v 9 1 9 It. 118 (15.845) leto Lili. MjSjW ■ ^ PRh/IORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. JL i/f^V UtfiVr1 AiilmjiT . ;o0, KOPER IOPRIMA8 cosmetics italy l\RC() srt. Trst - Tel. «40 - 23243« l STROJI ZA: pranje moquette, krtačenje, p vodno pranje, pranje in sušenje tal, čiščenje g s paro, pranje tapiserij, sesanje tekočin. Od danes dalje novost v izposoje-vanju. Najnovejši “STROJ NA PARO S SESALNIKOM’’ za higijensko čiščenje vseh vrst tal, tapisonov, sanitarij itd. Obenem nadaljujemo z našimi ponudbami: Ob sobotah zjutraj 3x2 Izposojanje 3 dni-plačate 2 dni Ob sobotah popoldne 2X1 Izposojanje 2 dni-plačate 1 dan Popust 10% za izposojanje od torka do sobote od 24 ur dalje “Za majhna čiščenja" stroj + čistilo NIŽJE CENE za 4 ur izposojanja BREZPLAČNA DOSTAVA ■ NAVODILA IN PREVERJANJA INDUSTRIJSKA ČISTILA Ul. Luciani 17 (vogal ul. Settefontane) TRST-TEL. 040/760099 Poletni urnik: od torka do petka 8.30-12.30/16.30-19.30 sobota 8.30-13.00/17.00-19.30 Kobila predsednik dižave, ki se zopet imenuje Kongo Novi predsednik se je proti- Mobutuju boril celih 40 let KINSASA - Privrženci vodje zairskih upornikov Laurenta-Desireja Kabile so včeraj prevzeli nadzor nad parlamentom in nad osrednjo radiotelevizijo v Kinšasi, kjer so jih sprejeli navdušeni prebivalci. Kabila se je razglasil za predsednika države, ki se bo odslej imenovala Demokratična republika Kongo. Po izjavah očividcev so včeraj dopoldne prve skupine zairskih upornikov, že vkorakale v središče zairskega glavnega mesta. Pred tem pa so uporniki Laurenta Kabile brez boja že zavzeli mednarodno letališče v Kinšasi. Eden od sinov zairskega predsednika Mobu-tuja Sese Seka, ki poveljuje nekaterim enotam predsedniške garde, je zagotovil, da se njegove enote ne bodo postavile po robu uporniškim enotam. Diplomati v Kinšasi so izrazili upanje, da je kljub napetim razmeram mogoče, da Kabilovi uporniki zavzamejo Kinšaso brez bojev. Malo zatem se je vodja zairskih upornikov Laurent-Desire Kabila razglasil za šefa države in povedal, da daje vladnim enotam čas za predajo do 11. ure po lokalnem času. Kabila je dejal, da je novi Sef kongoške države in ne zairske ter se s tem odpovedal imenu, ki ga je dosedanji predsednik Mobutu Sese Seko leta 1971 dal takratnemu Kongu. Kabila je Se napovedal, da bo v 72 urah oblikoval vlado narodne rešitve, parlament pa naj bi se na ustanovni seji zbral v manj kot dveh mesecih. Kabila je dejal, da bo razveljavil sedanjo ustavo, uradnike v vladnih službah v Kinšasi pa je prosil, naj ostanejo na svojih mestih. Žagotovil je, da bo nova vlada spoštovala mednarodne obveznosti "do mere, ko bodo Se ustrezale interesom prebivalstva". Kabila je dejal, da so mu generali vladne vojske prisegli zvestobo in pozvali vojake, naj se predajo. Novi zairski voditelj je pozval k mira in zatrdil, da bo kaznoval vsak poskus maščevanja. Kabila se je proti Mobutuju boril skoraj 40 let, pri 56 letih pa je tudi zmagal; tudi ob pomoči zahodnih sil na čelu z Združenimi državami, ki so v zadnjih mesecih odtegnile podporo Mobutuju. (STA/AFP) Laurent-Desire Kabila (Telefoto AR) ALBANIJA / ZARADI RAZHAJANJ MED ALBANSKIMI STRANKAMI GLEDE VOLILNEGA ZAKONA Prodi zagrozil z umaknitvijo mirovne odprave V Tirani so se ves včerajšnji dan vrstila srečanja med predstavniki političnih strank, a kaže, da brez uspeha Prodi se je predsinočnjim sestal na Dunaju s kanclerjem Klimo (AP) TIRANA - Ves včerajšnji dan so se v glavnem albanskem mestu Tirani vrstila srečanja med predstavniki političnih strank, da bi dosegli sporazum o novem volilnem zakonu. Do trenutka, ko zapiramo redakcijo, ni bilo nikake-ga dogovora na obzorju, kar meče težke sence na politično bodočnost te države, saj so predsednik italijanske vlade Prodi in drugi že zagrozili, da se bo mednarodna mirovna odprava umaknila iz Albanije, če ne bo prišlo do sporazuma. Predsednik Demokratske stranke Tritan Shehu je po enem izmed včerajšnjih sestankov dejal, da zakona, ki ga je parlament odobril pred dvema dnevoma in ki ga je predsednik Šali Be- risha medtem že razglasil, njegova stranka ne namerava nikakor spreminjati. Se več. Shehu je dejal, da je z včerajšnjim dnem Demokratska stranka, kateri pripada tudi državni poglavar Beri-sha, začela kampanjo za volitve, ki so razpisane za 29. junij. Povedati velja, da se z volilnim zakonom, ki ga je odobril albanski parlament, ne strinja kar 7 od 11 pomembnejših strank. Odposlanec O VSE, bivši avstrijski kancler Franz Vranitzky, je v četrtek in petek skušal posredovati, a zaman. O nastalem položaju se je z njim in z avstrijskim kanclerkjm Klimo pogovoril predsednik italijanske vlade Prodi predsinočnjim na izrednem obisku na Dunaju. Odkrili skupino pedofilov, ki se je posluževala mreže Internet RIM - »Prepričani mene in nakupa pomo-so, da je Internet niko- grafskega materiala, gršnja zemlja, kjer ni Agenti so preiskali šte-nobenih pravil, kjer jih vilna stanovanja in ura-nihče ne more identifi- de, zaplenili precej ma-cirati. To pa ni res.« teriala, med osumljenci Tako med dragim trdi pa naj bi bil tudi neki Maria Cristina Ascenzi, zdravnik iz Aquile in načelnica posebnega neki občinski svetova-oddelka policije, ki se lec. Kot pravi Ascen-ukvarja s telekomu- zijeva, gre za osebe, ki nikacijami. Osebje tega so tudi visoko na druž-oddelka, ki je bil usta- beni lestvici: »Manj pa novljen julija lani, je jih je, kot se govori, a odkrilo pravo mrežo več, kot sem v začetku pedofilov, ki so si po preiskave mislila.« Internetu izmenjavali Agenti so v Internetu pornografski material, odkrili fotografije, a tu-Preiskava, ki jo vodi di krajše filmske po-rimsko pravdnistvo, je snetke, med katerimi zajela vso Italijo, so bili tudi taki, ki so osumljenih pa je 18 prikazovali nasilje nad oseb (omenjajo tudi mladoletniki. Italijan-nekoga, ki naj bi bil po skl osumljenci so se rodu iz Trsta). Ob- najraje obračali do sevr-tožujejo jih zdruze- neevropskih in ame-vanja v zločinske na- riških ponudnikov. TRST / POLEMIKA MED SODNIKI IN POLITIKI Vigna se ne strinja z izjavami Greca Vigna je bil včeraj gost krožka »E. Mioni« TRST - »Kaj takega ne bi nikoli rekel in niti pomislil: poudarjam, nikoli ne bi kaj takega pomislil.« Državni protimafij-ski pravdnik Pier Luigi Vigna, ki je bil včeraj v Trstu, gost krožka »Ercole Miani«, je kratko, a ostro odgovoril na vprašanje, kaj misli o polemiki, ki je izbruhnila po izjavah milanskega javnega tožilca Francesca Greca, češ »da so slabši od Craxija« (Greco je v mislih imel Prodijevo vlado v zvezi s spremembo člena 513 kazenskega postopnika, kar naj bi povzročilo zastoj pri številnih procesih in omogočilo nič manj kot 400 obtožencem v podkupninskih aferah, da se izognejo kakršnikoli kazni). V obrambo Greca sta se postavila njegova milanska kolega Borrelli in DLAmbrosio, nekateri so bili odločno proti (kot npr. javni tožilec iz Palerma Scarpinato), medtem ko je bil minister za pravosodje Flick zelo previden. Kaže vsekakor, da v poslanski skupini večji del političnih sil misli na popravek, ki bi »rešil procese«, s čimer naj bi so- glašali Oljka, SKP in AN, medtem ko je FI nasprotnega mnenja. A povrnimo se k obisku Vigne v Trstu. V osprednju njegovega prizadevanja je bil organizirani kriminal (»naš osnovni problem je, da se lotimo premoženja mafij-• cev: dokler je mafija bogata, lahko obnavlja svojo moč«). V tem okvira se je sestal s kolegi na okrajnem protimafijskem pravdništvu (deželni referent je javni tožilec Raf-faele Tito), kjer je bil govor o položaju v deželi Furlaniji-Julijski krajini, preko katere vodijo poti prekupčevalcev z mamili (v zadnjem času tudi iz Albanije) in orožja. Vigna se je zavzel za okrepitev osebja, ki se s tem ukvarja. SKLEP FINANČNEGA MINISTRA Nedelja, 18. maja 1997 Odslej bomo lahko prijavili RIM - Odslej bo za davčno prijavo fizičnih oseb mogoCe uporabljati obrazce St. 740 v slovenskem jeziku. Kdor se jih bo hotel poslužiti (upamo, da bodo to vsi slovenski davkoplačevalci), bo obrazec lahko dvignil v svojem občinskem davčnem uradu. Prav gotovo gre za pomembno pridobitev ra slovensko narodnostno skupnost v Italiji, saj gre za uveljavljanje pravice do rabe našega materinega jezika v odnosu do javne uprave, v tem primeru državne, kar je ra nas pravzaprav Se vedno redkost. Seveda ni sluCaj, da smo to doživeh prav zdaj. Očitno nekaj le pomeni, da se je to zgodilo ra Časa vlade Oljke. MogoCe bo kdo pripomnil, da nas država pozna, ko nas potrebuje, oziroma ko hoče od nas doseči denar za svoje prazne blagajne. Seveda bi bilo lepše, ko ne bi šlo ravno za davke. Toda tudi to spada v življenje in absurdno bi bilo, Ce bi hoteh biti priznani manjšinci, samo kadar gre za prijetne stvari. V tem primeru moramo povsem soglašati s prof. Samom Pahorjem, ki je vložil nemalo energij za dosego tega cilja. O uvedbi obrazcev 740 v slovenskem jeziku je društvo Edinost, katerega duša je prof. Pahor, vCeraj izdalo daljše tiskovno poročilo. Društvo opozarja, da gre pravzaprav za ponovno uvedbo takšnih obrazcev po 20 letih, in obžaluje, da letos ni bilo mogoCe izdati v slovenskem jeziku niti navodil, niti raznih inaCic osnovnega obrazca, niti ovojnic. Zato se bo treba poslužiti kar italijanskih navodil in ovojnice, po potrebi pa tudi raznih inaCic osnovnega obrazca. Slo- svoje dohodke na obrazcih Sl. 740 v slovenskem jeziku izvirnik za davčni urad izpolni dovCni urad 000 MINISTRSTVO ZA FINANCE , X DavCno koda dovkopbeevoico OBRAZEC 740/97 dohodki v letu 1996 ^^>kodo DAVČNA PRUAVA FIZIČNIH OSEB Prečrtoii okence v primeru skupne prijave DAVKOPLAČEVALČEVA IZBIRA NAMEMBE OSMIH TISOČINK DAVKA DDFO fto i.U,«.» roonSETE v enega od ^.k razddko.] Kofoiiika cerkev Zveza krtčomkih octvenlHlknih cerkva tedmego dne Bolje ikupltine v Italiji Evangeličan iko tuteroniko cerkev v Italiji Zveza ildijamkih judovskih skupnoiK DA VKOPLAČ EVA1EC Priimek f VpHeje priimek j Datum rojstva Rojstna občina tok tuja državo) nnagq1o 1997 Al bisnorl bindaci di tiuklZIA iiUsč&DO' DfcL LAtj(J (to) di SAVOGNA D 1 ISONZO (G-cJ di San FLORI ANO DEL C0LL10 (6-0) Oqqetto: Mod.74y/9/ .in 1inkega v Črni gori Goriška trgovinska zbornica načrtuje obisk širše delegacije v Cmi gori s ciljem preverjanja možnosti in ponovne vzpostavitve gospodarskega sodelovanja. Ob obisku bodo preverjali tudi možnosti za gospodarske naložbe v tej državi in se seznanili s potekom blagovne menjave. Obisk bo predvidoma od 22. do 24. maja. Podrobnejša pojasnila nudi SGZ (tel. 537386), intersenti pa se lahko zglasijo tudi neposredno na sedežu SGZ v ulici Roma 20. Knjigarne danes odprte Ob priložnosti praznika knjig 1997 bodo goriške knjigarne odprte tudidanes cel dan. Knjigarne so bile odprte tudi prejšnjo nedeljo in pobude je, sodeč po izjavah knjigarnarjev bila uspešna. Poleg knjigam bodo odprte tudi slaščičarne, v dopoldanskem času pa cvetličarne. Natečaj za rezervne oficirje pri finančni straži Pokrajinsko poveljstvo finančne straže obvešča, da je bil razpisan natečaj (objava v Uradnem listu z dne 2. maja 1997) za 283 mest rezervnega oficirja v sklopu finančne straže. Prošnje je treba dostaviti do 2. junija letos na Glavno poveljstvo finančne straže - Urad za novačenje in vežbanje - (Ufficio Reclutamento e Ad-destramento). Prosilci morajo biti italijanski državljani in ne starejši od 26 let. Zahteva se visokošolska izobrazba. Podrobnejša pojasnila nudijo na poveljstvih finančne straže in pri Vojaških okrožjih. Natečaj prometne vzgoje Jutri priznanja in nagrade Poveljstvo občinskih redarjev je tudi letos izvedlo nagradni natečaj prometne vzgoje za učence četrtih in petih razredov osnovnih šol. V natečaju je sodelovalo 331 učencev iz 23 razredov. V petek, 9. maja, se je sklenil tekmovalni del, jutri ob 11. mi pa hodo udeležence natečaja, ki so se najbolje odrezali, nagradili. Slovesnost bo na Battistijevem trgu. Poleg kolajn in pokalov bodo izročili 16 gorskih koles. TV Primorka tokrat o Beneški Sloveniji Redna tedenska oddaja med Sočo m Nadižo, na TV Primorka, bo tokrat namenjena Beneški Sloveniji, oziroma pogovora o gospodarski in kulturni stvarnosti. Gosta Livia Semoliča v studiu bosta odgovorna mednica Novega Matajurja Jole Namor in ravnatelj Zveze beneških izseljencev Renzo Mattelig. Danes bo oddaja na sporedu ob 22.15, ponovitev pa bo v torek ob 19.15. Obiski pri vinogradnikih Gostinska sekcija SGZ nadaljuje z obiskom znanih vinogradnikov na Goriškem in Tržaškem. Jutri, 19. trn. je v programu obisk dveh vinogradnikov v Brdih in sicer Matjaža Terčiča in Franka Terpina v Ste-verjanu. Zbirališče je določeno pri Hotelu Nanut, odhod ob 15. mi. V okviru pobude SGZ sta predvideni še dve ekskurziji in sicer 26. maja in 2. junija. M % sto let Opašeš & latama v c^torict OJLl &arducci 4.9, 'Uel 0^-81/^6^ Posebne ugodnosti ob stoletnici Prosvetno društvo Štandrež Praznik Špargljev u župnijskem parku med lipami u Štandrežu Sobota, 24. maja, ob 17. uri slikarski ex-tempore ob 20.30 plesna zabava. Nedelja, 25. maja, ob 19. uri zbor F.B. Sedej iz Števerjana in štandrežka dramska skupina z veseloigro Čudna bolezen - Sledi plesna zabava Praznik špargljev se nadaljuje v soboto, 31. m^ja in v nedeljo, 1. junija Bogat srečolou, tombola, fotografski natečaj, domača jedača in pijača. KATOLIŠKA KNJIGARNA Travnik 25, GORICA V razstavnih prostorih naše knjigarne bomo v petek, 23. maja 1997, ob 18. uri predstavili zadnje tri knjige Krožka za družbena vprašanja Virgil Sček Robi Sturman SLOVENCI V TRSTU 1848-1980 Egon Pelikan ENGELBERT BESEDNJAK V PARLAMENTU Rafko Dolhar LEVA SREDINA IN TRŽAŠKI SLOVENCI - II. del Sodelujejo avtorji in urednik zbirke Ivo Jevnikar. Vljudno vabljeni! i i ^ Q Nedelja, 18. maja 1997 z f Ob 40. obletnici slovenske gimnazije v Celovcu Koroški Slovenci imajo letos poseben razlog za praznovanje: njihova osrednja izobraževalna ustanova, Zvezna gimnazija in Zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu, je »stara« 40 let. Iz nežnega bitja, kateremu ob rojstvu mnogi politično odločujoči na Koroškem niso prisodili življenske zmožnosti, se je razvila postavna lepotica zrelih let z evropskim formatom. Uspešno prehojena, čeprav nadvse zahtevna in tudi težavna in boleča pot - na višku nemškonacionalnih izgredov začetka 70-let na Koroškem so jo označili za »veliki strup« - jo je namreč usposabljala, da z veliko angažiranostjo sprejema izziv nove Evrope, Evrope mnogolikosti ter da se vključuje v njene izobraževalne procese. »Našo Slovensko gimnazijo v Celovcu Čakajo - kakor vse ostalo avstrijsko Šolstvo - na pragu tretjega tisočletja pomembni izzivi. Izostriti moramo sebi in dijastvu pogled v Evropo, najbolje na mestu samem, se pravo ob direktnem srečanju s Solniki in dijaki raznih evropskih držav. Oborožiti jih bomo morali s trdno jezikovno kompetenco na področju pomembnih evropskih jezikov. Evropska unija nudi pestro paleto programov za tako početje. Namesto enciko-pediCnega znanja stare Sole bo morala sodbna Sola posredovati zlasti spretnosti socialnega učenja v projektnem pouku, v soodločanju z delom na terenu. KonCno ba bomo morali našo mladino bolj kakor doslej pripravljati na trde izzive sodobnega delovnega sveta, ker bo delovno mesto dobil tisti, ki bo zanj najbolj sposoben«. Reginald Vospernik, ravnatelj Slovenske gimnazije Ta optimizem je izžarevala tudi jubilejna šolska akademija preteklo soboto v Domu glasbe v Celovcu. 80 dijakinj in dijakov je pripravilo bogat program, ravnatelj Reginald Vospernik pa je na slovesnosti pozdravil tudi najvišje predstavnike šolskih in političnih oblasti na Koroškem, visokega zastopnika zveznega ministrstva za pouk na Dunaju in nenazadnje tudi slovenskega mi- nister za kulturo Jožeta Školča ter predstavnike ministrstva za šolstvo R. Slovenije. Slovenska gimnazija je bila ustanvoljena 9. maja 1. 1957 s posebnim odlokom takratnega avstrijskega ministra za pouk Drimmla, osnova za ustanovitev pa je bila Avstrijska državna pogodba iz leta 1995. V njej je namreč določeno, da imajo pripadniki slovenske manjšine na Koroškem »pravico do sorazmernega števila lastnih srednjih šol«. Slovenska gimnazija je do zgraditve lastnega poslopja leta 1975 delovala pod tujo streho, njen prvi ravnatelj pa je bil pokojni Joško Tischler, ustanovitelj in dolgoletni predsednik Narodnega sveta korakih Slovencev. Njemu je leta 1968 kot ravnatelj sledil Pavle Zablatnik, pod katerim ravnateljstvom se je leta 1975 šola vselila v lastno poslopje. Od 1. januarja 1978 dalje vodi Slovensko gimnazijo Reginald Vospernik, ki na šoli uči kot profesor že 36 let. Pod njegovim ravnateljstvom je bilo poslopje, v katerem se nahaja tudi leta 1990 ustanovljena Dvojezična trgovska akademija, obnovljeno in dograje- no, tako da imajo koroški Slovenci danes eno najbolj sodobnih šol na Koroškem in v Avstriji. Slovensko gimnazijo je doslej zapustilo 1284 maturantk in maturantov iz vseh preddelov dvojezične Ko- roške, ki so dejavni v raznovrstnih poklicih in izstavljajo šoli najboljše spričevalo. Prav Slovenska gimnazija pa je tudi tista ustanova slovenske narodne skupnosti, ki je in tudi še danes najbolj pozitivno vpliva na ohranitev in razvoj slovenskega življa in identitete na Koroškem. Ob ustanovitvi šole v šolskem letu 1957/58 se je v Slovensko gimnazijo vpisalo 101 šolark in šolarjev, v šolskem letu 1996/97 šolo na Janežičevem trgu 1 v Celovcu obiskuje 459 dijakinj in dijakov v 20 razredih, število profesorjev pa znaša 50. Rojstni dan Slovenske gimnazije, 9. maj, ki je hkrati tudi »Dan Evrope«, daje šoli dodatno orientacijo in smisel za evropsko usmeritv. Preko programa Comenius šola prav v teh mesecih gradi nove mostove do šol v Belgiji in na Irskem, pred kratkem se je vrnila skupina šolarjev nižje stopnje gimnazije iz Tingleffa na Danskem, kjer se je udeležila Evrošole. Tudi jezikovne ekskurzije npr. v Pariz in izmenjava šolarjev s šolami v Sloveniji mladim na Slovenski gimnaziji odpirajo Evropo in svet. V vseh letih pa tudi ni manjkalo drugih inovativnih pobud: v okviru šolske avtonomije sta bila uvedena poseben športni in glasbeni razred, v prihodnjem šolskem letu pa bo sledil še angleški razred. Na dnevnem redu pa je tudi sklenitev kulturnih partnerstev z slovenskimi društvi pa vsej dvojezični Koroški v okviru katerih profesorji in šolarji v sodelovanju s posameznimi kulturnimi društvi ure-s n i č u j e j o projektna dela. Izredno raz- vejana je tudi športna dejavnost na gimnaziji - od nogometa preko odbojke in košarke do šaha. Več dijakov in dijakinj so Slovensko gimnazijo promovirali v avstrijski in mednarodni športni javnost kot npr. kolesar Peter »Paco« VVrolih, šahi-stka Dunja Lukan, itd. Ob 40-letnici šole je Slovenska gimnazija razvila tu- di več šolskih aktivnosti. Med drugim je izšel 250 strani obsegajoči zbornik, sklenjeno je bilo kulturno partnerstvo s slovenskimi kulturnimi društvi na podeželju, nastal pa je tudi projekt, v okviru katerega so učenke in učenci šole raziskovali emigracijo Slovencev iz Ziljske doline v Ameriko v začetku našega stoletja. Pomembne aktivnosti razvija osrednja šolska ustanova koroških Slovencev tudi v zvezi z izzivi evropskih procesov. Gimnazija se je vključila v t. i. Comenius-program Evropske unije. Skupen projekt z dvema šolama na etnično mešanih prodročjih v Evropi, in sicer z irsko šolo v Dublinu in z nemško gimnazijo v Eupenu v vzhodni Belgiji je v polnem razmahu. Gre za izmenjavo izsledkov iz dela s projektom in medsebojnimi obiski učiteljev s točno določenim vsebinskim ciljem, pri čemer Slovenska gimnazija pripravlja aktivnosti na področju lutkarstva. Nenazadnje šola sodeluje kot ena od dveh koroških šol pri vseavstrijskemu projektu o ekologizaciji šol. Na slikah: zgoraj: ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu Reginald Vospernik. Levo: dijakinje Slovenske gimnazije v Celovcu. Levo spodaj: leta 1995 obnovljeno in dograjeno poslopje Slovenske gimnazije in Dvojzične trgovske akademije šteje danes med najso-dobnješe šole v Avstriji. Desno: Prizor iz akademije: Iz vrst otroške skupine slovenskega kulturnega društva »Peter Markovič« iz Rožeka se bodo zagotovo nekateri vpisali v Slovensko gimnazijo. Vse slike: Vincenc Gotthard Zvezna gimnazija in Zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu je avstrijska šola z učnimi načrti, ki so veljavni tudi na vseh ostalih avstrijskih šolah. Od prvega razreda dalje se dijakinje in dijaki temeljito uče slovenskega jezika in nemškega državnega jezika, hkrati pa tudi angleščino. V petem razredu se v gimnaziji dijaki učijo tudi latinščino. Prosti predmeti so italijanščina, francoščina, ruščiina in španščina, od šolskega leta 1989/90 dalje so v okviru šolske reforme na višji stopnji uvedli realno gimnazijo (brez latinščine, toda z več ur pouka v matematiki in maravoslovst- vu), in gimnazijo (z latinščino). V iztekajočese šolskem letu je na Slovenski gimnaziji bil uveden glasbeni razred, leto prej pa športni razred. Glavni katalog, vsa spričevala (tudi maturitetno spričevalo) in drugi šolski formularji so dovjezični, zrelostni izpit na Zvezni gimnaziji in zvezni realni gimnazijo pa maturantom odpira možnost vpisa na vseh fakultetah na avstrijskih in tudi drugih univerzah. Pri Deželnem šolskem svetu za Koroško obstaja poseben oddelek za manjšinsko šolstvo, ki je pristojen tudi za Slovensko gimnazijo. Ivan Lukan Učenci bazovske šole so napisali za nas NASI OTROCI RIŠEJO IN PIŠEJO Učenci osnovne šole Primoža Trubarja v Bazovici so nam poslali v objavo bogat izbor risb in spisov, ki jih objavljamo na teh straneh. Bojanove dogodivščine Bojan je živel v naših krajih s svojo družino. Nekega dne, je srečal raziskovalce, ki so ga odpeljali v Afriko. Tako se je pripetilo. Vkrcali so se na ladjo Escalante, ki jih je pripeljala z vso opremo v Afriko. Ko je Bojan odšel s terenskim vozilom, mu potovanje ni bilo všeC. Zato je skočil s terenskega vozila in zbežal raziskovalcem. Taval je in taval po džungli in po savani. Na poljani je videl mnogo živali. Lev se mu je približeval. Bojan je splezal na drevo. Čakal je in Čakal na drevesu, dokler lev ni odšel. Takoj za tem je odšel do jezera, kjer je pilo vodo mnogo živali. Tam je Bojan zagledal črnca. Približal se mu je. Skupaj sta šla do šotora, kjer sta postala prijatelja. Drugi dan je črne peljal Bojana s slonom do raziskovalnega šotora. Med potovanjem sta videla mnogo živali. Gepardi so drveli za gazelami, leopardi so mimo počivali v senci, levi, pravi kralji džungle, so se sprehajali med skalami in med mnogimi živalmi. Žirafa ju je čudno pogledala, gazele so strahopetno skakale, videla sta povodne konje, ki so se potapljali pod vodo, videla sta nosoroge z velikimi, ostrimi rogovi. Nosorogi so zelo nevarne živali. Zebre so tekale in se zabavale, ob reki pa so Čakali laCni krokodili. Med potovanjem sta sla v vasico, kjer sta videla lastovice. Velike in majhne so se pripravljale, da bi odletele v nase kraje. Ko sta se s slonom oddaljila od vasice, sta videla mnogo slonov in leopardov, pa tudi ljudi, ki ubivajo slone. Z lepimi puškami, jih ubijejo. Iz oklov bodo izdelovali razne afriške okraske, z dragocenimi kožuhi se bodo razkazovale lepe ženske. KonCno se je Bojan odpeljal z ladjo Cez morje. Med potovanjem je zagledal delfine, ki so skakah iz vode ob ladji. V pristanišču je raziskovalce pozdravil in odšel domov. Boris Kalc, 5. razred ***** Črna kapica Nekoč je živela Cma kapica. Mama ji je rekla: »Nesi tale košek lisici Mariji!