m i'. Političen list za slovenski narod. ■v. , , . , , Po Pošti prejeman velja: , ~ »g, - - -. ,,<„ „ H« i 7» m1a ,<>,.. V administraciji prejeman velja: I V Liubl t;-a P°'le a ° Sld- Za četrt leta 3 » jeden mesec 1 fM. ! V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 g\i. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravni«™ ln ekspedicija v ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SeinenlSkih ulicah St, 2, I., 17. Izhaj® vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne Vredništva tel ef 6 n - št ev. 74. S5*tev. 280 V Ljubljani, v potek 14. oktobra 1898 Držami zbor. Dunaj, 13. oktobra. Po večdnevnem odmoru je imela danes poslanska zbornica 9. sejo v tem zasedanju. Vse je mirno in vsakdanjo, »hiša« malone prazna, kakor da je pozebla divja opozicija. Na dnevnem redu je v prvi vrsti vladna predloga glede zboljšanja plač državnim služabnikom. Govorila sta v zadnji seji izvoljena glavna govornika soc. demokrat Schrammel in dr. Pergelt. Prvi je klatil vse vprek o kapitalizmu, klcrikalizmu, škofih, opatih in samostanih, ki so po soc. demokratskem evangeliju krivi vseh nesreč na svetu. Mož je mislil, da govori — med žganjarji v zakajeni beznici, koder se zbirajo znani obrazi, ki brusijo pete od hiše do hiše in tudi samostana ne zgreše, a na večer po »trudapolnem« delu uživajo sad svoje — žu-ljave nadležnosti. Schrammel je zajel vso svojo »globoko« učenost gotovo le iz soc. demokratskih glasil, kajti resen človek bi ne mogel kvasiti ta-" kih' bedarij. Tako je zahteval,'naj 'se visjVduhov-ščini odvzemo milijoni ter porazdele med revne slojeve prebivalstva. Zakaj pa ta prijatelj beračev in nemaničev ne vidi milijonov, katere imajo v sobah židje in mnogi židovski kristijani ? Dalje je modri in dobrosrčni Schrammel vrgel vse v jeden koš: diurniste in idrijske delavce, finančne stražnike in delavce tobačnih tovarn. Mož niti ne ve, da delavci in delavke po tobačnih in raznih drugih zasebnih tovarnah še niso c. kr. služabniki. Tudi se je zaletaval v desnico, češ, da ona zavlačuje to vprašanje. In ravno Schrammel je bil tudi jeden tistih, ki je prav pošteno razgrajal in razsajal mej obstrukcijo ter pomagal ustavljati državno »bigo«. LetniU XXVI. Stvarneje je govoril dr. Pergelt, ki je sicer mahal po desnici in fin. ministru, a po pravici naglašal, da vlada po raznih blagajnah in predalih lahko dobi 3-5 milijona, kar zahtevajo boljše služabnike plače, in da vsled tega ni treba podražit. sladkor in pivo. Fin. minister je namreč izjavil, da so služabnikom zboljšajo plače le tedaj ako državni zbor pritrdi vladnim načrtom glede zvišanja davkov od sladkorja, piva in žganja. Istina je, da država med smetmi najde 3-5 milijona, ako ima v blagajnicah preostankov 250 milijonov in 20 milijonov prebitka na leto pri gospodarstvu. Zbornica je soglasno vsprejela predlog, da se vladna predloga izroči proračunskemu odseku, ki naj v osmih dneh poroča in predloži primerne nasvete. Schonerer se je zopet osmešil ter sam sebi krohotal, ker je pred glasovanjem zahteval, naj predsednik naznani število poslancev, ki utegnejo nasproti glasovati. Druga točka dnevnega reda je bila vladna predloga glede posledobnega ustavnega odobrenja cesarskih naredeb, s katerimi je vlada začasno pobirala letos davke brez državnega proračuna. Proti sta govorila Dobcrnig in Angeli, ki sta oba z vlado jako nezadovoljna, ker grof Thun ž njima noče bratovščine piti. Ob 2. uri je predsednik pretrgal dnevni red ter otvoril debato o nujnih predlogih glede državne podpore. Mej drugimi je poslanec Robič utemeljil nujnost predloga glede državne podpo/e po raznih uimah oškodovanim občinam v mariborskem, slovenjegraškem, celjskem in ljutomerskem okraju ; nujnost je podpiral tudi poslanec Z i č k a r. Poslanci dr. Krek, Einspieler in Povše so interpelovali pravosodnega ministra glede slovenskega uradovanja pri sodiščih v slovenskem delu Koroške, pojasnjujoč obširneje najnovejši dogodek pri sodišču v slovenskem Rožeku. Sicer ni nič novega. Ako je res, kar pišejo listi, da hoče vlada predloge glede užitninskih davkov izločiti iz nagodbenih vprašanj, potem je to le znamenje, da grof Thun meče uteže iz svojega balona, da bi se vzdržal v visočini. Vlada se je namreč morala prepričati, da večine vendar le še nima v žepu, in zato hoče žlico za žlico grenkega zdravila večini vlivati za - vrat. No židovski žurnalisti vse vedo in vse slišijo, tudi' razgovore bronastih konj na parlamentni palači. Prihodnja seja jutri. Shod stranke prava na Sušaku. (lzv. poročilo.) (Konec.J Poslanec dr. Krek izjavi, da popolno pritrjuje besedam svojega predgovornika kanonika Kalan-a, da se moramo Slovenci združiti s Hrvati na temelji hrvatskega državnega prava. Potrebo tega skupnega dela dokazujejo vzlasti zadnji dogodki v državnem zboru na Dunaju. Zastopniki slovenski in hrvatski, vzlasti oni, kar jih pripada stranki prava, se trudijo, da bi izposlovali najnujnejših, za obstoj slovanskih narodov na jugu ne. obhodno potrebnih pravic, a njih trud je zaman in prepričanje vedno trdneje, da imajo za nas na Dunaju gluha ušesa. Ločeni smo preslabi, da bi nas upoštevali, zato treba, da so združimo in sicer na temelji velike ideje, katero zastopa stranka prava, stoječ na stališču hrvatskega drž. prava. — Mi se zavedamo, da je važen in usoden ta L i S T E K. Makarjev sen. V. G. Korolenko. (Dalje.) Začel je s tem, da ne želi iti k ccrkovniku kot skopljenec. A on ne mara iti radi tega, ker jc ta obsodba krivična, ne pa, kakor da bi se bal težkega dela. Ker je pa krivična, zato je tudi ne prizna in ne bode je slušal, niti noge ne privzdigne. Naj store ž njim, kar hočejo ! Naj ga dajo tudi hudiču v večno trpljenje. - No bode vozil izpravnika. ne in ne, ker je to krivično. Nikar naj nc mislijo, da bi mu bilo hudo, ako bi bil skopljenec; cerkovnik sicer res goni svoje konje, a jih zato tudi krmi z ovsem, njega pa so gonili in gonili vse življenje, a niti ovsa mu niso dali. »Kdo te je gonil ?