čiste dohodke državnih monopolov in naših carinskih dohodkov z edino rezervo, da se bodo ti dohodki, ki so že zastavljeni za poprej emitirana posojila, porabili v prvi vrsti za službo teh posojil. Zastavljajo se monopoli tobaka, cigaretnega papirja, petroleja, soli, znamk, vrednotnic in nžigalic.
2. zastavno pravo na celokupne brnto dohodke vseh državnih železnic, ki obstojajo v naši kraljevini in o katerih vlada izjavlja, da so proste hipotek ali drugih katerikolih bremen, kakor tudi železnice Beograd-jadransko morje in pripadajočega pristanišča.
Dohodke železnic se bo pritegnilo k plačanju le tedaj, ako dohodki monopolov in carin ne bi zadostovali za obrestno in amortizacijsko službo v tujih valutah. Zato bo morala naša vlada poslati Blerovi skupini mesečni izkaz bruto dohodkov državnih železnic in odrediti monopolni upravi, da skrbi za službo dolga v zlatu. Vlada se obveže, da ponudi zastopniku Blerove družbe eno mesto v upravnem odboru samostojne monopolne uprave v svrho kontrole monopolnih dohodkov.
Posojilo je prosto vseh davkov, taks in pristojbin, sedanjih in bodočih. Ravnotako tudi pogodba in vsi drugi akti in dokumenti, ki so v zvezi s posojilom.
Najvažnejši je sledeči pasus: Vlada odstopa to posojilo bančni družbi, ki ga bo po določilih vlade realiziralo. Prvi del v znesku 25 do 30 mil-jonov bo ostvarjen v Nemyorku. Najmanjši del ne sme znašati manj kot 10 milijonov dolarjev. Za vsako delno posojilo se bo sklenila z našo vlado posebna pogodba, s katero se bodo določile vse podobnosti in tehnični pogoji denarnih operacij.
Emisijski tečaj prvega dela se že vnaprej fiksno določa na 86.75%. Za sindikatne in režijske stroške si društvo zaračunjava osem točk pri določitvi kurza bodočih delnih emisij.
Program del in plačil, ki se imajo izvršiti iz deleža, ki je namenjen za splošne potrebe, določi naša vlada.
V tem oziru bi bilo treba, da bi se sedaj v skupščini natančno fiksiral program investicij; za teh 80 milijonov dolarjev, glede katerih obstojajo danes le kombinacije in finančni minister sam ni jasno in konkretno povedal, kako namerava uporabiti to svoto za konsolidacijo dolgov in popravo valute.	(Dalje	prih.)
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
Prespansko jezero je dajalo okrog
30.000 kg sveže ribe in sicer krapov in bele ribe, ki se je deloma nasolila, a povečini porabila sveža v okolici. Dojransko jezero da okrog 400.000 kg rib in sicer krapov, perkij, platic in belih rib. Največ je bele ribe in per-kije. Riba seje ob hladnem vremenu do-našala v okoliška mesta in mesteca, kadar pa je bilo bolj vroče, se je nasolila in šele potem raznašala. Najboljše izkoriščanje ribe bi bilo ako, bi se po možnosti živa ali v ledu z železnico izvažala v Solun, ker vozi železnica na grški strani ob dojranskem jezeru. V ta namen bi bilo treba zasigurati od strani Grške svobode izvoza sveže ribe in z železnico skleniti prevozno pogodbo. V kolikor bi se to ne dalo doseči, bi bilo treba i nadalje soliti ribe 'in jih izvažati v notrajnost države na ta način, da bi ribiči to sami vršili.
V to svrho bi bilo treba osnovati ri-barsko zadrugo dojranskih ribičev.
Skadarsko jezero da okrog 800.000 kg ukljevov, 100.000 kg krapov, 20.000 kg jegulj 300.000 kg jezikov, 10.000 kg postrvi 5000 kg skakavic in 4000 kg klinov. V Črni gori se je riba deloma konzumirala v svežem stanju, deloma solila in sušila, ter se kot taka izvažala v Srbijo, Dalmacijo in Italijo. Treba bi bilo urediti hladilnice za ribe, delavnice za soljenje, sušenje in konzerviranje rib, kakor tudi za odstranitev skrg, dalje za izdelavo srebrnaste esencije in za uporabo iker. Ribiče okrog jezera bi bilo treba združiti ter jim pomagati, da si nabavijo orodja in uredijo delavnice za predelavo rib.
V	Subotiškem okraju se nahajata dve jezeri in sicer Palič, ki obsegajo 3.200 oralov in Ludaš s 400 orali. Oba jezera imata dobre ribe, krape in karaše.
Umetni ribniki se nahajajo v Bosni, Hrvaški, Slavoniji in Vojvodini. V Bosni imamo dva ribnika, ki sta last g. Burde, in sicer v Prijederu in Gradiški, ki merita 800 ha prvršine, kjer bi se pri forsirani produkciji lahko dobilo letno 400—
500.000 kg rib. Gojijo se plemenite in
\
hitro rastoče vrste krapov, linjakov, kečig, ščuk sulcev, karaš in ameriških vrst sulcev. Razume se, da je krap med njimi najslavnejši. S tema dvema umetnima ribnikama se je pokazalo, da je Bosna neobičajno ugodna za umetno ribarstvo in da so dohodki ribnikov lahko mnogokrat večji kakor pa na Češkem.