« Črna kapica je takoj zvzela košek in odšla. Med potjo je na njivi pobrala krompir in korenje. Sredi gozda je srečala žirafo. »Pojdi na avtobusno postajo!« ji je rekla žirafa. Na postaji so na avtobus vstopile živali: opica, slon, medved, volk in krokodil. Tudi Črna kapica se je usedla in zaCela gristi korene. Živali so jo vprašale, če ima kaj za pod zob. Odgovorila je, da nima ničesar. Ko se je avtobus ustavil, je Cma kapica izstopila. Zagledala je lisičjo hišico. Takoj ko je pozdravila lisico Marijo, je že letela v kuhinjo. Izpraznila je hladilnik, police in shrambo. Napolnila je torbo s čokolado, s piškoti, s keski, s potico in z dragimi dobrotami. Stekla je na drago postajo in razdelila živalim vse, kar je našla pri lisici. Živali so bile zelo, zelo vesele. Rok Crismancich, 3. razred ***** Kaj sem videla v deveti deželi Nekega dne sem se izgubila v deveti deželi. Sedaj vam bom opisala, kako so me tam sprejeli. Za novo leto sem se izgubila v gozdu. Padla sem v luknjo. Ta luknja je bila tako globoka, da sem potovala skozi zemljo, kamenčke, kamne in vse sestavine tal. Prišla sem v deveto deželo. Tam so rasle palme in Čudne rože. Prvi tretnutek sem se jih prestrašila, ker so govorile, a tudi drevesa in druge rastline so govorile. Spoprijateljila sem se in tako smo se pogovarjali. Povedala sem jim, da se imenujem Eva, da stanujem v Bazovici, da je moja hišna številka enaintrideset, da je moja telefonska številka dva, dva, šest, pet, sedem, nič.... Med pogovarjanjem je prišel neki Čuden majhen mož. Bil je podoben škratu, ampak ni bil škrat. Imel je dolge sive lase, ki so mu viseli do kolen in Se bolj dolgo brado. ObleCen je bil v dolgo, dolgo rdeCo majico, v rokah je imel majhen senčnik s katerim si je senčil obraz in ga vrtel. Uhlje je imel podobne vesoljcem. Govoril je vse jezike. Oci je imel majhne in temne. Imel je dolgo in barvano kapico. V roki je nosil majhen kovček, v katerem je imel razne revije in slike ter še eno oblekico. S sabo je imel Se kolo in instrument. Bila je violina. Zaigrala sem nanjo in škrat me je sprejel na dolgo pot po deveti deželi. Škrat je igral na violino. Po poti sva srečala druge prijatelje. To so bili: vila Tina, ki nam je Čarala veverico Metko, ki nam je ponujala lešnike in orehe, družino povodnih mož, ki so nam ponujali razne pijače, zajkljo Uršo in zajca Urbana, ki sta nam ponujala korenje in zelje ter jabolka, srnico Tonko, ki nam je ponujala solato in Janka ter Bojano, ki sta nam ponujala prebivališče. Hodila sva in za nami so tekali vsi tisti, ki smo jih srečali. Mnogo nas je bilo. Eden je vlekel na eno stran drugi na drugo stran in tako je bilo treba vse loviti, dokler nismo prišli v deseto deželo. Tam smo vsi spet padli v luknjo in prišli na svojo posteljo. Bila sem zelo zadovoljna, da se mi je posrečilo iti v deveto deželo, Čeprav samo v sanjah. Eva Carli, 4. razred ***** Ekskurzija in odkritje Učenci osnovne šole so dolgo pričakovali izlet v gore in končno je prišel ta dan. Mame so pozdravljale in otroci so odpotovali s šolabusom. Med njimi so bili tudi Jani, Alenka in Izir, ki je bil črneč. Zgodaj zjutraj so odpotovali in zveCer so prispeli na cilj. Ustavili so se na primernem prostoru, kjer naj bi prenočili. Raztegnili so spalne vreCe in se spravili vanje. Tisto noč je bilo precej mrzlo, zato je učiteljica Ana prižgala nekaj suhih drv ter se usedla na suho travo. Učiteljica Polona pa je skuhala vroč Caj za otroke, ki so ležali in si pripovedovali razne Čudne in mračne zgodbe. Ko jim je zmanjakalo zgodb, so popili Caj ter trdno zaspali. Drugo jutro so se zbudili in se postavili v vrsto. Dečki so tiho opazovali, Ce se bo prikazal medved. Odpravili so se na pot. Hodili so in hodili, dokler niso zaceli divjati in vriskati. Učiteljici sta zavpile: »Sedaj pa se ustavimo!« Otroci so seli in pojedli malico, le Jani, Alenka in Izir so stekli naprej. Izir se je ustavil, ker je zagledal jamo. Vsi trije so radovedno vstopili, a takoj ko so naredili korak, so se spodmisli in zakričali: »AAA.J« ter so po dolgi luknji zleteli na tla. Približali so se veliki sivi skali in pod njo zagledali bleščečo skrinjico, iz katere se je vse lesketalo. Vsi trije so začudeno vpivli: »OOOO... Zaklad, zaklad, smo bogati!« Jani in Izir sta odnesla skrinjico do odprtine, kjer so vsi trije izstopili ob reki. Zaklad so prinesli učiteljicama, ki sta brezupno čakali nanje. Vsi otroci so se približali in si ogledovali bleščečo skrinjico. Jani, ki je bil pravi korenjak, je odprl skrinjico in vsi so onemeli: »OOOO... Zaklad!« »Učiteljici sta potegnili k sebi skrinjico in spraševali: »Kjer ste jo dobili, kam ste šli?« ali se vam je kaj zgodilo?« Vsi trije so se spogledali, se le nasmehnili in si ogledovali zlate cekine. Ko so se drugi dan vrnili domov, so odnesli skrinjico na policijsko postajo. Tam so se policisti pogovorili z učiteljicama. »Končno presenečenje!« je vzkliknil policist. Ze pred tremi meseci nam je gospa Margareta prijavila tatvino prav take skrinjice. Takoj jo poklicem!« Ni minilo niti pol ure, ko je vstopila visoka elegantno občenena dama s prelepo frizuro. Takoj je potrdila: »Da, to je moja skrinjica! Odkar so mi jo ukradli, je policisti še niso našli. Našli ste jo pa vi, otroci! Iz srca se vam zahvaljujem, sedaj pa vsi za menoj!« Presrečna je otroke peljala v najboljšo slaščičarno, kjer so se vsi posladkali. Katarina Gregori, 5. razred ***** Izlet na Mars Nekega jutra sem se zbudil zelo začuden. Tisto noč namreč nisem spal v svoji postelji, apmak sem bil s prijateljem Mar-sovčkom pri njemu doma na planetu Marsu. Tako se je zgodilo. Ker nisem mogel takoj zaspati, sem se zagledal v zvezdnato nebo. Tedaj se je moCno zabliskalo in pred mano je stal mali MarsovCek. Predstavil se je in me povabil s seboj. V trenutku sva poletela na Mars. Življenje je bilo tam res Čudno. Vsi so me gledali, ker niso še nikdar videli nobenega prebivalca-Zemlje. Igor Ghezzo, 4. razred ***** Janko in Janez NekoC je živel stric Tomaž. Vedno je pripovedoval pravljice o dveh dečkih. Spomladi je prišel deček Janko z mamo na obisk k babici. Zvečer je šel spat. Zjutraj je prišel njegov prijatelj Janez in mu prinesel žabico v škatlici. Janko je rekel: »Po zajtrku greva iskat še druge žabice.« Janez je odgovoril: »Da, jaz poznam mlako, kjer je polno žabic.« Čez nekaj časa pride mama in reče: »Dobro jutro Janko! Obleci zeleno obleko z ovratnikom! Pridi takoj zajtrkovat! Popoldne sta šla Janko in Janez k stricu Tomažu. Sedla sta na kamen in poslušala pravljice strica Tomaža. Pripovedoval jima je zgodbo o dveh prijateljih, ki sta zgradila hišico na drevesu in v njej preživela počitnice. Ko je končal pravljico, sta dečka šla srečna domov. Naslednjega dne sta začela graditi hiško na drevesu. Cel dan sta jo gradila in končala. Hiša je imela rumene zavese, okenca, dimnik in streho. V notranjosti pa sta postavila mizico, dve stolicki, omaro in posteljici. V hiško sta morala splezati po leseni lestvi. Janko je poklical mamo. Mama je rekla: »Kako lepa hiška! Tudi dimnik ima! Kako sta pridna! Danes bosta jedla torto z borovnicami! Dečka sta odgovorila: »Mmmmm!« Vesela sta bila in srečna jedela torto z borovnicami. Sara Vidah, 4.razred ***** Zgodba o Marčelinu Marcelin je bil zapuščen otrok, ki je živel v samotni bajti na obali prav tako samotnega otoka. Nekega Čudnega dne se je Marcelin pebudil zgodaj zjutraj. Po naravi je bil zelo radoveden, zato se je tistega jutra odločil, da bo šel na obalo raziskovat. Ko je prišel na obalo, je zašel v gosto meglo, nato,pa zagledal barko, na kateri so divjali gusarji. Marcelin jih je pozdravil in, ko so ga zagledali, so ga vprašali: »Kako se imenuješ? » Ko jim je povedal svoje ime, so ga vkrcali na gusarsko ladjo. Zvezali so ga in sklenili, da ga bodo vrgli v morje, kjer so plavali lačni morski psi. Marcelin je bil zelo zvit, zato si je mislil, ce bo povedal, kako mu je umrla mama, se ga bodo usmilili in ga izpustili. Začel je pripovedovati: »Nekega dne je moja mama šla nabirat rože. Tam blizu je bila velika jama. Mama se je spotaknila in padla vanjo. Od tistega dne nisem imel veC mame.« Gusarji so zaceli jokati in ga izpustili. Kapetan Dolgobradec ga je še vprašal: »Kdo je skrbel zete?« Marcelin je žalostno spregovoril: »Sam sem si priskrbel hrano na otoku.« Drugi dan so gusarji našli na obrežju zemljevid zaklada. Odločili so se, da bodo sledili znakom. Sledili in sledili so jim, dokler niso prišli do jame, v kateri so našli polno skrinjo kamenja. Gusarji so se ga dotaknili in kamenje se je spremenilo v zlato. Gusarji in Marcelin so odpluli v najbližje pristanišče, kje so si nakupili nova oblačila. Tako so živeli ne več kot gusarji, ampak kot nonnalni ljudje v majhni hiši na otoku. Marcelin je živel lepo z njimi. Elena Racman, 5. razred ***** Srečanje z morskim psom in gusarji Nekega poletnega dne v Santo Domingu sem bil na morju s svojo družino. V bližini sem zagledal veliko gusarsko ladjo z zastavo smrti. Prestrašeni smo se skrili za kokosovo drevo, ampak oni so nas videli in odpeljali na svojo ladjo. Tam je kapetan ladje, ki so ga klicali Morgan, ukazal svojim skužabnikom, naj nas zaprejo v klet. Drugi dan so nas peljali na vrh ladje in zahtevali, naj jim izročimo naše imetje, sicer bi nas vrgli v morje polno morskih psov. Vedel sem, da plavajo v Karibskem morju morski psi, zato sem se bal, za svojo družino. Morgan sem rekel, naj mi da en dan časa, da premislim. Ko smo se vračali v klet, sem počasi, ne da bi me videl, vzel enemu gusarju sabljo in jo skril pod majico. Naslednji dan, ko so nas prišli iskat, sem povlekel ven sabljo in ubil dva gusarja. Ko je prišel kapetan Morgan, sem mu rekel, naj nas izpusti, ker bi ubil njega in tudi njegove tovariše. Jezni so nas vrgli v morje. Za sreCo sem še vedmo imel sabljo, tako ko je priplaval velik, bel, krvoločen morski pes, sem mu jo zasadil v grlo. Prav tako je priplaval velik, dober delfin in nas odpeljal na plažo. Zahvalili smo se mu za pomoč in se srečno vrnili domov. Christian Stipancich, 3. razred ***** Pes in psica Pes je hodil po cesti in srečal psičko. Takoj se je vanjo zaljubil in vsak dan jo je hodil gledat. Imenovala se je Pika, on pa Fufi. Pika je že imela psa, ki se je imenoval Pluto. Bil je debel. Ko je Pika videla Fufija, se je tudi ona zaljubila vanj. Zmenila sta se, da se vidita v pasji picerji. V picerji sta Fufi in Pika jedla pico in se pogovarjala o svojem življenju. Ko je Fufi pripovedoval svoje življenje, se je Pika smejala, ker je bilo njegovo življenje zelo smešno. Drugi dan sta se poročila, in sreCno živela. Imela sta dva psička, ki jima je bilo ime Blek in Dik. Roberta Chirani, 4. razred Levo: Rok Crismancich, 3. razred Desno: Aleksandra Gregori, 4. razred Zaklad kapetana Gologlavca Nekega jutra sem vprašal mamo: »Lahko grem na sprehod v gozd?« Mama mi je odgovorila: »Lahko, samo da si za devetnajsto uro doma!« Po cesti sem se usedel pod ogromno, najstarejše drevo v vasi. Večkrat sem že razmišljal, kaj skriva v svojem votlem deblu. Tistega dne sem sklenil, da se bom splazil vanj po luknji. V nji sem otipal papir. Ker je bila v duplu tema, nisem mogel razbrati, kaj piše na njem. Hitro sem se povzpel do odprtine in skotil z drevesa na tla. Raztegnil sem papir in odkril zemljevid. Sklenil sem, da bom odšel k stricu Vsevedu, da bi ga vprašal, Ce je na zemljevidu označen kraj, kjer je skrit zaklad. Vedeti morate, da je bil stric Vseved najveCji znanstvenik tega sveta. Ko sem prišel k njemu, je hitro vzel povečevalno steklo in se lotil razbiranja zemljevida. Rekel je: »Oho, to pa je napisal znani kapetan Gologalvec. Piše celo, kako je poslal svojega služabnika in mu naročil, kako naj skrije skrivnostni zemljevid v drevo. Piše tudi, kje je zaklad: na otoku z imenom Gusarski.« Pisalo je tudi, da je v drevesnem duplu čarobna medalja. Hitro sem stekel k drevesu in se splazil skozi odprtino. Tema je bila kot v rogu, vendar sem pod prsti otipal nekaj okroglega, trdega, kovinastega: »Medalja!« sem vzkliknil. Takoj sem jo nesel Vsevedu. Medtem je stric prebral, da je na poti do zaklada labirint, v katerem je polno pasti, ki pa jih je mogoCe premagati s pomočjo medalje. Sla sva v pristanišče vprašat Vsevedovega sina, Ce bi naju peljal na Gusarski otok. Rekel je: »Danes je morje razburkano. Jutri zjutraj vaju bom peljal.« Zato sva šla zgodaj spat. Drugo jutro smo takoj odpluli. Morje je bilo mirno in zato smo prišli v petih urah na otok. Ko smo prišli na Gusarski otok, smo šli proti najvišjemu vulkanu, kot je pisalo na zemljevidu. Vulkan je bil ugasnjen in na sredi je bila mala odprtina. V notranjosti vulkana so skozi luknjo vodile stopnice. S seboj smo imeli bakle, vrvi in druge stvari, kot nože in nekaj jedi. Zelo smo morali paziti na poti in to nas je zaustavljalo. Bilo je veliko vrvic in nisem vedel Čemu služiijo, zato sem eno potegnil in sprožil se je ogromen kamen, ki se je začel valiti za nami. Bilo je tudi dosti lukenj in v njih so bili okostnjaki in kosti na ošpiCenih kolih. Rovi in votline so bili dolgi tudi po dva metra. Te smo z vrvicami takoj preskočili. V neki odprtini je stal klavir. Takoj me je zamikalo, da bi zaigral nanj. Ko sem položil roke na tipke, sem se zgrozil. Bile so iz človeških kosti. Kljub temu da so se mi roke tresle od strahu, sem zaigral prve akorde Devete Beethovnove simfonije. Nenadoma so se odprla ogromna kamnita vrata. Po toboganu smo se spustili do zaklada in sicer do kapitanove ladje. Bila je stara galeja in na glavnem jamboru je visela gusarska zastava. V ladnji je bilo polno zlatnikov, gusarskih nožev, topov in ogromno drugih stvari. Vsi smo se od veselja metali na glavo v vodo. Napolnjevali smo si žepe z zlatniki in raztrgali in zažgali skrivnostni zemljevid. Z ogromnim kamnom smo zaprli odprtino, po kateri smo vstopili in se odpravili proti domu. Čudno! Doma sem bil toCno ob devetnajsti uri. Ivan Grgič, 5. razred ***** Tonka in Miha Nekoč sta živela Tonka in Miha. Živela sta v hribih, kjer je bilo vedno polno snega. Nekega dne je šel Miha v gozd sekat drva za peC. Tonka je pripravljala kosilo, ampak je bila nerodna. Hotela je pripraviti okusno kosilo. V peC je položila pečenko. Medtem je zamesila testo za štruklje. Stresla je preveč moke in testo je postajalo vedno bolj trdo. Medtem ko se je mečkala pri pripravi štruklja, se je meso prismodilo in hiša se je napolnila z dimom. Ko se je Miha vrnil domov, je začudeno vzkliknil: »Oh, oh! Koliko dima!« Miha je bil žalosten, ker se je kosilo prismodilo, ampak se je strašno smejal, ker je videl ženo vso prestrašeno in v temni obleki. Miha in Tonka se nista mogla znebiti dima, zato sta odprla vsa okna in vsa vrata in dim je izhajal iz hiše. Bilo je tako toplo, da se je sneg razstopil in prikazalo se je prvo spomladansko cvetje. Tonka je presenečena zavpila: »Joj, še nikoli nisem videla tako lepega spomladanskega cvetja.« Tudi Miha je bil vesel, ker je prvič videl spomladansko cvetje. Veronika Carli, 4. razred ***** Kako so živali dobile barvo Nekoč, v davnih časih, so živali bile tisto drugačne, kot so danes. Zajček je bil namesto siv, oranžen. Veverica je bila vijoličasta. Na drevesu je skovikala rožnata sova. Na griCu je stanoval boter volk, ki je bil moder kakor nebo. Nekega popoldneva se je zaCelo nebo temniti. Grmelo je in bliskalo. ZaCelo je deževati in živali so se pošteno zmočile. Komaj so se pred nočjo zatekle v brlog. Celo noC je deževalo in živali so bile premočene. Ko se se zjutraj zbudile, so se začudile, ker so izgubile barvo. ZajCek je postal siv, veverica rjava, sova rumenorjava, volk “pa Crn. . Od tedaj imajo vse živali tako barvo kot danes. Mateja Crismancich, 3. razred Levo: Veronika Carli, 4. razred Desno: Roberta Chirani, 4. razred Levo spodaj: Eva Carli, 4. razred Desno spodaj: Mateja Crismancich NEDELJSKE TEME Nedelja, 18. maja 1997 13 bazovske šole NAŠI OTROCI RIŠEJO PIŠEJO Levo: Sara Zupančič, 3. razred Desno: Christian Stipancich, 3. razred Spodaj: Igor Ghezzo, 4. razred Ključ Bili smo v Trstu pri noni. Moj bratranec, sestrična, brat in jaz smo bili v sobi. Zaklenili smo se, ker smo hoteli imeti mir. Igrali smo se na kriminalko. Ostali bi morali ugotoviti, kdo je morilec. Igra nas je tako prevzela, da nismo slišali, kako nas starsi kličejo. Končno smo bili pripravljeni in hoteli odkleniti vrata. Ker tistih vrat nikoli ne zaklepajo, jih nismo morali odkleniti. Vzel sem ključ in ga potisnil pod vrata. Toda ključ ni šel skozi odprtino. Bili smo v skrbeh. Sara reCe: »In sedaj kaj naredimo? Bomo ostali tukaj za vedno? Moj bratec Niko plane v jok. Ivan začne kričati: »Stric Marjan, stric Marjan, na pomoč!» Moj stric priteče k vratom in nas miri: »Vrzite kljuC skozi okno. Jaz zvamem kljuC in ga vržem na cesto. Moj stric ga je pobral in končno odklenil vrata. Tako se je konCno vse dobro končalo. Aleks Jevnikar, 4. razred ***** Nina in Tonček V revni bajtici sta nekoC živela dva otroka. Nina in TonCek. Nina je bila pridna in spoštljiva deklica. TonCek pa je bil nekoliko navihan. Živela sta z mamo in očetom. Nina in TonCek sta zrasla. Hodila sta v šolo. Igrala sta se po travnikih m pašnikih. Nekega dne je mama pripravila sladki kruh. Nina m Tonček sta se najedla sladkega kruha in odšla v gozd. S seboj sta vzela še dva kosa kruha. Nenadoma sta zagledala volka in lisico. Otroka sta se zelo ustrašila. Od strahu sta jima Vrgla vsak svoj kos sladkega kruha. Nina in TonCek sta tekla in tekla in se zatekla v zapuščeno bajto. Prikazala se je stara ženska. Ustrašila sta se jo in jo vprašala: »Kako se imenuješ?