« vprašal ga je srdito stari Tajon. Da, njega so gonili vse življenje! Gonili so ga staroste, prisedniki in izpravniki radi davkov; gonili so ga popi radi desetine, gonila sta ga sila in glad; gonil ga je mraz, dež in suša, preganjala ga je premrzla zemlja in hudobni gozd ! — --Živina gre daljo in gleda v zeiimo, ne ve- doč, kam jo ženejo---Kaj, ali je on ve- del, kaj bere pop v cerkvi ? Jeli on vedel, čemu in kam so mu odvedli njegovega sina, ko so ga vzeli v vojake, kje je umrl in kje leže zdaj njo-gove bedne kosti ? Pravijo, da sem izpil mnogo žganja v svojem življenju ? Naposled je to res: srce njegovo je poželelo žganja. — — — »Koliko si že rekel steklenic?« »Štiristo«, odgovoril je pop Ivan, potem ko je pogledal v knjigo. »Dobro! Je pa bilo to žganje? Tri četrt ga je bilo same vode in le jeden del je bilo žganja, a še tu jo bilo precej tobačjega soka vmes. Tristo steklenic je torej treba precej izbrisati.« »Govori li resnico?« vprašal je stari Tajon popa Ivana, videti mu je bilo, da se šc srdi. »Golo resnico«, je hitro odgovoril pop, Makar pa je nadaljeval —-- Tritisoč debel je torej pristavil ? Naj bo! Naj jih je tudi samo šestnajsttisoč posekal, ali je to malo? Razun tega jih je dva tisoč takrat posekal, ko mu je ležala prva žena bolna — _ _ Tako težko mu je bilo pri srcu, tako rad bi sedel pri svoji bolni ženi, pa je moral v gozd. — --In v gozdu je plakal in plakal, solze so mu kar mrznile na trepalnicah, od tolikega gorja ga je zeblo uprav do srca.---A on je sekal! Starka mu je umrla. Zagrebsti bi jo moral a ni imel denarja. In šel je h kupcu, da bi mu sekal drva in si s tem prislužil za starkino krsto. Kupec pa je videl, da ga tare sila, in mu dal samo po deset kopejk.---Starka je ležala v nezakurjeni mrzli izbi, on pa je sekal in plakal. Zdi se mu, da se mu morajo ta drva petkrat, desetkrat zaračuniti. Staremu Tajonu so se prikazale solze v očeh in Makar je opazil, da se je tehtnica zazibala, lesena stran se jo dvignila, zlata pa ponižala. In Makar je nadaljeval: Vse imajo zapisano v knjigi.---Naj le poiščejo : kdaj ga je kak človek ljubil, kdaj se je radostil in veselil? Kje so njegovi otroci? Ako so mu umirali, bilo mu je hudo in težko, ako so pa odrasli, zapustili so ga, da bi se sami bojevali z nemilo usodo. In on se je postaral s svojo drugo starko, videl je, kako so ga ostavljale moči in se bližala nesrečna starost. Zapuščena, popolnoma osamljena sta životarila, kakor dve osiroteli jelki v stepi, kateri bi-jejo od vseh stranij strahoviti viharji. »Ali je vse to ros?« vprašal je zopet stari Tajon. In pop je hitro odgovoril : »Res, res !« In tehtnica se jo pomajala.---A stari Tajon se je zamislil. (Konec sl(5dL korak, katerega storimo Slovenci izjavljajoč, da i mi pristajamo na idejo hrvatskega držav, prava. Vendar pa uprav zato izjavljamo, da izjave, katere sto čuli od našo strani, niso lraze, marveč da se hočemo zato, kar smo tukaj izjavili, tudi truditi mej svojimi rojaki, da ta ideja prešine celokupen narod slovenski, tembolj ker ima ta ideja tudi za nas Slovence trdno zgodovinsko podlago. Posebej izjavljam kot zastopnik delavskih stanov, da sem na shodih zastopal letos že opetovano to idejo in da so jo moji volilci glasno odobravali. Prepričan sem sicer, da bo treba v ta namen mnogo delati, mnogo trpeti, a zagotavljam vas, da vsekakor, priui kar rado, ostanemo zvesti svojim izjavam, katere ste danes od nas slišali. — Glasno ploskanje, šumno odobravanje je sledilo tem besedam. Zborovalci so kar obsuli govornika ter mu čestitali. Za dr. Krekom je govoril saborski zastopnik dr. pl. Bresztyensky, ki je predsednik klubu opozicije v hrvatskem saboru, a ne pripada nobenemu klubu opozicije, stoječ nad strankama in iskajoč mej obema onega, kar ju druži. Prava slast je poslušati tacega govornika, kakor je dr. B r e s z t y e n s k y. V krasni obliki je razvijal svoje nazore o sedanjem politiškem položaju ter bodril zborovalce, naj imajo vsikdar pred očmi skupno dobro hrvatskega naroda, naj opuste vse, kar jih je v preteklosti razdvajalo, ter naj skrbe, da si s složnim delom zagotovijo boljšo bodočnost. Govorilo jo še več govornikov; konečno se je vsprejel predlog, da skupščina odobri delovanje stranke prava in da potrdi skupno delovanje združene opozicije v hrvatskem saboru. Pri banketu so se čuli razni navdušeni govori. Predsednik baron R u k a v i n a je napil cesarju kot hrvatskemu kralju, potem je nazdravil navzočim