Edini slovenski dnevnik < v Zedinjenih državah, s-■ ■ ■ Velja za vse leto. •. $3.00 Ima 10.000 naročnikov GLAS lisi slovenskih delavcev v Ameriki. TEIXTOH PI8AMTB: «687 OORTLAKDT. EntcrM » B^Bd-OU, Matter, 8«pt«m1», 21, »03, .t th. Fort Offi«. .t New York. H. T, mite th. Act o* Congr«. of March 8. 1879. NO. 269. — ŠTEV. 259. The only Slovenian dajr-in the United States s- Issued every day except Sundays and Holidays s« TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT Predsednik Wilson zahteva takojšnji odstop Huerte. PROVIZORIČNEMTJ MEHIŠKEMU PREDSEDNIKU HUERTI JE BIL U&OČEN ULTIMATOM POTOM ZAČASNEGA POSLANIKA ZDRUŽENIH DRŽAV, O' SHAUGNESSY. — DOSEDAJ NOBENEGA ODGOVORA. — WILSON JE PREPRIČAN, DA NE MORE PRITI V MEHIKI DO MIRU, DOKLER IMA HUERTA MOČ V ROKAH. — NASLEDNIK HUERTE NE SME BITI NOBEN ČLAN NJEGOVEGA KABINETA IN SPLOH NIHČE, KATEREGA BI HUERTA KONTROLIRAL. — V WASHINGTONU SE BOJE, DA BI TA KORAK NE POSPEŠIL VOJNE Z MEHIKO, VENDAR PA JE PREDSEDNIK DRUGEGA MNENJA. — USTAŠEM SE BO NAJBRŽ DOVOLILO UVOZ OROŽJA. USTAŠKI VODJA GENERAL CARRANZA IN NJEGOV KABINET. Predsednik WiLson j.- zahteval, Do pozne ure zvečer ni še dolini general Iluerta takoj odstopi šla obetana poslanica generala od predsedništva mehiške repub , Carranze potom dr. Tupper-ja. ''ke. j Vsebina te poslanice je znana. Ta ultimatum, kajti zahteva Vsebuje* namreč prošnjo, naj do-ima obliko ultimata, j«* dostavil volijo Združene države severnim provizorienemu predsedniku Nel- ustašem avoz orožja iz Unije pod son O" Shaugnessv, začasni vodi- pogojem, da bodo, dobro oborože-telj ameriškega poslaništva v me- n>» v kratkem času premagali t'e-hiškem glavnem mestu. Predsed- deralee ter napravili v deželi mir nik WiUon lie zahteva le, da Hu- i" red. Cilj konstitueijonalistov t rta nemudoma odstopi, temveč J^N kakor rečeno, napraviti v Me-tudi to, da ne sme prepustiti ura- hiki mir ter odstraniti sedanjega da sedanjemu vojnemu ministru, diktatorja Huerto. Veliko kon-generalu Blmnjuet 11. Vlade se tu- grešnikov in drugih vplivnih o-di ne sme izročiti osebi, katera bi seb. ki so interesirane v Mehiki, stala j »od vplivom ali kontrolo skuša pridobiti predsednika \YiI-Huerte. j *ona za to idejo. Zanimivo pa je, Predsednik Wilson s«- je odlo- », -,- ( Medtem pa so bile v Mehiki vsied Thompson povdarja, da je ta aretacije kongresnikov suspendi-načrt prirejen za razmere, ki bi rane vse ustavne pravice. Njegov bile v slučaju sovražnosti aktu- namen je bil, muditi se na dan alne. Vrste regularne armade bi. volitev na mehiških tleh kot predse zvišalo ia maksimalne mo.'i, 1 pisuje postava za one, ki se poteka kor jo predpisuje zakon. Pod /ajo za predsedniški stolee. Po- zastave bi bila pozvana cela organizirana milica Združenih držav; primanjkljaje bi se pa izpolnilo s prostovoljci. tem ko je zadostil tej svoji dolžnosti, je odpotoval ter bj čakal v Evropi nadaljnega razvoja stvari. STANDI N<3 LEFT TO RIGHT, "FRANCISCO E5CUDE©Q, SECRETARY OF THE TREASURY IN CONSTITUTIONALIST CABINET; GENERAL FELIPE ANQELErS SUB-SECRETARY OF WAR AND NAVY, TČAFAEL ZUBARAN, sic^ETA^Y o? SVA^ SITTING, GENERAL VENUSTIANO GA7?73ANZA 3 FIRST CHIEF General Venustiano Carranza se nahaja sedaj v Nogales, Sono ra, kjer se vrše konference z drugimi ustaskinu vodji. Na konfererei se bo sklenilo poslati Združ nim državam spomenico v kateri se bo obetalo popolen mir v Mehiki za slučaj, da priznajo Združene države konstitucijonaliste Aretirana dinamitarda. Price Collier umrl. Politika Stolip na. Policija je mnenja, da sta ji pad-1 Ameriški publicist umrl na lovu '■ Zasledovanje Židov je baje nod-la v roke dva nevarna metalca — Adolfo Nonel, apostolski de- piral umorjeni ruski ministrski bomb. Newyorska policija je prepričana, da ji bo mogoče izslediti v kratkem času poglavarje one bande, ki polaga pred trgovine, ki nočejo plačati gotove svote denarja bombe. Od novega leta sem je eksplodiralo v New Yorku preko dvesto bomb, ki so vse napravile večjo ali manjšo škodo. Včeraj zjutraj sta pribežala iz Thaw pravi, da je bil opravičen Deček ustrelil svojo sestro. , Syracuse, X. V., X. nov* — De- Ccncord, N. H., novembra.— s da bo v najkrajšem ča- je. Izjavil je, da obstajajo židov- * " " " — ' su resjgnirai rimski župan Na- ski predpisi proti daritvi ljudi od than. Ker bodo občinske volitve časa Mozesa do današnjega dne šele meseca maja, bo na njegovo ter-je obrnil pozornost sodišča na ki se nahaja na poti iz Hamburga va. v Vera Crnz je dospel danes v tukajšnje pristanišče s 1000 pot- !! MOHORJEVE KNJIGE!! niki na krovu- Na ocpanu * za- ** i lotil parnik strašen vihar, tekom j kojega so padli s krova trije mož-Mohorjeve knjige so dosle ter je, ki so vsi utonili. smo jih pričeli dane« razpošiljati. Knjige so sledeče: 1. Koledar za leto 1914. 2. Pravljice. 3. Zgodovina slovenskega naroda. 4. V tem znamenju boš zmagal. Mlada Breda. Cena vožnja« od Austr o-Americana Parnik proge 'LAURA' I odpluje dne 12. novembra 1913. а. Mlada lireda. \ uu,cmuitt б. Zorislarva. Povest iz davnih VožnJa stane iz New Torka do: Trsta in Reke $36.00. Ljubljane 37.18 Zagreba 37.08. dni. Vanh 4est knjig pošiljamo poštnine prosto za 1.30. 8LOVZNIC PUBLISHING & CO. Vožnje listke je dobiti pri FRANK SAKSER, Sublimat živega srebra. Washington, D. C., 3. nov. — Senator Ashurst je vložil danes v senatu predlogo glede prodajanja tablet sublimata živega srebra. Prodajati se bodo morale v obliki kocke in z zelenim znamenjem. mesto stopil kraljevi komisar. isL Uspešen polet. Arad, Ogrska, 3. novembra, — Francoski avijatik Daucourt, ki es nahaja na poletu iz Pariza v Kairo, je dospel danes semkaj iz Budimpešte. Mesto Arad je odda-jljeno od Budimpešte 145 milj v --------—---1 I 'JV"U uuuuuucsic i 82Ccrtlaadt 8t, New York, H. T. 82 Cortlandt St, New York ffltjr.'^ proti jugoiztoku. dejstvo, da popolnoma soglašata židovski in krščanski moralni zakon. Konečno je izjavil, da ni no Tok naseljencev. benega momenta, na podlagi ko- Washington DC 3 nov — jega bi se dal° sklePati' da Je biI Meseca avgus'ta se je naselilo v izvršen <. C., 3. nov. — Tajnik Bryan in poslanik iz Honduras sta danes podpisala mirov-Pcrcčno darilo. no pogodbo, katero je sestavilo Washington, D. C., 3. nov. — državno tajništvo. Honduras je . yi_____i i • ___i i • X« ____ i v Stavka v Indianapolis. jLov na podivjane Skrajno resni nemiri. bike v New Yorku. —o— Štrajkarji so obmetavali s kame- Policijski stražniki so ustrelili šti-njem nekega železniškega urad- ri podivjane bike. — En možki nika. PROMET USTAVLJEN. ustreljen. tri so vjeli. Situacija zelo zamotana. Prekr- Štirideset bikov so hoteli ukrcati šitev kontrakta. Policija na ko-' na ladijo nakar jih je osem po. I divjalo. Indianapolis, Ind., 3. nov. _ Včeraj so se odigravali med 54. Danes je ze tretji dan, odkar so k 81. cesto, New York, zelo vzne-zastavkali uslužbenci "Indiana- mirljivi prizori. Policija je lovi-polls Fraction & Terminal Co." j la podivjane bike, in pri tem lo-Ker ne vozi noben voz cestne že- vu je bil ustreljen 55-letni Geor-lezmee, je promet zelo oviran, na ge Beattie s itv. 2007 Amster-nekaterih krajih še popolnoma dam Ave ustavljen. Vozovi stoje še vedno V New York Stock Yards na na istem mestu kot so stali v za- 60. cesti in North River so imeli eetku stavke. Serif Porttens je ukrcati na neko ladijo štirideset hotel zapriseci 200 meščanov kot bikov in jih izročit? firmi Joseph pomožne šerife, kar se mu pa ni Stern & Co, na 40. cesti in North Kodanj, Dansko, 3. nov. — Umrl je 11a lovu pri grofu Wed- delu znan ameriški publicist Price suje politiki umorjenega ruskega Collier iz Tuxedo Parka. Na Dan- ministrskega predsednika Stoli-skem si je iskal zdravja. | pina in sicer v nekem članku 'Ta- Rim, Italija, 3. nov. — Papež geblatt-a', katerega je najbrž Pij je imenoval danes knezoškofa spisal Grof Sergij Witte. Adolfa Alejandra Nontla, prej- i Pisec članka pravi, da je sku-šiijega predsednika d o mini kan- iStolipin odvrniti javno pozor-ske republike apostolskim dele- nost od kršenja ruske konstituci-gatoni za Kubo in Portorico. j je in neizpolnitve carskega mani-Madrid, Špansko, 3. nov. — t festa iz leta 1905. s tem, da je iz-Oddelek španskih čet je ustrelil našel "moderni nacijonalizem", danes stotnika 3Ianuela Sanche- ki je imel namen, oropati vse Beza, katerega je spoznalo vojno ortodoksne Ruse, posebno pa ži- ----J- —Jllul„ J,- sodišče krivim umora posestnika njihovih pravic. Povzročilei bil pred nekaj dnevi pismo, v ka- Garcia Jalona. Pri izvršitvi obdolžb proti Beilisu so baje ne- terein zahtevajo neznanci od nje-' smrtne obsodbe so bili zastopani znatni individui, prejšni privr-ga .