« Zenska je odgovorila: »Imenujem se Milka.« Milka je bila dobra žena. Ze mnogo let je ni prišel obiskat človek, ker je že do- sti let sama živela v bajti. Ponudila jima je mleko in piškote. Nina in TonCek sta povedala, da sta videla volka in lisico. Milka jima je razložila, da sta volk in lisica že pojedla mnogo kokoši v vasi. Milka je- še dodala: »Vidva sta edina, ki lahko zapodita volka in lisico.« Nina in TonCek sta šla v gozd. Našla sta volka in lisico. Otroka sta videla, da sta volk in lisica postala krotka kot jagnje. Lahko sta ju božala brez skrbi. Lisica in volk sta se udomačila. Otroka sta sklenila, da bosta volka in lisico odpeljala domov. Tako sta Nina in TonCek res storila. Milka se jima je zelo lepo zahvalila in povedala, naj se vrneta kadar hočeta v bajto. Otroka sta prišla domov. Mama je bila zelo v skrbeh, a je bila prepričana, da bosta Nina in TonCek prišla domov. Mama se je zelo ustrašila, ko je zagledala otroka z volkom in lisico. Nina in TonCek sta ji povedala, da sta se volk in lisica udomačila po zaslugi njenega dobrega skladkega kruha. Vsi elani družine, tudi volk in lisica, so od tedaj lepo živeli. Aleksandra Gregori, 4. razred ***** Pastir in praprotno seme NekoC je živel pastir, ki je prebival v neki dolini. Bil je dober. Imel je dve kravi, konja in psa. Nekega dne je hodil po gozdu in praprotno seme mu je padlo v žep. Nic ni opazil in odšel je domov. Ko je prišel domov, je slišal psa, kako pripoveduje konju. Rekel je: »Poslušaj, kaj se je to noC pripetilo! Prišli so tatovi in hoteli ukrasti denar našemu gospodarju, toda jaz sem že vedel, kaj hočejo narediti in sem jih zapodil«. »Tudi meni se je nekaj zgodilo,« je rekel konj. »Zbežal sem našemu gospodarju in srečal kmeta, ki me je hotel ukrasti. Prepričan, da mi hoCe narediti kaj slabega, sem ga brcnil proC.« Tudi kravi sta se pogovarjali in prva je rekla: »Gotovo se je naš gospodar izgubil, že dolgo ga ni.« Tudi druga je tako mislila, toda ko sta ga zagledali, sta obe utihnili. Pastir je bil začuden in odpravil se je spat. Drugo jutro je hotel že poslušati živali, toda jih ni razumel. Ves zamišljen je segel v žep in nekaj začutil. Potegnil je roko ven in na dlani je ležalo praprotno seme. Zdaj je vedel, da je lahko razumel živali, ker je imel v žepu praprotno seme, a Čarovnija je trajala samo en dan. Sara Zupančič 3. razred Levo: Elena Racman, 5. razred Desno: Aleks Jevnikar, 4. razred Levo spodaj: Boris Kalc, 5. razred Desno spodaj: Katarina Gregori, 5. razred j ' r ! L _1 m ' Nedelja, 18. maja 1997 NEDELJSKE TEME Z Zlati jubilej Radijskega odra »Radijski oder je pol stoletja igral za občinstvo, ki ga ni nikoli videlo. Namesto v dvorani je bilo to občinstvo razstreseno po domovih slovenskega zahoda in tudi v domovinskem osrčju. Preko radijskih valov je svojim poslušalcem prinašal bogat in razvejan kulturni program in s tem opravljal pomembno narodnostno in kulturno poslanstvo.« Takole je zapisano v vabilu na slavnostno proslavo ob 50-letnici Radijskega odra, radijske igralske družine, ki je v minuli sezoni praznovala pomemben jubilej. Odbor te igralske družine je sklenil, da na poseben način počasti petdeseto leto neprekinjenega umetniškega ustvarjanja. Ce v lanskem letu je RO razpisal natečaj za izvirno radijsko igro, ki je naletel na izjemen odziv. Na razpis natečaja je prispelo kar 34 radijskih iger, komisija pa je ex ae-quo nagradila dve deli: Saloma 1994 avtorja Ladislava Crnolo-garja z Jesenic in Sam' Se enkrat pejmo Maje Lapornik iz Trsta. Obe deli bosta izvedeni v soboto, 24.maja 1997 ob 20.30 na slavnostni akademiji v Kulturnem domu v Trstu, pri Čemer moramo poudariti, da je posebej za to priložnost igralski ansambel pod vodstvom režiserja Gregorja Tozona zlil srčiko obeh radijskih iger v eno smiselno enoto. Jubilej Radijskega odra pa označujeta še dve pomembni kulturni pobudi. Gre za izid zgoščenke, v kateri je s pomočjo umetniške govorice predstavljena petdesetletna zgodovina te igralske skupine, toku časa pa poslušalec sledi preko izvirnih, zdaj že zvočno zgodovinskih odlomkov pomembnejših radijskih iger. Zgoščenka nam tudi pred-stavljar ali na novo oživlja, "zgodovinske" glasove prvih povojnih igralcev, kot tudi vseh tistih, ki so v petdesetih letih markantneje oblikovali naš radijski prostor. Gre torej za zgoščenko, ki je po eni strani umetniška celota (vezni tekst je napisal Saša Martelanc, režijo je podpisala Marjana Prepeluh, tonski mojster pa je bil Marjan Jevnikar), po drugi strani pa zgodovinski dokument neke dobe in umetniškega ustvarjanja, ki je bilo do danes prav gotovo premalo ovrednoteno. Drugi kulturni dogodek pa predstavlja izid knjige NaS glas pri vas doma - Ob petdesetletnici Radijskega odra, ki jo je uredila Malajka Peterlin Maver. Knjiga prinaša vrsto pričevanj sedanjih in bivših igralcev, režiserjev, spominov sodelavcev, pričevanj poslušalcev, dragocena pa je tudi zaradi obširnega seznama odigranih iger. Na tisoče del slovenske, italijanske in svetovne dramatike bo v knjigi našlo svoje ustrezno mesto. Tako knjiga kot zgoščenka bosta občinstvu predstavljeni v soboto v okviru slavnostne akademije. Težko je v nekaj vrsticah strniti zgodovino neke igralske družine, bistvo njenega umetniškega, narodnostnega in tudi človeškega poslanstva. Bržčas je to tudi naloga tistih, ki v radijsko igralsko družino ne spadajo. Ustvarjalci, ki jih je 1.1946 v skupino povezal in jih dolgo let vodil prof. Jože Peterlin, so prepričani le v eno: nadaljevati še naprej! Glasovi za spomin Glasovi igralcev RO so bili, posebno v preteklosti, ko so se oglašali preko radijskih valov skoraj vsak dan, med poslušalci zelo znani in priljubljeni. Zato bodo gotovo z veseljem sprejeli darilo, ki jim ga RO poklanja ob svoji petdesetletnici - zgoščenko Glasovi za spomin. Na lasersko ploščo so vtisnjeni glasovi igralcev Radijskega odra, ki so se pred mikrofoni zvrstili v tej polstoletni zgodovini. To je zbirka glasov: glasov sedanjih in nekdanjih članov Radijskega odra, glasov, katerih mnogi so že za vedno utihnili. Saša Martelanc, ki je napisal vezno besedilo, imenuje ploščo "spominski album, kjer glasovi nadomeščajo fotografije." Posamezni odlomki, ki jih igralci izvajajo, niso zaključeni, iztrgani so iz neke celote, so drobci, ki pa bodo vseeno dah vsaj približen vtis, kdo, kaj in kako je pri RO igral v preteklih petdesetih letih. Naj povemo, da ploSCa ne bo v prodaji in da jo bodo dobili v poklon udeleženci slavnostnega večera. Naš glas pri vas doma Tak je naslov zbornika, ki ga je za jubilej pripravil Radijski oder. Naslov spominja na to, da je Radijski oder pošiljal preko radijskih valov svojo umetniško besedo poslušalcem kar na dom. V zborniku je zbranih veliko pričevanj urednikov oddaj na Radiu Trst A, pisateljev in režiserjev, ki so z Radijskim odrom sodelovali, pa poslušalcev in nekdanjih ter sedanjih elanov. Vsak zapis je zanimiv, vsak z različnega gledišča dopolnjuje mozaik, ki mu je ime Radijski oder. Zanimiv bo za bralca tudi seznam vseh elanov, pa tudi kratki profili ustvarjalcev, ki so v okviru Radijskega odra ustvarjali nad dvajset let. Zgodovino Radijskega odra predstavlja tudi bogat izbor fotografij iz tega petdesetletnega obdobja. Pa tudi podatki o izvedenih delih povedo veC kot gole številke. Iz njih bo mogoče razbrati, kako veliko del iz slovenske, italijanske in svetovne dramatike je posredoval svojim poslušalcem, koliko del verjetno ne bi bilo nikoli napisanih, Ce ne bi Radijski oder avtorje zaprosil zanje (npr. ciklus Alojza Rebule Pod starozaveznimi šotori ah ciklus Biografije velikih Slovencev...) Seznam kaže tudi na to, kako veliko prevodov, predvsem iz italijanščine, je nastalo za potrebe Radijskega odra. Kot zanimivost lahko omenimo, da je po tem seznamu med prevajalci daleč na vrhu lestvice Nada Konjedic, ki je za RO prevedla 142 del, sledijo ji Franc Jeza, ki je prevedel 77, Martin Jevnikar 75, Vinko Belicic 74, Lelja Rehar 54, Jadviga Komac 43, Desa Kraševec 35 del, itd. Vsaj približno bo iz zbornika lahko vsakdo spoznal, kako pomembna je bila vloga Radijskega odra v naši zamejski stvarnosti. Na slikah: zgoraj ansambel Radijskega odra v letu 1966, spodaj ansambel v letu 1996. Desno zgoščenka, ki so jo pripravili ob pomembni obletnici. Ob toplem kaminu pristnosti. Tako nekako je nekaj povojnih desetletij tržaško-goriško-beneškoslovenski in širši primorski prostor od obale do Vipavske doline in še dlje dojemal Radijski oder na postaji Trst A. Kakor da sedeš v naslanjač, ugreznjen v žametnomehko preprogo; sonce poševno pada Cez sobo - ali rdeCe žari v zatonu -, v kaminu toplo prasketajo glavnje, ti pa se prepuščaš Cam branja kakega ruskega, francoskega ah domačega klasika. Pripreš oci in ogenj plapola, oddajajoč domačnost, v ušesih pa ti zvenijo odstavki, polni zvočne, jezikovne in pomenske pristnosti. Nekako tako smo sprejemah dramske in literarne oddaje, ki jih je desetletja s takim Čutom za lepo in pošteno besedo pripravljala ta igralska družina, ki jo je prav s tem namenom ustvaril prof. Jože Peterlin, ta neumorni kulturni entuziast. Poslanstvo, ki ni bilo samo kulturno, z izjemno skrbjo za jezik, marveč tudi duhovno. Radijski oder je namreč ustanovil v težnji, da vzgoji skupino mladih izobražencev v zdravo humanistično jedro, ki bi pozneje dalo zamejstvu tako naravnane politike, Časnikarje, pisce, igralce, solnike, govorce -kar se je tudi uresničilo. Iz Radijskega odra izhaja prav vse, kar je v našem proštom za mejo pomembnega, pa ni spravljeno pod streho levice: humanistična, ce že ne ožje katoliška, a tudi širše sredinska, kulturno-prosvetna-politicna skupnost v primorskem zamejstvu je tako rekoC vsa izšla iz te šole.... „ Pogled nazaj in pogled naprej (Iz zbornika Naš glas pri vas doma) ...Med skupino so se ustvarile niti trdnega in iskrenega prijateljstva, saj nas je družila pripadnost sorodnim duhovnim vrednotam in idejam. Nekaj žlahtnega je bilo v naših odnosih, saj smo bili soudeleženi pri udarcih in prijaznih, milih darovih naše skupne usode. Ta enkratnost nas - tiste, ki smo še ostah - še vedno veže. Ko se v spominu sprehajam po teh desetletjih, mi pred očmi vstajajo prijateljski obrazi prezgodaj preminulih: Jožeta Peterlina, njegove žene Lojzke Lombarjeve, Stane Oficije, Marinke Theuerschuhjeve, Glavka Trnka in njegovega očeta Angela Turka - Prašlja, pa Marije Mislej in Pavleta Bajca... Vsi ti in še mnogi dragi so dah Radijskemu odru velik peCat ustvarjalnosti, dokaz zvestobe in ljubezni do naše besede. Iz naših vrst so potem izšli dobri govorci, odvetniki, pre-nekateri napovedovalci radijske hiše in prenekateri uredniki današnje televizije. Vsi so v svoje življenjske poklice prinesli duhovno bogastvo in ljubezen do našega jezika. V tem smislu je bila vloga Radijskega odra kot šole lepega govora, učenja knjižne, izborne govorice in spoznavanja svetovnih in domačih dramskih tekstov, izredno pomembna. Radijski igralec nima živega stika s publiko, kot ga ima recimo gledališki. Radijski igralec govori svoji publiki samo s prefinjeno interpretacijo svojega glasu, z besedo, ki mu je duša in telo. Nasa skupina je prav zato od vsega poCetka posvečala tolikšno skrb in pozornost prav jeziku, njegovemu utripu, razvoju in spremembam. Kaj je to pomenilo v okolju toliko let zatirane materinščine, si je danes kar težko predstavljati. Ce v začetku 50-ih let smo ustanovih prvi tečaj nase govorice, ki ga je vodila režiserka Balbina Baranovič Battellino; Take tečaje smo pod vodstvom režiserjev iz matične domovine pozneje ponovih še večkrat. Velik pečat v tem smislu je dal Radijskemu odru takratni lektor ljubljanske Drame prof. Mirko Mahnič. Pri njem je bila vsaka Se tako nepomembna vaja prava šola interpretacije in obvladovanja igralčevega glasu. Režiserji, ki so prihajah k nam, so bih v tistih Časih soustvarjalci sodobnega gledališča, pa tudi dobri poznavalci radijskega medija. Naj omenim Antona Matija kot prvega gosta, nato pa še Branka Gombača, Majdo Skrbinškovo, Carka Petana, MirCa Kraglja in Janeza Povšeta. Pregled produkcije Radijskega odra govori o tisočih in tisočih oddajah. Ni bilo pomembnejšega svetovnega, slovenskega ah italijanskega dela, ki ga ni RO posredoval poslušalcem. Ta produkcija sega od posameznih nizov oddaj, do vrhunskih slušnih iger, ki so bile nagrajene na mednarodnem natečaju Premio Italia, od sodobnih slušnih iger, ki izražajo težnje sodobne radiofonije do ponudbe mlajšim poslušalcem v nedeljskem Mladinskem odru... Marjana Prepeluh Skupina, ki se že pol stoletja oglaša na valovih Radia Trst A, nosi znamenje edinstvenosti v vsem slovenskem kulturnem prostoru. Gre namreč za igralsko skupino, ki je posvetila in še danes posveča večji del svojih naporov slušnemu mediju, radijski dramatiki in dragim govorjenim sporedom. S to svojo značilnostjo ne bogati le slovenskega zamejstva, temveč cel slovenski narod. Prav te dimenzije se premalo zavedamo, ker - tako kot smo sicer navajeni v zamejskem logu - gledamo na obstoj našega društva le skozi polihcno-strankarska očala in ne s sirSe kulturnega gledišča. Morda je treba prav termi pripisati dejstvo, da se v letih od 1984 do 1990 ni nihče obregnil ob dejstvo, da je skupina utihnila zaradi težav v odnosih s tržaško radijsko hišo. To je bilo prav gotovo najhujse krizno obdobje Radijskega odra, katerega posledice še danes močno občutimo. Povedati je sicer treba, da so se stvari v zadnjih' letih nekoliko uredile, saj smo po letu 1990 z novim pristopom in novimi oblikami sodelovanja uspeh ponovno oživeti zamrlo dejavnost. Kljub temu pa ne gre pozabiti, da so se razmere v družbi v zadnjih dvajsetih letih na splošno spremenile, kar seveda vpliva tudi na zgodovino in razvoj naše skupine. Zanimanje za radio se umika televiziji, splošna ekonomska kriza odžira sredstva tudi naši radijski hiši, radijska dramatika v klasičnem smislu umira. Zal se tudi pri nas dogaja to, kar je splošno gibalo sodobnega sveta: ekonomska izracuni-ca vodi pohticne in kulturne izbire. Kljub vsemu povedanemu pa je dejstvo, da Radijski oder z življenjsko močjo, ki jo ima V sebi, dobro kljubuje novo nastalim razmeram. Se več, v hrepenenju ne le po ohranitvi, ampak celo po ponovni rasti in vzcvetu je prišlo prav v zadnjem letu do pomembnih premikov v razvoju našega dela. NajveCja novost je vsekakor preusmeritev naše pozornosti od izključno radijskega medija na televizijo, oziroma film. Z dragocenim sodelovanjem podjetja TRAK, ki nam je s svojo tehnično pomočjo omogočilo realizacijo prvih sinhronizacij krajših risanih filmov, stopamo v novo obdobje, ki ga bo označeval nov zagon predvsem, upam, mlajših sil. Ob tem dejstvu bi rad pripomnil, da smo se odločih za ta korak predvsem iz dveh razlogov: najprej zato, ker je razkorak med radijsko igro in sinhronizacijo filmov zelo majhen; nato pa že zato, ker smo prepričani, da je tako iz narodnostnega kot z jezikovnega vidika - posebno pri nas v zamejstvu, kjer je predominantna medijska kultura v italijanskem jeziku - neprecenljivega pomena možnost ogleda risanega ah igranega filma v materinščini. S tem pa ne bo nikakor okrnjeno osnovno poslanstvo naše ustanove, ki bo še vedno temeljilo na skrbni izbiri repertoarja v duhu svobode, demokracije, idejnega pluralizma in krščanskih vrednot, na ljubezni in skrbi za jezik in na delu z mladino. w .. r, ’ ‘ Manjan Kravos Kronika Dola po dnevniku Jožeta Vižintina (1) Pri Vižintinih v Dolu, in sicer pri hišni številki 13, hranijo dnevnik oziroma kroniko, ki jo je napisal Jožef Vižintin, letnik 1872, o dogodivščinah avtorja v času prve svetovne vojne, in sicer od leta 1914 pa do leta 1919, ko se je Jožef po številnih peripetijah in po 1.670 dneh bojevanja, pohodov, ujetništva in stradanja, končno vrnil v svoj domači kraj. Kronika je zbrana v zvezku manjšega formata, v katerega je Jožef precej redno - čeprav ne Manjkajo tu pa tam krajše ali daljše vrzeli -zapisoval svoja doživetja. Pri svojem zapisovanju sprejema Jožef svet, kakršen pač je, ne da bi se posebno Čudil, ko se mu zgodi kaj nenavadnega. S posebno pozornostjo pa opazuje naravo v krajih, po katerih ga zanese usoda, tako da niti v najhujših trenutkih ne zataji svoje kmečke duše. Svetovna vihra odnaša tudi njega iz kraja v kraj, povsod pa se tako ali drugaCe znaj- de, tako da ne nastrada preveč. Njegov jezik je v glavnem preprost, sporočila pa vedno kratka in jedrnata, tako da se bralec nekoliko začudi, ko na primer najde v dnevniku lapidarni zapis: »Izvedel, da je umrla hči Elizabeta«. Kako ga je to sporočilo lahko prizadelo, tega Jožef ni zaupal dnevniku, kakor tudi sicer ni v dnevniku prostora za takšne ali drugačne občutke, ki jih je pisec nedvomno doživljal med svojo »vojno«. Tako na primer 1. novembra 1914 beleži v dnevniku: »Danes sem bil ranjen«. Pa niti tega Še nedograjena kapelica madžarskih vojakov Pri Vižintinih v Dolu stoji vojaška kapelica, ki so jo madžarski vojaki začeli zidati leta 1918 in ki je niso nikoli dokončali, ker so jih dogajanja na fronti prehitela. Po nekaterih virih naj bi zidavo kapele prekinili teden dni pred Podpisom premirja v vili Giusti. Kapelica stoji na zasebnem zemljišču, last družine, ki sicer živi v Laškem, pred kratkim pa so to družino in Pristojno doberdobsko občino obiskali predstavniki nekega ogrskega kluba za izkazovanje Časti madžarskim vojakom, padlim v prvi svetovni vojni. Izrazili so željo, da bi smeli dokončati gradnjo in obnoviti kapelico, kolikor jo je že načel čas. Kapelica služi zdaj kot zasilna shramba oziroma senik, njena streha pa je precej razmajana in ne bo veC dolgo vzdržala. Problem je v tem, da stoji kapelica kot rečeno na zasebnem zemljišču (med vojno, ko so bili domačini večinoma v izgnanstvu, so bila lastninska vprašanja kajpada postranskega pomena, kakor znajo povedati na primer pri Bonetih, kjer so ob povratku iz izgnanstva dobili na mestu nekdanjega vinograda... vojaško pokopališče) in preden se bo želja Madžarov lahko uresničila, bo morala občina to površino odkupiti ali prepisati nase na podlagi ustrezne zamenjave. Doberdob ski župan Lavrenčič meni, da bo kljub nedvomni dobri volji vseh prizadetih procedura vendarle trajala precej dolgo, morda tudi nekaj let. Za dograditev spomenika - kapelice se na naši strani v povezavi z Madžari zanima klub »Arniči dellTsonzo«, ki deluje v okviru goriške sekcije Associazione Nazionale Alpini. E.F. ne precizira, kakšno poškodbo je utrpel, kje ga je zadelo, kako so ga zdravili in podobno. Pisci dnevnikov po navadi posvečajo takim dogodivščinam veliko pozornost, naš Jožef pa je bil, očitno iz drugačnega testa. Kronika se začne 25. julija 1914, ko Jožef opravi zadnjo vožnjo iz jave na »Stacjon« (gre za javo pri Devetakih v Dolu, od koder so prevažali kamen na goriško postajo, vCasih pa tudi na železniško postajo v Rubijah). Naslednjega dne namreč prejme listek »za iti v vojsko« in se odpravi v Gorico. Tu dobi kot vsi drugi vpoklicani 180 patron, opravi predpisane vaje, nakar ga vključijo v Grenz Schutz Batallion, ki mu poveljuje neki »zineral« češke narodnosti. Ibunge (vaje) imajo največ v bližini LoCnika, kjer zori »lepo grozdje«. Dne 9. oktobra pa pride »befel«: bataljon na vlak, smer Bosna. In vlak potegne: v Šempetru fruštek, v Ljubljani kosilo... V Bosanskem Brodu prestopijo vojaki na »malo štreko« (v Bosni so takrat prevladovale ozkotirne železniške proge), nakar nadaljujejo pot do Peska, odtod pa se morajo prebijati naprej po snegu skozi gozd, vedno više in više v hribe, dokler se 16. oktobra »ob 4. popoldne« nekje spopadejo s Srbi. Ti se morajo umakniti in naši prodirajo naprej do Rogatice, »ki je še gorela«. Tu dobi bataljon »mnogo robe«, ki mu jo je darovalo mesto Sarajevo. Vsak vojak dobi po 4 cigarete »ungareze« in po 1 kozarec Črnega vina 1. novembra marširajo »celi dan«, prekoračijo Drino in stopijo na srbsko ozemlje. Tu se zopet vname velik boj. »Bil sem ranjen.