PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 4-0 lir
Leto XXI. Št. 152 (6130)
TRST, torek 29. junija 1965
PO ODLOŽITVI AFRIŠKO - AZIJSKEGA VRHA
Sestanek Naser - Sukamo - Duenlaj - Ajub Kan v Kairu Naserjeva poslanica Bumedienu zaradi Ben Bele
Seku Ture obsoja odstavitev Ben Bele - Komentarji o odložitvi konference Alžirski sindikati poudarjajo, da bodo branili dosedanje pridobitve
Cuenlaj (levo), Sukamo in Naser na razgovoru v Kairu
KAIRO, 28. — Predsednik Naser je organizirali danes za Su-kama in Cuenlaja izlet po Nilu. Ta izlet običajno napravijo vse ugledne osebnosti, ki obiščejo Kairo. Sukamo in Čuen-laj sta potovala z ladjo po Nilu skoraj vse predpoldne ter se vrnila v Kairo popoldne. Naser pa se ni udeležil izleta, temveč je ostal v Kairu, kjer se je pogovarjal z zunanjim ministrom Riadom, ki se je vrnil iz Aižira.
O dosedanjih razgovorih med Naserjem, Cuenlajem in Sukar-nom ni moč nič zvedeti. Danes pa je prišel v Kairo pakistanski predsednik Ajub Kan, ki set je razgo-varjal dve uri z Naserjem, s Su-
ktrnom in Cuenlajem in je nato takoj nadaljeval pot v Karači.
Egiptovski minister Riad, ki se je na letališču poslovil od Ajuba Kana, je nato izjavil, da so Naser, Cuenlaj, Sukamo in Ajub Kan govorili o sedanjem razvoju položaja v Alžiru in v jugovzhodni Aziji ter da so na splošno pregledali mednarodno politiko v vidiku poživitve protiimperialistič-ne borbe.
Uradno sporočilo o razgovorih se pričakuje jutri zvečer ali v sredo, ko se bodo zaključili razgovori med Naseirjem, Cuenlajem in iSukarmom, ki se bodo nadaljevali jutri zjutraj. Navzoči bodo tudi trije 'zunanji ministri ter pakistanski zunanji minister Buto, ki je ostal v Kairu.
...........................................
SPREMEMBE V MADŽARSKI VLADI
Janoš Kadar izstopil iz vlade da se v celoti posveti partiji
Imenovan bo v predsedniški svet, da bo lahko sprejemal tuje vladne predstavnike
BUDIMPEŠTA, 28. — Agencija MTI je objavila uradno sporočilo, da je predsednik madžarske vlade Janoš Kadar odstopil, obdržal pa bo mesto prvega tajnika komunistične stranke
Gyula Kallai, ki je bil do sedaj ministrski podpredsednik, je bil imenovan za novega predsednika vlade. Te spremembe je določil centralni komite komunistične stranke, ki se je sestal 25. junija. Sprejeli so tudi druge sklepe, med katerimi tudi odstop ministra Muennicha zaradi starosti.
Odstopil je tudi pomočnik ministrskega predsednika Janoš Papp, ki je bil svoj čas tudi notranji minister; imenovan Je bil za prvega tajnika partijske organizacije za področje Veszprem. Predsednik sindikatov Miklos Somogyi je zapustil svoje mesto zaradi starosti; nadomestil ga je Janos Brutyo, ki je bil do sedaj tajnik sindikatov. Za novega tajnika sindikatov je bil Imenovan Sandor Gašper.
Ravnatelj partijskega dnevnika Zoltan Komocsin pa je bil imenovan za tajnika centralnega komiteja. Novi ravnatelj dnevnika »Nezsabadsag« je Ranos Goszto-myi.
Dosedanji tajnik centralnega komiteja Nemes je bil imenovan za glavnega ravnatelja zavoda za zgodovino partije.
Kar se tiče Kadarja, javljajo da bo vključen v predsedniški svet. Domneva se, da se mu hoče s tem omogočiti sprejemanje tujih vladnih predstavnikov in pogajati se z njimi.
To je že drugič, ko se Kadar posveča samo stranki. Ze konec leta 1957 je odstopil predsedstvo vlade Muenichu in je čez dve leti zopet prevzel to mesto.
Uradno poudarjajo, da bodo spremembe omogočile Kadarju, da se v celoti posveti partiji, katere vpliv je treba okrepiti in razširiti.
sredstev, kadar gre za narodnoosvobodilno borbo».
«Pravlca narodov do svobode ln neodvisnosti, pa naj se uvede na miren način ali pa z oboroženo borbo, je svetai), nadaljuje list in dodaja: ((Sovjetska zveza daje splošno podporo vsem narodom, ki se borijo z orožjem proti imperializmu in kolonializmu. Sovjetska zveza je naklonjena miroljubnemu sožitju, toda ne bo nikoli dovolila, da bi Imperialisti potvarjali načela miroljubnega sožitja z zatiranjem narodov, ki se borijo za svobodo In neodvisnost«.
«Ena najvažnejših nalog, ki jih imajo sedaj sile za socialno In narodno osvoboditev, je odločna podpora vietnamskemu ljudstvu, ki je žrtev napada ameriškega Imperializma. V primeru potrebe se bo pomoč Sovjetske zveze Severnemu Vietnamu še povečala«.
Zatem ugotavlja «Pravda», da sta krepitev narodnoosvobodilnih gibanj In ((rojstvo neodvisnih držav z miroljubno In protiimperia-listično zunanjo politiko, bistveno povečala moč sil, ki se postavljajo po robu Imperialističnim vojnim hujskačem, in so se povečale možnosti borbe za ohranitev In okrepitev miru«. Zatem poudarja Ust, da Je nujno potrebno okrepiti enotnost vseh socialističnih držav in vseh miroljubnih naprednih kljub sedanjim nesoglasjem.
Egiptovski poluradni list «A1 Ahram« piše, da je predsednik Naser poslal včeraj nujno pismo polkovniku Bumedienu. List ne govori o vsebini pisma, toda piše, da je egiptovski zunanji minister Mahmud Riad dobil navodila, naj včeraj za nekaj ur odloži svoj odhod iz Aižira, zato da lahko osebno izroči pismo polkovniku Bumedienu.
V poučenih krogih v Kairu pravijo, da jo Naser ponovno sporočil Bumedienu svojo zaskrbljenost zaradi življenja Ben Bele. Zatrjuje se, da §2,_ v Kairu kljub zagotovilu Bumediena glede Ben Bele, še vedno zaskrbljen. Baje govori Naserjevo pismo tudi o odnosih med Z AR in Alžirijo.
Zunanji minister ZAR Riad se je vrnil v Kairo danes ponoči. Ob prihodu je izjavil, da je bila odložitev afriško-azijske konference potrebna, zato da se vzpostavi ugodno ozračje za uspeh take konference z novimi stiki med državami obeh celin. Dodal je, da bo v ta namen potrebno precej časa, da se konference udeleži čim večje število držav.
Glede svojih razgovorov z alžirskim zunanjim ministrom Butefli-ko je izjavil, da je naravno, da je imel, v Alžiru več stikov «v okviru tesnih odnosov med obema deželama«.
Na vprašanje, kaj misli o položaju v Alžiriji, je odgovoril: «Ne bi nikoli tvegal govoriti o notranjem položaju v neki državi.« Vendar je večkrat omenil širjenje govoric, ((katerih namen je sejati zmedo«.
Glede poročil, da je policija ustavila njegov avtomobil po sobotni eksploziji, je Riad odgovoril: «To ni nič čudnega. Člani alžirske varnostne službe so ustavili vse avtomobile, ki so krožili v bližini omenjenega kraja.« Glede govoric, da so aretirali nekatere Egipčane v zvezi z eksplozijo, je minister odgovoril, da so morali vsi, ki so bili na omenjenem kraju v trenutku eksplozije ne glede na državljanstvo, predložiti svoje dokumente, toda bili so takoj izpuščeni in so se lahko vrnili na delo.
Gvinejski predsednik Seku Ture je sinoči izjavil po radiu: ((Državni udar v Alžiriji nas ne more puščati brezbrižne, ker je naša uso da tesno povezana z usodo Alžirije. Naj so bila nesoglasja kakršna
sil,
«Pravda» o podpori osvobodilnim gibanjem
MOSKVA, 28. — V dolgem uvodniku pod naslovom ((Sovjetska zveza In narodnoosvobodilna borba« piše «Pravda», da je ((Sovjetska zveza naklonjena uporabi vseh
Program FAO
RIM, 28. — Svet FAO je priporočal nadaljevanje svetovnega pre hrambenega programa preko poskusnega razdobja, ki se bo zaklju. čilo letos. V ta namen so delegati sprejeli resolucijo, ki bo predložena v odobritev glavni skupščini OZN ln konferenci FAO, potem ko bo predložena gospodarskemu in socialnemu svetu OZN, ki se bo sestal prihodnji mesec.
Resolucija ne določa količine živil in višine prispevkov, ki naj bi jih vlade dajale za ta program v prihodnjih treh letih. Delegati pa so sprejeli na znanje, da so člani medvladnega odbora pozvali vlade, naj z naklonjenostjo proučijo predlog, da se za prihodnji proračun v ta namen določi 275 milijonov dolarjev
koli, bi bilo mogoče za alžirsko ljudstvo, da jih demokratično reši političnimi in zakonodajnimi organizmi, s katerimi razpolaga.« Zatem je Seku Ture, hvalil Ben Belo :'n dejal, da po njegovem mnenju ni napravil nobene napake, in je poudaril, da ((temelji sodelovanja med Alžirijo in Gvinejo ostanejo nespremenjeni, ker so zgodovinski«.
Zatem je Seku Ture pozval alžirski svet revolucije, naj stori vse mogoče, da zagotovi varnost in življenje Ben Bele, da se prepreči ((kongolizacija Alžirije« in da se pokaže, da se «v Alžiriji ne more u-moriti človek, kakor se je to storilo z Lumumbo v Kongu«.
Alžirski dnevnik «Alger ce Soir» piše, da bi vztrajanje pri afriško-azijskem vrhu, potem ko tretjina držav ni bila dejansko navzoča, zadalo hud udarec konferenci, ter nadaljuje: «Ta štirimesečna odložitev se lahko uporabi, da se afriško-azijska skupina razširi na Latinsko Ameriko. Ni utopija misliti na morebitno afriško-azijsko-latinskoameri-ško konferenco na vrhu, predvsem procesu popolne dekolonizacije teh treh celin, kjer prebiva toliko stotin milijonov ljudi.«
Moskovska «Pravda» piše v zvezi z odložitvijo konference med drugim; »SKiep pripravljalnega odbora alžirske konference atri-škoazijskih držav, da se ta konferenca odloži in skliče jeseni 1965, so narekovale sedanje okoliščine, in bo nedvomno prispeval k okrepitvi solidarnosti in medsebojnega razumevanja afriško azijskih držav. Ni nobena skrivnost, da so imperialisti uporabili mnoga sredstva, da bi spodkopali enotnost in solidarnost mladih držav i-n sil, ki se borijo proti kolonializmu.« List omenja s tem v zvezi ameriški napad na Vietnam in Santo Domingo, podporo Com-beju, ustanovitev majnnih političnih skupin v državah črnske Afrike, ki naj sabotirajo gibanja za afriško enotnost, in dodaja:
• Spletke imperialistov, da torpedirajo alžirsko konferenco, so naletele na soglasen odgovor vseh tistih, ki podpirajo protiimperia-listično in protikolonialistično borbo. Sklep pripravljalnega odbora, da skliče konferenco jeseni v Alžiru, je priznanje odbora in narodov, ki ga sestavljajo, alžirskemu ljudstvu, ki je moralo tako drago plačati svojo neodvisnost.«
Turški list «Milliyet* piše v zvezi z odložitvijo afriško-azijske konference, da tedaj, ko se bodo afriškoazijski državni poglavarji vrnili v Alžir, ne bodo našli Bumediena na vodstvu države, ker se odpor proti njemu vedno bolj krepi. Nato dodaja, da je bil neuspeh konference neugoden za novi režim, in alžirsko ljudstvo je mnenja, da je treba neuspeh konference pripisati odstavitvi Ben Bele. Tudi posebni dopisnik lista «Cumhuriyet» piše, da je dvomljivo, da bo Bumedien še na oblasti novembra, ko se bo sestala konferenca na vrhu.
Izvršilni odbor glavnega združenja alžirskih delavcev (UGTA) je objavil resolucijo, v kateri prvikrat 'zavzema stališče do dogodkov v Alžiru. V resoluciji se sicer kritizira »osebna oblast«, toda izrekajo se tudi pridržki do sveta revolucije.
Kar se tiče «osebne oblasti«, u-gotavlja resolucija »skrajno šibkost stranke«, in dodaja, da «u-veljavljanje demokratičnega centralizma in pomanjkanje skupnega dela sta omogočila okrepitev osebne oblasti in izvajanje protidemokratičnih metod«. Pri tem pa dodaja, da »kljub oviram, ki jih predstavljajo negativne plati stare oblasti, so delavci dosegli zmage, ki jih predstavljajo predvsem dekreti o samoupravljanju, alžirska listina in sindikalna listina«.
Resolucija dodaja, da so »samo
delavci in revne množice mest in podeželja prenašali breme politike varčevanja«.
Kar se tiče sveta revolucije, izjavlja resolucija, da »spremembo, ki jo predstavljajo dogodki od 19. junija, bremeni navzočnost ali povratek na politično pozornico stremuhov in oportunistov, ki so tudi krivi za pomanjkanje spoštovanja naših ustanov«.
«Zato da bo 19. junija prava sprememba, nadaljuje resolucija, je potrebno tudi omogočiti, da pridejo v ospredje zanesljivi aktivisti, ki naj bodo jasni pri svojih izbirah, pogumni pri izražanju svojih mnenj in ki so pokazali pravo privrženost socializmu«.
Zatem pravi resolucija, da so delavci tesno navezani na vse. kar so si priborili v desetih letih borbe, in sicer na narodno neodvisnost, samoupravljanje in graditev demokratičnega socializma v okviru samoupravljanja«.
Končno zahteva resolucija, naj FLN sestavljajo izključno delavci, revni kmetje in revolucionarni intelektualci. »Danes, zaključuje dokument, se 'začenja odprava misticizma, razdobje posameznikov se je zaključilo in začeti se mora razdobje načel.«
ŽIVAHNA DEJAVNOST OSVOBODILNE VOJSKE
Sestreljeno ameriško letalo blizu Sajgona Pred novimi udarci sajgonski vojski
«Nova strategija* ameriške in sajgonske vojske • V Južnem Vietnamu primanjkuje riž
SAJ GON, 28. — Enote osvobodilne vojske so včeraj ponoči sestrelile ameriško prevozno letalo, ki se je pripravljalo na pristanek na mednarodnem letališču Tam Son Nut, 20 kilometrov od Sajgona. To je prvikrat ko osvobodilna vojska sestreli neko letalo tako blizu prestolnice.
Letalo je padlo na neko vas.
Uradno so sporočili, da sta iz-
gubila življenje dva vojaka, toda zdi se, da je število žrtev zelo visoko. Očividci so namreč izjavili, da so videli, ko so reševalne skupine potegnile izpod razbitin letala 16 trupel, in baje so zgubili življenje trije prebivalci omenjene vasi.
Enote osvobodilne- vojske so prvikrat obstreljevale z možnarji a-meriško letališče Na Trang severno od Sajgona. Obstreljevale so tudi bližnje mestece ob obali. Po prvih poročilih je bil uničen en helikopter in poškodovano eno letalo. Na Trang je najvažnejše ameriško in južnovietnamsko oporišče med Bien Hoa in Danangom. Tu je tudi središče za odmor za ameriške vojake ter je 35 kilometrov severno od novega oporišča, ki ga Američani gradijo.
Kakor poročajo agencije, so ame. riški strokovnjaki svetovali sajgon-skim oblastem, naj zapustijo o-samljene kraje, rajši kakor da bi tvegali velike izgube, s tem da bi jih skušali znova zavzeti.
V zvezi s to «novo strategijo« trdijo, da jo priporoča tudi Robert Thompson, ki je bil povelj-
nik v Maleziji ln bivši britanski svetovalec v Vietnamu. V Intervjuju tedniku «Newsweek» pravi Thompson, da bi morala po njegovem mnenju južnovjetnamska vlada koncentrirati svoje čete na področjih, ki so življenjske važnosti, in «se po potrebi umakniti iz nekaterih manjših prednjih postojank«. Po mnenju Thompsona se bo morala ameriška vojaška navzočnost v Južnem Vietnamu zavleči vsaj še za drugih pet let. «Ce ameriške čete, nadaljuje Thompson, obdržijo pobudo in pride do spopadov na terenu, ki ga same izberejo, tedaj lahko pozitivno operirajo. če pa se dajo speljati na teren, ki ga izbere nasprotnik, tedaj je verjetno, da bodo imele velike izgube.« Po mnenju Thompsona je uporaba močnih ameriških kontingentov v Južnem Vietnamu neizbežna, in dodaja, da bi morali vojaštvo uporabiti predvsem pri obrambi najvažnejših naprav Podpredsednik centralnega komiteja narodnoosvobodilne fronte Tan Pat je Izjavil japonskemu fotografu revije «Life», da se je ((gverilska vojna končala: odslej bomo napadali z večjimi silami In bomo uničevali cele sovražne enote, in tl
iiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiriniiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii
napadi nam bodo uspeli v času monsunov«. Pat pravi, da bi morali Američani, zato da bi lahko vodili vojno na podlagi enakosti, poslati v Južni Vietnam vsaj štiri milijone vojakov. Osvobodilna vojska naslanja to mnenje na dejstvo, da Američani ne poznajo terena in niti ne jezika in potrebujejo ogromen pomožni aparat. «Kmalu ne bo več južnovietnamskih sil In Američani bodo morali uporabljati vietnamske ((svetovalce«, ki bodo za 50 odst. agenti osvobodilne vojske«. Končno je Pat izjavil, da bodo odslej Izpuščali ameriške ujetnike ali pa se bodo pogajali za Izmenjavo ujetnikov, samo če bodo ZDA hotele stopiti v neposreden stik * osvobodilno vojsko.
Tiskovna agencija Južnovietnam-ske narodnoosvobodilne fronte poroča. da bodo Izpustili 488 vojnih ujetnikov, ki jih je ujela osvobodilna vojska.
Kakor poroča agencija Nova Kitajska, je južnovietnamska osvobodilna vojska zavrnila sprejem odposlanstva Commonwealtha In poudarila. da hoče Velika Britanija s to pobudo samo obnoviti ((taktiko mirnih pogajanj, ki si jo Je Is-mislil Johnson, v zameno za ameriško podporo federaciji velike Malezije«.
Južnovietnamska vlada Je zelo zaskrbljena zaradi pomanjkanja riža. Danes so sporočili, da je predsednik Izvršilnega odbora vojaškega direktorija pooblastil državnega tajnika za gospodarstvo, naj zapleni ves pridelek riža, da zagotovi oskrbo nrebivalstva. Pred dnevi so napovedali uvoz več tisoč ton riža.
PREDPRAZNIČNO POLITIČNO ZATIŠJE
WiIIy Brandt v Rimu gost PSDI
PRI zahteva razpravo o Trabiicchijti v parlamentu - Sto milijonov dolarjev posojila za jug . Fanfani odpotuje danes v Luksemburg
RIM, — V političnem življenju je nastopilo zatišje, ki je delno p„ „..ano z jutrišnjim praznikom, delno pa že prehajamo v poletno počitniško razdobje, saj se bo parlament verjetno sestal še prihodnji teden in bo prekinil delo 12. julija.
V ospredju zanimanja je obisk berlinskega župana in predsednika
iiiimiiiimiuiiHminiiuiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiimuiimnimiuniiniiiiiiimiiiiniiiiimmiHi
Roosevelt je hotel
Indokino pod zaupno upravo
WASHINGTON, 28. — Danes so v Washingtonu objavili zbirko ameriških diplomatskih dokumentov iz vojnega časa. Iz teh dokumentov izhaja, da je hotel ameriški predsednik Roosevelt postaviti Indokino po drugi svetovni vojni pod mednarodno zaupno upravo. Rooseveltova spomenica tedanjemu državnemu tajniku Cordellu Hullu od 24. junija 1944 pravi: ((Francija ima pod zasedbo Indokino z njenimi 30 milijoni prebivalcev že več ko eno stoletje In pogoji prebivalstva so se poslabšali. Francija Je izkoriščala Indokitajce, ki sedaj zaslužijo kaj boljšega«. Zaradi tega je Roosevelt zagovarjal, naj Indoki-na (sedanji Vietnam, Kambodža ln Laos) pride pod mednarodno zaupno upravo. Roosevelt je dodal, da se Stalin in čangkajšek s tem strinjata, toda Velika Britanija temu nasprotuje. Predsednik Je pripomnil, da se Angleži očitno bojijo za svoja in holandska posestva In da jim ni nikoli ugajala zamisel zaupne uprave, ker v številnih primerih, kakor n, pr. v primeru In-
doklne, pomeni pot v prihodnjo neodvisnost.
Iz dokumentov izhaja tudi, da je Stalin spočetka obljubil podporo uporu v Varšavi leta 1944, ki Je trajal 63 dni In ki ga Je vodil general Komorowsky. Ta podpora je bila obljubljena 9. avgusta predsedniku poljske vlade v Izgnanstvu Mlkolajczyku. Pozneje se Je stališče Stalina menjalo, ker Je bil prepričan, da je upor v Varšavi, ki se je začel brez njegovega posvetovanja, bil ((avantura, ki bi se lahko obrnila proti Sovjetski zvezi«. V sporočilu tedanjega ameriškega poslanika v Londonu, je rečeno, da je poljska vlada v Izgnanstvu dobila brzojavko Stalina, ki je obrazložil razloge, zaradi katerih je menjal stališče: «V Drzojavkl je bilo rečeno, da je obrekovanje v poljskem tisku popolnoma razočaralo sovjetske oblasti o razlogih in o duhu vstaje. Stalin je izjavil, da je dokončno opustil vsako zamisel pomagati Varšavi In da noče imeti nobene odgovornosti, za kar se tam dogaja«.
nemških socialdemokratov Willyja Brandta. Do obiska je prišlo na vabilo italijanske PSDI in mu dajejo velik poudarek, kot nekak zgled za proces ((socialističnega združenja« v Italiji. V takem smislu je govoril tajnik PSDI Tanassi, Brandt pa je v pozdravu pred pričetkom razgovorov na sedežu PSDI dejal, da obstajajo enaki pogledi na evropska vprašanja med nemškimi m italijanskimi socialdemokrati. Svojo misel je nato obrazložil, češ da imajo socialdemokrati tako v Nemčiji kot v Italiji opravka z zelo močnima komunističnima strankama (za Nemčijo je mislil komuniste v Vzhodni Nemčiji). Nato je povabil tajnika PSDI Ta-nassija, naj obišče Nemčijo, na kar Tanassi je sprejel in bodo v kratkem določili datum obiska.
Popoldne je Willy Brandt predaval o temi: «Ne smemo se odpovedati evropski enotnosti«. Govornik je sam spremenil naslov predavanja, ki je bilo prvotno najavljeno o temi: ((Demokratični socializem in Evropa«. Zvečer je bil Brandt gost predsednika republike Saragata, ki je priredil svečano večerjo, na kateri so bili med drugimi: predsednik senata Merzago-ra, predsednik poslanske zbornice Bucciarelli Ducci, podpredsednik vlade Nenni, ministri Andreotti, Preti, Pieraccini in Mattarella, pod tajnika za zunanje zadeve Storchi in Zagari, tajnik PSDI Tanassi in namestnik tajnika PSI Brodolini.
Na sestanku vodstva PRI so o-dobrili resolucijo, v kateri pravijo, da je pristojna poslanska komisija zavrnila razpravo o obtožbah so dišča proti bivšemu ministru Tra bucchiju in da je treba to zavrni tev potrditi s široko in demokra tično diskusijo na skupnem zase danju obeh skupščin parlamenta Zato bodo republikanci pozvali druge skupine, da se omogoči ta ka razprava.
Iz Washingtona sporočajo, da so minister Pastore za italijansko vlado, prof. Pescatore za Blagajno za jug in Voods, predsednik mednarodne banke za obnovo in razvoj, podpisali posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev za razvoj italijanskega juga. Posojilo je dano z izredno ugodnimi pogoji, saj ni namensko temveč globalno, medtem ko mednarodna banka daje vedno posojila za graditev določenih objektov in tudi nadzoruje izkoriščanje sredstev. Minister Pastore je pojasnil, da bodo sredstva iz tega posojila izkoristili izključno za in dustrijski razvoj juga.
Minister za zunanje zadeve Fanfani bo jutri sodeloval na zasedanju ministrov, ki se bodo sestali v Luksemburgu in kjer bodo prisotni zunanji ministri šestih držav SET in Velike Britanije. Razpravljali bodo o političnih in o gospodarskih vprašanjih. Tako bodo proučili vprašanje afriško-azijskih držav, odnose med Vzhodom in Zahodom, položaj v Latinski Ameriki in razvoj dogodkov v Vietna mu in Dominikanski republiki. Za pletena vprašanja so tudi glede go spodarskega sodelovanja in pred vsem zanima Italijo ureditev bla gajne za finaciranje izvoza kmetij
skih pridelkov, zaradi katere ima do sedaj okoli štirideset milijard lir izgube.