Slovencem. Dr. Konrad Janežič je v ime isterskih Slovencev izjavil, da že davno stoje na temelju hrvatskega državnega prava in da jih veseli, ker so danes temu pritrdili tudi Slovenci s Kranjskega. Dr. Brejc se je najpreje zahvalil v ime došlih kranjskih Slovencev na sijajnem vsprejemu, ki ga jim je stranka prava priredila, in pa na laskavi napitnici gospoda predsednika. Potem pa je nadaljeval rekoč, da se mu zdi potrebno, da besedam, ki sta jih na skupščini govorila gg. Kalan in Krek, pristavi nekaj opomenj, da se že koj a priori ognemo kakemu nesporazum-ljenju. Znano Vam je, je dejal govornik, da novejša politika naše državnozborske delegacije bazira na temelju desničarskega adresnega načrta, ki je federalistično-avtono-mističen, in ni pričakovati, da s to politično smerjo v bližnji bodočnosti sprežemo. Radi tega pa še ne smete misliti, da so izjave, ki ste jih popreje slišali iz ust mojih dveh č. tovarišev, samo izjave, samo lraze, lepe besede brez dejanj-ske podlage, temveč bodite uverjeni, da jenaša s e d a n j a p o 1 i t i k a t u d i ozirom na veliki skupni naš politični cilj docela aktuvalna, da nas sama mora dovesti direktno do tega cilja. Adresni načrt zahteva oživotvorjenje oziroma razširjenje avtonomije dežela, Ru-sini in Slovenci pa zahtevamo vkljub temu a v -tonomijo narodov in nikdar ne smemo in ne bomo privolili v to, da se revizija ustave izvrši v smislu avtonomije dežela, ker bi bila to naša politična in narodna smrt. Adresnemu načrtu večine pritrdili smo samo radi tega, ker ne verjamemo, da se bo dejanjski izvršil, in pa radi tega, ker vidimo v njem prvi naskok na stari naš, Slovanom sovražni, birokratični centralistični sistem Ideja razdruženja tega sistema je tisto, kar nas za adresni načrt vnema. Zato soglašamo s politiko naših poslancev, v kolikor se ta opira na adresni načrt. Ta naša akcija torej ne nasprotuje našim konečnim težnjam, je marveč politiki stranke prava paralelna akcija; obe vodite do istega končnega prakt. cilja. Naša pol. akcija je samo p r o v i z o r i j ,' cilj ostane nam isti, dasi so pota različna, ki nas vodijo k združenju slov. sil na avstrijskem jugu, k političnemu združenju Slovencev in Hrvatov. — Dotlej pa gojite naprej sveto državnopravno idejo, ki ima svojo historično sankcijo. Vrgli ste med narod iskro samozavesti, širite ta ogenj narodnega navdušenja med njim, dokler ne bukne na dan, kakor mogočen plamen, ki bodo porušil in razdrl tisto lažnjivo državnopravno š v i n d e 1 - p a 1 a č o , ki so jo svoj čas v Budimpešti zgradili za Vas, toda preko Vas. Bodočnost je Vaša, kakor je bila Vaša preteklost. V to po-mozi Bog in združeno Vaše in naše delo ! Burno odobravanje je sledilo tem besedam, pričujočim Slovencem so so od vseh stranij prirejale najtoplejše ovacije. Posl. Spinčic je izrazil svoje veselje na tem, da je stranka prava pokazala na skupščini toli lepo solidarnost, obsodil one kot izdajice, ki delajo razpor v stranki, ter da so zastopniki najmočneje stranke v bratski deželi Kranjski danes pristali na temelj hrvatskega državnega prava. Ta dan se je povečala naša kraljevina hrvatska in tej veliki Hrvatski on nazdravi. — Nato so zborovalci zapeli »Liepa naša domovina« in »Naprej zastava Slave.« Kmalu je potekel čas, da se je bilo treba razstati. Kakor je bil iskren vsprejem Slovencev, tako prisrčno in prijateljsko je bilo slovo. Ločili smo se z besedami: Na svidenje v Zagrebu ! Na svidenje v Ljubljani! Prazne besede. Iz Zagreba, 4. oktobra. Že dolgo časa ni bilo v ogersko-hrvatskem saboru toliko razprav o hrvatskih zadevah, kakor letos. V proračunskem odseku oglasi se vsak čas poznati hrvatski poslanec Gjurkovič ter govori zdaj o političnih, zdaj zopet o gmotnih položajih na Hrvatskem. Kakšne so njegove izjave glede političnih odnošajev, poznato je čitateljem »Slovenca«, a koliko so vredne za prave Hrvate, vidi se iz opozicijonalnega časopisja, ki je njegov prestopek v tem pogledu popolnoma obsodilo, kar tudi drugače ni bilo mogoče, ker ta poslanec odobruje današnjo mažarsko politiko na Hrvatskem. In taisti poslanec, ki se popolnoma ujema z nazori mažarskih politikov nasproti Hrvatski in je z vsemi današnjimi političnimi uredbami zadovoljen, se usoja Mažarom svetovati, naj bi se bolje ozirali na Hrvatsko glede gmotnih zadev. Tako želi ta famozni zastopnik hrvatskih (?) interesov, da Mažari malo manje negujejo Reko ter od milijonov, namenjenih za Reko, žrtvujejo vsaj manji del za Bakar in Cerkvenico, češ da tudi ti kraji potrebujejo podpore. Tedaj samo Bakar in Cer-kvenica ? A Senj, Novi, Kraljeviča in druga manja mesta ne bi smela biti deležna teh podpor ? Temu hrvatskemu poslancu (!) mora biti hrvatsko Pri-morje pač slabo poznato, če misli, da ni vse Pri-morje potrebno, da vlada poskrbi zanj, kakor to zahteva pravica in zdravi nazori državnega gospodarstva. V celem Primorju bi morala nastopiti čisto drugačna uprava, nego je bila dosedanja. Ne samo Reka, nego vsa mesta, vse prebivalstvo bi moralo biti jednako deležno državne podpore radi splošnih državnih koristij. Mi vsi dobro vemo, zakaj Mažari toliko na Reko trošijo, a druge kraje zanemarjajo. Oni hočejo imeti mažarsko Reko, a vsega Primorja ne morejo kupiti za