« Ranjenci morajo z bojišča pešačiti v snegu in dežju proti bolnici. V dnevniku je tu presledek, nakar najdemo Jožefa 11. novembra (s pripisom »praznik Sv. Martina«) v Ljubo-viji, kjer sreCa znanca Justina Gotica z Vrha. Tu imajo »vizit« (zdravniški pregled) in Jožef je že spet »tauglich« (sposoben). Od tod ga marš-ruta vodi naprej v Valjevo, kjer se sreCa z drugimi znanci, med katerimi sta tudi Anton Cotič z Vrha in Anton Pahor (Drejckov) iz Nove vasi. Tu doživijo vesel inter-mezzo: »ulovijo petelina in Anton z Vrha ga skuha«. Dne 4. decembra ponoči, ko nič hudega sluteč kopljejo jarke, jih zalotijo Srbi in ko slednji preštejejo ujetnike, se izkaže da jih je kar 155. Zajete odpeljejo v Niš, kjer morajo delati na železniški postaji. Živahen promet vlakovnih kompozicij z živežem omogoči našim ujetnikom s Primorskega, da začno razvijati nekakšno malo trgovino s prehrano, v okviru katere prednjačijo predvsem artikli kot so sladkor, slanina in moka. V kšeft vstopijo kmalu tudi Andrej Soneta in Jožef Jelen iz Dober- doba, Jožef Pahor iz Dola in Anton Peric iz Opatje-ga sela. Trgovina žal uspeva le krajši Cas, kajti za božic je Jožef že drugje, in sicer v Niški Banji. Tu sicer ni vlakov s prehrano, je pa Banja znamenit letovišCarski kraj, ki ga radi poseCajo Člani kraljevske družine, minister PašiC in druge visoke osebnosti. Tudi tu se torej pošten ujetnik lahko kolikor toliko prebija. Ob koncu leta naš Jožef izračuna in zapiše v dnevnik, da je v letu 1914 služil pod avstrijsko vlado 100 dni, kar da znaša 240 ur (eno ničlo je pozabil napisati). Leto 1915 se začne z vinom in rakijo in v ^f*>t**r / j »j' Hi _________' /- . ‘ A*' :: dnevniku postajajo Čedalje bolj pogostni srbizmi: hleb, dež ide polako, imeli smo dober ruCak in podobno. 20. januarja umre Jožef Legiša iz .Medje vasi. Med novimi prišleki je tudi ujetnik Jožef Devetak z Vrha. 5. februarja prispe prvo pismo z doma.« Sneg in zelo mrzel veter.« 26. februarja novo pismo, z žalostno vestjo, da je hci Viktorija umrla. Življenje v Niški Banji teče dalje, ujetnike pa Srbi zaposlujejo pri raznih delih in zlasti pri gradnji novih objektov. Aprila umreta dva (Jo-maCina, in sicer Petelin in Močnik. Elio Fornazarič (Konec prihodnjič) Na slikah: Zgoraj pisec vojnega dnevnika Jožef Vižintin (zadnji na desno na sliki iz leta 1928). Rodil se je leta 1872, umrl leta 1956, pokopan je v Opatjem selu. Pri »Drejevih«, takrat v Dolu št. 42, so redili 2 kravi, 2 junca, 2 junici, 1 konja, 4 svinje, 48 kokoši...pridelali pa 30 hi vina (vinograd je bil pri Starancanu v Laškem, po vojni pa je vsega ostal le en »filar« trt) in znatne količine pšenice, sirka, ječmena, itd. Pri hiši so imeli 2 težka in 1 lažji voz, 2 hleva za prašiče, klet, dve lopi, skedenj itn. Jožef in žena Marija sta imela 8 otrok, izmed katerih sta dve deklici umrli med vojno 1914-1918, kakor je razvidno iz dnevnika. Levo: Detalj pisma, ki ga je Jožef pisal ženi z Asinare v maju 1917: »Z dvema voloma vozim vodo v pekarno za kruh. Tako ti rečem, da kruha tukaj ne stradam, hvala bodi Bogu«... Na enem osrednjih trgov v Trevisu, tistem označenem kot »Piazza Vittoria« v spomin na italijansko zmago v 1. svetovni vojni, so v noCi od nedelje na ponedeljek, na visoki drog pred spomenikom italijanskim padlim, neznanci razobesili rumenordeCo veliko zastavo nekdanje Beneške republike. Na tleh je bil z velikimi Črkami napis »Liberateli«, namenjen osmim aretiranim »patriotom«, ki so nekaj dni prej zasedli zvonik v Benetkah. Sele ob 9.45 so policisti prišli na Trg zmage v Trevisu, sneli zastavo in odstranili napis. Ni bilo torej budnosti policijskih organov in nihče od številnih mimoidočih se torej kar vec ur sploh ni škandali-ziral ne zaradi zastave in niti ne zaradi napisa. V majhnem kraju Castelgomberto se je zgodilo nekaj podobnega. Že ob 8. uri zjutraj so mestni stražniki obvestili karabinjerje, ti pa so šele dve uri kasneje odstranili zastavo Se-renissime z enega od dveh drogov poleg spomenika padlim. Očitno je, da rimske oblasti ne vedo kako in kaj. Niti ne kako ravnati z zastavami. Cela vrsta županov v deželi Venelo je sklenila, da bo 12. maja na županstvih razobesila zastavo Serenissime v spomin na tisti dan pred 200 leti, ko so takratni dož in najbolj vplivni možje v Benetkah sklenili podrediti se Napoleonovemu diktatu in razpustiti Beneško republiko. Prefekti so župane obvestili, da morajo poleg beneške zastave, t.j. zastave dežele Venelo, razobesili tudi italijansko triko-loro. Tako namreč doloCa državni zakon. Giuseppe Cec-cato, župan v kraju Montec-chio Maggiore, je rekel, da mora, upoštevajoč neki zakon iz leta 1923, razobesiti tudi državno zastavo, kar da ga spominja, da »smo še v fašizmu«. Tako poroCa dnevnik II Gazzettino. Na dvorišču doževe palače v Benetkah pa je v ponedeljek, 12. maja, župan Cacciari zbral župane iz vse dežele Venelo, da bi se spomnili tistega dogodka izpred 200 let. Nekaj dni prej je skupinica beneških »patriotov« zasedla Markov trg in se vgnezdila v zvoniku, odkoder so jih kmalu odstranili karabinjerji in policisti. V Benetkah in v vsem Venetu so se namreč v teh dneh, na razne načine, spomnili tiste obletnice, ki je za mnoge v teh krajih dan žalovanja. 12. maj 1797 je namreč v zgodovini zapisan kot zadnji dan samostojne Beneške republike. Trajala je celih 1.100 let in v vsem tem Času v mesto ni stopila noga tujega osvojalnega vojaka. Nastala je na pravem mestu in v pravem trenutku, v Času ugodnih trgovskih izmenjav med razvijajočo se Evropo in bogatim sredozemskim in azijskim vzhodom, odkoder so vedno bolj zahtevnim evropskim plemičem in bogatim trgovcem prihajale bodisi razne začimbe kot svila in druge dragocenosti. Beneški doži so zelo dobro znali izkoristiti svojo lego in svojo posredovalno vlogo. Kmalu so osvojili mesteca s pristanišči v Istri in Dalmaciji, na grškem kopnem in na otokih. Napoti jim je bil samostojen Dubrovnik; napoti so jim bili senjski Uskoki, ki jim ni prijala ta beneška nadoblast na morju. Napoti jim je bil Trst, ki se ni mogel razviti, ker Benečani niso dovolili, da bi se Trst razvil v veliko pristanišče habsburškega zaledja. Na kopnem so si zagotovili zaledje in zasedli skoraj vse tiste pokrajine, ki danes sodijo v deželo Veneto in Furlanijo. S svojo vojsko, v kateri je vedno bilo veliko plačančev (med slednjimi je vedno bilo veliko Hrvatov - »Schia-vonov« in Albancev), so branili svoje posesti. Nemalokrat so cesarji Svetega rimskega cesarstva morali milostno prositi Benetke, da so lahko šli po njenih ozemljih v Rim, kjer jih je papež okronal. V svojem osvajanju so bili tudi zelo kruti. Povsod, kjer so se vgnezdili, so postavili svojega leva sv. Marka, kot znak svoje oblasti. V poštev jim je prišel tudi goriški grad, ki so ga zavzeli, pa Čeprav le za nekaj mesecev, v 1. gradiščanski vojni na začetku 17. stoletja. Tako je bilo tudi v Dalmaciji in v Istri, kjer so se vgnezdili v vseh obalnih mestih in iz njih vdriali v slovansko zaledje. Kasneje so italijanski nacionalisti oblast Beneške republike na vzhodni obali Jadrana istovetili z italijanstvom. A že na prvih demokratičnih volitvah v avstrijskih Časih, ko je že veljala splošna volivna pravica za moške, se je pokazalo, da je teh ljudi v Dalmaciji bilo zelo malo. Benečanom je stoletja uspevalo pravočasno se zoperstaviti nakanam nasprotnikov. V vseh evropskih prestolnicah so imeli svoje ambasadorje. Brez dvoma so ti razpolagali z veliko denarja, tako da so tudi s podkupovanjem, iz prve roke izvedeli, kaj se kuha na dvoru cesarja ali kralja, kakšne aljanse se kujejo med velikimi mesti in državami, in še zlasti kaj menijo veliki bankirji in trgovci. Poročila teh ambasadorjev so hitro priromala v Benetke. Tam so jih spretni ocenjevalci analizirali in delali ustrezne primerjave. Zahvaljujoč se tem poročilom in njihovim piscem so v Benetkah znali pravočasno ukrepati. Sili pa se niso mogli upreti. Na vzhodu jih je ogrožal zelo moCan nasprotnik. To so bili Turki, ki so jih izrivali, porivali z otoka na otok, jim odjedali eno postojansko za drugo. Benetke so sicer svojo bitko izgubile šele po Kolumbovem odkritju Amerike, ko se je zanimanje evropske trgovine iz vzhodnega Sredozemlja obrnilo na novo celino. Se zlasti zaradi tega, ker so predvsem Spanci iz no-voodkritih dežel v Evropo prinesli ne samo veliko zlata narveC tudi dali možnost za vsestransko trgovanje. Vloga Benetk se je iz leta v leto zmanjševala. Na nekdanjo slavo so spominjale samo razkošne palaCe v mestu na otočkih sredi lagune ter dvorci na Terrafermi, še zlasti tisti ob poti, ki pelje v Treviso in tisti ob reki Brenta. Tudi v naših krajih imamo eno takšno palaCo. Sodi med najveCje iz te dobe. To je takoimenovana Vila Manin v Passarianu, ki jo je deželna uprava Furlanije - Julijske krajine obnovila in usposobila za velike razstave. Ironija pa nam pove, da je to bila rezidenca zadnjega beneškega doža, tistega Ludovica Manina, ki je 12. maja 1797 pokopal dotedaj 1.100-letno samostojno Beneško republiko. General Napolen Bonapar-te je v aprilu 1796 prišel v Italijo čez Alpe na Čelu fanatične in vojaško zelo urejene, ter tudi zelo pohlepne francoske Armee dTtalie. Premagal je tedaj močno vojsko Savoj-cev, ki so kraljevali v Torinu. Francozi so vdrli v Lombardijo, ki je takrat bila pod avstrijsko oblastjo. Milan so zavzeli v maju 1796. Utrjeno mesto Mantova je ostalo v rokah Avstrijcev. Avstrijci so svojim Četam v Lombardiji prinašali ojaCenja. Njihove Čete so šle po ozemlju Beneške republike, ne da bi sploh prosili za kakšno dovoljenje. Vloga Benetk je že bila niCna, pa Čeprav je Sere-nissima še vedno obstojala. Na pomlad leta 1797 je republikanski general Bonapar-te, kasnejši francoski cesar, sprožil veliko ofenzivo. Premagal je Avstrijce ne le v Lombardiji, marveC je tekel za njimi tudi na ozemlje Beneške republike. Odločilna bitka je bila v začetku marca pri Codroipu ob reki Tilment. Napoleon je zavzel Palmanovo, Videm, Gradišče ob SoCi, Gorico, Krmin, ter se potem zapodil za Avstrijci po Kanal- ski in Soški dolini. Njegovih vojakov je bilo premalo, da bi prodrl do Dunaja. V Leobnu na Štajerskem se je ustavil. Avstrijci so bili prestrašeni, niso vedeli za njegove težave, zaprosili so ga za premirje. Bonaparte je to sprejel in se skozi Gradec, Ljubljano in Trst vrnil ter umaknil v Palmanovo. Tam je počakal na konec pogajanj, ki so se sklenila v oktobru v Campoformidu blizu Vidma. Beneške republike je s to francosko - avstrijsko pogodbo tudi juridic-no bilo konec. Francozi so si vzeli Lombardijo, Avstrijci pa ves Veneto. Avstrijci so dobili tudi nekdanje beneške posesti v Istri in v Dalmaciji. Takratni kronisti vedo povedati s kakšnimi težavami so v obmorskih mestih na vzhodni obali Jadrana avstrijski upravitelji in vojaki prevzemali oblast. Dotedanjim veljakom, podanikom nekdanje Beneške republike, ni šlo v glavo, da morajo menjati gospodarja. Takrat je v Goriško deželo prišlo tudi območje tržiškega okraja (Territorio di Monfalcone), ki je dotlej bil sestavni del Beneške republike. To je bil nekak vrinek v avstrijsko ozemlje, saj so kraji zahodno od Tržiča kot so Oglej in Cervinjan že prej bili v goriški deželi, torej avstrijski. To se je juridiCno zgodilo v oktobru 1797. Se prej je bilo dejansko konec samostojne Serenissime. Najprej, v marcu 1797, ko so Francozi zasedli Terrafermo. Verona, Padova, Treviso, Videm ter vsa nižina so bili v francoskih rokah. Povsod so Francozi ukinili dotedanjo beneško aristokratsko oblast in jo nadomestili z meščansko, z nekakšnimi »ljudskimi odbori«, ki so jih označili kot demokratične. V resnici so ene upravitelje zamenjali drugi in velikokrat so se prejšnji aristokrati kar Cez noC prelevili v demokrate. Davki so se celo povečali. Potrebe za vec deset tisoC mož francoske vojske so bile velike, zaradi tega so okupatorji od njihovih županov zahtevali vedno vec denarja za vzdrževanje svoje vojske. Vrh vsega so francoski vojaki ropali, ne le po hišah aristokratov in bogatih trgovcev, marveC tudi v revnih hišah kmetov na podeželju. Proteste med prebivalstvom so vzbujale tudi takšne odločitve, kakršna je npr. bila Napoleonova, da podere do tal tri vasice pred utrjenim obzidjem Palmanove. Nekaj sto hiš je bilo podrtih, da bi tako njegovi topničarji imeli prost pogled na nižino pred trdnjavo. NihCe ni takrat tem ljudem dal v zamenjavo novega bivališča. Kmetje so se upirali tudi na Tirolskem. Gostilničar Andreas Hofer, ki je takrat zbral kmečko vojsko proti Francozom, je postal simbol tirolskega ljudstva. Takrat so nastali tisti južnotirolski »Schuetzni«, ki še danes vzbujajo strah v italijanskih nacionalističnih vrstah v Boc-nu. Prav takšni upori kmetov na področju Padove in Verone so bili takrat, na pomlad leta 1797, razlog, da je Napoleon zagrozil Benetkam. Juri-dicno je Serenissima še vedno obstojala, dejansko pa ni imela več nobene moči. Nekateri zgodovinarji menijo, da v kmečkem puntu pri Veroni ni šlo za nekaj spontanega, marveC za s strani Francozov »sprovociran upor«, da bi tako imeli razlog za dokončno uničenje Benetk. Že 30. aprila 1797 je dož Manin v nekem svojem govoru jokajoče ugotavljal, da je republika na psu, da nima veC denarja, da so Francozi zasedli vso Terrafermo in da so pred vrati Benetk. Bonaparte je dožu in njegovim ponujal premirje, pa Caprav je zastopnikom Benetk 25. aprila zagrozil, da bo z njimi ravnal kot Atila. Se zlasti je bil general Bonaparte hud zaradi velikonočnega upora kmetov v Veroni. Dož in njegovi se niso znali kam obrniti. Njihovo vojaško ladjevje je bilo predaleč, v grškem morju, da bi prihitelo na pomoC. Na francosko zahtevo je moral odsloviti zveste Čete hrvaških plačancev »Schiavo-nov«. V Benetkah so to bili edini vojščaki, drugo je bilo vse pomehkuženo. Pa Čeprav je takrat v mestu sredi lagune bilo kakih 150.000 prebivalcev. Treba je bilo odgovoriti ultimatu negerala Napoleona Bonaparteja. 72-letni dož Manin je 12. maja 1797 sklical »Gran Consiglio«, veliki svet. 547 plemičev se je odzvalo doževemu vabilu. Niso dosegli po zakonu predvidene večine, saj je ta predvidela 600 prisotnih. Dož Ludovico Manin je sicer odločil, da je bil kvorum dosežen, saj veliko elanov velikega sveta je živelo v krajih, ki so jih bili Francozi že zasedli. Kar na zaCetku seje je dož izrazil mnenje, da se je treba prilagoditi francoskim zahtevam-Ni bilo druge izbire. Tudi zaradi tega ne, ker je v Benetkah bilo že veliko Napoleonovih Častilcev, ki so grozili z vstajo. Doževo stališče je dobilo 512 glasov. Le 30 jih je bilo nasprotnih. Beneška republika je s tem prenehala obstajati. Po 1.100 letih je bilo konec neomejene vladavine Serenissime. 15-maja je 4.000 francoskih vojakov vkorakalo v Benetke-Prišli so na trg sv. Marka, na katerem ni nidkar korakala noga tujega vojaka. 28. maja je v gledališču La Penice bila velika ljudska manifestacija v počastitev svobode. 4. ju' ni j a so na trgu sv. Marka p°' stavili veliko drevo svobode in ljudsekga rajanja ni hotelo biti konca. Francoski vojaki pa so najprej »obiskali« hiš® aristokratov in iz njih odnesli kar je bilo kaj vrednega-Kasneje so se lotili tudi pre' prostih hiš, kjer pa niso našli veliko dragocenosti. Demokratična republika je živela le nekaj mesecev-17.oktobra je Napoleon v Campoformidu podpisal mir z Avstrijci. Ti so v Benetke prišli zelo hitro. , Marko VValtritscb Na sliki; beneški slikar Francesco Guardi je sredi l®1 stoletja, v Času ko se je Serenissima že razkrajala, takol® videl glavni beneški trg Marka z velikim zvonikom ij1 baziliko. Vec slikarjev je v tistih Se »sladkih« letih naredilo cel kup slik o življenju v Benetkah. Slike tudi do p°' drobnosti »fotografirajo« dogajanje na trgu ali ulicah tet na obrežjih, od trga Sv-Marka do Canal Grande. Tu prikazano sliko hranijo v National gallery v Londonu, dela beneških mojstrov so v vseh muzejih sveta. COL / POGOVOR S PREDSEDNIKOM ZADRUGE DARIOM ZIDARIČEM Temne sence nad usodo Zadružne kraške mlekarne Likvidacijski postopek je že v teku - Kakšne mžnosti za rešitev? Zadružne kmetijske ustanove na Tržaškem in Go- očitati, da nismo storili vse-riskem so v skoraj brezihodni finančni krizi. Gre predv- ga, kar je bilo potrebno in sem za Zadružno krasko mlekarno na Colu, za živinorej- mogoče za rešitev mlekarne, sko zadrugo Dolga Krona in za vinogradniško zadrugo Kaj z<^j praktično pomeni Brda v Steverjanu, s težavami se sooča tudi zadružni likvidacijski postopek v teku hlev v Praprotu. Zadružna kraška mlekarna je že v likvi- i11 zakaj ste se odločili zanj? dacijskem postopku, saj je Dežela na prošnjo samega Zidarič. V trenutku, ko so upravnega odbora zadruge, zato, da bi se izognil drama- banke napovedale izterjatev ličnemu koncu, pred mesecem dni imenovala likvida- svojih kreditov, je to pomeni-torja, ki je medtem tudi že izpeljal prve formalno predvi- j0- da bl imovma šla na drža- dene ukrepe. O tem smo se pogovarjali s predsednikom upravnega odbora Zadruge g. Dariom Zidaričem in mu za uvod postavili najbolj logično vprašanje: kako je sploh prišlo do tako hudega finančnega stanja Zadruge, ki je bistvenega pomena za obstoj in razvoj kraške govedoreje? Zidarič: Treba je seveda poseči v zgodovino mlekarne. Ni skrivnost, da se je morala mlekarna od vsega začetka soočati s hudimi finančnim problemi problemi, izvirajočimi v veliki meri in investicijskih naložbah s posojili in odgovarjajočih pasivnih obresti nanje. V zadnjih letih smo si prizadevali, da bi našli dogovor z bankami za reprogramiranje dolgov, kar bi nam omogočilo v določenem času izhod iz težav, saj je mlekarna strukturno in produktivno zdrava podjetniška ustanova. V ta namen smo imeli vrsto srečanj z vsemi slovenskimi bančnimi zavodi na Tržaškem in Goriškem in jim predstavili svoje razvojne programe. Toda stvari so se, kot je splošno znano, močno zapletle. Najprej je Kmečka banka v Gorici prišla pod komisarsko upravo, potem je Tržaška kreditna banka doživela polom, Zadružna kraška banka na Opčinah pa sama ni mogla prevzeti nase vseh naših bremen. Zaradi tega so bančne ustanove napovedale zahtevo po takojšnjem vračilu Dario Zidarič (foto KROMA) dolgovanih posojil, kar bi bilo za našo Zadrugo absolutno nemogoče. Izhod smo skušali najti tudi drugje, v matični Sloveniji in pri krajevnih ustanovah, kot sta Sklad za Trst in Trgovinska zbornica. Tudi Dežela nam nimogla pomagati, saj je ustrezni deželni zakon, ki bi omogočil zadrugam v krizi, dokapitalizacijo, ostal neoperativen zaradi posegov Evropske zveze. Povedati moram, da sta si za izhod iz našega kriznega stanja močno prizadevali tudi obe stanovski kmečki- organizaciji, Kmečka zveza in Zveza neposrednih obdelovalcev. Žal je bilo vse zaman in mislim, da si ne moremo bo in bi tako dejansko izgubili vse imetje? Zato smo se odločili zaprositi Deželo za likvidacijski postopek s tem, da preidejo na likvidatorja vse funkcije kar zadeva prodajo in likvidacijo Zadruge, ker je to v bistvu bolj racionalen in obenem »mehkejši« izhod, saj pomeni, da mora likvidator upoštevati tudi pravice vseh upnikov zadruge, to pa so med prvimi govedorejci, in seveda tudi možnost, da se celotna struktura odda novemu osebku, preko katerega bi poslovanje mlekarne lahko teklo naprej in bi tudi naši govedorejci imeli možnost še naprej oddajati mleko mlekarni. Pri izvajanju te funkcije je likvidator, očitno v vidu te možnosti, pismeno obvestil govedorejce, katerim zadruga zdaj dolguje za štiri mesece plačilo mleka, kolikšno vstoto jim mlekarna dolguje in jih obenem pozval naj v roku 15 dni sporočijo, če je v pismu navedena vsota točna oziroma naj v nasprotnem primeru pošljejo Zadnigi svoj ugovor. Kljub likvidacijskemu postopku pa mlekarna obratuje. Kako ste to uredili? Zidarič: Od trenutka, ko je bilo jasno, da Zadruga nima možnosti za nadaljnje obratovanje, je nastala pravna dolžnost upravitelja, da prekine aktivno delovanje Zadruge in tako smo oddali upravljanje proizvodnje novemu osebku, to je podjetju Tabor, ki v tej prehodni fazi upravlja celoten postopek mlekarne. Odv- zemanje mleka teče naprej in tudi proizvodnja v istem obsegu kot prej, kljub temu, da je v teh časih tržišče težko, da cene proizvodov padajo, da se bo tudi odkupna cena mleka zniževala in da gre povrhu še za hudo konkurenco. Ohranitev mlekarne je seveda v tesni zvezi z ohranitvijo govedoreje na Krasu, s tem a tudi zaščite kraškega okolja. Kaj menite o tem? Zidarič: Če mlekarne ne bi bilo več, bi se naša govedoreja znašla v težavah, vendar tega vprašanja ne bi tako direktno povezoval. Kvečjemu bi nastal monopol pri odkupovanju mleka, kar za našega govedorejca gotovo ni najbolj ugodno. Si lahko to tolmačim tako, da je mlekarna le relativnega pomena za govedorejo na Krasu? Zidarič: Striktno gledano z govedorejske strani ni tako neobhodno potrebna. Če pa razširimo pojem