'k Oldest Slovene m Dally in Ohio ,! Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni 4^- - 11?® Xxa. — LETO XXII. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) AUGUST 29, 1939. ŠTEVILKA (NUMBER) 201 &ratfye vesti 11 ^vljenja in sveta Ti Gdanske oblasti so zasegle dva poljska tovorna vlaka z železom in premogom VOJNA ZVIJAČA Poljska vlada protestira proti nemškim lažem, da Poljaki mučijo nemško manjšino. — Poljska mirno pričakuje signala za mir ali vojno. Od tukaj VARŠAVA, 29. avgusta. O* egal Včerai 7-' f " ' v -n-i-von. v n., civ^uoua. 10 <.'Nirin^,,raJI Poljska vlada je danes obtožila v mestu Gdansku, da so letalo vNipp, Okoli sveta "«« oh,1"™0n^.ki.JCj oblasti 35,000 Polet bo zasegle dvoje poljskih tovornih ti leni ^ j iz Sapore na Ja-; ^ ^ ^ Cl^j j preleteli poljsko mejo. Jj^O 'BEGAJO I Poljska vlada dalje ostro pro- ^isk j testira prdti nemški radijski in " pVčeraj se je pri- j časopisni propagandi, češ, da f^ku prvi slučaj i mučijo Poljaki nemško manjši- gartf6' 3e nacijska e-; no. Poljska vlada pravi, da je site ^ v 2asegla skladišče i "nekaj groznega, ako se take be in p2avne petrolejske i izjave izrabljajo za bazo voj- žita tj0^''s^e družbe za iz- ne.' poljski So bih uradniki Pregnani iz iz-in po- VARŠAVA, 29. avgusta. — j Poljska pričakuje iz Berlina in I Londona signala za mir ali voj-; no. Poljsko zunanje ministrstvo i naznanja, da je meja z nemške 2ivgi j strani hermetično zaprta. Polj-svet ' *Vi je nekaj pre- iski vlaki, ki odhajajo iz Varša-st v Vegovih temeljih, jve' 80 natrpani žensk in otrok, r osemrloa^ i„i. ---ki odhajajo na varnejše pode- ter • "Jem. ki '% 7n 0®cmdeset let in se j ^ rugega kakor za L - Svo^^' ^ ^jetn J neve preživlja Vi p0 re_2anjem drv, z gT 0."'em' Posestvu in pred n ^P°minov. Ce d Pet m dvajsetimi le- Sal \ bi Bivgi I ^ont., 26. kverpredsednik Her- ^ j« danes izjavil, da ^ bi s 10sledica vojne bi ^2oPet ;1.^rnanj za četrt ^'Ijeni-, S 0 znižal stan-a%eriškega na- v A-še razmere, seja 6a ki A^^jeva 0 ^ %ralska sezo- AŠFSSVZ 0 a. oh V sredo večer, E^";uri^ želje. Vojne racije v Nemčiji Nemška bojna ladja Schless-wig-Holstein je menjala svojo pozicijo, tako, da so zdaj njeni topovi namerjeni naravnost na poljsko pristanišče Gdynijo. Poljska vlada in poljska javnost sta prepričani, da ne bosta Anglija in Francija pokazali nobene šibkosti in da ne bo "drugega Monakova." V Berlinu je izdala vlada dekrete, s katerimi so postavljene skoraj vse življenske potrebščine, obleka, milo, itd., na podlago vojnih racij. Več važnih je prošnja NEMCI OBETAJO BELGIJI VARNOST BRUSELJ, 26. avgusta. — Dr. von Buelow-Schwante, nemški poslanik v Belgiji, je danes ponovno zagotovil belgijskemu kralju Leopoldu, da se Belgiji v prihodnji vojni ni bati invazije, ako bo ostala nevtralna. To obljubo so dali Nemci Belgiji že dne 13. oktobra leta 1937. Premier Hubert Pierlot je predložil danes kabinetu posebne odredbe, ki naj postanejo polnomočne v slučaju vojne. nost in zaščito države. :%ka . S. N. Doma, !Med temi odredbami je tudi o-Priredil igro v na' ki daJe kralju absolutno moč 118 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1878. ^^»»»ootaaoaaotxxxxxKaatsotatxxaaatKxaataows^iia^ vec, Mr. John Potokarju in I prikrajšani še za to malo, kar Mr. John Dreniku, Mr. George i bi drugače zaslužili. Jeremija- UREDNIKOVA POSTA GDANSK JE LE SIMBOL Ako se Hitler ne ohladi in ne preneha s svojimi grožnjami, da hoče Gdansk in poljski koridor, je tako gotovo, da bo nastala vojna, kakor je gotovo, da sledi dnevu noč. In sicer zato: Gdansk in reka Visla sta Poljski to, kar bi bila Zedinjenim državam mesto New Orleans in reka Mississippi doline, pa bi bile istočasno na severu, vzhodu in zapadu obkrožene po sovražnih državah. Edini izhod Poljske na morje je preko Gdanska in ozkega koridorja, ki teče ob periferiji Gdanska. Na nekaterih mestih je ta koridor samo 25 milj širok. Ako bi Nemčija zavzela Gdansk, bi to pomenilo, da je težka nacijska roka stisnila Poljsko za grlo. Vsakpot, kadar bi Poljska ne hotela skočiti, ko bi ji Nemčija to ukazala, bi ce prsti te roke lahko stisnili ter zadušili Poljsko do cmrti. K temu se slišijo ugovori, da bi se Nemčija v tem oziru gotovo obvezala, da ne bo kaj takega storila. Odgovor Poljakov na to je sila preprost in logičen. Opozoriti jim je treba samo na Hitlerjeve obljube, ki jih je dal Avstriji, češkoslovaški in premierju Chamberlainu v Monakovem. Da je Gdansk 96 odstotkov nemško mesto, tega ne zanikajo niti Poljaki ne Angleži ne Francozje. Toda prav tako je resnica, da je bil Gdansk stoletja prej slovanski kot je bil nemški. Gdansk se je pričel polniti z nemškimi priseljenci šele nato, ko se je tevtonski družabni red iz-premenil v militaristično hordo, ki je zavojevala Gdansk z drugimi baltiškimi deželami vred. Pa še celo zdaj ga je Poljska zopet izpulila Nemcem iz rok ter ga imela v svoji oblasti, dokler si niso pred 150 leti Prusija, Rusija in Avstrija razdelile Poljske med seboj. Sicer pa če napoči vojna, ne bo to vojna zaradi tega, ker hoče Poljska oropati Gdansk njegove nemške kulture, njegovih nemških institucij in drugih pravic. Gdansk že užrfa kot svobodno mesto v polni meri vse te dobrine, v veliko večji meri kot jih uživajo Nemci v rajhu. Ako pride do vojne, bo ta vojna pomenila za Poljsko mnogo več. šlo bo namreč za njeno neodvisnost, za obstoj njene državne suverenosti. Prav tako je jasno, da se ne bi niti Anglija niti Francija borili za Gdansk kot tak. Gdansk je postal danes simbol Hitlerjevih namenov, da uniči ne. samo neodvisnost Poljske, temveč da se proglasi za gospodarja in gospoda Evrope ter da poniža Anglijo in Francijo na mesto držav drugega razreda, ki ne bi ob strani Nemčije ničesar več šteli. Vidimo torej, da tu ne gre samo za vprašanje Gdanska ali celo celotne