V	Slavoniji se nahaja več ribnikov, ki pripadajo različnim posestnikom. Največje ribnike ima Delniška družba za ribarstvo v Zagrebu, ki ima ribnike v Končanici in v Poljani z obsegom 2875 ha in ki je izvažalo največ krapov. Ureditev teh ribnikov je stala okrog 6 milijonov kron. V drugi vrsti stoji «Našiško ribarstvo« v Našicah s 15.530 katastralnimi orali, od katerih je 20% suhih a 1200 oralov leži pod vodo. V normalnih časih je prodajalo letno
360,000	do 420.000 kg krapov, ki so bili preko 1 kg težki, in 90—120.000 kg linjakov. Potem prihaja ribnik Grud-njak, ki je last podjetja Gutman d. d. v Belišču s 420 katastralnimi orali, ki se bo letos povečal na 600 oralov. Rib (krapov) prodajo v normalnih razmerah okrog 120.000 kg. Dalje pride Ribo-gojno društvo v Zdenčini, ki je bilo ustanovljeno od eskomptne in srbske banke, poprej Cvilingovo, ki ima 400 oralov zemlje pod vodo, a pripravljajo novih 2500 oralov. Dalje imajo grof ErdedivJaski ribnik od 110—120 oralov Josip Madjar od 240—250 oralov, takoj pri Gutmanu; dalje knez Odeskalki v Iloku, 448 oralov, Ana Panajot v Zdenčini okrog 200 oralov in g. Frodola v Bokčišču 360 oralov. Ribnik mora biti pol drug meter pod vodo da se krapi brstijo v maju ter so pred odprave v zimovnike 50—60 gr po komadu težki. Drugo leto je treba dati 4—500 komadov rib na oral ter jih hraniti in sicer 3 kg hrane na komad ribe tako, da so pozimi 1—1'2 kg težke. Dveletne ribe je treba dati 200—350 na oral ter jih dobro krmiti. Hrane je treba dajati od spomladi do jeseni vsak dan več. Pri hudi zimi riba spi in manj shujša kakor pa v gorki zimi. Kadar je lepo vreme in je dovolj vode, se dobi na 4 kg hrane 1 kg ribjega mesa, v nasprotnem slučaju pa se dobijo 1 kg ribjega mesa od 5—5'/* kg hrane Ribe se krmi s koruzo, navadno s pokvarjeno ali pa z ječmenom. Za debele ribe se koruza prekrupi, drobne ribe pa se hranijo s koruzno moko in sicer namočeno v tekoči vodi. Za obsluževanje ribnikov je treba na 20 oralov po 1 osebo. Intenzivno ribogojstvo, to je umetno dobro hranjenje, daje na Češkem 200 kg na oral, pri nas pa 400 kg, ker je riba pri nas lahko v ribnikih cd polovice februarja do polovice oktobra, kar na Češkem ne more biti. Ribe se izvažajo v živem stanju, in zato so imele madžarske železnice in veliki trgovci specijelne vagone z rezervarjem za ribe in bencinovim motorjem z zračno črpalko za vtiskanje zraka v vodni rezervar, kjer se nahajajo ribe. Naše železnice bi morale take vagone preskrbeti v zadostnem
Podlistek.
Od začetnika do popolnega trgooco.
(13. nadaljevanje.)
Ali lahko vsak, ki se peča s trgovino, diskontira svoje menice, gospod Krej?«
>To odvisi v prvi vrsti od trgovca samega, Adolf. Če banka diskontira kako menico, to se pravi, izplača njen znesek po odtegnitvi provizije in predvsem obresti za čas, do katerega bi morala še teči menica do dne zapada, potem da banka imejitelju menice predujem, in sicer pod gotovim pogojem, da bo namreč dotič-ni, ki ima menico plačati, jo tudi, kadar zapade, resnično rešil. Če se to ne zgodi, bo seveda banka na menico dani predujem zopet nazaj zahtevala, in zato mora nuditi banki financijelno in trgovsko stanje tistega, ki zahteva predujem, gotovo poroštvo. — Povrnimo se zdaj zopet k zaračunavanju cen! Dobiček torej, ki ga hočemo imeti, sem nastavil na M 2.50 za 100 kg. Ernst, vi ste dober aritmetikar, izračunajte nam torej prodajne cene! Poprej pa hočem pripomniti še sledeče:	Mi oferiramo
številu, ker bi se vsled visoke vozarine hitro izplačali. Ribnike treba pustiti in se jih ne sme podvreči agrarni reformi-kakor ostalo zemljišče, ki bi se v to svrho obdelalo. Zgradba ribnikov stane 1000 dinarjev na katastralni oral zemljišča, in sicer radi betonskih del in zgradbe nasipov.
Ribnik traja lahko 20 let in se pozneje napolni z šoto ter postane prvovrstna zemlja. Treba bi bilo skrbeti zato, da se osnujejo zadružni umetni ribniki, ki bi izkoriščali občinska zemljišča, ki so ugodne samo za ribnike, to je ki se nahajajo pod vodo, so močvirna in barjanska, ker bi se s tem bridobilo na izpašah za živino. Strokovnjaki iz Češke so ugotovili, da bi se okolica Črne Reke na Bitoljskem polju lahko spre-mani v ogromni ribnik z 20.000 ha površine, ki bi bil največji in najprikla-dnejši na svetu. Poljedeljsko ministrstvo bi moralo posvetiti umetnim ribnikom največjo pozornost, ker dajo ribniki na mesu na hektar zemlje, ki se ne da obdelovati, kakor daje svinjereja na hekter najboljše zemlje za obdelava-nje pri mnogo manjšem riziku. Iz tega je razvidna važnost ribnikov. Na Hrvaškem in v Slavoniji imamo med našimi ljudmi strokovnjake za ribolovstvo med njimi tudi prvovrstne špecijaliste, kakor je g. Dušan Ivkovič upravnih ribnika v Zdenci—Kočanici, kar nam bo velike koristi za napredek te izredno koristne pridobitne stroke. Pri trgovskih pogodbah z vsemi državami kamor bi se dalo naše ribe prodajati je treba zahtevati po možnosti carinsko prostost uvoza rib, da bi mi mogli ribe prodajati v živem stanju, ker jim je tedaj cena mnogo bolj ugodna. Da bi naše reke, dajale več in boljših rib, bi bilo treba vsako leto na spomlad spustiti vanje znatne količine enoletnih rib iz ribnikov.