živinoreje na vlogo, ki jo ima na teritoriju, na katerem bo nastal Park in preko katerega se bo vedno bolj razširjala ponudba agroturističnih kmetij in s tem prihaja do vedno večjega števila turistov, bo postala čimvečja ponudba krajevnih mlekarsko-sirarskih proizvodov nujna. Tega pa seveda brez mleka ne bo mogoče zagotoviti. Zato mislim, da bi brez mlekarne bila osiromašena celotna naša skupnost in zato tudi izkoriščam priložnost, ki mi jo dajeta s tem pogovovorom, da apeliram na vse lokalne dejavnike, katerim je dana možnost, da posežejo v takih primerih, da to tudi storijo. Imate koga posebej v mislih? Predvsem Kraško gorsko skupnost. Razgovor zapisal Jože Koren Občni zbor konzorcija vin Kras Pred dnevi je bil v Repnu občni zbor konzorcija za zaščito kontroliranega porekla vin »Kras«. Udeležilo se ga je kar nekaj članov, ki so z zanimanjem spremljali poročilo predsednika Benjamina Zidariča. Predsednik je najprej orisal glavne točke lanskega delovanja in začel s prizadevanjem konzorcija za spremembo pravilnika za proizvodnjo vin s poreklom Kras. Ministrski odbor, ki se ukvarja z zaščitnimi normami, lani ni sprejel vseh predlogov konzorcija in zato se bodo prizadevanja v tej smeri še nadaljevala. Vinogradniki si želijo namreč izboriti pravico, da bi smeli proizvajati vino z zaščitenim poreklom z mešanico belih sort, ker je v nekaterih drugih vinorodnih okoliših že predvideno, in vino kraško rdeče z znatno manjšim odstotkom terana, kot ga pravilnik zahteva danes. V nadaljevanju je še omenil, da je konzorcij poskrbel, da so bila naša vina prisotna v juniju na mednarodnem vinskem sejmu Vino 96 v Ljubljani, avgusta na razstavi in pokušnji vin v kraju Sacile pri Pordenonu in oktobra na prireditvi Friuli DOC v Vidmu. Precejšnje energije je konzorcij usmeril tudi v iskanje prispevkov za delovanje in bil pri tem dokaj uspešen, čeprav je že nekaj let s tozadevno deželno zakonodajo marsikaj naro- be in jasnih odgovorov o možnostih prejemanja prispevkov Dežela zaenkrat ni še v stanju dati. Med ostalimi vsakoletnimi formalnostmi so prisotni člani tudi odobrili obračun za za leto 1996. Pri tem je bila poudarjena potreba, da se čimprej vnovčijo zapadli članski prispevki. Pred koncem je predsednik obrazložil dejavnosti, ki so predvidene v bližnji prihodnosti, oziroma so bile že realizirane. Veliko truda in sredstev je bilo vloženih v organizirano prisotnost na sejmu Vi-nitaly v Veroni, kjer je vino naših krajev poželo lep uspeh in odobravanje, medtem ko se prav v teh dneh mrzlično odvijajo priprave na najbolj pomembno in zahtevno promocijo leta, ki jo konzorcij sam prireja. Na gradu Sv. Justa, prostore katerega je za to priložnost dala na razpolago tržaška občinska uprava, bo v soboto, 7. in nedeljo, 8. junija razstava in degustacija krajevnih vin Enocarso-Enokras 1997. To bo za marsikoga prilika, da poglobi svoje znanje o naših vinih, oziroma da se z njimi prvič seznani. Degustacije bodo v glavnem namenjene operaterjem gostinskega sektorja in strokovnjakom, v nedeljo popoldan pa bodo prišli na vrsto tudi ljubitelji žlahnte kapljice. W. Mikac NA POVABILO KMEČKE ZVEZE, ZVEZE OBDELOVALCEV IN UNIONE AGRICOLTORI / OBISK ODBORNIKA GOTTARDA Vpogled v tržaško Kmetijsko stvarnost V torek, 13. t.m., se je na povabilo vseh treh stanovskih kmečkih organizacij (Kmečke zveze, Zveze neposrednih obdelovalcev in Unione agricoltori) mudil na obisku na Tržaškem deželni odbornik za kmetijstvo Isido-ro Gottardo. Svoj obisk je najavil že na občnem zboru Kmečke zveze, ko je izrazil željo, da bi se čimprej bolje seznanil s kmetijsko realnostjo v tržaški pokrajini glede na njeno specifičnost. Njegov obisk pa je bil tudi v zvezi z Globalnim načrtom, za razvoj tržaškega kmetijstva, ki bi moral biti v kratkem uresničljiv z deželnim zakonom, kar bi mu tudi zagotovilo finančna sredstva za izvajanje. Gosta so na njegovem ogledu Zaradi obilice materiala bomo v torkovi številki posvetili kmetijski problematiki še eno posebno stran. nekaterih kmetijskih podjetij pri nas, spremljali za Kmečko zvezo presednik Alojz Debeliš, tajnik Edi Bukavec in vodja strokovne službe dr. Mario Gregorič, za Zveze neposrednih obdelovacev pa direktor dr. Vito Rubert. Predstavnika Unione agricoltori ni bilo. Ogled se je začel na vino-gradniško-oljkarskem podjetju Eura Parovela v Mačkoljah. Tu si je gost ogledal, res bolj bežno, lepo urejena vinograd pod Parove-lovo domačijo in pa stiskalnico za olje (torklo). Odbornik je pokazal veliko zanimanje tako za vinograd in klet, še posebej za oljkarstvo in bil navdušen nad kvaliteto olja, čeprav ga je že poznal. V razgovoru je menil, da bi morali oljkarstvu na Tržaškem prav zaradi kakovosti oljčnega pridelka, posvetiti še več pozornosti. Ob tem je stekla tudi beseda kako ni logično, da to oljkarsko in vingoradniško območje ni priznano za gričevnato, kar v resnici je in kar bi kmetovalcem zagotavljalo ugodnosti, kot veljajo za gričevnata območja. Iz Mačkolj so gosta popeljali na ogled druge tržaške kmetijske realnosti, to je vrtnarstva. Ogledali so si vrtnar-sko-zelenjadrsko podjetje Kristjana Debelisa na Kolonkov- cu. Tu so ga seznanili z značilnostmi tražaškega vrtnarstva, ki je specifično tako po kulturah kot po izredno intenzivnem načinu obdelovanja zemlje in pridelave. Tretja specifičnost tržaške kmetijske dejavnosti je cvetličarstvo, zato si je odbornik Gottardo s svojimi spremlje- valci ogledal cvetličarsko kmetijo bratov Pavla in Wal-terja Vodopivca v Koludrov-ci. Ogledal si je vzorno urejen in voden rastlinjak in tunele, kjer gojijo tradicionalne lončnice, predvsem perlargonije. Gosta so seznanili s specifičnostjo pridelave prikazali pa so mu tudi težave s katerimi se sooča kmetijstvo na Krasu zaradi pomanjkanja vode in težkega pridobivanja terenov in sploh celotno problematiko na katero je vezano kmetijstvo na Krasu. Sledil je ogled agroturistič-nega Žbogarjevega podjetja v Samatorci (na sliki KROMA). Tu se je gost seznanil s pomembnimi perspektivami kmečkega turizma na Krasu posebej pa z značilnostmi Zbogarjevega podjetja, ki sloni na reji drobnice (koz) in prašičev, za turistično rekreacijo pa imajo gostje tudi možnost jahanja. Po kosilu pri Zbogarjevih se je ogled naše kmetijske stvarnosti končal z obiskom vinogradniško-vi- narskega podjetja Edija Kan-teja v Praprotu, ki ga odlikuje vrhunski vinski pridelek, ki je še toliko bolj pomemben glede na težke kraške danosti. Tu se je gost ob poskušanju Kantejevih vin lahko seznanil tudi s čisto osebnim Kanteje-vim pristopom do poklica in njegovim izrednim podjetniškim pogumom, ki se mu bogato obrestuje s kakovostjo. Ob slovesu je odbornik Gottardo izrazil svoje presenečenje nad dosežki naših tržaških kmetovalcev v različnih panogah in jim izrekel, priznanje. Prevzelo ga je dejstvo, da je povsod srečal mlade podjetnike z visoko podjetniško ustvarjalnostjo in smislom za uvajanje sodobnih tehnologij in z veliko znanja. Zagotovil je, da se bo po svojih močeh zavzel za podpiranje zanimive realnosti tržaškega kmetijstva, ker si tako podporo, posebej še zaradi težkih naravnih danosti, tudi zasluži. j .k. NOVICE Doohan spet najhitrejši MUGELLO - Na dirkališču v Mugellu so bile danes, v soboto, kvalifikacije za veliko nagrado Itabje v motociklizmu, četrto preizkušnjo za svetovno prvenstvo. V najmočnejšem razredu (pollitrskem) bo iz prvega štartnega mesta začel 3-kratni svetovni prvak Avstralec Michael Doohan (honda), v četrth-trskem razredu je bil najhitrejši Italijan Marcelhno Lucchi (aprilia), pred Lorisom Capirossijem (apri-ha) in branilcem naslova Maxom Biaggijem (honda), med motocikh do 125 ccm pa Spanec Jorge Marhnez (aprilia). Miami izsilil sedmo tekmo NEW YORK - V šesti tekmi polfinala končnice prvenstva v ameriški profesionalni košarkarski ligi je Miami Heat v New Yorku premagal domače Knickse s 95:90 in si tako izboril sedmo, odločilno srečanje, ki naj bi odločilo o nasprotniku ekipe Chicago Bulls v konferenčnem finalu. Za zmago sta najbolj zaslužna Alonzo Mouming in Dan Majerle, ki sta odigrala svojo najboljšo tekmo v končnici prvenstva. Mouming je dosegel 28 točk, Majerle pa 18, od tega je v odločilnih trenutkih zadel dva meta za tri točke. Zaradi incidenta v peti tekmi sta obe moštvi nastopih v nepopolnih postavah, kar pa se je bolj poznalo gostom, za katere nista smela igrati Pat Ewing in Allan Houston. Sedma, odločilna tekma bo danes v Miamiju. Vodstvo NBA lige je kaznovalo košarkarja Houston Rockets in Seattle Supersonics, Kevina VVilhsa ter Shavvna Kempa, ker sta se na tekmi končnice prvenstva stepla. VVillis naj bi začel, zato bo moral plačati 10.000 dolarjev kazni, medtem ko je kazen za Kempa za polovico manjša. gg V rimskem finalu Corretja in Rios RIM - V finalu odprtega prvenstva Italije v Rimu (nagradni sklad 2, 3 milijona dolarjev) se bosta pomerila Spanec Alex Corretja in Čilenec Marcelo Rios. Prvi je v polfinalu premagal Hrvata Gorana Ivaniševiča s 7:6 in 7:6, Rios pa je bil boljši od Spanca Alberta Berasateguija s 6:3, 3:6 in 6:1. Rokomet: začetek SP na Japonskem KUMAMOTO - Na Japonskem se je začelo 15. rokometno svetovno prvenstvo za moške. V uvodni tekmi v Kumamotu so se gostitelji pomerili z Islandijo in pred 10.000 gledalci izgubili z 20:24 (10:14). Pred tekmo je bila svečana otvoritev prvega rokometnega SP na azijski celini, ki sta se je udeležila tudi japonska princ in princesa. Med otvoritvijo se je prek videa iz Lausanne javil tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch in pozdravil navzoče. Na prvenstvu, ki se bo končalo 1. junija, prvič sodeljuje 24 moštev. Med favorite nedvomno sodijo branilci naslova Francozi, olimpijski prvaki Hrvati, evropski prvaki Rusi, Spanci, Švedi in Jugoslovani. Slovenija se na SP ni uvrstila, Italija pa bo prvo tekmo odigrala danes proti Franciji. DANAŠNJI SPORED Skupina A: Savdska Arabija - Litva, Jugoslavija - Japonska, Alžirija - Islandija; skupina B: Francija -Rafija, Norveška - Južna Koreja, Švedska - Argentina; skupina C: Portugalska - Brazilija, Češka -Egipt, Španija - Tunizija; skupina D: Rusija - Kuba, Hrvaška - Kitajska, Madžarska - Maroko. Dve Mary v finalu BERLIN - V finalu WTA teniškega turnirja v Berlinu z nagradnim skladom 928.000 dolarjev se bosta danes pomerili Francozinja Mary Pierce in Američanka Mary Joe Femandez. Prva je v polfinalu premagala Južnoafričanko Amando Coetzer s 6:4 in 6:4, Femandezova pa je bila boljša od 2. nosilke Čehinje Jane Novotne s 6:3 in 6:1. Za Nagano prijavljenih 71 reprezentanc LAUSANNE - Na zimske olimpijske igre v Naganu, med 7. in 22. februarjem prihodnje leto, bo svoje reprezentance poslalo 71 nacionalnih olimpijskih komitejev, so sporočiti organizatorji iger na Japonskem. Število prijav pomeni tudi nov rekord udeležbe na zimskih igrah. V Lillehammerju na Norveškem je sodelovalo 66 reprezentanc. Kumbemussova sunila kroglo 20,74 metra HALE - Olimpijska zmagovalka v suvanju krogle Nemka Astrid Kumbemuss je na mitingu v Haheju orodje vrgla 20, 74 metra daleč in dosegla najboljši letošnji izid na svetu. Odlična je bila tudi Ukrajinka Viktorija Pavhč, ki je zaostala le za centimeter. Jutri v Športelu o Slogi Jutri ob 22.30 bod v Športelu na IV Koper-Capodi-stria v studiu gostje igralci in odborniki Športnega združenja Sloga, govor pa bo o moški in ženski B-2 figi. Prvič bodo v studiu tudi gledalci Sportela iz Mengša. V prispevkih pa si bodo gledalci lahko posnetke s košarkarske tekme dečkov med Borom in Poletom in z Grand Prixa v rolkanju, ki ga je organiziralo Športno društvo Mladina iz Križa.Kot vsak ponedeljek pa bo na sporedu tudi kviz Skrtoc za gledalce. KOLESARSTVO / V 1. ETAPI GIRA KOŠARKA / KONČNICA Mario Cipollini upravičil sloves V končnem šprintu je dobil prvo etapo po beneškem Udu - Danes spet za šprinterje Zmagal Benetton, odločilna peta tekma že danes Teamsystem trikrat zgrešil met za naslov - Rebrača izvrsten BENETKE - Italijan Mario Cipollini je zmagovalec 1. etape dirke po Italiji. V ciljnem šprintu po 16 krogih okoli Lida v Benetkah (skupno 128 km) je bil hitrejši od rojakov Ni-cola Minalija in Endria Leonija. Tridesetletni Cipollini, kralj Sprinta, kot ga nekateri imenujejo, si je 17. etapno zmago po Italiji in deveto letos priboril z drzno vožnjo v zadnjih 100 metrih, ko je uspel za las prehiteti Minalija. Danes bodo na svoj račun ponovno prišli šprinterji, saj je na sporedu ravninska etapa od Mester do Cervie (211 km), kjer seveda velikih pretersov še ni mogoče pričakovati. Rezultati 1. etape, krožna dirka po Lidu, 128 km: 1. Mario Cipollini (Ita/Saeco) 2 uri 38 minut 17 sekund (poprečna hitrost 48, 521 km na uro, bonus 12 sekund); 2. Nicola Minah (Ita) (bonus 8 sek); 3. Endrio Leoni (Ita) (bonus 4 sek); 4. Filip-po Meloni (Ita); 5. Mirko Rossato (Ita); 6. Marcel Wust (Nem); 7. Gabriele Balducci (Ita); 8. Angel Edo (Spa); 9. Gabriele Missaglia (Ita); 10) Sergej Uščakov (Ukr); 11. Fabio Baldato (Ita); 12. Jan Svorada (Češ); 13. Glenn Ma-gnusson (Sve); 14. Mario Manzoni (Ita); 15. Mariano Piccoli (Ita); 16. Mirco Crepaldi (Ita); 17. Marco Velo (Ita); 18. Vasilij Davidenko (Rus); 19. Paolo Valoti (Ita); 20. Massimiliano Centih (Ita) vsi isti čas. Mario Cipollini je spet dokazal, da je kralj šprinterjev Benetton - Teamsystem 79:67 (30:38, 60:60) Benetton: Gracis, Sekunda, Pittis 7, Marco-nato 6, Bonora 8, Rebrača 32, Niccolai 9, Williams 17, Suhr, Rusconi. Teamsystem: Blasi, Pi-lutti 8, Ruggeri, Vescovi, Myers 20, Gay 10, Frosini, Mc Rae 11, Murdock 18, Vidih. Sodnika: Zancanella (Padova), La Monica (Pe-scara);PM: Benetton 24:30, Teamsystem 16:21; met za 3 točke: Benetton 5:18 (Sekunda in Bonora 0:1, Pittis 0:3, Rebrača 1:1, Niccolai in VVilliams 2:6), Teamsystem 5:22 (Pilutti 1:3, Vescovi 0:1, Myers 3:9, Murdock 1:9); PON: Gracis (32. min., 52:47), VVilliams (40. min., 60:60), Mc Rae (43. min., 67:62); gledalcev 5000. H NOGOMET / DANES V A LIGI ^ Juventus - Parma za naslov Udinese v Genovi proti Sampdorii za mesto v pokalu UEFA RIM - Po dokaj polemičnem četrko- Na sporedu pa je še vrsta drugih zelo vem kolu, ko so se predvsem razburjali pomembnih srečanj tako za uvrstitev v v Parminem taboru, češ da so jim ukrad- pokal UEFA (Inter, Lazio, Bologna) kot v h zmago, bodo v italijanski A ligi na- boju za obstanek (Peragia, Piacenza, Ca-daljevali danes z 32. kolom. gliari). Dve koh pred koncem je torej še Derbijev, kot se spodobi za zdnja kola vse povsem odprto. Znano je le, da Ju-prvenstva, bo danes kar na pretek. Seve- ventusu državni naslov skoraj ne more da osrednje srečanje bo v Turinu, kjer se uiti, kot tudi da sta Reggiana in Verona bosta pomerila prvi in drugi z lestvice, že v B figi. Juventus bi z današnjo zmago verjetno DANAŠNJI SPORED (16.30): Bologna že proslavljal »scudetto«, Parma pa ab- - Vicenza, Juventus - Parma, Milan - La-solutno ne sme izgubiti, Ce noče prav na zio, Napoli - Fiorentina, Piacenza - Ca- koncu prvenstva zapraviti drugega me- gliari, Reggiana - Perugia, Roma - Inter, sta, ki zagotavlja nastope v Champions Sampdoria - Udinese, Verona - Atalanta. League, B liga Udinese, ki zadnja kola melje na- DANAŠNJI SPORED (16.30): Empoh sprotnike kot za salo, bo gostoval v Ge- - Brescia, Foggia - Genoa, Lecce - Castel novi, kjer bo iskal točke za uvrstitev na di Sangro, Lucchese - Cesena, Padova -evropsko sceno in obenem, da se od- Chievo, Palermo - Bari, Pescara - Saler-dolži za domači poraz v prvem delu pr- nitana, Ravenna - Cosenza, Reggina - To- venstva (4:5). rino, Venezia - Cremonese. TREVISO - O naslovu košarkarskega prvaka bo odločala današnja peta tekma. Benetton iz Trevisa je v včerajšnji četrti tekmi z zmago po podaljških izenačil stanje v zmagah na 2:2, potem ko je Teamsy-stem v zadnji akciji rednega dela tekme trikrat zapored zgrešil met za osvojitev svojega prvega »scudetta«. Bolonjčani so z umirjeno in dobro igro (zlasti Murdocka) vodih celih 26 minut, v zadnjem delu tekme pa so se zmedli. Odločilna je bila 7. minuta drugega dela, ko sta sodnika piskala osebno napako v napadu Mc Raeu, istočasno pa razveljavila Myersov koš za tri točke, po katerem bi Teamsystem povedel za enajst točk in verjetno dokončno zapečatil usodo D’Antonijevega moštva. Nasprotno, Benetton je s trojko in tremi prostimi meti VVilhamsa, nato pa še z »bombo« Niccolaia v 24. minuti (43:43) kronal dolgo zasledovanje. Po zaslugi izredno razpoloženega Rebrače (32 točk in 12 skokov) si je Benetton v 32. minuti priigral prednost 5 točk (52:47), Myers pa je z osmimi zaporednimi točkami obdržal svoje moštvo na površju. Takoj na začetku podaljška sta Bonora in Niccolai zagotovila Benettonu odločilno prednost. Benettonov trener D’Antoni je pohvalil svoje igralce za izredno borbenost, njegov kolega Bianchini pa je v svojem značilnem slogu proglasil: »Kdor osvoji naslov z zmago v gosteh je fenomen!«. Današnja tekma se bo pričela ob 18. uri, obe moštvi pa sta fizično in psihično povsem izčrpani. r ODBOJKA / SVETOVNA LIGA Prenovljena Italija po hudem boju v Rimu strta odpor Jugoslavije Danes bo v Pesaru Se ena tekma Italija - Jugoslavija 3:1 (13:15,15:8,16:14,15:6) ITALIJA: Gardini 2+15, Meoni 5+1, Gravina 4+8, Giombini, Sartoretti 5+7, Rosalba 4+9, Zlatanov 5+20, Pippi 0+0, Giani 14+16, Bellini, Pasinato, Bonati. JUGOSLAVIJA: Djurič, Batež 3+11, Tanaskovid 2+8, Brdjovič 5+7, Boškan, Mešter 4+10, Kovač 8+15, N. Grbič 4+5, V. Grb id 8+15, Gerič 0+1, Vujevid 0+0, Jokanovid. Sodnika: Leuthaser (Nemčija) in Stojanov (Bolgarija) Trajanje setov: 32, 35, 37 in 27 minut; zgrešeni servisi: Rafija 22, Jugoslavija 21; 14.000 gledalcev. RIM - Brazilski trener Bebeto je z zmago v prvi tekmi Svetovne odbojkarske lige proti Jugoslaviji tudi uradno zadel svojo kariero na klopi »azzurrov.« V primerjavi z Velascovo reprezentanco je novosti precej, od zlate »stare garde« pa sta edina resnična predstavnika ostala An-drea Giani in Andrea Gardini. Ob Pasgualeju Gravi-ni na centru je Bebeto režijo zaupal Meoniju, na tolkaških mestih pa sta bila Simone Rosalba in Kristo Zlatanov. Med igro Bebeto ni veliko menjal. Priložnost sta dobila še Sartoretti in Pippi, ki je igral v vlogja libera. Jugoslavija je bila trd nasprotnik, ki pa je na koncu po izgubljenem Četrtem setu, v katerem pa je Italija ves čas zanesljivo vodila, popustil in Italija je vknjižila svoji prvi točki. Na koncu je bil za najboljšega igralca proglašen Andrea Giani. Povedati je še treba, da je sredanju v Palaeur prisostvovalo kar 14 tisoč gledalcev. Obe reprezentanci se bosta danes ob 18. uri pomerili še v Pešam. TV prenos bo po TMC2. NOGOMET / V FINALU ANGLEŠKEGA POKALA Chelsea zanesljivo slavil Številno italijansko zastopstvo v obeh ekipah - Di Matteo strelec LONDON - V italijanskem dvoboju v finalu angleškega pokala med Gianfrancom Zolo (Chelsea) in Fabriziom Ravanelhjem (Midd-lesbrough) je zmagal Roberto Di Mafleo... On je namreč načel mrežo Ravanelhjeve ekipe že v 43 sekundi in tako takoj postavil hipoteko na pokalni naslov. Zola (skupaj s strelcem Di Matieom na sliki AP) ni bil preveč razpoložen, Ravanelli pa je moral že kmalu na klop, ker se mu je obnovila poškodba stegenske mišice. Zmaga Chelsea pred 80.000 gledalci na Wembleyju je bila pričakovana, do nje pa je prišel s po enim golom na polčas. Poleg omenjenih treh italijanskih nogometašev sta v finalu nastopila še Festa pri Midd-lesbroughu in v zadnjih minutah srečanja tudi Vialh pri Chelseaju. Drugi gol za Chelsea je v 82. minuti dosegel Nevvton. NAMIZNI TENIS / POVRATNA POLFINALNA TEKMA ZA DRŽAVNI NASLOV Kras Generali lahko že drevi proslavlja uvrstitev v finale Prvo tekmo proti Coccagliu v Zgoniku so krosovke zanesljivo dobile - Danes začetek tekme ob 20. uri - V primeru neuspeha tretja tekma v sredo doma Leta 1984 in 1985 se je Kras vpisal v zlato knjigo državnih ekipnih prvakov, po enajstletnem premoru pa so lani Krasove prvoligašice posegle v polfinalni boj za državni naslov in se nato tudi uvrstile v finale. Letos ta uspeh naskakujejo ponovno. Polovično pot so že opravile v sredo, ko so z zmago v prvi polfinalni tekmi proti nasprotnicam iz Brescie z izidom 5:2 navdušile Številno domače občinstvo. Drevi ob 20. uri bodo morale ta uspeh ponoviti tudi v gosteh, da se jim bodo odprla vrata v finalni boj. Ne dvomimo o sposobnostih naših igralk Ane Bersan, Vanje Milič in Wang Xue Lan, ki so po rednem prvenstvu zasedle drugo mesto in si seveda želimo, da bi ponovile sredo. Vendar pa bodo morale drugo zmago doseči na tujem igrišču brez svojih zvestih navijačev, ki so pripravili v Zgoniku zares prijetno vzdušje. Lansko prvo polfinalno tekmo so krasovke igrale prav tako s Coca-gliom, ki razpolaga z veliko sodobno telovadnico, a je bilo vzdušje v njej precej zadušljivo. Nekaj zaradi napovedane nevithe, nekaj zaradi nenaklonjene publike slovensko govoreči ekipi. Upajmo, da bodo naša dekleta zdržala fizični in psihični pritisk. To še zlasti velja za Ano Bersan, ki je v Zgoniku igrala z bolečinami v hrbtu, ki jih je s stisnjeminimi zobmi premagala; nasprotnica Merenda je sicer imela hud glavobol, ki pa ponavadi prej mine kot Anine težave. Zelo zbrana bo morala biti Krasova Kitajka Wang, ki prispeva ponavadi po tri točke. Eno točko pa bo morala prispevati tudi najmlajša Krasova igralka Vanja Milič. Ponovna zmaga nad Me-rendovo bo težja naloga, lahko pa premaga Kitajko Chen, kar je Vanja že storila v rednem delu prvenstva. Nocoj bomo torej držali pesti za naša dekleta. Vendar pa tudi v primeru neuspeha še ne bo vse izgubljeno, saj bodo imela Krasova dekleta še možnost popravnega izpita v domači telovadnici v sredo. (J.J.) domači šport Danes Nedelja, 18. maja 1997 ROLKANJE MEDNARODNI GRAND PRIX 9.30 pri Samatorci: organizira SD Mladina NOGOMET ZAČETNIKI 10.30 v Gorici, Ul. Baimanonti: Audax S. An-na - Sovodnje TENIS ITALIJANSKI POKAL ZA MOŠKE 9.00 v Gradežu: Grado - Gaja ITALIJANSKI POKAL ZA ŽENSKE 15.00 v Krminu: Cormons B - Gaja KOŠARKA DEČKI 10.00 v Trstu, šola Caprin: Santos - Kontovel; 11.30 v Trstu, 1. maj: Bor - Polet ODBOJKA NARASCAJNICE - POLFINALE PLAV OFFA 11.00 na Proseku: Kontovel - Area Immobi-liare C Obvestila Ekipi Krasa Generali in Coccaglia pred začetkom dvoboja v Zgoniku (Foto Kroma) JCCUPA prireja tečaje jadranja za otroke od 23. 