^500. Ker svote ni hotel izroči-1 vsi polki madridske garnizije. ti je šla "črna roka" takoj naj Rim, Italija, 3. nov. — V Vati- delo. Eksplozija je bila tako kanu je bilo danes razglašeno, da ----——-— -»»louii 1 močna, da je vrglo trgovca, nje- Je Papež popolnoma zadovoljen s danji ruski ministrski predsednik govo ženo in otroke iz postelje, j zadnjimi volitvami. Radikalno-, Kokovcev procesa. Kokovcev se Stražnik Russel je peljal are- rePublikanski-socialisticni 'block' baje na takem stališču, da van^o no —— iV popolnoma poražen. more ničesar zabraniti, tem- Pri ožjih volitvah je zmagalo odreči se svojenm mestu. Kijev, Rusija, 3. nov. — V da- --B---,--- ----------y - _-------- Zene članov kabinetov bodo izro- čerta centralnoameriška država, čile Wilson, hčerki predsednika katera je sprejela novo pogodbo. Wilsona, krasno poročno darilo. Državni tajnik je danes tudi pod-, _____ ^j Podrobnosti sieer skrivajo, toda pisal razširjeno razsodieno po-/pljučnico, kateri je včeraj podle I dar bo najbrže kak nakit. » godbo s Švico. geL J posrečilo. Položaj stavke je zelo zapleten. V vojnem sodišču je bil vložen predlog, da naj se imenuje novega upravitelja, ki bo načeloval omenjeni družbi. To se mora baje zaraditega zgoditi, ker je družba prekršila kontrakt. Tozadevna un-ravnava se začne 13. novembra. Danes so se vršili v mestu resni nemiri. Ivo so se bližali štrajkarji onemu poslopju, kjer imajo zaprte stavkokaze, je padlo več strelov. Thomas Carlton, ki je bil slučajno navzoč, je smrtnonevar-no ranjen. Predsednik železniške družbe, Rober L. Todd in policijski superintendent Martin Hvland sta komaj ušla razjarjeni množici, ki ju je začela obmetavati s kamenjem. Slednjič je razgnala štraj-karje policija na konjih. Štirje stražniki, ki so imeli nalogo čuvati stavkokaze, se niso hoteli pokoriti povelju. Danes je bilo aretiranih dvanajst oseb. Zagovarjati se bodo morali zaradi nameravanega napada ne neko poulično karo v kateri so se nahajali stavkokazi. River. Nenadoma je podivjalo osem teh živali in jo udr'o po ulicah proti vzhodnemu delu mesta. Takoj na to je bila alarmirana policija. Stražnikom se je posrečilo tri bike žive vloviti, dočim so ostale ustrelili in s tem preprečili kako hujšo nevarnost. Nek bik, ki je imel nebroj k rogelj v telesu, je letel po Madison Ave., in padel pred palačo kardinala Far-lev-a, št v. 452 Madison Ave., mrtev na tla. Drugega so ustrelili na 76. cesti in Broadway, tretjega na Am-stedam Ave. in 76. cesti, ostala dva pa na 81. cesti in Central Park. Ko je oddal stražnik Lenahan nebroj krogel na podivjano žival, je pri tem zadel v glavo George Beattia, ki je padel takoj na to mrtev na tla. Stražnik "Walter Waugenheim je ustrelil v nogo plačilnega natakarja iz hotela Gotham štv. 53S Riverside Drive. Ranjenea so prepeljali v Flower Hospital. Lova za biki se je udeležilo tudi precej avtomobilistov. En avtomobil se je ponesrečil. Opice pri pojedini. Philadelphia, Pa., 3. nov. — Znan multimiljonar Edward T. Stotesbury in njegova soproga sta^ priredila včeraj slavnostno večerjo. Pri mizi je sedelo razen gostov tudi vee — opic. Obnašale so se popolnoma lepo, samo škoda, da so ko so se najedle (bralci naj nam oprostijo to besedo. Op. ur.) začele obirati bolhe. Dvorana je bila dekorirana z dragocenimi orhideji. Izselniški škandal. Dunaj, Avstrija, 3. nov. — Iz-selniški škandal zavzema vedno širše dimenzije. Vlada si na %vse načine prizadeva stvar prikriti, znano pa je, da so bile naselniške družbe v zvezi z uglednimi državnimi faktorji. Včeraj so aretirali preko 200 agentov Avstro-Ameri-cane. Agenture "Canadian Pacific" so zaprte. Odlikovanja. Washington, D. C., 3. nov. — Tajnik McAdoo je odlikoval danes šestnajst Članov zveznih rešilnih postaj, ki so se posebno odlikovali pri katastrofi parnika "Rosecrans", s zlatimi kolajnami. Parnik "Rosecrans" se je ponesrečil 7. jan. 1913. Nesreča z avtomobilom. Denver, Colo., 3. nov. — pri sedem milj dolgi vožnji z avtomobilom, katero je uprizoril tu-kajšni milijonar Wood preteklo sredo, da reši svojo soprogo, katera se je ponesrečila v gorovju tekom snežnega viharja, se je Wood tako prehladil, da je dobil Beg zaljubljenih otrok. Philadelphia, Pa., 3. nov. Policijske oblasti iztočnih držav se je pozvalo, naj zasledujejo 17-let-nega Arnold Pfeiffer-ja in ravno toliko staro Mildred Rupp, ki sta skupno pobegnila iz Glenside-za-voda, potem ko so jima stariši povedali, da morata čakati še par let, predno bosta mogla misliti na ženitev. Zaljubljeni parček se je najbrž obrnil proti New. Yorku. Denarje v staro domovino pošiljamo i K. 9 K. 9 5.... 1.10 130... 26.61 10.... 2.16 140... 28.66 15.... 3.15 160... 30.70 40____ 4.S0 160... 32.7S 26.... $.30 170... . 84.20 SC.... 6,26 180... 36.86 35.... 7.25 190... 38.90 40.... 8.30 300... 40.90 45.... »30 260... 51.1 e 50.... 10 30 300 61. Jf 55... 11.36 350 71 & 60 .. 12.35 400 81.8( 13 40 450 92. OC 70 14.40 500 102.26 75 16.46 600. 12*. 7t 80 16,46 700... 143 If «6... 17 46 BOO.. 163.64 90 .. 18 46 900 184,01 00... 90.46 1000... 204. jf 10... 22.50 2000... 407. Of 130 24.66 R •000... .ior».o» Po Starina je v&teta pri teh •*< ■ah. Doma se nakazane svota po oolnoma izplačajo bres riairj* odbitka. Naše denarne pošiljatv« razpr tilja na zadnje poŠte e. k. poštn< hranilnični urad na Dnnaju ▼ uj krajšem Sara. Denarje nam poslati j« aajpn lične je do $50.00 v gotovini v pri poročenem ali registriranem pie mu, večj* zneske pa po Poeta' Money Order all pa po New York Bank Draft. FBANK »limn, 82 Cortlandt St., New York, N. T •104 St Glair Avenue, N. ■ flifftlart. a ?US NARODU" DOr.) bytto* Publiahbi« Co. (a eorpor»tioo> VMAML 8AKSER, President JANKO PLES KO, Secnur?. LOUIS BENEDIK, Tre-urer. tioo and of BasineM of the corpor»tk addrwM** of above officers : Garthfnrtt Street, Borough of hi^io. New Yorit City, N Y eek* leto vetja Mat sa Ameriko in 2 Z l«u.................... aa meeto New York..... leta sa mesto New York u vae I etc ........ $3.00 1.50 4.00 2.00 in na tleh so obležali štirje mrtvi delavci. Tako se nam godi. Delaj, molči in dajo ti, Kolikor se jim zdi. če pa hočeš pokazati, da si tudi ti človek, te vržejo na cesto. Mi smo zvezani potom organizacije United Mine Workers of America z našimi brati v Michigan. katerim je na Čelu naša rojakinja gospa Ana Klemeič. Živela zavedna Slovenka! Mi smo mirni, zavedni in zahtevamo svoje pravice ne z orožjem, ampak z zavestjo, da vse. Borimo niki, vsled skrivnega izdajstva pravoslavne ruske zemlje — hotel je prodati sovragom ukrajinski narod in požgati kristjanske eer-kve. Mračno gleda čarovnik; misel. črna kot noč, mu vstaja v glavi; samo še en dan bo živel, a jutri — jutri se že bode morai posloviti od sveta; jutri ga čaka sem jim podal poleni; glej, tu sem, glej, na meni ni niti ene verige! rekel je on in stopil sredi ječe. — Jaz bi se tudi teh sten ne bal, šel bi skozi nje; a tvoj mož ne ve, kake so te stene: naredil jih je svet puščavnik, in nikaka nečista sila ne more izvesti odtod čarovnika, razven ako se mu od- Ne čaka ga prav lahka klene z istim ključem, s katerim kazen __________ „ kazen: to bi bila še milost, ko bi'je zapiral svetnik svojo celico, ga skuhali živega, ali ko bi odrlijTako eelico si bom izkopal tudi njegovo grešno kožo z njega. —' jaz, veliki grešnik, kadar bodem mi delavci živimo J Mračno gleda čarodejee, omahni- zopet prost. se tako naprej in la mu je glava; morebiti se kesa: Sluša j: izpustim te; 'a ee me zmaga je naša. Čas je, da pride- pred svojo smrtjo; a njegovi gre-j varaš! dejala je Katarina in potno v dvajsetem stoletju do svo- hi so toliki, da mu jih Bog ne mo-| stala pred durmi; — če postaneš " pol let«............. 