GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO CENA 6.000 DIN - Leto XLII - št. 59 GLAS Kranj, petek 4. avgusta 1989 stran 6 m 7 OBČINI RADOVLJICA IN TRŽIČ PRAZNUJETA /O ljubljanska banka GORENJCinI FORMUU^fTj SANKA PRIHRANKA Še en korak v revščino Če smo cinični, potem recimo, da so tudi upokojenci dočakali izplačilo pokojnin v dveh delih. Zaposleni dvojnemu plačilnemu blagoslovu nimamo oporekati, upokojenci lahko. Njihovo dvakratno izplačilo je namreč sad ta čas kroničnega pomanjkanja gotovine, zaradi česar so pokojnine (ta mesec višje za četrtino) dobili izplačane v začetku tega tedna, pripadajočo razliko za pol leta nazaj pa bodo s posebnim nakazilom šele prihodnji teden. Upokojenci imajo spet smolo, da se na njihovih plečih rešujejo ekonomske zablode, ker so pač med največjimi porabniki velikih količin gotovine. Te pa naš največji »ponarejevalec«, Zvezni zavod za izdelavo denarja, kljub štiriizmenskemu delovniku in dnevni proizvodnji denarja v vrednosti 200 milijard, ne uspe natiskati za sprotne potrebe. Kaj prinaša dvojno izplačilo pokojnin? Nič dobrega. Odmislimo, da dvojno obremeni pošto in denarne zavode, da napravi goro nevšečnosti in stroškov tudi pokojninski skupnosti. Ta se bo bržkone z vsemi štirimi otepala, da dvakratno izplačilo postane vsakomesečna praksa, saj z njim upokojenci izgubijo, iz že tako pičlih skladov pa bi jim težko nadomestili škodo, ki bi jo mesec za mesecem trpeli zaradi zapoznelega drugega dela izplačila. Da bi namreč še imeli za kako prednost, če jim poštar dvakrat prinese denar, od tega drugič deset dni prepozno, tako naivni upokojenci niso. Tudi oni vedo za 30 odstotno mesečno inflacijo in kot izurjenim računarjem (končno morajo vsak fičnik trikrat obrniti, v trgovini pa vsak dan sproti preračunavati, koliko jih stane življenje) jim ni treba imeti žepnega računalnika, da bi izračunali, za koliko se jim v tem času zmanjša realna vrednost pripadajočega jim denarja. Manjšina, ki ima to srečo, da prejema visoko pokojnino, bi ji v tem času z menjavo v trdno valuto že ohranila kupno moč, ostali večini na povprečju ali pod njim pa gre že kar za biti ali ne biti. Ni namreč skrivnost, da so v tej krizi ob družinah z več otroki najgloblje v revščini ravno upokojenci. Zato misel, naj upokojeni pač delijo usodo z zaposlenimi, ki jo od demagogov velikokrat slišimo, v tem primeru ni niti malo na mestu. D. Z. Žlebir Apartmaji nad dvorano? Jesenice, 3.avgusta - Deljena mnenja o gradnji apartmajev nad športno dvorano v Kranjski gori. Kdo bo upravljalec? Ponovni sestanek z investitorji v Kranjski gori. V Kranjski gori delovna organizacija SCT gradi športno - prireditveni center, v katerem naj bi bili trgovski lokali, športna dvorana in 15 apartmajev. Investitorji so zdaj skupščino občino Jesenice zaprosili za gradbeno dovoljenje. Ko so o postopkih, 0 investi-torstvu in nadaljnji gradnji športno - prireditvene dvorane razpravljali člani jeseniškega izvršnega sveta so ugotovili, da je pri gradnji ostalo nerešenih precej vprašanj. Kdo naj bi prevzel upravljanje dvorane, kako je s sofinanciranjem in ali lahko upravljanuje dvorane prevzame Turistično društvo Kranjska gora? Najbolj pa se je zataknilo Pri tem, če je prav, da je investitor vključil v ta sicer zelo po trebni in zaželeni objekt sredi Kranjske gore tudi gradnjo apartmajev za trg? Nekateri člani jeseniškega izvršnega sveta so skeptični, kajti tudi pri nedavni izgradnji stanovanj v nakupovalnem centru je bilo rečeno, da so stanovanja namenjena delavcem, ki delajo v kranjskogorskem turizmu in gostinstvu. Zdaj pa je že opaziti obcestne napisne table, ki pričajo o tem, da nekateri lastniki stanovanja oddajajo! Z apartmaji v zgornjesavski dolini je res križ: medtem ko so se Kranjskogorci odločno uprli gradnji apartmajev v Gozd Martuljku, naj bi jih kar 15 zgradili nad športno dvorano, menda za potrebe športnih ekip, ki bi koristile dvorano! Razumljivo je, da je zaradi nekaterih slabih izkušenj dvom o namenu izgradnje apartmajev upravičen. Zato je bilo zelo zanimivo razmišljanje člana izvršnega sveta, ki je dejal, da bi morali apartmaje tako obdavčiti, da bi jih bili lastniki prisiljeni oddajati. Medtem ko so se strinjali, da skupščina občine prispeva svoj delež - zemljišče - pa so bila mnenja o nekaterih stvareh ob športno - prireditvenem centru silno deljena. Zato bo komite za gospodarstvo in urejanje prostora sklical sestanek z investitorji in morebitnimi bodočimi upravljala, sestanek, na katerem bi se temeljito pogovorili o sovla-ganju in nadaljnji gradnji športno - rekreacijskega centra v Kranjski gori. D. Sedej i^tržišk VELIKA PRODAJNO-INFORMATIVNA PRIREDITEV KMETIJSKA, GOZDARSKA MEHANIZACIJA, PRIKLJUČKI REZERVNI DELI KREDITI! POPUSTI! SEJEMSKE CENE! UGODNI NAKUPI ZA DOM IN DRUŽINO *TvSAK VEČER: NAJPOPULARNEJŠE SKUPINE YU ZABAVNE GLASBE Jutri, 5. avgusta, praznujejo v radovljiški občini, kjer so v zadnjem letu veliko naredili. Bled se pripravlja na svetovno veslaško prvenstvo pa tudi sicer bogati turistično ponudbo. Gradnja trgovskega centra (na sliki) se približuje koncu. - CZ. Poletni utrip Danes zvečer bodo prišli na svoj račun ljubitelji kulture v Kranju, v Škofji Loki in v Radovljici. Kranjčanom se bo zvečer predstavila alternativna gledališka skupina Ante Portas, škofjeio-čani bodo lahko prisluhnili koncertu skupine Capalla Carniol-lae, kar bo že četrta prireditev iz akcije "Škofjeloški poletni večeri". V Radovljici pa se drevi ( petek, 4. avgusta) pričenja tradicionalni Festival stare glasbe, v okviru katerega bodo posamezni koncerti izvedeni tudi na Bledu po skupnim naslovom Bled Anti-qua. Več na strani 5. V. B. Prodaja cenejših živil Čestitkam ob prazniku občine Radovljica in mm v ■ v Trzic se pridružuje tudi Gorenjski glas Manjše količine Ljubljana, 2. avgusta — Ker so se pri prodaji tudi do 40 odstotkov cenejših živil iz zveznih blagovnih rezerv (moka in sladkor sta bila pakirana v 50 kilogramske vreče) pojavile težave, je republiški komite za trg sklenil, da trgovine prekinejo prodajo vse dotlej, dokler ne bodo živila prepakirale v manjše količine. S prodajo bodo bržčas nadaljevale v ponedeljek. Vsak bo lahko kupil največ 25 kilogramov cenejše moke, 10 kilogramov sladkorja in 3 litre olja. C. Z. 1^51 KOM PAS ^JB JUGOSLAVIJA KOMPAS KRANJ Vaš turistični servis V GLOBUSU - II. nadstropje Tel.: 28-472, 28-473,21-892 Rekordno število prehodov na mejah - Na vseh gorenjskih mejnih prehodih so minuli vikend zabeležili največje število prestopov meje, saj so na Korenskem sedlu odprli pet vstopnih kolon, občasno pa so bile dolge vrste tudi v Ratečah. Na Bavarskem so se začeli dopusti, pozna se italijanski praznik, vendar turistom in tranzitnim gostom na prehodih jeseniške carinarnice nikjer ni bilo treba čakati več kot eno uro. Cariniki in mejni miličniki so bili pripravljeni na večji promet, zdi se pa, da »spremljajoče dejavnosti« na mejnih prehodih storijo vse premalo, saj bi ob takem prometu lahko iztržili znatno več..Foto:F.Perdan co o l_ (O LU LLI >0 O £ (3 O GORENJSKI GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek, 4. avgusta 1989 CVETO ZAPLOTNIK NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Prst je prerastel v pest V Zvezi komunistov Jugoslavije so doslej že večkrat obetali, da bodo rekli "bobu bob in popu pop" (ter Slobu Slob), vendar se je to vsaj delno uresničilo šele na zadnji, 25. seji CK ZKJ, na kateri so govorili o mednacionalnih odnosih. Prst, ki ga je že na eni prejšnjih "zgodovinskih" sej dvignil Vinko Hafnerje na zadnji seji prerasel v močno, trdno pest, kije naravnost in s presenetljivo odločnostjo udarila v sbrski nacionalizem, v stališča "protibiro-kratske revolucije" in v vse njene izpeljanke. Če so na prejšnjih sejah "trmoglavili" predvsem slovenski predstavniki, kar so nekateri razumeli kot del slovensko-srbskih nesoglasij, pa je bil tokrat tabor tistih, ki so obsojali srbski nacionalizem in hegemonizem, veliko močnejši, predvsem pa udarnejši. Poročevalci, ki so od blizu spremljali sejo CK ZKJ, so zapisali, da so Makedonci, Albanci in Črnogorci v glavnem molčali, Slovenci so vztrajali pri svojih stališčih, Hrvati, revoltirani predvsem zaradi kninskih dogodkov, Bosanci in Hercegovci pa so bili dokaj ofenzivni. Ko je tudi gost partijske seje, predsednik zveznega izvršnega sveta Ante Marković dal med vrsticami vedeti, da so v ozadju vseh mednacionalnih odnosov ekonomski interesi in odnosi razviti-nerazviti in da večina blokad pri delu zvezne vlade prihaja iz Srbije, je bil nacionalizem, ki so mu dolgo gledali skozi prste in je povzročal hude pretrese v državi, razkrinkan. Dušan Dragosavac je z izjavo, da je srbski nacionalizem že dolgo "na sceni" in da parole o močni Srbiji lahko sprožijo tudi druge (o močni Hrvatski ali kakšni drugi republiki), samo še dolil olja na ogenj in kar po vrsti razburil srbske člane CK ZKJ. Seja, ki so ji nekateri spet dajali prizvok zgodovinskosti in usodnosti za nadaljnje sožitje jugoslovanskih narodov in narodnosti, ni imela takšnega značaja opogumlja pa predvsem to, da Slovenci niso več osamljeni in da se število tistih, ki so "spregledali", množi. Poletno razburjenje v Kranjski gori Nova tekstilna trgovina - sredi tega tedna je bila v Cankarjevi ulici v Kranju (nad Svetom knjige) odprta nova tekstilna trgovina. Odprla sta jo Darja Strniša in Peter Kukovica. Trgovina je založena z jeansom, majicami, ženskim spodnjim perilom... Posebnost, kot sta napovedala Darja in Peter, bodo občasne prireditve (modne revije, srečanja...). - A. Ž.- Foto: G. Šinik Kolesarski izlet v Kropo V petek, 11. avgusta, bo za kranjske upokojence kolesarski izlet v Kropo. Odhod bo ob 8. uri izpred zgradbe Društva upokojencev Kranj, čigar kolesarska sekcija je organizator izleta. Udeleženci si bodo ogledali znamenito mesto kovaške obrti, ustavili pa se bodo še v sosednji Kamni Gorici. SEUGLAS Ob 35 —letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in di-ivkun■). Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica). Jože Košnjek (notranja politika, šport). Marija Volčjak (gospodarstvo. Kranj). Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (kultura). Helena Jelovčan (izobraževanje, i/ šolskih klopi. Škofja Loka). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika. Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice). Danica Dolenc (tradicije n0b. naši kraji, za dom in družino). Stojan Saje (družbene organizacije in društva. SLO in DS. ekologija). Danica Zavrl — Žlebir (socialna politika. I ržtč), Dušan Hu-mer (šport I. Vine Bešter (mladina, kultura). Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija). Igor Pokom (oblikovanje). Mirjana Draksler in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Današnjo šievilko Gorenjskega glasa uredil Andrej Zalar. Naročnina za III. trimesečje 97.000 din. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1— Tekoči račun pri SDK 51500 - 603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28—463, novinarji in odgovorna urednica 21—860 in 21—835, ekonomska propaganda 23—987, računovodstvo, naročnine 28—463, mali oglasi 27 —960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 —1/72. uredništvo tel. 21860 Fontana je - fontane ni! Kranjska gora, 30. julija - Turistično društvo je zaradi številnih protestov odstranilo fontano, ki jo je dobilo v dar. Kje zdaj ta fontana je, se ne ve. Sredi Kranjske gore, poleg Prisanka in nasproti Razorja, gradijo park. Vanj so postavili simpatično figuro Kekca, ga zaželenih, postavili pa tudi fontano. Vse skupaj je financiralo Turistično društvo Kranjska gora, a fontana sredi vasi je na moč razburila Kranjskogor-ce, še posebej Miroslava Ulčar-ja, ki je med drugim takole protestiral: »Najostreje protestiram proti temu, kakšen vodnjak oziroma fontano so te dni začeli postavljati sredi Kranjske gore. Omenjena fontana je KIČAST ZMAZEK najslabše vrste, kričeč dokaz skrajnega neokusa ljudi, ki so jo nabavili. Več kot očitno je, da je bila izdelana in kupljena v sosednji Julijski Krajini, kjer ob cesti proti Vidmu ne manjka izdelo-valnic tovrstnega kiča - romanskih fontan, nagrobnih angelov, Vener in Apolonov, vrtnih škratov.. Romansko fontano take vrste, izdelano od umetnikove roke, si človek zlahka predstavlja v Rimu, Ravenni ali celo v dalmatinskih mestih, nikakor pa ne v Kranjski gori... Taka fontana z angelom in dečkom ali karkoli je že na vrhu, je naravnost sramota in v POSMEH UREJEVALCEM OKOLJA IN VARUHOM NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE. Naravnost tepe pa se s slogom, v katerem je izvedena figura Kekca, ki stoji le nekaj metrov za njo..« Zaradi takih protestov so oni dan fontano odstranili in - ni je več. Nihče prav naravnost ne pove, kje fontana, ki so jo dobili v dar, zdaj pravzaprav je: eni pravijo, da so jo skrili, drugi, da jo bodo postavili na kranjskogorsko pokopališče, tretji pa trdijo, da se je pri de-montaži zdrobila. Kakorkoli že, zaradi fontane je je tudi Turistično društvo Kranjska gora je odstranilo fontano z lepega parka, ki so ga uredili sredi Kranjske gore in v večernih urah osvetlili. - Foto:F.Perdan kranjskogorsko poletje nekoliko pestrejše, saj zdaj vsepovsod krožijo dovtipi, tudi tale, ki naj bi bil resničen. Sta se sprehodila mož in žena mimo parka s fontano in ko sta se vračala, so fontano že odstranili in je ni bilo več. Pa reče on: »Kje je fontana?« Odvrne ona, ki je dopoldne fontano prezrla: »Kakšna fontana?« In se on strašno razbu- ri: »Fontana, fontana! Bila je tu, rečem ti!« In se ona razjezi: »Daj mir! Vseskozi ti že dopovedujem, da preveč piješ!« Lepo urejen kranjskogorski par bo zdaj brez fontane, vodno črpalko bodo pač uporabili drugače. Taka, kot je bila, res ni bila primerna, intervencija Kranjskogrcev je bila upravičena... D.Sedej Radikalnost v radovljiški ZSMS Predvideti možnost odcepitve V sklopu priprav na jesenski kongres slovenske mladinske organizacije, so pred časom v tej zvezi sprejeli posebno stališče tudi v OK ZSMS Radovljica. Mladinska organizacija v Radovljici je v okviru majskih prireditev organizirala v svoji občini tako imenovane bazenske razprave (zbore mladih), na katerih so razpravljali o organiziranosti in programski usmeritvi slovenske mladinske organizacije. Iz kratkega, a jedrnatega poročila, ki so ga posredovali na RK ZSMS na kratko povzemamo najpomemnejše ugotovitve. Iz statuta ZSMS naj se črtajo splošna načela in uvod, končati je potrebno z avtomatskim (formalnim) sprejemanjem v ZSMS. To mora postati zavestna odločitev posameznika. Predlaga se učinkovitejša teritorialna organiziranost in v tem smislu ukinitev OO ZSMS v podjetjih in morda tudi v osnovnih šolah ter ukinitev kvoruma povsod tam, kjer se ne sprejemajo vsebinske programske usmeritve, ampak zgolj operativne. Priznanja ob prazniku radovljiške občine Velika plaketa Elanu Radovljica, 1. avgusta - Na slavnostni seji občinske skupščine, ki bo v počastitev občinskega praznika jutri, v soboto, ob 11. uri v osnovni šoli Antona Tomaža Linharta, bodo podelili letošnja občinska priznanja. Veliko plaketo občine Radovljica bo prejel delovni kolektiv Tovarne športnega orodja Elan iz Begunj, plakete občine bodo dobili Anton Dermota (posmrtno), Zlato Kavčič iz Lesc, Ra-domir Ugrnić iz Svilajnca in Peter Zupan iz Radovljice, medalje občine pa Irena Kajfež iz Kemične tovarne Podnart, Cene Resman iz Turističnega društva Bohinj-jezero, Marica Vidic iz krajevne skupnosti Srednja Dobrava in Janez Zupan iz krajevne skupnosti Brezje. ELAN se je iz skromnih začetkov razvil v enega od vodilnih svetovnih proizvajalcev smuči, športnega orodja, čolnov in jadralnih letal. Lani je z okoli 1300 delavci, kar je predstavljalo 12,4 odstotka vseh zaposlenih v gospodarstvu občine, ustvaril 22 odstotkov celotnega prihodka občine, 33 odstotkov dohodka, 62 odstotkov akumulacije, 37 odstotkov izvoza, 52 odstotkov konvertibilnega izvoza... V delovni organizaciji so že zelo zgodaj spoznali, da je za razvoj nujno sodelovanje s tujo konkurenco in vključevanje v mednarodno tržišče; danes pa je z 28 milijoni dolarjev konvertibilnega izvoza eden največjih izvoznikov, ki za razliko od mnogih drugih vse izdelke proda po svetovnih cenah. ANTON DERMOTA je že kot 24-letni mladenič odšel na Dunaj, ki je bil tedaj svetovno glasbeno središče, in še izpopolnil doma pridobljeno glasbeno in pevsko znanje. Njegova umetniška pol se je začela strmo vzpenjati po velikem uspehu na mednarodnem tekmovanju. Štiri desetletja je bil prvi tenor v dunajski Državni operi, nastopal je tudi v svetovno znanih glasbenih središčih Evrope. Amerike in Avstralije, vendar