Danes je umrl bivši komunistični senator Ottavio Pastore,- ki je imel 78 let. Bil je ravnatelj piemontske izdaje «Avanti» od leta 1917 do 1920, rimski dopisnik lista «Ordine nuovo« iz Turina in tržaškega lista «11 Lavoratore«. Bil je med ustanovitelji lista «Unitš» v Milanu leta 1924. Komaj 15 let star se je vpisal med socialistično mladino, 1921. leta pa je pristopil v KPI. V odsotnosti ga je fašistično posebno sodišče obsodilo na 12 let zapora; uspelo mu je namreč, da je pravočasno zbežal v tujino. V Italijo se je vrnil leta 1943 in je sodeloval pri organiziranju partizanskih edinic. Po vojni je bil leta 1948 in 1953 izvoljen za senatorja, na zadnjih volitvah pa ni več kandidiral.
Brazilske čete na uragvajski meji
RIO DE JANEIRO, 28. — «Vemo, da so na urugvajsko mejo pripeljali skoraj 25.000 brazilskih vojakov. Brazilska vlada pa trdi, da se Urugvaju ni treba vznemirjati, in tem zagotovilom verjamemo.« S temi besedami je urugvajska vlada določila svoje stališče v zvezi z govoricami, da Brazilija in ZDA grozijo z intervencijo v primeru, da bi se Urugvaj «boljševiziral».
Urugvajski tisk kakor tudi čilski in venezuelski listi so objavili fotografske posnetke nekega zaupnega dokumenta, ki ga je menda dobilo ameriško veleposlaništvo v Riu de Janeiru od brazilske vlade. Le-ta zahteva v dokumentu, naj gospodarsko in politično pritisnejo na Čile in Urugvaj ter vojaško intervenirajo v Urugvaju. Čilski list »El Siglo« piše, da gre za »zaroto yankee-jev in Brazilcev«.
Brazilska vlada pa je sporočila,
da je ((dokument, ki ga podtikajo Braziliji, povsem lažen«.
Vsekakor pa je stvar vnesla novo vznemirjenost v medameriške odnose.
Belgijska kriza
BRUSELJ, 28. — Katoliški predstavnik Pierre Harmel je sporočil, da bo skušal sestaviti vlado narodne enotnosti s sodelovanjem katoličanov, socialistov in liberalcev. Dodal je, da je taka vlada nuj. no potrebna za rešitev življenjskih ustavnih problemov v državi. Opazovalci pa so mnenja, da ima Harmel malo možnosti uspeha, ker so tako socialistični kakor liberalni voditelji zavrnili misel take vlade.
CARIGRAD, 28. — Turški zunanji minister je sporočil, da bo predsednik vlade Urgupu odšel 9. avgusta na uraden obisk v Sovjetsko zvezo. To bo prvi obisk predsednika turške vlade v Sovjetski zvezi po obisku, ki ga je leta 1932 opravil Inonu.
Zasedanje ZEZ
LONDON, 28. — Britanski zunanji minister Stevvart je odpotoval nocoj iz Londona v Luksemburg, kjer se bo jutri udeležil zasedanja sveta ministrov zahodnoevropske zveze. Govorili oodo o evropskem združenju svobodne izmenjave in o njegovih odnosih z zahodnoevropsko skupnostjo. Britanski minister bo predložil resolucijo o britanskem stališču in o smotrih britanske vlade za izboljšanje odnosov med obema skupnostima.
Tito v Moskvi nadaljuje z razgovori
MOSKVA, 28. — Predsednik republike maršal Tito se je danes po devetdnevnem potovanju po Sovjetski zvezi, (prepotoval oziroma preletel je okrog 12.000 kilometrov in obiskal mesta Minsk, Sverdlovsk. Irkutsk in Omsk), vrnil z stallml člani jugoslovanske delegacije v j Moskvo, kjer bo v preostalih treh dneh bivanja v Sovjetski zvezi nadaljeval razgovore, ki jih je začel z največjimi sovjetskimi voditelji ob prihodu v Sovjetsko zvezo.
Včeraj je predsednik Tito s soprogo in z ostalimi člani spremstva obiskal kolhoz «Capajev», 40 kilometrov od Omska ob reki Irtiš. V spremstvu člana prezidija CK KP SZ Kiriljenka in drugih mestnih zastopnikov si je ob prisrčnih pozdravih kolhoznikov ogledal posamezne gospodarske stavbe, šolo, o-troški vrtec, vaško knjižnico, klub kolhoznikov in je bil gost v hiši mehanika Dželadja Klevsova. Popoldne si je v Omsku ogledal veliko rafinerijo nafte.
Mladinski pohod pred proslavo prekomorskih brigad
BEOGRAD, 28. — V okviru proslave prekomorskih brigad 3. in 4. julija v Ilirski Bistrici se je danes začel pohod okrog 1.5000 mladinca/ ln mladink z Reke, iz Pulja Splita in drugih primorskih krajev po poteh prekomorskih brigad v Istri in na Primorskem. Udeleženci pohoda so vključeni v brigade, ki nosijo imena posameznih partizanskih prekomorskih brigad. Vodijo jih bivši borci teh brigad.
Pred 33. kongresom PEN klubov na Bledu
LJUBLJANA, 28. — Za 33. kongres «Pen» klubov, ki bo pod pokroviteljstvom predsednika republike maršala Tita od 1. do 7. julija na Bledu, se je do sedaj prijavilo okrog 550 uglednih književnikov, publicistov in založnikov iz nad 40 držav.
Ta kongres, na katerem bodo razpravljali o najaktualnejših sodobnih temah, je velikega pomena tudi za afirmacijo književnosti narodov Jugoslavije. Med drugim bodo udeležencem kongresa razdelili: reprezentativno edicijo v francoščini «Nov jugoslovanski esej», ki bo vsebovala dela najbolj znanih jugoslovanskih avtorjev, antologijo «Slovenska pesem danes» v angleščini in zbirko pesmi Srečka Kosovela v francoščini. Med kongresom bo na Bledu tudi razstava prevedenih del tu* literature.
2 ___
29. junija 1965

-4j* .5^^-
■te«**«-/-:r J

kmt*3u;"J
: 'sJfiaPb ■ .iM!

t --
Uradno poročilo o zaroki Beatriksc
Sinoči je po tridnevnem bivanju v naši deželi odpotovala uradna delegacija glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, ki je vrnila obisk deželnemu odboru PSI. V soboto je člane delegacije in deželnega vodstva PSI sprejel jugoslovanski generalni konzul v Trstu Rudi Jam huba. Na sliki s sprejema na konzulatu, v sredini: načelnik delegacije podpredsednik glavnega odbora SZDL Slovenije dr. Jože Vilfan in deželni tajnik PSI odv. Franco Castiglione
SOESTDIJK, 28. — Holandska kraljica Julijana Je davi objavila sporočilo, ki ga je posredovala holandska televizija, glede zaroke svoje starejše hčere 27-letne prestolo-naslednice Beatrix s 38-letnim nemškim diplomatom Klausom von Amsbergom.
Kraljica Julijana je izjavila: ((Meni in mojemu možu je zelo drago, da vam sporočim zaroko naše hčere Beatrix z gospodom Klausom von Amsbergom. Mi smo zelo srečni, da se je ona odločila za ta korak, ki ga ji narekuje tudi njeno srce. Menimo, s človeškega stališča, da je napravila odličen korak. «Na kraju je kraljica Julijana izjavila še, da so Amsberg in njegova družina nasprotovali nacizmu.
Žaloigra v Tokiu: Hudi nalivi so povzročili velik usad na nekem hribu v južnem delu predmestja ter zasuli 14 Hiš. Reševalci, ki so takoj prihiteli na kraj nesreče, so izvlekli iz blata 24 mrtvih in 14 ranjencev, od katerih se jih šest ;> VP.w bori s smrtjo. 25 oseb
na je bilo nepoškoriov -n' ,
Ljudska revolucija v Južnem Vietnamu
Za zgodovino Vietnama so značilni dolgotrajni boji za svobodo in neodvisnost proti kitajskim cesarjem, nato pa deset in desetletni boj proti francoskim kolonialistom. Končno so se po zgodovinski zmagi revolucionarne armade pri Dieti Bien Huju na ženevski konferenci 20. Julija 1954 sporazumeli o ustavitvi ognja in o neodvisno st! države. Med obema deloma države so potegnili demarkacijsko čr to vzdolž 17. vzporednika: na severu je Demokratska republika Vietnam, na Jugu pa Republika Vietnam. Dve leti so določili kot končni rok za splošne volitve, s katerimi naj bi ustvarili enotno oblast na vsem območju države. Vietnamska revolucija je biia na ženevski konferenci prvikrat priznana Toda južnovietnamska vlada Ngo Din Diema ni hotela izpolnjevati obveznosti ženevskih sporazumov. Leto dni pozneje je Južni Vietnam prišel v «varstvo» SEATO pakta in je s tem vključil v blokovsko Strategijo ZDA.
Vlade v Sajgonu so že od prvega dne surovo obračunavale z opozicijo, ki Je od začetka zajemala najširše plasti prebivalstva. Sajgonski režim se je opiral na skupine fevdalcev, veleposestnikov In bogatih trgovcev, na veliko materialno in vojaško pomoč ZDA, ki jo cenijo na približno 4 milijarde dolarjev, in se Je pri tem pogrezal v korupcijo in nepotizem. Kljub 40 rekonstrukcijam ln spremembam vlad, vštevši likvidacijo Diema In kljub navzočnosti nad 50 tisoč ameriških vojakov in enot VII. brodovja je za to deželo značilno popolna nestabilnost in osamelost. To najbolje pove dejstvo, da 80 odst. ozemlja Južnega Vietnama nadzorujejo osvobodilne sile, kjer živita 2/3 prebivalstva. Odpor ljudstva se je razvijal najprej na vasi, pozneje pa so se začele vedno bolj organizirati akcije tudi v mestih. Najprej »o ustanovili vaške straže, zatem pa manjše krajevne enote. Pozneje so na svobodnem ozemlju ustanovili redne vojaške enote osvobodilne vojske.
STRUKTURA IN PROGRAM SKA NAČELA FRONTE
Osvobodilni boj vodi fronta narodne osvoboditve, množična politična organizacija, ki v okoliščinah oboroženega boja združuje in vodi tudi vojaške operacije. Fronto so ustanovili 20. decembra 19G0 in združuje vse domoljubne in napredne sile države ter izraža voljo in težnje velikanske večine prebivalstva. Jedro fronte so demokratska, socialistična in narodno-revolucionarna stranka. Demokratska stranka združuje del inteligence in manjših obrtnikov, ki so iz vsega začetka podpirali avgustovsko re volucijo iz leta 1945 in protikolo-niainno vojno (1946—1954) in večinoma v revoluciji in vojni tudi sodelovali. Socialistična stranka ima velik vpliv med inteligenco v mestih. V njenem programu se izražajo stremljenja po nevtralizmu Najbolj množična sila gibanja je narodnorevoluclonarna stranka, ki združuje večino bivših borcev vietnamske revolucije. Ta izraža Interese večine kmetov, delavskega razreda in najnaprednejše plasti vietnamske inteligence.
Dve lett po ustanovitvi fronte so sprejeli program te organizacije Koncepcije programa bi lahko strnili v deset poglavitnih točk- strmoglaviti režim, ki je pod tujim vplivom, ustvariti administracijo demokratske narodne zveze, razglasiti demokratske svoboščine, ustvarit! neodvisno gospodarstvo, izvesti agrarno reformo, izvajati zunanjo politiko miru in nevtralnosti navezati diplomatske odnošaje ž vsemi državami ne glede na politični režim ln na temelju načel miroljubne koeksistence, utrditi predvsem solidarnost z nevtralnimi in miroljubnimi državami, razširiti prijateljske stike z državami jugo. vzhodne Azije, ne sodelovati v vojaških blokih, ne sklepati vojaških zvez s katerokoli državo, sprejeti gospodarsko pomoč od držav, ki te pomoči ne povezujejo s političnimi okoliščinami.
PRVI ORGANI LJUDSKE OBLASTI
2e v letu 1960 je vietnamsko vas zajel širok revolucionarni val. Pogosti kmečki upori proti nasilju Dlemovega režima so prerasli v vihar splošne ljudske vstaje. V uporniških delih države Je razpadla administracija sajgonskega režima. V vaseh so ustanovili enote za varstvo ljudstva, te pa so v prvem
času imele razen obrambnih tudi administrativne naloge. Neposredno po ustanovitvi ljudske fronte so na svobodnem ozemlju ustanovili prve organe ljudske oblasti. 2e leta 1961 so izvolili organe oblasti na vseh stopnjah, in to s svobod nimi volitvami. Pri centralnem ko miteju fronte so ustanovili komi sije za posamezne družbene dejav nosti, ki imajo svoje resorne, pod ročne organizme pri lokalnih oblastnih organih. Tako so ustanovili komisijo za narodno obrambo, za mednarodne odnose, za notranje zadeve, za gospodarstvo in finance, za informacije, za prosveto in kulturo, koordinacijo lokalnih organov oblasti, za promet ln transport, za delo in socialno varstvo.
AGRARNA REFORMA
Vietnam Je nerazvita dežela z 90 odst. vaškega prebivalstva. V takih okoliščinah je fronta presodila, da je agrarna reforma poglavitna stvar za krepitev gibanja in je v svojem programu dala temu vprašanju važno mesto. Hkrati z oboroženimi boji so v osvobojenem zaledju delili zemljo kmetom, tistim, ki so jo že sicer obdelovali.
Toda vlada v Sajgonu je že za časa. Ngo Din Diema, kjerkoli je to mogla, zemljo jemala kmetom in jo vračala fevdalcem in veleposestnikom v njeni službi. Kmete so z grožnjo najhujših represalij silili, da so vračali zemljo, ki so jo dobili s prvimi ukrepi agrarne reforme za časa vietnamske revolucije in protikolonialne vojne. 2e leta 1960 je bilo 45 odst. obdelovalne zemlje last veleposestnikov, čeprav Je le-te komaj 2,5 odst. prebivalstva. Hkrati je 86,4 odst. prebivalstva imelo le 12 odst. obdelovalne zemlje. število kmetov brez zemlje se je dvignilo na 1,2 milijona.
Vodstvo fronte je zdaj začelo postopoma uresničevati programska načela na tem področju ln je kot prvi ukrep zaplenilo 1,5 milijona h4 obdelovalne zemlje, ki so jo razdelili med kmete brez zemlje ln tiste kmete, ki so imeli premalo zemlje. S posebnim sklepom so likvidirali kmečke dolgove in precej zmanjšali davčne stopnje.
Od razlastitve so Izvzeli posestva veleposestnikov, ki niso v sovražnih vrstah. S tem gospodarskim ukrepom je fronta želela pritegnit!
gibanje tudi to skupino veleposestnikov ali pa jih vsaj nevtralizirati, predvsem pa Je hotela zagotoviti še naprej visok pridelek na teh posestvih, ki v glavnem oskrbujejo vojgšH*?.,/tnote m oddelke,in prehranjujejo veliko število beguncev na osvobojenem ozemlju. Izvedba prvih ukrepov a^arne reforme Je važna spodbuda za nadaljnjo mobilizacijo kmetov v osvobodilnem boju, ki traja na tem območju že nepretrgoma 20 let. Praksa je pokazala, da je učinek teh ukrepov še močneje pritegnil in vzvalovil kmečke množice v revolucionarnem boju.
Tudi na drugih področjih so storili važne ukrepe. Tečaje za nepismene na osvobojenem ozemlju obiskuje okoli 700.000 ljudi. Odprli so nove šole, večinoma na prostem, organizirali so pouk za otroke v izgnanstvu. V gostih gozdovih na osvobojenem ozemlju so improvizirali tovarne, predvsem za izdelavo in popravilo orožja in municije, bolnišnice in majhne laboratorije za zdravila, podzemne tiskarne, radijske postaje itd.
* * *
Kljub surovim represalijam saj-genskega režima in oboroženih sil ZDA se osvobodilni boj v Južnem Vietnamu vedno znova bolj širi. Poskusi, da bi strli odpor celotnega ljudstva in da bi čimdlje obdržali strateške in ekonomske postojanke na tem območju, doživljajo kljub veliki premoči v vojaških enotah in v sodobnem orožju vsak dan nove poraze. Poudarjanje in uporaba politike sile v okviru «glo-be,l"e politike« ZDA spravlja . človeštvo v vse večjo nevarnost za splošni mir.
• * *
Očitno je, da so pogovori v duhu ženevskega sporazuma ob polnem spoštovanju zakonitih pravic vietnamskega ljudstva edina pot za rešitev vietnamskega problema. Dejansko podporo za uresničitev teh sklepov vsebuje deklaracija kairske konference, listina, ki je tudi zdaj osnova za pobude in korake, da preneha tuja intervencija v tej državi. ~ a takih pobud je bil tudi poziv sedemnajstih šefov držav in vlad nerazvrščenih dežel.
Odprta pot laponskim romarjem
KIRKENES, (Severna Norveška), 28. — Prvič po oktobrski revoluciji sovjetske oblasti dovolile skandinavskim turistom, da obiščejo z navadnim dovoljenjem mali pravoslavni samostan Borisa Gleba, ki je bil včasih tradicionalno svetišče, kamor so romali Laponci. Samostan se nahaja na norveški strani reke Pasvik ob kateri teče državna meja med Sovjetsko zvezo in Norveško. Meje ne morejo prekoračiti turisti, ki niso iz skandinavskih dežel.
Iranska cesarica Farah Diba, ki je bila v teh dneh s svojim soprogom v Moskvi, se pogovarja
ženami najvišjih sovjetskih predstavnikov
RIM, 28. — Danes so otvorili telefonsko trgovsko službo med Evropo in Ameriko, ki se poslužuje umetnega satelita «Arly Bird«. Slavnostna ceremonija je bila popoldne na ministrstvu za pošto in telekomunikacije. Med radiotele-fonsko povezavo je spregovoril predsednik ZDA Johnson. S pozdravnimi nagovori so mu odgovorili razni državniki v zapadni Evropi.
ZARADI PREBOJA OBRAMBNEGA NASIPA PRI VARDI
Vode Drave in Donave so ustvarile veliko jezero
Narasle vode se vedno ogrožajo neposredno Novi Sad - Najvišji predstavniki zvezne vlade so ponovno obiskali poplavljena področja
BEOGRAD, 28. — V soboto popoldne je jezero, ki ga je pred dnevi ustvarila Drava s svojem prebojem pri Satorištu, prebilo stari obrambni nasip pri črpalni postaji Varda. Preboj je bil tako močan, da je voda enostavno zbrisala pred seboj vse na kar je naletela, med tem tudi 10 metrov dolg železni most. Voda je vdrla v vasi Tvrdja-vica ir. Podravje v neposredni bližini Osjeka, Iz katerih so prebivalce k sreči pravočasno izselili. Poplavni val je dosegel cesto Osjek-Bilje. Kljub naporom branilcev nasipi niso vzdržali ter je voda ponoči poplavila cesto v dolžini dva in pol kilometra. S tem prebojem sta se vodi Drave in Donave zlili v ogromno jezero, široko okrog 20 kilometrov. V poplavljenih vaseh Tvrdjavica in Podravje, kjer je voda porušila nad 20 hiš, rešujejo sedaj lastnino prebivalstva. V Vukovarju so vse šole in družbeni prostori zasedeni z begunci, ki so morali zapustiti svoja ogrožena sta-
novanja. Sedaj je samo v Vuko-i Guškob-šalaš, kjer je nasip pod varju in njegovi bližnji okolici nad | močnim pritiskom Donave začel
6.000 ljudi, ki so zbežali pred poplavo. Poplave ceste in železniške proge otežkočajo oskrbovanje prebivalcev s hrano in vodo. Na področju Bačke Palanke se še vedno vodi ogorčena bitka za obrambo mesta. Enote jugoslovanske ljudske armade in prebivalstva grade nasipe na obeh straneh ceste med Begečem in Futogom. Voda se je iz severa in juga približala robu ceste. Polovica Begeča, kjer je voda napravila pravo razdejanje, je že pod vodo. 60 hiš se je že sesedlo. Po proboju pri Celarevu in Begeču, Donava prodira proti Fu-togu in s tem neposredno ogroža glavno mesto Vojvodine Novi Sad. Na tisočev branilcev se trudi da za vsako ceno zaustavi prodiranje vode proti Futogu, ki je zadnji o-brambni zid pred Novim Sadom. Danes zjutraj so z izrednim naporom branilcev preprečili preboj napisa v predmestju Novega Sada,
lll|IIIIIIIIIUI«llllllll||llllllll|IIMIIImill|l||||||||||||||||||||!|||!||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,M,|,|„|||m||
SKRIVAL SE JE POD LAŽNIM IMENOM
Francoski esesovec pred posebnim sodiščem
Prišli so mu na sled, ker je grdo ravnal z družino
popuščati. Po večerni borbi se je okrog 2.000 branilcem posrečilo o-mejiti preboj. Poplavljeno področje je danes ponovno obiskal podpredsednik republike Aleksander Ranko-vic z predsednikom izvršnega sveta Petrom Stamboličem, z državnim tajnikom za narodno obrambo armadnim generalom Ivanom Gošnja-kom in drugimi osebnostmi.
Vesti pa, ki prihajajo iz Budimpešte, vzbujajo več upanja. V svojem zgornjem tokii je gladina Donave začela upadati ter je pričakovati, da se bo položaj izboljšal, če seveda ne bodo nastopile nove vremenske neprilike. Blizu Komar-na (na Češkoslovaškem) se je gladina znižala za 8 centimetrov, pri Baji in Mochasu pa za 13 cm. Pripomniti pa je treba, da je voda v teh krajih še vedno precej globlja, koi je bila leta 1954, ko so zabeležili katastrofalno poplavo.
Z druge strani javljajo medtem, da obstaja še vedno nevarnost naraščanja voda zaradi močnejšega priliva iz avstrijskih, predelov, Gordijski vozel pa vseeno predstavlja še vedno le ozko grlo Donave na jugoslovanskem področju, kjer je prišlo v zadnjih dneh do raznih prebojev nasipov.
leta
Hol-
Willerovem filmu ((Najboljša našega življenja«.
Neki igralčev prijatelj je v lywoodu izjavil, da je Cochrana zelo skrbelo, da postane star in da zboli. Kadar se je počutil slabo se je delal kot da mu ni nič ter m hotel nikoli poklicati zdravnika.
MONTEGIORGIO (Ascoli Pičeno), 28. — Zapornik Pasquale Pa-ciotti, star 56 let, je včeraj zbežal iz zapora. Z zvijačo se mu je posrečilo, da spravi v celico paznika in da zaklene vrata. Paciottiju, ki je obtožen, da se je pregrešil z nekim mladoletnim dekletom, je podvig uspel, ker je v tem primeru šlo za majhen zapor, kjer je le en sam stražar.
§__^	•_____ f §	| • * •
tjlftbbu ^ bliltn'tbtv€*
PltEU KONGRESOM PEN ■ KLUBOV NA BLED^J
Odprto vprašanje novega predsednika
BLED, junij. — Med petsto pisatelji, ki se bodo zbrali na Bledu od 1. do 7. julija na kongresu Pen-klubov, naletimo na znana imena svetovne književnosti. Iz Sovjetske zveze bo prišel med drugimi Mihaj-lo Solohov. Sovjetski pisatelji niso sicer včlanjeni v Zvezo, toda udeležili se je bodo kot opazovalci. Francoze bo predstavljala najzanimivejša osebnost movega romana« Natalie Sarraute. Nemčija bo poslala Ericha Kastnerja, Velika Britanija Grahama Greena in Ste-phena Spenderja, Madžarska Dyu-la Illigesa, Poljska Jana Parandotvs-kyja in Jana Kotta, Latinska Amerika Pabla Nerudo, švedska princa Williama, Grčija pesnika Seferisa, Italija Ignazia Siloneja, Guida Pio-venea in Maria Soldatija. Arthur Miller bo vodil skupino ZDA.
Častni člani kongresa bodo Ivo Andrič, Miroslav Krleža, Matej Bor in Josip Vidmar. Jugoslovansko predstavništvo pa bo sploh zelo številno. Kongresa se bodo udeležili med drugimi Vaško Popa, Erik Kos, Miograd Pavlovič, Miodrag Bulatovič, Jovan Hristič, Desanka Maksimovič, Jure Kaštelan, Marin Fianičevič, Dragutin Tadjanovič, Milan Diurčinovič in France Bevk.
Delegati in gostje, ki bodo prispeli v Opatijo iz vseh delov sveta, se bodo sestali, da se pogovorijo o nekaterih zelo važnih vprašanjih, kot na primer o vrednosti sodobne literature, o oblikah umetniškega posredovanja, ljudski umetnosti ter ljudskemu okusu, o odnosih med pisatelji in stvarnostjo o odnosih med razvitimi in nerazvitimi deželami.
Dela Pen-klubov se bodo potem razvila na kongresu kot takem, a še posebno na srečanjih pri «okroglih mizah«, kjer bodo pisatelji izbrusili svoja mnenja in poglede
glede najrazličnejših vprašanj, ki zanimajo sodobno literaturo.