Poljske, temveč gre tu za vprašanje življenja in smrti Francije in Velike Britanije. Po Monakovem, bi bila uklonitev teh dveh sil pred Hitlerjem prav tako resnega pomena kakor njiju poraz v vojni. Danes sta Anglija in Francija oficijelni in formalni zaveznici Poljske. Chamberlain in Daladier sta zlasti zadnje dni že neštetokrat zagotovila, da bosta stali Anglija in Francija ob strani Poljske. Ako se danes izneverita svojim obljubam in obetom, bo njiju ime smrdelo do neba. Ako se Hitlerju zdaj dovoli to, kar zahteva, se ne bi s tem ničesar rešilo. Anglija in Francija sta zdaj spoznali, da tudi če se zdaj uklonita Hitlerjevi volji, se bo zopet kmalu pojavil s podobnimi zahtevami. Zato je razveseljivo, da sta se Anglija in Francija odločili, da ne bosta več prispevali k Hitlerjevim zločinom, ker bi to pomenilo samo nove težave v bodočnosti. Pivcevicu, Mr. Joseph Pulzu, direktoriju Slovenskega narod-, n l neSa doba na St. Clairju, vsem Španija pod r rancom bartender jem in ženskam v ku- __j hinji, ki so tako dobro postre- konficiranjem redke dragocene gle vsem, Boy Scouts, ki so ta-knjige, ki jih je imel v oskrbi. I ko dobro red držali. "Seznam odličnih mrtvih žr- j Prav tako lepa hvala plesal-tev je dolg: Carrases de la Ru- cem od dramskega društva "I-bia, bivši urednik barcelonske- van Cankar" in Frank Yankovi-ga vodilnega dnevnika "La Van- čevi godbi. guardia"; Jose Lleonard, ka-1 Lepa hvala županu Simsu iz talonski pesnik in romanopisec; Euclida, O. in namestniku žu^ Carlos Rahola, poznan kot pana iz Clevelanda, in županu zgodovinar province Gerova in iz Maple Heights, ki je bil pri-predsednik ustanove Gerona A- šel v dvorano po koncertu, tenea; Farran Duran Canyame-1 Lepa hvala vsem! res, odvetnik, zgodovinar, arhi-1 Z narodnim pozdravom za var v barcelonski justični pa- Federacijo Jugoslovanskih Na-lači in eden voditeljev stranke rodnih Domov katoliških liberalcev. Tedenska revija "The New Republic", ki izhaja v New Y or-j ku, prinaša v svoji izdaji z dne j 23. avgusta članek pod gornjim I naslovom, ki ga je napisal Law-j renče A. Fernsworth. Prevcl sem ga v slovenščino zato, da bodo lahko videli tudi tisti ro-I jaki, ki nasedajo propagandi, da 1 se je Španija pod fašistom Fran-1 com oddahnila in da je zdaj, ko j lojalisti niso več na vladi, konec \ vseh grozovitosti in splošnega terorja, kakšen "blagoslov" za | Španijo je njen krvnik Franci-! sco Franco. — I. Jontez. | "Poročilo iz Španije javlja | smrt patra Louisa Rodesa, jezuitskega duhovnika in priznanega znanstvenika, in ravna-Itelja observatorija v Elbru, ki ' je bil dobro poznan tudi v Združenih državah. j Tekom španske vojne, ko je ameriški katoliški tisk ponavljal laž, da je dala lojalistična vlada, poklati vse duhovnike v lojalistični Španiji, je pater Ro-' z ustrelitvijo tekom des nemoteno vršil svoje delo i dna: 1. maja 83, 2. maja 81, 3. j pod varstvom iste vlade. On ni | maja 35, 4. maja 24, 5. maja 47 i bojkotiral vlade, skušajoč do- : in 6. maja 31.. Poročilo dostav-, kazati, da je proti Bogu, kakor, Ija, da se teror od tedaj ni je delala večina duhovnikov, i zmanjšal. Kaže, da je bil zaradi tega zloči- j "Medtem pa so bili Franco in na, ker ni bojkotiral vlade, od- i njegovi teroristi javno pohva- I John Mismas, tajnik RAZOČARANJE NAD NA-CIJSKIM "PARADIŽEM" Med nadaljnimi smrtnimi obsojenci se nahajata tudi Miguel Hernandez, pesnik ovčjih pastirjev, čigar dela prekašajo po j Pojav svobodnih ljudi, poda-kvaliteti samo še dela umor je-1 j^jočih se prostovoljno, da živi-nega Gareie Lorea, in filozof in j0 v nacijski Nemčiji ,je prese- predavatelj Angel Gaos. "Tre Manchester Guardian" od 27. julija poroča, da je bilo sledeče število oseb usmrčenih enega te- netil marsikaterega zagovorni- da ni bila nič novega, ampak v tem primeru je bila še posebno hinavska. Pa ni vzelo dolgo, da se je štrajk izkazal kot izredno dobro zamišljena poteza od strani voditeljev CIO unije v avtni industriji. Ne le, da je General Motors pristala na poglavitne zahteve unije, temveč štrajk je tudi odstranil potrebo drugih stavk, v katere bi bili delavci drugače neizogibno pognani. Packard Motor Co. v Detroitu n. pr. je brez boja privolila v tovarniške volitve, ne da bi se iz- j govarjala kot se je skušala Gen. j Motors, češ, da ne ve, ali CIO za-! stopa večino delavcev ali AFL— in posledica teh volitev je bila J da je CIO unija zmagala z o-i gromno večino glasov: 6,090 proti 1,547. "Napredek srni Dijak bi rad nekaj Zbere lepo vrsto smeši* ^ nese uredniku, da jih " -rednik smešnice preC1 pa papir pritisne na ^ Dijak: "Zakaj par nežno stiskate?" I "Ali prosim, človek | dar razveseli, če sreča toliko starih snancev. ittNe [% ' Vs Ljubezen in denar I Na občini je bila f i Med sejo se vname D jnom in nekim odbor® 1 • -i - - •- odbor®: Pot lepe Zulejke Latif do sre- pir, med katerim ka demokracije. V zadnjem letu če ni bila tako preprosta, kakor s10™ županu krePk° se je vrnilo v raj h 30,443 Nem-: si je mislila. ! ZuPan: Hvali ^ cev iz vseh delov sveta; letos je j Nekega dne je v svojem raz-,seja tajna. Sicer bi^ šlo iskat srečo v domovino svo- bur j en ju dvakrat zavrtela na- j ^ ' ~ jega rojstva mesečno od 3800 ! Pačne številke na telefonu, po-j PAPEŽ POSH | tem je končno zaslišala glas j Panpž Pin' ip noslalv,|v^ "L Sati okt Vob ko do 4000 Nemcev, od katerih so j tem je Končno zasnsaia gias | Papež Pij je po; večino tvorili Nemci iz Amerike. | svojega Mustafe Izeta in mu je | posebnega zastopnika Po enem letu bivanja v Nemčiji,s pretrganim glasom oznanila: poljski vladi skušal P1 , .1 ^ J --X ----—1 — J-* ^ „ J „ 11 MQ TTtil1 i til .1^_tm^O tjVo i1 . . i . stranjen iz svoje službe, čim se j je pojavil na pozornici Franco. "Vesti o pobijanju republi-, kancev na debelo nadalje prihajajo v svet, kljub