2.65 " četrtieta.......... •«GLAS NARODA" izhaja vtak dan iaviemii nedelj in praznikov. " 1IGUS NARODA** ("vom» of the People") ilamad every day except Sunday* Holidays. ^ Ji-ecnption yearly 53.0C. 2 66 l>rav'c smo m* ljud- re oprostiti. Zgoraj nad njim je 170 je in ne le orodje v rokah kapita-' ozko okence z železnim omrež- zopet hudičev brat?! Ne, Katarina, ne bom več dolgo živel; bliža se mi konec, čeprav nisem kaznovan. Ali misliš, da se prodam večnemu trpljenju? Ključavnica je zaškripala. Ohrani te dobri Bog. dete moje! tlel je čarovnik in jo poljubil. Ne dotakni se me, veliki greš- Dop t X'm podpisa in oeotaoat? ae ne pn obsujejo Dene? ae blagovoli pošiljati po — Money Order FH eprec^embi kraja naročnittov pro-mm*k da ae nam tudi prejšnje neznuii, da hitreje najdemo naslovnika. listov. Pozdrav vsem svobodno- jem. Z verigami rožijaje se je mislečim slovenskim delaveem! dvignil k oknu, da bi pogledal, Ko nam napočijo boljši dnevi, ne prihaja li morda njegova hči. bom z veseljem naznanil. — M. Ona je krotka, nedolžna kot go-J. Bajuk, štrajkar. j lobica, ali se ne usmili svojega Virginia City, Mont. — Mesto očeta? — No, nikogar ni: spodaj Virginia Citv se nahaja SO milj gre pot; po nji ne prihaja nihče; zapadno qd Butte, Mont. Zdaj nižje dol: teče Dnjeper: on se nenik; odidi !* izgovorila je Katari ima okoli 600 prebivalcev, pred meni za nikogar, on drvi! In ob-j na — in že ga ni bilo. 30 leti jih je imelo 15,000. Iskali upno se odzivlja enolično njego- "Izpustila sem ga'', rekla ie in so zlato in ga dobili precejšnje vo šumenje v čarodejčevi duši. zrla divje na stene. "Kaj naj re-množine. Sedaj se mesto nahaja Glej, nekdo se je pokazal na j čem možu ? Izgubljena sem. dru-na onem prostoru, kjer so dne 14. poti — kozak je, vzdihne težko! gega mi ne preostane, kakor da januarja 1^64 obesili 7 oseb ter jetnik, zopet je vse pusto; glej, živa ležem v grob!" In zaplakala jim pobrali vse zlato. Zdaj je tu- zopet se nekdo približuje iz da-kaj pust kraj. V rudokopu, ki se 1 je — zeleni kontuš (vrhnja oble-nahaja 10 milj zapadno od Vir- ka na Maloruskem iu Poljskem) Dopisom in poiiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" ^P ------ — kim letom veča. , vzbudil! je rekla Katarina, si oti- zadovoljno. po Dnjepru plove a v nič se ni Čuditi, da tira ra!a oel z vezeni,n rokavom svoje hitra iadlica. — Komu je mar ča-Mati Skrb v umobolnice ljudi, ki m Predavala od nog do rodejec? se r.e morejo zadostno ustavljati g!aVt' 8V0-|0ga moza' ^je^ega Rlesnil je na nebu sfebrni srp; financij«lnim težkočam. Vendar pred n-jo: kako strašne sanje sem ondi prihaja nekdo z na- pa niso visoke cene živil edini Vltkla! kako so dlbalti Prsa> sprotne strani po poti; težko je vzrok skrbi. Današnji rod noče uh! — Zdel° se 1111 da umi", razločiti v temi; Katarina se le dobro jesti in udobno stanova- laia" ... vrača, ti, liti lepo opravljen in zlikan:' Kake sanTe? Morebiti S1 videla | Hči, radi Krista! tudi zabavati se hoče. V nr.ii„ih to'leT ln Kuruljbaš je pričel pri- časih so hodili ljduje en____. dvakrat v sezoni v gledališče. Da- . . . . , , našnja mladina pa pohaja v za-! A kje 111 kako S1 Pa zvedel vse bavaJinča vsaki večer. Iu ako ho- t0' mo-> mOZ? vprašala je zaeude-ee kak družinski oče temu opo- 110 Katani>a- ~ Mnogo mi je bilo rekati, se ga naziva starega "erejika", ki ne privošči ničesar svojiini otrokom. Tega naravnost blaznega hre- smili se me! Ona je nema, ne mara slušati, niti oči ne obrne na stolp: že je odšla mimo, že se je skrila. Pusto VII. je zopet po vsem svetu; otožnof jHZ jaz spm moja hč.erka, sumi Dn^per; otožno je tudi srce jaz sem sr^iee moje! zasiišaia je čarovnikovo; pa, ali pozna čarovnik otožnost ? Dan se nagiba k večeru. Že je penenja po zabavi so kriva v pr vi vrsti novodobna velemesta. In kongresnik iz neke južne države, ki je pohvalno povdarjal, da ni njegova država obremenjena z velikimi mesti, je imel v mnogem oziru prav. Razdelitev zraka. iMMHHP^VP^^^ _____________ Niti V prejšnih t0"leT In BurulAbaS Pncel Pri" volead ne raztrga svoje matere, enkrat ali svoji ženi vse, kar je vsaj ozri se na svojega očeta! Ona ne sluša in gre dalje. Hči. redi nesrečne matere! Postala je. Pridi in sprejmi poslednje mo-doeela neznano, kar si mi zdaj je besede! povedal. Ne, meni se ni sanjalo, ("emu me zoveš, ueprijatelj da bi mi ubil oče mater, niti mr- božji? Ne imenuj me več svojo tvecev, ne, ničesar nisem videla; hčer! Med nami ne bodi nikakega ne, ne. Danilo, ti mi nisi povedal sorodstva. Kaj hočeš od mene ra-p rave ga. Oj, kako strašen je moj, di neSreene matere? oee■ j Katarina! bliža se mi konec: — Saj pa tudi ni nič čudnega, da vem> tvoj mož me hoče privezati nisi videla vsega! Ti ne veš niti kubili na rep in j0 spustiti po p0. desetega dela tega, kar ve duša. lju? a si more izmisiiti tudi straš-Ali veš, da je tvoj oče antikrist?: nojkazen. Še lansko leto, ko sem šel z Ljeliij Ali bi inorda zadostovala sploh vred nad Knmce (takrat sem se kaka kazen na zem]^ tvojim gre. bratil s tem nezvestim naro-:jlom? vprašanje, eegar je pravzaprav zrak. International Law Association se je pečala tekom svojega zadnjega zasedanja s tem vprašanjem ter sprejela resolucije, glasom kojih ima vsaka država ze oratii s dom), še lani mi je pravil opat Bratskega samostana (žena, on je svet človek!), da ima antikrist oblast dušo vsakega človeka pri-zvati; a duša ide, kamor hoče, bo pa postalo kadar človek zaspi, in leta z ar-Kazvoj zrako-' hangelji vred okoli božjega sve- Jaz nisem spoznal sprva Dosed a j je bil zrak prost! To s" pravi, da ni bil zrak last nobenega. Sedaj tudi to drugače, plovstva je spravil na dnevni red tišča. tvojega očeta; da sem vedel, da imaš takega očeta, pustil bi te in ne jemal greha na svojo dušo, da sem se združil z antikristovim plemenom. Danilo! dejala je Katarina, si pravico, po svoje regulirati svoja j zakrila lice z rokama in jokala: /raena prava. Po navadnem, in- _ aii sem 8e v £em pregrešila dogermanskem ljudskem pravu'pred teboj? Sem te izdala, moj — v nasprotju z rimskim — je ljubi mož? g čim sem si vendar imel posestnik zemljišča ne le zaslužila tvoj srd? Ali sem ti morda nezvesto služila? Sem ti li kaj hudega rekla, kadar si se vesel vračal od kozaškega popivanja? pravico do zemlje, temveč tudi do "vsega, kar je ležalo pod njim. Na podlagi tega prava izjavljajo u- če.ijaki, da je lastnik zemljišča | A]i nisem rodila čmoohrvega tudi opravičen do vsega, kar se'sinaf nah.ija NAD njegovim pose- stvom Stoj imo neposredno pred razdelitvijo zraka in tekom časa bomo imeli tako zračne kapitaliste, kakor tudi zračne proletarce. Be Ne plakaj, Katarina! Zdaj te poznam, ne bom te zapustil, ne Vso je zagrešil tvoj oče! Ne! Ne imenuj ga mojim očetom ! On mi ne bode oče, Bog mi je priča! Odrekam se njemu, svo- A , . t W • - ^ « < v V ■■ MW »»V UJ V LU U« O I V/- stij* posesti se bo polastila tudi jemu očetu! On je antikrist, sovražnik božji! Naj izgine, naj tone — ne podam mu desnice v zraka. L f § # p i s L WaUenburg, Colo, — Danes, 21*. okt., smo dobili vojaštvo v aai okraj, ki zadržuje vsakega rešitev. Naj umrje že|e — pe podam mu vode, da si jo ugasi! Ti si mi oče! •VI. Globoko pod zeifeljo sedi pri gospodu Danilu za tremi zapahi skelMi stopiti na zemljo, katero je čarodejee, vkovan v železne veri-namočila naša krL Dne 24. okt. ge, a v dalji gori nad Dnj'eprom »o pmorili nekaj naših unijskih njegov vražji grad in'kot kri rde-inoa, ki so šli, nič hudega sluteč, či oblaki se vale kroginkrog iz po ulici naprej. Vzrok: nek kle- starih zidin. Ne radi čarodejstva, £ep aanik « je preselil iz