Medtem pa so se pokazali prvi znaki bitke, ki bo imela brez dvoma precejšen odmev pri poteku kongresa. Gre za vprašanje imenovanja novega predsednika. Vsi se namreč več ali manj strinjajo, da ne bo več predsednik pripadnik neke evropske države, kot se je dogajalo do sedaj. Anglija predlaga Artk~rja Millerja, Francija pa pesnika Miguela Asturiasa iz Gvatemala ki živi sedaj v izgnanstvu v Italiji. Mnenja glede teh dveh o-sebnosti so še vedno zelo deljena. Zato pričakujejo, da ne bo izvolitev novega predsednika gladko potekla.
V SEPTEMBRU V BENETKAH
VII. tečaj visoke kulture
BENETKE, 28. — Na otoku S. Giorgio Maggiore bo od 4. do 26. septembra VII. mednarodni tečaj visoke kulture ki ga prireja ustanova uFondazione Giorgio Cigni«. Ni tečaju bodo obravnavali temo: «čustvenost in razum v 18. stoletju«.
Predavanja bodo na otoku San Giorgio Maggiore, kjer je sedež ustanove. V glavnem bodo zadevala zgodovinsko obdobje, ki je značilno za razpad beneške republike in za nastajanje novega zgo-dovinskeba razvoja.
LECCO (Como), 28. — Italijanski državljani ne smejo nabirati podpor za južnovietnamske partizane. Tako je sklenil sodnik v Leccu, ki je obsodil sekretarja mestnega komiteja KPI Dalifeja Mazzo na 3000 lir denarne kazni.
BOŠKO EREMIJA
Iz «Komunista«
PARIZ, 28. — Državno varnostno sodišče (posebno sodišče, ki ga je ustanovila vlada pete republike) se je sestal danes, da bi proučil primer Jeana Barbiera, bivšega agenta Gestapa. Jean Barbierovo i-me je znano iz časov nemške okupacije, ko je ta zloglasni zločinec okrutno preganjal Jude in partizane.
Jean Barbier je bil za časa nemške okupacije uslužben pri generalštabu Gestapa v Grenoblu. Po osvoboditvi so ga obsodili na smrt, teda posrečilo se mu je, da je zbežal ter se potem skrival pod lažnim imenom v Marseillu. Leta 1963 so mu prišli na sled ter ga aretirali. Do aretacije je prišlo čisto slučajno. Bivši nacistični zločinec je živel v Marseillu z neko žensko, s katero je imel dva otroka V zadnjih letih pa je postal zelo nasilen ter je okrutno ravnal z njima. Odnosi v družini so postali tako težki, da je 15 letna hčerka utekla z doma. Oblasti so uvedle preiskavo in tako se jim je posrečilo, da so ugotovili pravo istovetnost nečloveškega očeta: ni šlo za Leroyera, kot je on trdil, temveč prav za zloglasnega Barbiera.
Bivšega agenta Gestapa so prijavili sodišču, toda niso ga tedaj obdržali v zaporu. On sam pa je zahteval da ga priprejo, ker se je verjetno bal da bi se kaka njego-
va žrtev hotela maščevati.
Mnoge priče trdijo, da je Barbier zagrešil med okupacijo številne zločine. Proti koncu vojne pa so baje Nemci deportirali tudi njega. Nekateri bivši deportiranci trdijo namreč, da so ga srečali v nacističnih taboriščih. Barbier sam pa pravi, da so ga poslali tja, ker je oklofutal nekega esesovskega generala. Barbier je vedno zanikal, da je zagrešil zločine ki mu jih očitajo. Trdi, da se je med vojno sicer pridružil okupatorju, a ni zagrešil nobenega zločina.
Krvava bitka na poročni slavnosti
SAJGON, 28. — «Sajgon Daily News» poroča, da se je neka poročna slavnost v Haun Ghiu (o-brezno mestece kakih 40 km za-padno od Sajgona) spremenila v krvavo bitko. Prva žena novo ~ poročenca (ki jo je bil moški nekoliko prej zapustil) se je namreč pripeljala s tridesetorico prijateljev in sorodnikov z dvemi čolni. Moški so bili oboroženi z noži in palicami. Ko je poročni sprevod šel po ulici, so prišleci napadli prisotne. Ne ve se točno, koliko žrtev je bilo. Gotovo pa je, da se je nevesta, ki ni vedela za zakonsko preteklost ženina, utopila skupaj s svojo materjo.
Vzroki smrti igralca Cochrana
CIUDAD DE GUATEMALA, 28. — Z obdukcijo so ugotovili, da Je znani filmski igralec Steve Co-chran, ki je izdihnil pred desetimi dnevi na svoji jadrnici, umrl zaradi hudega pljučnega edema kužni narave (zbiranje tekočine v pljučnem tkivu).
Cochran se je pred časom vkrcal na jadrnico «Rouge» skupaj s tremi dekleti iz Acapulca. Baje je šlo za delovno potovanje. Igralec in dekleta so se vkrcali na jadrnico 3. junija ter so nameravali priplu-ti do Costarice v osmih dneh. Po nekaj dneh, pa se je jadrnica znašla v hudem viharju. Glavni jambor se je zlomil ter baje celo nekoliko poškodoval igralca. Ta Je sicer opravil zasilno popravilo, toda 13. junija je začutil hude bolečine v glavi. Ker ni mogel več upravljati jadrnice, je površno poučil ženske kako se krmari ter se vlegel v posteljo. 15. junija pa se jo njegovo zdravstveno stanje hitro poslabšalo in kmalu potem je umrl.
Cochran je bil star 48 let. V kinematografiji se je uveljavil leta 1945 ter je potem sodeloval pri številnih filmih, kot na primer pri
Niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiijiiiiiiiiiniiiiiiiiii,mn,,milili,n,lli„iiiii,linl„i,„i„i,l,„lll|||||||||l
FINANČNE ŠPEKULACIJE V MONAKU
Ranieri se je znebil «prijatelja» Onassisa
Sloviti grški finančnik je baje prodal delnice kazina neki libanonski družbi
MONAKO, 28. — Usoda kneževi ne Monako se bo utegnila spremeniti v najkrajšem času. Ne gre v tem primeru za kake politične ho-matije ali pa za korenite prevrate, k: bi izvirali iz družbenih prilik te nesodobne oblike vladavine na jugovzhodu Francije, temveč izključno za finančne špekulacije dveh ali treh oseb, ki držijo v svojih rokah ključne položaje v kneževini.
Znano je, da se kneževina Monako vzdržuje v glavnem z dohodki, ki jih prinaša slovita družba «So-ciete des bains de mer«. Glavni delničar te družbe pa je znani mednarodni finančnik grškega porekla Aristides Onassis. Knez Ranieri in Onassis sta bila več let dobra prijatelja, potem pa so se njuni odnosi skalili. Medtem je Ranieri zabredel tudi v hude spore s francosko republiko, ki ni bila preveč zadovoljna, da mala kneževina nudi določene ugodnosti francoskim kapitalistom. V določenem trenutku se je zdelo celo, da je kneževina na robu propada.
Ranierijev položaj je bil precej majav, tudi zato, ker se je Onassis upiral, da bi prodal svoje delnice slovitega kazinoja. Čeprav je dobil precej ugodnih ponudb od
neke ugledne ameriške družbe, ni hotel popustiti,.
Sedaj pa je baje Onassis spremenil svoje stališče. Neka libanonska družba mu je ponudila ugodne pogoje za odkup delnic in Onassis se je menda vdal. Njegov sklep je zelo razveselil Ranierija, ki je v zadnjih časih obtoževal bivšega prijatelja, da izpodkopava gospodarstvo Monaka ter mu ne dopušča, da bi se svobodno razvijal.
Pravijo, da je Onassisov sklep nepreklicen, saj je grški finančnik že kupil v Londonu in v Atenah luksuzne urade, kjer bo namestil svojih 150 uradnikov letalske družbe «Oiympic Airways», ki je imela do sedaj svoj glavni sedež prav v Monaku.
Hrana brez soli srcdslvo proti nahodu
NOVI DELHI, 28. — Po mnenju skupine zdravnikov iz Bombaya se lahko zdravi nahod, ali pa se celo preprečuje, ne da bi se zatekali k raznim zdravilom, temveč samo s tem, da s hrano uživamo čim manj navadne soli.
Skupina zdravnikov, ki jo vodi dr U. K. Sheth, ki je znan farmakolog, je prišla do tega zaključka potem ko je dolgo časa proučevala vsa možna zdravilna sredstva proti nahodu, ki ga smatrajo za enega izmed zdravniških vprašanj, ki jih je najtežje rešiti.
«Do danes — je izjavil dr. Sheth — se je na splošno menilo, da nahod povzroča neki virus. Zdi pa se, da je ta virus samo posrednik obolenja. Naši poizkusi so dokazali, da se lahko tudi najtežje na-hode zdravi z dieto, ki ne vsebuje navadne soli.«
Dr. Sheth meni nadalje, da človeško telo potrebuje dnevno samo en gram soli. Pri normalni dieti pa Jih zaužijemo najmanj sedem gramov. Dieta pa, ki je bogata na soli, pravi dr. Sheth, sili celice našega telesa da izločujejo določene kisline, ki povzročajo želodčne čire, nahod in preveliko kislino v želodcu.
Dr. Sheth je še poudaril, da dieta, ki ne vsebuje soli, ni škodljiva za človeško telo ter da sol služi samo okusu. Velika večina živali uporablja dieto, ki, ne vsebuje soli, kar jim pa nič ne škoduje.
IZJAVE NEKATERIH OBČINSKIH SVETOVALCE« OB PRORAČUNSKI DEBATI
Obveznosti sporazuma levega centra ne smejo ostati le v lepih besedah
V petek zvečer je tržaški občinski svet sprejel proračun. V večdnevnih razpravah so v diskusijo posegli tudi nekateri svetovalci, ki so se lotili obravnavanja, ki neposredno zadevajo Slovence.
1.
Ko je Claudio Tonel, občinski svetovalec KPI, obdelal druge probleme in ožigosal odnos tržaškega župana do »sramotne zadeve v zvezi z miljskim partizanskim spomenikom«, je načel tudi odnos mestne uprave do problemov slovenske manjšine. Glede tega je Claudio Tonel rekel:
«Druga zadeva, o kateri hočemo govoriti, je problem, ki se nanaša na politiko do slovenskega dela prebivalstva. Obsodili smo že izključno formalne izjave, ki jih o tem problemu vsebuje politični uvod sporazuma o sredinski levici in smo to svojo sodbo potrdili tudi med razpravo za proračun leta 1964. Danes lahko poudarimo še nekaj svojih stališč.
Predvsem bi radi omenili to, kar je v že omenjeni razpravi rekel občinski svetovalec Hreščak: »Slovenska etnična skupnost ne more mimo tega, da ne bi cenila tega, kar je občinski odbor že storil za uresničenje svojih točno določenih obveznosti... čeprav več kot materialni videz problema, velja brez dvoma duh, ki bi moral usmerjati odnose sožitja med obema etničnima skupnostma.« Isti občinski svetovalec pa je vendarle priznal, da smo še daleč od zaželene ravni. Danes, po osmih mesecth, smatramo, da se tisti optimum ne le ni še bolj oddaljil, pač pa da tedanji zavestni ali podzavestni optimizem ni bil nič drugega kot poskus slovensko ljudstvo pomiriti, ga razorožiti, ali ga vsaj zavesti.
«Velik’. preobrat« glede problemov etnične manjšine je dal akordnega prevajalca, ne pa slovenske funkcionarje in uradnike, ki bi bili na voljo slovenski skupnosti in samim slovenskim svetovalcem v tej dvorani, nadalje, ne samo to, da ni poskrbel za to, da bi se na našem pokopališču popravila krivica s tem, da bi bil postavljen dvojezični napis na spomeniku padlim za svobodo (povečini Slovencev), pač pa je dosegel svoj višek — kot sem že omenil — v zadevi dvojezičnega napisa na spomeniku v Miljah, višek, ki ga je sam župan devinsko-nabre-inske občine Drago Legiša označil kot »veliki politični škandal za italijansko demokracijo... od katerega ie odvisno še nadaljnje sodelovanje SSL s strankami levega centra«.
Poleg tega nam je bilo na našo zahtevo, naj bi se tiskal tedenski bilten Urada za občinske odnose z javnostjo tudi v slovenščini, rečeno, da tega ne dopuščajo tehnična sredstva in občinski proračun. In sedaj, ko je govora o bližnji preosnovi občinskega odbora, ko bodo tovariši socialisti prevzeli tudi neposredne odgovornosti, se z»trjuie. da se v občinskem odboru ne mara Hreščak in to samo zaradi tega, ker je Slovenec.
Zato smo označili izjave levega centra o Slovencih le kot instrumentalne, zato tu menimo, da je o tej zadevi potrebna večja jasnost, večja politična volja, večja zavzetost, ki bi preprečila asimilacijo Slovencev, še več, da so tu potrebni ukrepi, ki bi okrepili kulturno in socialno moč Slovencev, ukreDi, ki bi jim zajamčili pn'itične in demokratične pravice.
Dr Bruno Pincherle. občinski svetovale- PSIUP, je med drugim rekel: «veliko je bilo govora o ndvi politiki levega centra do slovenskega ljudstva, o politiki, ki bi morala biti vse drugačna od tiste, ki so jo vodile prejšnje sredinske unrave. Toda ne glede na dejstvo, da se morajo že nekaj let občinski odbori opirati na glas kakega slovenskega svetovalca, da bi se obdržali, se vsaj za sedaj vsa zadeva ni veliko spremenila. Da je to res. je dovolj, da se spomnimo na to, da ni občinska uprava storila ničesar, da bi rešila vrsto problemov. ki tarejo naše podeželje, da je bil z nagrobnega spomenika žrtvam nacifašizma na občinskem pokopališču pri Sv. Aani izločen vsak slovenski napis, pa čeprav le tolikšno število teh naših padlih pripadalo prav slovenski narodnostni Skupnosti; dovolj je, da omenimo diskriminatorski značaj, ki se je hotel dati manifestacijam ob dvajsetletnici osvoboditve, ki jih je organizirala in uradno podprla občina, in govorom, 24. apri-
la v Rižarni pri Sv. Soboti, kjer nista govorila le vladni in deželni predstavnik, pač pa tudi župan. Očitno je, da Slovenci še niso enakopravni državljani.«
Dušan Hreščak (PSI):
Naša občina vsako leto dodeli kar 436,178.000 lir raznim ustanovam in združenjem, med katerimi so tudi Stalno gledališče, gledališče Verdi, konservatorij »Tartini«, da bi med drugim podpirala tudi mestne dejavnosti, ki se nanašajo na glasbeno vzgojo, u-metnost, gledališko umetnost — kot se zatrjuje v proračunu. To je vsega odobravanja vredno. Vendar pa ne morem mimo ugotovitve, da mestna uprava še nadalje ignorira obstoj podobnih ustanov in združenj, za katere ima slovensko prebivalstvo pravico terjati, da bi z njimi ravnali enako, kot uprava naše občine ravna s podobnimi italijanskimi ustanovami in združenji. In to po načelu tiste pravične razdelitve sredstev, ki ne more dopuščati razlikova
gre pri tem za uveljavitev nekega nacionalističnega stališča, marveč da gre za načelno vprašanje, ki ga zagovarja celotna slovenska manjšina, od desničarskih, levičarskih do sredinskih političnih sil.
Nato se je svetovalec LSS pritožil glede vprašanja imenovanja ulic in trgov. Dejal je. da je slovenska manjšina ostala razočarana ko je zvedela, da med vsemi novimi osebnostmi, po katerih so bile letos imenovane nove ulice in novi trgi, ni niti enega Slovenca. Se enkrat torej, je bila manjšina igr.orirana, čeprav živi in dela v tem mestu že dolga stoletja. Potem ko je ugotovil, da so svoj čas nasprotovale imenovanju ulic in trgov po slovenskih zaslužnih možeh preživele politične mumije, je dejal, da bi morala imeti dejansko demokratična občinska uprava, in še posebno občinska uprava levega centra, manj obzira do raznih mumij iz preteklosti in več obzira do svojih načel, do pravic manjšine, ki temeljijo na republiški usta-
»»-*	***wi\y	iiuiuiuivu . 11^, ni bCUlCljlJU 11» ICjJUUUČM UbtU
nja na temelju pripadnosti dolo- I vi, zakonih in na raznih sporazu-
čene ustanove ali določenega združenja tej ali oni narodnostni skupnosti. Dosedanja praksa tega načela ni spoštovala in zato je nujno, da to prakso spremenimo, če hočemo pripomoči k uvedbi novih resnično demokratičnih odnosov tako med slovenskim ljudstvom in mestno upravo, kakor tudi med Italijani in Slovenci.
Tudi kar zadeva druge probleme, ki močno zanimajo slovensko ljudstvo in katerih rešitev bi ne terjala kdo ve kako velikih finančnih obremenitev za našo občino, moramo poudariti, da gre njihovo reševanje zelo počasi in da dokazuje kaj malo volje, da
mih. Menim torej je nadaljeval dr. Simčič, da se vsaka demokratična oseba strinja z menoj ko pravim, da ima manjšina, enako kot večina, pravico častiti svoje pesnike, pisatelje in znanstvenike.
Glede vprašanja slovenskih šol pa se je svetovalec najprej pritožil odboru, da občinska uprava še vedno nadaljuje nazivanje slovenske šole «Scuole di nuova costltu-zione«, kot da bi hoteli s tem mračnjaškim nazivom prikriti obstoj slovenskih šol. Zato je svetovalec predlagal, kot je predlagal že večkrat v preteklih letih, naj se te šole imenujejo slovenske šole (scuole slovene). Potem ko je iz-
bi ostali zvesti točno določenim I razil svoje zadovoljstvo, da so slo-
obveznostim.
Te razmere mi nudijo priložnost, ustaviti se na kratko pri zadevi, ki po mojem skromnem mnenju ni nič drugega kot predsodek nacionalističnega značaja in zato bistveno protidemokratičen: v mislih imam tako imenovano »obrambo nacionalnih vrednot«.
Te «nacionalne vrednote«, ki niso bile nikoli točno opredeljene in konkretizirane, so takšne, da jih lahko sprejmejo kot lastne vsi državljani, neodvisno od pripadnosti posameznika tej ali oni etnični skupnosti, in v tem primeru bi njihov vsesplošni značaj bil izven diskusije. Toda na te »nocionalne vrednote« se poziva vedno in vsakokrat, ko se hoče slovenskemu prebivalstvu zanikati vsaka, tudi najosnovnejša pravica, kot na primer tista, da uporablja svoj materin jezik v svojih odnosih do oblasti in se slovenski človek v tem primeru prisili na izgubo časa in na materialne žrtve, da ne govorimo o moralnih nevšečnostih na katere zadeva tisti, ki hoče te svoje pravice u-veljavljati. Zato je povsem jasno, da v tem primeru ne gre za »nacionalne vrednote«, pač pa za čisto in enostavno manifestiranje nasilja, ki ni dostojno dobro vzgojene in omikane osebe.
Socialist^, in, menim, tudi druge politične sile, ki z njimi sodeluie-io. ne morejo pristati na takšno kvarno in potvorjeno tolmačenje skupnostma Poleg tega so socialisti sprejeli novo politično smer z namenom, da bi prebrodili dolgoletna nacionalistična nasnrot,-stva, ki so prinesla toliko zla in toliko gorja obema nacionalnima skuonostima. Poleg tega so socialisti zavzeli to smer v ner.sopkti-vi širokega človeškega, družbenega in nacionalnega odnrtia. ki naj bi spodbujalo vedno nove silo, ki bi bile nriravljene prinomoči v Idealni borbi za vzpostavitev ™. dno bolj humanih in socialnih odnosov, odnosov, ki bt bili vedno bolj svobodni in vedno bolj pravični
Svetovalec LSS dr. Simčič je posvetil velik del svojega govora o proračunu vprašaniu Slovencev. Najprej je obravnaval vprašanje napisov krajevnih imen tudi v slovenščini in poudaril, da ie že večkrat izrazil v občinskem svetu zahtevo, naj odbor poskrbi za postavitev vsaj v slovenskih vaseh dvojezičnih krajevnih napisov, kar pa odbor doslej še ni storil. Krajevna imena, je nadaljeval svetovalec, so del stoletne imovine naroda in je zato naravno, da si vsak narod želi ohraniti svojo imo-vino in želi, da to njegovo imovi-no tudi drugi spoštujejo, želel bi, je poudaril dr. Simčič, da se bo občinski odbor prepričal, da ne
venske višje srednje šole dobile I novo šolsko poslopje in da se bo stanje v šoli v Ulici Caravaggio
s prihodnjim šolskim letom normaliziralo, je dr. Simčič izrazil upanje, da bodo glasovi o vselitvi italijanskega vrtca v poslopje slovenskih šol v Ulici Caravaggio ostali samo glasovi
Ob zaključku svojega govora je dr. Simčič obravnaval vprašanje izvajanja londonskega memoranduma. O tem Je dejal naslednje: «V zvezi z odnosi med občinsko upravo in slovensko manjšino moram, na žalost, tudi letos ugotoviti, da smo še vedno daleč od uveljavitve Posebnega statuta priloženega londonskemu memorandumu. Povprečni človek se upravičeno vprašuje: ta blaženi memorandum obstaja ali ne? Nas, na tem mestu, zanima tisti del statuta, ki zanima občinsko upravo. Člen 5 priznava manjšini pravico do uporabe lastnega jezika v zasebnih in uradnih odnosih z oblastmi in do odgovora v svojem jeziku; nadalje določa, da morajo biti razglasi in pozivi objavljeni tudi v jeziku manjšine, ter postavitev dvojezičnih topografskih napisov. Nobenega od teh določil ni odbor še uresničil. Žal mi je, da moram poudariti, da odbor ni uresničil niti svojih obveznosti, ki jih je sprejel pred dvema letoma, da bo postavil v razne občinske izpostave v okolici uradnike, ki znajo slovenski. Kot nalašč pa je bil imenovan na občini tolmač, ki zna mnogo jezikov, samo slovenščine ne. Ne zna torej tistega jezika, ki bi ga moral znati bolj kol katerega koli drugega na mestu, katerega zaseda. Vsi protesti v tem pogledu, ki so jih izrazili tudi svetovalci drugih skupin, so bili zaman.«
«Kljub temu pa izražam upanje, da bo odbor v prihodnjih mesecih začel z novo politiko do manjšine, politiko, ki bo bolj v skladu z duhom velikega papeža Janeza XXIII.« (Nadaljevanje sledi)
Ferdo Delak
šestdesetletnik
TRŽAŠKI MOTIV
(Mario Magajna)
IIIIIIMIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllfllllllialllllltlllfllltlllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIMIIIlilllllllHIIIMIIIIIIIIIinillMHHIMIIMIIIIItllHIIlHIIIIIIMItllMIIIMIIlllllUlltlllllllllllMaiiaaiailtlS
V ČEBELJEM PANJU MORDA ODGOVOR NA VELIKO DILEMO
Čebele poznajo šest antibiotikov ki so že milijone let učinkoviti
Nobena klinika se ne more kosati s panjem - Mnogi antibiotiki so že odpovedali in to v nekaj letih - Čebelji pa zdržijo že milijone let
Ali more raziskovanje življenja čebel pomagati — zdravnikom da bi mogli najti odgovor na neko veliko dilemo? Na pvvi pogled bi se to Vprašanje moglo zdeti absurdno. Toda načelnik pariškega zavoda za raziskovanje življenja čebel odgovarja na o vprašanje pozitivno in daje tudi presenetljiv dokaz, Notranjost panja je glede higiene daleč pred najmodernejšo kliniko.
Med vsemi zdravniki, ki se u-kvarjajo z antibiotiki vlada nekakšna pobitost. Že več let se opaža, da posamezne klice bolezni razvijajo vedno večjo odpornost proti vsem antibiotikom. Zato morajo zdravniki v svoji vsakdanji praksi predpisovati' vedno večje doze antibiotikov. Vzrok temu je to, da so določeni antibiotiki postali malo manj kot popolnoma neučinkovit in mnogi strokovnjaki izražajo bojazen, da bo v določenem času tako z vsemi antibotiki. To pa bo pomenilo zelo velik korak nazaj v borbi proti infektivnim boleznim. Odkritje, ki ga ie napravil že omenjeni francoski znanstvenik, pa daje upati, da je ta bojazen zdravnikov neutemeljena.