Francovi cenzuri. Pogumni Javier Bueno, socialist in urednik oviedskega lista "E1 Avanee", je bil eden izmed pet in dvajsetih lojalistič-nih časnikarjev, ki so bili umor-i jeni. Jorge Rubio, ravnatelj katalonske vladne knjižnice je bil ; ubit, ker je skušal rešiti pred mnogi teh ljudi tajno na ame- ^ ^ nske konzulate ter prosijo, da premali zaslužek Mu- se poskrbi za njih povratek | vlada začne pritiskati nanje, da "Ne boš verjel, — toda pravkar j zopet postanejo nemški držav- sem prejela obvestilo loterijske lljani. I uprave, da sem zadela 200,000 ...... ... i Tz , lir. Sedaj se lahko poročiva!" Ijem od njegove svetosti pape- Kot se poroča, zdaj prihajajo. Da ,sedaj bi se lahko poroči- ža, za — milosrčnost in pravič- 1"-^-----—---- nost, ki so jo uvedli v Španiji!" Kratko je Fernsworthovo poročilo, toda človeku, ki ni še storil zaobljube večne slepote, mora zadostovati, da spozna, da je varovanec svete rimske cerkve fašist Francisco Franco zločinski krvnik, ki vtaplja v krvi ne le delavce in kmete, temveč tudi cvet španskega izobra-ženstva in kulturno elito! v ■ Zedinjene države. Vsi so odšli iz Amerike, ker so želeli dobiti de- j lo, kar dokazuje, kako važno' vlogo igra delo v življenju po-j vrečnega človeka, želeli so dela- Ely naznanja kandidaturo v Euclidu tovarn za zaposlitev svojih lju- di. stafe Izeta, ki je dotlej preprečeval, da nista mogla v zlate verige. Dvakrat sta bila poroko že preložila. Toda v svoje presenečenje je ... ... . Zulejka opazila, da Mustafa ni-t. za vsako ceno. ze},a se j.m ,,e y od da)eč ne soglaša z njen0 ra_ ■zpo'n'la-dela v nacjsk, Nem- dostjo pozval jo je naj nikar ci.ii so o i i \ec o se .um .1e ; ne govori preveč o svoji "sreči." sanjaio; po deset, dvanajst uriImeIa bo še za[lostj jeze s ten1 na dan. Mezde pa tako nizke, da !,, „ • „ i u i . .denai jem. celo ena oseba komaj ob niih ^ shaja, da bi kaj ostalo za žene ! Drugega dne pa se je razneslo ti v svrho mirne sp1 M z Nemčijo radi Gdan ško časopisje med te -sipi je napade na Polj , da je le vprašanje ^ y, mesto prešlo pod ne®8 Ena vest pravi, da ^ vlada zahtevala od F0,. ozemlje, ki je priPa jffoj Spi S čiji jDred svetovno vo]1 -ed "neodvisno" Slovaki.'0 teden zavladala neiflš ^ r ■ komanda, kar je se\e predpriprava za vdr sko zemljo. LJUDJE NA D0. , "Potapljaški stan ^ poklic na svetu," P1'^ i že povsod, kdo je zadel veliki ki potapljač Charles atil Dfl ite| dr, Naznanjam, da sem sklenil j ^j slabo upravljana, in žalilo se zopet kandidirati za županski I je tudi čast ljudi, ki so zapro- Pehfnasituacija je bila tu- ^ ^ Amerjkj> ^ g^misUti i dobitek- časniki so hoteli ob j a- i ki se je, kot sam :ni. Obetane plače se niso hotele!^ ^ulejkino sliko. Zakaj bi ne,že petnajstisočkrat. KOLONIJE — POSLEDNJA NEMŠKA ZAHTEVA Vodja nemške kolonialne lige general von Epp je o priliki otvoritve kolonialne razstave v Dresdenu govoril o nemških kolonialnih zahtevah in dejal med drugim: "Rešitev kolonialnega vprašanja bo poslednja etapa obnove nemškega rajha. Politični nasprotniki morajo končno uvideti, da je naša zahteva po vrnitvi kolonij odločna zahteva, ki je ni več mogoče odbijati. Države, ki drže nemške kolonije v svoji posesti, hočejo ohraniti svoje enostranske gospodovalne pravice, zapirajoč s tem velikemu narodu dostop do njegovega življenjskega prostora. Te države se vežejo sedaj s svojimi nasprotniki in jim izdajajo svoje vojaške tajnosti samo zato, da ne bi avtoritarnim drža- i bodo kandidirali tudi kandida-itje za druge urade. ! V preteklih letih sem bil de-jležen prijateljstva in podpore i slovenskih državljanov. Vedno sem skušal razumevati njihove j probleme ter jim pomagati, če je ' bilo to mogoče. I Vedoč, da je izprememba v i Euclidu potrebna, sem govoril z mnogimi svojimi slovenskimi : prijatelji in sosedi, da se odloči, kdo bi zadovoljivo reprezen-tiral to skupino, in v nekaj dneh bom podal izjavo. Prepričan sem, da sta bili pretekli dve leti prav tako nezadovoljni za slovenske ljudi, ka- Euclid je demokratsko me-kor za ostale skupine. sto in ljudje žele živeti svoje življenje na svcj lastni način. | Simsova administracija je j pripravila v Euclid kot Safety : direktorja Mr. Mc Mastra, ki 1 nima nobenega razumevanja za želje in življenje liberalnih Iju-! di. Mnogo ljudi čuti, da jih žu-ipan Sims sili živeti tako, k^kor j on želi, čemer pa se ljudje upirajo. Pod Simsom so se davki zvi-jšali za enajst centov (lic), in v sedanji situaciji se utegnejo zvi-jšati še do kake višine, da jih ne bomo zmogli plačevati. Navadnemu domu bodo zvišani | davki za $1200.00 za dobo pet j in dvajsetih let. In če bodo tako j visoki davki, se ne bo mogla no-ibena nova tovarna ustanoviti v Euclidu. Euclid pa potrebuje uresničiti, in vrhu tega se od . v. i j nomina ga ire orja i se mora o o j ^otkov za razne davke. To, kar ! delavec faktično prejme, zado- dovolila? Saj je vendar tako klic ni bolj nevarenza urad v Euclidu in z menoj vred |siu za relif. Sedanjega relifne-mezde'odtrgl 25 oT j 'T slav^/in jedetL da se j nobeden"ni tako ogr^ I sloviti. Pred dvema letoma so Sim- j g^u je, da delavec ostane živ, am- sovi ljudje obetali mnogo del, nikakor ne zdrav. Niso se da so dobili glasove, toda veči- rnogli privaditi hrani, sestoječi na ljudi, ki jim je bilo delo ob- največ iz krompirja, h kateri ljubljeno, ni nikoli dobila dela. navajajo naciji svoje sužnje. Letos bodo morda skušali isto, | Razočaranje nad materij al- toda bodo imeli denar samo za nim položajem pa predstavlja omejeno število ljudi. Ako naj samo del slike. Konzularni urad- se davki vzdrže na nižini, da jih niki opozarjajo predvsem na sil- bo ljudstvo lahko plačevalo, no spremembo v obnašanju teh tedaj ne morejo obljubljati del. ljudi po kratkem bivanju v Zdaj se bo moralo upravljati Nemčiji—vsi dobijo "nemški iz- mesto v dobrobit davkoplače- raz": izraz trajnega strahu in svet zanima zate! Ko je pa zve-1 vadnimi prilikami, čer Mustafi povedala, da je bi- i da mora biti potaplrC la oddala časnikom svojo sliko, j in odločen, ampak 1%^ je besnel od jeze. Mladi mož je jdi tako zdrav, da mu nekam starokopiten. V novi Tur- oblečene v vrečo in nimajo za-1 ne ladje "Elisabeth s krinkanih obrazov, haremov ni hodni afriški obali' . 