ni nikoli pozabil svojih korenin. Ne le, da se je rad vračal v domovino in Kropo, kjer se je rodil 1910 leta, ampak je opravil v tujini tudi pomemb- no poslanstvo širjenja slovenske in jugoslovanske kulture. ZLATO KAVČIČ iz Lesc je s svojim delom in znanjem veliko prispeval k napredku in ugledu radovljiške občine, predvsem pa k obvladovanju likvidnostnih težav, k ustvarjalnemu oblikovanju investicijsko-razvojnih programov industrije, turizma, trgovine in stanovanjsko-komunalnc-ga gospodarstva ter družbenih dejavnosti (gradnja šol). Že več let uspešno vodi Turistično društvo Lesce, pomemben je njegov prispevek pri razvoju kampa So-bec, sicer pa je aktiven tudi v drugih organizacijah. RADOMIR UGRNIĆ, profesor iz pobratenega Svilajnca se tudi v zaostrenih mednacionalnih odnosih zavzema za ohranitev že doseženega sodelovanja med občinsko konferenco ZSMS Radovljica in mladimi iz Svilajnca in ga poskuša še obogatiti. V brigadi, ki jo sestavljajo skupaj, ima Raddmir vedno pomembne vodstvene funkcije. PETER ZUPAN iz Radovljice ima kot komandant občinskega štaba teritorialne obrambe veliko zaslug, da naj bila enota Staneta Žagarja dvakrat raglašena za najboljšo enoto teritorialne obrambe v Jugoslaviji; kol predsednik občinske konference ZRVS pa je veliko pomembnega prispeval k usposabljanju starešin in ljudstva ter k izvedbi raznih prireditev. Mladi Radovljičani menijo, naj statut ZSMS dopusti možnost odcepitve - na primer RK ZSMS od RK ZSMJ ali OK ZSMS od RK ZSMS... Na področju financiranja so zapisali, da mora ZSMS postati finančno neodvisna družbenopolitična organizacija, pri čemer pa se sredstev iz proračuna ne gre odreči, ampak samo zagotoviti še dodatna in s tem v zvezi omenjajo tudi opredelitev članarine. Med stališči mladih iz OK ZSMS Radovljica na področju programske usmeritve pa velja izpostaviti predvsem željo po samostojni in neodvisni organizaciji ter mnenje, da bi moral postati sindikat v novih pogojih gospodarjenja, v katerih bodo večje kompetence poslovodnih organov, zgolj in predvsem njihova opozicija. Ob koncu svojega stališča mladi predlagajo vključitev v kongresne dokumente tudi del gradiva "Za demokracijo" oziroma peterico točk, ki so bile sprejete na konferenci v Cankarjevem domu letošnjega prvega februarja. Vključitev predstavljenih razmišljanj v glavni dokument jesenskega mladinskega kongresa pa utemeljujejo z ugotovitvijo, da ne gre za stališča nekega neotipljivega foruma, pač pa za povsem konkretne pobude mladih iz terena. V. B. Petero priznanj ob prazniku Tržič, 5. avgust - Ob tržiškem občinskem prazniku podeljujejo tudi priznanja zaslužnim družbenopolitičnim aktivistom, letos jih prejme pet Tržičanov, zlato plaketo pa so prisodili Komunalnemu podjetju Tržič, ki letos slavi 30-letnico. Komunalno podjetje Tržič se že vseh 30 let trudi, da bi svojo dejavnost čim bolje vodilo. Zadnje čase je prevzelo tudi vodenje investicij, kar daje večje možnosti za razvoj komunalnih naprav. Podjetje je trden in enoten kolektiv, ki se zadnja leta uspešno kadrovsko, organizacijsko in strokovno posodablja. Kako se bo podjeje razvijalo naprej, je odvisno od finančne možnosti družbe in zakonodaje, sicer pa si tržiški komunalci želijo čimbolj urejenega razvoja osnovnih ko'-" munalnih dejavnosti, zlasti nemotene oskrbe s pitno vodo, odvoda in čiščenja odpadnih voda in neškodljivega shranjevanja odpadkov. Radi bi se tudi specializirali glede vzdrževanja stanovanjskega fonda in plinifikacije, osnovni cilj vseh njihovih dejavnosti pa je skrb za zdravo okolje. Srebrno plaketo dobijo Jože Černigoj, Jože Mokorel in Miloš Sa- vić. Jože Černigoj je aktiven že od začetkov krajevne samouprave, zadnja leta zavzeto dela zlasti v Zvezi borcev, je tudi predsednik podpisnikov dogovora o vzdrževanju spominskih obeležij. Deluje v občinski konferenci SZDL, v socialnem skrbstvu, pa tudi v drugih društvih in organizacijah. Jože Mokorel je med dolgoletnim družbenopolitičnim delom opravljal niz nalog, težko bi našteli vse organe, v katerih je deloval. Pač pa lahko poudarimo njegovo članstvo v gradbenih odborih za iz-granjo vseh treh osnovnih šol in doma upokojencev. Za svoje delo je dobil že več priznanj. Kljub starosti in bolezni je še vedno zelo aktiven. Miloš Savić je opravljal vrsto pomembnih družbenopolitičnih funkcij, predvsem v Zvezi komunistov. Dve leti je bil tudi predsednik OK SZDL, ne gre prezreli njegovega dela v Zvezi rezervnih vojaških starešin in zaslug za oživitev delovanja Zveze za tehnično kulturo v Tržiču. Čeravno že upokojen ta izkušeni aktivist še vedno rad aktivno sodeluje v družbenopolitičnem delu, zlasti v krajevni skupnosti. Bronaste plakete prejmeta Karel Ahačič in Ana Hafner. Rojen Podljubeljčan Karel Ahahčičje več kot štiri desetletja družbenopolitično aktiven in vsestransko angažiran krajan, ki dela tudi v društvih: pri gasilcih, lovcih, društvu za varstvo in vzgojo ptic Še danes je motor, ki poganja družbenopolitično aktivnost v domačem kraju, obmejni krajevni skupnosti Podljubelj. Ani Hafner, nekdanji direktorici Doma Petra Uzarja, gre največ zaslug za razvoj varstva ostarelih občanov v Tržiču, saj je ustanova že od vsega začetka odprta, povezana s krajem, šolami, kulturno skupnostjo. Tovarišica Hafnerjeva ne dela več v Tržiču, pač pa je s krajem kot prej povezana s svojo neprofesionalno aktivnostjo. Prodaja cenejših živil iz zveznih rezerv Bo kampanjska akcija zaustavila divjanje cen? Kranj, 2, avgusta - Ker postaja hrana (pre)draga že za ljudi s povprečnimi zaslužki, divjanju cen pa tudi ni videti konca, je zvezni izvršni svet sklenil, da iz zveznih blagovnih rezerv da na tržišče po nižji ceni določene količine najosnovnejših živil - 600.000 ton pšenice, 20.000 ton moke, 60.000 ton sladkorja in 5.200 ton jedilnega olja. Ker je merilo za porazdelitev količin dosedanja poraba v republikah in pokrajinah, bo Slovenija dobila 6.600 ton sladkorja, 1.400 ton moke, 42.000 ton pšenice, 430 ton jedilnega olja in 200 ton svinjske masti. Čeprav je imela zvezna vlada dober namen, je prodaja živil po nižji ceni povzročila v Sloveniji precej hude krvi. Prva napaka je bila narejena že s tem, da je akcija zaobšla za preskrbo odgovorni komite v republiki, kjer so izjavljali, da "nimajo s tem nič opraviti", in da so se trgovske organizacije dogovarjale o nakupu cenejših živil neposredno z zvezno direkcijo za blagovne rezerve. Šele ko so (nekatere) trgovine dobile prve količine moke, olja in sladkorja in se je izkazalo, da bodo tisti, ki bi bili najbolj opravičeni do občutno cenejših živil iz zveznih rezerv, potegnili krajši konec, se je ob vsej jezi in zameri porabnikov odzval tudi republiški komite za trg, ki je po sestanku s predstavniki tr- V kranjskih Živilih so nam v sredo dopoldne povedali, da čakajo na navodila republiškega komiteja za trg, pa tudi to, da s prodajo cenejših živil iz zveznih rezerv ne bomo rešili veliko socialnih problemov niti ne zaustavili divjanja cen. Doslej so prodali približno 50 ton intervencijske moke (po ceni, ki je okoli 40 odstotkov nižja od običajne), v skladišču pa imajo tudi 50 ton sladkorja, medtem ko olja še niso prejeli. V trgovini na Golniku do srede še niso dobili cenejših intervencijskih živil, na Kokrici prav tako ne. Kot je povedala poslovodkinja Milena Kopač, so v Živi-lini trgovini v Britofu prejeli v petek šest vreč po 50 kilogramov moke. Gneče ni bilo, prišlo je šest strank in prodaja je bila končana, v trgovini pa so potlej razmišljali, da bi bilo bolje, če bi moko prodajali v manjših količinah. Ljudje pa bolj kot za moko sprašujejo po sladkorju. Četudi bo blago prepakirano v manjše vreče, meni poslovodkinja, se bodo ljudje znašli: nekateri bodo prišli večkrat ali bodo šli v več trgovin, spet drugi bodo pripeljali s sabo tudi družinske člane... Marjan Baloh, poslovodja Špecerijine trgovine v Gradnikovi ulici v Radovljici: "Od telefona me že boli glava. Ljudje sprašujejo, kdaj bomo spet imeli cenejšo moko in sladkor, kdaj bomo dobili tudi olje, koliko bodo lahko kupili in podobno. V ponedeljek smo tono moke in prav toliko cenejšega sladkorja, v torek še tono sladkorja. Ker je v ceni velika razlika, sc vse količine hitro pošle: sladkor v dveh urah, moka v enem dnevu. Takšne in podobne akcije ne dosegajo namena, rešitev je edino umirjanje cen. govskih organizacij in inšpekcijskih služb sklenil, da so "intervencijska" živila namenjena izključno široki porabi, ne pa velikim porabnikom, kot so razne organizaci-d lnVst^nove- Prodaja sladkorja, moke in oriigin živil je namreč ustavljena do ponedeljka oz. vse dotlej, dokler trgovci ne bo-ao prepakirali živil iz velikih 50-kilogram-skih vreč v manjše. Tisti, ki so v minulih dneh izrabili "cenejši nakup z napako" in že nabavili eno ali celo več velikih vreč sladkorja ali moke, pa se lahko le nasmehnejo odločitvi, da bo od ponedeljka dalje posameznik lahko kupil največ 10 kilogramov sladkorja, tri litre olja in 25 kilogra- mov moke T-500. Stroške prepakiranja bodo v tretjinskih deležih pokrili republiška in občinske interesne skupnosti za preskrbo ter trgovci. Kaj vse se je dogajalo v minulih dneh v trgovinah, koliko kritičnih besed je bilo izrečenih na račun akcije, v kateri so prodajali sladkor in moko kar v 50-kilogram-skih vrečah! Čeprav je (bila) cena intervencijskega sladkorja iz rezerv privlačna (10.400 dinarjev za kilogram) in domala polovico nižja kot sicer, pa so nakup 50-kilogramske vreče zmogli predvsem plačilno sposobnejši, ne pa socialno ogroženi oz. tisti, katerim je akcija namenjena. Ob vsem tem ne preseneča, da so se za cenejši sladkor precej zanimali čebelarji (potrebovali bi ga za prezimovanje čebel) in gostilničarji in da so se nekateri kupci postavili v vrsto tudi večkrat, spet drugi pa so pripeljali v trgovino vse družinske člane in še nekaj sorodstva. Da takšne in podobne akcije povzročajo le porabniško mrzlico, ni treba posebej omenjati. Pa ne le to: tako, kot je prodaja cenejših živil potekala v minulih dneh, je lahko le vzorčen primer, kako se podobne akcije ne bi smele organizirati. Akcija je bila vsaj doslej zastavljena preveč kampanjsko, kar ob skromnih količinah, ki naj bi jih razdelili, daje tudi skromno upanje, da bo dosegla svoj namen in zaustavila divjanje cen. C. Zaplotnik Delavke BPT z Jesenic naj bi delale v domačem mestu Selitev dela proizvodnje BPT na Jesenice? Jesenice, 3. avgusta - Iz BPT Tržič so prosili jeseniški izvršni svet, n»j poskuša poiskati prostore za del proizvodnje, ki je zdaj v Tržiču. Jeseniške delavke, ki se zdaj vozijo v Tržič, naj bi delale v domačem mestu. . Začasni kolektivni poslovod-ni odbor Bombažne predilnice 'n tkalnice Tržič je poslal jeseniškemu izvršnemu svetu prošnjo za organiziranje konfekcijske proizvodnje na območju jeseniške občine. Že pred časom so se v Tržiču odločili, da nameravajo del proizvodnje preseliti na območje jeseniške ob-^ne, tako da bi delavkam z Jesenic omogočili delo v kraju bivanja. J Pred nekaj dnevi so začeli z operativno izvedbo zamisli, predvidevajo pa: proizvodnja na Jesenicah naj bi vključevala manj zahtevno konfekcijsko dejavnost, v proizvodnjo pa naj bi bilo vključenih 40 do 60 delavk BPT Tržič. Proizvodnja naj bi bila statusno organizirana kot samostojno podjetje, pri čemer naj bi prodajo proizvodov zagotavljal BPT Tržič v okviru pogodbeno dogovorje- Kranj — Delavci Kompasove turistične poslovalnice so začasno preselili svojo dejavnost v Globus, v drugo nadstropje, kjer i'm je prostor odstopil Merkur. Tam bodo ostali dokler ne naJdejo in opremijo novih prostorov v Kranju. Poslovalnica °bratuje med tednom od 7. do 19. ure in ob sobotah od 7. do >2- ure. Še vedno vam je na voljo kompletem turistični servis, nespremenjene pa so tudi telefonske številke poslovalnice. Fo-tQ:F. Perdan nih količin, v preostalem pa je prodaja prosta. V organiziranje proizvodnje na Jesenicah so vključili Podjetniško inovacijski center iz Ljubljane. Jeseniški izvršni svet pa so zaprosili za pomoč pri iskanju ustreznega poslovnega objekta kot tudi za možnost prevzemnikov novega podjetja. Izvršni svet je na zadnji seji sklenil, da bo o prošnji pono-• vno sklepal tedaj, ko bo informacija BPT Tržič obširnejša in bolj natančna. Občina je že pomagala BPT z denarjem, ki so ga namenili za prekvalifikacijo delavk, ki se v Tržič vozijo z Jesenic, Razumeli so, da ima trži-ško podjetje izredno hude likvidnostne težave in mu grozi stečajni postopek. Sanacijska ekipa si prizadeva ohraniti le tisto proizvodnjo, ki je izvozno naravnana. Najbolj hudo je v predilnici, ki je tehnološko zastarela, deloma tudi v tkalnici, zato so bili prisiljeni precej za- poslenih poslati na prisilni dopust. Večini odsotnih ne bomo mogli več zagotoviti dela v podjetju, zato tudi iščejo različne rešitve za zaposlitev drugje. V ta okvir sodi tudi organiziranje dela konfekcijske proizvodnje na območju jeseniške občine. Vsaj 22 zaposlenih naj bi našlo delo tudi v okviru karavanškega predora. S tem naj bi med drugim odpadli tudi veliki prevozni stroški, jeseniški proizvodnji pa so pripravljeni odstopiti tudi ustrezno opremo. Jeseničani so bili mnenja, da je potrebno predstaviti elaborat in natančno opredeliti, koliko delavk naj bi tako »preseli-li«na Jesenice. Med drugim bi morali tudi vedeti, za kakšen program gre, kakšna je oprema in če bi bila proizvodnja tako rentabilna, da bi bili poslovno uspešni. D.Sedej Seminar na Brdu Evropa 1992 Brdo, 2. avgusta - Center za usposabljanje vodilnih delavcev pri Gospodarski zbornici Slovenije organizira 25. in 26. septembra letos na Brdu seminar z naslovom "Evropa 1992". Seminarje namenjen poslovodnim delavcem izvoznih podjetij in zaposlenim v državnih organih, ki se ukvarjajo s problemom standardov, načrtovanjem gospodarske politike in vprašanji približevanju Evropi 92. Tomaž Košir, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije, bo govoril o gospodarskem vključevanju Jugoslavije v Evropo, Giles Merritt, priznani gospodarski in politični komentator, avtor več knjig in svetovalec, ki se ukvarja z glavnimi vprašanji evropske politike, o zmagovalcih in poražencih enotnega evropskega trga, Jim Humble, direktor podjetja Lacots v Veliki Britaniji in strokovnjak, ki se že od 1954. leta ukvarja s trgovinskimi standardi v različnih ustanovah sveta. C. Z. Mleko in marke Kranj, 2. avgusta - Med številnimi izdelki, ki so se podražili v torek so tudi mleko in mlečni izdelki. Navadno mleko je dražje za približno 15 odstotkov in stane (liter) že /7 do 12 tisoč dinarjev, cene mlečnih izdelkov pa so "poskočile" tudi do 20 odstotkov. Svoj lonček so k podražitvi ponekod (Maribor) pristavili tudi trgovci, ki so pri navadnem pasteriziranem mleku povečali trgovsko maržo od 10 na 15 odstotkov. V Kmetijskem inštitutu Slovenije so izračunali, da je julija prireja litra mleka na kmetijah stala 6439 dinarjev, kar je za 41 odstotkov več kot junija. Če bo dogovor obveljal, bo tolikšna tudi odkupna cena in plačilo, ki naj bi ga kmetje prejeli v drugi polovici avgusta. Ker mlekarne ne bodo zmogle vračunati za 41 odstotkov višje odkupne cene v prodajno ceno mleka in mlečnih izdelkov, jim bo pomagal republiški sklad za pospeševanje kmetijske pridelave in za zagotavljanje osnovne preskrbe. Republiška skupščina je namreč pred nedavnim sprejela zakon, ki določa, da se prispevna stopnja iz dohodka, namenjena za spodbujanje pridelave in za zagotavljanje oskrbe, poveča od 1,45 na 2 odstotka. Dodatna sredstva bodo porabljena predvsem za prirejo mleka in za finaciranje zalog mleka in mlečnih izdelkov, torej za pomoč živinorejcem in mlekarnam, posredno pa tudi porabnikom. Bodo živinorejci avgusta prvič prejeli to, kar zahtevajo - namreč polovico maloprodajne cene litra navadnega mleka? Izračun kaže, da morajo potrošniki zdaj za liter (navadnega) mleka odšteti približno eno marko. Če bi kmetje za prodano mleko takoj prejeli tudi plačilo, bi bila odkupna cena pol marke za liter in razmerje ena proti dva. Ker pa je pričakovati do 20. avgusta, ko naj bi dobili plačilo, še precejšnje povečanje inflacije in tečaja marke, tedaj razmerje ne bo več tako ugodno, ampak nekoliko slabše. Podobno je bilo tudi prejšnji mesec. V kmečki zvezi so izračunali, da so kmetje med 15. in 20. julijem dobili za mleko, oddano junija, 3461 dinarjev za liter, kar je po tečaju z dne lS.julija znašalo 0,354 marke. Potrošniki pa so junija plačevali mleko po 6930 dinarjev, kar je bilo po povprečnem junijskem tečaju približno eno marko. Uskladitev participacije 1. avgusta Zdravstvena doplačila za 39 odstotkov višja Ljubljana, 31. — 1. avgusta bodo vsa doplačila uporabnikov za (zobo)zdravstvene storitve in materiale višja za 39,1 odstotka. Objavljamo valorizirani cenik participacij, pri katerih so zneski zaokroženi na sto din. pregledi: prvi kurativni pregled pri splošnem zdravniku 15.400, ponovni pregled pri zdravniku 7.700, obisk zdravnika na domu 37.800, nočni obisk zdravnika na domu 75.500, prvi pregled pri specialistu 30.000, prvi obisk pri zobozdravniku v nočnem Času 17.800 zobozdravstvene storitve: slikanje zob (1 posnetek9 6.100, zalitje fisur na kočnikih 18.400, zalivka na več ploskvah 37.000, vitalna amputacija 23.200, zdravljenje gangrene 46.200, inlay na 1 ploskvi 102.800 pinlav, overlay 250.800, jahač 64.300, polna kovinska prevleka 141.600, fasetirana prevleka 192.200, teleskopska prevleka 237.000, registracija griza v fiksalni protetiki 36.400, totalna zobna proteza 321.900, zahtevnejša parcialna zobna proteza 431.800, zahtevnejša vlita proteza 903.000, zdravila na recepst 10.300, mehanična kontracep. sredstva (brez recepta) 44.000, umetna prekinitev nosečnosti, ki ni medicinsko indicirana 78.600, reševalni prevoz pri nujni medcinski pomoči 25.900 ortopedski in specialni čevlji 159.300, usnjene, estetske rokavice, proteze, ortotični pripomočki 53.000, Bergle 13.900, slušni aparati 70.400, invalidski voziček 220.900, električni stimula-tor, zvočni signalni aparat 310.900, očala 37.800, kontaktna stekla 141.200, oskrbni dan v bolnišnici ali zdravilišču pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni 22.400, oskrbni dan v bolnišnici ali zdravilišču pri večkratni hospitalizaciji (največ za 60 dni v koledarskem letu) 32.800, medicinske storitve pri bolnišničnem ali zdraviliškem zdravljenju ob vsakem sprejemu 74.700 Tržič, 5.avgusta - Uradne otvoritve turistično gostinsko trgovskega lokala TGT Tržič ob cesti Ljubelj - Tržič še ni bilo, četverica zasebnih podjetnikov pripravlja spektakularno odprtje sredi avgusta, vendar se prvi gostje že ustavljajo. Prva začenjata že za občinski praznik delati brezcarinska prodajalna in restavracija, ki za začetek ponuja le tekoča okrepčila. Do konca leta bo začela delati tudi kuhunja, prihodnje leto pa bodo odprli tudi turistične sobe s 40 ležišči. Dušan in Mitja Koren, Matjaž Romih in Stane Prodnik, sovlagatelji v zasebno tržiško podjetje TGT, v sezoni računajo zlasti na goste iz tranzitnega prometa, vse leto pa pričakujejo obiskovalce iz sosedne Avstrije in seveda domačine, ki jih bo v Podljubelj že konec leta vabila pestra gostinska ponudba. D.