Začetek tega odkritja se Je začel — kar se v medicini pogosto dogaja — z neuspehom. Načelnik pariškega zavoda za proučevanje življenja čebel in neki njegov sodelavec sta hotela »napra-
viti inventar« Vseh klic, ki jih čebele prinesejo v letu dpi v panj. Pri muhah iij drugih žuželkah je takšno raziskovanje lab- satovji, četrti antlbiQtil{ jim ko in enostavnb. Pustijo muhe in	kot dodatek soku, s kat
žuželke, da se «sprehodijo» po retorti s hranljivo podlago in že iž vsake sredi drobcene nožiče žuželke se razvije bogata kultura bakterij, ki jo nato z lahkoto raziščepo. Kadar ,pa isti poskus napravimo s Čebeto, ne bomo mogli doseči zaželenega uspeha, kajti drobceni sledovi, ki jih te nožiče pustijo na pripravljeni podlagi, ne pripomorejo k nastanku kulture bakterij, pa čeprav je bilo prej ugotovljeno, da so tudi čebele na svojem «pohodu« za medom prišle v stik z bakterija-mix Ko je omenjeni francoski strokovnjak prišel do tega sklepa, je napravil še en poskus. S platinsko žico je «ostrgal» vsako dlačico, vsako površino na poskusnih čebelah in s to platinsko žico skušal inficirati podlago odnosno zanesti klice s čebele na hranljivo podlago. Tudi ta poskus je bil brez uspeha. V hranljivi podlagi se kultura bakterij ni ustvarila
V nadaljevanju svojih raziskav je načelniku pariškega inštituta uspelo dokazati, da je površina telesa čebele prevlečena z nekim antibiotikom, ki umori vsako bakterijo s katero pride čebela v stik. Z nekim drugim antibioti-
.............................m....»milim.........................mmiimiimm..mirnim
.........mmmmijg...imiiimm.
PRISTANIŠKA USTANOVA, KONZORCIJ RAZLAŠČENCEV IN NAFTOVOD
Pomen razgovora v treh
Pogajanja za določitev odškodnine med Pristaniško ustanovo («Ente Porto«) in družbo SIOT (družba za gradnjo naftovoda) na eni strani ter predstavniki lastnikov zemljišč, združenih v konzorciju na drugi strani, so izrednega načelnega pomena. Ta dogodek predstavlja dokajšen napredek v primerjavi s preteklo prakso
Ne glede na to, kakšni bodo konkretni izidi teh pogajanj, bi ta novi postopek lahko tvoril osnovo za spremembo, odnosno dopolnitev samega tozadevnega zakona, ki še vedno jemlje vsako besedo razlaščencu v prvi stopnji razlastitvenega postopka. Naj na kratko omenim da po osnovnem zakonu št. 2359’ iz leta 1865 razlastitelj (v našem primeru Pristaniška ustanova) ne bi mogel nikakor doseči razlastitvenega dekreta od prefekta, če se ne bi prej dogovoril za ceno z lastnikom. Po nekem posebnem zakonu iz leta 1953 (bivše ZVU) pa Pristaniška ustanova lahko razlašča (po domače «vzame»), ne da bi sploh vprašala lastnika, če je zadovoljen s ceno, ki jo sama določa, kakor se ji zljubi.
To velja tudi, kadar «cona» razlašča v imenu in po naročilu drugih oseb, odnosno poljetij, v sedanjem primeru za «naftovod» (družbo SIOT). Pristaniška ustanova je v tem primeru pooblaščenec (mandatar), ali če hočemo oblastveni mešetar («šenšal») družbe SIOT. Pravično je tedaj poklicati na odgovor tudi mandanta, naročnika, to je družbo SIOT. (Pri tem naj omenim, da sam zakon št. 167 od 18.4.1962 o gradnji ljudskih hiš,
ki se ga spominjamo v zvezi s Kolonkovcem) predvideva v svojem členu 13 nujnost pogajanja med lastnikom in končnim koristnikom razlastitve).
V	sedanjem primeru je treba videti v Pristaniški ustanovi to, kar dejansko je tudi na osnovi zakona: pooblaščenec — predstavnik in posrednik (člen III ukaza št 66 od 1953 pravi, da Pristaniška ustanova lahko zahteva razlastitev nepremičnin «v svojem imenu ali v imenu industrijskih podjetij, ki jo za to zaprosijo« — «L’Ente ha la facolta di promuo-vere 1’espropriazione... sta a nome proprio che a nome delle imprese industriali richiedenti«),
V	prvem objavljenem seznamu razlaščencev .je izrecno rečeno, da se bo razlastilo v interesu naftovoda («Terreni necessari ai lavori d( costruzione del »terminal« tel-1’oleodotto Trieste-Ingolstadt»).
A doslej je v glavnem Pristaniška ustanova sama opravila ves «posel» in je nalašč izključila bogata industrijska podjetja iz tega razgovora. Danes se odkrito in javno priznava potreba in umestnost po trojnem razgovoru — med naftovodom. Pristaniško ustanovo in konzorcijem tistih, ki so na tem, da bodo razlaščeni. Izkušnje iz preteklosti nas učijo, da je razlaščenec vedno dosegel pravično
ceno 3.000.000 lir, razlaščeni lastnik se obrne do te petrolejske družbe, katera takoj ponudi 4 milijone lir več, to je 7.000.000.
Tudi v primeru naftovoda imamo že zelo značilne primere, ki nam predočujejo pomen in korist neposrednega pogajanja s končnim koristnikom, to je s samim naftovodom. Ko je ta pred kratkim zasedel nekatera zemljišča «v Va-lah«, je povzročil določeno škodo lastnikom zemljišč. Kmetom je plačal od 1.000 do 1.500 lir-za trto. Ce pomislimo, da je «Ente Porto« na enostranski in samovoljni način določil največ po 550 lir za kv.meter vinograda, ugotovimo, da so cene «cone» krivične in nestvarne. Vinograd n.pr., ki meri 1 000 kv .m in na katerih raste
Kje je potem še vrednost zemljišča in vsega ostalega!
Potrebno je tedaj, nadaljevati s trojnim razgovorom. Naj tu omenim še, da je tak razgovor ute meljen tudi na osnovi samega po slopka naftovoda. Čeprav je raz lastitvena procedura enotna, neraz cepljiva, se naftovod, čeprav pri vatno trgovsko podjetje, za določene ukrepe omenjenega razlastitvenega postopka »kar osebno« obrača na prefekta, kot da bi Pristaniške ustanove sploh ne bilo (n.pr., dekret Div. IV N. Prot. 1-7/C/4/1528 od dne 26.1.65, ki je tudi sestavni del celotne procedure). Za druge ukrepe pa se obrača na svojega »reprezentanta«, na Pristaniško ustanovo. Ta dvoličnost in dvoreznost še bolj opra-
800 trt, naj bi za »cono« veljal vičuje našo zahtevo po neposred 550.000 lir, medtem ko družba SIOT | nih pogajanjih z naftovodom^
kom pa čebele prevlečejo svoje satovje; tretji antibiotik pomešajo v vosek, iz katerega delajo
slu-katerim
hranijo matico, peti antibiotik dodajajo medu, šesti antibiotik pa so francoski znanstveniki odkrili. v če.belji smoli.
To smolo zbirajo čebele s popkov topola ih drugega drevja in jo uporabljajo za zaščito panja proti dežju in prepihu. Ta antibiotik je zelo učinkovit in hkrati zavira rast glivic ter preprečuje da bi glivice klile. Krompir, žito in razno semenje, ki sta ga francoska znanstvenika postavila v panj, ie prenehalo kliti.
Ti antibiotiki so torej tisto sredstvo, ki preprečuje, da bi se panj ne spremenil v kulturo bakterij ali v «polje» rastlin. Tudi če v panj pridejo bakterije, se tu ne množijo, pač pa pomrejo, seme rastlin pa, ki ga prinese v panj čebela ali ki ga sem zanese veter, tu ne vzklije, tudi če bi ga čebele med čiščenjem panja ne izločile.
Čeprav je čudno že to, kako je teh šest vrst antibiotika nastalo in se zdi skoraj neverjetno, kako je »čebelja družina« tako dobro organizirana, so še bolj čudne in neverjetne posledice vsega tega. Odlično funkcioniranje zdravstvene službe 50.000 živih bitij na tako tesnem prostoru enega samega panja, je skoraj neverjetno, kajti neverjetno je, da bi moglo 50.000 ljudi na Ui-strežno tesnem prostoru ali kra ju živeti brez zdravnika in zdravniškega nadzorstva. V tem ko se določeni insekti, ki živijo posamič — kakor na primer muhe — antibiotikom lahko tudi odpovedo, bi čebelja družina brez teh antibiotikov praktično ne bila sposobna za življenje. Šele »odkritje« antibiotikov je torej omOgOčilo, da še tolikšne družine, kakršne so čebelje, ohranijo v nekakšnem absolutnem higienskem stanju.
In sedaj prihajamo do prvotnega problema; do odpora, ki ga posamezne bakterije kažejo do posameznih antibiotikov. V nekaj letih *o mnoge bakterije postale proti antibiotikom imune. Kako je mogoče, da so se čebele, za katere vemo, da žive v svoji približno enaki obliki že 4n milijonov let, ohranile pred ne varnostmi kužnih bolezni, ali točneje, kako je njihovih šest vrst
antibiotika ohranilo svojo moč proti kužnim klicam.
Razumljivo, da tučli' Vned čebelami obstajajo določene bole-ni, in čebelar to točno ve. Toda o-'gromna večina infekcij 'cfeVelaiD. ne more do živega, ker je šest vrst njihovih antibiotikov vedno na straži. Poleg tega ni nikake-ga dvoma, da so čebele s časom svoje antibiotike «razvijale», to se pravi tako izpopolnile, da razpolagajo z antibiotiki, proti katerim bakterije niso mogle pridobiti odpornosti, pa čeprav gre za razvojne procese, ki 'e vleče jo že več milijonov let.
Od tod logično vprašanje, kako to, da bi farmacevtska industrija ne zmogla antibiotikov, ki bi bili stalno učinkoviti?
Znanost, ki raziskuje življenje čebel, še ni ugotovila tega, kako čebela svoja obrambna sredstva zbira in predeluje in kako s pomočjo teh antibiotikov morejo ta sicer drobcena bitja najti prav tisto mero, da najbolj služi svojemu namenu. Ker pa gre v tem primeru za novo odkritje, je upati, da se bo tudi temu vprašanju kdaj našel odgovor.
(«A. Z.»)
plačn 800.000 lir — samo za trte! I	Dr. BOGDAN BERDON
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiI|i"!i|,i*"ii,",*ii|*'l',,,(",,ll*","l,,ii,,ii*i",i|,ii,,ll,i,i,,**,,',ll,i|,,,,,m,i,i|,l*,',|ii,*,l,l*,,i|,,,l,l,,,,,,,Mi,|i|,,,,,,,l,,,,,,a,|,,iii,i,,,,l,,,,,,,,l,,,,i
i ti drugače ooste vse pomešali Res j niča naj bo osnovno pravilo
STRELEC (od 23.11. do 20.2.)
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Previdnosti ne bo nikoli dovolj, posebno ko se lotevate novega dela. Vest o daljnih sorodnikih.
BIK (od 21 4. do 21.5.) Uspeh, ki bo v marsičem spremenil vaš način življenja. Zelo vam bo dobrodošel vaš smisel za kompromis.
DVOJČKA (od 22.5. do 22.6.) Nekoliko preveč ste drobnjakarski,
mK(.VCUI1U	„„„.... zaradi česar ne vidite večjih stvari.
ceno, če se je pogajal neposredno Srečanje z daljnimi prijatelji ah z industrialcem, če je Pristaniška	zn“(ii	.	.	001.	N k .
ustanova stala začasno, ob strani,	i RAK	(od	23.6.	do	22.7.)	Neka iz
to je če se ni vmešavala pri skle- kušnjava vas bo o marsičem pouči-panju cene. A šlo je v glavnena za la. Ve“k."	J„nlpbeznl' Na vi'
osamljene primere. Naj navedem j diku daljše Potov*”J®- opravka samo primer: «Cona» razlasti za	| LEV	(od	23.7.	do	22.8.)	upravKa
neko petrolejsko družbo in določi	I boste imeli	z dokaj	široko družbo.
HOROSKOP
Pazite, da boste taktni. Nekdo bo ljubosumen.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dela se lotite sistematično. Upoštevajte tudi mnenja drugih. V družini bo šlo vse v redu. Na pot boste šli.
TEHTNICA (od 23.9 do 23.10.) Osebno boste morali preveriti nekatere stvari, ki ste jih zaupali drugim. Čaka vas prijetno presenečenje.
ŠKORPIJON (od 24.10. do °2)1.) Vsakega dela se lotite smotrno, kaj-
Precej napeto razpoloženje na de-Ibvnem mestu. Kaprice nekoga bodo pokvarile vse razpoloženje.
KOZOROG (od 2’.12. do 20.1.) Razčistite sl prej pojme in šele na' to ustrezno ukrepajte. Vpletli vas bodo v zadevo, s katero nimate no-bene zveze.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Posli bc do šli dokaj narobe, vendar to ne sme biti vzrok za popuščanje. Nu potovanje boste odšli.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ce se ukvarjate z razumskim delom, bosi 1 Imeli nekaj težav. Pismo, vest ali potovanje.
Pred šestdesetimi leti se je 29. junija v Gorici rodil znani slovenski gledališki delavec Ferdo Delak.
Gimnazijo je končal v Novem mestu. Poleg študija slavistike na ljubljanski univerzi je končal ie gledališko šolo Združenja dramskih umetnikov v Ljubljani, na kar je še na akademiji Mozarte-um v Salzburgu diplomiral iz režije opere in drame.
V težkih povojnih letih se je preživljal kot igralec, sodelavec časopisov, dokler ni dobil svoj prvi angažma v ljubljanski Drami. Vendar je kmalu s slikarjem Avgustom Černigojem osnoval
»Novi oder», gledališko skupino, ki je iskala novih poti v gledališču. Izdal je tudi eno ševilko revije «Novi oder« in imel produkcijo svoje skupine leta 1925 v ljubljanski Drami. Skupno s Černigojem, Stepančičem in pokojnim primorskim slikarjem Špacapanom je prirejal večere nove umetnosti v Trstu in Gorici. Ko je jugoslovanska policija razgnala skn pino «Novega odran, je ustanovil gledališko družino »Prelomu Bil je v stalnih stikih z umetniškimi skupinami avantgardistov, tako z berlinskim »Sturmom« in njegovim predstavnikom Hertvartom VValdnom, z italijansko »Auroros in njenim vodjem Sofroniom Poccarinijem, s skupino »Zenit«, z belgijsko «Antho-logie« in sodelavci Bauchausa Dessaua, a švicarsko skupino, ki se je zbirala okrog slikarja Wla-dimira Shtvaba, leta 1928 pa je pokrenil mednarodno revijo za novo umetnost »TANK«, v kateri so sodelovali poleg njega m Černigoja še Kogoj, Čargo, Kreft, Walden, Marinetti, Poccarini, Lo-zoujick, Micič, Poljanski, Gardi ni. Neuernburg, Mikac, Spiani, Kurt Schivitters. itd., z enim člankom tudi Lunačarski. Po izidu tega članka pa je policija revijo prepovedala. Izšla sta le dva zvezka.
Leta 1921 je na gledališki razstavi v Ljubljani dobil nagrado za scenske osnutke Cankarjevega »Pohujšanja v dolini šentflorjanski«. Kot urednik «Tanka» je nastopal v Berlinu s predavanji o slovenski novi umetnosti v berlinskem »Sturmu«, izdal v Berlinu posebno številko revije «Dct Sturm«, posvečeno slovenski novi umetnosti pod naslovom »Junge slovenische Kunst«, nastopal je v Berlinu v prireditvah »Modem e Kunst aller Lander«, katere je prirejala umetniška skupina »Der Sturm« v Theatru am Schiffbauerdamm.
V tem času je pod imenom Marij Mož nastopal tudi s predava-• nji o «Slovenski manjšin i- pod fašizmom. v Ligi za socialne pravice v Berlinu. Leta 1930 volii na Dunaju Prolet-thedter ,tn pripravil zanj «Rote Revue 1930», največjo manifestacijo Komunistične partija Attstrija. Po tej predstavi je s potnim listom na ime Poldi Strecha, Berichterstatter, odšel v Švico in nato v Pariz, kjer je bil prav na svoj 25. rojstni dan sprejet v Komunistično partijo Italije. Ivan Regent, ki je Delaka že več le poznal kot komunista, kateremu je pokojni Srebrnič dal prve napotke o marksizmu, je De laka sprejel v partijo. Tako je bil poslan v Jugoslavijo, da or ganizira na novo Delavski oder Tu uprizarja Delak predvsem svoje prireditve tako Cankarjevega «Hlapca Jerneja«, s katerim je tudi tržaško gledališče leta 1945 otvorilo svojo novo sezono —, Svejka, Cicibana. Kot vodja Delavskega odra pripravi že na Dunaju za Theatre der Intematio-nalen Arbeiterhilfe predstavo Sin-clairovih Pojočih krokarjev, gostuje s Hlapcem Jernejem po vsej Sloveniji, v Zagrebu, postavlja to delo na mnogih jugoslovanskih odrih in z mnogimi skupinami.
To napoti policijo, da Delavski o-der razžene. Leta 1932-33 je režiser ljubljanske Opere.
V tem času pripravi z naprednimi primorskimi študenti revijo «Glas od doma«, ki je po premieri bila tudi policijsko prepovedana. Nekaj lasa dela kot kulturni referent in režiser na Radiu Ljubljana in ureja tednik Naš val. Nato dela kot režiser v Novem Sodu, vendar mora po režiji Cap-kove «Bele bolezni«, katero uprizarja s filmskimi in skioptičnimi ter radio-vložki, zapustiti Novi Sad, nadaljuje delo v Skupnem gledališču, a ga Dubravko Dujšin leta 1938 pokliče v Zagreb, kjer dela kot dramski in operni režiser do začetka druge svetovne vojne.
Med vojno menja angažma. Vključi se v osvobodilno gibanje, in sicer kot kulturnik na Hrvat-skem. Po vojni je bil prvi upravnik SNG v Trstu, vendar se kmalu vrne v zagrebško gledališče, kjer je leta 1950 slavil 25-letnico umetniškena dela, in bil trikrat nagraien t republiškimi nagradami za režijo. Iz Zagreba je bil poslan za upravnika gledališča na Reki in se je leta 1957 vrnil v Slovenijo kot ravnatelj Mestnega gledališča ljubljanskega.
Njegovo delo na Hrvatskem i* bilo važno tudi zato, ker je prevedel za hrvaške in srbske odre nad 12 slovenskih dramskih del in več kot 35 del iz nemške, italijanske in francoske dramske književnosti. Po upokojitvi leta 1962, dela kot svoboden gledališki u metnik in bo 40-letnico svoje gledališke dejavnosti praznoval letos v Novem Sadu, kjer bo pri-
pravil prvo jugoslovansko uprizoritev Ekgove opere »Čarobne gosli«.
Dušan Moravec je o današnjem slavljencu zapisal;
Koliko postaj, koliko pogumnih in tveganih poskusov, od svojevrstne, mednarodne revije «Tank» prefco »Prolet-teatra« na Dunaju in gledališča «Rdeča pomoč» ravno tam, preko poskusov na delavski odrih, iskanja novih, včasih prav vrtoglavih poti v režiji in sceni, v gledališču in filmu ... Koliko je domislekov «modernih» režiserjev naših dni, ki so stari prav toliko kakor začetki Delakove potil , , '
Ferdo Delak je predvsem režiser, čeprav ga naše današnje občinstvo s te strani žal vse premalo pozna. Pa se je poskušal tudi v igri in inscenaciji, v filmu in literaturi, njegov element je tudi muzika in barva, pero in živa beseda. Za neslovenska gledališča v naši deželi je prevedel prejšnja leta skorajda vse, kar so dobrega napisali slovenski gledališki pisci, poskrbel pa je tudi, da so ta dela zaživela na jugoslovanskih odrih. Predvsem «Hlapec Jerneju, kolektivna drama na Cankarjeve besede, ki je izšla v njegovi priredbi ne le v hrvatskem. temveč tudi v nemškem, francoskem in espe-rantskem prevodu in tako pomagala Cankarjevi besedi široko v svet.
Ob njegovi 60-letnici žel.mo primorski Slovenci svojemu rojaku še mnogo delavnih let.

TOREK. 29. JUNIJA 1965
kovičeva sonata za violončelo in klavir.
Nacbnalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Nabožna glasba; 10.15 Operna antologija; 11.00 Sprehod skozi čas;
11.15	Ital. narodni plesi; 11.30 Melodije in romance; 11.45 Glasba za godala; 14.00 Operna glasba; 14.55 Vreme na ital. morjih;
15.15	Gino D‘Auri in njegova kitara; 15.45 Operetna glasba; 16.30
Pojo Wilma Oolch in Sergio En-drigo; 17.00 Simf. koncert; 18.25 Velike iznajdbe; 18.45 Skladbe za
Radio Trst A
8.00 Koledar; 8.30 Slov. zborovske skladbe; 9.00 Maša; 9.50 Orkestra Ambrose in Chacksfield;
10.30	Komorni zbor ljubljanske radiotelevizije; 11.00 Operne uverture in medigre; 11.45 Glasbeno potovanje; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Kvartet »Radar«; 15.00 Orkestri;
15.30	»Sentjurjevski provizor«, drama v treh dejanjih; 17.15 Beethoven; Šesta simfonija v F-duru;
18.00 Z zaključne prireditve šolskega leta 1964-65; 18.30 Weber:
Koncert za klarinet in orkester;
18.50 «Big» Tiny Little in Crazy Otto; 19.00 »Cambridge Strings«;
19.15 «Cronia in njegova knjiga .Dantejev uspeh v srbsko-hrvat-ski književnosti’«; 19.30 Novosti v lahki glasbi; 20.00 Šport; 20.30 Kulturni odmevi; 21.00 Kromatič-na fantazija; 22.00 Bogomir Ma gajna: »Icarus«; 22.30 Melodije v polmraku; 22.45 Komorna glasba
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Pesem za pesmijo; 8.30 Polke in valčki; 9.00 Pod senčnikom; 9.45 Vrtiljak; 10.00 Iz Operetnega sveta; 10.45 Novosti »Ariston«; 11.00 Tri rapsodije; 1U0 Glasbeni spo- J« VašMzoVaftSrVsO Tour"de fed- H-50 Ig 12.50 Glasba po ie- France; 20.05 Pozor na ritem; 1-1 ah; 13.40 Popevke; 14.00 Kultur- 2100 valčki: 21.40 Glasba v ve-ni mozaik; 14.15 Mladinski zbor feru; jj 15 ia7,z.
«Volovčica»; 15.00 Za oddih in
/II. program
coski sodobni glasbeniki; 22.45 Glasba danes.
Slovenija
orkester; 19.30 Vrtiljak melodij; 20.30 Dario Nicodemi: «11 rtfugio«; 22.15 Plesna glasba
//. program
8.00 Jutranja glasba; 9.30 Pisan glasbeni spored; 10.40 Glasba za praznični dan; 11.35 Pevci na odru; 12,30 Orkestri: 14.00 Plošče za poletje: 14.15 Glasba z dveh celin; 14.45 Glasbeni koktail; 15.00 II cantaglro; 15.15 Vrtiljak pesmi;
15.35	Ritmi in melodije; 16.00 Rap sodija, vmes Tour de France;
16.35	Panorama motivov; 16.50 Ital. narodne pesmi; 17.30 Pianist-
a Dora Musumeci; 17.45 Plesna glasba; 18.30 Srečanje v plavanju med Italijo, Francijo in švedsko;
razvedrilo; 15.45 Zenski kvartet; 16.00 Od opere do opere; 16.30 Tajnosti majorja Thompsona — (Pierre Daninos); 16.45 Trobentač Billy Butterfield; 17.00 Pevci, ki jih imate najraje; 17.40 Glasbena fantazija; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje Rita Pavone; 19.30 Prenos R.L; 22.15 Saksofoni; 22.40 Sosta-
17.00 F. Garcia Lorca: »La don-na Rosita nubile«; 18.30 Pregled francoske kulture; 18.45 Rutinlje-ve skladbe; 18.55 Knjižne novosti; 19.15 Tuji periodični tisk; 1930 Koncert; 20.30 Revija revij: 20 40 Bcccherinijeve skladbe; • 21.20 Fran-
8.05 Melodije; 8.35 Iz narodne zakladnice; 9.00 Počitniško popotovanje; 9.15 Počitniški pozdrav; 9.30 Godala v ritmu; 10.15 Iz Verdijevega «Trubadurja»; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Krsto Odak; III. simfonija; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Cez hrib in dol; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Dela P. I Čajkovskega; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.20 Zabavni in-termezzo: 15.30 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simfonični koncert; 18.00 Aktualnosti doma in do svetu; 18.15 Popevke; 18.45 Na mednarodnih križDOtith; 19 05 Glasbene razglednice; 20 00 Flavtist Bori* Čampa; 20.20 Radijska igra — Karel Cop: Ure; 21 10 Serenadni večer; 22.10 V plesnem ritmu; 23 05 Iz kroga «Pro m”*(c» viva«.
Ital. televizija
18.00	Spored za naimlajše; 19.00 Dnevnik; 1915 Plavalne tekme v Rimu: 19.55 Športne vesti in ital kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Folm «11 gigante di New York»: 22.15 Knjižne novosti; 22 45 Konjske dirke v Rimu. ob koncu dnevnik.