mažarsko državno idejo. In poslanec Gjurkovič je moral braniti hrvatske interese celega Primorja, tudi Reke, ker je hrvatska, kakor vsa ostala mesta ob iztočni obali Jadranskega morja. On je moral zahtevati v svojem govoru čisto drugo gospodarstveno politiko v hrvatskem Primorju, nego je bila dosedanja — namreč pravično in nepristransko, radi katere propada najlepša obala na Jadranskem morju. Ob jednem odobravati mažarsko politiko, potem pa zahtevati, da se nekaj stori za Hrvate, je velik nezmisel, ker Mažari baš hočejo, da hrvatsko Primorje propada, ker ga mislijo na ta način dobiti lažje v svojo pest, kakor so dobili zopet Reko s tem, da so jo toliko negovali. Taka je mažarska politika na Hrvatskem, kjer v gmotnem pogledu store samo ono, kar je tudi njim na korist; vse drugo pa navlašč zapuščajo iz poznatoga razloga. Ravno tako prazne so bilo besedo omenjenega poslanca glede urejevanja hrvatskih rok in radi kopanja prekopov. Mažari si bodo uredili najpreje svoje reke in šele potem pride rod na hrvatske ; le tam, kjer zahtevajo njihove koristi, trošijo iz državnega proračuna že zdaj za urejevanje. Tako urejujejo levi breg Drave ob Ogerskem, dočim desni hrvatski zapuščajo, če tudi je Drava državna reka. Tako bi bilo neobhodno po- trebno urediti Savo nad in pod Zagrebom ; toda za to Mažari ne dado denarja, naj si Hrvati po-morejo sami, če hočejo, da jim Sava Zagreba ne odnese. Za paroplovstvo po Savi pa prav malo marajo, ker je skoro ves promet prešel na železnice, odkar vozijo neposredno od Zemuna v Zagreb in na Reko. Zato je tudi Sisek, ki je bilo nekdaj cvetoče trgovsko mesto, popolnoma propadel, ker se po Savi od njega pripelja dandanes prav malo robe. Vozilo bi se pa pri vsem tem vender le še lahko precej blaga po Savi, ko bi bila urejena, toda na to se ne misli, ker je ta reka slučajno na Hrvatskem. Posl. Gjurkovič sam dobro ve, da Mažari ne bodo za urejenje hrvatskih rek niti novčiča več potrošili, če tudi on govori še tako prepričevalno, kar pa sicer ni bilo ; govoril pa je, da se ne reče, da ni nobeden o tem besedice zinil. Seveda je omenil posl. Gjurkovič tudi železnic, posebno one skoz bivšo gornjo Krajino, pa doli v Dalmacijo. Toda, kaj vse to pomaga, če pa Mažarov ni volja zidati železnic tako, kakor to zahtevajo koristi Hrvatske, nego tako, kakor je njim prav. O tej železnici smo nedavno obširneje pisali. Mislilo se je, da se bode morda vender začela kmalu zidati. Pravijo, da so v Budimpešti za to, toda v Zagrebu se neki upirajo. In zakaj ? Zato, ker hočejo Mažari, da se upotrebi za zi>-danje denar iz krajiških zaklad, a ban hrvatski tega ne da. V tem pogledu ravna ban hrvatski popolnoma prav, da brani krajiški zaklad ; Mažari so ga že tako preveč potrošili, a vrhu tega še železnice zidane s tem denarjem prisvojili sebi. Tukaj naj bi bil storil Gjurkovič svojo dolžnost ter opozoril Mažare, da naj zidajo to prepotrebno železnico z državnimi denarji, kakor so to delali doma na Ogerskem, ko so zidali železnico z državnimi sredstvi in jih še zidajo. Saj tudi Hrvatska plača lepe dohodke vsako leto za zajedniške potrebe, pa bi bil že skrajni čas, da stori Ogerska nekaj za Hrvatsko, kar jej je dolžna storiti tudi po državnopravni nagodbi. V tem smislu je moral govoriti branitelj (!) hrvatskih interesov v najnovejšem času, ne pa v onem duhu in obliki, kakor je to želel dotični miijister.. ki ni.smatral, vse te prigovore pos. Gj. toliko vredne, da bi mu bil kaj odgovoril. Vsaj v ogerskih časopisih nismo brali nobenega odgovora na Gjurkovičeve govore. Potemtakem je bilo vse to improvizirano besedičenje le za parado, ne pa resnobno, kar bi ta važna stvar sama od sebe zahtevala. Govorilo se je, da se je nekaj slišalo in pisalo, koristi pa Hrvatska od tega ne bode imela nobene. Politični pregled. V Ljubljani, 14. oktobra. Nagodbeni odsek je sinoči ob sedmi uri pričel svoje velepomenljivo delo. Prve seje tega odseka so se udeležili ministri grof Thun, dr. Kaizl, baron Kast ter baron Dipauli in 44 članov odseka. Načelnik vitez Bilinski je naznanil, da namerava o vseh nagodbenih predlogah otvoriti splošno razpravo ob jednem, potem se vrši volitev potrebnih pododsekov, ki naj bi zborovali tajno, le ostali odsekovi člani smejo prisostvovati sejam. Ti odseki naj bi izvršili svoja poročila, o katerih se v plenumu odpeka takoj prične nadrobna razprava. O teh predsednikovih nasvetih se je vnela dolgotrajna razprava, v kateri je bilo stavljenih več predlogov. Poslanec Lorber je predlagal: Nagodbeni odsek naj še le tedaj prične svojo razpravo, kadar dovrši svoja dela ogerska kvotna deputacija. Poslanec Steinwender je nasvetoval sledeče: Splošna razprava naj se vrši o vsaki skupini vladnih predlog posebej, in sicer: carinska in trgovinska zveza, konsumni davki, bančno in valutno vprašanje. Poslanec Ver k a u f je dejal: Otvori naj se splošna razprava najpreje o jedni skupini predlog, ki naj se na to izroče pododseku, potem o drugi in tretji skupini. Konečno je predlagal še poslanec S t tir g h, naj se otvori gla\ razprava o treh oddelkih z jednim samim glasovanjem o tem, ali je preiti v nadrobno razpravo ali ne. — Vse te predlogo jo večina odklonila, vsprejet pa je bil s 25 proti !9 