Trgovinske bilance na Poljskem.
Gospodarska delavnost vsake države se najlepše zrcali v njeni trgovinski bilanci. Svetovna vojna je znaten del Poljske uničila, tako da se ob vzpostavitvi poljske neodvisnosti o kaki industrijski in trgovinski delavnosti skoro ne moglo govoriti. Trgovinska bilanca je bila negativna in v prvih letih obstoja prerojene Poljske sploh ni mogla biti drugačna. Svetovna vojna je poljsko industrijo popolnoma uničila, pokrajine opustošila in jih oropala vseh bogastev, katera so skupili delo, pridnost in varčnost prebivalcev, tako da ni mogla Poljska ponuditi na svetovnem tržišču prav ničesar. Nasprotno, Poljska je bila celo navezana na ogromen uvoz, in to na uvoz sirovin, kakor tudi finalnih izdelkov, predvsem pa življenskih potrebščin.
Že leta 1920 so se razmere v Poljski poboljšale in pričakovati je
bilo, da se Poljska kmalu opomore, toda to vstajenje je preprečila boi-j-seviška invazija. Po sklenitvi miru z Rusijo se je začelo razvijati gospodarsko življenje dokaj svobodneje. Od tedaj se je opažalo konstantno povečanje trgovskega prometa, in oživljanje industr. podjetnosti. Ako pogledamo oficijelno statistiko poljske trgovine, tedaj vidimo tam jasno ta rapidni podvig k pozdravljanju poljskih gospodarskih razmer. Tonaža v letu 1921 uvoženega blaga se je napram tonaži uvoženega v letu 1920 zvišala samo za 1,315.234 ton, med tem ko se je tonaža izvoženega blaga za isti čas povišala za 1,407.728,7 ton. Ta, porast izvoza napram uvozu je nadaljeval konstantno iz meseca v mesec in v četrtem trimesečju 1921 je opaziti že znaten padec uvoza. Glavna vzroka temu sta bila razvoj industrijske produkcije v Poljski in nizki tečaj poljske valute, ki ni dovoljeval večjih nakupov v inozemstvu.
Ako pogledamo podrobneje statistiko uvoza, bomo našli, da se nanaša porast predvsem na uvoženi premog, življenske potrebščine in metalične izdelke, ki vsebujejo izključno skoro samo ^ stroje za poljsko industrijo. Uvoz premoga iz Gornje Šlezije igra zelo veliko ulogo, ne glede na to, da se nahaja produkcija poljskih premogovnikov v konstantnem rastenju. Pričakovati je, da bo po definitivni inkorporaciji Gornje Šlezije, Poljska v stanu, da bo premog izvažala, a ne uvažala. Porast tonaže uvoženega žita in moke je imel svoj vzrok v tem, ker so boljševiki pri invaziji leta 1920 uničili vse poseve in je bila zbog tega poljska vlada primorana uvažati velike kvantitete tega blaga, ki je bilo potrebno za prehrano prebivalstva in za osiguranje semen, potrebnih v vzhodnih pokrajinah.
Temu nasproti pa kažejo številke izvoza zelo občuten porast glede produktov poljedelske industrije, drv, cementa, petroleja in rudarske industrije, ter se je vrednost izvoza za leto 1921 znatno povečala napram vrednosti izvoza za leto 1920. Iz tega se da sklepati, da bo morala definitivna priklopitev Gornje Šlezije k Poljski popolnoma spremeniti trgovinsko bilanco iz pasivne v aktivno, kar bo tudi brez dvoma najboljše uplivalo na tečaj poljske valute.
Rapiden porast rekonstrukcije poljske industrije se da povprečno posneti iz spodaj navedenih številk, ki navajajo v odstotkih v razmerju k letu 1913, količino delavcev, zaposlenih v posameznih industrijskih podjetjih:
1913 1919 1920 1921 v odstotkih tekstilna ind.	100	15	26	72
metalurgična	100	18	30	73
cementna	100	49	62	67
papirna	100	38	47	50
kemična	100	36	37	77
premogokopi	100	07	72	84
produkcija soli	100	121	109	153
prod. sladkorja	100	14	27	27
Navedene številke nam pričajo, da so tekstilna, metalurgična, kemična in solna industrija najbolj napredovale. Ta napredek se izraža tudi v povečanem izvozu produktov teh industrij v bilanci za leto 1921. Sladkorna industrija je dosegla samo 27 odstotni porast napram predvojni produkciji. Predpostavlja se pri tem da je ostala rentabiliteta produkcije delavskih sil, z izjemo za neke posebne primere, ista kakor pred vojno. Vzrok slabemu napredovanju sladkorne industrije je predvsem iskati v pomanjkanju umetnih gnojil in v slabi letini sladkorne repe. Tej industriji, ki je v letu 1913 producirala 622.800 ton sladkorja, bo treba še dokaj časa, da se bo opomogla, ker se je med vojno skoro vse sladkorne tovarne demontiralo, ter jim odvzelo vse bakrene priprave. Ne glede na to pa ima sladkorna industrija v zalogi še dovolj sladkorja iz zadnje letine, tako da se bo moglo od toga izvoziti v letu 1922 približno
80.000	ton.