19I! 1 ne škoduje." Leta 1 i Ci.11 ženske sicer ne hodijo več , Courouble potopil doK K«, •jj več .ženska deluje v javnosti — ondi v kapitanovi toda Mustafa ni hotel Zulejke, j hipoma vzburkalo ki bi imel ves svet njeno podo-lbitina se je zibala se. bo v rokah. Zapustil jo je tega Sourouble je bil si6^ večerna z besedami: "Denar zaprl z železom obita1 v prinaša zlo na ta svet." ' ^-----------" '8 valcev. plašnosti. Za časa, ko sem bil jaz župan, sem imel morda tudi ljudi, ki so surovo postopali. Toda take stvari izveste k nesreči šele tedaj, ko je že prepozno. Letos pa bom šel v kampanjo s čisto vestjo ter bom poskušal ustvariti večji, boljši in i za Naslednji dan je prejela pi-jSemce: "Nočem biti mož, ki bi o ameriške !njem sumili' da te ljubim zavoljo denarja. Kmalu te bodo za- Upati je, da bodo oblasti storile vse, kar je v njih ...... moči, da pospešijo povratek teh'®11 1 z ^"itnimi ponudbami. No-ubogih ljudi, ki so v svoji želji, l~em. med Nihče ni da dobijo delo, preizkusili na-,sV1^'' ^am Mustafa Izet iz-ci j ski "paradiž." Oni, ki bodo Neprestano je bila Zulej- toliko srečni, da bodo prišli na- na Poti, da ga najde, prepo-bodo služili kot skrajno kovala je Sirijsko puščavo, v le- aKUbcil UttLVdliLi vcvji, uuijtil ill 1 zvv/v oividjiiv 1 i • • • ■ 1 • 1 • 1 bolj liberalni Euclid, kjer bo I učinkovit protistrup za nacijsko ; u ' 81 ga Je na-,.ela ^ obiska-prijazen kraj za vsakega, ki bo j propagando o Nemčiji, "kjer je a.e " vrst.0 rudnikov in petro- in uživati življer j dovolj dela za vse." Toda po-' Wskih polj, kjer bi nje Musta-membnejši nauk, ki se ga lahko^abk° delal kot. inženjer,_to- hotel živeti nje. S spoštovanjem vaš Chas. R. Ely. Zahvala Odborniki od Federacije Jugoslovenski Narodni Domovi v Ohio se lepo zahvaljujejo vsem pevskim odborom, ki so nastopili na koncertu v Gordon parku. Lepa hvala Mr. Ivan Zor-manu za vaš lep kulturni govor in pevovodgi Mr. Zupancu, Jack Naglu in Louis Semetu. Lepa hvala naši Veri Mila- izlušči iz te zgodbe, je svarilo za : da uspeha ni bilo. Denar je na demokracije, da morajo najti I poteh skopnel, iskanje ubež-pot, da zopet zaposlijo ljudi. inega Mustaie je požrlo vse. Ako v tem ne uspejo, bodo dck | Končno si je morala Zulejka mači demagogi prej ali slej na-1 Poiskati službo kot pisarniška šli orodje, s katerim zgradijo1 pomočnica. In tedaj je nekega fašističen "paradiž" v Ameriki. I dne srečala Mustatino mater in * * * j ker je bila sedaj spet ubožna, je 1 smela zvedati za Mustafin naslov. Mladi mož je delal v Abe- STAVKA PRI G. M. ŽE dar so se pri hudctf1 ^ močno zaprla, da s0 j "V kal a cev za zrak. sicer rešili, vendar 111 ji" M koli določno poV' misli so ga obhajal6 liki. A ko so mu iia 1 čelado, so bili njegoVl pol noma sivi. NOV NAČRT ST^jf POKOJNI^ V državi Ohio se ^ pise za amendira^-ustave, z namenom-Ije starostno poke'.'1 ^ znašala $50 na m^^ znan pod imenom B1®., Ako bi se načrt me za starostno P0^0Lj' na lastnike zemlja, ^ predlaga zvišanje nepremičnine. PRINAŠA DIVIDENDS NAGLA ODP^ križaR^> RIO DE JANBlW'hf! i 0" ; siniji. Ko mu je z zadnjim de-i Ko so delavci pri General Mo- narjem od nedavnega bogastva I tors šli na stavko ,da kompani- j brzojavila, kako je sedaj, da ni- sta. — Danes pono''1 jo prisilijo k obnovitvi potekle ma ničesar več razen njegove! je naglo odplula v d" & delovne pogodbe, so "delavski ljubezni, je prišel domov in te gleška križarka ^ prijatelji" v meščanskih časopi- dni sta se poročila. Kmalu se ni ukaz za odplovbo /^ f sih pretakali krokodilske solze, 1 bo izkazalo, ali je imel Mustafa'je bila baš na kriŽ^. J jvam vi nile, kai je piavno njihova last. Napačna je kako nespametni in kratkovidni prav. ko je tako trmasto odkla- pri kateri je bil kot j domneva, da mi ne bomo postavili kolonialnega vpraša-1 da so, ker gredo stavkat v takojnjal ljubezen z nekoliko finan-1 angleški poslanik v i nja, dokler ne bodo rešeni drugi problemi." "neprimernem času" in da Bodoične podlage ... neiru. c» pi" »rid, Ta N, avt K t 01 i Iti: dol Mi % V % 'Ha N j s % l8ii 'c ■jbo lii ■ WWa, 1939. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 aLetič: ZGODBA IZ NORIŠNICE Moj poklic je tak ,da imam nogo opravka z ljudmi. Zaradi & Pomenja zame poznavanje tek 11neprecenljivo vrednost. V nL.U sem ugotovil, da je pri teie!aniy z ljudmi glavno, da ("1 pametnega so i,i .0.pa ni tako lahko. Res obla in naprti v norišnice nZr Poznani, tako rekoč jatnv. 'lani norci. Toda kdo nam Ijeio a.Se izven norišnic gib-1 ju j ■ Patentirani pametni Med no In potem: KaJ je meja kom? ^ Pametnim člove-' cas^ se mi vrinja misel, aradi teg0' V norišnicah samo H hi. k* ■ norci, ker so v manj- Na . 'esnif' a iz&leda in se obnaša 4'«S' Mavi-»reč, da potem ' *oči ||1||a|,IJ"m življenju lahko Up 1 ^ od pšenice. Zaradi „ 0Pustim prilike, da si ^etn bllzf^0 norišnico' če ji iet enlJ0,6 36 Pred kratkim zo- KaS v norišnico. 11 torta l?6 Je Prijazno spre-ua tako i el, m 3ort j Postal je v pravem pomenu besede žrtev razmer." Ravnatelj je videl vprašanje na mojem obrazu in je nadaljeval : "Ko smo X.-a prevzeli, smo ga našli v zakotni gostilni, popolnoma pijanega, nikogar ni pustil k sebi, vsakogar je dejansko napadel, češ da ga hoče pognati v konkurz. Pri sebi je imel neke beležke, ki so nam takoj razjasnile položaj. Poslušajte! Ravnatelj mi je nato čital sledeči kratki dnevnik trgovca X.