glasovom predlog načelnikov, ki dobesedno slove: Takoj se prične glavna razprava o vseh vladnih predlogah skupno. Ob jednem se izjavlja, da se o poročilih dotičnih pododsekov ne otvarja več glavna razprava, marveč se takoj preide v nadrobno debato. — Za prvi del predloga so glasovali vsi člani. Nadaljni predlog klubovega načel nika, naj se volijo pododseki za carinsko in trgo vinsko zvezo, za bančno in valutno vprašanje in užitninski davek vsak s 13 člani, ter naj bo pristop k sejam teh pododsekov dovoljen le članom odseka, še ni bil definitivno odobren. Nadalje je naznanil načelnik, da bo imel nagodbeni odsek vsak dan dnevne ali večerno seje, kakor bo zborovala poslanska zbornica. Ministerski predsednik grof Thun je potem odgovoril na neko vprašanje • poslanca Grossa glede najnovejih izjav ogerskega ministerskega predsednika o nagodbi, posebno, kaj se ukrene v slučaju, da se nagodba ne do-2ene parlamentarnim potom in ali je res, da sta se vladi zavezali, da bodeta delali na to, da se sprejmo nespremenjene predloge. Na prvo vprašanje jo minister odgovoril bolj nejasno, drugemu pa je pritrdil ter dostavil, da je to popolno pravilno. Končal pa je minister, da ga veseli, da mu ni treba pojasnovati, kake korake bi bila vlada storila, ko bi parlament ne bil pričel z resnim delom. Seja je bila na to zaključena in se vrši prihodnja danes zvečer. Nabava provtjanta na pu/jsko skladišče. Nepopisno presenečenje in ogorčenost je vzbudil te dni posebno pri zastopnikih kmečkih interesov tajni ukaz zapovednika naše vojne mornarice, podadmirala Spauna, kakor ga je objavila »Ostd. Rundschau«. Vsebina tega tajnega ukaza, ki se je doposlal skoro jednak tvrdki Eisler & drug.' ter vojaškemu pristanskemu zapovedništvu v Pulju, je na kratko naslednja. Tvrdki, ki je po pogodbi zavezana preskrbovati vojaško skladišče v Pulju, se zabičava, naj kolikor le možno naročava vse potrebno blago iz Ogerske ter naj vsako leto pravočasno predloži izkaz o dotičnih predmetih z natančnim oznamenilom kraja in odda-jalca, zapovedništvu skladišča pa se naroča, naj pazi nato, da bodo viktualije res kar največ prihajale iz Ogerske, oziroma, da bo tvrdka Eisler in drug. res izpolnila to nalogo. Kaka krivica se se je s tem zgodila tostranski državni polovici, oziroma njenim obrtnikom in poljedelcem, nam pač ni treba omeniti, ker je dovolj očevidna. Že doslej so imeli velikansko prednost ogerski odda-jalci, pred vsem židovski prekupovalci, ki se skoro nič niso ozirali na našega kmeta, odslej bo pa v tem oziru še mnogo slabeje. Tukaj imajo zastopniki kmečkega ljudstva v Avstriji sveto dolžnost, da z vso resnostjo nastopijo proti temu koraku mornariške uprave in obvarujejo našega kmeta pred še večjo škodo. Pričakujemo posebno od naših poslancev, da bodo v tem oziru pravočasno storili svojo dolžnost. Delavska stavka v Parizu bo najbrže kmalu končana, in sicer ne na korist delavcev. Zapeljani delavci morali so se konečno udati in precejšnji del je že prošle dni vsprejel delo. Kar je posebno značilno, je to, da niti vlada ni hotela posredovati mej delavci in delodajalci. Glede delavcev na razstavišču je trgovinski minister, kot smo že omenili, naravnost izjavil, da mu je pač vsejedno, kedaj se stavka konča, ker so dela že toliko vspela, da se ni bati nobenih neprilik. De-putaciji železniških uslužbencev pa je odgovoril minister za javna dela, da on nima pravice ofici-jclno posredovati pri raznih železniških družbah. Tako je odrekla francoska vlada i. priori vsako pomoč. O namenu te velike stavke vladajo razna mnenja. Nekateri trdijo, da so voditelji stavke inozemski hujskači, ki bi radi videli, da bi bila vsled tega onemogočena napovedana svetovna razstava, in da so ti podpirali delavce s potrebnim denarjem. Vsekako so igrali tudi pri tej stavki za kulisami glavno vlogo židovski špeku-lantje. Gotovo pa je, daje velika večina delavcev ostavila delo radi preslabih plač in si s tem menila zboljšati stanje. Toda, kakor skoro v vseh takih slučajih, so bili tudi sedaj osleparjeni le delavci. Dnevne novice. V Ljubljani, 14. oktobra. (Slovensko odposlanstvo na Dunaju.) Spomenico vseslovenskega advokatskega in notarskega shoda so danes izročili pravosodnemu ministru odposlanci gg. dr. Mosche, dr. Krisper in dr. Ma-jaron. Spomenico za vseučilišče v Ljubljani pa gg. dr. Majaron, dr. Krek in dr. Ferjančič. (Na kranjski gimnaziji) bo 24. t. m. blago slovit presvetli knez in škof ondotno kapelo. (Osebne vesti.) Dr. Fr. .1 a n k o v i č , bivši sekundarij na ljubljanski bolnici, se naseli kot zdravnik v Konjicah, ko dovrši večmesečno vojaško službo. Bolniki v ljubljanski bolnici se hvaležno spominjajo tega prijaznega jim in spretnega zdravnika. — O. Bernard Vovk se je preselil iz Nazareta v Brežice; o. Feliks Podbregar iz Nazareta v Pazin.