//. kanal
21.00	Dnevnik: 21.15 Športni pet
najstdnevnik; 22.15 Najbolj uspele prireditve:	S. Gotta:	»Otto-
centoii
Jug. televizija
TOREK, 29. junija NI SPOREDA.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 32, najnižia 24,8, ob 19 uri 24.2; vlaga 51 odst., zračrai tlak 1017.2, raste, veter 35 km severovzhodnik, sunki bur.ie 70 km na uro. nebo 4 desetine pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 25 stop.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 2». Junija
Peter in Pavel
Sonce vzide ob 4,18 in zatone ob 19.58 Dolžina dneva 15.40. Luna vzide ob 4.10 in zatone ob 20.21
Jutri, SREDA, 30. junija
Emilija
SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Težav ne bo
dobave
mogoče
vode mestu še odpraviti
Občinska uprava nima denarja za gradnjo novega vodovoda - Možnosti gradnje vodovoda v Glinščici - Odobren sklep o konzorciju za okrepitev univerze
Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta se je začela z odgovorom župana komunističnemu svetovalcu Calabrii, ki ga je preteklega aprila vprašal, ali bo tudi občinski odbor poslal v Milan na vsedržavno manifestacijo odporništva, ki je bila določena za 9. maja, zastopstvo sestavljeno iz predstavnikov vseh skupin v občinskem svetu lažen miscvcev, in ali bi ne bilo primerno. da bi občinska uprava daia na razpolago partizanskim organizaci-jan. nekaj avtobusov, da bi se čim-več tržaških borcev udeležilo te velike partizanske manifestacije.
župan je izjavil, da je občinska uprava tedaj ravnala po načinu, ki je doslej v veljavi, da občinski svet zastopa župan ali pa njegov pooblaščenec. V tem primeru, jt dejal župan, je občinski svet zastopal odbornik Bazzaro. župan je sicer dodal, da so komunisti že večkrat izrazili svoje nasprotovanje proti temu načinu zastopanja občinskega sveta, da pa odbor meni, da je to edini pravilen način. Glede avtobusov za partizanske borce pa. je župan izjavil, da je občinska uprava v denarni stiski in da zato ni mogla najeti avtobusov. Tudi občinsko podjetje Acegat, ki ima svojo neodvisno upravo, je v denarni stiski in bi ne bilo primerno zahtevati od tega podjetja avtobuse.
Razumljivo je, da se svetovalec Calabria ni mogel strinjati z odgovorom predvsem zato ne, ker je pokrajinska uprava, ki ji prav tako načeljuje predstavnik demokristjanov, sestavila predstavništvo iz vseh svetovalskih skupin razen mi-sovcev in jo poslala v Milan. Poleg tega pa je svetovalec še izjavil, da je vprašanje prisotnosti tržaškega odporniškega gibanja v Milanu politično vprašanje, ki še doslej ni našlo svoje domovinske pravice v odboru levega centra.
Nato je odbornik za mestna Industrijska podjetja inž. Spaccini odgovoril na vprašanje, ki mu ga Je postavil dr. Pincherle (PSIUFT glede težav pri dobavi vode mestu v poletnih mesecih. Dr. Pincherle je v svojem vprašanju vprašal župana in pristojnega odbornika, ali se Jima ne zdi primerno, da bi občinski svet razpravljal o dobavi vode mestu, o rešitvah, ki jih je Acegat sestavila po 15 letih proučevanja in na kakšen način namerava občinska uprava rešiti to vprašanje. Zaradi težav pri dobav-
ljanju vode in zaradi alarmantnih perspektiv za bodoče, je nujno, da se to vprašanje postavi na dnevni red sedanjega zasedanja občinskega sveta.
Odbornik je najprej dejal, da je prebivalstvo zelo občutljivo glede tega vprašanja. Potem ko Je ugotovil, da je bila občinska uprava postavljena na zatožno klop glede pomanjkanja vode, je dejal, da je Acegat sedaj v stanju nuditi mestu 126.000 kb. metrov vode dnevno in da je kljub temu v nekaterih dneh dobava vode presegla to količino, kar pomeni, da so bile že prizadete rezerve v vodohramih. Dejal je, da se Acegat že mnogo let ukvarja s tem vprašanjem in da je že leta 1960 napovedala težave, ki so prišle sedaj na dan. Odbornik je nadalje povedal, da je podjetje Acegat sestavilo načrte za razne začasne rešitve, eno od katerih bi bila, da se postavijo v glavni dvigalni postaji močnejše črpalke, ki naj bi povečale hitrost vode v glavnem cevovodu in na ta način omogočile dobavo okrog 20.000 kb. metrov več vode kot sedaj, kar bi za nekaj let omililo krizo. Toda ta načrt, ki bi stal samo okrog 120-130 milijonov lir, Je iz tehničnih razlogov težko Izvedljiv, ker bi pretila nevarnost, da bi v glavno vodovodno cev vnesli previsok pritisk, ki bi lahko povzročil počenje glavne cevi. Kljub temu pa tehniki Acegata resno proučujejo to začasno rešitev. Vsaka druga rešitev pa, ki je vezana z večjimi stroški, da ne govorimo o novem vodovodu, ki bi stal 8 milijard lir, Je dejal odbornik, jg bila za sedaj odložena, ker je prof. Marussi ugotovil nahajališče velikih količin sladke vode v podzemlju Glinščice, od koder bi lahko napeljali vodovod z zmogljivostjo 240.000 kb. metrov vode dnevno. Toda to vprašanje zahteva še mnogo proučevanj. Zato so zaprosili ministrstvo za javna dela za sredstva, da se ugotovijo točne količine vode na področju Glinščice, da bi lahko od tam napeljali vodovod v mesto. Nadalje Je odbornik dejal, da je Trst še vedno v zelo ugodnem položaiu glede dobave vode v primerjavi z drugimi velikimi mesti in da zato ni mogoče niti misliti, da bi državna uprava odobrila kakršen roli prispevek v ta namen.
Podobno vprašanje kot Pincherle

SEJA DEŽELNEGA ODBORA
Odobritev zakonskih osnutkov za pospeševanje industrije
Dežela hoče omogočiti nove vire zaposlitve
Včeraj zjutraj se je sestal deželni odbor, ki je obravnaval vprašanje industrializacije, katero je življenjske važnosti za prihodnost Purla-nije-Julijske krajine. Odbor je namreč opredelil tri važne zakonske osnutke, katerih namen je vrsta organskih posegov v prid industrijskemu razvoju naše dežele.
Prvi zakonski osnutek pooblašča deželno upravo, da podeli javnim ustanovam in konzorcijem, ki se posvečajo industrijskemu razvoju na deželnih področjih na podlagi državnih zakonov ali deželnega načrtovanja, do 80 odstotkov prispevka za pomožna tehnična dela. Pri tem računa v izdatek poleg vrednosti raznih del tudi 7 odstotkov za splošne stroške in kolav-dacijo. Prošnje za prispevke je treba predložiti deželnemu odborni-štvu za industrijo in trgovino. Prispevke bo podelil predsednik dežele z odlokom ali pa odbornik za industrijo in trgovino po njegovem pooblastilu.
Drugi zakonski osnutek predvideva nakup obveznic kreditne u-stanove za finansiranje v višin dveh milijard in pol na srednji plačilni rok. Obresti za te obveznice bo določil medministrski odbor za kredite. Obveznice bodo izplačali k la pari v 10 letih.
S tretjim deželnim zakonom bo deželna uprava lahko dajala prispevke industrijskim podjetjem za plačilo obresti do 5 odstotkov na posojila, ki jih najamejo ta podjetja. Na vsak način bo smel biti ta prispevek takšen, da se preostal; del obrestne mere ne zniža pod 3.5 odstotka. Namen tega zakonskega osnutka je, da lahko dobe podjetja posojila po obrestni men
3,5 odstotka, ki bo tako enaka za vse Te prispevke bodo dajali zlasti zv razširjenje in modernizacijo industrijskih podjetij ter za nakup strojev, ki bodo omogočili pove Čanje proizvodnje in proizvodnosti tovarnah. Tudi prošnje za te prispevke bo treba predložiti od-bornlštvu za industrijo in trgovino ter bo veljal zanje isti postopek kot za prispevke, ki jih predvideva prvi zakonski osnutek.
S temi zakonskimi osnutki hoče dežela pospešiti industrijski razvoj hkrati pa zagotoviti nove vire zaposlitve in s tem dohodkov.
4. JULIJA V ILIRSKI BISTRICI
Zbor partizanskih prekomorskih brigad
Vozni red vlakov - Spored 4. julija
Vse bivše borce, aktiviste, svojce in sorodnike padlih in simpatizerje vabimo na veliko partizansko srečanje v Ilirski Bistrici.
Kdor nima na razpolago prevoznega sredstva, naj se odpelje z vlakom.
Udeleženci izleta naj si kupijo nedeljsko povratno vozno karto (tarifa štev. 3) do železniške postaje Opčine-meja!
Odhod vlaka iz Trsta ob 6.30, iz Križa ob 6.44, iz Nabrežine ob 6.54, s Proseka ob 7.04, z Opčin ob 7.25.
Odhod iz Ilirske Bistrice ob 20. uri.
Ob 10. uri v Ilirski Bistrici množično zborovanje z govorom Miha Marinka, političnega sekretarja CK ZKS. Nastopijo združeni, pevski zbori iz Ajdovščine, Branika, Cerk-na, Dorimberga, Ilirske Bistrice, I-zole, Jelšan, Podnanosa, Sežane, Ronk, Vrtojbe, «Vinko Vodopivec« iz Ljubljane in Prosek-Kontovel, ter pet oktetov iz Primorske. Spremljala bo godba iz Idrije.
Od 11.30 do 12.30 koncerti godb na pihala iz Idrije in Postojne.
je predložil tudi liberalni svetovalec dr. Trauner in je zato odbornikov odgovor veljal tudi njemu.
Zato sta oba svetovalca pozvala odbor, naj stori vse, da bo vprašanje dobave vode pravočasno rešeno.
Po odgovorih na vprašanja se je zavlekla razprava o sklepu odbora o ustanovitvi deželnega konzorcija za okrepitev tržaške univerze in o odobritvi osnutka konvencije in statuta. Svetovalci opozicije so izjavili, da so pripravljeni glasovati za ustanovitev konzorcija, da pa bi bilo treba razpravljati o statutu.
Ker je večina vse predloge opozicije zavrnila, so za sklep glasovale samo stranke odbora in misov-ci, liberalci in komunisti so se vzdržali, dr. Pincherle in Marche-sich pa sta glasovala proti.
..............................................................timi...
ZANIMIVI RAZGOVORI V OKVIRU TRŽAŠKEGA VELESEJMA
Od 12. do 16. srečanje borcev prekomorskih brigad.
Ob 17. kulturna prireditev, pri kateri bodo sodelovali «Medjure-publička kulturno - prosvetna za-jednica Plevje« in pevski zbori Prosek-Kontovel ter Ronke. Ob 18.30 športne in zabavne prireditve.
ODBOR
NA SLOVENSKIH SREDNJIH SOLAII V TRSTU
Jutri začetek nalog za zrelostne izpite
Seznami komisij za zrelostne izpite
Jutri v krožku «Morandi»
Predavanji Dušana Hreščaka in prof. Paola Seme
Jutri ob 19. uri bosta v kulturnem krožku «Rodolfo Morandi« na Trgu S. Giovanni 1 govorila Dušan Hreščak o slovenskih organizacijah in Paolo Šema o komunistični partiji. Govornika bosta nastopila v okviru predavanj ((Pričevanja o političnih gibanjih v Trstu od konca prve svetovne vojne do leta 1943».
Pohištvo, les in topol so zdaj v središču zanimanja strokovnjakov
Italija bi želela izvažati več pohištva - Razdeljene nagrade za najboljše zložljive stole
Danes 10. mednarodni dan lesa
Zaključen obisk delegacije SZDL Slovenije
Delegacija SZDL Slovenije, ki je prišla pod vodstvom podpredsednika dr. J. Vilfana na tridnevni obisk na vabilo deželnega odbora PSI, Je v nedeljo zjutraj obiskala Videm, kjer je imela razgovore z voditelji tamkajšnje federacije PSI. Zatem je prisostvovala kongresu Zveze demokratičnih občin v deželi. Delegacija Je odšla nato v Čedad, kjer je obiskala muzej, longobard-ski tempelj in prosvetno društvo «Ivan Trinko«. Popoldne pa Je odšla v spremstvu socialističnih voditeljev PSI v Lignano.
Včeraj so delegacijo sprejeli na socialistični federaciji v Pordenonu, kjer je imela razgovore s tamkajšnjimi voditelji. Nato je delegacija obiskala tovarno hladilnikov Rex v Pordenonu in tovarno Telefox v Vidmu. V Vidmu je delegacija ponovno obiskala vodstvo tamkajšnje federacije PSI ter se vrnila v Trst. Od tu je snoči odpotovala nazaj v Ljubljano.
V nedeljo Je bilo v konferenčni dvorani na tržaškem velesejmu VIII. mednarodno srečanje o pohištvu, ter z njim združena okrogla miza na temo ((Izkušnje in možnosti Italijanske razstave pohištva v Milanu, zlasti kar se tiče Izvoza tega blaga«. Srečanje in okrogle mize so se udeležili predstavniki omenjene milanske razstave, specializiranega salona pohištva iz mesta Cantu, pohištvene bienale iz Marjana Comense, obrtniške razstave iz Monze, številni industrljci z lesnega področja ter poslovni ljudje iz dežele Furlanija — Julijska krajina iz notranjosti države. Deželni odbor je zastopal odbornik za Industrijo in trgovino dr. Marpille-ro, za vladni komisariat je bil prisoten dr. Gelatl, medtem ko je tržaško občino predstavljal dr. Ve-nier. Srečanje strokovnjakov in o-kroglo mizo je vodil kakor prejšnja' leta milanski strokovnjak z lesnega področja dr. Dosi.
Pred pričetkom VIII. mednarodnega srečanja je predsednik vele-sejemske uprave kap. Suttora pozdravil prisotne goste in strokovnjake, v imenu dežele Furlanije Julijske krajine pa jih je pozdravil odbornik za trgovino in industrijo dr. Marpillero. Podpredsednik milanske razstave pohištva De Bag-gis Je nato prebral daljše poročilo o nastanku in razvoju te prireditve ter poudaril zlasti pomen, ki ga imajo take specializirane razstave pri pospeševanju izvoza na tuja tržišča. Govornik je med drugim omenil, da Je Italija lani prodala v tujino za 11 milijard lir raznega pohištva. Dr. Baggisu so nato sledili še drugi strokovnjaki, ki so prikazali z raznih zornih kotov naj važnejša vprašanja, ki zadevajo današnjo proizvodnjo, distribucijo in izvoz pohištva iz Italije. V glavnem so vsi poudarili potrebo, da bi Italija v prihodnjem čim bolj povečala izvoz pohištva v tujino, to stremljenje pa je treba podpi ratl s primerno propagandno politiko za italijanske izdelke z vrsto razstav specializirane narave, in sicer ne samo na domačih tleh, temveč tudi v tujini.
Ob zaključku zasedanja so člani posebne žirije razdelili nagrade risarjem in arhitektom, ki so zasedli prva mesta na letošnjem tekmovanju z naslovom ((Zložljivi stol«. Nagrajene izdelke si občinstvo lahko ogleda na sejmišču, in sicer v drugem nadstropju v Palači narodov, kjer bodo razstavljeni do zaključka velesejma, to Je do vključno 5. iu-
papirja ter za proizvodnjo raznih plošč in pohištva.
Na trgovinski zbornici je medtem avstrijski strokovnjak z lesnega področja arh. Grttn z dunajsroga Sveta za lesno gospodarstvo predaval o temi «Les in klej«. Pred časom je o tem vprašanju spregovoril v našem mestu drugi predstavnik Holzwlrtschafstrata in že takrat je njegova konferenca vzbudila med tukajšnjimi poslovnimi ljudmi veliko zanimanje. Včerajšnje predavanje je zato prišlo poslušat lepo število domačih ind i-strijcev in trgovcev z lesnega področja. Klejen les je ena izmed novih surovin, katerim se zlasti v gradbeništvu obeta zanimiva bodočnost. S to surovino je namreč mogoče graditi lope, strehe in ”az-ne druge konstrukcije poljubnih oblik in dimenzij poleg tega pa
lija.
Včeraj zjutraj Je bilo v konferenčni dvorani na sejmišču prvo vsedržavno srečanje strokovnjakov z lesnega področja o razvoju topolovih nasadov v Italiji ter o vprašanjih, ki zadevajo preskrbovanje industrije ter trgovino s topolovim lesom. Srečanju je predsedoval glavni ravnatelj Zavoda za gozdno gospodarstvo in hribovita področja dr. V. Pizzigallo. Predsednik deželnega odbora za les pri konzulti za kmetijstvo dr. Martlori je v daljšem predavanju orisal prednosti topolovine pred drugimi vrstami lesa, in sicer zlasti njegovo hitro raščo in vsestransko uporabnost v industriji, in sicer za proizvodnjo
ima lahko klej, s katerim preparirajo lesno maso, to lastnost, da jo spremeni v popolnoma negorljivo zmes.
Danes bo na sejmišču ena izmed najvažnejših stranskih prireditev, namreč X. mednarodni dan lesa. Najavljen je nastop številnih govornikov, ki bodo spregovorili o vseh vprašanjih, ki se tičejo tega specializiranega pridobitnega področja. Les je kakor znano ena izmed najvažnejših blagovnih vrst za tržaško pristanišče, zato je mednarodni dan lesa ena izmed poglavitnih točk tudi letošnjega sejemskega koledarja.
V dopoldanskih urah danes si bo sejmišče ogledal italijanski generalni konzul v Kopru dr. Cer-chione.
Jutri se začnejo na slovenskih srednjih šolah v Trstu zrelostni izpiti s pismeno nalogo iz italijanščine. Na italijanskih šolah pa se začnejo zrelostni izpiti 1. julija. Zrelostni izpiti se začnejo na slovenskih šolah prej kot na italijanskih, ker imajo slovenski maturanti eno nalogo več, in sicer iz slovenščine.
Na slovenskih srednjih šolah v Trstu, kjer polagajo zrelostne izpite tudi dijaki slovenskega učiteljišča in slovenskega klasičnega liceja iz Gorice, bodo naslednje komisije za zrelostne izpite.
Klasični in znanstveni licej: predsednik prof. Attilio Budrovicb, člani komisije: Rozalija Lojk roj Sim. čič za italijanščino, Pavel Merku za slovenščino. Oton Berce za filozofijo in zgodovino, Branko Fer-lat za matematiko in fiziko, Alojz Rebula za latinščino in grščino, I-vanka Crovatin za prirodne vede.
Učiteljišče: predsednik prof. Ar-turo Cronia, člani komisije: Vera Bedendo roj. Semenič za italijanščino, Egidij Košuta za filozofijo in pedagogiko, Sonja Tominec za matematiko in fiziko, Branko Pegan za prirodne vede. Janko Jež za slovenščino, Rado Bednarik za latinščino in zgodovino.
Trgovska akademija: predsednik prof. Mihael Rožič, člani komisije: Kazimir Faganel za italijanščino, Josip Seražin za slovenščino in zgodovino, Rafael Premrl za nemščino, Boris Mašera za pravne in ekonomske vede, Vladimir Turina za knjigovodstvo in trgovin.stvo. Kazimir Sancin kot predstavnik stroke.
Kakor je znano, opravljajo zrelostne izpite v Trstu slovenski dijak; iz Trsta in iz Gorice. Skupno je letos prijavljenih za veliko maturo 86 dijakov, in sicer 19 z znanstvenega liceja, 10 s klasičnega liceja v Trstu in 7 s klasičnega liceja v Gorici ter 1 privatist, 9 z učiteljišča v Trstu in 5 z učiteljišča v Gorici ter 1 privatist, 35 s trgovske akademije in 1 privatist.
Zrelostni izpiti na slovenskih srednjih šolah se bodo začeli 30. junija, na italijanskih pa 1. julija.
Razpored pismenih nalog bo naslednji
Klasični licej: 30. junija italijanščina, 1. julija slovenščina, 2. julija prevod iz latinščine, 5. julija prevod v latinščino, 6. julija grščina.
Znanstveni licej: 30. junija italijanščina, 1. julija slovenščina, 2. julija prevod iz latinščine, 3 julija
risanje, 5. julija matematika, 6. julija angleščina.
Učiteljišče: 30. junija italijanščina, 1. julija slovenščina, 2. julija prevod iz latinščine, 5. julija matematika.
Trgovska akademija: 30. junija italijanščina, 1. julija slovenščina, 2. julija knjigovodstvo, 3. julija blagoznanstvo, 5. julija trgovinstvo, 6. julija tuj jezik.
Z vespo v kravo
Na Kontovelu, blizu stavbe št, 111 se je včeraj zjutraj pripetila prometna nesreča, ki jo je povzročila krava. Okrog 8. ure sta se v smeri proti mestu peljala na vespi TS 31511 20-letni Danilo Ro-dela iz Križa š<t. 543 in njegova 18-letna žena Annamaria Bolcich. Ko je Rodela privozil na Konto-vel, je nenadoma zagledal pred seboj kravo, ki je šla čez cesto. Zavrl je, toda ni se mogel izogniti živali. Zaradi trčenja sta zakonca padla ter se ranila in pobila. Z rešilnim avtom RK so ju prepeljali v bolnišnico, kjer so Rodelo sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 40 žena pa bo ozdravila v 15 dneh.
Miramarski grad «LUC1 IN ZVOKI«, Drevi ob 21. uri in ob 22.15 dve predstavi v italijanščini »Massiml-liano e Carlotta«. Tramvaj št. 6 do Barkoveli, avtobus «M» od Bar-kovelj do Miramara.
Šolske vesti
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prično ZRELOSTNI IZPITI v poletnem izpitnem roku šolskega leta 1964/1965 dne 39. Junija 1965 ob 1.30 s pismenim izpitom iz italijanščipe.
Razna obvestila
Občni zbor Glasbene Matice.
Redni občni zbor Glasbene Matice bo v četrtek, l, julija t I. ob 20. url v društvenih prostorih v Ul. Kuggero Marina 29/11, z običajnim dnevnim redom.
iiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMmiMi 111111111111 m iiiiiiiimniiniiiiiiiMiiiH
SMRTNA PROMETNA NESREČA V NEDELJO DOPOLDNE NA PESKU
Čez cesto je nesel vodo za svoj fičko pa ga je do smrti povozil avto
Nesrečni avtomobilist; 22-letni delavec iz Verone - Karabinjerji pozivajo neznanega šoferja, ki je bil priča nesreči
Na cesti med Bazovico in mejnim prehodom na Pesku, v bližini cestarske hiše, se je v nedeljo zjutraj pripetila smrtna prometna nesreča, katere žrtev je postal 22-letni delavec Ruggero Menon iz Verone, Ul. Marre 9. Bilo je o-krog 11. ure, ko je Menon vozil svoj fiat 600, v katerem se je peljala tudi njegova zaročenka, proti Pesku. Nenadoma je opazil, da mu v radiatorju vre voda. Zavozil je s ceste in ustavil avto, nato je šel v bližnjo hišo in zaprosil za vedro vode, da bi jo prilil v radiator. Ko se je vračal k avtu, pa ga je čakala smrt.
Ko je Menon prečkal cesto, sta namreč nenadoma privozila s Peska proti Bazovici dva avtomobila. Prvi je bil fiat 1100 temne barve, takoj za njim pa je 56-letni Giuseppe Dentice iz Ul. Gatteri 40 privozil svoj fiat 500 TS 27994. Ko je prvi avtomobilist zagledal Menona sredi ceste, je zavrl, to pa je presenetilo Denticeja, ki je hitro zavil na levo in zavrl, da ne bi trčil v avto. Pri tem manevru pa je Dentice nenadoma zagledal pred seboj Menona, ki je že šel mimo prvega avta. Zaman je Dentice še enkrat zavrl in zavil na levo. Z vso silo je zadel Menona s prednjim delom avta. Menona je vrglo nekaj metrov stran in je hudo ranjen obležal. Prihiteli so bolničarji RK in ponesrečenca nemudoma odpeljali v bolnišnico.
Sprejeli so ga na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v enem mesecu zaradi udarcev in ran po čelu, levem sencu, nosu, zloma leve noge in ran po rokah. Kasneje pa se je Menonovo zdravstveno stanje poslabšalo in so ga premestili na prvi kirurški odde-
lek, kjer je popoldne izdihnil. Vse potrebne formalnosti na kraju nesreče so opravili karabinjerji, ki pozivajo neznanega šoferja fiata 1100, naj se zglasi na karabinjerski postaji v Bazovici zaradi informacij v zvezi z nesrečo.
Nagrade na velesejmu
Sinoči so na velesejmu izžrebali naslednje nagrade:
1.	nagrada: kuhalnik na plin ((Super« — Iginlo Renler, Piazzale De Gasperl 3.
2.	nagrada:	likalnik «Philips» -
Radio Ancona — Paolo Canciani, 1. Trieste — Tržič.
3.	nagrada: dve škatli Dixan — Amelia Conciatto, Ul. Ronchetto 53.
4.	nagrada: dve steklenici «Isola-bella« in publikacija Venezia Giu-lia - Friull — Ezio Pecchiari, Ulica Valmaura 23.
5.	nagrada: 10 kg riža in škatla Skip — Mauro Teržani, Ul. Com-merciale 67.
6.	nagrada: več parov ženskih nogavic, več kravat, več nalivnih peres — Emilio Visintin — Sovodnje (Gorica).