Povdarjati je tudi treba, da je v teku prošlega leta poljska vlada sistem državnega varuštva nad industrijo in trgovino, ki se je tekom vojne povsod tako močno razširil, popolnoma odpravila. Ukinilo se je: prepovedi glede trgovine s surovimi kožami, s sirovim petrolejem in' njegovimi izdelki, kakor tudi monopol sladkorja in alkohola. Uvedlo se ie prosto trgovino za premog, žito in les.
Leto 1922 se je začelo za Poljsko v znamenju svobodne trgovine in svobodnega izvoza poljskih proizvodov. Cela serija velesejmov, med katerimi zavzema oni v Poznaniji prvo mesto, ima namen, da dž pred zunanjim trgovskim svetom jasen dokaz o najlepšem razvoju in hitrem porastu produkcije poljske industrije.
iiiliiiilii
THE REX CO., LJUBLJANA.
izvoz in uv j* .
Izvoz živine v Trbiž. Italijanska vlada je dovolila uvoz žive živine, ki je bil do sedaj ornejfen le na notranja italijanska mesta, ki imajo klavnice, oočenši od 26. junija tudi za obmejno mesto Trbiž.
Izvorna Izpričevala za pošiljatve v Uruguay. Kouzulat Uruguayske republike v Zagrebu obvešča . trgovsko zbornico v Ljubljani, da je za vse pošiljatve iz naše kraljevine v Uruguay
100 kg premalo, ker smo pri našem računanju prodajne cene zaračunali 3%% samo od naše kupne cene 43.86 mark + dobiček 2.50 mark, ne pa od resnične prodajne cene 47.87 mark, od katere moramo dovoliti do-tične 3% % ■ V slučaju, ki ga obravnavamo, je razlika nam v slabo sicer malenkostna, ako bi pa morali upoštevati 5% rabat za kupca in provizijo v isti izmeri za agenta, tedaj bi trpeli občutno izgubo, če bi teh 2X5% =10% prišteli enostavno k naši kupni ceni plus dobičku. Vzemimo slučaj, da nas kak artikel stane 60 mark, mi hočemo zaslužiti 6 mark in bi imeli upoštevati 5 % rabat in 5% provizije, če prištejemo teh 2> 5% k ceni 60 in dobičku 6 mark --- 66 mark, dobimo M 66 -j- 10% ali M 6.60 = M 72.60. Rabat 5% na 72.60 mark znaša 3.63 mark, tako, da bi ostalo M.72.60 — M 3.63 = M 68.97 netto, od katerih bi morali plačati še 5% provizije. Ta bi znašala M 3.45, tako, da bi bili skupni odtržki M 3 63 -j- M 3.45 = M 7.08, dočim smo mi upoštevali samo M 6.60, to je M 0.48 manj; zaslužili bi torej namesto nameravanih 6 mark samo 5.52 mark, ali približno 1% manj.«
»Ampak 5% rabat in 5% provizija za agente se pač redko kdaj dovoli«, si dovoli pripomniti Fric.
vedno s trimesečnim rokom od dne odpošiljatve iz Hamburga; cena se razume netto, to je brez skonto in mi povzamemo znesek naših faktur iz menice, ki se glasi na kupca. Če hoče ta plačati takoj, torej po prejemu fakture in prilog, mu dovolimo zato 1V2% skonto. Naše cene postavimo v kronah, in sicer po kurzu 90 kron = 100 mark. Naši agenti dobe 1% provizije in bančni stroški znašajo
1/. a’ r
74 /O •"
Ernst se spravi na delo:
Morapio torej M.2.50 pribiti k posameznim cenam kot dobiček, dalje iV2% obresti, lA % bančnih stroškov in 1% provizije/ —
»Nekaj ste pregledali pri tem, namreč, da mi prodajamo od dne odpošiljatve iz Hamburga, da pa je blago iz Marseille do Hamburga, vključno prekladanja tamkaj, približno mesec dni na potu in da nastane na ta način izguba obresti 6% na leto ali y2% na mesec, kar morate tudi upoštevati. Mi kupimo namreč blago, dobavljeno prosto krov Marseille in isti dan, katerega se izvrši odpošiljatev, izgotovi Ruffier&Comp. tudi fakturo. Termin torej, ki ga imamo, teče od tega dne/;
»Torej še M>% več,« pripomni Ernst, ko začne zopet s svojim računanjem. »Naše cene sestoje torej iz
v velikih sodih v sodčkih M	43.86	M	45.10
dobiček	M	2.50	M	2.50
M	46.36	M	47.60
-j- 1 Vc % obresti ali diskont l/2 % obresti za pot Marseille—Hamburg
1% provizija za agente % % bančni stroški
3(4 % =	==	M_	1J>J	M	155
Skupaj M 47 87 M 4915 4 90 = K 43 08 K 44 24 »Kar zaokrožimo na K 43.10 in K 44.25,« prekine besedo gospod Krej. »Ta kalkulacija pa^ ni popolnoma natančna,	kar	se	tiče skonto in
provizije,	kar	boste	takoj videli. —
Našli smo, da znašajo obresti, bančni diskont, bančni stroški in provizija za agente skupaj 3(4 %. če vzamemo ceno 43.08 kron ali 47.87 mark in zaračunamo na to različne stroške in obresti, potem vidimo, cja znaša 1V2% skonto	=	M 0.72
= M 0.48 = M 0.24 = M 0.12
1 % provizije
V'2% izguba obresti 14 % bančnih stroškov
skupno M 1.56 dočim «*© se vi zadovoljili s samo
potrebno izvorno izprčevalo (certificado de origen) v dveh izvodih, ki jih za Slovenijo in Hrvaško izdaja zagrebški konzulat. Pristojbina za vizum cert fi-kata znaša 0.50 pese t. j (6 francoskih frankov).