6. do 4. 7., od 7. 7. do 18. 7. in od 21. 7. do 1. 8. za windsrfe pa od 14. 7. do 18. 7. in od 21. 7. do 26. 7. Za informacije in vpisovanja telefonirati na 040/299858 ob sobotah od 16.00 do 18.00 in na 040/820502 vsak dan od 13.00 do 14.00. ŠD MLADINA - rolkarski odsek vabi vse, ki bi radi kaj zvedeli ali se spoznali z rolkanjem, v dom A. Sirka v Križ ob ponedeljkih in četrtkih ob 16.45. KOŠARKA / SINOČI PREDZADNJE KOLO V D LIGI Izredno težka zmaga domovcev Uspešni tudi borovci in cicibonaši Dom tesno premagal Adi iz Ronk - Kontovelci po dobri igri izgubili v Gorici proti Arteju, ki zaostaja za Borom le za 2 točki Dom Agorest Rob Roy - ACLI Ronchi 87:85 (45:47) DOM: Košuta 7 (3:3, 4:2, -), Corsi 12 (1:2, 1:2, 3:7), Di Cecco 43 (4:6, 18:24, 1:1), Franco 4 (-, 2:5, -), Gej 2 (-, 1:2, 0:1), Podbersi-ch 10 (-, 5:6, -), Ambrosi, (-, 0:2, -), Jarc 9 (3:3, 3:7, -), Kocjančič. SON: 29; PON: Jarc V predzadnjem kolu so domove! z veliko težavo premagali ekipo ACLI iz Ronk. Srečanje je bilo izredno napeto in razburljivo. Zelo dramatične so bile zadnje sekunde tekme, ko so pri vodtsvu z dvema točkama domove! dvakrat izgubili žogo in tako tvegali nezaslužen poraz. Naši so vsekakor zaigrab zelo slabo predvsem v prvem delu, ko so bib neverjetno pasivni v obrambi in so dopuščah nasprotnikom številne koše v prodoru. Ob tem so si naši nabrab kar 20 osebnih napak, kar jasno dokazuje, da tekme niso vzeb dovolj resno. V drugem delu so domovci zaigrali nekoliko bolje v obrambi, tako da so si hitro priigrali 7 točk prednosti, predvsem po zaslugi neustavlji- KOŠARKA / ZA PRESTOP V Al LIGO Za goriško Dinamico je danes proti Cfm imperativ le zmaga Ekipa iz Reggio Emilie vodi z 2:0 GORICA - Danes bo v Gorici ob 18. uri tretja finalna tekma med domačo Dinamico in Cfm iz Reggio Emilie za prestop v Al ligo. Moštvo iz Reggio Emibe vodi z 2:0 in bi z zmago že danes napredovalo v višjo bgo. Goričani, ki so bili v tem finalnem obračunu favoriti za prestop v Al ligo, bodo morali poskrbeti za pravi podvig, da bodo lahko spreobrnili končni rezultat v svojo korist. Dinamica je nerodno izgubila uvodno tekmo doma in še bolj nerodno drugo v Reggio Emilii, ko je vseskozi vodila. V pičli minuti je nato Cfm proti koncu srečanja z delnim izidom 11:0 poskrbel za preobrat in tudi na koncu za tesno zmago (80:78). Na tem srečanju sta zlasti odpovedala Fumagalli in Američan Stokes, ki je dal le 4 točke, izgubil pa je kar 6 žog, kar je seveda nedopustno za Američana, ki bi moral dati veliko večji doprinos. Vsa ekipa bo morala igrati na vse ali nič, kajti popravnega izpita ni. Predvsem pa je tudi nedopustno, da je bil Američan Cambridge v drugem polčasu preveč osamljen, saj je metal na kos le trikrat. V prvem delu pa je bil odličen (dosegel je kar 24 točk). In nedopustno je tudi, da je ameriški veteran Cfm Mitchell imel preveč prosto pot do koša in da je dal kar 25 točk. Dinamica tudi danes računa na pomoč svojih navijačev. - NOGOMET / V MOŽU n Juventina brez težav v polfinale Peter Sedmak strelec 3 golov Juventina - Villanova 4:1 (1:1) STRELCA: P. Sedmak 3, Gam-bino. JUVENTINA: Zanier, Kaus, Trampuš, Trevisan (Romano), Vil-lani, Žorži (Screm), Gambino (Marega), E. Montina, Tabaj, Braida, P. Sedmak. Na turnirju v Mošu je Juventina zanesljivo odpravila Vilfanovo in se je uvrstila za torkov polfinale, v katerem bo igrala proti Mossi. Takoj naj omenimo, da je bil glavni junak petkovega srečanja Vesnin napadalec Peter Sedmak, ki je dal kar tri gole in dokazal, da je pravi »fighter« v kazenskem prostoru. Napadalec torej, ki bi štandreški ekipi verjetno še kako koristil v prihodnjem promocijskem prvenstvu. Po izenačenem prvem polčasu (Juventina je povedla s Sedmakom, VUlanova pa je izenačila) je štandreško moštvo v nadaljevanju imelo pobudo, doseglo še tri zadetke in zmagalo brez težav. Predvsem lepa sta bila drugi in tretji gol, ki sta ju dala Sedmak oz. Gambino. vega Di Cecca. Nekaj izgubljenih žog, slabo zapiranje prostora pod košem pa so nasprotniki takoj izkoristiti in se ponovno nevarno približali. Izenačenost je tako trajala do poslednjih sekund, s pomočjo sreče pa so naši tudi tokrat odnesti dve točki in tako obdržati prvo mesto na lestvici. Bor Radenska - Adi Ts 80:71 (40:40) BOR: Filipčič 12 (2:5, 5:9, -), Susani 23 (2:2, 6:7, 3:5), Perčič 15 (5:8, 5:10, -), Barini 4 (-, 2:6, -), M. Simonič 10 ( -, 2:6, 2:4), Tomšič 12 (2:4, 2:4, 2:5), Rasman 2 (0:2, 1:1, -), Klabjan ( -, 1:2, -), N. Stokelj n. v., trener Canciani. SON: 24. PON: Perčič (40). Met za dve 24:45, met za tri 7:14, skupno 31:59. 3T: Susani 3, M. Simonič 2, Tomšič 2. »Da smo semorali zateči v consko obrambo in da smo skoraj do konca loviti nasprotnike, ki so na dnu lestvice, že to je jasen dokaz, da smo igrali slabo,« je bil rezek komentar Borovega trenerja Igorja Cancianija. In res, proti zadnjeuvrščenemu tržaškemu Adiju so se morali borovci truditi vse do poslednjih minut, da so strli trdožive košarkarje Adija, ki so sproščeno igrali in večji del srečanja tudi voditi. Le odlični Susani je v prvem polčasu držal korak z gosti, saj je v tem dleu dal kar 18 točk. Že dejstvo, da so borovci prvič v drugem polčasu povedli le v 32. min. (59:58), jasno priča, da je naša ekipa imela izredne težave. V zadnjih minutah si je borovcem vendarle uspelo priigrati rahlo prednost, ki so jo nato obdržali do konca tekme. (BI) Cidbona Pref. Marsich - Grado 75:72 (36:37) Cicibona: Persi 25 (3:4, 8:12, 2:5), Giacomini 8 (-, 1:3, 2, 3), Jogan, A. Zuppin 19 (3:5, 5:10, 2:3), Battilana (-, 0:4, -), D. Stokelj, Jankovič, M. Uršič 6 (0:2, 3:8, -), P. Furlan 9 (1:4, 4:6, -), Possega 8 (-, 4:8, -), trener: L. Furlan. SON: 21, PON: Uršič (34), 2T: 25:51, 3T: 6:11; skupaj: 31:62; PM Andrej Zuppin (Cicibona, z žogo) je s trojko odločil tekmo (Foto Kroma) 7:15; TRI T: Persi, A. Zuppin in Giacomini po 2. Po kar zanimivi in živahni tekmi so včeraj cicibonaši v zadnjih sekundah s trojko A. Zuppina strti odpor gostov in zmagali. Zmaga našib košarkarjev je zaslužena, saj so večji del srečanja vodili, čeprav njihova prednost ni bila nikoli višja od 10 točk. Obe ekipi sta namreč imeti dokajšnje težave s toploto in prav vse je treba pohvaliti za dostojno košarkarsko predstavo, ki je bila ob koncu tudi napeta in razburljiva. Prvi polčas je bil zelo izenačen, cicibonaši so držati majhno prednost (22:18, 26:24, 34:31) vse do poslednjih sekund, ko so gostje, ki so igrati zelo preudarno v napadu, nepričakovano povedli s točko razlike. Drugi polčas se je za cicibonaše začel dokaj spodbudno in v 29. minuti so voditi že z 10 točkami prednosti (58:48). Gostje pa se niso dati in za ostanek zmanjšati na eno samo točko (67:68). V zadnjih treh minutah se je bil oster boj za vsako točko in 32 sekund pred koncem je bil izdi izenačen (72:72). Petnajst sekund pred koncem je Andrej Zuppin dosegel trojko in zmaga je ostala doma. Od posameznikov bi pohvaliti Stefana Persija, ki je bil pravi »motor« ekipe in je bil s 25 točkami tudi najboljši strelec srečanja. Za igro v prvem polčasu zasluži pohvalo tudi Giacomini. (bi) Arte - Kontovel 72:63 (36:28) KONTOVEL: Spadoni 2, I, Emili 16 (2:3), Gulič 6 (0:2), Do-glia, Civardi 20 (2:4), Križman 2 (0:1), Čeme 1 (1:2), Vodopivec, Godnič 16 (6:6), trener STarc. SON: 22. PON: Gulič (37). Kontovelci so odlično začeli (8:0) in so biti skozi vse srečanje enakovredni gostiteljem. Tri minute pred koncem pa si je Arte s trojkami in točnimi prostimi meti priigral rahlo prednost, ki jo je ohranil do konca tekme. Naj omenimo, da je v Kontovelovib vrstah tri minute igral tudi mladi Doglia (letnik 1982). ŽENSKA B2 LIGA / ODREŠILNA ZMAGA V MOGLIANU MOŠKA B2 LIGA / PROTI SAN MIGUELU Koimpex se je rešil s svojimi močmi Predvsem v prvih 2 setih so bile naše igralke premočne Imsa Kmečka b. končala z zmago Gostje so ji bili enakovredni samo v 2. setu Gladek poraz Koimpexa v Paeseju Mogliano - Koimpex 0:3 (8:15,7:15,14:16) KOIMPEK: MamiUo 0+1, Gruden 0+1, Barbara Grego ri 4+8, Sricchia 8+17, Paola Gregori 0+3, Benevol 15+19, Cok 5+6, Pertot, Pic-coli, Fabrizi, Ciocchi, Vodopivec. Servis (toCke/napake): Koimpex 6/14, Mogliano 6/10. S prepričljivim nastopom in lepo zmago v Mo-glianu so si igralke združene ekipe z lastnimi močmi priborile obstanek v B2 ligi. To je rezultat, ki ga nikakor ne gre podcenjevati, saj je naša ekipa v ligi novinec, prvenstvo pa je bilo kakovostno in naporno, zato se tudi ne gre čuditi temu, da je bila usoda šesterke Bora in Sloge do konca negotova. V Moglianu so morale Sainove igralke zmagati za vsako ceno, v nasprotnem primeru bi o njihovi končni uvrstitvi lahko odločali izidi z drugih igrišč. Čeprav je Mogliano že izpadel, ni bil nič kaj radodaren z našo še-sterko. Ekipo društva, ki je še pred nekaj sezonami nastopalo v A2 ligi, že poldrugi mesec spet trenira poznani strokovnjak Antonio Scalzotto, ki od svojih igralk vedno zahteva največ. Tako je bilo tudi sinoči, vendar pa je Mogliano naletel na tokrat zelo razpoloženi Koimpex, ki je bil v prvih dveh setih gospodar na igrišču. V prvem setu so gostje takoj povedle z 9:1, nato pa to prednost obdržale do konca. Drugi set je bil na zaCetku bolj izenačen (4:4), vendar si je Koimpex z dobro obrambo in učinkovitim blokom priigral prednost 11:6, kar je bilo spet odločilno. Tretji set je bil izjemno izenačen, trajal pa je kar 43 minut. Koimpex je sicer tudi v tem setu prepričljivo povedel (12:8), vendar pa je moral tokrat računati z ostro reakcijo Mogliana, ki je združeno ekipo celo prehitel in imel pri rezultatau 14:13 dve zaključni žogi. Toda Koimpex je ohranil mimo kri, spet povedel in takoj prišel do šestnajste, odločilne točke. Trener Sain je tokrat igral stalno z istimi igralkami, le v 3. setu je Paola Gregori nadomestila Mamillovo. »Na svojem nivoju so tokrat spet zaigrale Barbara Gregori, Srichia, posebej pa še Benevolova,« je zadovoljno ugotavljal trener Sain po tekmi. Ostali izidi: Alloys - Por-cia 0:3, Sangiorgina - Cavaz-zale 3:0, Schio - Godigese 3:0, Conegliano - Camst 2:3, Noventa - Marzola 3:1. Igralke združene ekipe so se končno lahko veselile Imsa Kmečka banka -San Miguel 3:0 IMSA KMEČKA BANKA: Feri 14+10, Matej Černič 6+18, Cola 4+10, Beltrame 6+8, Mar-chesini 1+0, Florenin 2+6, Koršič, Radetti 0+0, Simon Černič 0+0, Buz-zinelli. San Miguel: 2 asa, 11 zgrešenih servisov, 14 napak, 6 blokov, IMSA: 7 asov, 17 zgrešenih servisov, 11 napak, 16 blokov. Tekma zadnjega kola med Imso Kmečko banko in San Miguelom je bila za ekipi, ki sta si dalj Časa delili drugo mesto na lestvici, le gola formalnost. Goričani so, kot znano, že napreodvaii, San Miguel pa lahko cilja samo še na 3. mesto, ki pa je zgolj prestižni pomena. Kljub temu sta ekipi nagradili publiko z lepo igro, žal pa sta sodnika prevečkart stopala v ospredje z nerazumljivimi posegi, po nepotrebnem delila rumena kartone enim in drugim in trgala sicer tekočo igro. V prvem in tretjem setu je bila tekma vsekakor trdno v rokah plavordečih. Izredno izenačen pa je bil drugi set, v katerem žoga marsikdaj sploh ni hotela na tla in za vsako točko sta se morali ekipi pošteno portuditi. Čeprav je Imsa povedla s 14:11, ni seta takoj zaključila. San Miguel je izenačil prvič pri 14, nato pri 15 točki in slednjič še pri rezultatu 16:16. Toda v najpomembnejšem trenutku so gostje naredili napako in set se jim je tako izmuznil iz ________MOŠKA IN ŽENSKA D LIGA / PRAV V ZADNJEM KOLU______ Espego in Sloga sta si zagotovila obstanek Goričani premagali La Groffo, slogašice izgubile v Rivignanu, k sreči pa je klonila tudi Fontanafredda MOSKADUGA Espego - La Grotta 3:1 (15:5, 12:15,15:11,15:4) ESPEGO: Cemic, Mania, Ma-cus, Campagner, Plesničar, Lukeš, Jelen, Braione, Sergo, Bri-sco, Devetak, Mucci. Z zmago v zadnjem kolu si je združena mladinska ekipa zagotovila obstanek v ligi, saj je v najslabšem primeru pristala na 10., v najboljšem pa celo na 9. mestu, po naših izračunih pa bodo v nižjo ligo izpadle štiri ekipe, če Cordenons ne bo ostal v B2 ligi, sicer pa celo samo tri. Espegovci so mogoče pričakovali, da jim nasprotnik iz Artegne ne bo nudil premočnega odpora. Kljub temu, da se je La Grotta že pred včerajšnjo tekmo vrnila v 1. divizijo, je v Standrežu zaigrala zelo motivirano in je poskusila narediti vse, da bi zmagala. Espego je zelo dobro pričel, nato pa se je naše igralce polastila živčnost in La Grotta je osvojila drugi set, v tretjem pa povedla z 10:8. Tedaj sta sodnika nekajkrat oškodovala goste, ki so izgubih živce in si prislužili vrsto rumenih in rdečih kartonov. Espego je to izkoristil in osvojil tretji set, v četrtem pa je z dobrim servisom popolnoma onesposobil goste. NajveC težav je imel Espego pri menjavi servisa, dobro pa je deloval blok. Poleg vedno solidnih Maniaja in Campagnerja se je tokrat izkazal Lukeš. ZENSKA D LIGA Danone Rivignano - Sloga 3:0 (15:8,15:11; 15:8) SLOGA: Babudri, Crissani 1+0, Furlan 1+1, Kalc 0+2, Kobal, KocjanCiC 0+0, Mauro 0+0, Molassi 6+5, Obad 0+0, Sosič 2+2. Servis (točke, napeke): Sloga 0:5, Danone 6:9. Slogi ni uspelo, da bi v gosteh presenetila solidni Danone, ki je tudi sinoči odigral dobro tekmo, brez večjih naprezanj pa tudi brez večjih napak, kar je bilo še najpomembnejše. Tega žal ne moremo trditi za slogašice. Naše igralke so bile zlasti premalo prodorne na mreži vse preveč je bilo plasira- nih žog, kar pa proti taki ekipi, kot je Danone nikakor ni moglo obroditi sadov. Precej netočnosti je bilo tokrat tudi v obrambi, kar je pogojevalo nadaljno igro. Za šibkejšega nasprotnika bi bilo to dovolj, za izkušenejši Danone pa nikakor ne. Kljub vsemu se je za Slogo prvenstvo zaključilo pozitivno. Včeraj je namreč izgubila Fon-tanafredda s 3:0, kar pomeni, da je naša ekipa obstala na končnem 9. mestu in postila za sabo 5 ekip, kar bi moralo biti tudi dovolj za obstanek. To pa tudi pomeni, da je mlada ekipa dosegla cilj, ki si so ga pri društvu zastavili pred prvenstvom. (Inka) rok. Ob koncu tekme je mnogoštevilna publika, ki se je zbrala v športni palači z dolgim aplavzom pozdravila domače igralce in se jim tako oddolžila za celoletni trud in končno napredovanje. (A.& D.) Lagunalight - Koimpex 3:0 (15:6,15:3,15:2) KOIMPEK: De Cecco, Stabile, Butelli, Miot, Volčič, Božič, Prinčič, Strajn, Riolino, A. Kralj. Trud slogašev v letošnji sezoni je bil očitno že poplačan z obstankom, ki so ga dosegli v prejšnjem kolu. V Paeseju so zaigrali daleč pod svojimi sposobnostmi, bili so demotivirani in domači Lagunalight jim je zadal zelo gladek poraz. Tekma je bila nezanimiva, saj tudi gostitelji niso pokazali ničesar posebnega, čeprav je bila tekma za njih zelo pomembna v boju proti play outu, z zmago pa so si tudi oni zagotovili obstanek. Trener De VValderstein je že po prvem setu ostal brez Stabileja, ki je zaradi bolečin v nogi zaprosil za zamenjavo. Priložnost, da debitira v B ligi, je tako dobil Samo Miot, ki je dobro opravil svojo nalogo. V tem setu je trener zamenjal tudi podajača Butellija s Strajnom, v tretjem setu pa je na igrišče stopil tudi Robert Volčič in Koimpex je igral z dvema podajače-ma, vendar pa se stanje na igrišču ni spremneilo in poraz je bil neizbežen. Ostali izidi: Mec & Gregory’s - Copparo 3:1, Cordenons - Red Level 0:3, Santa Giustina - Riviera 2:3. ŽENSKA CT LIGA / USPESEN KONEC LE ZA KALCEVO EKIPO MOŠKA C1 LIGA Kmečka banka K2 šport v deželnem derbiju v gosteh premagala Libertas Martignacco La Goriziana Zadružna kreditna banka po štirih setih izgubila v Veroni proti Colombu Soča Sobema tudi v Soaveju praznih rok Martignacco - Kmečka banka K2 Šport 2:3 (10:15,5:15,15:9,15:10,10:15) KMEČKA BANKA: H. Corsi 11+9, Zotti, K. Corsi, Brisco 6+12, Trapuzzano 2+1, Princi 6+6, V. Cemic 2+4, M. Cemic 2+1, Braini 1+0, Pitac-co 2+2, Bulfoni 2+0, Pascolat 4+3. Odbojkarice Kmečke banke so z zmago zaključile nastope v Cl ligi, tudi tokrat pa so pokazale zelo dobro skupinske igro. Zmaga Go-riCank je zaslužena, pohvalo pa zaslužijo prav vse igralke, še posebej za peti niz, v katerem so po vodstvu nasprotnic s 6:2 zbrale vse sile, spremenile potek srečanja in zmagale. Zelo dobro so Kalceve varovanke igrale tudi v prvem in drugem nizu. Oba so dobile brez večjih težav, nato pa so tudi nasprotnice začele igrati veliko bolje, kar je nekoliko zmedlo igralke 01ympie. Tako je domačinkam uspelo izsiliti tie break, pa čeprav je trener Kalc poskušal z menjavami igralk in tudi vlog spremeniti potek igre. Po izenačenju na 2:2 je torej o zmagovalcu odločal peti niz, ta pa je zasluženo pripadel Kmečki banki. Colombo - La Goriziana Zadružna kreditna banka 3:1 (15:6,15:7,13:15,15:9) LA GORIZIANA: Tomšič 2+0, Uršič 1+6, Ambrosi 9+11, Mo. Tomasin 8+15, Cemic 3+5, Mi. Tomasin 5+8, Zuccarino 0+0, Braini 1+0, Humar 0+0. Servis: La Goriziana 14 asov/16 napak; Colombo 14 asov; blok: La Goriziana 5+3. Valovke se iz Verone vračajo s porazom, vzrok zanj pa je treba iskati predvsem v sprejemu servisa. Srečanje so igrali namreč v precej nizki telovadnici, tako da je veliko žog po sprejemu končalo v stropu. To je pogojevalo tudi obrambo. Na splošno so Goričanke storile preveč napak, da bi lahko upale na kaj več. Trener Jerončič je bil z igro kljub temu zadovoljen, saj je bil nasprotnik dokaj soliden, predvsem pa veliko boljši kot na prvi tekmi v Gorici, ki so jo s 3:0 dobile valovke. Povejmo še, da je tekma trajala uro in tricetrt, v telovadnici pa je vladala velika vročina, tako da so bile na koncu igralke precej utrujene, saj so res dale vse od sebe. Srečanje se je zaCelo v znamenju izenačenosti, toda sredi prvega seta so domačinke predvsem s pomočjo servisa pobegnile in osvojile set. Drugi niz je bil v bistvu fotokopija prvega, pa tudi začetek tretjega je kazal, da se bo slika ponovila. Trener Jerončič je v zaCetku tega seta na mesto podajača postavil Mašo Braini. Domačinke so vodile z 9:6,11:8 in 12:10, nato pa je v napadu zelo dobro zaigrala Monica Tomasin in valovke so osvojile set. To je vzbudilo nekaj upanja, da se lahko rezultat še spremeni. Toda Colombo je v četrtem setu takoj povedel z 10:2 in nato spravil tekmo pod streho. Enajsta zmaga Kmečke banke K2 šport Soave Volley - Soča Sobema 3:1 (15:11, 15:8,4:15,15:1) SOČA SOBEMA: Klede 2+14, D. Petejan 9+8, Braini 3+6, UršiC 1+6, Brisco 4+9, TomsiC 1+1, R. Petejan 0+3, Cotič 0+0, Makuc, Battisti. Za SoCo Sobemo je sinoči le prišel konec prvenstva, na katerega najbrž ne bodo imeli najlepše spomine. Startali so namreč s precejšnjimi ambicijami, na koncu pa so se morali v bistvu zadovoljiti z vlogo »opazovalca«. Tudi zadnja tekma je bila v skladu z dosedanjimi nastopi. Sočani so namreč zaigrali dobro le na trenutke, kar pa je bilo premalo za uspeh proti nasprotniku, ki je tudi v zadnji prvenstveni tekmi pokazal precej dobro formo. Srečanje s Soavejem je imelo dva obraza. Soča je igrala precej dobro v prvem, predvsem pa v tretjem setu. Prvi niz je bil izenačen do desetice, nato pa so domačini predvsem po zaslugi napak goriške šesterke povedli z 1:0 v setih. V drugem nizu je Soave stalno vodil, v tretjem pa je Soča zaigrala res dobro v bloku in napadu in zlahka dobila ta set. Toda s tem se je tudi končalo. Sočanom je zmanjkalo moči in domačini so v četrtem setu brez težav slavili. MLADI IN MAMILA V šolo na drogo (Misli dijakov o preventivi) Dijaki poklicnega zavoda »J. Stefan« so pri pouku slovenščine pripravili niz člankov o vzrokih, ki privedejo mlade k uživanju mamil. Gre za samostojna razmišljanja na podlagi predelanega gradiva in razgovora o aktualnih temah. V razmislek staršem in vzgojiteljem ter mladim objavljamo izbor člankov izpod peresa dijakov IV . TEI. Preventiva je odgovornost, ki se začenja danes. Jutri bo prepozno. »V zadnjih desetletjih se je raba kemičnih preparatov med otroki in mladostniki nevarno povečala, kar pomeni, da se dandanes mamila dobijo vsepovsod. Glavni kraji, kjer krožijo mamila, so plesi, zabave, lokali... Zadnje čase pa smo dobili alarmanten dokaz, da se droge razširjajo tudi v šolah. - Profesorji se z dijaki premalo pogovarjajo o slabih učinkih dog. - Predavatelji se premalo zavzemajo, da bi pravočasno obveščali že otroke o nevarnosti mamil. - Starši bi morali bolj paziti, kakšne družbe obiskujejo njihovi sinovi in hčere. To stanje ne more več trajati, kajti popolnoma bomo izgubili nadzor nad položajem. Če ne bo več preventive, se bodo mamila neustavljivo razširila med nami. 