Ž. - Foto: F. Pexdan_ /ureja MARIJA VOL CJAKjr I Krajevna skupnost Zasip Dobra obveščenost s ciljem poslovne popolnosti - Pred dnevi so se v nekaterih poslovnih enotah Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj pri vhodu v banko zasvetile elektronske table s tečajno listo posameznih denarnih valut. V banki so povedali, da je to sicer novost, ki jo bodo v kratkem namestili v vseh poslovnih enotah na Gorenjskem, da pa je to sicer sestavni del njihovega širšega, oziroma celovitega programa popolnega in poslovnega sodelovanja s prebivalci, se pravi obiskovalci banke oziroma partnerji. Dobra obveščenost je vsekakor pomemben sestavni del poslovne popolnosti. Ta pa se ne začne in konča le pri bančnem okencu. Elektronske tečajne table bodo krmiljene preko računalnikov in bodo zato prikazana dnevna gibanja vrednosti posameznih denarnih valut...Za poslovni (evropski) svet nič nenavadnega, bi lahko rekli; za naš pa še ena potrditev (dnevne) inflacije... - A. Ž. - Foto: G. Šinik Talci opominjajo Podbrezje - Od 25. do 28. julija 1942 so Nemci zaradi uspešno izvedene akcije partizanov 2. bataljona Kokrškega odreda, 23. julija na Bistriškem klancu ustrelili devetinpetdeset talcev. V spomin na te dogodke iz NOB in v počastitev praznika krajevne skupnosti Podbrezje je bila v soboto, 29. julija, ob novourejenem spomeniku na Bistriškem klancu spominska proslava, na kateri so sodelovali pionirji in kranjski pihalni orkester. Slavnostni govornik je bil Baldomir Bizjak, predsednik odbora podpisnikov družbenega dogovora o varstvu spomenikov ljudske revolucije in grobišč borcev v kranjski občini, Med drugim je poudaril, da klic ne pozabimo, ni le zgolj želja po ohranitvi zgodovinskega spomina, ampak tudi opozorilo... (dp) V nedeljo... Po jezeru Bled - 2e danes teden smo napovedali, da se obiskovalcem Bleda to nedeljo, 6. avgusta, obeta zanimiva prireditev, polna zabave in razvedrila, paše za oči in dobre glasbe, ki jo bo v enem delu neposredno prenašala tudi ljubljanska televizija. S sodelovanjem s Televizijo iz Bratislave je namreč Mito Trefalt pripravil prireditev s poročnimi pari in zanimivimi igrami ob vodi, in v vodi. Ob desetih dopoldne bodo prireditev začeli kandidati za lovoriko Brazd vzdržljivosti. Okrog 400 jih bo v Zaki zabredlo v toplo Blejsko jezero. Med posameznimi igrami bodo potem nastopali znani ansambli; med njimi seveda tudi Agropop in Elan, ki je vodilna pop skupina iz Češkoslovaške, pa godba na pihala iz Gorij, starinska pihalna godba iz Kamniške Bisrtrice... Skratka, kdorkoli bo v nedeljo dopoldne prišel na tribuno v Zako, bo imel dve uri in pol kaj videti. In to, za povrh, brez vstopnine. A. Ž. Slovenski večeri v Golfu Bled - V hotelu Golf na Bledu oziroma v lični restavraciji samopostrežnega tipa, ki so jo uredili lani, so dvakrat na teden pravi slovenski večeri s slovensko glasbo in domačim petjem. Čez celo sezono bo za goste hotela, pa tudi za druge blejske turiste (in seveda za domačine) ob petkih zvečer predstavljal pravo slovensko, zlasti pa še gorenjsko ljudsko glasbo. Blejski sekstet. Večer ob petkih pa bodo obogatili tudi z vinsko poku-šino naših najbolj slovitih vin. Prijetni pa bodo tudi torkovi večeri v Golfovi restavraciji. Ob 21. uri bo tja do septembra nastopal vsak torek oktet Lip Bled, Modna hiša Pristava Bled pa bo večer izrabila za predstavitev svojih modelov, ki jih je moč kupiti v tem za zdaj še ne preveč uveljavljenem trgovskem središču na robu Bleda. Torkove modne revije, ki jih izvajajo ple-salke-manekenke skupine Ekstra iz Mladinskega gledališča Tržič, so resnično vredne ogleda. Ubrano petje okteta Lip in vrhunski modeli v odlični plesni kreaciji pa so za zdaj kar preveč v senci blejskih dogajanj, saj jih njihovi avtorji očitno ne znajo dovolj uveljaviti. D. Manfreda Nova članarina za knjižnice Radovljica - Knjižnični svet pri matični knjižnici A. T. Linharta v Radovljici je konec junija določil nove članarine za knjižnice v radovljiški občini. V drugem polletju tako znaša članarina za odrasle v knjižnici v Radovljici, na Bledu, v Lescah in v Bohinjski Bistrici namesto dosedanje 15.000 po novem 25.000 dinarjev. V vseh ostalih, manjših krajevnih knjižnicah pa namesto dosedanje 12.000 po novem 20.000 dinarjev. Za šolarje bo v vseh knjižnicah članarina enaka in sicer 5.000 dinarjev, doslej pa je bila 3.000. Knjižnični svet seje seznanil tudi s potekom obnovitvenih in urejevalnih del v knjižnici Radovljica, ki mora izpolniti še nekatere pogoje, da bo dosegla matičnost. Sicer pa bo knjižnica letos organizirala še knjižni sejem, literarna srečanja, izdala jubilejno brošuro in prirejala občasne knjižne razstave, (jr) Nova cvetličarna Kranj' ka gora - V trgovskem centru v Kranjski gori je bila pred nedavnim odprta cvetličarna Tilia edina v Zgornjesavski dolini. Lastnica Sonja Rolc je cvetličarno dobro založila s cvetjem in vsem, kar sodi zraven; aranžira namreč tudi darila in izdeluje pogrebne šopke ter vence. (jr) ureja ANDREJ ZALAR Imamo hidrante, vode pa ne Zasip, 4. avgusta - Jutri, 5. avgusta, ko praznujejo v radovljiški občini, je tudi praznik v eni najmanjših in glede na to, da je bila ustanovljena pred trinajstimi leti, tudi najmlajših krajevnih skupnosti v radovljiški občini. Za krajevni praznik so si ob ustanovitvi krajevne skupnosti izbrali spomin na dogodek iz leta 1941, ko so trije vaščani, prvoborci, minirali tlačni cevovod hidrocentrale v Zasipu. V spomin na takratni 5. avgust bo tako jutri ob 19. uri v kulturnem domu v Zasipu slavnostna seja skupščine in organizacij krajevne skupnosti, na njej pa bodo podelili tudi priznanja za najlepše urejene hiše v Zasipu. V nedeljo pa bodo po prvem pohodu vaščanov v Vintgar družbenopolitične organizacije iz krajevne ksupnosti na Homu pri sv. Katarini pripravile piknik z bogatim srečelovom, igral pa bo ansambel Planšarji. Pred nedavnim so med srečanjem pred praznikom predstavniki krajevne skupnosti in društev v pogovoru nekajkrat poudarili, da sodi Zasip pri Bledu med tiste manjše krajevne skupnosti v občini, kjer na svojem območju nimajo nobene delovne organizacije, na katero bi se ob različnih akcijah lahko obrnili za sodelovanje ali se dogovorili za urejanje skupnih potreb v kraju. Zato se najvvečkrat srečujejo pri načrtovanih akcijah s pomanjkanjem denarja. Pa vendar so v minulih letih sami in s pomočjo širše skupnosti precej naredili. Tako so na primer gradili gasilski dom, urejali ceste, si prizadevali za novo trgovino, ki so jo dobili pred dvema letoma... "Odkar se gradi naselje individualnih hiš v Zasipu, kakšnih 40 jih bo, ko bo zgrajeno, ne bomo le večji po številu prebivalcev, marveč računamo, da bomo uredili tudi problem s pitno vodo in kanalizacijo ter elektrifikacijo," je pripovedoval predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Ambrožič. "Čeprav gasilci v novem naselju gradijo požarni bazen za 120 kubičnih metrov vode, bo čimprej treba obnoviti vodovod Sebenje-Za-sip, hkrati pa vso odpadno vodo oziroma kanalizacijo "odpeljati" v kanalizacijo s pri- inž. Vinko Gole drante v Zasipu imamo, vode pa ne, so ljudje prispevali kar eno petino potrebnega denarja (poleg gasilcev, upokojencev, krajevne skupnosti, Sisa za požarno varnost in Jože Ambrožič Viktor Dolžan V novem, še ne zgrajenem naselju 40 hiš gasilci gradijo požarni bazen za 120 kubičnih metrov vode... ključkom na Jermanki na Bledu. Za oboje se zdaj pripravlja dokumentacija. Za transformatorsko postajo oziroma elektriko pa so kabli že položeni. V programu imamo tudi asfaltiranje dveh lokalnih cest. /e lep čas pa pogrešamo v Zasipu nove telefonske priključke, zadnje čase pa nas pesti zaradi pomanjkanja denarja tudi odvoz odpadkov iz zabojnikov. Ker ne zmoremo visokih stroškov, smo morali kontejnerski odvoz odpadkov celo ukiniti...!" Kot rečeno, so v krajevni skupnosti kljub pomanjkanju denarja v zadnjih letih s skupnimi napori krajanov že marsikaj naredili. Tako na primer niso nikdar odrekli pomoči in prispevka domačemu gasilskemu društvu. "Pri gradnji sedanjega požarnega bazena, kajti hi- /.avarovalne skupnosti Triglav)," je povedal podpredsednik gasilskega društva Viktor Dolžan. Sicer pa gasilsko društvo, ki je dobro opremljeno, saj imajo na primer 500 metrov cevi, nov avtomobil in so v njem tudi mladi aktivni, ni edino s katerim se v Zasipu lahko pohvalijo. Nič manj aktivno ni zadnje leto kulturno društvo, kjer so ustanovili mešani pevski zbor, v katerem je 30 članov in je najmlajši star 14, najstarejši pa 7o let. Organizacijsko zbor vodi Jerca Sranc, pevovodkinja pa je Alenka Legat. Nekaj podobnega pa je tudi s folklorno skupino z desetimi pari, ki jo vodi Tone Jarkovič. Vse bolj se uveljavljajo tudi ci-traši, glavne zasluge za vsestransko živahno kulturno dejavnost v zadnjem času pa ima družina Pogačnik iz Zasipa. Še najbolj pogrešajo v Zasipu večjo dvorano, trenutno pa s pomočjo krajanov obnavljajo severno steno kulturnega doma. Društveno dejavnost in življenje pa je pred nedavnim v krajevni skupnosti pravzaprav precej razgibalo Društvo upokojencev. "Ustanovljeno je bilo pred dvema letoma in takrat smo se tudi zavzeli, da je treba v Zasipu poživiti kulturno-prosvetno dejavnost, delo z mladino in druge. Danes imamo v društvu 180 članov in naša glavna skrb skupaj z organizacijo Rdečega križa so ostareli krajani. Prirejamo pa seveda tudi izlete in organiziramo ali sodelujemo še pri drugih aktivnostih. Tako je bilo v domu že več razstav; od slikarskih do ročnih del. Takšen pa je program (vsestransko aktiven z vključevanjem mladih pri različnih aktivnostih in akcijah) tudi za naprej. Nenazadnje bomo na ta način skupaj pripravili tudi praznovanje letošnjega krajevnega praznika s prireditvijo na Homu oziroma pohodom v Vintgar to nedeljo," je med zadnjim srečanjem pred praznikom poudaril predsednik društva upokojencev v Zasipu inž. Vinko Gole, ki je hkrati tudi predsednik društev upokojencev v občini. A. Žalar Prostor za celo dolino Šport, rekreacija in prireditve Selca, julija - Ko smo se pred krajevnim praznikom srečali s predstavniki krajevne skupnosti Selca v Selški dolini, sta France Rant iz športnega društva in Lado Nastran iz turističnega društva povedala, da je zadnje čase ne le v krajevni skupnosti, marveč v dolini nasploh precejšnje zanimanje in interes za to, da bi v Selcih uredili športno-prireditveni prostor na Rovnu. Športno društvo Selca, v katerem trenutno deluje pet sekcij, veliko zanimanje pa je že nekaj časa za nogomet, je bilo ustanovljeno pred štirimi leti. "Pred tem se je celotna športna dejavnost s tega konca odvijala v Železnikih," je razlagal France Rant. "Ko pa so se pokazale možnosti, da na Rovnu začnemo urejati prostor, je bilo kmalu najprej urejeno nogometno igrišče. Veliko dela je bilo vloženega, da smo uredili odvodnjavanje. Zdaj pa bi radi še kaj več." Njihov cilj v društvu, ki ima okrog 120 članov, je, da bi čimprej uredili lastništvo na tem območju, potem pa prostor uredili tako, da bi bile lahko na njem športne in druge prireditve za celo dolino. Trenutno že resno razmišljajo, da bi uredili igrišče za tenis. Poleg krajevne skupnosti pa jih v hotenjih in željah podpirajo tudi v turističnem društvu Selca. "Na Rovnu je resnično naravnost idealen pro- Lado Nastran stor za šport, rekreacijo in različne prireditve; tudi turistične, kakršno so imeli letos sredi junija, ko smo pripravili etnografsko prireditev Kosec vabi. Naše društvo, ki obstoja že 27 let, ima zadnje čase v programu predvsem urejenost kraja. Tako smo začeli ocenjevati urejene vrtove. Radi bi tudi izboljšali gostinsko ponudbo v tem delu doline, poskrbeli za klopi na razglednih točkah in podobno. Prepričan sem tudi, da bi z ureditvijo prireditvenega oziroma športnega prostora spodbudili tudi zanimanje za različne turistične dejavnosti v društvu, katerega član je danes vsaka hiša v krajevni skupnosti," pravi Lado Nastran. A. Žalar France Rant Dan oglarjev Najprej bi bilo treba urediti lastništvo na športno-rekreacijskem prostoru na Rovnu... Ribez dobro obrodil Gorje - Čeprav so nasadi črnega ribeza v Gorjah v zgodnji pomladi slabo kazali, je le-ta potem dobro obrodil zaradi obilne vlage in soparnega vremena. Tako je KZ Bled v svoji poslovalnici v Gorjah letos odkupila kar 42 ton ribeza, plačala pa ga je po 12 tisoč dinarjev za kilogram. Obiralci so dobili za kilogram 5 tisoč dinarjev. Nekaj pritožb je bilo le čez zadrugo, ker denarja in izplačala takoj, (ja) Stari vrh - Turistično društvo Stari vrh bo v nedeljo, 6. avgusta, pod pokroviteljstvom Gozdnega gospodarstva Kranj, pripravilo tradicionalno etnografsko prireditev - Dan oglarjev. Začela se bo ob 12. uri z govorom predsedni! i turističnega društva Stari vrh in predstavnika pokrovitelja ter nastopom folkorne skupine Javorje in noneta Zadružniki. Ob 12.30 se bo začel prikaz različnih oglarskih del, potem pa bo na prireditvenem prostoru na Grebljici za ples igral ansambel Ivana Rupar-ja. Prireditelji so pripravili bogat srečelov in kegljanje za jarca ter še druge razvedrilne, igre. Dolgčas vam ne bo, lačni in žejni tudi ne boste; pa še oglje boste lahko kupili. Preizkusili boste lahko tudi novo teniško igrišče, ki je trenutno edino na 900 metrov nad morjem. A. 2. Projekt, ki bo zanimiv za vse ljubitelje stare glasbe POSEG V ZGODOVINO ZVOKOV Leto dni je naokrog in radovljiško Društvo ljubiteljev stare glasbe je pripravilo novo, tokrat že sedmo po vrsti, mednarodno poletno akademijo za staro glasbo. V sklopu tega projekta bosta izvedena tudi takoimenovani Festival Radovljica in Bled Antiqua. Govornika za tokratno temo ni bilo težko dobiti, kajti resnični motor vsega dogajanja je, čeprav bi sam to glasno oporekal, Klemen Ramovš. So v letošnjem osnovnem programu kakšne posebne novosti? "Pravzaprav ne. Ogrodje prireditve ostaja isto - želimo dobiti čimveč kvalitetnih predavateljev in seveda dovolj študentov ter tako posredovati nakopičeno znanje. Še vedno ugotavljamo, da je z določeno izjemo Grožnjana, radovljiški projekt edini te vrste pri nas in verjetno kot takšen še dodatno zanimiv." Ste kdaj razmišljali, da bi mogoče vse skupaj preselili kam drugam? "V bistvu