Slovenske knjige na velesejmu
gami sta tudi slovensko-italijanski in najnovejša izdaja italijansko-slo-venskegu slovarja. Med prevodi Je razstavljenih tudi več del italijanskih avtorjev, in sicer srečamo tu tudi naslednja imena: Leopardi, Silone, Pratolini, E. De Amicis, Mo-ravia, Vittorini, Pavese, G. T. cii Lampedusa 1td.; med drugimi je tu tudi delo «Tržaška prikazen« (11 fantasma dl Trieste), ki ga je napisal E. Bettiza, prevedel pa Silvester Škerlj. Vse razstavljene knjige, revije ln učila, kakor tudi otroške slikanice in folklorni izdelki — del jugoslovanske razstave obsega namreč tudi bogato izbiro rokodelskih primerkov — vzbujajo pri obiskovalcih veliko zanimanje. Ka<or opozarjajo posebne tablice v italijanščini in slovenščini, pa so vsi ti izdelki na prodaj v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška, in sicer vse leto.
Prod dnevi je promoviral na tržaški univerzi za doktorja političnih ved.
EDVARD GERMANI odbornik prosvetnega društva v Skednju.
Društvo in prijatelji čestitajo novemu doktorju za doseženi akademski naslov in mu želijo še obilo uspeha v življenju.
Včeraj sta se poročila IVICA MAHNIČ in
__ _.	2ARKO SIMONIČ ...
Prisrčno jima čestitajo prijatelji in znanci. Čestitkam se pridružujeta tudi uprava in uredništvo Primorskega dnevnika.
Nazionale 15.00 «Una ragazza a Saint Tropez« Technicolor. Daniel Cau-chy.
Arcobaleno 14,30 «01ub di gangster« Sean Connery.
Excelsior 16.00 »La strana guerra del capitano Grant« Cary Grant, Ann Sheridan.
Fenice 16.00 «11 ribelle deli'Anatol-lia».
Grattaclelo 16.00 «LiUth» Jean Se-berg, Warren Beatty
Alabarda 15.00 »Uccidere agente segreto 777». Colorscope. Jane Klair.
Filodramraatico 15.00 »La dove scen-de il sole«. Colorscope. Stevvart Granger, Bike Sommer.
Aurora 15.00 «11 figlio rapito« Jose-lito.
Cristallo 16.00 «1 fillbustierl della Costa d’Oro». Technicolor.
Garibaldi 15.00 «Okimawa» Technicolor. Richard VVidmark
Capitol 15.30 »Un leone nel mio let-to» Technicolor. Tony Randall.
Impero 15.00 «Agente 007 licenza di uccidere«. Sean Connery.
Vittorio Veneto 15.30 ((Lassii qualcu-no mi attende« Peter Sellers, Cedile Parker.
Moderno 15.00 «11 passaggio del Re-no» Charles Aznavour.
Astra 15.30 «11 grande lupo chiama«.
Astoria 14.30 «11 cenerentplo« Technicolor. Jerry Leviš.
Abbazia 15.00 «Non mandarini flori« Technicolor Rock Hudson, Doris Day, Tony Randall.
Ideale 14.30 «Le schiave eslstono an-cora?# Prepovedano mladini pod 18. letom.
LETNI KINO
Sattellte 20.30 «Due contro tutti« — Technicolor. Walter Chiari, Rai-mondo Vianello, Se ponovi prvi del
SPDT priredi v nedeljo 11. julij* Izlet v dolino Belega potoka (Weis-senbach) ob Rabeljskem jezeru z vzponom na Lepo glavo (2049 m). Z avtobusom se bomo pripeljali do vhoda v dolino ln od tu. po prijetni enourni hoji, bomo dospeli do koče «Brunner» (1432 m) Kdor bo hotel naprej, lahko doseže po prijetnem vzpenjanju (pribl. 21/2 h) vrh Lepe glave, ostali pa lahko ostanejo ob Rabeljskem Jezeru, izlet je sicer usmerjen v malo znano gorsko skupino, ki pa je izredno lepa razgledna točka, postavljena med znane gorske velikane kot so skupina Viša. Mangart In lepe gorske doline Belega In Mrzlega potoka. Vpisovanje v Ul. Geppa 9, do vključno 7. julija t. 1.
* * •
Prosvetno društvo v Skednju priredi v nedeljo, 18. julija t. 1. Izlet na Reko. v Crikvenico in Senj. Vpisovanje vsak dan, razen v soboto in nedeljo, od 20 30 do 22 ure na sedežu društva, Via dl Servola 124-1.
Odbor PD Marij Matjaslč-Milan v Barkovljah. Strada del Friull 795, javlja, da se nadaljuje z vpisovanjem za izlet na Bled po Soški in Trentskl dolini za dne. 18. julija t. 1. I11 to na splošno željo udeleženčevi za katere je zmanjkal prostor v prvem vozilu. Morebitni udeleženci naj se prijavijo na sedežu najpozneje do 3. julija vsak dan od 18. do 20. ure.
Izletnike iz mesta bo odpeljal avtobus od postaje openskega tramvaja oh 4.40, kjer se bo ustavil tudi na povratku
V Jugoslovanskem paviljonu v Palači narodov razstavlja Cankarjeva založba iz Ljubljane vrsto za-nlmivah knjig, in sicer slovarje, domače in tuje romane, kataloge, poučne knjige, slikanice za otroke, posamezne snopiče periodičnih revij, Itd. Med razstavljenimi knji-
.  ,        Illlll.IMMIIIII HI.         IH...      
ŽALOSTEN NEDELJSKI IZLET V FURLANIJO
Izgubili sta življenje mati in hči
Nesrečni ženski: 25 delna Maria Grazia Valenti in njena 53 letna mali Italia Scrigna vd. Valenti
Dve mrtvi ženski in šest ranjencev je terjala prometna nesreča,
ki se je pripetila predvčerajšnjim
popoldne na križišču cest v bližini Sv. Ivana ob Nadiži, kjer sta trčila dva avtomobila. Prvi avto z evidenčno tablico TS 54047 je v smeri proti Go-rici vozila 25-letna Maria Grazia Valenti iz Ulice Schiapparelii 56. Zraven nje je sedela njena 53-letna mati Italia Scrigna vd. Valenti, na zadnjem sedežu pa stric in teta Marie Gra-zie, 54-letni Fietro Riasa in 46-let-na Regina Scrigna iz Ul- Rivolto. Drugi avtomobil GO 22926 pa ie nasproti privozil 18-letni Paolo Romano. V tem avtu so bili še 21-letni Oliviero Re. 19-letni Vittorio Re in 31-letni Giovanni Ghei zi, vsi iz Tržiča.
Nesreča se je pripetila, ker je
baje Valentijeva zavozila na levo stran cestišča, da bi se izognila avtu, ki je prihajal z desne Trčenje je bilo tako silno, da sta bili Valentijeva in njena mati na mestu mrtvi. Hudo sta se ranila stric in teta, ki so ju odpeljali v bolnišnico v Videm. Štirje Tržiča-ni, ki so se peljalj v goriškem avtu, so se le laže' ranili in so odklonili zdravniško pomoč.
Avto trčil v rešilni avto
V nedeljo popoldne se je v Ul. Battisti, na vogalu Ul. Palestrina, pripetila nenavadna prometna nesreča. Fiat 1300 MI 633302, ki ga je navzdol po Ul. Battisti vozil 34-letni Luciano Quarantotto, stanujoč v našem mestu v Ul. Stop-pani 3, je trčil v rešilni avto RK,
ki ga je z desne privozil 38-letm Fausto Pian iz Milj. Sunek je bil tako močan, da se ie rešilni avtomobil prevrnil na desno stranico. Pri nesreči so se poleg šoferja ranili še 33-letni zdravnik Teodoro Lovrečič od Domja št. 278, 49-let-ni bolničar Adelio Pizzo s Furlanske ceste 83 in 23-letni bolničar Vincenzo Candelli iz Miramarske-ga drevoreda 29. Vsem štirim so v bolnišnici nudili prvo pomoč in bodo okrevali v 10 dneh.
Quarantotto je povedal, da sploh ni slišal sirene rešilnega avta, ki je tedaj po Ul. Palestrina drvel proti Zavijam, kjer bi morali bolničarji prevzeti bolnika. Quaran-totto je vozil naravnost in ne da bi zavrl svoj avto, trčil v zadnji levi del rešilnega avta.
PIVO
«UNION»
se prodaja v gastronomskem parku na tržaškem velesejmu
•
PIJTE PIVO
« UNION*
Prodaja se na Tržaškem in Goriškem
Uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu sporoča staršem dijakov, ki imajo popravne izpite, da se bo tudi letos vršil
TEČAJ ZA
POPRAVNE
IZPITE
Tečaj se bo pričel v ponedeljek 2. in se bo zaključil 31. avgusta.
V tečaj sprejemamo dijake z Izpiti lz nižjih in višjih srednjih šol.
Tečaj bomo odpovedali, če se ne bo prijavilo zadostno število tečajnikov. Priprave za tečaj vzamejo precej časa; posebno je važno pravočasno angažiranje profesorjev inštruktorjev. Zato je nujno, da se interesenti prijavijo pravočasno. Rok za prijave v tečaj je do konca t.m., t.j. do 30. Junija.
Za male maturante Je rok za prijavo podaljšan na tri dni po objavi izidov mature.
Prijave sprejema uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72. ali Čampo S. Luigi 11) vsak delovnik od 9 do 12. ure ter od 15. do 17. ure.
Pri upravi dobite tudi vsa potrebna pojasnila.
Uprava
Slovenskega dijaškega doma v Trstu
di S. BOLE
TRIESTE - VIA CICERONE 8/11.
Tel. 68-812 - Telegr.: Trad-Trlesre C. C. Trieste 60217	M/851624
Včeraj-danes
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Josipa RolMJa daruje družina Urdih od Sv. Ivana 2000 lir za Dijaško Matico.
V Isti namen darujeta Peter In Mirela Merku 3000 lir za sklad Sergija Tončiča.
Novim podpornim članom «S. K. Kras« gospodom Mirku Guštinu. Sergiju Kanteju, Albertu Knezu, Maksu Pipanu in Hermanu Skuju iiajieiisa hvala za njihov prispevek. Odbor.
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
V dneh 27. in 28. junija 1965 se je v Trstu rodilo 23 otrok, umrlo pa je 34 oseb.
UMRLI SO: 57-letni Giovanni Jenko, 76-letni Amllcare Innocenti, 71-letni Giovanni Fuligno, 65-letni Pa-squale Funicello, 79-ietna Giovanna Posar vd Mase, 76-letni Carlo Plra-nese. 81-ietna Glusepplna Strah vd Leskovec, 81-letni Armando Censky| 85-letni Giuseppe Lapel, 85-letna An-na Zennaro, 78-letna Erminia Bresaz vd. Fercovich. 63-letni Gaetano Fi-chera, 51-letna Derna Galesso, 53-letni Carmelo Fonda, 54-letni Celestino Suman, 58-letna Augusta Del-ben por. Sturnega, 64-letni Giuseppe Rakar, 62-letm Silvestro Polscak 36-letni Giorgio Bralco, 21-letni Ruggero Monon, 77-letnl Glusto Ravbar, l uro stara Alma Cordella, 48-letni Giuliano Vidali, 82-letna Maria De-lise vd. Giacomiich, 84-letna Ida Bal-dini vd, Millo, 81-letna Francesca Furlan, 79-letna Maria Rossetti vd. Zanutti, 81-letni Leandro Bobollnl, 69-letnl Giuseppe Rolli. 60-letni Bernardo Qulntavalle, 29-letna Luisa Maria Bruzzi por. Chiariaco, 87-letna Nunziala Cardone vd Caputl, 85-letna Olga Roth vd. Benporat, 60-letnl Renato Kltnkon.
URARNA - ZLATARNA
•— LAURE N Tl
Trst, Largo S. Santorio. 4 Tel. 723240
Bogata izbira najboljših švicarskih znamk ur in zlatnine POROKE in KRSTE
Poseben popust l
LADJE V PRISTANIŠČIH
M. Berlingieri (It.), Celio (It.), Omella I (It.), Irma (It.), Bren-nero (It.), Europa (It.), Pondero-sa (ZDA), Olimpia (It.), L. Lauro (It.), Trenora (It.), Saipa II (It.), Trieste (It.), Spuma (It.), Bovec (Jug.), Zelengora (Ju.), Brarmi (Ha.), Gondar (Et.), Ida Teresa (It.), Vulcain (Fr.), G. di Palermo (It.), Norfolk (No.), Pasquale Vol-pe (It.), Frisco (It.), Giuseppina (Et.), King Pelkuz (It.).
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega nepozabnega
Julijana Vidaua
se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala zdravnikom, g. župniku, pevcem, godbi, prijateljem in darovalcem cvetja
Žalujoči: žena Anica, sin Alojz in ostali sorodniki
ZAHVALA
Globoko ginjeni spričo številnih izrazov spoštovanja in ljubezni do našega dragega pokojnega
Josipa Rollija
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi.
DRUŽINA
Naznanjamo žalostno vest, da nas *c zapustil naš oče
JUST RAV: T
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 29. t.m., ob 12. uri na domače pokopališče na Opčinah.
Žalujoči: žena in otroci z družinami
Opčine, 29. junija 1965,
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Obsojeni avstrijski študentje - turisti
Ukradli so čevlje in jih podarili dekletom - Tihotapstvo;
Bonboni in rdečilo (15 dni zapora in globa)
Na kazenskem sodišču je bila včeraj razprava proti petim avstrijskim mladeničem, ki so pred dvema letoma prišli na naše ozemlje na izlet in izkoristili priliko, da so v neki trgovini ukradli pet parov čevljev.
Obtoženci, 22-letni Wenner Zim-mel, 21-letni Ranier Truls, 23-letni Gunther Tobolka, 19-letna Cristine Boch in 19-letna Brigitte Levvisch, vsi z Dunaja, včeraj niso bili prisotni in sodišče jih je sodilo v odsotnosti. Prvi trije so bili obtoženi tatvine, dekleti pa, da sta sprejeli ukradeno blago.
Bilo je 20. julija 1963, ko je prišla na naše ozemlje skupina 40 avstrijskih študentov in se nastani-
izmaknili še pet parov .Lastnica trgovine, 52-letna Anita Bettarella iz Ul. Romanin 2, se je tega zavedla nekaj časa pozneje in tatvi-on prijavila na letečem oddelku.
Agenti so takoj uvedli preiskavo in že istega dne prišli na sled o-menjeni petorki. Medtem so fantje že podarili vsakemu dekletu po par sandal. Agenti so krivce aretirali in jih prijavili sodišču. Kasneje so jih spustili na začasno svobodo, da so se lahko vrnili domov. Obtoženci pa so pri devinsko nabrežinski občini, po posredovanju šolskega ravnatelja, ki jih je spremljal na izlet, pustili 50.000 lir kavcije za poravnavo škode. Njihov primer je včeraj obrav-
la v šoli «Oberdan» v Sesljanu. Ti- navalo sodišče, kateremu je pred
stega popoldne so udeleženci izleta prišli v mesto in se porazgubili po ulicah, kjer so opazovali izložbe. Omenjeni obtoženci so tudi prišli v mesto in se podali v Ul. San Spiridione. Tam so se ustavili pred trgovino s čevlji na št. 12, nekaj časa opazovali razstavljeno blago in potem vstopili.
Kupili so par čevljev potem pa
himna
sedoval sodnik Boschini. Javni tožilec je za obtožence zahteval precej strogo kazen, in sicer 5 mesecev zapora in plačilo 20.000 lir globe za vsakega. Za dekleti pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov.
Sodišče je upoštevalo zahteve tožilca in prve tri obtožence obsodilo na 5 mesecev in 10 dni zapora, na plačilo 20.000 lir globe ter

predvaja danes, 29. t.m., ob 16. uri v dvorani in ob 20.30 uri na prostem ameriški Cinemascope barvni De Luxe film:
ADDIO alte AR Ml
(ZBOGOM OROŽJE)
Igrajo: ROCK HUDSON, JENNIFEp JONES, VITTORIO DE SICA in ALBERTO SORDI
plačilo sodnih stroškov. Kazen je pogojna in brez vpisa v kazenski list. Dekleti pa je sodišče oprostilo, ker dejanje ni kaznivo.
* * *
Pred sodniki se je moral včeraj zjutraj zagovarjati tudi 29-letni Sa-verio Cicala po rodu iz Barija in stanujoč v našem mestu v Ul. Diaz ki je bil obtožen tihotapstva. Čicalo so 29. marca lani zasačili finančni stražniki pri izhodu iz pristanišča, ko je imel pri sebi 40 zavojčkov zdravilnih bonbonov «Vicks» in 12 zavojčkov rdečila za ustnice tuje izdelave. Ko so ga prijeli financarji, je Cicala povedal, da je omenjeno blago kupil na motorni ladji «Saturnia» od nekega pomorščaka, ki ga je le na videz poznal. Rdečilo in bonbone je hotel preprodati, da bi s tem zaslužil nekaj denarja, ker je bil dolgo časa brezposeln.
Nič ni pomagalo. Financarji so Cicali pretihotapljeno blago zaplenili, njega pa prijavili sodišču, ki ga je včeraj obsodilo na 15 dni zapora in plačilo 4.000 lir globe.
Nenadna slabost
Ko je včeraj zjutraj 39-letni delavec Stanislav Sosič z Opčin, Pro-seška cesta 17 hodil po Ul. Giu-lia, mu je nenadoma, blizu stavbe št. 10, postalo slabo, da se je zgrudil na pločnik. Pri padcu se je pobil in ranil po glavi in začel je krvaveti iz levega ušesa. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s pridržano prognozo sprejeli na nevrokirurški oddelek.
KINO «IIUS» PKOSEh
predvaja danes, 29. t.m., ob 16. uri Fox Cinemascope Techni-color Western film:
I COMANCEROS
Igrajo: JOHN VVAVNE, STUART VVHITMAN in INA BALIN
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes, 29. t.m., ob 16. uri Cinemascope barvni film:
I cavalieri
del la tavala rotonda
(VITEZI OKROGLE MIZE)
Igrajo: ROBERT TAVLOR, AVA GARDNER in MEL FERRER
Goriško-beneški dnevnik
VESTI IZ SOVODENJ
Izvolitev župana in odbornikov na prvi seji občinskega sveta
Jožef Češčut že četrtič za župana - Janko Cotič podžupan in Franc Petejan odbornik - Uspela zaključna prireditev in razstava v prostorih osnovne šole
Preteklo soboto zvečer ob 21. uri da si bo občinska uprava tudi v boje bila na županstvu v Sovodnjah | doče, kot doslej prizadevala izvo-
‘	”------ st;j VS6i kaj. Si je zadala v svojem
programu v korist občine in vse.i občanov, neglede na njihovo politično prepričanje.
Osnovni šoli iz Sovodenj in Rune sta v soboto zvečer pripravili na šolskem dvorišču v Sovodnjah zaključno šolsko prireditev, ki je prav lepo uspela. Zbrane goste, med katerimi smo opazili podžupana Janka Cotiča, domačega župnika g. Komaca, didaktičnega ravnatelja Lebanija ln druge, je pozdravil učenec Ljubo Tošlč iz Sovo denj. Nato so nastopih otroci iz Rupe. ki so zapeli vrsto pesmi. S petjem so nastopili tudi otroci iz Sovocjenj, ki so poleg tega pripravili tudi dve igrici in sicer «Dan-lo» pri katerem so nastopili učenci iz I in II. razreda ter «Botra nerga», ki so jo podali učenci V. razreda. Vmes so nastopili tudi u-
prva seja novoizvoljenega občinskega sveta.
Na seji so najprej overovili Izvolitev 15 občinskih svetovalcev, od katerih jih je bilo izvoljenih 12 na listi občinske enotnosti ter 3 na listi z lipovo vejico. Sledile so voi.-t-ve župana in odbornikov ter njihovih namestnikov. Za župana je bil tokrat že četrtič Izvoljen Jožef češčut. Zanj so volili vsi svetovalci občinske enotnosti, dočim so trije predstavniki opozicije oddali bele glasovnice. Za podžupana je bil ponovno izvoljen Janko Cotič iz Sovodenj in za odbornika Franc Petejan iz Sovodenj, ki Je bil tudi doslej občinski odbornik. Kot namestnika v odboru pa sta bila izvoljena Danilo Ožbot iz Rupe in Marcel Devetak z Vrha.
Po končanih volitvah se Je župan v krajšem nagovoru zahvalil za Izkazano zaupanje in poudaril,
SINOČI BUZU ŠTEVERJANA
V
Štirje ranjeni avtomobila s
pri trčenju tovornikom
dvema recitacijama.
V šolskih prostorih so imeli ibe-nem tudi srečolov za šolski patronat in pa razstavo ročnih in drugih del, ki so si jih z zanimanjem in odobravanjem ogledale, zlasti mamice šolskih otrok. Ta razstava je bila odprta tudi v nedeljo ter je bha deležna lepega obiska.
Razdelitev nagrad gostincem iz Brd
Danes popoldne ob 10. uri bo v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici na Korzu Italia 55 uradna razdelitev nagrad tistim gostinsk.m podjetjem iz Brd, ki so se prijavili pri lanskem natečaju, ki sta ga razpisali pokrajinska uprava In pokrajinska turistična ustanova za modernizacijo in izpopolnitev go-
Goriški trgovec Munafo in družina se bodo morali zdraviti od 10 do 20 dni
Včeraj zvečer okrog 19. ure se je ganov ter rano nad levim očesom peljal goriški trgovec 32-letni Enzo ln so jo prav tako pridržali za 15 Munafč, ki stanuje v Gorici. Ul. I dni na zdravljenju.
Morelli 8, s svojim avtom fiat 1400 iz Gorice proti Steverjanu Z njim so bili, v avtu še njegova 2-letna hčerka Barbara, nečakinja 3-letna Laura Munafč iz Tržiča Ul Valentini 70 ter 50-letna šivilja Plerina Murovec iz Gorice Ul. Cadorna 35.
Na cesti med Oslavjem in štever-janom je avto trčil ob tovornik, ki je prihajal z nasprotne strani.
Pri trčenju so bili vsi štirje potniki avtomobila ranjeni. Z avtom Zelenega križa so jih odpeljali v goriško civilno bolnišnico.
Tam so zdravniki ugotovili Mu-nafoju močan udarec na desnem kolenu, rano na levi roki in na desnem uhlju ter so ga pridržali za
Danes zvečer tombola na Travniku
Danes zvečer z začetkom ob 19.30 bo na Travniku v Gorici običaina tombola v korist občinske siro'11-niče Lenassi iz Gorice.
Za dobitke je določenih 100.000 Ur in sicer 10 tisoč za kvaterno, 20 tisoč za člnkvino. 60 tisoč za prvo ln 10 tisoč za drugo tombolo.
Kot vidimo so ostali dobitki nespremenjeni, kot so že dolgo vrsto let. čeprav se je med tem vse p->
dni na zdravljenju. Njegova dražilo. Zato tudi ne predstavlja
.	' — ...	___ ..j_____ _	uoA tnlrr> vahf» kot. nrpiftnin Ipfa In
hčerka Barbara ima udarec na glavi in na čelu tet so jo pridržali za 10 dni, nečakinja Laura pa irra udarec na lobanji, udarec na čelu in druge poškodbe. Tudi njo so pridržali za 15 dni v bolnišnici. Plerina Murovec-je dobila pretres mož-
čenci italijanske osnovne šole zlstinskih naprav na tem področju.
ZABAVNA PRIREDITEV V GABRJAll
Nastop folklorne skupine iz Portoroža je občinstvo sprejeto z odobravanjem
Danes popoldne lekma v briškoli in zvečer izvolitev najlepše mladenke
Na obsežnem travniku ob cesti, ki pelje od Pavletičeve gostilne proti Sovodnjam, je prosvetno društvo «&kala» lz Gabrij priredilo od sobote dalje štiridnevno zabavo s plesom. Domači fantje so bili več dni v marljivih pripravah, da so lahko uredili ves prostor, ga opremili z razsvetljavo, plesnim odrom, prostorom za bife in vsem drugim, kar je potrebno, da ustrežejo tudi zahtevnejšim gostom, ki kaj radi prihajajo na take domače prireditve.
že v soboto zvečer so se zavrteli številni pari, saj je prostor posrečeno Izbran med Vipavo in bližnjim gozdom, tako da je tukaj zlasti v večernih urah občutiti mnogo manj vročine, kot pa "člrugod.
Tudi 'v nedeljo so se začeli že v popoldanskih urah zbirati domači ln tuji gostje. Zanimal jih je zlasti nastop folklorne skupine iz Portoroža, ki je bil napovedan za 18. uro. Ker pa Je bila vročina le prevelika, so odložili začetek za dobro uro.