'Storiti je treba kaj, preden se to zgodi.« Martin Muženič, IV. TEI »Danes večina mladih ljudi vidi rešitev težav v mamilih. To dokazuje, da je vedno več mladih nesposobnih reševati lastne probleme, saj se število narkomanov iz dneva v dan povečuje. Mladina zelo rada poskuša nove stvari, zato lahko zabrede v mamila tudi iz radovednosti. Preprodajalci dajo pogosto mlamila za pokušino zastonj, nato pa jih je treba plačati. Odvisneži ne uničujejo le sebe, ampak tudi ostale, ker jim prodajajo mamila ali jih celo silijo k uživanju mamil. Nasveti: - V šolah bi morali več govoriti o mamilih in o njihovih posledicah. - Tudi v časopisih bi lahko več pisali o tem. Vsak odloča o svojem življenju, in če misli uničiti svojega, bi moral ostale pustiti živeti, ne pa jih skušati potegniti za sabo. Vsakdo bi moral pred zaužitjem droge razmisliti in ne siliti še drugih, če je že sam tako pokvarjen. Brezdelni odvisneži pa se ne ozirajo na nikogar, le da zaslužijo za svoj odmerek droge.« Jadran Cerkvenič, IV. TEI LJUBLJANA / EVROPSKI MESEC KULTURE Sinoči se je v Slovenski kinoteki začel filmski del prireditve Prikaz evropskih filmov in zgodovine slovenskega filma . LJUBLJANA titvenem večeru E Pskega meseca kulti Slovenski kinoteki s *J0Ci filma Lepi S Llauda Chabrola in N Pirnatih avionih Me Klopčiča odprla gl Llrnsko priredite' NVIK - retrospektivo Pskega filma Do zad vala in razstavo Zgo ^ filma na Slovens Slavnostna govorni orla državna sekretar] ^ministrstvu za kul Majda Sirca. Na retrospektivi i pskega filma bodo < imlija predvajali prib filmov iz skoraj evropskih držav, vklj s Celotnim opusom mitirlega poljskega s®rja Krzysztofa Kies ?Lega in sedmimi i Julijanskega cine Nannija Morettija. Slovenska kinotek fIla najmlajsih evro] kinotek je retrospel Pripravila v sodelova mrifivi, kinotekami in Poslaništvi skoraj evropskih držav. 7 JJajvecji filmski dogoe Sloveniji in najobsež 0vrstna retrospekti Prednji in vzhodni E' Poslej, Na njej so pri] 1 Pregled ključnih strovin evropskega 1 0(1 začetka francos novega vala do sode alog, kasneje pa Posebna kataloga. Sinoči so med Cliama omenjenih P® ulici, pred dvo: Poteke, odprli tud Zgodovina fi , lovenskem (od oskega obdobja d< Pm zvoka) s projeki Pozitivov na velike nu. Na ogled so dani eksponati Slovenske kinoteke in slovenskega filmskega arhiva, pri zbiranju katerih so pomagali tudi praški arhiv, sklad nemških kinotek in zvezni filmski arhiv iz Berlina. Vsak večer od 21. do 22. ure bodo predvajali 71 chapozitivov na platnu nasproti kinotečne dvorane. Razstavo je pripravila kustodinja Lilijana Nedič, zajema pa obdobje od leta 1848 od prvih poskusov fotografije na Slovenskem do prvih ozvočenih kinodvoran. Razstava predstavlja ključne dogodke in dediščino slovenskega filmskega in kinetnatograf-skega življenja - od vrtnih skulptur nemškega režiserja Fritza Langa in v Sloveniji odkritega prvenca Ernesta Lubitscha Ko sem bil mrtev pa do mesta slovenske filmske zvezde Ite Rine v evropskem filmu. Predstavili bodo tudi predkinematografske izume, prihod kinematografa v Slovenijo, prve filmske dvorane, prve filmske plakate, filmske zvezde nemega filma, slovenske filmske pionirje in prvo vključitev Slovencev v svetovno kinematografijo. Razstava bo odprta do 17. junija, v njenem okviru pa bodo znova postavili tudi razstavo fotografij Karola Grossmana. (STA) r CANNES / ZAKLJUČUJE SE 50. FILMSKI FESTIVAL -i Brez velikih favoritov za glavne nagrade Angleški režiser Kwietniowski prejel nagrado Pierrot '97 kot »novi talent evropskega filma« CANNES - Danes se bo zaključil jubilejni, 50. filmski festival, vendar so napovedi o morebitnih zmagovalcih sila tvegane. Vendar ne zato, ker bi - kot se je na primer dogajalo v zadnjih letih - prihajalo do razhajanj o končni izbiri med dvema filmoma ali dvema konceptoma sodobne kinematografije, temveč ker je po splošni oceni kandidatov za lovoriko najboljšega zelo malo. Žirija, ki jo vodi francoska igralka Isabbelle Adjani, se bo vseeno morala tako ali drugače odločiti, saj bi težko sprejeli, da bi se prav ob pomembni obletnici festival zaključil brez zmagovalcev. Namigi o takšni možnosti so že prišli na dan, vendar jih je večina zavrnila. Vsekakor naj bi bili v ožjem izboru fifrn iranskega režiserja Kiarostamija (bolj zaradi tega, ker so mojstra doslej prezrli kot zaradi filma samega), »VVelcome to Sarajevo« Angleža VVinterbottoma, »The sweet herafter« Kanadčana armemskega porekla Egoyana in »The Ice Storm« Tajvanca Anga Leeja. Podelili pa so že nagrado Pierrot ’97, ki je namenjena mlademu evropskemu talentu. Žirija se je soglasno odlčila za film »Love and death on Long Island« angleškega režiserja Richarda Kwietniowskega. Italijani, ki nimajo veliko možnosti za nagrade (govori se le o nagradi za najboljšega igralca Johnu Torturru, ki je nastopil v Rosijevem »Premirju«), pa so se odlično odrezali z reklamnimi lepaki in letaki. Prav to gradivo o nekaterih zelo znanih italijanskih filmih je na festivalu šlo odlično v prodajo. Po pokloni igralcu Marcellu Ma-stroianniju in režiserju Marcu Ferri-riju pa so se na festivalu spomnili tudi režiserja De Santisa, ki je preminil. Prav udeležba na festivalu leta ’49 mu je z odličnim filmom »Riso ama-ro«, s katerim je zaslovela tudi Silvana Mangano, mu je prinesla mednarodno priznanje in sloves. Režiser, ki ga kritiki označujejo kot pesniškega glasnika delavskega razreda in kmetov, zadnja leta ni več ustvarjal. GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V sredo, 21. t. m., ob 20.30 zaključek letošnje sezone s komedijo Borisa Kobala »Afrika ali na svoji zemlji«. V Četrtek, 22. t. m., ob 10. uri predstava za šole J. in W. Grimm »Palček«. Ponovitvi v petek, 23 in v ponedeljek, 26. t. m., ob 10.30. SSG gostuje s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji« jutri, 19. t. m., ob 20. uri v Kranju; v četrtek, 22. in v petek, 23. t. m., ob 20.30 v Novi Gorici. Gledališče Verdi Danes, 18. t. m., ob 18. uri ponovitev koncerta, ki so ga izvedli ob slavnostni otvoritvi prenovljenega gledališča. Nastopata orkester in zbor Gledališča Verdi. Orkester vodi Wol-demar Nelsson, zbor pa Franco Monego. Na programu Verdijeve skladbe. Gledališče Rossetti TS Festival Danes, 18. t. m., ob 18. uri v gledališču Cri-stallo - Stalno gledališče FJK in Gledališče La Contrada »Alida Valli che nel Quaranta ieri putela«, nastopata Orazio Bobbio in Ariella Reggio; ob 20.30 v Avditoriju Muzeja Revoltella »La morte di VVinckelmann«, tekst in režija Franco Pero; ob 22.30 v Gledališču dei Fabbri »Disturbi di memoria« Man-lia Santanellija. Jutri, 19. t. m., ob 18. uri v Kulturnem domu »Un biglietto di teatro, un solo penny«; ob 21. uri v gledališču Cristallo »Alida Valli che nel Quaranta ieri putela«; ob 21. uri v Avditoriju Muzeja Revoltella »La morte di Winckelmann«; ob 21. uri v Gledališču dei Fabbri »Disturbi di memoria«. Za abonente stalnega gledališča je vstop prost. V teku je predprodaja vstopnic za predstavo »Irma la dolce«, ki bo na sporedu od 28. maja do 8. junija. PORTOROŽ Avditorij Danes, 18. t. m., ob 18.00 in ob 20.30 film »Seme zla« (The DeviLs own). LJUBLJANA Evropski mesec kulture Cankarjev dom: v torek, 20. t. m., ob 20.30 v Linhartovi dvorani premiera za gledališki in plesni abonma: nova slovenska komorna opera »Ime na koncu jezika« Mitje Vrhovnika Smrekarja. Ponovitvi v Četrtek, 22. in v ponedlejek, 26. t. m., ob 20.30. Mestno gledališče ljubljansko: danes 18. t. m., ob 22. uri La Strada - Marmelad. Režija Stefan Moskov. Plesni teater Ljubljana: jutri, 19. t. m., »De-pend dance« v sodelovanju s Acarte Lisbona s Portugalske. KCD France Prešeren: jutri, 19. t. m., ob 22. uri šala za jazz, trio in igralca »Medved«. Mladinsko gledališče: jutri, 19. in v torek, 20. t. m., ob 20. uri gledališče Stary Krakow »Operetta«. Club Metropol: jutri, 19. t. m., ob 22. uri Vi-deospotting. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V soboto 24. t. m., ob 20. uri proslava ob 50-letnici Radijskega odra. GORICA Kulturni dom - Gorica Kinema: V Četrtek, 22. t. m., ob 20.45 film »Nekje vmes«. Prireja Kinoatelje. KOROŠKA BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati: danes, 18. t. m., ob 16. uri ponovitev igre F.S. Finžgar »Divji lovec«. TINJE Dom prosvete Sodalitas: v torek, 20. t. m., ob 10. uri dia predavanje o Rimu; ob 19. uri bo Marco Kargl ingral na harmoniko slovenske narodne pesmi. CELOVEC Gospodarska zbornica za Koroško - slav. dvorana: v sredo, 21. t. m., ob 19.30 »Slove- nija v EU - konkurenca ali šansa za koroško gospodarstvo?«. Modestov dom: v četrtek, 22. t. m., ob 19.30 koncert rusjdh virtuozov. BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati: v Četrtek, 22. t. m., ob 18. uri koncert uCencev Glasbene šole in koncert klasične glasbe. ŠENTJANŽ V ROŽU K&k center: v petek, 23. t. m., ob 20. uri »Plešasta pevka, delirij v dvoje«. Gostuje Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Pomladna simfonična sezona 1997 Prvi koncert bo 23. t. m.. Nastopil bo orkester gledališča Verdi s skladbami Schuberta, - VVagnerja in von VVeberja. i Univerza Jutri, 19. t. m., ob 18. uri koncert Akademi-I sches Symphonieorchester z Dunaja. Dirigent Martin Braun. SAMATORCA 1 V cerkvi sv. Urha bo danes, 18. t. m., ob 19. uri koncert komornega zbora Kras pod vodstvom Matjaža Sceka. VeCer prirejata zgo-niška župnija in KD Rdeča zvezda. GORICA Kulturni dom V petek, 23. t. m., ob 20.30 koncert latinskoameriške glasbe z brazilskim kitaristom Albertom Chicaybanom. TRŽIČ Občinsko gledališče V Četrtek, 22. t. m., ob 20.30 koncert ciklusa Contaminazioni: nastopil bo Francois-Joel Thiollier. NOVA GORICA Na dvorcu Vogrsko bo jutri, 19. t. m., ob 20.30 nastopili pevci iz Češke »Madrigalni kvintet Brno«. RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične- ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Arte e Stato«; danes, 18. t. m., ob 11. uri voden obisk razstave. Sala Albo Pretorio (Trg-Piazza Piccola 3): do 21.5. razstavlja Claudio Cerni-goi. Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je razstava-laboratorij Bruna Munarija »L’ar-te di tutti«. Gledališče Rossetti - Spazio Rossetti: do konca maja bo na ogled razstava »Generali in Modiano«. Galerija - Studio d’arte Nadia Bassanese (Trg Giotti 8): razstavlja kipar Nane Zavagno. Sedež letovišCarske ustanove (Ul. S. Nicolo 20): do 20.5. razstavlja Claudio Cosmini. Palača Costanzi: na ogled je razstava »Chi e di scena... 1982-1992« v sodelovanju z občinskim muzejem C. Schmidi, občinskim muzejem zgodovine in umetnosti in občinskim gledališčem G. Verdi. Pomorska postaja - Dvorana Tiepolo: na ogled je razstava »Geofisica e Geologia Marina in Antartide«. Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): do 30. t. m. je na ogled razstava Felicite Frai. Bottega del Mondo (Ul. Torrebianca 29b): Združenje Senza confini - Brez meja prireja od 10. t. m. fotografsko razstavo Rina Scuc-cata »Portret Mozambika«. GORICA Kulturni dom: na ogled je razstava umetnikov Adriana Velussija in Antonia Veroneja. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava Vena Pilona ob 100-letnici rojstva. ARS Galerija: razstavlja Teresa Lendaro. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: razstavlja Sol LeVVitt. Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse 7): do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avstrija, Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«. ŽITARA VAS Kulturni dom Kumst: na ogled je etnološka razstava o lanu in ovci »Ko je cvetel lan«. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) I Peter 'jilklil TV dnevnik Športna tribuna Pri nas doma BORIS S. popravila TV - VCR antene - SAT Ul. degli Alpini 91 OPČINE ^ Telefon: (040) 214871 J ® RAI 1 6.00 6.45 7.30 8.00 8.30 10.00 10.45 11.45 12.20 13.30 14.00 118.00 118.35 19.15 19.35 20.00 20.30 20.45 22.25 22.30 23.30 0.15 0.35 Aktualno: Euronevvs Aktualna odd. o zdravju: Check-up Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Variete: I/albero azzurro - Piavo drevo Variete: La banda dello Zecchino, vmes nan. II mondo segreto di Alex Mačk Aktualno: Linea verde - Zelena Črta MaSa Nab. oddaja: Sedmi dan Aktualno: Linea verde -Zelena Črta - Maremma (vodi Sandro Vannucci) Dnevnik Variete: Domenica in (vodi Mara Venier, sodelujejo don Mazzi), vmes športna oddaja (17.20) Cambio di campo Dnevnik Šport: 90. minuta Variete: Domenica in Vremenska napoved Dnevnik Športne vesti Nan.: Linda e il brigadie-re - La morale della for-mica (i. Claudia Koli, Nino Manfredi, Pierfrance-sco Loche, D. Formica) Dnevnik Aktualna oddaja: TV7 (vodi R. Tamberlich) Aktualno: Braille e din-torni Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori in vremenska napoved Aktualno: L’ isola che non c’e RAI 2 7.00 7.05 10.05 11.00 11.25 11.30 13.00 13.30 13.55 14.55 15.55 17.55 19.00 19.50 20.30 Dnevnik Variete: V družini (vodita Tiberio Timperi, Barbara D’ Uršo, vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik Evangeličanski binkostni obred Nedeljski Disney, 10.40 dok. Štirinožni prijatelji Risanke: Darkvving Duck Variete: V družini Dnevnik, 13.20 Tg2 Mo-tori Aktualno: Telecamere Motociklizem: VN Italije Komični filmi S. Laurela in O. Hardyja Tenis Nan.: Hunter Košarka: Benetton - Team System Šport: Tgs Domenica sprint Dnevnik Tg2 Variete: Carosello (vodi Ambra) Dnevnik, izredna odd. o volitvah in vreme Protestantizem Variete: Supergiovani (vodi Franco Santoro) Replay: Don Backy RAI 3 Variete: Fuori orario Dober dan. glasba! Film: Mezzogiorno di fi-fa (kom., ZDA ’56) H 12.25 Motociklizem: VN Mugella (125 cc.) IHKd Dokumenti B Aktualno: W W W Lavo-ri (vodi F. Calligano) Deželni dnevnik, 14.15 dnevnik Šport: tenis Šport: Quelli che il cal-cio..., 16.25 Quelli che il calcio... Dokumenti Vreme, dnevnik, deželne vesti in Šport Aktualno: Affari di fami-glia, 20.15 Blob Aktualna odd. o zdravju: Elisir (vodi M. Mirabella) Športna nedelja Dnevnik, deželne vesti NoCni dnevnik, vreme Nogomet A lige Variete: Fuori orario Mestieri per vivere Film: Il portaborse (dram., It. ’91) gg RETE 4 ITALIA 1 {r Slovenija 1 Slovenija 2 6.00 8.30 10.00 10.45 12.30 13.30 14.00 15.00 18.00 19.30 20.35 23.00 1.30 Nan.: A cuore aperto, 7.00 Per amore della leg-ge, 7.55 Pregled tiska Nedeljski koncert Masa Aktualno: La domenica del villaggio (vodi Davide Mengacci), vmes (11.30) dnevnik Kolesarstvo: L’ Italia del Giro Dnevnik Tg4 La macchina del tempo Kolesarstvo: Arriva il Giro, 15.30 Kolesarska dirka Giro d’ Italia, 17.00 Studio tappa Nan.: Hawaii Kolesarstvo: Giro sera Film: Giovannj Falcone (drams, It. '92, i. M. Placi-do, G. Giannini) Film: Tacchi a spillo (dram.. Sp. ’91, r. P. Al-modovar, i. V. Abril) Nedeljski koncert S CANALE 5 6.00 9.00 9.45 11.45 12.15 13.00 13.30 18.10 20.00 20.30 22.45 23.15 23.45 0.15 0.30 Na prvi strani Nabožna oddaja: Le fron-tiere dello spirito Nan.: Extralarge - Cercasi gemello disperatamente (i. Bud Spencer, Michael Winslow, Erik Estrada) Nan.: Nonno Felice (i. Gino Bramieri) Glasba: Superclassifica Lestvica LP (vodi Laura Freddi) Dnevnik Variete: Buona domenica (vodijo Fiorello, M. Co-stanzo, Claudio Lippi, Paola Barale) Nan.: Due per tre (i. Johnny Dorelli, Loretta Goggi, Marta Forghieri, A. Sacco) Dnevnik TG 5 in vreme Variete: Buona domenia -Gran finale (vodijo Fiorello, Maurizio Costanzo, Claudio Lippi, P. Barale) Aktualna oddaja: Target (vodi Gaia De Laurentiis) Aktualna oddaja o modi: Nonsolomoda Aktualna oddaja na temo: Corto circuito -Vraževerje (vodi Gian Ar-turo Ferrari) Nočni dnevnik Aktualna odd. o kulturi: Le notti deli’ angelo Otroški variete, vmes nan. in risanke ter varieteja Bim Bum Bam Variete: Magazine, 9.55 La nostra inviata Manue-la, risanke Variete: Sorridi, c’e Bim Bum Bam, risanke Aktualno: Ciak junior Nan.: Adam 12 Šport: Grand Prix Odprti studio Šport: Vodič nogometnega prvenstva Glasb, oddaja: Suede Aktualno: Hotel Califor-nia Nan.: Agli ordini papa Film: Yesterday 2 (kom., It. ’85, i. Gerry Gala) Film: La collina degli sti-vali (vestern, It. ’69) Nan.: Star Trek - Nevarne živalice Odprti studio, vreme Aktualno: Fatti e misfatti Nan.: Happy Days Variete: Nedeljski Mai dire gol Nan.: X-Files - Tetoviranec (i. G. Anderson, D. Duchovny) Športna oddaja: Pressing Italija 1 šport Film Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Ozare (ponovitev) Otroški program: nan. Željko, 8.35 Živ žav, 9.25 Dodojeve dogodivščine ŠE Na vrtu Nedeljska maša Q Dok.: Svet divjih živali t j Obzorja duha IU Pomagajmo si tj Nedeljska reportaža Poročila Ljudje in zemlja Videostrani Planet In Film: Apaluza (vestern, ZDA ’66, i. M. Brando) Obzornik Nan.: Popolna tujca Alpski večer ’97 (2. del) Korenine slovenske lipe: Križ na gori Barmani na bledu Včeraj, danes, jutri Risanka, 19.15 Loto TV Dnevnik, vreme Šport, Zrcalo tedna Zoom Moški ženske Včeraj, danes, jutri Poročila, vreme Film: Zaslepljenje (ZDA '71, i. C. Eastwood) Videostrani 8.00 8.30 9.10 9.55 10.55 11.15 12.40 14.50 18.00 19.30 19.55 20.00 20.55 21.25 21.50 22.35 23.50 0.50 Euronevvs Mali oglasi: Gobarji (A. Marodič) Tedenski izbor: Lahkih nog naokrog Zlata šestdeseta leta slovenske popevke - Nostalgija z avtorji: Scenograf Jože Spacal (21. oddaja) Nanizanka: Izzivalci (Fr., 19. epizoda) NibelunSki prstan - Sieg-fred (R. VVagner, 3.) Motociklizem: VN Italije (prenos iz Mugella) Tenis: Turnir ATP (finale, prenos iz Rima) Atletika: Sikijev Memorial (posnetek iz Celja) Nanizanka: Izzivalci (Fr., 20. epizoda) Včeraj, danes, jutri Angleška nadaljevanka: Bramwell (4. del) Slovenski magazin Avstralska dokumentarna nadaljevanka: Svet čudes (4. del) Šport v nedeljo Koncert VViener Akade-mie Tok Noč Tok - TNT (ponovitev) Slovenski magazin (ponovitev) S TELE 4 B Koper 19.30 13.00 13.55 14.45 17.00 19.45 20.35 22.30 0.00 22.00 Dogodki in odmevi Glasba: Ramble Tamble Oddaja o živalih Nad.: La ribelle Eta a confronto Športna oddaja Film: I tre moschettieri La salute in pillole Film: Piccolo Lord Euronevvs, 16.30 Ameriški avtorji: Edgar Allan Poe Peter Pan Club, 17.30 Baba Malti Fam vodijo naše stezice Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Nan.: Nočni sodnik. 19.45 Dok. oddaja, 20.00 Vesolje je Istra in..., 21.00 Nan.: Leteči zdravniki Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, 22.05 Športni dnevnik Globus, 22.45 Jadranje - Portorož TV Dnevnik-Vsedanes 0 MONTECARLO 13.00 12.15 14.00 16.10 18.20 19.30 20.30 22.50 19.30, 22.30, 0.20 dnevnik, 13.15,19.50 Šport Nan.: Free Spirits, 13.00 Booker Avtomobilizem Cartoon Netvvork Sunday Oddaja o motorjih Crono Montanellijeva nedelja Film: Un detective parti-colare (krim., ZDA '88) Film: L’ amore e il san-gue (pust., ZDA ’85, i. Rutger Hauer) OVEN 21. 3. - 20. 