bi lahko naredili krajevno spremembo, vendar verjetno, vsaj kot zaenkrat kaže, ne bi pridobili prav nič. V Radovljici se je tekom let izoblikovala že stalna utečena ekipa, natančno poznamo tudi akustične in druge zmožnosti prostorov...." Mar ni zanimiv že sam premik iz Radovljice nas Bled, kajti gre za turistično mesto, kjer v dneh vašega projekta vre ljudi? " Seveda ne gre samo za število obiskovalcev pač pa še marsikaj drugega. Ko je bil ravno omenjen Bled moram reči, da tam ni pravega zanimanja za naše prireditve, izjema je letos predvsem Almira in v določenem smislu HTP. Mislim pa, da se nasprotno vse premalo razmišlja, da bi se lahko Bled Program prireditev Vsi koncerti v okviru Festivala Radovljica se bodo pričeli ob 20.30 in bodo z izjemo orgelskega koncerta Milka Bizjaka v prostorih radovljiške graščine. Tako bo danes, v petek, 4. avgusta prva koncertirala na čembalu Dada Ruža, jutri, v soboto, 5. avgusta bo nastopil or-ganist Milko Bizjak, in sicer v cerkvi (v neposredni bližini graščine), 6. avgusta bosta gostovala tenorist Nigel Ro-gers in čembalistka Lucy Hallman Russel, 7. avgusta se bosta publiki predstavila Klemen Ramovš na kljunasti flavti in Andrej Misson na čembalu, 9. avgusta bo koncert tria Kecskes, 10. avgusta se bo obiskovalcem predstavila skupina Capella Car-niolae, dan kasneje bosta nastopila Mateja Bajt (kljunasta flavta) in Tjaša Kranjc (čembalo), že tradicionalen pa bo zadnji dan, torej 12. avgusta koncert študentov mednarodne poletne akde-mije. izredno okoristil s festivalom, kot seveda velja tudi obratno. Če bi se stvari le malo spremenile bi tekom let lahko Bled postal celo svetovni center stare glasbe, pogojev za kaj takšnega ima namreč zelo veliko." Predpostavljam, da je v tem sklopu mišljen tudi denar pa me zanima kako je s finančno platjo pri letošnjem festivalu? Gorenjske galerija - 2. del SIVCEVA HISA Naša tokratna pozornost je usmerjena v radovljiško občino. V starem mestnem jedru, v neposredni bližini cerkve, imajo namreč obiskovalci ta čas možnost ogleda razstave kiparja Janeza Lenassija. Če imajo v določeni občini na razpolago več razstavnih prostorov, navadno ni velik problem najti tisto mesto, ki je tako za "aključne kot nenaključne obiskovalce še posebej zanimivo. Če si lahko dovolimo še nadaljne razmišljanje v tej smeri, potem bi verjetno marsikdo lahko rekel, da je v radovljiški občini takšno mesto zanesljivo Šivčeva hiša. Gre za objekt, ki ga, če pridete v stari del Radovljice, nikakor ne morete zgrešiti. Iz smeri, ki vodi mimo znane Kunstljeve gostilne boste namreč lahko že od daleč opazili na desni strani značilno rdečo opozorilno zastavico in na sami fasadi tudi oglasno desko, na kateri lahko preberete osnovne podatke o vsebini razstave v Šivčevi hiši. Ko smo povprašali odgovorne v Muzejih radovljiške občine, pod čigavo okrilje sodi Šivčeva hiša, kako je D'lo z obiskom v prvi polovici letošnjega leta, so nam povedali, da so od začetka februarja pa do konca julija našteli 4385 obiskovalcev. Od tega je bilo iz podpisov moč razbrati tudi 120 tujcev. Zanimala nas je tudi starostna struktura obiskovalcev in podatki govorijo, da je bilo v omenjenem času približno polovica odraslih in polovica šolske mladine. Slednji so predvsem znotraj zidov Šivčeve hiše takrat, koje obisk planiran v skladu s šolskim učnim programom oziroma v času, ko imajo sicer na urnikih ure likovnega pouka. mo, da smo del Evrope. Hkrati pa menim, da je sam festival v veliki meri preko sredstev javnega obveščanja predstavljen naši javnosti. Ne potrebujemo nobene pretirane propagande in publicitete, ker enostavno ni pošteno do drugih." Mar ni že sama glasba določen in zelo trden okvir, ki pritegne zelo specifično vrsto publike? "Ljudje radi poslušajo staro glasbo iz povsem preprostega razloga, ker je takšna glasba "Stvari so na tem področju razčiščene. Profesorski kader plačamo iz šolnine študentov, koncerti se bodo morali pokriti iz vstopnin, del sredstev pa smo dobili tudi od radovljiške občinske in slovenske kulturne skupnosti. Zgolj v razsvetlitev problematike naj povem, da je naprimer problem dobiti denar za potne stroške (vlak!) za dva-najsterico glasbenikov iz Budimpešte, drugod po svetu (naprimer ZRN) se takšni prevozi vršijo izključno z letalom..." Takšen festival bi po neki logiki moral biti zanimiv ne samo lokalno? "Vsekakor. Takšen projekt seveda prerašča ne samo občinske pač pa tudi republiške državne meje, kajti vedeti mora- Bled Antiqua Hkrati ob radovljiškem festivalu bodo posamezni koncerti predstavljeni tudi na Bledu. Tako bo 8. avgusta koncert Capella Carniolae (grad Pristava), 9. avgusta nastop čembalistke Dade Ruža (blejski grad), 10. avgusta koncert Kecskes Tria (grad Pristava) ter 13. avgusta v Grimščah koncert Mateje Bajt (kljunasta flavta) in Tjaše Kranjc (čembalo). Vsi koncerti se bodo pričeli ob 21. uri. Klemen Ramovš pač zelo prijetna za uho. Stalni obiskovalci so seveda tudi vsi študentje poletne akademije in njihovi profesorji. Stara glasba je pač stara glasba, a prepričan sem, da nima tako manjhnega kroga ljubiteljev kot je videti na prvi pogled." Vine Bešter Naše razmišljanje UKINITI KULTURNO _SKUPNOST?_ Praviloma v vseh krogih, kjer se zadržujejo ljudje, ki se bodisi profesionalno bodisi neprofesionalno ukvarjajo z različnimi vejami kulture, pogovor kot v začaranem krogu vedno znova nanese tudi na denar. Pri nas smo pravzaprav prišli celo že tako daleč, da marsikje povsem nedvoumno povlečejo kar enačaj med kulturo in finančnimi sredstvi. Posebno zanimiv je v tem kontekstu krog ljubiteljska kultura - zveza kulturnih organizacij - kulturna skupnost. Kogarkoli od omenjene trojice bi osamosvojili in izvzeli od neposredne odvisnosti, bi se lahko izgovarjal na občutno premajhna finančna sredstva. Seveda bi pri samem začetku (neposredni ljubiteljski kulturi) kaj hitro tudi trčili ob vprašanja, ki se navezujejo na same ZKO-je in predvsem na kulturne skupnosti. Gre za sklop razmišljanj katerih skupni imenovalec je velikokrat vprašanje v kolikšni meri tako ZKO in KUS sploh resnično pomagata amaterski (profesionalni) kulturi in v kolikšni meri gre zgolj za odjemalce denarja, ki naj bi bil sicer v celoti namenjen neposrednemu kulturnemu ustvarjanju. Če smo pred kratkim časom poskušali odgovoriti o statusu ZKO-ja nas tokrat zanima predvsem kulturna skupnost. Gre seveda za kompleksnost vprašanj, a vendar - zakaj ne bi vsaj z enim očesom pogledali preko meja v takoimenovani razviti svet, kjer so v globalu problem financiranja kulture marsikje rešili povsem drugače. Čemu naprimer pri nas ni možno del denarja davkoplačevalcev naravnost nakazovati na žiro račune (tudi) kulturnih ustvarjalcev, kajti že šolska matematika pokaže, da bi praktično lahko država na ta način prišla, celostno gledano, do še večjih sredstev na področju davkov' Vedno bolj prihajamo do spoznanja, da smo pri nas v fazi "graditve samoupravljanja" tudi na področju kulture vnesli vse preveč administrativnih in povsem neživljenskih preprek, kar predvsem v času splošne družbene krize, prihaja še toliko bolj do izraza. Vine Bešter Na gledališkem odru NASTOP NA PROSTEM Tik pred zaključkom redakcije smo iz kranjske Zveze kultur- Razstavo si v Šivčevi hiši lahko ogledamo razen ponedeljka, tudi *se druge dni v tednu in to v dopoldanskem času od 10. do ,2- ure in popoldan od 16. do 18. ure. Ko prelistavamo seznam letošnjih razstavljalcev, razbiramo, 5? so pred Janezom Lenassijem svoj čas v galeriji razstavljali tu-f,: tudi kipar Peter Černc ilustrator Daniel Demšar, kipar Ione '-apajne in slikarka Marina Bohanec. Kot posebno zanimivost Vel)a vsekakor omeniti posebno akcijo Muzejev radovljiške obči-n*> kajti po eno delo od vsakega razstavljalca se odkupi za stalno 5>irko Muzejev in do sedaj se je tako nabralo že 117 umetniških del- V. B. mreč najavljen nastop alternativnega gledališkega ansambla Ante Portas iz Stražišča pri Kranju, ki se bo publiki predstavil z uprizoritvijo dela Johana \Volfganga Goetheja: Siisse heilige na-tur. Prireditev je verjetno zanimiva iz različnih vidikov, kajti ni ravno stalnica, da imamo na Gorenjskem moč spremljati gledališko igro na prostem, po drugi strani pa z gledališko igro Kiesel-steinsko dvorišče samo dokazuje svojo večnamenskost prostora, ki naj bi se resnično in to čim prej (?) izoblikoval v stalni poletni prizoriščni oder. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše se predstavlja akad. slikar Daniel Demšar, v kletnih prostorih pa so na ogled barvne fotografije Jožeta Zaplotnika. V Mestni hiši si lahko ogledate razstavo Gorenjski kraji in ljudje v fotografiji IV. (obdobje po drugi vojni). JESENICE - V galeriji Kosove graščine je do 26. avgusta na ogled razstava Romanska arhitektura na Slovenskem. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja akademski kipar Janez Lenassi. V fotogaleriji Pasaža v graščini je možnost ogleda fotografij Jaka Bregarja. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu razstavlja akad. kiparka Mojca Smrdu. V osnovni šoli Poljane razstavlja akad. slikarka Jana Dolenc. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled razstava Poskus etnografske topografije naselij pod Dobrčo. V galeriji NOB pa si lahko ogledate razstavo Draga Tršarja. BLED - V galeriji Mozaik (Almira grad Grimšče) razstavlja akad. slikar Milan Batista. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava slik in grafik Dušana Sterleta. POLETNI UTRIP Knjiga: najbolj iskana dela v knjigarni Simon Jenko v Kranju (informacija Tatjane Trontelj): Jože Dobnik: Vodnik po planinskih postojankah v SR Sloveniji, izdala Planinska založba Slovenije, cena 150.000 din; Bor - Savli - Tomažič: Veneti naši davni predniki, izšlo v samozaložbi, razprodano!; Step-hen King: Mačje pokopališče, izdala DZS, cena 98.000 din; France Pibernik: Temni zaliv Franceta Balantiča, izdala Cankarjeva založba, razprodano! prireditve: V Škofji Loki bo danes, v petek, 4. avgusta ob 20.30 v atriju SDK na Mestnem trgu na sporedu že četrta prireditev v sklopu akcije "Škofjeloški poletni večeri". S programom stare glasbe bo nastopila glasbena skupina Capella Carniole, ki jo sestavljajo Mateja Bajt, Nina Hribar, Saša Poljak, Uroš Poljšak in Klemen Ramovš. Jeseničani pa vabijo, da današnje petkovo popoldne preživite ob otvoritvi razstave. Ob 18. uri bodo namreč v razstavnem salonu Dotik odprli razstavo fotografij Franca Črva, fotoamaterja I. stopnje, ki bo na ogled do vključno 16. avgusta. v pripravi: Iz Kompasovega oddelka "Ročk and jazz" so nam sporočili, da pripravljajo 27. septembra v ljubljanski hali Tivoli veliki rockovski spektakel, na katerem bo nastopila poznana in svetovno uveljavljena angleška (težko - metalna) skupina Black Sabbath. Več o koncertu v eni prihodnjih številk. opozarjamo_ NAPIS NA CERKVI Na kranjskem Pungartu stoji cerkev, ki na vhodnih vratih mimoidoče opozarja v srbohrvaškem jeziku ter v cirilici. Morebitne nesporazume v EoilCnopi \ bor?^PWWi«\ lC' 7Vezi zelimo razčistiti ■ ".. ' " ^ kar takoj na začetku. Meni- * $m&WtoO jg y 17: mo namreč, da je seveda $M£*tka>m#potrebno dopustiti popolno ^Tvrruh *» v r'< • svobodo veroizpovedi in v £w «4*-»J* l-^m~ tej zvezi tudi možnosti opravljanja verskih obre-Ee£X»u««f»«»* na Gorenjskem, imamo tu- k di pri nas (nekje bolj drugje H ■ . * manj) prisotnih veliko dru- gih ver. Pa vendar je verjetno potrebno kar na glas povedati, oziroma spomniti na člene naše republiške ustave, ki povsem jasno in nedvoumno govorijo o uradnem jeziku na slovenskih tleh, namreč o slovenščini. Razumeli bi, Če bi na cerkvenih vratih objekta na Pungartu lahko ob slovenski informaciji hkrati prebrali tudi inačico v srbohrvaščini, vendar na obliko, kakršno smo zasledili ob našem obisku, seveda ne moremo pristajati. Se motimo? Zanimivo bi bilo ob tem slišati mnenje odgovornih cerkvenih dostojanstvenikov, ki jih vabimo, da se nam tudi javno oglasijo. Prav tako pa spodbujamo k razmišljanju ustrezen organ pri občinski konferenci SDZL oziroma pri skupščini občine Kranj. V. B. MAUSAR NA DUNAJU V dunajski galeriji Bildunghaus so v organizaciji Domus Slovenica pred časom odprli razstvo del znanega slikarja samouka Jožeta Peternelja - Mausarja iz Žirov, nam sporoča Nejko Podobnik, ki tej informaciji dodaja tudi novico, da je hkrati odprta Peterneljeva razstava tudi v Ljubljani, kjer je umetnikova dela v galeriji Smelta pripravil na ogled ljubljanski Grafični center. Na fotografiji je delo Jožeta Peternelja - oljna slika (65 X 56 cm) z naslovom Zima. MARKO BEZJAK Predsednik skupščine občine Radovljica Skoraj pol stoletja mi-Ineva od dogodkov, ki so j usodno vplivali tudi na nas. I Spomini na tiste dni počasi i ne bledijo samo zato, ker je I vse manj ljudi, kateri znajo I z živo besedo opisati takrat-!ne dogodke, pač pa zato, [ker se nam zdijo sedanje Irazmere tako pomembne, da skoraj vso svojo pozornost obračamo v sedanjost I in prihodnost, premalo pa v j preteklost. Pravijo, da je zgodovi-|na učiteljica. Naučiti nas mora predvsem to, da ne pozabimo dogodkov, ki so mejniki v času obstoja naroda. Tak mejnik je tudi začetek oboroženega upora proti »mogočnikom«, ki so bili prepričani, da lahko mi-migrede opravijo s tako majhnim narodom kot je slovenski. V občini Radovljica se vsako leto za občinski praznik spomnimo 5. avgusta 1941 leta, koje bil na Pogrošarjevi planini na Jelovici ustanovljen Cankarjev bataljon, takrat ena prvih večjih partizanskih enot v Sloveniji. Spominjamo se tudi žena in mož, ki so doiga leta s svojim delovanjem ustvarili med ljudmi prepričanje, da se je za svobodo in za boljše življenje vredno boriti in ki so bili sposobni popeljati te ljudi v boj. Spremembe zvezne ustave, ki smo jih sprejemeli proti koncu preteklega leta, na tem področju niso spremenile naših pogledov. Res je, da smo z amandmaji k zvezni ustavi želeli predvsem drugačen gospodarski sistem; to je več ustvarjalne svobode in večji razmah podjetniškega duha. Manj smo uspeli spremeniti politični sistem. Ravno zato pričakujemo na tem področju toliko več od sprememb republiške ustave. Čaka nas še zelo veliko dela, zlasti zato, ker bomo v Sloveniji z ustavnimi spremembami odpravili predpisovanje, kako naj se občine in krajevne skupnosti organizirajo. Nam samim bo prepuščeno določanje našega skupnega delovanja v statutu občine in v statutih krajevne skupnosti. Pri tem pa se počutimo kot neplavalci, pahnjeni v deročo in globoko vodo. Vse premalo je bilo opravljenega znanstvenega in raziskovalnega dela na tem področju, da bi lahko postavili ustrezen komunalni sistem, kakršnega ga pozna razviti svet v lokalnih skupnostih. Časa nam bo zmanjkovalo tudi za ureditev predpisov z zvezi z bodočimi volitvami. Zaenkrat vemo samo to, da bodo neposredne in tajne, da bo kandidatov več, ki se bodo morali izkazati s svojimi programi. Razprave o pristojnosti zborov in o skupščinskem sistemu nasploh pa ne bodo končane vse do oblikovanja dokončnega predloga amandmajev k ustavi SR Slovenije. Na glede na trenutne nejasnosti glede položaja in pristojnosti občin ne more biti dvoma, da bo v pretežni meri občina tista, ki bo morala poskrbeti za nastanek in razvoj predvsem manjših gospodarskih enot. Z razvojnimi skladi v občinah bomo ustvarjali primerne pogoje, pri tem pa bomo morali na vložena sredstva, kot so zemljišča, olajšave ali oprostitve obveznosti, gledati kot na kapital, ki ga bodo morala podjetja z uspešnim poslovanjem vračati. Slednjič seje treba zavedati, da lahko za izboljšanje kakovosti življenja, občanom namenjamo družbena sredstva brez vračila, za ustvarjanje dohodka pa ne. Ne moremo biti zadovoljni z odnosom nekaterih strokovnih služb RSC glede smeri bodoče avtoceste od Vrbe do Črnivca, saj kljub jasnim sklepom skupščine občine Radovljica glede posegov v ta prostor, ponovno odpirajo ista vprašanja in vzpodbujajo občane, ki niso zadovoljni s sprejetim potekom avtoceste k ponovnim razpravam. Skupščina pa vztraja pri sprejetih stališčih, tako glede smeri avtoceste, nepotrebnih priključkov, cestninske postaje in predora Ljubno. Že sedaj pa je očitno, da avtocesta do leta 1991, ko bo odprt Karavanški predor, ne no zgrajena.