Pred nastopom gostov iz Portoro-
MARULIGEV TRG št. 18
EXI*flRTDRVO
Telefon: 37-323 - 36-251 Telegr.: EXP0RTDRV0 ZAGREB
Podružnice: REKA, Delta 11
Zastopstvo: FREUD & FABRIS TRST, Ul. Carducci 10
izvaža: izdelke iz jugoslovanskega lesa
REZANI LES, TRD IN MEHAK RETORTNO IN GOZDNO OGLJE LES ZA KURJAVO FURNIR
VEZANE PLOŠČE IN PAN El. PLOŠČE HRASTOV IN BUKOV PARKET
OBIŠČITE NAS PAVILJON NA TRŽAŠKEM VELESEJMU
OPREMO IZ UPOGNJENEGA LESA RAZNO POHIŠTVO TAN1NSKE EKSTRAKTE ŠPORTNE ARTIKLE
Slovenija Sadje
IZVOZNO UVOZNO PODJETJE
Hladilnici: ZALOG pri Ljubljani
BOHOVA pri Mariboru PREDSTAVNIŠTVA IN SKLADIŠČA:
BEOGRAD, Kneza Mihajlova	7	KANAL	OB SOČI
SKOPJE, Vase Karajanova	9	CELJE
MARIBOR, Kersnikova 3	SPLIT
KOPER, Vojkovo nabrežje	12	OSIJEK
VOLČJA DRAGA	SUBOTICA
LJUBLJANA Miklošičeva 10-IV
ža Je podpredsednik Slovenske prosvetne zveze Vid Primožič pozdravil goste in občinstvo, ki se ga Je kar precej nabralo okrog ograjenega prostora za nastop. Poudaril je stremljenje goriških Slovencev, da navezujejo in utrjujejo kulturne stike z rojaki iz matične domovine, ker je to bistvene važnosti za naš obstoj ln nadaljnji razvoj. S tem namenom je domače prosvetno društvo «Skala» iz Gabrij tudi povabilo folklorno skupino iz Portoroža, da bi nastopila na današnji prireditvi.
V imenu gostov se je zahvalil za pozdrave njihov tajnik ln poudaril, da so se radi odzvali povabilu ter izrazil željo, da bi bil tudi goričkim.Slovencem njihov nastop v šef ter da bi temu prvemu obisku sledili še mnogi drugi
Nato je folklorna skupina, ki šteje nad 30 članov, predvajala vrsto ljudskih plesov iz Istro v slikovitih nošah lz Slovenske Istre; piese so povezali in poživeli z ljudskimi pesmimi, ki so v zvezi z običaji, katere so prikazal*, s ples. Številno občinstvo Je sledilo izvajanju z živim zanimanjem ln s olo-skanjem izreklo pohvalo nastopa-počim. Po krajšem odmoru so plesalci nastopili v gorenjskih narodnih nošah z vrsto gorenjskih ljudskih plesov, med katerimi so bili tudi ples s pogačo, ples z vrčem, šuštarski ples, nastop Gašperja in Urše itd.
Ob zaključku nastopa Je deklica iz Gabrij poklonila gostom lep šop cvetja in se jim v imenu domačinov zahvalila za obisk.
Omenimo naj, da deluje folklor na skupina iz Portoroža že četrto leto, ter je na Goriškem že nastopila v Gradiški pa tudi po raznih krajih naše dežele, med drugim v Trstu, Terzo d'Aquileia in drugod ter povsod doživela uspehe.
Sledil Je ljudski ples, pri katerem je igral kvintet iz Doline pri Trstu. Tudi sinoči so plesali. Danes popoldne bo nagradna tekma v briškoli, ki se bo začela ob 15. url, zvečer pa se bo nadaljeval ples in takrat bodo izvolili tudi naj lepšo mladenko. Vse dni je seveda deloval in bo tudi danes, dobro založen bife, kjer so pekli prašičke, domače klobase ln ražnjiče. Vse skupaj so gostje zalili z dobro domačo kapljico. ki je tudi na razpolago.
združitev vseh levičarskih sil vključno katoliške sile za neposredne stike z volivci Ob tej priliki so izrazili tudi svojo popolno solidarnost z delavci iz Ronk, ki jim grozi odpust zaradi zapore tekstilnega podjetja. Zato so poverili svojemu vodstvu nalogo, naj se loti vseh potrebnih pobud, da se prepreči taka zapora.
Otrok in njegov reševalec sta izginila v morju
Včeraj so ves dan zaman iskali njuni trupli
V nedeljo popoldne je morje na obali Giarette, zahtevalo dve žrtvi. Potem ko sta šla tja ra kopanje, se nista več vrnila devetletni Alfred Ferletič iz Sta-lancana, Ulica 1 maja št. 7 in 23-letni Giovanni Calligaris iz Zdrav-ščir.e. Ferletič je prišel na obrežje okrog 14.30 skupaj s svojim 15-letnim bratom Salvinom.
Vest o nesreči je prinesel v Sta-rancan Salvino Ferletič šele o-krog 17.30. Vsa družina je potem zaman čakala vrnitev malega Alfreda. Končno so se odločili in prijavili izginotje karabinjerjeVn iz Starancana, ki so še istega večera začeli s pre:skavo ter jo nadaljevali s pomočjo domačinov tudi včeraj ves dan Na pesku na obali so nagli kose obleke in na drugi strani nasipa tudi skuter, ki je bil last Calligansa Iz tega sklepajo, da je Calljgarjs opazil, da je Alfred Fer4fettf''"V' nevarnosti in mu je skušal^porrijigat^^Pri vodovoda, naj štedijo pri uporabi tem pa je še sani Tzglpil A mor-vode ln naj Jo uporabljajo le k-1 •*■«*•*	‘ J -
Zato
pone-
vo obale na Marina Juha sklepajo, da sta verjetno srečenca izginila V kateri takih lukenj. Ker pa ni bilo nobenega očividca, je seveda vse ostalo le pri domnevah.
več take vabe kot prejšnja leta in so že lani prodali mnogo manj tombolsklh srečk kot ponavadi. Organizatorji bodo morali zato misil-ti na povečanje posameznih dobitkov, da bi tako privabili več Igralcev in imeli seveda tudi več izkupička Poleg tega pa občinstvo priporoča točnost, da ne bo treba čakati uro ali več preko napovedanega časa, ker se mnogi naveličajo in gredo prej domov.
Varčevanje vode v Steverjanu
Občinska uprava - v Steverjanu opozifja vtfs koristnike občinskega
rabi i W
ljudi in živino To je potrebno zaradi nevarnosti suše, ko je uporaba vode večja, kot pa jo zmore dobaviti občinski vodovod.
skih valovih.
Morsko dno na tem kraju ni enakomerna, ampak so v. pesku številne luknje in vdolbine, ker so tukaj črpali pesek za izravna-
Občinski davki na vpogled v Gorici
Goriška občinska uprava spora-ča, da bodo od 30 junija do vključno 4. julija t l. na vpogled na občinskem protokolnem uradu v Gorici naslednji občinski davki, ka-terih plačilo je razdeljeno na obroke počenši od avgusta t.l.
Družinski davek za leto 1964 ln 1965. plačilo v treh obrokih. Davek na pse za 1965 (3 obroki); davek na napise 1965 (3); davek na od-V nedeljo je skupina jamarjev; voz smeti (3); davek za najemni-,z Tržiča hotela preiskati neko ja- ™ občmsk: pogine 1964 in 1965 mo blizu Rubij. Med njimi je bil! 16 ^avek ICAP 1®63‘64.^ ,6>’ d0' tudi 35-letni delavec Bruno Zin iz P°lnllnl davek ICAL 9~ ln 1903 Tržiča, Ul XXIV maja, ki je zlezel' (sest)’
v globino. Pri tem pa se je od ste-' Za zapadle in neplačane obroke ne odtrgal kos skale ter ga ranil bodo morali davčni zavezanci piana glavi.	i čatl zamudne obresti. Pritožbe za-
__________i radi nepravilnega vpisa Je treoa
' nasloviti na prefekta.
Včeraj okrog 14. ure se Je pe-1	__________
IJal 26-letni Rudolf Černič, ki sta-	„
nuje v Podgori Ul Attimis 25. z j Sklttemt pOVOZlI Otroka vespo po Korzu Italia v Gorici. Pil | VCeraJ okrog 13. ure so prtpe-bencinski črpalki ESSCJ pa Je, ko ijal; v goriško civilno bolnišnico
V jami pri Rubijah se je ponesrečil
Odpeljali so ga v civilno bolnišnl co, kjer so mu ugotovili rano na levi nogi. Nudili so mu prvo pomoč s prognozo okrevanja v 10 dneh.
NiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiMiiiiiiiinitiiiMiiiiiiitiiiniiiniiniiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiminiiiiimiiuiiii
PO ŠTIRINAJSTIH DNEII ISKANJA V SOČI
Včeraj so blizu Gradiške našli truplo ponesrečenega Tržačana
Claudia Schtvagla so še sinoči odpeljali v mrtvašnico pri Iršaški bolnišnici
KPI o volilnih rezultatih
Vodstvo komunistične stranke na Goriškem se je te dni sestalo, da bi proučili rezultate upravnih volitev od 13. t.m.
Ugotovili so, da so se levičarske sile ponovno okrepile ter da je nazadovala KD in stranke levega centra. Obenem so ugotovili nadaljnje nazadovanje desničarskih strank. S tem v zvezi so ponovno poudarili svoje nasprotovanje uvajanju uprav levega centra na Goriškem ter priporočajo
Soča je po štirinajstih dneh vrnila eno od dveh žrtev, ki jih je pogoltnila v ponedeljek 14. t.m. pri novem jezu blizu ločniškega mostu.
Včeraj dopoldne sta dva ribiča, ki sta lovila okrog 6.30 ob Soči med Sovodnjami in Petovljami opazila truplo, ki Je plavalo na vodi. Eden od njiju je takoj odšel obvestit karabinjerje v Sovodnje, ki so s svoje strani obvestili goriške gasilce. Drugi ribič pa je medtem pazil, kam bo voda odnesla truplo.
Goriški gasilci so takoj odšli na I označeno mesto s svojimi vozmi,' dvema potapljačema, z dvema čolnoma ln rešilnim vozom. Medtem pa je truplo Izginilo v vodi in dolgo so ga zaman iskali vzdolž bregov reke. Sele okrog 16. ure so našli truplo utopljenca na otočku Saiet blizu Gradiške ter ga potegnili na kopno. Takoj so poklicali iz Trsta starše obeh utopljencev ln ti so potrdili, da gre za 18-letnega Claudia Schvvagla iz Trsta. Sodna komisija je kmalu potem dala dovoljenje za prenos trupla v mrtvašnico v Gradiški, od koder so ga že sinoči odpeljali v Trst v mrtvašn ■ co pri tamkajšnji bolnišnici v Ul. PletA, od koder bo verjetno danes pogreb. Pri pregledu so ugotovili, da je truplo še popolnoma dooro ohranjeno, ker je ves ta čas ležalo v globini mrzle vode. Ponesrečenec je imel na sebi obleko bojskou-
tov z modrim robcem okrog vratu Gasilci so tudi včeraj zam-m iskali truplo drugega ponesrečenca, ki je bil takrat skupno s Schwtv-lom ko se je njun čoln prevrnil in sta Izginila v deroči Soči. Morda bc v prihodnjih dneh reka vrnila tudi to svojo žrtev.
Saccomani izpuščen po položitvi kavcije
Prejšnji teden smo poročali, da so v Srpenici v Gornjem Posočju aretirali goriškega trgovca z električnimi gospodinjskimi predmeti Domentca Saccomanija ter ga pridržali v zaporu v Solkanu pod oo-tožbo trgovanja brez predpisanega dovoljenja. Pri njem so našli precej tuje valute In dinarjev, obenem so mu zaplenili tudi avto.
Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da so pred dnevi Saccomanija iz-
pustili na začasno svobodo do sodne razprave proti položitvi kavcije v znesku pol milijona lir: Vrnili so mu tudi njegov avto, s katerim se je lahko pripeljal domov v Gorico.
Iz goriške bolnišnice
Včeraj dopoldne ob 9.20 so sprejeli na zdravljenje v goriško civilno bolnišnico s prognozo okrevanja v 20 dneh 72-letno Marijo Marega iz Gradiške, Ul Gorizia 20. Zdravniki so ji ugotovili zlom leve roke v zapestju, žena je izjavila, da je že prejšnji dan okrog 10. ure padla na domu ter si pri tem zlomila roko.
Včeraj dopoldne se je pri žaganju drv na svojem domu v Ul. Tabaj 30 v štandrežu ponesrečil 50-letni Jožef Tabaj. Zatekel se je v bolnišnico, kjer so mu ugotovili rano na desni nogi. Nudili so mu prvo pomoč s prognozo okrevanja v 10 dneh.
V J
/7/7 t1
PODJETJE ZA IZVOZ UVOZ NOTRANJI TRG LESA IN LESNIH IZDELKOV
m
i
E

LJUBLJANA, Beethovnova II telefoni 23931-9 telex: 03112. 03138
NAJ VEČJE SLOVENSKO PODJETJE
IZVAŽAMO: Mehak in trd les, zaboje gozdne proizvode, vezane, panel in lesovinske plošče, parkete. stavbno pohištvo, lesene hiše lesno galanterijo športne izdelke, stole iz upognjenega lesa, pisarniško, fino in serijsko pohištvo
ZA IZVOZ-UVOZ LESA IN LESNIH IZDELKOV
Oglejte si naše proizvode na tržaškem velesejmu
fr fr LESNI PAVILJON fr fr
4-letnega Fabia Ipollta iz Strazic Ul. Vincenza 11. Zdravniki so otroku ugotovili udarec na glavi ter rano na čelu in so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Oče, ki je ot-o-ka spremljal, je povedal, da je otroka malo prej podrl z vespo v Ul Vincenza 25-letn! Giorgto Gre-goretti iz Ul. Gelsl 20. ki je tvli padel ter se odrgnil po rokah in nogah. Tudi njemu so nudili prvo pomoč
VERDI 15.30: «Cinque corpi senza testa«, J. Crawford in J. Baker; ameriški čmobeli film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan. CORSO. 15.15 «Ciau Charlie«, Tony Curtis in D. Reynolds; ameriški barvni kinemaskopski film. MODERNISSIMO. 14.30 «Gli invin-cibili fratelll Maciste«, R. Lloyd in C. Lange, ameriški barvni kinemaskopski film.
VITTORIA. 15.30 «Le sette viperej, G. Paul, M Dorsi, Franco Fran. chi in Ciccio Ingrassia; italijanski čmobeli film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 15.00 «La vergine di cera«, Boris Karloff ln Sandra Knight; barvni film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna AL CORSO na Korzu Italia 89, tel. 24-43.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 31,8 stopinje ob 14.30, najnižjo 19,3 stopinje ob 3.50; povprečne dnevne vlage je bilo 62 odstotkov.
soiske prireditve v Sovodnjah. V prvi vrsti domači župnik, podžupan Cotič,
jev in šolski nadzornik dr. Leban
poveljnik karabinjer-
■	B	tvlvj V*V'	'*vXl >••*! IH t-Xv-*-u4fll
P
m

7. ETAPA KOLESARSKE DIRKE PO FRANCIJI
Gimondi izgubil rumeno mujico in zdrknil nu četrto mesto
Zmagovalec etape je bil Belgijec Sels, rumeno majico pa je oblekel Belgijec Van de Kerkhove
LA ROCHELLE, 28. — Felice Gi-mondi je moral prepustiti rumeno majico borbenemu Belgijcu Van De Kerkhoveju, ki se je vrinil v uspešen pobeg pri 100. km in prišel na cilj skupno z ostalimi osmimi kolesarji z naskokom 4’30’’ pred glavnino, v kateri so bili vsi najboljši, med katerimi tudi Gi-mondi. S prvega mesta je Gimondi sdrknil na četrto, ker sta ga v splošni lestvici prehitela tudi Nizozemec Van Espen in Belgijec G. Desmet, ki sta prišla na cilj s prvimi. Gimondi ima sedaj 2’10” zaostanka za Van De Kerkhovejem, na 5. mestu pa mu sledi Nemec Wolfshohl, ki se je danes končno vendarle pokazal v vsej luči in prišel na cilj tretji s časom zmagovalca. Adomi, Poulidor in Jans-sen so ohranili svoje zaostanke.
Za današnjo etapo je startalo 128 kolesarjev v močnem nalivu. Tempo je bil že od vsega začetka ze-
lo močan in tudi poskusov pobegov ni manjkalo, vendar pa jih je Poulidor dobro nadzoroval. Do odločilnega pobega je tako prišlo šele pri 99. km, ko je nenadoma potegnil Belgijec Sels, kateremu se je najprej pridružil rojak Van Espen, nato pa še VVolfshohl, Elor-za, G. Desmet, Gilbert Desmet, Van De Kerkhove, Etano in Le-fevre. Njihova prednost se je v 30 km povečala na 1’30”.
V	naslednjih kilometrih je bilo iz glavnine več pobegov in zlasti Adomi je bil aktiven. Pri 158. km sta pobegnila iz glavnine Gimondi in Genet, vendar sta morala kmalu odnehati. Pri 170. km je imela glavnina 1T5" zaostanka za prvimi, nato pa se je naskok vodečih postopno večal in znašal 30 km pred ciljem že 2’15” pred prvimi zasledovalci in 2*40” pred glavnino, 10 km nato pa še več.
V	finalnem sprintu je v močnem
MiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiriiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiitiriMiiiiimiiiii
KOLESARSKA DIRKA «TOUR DE UAVENIRE»
V osmi etapi je zmagal v sprintu Španec Perurena
Italijan Aniti izgubil zeleno majico, Monti pa je moral odstopili - Odlična vožnja Jugoslovana Biliča
LA ROCHELLE, 28. — Z današnjo zmago v 8. etapi je Španec Perurena dosegel že svojo drugo etapno zmago na letošnjem «touru bodočnosti«. Odlični dirkališčni vozač, ki je pred časom v Madridu zmagal tud, v 6-dnevni kolesarski dirki, je v šprintu premagal svojih osem sovozačev, med njimi tudi Angleža Addyja, ki je prvi razgibal glavnino in pri 106. km tudi sprožil odločilen pobeg skupine.
Ta skupina, v kateri je bil tudi Italijan Albonetti, pa je kljub naskoku 1’35” pri 169. km dirke, prišla na cilj le 23” pred naslednjo skupino, v kateri je bil tudi rumena majica Julien de Locht. Belgijec jo tako ohranil svoje prvo mesto, vendar pa se je moral danes precej izčrpati bodisi zaradi okvar na kolesu kot zaradi stalnega dajanja pobude, ker so ga Nizozemci sabotirali. Italijan Anni je v tej etapi izgubil svojo zeleno majico, katero je moral prepustiti Nizozemcu Ste-vensu, Italijan Monti pa je moral odstopiti zaradi krize.
Dobro le tudi danes vozil Jugoslovan Bilič, ki je prišel na cilj 14. skupno z rumeno majico.
VRSTNI	RED V	7.	ETAPI
1 Bernard Guyot (Fr.) 4.21*42", z odbitkom 4.21T2”; 2.	Marine	(Sp.)
z odbitkom	4.21*27”;	3.	Van	Cau-
vcenbberghe	(Belg.);	4	Bilič	(Ju-
goslavija); 5. Gazda (Polj.); 8. Le-liten (Niz.); 7. Lewis (VB); 8. Zle-]inski (Polj.); 9 Lute (Niz.) vsi
4	21'42”; 10, Desvages (Fr.) 4.22’6”;
11 Schouten (Niz); 12. Steeven (Niz.);	12. Bobekov (Bol.);	14
Pefigen (ZRN); 15. Grosskost (Fr);	16. Anni (It.) vsi 4.22*6”.
Ostali Italijani: 49 Capodivento: 61 Monti; 62. Grazioli; 63. Miche-lotto; 70 Dalla Bona; 74. Albonetti: 88 Corradini, vsi v 4,22’6”. VRSTNI RED 8. ETAPE LA BAU-LI. PORNICHET-LA ROCHELLE
(219 km)
1 Perurenna (šp.) 5.12*06” (z odbitkom 5.11*36"), 2. Steevens (Niz.)
5	12'06” (z odbitkom B.11’51"), 3.
Addy (VB), 4. Hojlund (Skand.), 5. Bernard C»uyot (Fr.), 6. Albonetti (It.), 7. Johnk (Nem.). 8. S. Fettersson (Skand.), 9. Leliten (Niz.), 10. Schepers (Niz.) 5.12’23”, 11 Stojev (Bolg.) 5.12’29”, 12. West (V.B.), 13. Suria (Sp.), 14 Bilič (Jug.),	15. Bobekov (Bolg.) itd.,
vsi s časom 5.12’29”.
nalivu zmagal Sels pred Gustavom Desmetom in Nemcem Wolfshoh-lom,
VRSTNI RED V 6. ETAPI
1. Relbroecker (Belg.) 4,51*19", z odbitkom 4.50T9; 2. Svverts (Belg.) z odbitkom 4.50*49”; 3. De Roo (Niz.); 4. Durante (It.); 5. Van Dongen (Niz.); 6. Janssen (Niz.);
7.	Haeltermann (Belg.); 8. Sels
(Belg.); 9. Von Looy (Belg.); 10. Beheyt (Belg.); 11. Grain (Fr,); 12. Van Den Berghe (Belg.); 13. Van Coningsloo (Belg.); 14. Simpson (VB); 15. Bockland (Belg.); 16. Sclileck (Luks.); 17. Gustave Desmet (Belg); 18. Etchevarria (šp.);	19. Harings (Niz.);	20.
Brands (Belg.); 25. Nijdam (Niz.); 26. Lute (Niz.).
Vrstni red v 7. etapi La Baule Pornichet . La Rochelle (219 km): 1. Sels (Belg.), 5.04’47” (z odbitkom 5.03*47”), 2. Gustave Desmet (Belg.) 5.04*47” (z odbitkom 5 ur 04*17”, 3. VVolfshohl (Nem.), 4. G. Desmet I (Belg.), 5. Van Espen (Niz.), 6. Otano (Šp.), 7. Van De Kerkhove 'Belg.), 8. Lefebvre (Fr.), 9. Elorza (Šp.), 10. Karstens (Niz.) 5.07*30”, 11. Ronchini (It.), 12. Den-son (VB), 13. Gomez Del Moral (Šp.), 14. Mendieburu (šp.) 5.07*32”, 15. Stevens (Belg.) 5.09*09”.
Splošni vrstni red po 7. etapi: 1. Van De Kerkhove (Belg.) 37,48*15”, 2. Van Espen (Niz.) z zaostankom 1*01”,3. G. Desmet l (Belg). 1*56”, 4. Gimondi (It.) 2*10”, 5. VVolfshohl (Nem.) 3*04”, 6. Otano (Šp.) 4*58”. 7. Adorni (It.) 4*59”,
8.	Bračke (Belg.) 5*07”, 9. Poulidor
(Rr.)	5*16”,	10. Gustave Desmet
(Belg.) 5*25”, 20. Van Looy (Belg.) 6*53”.
TCUtt
TENtS
VVTMBLEDON, 28. — V polfinale tradicionalnega teniškega turnirja v VVimbledonu so se uvrstili Avstralca Emerson in Stolle, Američan Ralston in Južnoafrikanec Dry-sdale.
Četrtfinale posamezniki: Drysda-le (J. Afr.) , Fox (ZDA) 4:6, 6:2, 7:5, 7:5, Ralston (ZDA) - Riessen (ZDA) 3:6, 2:6, 6:4, 6:2. 6:2. Emerson (Avst.) - Diepram (J. Afr.) 4:6, 6:3, 6:1, 6:1, Stolle (Avst.) Asu-na (Meh.) 11:13, 6:3, 6:1, 6:2.
DVE MEDNARODNI NOGOMETNI SREČANJI
Partizan iz Tolmina nastopil v Štandrežu in v Beneški Sloveniji
Gostje so zmagali v obeh tekmah - Danes boksarsko srečanje v Sv. Petru v Beneški Sloveniji
štandreška Juvetnina je preteklo soboto zvečer odigrala na svojem igrišču prvo do vrste nočnih tekem, ki jih ima na programu za ta teden. V gosteh je imela nogometaše Partizana iz Tolmina. Bilo je to povratno prijateljsko srečanje. Pri prvem srečanju spomladi v Tolminu, je zmagala Juventina. Tokrat pa so se gostje, ki so bili ojačeni z nekaterimi igralci drugih ekip, dobro oddolžili in zmagali z rezultatom 5:1 (prvi polčas 1:1). Tekma je bila vseskozi lepa in borbena, da so prišli tudi številni gledalci na svoj račun.
Prvi gol je za Juventino zabil Tell, kmalu pa je za Partizana izenačil Kanalec. Tako se je prvi polčas končal neodločeno. V drugem pa so odločno prešli v vodstvo gostje, ki so z naglo in borbeno igro prevladovali m izvedli vrsto lepih akcij. V drugem polčasu so za goste napravili gole Trpin, Kanalec in dvakrat Gorjup. Tekmo je sodil Allegra iz Tržiča, stranska sodnika pa sta bila Pinello in Salvador iz Gorice. Sodili so objektivno.
Tudi gostje so bili s tekmo zadovoljni in so izrazili željo po nadaljevanju takih obmejnih športnih srečanj. Organizacija prireditve je tudi bila dobra. Izobesili so državni zastavi obeh moštev in tudi razsvetljava igrišča je bila brezhibna.
Moštvi sta igrali v naslednjih postavah:
B
1. Lalino
Odstopili so: Monti (It.), Shea (VB) in Van Daniken (Svi.).