sedme ne radi Bogu neljubih činov sedi v kompanijsko hišo, nakar čarovnik ▼ globoki temnici — taji ogovarjati, ke stare sodi in kaznuje Bog; on " * " streli sedi zavoljo dogovorov s sovrai- C'akaj jo, nihče ne bode prosil zate! , Katarina! ne straši me kazen, kaj muke na tem svetu. — Ti si nedolžna, tvoja duša bode letala v raju okoli Boga; a duša tvojega grešnega očeta bode gorela v večnem cgnj.u in nikdar ne ugasne ta ogenj: še silneje in silne je bode p lam tel; niti rosne kaplje ne dobi nihče, niti veter ne zave-jfe ondi. Ni. mi mogoče zlajšati ti one kazni, je dejala Katarina in hotela oditi. Katarina! postoj, samo še eno besedico: lahko rešiš mojo dušo, ti še ne veš, kako dober in usmiljen je Bog; ali si slišala o apostolu Pavlif, kako velik grešnik je bil? Potem se je spokoril in pestal je svetnik! Kaj naj storim, da rešim tvojo dušo ? je rekla Katarina; si li morem kaj izmisliti jaz; slaba žena? Ko bi se mi le dovolilo iti odtod, vse bi popustil; pokoril bi se, šel bi v puščavo, nadel bi na glavo raševiiik, dan in noč bi molil k Bogu; ne živel bi samo skromno, da, niti rib ne bi vzel v usta, nič bi si ne postlal, kadar bi šel spat! Samo molil bi, samo molil! In ako mi ne odvzame božja milost niti stoti del vseh grehov, tedaj se zakopljem do vratu v zemljo, ali pa se zazidam v kameni te stene dn ne vzamem ne jedi, ne pijače, in umrem: a vse svoje imetje izročim redovnikom, d a bi štirideset dni in štirideset noči brali maše zame. Zamislila se je Katarina. Ko bi tudi hotela odpreti, pa mi ni mogoče razbiti verig. Ne bojim ae verig, nadaljeval je op. — Ti praviš, da so mi za-kovali roke in noge? Ne, jaz sem jim potemnil oči in mesto rok Katarina, ko je zopet izpregleda-la in zagledala^ je pred seboj staro služkinjo. Žena se je sklonila k nji kot da ji kaj šepeče in nato množini le na Španskem in Fran-jo, iztegnivži svojo suho roko. eoskem. V trgovini dobimo za ža Kapre, ki so barvane z bakrenimi solmi, so škodljive zdravju, spozna se jih lahko, ako se vtakne nož v posodo, postane ta zelenkast. Žafran. Žafran imenujemo posušeno listje rjavo-rdecega cveta žafra-novea. ki se goji sedaj v večji škropila s hladno vodo. Kje sem.' govorila je Katarina, fraii le tanke, rdeče niti, ki so na spodnjem koncu razširjene, ima- dvignila se iu zrla krog sebe: poseben dull in grenak okus. pred menoj šumi Dnjeper, za me-'Žafran barva vodo in Špirit ru-noj je gora — kam si me zaved- meno la. starka ? Nikamor te nisem zavedla, iz- Žafran je silno drag, zato se ga večkrat ponareja s cvetjem dru- vedla sem te; odnesla sem te na gih cvetlic. Pomen, katerega je svojih rokah iz zaduhle ječe; za- imel včasih, kot začimba in bar-klenila sem s ključem duri, da se vilo, je popolnoma izgubil v no- ti ni treba bati gospoda Danila. Kje je ključ? dejala je Katarina, ko je pogledala na svoj pas. — Jaz ga ne vidim! Odvez^l ga je tvoj mož, šel je pogledat k čai*ovniku, moje dete! Pogledat je šel? — Starka, izgubljena sem! je kriknila Katarina. ^ Bog nas varuj tega, dete moje! Le molči, moja gospodarica, nihče ne zve o tem! 1'bežal je, prokleti antikrist! Ali si že slišala, Katarina, ubežal je! rekel je gospod Danilo ,pri-šedši k svoji ženi. Oči so se mu iskrile; zveneča sablja se mu je kar tresla ob boku. Žena je po-bledela. Izpustil ga je najbrže kdo, moj ljubi mož, pregovorila je ona drhte. . Izpustil, da, res; a izpustil ga je hudič. Poglej, mesto njega po-, leno zakovano v železo! Bog je že tako storil, da se hudič ne boji kozaških pesti! Ce bi se upal kateri od mojih ljudi o tem samo misliti in da bi jaz zvedel — ne bi si mu mogel izmisliti kazni! A da sem jaz? zavprašala je Katarina in strahoma umolknila Ko bi si bila ti kaj takega izmislila, ne bi bila več moja žena. Zašil bi te v meh in utopil na sre di Dnjepra! Duša je zatrepetala v Katarini in zdelo se ji je, da so se ji zje žili lasje. (Dalje prihodnjič.) Za naše gospodinje. ~ ■........ Vanilija. Vanilija je dišava, ki jo rabimo pri boljših močnatih jedilih. Rastlina, iz katere jo dobivamo, raste v Mehiki, Braziliji, ZapacLni Indiji. na Bourbonu in na Javi. Ljudje teh dežel jo skrbno gojijo, ker jim prinaša potreben denar za drug živež. Vanilija ni samostojna rastlina. Kakor pri nas bršljan, se ovi-j^ s svojimi zračnimi koreninami okrog drevja Pridela se iz zelenih, še nezrelih sadnih strokov, ki se obtrga-jo, skrbno posuše. razbero, vlože v pločevinaste zaklopnice in razpošljejo. V trgovini jo kupujemo kot 10 do 25 cm dolge stroke, ki so' rjavkasto-črne barve, vpoglji-vi, imajo p<&olgoma niti in se svetijo. Prijeten duh in okus daje rastlini takozvani vanilin. ki ga vsebuj«, pri najboljših vrstah vej še m času. v kuhinji se rabi le še v nekaterih liisah za barvanje juhe, bobov in drugega. Filcdendron. Filodeiulron je znana in hvaležna sobna cvetlica. Ker ni posebno občutljiva proti mrazu, je tembolj priporočljiva. Razmnožuje se prav na lahek način. Vsak list ima svoje vlaknice, zato je razmnožitev lahka. Pomnoži spomladi končne izrastke in posadi jih v male lonce v peščeno lahko zemljo. Lonce moraš imeti na gorkem. Predolge izrastke priveži h količku. Zalivaj primerno toliko časa, da se potaknjenci do do bra ukoreninijo. Potem jili presadi v primerno večje lonce in imej na gorkem. Koti precej zrastejo, jih zopet presadi, in sedaj ne potrebujejo več toliko gorko-te. Za razmnožitev je uporabno tudi glavno steblo. Položi jih v večjo posodo ali pa v toplo gredo in pokrij malo s prstjo. Svetlobe tudi potrebujejo. Iz listnatih pod-pazduh poženo kratki izrastki. Ko zrastejo do 2 cm, se tesno ob glavnem steblu izreze j o! Izrezan del potresi z drobno stolčenim ogljem, da ti ne gnije. Posadi potem te izrastke v majhne lonce in jih postavi na gorko, kjer se ti ukoreninijo v kratkem času. Presadi jih po potrebi v večje lonce in ravnaj z njimi kakor z zgoraj omenjenimi. č'e jih boš pridno zalivala, ti napravijo do jeseni več listov. Kolerabe. Večkrat se sliši, da kolerabe pokajo in da so lesene.-Po navadi se to pripisuje slabemu semenu. Pa to ni vselej resnično. Prav gotovo je, da na slabo pognojeni in slabo obdelani zemlji kolerabe pokajo in so lesene. Zato je pred vsem potrebno dobro pognojiti in zrahljati zemljo. Najboljši gnoj Slovensko B katoliško ® «• Zodlnjcno državo Severno AmerlkSr Sedež: FOREST CITY, Pa Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi FfnnwW^, ODBORNIKI: Predsednik: MARTIN' GERČMA-V. Box 633. Forest City. Pa. Podpredsednik: JOSEF PETEIIXEL, Box So Willock, Fa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 707. Forest City. Pa. II. tajnik: JOHN* OSOLIX, Box 4l>2 Forest City Pa. Blasrajnlk: MARTIN ML'lllC. Box 037. Forest City. Pa. NADZORNIK!; Predsednik nadzornega odbora: KARO L. ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. I. nadzornik: IGNAC PODVASNIK. 4731 Hatfield St.. Pittsburg, Pa. II. nadzornik: FVtANK SUNK. 50 Mill St., Luzerne, Ta. III. nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 21>& Cor. N. — 3rd St, Rock Springs, Wye POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: Predsednik porot odbora: PAUL OBREGAR, Box 402, Witt, IU. I. pprotnik: MARTIN OBERŽAN. Box 61, Mineral. Kans. II. porotnik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler St.. Cleveland. Ohio. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. M. SELISKAR, 0127 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. I City. Dopisi naj se poSilJajo I. tajniku IVAN TELBAN. P. O- Box Pa, Društveno glasilo: "GLAS NARODA". r07 v. Forest POZOR ROJAKI! Kedor izmed rojakov ima dobiti denar iz starega kraja, naj je kravjek. Druga napaka je su-Jnaj naznani naslov dotiene osebe, 12 URADA GL. TAJNIKA ZDRUŽENIH DRUŠTEV SV. BARBARE S SEDEŽEM V FOREST CITY, PA. Tem potom se naznanja, da je bilo na 4 glavni konvenciji sklenjeno, da si vsak član. oziroma članica, kateri je zavarovan za $250 00 lahko poviša u-smrtnino do 1. januarja 11)14 na $50u.00; to velja tudi za one. ki so že prestopili 45. leto. Kdor že-li povišati usmrtnno. naj se da preiskati pri zdravniku; prošnja in spričevalo nsij se pošlje vrhovnemu zdr avnlku v potrditev. Asesment je raz\ i-den iz lestvice, ki je razdeljena na $250 .1-0 in na $500.00. Ivan Telban, glavni tajnik. Tatvina poštnih znamk. Na mednarodni razstavi pošt- NAZNANILO. ("lanom društva sv. Alojzija št. nil i znamk je bilo ukradeno vče-|31 J. S. K. J. v Kraddoeku, Pa., se naznanja, da so je sklrnilo na seji dne 1!'