__ 5. avgust - praznik radovljiške občine Skupščina občine Radovljica in družbenopolitične organizacije čestitajo občanom za občinski Minulo leto je bilo zaznamovano z odlaganjem sprejetja sprememb dolgoročnega in srednjeročnega plana občine. Opozorilo ustavnega sodišča, ki obravnava štiri spore s področja urejanja prostora, nas je prisililo, da smo se bolj poglobili v te planske akte. Predvsem smo morali doseči usklajenost občinskih in republiških planov. Posebno pozornost smo posvetili prvemu območju kmetijskih zemljišč, katera moramo varovati po republiščem zakonu brez izjeme in nihče v občini nima pravice barantati z njimi, zlasti ne s prvo in z drugo kategorijo teh zemljišč. Taga zakona in tudi zakona o TNP ne moremo ignorirati ali pa se pogajati o njegovih nedvoumnih in jasnih določbah, ki veljajo za vse enako. Zakon o TNP moramo takega kot je, spoštovati. Če se kje z njim ne strinjamo, ker nas omejuje v razvoju, predlagajmo argumente za njegove spremembe. Skupaj z upravo TNP pa smo do takrat zavezani najti najboljše možne razvojne rešitve. Ta prostor je preveč dragocen in prelep, da bi se lahko neodgovorno igrali z njim. Skupščina občine Radovljica je pred dobrim mesecom dni imenovala častni in organizacijski odbor za pripravo prazno-vanjajubilejev A. T. Linharta. Letos mineva 200 let od uprizoritve Zupanove Micke, drugo leto bo 200 let odkar je bil napu-san Matiček, leta 1995 pa bo dvestota obletnica Linhartove smrti. Veliko dela čaka oba odbora, da se bomo dostojno, z vsem spoštovanjem oddolžili našemu velikemu rojaku. Šola, v kateri smo, ter kulturni program sta povezana z imenom A. T. Linharta in današnja slavnostna seja vseh zborov Skupščine naj pomeni začetek praznovanja jubilejev A. T. Linharta. Lani smo si ob našem prazniku zaželeli, da se z ustavnimi spremembami in z gospodarsko reformo zaustavi dirjajoči voz krize in da ga začnemo potiskati navzgor, vendar se dirjajoči voz krize še ni zaustavil. Prekratek je čas za prave učinke, zaželimo si drugačne ugotovitve za naslednje leto, zaželimo si videti vsaj kanček svetlobe ca koncu tega grdega, dolgega predora družbene krize. Vsem delovnim ljudem in občanom s to željo čestitamo ob občinskem prazniku. Posebna čestitka velja vsem prejemnikom občinskih priznanj in jim obenem želimo še veliko ustvarjalnih uspehov v dobro vseh nas. Bojazen: tudi majhnih korakov ne bo Radovljica, 1. avgusta - Ob 5. avgustu, prazniku radovljiške občine, smo se s predsednikom izvršnega sveta mag. Pavlom Zerovnikorn pogovarjali o tem, kaj je bilo v občini narejeno v letu med lanskim in letošnjim praznovanjem, kaj načrtujejo za naprej, kakšni so uspehi in težave... ra. Na Bledu in v Bohinju se tega vse bolj zavedajo. Na Bledu lahko pričakujemo veliko od trgovskega centra, dobro pa deluje tudi Pristava, ki s poslovnimi rezultati kaže, da je bil pesimizem odveč, četudi je nekoliko oddaljena iz turističnega središča. Leska Veriga, ki je kar nekaj časa poslovala z izgubo, je z upornim delom dosegla ob polletju pozitivni rezultat. To je še toliko bolj spodbudno, ker sedanje vodstvo ni imelo popolne podpore med delavci, zlasti v vodstvu sindikata ne. V izvršnem svetu menimo, da odpravljanje vzrokov, ki so pripeljali Verigo v velike težave, ni mogoče v kratkem času ali kar čez noč. Rešitve so namreč povezane z uveljavitvijo novih razvojnih in organizacijskih programov ter z opuščanjem proizvodnje, ki ne prinaša zaslužka in nima perspektive. Družbena in gospodarska kriza je "bolezen", kiji nihče ne more uiti. Večini odnaša, nekaterim celo prinaša. Kako jo doživljate v radovljiški občini? "Ugotovitev, da kriza tudi naši občini ne prizanaša, sicer ne pove veliko, vendar je vseeno treba reči, da smo nekaj časa še plavali nad vodo, da pa se nam problemi zdaj vse bolj kopičijo. Časi, ko smo ob občinskih in podobnih praznikih odpirali razne objekte, so minili. Letošnje praznovanje pričakujemo na realnih tleh in s spoznanjem, da je bilo v času med lanskim in letošnjim 5. avgustom kljub visoki inflaciji, likvidnostnim problemom gospodarstva in splošnemu pesimizmu narejeno kar precej. Inflacija ne more divjati v nedogled, krivulja se bo morala obrniti navzdol, četudi nekateri izračuni v našem gospodarstvu kažejo, daje z inflacijo celo bolje živeti in poslovati kot brez nje. To vsekakor ni dobro, saj krni prizadevanja, da bi čimprej prešli k tržnemu gospodarstvu. V izvršnem svetu smo že zdavnaj sklenili, da se v poslovodenje gospodarskih organizacij ne bomo vtikali, tudi zato ne, ker se morajo organizacije čimbolj osamosvojiti in ker morajo same prevzemati odgovornost za slabe in dobre odločitve. Za občino in njeno gospodarstvo je pomembno tudi to, da je čas med praznikoma minil brez večjih socialnih nemirov ali delavskih štrajkov, kakršni so bili značilni za nekatera tipična industrijska središča. Industrijska proizvodnja in družbeni proizvod se ne povečujeta tako, kot sta se nekdaj. Gospodarstvo se počasi posodablja, počasni so tudi kakovostni premiki. Hitreje ne gre; tisti, ki mislijo, da bi šlo, bodo razočarani. V izvršnem svetu se bojimo, da se ne bo ustavilo in da ne bo več niti majhnih korakov." Čeprav polletni okvirni gospodarski rezultati niso povsem primerljivi z lanskimi in gre tudi za začasno razporeditev dohodka in dobička pa je iz njih razvidno, da gospodarstvo občine nadaljuje relativno uspešno poslovanje iz prejšnjega obdobja. To dokazujejo podatki, da je od doseženega dobička 242,5 milijarde dinarjev, 54 odstotkov začasno razporejene akumulacije. Tri delovne organizacije, ki zaposlujejo 10.776 delavcev ali 19 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu občine, ustvarjajo 65,5 odstotka vse akumulacije - Elan 30,6, Plamen 23,8 in Kemična tovarna Podnart 11,1 odstotka. Prvi podatki tudi kažejo, da gospodarstvo zaradi obračunskih možnosti ni ustvarilo večjih izgub; te znašajo le dva milijona dinarjev, med izgubarji pa je le ena industrijska delovna organizacija. ^ Če damo pod drobnogled občinsko gospodarstvo, kakšna slika se nam pokaže? "Jedro, kamor štejemo Elan, LIP, Plamen (tja prihaja zdaj mlad in ambiciozen direktor) in še katero organizacijo, je zdravo. V to skupino bi lahko uvrstili tudi del turističnega gospodarstva, ki počasi pridobiva na popolnosti in celovitosti. Turizem namreč niso samo prenočišča in gostinska ponudba, ampak tudi gospodarska, turistična in športno-rekreativna infrastruktu- Prehod k zahtevnejšim proizvodnim programom pa ni tako enostaven, kot bi morebiti kdo mislil. "Najprej je treba spremeniti miselnost, doseči produktivno zaposlovanje in izboljšati izobrazbeno raven zaposlenih. Podatek, da je med zaposlenimi 38 odstotkov polkvalificiranih in nekvalificiranih delavcev, pove dovolj. Ko smo se pred kratkim pogovarjali s predstavniki organizacij, ki so po podatkih iz "rdeče knjige" Gospodarske zbornice Slovenije med uspešnejšimi, je direktor Elana dal pobudo, da bi jeseni pripravili pogovor s študenti raznih smeri in jih spodbudili za delo v Elanu in v drugih "domačih" organizacijah. To naj bi bila v prihodnje pomembna oblika pridobivanja kadrov predvsem za zahtevnejše, v kakovost in v izvoz usmerjene programe." Naložbena ihta, ki je bila tako značilna za šestdeseta in sedemdeseta leta, je pojenjala, pa vendarle: v radovljiški občini se kar precej gradi, obnavlja in posodablja. "Največ se gradi na Bledu, kjer se pripravljajo na svetovno veslaško prvenstvo septembra letos. Nekatere naložbe so pomembne predvsem za veslaški šport, večina pa za razvoj kraja in kakovostnega turizma. V povečani in preurejeni Festivalni dvorani bo med svetovnim prvenstvom sprejemni center, sicer pa jo bo blejski turizem uporabljal za kongrese, simpozije in druge prireditve. Pomembna pridobitev bo trgovski center. Tedaj, ko o njem še nismo razmišljali, smo slišali kritike, da je treba na Bledu obogatiti trgovsko ponudbo; zdaj, ko se center gradi, pa nas strahu-jejo, da ni pogojev za to, da bi bil tak center rentabilen. Število "prebivalcev" se na Bledu resda podvoji samo v glavni turistični sezoni, vendar bo tudi trgovina morala Še kaj storiti, da bo njena ponudba privlačna in da bo privabljala kupce tudi zunaj glavne sezone. Za primer naj navedem samo mesto Celovec v sosedni Avstriji, ki ima trgovske zmogljivosti dvakrat večje od kupne sposobnosti domačega prebivalstva." Bo trgovski center zagotavljal kakovostno ponudbo oz. takšno, kot je predvidena v programu? "Izhodiščni program se je oblikoval administrativno, na osnovi želja, izkušenj in strokovnih spoznanj. Osnovna zamisel, da bi tu predstavili najboljše, kar je sposobna izdelati slovenska in jugoslovanska industrija, se v celoti ne uresničuje, tudi zato ne, ker je nakup prostorov precej drag. Po eni strani gre namreč za izjemno lokacijo, po drugi pa mora kvadratni meter površine lokala "pokriti" še dva metra javnih površin. Sicer pa: ponudba centra ne bo "zabetonirana", ampak se bo bržčas spreminjala. Tisti, ki bo ponujal nezanimivo blago, bo moral bržčas iz ekonomskih razlogov odstopiti mesto drugim. Blago je namreč tisto, ki privablja. To dokazuje, na primer, Elanova trgovina v Begunjah, za katero ne vedo le domačini, temveč tudi številni tujci." Svetovno prvenstvo se približuje. Bodo vsi objekti zgrajeni do roka? "Ker je bila zima naklonjena graditeljem, smo bili prepričani, da bodo do 1. junija končane vse večje investicije. To se ni uresničilo, ne zato, da bi delali nenačrt- no, ampak predvsem zaradi težav pri zbiranju denarja. Te so vplivale tudi na to, da je odločitev o gradnji blejske vpadnice padla v zadnjem trenutku in da se cesta zdaj gradi podnevi in ponoči." Bled bo s Festivalno dvorano, trgovskim in regatnim centrom, z vpadnico ter obnovo Ljubljanske in Zupančičeve ceste in še z nekaterimi naložbami veliko pridobil, precej skromnejše pa so investicije v industriji. "Velikih naložb ni, gre za "politiko" majhnih korakov, industrija se v glavnem odloča za zamenjavo dotrajane opreme z novo in za druge oblike posodabljanja. Blejski LIP končuje naložbo v obratu v Podnartu, v Verigi so nabavili dva vrtalna centra in nekaj opreme za proizvodnjo si-drnih verig, v Elanu so zgradili skladišče za nevarne snovi, posodabljajo pa tudi trgovino. Blejsko turistično gospodarstvo se pripravlja na ureditev smučišča na Straži in za postavitev naprav za umetno zasne-ževanje, ki bodo blejskim in okoliškim gostom omogočale smučanje tudi tedaj, ko (naravnega) snega ne bo. V komunalnem gospodarstvu so pomembne predvsem naložbe, ki izboljšujejo oskrbo z vodo in omogočajo odvajanje in čiščenje odplak. Stanovanjska gradnja se je v primerjavi s prejšnjimi leti upočasnila. V Kropi je bil zgrajen stanovanjski blok s petnajstimi stanovanji, v okviru obnove Prešernove ulice v Radovljici smo jih pridobili 21, v novem bloku na Flegariji na Bledu devet. Na Lancovem smo s posodobitvijo trgovine pridobili tudi dva stanovanja, na Mli-nem poleg trgovine še štiri stanovanja, v Ljubnem stanovanjsko-poslovni objekt s trgovino in osmimi stanovanji, v Stari Fužini pa bodo nad planšarskim muzejem še tri stanovanja. Nadaljuje pa se prenova Prešernove ulice v Radovljici, kjer bo zgrajenih 31 novih stanovanj in dva lokala."" ' ___ Bohinj je letos zaradi svetovnega veslaškega prvenstva nekoliko v sen-ci Bleda, vendar to še ne pomeni, da se tam nič ne dogaja. "Program turističnega razvoja Bohinja se postopoma uresničuje. Turistično podjetje Alpinum je bližje Bohinju in Bohinjcem, ki so se Še pred nedavnim otepali go-stinsko-turističnih poklicev, kot prejšnja organizacija; v življenje in delo Bohinja pa je vneslo tudi precej razvojne svežine. Nekaj upanja, da se Bohinj turistično prebuja, daje tudi enotno turistično društvo z zagnanimi posamezniki, ki so tudi precej prispevali k izgradnji kampa Danica. Za žičničarje menim, da ne morejo biti neodvisni. Trgovska ponudba je še skromna in bi jo bilo treba izboljšati. Kamen spotike je tudi telefonija. Podatki kažejo, da je v Bohinju največ "belih lis" in da je na sto prebivalcev vsega šest telefonskih priključkov, kar je najslabše v občini. Povprečje se bo s centralo, ki je že plačana, kmalu izboljšalo, saj so ljudje še vedno pripravljeni prostovoljno delati in prispevati tudi iz svojega žepa." V družbenih dejavnostih se teža' ve iz prejšnjih let nadaljujejo, veti' dar vse le ni tako "črno", saj ste V Času med lanskim in letošnjim občinskim praznikom uresničili tudi nekaj investicijskih načrtov. "Na Bledu so povečali in posodobili osnovno šolo, v Radovljici pa končali prvo fazo obnove knjižnice Antona Tomaža Linharta. V Gorjah in v Lipnici zdaj povečujejo in posodabljajo osnovno šolo, v radovljiški knjižnici pa nadaljujejo z drugo fazo. V času med lanskim in letošnjim občinskim praznikom smo pripravili tudi dokumentacijo za obnovo muzeja v Begunjah, posodobili smo opremo v kino dvoranah na Bledu in v Radovljici, zdaj pa pripravljamo dokumentacijo za novo dvorano v Radovljici. Kar zadeva redno dejavnost*na tem področju, je treba omeniti, da smo zadržali strokovno raven, ki nas v slovenskem merilu uvršča v vrh. V zdravstvu, kjer so razmere najbolj kritične, smo iskali mož; nosti za izhod iz krize. Nekateri ukrepi, k' smo jih predlagali in so bili sprejeti, kažejo, da je položaj mogoče postopno izboljšati." C. Zaplotnik Slavko Teran, predsednik tržiškega izvršnega sveta Tržič ima ob prazniku marsikaj pokazati IVAN KAPEL Predsednik skupščine občine Tržič Tržič, 5. avgusta - Slavko Teran, predsednik*tržiškega izvršnega sveta, ki smo ga poprosili za praznični pogovor, je naniza! nekaj značilnosti razvoja te najmanjše gorenjske občine, od lanskega do letošnjega občinskega praznika. pa ni moč izpeljati brez strokovnjakov. Tudi osebni dohodki, ki v Tržiču v primerjavi z Gorenjsko zaostajajo za okoli 18 odstotkov, "odganjajo" strokovnjake, pa tudi majhne možnosti za pridobitev stanovanj. V nekaterih tržiških tovarnah skrbijo, da bi te težave odpravili, največ so v tem smislu naredili v Peku (čeprav je odločitev o boljšem nagrajevanju strokovnjakov naletela na hud odpor), v Tokosu, tudi v BPT, čeprav je ta hip v nezavidljivem stanju. « Po drugi plati pa človek dobi vtis, da za nekatere kadre Tržič vendarle ni docela nezanimiv. V mislih imam zasebno podjetništvo, saj je znanih več zasebnikov, ki so svoje storitve iz večjih mest preselili v Tržič. Zasebni pobudi ste najbrž sklenili odpreti širši manevrski prostor? Kaj bi zapisali v osebno izkaznico Tržiča? »Tržič je ljudem znan po tradicionalni tekstilni in čevljarski industriji, ta tradicija pa je lahko bodisi prednost ali cokla. Slednja zlasti, če nam miselnost ovira hiter pristop k iskanju novih učinkovitejših razvojnih programov, če se zatika pri kadrovski politiki in spremembah v sistemu nagrajevanja. Vprašanje je tudi, koliko smo v razmerah prodora podjetništva pripravljeni na spremembe v to smer.« y tradicionalni tržiški industriji najdemo dvoje skrajnosti. Na eni strani imate paradnega konja, na drugi pa velikega izgubarja. »Začniva s svetlejšo točko, tovarno Peko, ki predstavlja enega vodilnih proiz-vajlcev v jugoslovanski čevljarski industriji- Peko se je na tržišču že dokazal, k čemur je veliko prispevala povezava z nemškim partnerjem Afis in ameriško firmo Rockport, pa seveda stalna prisotnost na zahodnem trgu in srdita borba s konkurenco. Vse to je pripomoglo, da se je Peko hitreje prilagodil spremembam. Zaradi tega so modernizirali tudi proizvodnjo in tehnologijo, v smislu iskanja večje kakovosti in hkrati zmanjševanja fizičnega obsega proizvodnje. Uvedli so nekaj novih Proizvodnih linij za izdelavo modne ženske obutve na sodoben način, eno prav Pred nedavnim.« Kaj pa neslavni del tradicionalne tr-Žiške industrijske tradicije, BPT? »Zaradi več razlogov, ki so tržiški BPT Pahnili v precejšnjo izgubo, med njimi sta kriza vodenja in nezmožnost izvedbe modernizacije prav gotovo na prvem mestu, smo lani junija v tej tekstilni tovarni uved-ukrep družbenega varstva. Stanje v delovni organizaciji je bilo žal tako kritično, da v letu dni še ni moglo priti do koreni-tejših premikov v sanaciji, otežujejo pa jo Se lani sprejeti ukrepi ZIS, ki negativno vplivajo na tekstilno panogo. Zato smo tudi predlagali, naj se ukrep podaljša do konca tega leta. V BPT se morda še bolj kot drugje čuti takoimenovana "absurdna cena denarja", kar onemogoča hitrejše izboljšanje stanja. Treba pa je poudariti, da se tamkajšnji delavci močno trudijo, da bi se stanje v tovarni obrnilo na bolje.