SPLOŠNI VRSTNI RED PO 8. ETAPI:
1. DE Locht (Bel.) 35.29*51”, 2.
Furian (Av.) z zaostankom 1*02",
3. Steevens (Niz.) 2*26”, 4. Peffgen (Nein.) 2* 51". 5. Marine (Sp.) 2*56”,
S. Herger (švi.) 3*05", 7. Suria (šp.)
3*07”, 8. Rodrigues (šp.) 3*21”, 9.
Delvael (Belg.) 3*31”, 10. Grosskost (Fr.) 3*33”, 11. Van Camvenberghe (Belg.) 3’ 49”, 12. Beugels (Niz.)
3*57”, 13. Corradini (It.) 4*13”, 14.
Diaz (šp.)	4*39”,	15. Perrurena
(Sp.) 5*14”.
........................................................................................................
Bogata mednarodna lahkoatletska nedelja
Svetovni rekord v teku na 6 milj
	2. Pizzodeta	1
-2. —	i. Buccon	2
	2. Grignacco	2
3. —	1. Olmedo	1
	2. Sefolinella	X
4	—	1. Agadir	1
	2. Rutenio	X
5.— 1.	Toreador	1
	2. Ferenico	X
6. —	1. Ouaffino	2
KVOTE	2. Roli	X
12 —	891.270 lir	
11 —	33.173 lir	
10 —	3.671 lir	
Partizan:	Fischione; Manfreda,
Trpin; Taljat, Fon, Zorzut; Gorjan, Golob, Perinčič, Kanalec, Uršič.
Juventina: Marson, Rosolen Pa-škulin, Montico, Tabaj, Madon, Klaučič, Ferfolja, Tell, Zearo in Petejan.
Sinoči je bila na istem igrišču prva tekma za turnir med Juventino in ekipo iz Farre.
V okviru domačega praznika v Sv. Petru v Beneški Sloveniji so nogometaši Partizana iz Toimina nastopili v nedeljo tudi v tem kraju proti domači ekipi in zmagali z rezultatom 5:0. Tudi tu so oboji pokazali lepo igro, vendar so bili gostje stalno v premoči.
Danes ob 17. uri pa bo v Sv. Petru tudi mednarodno boksarsko srečanje na prostem. Srečali se bo. do boksarji kluba Odred iz Ljubljane z boksarskim klubom iz Vidma. Ker imata oba kluba nekaj prav dobrih elementov, bo nastop prav gotovo precej zanimiv.
PORAZ ZA ZAKLJUČEK SKANDINAVSKO-PODONAVSKE TURNEJE
MADŽARSKA-ITALIJA 2:1 (1:0) v tekmi zapravljenih možnosti
Izredno slaba igra Rivere, katerega je odlično zamenjal Lodetti Mazzola dosegel krasen gol in zamudil še bolj krasno priložnost za dosego vodstva - V celoti zadovoljiva igra italijanskega moštva
STRELCI: Albert (M.) v 37’ prvega polčasa; Mazzola (I.) v 2’ in Bene (M.) v 35* druggea polčasa.
MADŽARSKA: Gelej; Szepesi, Sovary; Nagy I., Matraj, Sipos; Nagy II., Bene, Albert, Rakosi, Fenyvesy.
ITALIJA: Albertosi; Poletti, Facchetti; Rosato, Salvadore, Fo-gli; Mora, Bulgarelli, Mazzola, Rivera, Pascutti.
SODNIK: Mayer (Avstrija). KOTI: 13:6 za'Madžarsko. GLEDALCEV 20.000. V 8’ je poškodovanega Pascuttija zamenjal Riva, v začetku drugega polčasa pa Lodetti Rivero. Madžari so v drugem polčasu zamenjali Siposa in Nagyja s Solymosijem in Kutijem.
Po neodločenem izidu s Svedsto 2:2 v prijateljskem srečanju in po lahki toda pomembni zmagi nad Finsko (2:0) v kvalifikacijskem srečanju za svetovno prvenstvo, je Italija na svoji skandinavsko-podo-navski turneji doživela v nedeljo
v Budimpešti poraz proti Madžarski v prijateljski tekmi, ki se je končala z rezultatom 2:1 za Madžarsko.
Tekma je bila na dokaj visok! ravni, čeprav je igralce zelo mučila silna vročina. Italija je imc,a
u"ll|i|i|i,ii"iiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimini,|l|iiiiiiii,l||,ii,iii,,iiiiiii,iiMt milili,mn mi,,i iniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiimiiiiMinmimiimmmimii
DEŽELNO PRVENSTVO V LAHKI ATLETIKI
Nekaj zelo dobrih rezultatov kljub vročini in slabi organizaciji
Odlični videmski skakalci s palico - Sijajen Defranzoni v kopju - Dramatičen finale na 800 m. Borovec Košuta izločen z boljšim časom kot ostali finalisti
Prvi dan deželnega prvenstva v atletiki je šel mimo tako, kot se je predvidevalo: vročina, skromna udeležba in povprečna organizacija. Ce bi ne bili doseženi odlični rezultati v nekaterih panogah, bi to tekmovanje kaj kmalu šlo v pozabo.
Predteki na 800 in 200 m so bili prvi na sporedu. V finale so se plasirali vsi favoriti, na 200 m pa je bil zaradi slabo sestavljene skupine izločen Košuta, čeprav je dosegel boljši čas kot finalisti iz drugih skupin. V predtekih na 800 m je finale za malo ušel tudi borov-vu Švabu. S taktično dobrim tekom je prispel na cilj četrti z majhnim zaostankom za prvo troji-
SAN DIEGO (Kalifornija), 28. — Drugi dan mednarodnega atletskega prvenstva ZDA sta Amerikanca Bill Mills in Gerry Londgren dosegla nov svetovni rekord v teku na 6 milj, kar odgovarja 9.657 m. Po izenačeni in skrajno napeti borbi sta skupno dosegla cilj, pri čemer je bil olimpijski zmagovalec v Tokiu na 10.000 m Mills le za nekaj cm hitrejši. V zgodovini atle. tike so zelo redki primeri, da bi na tako dolgi razdalji prišla dva atleta istočasno na cilj.
Odlični rezultati so bili doseženi tudi v metu kladiva, kjer je Arne-rikanec 0’Connolly vrgel orodje 70,74 m daleč, v metu krogle, pri čemer je zmagal McGrath z rezultatom 19,20 ter v skoku v višino, kjer sta bila z rezultatom 2,13 najboljša Burrell in Ed Caruthers.
Tehnični rezultati: 6 milj: 1. Mills 27’11”6, Lindgren isti čas; kladivo: L 0’Connolly 70,74, 2. Burke 68,40; višina: 1. Burrell 2,13, 2. Caruthers 2,13; krogla: 1. McGrath 19,20, 2. Macgard 18,98.
Disk: 1. Ludwik Danek (CSSR) 62,66; 2. Ja Silvester 58,22; 3. Weill
4. McGrath 57;. 5. Babka
57,40;
56,01.
Daljina: 1. Ralph Boston 8,01; 2. Darrell Horn 7,76; 3. Hopkins 7,73; 4. Beamon 7,65; 5. Mays 7,54.
440 y ovire 1. Rex Cawley 50**3; 2 Ron Whltney 50”7; 3. Lučk 50"8; 4. Wiatt 51”; 5. Vanderstock 51**4.
100 y: 1. George Anderson 9**3; 2. Darel Newman 9*44; 3. Fred Kul-ler 9”5.
3 milje: 1. Bob Schuli 13’10"4 (nov rekord ZDA); 2. Neville Scott; (NZ) 13’10”8; 3. Larrieu 13*11**4; 4. Burson 13'38”8; 5. Fernee 13*44*2 Palica: 1. John Pennel 5,18; 2. Jeff Chase 4,98; 3. Seagren 4,98; 4. Wilson 4,88; 5. White 4.88.
Kopje: 1. William Floerke 78,82; 2. Larry Stuart 78,74; 3. Covelli 77,37; 4. Red 72,90; 5. Conley 72,54.
ZENSKI DVOBOJ ITALIJA - AVSTRIJA
Massa Carrara v nedeljo ni bila točka, ki bi ji bila prihranjena splošna vročina in zato na lahkoatletskem tekmovanju med Italijankami in Avstrijkami ne bi bilo pričakovati posebnih rezultatov. Pa vendar na splošno rezultati niso bili slabi, za Riccijevo pa se lahko reče, da ji je najbrž taka vročina kar prijala, saj je za 1 cm zrušila že osem let star rekord v metu krogle, ki ga je postavila Parterno-ster, obenem pa je dosegla svoj
letošnji najboljši rezultat v metu diska.
Od desetih disciplinah so Italijanke pobrale sedem zmag: Avstrijke so prevladovale zlasti v metu kopja ne samo s prvima mestoma temveč tudi po kvaliteti.
Rezultati:
Daljina: 1. Turba (I) 5,63; 2. Pfannerstill (A) 5,62; 3. Minelli (I) 5,41; 4. Leinpeter (A) 5,31.
10« m: 1. Govoni (I) 12”; 2. Vet-torazzo (I) 12”3; 3. Aigner (A) 12”5; 4. Apfer (A) 12**7.
Disk: 1. Ricci (I) 50,70; 2. Fan-cello (I) 44,99;	3. Anderle (A)
43,82; 4. Leichtfrled (A) 42,36.
400 m: 1. Plgni (I) 56"3; 2. Ca-immi (I) 58**7; 3. Syora (A) 60*3; 4 Dimay (A) 61**7.
Kopje: 1. Strasser (A) 48,28; 2. Schoenauer (A) 48,18; 3. Riccobo-no (I) 40,80; 4. Sabar (I) 38,46.
80 m ovire: I. Ilgner (A) 11**7; 2. Vettorazzo (I) 11”7; 3. Schewen-denwein (A) 12”5; diskvalificirana Bertonl.
200 m: 1. Govoni (I) 24**8; 2. Ce-šari (I) 25**5; 3. Apfer (A) 26”; 4. Felder (A) 27”.
Višina: 1. Cremonti (I) 1,58; 2. Slegel (A) 1,58; 3. Prokop (A) 1,53; 4. Giamperlati (I) 1,53.
Krogla 1. Ricci (I) 14,39 (nov ital. rekord, prej Paternoster 14,38 m); 2. Anderle (A) 12,67; 3. Forcel-lini (I) 12,31; 4. Egger (A) 12,51.
800 m: 1. Schatz (A) 2’11”9; 2.
Acquarone (I) 2*13”8; 3. Jannacco-ne (I) 2'16”5; 4. Lulwig (A) 2'24”9.
4x100: 1. Italija (Spampani, Govoni. Cesari, Saviotti) 47**1; 2. Avstrija (Lindmer, Aigner, Felder, Kapfer) 48**7.
Končni rezultat:	ITALIJA 68
točk, Avstrija 48 točk.
V CELJU DESETEROBOJ JUGOSLAVIA — NEMČIJA
V Celju je bil v nedeljo dvoboj med ZR Nemčijo in Jugoslavijo v mnogoboju (deseteroboju). Proti vsem pričakovanjem je med posamezniki zmagal mladi celjski atlet Vravnik, ki je s 7486 točkami dosegel tudi nov državni rekord v mnogoboju. Ekipno pa so zmagali Nemci s 27 proti 17 točkam.
Končni vrstni red posameznikov: 1. Vravnik (J) 7486 (nov jugoslovanski rekord); 2. Heise 7348; 3. Knutt 6881; 4. Trygalski (vsi ZRN) 6681; 5. Vilič 6349; 6. Lužič 6012; 7. Bole (vsi J) 5979.
NOGOMET
MOSKVA. 28. — V kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo je reprezentanca SZ premagala reprezentanco Danske z visokim rezultatom 6:0 (1:0). Gole so dosegli: Kusainov v 9’ prvega polčasa ter Metreveli v 2*, Voronin v 9’, Barkaja v 24’, Meški in 27’ in Barkaja v 32’ drugega polčasa.
co, občutno pa je izboljšal osebni in društveni rekord, ki znaša sedaj 2*07”.
Za prvo odlično znamko je poskrbel kopjaš Defranzoni. V prvih treh metih je metal res zelo dobro in v tretjem poskusu je orodje pristalo pri 61,24 m. Presenetil je tudi drugi Zampieri s skoraj 57 m. Borovec Fučka je s skoraj 50 m dosegel sedanji formi ustrezen rezultat in se plasiral šesti.
Met diska je bil po pričakovanju ena najboljših disciplin. Zmagovalec in drugouvrščeni sta edina presegla 40 m, popolnoma pa je razo-račal Mazzoli. Fučka (Bor) je bil tudi s solidno znamko 36,78 peti.
Presenetljive rezultate je dal skok v daljino. Po nekaj letih, se je na stadionu ponovno prikazal Udini (osebni rekord 7,12) in prav nepričakovano odnesel prvo mesto. Veliko razočaranje je pripravil fa vorit Gentilli. Na zadnjem tekmovanju je zabeležil skoraj 7 m, v soboto pa komaj 6,14, rezultat, ki je veljal komaj šesto mesto.
Tek na 5000 m je bil monolog Daneluttija, ker je njegov edini resen konkurent Miani tekel na 800 metrov.
Najlepši finale dneva je bil tek na 800 m. Miani, Loru in Brezzoni so se od ostalih ločili že po 200 m. Vodil je Miani. Tempo je bil hiter, vrstni red pa se ni spremenil vse do 150 m pred ciljem. V zadnjem zavoju je Loru začel prehitevati klubskega tovariša in tudi Brezzoni je postal za slednjega zelo nevaren. Zmagal je Loru, predvsem ker je odličen sprinter, Miani pa je le za 1 desetinko sekunde ubranil drugo mesto.
Palica je po zaslugi treh Videm-čanov navdušila. Komaj 17-letni Cauz je dosegel 4,10 m (osebni rekord 4,20), Sgrazzutti pa 4.00 m. Izkazal se je tudi Pontonutti z novim osebnim rekordom 3,80 m. Cauz upravlja palico iz fiberglasa zelo dobro. Skoda le, da nima najboljše postave in je ključ nadaljnjega napredka pri njem le povečanje hitrosti.
Dobri časi so bili doseženi tudi v štafeti na eno miljo. Zmagala je z 3’30”1 ekipa CRDA iz Tržiča, Li-bertas iz Vidma pa je prav v zadnjih metrih odvzela drugo mesto tržaški Ginnastici. Ekipa Bora v postavi Kušuta, Švab, Sancin, Križ. man je tekla v prvih dveh delih odlično in Sancin je kot četrti prevzel palico. Tekač je še vedno predal kot četrti, prednost nad osta-
lima dvema ekipama pa se je zmanjšala in Križman je najprej klonil Acegatu, kakih 60 m pred ciljem pa še ekipi CSI.
V drugem dnevu deželnega prvenstva, ki je bil v nedeljo v Vidmu so naslove deželnih prvakov tako razdelili:
110 m zapreke — Buttignon (Tor-riana) 15”9
višina — Munini (Libertas Videm) 1*90
krogla — Francescutt.o (Udinese) 13,73
troskok — Regalzi (Libertas Videm) 13,12
,1500 m — Miani (CRDA Tržič) 4’2’5T
400 m — Loru (CRDA Tržič) 50**4
100 m — Corubolo (Udinese) 11"2
10.000 m — Casco (Udinese) 40’07”6
4x100 — Udinese 43**7
BRUNO KRIŽMAN
v prvem polčasu več od igre, čeprav je Rivera skoraj popolnoma odpovedal in čeprav neizkušeni Riva ni mogel dostojno zamenjati poškodovanega Pascuttija. če bi italijanski napadalci, zlasti pa sicer odlični Mazzola, znali izkoristiti več ugodnih priložnosti, bi si lahko že v prvem polčasu zagotovili vodstvo, tako pa so v vodstvo prišli Madžari po zaslugi Alberta, šele ko je v drugem polčasu Lodetti vstopil v igro namesto Rivere, je igra italijanskega napada postala bolj ofenzivna in Mazzola pa je po odlični akciji lahko že v samem začetku izenačil rezultat na 1:1. Nato so Madžari s svojo sistematičnostjo in s svojo tipično podonavsko nogometno šolo na igrišču sicer prevladovali in tudi usv varili dokaj nevarnih situacij med Albertosijevim svetiščem, vendar pa je najbolj ugodno priložnost za dosego vodstva spet zamudil Mazzola, ko je zgrešil prazna vrata Madžarov in streljal previsoko. Takoj nato so v protinapadu Madžari dosegli vodstvo z ostrim prizem-nim strelom Beneja, ki mu Albertosi ni mogel biti kos.
Kljub porazu italijanska reprezentanca ni zapustila slabega vtisa in je to bila njena najboljša na tej turneji. Mnogi igralci so bili namreč očitno utrujeni od dolgih potovanj in sprememb v temperaturi, nekateri, kot zlasti Rivera pa so tudi popolnoma izven forme. Kljub temu je bila igra moštva dovolj zlita in dovoljuje upanja na skorajšnje formiranje nove pomlajene reprezentance.
Madžari zmage v nobenem primeru niso ukradli. Zaslužili so ti jo s požrtvovalnostjo in pa z ooit-šim izkoriščanjem ustvarjenih možnosti. V obrambi so bili malce nezanesljivi. zato pa so bili izredni v napadu, v katerem sta se odlikovala zlasti Albert in Rakosi, ki je svoje kolege neprestano zalagal z uporabnimi žogami. Pač pa je -es, da se je vsem štirim igralcem Fo-rencvarosa poznala utrujenost od srečanja z Juventusom v sredo, v katerem je Ferencvaros zmagal z 1:0 in tako osvojil pokal velesejem-skih mest.
iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiuiiiimiifiiiMMiiiiliiiitiiiiiiviiiiniiiiiii
Z L0TUS0M ZA VELIKO NAGRADO FRANCIJE
Triumfalna dirka Clarka v Clermont Ferrandu
S to zmago je Clark postal spet najresnejši kandidat za naslov svetovnega prvaka
CLERMONT FERRAND, 28. — Jim Clark je z avtom Lotus osvojil Veliko avtomobilsko nagrado Franclje. veljavno za svetovno prvenstvo pilotov. Zmaga «Letečega Škota« je še toliko bolj pomembna, ker je bila dosežena z avtom Lotus C)imax, ki mu že štiri leta služi za trening. S to zmago je Clark, ki je v dosedanjih treh vožnjah za svetovno prvenstvo zmagal v dveh (v tretji sploh ni sodeloval), postal zopet najresnejši kandidat za osvojitev svetovnega prvenstva, saj vodi sedaj s 27 točkami pred Grahamom Hillom in Jackiem Stevvar-tom, ki imata po 17 točk. Clark je poleg največje povprečne hitrosti dosegel tudi najhitrejši krog s hitrostjo 145,791 km na uro. Sedanji
svetovni prvak Surtees se je z avtom Ferrari uvrstil šele na tretje mesto za Stewartom.
VRSTNI RED
1. Clark (škotska) z Lotusom v času 2J4 38**2, s povprečno hitrostjo 143,580 km; 2. Stewart (škotska) BRM 2.15’4”7; 3. Surtees (VB) s Ferrari, 2.17*11**7; 4. Hulme (NZ) z Brabham. 217’31”5; 5. Graham Hill (VB) z BRM; 8. Bandini (It) z Ferrari.
VRSTNI RED ZA SVETOVNO PRVENSTVO PILOTOV
Clark 27 točk; Graham Hill in Jackie Stewart 17; Surtees 13; Mac Laren 8; Bandini 6: Spence, Brabham in Hulmes 3; Siffert 2; Giin-ther 1.
SL 25.000 kilometrov
1 9 64 TRST • TOKIO • TRST
celo štiri različne smeri. Ena je bila po navadi pravilna, izbira je bila prepuščena meni in sem pri istem kot v tre-
1».
Naj so bili zaprošeni Japonci stari ali mladi, ženske ali moški — rezultat moje prošnje je bil v večini primerov negativen. Ime kraja, kamor sem bil namenjen, sem povedal trikrat ali štirikrat, da ne bo zmešnjave sem ga še s prstom pokazal na karti. Po navadi je mali Japonec prijel še sam karto v roke in jo začel obračati na vse strani. Ko je ugotovil, da tudi on sam ne razume veliko, se je nasmehnil in vzdihni), se prijel za brado ali za čelo, se vzdihljaje obračal na vse strani in si polglasno dopovedoval nekaj nerazumljivega. Ko je ponovno u-gotovil, da ne bo nič, je pokli-! cal na pomoč nove sile in nastala družba je začela živahno
•	razpravljati, kam bi me usme-
•	rila. Kazali so mi dve, tri in «
pa
bil
Tokio — Chioda Ku. Berač
nutku, ko se sem pomoč zaprosil.
V prvih dneh sem sprva mislil, da bom od domačinov vse zvedel, ker so se ti stalno smehljali, serija negativnih poizkusov pa me je kmalu prepričala, da nanje ne morem veliko računati in spraševal sem jih le iz radovednosti in zabave. Zelo rad sem namreč opazoval, kako so se skušali spraviti iz zagate, ko sem jim postavljal vprašanja.
Dolgo časa me je nekoč zabaval šofer taksija. Namenjen sem bil na avstrijsko poslaništvo, kjer je delala neka znanka z Dunaja. Ker sam nisem mogel najti poslaništva, sem vstopil v taksi, ki je vozil pretežno v predelu mesta, kjer so bila tuja predstavništva in šoferju rekel oAustrian Embas-sy». Ker sem Japonce že dokaj dobro poznal, sem mu na papir napisal «Australian» in «Austrian Embassy». «Austra-lian Embassy» sem z velikim križem prečrtal in s puščico usmeril njegovo pozornost na «Austrian». Obenem sem mu na vse načine razlagal, da grem v avstrijsko in ne v avstralsko ambasado. Sprva je kazalo, da
jo je šofer končno le pogrun-tal, med hitro vožnjo po ozkih klancih z neverjetno ostrimi zavoji, pa je začel vzdihovati in vse bolj pogostoma sem slišal besedo «avstralian». Opomnil sem ga večkrat, da tja nisem namenjen, po dolgi vožnji pa je slovesno ustavil avto pred širokimi vrati in na vrtu, pred lepo belo vilo je na drogu plapolala... avstralska za-
f
stava namesto avstrijske. Ko sem mu dopovedal, kam me je pripeljal, je bil ves obupan in stekel je do bližnjega telefona in verjetno direktno iz poslaništva so mu razložili, kam naj vozi. Bil je ves potrt in zahteval ni niti denarja za prevožene kilometre. Prav gotovo sploh ni vedel, da je na svetu poleg zanj razmeroma bližnje, velike Avstralije, tudi daljna
Tokio
Gledališče Kabuki
majhna Avstrija.
Tujci imajo na Japonskem na splošno velike težave, ker domačini ne znajo drugih jezikov razen svojega. Zelo malo govorijo tudi angleščine, čeprav so tam že od konca druge svetovne vojne Američani.
Vzroki njihovega jezikovnega neznanja so predvsem trije. Jezikovna skupina je povsem drugačna od indoevropskih, našo pisavo večina ljudi le slabo bere, njihova dežela pa je predaleč od drugih razvitih držav in Japonci res nimajo veliko možnosti, da bi vsaj slišali evropske jezike, ker je na primer pri njih turizem še nerazvit. Zelo zabavno je povedati Japoncu svoje ime in poslušati kako se trudi, da bi ga pravilno izgovoril. Po dolgih poizkusih bo Japonec izgovoril nekaj, kar bo imenu podobno. Ce pa ima beseda eno ali več črk «1», se bo vsa vnema zarila v pesek. Črke «1» Japonci ne morejo in ne morejo izgovoriti, ker je v njihovem jeziku ne poznajo in namesto nje dajo «R». Coca Cola je pri njih enostavno «Cora», amerika igra baseball je «beisuboru», golf je «gorufu» itd.
Tokio — Čevljar in čistilec čevljev
Tujca v Tokiu utrudijo tudi ljudje. Teh je povsod veliko, kot mravelj. Ceste, vlaki in avtobusi so vedno polni, iz postaj podzemske železnice pa od jutra do večera vrejo desettiso-či in desettisoči, ki postanejo v teku celega dneva milijoni.
Na važnih postajah je ob urah največjega prometa toliko ljudi, da se je treba dobesedno boriti, da prideš z ene-
ga perona na drugi ali da menjaš smer.
Tujec, ki ni navajen na stalno gnečo, ima oči vedno uprte v sivorumeno kožo, v poševne oči, v črne lase, v ženske kimone in v lesene coklje. Misliti o stvareh, ki niso v zvezi z Japonci, je skoraj nemogoče. Koncentrirati se v miru je tudi nemogoče.
(Nadaljevanje sledi)
1 UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6, II. TELEFON 93-808 in 1 četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: v fon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 -
— Iz vseh
94-638 - Poštni	predal	559	— PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 - II, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20	— Telefon	37-338	-	NAROČNINA- mesečna 800	lir — Vnaprei-
tednu 30 din, mesečno	600	din — Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din za leto 1965 — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za	SFRJ:	ADIT DZS Liubltana	Stari	trg	3/1., teI“,'
- OGLASI: Cene	oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 lir beseda.	— Oglasi tržaške	in	goriške pokraiine se	naročajo	pri uDravi'
drugih pokrajin	Italije	pri	<cSocieth Pubblicita ItaUana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska,	Trst