^ — G. Kašpar K a č i č n i k pride kot provizor v Št. Ožbalt v dravski dolini. — Umrl je včeraj knjigovez in hišni posestnik Josip G e r b e r. (Šolo za zborno petje) gojencem starim 16 in več let osnuje letos »Glasbena Matica«. G. Matej Hubad, ki je z velikim uspehom vodil dve leti tečaje za zborno petje na ilunaj. konservatoriju, jo porok, da bo taka začetna šola, urejena po njegovi metodi, tudi pri nas dobro uspevala. Namen »Glasbene Matice« je vzgojiti za svoj lastni in za druge zbore izurjenih pevcev. Zgla-šuje se v nedeljo, 16. t. m. v društveni pisarni ali pa pismeno. Plača se članarina (2 gld. na leto) in 1 gld. učnine na mesec. (Imenovana) sta gospod Artur F o 1 a k o v s k i veterinarskim koncipistom pri deželni vladi in mestni tržni komisar g. Hugon T u r k okrajnim živinozdravnikom. (Repertoir slovenskega gledišča.) Danes zvečer se bo drugič pela V. Parme »Stara pesem«, pred to pa »Ksenija« — V torek 18. t. m. se predstavlja »Martin Smola ali kinematograf«. (Tainburaški klub »Zvezda«) priredi v nedeljo, dne 16. oktobra t. 1., ob '/«4. uri popoldne v »Narodnem domu« promenad ni koncert. Vstopnina 10 kr. (V Zabreznici) jo umrl 8. oktobra t. 1. Jurij Dolžan v 97. letu svoje starosti, oče pokojnega žnpnika Dolžana na Trsteniku. Ker je bil še zadnja leta zdrav in čvrst, upal je gospod župnik, da doživi starček 100 let, in ta dogodek bi bil rad slovesno obhajal s svojimi prijatelji na domu. Sedaj sta združena sin in oče v večnosti. Znancem in prijateljem oba priporočamo v molitev. (S Sore.) Od 1,—9. oktobra so obhajali na Sori misijonarji gg. Nežmah, Klančnik in Pediček ob veliki udeležbi ponovljenje misijona. V dolž nost si štejem, zahvaliti se jim v svojem in imenu župljanov za ves trud in izvanredno požrtvovalnost. Zahvalo moram nadalje tudi izreči gospodu prelatu dr. Kulavicu, ki je s svojo navzočnostjo povzdignil sklepno pobožnost, kakor tudi gg. župnikoma Karlinu, Brencetu in P. Celestinu za pomoč v spovednici. — Na Sori, 13. oktobra 1898. Franc Hiersche, župnik. (Umrl) je danes zjutraj v Kranju znani hišni posestnik gospod Tomo Pavšler st. v 76. letu. Pokojnik je bil obče znan in spoštovan v Kranju in okolici, mnogo let je bil občinski svetnik kranjski in svetovalec trgovske zbornice. (Preširnov spomenik) Pri nas je tako! Slovenci smo sangviničen narod. Vsake nove ideje poprimemo se z vsem ognjem navdušenega srca, a čez noč, ko prespimo tisto navdušenje, loti se naših src neka apatičnost in brezbrižnost, ki je svojina jedino-le našega naroda. In kakor se kaže ta hladnost v mnogih slučajih, javlja se posebno sedaj na jasen način, ko se gre za nabiranje za Preširnov spomenik. Navdušenje za nabiranje ra-dovoljnih prispevkov je hipoma prenehalo, kakor da je izginilo to važno podjetje kar čez noč z dnevnega reda. Vzdramimo se torej iz brezdelnega mrtvila in začnimo po tolicih brezbrižnih dneh s podvojeno silo z nabiranjem za spomenik našemu Orfeju, ki jc toliko ljubil Slovenstvo, da so mu »solze iz d"triovinske ljubezni lile« in ki je nosil v dneh našega narodnega spanja v srcu plame-nečo željo, »da zbudil bi Slovenščino celo« ! Na delo tfdn|! (Iz celovške škofije.) Družba vednega češčenja presv. Rešnj. Telesa je imela v minulem družbenem letu 54 podružnic, ki večinoma prav dobro delujejo. Po združenih močeh je bilo družbenemu ouboru mogoče, ugodno rešiti vse prošnje. 30 cerkva, se je obdarovalo brezplačno, 7 za zmerno odškodnino. Razdelilo se je več oltarnih prtov, blazin, alb, koreteljnov, korporalij in druge prtenine, več obramnih velijev, oblačil za cerkvenike in strežnike, 18 masnih plaščev z vsem potrebnim in 5 pluvijalijev. Leta 1S97 so udje in dobrotniki donesli 1129 gld. 66 kr. Odškodnine za napravljena oblačila je družba sprejela 1638 gld., tore 767 gld. 66 kr. Stroškov je bilo 2435 gld. 67 kr. Ostalo je 331 gld. 99 kr.. kateri znesek je dobro došel za letošnjo razstavo cerkvenih oblačil, ki so bila vredna malone 2000 jgld. - Družba sv. Bonifacija za krško skotijo, ustanovljena od mil. g. knezoškola Jožefa z namenom: revnim cerkvam v krajih, kjer stanujejo zraven protestantov, pomagati pri zidanju, popravljanju ali v drugih zadevah, raste od leta do leta, kakor kaže letno poročilo: Dohodkov je bilo 1498 gld. 96 kr., stroškov 377 gl. Premoženja ima družba 2042 gld. 53 kr., udov po 60 farah vkup 1186. — Misijon so imeli na Koprivni. Vodila sta ga dva č. lazarista iz Št. Jožefa pri Celju. — Na sv. Viša r j ah je bilo za časa letošnjega romanja 18.600 obhajancev, nekoliko manj, kakor lansko leto. - V stalni pokoj sta stopila č. župnika K. Baumgartner v Stopičah in Val. Legat na Jezerskem. — Župnijo St. Štefan ob Zilji je dobil č. g. Lovro Sever, župnik v Blačah; župnijo Šmarten v Preblju č. g. J. Kuneš, kaplan v St. Urbanu. — Premeščeni so č. gg. kaplani: Jož. Messner, iz Volšberga za provizorja v Školtče; Val. Mar klet iz Berga v Trg, R. Pitterle iz Trga v Volšberg. — Novoizvoljenega opata v Št. Pavlu preč. g. o. Gregorija E h r 1 i c h a jo mil. g. knezoškof slovesno posvetil v nedeljo dne 9. t. m. (Iz Celovca) dne 12. oktobra. Tukajšnjo c. kr. gimnazijo s> zaradi osepnic, ki so se prikazale najprej v dijaškem semenišču »Marianum«, zaprli do 2. novembra. Število bolehnih dijakov ni veliko. — Pod vlak se jo vrgel blizo Grabštanja rokodelski učenec A. Osterman iz Celovca. — Amaterski fotografje napravijo koncem tega meseca v Celovcu razstavo lotogralij. Gospodarska organizacija. Hranilnica in posojilnica v St Vidu pri Zatičini imela je v mesecu Beptembru: sprejemkov........gld. 510105 in izdatkov.......... 