« Direktorico »prisilne uprave« ste dobili iz Kranja, sicer pa se s strokovnjaki v Tržiču dogaja ravno obratno. "Možgani" vam uhajajo iz občine, zaradi kadrovskega primanjkljaja vam zastaja razvoj. Kako se spopadate s tem problemom? »To težavo že več let pretresamo na različnih občinskih organih, vendar imam občutek, da smo glede kadrovskih proble-m°v ujeti v nekakšen začarani krog. Za strokovnjake tržiško združeno delo ni mikavno, ker v njem ne vidijo perspektive, ker manjka ustreznih programov, slednjih »V planske akte smo zapisali, da bomo omogočali razvoj trgovine, turizma, gostinstva in še nekaterih storitev drobnega gospodarstva v smislu dajanja podpore zasebni iniciativi. Trgovina, kjer je sicer v družbenem sektorju uspešen nosilec razvoja Merkator, je eno izmed področij, kjer naj bi se razvoj dopolnjeval z zasebno ponudbo. Da to sožitje že obstaja, je dokaz trgovski center Deteljica, ki je še vedno v izgradnji, pa tudi na širšem območju občine že prodirajo zasebni trgovci. Mestno jedro smo sklenili izpopolniti z gostinsko ponudbo in storitveno obrtjo. Spodbujanje zasebne pobude je zdaj bolj vezano na zagotavljanje poslovnih prostorov in omogočanje strokovne pomoči, medtem ko je finančna pomoč (s kreditnimi pogoji vred) žal omejena. Zaradi tega zdaj tudi ne pride do uresničitve projekta obrtne cone Loka.« Časi velikih naložb in pompoznih prazničnih otvoritev so že minili. Toda ko se letos razgledujemo po Tržiču, imate ob prazniku vendarle nekaj pokazati. »V Tržiču velikih prazničnih otvoritev že poprej nismo bili vajeni, objekte smo gradili in jih odpirali manj slovesno. Tudi letos je tako: veliko je bilo narejenega. Če gov, sicer pa se zdaj naložbam vanje ne piše najbolje. Toda v primerjavi s podobnimi dejavnostmi v drugih občinah nam je v Tržiču vsaj uspelo zagotoviti osnovne pogoje za izvajanje programov in redno izplačevanje dohodkov, kaj več pa ne. To je šlo na račun izboljšanja in modernizacije dejavnosti. Resda smo za družbene dejavnosti povečali enotno prispevno stopnjo, toda na račun sredstev, ki smo jih znotraj nje zbirali za naložbe.« Bo moral zaradi tega počakati tudi načrtovani prizidek k Grajzerjevi šoli? »Da, čeprav so že začeli z izkopom.« Ko sva govorila o občinskem gospodarstvu, sva izpostavila le dvoje skrajnosti, Peko in BPT. Kako se obnašajo dru-£j*_ »Uspešnejše so zlasti manjše tovarne, naj omenim Lepenko, Trio, Rog, dobro delajo v Kmetijski zadrugi.« Majhnemu Tržiču njegova industrija najbrž povzroča tudi veliko ekoloških težav. Letos ste jih nanizali na konferenci o ekologiji: katere so najhujše? »Na koneferenci, ki jo je pripravila občinska konferenca SZDL, smo med obveznostmi, ki nas čakajo na ekološkem področju, na prvem mestu omenjali gradnjo osrednje čistilne naprave. Najprej moramo priti do projekta in izgradnje kolekcij-skega omrežja, kar je predvideno v srednjeročnem obdobju. Vendar je zadeva zastala, ker je vprašljiv vir financiranja, čisti dohodek, tako bomo verjetno gradili v naslednjem srednjeročnem obdobju.« Kaj pa je s selitvijo industrije iz mesta v industrijsko cono? »Delamo tudi na tem, saj imajo vse tovarne, ki so še v mestu, v tej coni pripravljene lokacije. Le čas ni najbolj naklonjen temu, da bi vlagali v zidovje. Teče pa gradnja ceste v industrijsko cono, prilagojeno je kolektorsko omrežje, tudi energetsko je ta stvar urejena. Še najdlje je prišel Tiko, ki je del dejavnosti že preselil v cono, ostali pa bodo sledili.« Trgovski center Deteljica, sožitje družbene in zasebne ponudbe, se razvija naprej se ozrem po koledarskem letu, je bil ta čas dograjen vrtec Palček, revitalizirana je bila Lavričkova hiša, ne le na zunaj, temveč tudi v notranjosti, saj so se v njej združile turistična pondba, bančna institucija ter ponudba mineralov in fosilov svetovnega slovesa. Dograjena so bila krajevna telefonska omrežja in centrala v Tržiču, kjer so s precejšnjimi sredstvi sodelovali tudi krajani. Več let je bilo problematično TV pretvorniško omrežje v Podljubelju, letos nam ga je uspelo spraviti v poskusni zagon. Velik zalogaj so bile ceste, največja tretja faza ceste v Lomu in tržiška vpadnica.« In kaj v Tržiču še občutite kot problem? »Sami ste opazili, da nas tare veliko pomanjkanje parkirnih prostorov. Vidimo tudi možnost za rešitev te težave, namreč z gradnjo obvoznice in realizacijo projekta kulturnega centra, vendar se zaradi financ tudi to časovno odmika.« ku? Kaj sporočate Tržičanom ob prazni- Kaj pa naložbe v družbene dejavnosti, ali morebiti čakajo boljših časov? »Objekti družbenih ustanov so bili deležni le drobnih obnovitvenih pose- »Ob prazniku jim iskreno čestitam, delavcem v delovnih organizacijah pa žeilm čim manj pretresov in boljše možnosti za perspektivni razvoj.« D. Z. Žlebir Občinski praznik je dan, ko nekako tako, kot ob novem letu delamo inventuro, kaj je bilo narejenega, kakšni so bili rezultati in kako delati naprej ter obenem priložnost za razmišljanje o našem Tržiču. Živimo v času, ko nas vsesplošna kriza vse bolj stiska. Tudi tržiško gospodarstvo ni nobena izjema in se bori s podobnimi problemi kot gorenjsko ali slovensko gospodarstvo. Dejal bi, da so problemi Tržiča še večji. Ob koncu leta sta bili dve največji DO v izgubi. Ob relativnih mirnih prejšnjih letih pa je štrajk v BPT z vso ostrino razgalil nakopičene slabosti in življenjske stiske. Vse težave močno obremenjenega gospodarstva odsevajo v družbenih dejavnostih. Med težje probleme na tem področju moramo šteti zdravstvo z nepokritimi obveznostmi iz ptetekle-ga leta. šolstvo in stanovanjsko gradnjo. Radi se gledamo v vzratnem ogledalu, obremenjeni s tradicijo, ki je sicer lahko dragocena, lahko pa pomeni nekako oko-stenelost, negibnost. Naj si sposodim misel, da je prišel čas, ko je potrebno namesto gledanja nazaj, vzeti v roke daljnogled. Povsod — v Sloveniji in Jugoslaviji in tudi v Tržiču. Samo dinamične in inventivne službe, ki so uspele mobilizirati vse ustvarjalne potenciale in so se uspele obrniti k tehnologijam bodočnosti, napredujejo. Zato pa potrebujemo ljudi, ki znajo gledati naprej. Nekaj vzpodbudnih znakov, predvsem na področju štipendiranja je, da se proces odliva visoko strokovnih ljudi iz Tržiča le zaustavlja. Čas prestrukturiranja je tudi v Tržiču neizbežno pred vrati. Sicer počasi, vendar opazno, so se nekateri procesi v to smer začeli. Nove linije v Peku, namenjene proizvodnji visoko kvalitetne obutve, nekateri programi v manjših DO, razmah trgovine, v bližnji prihodnosti velik napredek v gostinski in turistični ponudbi, razmah zasebne iniciative, prvi začetki podjetništva, vse to daje upanje, da novi trendi ne tečejo čisto mimo nas. Dokaj uspešni smo tudi pri gradnji močno zaostale komunalne infrastrukture, saj dela potekajo v glavnem po načrtih, ki smo si jih zadali s srednjeročnimi programi. Še najbolj zaostajamo na področju kanalizacije in čiščenja odpadnih voda, zaradi izjemno velikih stroškov izgradnje mislim, da se moramo ekoloških problemov brezpogojno sistematično lotiti v naslednjem srednjeročnem programu, tako kot smo se lotili cest v sedanjem. Veliko smo dosegli pri izgradnji telefonije. S krepko zadnjega mesta na Gorenjskem, smo se povzpeli na vrh in močno nad republiško povprečje. Gradijo in urejajo se ceste, vodovodi, RTV pretvorniki. Pri tem moram poudariti veliko pripravljenost občanov za razvoj krajevnih skupnosti, saj so pripravljeni prispevati v denarju in delu. Prav zgledni primeri takega sodelovanja so bili na področju telefonije in pri izgradnji RTV pretvornikov v Podljubelju. Spoštovani občani, čestitam vam ob prazniku naše občine z željo, da bi ob prihodnjih praznovanjih govorili o boljših rezultatih, boljšem delu in seveda tudi boljšem življenju. Praznično in tudi zabavno Tržič, 5. avgusta - V sredo, 2. avgusta, so se s hitropoteznim šahovskim turnirjem v tržiškem gasilskem domu začele prireditve ob občinskem prazniku. Vrstile se bodo še ves prihodnji teden, letos pa za pokušino ponujajo tudi prvo Tržiško noč. Danes, 4. avgusta, bo ob 15. uri teniški pokal v Križah, osrednje dogajanje pa je osredotočeno na jutrišnji praznični dan. Že zjutraj se začenja tržiški tržni dan v atriju poleg tržnice. Sobotno popoldne bo namenjeno otrokom: popoldne bodo zanje priredijj risanje na asfaltu, ponudili jim bodo limonado in sladoled, ter obilo glasbe in zabave na vrtiljaku. Zvečer pa se začenja zabavna prireditev, ki so jo organizatorji malce ne-domiselno poimenovali Tržiška noč, bolj domiseln pa je program, saj obeta nastop kantavtorjev (Veno Dolenc in kitarist Stane Bitežnik), narodnozabavnih ("Tretji človek") in zabavnih ansamblov ("Šankrock" in "Odisejada 2000"). To bo že ob 18, ob 21. uri pa bo modna revija, ki jo prireja Mladinsko gledališče Tržič pod koreografskim vodstvom Alenke Dolenc -Križaj in sponzoprstvom Kava bara Slovenija vrsta pokroviteljev, ki jih bomo našteli ob kakšni drugi priložnosti. Od 16. ure naprej bodo delili tudi dobitke srečelova, pestra gostinska ponudba pa bo nedvomno pritegnila domačine in okoličane. Če bo nagajalo vreme, bo prireditev prihodnjo soboto. Če pa bo vse teklo kot namazano in bo Tržičanom zabavno praznovanje všeč, bo prireditev postala tradicionalna. • V nedeljo bo že dopoldne spominska svečanost pri spomeniku pod Storžičem. Prihodnja sobota, 12. avgusta, bo športno obarvana. Dopoldne bo tekmovanje gorenjskih invalidov v balinanju in kegljanju, kar so prestavili z minule sobote, ob 15. uri bo rokometni turnir generacij v Bistrici, v Sebenjah pa mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih na 40-metr-ski skakalnici. Naslednjega dne, 13. avgusta, bodo tam slovesno odprli skakalni center. Obe prireditvi sta bili poprej predvideni šele za 20. avgust. D. Ž. ZAHVALA S PRIPOMBO Odmev na odmev ZAKAJ PRAZNE POLICE V KNJIGARNI - 66, 28. julija 1989 Lepo se zahvaljujem tov. Cilki Rekarjevi za izčrpna pojasnila, zakaj je ponudba knjig v jeseniški knjigarni tako slaba. Mislim pa, da njenemu odgovoru ne bi nič manjkalo, če bi bil malo krajši. Za toliko, kolikor je v njem zbadanja in osebnega obračunavanja. Sem mar v svojem (resda kritičnem in morda tudi provokativnem članku) koga osebno užalil in mi je treba zdaj to vračati? Z namigovanjem na moje domnevno izogibanje delu, (le kako naj si drugače pojasnjujem pripombo, da sem zgrešil napis: »Delo me menda ne bo pokončalo, ampak zakaj bi tvegal?«). Vse to pa se nanaša tudi na preprodajanje knjig. Ne le da jih preprodajam, z, njimi dejansko počnem vse, kar se početi da: hodim po njih, mečem jih v zid, prav mi pridejo tudi kadar mi zmanjka toaletnega papirja... Celo poklanjam jih. Krajevni knjižnici v Žabnici pri Kranju sem nedolgo tega poklonil več kot 100 lepih, skoraj ne- rabljenih knjig! Vse to pa dejansko s problematiko jeseniške knjigarne in knjigarnark nima nobene zveze — lahko so še vesele, da jim kdaj pride na vrata kak prekupčevalec in jih odreši knjig, katerih same ne znajo prodati niti za ceno, ki je desetkrat, dvajsetkrat ali celo petdesetkrat nižja od običajne. J a, to je pa res. Kot pisec knjige POIŠČI SI OTOK moram nerad priznati, da v prvih šestih dneh po izidu, v jeseniški knjigarni nisem prodal niti enega izvoda, kljub »ponudbi na vidnem mestu«. Grenkobe na tem mestu ne oblaži niti to, da so npr. v istem času v knjigarni »Simon Jenko« v Kranju prodali 11 (enajst) izvodov te knjige in da so mi npr. iz knjigarne Mladinske knjige na Titovi 3 v Ljubljani že dva dni po tistem, ko sem jim poslal v prodajo 8 izvodov knjige, pisali, naj zaradi velikega povpraševanja pošljem še dodatnih 15 izvodov. Hvaležen sem tov. Rekarjevi, da je v Gorenjskem glasu prva opozorila na izid knjige Poišči si otok. Zdaj ko so potencialni kupci zvedeli za ta dogodek, bo prodaja gotovo stekla tudi na Jesenicah, pa naj stokrat obvelja reklo, da nihče ni prerok v domači vasi. Edo Torkar Jesenice SORICA Sorica pod Soriško planino! Že nam misel uide na bele smučine. Pa vendar bele smučine niso edina odlika sončne vasi pod Soriško planino. Tu so še Sori-čani! Prvega zagledamo, ko cesta zavije iz gozda pod vasjo. Na poševni jasi stoji velika postava. V rokah drži paleto in gleda v daljavo. Kovinska postava se ne gane, pa vendar njena drža izraža gibanje, iskanje. Soričan, Ivan Grohar, v življenju ni utegnil naslikati vsega, kar bi rad, zato še vedno išče kak lep motiv v okolici svoje vasi. Ivan Grohar v domači vasi ni prisoten le kot spomenik, še vedno je živo prisoten v življenju so-vaščanov. Letos je PD Ivan Grohar že drugo leto organiziralo Groharjev teden, na katerem slikar zbere svoje sovaščane, prebivalce okoliških vasi in obiskovalce od blizu in daleč. Seveda Gro- har tega ne more narediti sam, zato mu pomagajo: njegov stanovski kolega in sovaščan Miro Kačar, njegova žena Jožica — učiteljica v soriški šoli, učenci te šole, člani odbora PD Grohar in ostali vaščani. »Bi si želela prej ogledati muzej ali razstavo?« me sprašuje Jožica Kačar, ko se bližava gostilni Planinka sredi vasi. Nisem ravno navajena hoditi po muzejih in razstavah v gostilne, a ni časa za razmišljanje. Prijazna gospodinja naju že vodi po stopnicah in že si strmeče ogledujem staro soriško kovačijo, pa kmetijo v malem, pa kolarjevo in kovačevo delavnico, poleg nje kolovrat in vse kar je nekoč potrebovala predica, pa mojškra in tkalec, pa črna kuhinja. Vsak od poklicev ima svoj prostor v muzeju. Kačarjeve risbe dodajajo svoje sporočilo in tako se nam predstavi Sorica taka, kot je bila nekdaj z vsem bogastvom in revščino časa, ko je kmečka hiša bila neodvisno gospodarstvo. Naš kmet je nekdaj doma sam pridelal hrano in sam sije izdelal tudi obleko, obutev in orodje. Le malo je v Sloveniji vasi, ki bi s tako bogatim muzejem poskušale ohranjevati svoj nekdanji obraz. Na Sorici to še ni vse! V naslednjem prostoru gostilne so na mizah lično razpostavljeni prti, prtički, leseni konjički, čipkaste rožice, glinasti vrči, svileni okraski in še in še — delo učencev soriške šole! Česa vsega je zmožen otrok, če ga vodi učitelj z ljubeznijo in zaupanjem v njegove in tudi svoje sposobnosti. In že se znajdem v dvorani. Velika dvorana je nabito polna! Sedem med poslušalce in vneto gledam na oder, na sceno kmečke izbe. Vsi gledamo naprej, a nenadoma završi zadaj. Majeri-ca se je pravkar vrnila s planine in prišla med zbrano občinstvo na Sorici. Majerica je Jožica Jordan, vneti vodja kulturnega življenja v tovarni Donit, Medvode. Danes na šaljiv način vodi pogovor s Soričani, zbranimi v dvorani, vmes pa prisluhnemo lepi domači pesmi Donitovega orkestra. Pevci nam pričarajo ve-drost, prijetnost, šaljivost, pa tudi žalost in grenkobo, vso široko paleto barv slovenske pesmi. Paleta barv nas popelje nazaj k Groharju. Iz pogovora z Mi- rom in Jožico Kačar, ki sta duša Groharjevega tedna in ostalega dogajanja v Sorici, izvem, da je del Groharjeve rojstne hiše naprodaj in da bo soriško PD še letos pričelo s široko akcijo za odkup prvega nadstropja te hiše. Tam bi želeli urediti stalno etnografsko zbirko, galerijo in knjižnico, v pritličju pa je že urejen Groharjev muzej. Nemogoče bi bilo, da bi Soričani v teh prizadevanjih ostali osamljeni. Ivan Grohar je last vseh Slovencev.Tako kot smo se vsi potrudili, da smo dobili muzeje v rojstnih hišah mnogih naših velmož, se bomo prav gotovo tudi vsi združili, ko je treba podpreti Soričane in ustvariti prostor, posvečen enemu največjih slikarjev, kar jih je rodila naša dežela. Dušica Kunaver PO VREDNOSTI DINARJA NA DAN PLAČILA KDO JE ZA TO KRIV Vse, kar je napisal bralec v zadnji številki »Glasa« o razdeljevanju , oziroma prodaji sladkorja iz zveznih rezerv, je res. Majhne količine tega sladkorja, ki so ga trgovine dobile, so bile razprodane v nekaj minutah. Verjetno bi morala zvezna vlada izdelati tudi ključ za razdeljevanje, kajti slovenski politiki so do tega ukrepa popolnoma indiferentni. Ali pa je njihovo stališče celo nasprotujoče, takšno, kot je bilo prej do socialnega kruha ? Seveda slovenski izvršni svet tega ni upal javno priznati, storiti pa tudi ni hotel ničesar, da bi prodaja potekala normalno in pravično. Ni še znano, kdaj bodo trgovine dobile še moko in olje; ali se bo ponovil primer s sladkorjem? Namen zvezne vlade tako gotovo ne ho dosežen, celo nasprotno, pridobili bodo samo tisti, ki imajo zveze in že visok življenski standard. Znajdi se, kdor se more! Stane Rakovec Slap 23, Tržič ZAHVALA »Gorenjski glas« je dne 27. junija 1989 zapisal: »Tresejo se gore, rojevajo se miši.