-a. — 6. decembra. Hvala bogu, leto se bliža koncu in kljub krizi kaže, da bo moja tvrdka dobro zaključila. Najhujšp breme in najhuši strah je za menoj: odpravil sem že vse božičnice in Miklavže naših društev. Kot ponosen, zaveden Slovenec sem vedno rad plačeval "narodni davek." Prosvetna, vzgojna, narodno obrambna, telovadna društva najdejo pri meni vedno odprto roke in srce. Toda zdi se mi, da jih je nekoliko preveč. Še lani jih je potrkalo na moja vrata 25, letos pa jih je bil že od _ 7'kUj mi je izjavil, da 183. Kam bo to prišlo? No, pa tinoen-6^ ^dnjega obiska ! moja tvrdka j,e močna in je zmo-"Le eneZPremen^0' ! ^k naval. Hvalimo Bo- latno" ega zanimivega gosta ' ga, da je končano. oknu' "m m me popeljal .Vobodn, % ■Siiec v; , i opo in v- P^Potoval vso ,0Sl »ist dni ' mora čakati še.pet-Nne ri„na SVoj Parnik, da se isj 30 poli- SI rti6 Glej t e ga tam na vrtu! 7. decembra. Prezgodaj ° % lahko krpfa kpr ^ ^ veselil. Danes se je ogla- Lcl' Ker .'e v.v.; dom, lZa ta Je to bogat A- ^ Pri meni predsednik Društva f/ nje dfl igč rej6'!, ' df' g f ; narodnjak, tak mecen, tak zave-me je ravna-1 den Slovenec, tak dober človek, tak vzoren trgovec! Vsak poklon me je stal drag denar. 16. decembra. Svet se je meni. Osemnajst v' sPet "edega h)e n6kpljal y pisarno. Po-.%er , paPirJe in dejal: %%ovca X. je res eden naših I zarotil proti C.oj!hlet. Pri nas zaprt.; me moja tvrdka. če gre tako na- ^""^JŠih cuen na "Vojj^, veletrgovcev, v | novih društev se je oglasilo. Jaz '•"a bjxj ' rnočan in zdrav,, itm ne vem že več imena. Skrbi ^ tU nri ______i. ! • ^ • - :n mrn ui "OVICA... h "hko ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi Sporočite jo nam pismeno ali pa Pokličite IIEnderson 5311 — HEnder-son 5312. jo sporoči te našim JOHN RENKO 955 East 76th Street ll45 t; JOHN STEBLAJ ast 169 Street KEnmoie 4680W h ^ 1 *lf b . ^OHN PETERKA S Street ENdicott 0653 prej, moram propasti, moram v konkurz. Včasih se je človek veselil Božiča, sedaj pa mu ga zagrenijo božičnice. In ali bo z Božičem res konec? Prišle bodo j pustne veselice, potem akade-i mi je, tombole, srečolovi. Ne, ne! , Tu je treba kaj ukreniti, tu mo-'rajo oblastva poseči vmes. Kri-1 zo smo preboleli, tega pa ne bo-jmo, če ne pride pomoč od zgoraj. — 20. decembra. Obupno! Zopet petnajst novih društev. Danes je bil dosežen višek: Prišel je k meni predsednik Društva društvenih predsednikov. Ponosno je trkal na svoje prsi, češ da • je on predsednik 545 predsednikov, pravi pravcati velepredsed-nik. Niti predsednik Zedinjenih držav se ne more kosati z njim. Moj Bog, kaj bo! Sedaj bo prišel še kak veletajnik, pa vele-blagajnik, potem velepredsedni-ca; ne, tega ne prenesem, tu mi grozi polom; grem, zaprem trgovino, bežim . . . -Ravnatelj umobolnice je odložil papirje in končal: "Kakor rečeno, našli smo reveža v neki beznici popolnoma pijanega in podivjanega. Postal je žrtev svojega dobrega srca." j "Ali je upanje, da bo ozdra-: vel?" "Je upanje. Vsak dan mu predložimo navidezen odlok o-blastva, s katerim se odreja razpust kakih 20 do 30 društev. Revež pa trdi, da jih je še vedno nad dva tisoč. Poleg tega zahteva, da naj bo predsednik Dru-9t^a [društvenih predsednikov uradno ustreljen." Ves pretresen od tragične usode trgovca X-a sem se hotel posloviti. Tedaj je potrkalo na vrata. i •i Vstopila je elegantna, prikupna dama srednjih let ter šla hitrih ,lahkih korakov, naravnost proti ravnatelju. Predložila mul je polo papirja in dejala: "Gospod ravnatelj, kaj ne, da! me tudi danes ne boste odgnali? ; Prosim vas za primeren dar." Ravnatelj je rqirno vzel polo v roko: "Zelo rad, ljuba gospa. Ali bo pet tisoč dovolj ?" "Prisrčna hvala, gospod ravnatelj ! Priporočam se tudi za jutri.' ' Dama je nato mene ošinila z pogledom in vprašala: "Ali smem nadlegovati tudi HIGHWAY ENEMY ND| f THE STOP SIGN PASSER tega gospoda?" "Seveda," je odgovoril ravnatelj, "on je imovit mož in vam bo podpisal še večje vsoto. Petdeset tisoč je njemu malenkost." Ravnatelj mi je pri tem pomembno pomežiknil. Razumel sem. Vzel sem polo in podpisal petdeset tisoč. Z blaženim nasmehom in skakljajočimi koraki se je prikupna prikazen .odstranila. Ravnatelj si je prižgal cigareto : "Tu pa imate kakor nalašč drugo stran medalje. Revica je bila vprežena za nabiranje darov pri vseh mogočih društvih. Od strahu pred grdimi odgovori in osornimi ozrazi se ji je zmešalo. Tu ji dajemo vsak dan svežo polo in veselo hodi od celice do celice, kjer ji podpisujejo bajne vsote. Norci so radodarni. Le k trgovcu je seveda ne pustimo." Globoko zamišljen sem zapustil umobolnico. Kot pristnemu Slovencu so mi rojili razni načrti po glavi. Novo društvo nam je potrebno: Savez trajno umo-bolnih podpornikov in društve-nikov. Jaz že sestavljam zadevna pravila. Kratica za to društvo pa bo: STUPID.. NEMŠKI VODITELJI V MUNIJI OBSOJENI Rumunsko vojno sodišče v Temešvaru je obsodilo voditelja nemške delavske fronte Ewalda Frauenhofferja in njegovega so-trudnika, organizatprskega vodjo Stossa na mesec dni ječe in na 500 lejev globe, odnosno na i dva meseca zapora in takisto 500 lejev denarne kazni. Obsodba je posledica hišne preiskave, ki jo je izvršila rumunska policija pri imenovanih voditeljih rumunskih Nemcev v septembru 1937. RU- imeli te dni čudna naključja. Medtem ko so v nekem stanovanju v pritličju slavili poroko, je v četrtem nadstropju umrla stara vdova. Skoraj istočasno sta se v drugem stanovanju rodila dvojčka, a mlad delavec, ki je živel kot podnajemnik, je prejel obvestilo, da je podedoval 800,000 dolarjev, ki mu jih je zapustil stric v Ameriki. j 5000-KRAT HUJŠI STRUP OD STRIHNINA j Znanstveniki nekega državne-j ga laboratorija v Transvalu so ;raziskali rastlinsko vrsto, ki jo i imenujejo adenija, in si pri tem | ugotovili, da je sok te rastline ; oOOOkrat