. oktobra 1913. da vsak član plača 50 centov v društveno Clarence E. Champman na 2500]blaga:no v pokriije stroškov, ka- raj pet redkih eksemplarjev iz leta 186!), katere ceni lastnik dolarjev. NAZNANILO. Članom društva sv. Jožefa št. 12 J. S. K. J. za Pittsburgh. Pa., in okolico se naznanja, da se morajo polnoštevilno udeležiti prihodnje seje due 9. novembra t. 1. popoldan v K. S. Domu na Butler in 57. cesti v Pit tsb ur srhu. Na tere je imelo društvo letošnje leto, in to zadnji čas do dne 31. decembra. < 'lanom je znano, da je bilo pri seji v meseeu avgustu sklenjeno, da se mora vsakdo udeležiti parad'1, ki je bila dne 31. avgusta v Pittsburghu, ali pa plačati .$1 kazni; izvzeti .so bili samo oddaljeni, ali pa zadržani radi res važnih vzrokov. Nadalje smo tudi dnevnem redu je več važnih točk kakor tudi koristi posameznih sklenili, da vsaRdo plača 50 een- članov. Z bratskim pozdravom Ivan Simončič, 1. tajnik. (3x 1,4,6—11) PROŠNJA. tov v društveno blagajno, tla iste docela neizpraznimo.. To ji* bilo torej na zadnji seji še enkrat po- Mr'eno. Ta sklep naj vsakdo upo- jšteva. da se ne bode kdo i/.govar- jjal, da je bil pri paradi in mu ni 'potreba plačati. Vsak mora pri-Rojak Jakob Vertin, kateri sejspevati kar bi!o pri seU sklo_ nahaja ze vee let v bolnišnici dr- nieno Zato upaillj du bode vsak zavrnil zaporov v Deer Lodge,! -.lan poravnai svoj dolg do 21. Mont., prizadet od mrtvouda na J decembra. Kedor se ne bode ho-1 stram> uPa bitl v kratkem \M pokoriti društvenim sklepom, pomiloseen po governerju v He-j S(. bode z Iljim postopalo po dni-lena, Mont. Radi njegove bolezni Zvenih pravilih, katera zahtevane bode nikdar vee mogel hoditi. jo suspendacijo iz društva in Je brez denarja in vsake pomoči. Jednote Zato se obrača do svojih rojakov; - i i i v . , J, Obc-iiem naznanjam, da bode- s ponižno prošnjo, da mu vsak po ■ ........ ... . .. v . mo pri prihodnji seji stavili kan- svoji moči pomagamo vsaj toliKO. , ' , , . im , v . , . , , ' • didate za urad za leto 1'J14. Zato aa si nabavi voziček, s katerim se i bode mogel voziti od hiše do hiše 1 zadnje ure svojega obupnega živ- j Ij^nja. Tak voziček stane okrog1 $100. Torej če naberemo v 100 slovenskih naselbinah po $1. smo mu pomagali in nam se pa n1^* ne ; pozna. Rojaki, usmilimo se reve-! ža, kateri je že preveč pretrpel1 za svoj nepremišljen greh. Vsak: prosim vse bližnje člane, da se gotovo udeleže seje dne 16. novembra in 21. decembra, ko bode volitev odbora za bodoče leto. Z bratskim pozdravom (6x 1-11 v 2 d> ODROR. NA ZNANJE. _ w__o_____ ____ Rojakom v Ohio naznanjamo, da najmanjši dar bo hvaležno spre-1 jih obišče naš novi potnik jet. Darove pošiljajte na uredni- j štvo Glas Naroda. Darovali so: Glas Naroda ............ $3.00 Matija Pogorele ........ 1.001 Ivan Vodovnik, Milwaukee, Wis.,.............25; Fran Štuler, Milwaukee, Wis., ..................40! J. Lavrenčič, Park Falls, Wis., ................. 1.00 ; Anton Goričer, Yellowstone Park, Wyo., ____ 1.00 Margareta Kebe, Charle-roi, Pa............... " 1.00 Sk upaj $7.6." ša. Koleraba ljubi mokroto in za to v suši ne uspeva dobro.. Posebno začetkom presaditve je treba v pridno zalivati, da sadike ne zastane jo. Tretji sovražnik so bolke, ki zelo ovirajo rast in razvoj kolerabe. Najboljši pripomoček zoper ta nadležni mrčes so saje. Ko si kolerabe dobro zalila, potresi liste s sajami in to ponavljaj večkrat in gotovo preženeš požrešneže. Listju in sadu saje nikakor ne škodujejo. ki mu namerava poslati denar. Mr. FRANK KOVAČIČ, Mi ji pošljemo našo poštno polož-L . . , .. . nico z naročilom, denar potom kl Slo verne Public- iste vplačati pri poštni hranilni-1:Comply in Pooblaščen pobi-ci; tako vplačani denar dobimo mi ratl narocnmo 2a llst "G1*8 BOJAJEQ NAROČAJTE SE NA GLAS NARODANAJVEČJI iN NAJCENEJŠI DNSVN% tu sem brezplačno. Kedor želi dvigniti pri hranilnici ali posojilnici naloženi denar, naj nam pošlje hranilno knjigo, denar mu preskrbimo v najkrajšem času. Tudi za dobavo dedšeine ali dote naj se rojaki vedno le na nas obračajo, ker bodo vedno dobro, ceno in točno postreženi. Frank Sakser, 82 Cortlandt St., New York, N.Y. roda", kakor tudi druga naroČila. Sedaj se nahaja v Clcvelandu, Ohio, in okolici. Vedno in povsodi so Sli naši rojaki na roko našemu potniku in ga lepo sprejeli, zato smo uver-jeni, da bode tudi novemu potniku na prvem potovanju tako. Rojaka našega novega potnika kar najtopleje priporočamo. Slovenic Publishing Co. ~ GLAS NARODA, 4. NOVEMRR A, 1913. Izpisan. L. C. Po čudnem naključju zašel sem red nedavnim časom v malo redi si ga natačnejše ogle- voščili one tekočine, ki jo imenu->n k drugi mizi si je goriški slavec "krepčilo, hla-i , ri prijazni krčmarici dilo za bolno dušo." Zato se pa ura vina in meseno kiol a- tudi ni čuditi, če iz pesniških pro-j>- krčmarica naročene izvodov sedanje dobe vedno bolj • ■ postavila pred me, vdal izgineva žarki in strastni ogenj ■ brez obotavljanja svoje- in da naša moderna vedno bolj -m."mi poželj«uju, s slast- opušča opevanje onega predme . al v črevo vdelane dele ta, ki je Anakreonta uvrstil med rja iu zaužito zamakal z nesmrtnike. Po tem sicer nepo-kapljieo. trebnem uvodu naj se vrnem zo- u/itek je bil tako popoln, Pet k svoji obljubi, ki jo hočem i doer I a pozabil na gosta vestno izpolniti, da ne bodete za-ji mizi. Nikakor pa ni »tonj metali stran svojega deti na me, ker me je sko- narja. ril s precej lireščečim I*0 teh besedah poseže moj biv- | ši neznanec zopet po napolnjeni am si trditi, da nimate! kuP* in izprazni njeno vsebino, n zdravega želodca. Oe "Torej psedstavil sem se vam le opazujem, kako izgi-' povedal, da se pišem za kranjska klobasi ^bana Muho. Prepričan sem, da vam je moje ime ravno tako neznano, kakor njegov nesrečni potem mi postaj a jas-1 *astnik- Saj to tudi ni čudno. Ko 'kaj s., tako t« uši oni stu -1 sem zač"til v svoji, tedaj še zelo »li a krožnika kakor pomla iiieg pod toplimi solneni- llipok je svojedobioj duši, potrebo, da se vme- i 1 o namakal slovensko med one ljudi. ki so pokli- Današnji rol ;ivi p&S v! can* z uma svitlim mečem' osla- "ju kranjske klobase in viti slov^nsko ime, bil sem si ta- tnre in tudi svojo, ker so si med tem časom srečnejši tekmeci brez konkurenee lahko spletali lavor-jeve vence svoje nesmrtnosti. Misliti si morate, kake srčne boli sem tedaj trpel in tedaj sem v svojem obupu tudi že začel iskati tolažbe v čašah opojnosti. Še danes moram, če se spomnim teda-n, e svoje sreče, topiti te svoje žalostne spomine v pijači..." Urban Muha je posege žalostnega obraza po svoji kupici in jo izpraznil. Nekaj časa je potem zamišljen molčal, naenkrat se mu je pa razjasnil. obraz in je nadaljeval : "Nekega zimskega večera sera s v svoji skromni sobici grel pri zakurjen) peči in ves obupan premišljeval svojo grenko usodo. Na mizi so pa ležali razmetani moji, svetu žalibog še nepoznani duševni proizvodi, katere sem kanil izročiti v svojem obupu požrešnemu ognju, ki je jel v peči že pojemati. Približal sem se mizi s solzami v očeh in s črnim sklepom v svojem nesrečnem srcu, da izvršim umor nad svojimi toll ljubljenimi duševnimi otroci. Že sem pograbil s svojimi nesrečnimi rokami za nje, že jih približal pojemajočemu ognji..., tedaj mi je pa nebeški Apolon vdihnil v zvečer svoje razdvojeno srce, da nisem bil danes razpoložen in da bo jutri vse drugače in boljše. Toda ta "jutri" ni hotel napočiti. Tako sem dan za dnevom, teden za tednom, mesec za mesecem čakal zaman na ta "jutri". V svojem obupu sem se zaupal dobremu prijatelju in mu potožil svoje gorje. Dobri prijatelj, ki je svojedobno gledal s ponosom na me, me je sočutno poslušal in mi končno prav hladno zabrusil v obraz: "Bratec, ti si se izpisal in ta bolezen je neozdravljiva." Kakor bi meu daril s težkim klad-vom po temenu, zadele so me te brezsrčne besede. "Izpistl" sem se torej, torej sem duševni mrtvec pri živem telesu! Izpisan.. !" Nesrečni Urban Muha je začel pri teh besedah kot otrok bridko in neutolažljivo ihteti. Da je ime-la njegova brezmejna žalost resnično svoj izvor v njegovem obupanem srcu, sklepati je bilo iz dejstva, da je to pot ni skušal po tolažiti z vsebino kupe. Revež se rai je v srce smilil, ker s svojim ihtenjem ni mogel prenehati. Svo jo glavo je sklonil na roke in jo kal... Končno se je nekoliko u miril, trudno dvignil svojo glavo in s trudnim glasom omenil: To je zgodba mojega nesreč- raZbe!jene rno^ane /!