Izvoz vina. Kmetijsko ministrstvo je posredovalo pri prometnem ministrstvu, naj bi se na drž. železnicah znižale pristojbine za izvoz vina. V Dalmacijo se pošlje več vagonov in lokomotiv, ker čakajo tam še včlike množine neprodanega vina na izvoz.
Izvoz našega lesa preko Reke v Francijo. Francoska vlada je na prošnjo beograjskega francoskega poslaništva in reškega konzulata odredila, da se les iz Jugoslavije v tranzitu preko Reke ima smatrati od strani francoskih carinskih uradov kot direktno uvožen, ter da se ima vsled tega cariniti po minimalni tarifi brez takse.
Brnite »spodurske zutett.
Trgovina.
Nemška zunanja trgovina. Prva dva meseca tekočega leta sta bila za razvoj nemške zunanje trgovine zelo ugodna, a ne tako ugodna nista bila mesec inarc in april, kjer se jasno kažejo posledice izvoza predmetov, katere mora izvažati Nemčija, v svrho reparacij, ne da bi za to kaj uvažala.
Položaj trgovine na Nizozemskem. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je prejela obširno konzularno poročilo gospoda M. Merensa, našega konzula v Amsterdamu, |o položaju trgovine in industrije na Nizozemskem ter o možnosti in bodočnosti trgovskih stikov med našo kraljevino in Nizozemskem. Poročilo je tiskano v francoskem jeziku in je interesentom na vpogled v zbornični pisarni.
Industrija.
Veliko električno centralo zgradijo
na Moravi in v Ovčar-Banji. To bo ena izmed največjih električnih central v naši državi, ker bo pri največjem upadu vode še vedno razpolagala z 2500 konjskimi silami. Elektrarna bo dajala razun Čačku potrebni lok vsem naselbi-— nam naokrog.
£»«Mn*rsčvo.
Nov sovjetski denar. Svet ljudskih komisarjev je sklenil natisniti v sovjetski Rusiji nove novčanice za 5 in 10 milijonov sovjetskih rubljev.
Nova izvozna carinska tarifa. Nova tarifa objavljena v »Službenih Novinaln in je stopila z dnem objave v veljavnost; njene postavke so sledeče:
1. (v dinarjih za 100 kg). Pšenica in rž 30.
2. (za 100 kg). Oves in ječmen 10.
3. (za 100 kg). Seno brez razlike 5.
Pripomba I (k št. 2 in 3): Zabranje-
no je izvoziti vse vrste sena in slame, bar in suho deteljo, oves, živinsko in sladkorno peso, svežo in suho ter rezance od živinske in sladkorne pes6 brez razlike. — Pripomba II.:	Izvoz	otrob
brez razlike je dopuščen, čim poljedeljsko ministrstvo zasigure potrebne količine za prehrano živine v državi.
4. (za 100 kg). Opij 500.
5. (za komad). Konji in kobile: a) belgijske in noriške pasme preko 3 leta starosti 400; b) žrebeta do 1 leta in od 1—3 let belgijske in noriške pasme 200; c) konji, kobile in žrebeta do 3. let ostalih pasem 250; č) konji za klanje
Pripomba l.; lZVoz polnokrvnih konj angleške in arabske pasme je dopuščen po predhodnem odobrenju poljedeljskega ministrstva. Pripomba II.: Kot konji za klanje se smatrajo oni, ki niso sposobni za drugo uporabo. Klanje takšnih konj se bo vršilo samo pod nad-
zorstvom državnih veterinarjev. Konji za klanje zaklani, očiščeni in odrti so prosti carine.
6.	(komad). Mezgi 300 osli 150.
7. (komad). Ovce in koze: I. žive: a) ovce 30, b) koze 20; II. zaklane, očiščene in odrte ter sveže meso (za 100 kg) 50.
Pripomba: Pod ovcami in kozami se računajo tudi ovni in jagnjeta, jarci in kozlički. Ovce, ovni, jagnjeta, koze, jarci iii kozlički, zaklani a neodrti, plačajo 20 (po komadu).
8. (za komad). Goveda in bivoli s teleti: I. živi: a) buše do 300 kg 120, b) vse ostalo 250; II. zaklani: a) očiščeni in odrti brez razlike kakor tudi sveže in soljeno meso 60 (za 100 kg), b) očiščeni ali neočiščeni, a neodrti aa) buše do 300 kg 120 (komad) bb) buše preko 300 kg in vse ostalo 250 (komad).
Pripomba I.: Buše žive preko 300 kg plačajo po I.) b). — Pripomba II.: Teleta zaklana in odrta, kakor tudi sveže in soljeno telečje meso plača po II. a) Jetra, srca, pljuča in ledvice, kadar se izvozijo posebej, so proste carine.
9. (komad). Svinje: I. žive: a) do 50 kg prosto, b) preko 50 kg 200; II. zaklane ter sveže svinjsko meso tudi soljeno 60 (za 100 kg).