bolj strupen od strihnina. Ta strup je gotovo najmočnejši, kar jih človeštvo se-! daj pozna. POROKA, SMRT, ROJSTVO IN DEDIŠČINA V ISTI HIŠI V neki hiši v Marseilleu so BREZPOSELNI ČRKO-STAVCI I Iz Prage poročajo, da je od : 15. marca letos prenehalo izha-j jati okoli 3 tisoč čeških listov, i Danes je zaposlenih samo še 65 odstotkov črkostavcev, ki so de-| lali v čeških tiskarnah pred pri-- ključitvijo Češke in Moravske k Nemčiji. SLOVAKI SE BODO BORILI NA STKANI NEMČIE j BRATISLAVA. — Podpred-! sednik vlade prof. Tuka je izjavil v razgovoru z nemškimi novinarji, da se bo v bodoči voj-:ni slovaška vojska borila na strani Nemčije. =H=B=P- Zavarovalnino proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 Schade Ave. Pokličite: ENdicott 0718 Buy handkerchiefs with what It saves ft isn't necessary to pay 500 or more to get quality in a dentifrice. Listerine Tooth Paste, made by the makers Df Listerine, comes to you in a large tube at 25t. Note how it cleans, beautifies and protects your teeth. More-jver it saves you approximately $3 a year over 500 dentifrices. Buy things you need with that saving-^ handkerchiefs are merely a suggestion. Lambert Phar-nacal Co. LISTERINE TOOTH PASTE 25 " Fyll-flavored perfect for cooking! ® Kraft American has a mellow, full-flavored richness that makes it perfect for sandwiches. And for cooked dishes you can depend on this American Cheese to mrl t perfectly. YOLRWES Murine Co., Dpt. H. S., 9 E. Ohio St., Chicago Ciste, LVelle, zdrave KRASNE OČI so čudovita last. Murine očisti, in lajša ter je osvežujoč in neškodljiv. Knjigo Eye Care ali Eye Beauty posiljemo brezplačno na zahtevo. ■» Millions prefer it to mayonnaise- "ENAKOPRAVNOSTI" l______ ____j "Sf5=^ 1 m IKlWMNOOf®* -,<•£ Houtek*«pln| hSI=»u , .v'V ® Miracle Whip is different—ddi-cious! The time-honored ingredients of mayonnaise and old-fashioned boiled dressing are combined in a new, skillful way. Given the long, thorough beating that French chefs recommend for ideal flavor and smoothness - in the Miracle Whip beater that's ezclu-she with Kraft. Get acquainted with this new wonder metal that cooks better, permanently retains its gleaming lustre, won't stain, rust or darken, cleans easier, lasts longer ■nd safeguards health. Try it in your own kitchen—it's the best demonstration yon can make of the economy and value of this beautifux cooking ward. SEE IT TODAY AT THE AWFUL PRICE YOU PAT m BEING NERVOUS Check Below And See If You Have Any Of The Signs Quivering nerves can make you old rmd haggard looking, cranky and hard to live with—can ker p you awake nights and rob you of good health, good times and jobs. Don't let yourself "go" like that. Start taking a good, reliable tonic—one made espo ciaUy for women. And could you ask for anything whose benefit* have been better proved than world-famous Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound? Let the wholesome herbs and roots of Pinkham's Compound help Nature calm your shreking nerves, tone up your system, and help lesfon distress frori female functional disorders. Make a not? NOW to get. „ bottle of this time-proven Pinkham's Compound TODAY without fr.il from your druggist. Ovnr a million women have written in letters reporting wonderful benefits. _ f For the past 60 years Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound has helped grateful women go "-miling thru" trying ordeala. Why not let it help YOU? SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-03 SUPERIOR AVENUE. 3 SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... O' o O aocaioi to Ravnokar je izšla... velepomembna knjiga y THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY" 'Enakopravnosti' O o t spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. Klančar Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. i O o jo o Knjiga je vezana stane $1 8 O Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue iBHBHianiS OK iOEaos lOaOK n :o ENAKOPRAVNOST VERIDICUS VERA IN LJUBEZEN GOSPODA SVETLINA Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih denič gostih kodrastih črnih j pa mladenič komaj petindvajse-las, se je v dobrih obiteljih na- tih let. Živeti in delati je hotel v učil tudi duševne higijene, ki se Zalesju, kakor je živel in delal izogiblje umazanosti. v Dolu; zato se je posvečal le Za politiko se sploh ni brigal, cerkvi in šoli. Doslej je občeval Bil je šele tretje leto kaplan in le z učiteljem Grčarjem, bivšim "Moral je iti izprevidet Grudna ,ker vas ni bilo domu," je odgovoril župnik očitajoče. "Kaj pa je grudnu naenkrat?" se je začudil kaplan. "Ne vem. Konec ga bo — tega predrznega brezverca," je dejal župnik ostro in si nalagal na krožnik. ne ... za bralno društvo je agi-tiral . . . strupeno se je norče- PRVI DEL. I. Kako je hudič prišel po liberalca "Eha, eha! Drži, drži, pravim !" "Saj držim, kolikor morem ... O, o, pomagajte, no, gospod faj-mošter!" Na tleh je ležala z vrvmi zvezana krava. Hlapec Jože ji je skušal s cunjami oviti krvaveča parklja, ki si ju je ranila ob kosi, hlapec Janez pa je z vso silo držal brcajočo nogo ter od-letaval, kadar je krava sunila z vsem telesom. župnik je urno slekel talar ter se vrgel na ste!jo, zgrabil ranjeno kravjo nogo in veleval: "Zdaj, zdaj — zavij, zave-i val iz članic Marijine družbe ži! — Tako — še enkrat okoli! — Dobro — ha!" "Večerjat, gospod župnik!" je klicala Neža na pragu hleva. Saj bo vse mrzlo!" — In zbežala je. "Ali ne bo nocoj res nikogar za mizo? Moj Bog, tak nered!" je za javkal a Milka na stopnicah župnišča. In dvignila je svoj glas: "Gospod župnik, štruklji že stoje na mizi... Kje pa je gospod Svetlin?" župnik si je otepal hlače, zapenjal talar, si brisal potno čelo in hitel k Malki: "že grem ... Pa da še ni Svetlina? Kod se