« Kazen, katera se zmanjša zaradi razvrednotenja denarja, je zaradi minimalnega plačila komaj še smiselna, bodisi za giganta Merkur ali za odgovorno osebo. Kazen se navadno vpiše v register D. O. Tako je tudi za posamezne osebe. To pomeni dolgotrajno oviro in tudi duševno breme za kaznovane. Kar zadeva vrednotenje dinarja, kot plačilno sredstvo pa sem v sodnem izvedenskem poročilu, istemu sodišču in istemu gigantu, v neki drugi zadevi prikazal vrednost dinarja ob začetku terjatve in vrednost dinarja na dan plačila. Seveda se te vrednosti v daljšem sedaj pa že v dnevnem obdobju spreminjajo. Vrednost dinarja kot mere vrednosti za blago pa tudi za drugo vrednost denarja, se lahko vsak dan preveri v vsaki menjalnici in v bankah. Ko bo to tako, tudi inflacije ne bo več in tudi ne posledic za tiste, ki dobivajo zapoznela plačila — torej upniki — »obupni- k"i« Stane Bobek, dipl. oec. Zahvaljujem se sorodnikom, kolegom, prijateljem, znancem, znankam, sosedom, sostanovalcem, sošolcem in sošolkam mojega sina, kateri so prišli čestitat mojemu sinu Dragoslavu Dani-lovu čestitat za rojstni dan in mu zaželeli srečen odhod v JLA v Beograd. Posebno se zahvaljujem tov. Janezu Pavlicu za idealno snemanje s kamero, prav tako se zahvaljujem organu za notranje zadeve Kranj. Še enkrat se zahvaljujem še glasbenikom in fotografom, ki so bili do mene zelo dostojni. Vaneta Danilov Lojzeta Hrovata 9 Kranj ABC POMURKA LOKA Proizvodno, tgovsko in gostinsko podjetje n.sol.o. 64220 ŠKOFJA LOKA TOZD PEKS - proizvodnja razpisuje za šolsko leto 1989/90: 2 štipendiji za poklic PEK 1 štipendijo za poklic SLAŠČIČAR, 1 štipendijo za poklic ŽIVILSKI TEHNOLOG. Kandidati naj predložijo izpolnjen obrazec 8,40 in spričevalo o končani osnovni šoli. TOZD PRODAJA NA DEBELO objavlja prosta dela in naloge SKLADIŠČNIKA v skladišču Kidričeva 54, Škofja Loka Pogoj: končana šoa za prodajalce in eno leto delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Poskusno delo traja 90 dni. Prijave sprejema kadrovska služba podjetja ABC POMURKA - LOKA, DSSS, Kidričeva 54, Skofja Loka, osem dni po objavi. Pavle Hafner OD KAIRA DO ASU AN A potovanje skozi zgodovino faraonov V XIX. dinastiji je bil najmogočnejši faraon v Egiptu Ramzes II, mogočni vojskovodja, ki so ga še bogovi ljubili. V vojni s Hetiti ga je sovražna vojska obkolila, da se je znašel sam obkoljen s sovražniki. Molil je k svojemu bogu in on ga je uslišal. Na nebu je ustvaril sončni mrk in sovražniki so se od strahu pred nebesnim pojavom umaknili. Naslednji dan je Hetite premagal. Njegova vlada se je razširila na otok Ciper in Kreto. Od 21. in 25. dinastije so v Egiptu vladali nubijski faraoni. Za časa 26. in 30. dinastije so bili zopet na vladi egiptovski faraoni. Pričenja se čaščenje bika Apisa, krokodilov in mačk. Po letu 600 pr. n. št. se pričenja pozno egipčansko obdobje. V letu 524 pr. n. št. so Egipt zasedli Perzijci, kralj Kampys. Egipčani so iskali pomoč pri makedonskem vojskovodji Aleksandru Velikem, ki so ga sprejeli kot osvoboditelja. Imenovali so ga sina Sonca. Ustanovil je državo Aleksandrijo. To je konec starega Egipta. Za časa Aleksandra Velikega je bil na egiptovskem prestolu kralj Ptolomej. V tem času so bili zgrajeni templji v Esnu in Edfunu, ki si jih bomo ogledali na poti k mestu Asuan. V poznem obdobju so vladali faraoni Ptolomeji. Ptolomej XIII. je bil oče faraonke Kleopatre. Egipčani so bili razdeljeni v kaste. Najvišja kasta so bili veliki duhovni, čuvaji templjev in so opravljali verske obrede. Oproščeni so bili davka. Njihov dohodek so bile daritve preprostih državljanov. Druga kasta so bili faraonovi uradniki in upravniki. Naslednja kasta so bili obrtniki in trgovci. Najnižja kasta so bili kmetje - felahi. Pozneje, v času vojnih pohodov, se je pojavila kasta sužnjev. To so bili vojni ujetniki. Kovan denar še ni obstajal. Obstajalo je menjalno gospodarstvo. Z nubijskimi trgovci so menjali žito, čebulo, orožje, okraske, les, ki ga ni v Egiptu. Nadalje so Nubijci nudili: kože, zlato in slonovino. Začimbe in kadila so prihajala iz Arabije. Baker iz Cipra. Egipčanski astrologi so že izračunali, da ima leto 365 dni. Razdelili so ga na 12 mesecev. Letne čase so delili na tri letna obdobja. V zdravstvu so že poznali kirurgijo. Obvladali so anatomijo telesa. Najvišje božanstvo je bil PATHENONS. Imenovali so ga očeta vseh očetov in mater vseh mater. V Memphisu so bila najvišja božanstva PTA, SHMUT in NEFRETUN. V prestolnici Tebe so faraoni častili božanstva: AMONA boga sonca, MUT boginja zemlje in noči in KNONSUMS božanstvo neba. Oziris je bil sodnik pri poslednji sodbi. Tehtal je vrednost posmrtnih duš. Pozneje so posvetili živali v božanstvo. Bik APIS je bil najvišje božanstvo, sokola so imenovali HORUS in mačko BASTES. Apis je ustvaril kult, ki so ga častili veliki duhovni. Po smrti bika Apisa je bilo tako dolgo žalovanje in strogi post, dokler niso našli novega bika, ki je imel na čelu belo trikotno liso in na spodnji strani vratu orlu podobno belo liso. Bik je bival pri vhodu v tempelj. Na tem mestu so odlagali darove. Poginula žival je bila pokopana v svoji grobnici. Egipčani so verovali v nesmrtno dušo, ki živi tudi po smrti. Po smrti se duša preseli v onostranstvo k božanstvu Osiris, ki pretehta dobra dela pokojnika. Po smrti faraona bog Osiris s posebnim ključem podari dar govora v onostranstvu. Tako nam je vodička razložila staro egipčansko zgodovino. Edino s tem znanjem lahko razumeš to, kar si bomo ogledali. Še nekaj sem pozabil omeniti. Vsi egiptovski kralji ali faraoni so bili socialno navdahnjeni. Ob državnih in verskih praznikih, ko so prirejali gostije, so preprosto ljudstvo felake obdarili iz faraonskih skladišč z žitom, oljem in suhimi ribami. TEMPELJ LUXOR Naslednje jutro nas je pot vodila v tempelj LUXOR. Egipčanska vera je odločila, da morajo biti vsi sakralni objekti na obali Nila. To so templji, spomeniki božanstev in bogov. Vsa grobišča so v puščavi na levem bregu Nila. Od velikega bogatega mesta TEBE je ostalo samo stebrovje templja Luxor. Mesto Tebe, ki je bilo dva tisoč let glavno mesto Egipta, je popolnoma izginilo. V starem veku so bile Tebe znane kot mesto zakladov. Grški pisec Hom-mer je napisal v svoji pesnitvi lliada: Mesto s stotimi vrati, zakladnica zlata in umetnosti. Egipčani so to mesto zgradili v čast bogu Amonu, bogu sonca. Po velikosti je bilo večje od mesta Memphis, prestolnice Spodnjega Nila. Leta 622 p.n.š. so sovražniki Egipta mesto popolnoma porušili. Ostalo je samo stebrovje templja. Grški prerok Ptolemej je prerokoval, da bo mesto Tebe do tal porušeno in zasuto s puščavskim peskom. Prerokba se je izpolnila. Tempelj je dolg 260 m in širok 63 m. Tempelj Luxor je povezan s široko tlakovano cesto s templjem KARNAKOM, ki je oddaljen 3 km. Na vsaki strani ceste je dolga vrsta sestavljena iz sfing, to so ležeča telesa levinj s človeško glavo, ki čuvajo tempelj. Po tej cesti so vsako leto na dan novega leta nosili sončno ladjo iz templja Karnak v tempelj Luxor, kjer so ladjo v veliki dvorani postavili na kamnit postavek na ogled ljudstvu. Vhod v tempelj tvorita dva visoka pilona, višine 30 m. Stena je vsa popisana s hieroglifi o zmagah faraona Ramsesa II nad hetitskimi plemeni. Prvotno sta pred piloni stala dva obeliska, izklesana iz monolitnega kamna, s pozlačeno konico. Leta 1833 so Francozi en obelisk postavili v Parizu na Place de la Concorde. Na vsaki strani vhoda v tempelj sedita dva mogočna kipa kraljice Nfertal in njene hčerke Merit - Amon. Skozi vhod stopiš na dvorišče faraona Ramzesa IV. Dvorišče je obdano z dvema vrstama mogočnih stebrov, katerih kapitelji so podobni zaprtim cvetovom papirusa. Med stebrovje so postavljeni veliki kipi stoječih Ozirisov. Petindvajset metrov dolg hodnik te pripelje na dvorišče Amenofisa III. Ne samo notranjost, temveč tudi zunanji pogled na tempelj je mogočen. Na stranskih fasadah je mnogo vrat v manjše stranske dvorane. Stene v notranjosti so poslikane s hieroglifi o vojni proti Sirijcem in Hetitom. Vojno je zmagovalno vodil faraon Ramzes II. Tempelj je bil do leta 1833 do vrha zasut s saharskim peskom. Tega leta so pričeli z izkopavanjem. Izkop je danes končan. Celotni tempelj je sedaj na ogled turisotm, ki množično prihajajo v Egipt. TEMPELJ KARNAK Popoldne smo si ogledali tempelj KARNAK, ki stoji tri kilometre od templja Luxor. Kompleks Karnak je sestavljen iz treh delov, ki jih loči opečno zidovje. Srednji del zajema površino treh hektarov. Srednji kompleks je posvečen bogu Amonu. Ta del templja je eden od štirih najstarejših templjev v Egiptu. Veliki tempelj, posvečen bogu Amonu, prevzema po svoji veličini. V notranjost bi lahko postavil pariško katedralo Notre Dame. Posebnost sta dve vrsti stebrov, 134 po številu, ki so visoki po triindvajset metov. Kapitlji stebrov predstavljajo razcvetele papirusove cvetove. To stebrovje spada med sedem zgodovinskih čudes. Med ta čudesa spadajo velika Keopsova piramida. Artemidini vrtovi, mogočni svetilnik v aleksandrijskem pristanišču, Kolos na vhodu v pristanišče na Rodosu, ki ga ni več, in tempelj Karnak s svojimi mogočnimi stebri. Čeprav sem po poklicu gradbenik, si ne morem predstavljati, kako so gradili te stebre in mogočne preklade preko njih. Preklade so 8 m dolge, široke 4 m in visoke 1 m. Teža preklade je nad 200 ton. Pri gradnji templja je bilo zaposlenih 82000 delavcev. Del teh delavcev so bili sužnji, ujetniki, ki so jih pripeljali z vojnih pohodov. Pravo čudo ustvarja umetno jezero na južni strani templja. Jezero je dolgo 120 m in široko 50 m. Na gladini jezera se zrcali slika tem-Plja. Na obali jezera je položen 26 m visok obelisk posvečen kraljici KAČEPSUT. Obelisk je iz enega kosa roza granita. Na obelisku je vklesan portret kraljice, ki je do danes edina slika obraza faraonke. Obeliska niso postavili. Pri transportu iz kamnoloma v Asuanu so našli v skali dve tanki razi. Bali so se, da bi se obelisk pri postavljanju prelomil. Na obali jezera je postavljen nizek steber, kjer je iz roza marmorja izklesan sveti SKARABEJ. Če se ga dotakneš z roko, se ti bo izpolnila velika želja. Turisti stojijo v vrsti in čakajo, da pridejo do svete živali. TVSPORED PETEK 4. avgusta 16.20 Video strani 16.30 Poletna noč, ponovitev 17.55 EP Video strani 18.00 TV Dnevnik 1 18.05 Poslovne informacije 18.10 Spored za otroke in mlade 18.10 Nevarni zaliv, angl. —avstral. nadaljevanka 19.00 EP Video strani 19.05 Risanka 19.20 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Naše akcije 20.15 Svet nenavadnih sil Arthurja Clarka, angl. dokum. serija 20.55 Kriminalna zgodba, ameriška nadalj. 21.45 TV Dnevnik 3 22.00 Vreme 22.05 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.10 Poletna noč 1.30 Video strani 2. program TV Ljubljana 17.30 Satelitski programi — poskusni prenosi 19.00 Alpski večer, ponovitev 5. oddaje 19.30 TV Dnevnik 19.55 Premor 20.00 Indijska glasba 21.00 Poročila 21.05 Skupščinska kronika 21.25 En avtor, en film 22.15 Satelitski programi — po skusni prenosi (do 01.30) 1. program TV Zagreb 8.20 TV Koledar 8.30 Otroški program 9.00 Poletni program 14.55 Znanstveni almanah 15.30 Poročila 17.55 TV koledar 18.05 Narodna glasba 19.10 Vreme 19.13 Informativna oddaja za go ste iz tujine 19.18 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Motimer, novozelandska na daljevanka 20.55 Zabavnoglasbena oddaja 21.25 TV Dnevnik 22.45 Informativna oddaja za go ste iz tujine 22.50 Program plus 1.20 Poročila SOBOTA 5. avgusta 16.50 Video strani 17.00 Poletna noč, ponovitev 18.00 TV Dnevnik 1 18.05 Poslovne informacije 18.10 Spored za otroke in mlade 18.10 Robin in Rozi 18.20 Bendji, ponovitev 18 50 Zlatarjevo zlato 19.00 EP Video strani 19.05 Risanka 19.20 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Utrip 20.15 EPP 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Tamaridono seme, angleški film 22.25 EPP 22.30 TV Dnevnik 3 22.45 Vreme 22.50 Informativna oddaja' za goste iz tujine 22.55 Poletna noč 1.55 Video strani 2. program TV Ljubljana 15.05 Kako biti skupaj, oddaja TV Sarajevo 15.35 Gateshead: Evropski pokal v atletiki, prenos 19.30 TV Dnevnik 20.00 Glasbeni večer 22.10 Športna sobota 22.30 Kronika dubrovniških poletnih iger 23.15 Satelitski programi — poskusni prenosi 1. program TV Zagreb 9.20 TV Koledar 9.30 Dopoldanski program 10.55 Program plus, ponovitev 12.55 Poletni magazin, poglejte 14.30 Filmi neuvrščenih držav: Mestne sanje, sirijski mladinski film 16300 Sedem TV dni 16.15 Poročila 17.30 S polno paro, ponov. dramske nad. 18.30 Prisrčno vasi: Soja Jovano- vić, dokumentarna oddaja 19.15 Vreme 19.18 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.30 TV Dnevnik 2 20.00 Vražji fantje, francoski film 21.50 TV Dnevnik 3 23.35 Informativna oddaja za goste iz tujine 23.40 Program plus " 2.10 Poročila NEDELJA 6. avgusta 9.45 Video strani 9.55 Otroška matineja 9.45 Nevarni zaliv, angl. —avstral. nadaljevanka, ponovitev 11. dela 10.15 Siniša Pavić: Boljše življenje, nadaljevanja 12.30 Kmetijska oddaja 14.00 Video strani 15.05 Video strani 16.00 M. Zinnerova: Zapisani šoli, češkoslovaška nadaljevanka, 17.00 TV Dnevnik 1 17.05 Poslovne informacije 17.10 Deček na delfinu, ameriški film 19.05 Risanka 19.00 TV mernik 19.15 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.20 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.15 EPP 20.20 Miodrag Karadžić: Djekna še ni umrla, kdaj bo, ne vemo, nadaljevanka 21.15 EPP 21.20 Zdravo (vmes Poročila) 22.55 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.55 Video strani 2. program TV Ljubljana 10.00 Danes za jutri in odpisani, nadaljevanka TV Beograd 13.00 Rezerviran čas 19.30 TV Dnevnik 20.05 Organizirani kriminal, ameriška dokumentarna serija 20.55 Poročila 21.00 Skica za portret: Predstavljamo vam akademijo za dramske umetnosti v Zagrebu 21.20 DP v kasaških disciplinah, reportaža iz Subotice 21.40 Sinjska alka, reportaža 22.40 Športni pregled I. program TV Zagreb 9.20 Poročila 9.30 Nedeljsko dopoldne za otroke II. 00 Kmetijska oddaja 12.00 Izobraževalni program 12.30 Iskanje domovine, potopis 13.00 Quo vadiš, italijanska nadalj. 14.00 Nedeljsko popoldne 19.10 TV Sreča 19.30 TV Dnevnik 20.00 Piknik, TV nadaljevanka 20.50 Moj dragi general, španski film film 22.35 TV Dnevnik 22.55 Informativna oddaja za goste iz tujine 23.00 Program plus 1.00 Poročila PONEDELJEK 7. avgusta 16.20 Video strani 16.30 Poletna noč, ponovitev 18.00 TV Dnevnik 1 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik 18.40 Spored za otroke in mlade 18.40 Radovedni Taček: Kobilica 18.50 Zlatarjevo zlato, lutkovna igrica, 19.05 EP Video strani 19.10 Risanka 19.20 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.30 TV Okno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Marija Bedenek — Vesna Jezerkić: Ekran Sneži, drama TV Novi Sad 21.00 EPP 21.45 TV Dnevnik 3 22.05 Vreme 22.10 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.10 Poletna noč 1.15 Video strani 2. program TV Ljubljana 17.30 Satelitski programi — poskusni prenosi 19.30 TV Dnevnik 19.55 Premor 20.05 Po sledeh napredka: Na pragu 21. stoletja, 9. oddaja 21.25 Satelitski programi — poskusni prenosi 1. program TV Zagreb 8.20 TV Koledar 8.30 Miti in legende 15.30 Poročila 15.40 Program plus, ponovitev 17.45 Poročila 17.55 TV Koledar 18.05 Številke in črke 18.25 Dokumentarni program 19.10 Vreme 19.13 Informativna oddaja za go ste iz tujine 19.18 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Ulica, angleška TV drama 21.10 Resna glasba 21.55 TV Dnevnik 22.15 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.20 Program plus 0.20 Poročila 18.40 M. Canak: Cirule — čarule 19.05 EP Video strani 19.10 Risanka 19.20 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 D. Bowie: Družina Munroe, kanadska nadaljevanka 21.45 TV Dnevnik 3 22.00 Vreme 22.05 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.10 Poletna noč 1.10 Video strani po TOREK 8. avgusta 16.25 Video strani 18.00 TV Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik 18.40 Spored za otroke in mlade 2. program TV Ljubljana 17.30 Satelitski programi skusni prenosi 18.30 Beograjski TV program 19.30 TV Dnenik 20.00 Oddaja resne glasbe 20.45 Žrebanje lota 20.50 Voditelji neuvrščenih 21.40 Poletni magazin 1. program TV Zagreb 8.20 TV Koledar 9.00 Poletni program 15.30 Poročila 15.40 Program Plus, ponovitev 17.45 Poročila 17.55 TV koledar 18.05 Številke in črke 18.25 Znanost 19.10 Vreme 19.13 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.18 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Pred izrekom kazni, ameriški TVfilm 21.45 TV Dnevnik 23.20 Informativna oddaja za goste iz tujine 23.25 Program plus 1.25 Poročila SREDA 9. avgusta 16.20 Video strani 16.35 Poletna noč, ponovitev 18.00 TV Dnevnik 1 18.35 Spored za otroke 19.10 Risanka 19.20 Informativna oddaja za go ste iz tujine . 