4,: Na žalost bodo dnevi prek-^1 ratki za vse, kar bi vi radi postorili. Pri miru ne boste mogli dolgo zdržati, zato si, če je le mogoče organizirajte čim bolj dinamičen in raznolik delovni umik. BIK 21. 4. - 20. 5.: Čeprav stojite na zelo negotovih tleh, čutite v sebi čisto posebno moč. Ker ste dovolj praktični in realistični, se boste znali prav odločiti. Glede denarja bodite za zdaj se previdni. DVOJČKA 21.5.-21.6.: V vas se zbira ogromno energije, ne veste pa še, kako bi jo Cim bolje izko-ristili, zato vam včasih bolj škodi, kakor koristi. Začnite bolj smiselno razporejati svojo energijo. RAK 22. 6. - 22. 7.: Ker prav zdaj niste najbolj odporni, morate nekoliko bolj varčevati s svojimi močmi. Privoščite si dovolj spanja in jejte z vitamini bogato hrano. Kar počnete delajte zbrano. /" "A Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.00 BinkoStna masa; 10.05 Kviz: Quo vadiš; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 17.35 Minute za; 18.05 Igra; 18.35 Evropski mesec kulture; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.35 Gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Stergo ergo; 13.00 Športno popoldne, gost izbira glasbo, zimzelene melodije, nogomet; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.50 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo; 22.30 Drugi val. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00,Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 10.40 Izbrana proza; 13.05 Evropski mesec kulture; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasba; 18.05 Spomini, pisma, potopisi, 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Operna glasba; 22.05 Nove prevodne strani; 22.30 Orgelska glasba; 23.50 Napoved; 23.55 Utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 -104,3-107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev; 8.15 OKO ob-veščajo;8.50 Reklama za Nedelo; 9.00 Za zdravje; 9.00 Kmetijski nasvet; 9.30 Primorske glasb, šole; 10.10,11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du, jes?l; 14.30 -19.00 Na športnih igriščih; 15.00 Power play, 15.30 DIO; 17.30 Osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 20.00 Primorska poje; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.50 Horoskop; 8.00 Opereta; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Kino-Gledališče; 10.15 Sigla single;! 1.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 13.40 Bella Bellissima; 14.00 Lestvica LP; 15.15 London Calling; 16.00 Ferry šport, 18.00 Smešne zgodbe; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in Šport. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9,45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: Družina Ze-bedej (kjer vsi so polni idej, 3. del); 10.30 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš Cas; 12.00 Srednjeevropski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Ana prau Ijepa komedja sez treme uosjebame (M, Petaros, r. A. Rustja); 15.00 Iz Krajevnih stvarnosti: Iz naših prireditev, nato Glasbeni predah; 17.30 Poročila, nato šport in glasba;! 9.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koroška 6.00-7.00 Dobro jutro, Koroška! - G ute n Morgen, Kdrnten - Duhovna misel (žpk. Jože Valeško); 18.00-18.30 6X6. M &L UEV 23. 7. - 23. 8.: Na delovnem mestu se vam ponujajo lepe možnosti za napredovanje in izboljšanje svojega materialnega statusa. Ne zanašajte se na obljube in pomoč sodelavcev. DEVICA 24 8.-22.9.: Končno boste nekoliko bolj sproščeno zadihah. Počutili se boste bolj gotove vase, zato bodo v hipu izginile vse skrbi, ki so se vam še pred kratkim zdele nerešljive. TEHTNICA 23.9. - 22,10.: Izkoristite zatišje na delovnem mestu in se malo bolj posvetite sebi Vzemite si čas za potovanja ali dodatno izobraževanje. Razširite svoja obzorja. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Odpotijte se od napornega službenega umika. Sprostite se in pozabavajte. Ne poskusite pa se odpočiti, s spanjem, ker bi bili potem še bolj izmučeni. STRELEC 23. 11.-21.12.: Manj odporni boste, zato morate paziti na svoje zdravje. Potrebovati boste nekaj več počitka, zato je Se dobro, da je najbolj naporno obdobje v službi že za vami. KOZOROG 22.12. - 20. 1.: Živčna vojna na delovnem mestu se bo nadaljevala. Ce je le možno, se izognite sporom s sodelavci. Doma se boste bolje počutiti, saj bo partner razumevajoč. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Ste v zelo ustvarjal" nem obdobju. Ne primanjkuje vam ne volje ne idej za ustvarjalnost. Svoje mod boste črpali iz skritih rezerv in tako presenetili sebe in tudi druge ljudi. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Zvezde vam niso naklonjene Manjka vam samozavest. Pogovarjajte se s prijatelji, saj bo pogovor deloval zdravilno. Razmislite kaj nri' šiite doseči v življenju, in se tega držite. RAI 3 slovenski program ® RAI 1 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodi Melba Ruffo), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.35, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Stringimi forte fra le tue braccia (vojni, ZDA ’51, i. VVilliam Hol-den, Nancy Olson) Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina (vodita Luca Sardella in Janira Majello) Dnevnik Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Dokumenti: Passaggio a Nord-Ovest Sedem dni v Parlamentu Mladinski variete Solle-tico, vmes risanke in nan. Zorro (vodita E. Fer-racini, Mauro Serio) Dnevnik* Aktualnba oddaja: Italia sera - Italija Zvečer Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in Šport Variete: La zingara (vodi Cloris Brosca) Film: Sostiene Pereira (dram., It. '95, r. R. Faen-za, i. Marcello Ma-stmianni, Nicoletta Bra-schi, Stefano Dionisi) Dnevnik Aktualna oddaja: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) NoCni dnevnik Aktualno: L’ alba della Repubblica Aktualno: Potihoma 521 Dokumenti: Una sera, un libro - O knjigah, 1.45 Pisatelji pripovedjuejo i RAI 2 7.00 9.00 9.35 10.45 11.00 11.15 11.30 13.00 14.00 16.15 16.30 18.15 18.40 19.00 19.50 20.30 20.50 23.00 23.30 0.30 Variete za najmlajse, vmes risanke, 8.35 nan. Lassie Zidovska kultura Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Aktualno: Perche? -Zakaj? Rubrika o zdravju Tg2 33 Dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) 17.15 Dnevnik Aktualno: Kronika v Živo Dnevnik in šport Sereno variabile Nan.: Hunter Variete: Go-Cart Večerni dnevnik TV film: Inšpektor Der-rick - Mož pod dežjem -Končna postaja (i. H. Tappert) Variete: Macao Dnevnik, vreme, 0.10 Danes v Parlamentu, 0.20 nočni šport Aktualno: Telecamere, 0.50 Jaz pisem, ti pišeš ^ RAI 3 6.00 8.30 8.50 10.30 12:00 12.15 14.00 15.30 17.00 17.30 18.25 18.30 19.00 20.00 20.40 22.30 22.55 23.45 0.30 Jutranji dnevnik : Famosi pgr 15 minuti Dokumenti: Elisir Temamagazine Dnevnik Aktualno: Telesogni, 13.00 Media/Mente, II grillo Deželne vesti, dnevnik, vreme, 14.50 Znanstveni dnevnik, Tgr Evropa Športno popoldne: nogomet B in C lige, 16.40 atletika Aktualno W W W Lavori Dok.: Geo magazine Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti, deželni šport Aktualno: Od 20-ih do 20-ih, 20.15 Blob Aktualna odd. o nepojasnjenih pojavih: Misteri Dnevnik, deželne vesti Aktualna oddaja o ženski problematiki: Prima-donna Šport: Ponedeljkov proces Dnevnik, pregled tiska §3 RETE 4 ITALIA 1 {r* Slovenija 1 fr* Slovenija 2 6.00 6.50 8.50 11.45 12.45 13.30 14.00 14.15 14.55 15.00 17.45 18.55 19.30 20.00 20.35 23.00 Nad.: Lasciati amare Film: Bellezze a Capri Nad.: Vendetta d' amore, 10.00 Perla nera, 10.30 I due volti deli’ amore, 11.00 Aroma de cafe, vmes (11.30) dnevnik Kolesarstvo Kviz: La mota della for-tuna - Kolo sreče . Dnevnik Es 1' essenza della vita Nad.: Sentieri - Steze Pianeta bambino Kolesarstvo: Arriva il Giro, 15.30 3. etapa, 17.00 Studio tappa Kviz: OK, il prezzo d giu-sto! - Cena je prava Dnevnik in vreme Šport: Giro sera Variete: Game Boat Aktualno: Večerni forum Film: Il cuore nero di Pariš Trout (dram., ZDA ’91, i,. D. Hopper) 3 CANALE 5 6.00 8.45 11.30 13.00 13.25 13.40 14.10 15.30 16.00 .18.00 18.45 20.00 20.30 20.50 22.45 23.15 1.30 1.45 Na prvi strani, vreme Variete: Maurjzio Costan-zo Show Aktualno: Forum - Sodišče (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, Dylan Neale) Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in Zenske (vodi Maria De Filippi) Aktualno: Forum pripoveduje TV film: Le tre mogli di Norman (dram., ZDA ’95, i. Beau Bridges, Pam Davvber, Joanna Kerns) Aktualna kronika: Veris-simo (vodita Cristina Pa-rodi, Enrico Papi) Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Gerry Scotti, Franco Oppini) Film: Impatto imminente (dram., ZDA ’93, i. Bruce Willis, S. Jessica Parker) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.30) dnevnik Sgarbi quotidiani Striscia la notizia 6.10 9.15 11.20 11.30 12.20 12.55 13.55 14.35 15.00 16.00 17.30 18.30 19.00 20.00 20.30 20.45 22.45 0.15 Otroški variete, vmes nanizanke in risanke Nan.: A-Team, 10.15 Ma-gnum P.I. Aktualno: Planet Nan.: Mc Gyver Šport studio, i2.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Happy Days Variete za najmlajse: Ciao Ciao Parade in risanke Street Shark, 14.30 Free Pass Varieta: Colpo di fulmine Nan.: Altamarea Variete za najmlajše, risanke, 17.25 L’ allegra fattoria Nan.: Primi baci, 18.00 Karine in Ari Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Baywatch Variete: Edizione straordi-naria! (vodi Enrico Papi) Aktualna odd.: Studio aperto - Odprti studio (vodi A. Cecchi Paone) Film: A Beverly Hills... signori si diventa (kom., ZDA ’93, i. E. Eleniak) Variete: Facciamo caba-ret (vodi Claudio Bisio) Veliki britanski nogomet STELE 4 [II 16.45, 23.00, 1.355 Dogodki in odmevi Nad.: La ribelle Nogomet 2 Ponedeljkov Zoom u Športna oddaja fl Košarka U Zoom SBI Film: Gane arrabbiato MONTECARLO 13.00 10.30 13.15 14.00 16.10 20.10 20.30 22.50 19.30, 22.30, 0.45 Dnevnik, 13.20, 20.20 Šport Due come voi Strettamente personale Film: La grande missione (pust., ZDA ’40) Varieteja: Tappeto volan-te, 17.55 Zap Zap Blink Šport: Biscardijev proces Film: A muso duro (dram., ZDA ’74, i. C. Brosnon, Linda Cristal) Vremenska panorama Euronevvs Včeraj, danes, jutri Videoring Tedenski izbor: nan. Popolna tujca (ZDA. 19. epizoda) Film: Zaslepljenje (ZDA) Za TV kamero Utrip Zrcalo tedna IMOI Poročila | TV igrica: Hugo (pon.) Tedenski izbor: Zoom, 15.05 Ljudje in zemlja Moški ženske T Dober dan, Koroška ” Videostrani Obzornik Otroški program: Radovedni TaCek: Leča, 17.30 Dok. oddaja: Skrivnost-než z oklepom (Nem.) Po Sloveniji O naravi in okolju TV igrica: Lingo Včeraj, danes, jutri Risanka Žrebanje 3X3 TV dnevnik, vreme, šport Dosje Oddaja o turizmu: Homo turisticus Osmi dan Včeraj, danes, jutri Odmevi, vreme, šport Ameriška nanizanka: Hudson Street (i. Tony Danza, Lori Loughlin) Film: Ripa Propade (Finska, ’92, r. Christian Lindblad, i. Sam Huber, Mari Vainio) Osmi dan (pon.) Videoring TV jutri, videostrani 8.45 9.00 10.45 11.50 12.20 13.05 13.30 14.20 14.50 16.05 16.55 17.25 18.15 19.00 19.30 19.55 20.00 20.50 21.40 21.45 22.45 0.15 - 0.45 Teletekst Euronevvs Otroški program: Na potep - Po spominu... (oddaje iz arhiva otroškega in maldinskega programa) Tedenski izbor: Znanje je ključ Šport v nedeljo 17. Srečanje tamburaških skupin in orkestrov Slovenije (1. oddaja) Dokumentarna serija: Glive James (VB, 6. del) Obzorja duha Kocert VViener Akademie Nad.: Bramvvell (4. del) Nanizanka: Izzi-valci (Francija, 20. epizoda) Ameriška nanizanka: Jake in debeluh (i. Wil-liam Conrad, Joe Penny, A. Campbell, Rebecca Bush, 7. epizdda) Sedma steza Recept za zdravo življenje Ameriška nanizanka: Simpsonovi (80. epizoda) Včeraj, danes, jutri Nan.: Komisar Rex - Smrtonosna doza (Nemčija, r. Bodo Furneisen, i. J. Lat-sch, Sissy Hofferer, 12. epizoda) Dokumentarna oddaja: Kamikaze (VB) Včeraj, danes, jutri Roka rocka Brane Rončel izza odra Recept za zdravo življenje (ponovitev) @ Koper 15.00 16.10 17.00 18.00 18.45 19.00 19.25 20.30 21.25 21.35 22.00 22.15 Euronevvs Nanizanka: Leteči zdravniki Istra in..., 17.30 Globus Program v slovenskem jeziku: Studio 2 šport Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, Šport Reportaža,20.00 Dokumentarna odd.: Beyond Nan.: Orožnikove zgodbe (i. A. Foš, C. Andre, 2. epizoda) Dokumentarna oddaja: Umetniki v svet Evropski kulturni magazin: Aliča Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Euronevvs 22.30 Program v slovenskem jeziku: Oddaja o zamejskem Športu in športnikih - Sportel r Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.50 Biovreme; 8.05 Polka je ukazana; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Varnostna kultura; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 18.30 Minute .za,..; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Etnogla-sba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5-00,6.00,6.30, 7.30,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.10 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.00 Drobtinice; 14.40 Računalniški val; 15.30 DIO, vmes šport, vreme; 17.00 Evropop; 17.35 V računalniku; 18.00 Vroči stol; 18.50 Orna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7'00,‘ 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba ; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Baročni koncert; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO; 16.05 Divertimento; 16.45 Enciklopedija Slovenije; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Kulturni globus; 18.15 Slov. glasb, ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.15 Intermezzo; 20.30 Koncertna sezona EBU; 22.30 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,17.30,19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturne napovedi; 9.45 Odgovori na rešeto; 11,00 V podaljšku: športni rezultati; 13.00 Daj, povej; 15.00 Ob robu igrišča; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Bla bla radio; 19.30 Z N. Benčič na Modrem V.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.15 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Sigla single; 11.30 Souvenir d' ltaly; 12.55 pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.55 Lo-candina; 16.00 E.. State freschi; 18.45 Istrske legende; 19.20 Sigla single; 19.45 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Iz četrtkovih srečanj, nato Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Beli macesen (r. J. Povše, 1. del); 9.40 Iz roda v rod; 10.30 Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Zborovska glasba; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Pianist Bruce Vogt; 18.00 Znanstveno raziskovanje: Izzivi postindustrijske družbe, nato Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-gen, Karnten; 18.10-19.00 Glasbena. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. del Montecchi 6, tel. 040-7796699 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Iialija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER , SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 66 X \ c A DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.36 in zatone ob 20.26. Dolžina dneva 14.50. PLIMOVANJE Danes: ob 2.38 najnižje -34 cm, ob 8.34 najvišje 15 cm, ob 13.54 najnižje -23 cm, ob 20.16 najvišje 45 cm. Tutri: ob 3.02 najnižje -43 cm, ob 9.08 najvišje 21 cm, ob 14.28 najnižje -24 cm, ob 20.42 najvišje 49 cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m..............26 1000 m...............21 1500 m...........,...15 2000 m............11 2500 m ............7 2864 m.............3 TRADICIONALNO SREČANJE SLOVENSKIH ŠOL, POIMENOVANIH PO PISATELJU PREŽIHOVEM VORANCU Prežihove šole se srečujejo vsako leto v drugem kraju, tam kjer prebivajo Prežihove!. V Dolini so tokrat že tretjič. Višek vsakega srečanja Prežihovcev je kulturna prireditev. Tako je bilo tudi v petek v gledališču Prešeren, kjer so se predstavili pred polno dvorano učenci vseh Prežihovih šol. Program je otvorila ravnateljica Ksenija Dobrila, ki je v govoru poudarila, da so Prežihova srečanja izredno dragocena, ker vsaka Sola predstavlja košček slovenske zemlje, njene posebnosti, od Prekmurja do Doberdoba in srečanje utrjujejo dobre in pristne vezi med ljudmi, ki enako čutijo in mislijo. Za nas zamejce pa je ta vez med šolami tudi povezava z domovino, ker je prav intenzivnost te povezanosti tudi pogoj za razvoj jezika in kulture. Zahvalila se je dolinski občinski upravi za pomoč ob srečanju in predvsem staršem, ki so skupaj z učitelji pripravili v teku leta več pobud za zbiranje fondov, gostili otroke po domovih in organizirali letošnje srečanje. Nato je pozdravil župan Boris Pangerc, ki je predočil bogastvo Prežihovega opusa za mladino in duha, ki iz njega veje in veže Prežihovce. Pozval jih je naj tako nadaljujejo kot doslej. Sledil je program, ki sta ga prisrčno povezovala Jan in Nicol. Prvi so nastopili otroci dolinskega otroškega vrtca, ki so prisrčno zapeli Kekčeve in narodne pesmi. Sledil je nastop učencev iz Bistrice pri Lendavi, predstavili so svoje Prekmurje in igrali prekmurske viže. Mariborčani so nastopili z glasbeno točko Trio flavt. Prežihove! iz Raven na Koroškem so segli po odlomkih iz Vorančevih črtic za mladino in poudarili, da jim je Prežih v zgled, ker se ni bal življenja, in je delal svet boljši z govorjeno in pisno besedo. Jeseničani so predstavili Kekčevo deželo in Kekca junaka, ki pooseblja veselje, pogum in dobro voljo. Iz Ljubljane so nam podali v razgibanem prizoru pesmi iz Čenčarije pesnika Toneta Pavčka in nam pripravili pravo presenečenje, saj so poskrbeli, da je bil sam Pavček prisoten, ki je potem še sam podal svoji pesmi o mami in tatku. Iz Doberdobske šole so prišli prav vsi in zapeli v zboru in zaplesali v kolu. Krog so sklenili še dijaki dolinske srednje šole z razgibanim modernim disko plesom in pesmijo, nato pa za zaključek dolinski Prežihovci, ki so prikazali v narečju delček življenja Savrink. Prežihova srečanja imajo to posebnost, da se učenci teh šol merijo na odru in s kulturnim programom podajajo svoje misli, občutke, želje., in letos je dihalo iz vsakega nastopa z otroško razigranostjo veselje in dobra volja, povezano s prijateljstvom, prav prisrčen in hrabrujoč optimizem, povezan sicer s preteklostjo, s svojo zemljo, ampak uperjen v bodočnost. Ob zaključku je Katja Malalan prinesla še pozdrav in dobrodošlico v imenu staršev dolinske Prežihove šole. Od tam so se otroci, gostje in gostitelji porazdelili po domovih, ravnatelji šol in spremljevalci, z domačini, učitelji in drugimi gosti pa so se podali v gostišče na Pesek, kjer so ob družabnosti sledili tudi uradni pozdravi ravnateljev in izmenjava daril. Zanimivost teh daril, ki so potem lepo razstavljena v ve-trinah na vseh Prežihovih šolah je v tem, da je vsako darilo izraz prostora, v katerem šola deluje, tako so prinesli gostje slike, knjige, brošure, videoposnetke, monografije, priročnike, zbirke kaset, antologije in še dobrote iz domače peči in vinogradov. Naši Prežihovci pa so darovali svojim gostom Hrovatinovo skulpu-ro v kamnu, prispodoba kraškega življenja in domače oljčno olje in žganje in šolski časopis. S penečim vinom smo pa nazdravili dolinski osnovni šoli, ker letos praznuje 20-letnico poimenovanja po Prežihovem Vorancu. Prisotni smo voščili dolinski šoli še veliko uspehov in dolgo, plodno življenje. Včeraj zjutraj je vse Prežihovce sprejel uradno na. občini župan Boris Pangerc, predstavil jim je celotno občino, prebivalstvo, kulturni, športni gospodarski utrip v njej, občinsko upravo in dvojezično poslovanje. V imenu občinske uprave je pa poklonil šolam mapo z deli pesnikov, pisateljev in slikarjev iz teh krajev. V imenu vseh gostov se je zahvalil ravnatelj ljubljanske Prežihove šole, ki je poudaril, da bo prihodnje leto jubilejno 20. srečanje Prežihovcev in se bo vršilo v Doberdobu s priporočilom, da ne pozabimo na vse, ki so to tradicijo ustvarili in v teh letih gojili, s priporočilom, da se tesno prijateljstvo med Prežihovci še okrepi. Nato so se vsi gostje in gostitelji podali v Miramai in si ogledali tudi Rižarno. Srečanje smo zaključili v Dolini na Gorici ob pikniku v režiji staršev in ob klepetu in še s tesnejšimi prijateljskimi vezmi, kot pravi himna Prežihovcev, ki jo je ob prvem srečanju v Dolini napisal pesnik Pangerc in uglasbil Ignacij Ota: »Od Trsta do Prekmurja Prežihov rod živi, nabira si solzice za vse prihodnje dni«.