Pripomba I.:	Svinje	žive do 50 kg
se ne	smejo	pri	izvozu mešati s svinjami preko	50	kg.	Drugače se bo plačala
na celokupno število svinj izvozna carina ijo	I.)	b).	Če	pa so svinje prijavljene do	50	kg,	a se pri pregledu ugotovi,
da so pomešane, se bo to smatralo za poskus tihotapstva, ki se bo kaznoval po I.) b). — Pripomba II.: Jetra, srce, pljuča in ledvice, ako se izvažajo posebej, so prosta carine.
10. (za luO kg). Mast: a) svinjska 150, b) gosja 200.
11. Mesni pridelki so prosti.
Pripomba: Izvoz žive in zaklane živine, svežega in predelanega mesa ter slanine, perotnine, kakor sploh vseh živinskih sirovin in pridelkov, se mora vršiti samo preko odrejenih mejnih veterinarskih postaj odnosno carinarnic iu po odobrenju državnega živinozdravni-ka, postavljenega od strani poljedeljskega ministrstva. Od tega so izvzete pošiljke v poštnih paketih v težini do 5 kilogramov.
12. Jajca (za 100 kg). 200.
13. Volna (za 100 kg). 1000.
14. (za 100 kg). Kože sirovine, suhe ali mokrosoljene in v apno položene z dlako ali brez dlake:	a)	Od domačih
živali: 1. goveje: sirove, mokrosoljene ali v apno položene 1000, suhe 1000; 2. telečje: sirove, mokrosoljene ali v apno položene 1000, suhe 2000; 3. ovčje in kozje 800 ; 4. Jagnječja in kozličkove 800; 5. konjske 400. b) Od divjačine brez razlike in od domačega zajca (kunca) 2000.
15. (za 100 kg)'. Krpe in odpadki: a) volneni, stari in novi ter vsi odpadki in krpe, med katerimi se nahajajo tudi volneni 600; b) ostali: novi in stari sortirani: laneni in konopljeni 100, bombažni beli 20, a ostali bombažni so prosti, .novi in stari nesortirani 200.
Pripomba: Stare volnene krpe in odpadki brez razlike, razun pletenega blaga kakor nogaviefe, rute, šali itd. ako se predloži uvereuje trgovinskega ministrstva, da se ne morejo predelati v državi, plačajo carino kot bombažne bele krpe in odpadki.
16. (za 100 kg). Staro železje 100.
17. (za 100 kg). Baker, kositer in stari cink ter njihove legure 500.
18. Crni premog (za 100 kg) 1.
19. (za 100 kg). Izdelki šumarstva:
a)	Oblikovci: aa) hrastovi, orehovi, ja-vorjevi, jesenovi in brestovi preko 30 cm srednje debeline brez ozira na dolžino 10; bb) igličasti vrst preko 30 cm srednje debeline in do zaključno 6 m dolžine 30; cc) ostali prosti, b) Prede-
lan les brez razlike (izvzemši železniške prage in hrastov specijalni stavbni les) prost, c) Bukovi železniški pragi impregnirani in neimpregnirani. 2. č) Hrastov specijalni stavbni les (hrastovi železniški pragi preko preko 270 cm dolžine žagani) prost.
Pripomba: Zabranjen je izvoz kostanjevega lesa, predelanega in neprede-delenaga, izvzemši palice sirove in predelane, hrastovih oblikovcev od 20—30 cm srednje debeline in hrastovih železniških pragov, tesanih brez razlike, a žaganih do zaključno 270 cm dolžine.
20. (za 100 kg). Odpadki od kavčuka 200.
21. (za 100 kg). Živinska dlaka: a) goveja razun dlake iz repa, konjska razun grive iu repa, kozja in svinjska razun ščetin 100; b) konjska griva in žima, goveja dlaka iz repa, zajčja in ostale ter ščetine 1500.
22. (za 100 kg). Ostanki pri klanju in predelavi živine:	a) želodci, telečji in jagnječji, 6veži soljeni in suhi 300;
b)	goveje rogovje 200; c) kosti ekstrahi-rane in neekstrahirane 200; č) čreva brez razlike 100; d) parklji, kopita, ovčji rogovi in ocvirki 50.
23. Konoplja prosta.
Pripomba:	Konoplja se more izvo-
ziti samo preko carinarnic v Subotici, Bezdanu, Mariboru, Rakeku, Jesenicah, Koprivnici, Osijeku in preko vseh glavnih carinarnic na našem Primorju.
24. (za 100 kg). Laneno vlakno in predivo 200.
25. (za 100 kg). Oljkini plodovi in semena 200.
26. (za 100 kg). Stekleni odpadki 100.
27. (za 100 kg). Stroji in njihovi de-
li,	instrumenti, aparati za industrijsko uporabo, ako so izdelani v domačih tvornicah, so prosti.
Pripomba I.:	Kot dokaz, da so ti
stroji in njihovi deli, instrumenti in aparati izdelani v domačih tvornicah, služi uverenje pristojne industrijske, trgovsko-obrtne, odnosno obrtne zbornice. — Pripomba II.: Izvoz strojev in strojnih instrumentov ter aparatov inozemskega izvora je dopuščen samo po predhodnem odobrenju trgovinskega ministrstva in to brez carine.
Zvišanje posrcdovalnine za carinjenje mednarodnih poštnih pošiljk. Z 10. julijem t. 1. se je zvišala posredovalni-na (carinjalnina in dostavnina ozir. ob-vestnina) za carinjenje uvoženih in izvoženih mednarodnih paketnin pošiljk od treh na pet dinarjev.
Ocarinjenje steklenic za pivo in mineralno vodo. Finančni minister je odredil, da se take steklenice ocarinjajo po minimalni postavki ter pri tem ni treba predlagati potrdil, ali so steklenice domačega ali tujega izdelka.