potepa? . . . E, pri čadi se menda že začenja. Nocoj bo... Prav radoveden sem, kako se je obnesel naš novi bik!" šla sta v obednico. župnik si je v naglici umil roke in sedel za mizo. Tedaj so se odprla spodaj župnijska vrata, in pritekel je kaplan Svetlin. zah^'da'r^—^Kuharic^Neža mu!n?'". ""P* obenem ^ v Zalesje so ga poslali pred dobrima dvema mesecema. Tudi njegov prvi župnik v Dolu ni bil politik, nego blag starček, ki je smatral za svojo edino dolžnost: biti tolažnik bolnikov in bedni-kov, učiti vernike medsebojne strpnosti in odpustijivosti ter jih krepiti v veri v božjo pravičnost, ki dobrote plačuje in hudobije kaznuje. Prav dobro sta se razumela z blagim starcem, in težko je bilo Svetlinu, ko se je moral preseliti v Zalesje. Mirno in tiho se je živelo v Dolu; župnija ni bila velika, de- "Brezverec je Gruden?" se je čudil Svetlin še huje. "Jaz sem j ^ sta izlahka. opravljala dva du-ga vendar videl vsako nedeljo I hovnika, ljudje so bili dobri in tovarišem na gimnaziji. Med ljudstvom še ni imel znancev in nocoj, po dolgem izprehodu z Grčarjem po polju, je prvič vprašal župnika o rečeh, ki je slutil o njih, da polnijo predstojnikovo dušo. A še to pot je vprašal bolj iz spodobnosti, nego iz resničnega zanimanja. "Zalesje vam je pravo gnezdo brezverstva," je začel župnik. "Na eni strani liberalci, na drugi socialisti ... A mi jih že uženemo!" K sreči je v tem hipu priletela v obednico kuharica Neža in prinesla radostno novico, da je vrgla mlada krava plemenite miroljubni poljedelci, ki so se' pasme pravkar veliko tele. kakor elektrizirane. '•Bog in sveti križ božji!" je zavzdihnil župnik in se začel urno križati. Malka je prebledela in se stisnila k župniku, kaplan Svetlin pa je vzkliknil; "Saj se ti blede! Kaj vendar govoriš ? V hudiča ne veruje noben pameten človek več!" "Tako govore brezverci, jaz pa sem hudiča videl in slišal!" se je branil Torkar. S tresočo roko je zvrnil čašo vina vase in začel pripovedovati, kaj je doživel. Ko je stopil s sv. popotnico v hišo, kjer je ležal bolni Gruden, je bilo že popolnoma tema. Edino okno v kamri je zakrival za-stor, na mizi pa je brlela sveča. Kakih deset ljudi je klečalo v sobi pred kamro in glasno molilo. Ko ga je Gruden zagledal, je planil z blazine in gledal divje kakor blaznik; razmršeni lasje so mu napol pokrivali kos- pilnik, ki ga je držal v joči roki cerkvenik začel sk-piti pod posteljo, po postelj1 po bolniku: župnik je lagal. O, pomagajte mi vendar! Mar ne vidite hudiča? Izpod postelje zija name in me hoče vzeti!" Tako je vpil Gruden in Torkar ni mogel niti misliti, da bi bolnika izpovedal in obhajal. "Jo j, jo j! Zdaj vleče že odejo z mene! Na pomoč! Na po- | moč!" je tulil bolnik, skočil | še strašneje, odeja je lezla P kvišku in se stiskal k steni. | posteljo in tudi cerkvenik In kaplan Torkar je videl, da pobegnil. "Beži, satan! V imenu sv. jice in Jezusa Krista, bezii tan!" Toda hudič je renčal in pri svoji masi. "Samo zato, da ie vohunil!" jbavili z živino in čebelorejo ter | Župnik je veselo plosknil in se mati obraz in začel je vpiti na je odsekal župnik. "V liberalne' so dajali brez godrnjanja Bogu, j zasmejal. Liberalci in socialisti ves glas: jiste je pisaril ta pogublje-jkar je božjega in cesarju, kar j so bili pozabljen;. Veliko tele, j "Ali si že tu? Pomagajte! nec ... Napadal ,je nesramno i je cesarjevega. ! mnogo mleka, rejene krave, de-, Spodite ga ven! Saj ni res, da mojega rajnega prednika in me- Skromno sta živela župnik in j beli prašiči, lepi močni konji, !sem prestavil gozdni mejnik! kaplan v malem župnišču, a ker j dobra letina in predvsem ugod- Bog mi je priča, da se ga nisem ne tržne cene so bile župniku ■ dotaknil! Lažeš in tudi Naenkrat je ugasnila svecl (Dalje pniwdnjrt) f, V najem sta bila nerazvajena, sta bila zadovoljna. Zalesje pa je bila velika in dolga vas, središče bogate fare; ljudstvo se ni bavilo samo s kmetijstvom, nego je gojilo tudi razne obrti, zlasti čevljarstvo in mizarstvo. Na koncu Med poslednjimi volitvami pa je govoričil po vseh krčmah naravnost bogokletno. Bog ga sedaj kaznuje!" "Tega nisem vedel . . . Par-krat sem govoril ž njim, in zdel se mi je prava izjema med tu-! kajšnjimi kmeti." | ^ ^ala ob potoku celo ma- •la tovarna za izdelovanje verig, '"Da, bil je volk v ovčjem ko- i sekir in cokelj ter nova vrvar-žuhu," je naglašal župnik. "Vi-|na-deti je bil miren in trezen, a v resnici je bil strastnež, ki je ®0'a J6 štirirazredna z uprav divje sovražil katoliško nadučiteljem Strojarjem, uči-cerkev in njene služabnike. Pre- teljem Grčarjem in dvema uči- povedujem vam, občevati s takimi propaleži . . . Mar ničesar ne veste, kako se je pravdal zaradi gozdnih mejnikov z mojim prednikom?" "Ničesar," je priznal Svetlin. "Ali niste brali, kako je pisaril po liberalnih listih celo o meni?" je vprašala ogorčeno gospodična Malka, sedeča žup-Iniku ob desnici. "Ničesar." "O, o! Strašno! Nezasliša- teljicami. V kaplaniji sta stanovala v prvem nadstropju dva kaplana, v pritličju pa organist in cerkevnik, v velikem župnišču, sličnem graščini, je prebival župnik Zdražba s sestrično Malko in kuharico Nežo. Poleg hlevov na dvorišču sta imela sobo dva hlapca. Pri župniku sta bila na hrani oba kaplana: Torkar je bil i vendarle še važnejše nego cer- j jkev in vera. "Nocoj, Malka, ga bom pa še pol literčka na tako srečno novico' Bogu hvala, da me obdaruje za vse križe in težave včasih tudi s svojim blagoslovom!" je dejal župnik in se lotil z novo vnemo kuhinjskih dobrot. Tudi gospodična Malka je postala dobre volje in večerja je potekala med šalami in smehom. Toda naenkrat so se odprla vrata in bled kakor mrlič se je opotekel v obednico kaplan Torkar. Niti ziniti ni mogel spočetka; samo na stol je omahnil in buljil predse. "Torej je Gruden umrl?" je vprašal