šiln! nega življenja, katero sem začel s tako visokimi poleti. Morebiti hočete vedeti še konec ? To konec je zelo prozaičen in nevreden mladostnega poleta. Sedaj zopet pišem na beli papir, toda ne pišem svojih krasnih misli, temveč za malo dnevno odškodnino prazne in suhoparne tuje misli in besede. Da ne poginem lakote za kakim plotom, prodal sem svojo dušo in postal suženjski hlapec, pisar!" Po teh pikro izgovorjenih besedah izpraznil je nesrčni Urban Muha svojo kupo, vstal od mize, brez slovesa me zapustil in se izgubil v črno noč. "anjske klobase in, t»i,o (udi prav." ! koj na Jasnem» da sem že a priori naše častite kranjske 'z£"kljcn, če nastopim pod svo- nohene >»a jt žal besede", sem !jim Pravim imenom, ki sem je po-nil, emakajoč z ustmi dedoval deloma po svojem pokoj-Jiajboljii izdelek nase lu'm 0°Satil P" krstnem kamnu. Ali to nase, , in njena zaslu- ohogatl1 P1"1 krstnem kamnu je, če marsikateri uijec sp'o i Prav?" '/na po imenu one lepe kra;<>.l t*? morem in ne smem vas r i/t. za o od Triglava do stav^i na laž", odgovorim mu ei*ika tj* doli do ha« Kolpe. | "jj"*1110 in mu znova natoeiro ku-► mojem skromnem mn »nju bijpico" " lin na predstaviteljica kranj-j "Vedno bolj se prepričujem ■ -lave zaslužila, da lii si jo oni nadaUeval je moj novi znanec ! ' "-i in možje, ki kujejo naš 1 r,'an ''da najdem pri vas i jezik v rimane okove, iz.:P°PoIno razumevanje. Pa naj se •''i za ta predmet svojih veza- vrnem k svojemu životopisu. — /ločinov, k r bi človeku uga- plenil sem, da si zposodim tuje P'»t< iu vsaj predmet, čeprav nne» vsaJ j« izposojevanje pri li-<»'«1 i k ."" teratih vobče zelo v navadi. To- Vas odgovor", pripomni na- da skleP ni izvršitev, to je dvoje "'oj ne/nanec, "mi obuja mi- j razli*nih stvari. Dočim je bil moj . da ste mož, ki svoj prosti čas skleP storjen v hipnem trenotku, I osi to, da imate takšen poklic s,'m Pa za izvršitev duž i nič P« sa. >o — ne uporablja samo vanje kranjskih klobas, i vee da se vsaj mimogrede pe ' tudi z duševnimi izdelki na dežele, ( e gem zadel v •m ste moj mož olili, da za nekaj easa zapu-i svojo dosedanjo družbo nad-tih muh in prisedem k vaši i. da rečeva katero o onih v >)e d iše prepričani, da so si lastili izključno pravico do I n jen ja predalov naših lepo-in igocilovnih listov z dobrimi ali >labimi izdelki svojega pere- na največjo >kodo slovenskega slovstva pora-7. bil Pol leta. Hotel sem si izbrati lepo in pesniško navdahnjeno ime, s katerim bi si kar na mah ?rno, I osv°Jil rahločutna srca naših Slo-nož in mi bodete I veneev» kakor nekdaj Stritar s n»*kaj časa zanii- sv°j'm Borisom Miranom. Poskusil sera najprvo kakor Vesel-Ko-seski v to svojo svrho vporabiti ime svoje domače vasi. To svojo i h in možih. ki so v dno nara«?ro sem pa že ob njenem rojstvu moral zavreči, ker sem rojen v Oslici, v škofjeloškem okraju, in bi iz mojega rojstnega kraja izpeljani priimek najbrž ne donel posebno blagoglasno in priporočljivo. Začel sem potem iskati posnemanja vrednih zgledov v Ljubljanskem Zvonu', kjer sem našel res vse polno najlepših psevdonimov, pod katerimi so skrivali nadobudni Pegazovi jahači v svoji kromnosti svoja prava imena. Tam sem našel res vse polno^ raznih Nenadov, Rastisla-vov, Zdeslavov, Miroljubov, Sla-vomirov, Zvonislavov, Bnitov, Doranov, Oginov, Prokopov, Radinskih, Savinskih, Dravin-skih, Bred, Vid itd. Spoznati sem psevdonim in moji ubogi duševni otroci so srečno ušli svoji usodi. Dovolite mi, da si pretresujoči spomin na ta strašni trenotek u-blažim s kupico vina." Po teh besedah je Urban Muha zvrnil v se kupo, katero sem mu med tem natočil. Popolnoma prerojen je potem nadaljeval svojo povest. "Sedaj so prišli za me nepozabni časi največje sreče in pravega blaženstva. Pod ponosno zastavo izbranega psevdonima so šli moji ljubljeni otročički v pisani svet. Kje je ono spretno pero, ki bi dovolj veličastno popisalo ona moja nebeška čutila, ki so navdajala moje presrečno srce, ko sem zrl prvič svoje proizvode tiskane črno na belem? Ne od ruj-nega vine a, ne od same prave sreče sem bil pijan in kdor je tedaj srečal blaženega Urbana Muho, tiskanega slovenskega pisatelja in lesnika, tisti mu je lahko bral rai; njegov obraz, da ga ni srečnejšega človeka pod božjim solneem. Tem najsrečnejšim dnem mojega bornega življenja bodi posvečena ta kupica. Zatopljen v svoje blažene spo mine,'izpraznil je Muha svojo kru po, katero sem mu napolnil iz novega litra, ki ga je na moj u-kaz postavila na mizo krčmarica Še le čez delj oglasil: "Tiste časa se je zopet Po teh besedah zapusti moj neznance svojo mizo in izpraznjeno steklenico ter prisede k moji. Ker mi je mož ugajal, naročil sem ravno došli krčmarici, da naj postavi na mizo kako večjo posodo trtinega soka iu za to vjel od svojega neznanega tovariša hvaležen pogled. "Že vidim, da ste mož na svojem mestu začel se je pomenkovati. "Človek, ki pozna duševne otroke naših mladih pesnikov in srečne case sem potem polnil s svojimi proizvodi sicer za malo ali nič nagrade, predale vsem leposlovnim listom in šte vil ni m koledarjem, pisal neutrud Ijivo podlistke v dnevnike in če prav vcekrat z lačnim želodcem užival vendar nepopisno srečo ti skanega pisatelja in pesnika. To "hitro vrti se sreče kolo" in rož'ci so le kratke ur'ee dane!' Dovolite mi, da poprej, predno nadaljujem svojo povest, od se daj žalostne spomine, oživim novo kupo." Muha je zvrnil zopet čaSo vina in nadaljeval: "Ne vem, kaj sem se zameril urednikom, toda za slovensko literaturo žalostno dejstvo je, da so naenkrat uredniki začeli odklanjati moje spise, češ, da so vodeni, brez soli in da ne spada jo drugam kot v ono strašno posodo, ki se imenuje uredniški koš in ki je nam Slovencem ubila že toliko nadebudnih talentov. Da bi nesposobne in krivične urednike prepričal o njihovi vnebovpi-joei krivici, sem z mrzlično naglico noč in dan pisal in pisal ter dan na lan oblegoval vse uredništva s svojimi spisi. Toda zastonj ! Lažje omehčaš kamen kot krivič ki vabi neznanca k pijači, ne mo- moral na svojo veliko žalost, da so mi tekmeci na polju slovenske muze že precej pretekli pot in mi pustili prav malo izbire. Predočite si torej prav lahko, v kaki strašni zadregi sem se tedaj nahajal, ker nisem mogel tako hitro dotffti pripravnega izmišljenega imena, pod katerim bi mogel spraviti v javnost svoje duševne prvence. Noč in dan sem napenjal svoje možgane, toda dobrega pol leta zastonj in to na največjo škodo slovenske litera- re biti slab človek, mora imeti zlato srce. Da ne bodete mislili, da imate opraviti s človekom brez družabnih oblik, jemljem si prostost, da se vam predstavim. Ime mi je Urban Muha, kajne zelo prozaično in neznano ime, po poklicu sem pa slovenski pesnik in pisatelj v pokoju in ta pokoj uživam nemoteno že skoro dve desetletji. Če vas ne dolgočasim. Vam pa popišem nekoliko, kako življenje so mi usodile ro- nega urednika! Da poginejo vsi uredniki, v to ime izpraznem to kupico! Besedam sledilo je takoj dejanje. Čez dalj časa potem je ubogi Muha zopet začel: "Na dobo moje izredne plodo-vitosti nastopila je naenkrat do ba silne reakcije. V glavi so mi v enomer rojile srečne in izvirne misli; ko sem jih pa hotel zaupati belemu papirju, katerega sem poprej z največjo lahkoto popisal cele skladovnice, nisem jih mogel spraviti na papir, čeprav sem cel dan pomakal svoje pero v črnilnik in i grizel po deset držal na dan. Ni šlo, pa ni šlo! Vendar nisem obupal. Oe sem cel dan dr- Razne zanimivosti. Ministrova hči sobarica. Gospodična Gerda Pederson, hčerka sedanjega danskega poljedelskega ministra, služi v Londonu kot sobarica in je ponosna na to, da se sama preživlja. Londonski listi so prinesli njeno sliko. 