19.25 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 20.05 Film tedna 21.35 Mali koncert 21.45 TV Dnevnik 3 22.05 Informativna oddaja za go ste iz tujine 22.10 Poletna noč 1.10 Video strani 2. program TV Ljubljana 17.30 Satelitski programi skusni prenosi 19.30 TV Dnevnik po 20.00 Koncert sinfonikov RTV Ljubljana 21.35 Znanstveni forum 1. program TV Zagreb 9.00 Poletni program 15.30 Poročila 15.40 Program plus, ponovitev 17.45 Poročila 17.55 TV koledar 18.05 Številke in črke, kviz 18.25 Dokumentarni program 19.13 Informativna oddaja za go ste iz tujine 19.30 TV Dnevnik 20.00 Moderni časi, oddaja o fil mu 23.15 TV Dnevnik 23.20 Informativna oddaja za goste iz tujine 23.25 Program plus 1.40 Poročila ČETRTEK 10. avgusta 16.35 Poletna noč, ponovitev 18.00 TV Dnevnik 1 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik: Po sledeh napredka 18.40 Spored za otroke in mlade 19.10 Risanka 19.20 Informativna oddaja za go ste iz tujine 19.30 TV Dnevnik 2 20.10 III. mednarodni festival Voci nuove 89 22.55 TV Dnevnik 3 22.15 Informativna oddaja za go ste iz tujine 1.20 Video strani 2. program TV Ljubljana 18.00 Satelitski programi — po skusni prenosi 19.05 Čas, ki živi 19.30 TV Dnevnik 19.55 Premor 20.00 Fluid, zabavnoglasbena od daja 20.45 Poročila '20.50 Oddaja o kulturi 21.20 Umetniški večer 1. program TV Zagreb 8.20 Otroški program 9.00 Poletni program 15.30 Poročila 15.40 Program plus, ponovitev 17.45 Poročila 18.25 Guldenbergovi, nemška na daljevanka 19.13 Informativna oddaja za go ste iz tujine 19.30 TV Dnevnik 2 20.00 Politični magazin 21.05 »Varošarije«: Prokuplje, za bavna odd 22.20 TV Dnevnik 22.40 Informativna oddaja za go ste iz tujine 22.45 Program plus 0.45 Poročila RADIO PETEK, 4. avgusta: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo -11.05 Za starejše občane -12.00 Poročila - na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Domača glasba - 14.05 Gremo v kino - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno 23.15-4.30 Nočni program - glasba SOBOTA. 5. avgusta: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 5.00 Poročila in Dnevni koledar - 5.50 Rekreacija -6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Pionirski tednik 9.05 Jezikovni pogovori - 10.05 Kulturna panorama - 11.05 Prizma optimizma - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -14.00 Poročila - 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba -16.00 Od melodije do melodije 4- EP - 17.00 Tedenski aktualni mozaik 18.05 Znano in priljubljeno - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Koncert iz naših krajev - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Večeri slovenskih skladateljev zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-5.00 Nočni program - glasba NEDELJA, 6. avgusta: Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program, glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Radijska igra za otroke - Medvedka s pentljo - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 10.35 Nedeljska reportaža - 11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih -17.00 Poročila - 17.30 Humoreska tega tedna - 18.05 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-04.30 Nočni program, glasba PONEDELJEK, 7. avgusta: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 6.00 Poročila - 7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Glasbena lepljenka - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba iln&i! 11.05 Izbrali smo... 12.00 Poročila - Na današnji dan - 12.10 Minute z ansamblom — 12.30 Kmetijski nasveti - 14.02 Za mlade radovedneže - 14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.00 Poročila radio triglav Jesenice Petek, 4. avgusta: 16.00 — Pričetek programa, 16.05 — Pregled kulturnih in športnih dogodkov ob koncu tedna, 16.30 — Domače novice, 17.00 — Pred praznikom občine Radovljica — 17.45 - Obvestila, 18.00 — Čestitke poslušalcev in EP, 18.40 — Povabljeni ste, 18.55 — Zaključek programa. Sobota, 5. avgusta: 16.00 - Obvestila, 16.30 -Moja je lepša kot tvoja, zabavno glasbena oddaja, 17.45 — Obvestila, 18.00 Čestitke poslušalcev in EP, 19.55 Zaključek programa.^ Nedelja, 6. avgusta: 11.00 — Koledar dogodkov iz preteklosti, 11.30 — Obvestila, 12.00 — Nedeljsko popoldne — vmes čestitke poslušalcev in EP. Ponedeljek, 7. avgusta: 16.00 - Obvestila, 16.30 - Do-mače novice, 17.00 — Aktualno: Festival RAdovljica — Festival Antiga Bled, 17.45 — Obvestila, 17.45 — Obvestila, 18.00 — Čestitke poslušalcev in EP, 18.15 — Športni pregled, 18.35 — Minute za resno glasbo, 18.55 — Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa. Torek, 8. avgusta: 16.00 - Obvestila, 16.30 - Domače novice, 17.00 — Rekli so, 18.00 — Čestitke poslušalcev in EP, 18.35 — Zanimivosti iz zabavne glasbe, 18.55 — Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa. 6ta: Sreda, 9. avgu- 16.00 — Obvestila, 16.30 - Do mače novice, 17.00 — Aktualno, 18.00 — Čestitke poslušalcev in EP, 18.35 — Novice iz narodnoza-bavne glasbe, 18.55 — Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa. Četrtek, 10. avgusta: 16.00 - Obvestila, 16.30 - Domače novice, 17.00 — Turistična borza radia Triglav, 18.00 — Čestitke poslušalcev in EP, 18.35 — Vedno zelene melodije, 18.55 — Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa. KINO KRANJ CENTER 4. avgustaamer. glasb, komedija LAK ZA LASE ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika OPOLDANSKE SLASTI ob 21. uri 5. avgusta amer. glasb, komedija LAK ZA LASE ob 17. in 19. uri, angl. srhljivka KRVAVA SLED ob 21. uri 6. avgusta amer. glasb, komedija LAK ZA LASE ob 17. in 19. uri, amer. pust. film LOV NA DRAGULJE ob 21. uri 7. avgusta avstral. pust. film. KROKODIL DUN-DEE II. ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika POPOLDANSKE SLASTI ob 21. uri amer. krim. film KOBRA ob 10. uri, amer. fant. komdija ČAROVNICE IZ EASTVVICKA ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika POPOLDANSKE SLASTI ob 21. uri amer. akcij, film MAŠČEVALEC ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika VEDNO PRIPA VLJENA ob 21. uri 10. avgusta amer. pust. film KALIDOR IN RDEČELASA BOJEVNICA ob 10. uri, amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA III. ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika VEDNO PRIPRAVLJENA ob 21. uri _ŽELEZAR 4. avgusta amer. akcij. film. KOMANDOS - LEOPARD ob 18. uri, amer. trda erotika VEDNO PRIPRAVLJENA ob 20. uri 5. avgusta nem. thriller. film MAČKA ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika VEDNO PRIPRAVLJENA ob 21. uri 6. avgusta amer. akcij, film MAŠĆEVA LEC ob 17. uri, ne. thriller MAČKA ob 19. uri, angl. srhljivka KRVAVA SLED ob 21. uri 7. avgusta amer. kanad. thriller PARK JE MOJ ob 18. in 20. uri 8. avgusta amer. barv. pust. film KALIDOR IN RDEČELASA BOJEVNICA ob 18. uri, amer. trda erotika VEDNO PRIPRAVLJENA ob 20. uri 9. avgusta amer. komedija ČAROVNICE IZ EASTVVICKA ob 18. in 20. uri 10. avgusta amer. krim. film KOBRA ob 18. in 20. uri DOM KAMNIK 4. avgusta nem. thriller MAČKA ob 19. uri, amer. pust. film LOV NA DRAGULJE ob 21. uri 5. avgusta angl. akcij, komedija LETEČI BANDITI ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika POPOLDANSKE SLASTI ob 2. uri 6. avgusta angl. akcij, komedija LETEČI BANDITI ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika POPOLDANSKE SLASTI ob 21. uri 7. avgusta amer. krim film KOBRA ob 19. uri 8. avgusta amer. akcij, film MAŠČEVALEC ob 19. uri 10. avgusta amer. kanad. thriller PARK JE MOJ ob 19. uri _TRŽIČ_ 4. avgusta amer. pust. film KALIDOR IN RDEČELASA BO JEVNICA ob 19. uri, amer. erotika HAVVAJI ob 21. uri 5. avgusta amer. karate film NINJA BOJEVNIK ob 17. in 19. uri, amer. pust. film LOV NA DRAGULJE ob 21. uri 6. avgusta amer. karate, film NINJA BO- JEVNIK ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika VEDNO PRIPR-VLJENA ob 21. uri 7. avgusta amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA III ob 19. uri 8. avgusta angl. franc. ital. zgod. film IME ROŽE ob 19. uri 9. agusta NI KINOPREDSTAV! 10. avgusta avstral. pust. komedija KROKODIL DUNDEE 11. ob 19. uri _KOMENDA_ 4. avgusta angl. srhljivka KRVAVA SLED ob 20. uri _ĆEŠNJICA amer. akcij, film MAŠČEVALEC ob 20. uri _LAZE_ amer. akcij, komedija TOPO-GLAVI DETEKTIVI ob 20. uri _DUPLICA 5. avgusta amer. thriller PARK JE MOJ ob 20 uri 6. avgusta amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA III ob 18. in 20. uri 9. avgusta amer. krim. film SICILJANEC ob 20. uri 10. avgusta amer. pust. film LOV NA DRAGULJE ob 20. uri DOVJE amer. kanad. thriller PARK JE MOJ ob 19. uri KINO RADOVLJICA 4. avgusta amer. grozljivka ČRNA VDOVA ob 20. uri 5. avgusta amer. akcij, film RAM-BO III del ob 18. uri, hong-kong. film NINJA IN 13 KONDORJEV ob 20. uri 6. avgusta hongkong. film NINJA IN 13 KONDORJEV ob 18. uri, amer. akcij, film RAMBO III ob 20. uri 7. avgusta PONEDELJEK NI KINOPREDSTAV! 8. avgusta amer. grozljivka ČRNA VDO VA ob 20. uri 9. avgusta amer. akcij, film RAMBO III del ob 20. uri 10. avgusta amer. akcij, film ŽENE KOMANDOSI ob 20. uri _BLED_ 4. avgusta amer. film OSTANI Z MENOJ ob 20. uri 5. avgusta amer. grozljivka SMRT V AV-TO-KINU ob 20. uri 6. avgusta amer. film OSTANI Z MENOJ ob 18. uri, amer. erot. film BREZNO STRASTI ob 20. uri 7. avgusta hongkong. film NINJA IN 13 KONDORJEV ob 20. uri 8. avgusta hongkong. film NINJA IN 13 KONDORJEV ob 20. uri 9. avgusta amer. gro zljivka ČRNA VDOVA ob 20. uri 10. avgusta amer. grozljivka ČRNA VDOVA ob 20 uri BOHINJSKA BISTRICA 5. avgusta amer. film OSTANI Z MENO ob 20. uri amer. grozljivka SMRT V AVTO KINU ob 18. in 20. uri 10. avgusta amer akcij, film RAMBO III del ob 20. uri Hubert Verdnik predsednik Zveze slepih in slabovidnih Slovenije Tudi poceni počitnice postajajo predrage Izola, julij - Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je organizacija, ki združuje ljudi, ki jih je narava prikrajšala za vid, obenem pa skrbi, da pomanjkanje vida ne bi bila prehuda ovira v vak-sanjem življenju. Zvezi, ki združuje 2968 članov iz vse Slovenije, predseduje Hubert Verdnik. srečali smo ga v Izoli, kjer je eden izmed štirih počitniških domov za člane zveze. »Celo vrsto programov imamo. Ti pa so zelo dragi. Naši člani berejo knjige in časopise, ki so pisani v Braillovi pisavi. Imamo sorazmerno bogato knjižnico, vsako leto jo dopolnjujemo. Za pisanje teh knjig, učbenikov in časopisov potrebujemo poseben papir, ki pa se strahotno draži. Lani smo za kilogram odšteli 4000 din, letos pa kar 35000 din! Naročiti ga moramo vsaj 10 ton naenkrat, saj «e drugače tovarni ne izplača zavrteti strojev. Osnovna pomagala naših članov so magnetofoni in kasetofoni. Seveda pa tudi trakovi in kasete. Imamo zvočni časopis in zvočne knjige. Za pripravo knjig (vsako leto obogatimo knjižnico za 120 novih naslovov) in časopisov dobimo denar od kulturne skupnosti, magnetofone pa mora seveda kupiti vsak sam. To je vse bolj nedostopno razkošje. Zaradi visokih cen, seveda! Treba je vedeti, da naši člani delajo na delovnih mestih, ki niso dobro plačana. Kar 300 med njimi je telefonistov, veliko pa je tudi upokojencev. Osnovni vir za našo dejavnost so sredstva loterije; kar 98 odstotkov vsega denarja, s čimer razpolagamo. Doslej so zadoščala, vendar ne vemo, kako bo, če bo življenjska raven še naprej upadala. Veste, zelo negotovo je, če je dejavnost odvisna od tega, ah bo nekdo kupil srečko. Prodaja upada, saj morajo ljudje najprej kupiti kruh.. Trudimo se, da bi zadeve uredili sistemsko. Zveza slepih in slabovidnih ima tudi lastne počitniške zmogljivosti za svoje člane. V Piranu, Izoli in na Okroglem pri Kranju ima počitniške domove, v Červarju pa stanovanja. Skupaj razpolaga z 234 ležišči. »Trudimo se, da bi našim članom in njihovim družinam omogočili prijeten in poceni oddih. Tu v Izoli je letos dnevna oskrba 80 tisoč dinarjev. To v primerjavi s cenami v hotelih ni veliko, vendar opažamo, da je tudi to za marsikoga predrago. Naši domovi so urejeni tako, da se slepi čim lažje orientirajo. Lani smo uredili plažo, dograditi moramo še bazen za otroke. Upamo, da nam bo to uspelo do naslednje sezone. Lani in letos so nam jo zagodle alge. Ko smo razmišljali kaj storiti, smo izvedeli za plavajoče zavese, ki neprijetne alge zadržijo. V kranjski Savi, kjer jih delajo, so pokazali izredno razumevanje in so nam priskočili na pomoč. Podarili so nam 60 metrov zaves. To je dovolj za ograditev kopališča. zavese bodo razrešile težave z algami in drugo nesnago, bodo pa tudi dodatno pomagalo za orientacijo v vodi. Savi smo za to resnično hvaležni! Naš dom v Izoli je dobro zaseden, v poletnih mesecih je namenjen družinskemu letovanju, spomladi je tu šola v naravi za učence zavoda za slepo in slabovidno mladino. Vsako leto pripravimo tudi seminar za starše otrok s kombiniranimi motnjami. To so tisti otroci, ki imajo poleg slepote še dodtane motnje v razvoju. Teh otrok je v Sloveniji 80, število pažal narašča. No, tem staršem in otrokom omogočimo, da gredo na morje, hkrati pa jim pripravimo strokovna predavanja. Sodelujejo zdravniki pe-diatri, sociologi in socialni delavci. V vseh naših domovih se trudimo, da bi bile cene kar najbolj dostopne. Tudi osebje, ki dela pri nas, ne zasluži veliko. Veste, včasih jim v šali rečem, da so kaznovani, ker delajo pri nas: V letošnji sezoni imamo sicer vse zmogljivosti zasedene, vendar smo videli, da je veliko takih, ki si počitnic ne morejo več privoščiti. Mnogo večje bilo odpovedi kot prejšnja leta...« Vera Drašak Obisk skupine iz francoskega La Ciotata v Kranju Sa »Želimo se vrniti tudi drugo leto!« R V tem stavku bi lahko strnili v eno misel vse tisto kar so nam povedali mladi iz La Ciotata, ko riti, kajti vtisi še niso zbrani. Rada se bol Koči smo jih v torek obiskali v kranjskem Dijaškem domu, kjer so bili nastanjeni med svojim dvo- spominjala Kranja in se po možnosti k va^senu tedenskih bivanjem v pobratenem Kranju. še vrnila." Ča, c gim Kar lepo vrsto let že traja izmenjava mladinskih skupin med francoskim La Cio-tatom in Kranjem. Praviloma vsako leto se odpravijo mladi Kranjčani v mestece ob sončni in vroči Ažurni obali in ravno tako vsako leto jim francoski vrstniki vrnejo obisk. Kdo ve koliko mladih je tako že imelo možnost spoznati lepote, za mnoge najlepšega dela Francije in po drugi strani za-nimivostislovenske pokrajine. Prav simpatično je gledati kako ne jezik in ne siceršnja politična naravnanost države, mladih niti najmanj ne motita pri navezovanju njihovih medsebojnih stikov. O tem smo se lahko znova prepričali tudi v torkovem večeru, ko smo bili povabljeni na zaključni, poslovilni večer francoske skupine. Malo manj kot trideset mladih Francozov tam okrog šestnajstega leta je pripravilo pravi banket v malem. Jedilnica Dijaškega doma se je tako za nekaj ur spremenila v okrašeno dvorano z velikim omizjem, goste pa so ob vhodu pričakali z dobrodošlico. Seveda ni manjkal niti Pastis in kasneje pri večerji ne vino, sir, sadje in zelenjava ... Glavno besedo je imel tudi tokrat simpatični Michel Locatelli, ki je bil sicer že kar štiri-najstkrat v gosteh pri Kranjčanih: "S samim vodenjem skupine nisem imel nobenih težav, seveda pa mi je bilo v veliko pomoč tudi dokaj dobro poznavanje Kranja, oziroma samega programa našega bivanja pri vas. Glavni vzrok, da tako rad zahajam v vaše mesto je vsekakor dejstvo, da imam tukaj celo vrsto zelo dobrih prijateljev in, da se nasploh v Kranju zelo prijetno počutim. Sam zase v šali rad pravim, da sem pol Kranjčan in pol Francoz. Mislim, da se mora sodelovanje med obema mestoma nadaljevati tudi v bodoče, kajti ničkoliko pred- nosti in dobrih stvari bi se dalo našteti ob tem. S sprejemom in pogoji bivanja v Dijaškem domu smo zadovoljni in, kot pravijo v skupini, kjer so vsi razen ene prvič v Jugoslaviji, bi se še radi vračali nazaj. Vedeti morate, da marsikomu od nas poleg izredno lepe pokrajine ustreza tudi hladna temperatura preko noči, kajti naprimer včeraj je bilo v našem mestu dobrih 40 stopinj Celzija." Stara znanka Kranja je tudi Marie -Claire Perrachon: " Vsako leto, ko pridem v Kranj je vedno kaj novega, sploh ne vem kako se uspe v tako kratkem Času mesto tako hitro spreminjati. Kot je rekel Michel imam tudi sama tukaj veliko znancev in prijateljev, tako, da se sploh ne počutim kot tujka v novem mestu. Na potezo mestnih veljakov, da se redno pripravlja izmenjava med obema mestoma gledam zelo optimistično, kajti zdi se mi zelo pomembno, da je mladim ljudem dana možnost videti drugo deželo. Ob tem gre seveda za drugačno kulturo, drugačne običaje in v kranjskem oziroma slovenskem primeru tudi za povsem drugačno pokrajino." Ko smo hoteli povprašati še nekoga izmed mladih udeležencev so bili soglasni, da mora biti to Christine Re-battaro:" Vse kar sem videla in doživela pri vas v teh dveh tednih mi bo ostalo v spominu celo življenje. Tu je vse zeleno, imate morje, visoke gore... Če bi me vprašali kaj je bilo v programu najlepšega vam pravzaprav ne morem odgovo- Ker pa smo želel ^ "francosko zgodjv ' bo" zaokrožiti srn'novj za kratko razmiš;Ve£a Ijanje prosili tudi{jnj Mira DrakslerjCra-ki je s strani 0