prestrašeni župnik "Da, smrt liberalca je vedno grozna." | "Hudič — hudič — je prišel ponj ... Iz pekla je prišel ponj . . . Sam sem ga videl!" je jecljal Torkar in očividno mu je stal po mrtvaško bledem čelu rajm IZLET NA NEW YORsKO RAZSTAVO Preko delavskega praznika (Labor Day) dne 2. sept, bo g. AUGUST KOLLANDER osebno vodil izlet na razstavo. Vabljeni ste, da se pridružite njegovemu izletu. Vse tozadevne informacije dobite v njegovem uradu 6419 St. Clair Ave., kjer dobite tudi železniške karte po znižani ceni. vlečejo nevidne roke resnično' odejo s postelje. Obenem je slišal izpod postelje strašno grča-nje in kruljenje, pihanje in godrnjanje. "Pomagajte, gospod!" je kri-j odda se v najem ena šal kmet in se tresel. "Saj ste;pri mali družini. — Vpraša8(1 duhovnik! Preženite hudiča, a-; ggOG Edna Ave. ko ste res božji služabnik!" Torkar se je tresel prav tako kakor bolnik — ljudje v sosedni sobi pa so začeli vreščati, jokati in bežati iz hiše. Tedaj je pograbil Torkar škro- Išče se Oblak Furniture Co. Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 Išče se stanovanje s s' bami in furnace zgoraj woodski naselbini. Če tako stanovanje za oddati jem, naj pokliče EN, vpraša za J. B. med 1 zvečer. Ou lik, Juo Zahvala akh čmeren starejši mož, Svetlin pot. Roke pa so mu drgetale je dobrodušno požugala s stom. pr- Na kuhinjskem pragu je stalo lepo dekle, se smejalo lepemu kaplanu in gledalo za njim; on pa je ni niti videl, Micike, Bez-lajeve Micike. Kar preko dveh stopnic je skakal, da mu je odletavala suknja, in planil v obednico. Zagledal je župnika za mizo, p rtič je imel privezan pod vratom in glasno je srebal s krožnika. Malka je stala tik župnika in pravkar mu je menda jemala las z ovratnika. "Dober večer! Oprostite, prosim , . . Cerkvena ura zopet stoji, na svojo žepno uro pa sem pogledal tri minute prekasno." Kaplan je sedel na konec mize nasproti župniku, se prekrižal in tiho molil. Malka mu je molče nalila juhe in položila tri zvitke na krožnik, a odgovorila ni nobene besede. župnik je večerjal, a tudi on ni izpregovoril. Svetlin pa je bil dobre volje. Ko se je prekrižal znova, se je namuzal Malki in vprašal: "Pa kje je gospod Torkar? — Kakor vidim, nisem zadnji. Zato se nikar ne jezita, prosim." r nik in Malka "Pa zakaj vendar? — Prosim, poučita me nekoliko, da ne bom taval v temi!" je dejal Svetlin in se sklanjal nad svojim krožnikom. Resnično ni bil čital ničesar; samo slišal je, da župniku očitajo preveliko prijaznost do se-strične, gospodične Malke, lakomnost, častihlepnost, da je bolj kmetovalec in živinorejec kot župnik ter da ima zlasti proti naprednjakom zelo slabe ma-nire. O vsem tem je Svetlin pač slišal govoriti, da pa se je celo pisarilo, tega ni vedel, niti ga ni zanimalo. Na svetu je toliko zlobe in zavisti, klevetanja in podtikanja, da je najbolje, zati-sniti si ušesa in nosnice ter živeti le svojemu poklicu. In Svetlin se je zato posvečal ves le svojim duhovniškim dolžnostim. Svobodni čas pa je porabljal, da je mnogo čital knjige, igral na klavirju ali zahajal v naravo in razmišljal. Z lastno marljivostjo in s pomočjo plemenitih dobrotnikov se je spravil skozi gimnazijo. Mnogo je instruiral in ker je bil izvrsten dijak, je prišel v najboljše ljubljanske hiše. Po zunanjosti visok, zdrav in lep mla- THE FINEST VACATION RESORT ON THE GREAT LAKES Zxiendis šeuetu MUeAs (Mi Miio- G&ol liJcdenA J.aJze Zite • You'll Ikrill over its superb sandy beach. One thousand comfortable, outside rooms at HOTEL BREAKERS. Moderate rates. Excellent meals. All Sports, including Tennis, Boatingi Fishing, Golf. Many new attractions. Endless Fan for the entire family for a day, a week-end or entire vacation. • Ideal for Conventions and Organization Outings. • Free parking for 6,000 cars. Garage facilities. Easy to Reach via U. S. Route 6, Ohio 2. Mid'.vcrf between Toledo and Cleveland, in the center of Ohio's Lake Erie Vacationland. Convenient rail or bus connections at Sandusky. Steamer from Detroit. OPEN JUNE 10th to SEPTEMBER 4th. Ask for FOLDER. CEDAR POINT-ON-LAKE ERIE • SANDUSKY, CIIIO Dattcc nightly in beautiful new Ballroom to such famous Bands as Don Bes tor ... Shcp Fields, Russ Morgan and others. 1 (2) TA KUPON z ostalimi za tekoči teden, s 49 centi, opravičijo osebo do te skupini kot na sliki. Zamenjate lahko te kupone v našem uradu. Nobenih naročil ne sprejemamo po pošti. = IME = Naslov z= Mesto -J.__ Ako je kaj narobe z vašim j pralnim strojem pokličite nas.} Tem potom se iskren0 ^ I Imamo izkušenega človeka eks-, hvaljujemo vsem onim, ^ ^ 'perta, ki vam ga popravi, da bo-t^-^. in poslali krasn« ste zadovoljni. Pri nas dobite _ , Qienville ^ Washer Parts za vse pralne stro-1 J v . , ^ i mco nasi hčerki Idi. , J0' Mandel Hardware 15704 Waterloo Rd. KEnmore 1282 tje in darila v la.. — Družina Kildeer Ave. i$S6$3yt363e$X$$363e$$3e$3«$36$3SXSS$30e3t36$3636X363t$3tS62 "bil RAZPIS SLUŽBE Z DIREKTORIJ SDD RAZPISUJE SLUŽBO MENAGERJA NOVIH BALINCARSKlH PROSTOROV P.S.: Vse prošnje morajo biti poslane p0^ ^ pošte na tajnika SDD najkasneje do dne M % od' list avgusta, 1939. Menager balinc-prostorov bo v & govoren za ves balincarski in bar promet. PlaCl f- procentualno po dohodkih prometa. Direktorij Slovenskega Delavskega Doi# 15335 Waterloo Rd. — Cleveland, O. hi Rlg H Kampanja za "Cankarjev glasni sedaj v teku... CANKARJEV GLASNll mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike! AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAžN^ REVIJE POSTANITE ŠE DANES! NAROČNINA JE; za celo leto $3 — za pol leta $1.50 4 mesece $1 g* Kdor tekom kampanja pošlje en dolar .a na urad Cankarjevega glasnika mu bo nart>c kreditirana za pet mesecev. CANKARJEV GLASNIK 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Oh'0 Nr h % h in vs.