5090T7 tedaj denarnega prometa . . . gkl. 1019P22 Hranilnih vlog se je v tem mesecu vložilo gld. 104-—, vzdignilo pa gld. 4240 — in je stanje konec meseca septembra gld. 48.449-—. Posojil se je dalo gld. 650—, vrnilo pa seje gld. 500 — in je stanje gld. 29.027 —. Naloženega denarja ima posojilnica 20.556 gld 31 kr. Članov ima posojilnica 239. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 14. oktobra. Odposlanstvo slovenskih advokatov dr. Mosche, dr. Krisper in dr. Majaron je danes vsprejel grof Thun. Odposlanci so mu izročili s p o-menico, ki označuje stališče glede izključen j a slovenskega jezika pri nadsodišču v Gradcu ter prosi odpomoči. Thun je dejal, da ne pritrdi postopanju graškega nadsodišča v tem oziru, da pa treba čakati, kaj na pritožbo poreče najvišji sodni dvor. Nadalje so odposlanci po-jasnovali potrebo nadsodišča v Ljubljani za slovensko Štajersko, Koroško in Kranjsko ne le zato, da se izvede jezikovna ravnopravnost in da se vspešno rabi novi civilno-procesni red, marveč tudi iz gospodarskih razlogov. — Pojasnovali so tudi potrebo vseučilišča v Ljubljani, ki bi skrbelo za naraščaj domače inteligenci je, katero v vseh strokah na jugu zelo potrebujemo. Minister Thun ni za ustanovitev vseučilišča in nadsodišča v Ljubljani, vendar si je dal stvari pojasniti in je obljubil, da se bo v tej zadevi natančneje poučil. Dunaj, 14. oktobra. Odposlanci shoda slovenskih advokatov in notarjev dr. S mec, dr. Gregor in in rlv. Plantan so bili danes pri ministru Tli,. »,ri pravosodnem, finančnem in trgovske,a . ...ustni ter pred-ožili spomenico glede jednakopravnosti slovenskega in hrvatskega jezika v Istri pri uradih. Dunaj, 14. oktobra. Poslanec dr. Majaron je danes izročil državnim poslancem obširno poročilo odseka za vseučilišče v Ljubljani in prošnjo omenjenega odseka za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. Dunaj, 14. oktobra. Včeraj so se posvetovali klubi desnice o tem, kako stališče da naj zastopajo glede nagodbenih predlog. Listi poročajo, da je grof Thun izjavil, da nekatere zahteve Jugoslovanov predaleč segajo ter da jih mora vlada odkloniti; vslec tega da so si Jugoslovani glede nagodbo pridržali proste roke. Tudi Čehi zahtevajo od vlade, da jim preje zagotovi vresničenje njih zahtev, predno da se odločijo glasovati za nagodbo. Dunaj, 14. oktobra. Ministerski predsednik grof Thun je odgovoril na interpelacijo, kako stališče zavzema naše zunanje ministerstvo napram znanemu mirovnemu predi ogu ruskega carja Nikolaja. Rekel je : Odgovoriti mi je na to interpelacijo, da je naš zunanji urad, ki je simpatično pozdravil to velikodušno, eminentno humanitarno idejo, že obvestil vlado v Petrogradu, ter da avstro-ogerski vladi niti na um ni prišlo, da bi temu načrtu provzročala kakoršne koli ovire, marveč voljna jo je podpirati po možnosti. (Dobro-klici.) Ni mi treba posebej naglašati, da vlada mej zunanjim uradom in menoj popolno sporazumljenje v tem oziru. Sicer pa je ruska vlada, kakor so že razni dnevniki sporočili, prejela od vseh vlad zelo simpatične odgovore in. akoravno ne smem prezreti težkoč, ki bodo skušale ovirati uresničenje te velike ideje, sklepam vender svoje pojasnilo z iskreno željo k najboljšemu vspehu. (Odobravanje.) Dunaj, 14. oktobra. Danes je vsprejel cesar grofa Thuna v avdijenciji. Dunaj. 14. oktobra. V proračunski odsek so od zveze izvoljeni Barwinski, Vu-kovic. Krek, Gregorčič. Dunaj. 14. oktobra. Proračunski odsek je izvolil za načelnika posl. Začeka, njegova namestnika sta posl. P i en tak in Schwegel, zapisnikarja sta poleg drugih tudi posl. dr. Gregorčič in dr. Krek. — Glede vladne predloge o zboljšanju plač državnim služabnikom je bil za poročevalca izbran posl. Pientak. Dunaj. 14. oktobra. Klub katoliško-ljudske stranke je na predlog dr. Ebenhoclia izvolil soglasno posl. dr. Kat h reina za klubovega načelnika. Ta se je zahvalil za izvolitev ter dejal, da je prepričan, da bo klub tudi pod njegovim vodstvom vedno vedel prav vrejevati dolžnosti nasproti državi in deželam. Benetke, 14. oktobra. Včeraj dopoludne sta došla sem nemški cesar in cesarica, katera sta pričakovala kralj Umberto in kraljica Margareta v Spremstvu ministrov Pel-louxa in Canevaro. Ob 2. uri se je vršil obed. Pozneje se je cesar Viljem dalje časa razgovarjal z italijanskima ministroma, kralj Umberto pa je konferiral z Biilovom. Ob polu 4. uri se je nemška cesarska dvojica na parniku .,Hohenzollern" odpeljala iz Benetk. Mesto je vse v zastavah. Neštevilna množica je prirejala vladarjema ovacije. Belgrad, 14. oktobra. Srbska vlada se je pritrjevalno odzvala povabilu Italije na konferenco glede korakov proti anarhistom. Pariz, 14. oktobra. „Temps" poroča: Odbor železničarskih zastopnikov je z 12 proti jednajstim glasovom sklenil splošno stavko, akoravno se je večina zastopnikov pokrajinskih društev izjavila proti temu. Pri-četek stavke se članom sindikata naznani pismenim potom. Dunaj, 14. oktobra. Grof Thun je ravnokar pričel odgovarjati na interpelacijo radi zadnjih nemirov v Trstu in P o-r e č u. 724 1-1 aisanrO m«?: 13. oktobra. Jera Tomšič, posestnica, 72 let, Gledališke ulice 5, omehčanje možgan. V bolnišnici: 11. oktobra. Neža Matko, gostija, 58 let, careinoma intest. — Andrej Janežič, dninar, 49 let, naduha. 