Povišanje ažla pri uvozni carini. Trgovska in dbtniška zbornica opozarja vs« interesente, da da je po brzojavni naredbi finaučnega ministra C. br. 45730 z dne 10 julija tl. počenši od
15	julija povišan ažio na uvozno carino na 600 odstotkov, to je, da je 100 zlatih dinrjev enako 700 dinarjev v novčanicah. Povišani ažio se pobira za vse blago, za katerega ni bilo do vključno 14. julija plačana uvozna carina. Za blago, ki se carini po vrednosti to povišanje ažija ne velja.
Promet.
Prometne izpremenbe. Sprejemanje in odpošiljanje kostanjevega lesa v vozovnih nakladih za tvrdko Kurka in Wildi v postajo Polzela-Braslovče je zopet dovoljeno vendar z omejitvijo, da sme eden pošiljatelj v isti nakladalni postaji naložiti in odposlati le po eden voz dnevno za to postajo. — Sprejemanje in odpošiljan je vsakovrstne robe, ki ie naslovljena na «Eisenwerke Ko-morau» v postajo Herovice (Horowitz)
je zopet dovoljeno. — Od 18. julija t.l. je za postaje rta progah jesenice-Pod-brdo, Jesenice-Ljubljana-Karlovac dovoljeno sprejemati in odpošilati brzovozno robo in sporovožno robo v vozovnih nakladih. 2) Za postaje na progah Zagreb d. k. -Karlovac, Caprag-Glina-Karlovac, Zagreb d. k.-Gyekenyes, Dalj-Osijek-Križevci, Kloštar-Koprivnica, Nov-ska-Dugo selo, Sisak-Vinkovci i.i v tranzitu preko teh prog je dovoljeno sprejemati in odpošiijati tudi mlatilne stroje in poljedelske stroje, drva za kurjavo naslovljena na gradsko apro-vizacijo v Zagrebu, ter nadalje v vozovnih nakladih mlinske proizvode, koruzo, seno in slamo, pošiljke, ki se upotene v pasivne kraje in sicer v postaje na progah Karlovac-Bakar, Ogulin-Gračac, Caprag-Glina-Karlovac in Sunja-Banjaluka.
Kmetijstvo.
Za pospeševanje sadjarstva in za
uničevanje škodljivih živali in rastlin je predložilo poljedeljsko ministrstvo ministrskemu svetu poseben zakonski načrt.
Razno.
Gremiju trgovcev v Ljubljani je po-lalo kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani sledeči dopis: Policijsko ravnateljstvo opozarja prigodom vsesokolskega zleta na določila glede navijanja cen in svari trgovce in obrtnike pred izrabljanjem položaja. Navijanje cen bi napravilo slab utis zlasti na inozemce, ki bodo v velikem številu posetili ta zlet in, ki bi v tem slučaju dobili najslabše mnenje o našem trgovskem in obrtniškem stanu. Ze njihova stanovska in ne samo državna zavest morala bi prepovedati trgovcem in obrtnikom, da ne izkoristijo vsesokolski zlet v svoje lastne sebične namene. Prestopki, katere bo dognala oblast, se bodo najstrožje zasledovali. Gremij trgovcev opozarja na ta dopis vse svoje člane s prošnjo, da s podraževanjem in navijanjem cen ne oslabe dobrega vtisa, ki ga bo na vsak način naredila naša Ljubljana na izletnike. — Načelnik.
Inozemske poSiijatve knjig In časopisov. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani obvešča vse interesirane kroge, da je generalni inšpektorat ministrstva f n»nc z odlokom z dne 24. junija J. br 9603 odločil, da smejo carinarnice cariniti brez dovoljenj odbora pri Narodni banki vse drobne poštne po-šiljatvc*. ki vsebujejo knjige, note, modne časopise in druga priporočila, ki prihajajo v teži do pol kilograma iz inozemstva in ki niso namenjene trgovin; ako prihajajo na naslov zasebnih oseb in obrtnikov.
Izgubljene obveznice vojnih posojil bivše avstro—-ogerske monarhije; postopanje za njih nadomestitev. Finančna delegacija objavlja uradno: Finančno ministrstvo razglaša z razpisom z dne 9. julija 1922, D. br. 12.836 da je v svrho nadomesjitve (amortizacije) izgubljenih obveznic voj n ih posojil bivše avstro—ogrske .monarhije enako postopati, kakor je to razglašeno glede predvojnih posojil s tukajšnjim razglasom z dne 8. julija 1922, št. 951/V/VaL ex 1922 (Uradni list št. 75 z dne 15 julija 1922).
Važno za društva. Občeslovensko obrtno društvo v Celju Ima v zalogi tiskovine za, društvene članske imenike. Tiskovine so izdelane na močnem papirju pregledno in tako praktično, da se pri vsakem imenu poleg vseh potrebnih osebnih podatkov lahko mesečno vknjižuje tudi plačana članarina. Ena pola zadostuje za 12 članov skoz
16	let. Cena znaša 1.50 Din. za polo.. S to tiskovino bo zelo ustreženo mnogim
Zlatorog
Zahtevajte povsod ie
M
ZLATOROG - MILO
u
Prvovrstno — Izdatno — cen6«
Glavno zastopstvo in zaloga:
K. BUNC IN DRUCS, Ljubljana - Celje - Maribor.
srk ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
'U
t::S
Zlatorog
OFICIJELNI ŠPEDITERJI »LJUBLJANSKEGA VELIKEGA SEMNJA
Reekspedldje. - Preselitve s pohištvenimi vozovi. - Zacarl-nanja, carinska agentura.
Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Rakek, Trst, Wien. Raznovrstne špedicije.
d. d. za mednarodne transporte
Specijalna odprema živil, žive in zaklane =?■■■ živine v kateri koli kraj.	———
Vsa naročila za Jugoslavijo sprejema medn. trg. sped. in sklad. d. d. »Orient«, podružnica Ljubljana, Sodna ulica štev. 3. ===========
društvom, S radi pomanjkanja praktičnih tiskovin dozdaj sploh niso vodila članskih imenikov ali pa člane vpisovala le na mesečnih plačilnih polah. Tiskovine so na vpogled v tajništvu Občeslovenskega obrtnega društva v Celju, Prešernova ulica št. 3, kjer se jih tudi lahko naroči.
Posledice železničarskega štrajka v Ameriki. Kakor poroča »Chicago Tribune« iz Washingtona, je bilo radi stavke železničarjev črtanih iz voznega reda več nego 150 vlakov.
Potreba po lesn T Angliji. »Jugoslovanska šuma< poroča, da bo potrebovala Anglija za leto 1923 mnogo lesa, posebno mnogo stavbenega lesa in vse vrste tehničnega lesa.
Vinski trg. V Sloveniji je trgovina z vinom precej slaba. Cene so nekoliko padle. Šibkejša bela in rdeča vina od 8 do 10% alkohola se prodajajo po 2200 do 2500 K hi, boljša vina pa 2600 do 3200 K hi. Zadnje dni se ponujajo po 1900 K hi. — Stanje vinogradov je dobro in obeta se zelo dobra trgatev.
Novosadska prodnktna borza (18. t. m.): Pšenica (iz Bačke), staro blago, 1530 K, koruza banatska 1200 K, moka
št. 7 1500 K, fižol stari 1200 K. Nova pšenica čvrsta.
Sejmsko poročilo v Mariboru. Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 356— 690 K, 7—9 tednov stari 800—1000 K, 3—4 mesece stari 1500—1600 K, 4—6 mesecev stari 1800—2200 K, 8—10 mesecev stari 2500—2800 K, eno leto stari 3000—3500 K. 1 kg žive teže 61 do 66 kron, 1 kg mrtve teže 70 K. Koze komad 400—500 K.
TRKI porodiš.
Žitni trg. Cene žitu so bile v Vojvodini sledeče: pšenica 15.15 K, oves 12.30 K, koruza 12.30 K, pšenična moka (št. 0) 21.80 K. — Tendenca neizpreme-njena.
Mednarodni transporti
Antonio Biancheri & Comp., Postojna
Centrala: Ponteba.
Podružnica: Postojna (Počtnl predal 17). Vlllach (Poštni predal 51) Agentura: Prestranek, Trbiž, Arnoldsteln.
Oprema vsake vrste blaga.
TržousKi pomočnik zn trgovino z usnjem m kontonstinln se iščejo.
Ponudbe z referencami m zahtevami na
Martinulif in drug,
tovarna usnja, Ljutomer.
Na drobno I
Na debelo I
Vse vrste usnja: boks, ševro, črni in barvani, prodaja trgovina usnja
J. MARCHIOTTI, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 30.
Za daljno ]
m
■
francosko žganje.	s
Velika in stalna zaloga po originalnih tovarniških cenah pri tvrdki FRANC GULDA v Mariboru.
imam za prodati
Z plaht!
za pokritje vagona
ena samo enkrat rabljena, druga tudi v prav dobrem stanu. Kupec si naj pride iste ogledati k Jerneju Stumpff, posestnik v Poljčanah.
Cena po dogovoru.
Najboljši Skrilj Jugoslovanskega proizvoda
»SALONIT"
zdelan iz znanega cementa znamke Salona od tvrdke Split, dion. društvo za cement portland. Najboljše in naj cenejše sredstvo za pokrivanje streh.
Glavna zaloga; OBNOVA gradbena družba z o. z. v Ljubljani.
SHEMEHEHEHEHBR
Trgovci pozor!
Enonadstropna trgovska hiša, z obšir-
Jadransko banka - Beograd
Delniška glavnica: Din 30,000.000'-. Rezerve: Din 15,000.000'-.
Podružnice:
Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb.
Naslov za brzojave; Jadranska«
Afiliirani zavod:
FRANK SAKSER STATE BANK
83 Cortland Street	New York Clly.
____ " 52JER5BEa5HE2j£Zi
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
nimi skladišči, v prvem nadstropju lepo obširno stanovanje, masivna velika klet in gospodarsko poslopje, se takoj proda s kompletno opremo vred. Vinska klet je velikega pomena, ker je v vinskem kraju in je bila do sedaj tam vinska trgovina. V hiši je že 15 let vpeljana trgovina z mešanim blagom. — Nahaja se tik farne cerkve ob okrajni cesti. Ogleda se pri Sv. Barbari v Halozah,
vpraša pa pri lastniku
Francu Starčič, Maribor
Vetrinjska ul. 15.
| | Delniška glavnica in rezervni zakladi cca K 150,000*000*
Ustanovljena 1900______________________________________________
Čekovni račun št. 10.509. — Brzojavni naslov: Banka, Ljubljana. — Tel. št. 261 in 413
Se priporoča za ose v bančno stroko spadajočo posle. — — Obrostulo vloge najusodneje. — •— Prodaja srečke razredne loterije.
Podruinlce: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, MetkovK, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
Lastnik: »Merkur«, trgovsko-indus rijska d. d., Ljubljana. - Glavni urednik: Robert Blenk. - Odgovorni urednik: Franjo Zebal. - Tiska tiskarna Makso Hrovatin v LjublianL
Ustanovljena 1900