12. oktobra. Alojzij Gliba, gostač, 51 let, jetika. MeteorologiČno porodilo. Višina nad morjem 30H-2 ni. a Cf.s opa-ivvHcjat St»njs bsromotra v Km Temperatura po Celziju Vetrovi t« . p ■a ce -.M ., O. 13 9 zvtčnr 731 4 8-6 si. jzaliT jasno 14 7. zjutraj 2. popol. 733 1 734 7 6 3 8-7 sr. svzh. si. svzh. dež n 0'0 .'ireduia včerajšnja temperatura 10 2°, za 0-7° pod nonnaloro. M* Kdor HS hoče piti ei« konjak kupi naj Cognac St Julien 713 3—2 pri tvrdki Kham & Murnih. Ana Cterber poroj. Bittenz javlja v svojem kakor tudi v imenu svoje hčerke Marte in ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je Iiogu vsemogočnemu dopadio, njih iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, , brata, svaka, strica in zeta. gospoda Josipa C. Gerber-ja knjigoveza in hišnega posestnika, častnega člana gasilnega društva ljubljanskega danes popoldne ob >/< na 6. uro po dolgi, mučni , bolezni, previdenega s svetimi zakramenti za umirajoče, v 44. letu njegove dobe poklicati na boljši svet. Truplo dragega pokojnika se hode v soboto, dne lo. oktobra, ob 5. uri popoldne v hiši žalosti na Kongresnem trgu št. 4 svečano blagoslovilo in potem prepeljalo na pokopališče k sv. Krištofu ter ondi položilo v rodbinski rakvi k zadnjemu počitku. Sveta zadušua maša se hode služila v ponedeljek, dne 17. oktobra, ob 10. uri v župni cerkvi Marijinega oznanenja. V Ljubljani. dn6 13. oktobra 1898. Takoj se lahko nastopi služba organista in cerkvenika v Št. Ožim I tu pri Trojanah. Prednost ima oni, ki je zmožen v zasilni šoli poučevati. 72 * 3-3_Janez Piskar, župnik. Na rip. portalis 714 10—3 cepljene trte vrst: 1. rizling, beli in črni burgundec, rulandec, zeleni sil-vanec, moslavina, bela in rudeča ranfolina, rumeni in damasc. muškatelec, beli, rudeči in narezljani španjol, kraljevina. plaveč, bela rožica, kavščina, črna lipovšina, tra-minec, slankamenka — sto po 14 gld., in rlp. portalis-bilfe sto po 2 gld. dobe se pri Antonu Ogorelec, nadučitelju pri Sv. Barbari v Halozah na Spodnjem Štajerskem. w Stanarinske knjižice za stran ke z uradna potrjenimi [J] določbami hišnega [1] ft- reda v slovenskem in nemškem jeziku, z U S razpredelbo za vpla- jj] čevanje stanarine, vo- Sj dovodne in mestne U doklade, dobe se ko- [jj rti marf po 15 kr., 10 rti komadov vkup I gld. v Ui Katol. TIskarni D v Ljubljani. Koverte s firmo vizitnice irt trgovske račune priporoča Katol. tiskarna v Ljubljani. v Ljubljani, Dvorni trg sr. .1 sprejema in izplačuje hranilne vloge vsak dan, obresti 4 72% polumesečno ali 4% od dneva vložitve do dneva vzdige. V tekočem računu (G-iro - konto) se računajo obresti od dneva vložitve do dneva vzdige za zdaj po 3V2%. Itentni davek plača, društvo samo. "2£3* Posojila in kredit v vsaki obliki, obresti so po 5 V2°/0 in po 5%> brez vsakih troškov ali prispevkov. Poštno-hranilnične položnice in pojasnila brezplačno v pisarni ali po pošti. Člani se sprejemajo iz naših pokrajin, potrebno ^ je le z izjavo pristopa naznaniti, koliko glavnih M deležev po 100 gld. se želi. 723 3-2 Uradne ure od 9.—12. dopoldne in od 3.-5. ure popoldne. 11 a j is k a lo o r z a . 3ne 14. oktobra. Skupri državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska ren'a 4"/0, 200 kron Ogerska zlata renta 4"/0....... Ogerska kronska renta 4°/0. 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, C00 g'd. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista......... . . Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž. velj. 20 mark............ ~0 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 101 gld. 20 kr. 100 » 85 » 120 > 30 » 101 » 45 > 119 » 75 » 97 » 85 » 900 » — > 352 » 60 » 120 » 35 > 58 » 90 » 11 > 77 > 9 » 53 > 43 » 85 » 5 » 67 » Dne 13. oktobra. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 165 gld. - kr. 5°/0 državne srečke 1. 1860, 1U0 gld. . . 158 » 50 » Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195 » 50 » 4°/ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 » 30 > Tišine srečke 4%, 10U gld.......138 » 20 » Dunavske vravnavne srečke 5°/„ .... 131 » — . Dunavsko vrnvnavno posojilo 1. 1878 . . 108 » — » Posojilo goriškega mesta.......112» — > 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98 » 50 > Zastavna pisma av. osr.zem-kred.banke 4°/0 98 > 20 » Prijoritetne obveznice državne železnice . . r- » — » » » južne železnice 3"/„ . 180 > — > > » južne žcleznice 5°/0 . 126 » 70 » » » dolenjskih železnic 4"/n 99 » 50 » Kreditne srečke, 100 gld....... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Genois srečke. 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........ 199 gld. 50 170 » — kr. 19 25 50 o > — 82 80 60 22 154 3420 414 71 108 180 171 127 20 50 50 50 55 50 25 1. ol«rtol>roxii U f.v«r MM^kmgi S J. letnik. priene novo cololetno naročevanje ! tikHtil»im oznanilo žrebanja tu in inozemskih loterij-l>tIIUMI«ii skl(] ofektoVj izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij. RrP7tl1arnA duriln „Flnanzlelles Jahrbuoh", ki obsega OlGAJ/ldUlU UdillU zaznamek vseh izžrebanih srečk. Naročuje se s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr. poštnih uradih in pri administraciji . Merour ', Dunaj,1- Wollzolle 10. celoletna naročnina.