3a gospe, ki imajo dekle. Upravno sodišče je storilo pred kratkim za gospe, ki imajo dekle, zelo važno razsodbo. Neka gospa N. bi morala na podlagi te razsodbe plačati zo svojo deklo, ki leži na dunajski kliniki, za 30 dni pristojbine, ker se je dognalo, da je bila dekla, še ko je bila pri gospe uslužbena, potrebna zdravniške pomoči. Zahteva dekle se je zavračala s tem, da gospa ni vedela, doker je bila dekla pri njej, da je bolna, vsled česar ni smatrati, da bi bila bolna že pri njej. Tudi ko je dekla izstopila, se ni konstatiralo, da bi bila kaj povedala o svoji bolezni. Upravno sodišče je nato pristalo na pritožbo in razveljavilo prvotno razsodbo. V razlo gih pravi upravno sodišče: Gospa je že v nekem prejšnjem slučaju, ko je dekle zbolela, poklicala zdravnika in ko je opazila, da dekla šepa, jo je ponovno vprašala, če je morda vzrok še-panje kaka bolezen, kar pa je dekla zanikala. Dekla se tudi ni vlegla v posteljo in je celo hodila plesat, vsled česar gospe ne zadene krivda malomarnosti. Bolezni, tuberkuloznega vnetja, _ — ki je bilo že takrat v službi nastopila, tedaj gospa ni mogla spoznati. Zato ji tudi ne gre nalagati stroškov za bolniško oskrbo, ko je dekla že izstopila iz službe. « niča priklopila pri gotovih glav » * * *_ ogibati, pred vsem žične ograje, ptem živih mej, rek in ribnikov, posamezno stoječih hiš, pa tudi večjih skupin in čred živine. Privlačnost skupin ljudi in čred izvira najbrže iz gorkote in vlage v njih bližini. Izmed dreves se moramo ogibati zlasti hrastov, najmanj privlačna za strelo je bukev. Kadar pa stojimo pod kakim drevesom, moramo gledati, da nismo preblizu debla. Če smo kakem gozdu, smo popolnoma varni. Zdi se pa tudi, da smo sede ali leže bolj. varni, kakor stoje, bolj varni če smo mirni, kakor če bežimo pred nevihto. Tudi je boljše, če dežnika ne raz-pnerao. Očeta umoril, pa oproščen. Pred porotniki v Oise v Beau-vais na Francoskem sta se pred kratkim zagovarjala 20-letni delavec Portier in njegova 42-letna mati, obtožena, da sta umorila očeta, oziroma moža. Stari Portier je bil nepoboljšiv pijanec, ki je pretepal svojo ženo ter skušal spolno zlorabiti svoji dve hčeri. Nekega dne je rekla mati svojemu sinu: "Če bi le imela pogum!" — "Kaj bi potem storila?" je vprašal sin. "Tedaj bi umorila tvojega očeta,!" je bil odgovor. "Dobro", je rekel sin, "bom pa jaz to storil!" Z veseljem mu je mati dala 20 frankov, da si je kupil revolver. Ko je imel sin revolver je po hudem prepiru šestkrat streljal na svojega očeta, ki se je smrtnonevar-no ranjen zgrudil na tla. Sin je šel nato iz sobe ter rekel materi: "Le pojdi v sobo, zgodilo se je." Mati pa je zapazila, da se oče še pregiba, vsled česar ga je prosila, naj da očetu še en strel. Z dvema streloma je sin očeta usmrtil. Oba sta zločin priznala. Porotniki so ju oprostili. 160—2nd Ave. Avstrijske železnice. V Neue Freie Presse" beremo zelo času primeren članek ki se bavi z raznimi nedostatki na železnieah. Predolgo bi bilo navajati vsa utemeljevanja raznih predlogov, ki jih stavi potnik po j Zoper izpadanje las poklicu, zato navajamo v krat- j Za porastenje las, brk in brade izkušene inozemske naprave pri zgradbi vozov, kakor široka okna v železnih okvirih, električna luč, dobro dejoča kurjava, primerne stopnice itd. uvesti tudi pri nas? 7. Ali ni mogoče kakor drugod tudi pri nas zabičati občinstvu, da skrbi za snažnost v ozovih? 8. Ali ni mogoče prisiliti mednarodne družbe za spalne vozove, da ne zlorablja svojega privilegija? 9. Ali ni mogoče dati manj premožnim potnikom za primerno ceno navadne, zdrave hrane v čednih posodah? 10. Ali ni mogoče vpeljati v večjih postajah, kjer ni dobiti nikdar natakarja, restavracijskih avtomatov? 11. Ali se mora prezidava odgovorjajočih'postajališč prelo-1 gospodarstvo, gospodinjstvo, le-žiti na Sveti Nikoli? 12. Ali je|pe povesti, razprave o naših gi-vprašanje električnega obrata v banjih in zanimivosti iz celega velikih alpskih tunelih padlo Vj8veta- Pošlji denar na: vodo? 13. Ali bi državna želez-1 -- Naš Gospodar, nih postajah električne železnice v preeej frekventirana mesta? 14. Ali bi mogla uprava državnih železnic prenehati s svojo biro-kratično upravo in prenehati misliti, da je kaka oblast ter si prisvojila namestu tega trgovske prometne principe ki morajo biti prva skrb za privatno podjetje, ki naj prinaša dobiček. Odgovora na ta vprašanja seveda ne bo in vse bo ostalo pri starem, popolnoma avstrijsko. NAŠ GOSPODAR, edini slovenski magazin v Ameriki. Izhaja na 32 straneh vsak mesec in velja za vse leto samo $1.00. Prinaša podučne Članke za 2616 S. Lawndale Avenue, (10-8 v 2 d) Chicago, 111. V sedanjem Kritičnem času v katerem je človeško telo radi befe^LT^"1 l ™"ena V meri '^postavljeno raznim jeznim kakor: kašelj, reumatizem, teško dihanje, glavobol j, slab - d°, Jt:dl'. neredni odeistek, zobobolj, nahod, bolezni ledvic sr-uenju koze itd. --1- - ' za pomoč — Edino i »ze itd. — je jako važno za vsakega, da ve kam se obrniti ' (,a ne trosi zastonj svoj težko prisluženi denar. — Kam? > Je tja, Kjer je že stotine bolujočih dobilo uspešna zdravi-a za jednake m slične bolezni in to je: THE PARTOS PHARMACY v New Yorku. Vsaki kateri naroči najmanje za $1.00 od zdolaj označenih -pravil dobi kot darilo jeden krasni koledar za leto 1914 - Izrecne dolnj, Cupon /a brezplačni koledar ter ga z pismom v katerem naznacite točno za kakšno bolezen želite zdravila in kateremu priložite potrebni denar ter naslovite na: THE PARTOS PHARMACY, New York, N. Y. Imenik in cenik naj glavne jih zdravil: Za čistenje krvi, želodca in redno stolico Proti glavobolu Proti slabem spanju in za živčne bolezni j Za bolezni želodca kih potezah samo njegova vpra šanja, ki dokazujojo, da se dotič-ni potnik ni vozil brez glave, da-siravno je stavil v nekaterih ozi-rih časih tudi nekoliko visoke zahteve. Dotični vpraša: 1. Ali ni mogoče v vozu s štirimi osmi napraviti dva kloseta, enega za ženske in enega za moške? 2. Ali bi ' se ne moglo v starih vozovih s ištirimi osmi pretvoriti polkupe, ki je pogotovo rezerviran za posestnike kart za proste vožnje, v umivalnico ? 3. Alt. bi se ne dalo združiti vseh rezerviranih kupe-jev v posebnem vozu, ki bi imel zunaj napis "Rezervirano", da ne bi bilo treba vedno zaman letati po hodniku? 4. Ali bi ne bilo mogoče dovoliti potnikom v večjih postajah vstop v kupeje tako zgodaj, da bine bilo treba hiteti na vrat na nos in da je treba naravnost naskočiti vozove? 5. Ali je mogoče pregovoriai uslužbence, zlasti portirje in nosilce, da se obnašajo proti potnikom vljudno? 6. Ali se ne dajo pre- Z-A prišče (mazulje) po koži in za gladko kožo Z a iinpotenco (oslabelo naravo) in onanijo Za kašelj, prsne in plučne bolezni Za reumatizem in kostobolje Za sifilis Za akutni triper Za kronični triper Za polucijo in gubitek Za beli tok žen Za zlato žilo (Hermohoide) Za bolezni očij (vnetje) Za osivele lase Za bolezen ledic Proti kostobolu (Gieht) Za srbenje kože Nadalje vse kar se Partola $1.00 Partocura $.100 Partone Elixir $1.00 Partowill $1.00 Partolin 1. $1.00 Partolin II. $1.00 Partoeream $1.00 Part o I) race $1.00 Partocougli $1.00 Rheumabalsam & Powder $2.00 Partobisquits $4.00 Triplets št. 1. $2.00 Triplets št. 2. $2.00 Triplets št. 3. $2.00 Triplets št. 4. $2.00 Partopile $1.00 Erlauer Water & Salve $2.00 Elsawater $1.00 Partoherb $1.00 Partopain $1.00 Partocvl Salve $1.00 jedni moderni lekarni more dobiti. Slo- venski ceniki se pošiljajo zastonj in vsa zdravila poštnine prosto. CUPON ZA BREZPLAČNI KOLEDAR. Prigibno pošiljam $......za........ ter brezplačni koledar za leto 1914. I ire in priimek: ....................... No- (r « >x ............ City ............ Staate ZABOaCIN NOVO LETO Ob nevihtah. Slučaji, da zadene koga strela, so mnogo bolj pogosti, kakor se to navadno domneva. Zato je tudi upravičeno, da se poučimo o tem, kaj naj se stori, oziroma o-pusti, kadar pride nevihta, s tem pa še ni rečneno, da bi hoteli strašiti ljudi z nevarnostmi nevihte. Pravila udarcev strele se dado zbrati sledeče: V splošnem smo v hišah bolj varni pred stre-j lo, kakor na prostem in zopet v| velikih hišah bolj varni, kakor v j majhnih. Okna in vrata naj, bodo | zaprta. Supa, v kateri so domače živali, je bolj nevarna za nas, kakor če bi bili pod milim ne-' bom. Če pa smo že pod milim ne- se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le gotove denarje; v tem ozira je najboljše, da se obrnejo v materinem jezika na podpisanega, kateri s : : s : vse Hitro in točno odredi. : : : : : \ Frank Sakser 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 st. claw avenue, n. e, cleveland, q. žal v rokah pero, potolažil tem'bom ae je treba gotovih atrari IBEZHaOl - >_ Tajski promet. A. P. R. Ti*to jutro nebo sicer ni bilo brczoblačno, vendar je sijalo soln-kakor bi bil na pohodu vroč dan. "Lloydov hrzoparnik "Baron Gautsch" je točno ob 8. uri od-plttl iz tržaškega pristana. Še en površni pogled na živahno množico Karlovega pomola, kjer mi je mahal s klobukom prijatelj Dragotin, in /.e se je razprostrla pred na-itni očmi kolosalna panorama Trsta z vsem njegovim kratkim obrežjem. Na krovu jc bilo živahno in menda za to so bili ladjini uradniki in uslužbenci slabo razpoloženi. Vsakdo j«* j »o neči^n povpraševal in poizvedoval. Vsi stoli in sedeži na krovu »o bili mahoma zasedeni. Poleg velike družite Du-najčauiov, potujočih v Kotor, je bila na krovu tudi večja češka družba, ki se, kar h^ ii«-e plašne izgovorjave, ni e. Ven-' dar smo začetkoma zadovoljivo voz.n. Parnik je bežal mimo Izole in kmalo smo na osti velikega poluotoica zagledali mestece Pi1 ran. isna'1 katerega s*- dviga — kakor pri večini vseh obrežnih mestec — 4'campanile" doma. Sedaj se je odprl veliki piranski zaliv, ob katerem leži kopališče 1'ortorose. Tu •>»• ohrne parnik na JuKi morje na »lesni s** odpre in le daleč na levi s.- prikazuje ze-1 Lnn •on/ n Ncruc >o potni ikih jezi ov ov, li ii ih ko o I »rez j« Aa krovu nastali «e pehajo i z spodi jedilnice, na i k rov, bavljajoč. Z ajtrka i kava je po« la, od* "ujtKMiii. ia m, »re< vino k dfl>*'l . pofu fant, kakor lo 'postni m nt- j*- r i-b«*, in kriči iarša 1 , "Naročil i b**m ž«* in m*-da j Ka »i dobi avstrijske n >ianir<>! cer br»*7. teh potuj.' Ludj< ti. Ii iadji Njej od. t se ne dobi več. ova rja jo vpra j li gruče, stoji i v Trstu zajtrk r»ealo, kave ni več dobi-•e kot polovica ljudi na ir teie. Tudi jaz. V jedil-«*e nekaj dam in gospo-trdovratno čakajo na na-kavo. Tudi mala, impo-»bilna Dunajčanka sedi in jezno cepeta z noga-iproti sedi post a rn j iki mehčan, nervozno prazno kav i no skodelico' seiaintja in mrmra pred-j ta inei Herr lata lc:i Ogl« oea v ■a k it; tka i rili on Ober"___ a k sebi. • svoj laški 1 pobira prazne njegov obraz bil iz kamna, [ t levo niti ua! je gluh. Trža-uala Dunajčanka k po svoje... In! i za njima, »e potniki že lie-Nekateri ležerno i sione \ svoj m naslanjačih, drugi j pa se ne morejo ločiti od kukal, i Tam na levi se že dviga iznad i morskega obredja slikovita ste- ! na h in tvovinja. Ze zopet običajni' "Campanile." [*oleg stoječi NV raec razlaga svoji ženi, da s** na-j haja tu stacija berlinskega 'aqua-; nja. i ! Med pritrči •podaji ne nagi kor vet " VVo missaer d« fovim razlaganjem i Dunajčanka iz i prostorov na krov. Nje-», ogorčene kretnje so ka-j ■r. Na ves glas kriči: ist der Herr Schiffskom-' Kr solite doc h Ordnung schaffen, da unten mein'ich"... , Cela vrsta ljudi se zapodi za njo. Tam sedi v svoji kabini la- J djini komisar, poetreaček potu-; jočega občinstva, velik starikav. i oduren d«"dec. Tipičen Italijan. 'Herr Koitimisaer, ich hal** das Fruestueck l>e»telt"... **( omandi T" "Hitte deutsch zu sprechcn." "Mi per^oai*'... "Wir sind doch Ocstcrrcich und Ortiterreirh ist ein deutaener Staat"... "3di fa piacere"... Komisar ni hotel razumeti. Lah in Nemka, oba sta bila enako srdita. Končno je komisar okno zaprl. Ampak dama se ni dala odgnati kar tako. Zabavljala je da je bilo zabavno. In ko je komisar okno zopet odprl, se je nemudoma vsula ploha nemških besedi nanj. In okence se je zopet zaprlo. Dama pa je čakala... Suhi, sloki človek s kozavim o-brazom, stoječ za užaljeno damo, ki je bila, kakor onemogla žrtev, je dvignil svoj nenavadno dolgi in tanki kazalec in dejal resno v dalmatinskem narečju.: "Kao prispodoba vojuičkog napora." "Kine Vergnuegiingsreiae!"je pripomnil moj sosed. Tako so se zabavljali potniki še dolgo. Ko sem se ozrl, smo se vozili že mimo brionskih otokov, od kjer je strmelo na nas nekaj topih fort o v. Kmalo potem je zavil parnik na izhod ter med Punta Christ o in svetilnikom na Punta Compare plul v zunanje pulj-sko pristanišče. Pristali smo. Moja ura je kazala 12.47 opoldne. Imeli smo torej enourno zamudo. Rad bi izstopil in si kupil sadja, za to sem vprašal ravno iz kabine odhajajočega ladjinega komisarja, kdaj zopet odpljujemo. "Točno ob 12.45 se glasi odgovor. " "Oprostite, koliko kaže sedaj vaša ura C' "Svojo uro morate imeti v redu!" "Po moji uri imamo sedaj 12.48, torej je nemogoče, da odpljujemo ob 12.45" sem mu pojasnil. "Rekel sem vam že, da odpljujemo ob 12.45" trmoglavo trdi komisar. Pole* mene stoječi potniki so izvlekli ure in konstatirali, da je 12.50 na času. Ampak komisar je ostal pri svojem. Tisti sloki in kozavi Dal-matinec, ki se je prej dodobra nasmejal jezljivi Dunajčanki, se je sedaj sam razhudil: "Mol im gospod komesar... O vi gospon je stranac"... in se je začel prepirati. Ampak "komisar se ni zmenil za nikogar več in je odšel svojo pot. Dalmatinee pa je vpil za njim: "C ovo zadnje vrijeme naši ta-lijanaši ba^ hotimice i demonstrativno provocirajo i baš traže, da se raspire strasti..." In je ves razkačen skoraj tekel za komisarjem. Potovalni vodnik, tisti visoki, debeli in obriti fant, je mirno poslušal razvneti razgovor s komisarjem in se je končno gromko zasmejal. "Pri nas, v Avstriji, imenujemo to pospeševanje prometa s tujci. Mi smo brezdvoma zelo zabavni ljudje — mi Avstrijci!" Ampak od plul i smo v resnici prav kmalo, da se popravi zamuda. Panorama Pulja, ki jo obvladujeta kastel, in velikanska podr-tina Amfiteatra, v vojni luki ležeče bojno ladjevje in vse kar nudi očesa moderno urejena bojna Inka. so potnike nekoliko pomirile ; vsa naša pozornost je bila sedaj zunaj krova. Ko pa smo pasirali rtič Promoutore in na okroglem Seglio stoječi, mogočni svetilnik Porer, smo že pluli v odprto morje. Morje je bilo kmalo na jugu in zapadu brez meja; nahajali smo se v Kvarneru. Vsi smo hiteli sedaj v jedilnico. Tam je bilo že vse zasedeno in pri zadnji mizi sem dobil prostor. Dva natakarja sta že ser-virala pri prvi mizi. Obed se je vlekel v neskončnost. Naša miza je čakala; nihče se ni zmenil za nas. Skoraj je minila ena ura, ko je bila prva miza odpravljena in na vrsto je prišla druga. Zopet je minila ena ura. l^akota je postajala resnično nadležna. Bili smo nemirni. Ze so se posamezniki o-glašali in pozivali natakarja, naj končno in naposled tiuli nam ser-vira, kar smo naročili že dopoldne. Natakarja pa sta ostala mirna in dostojanstvena, to je, povsem gluha. Poleg mene, zadnji pri mizi, je sedel mlad častnik, Madžar, službeno potujoč v Kotor. Začel je z nemščino nekako tako-le: "Maan bekooommte nielits eesssen, bin sooo hungrik"... Tudi mlada jezgrovita Dunajčanka je cvilifa oglušujoče. — Končno sta biU obe prvi mizi odpravljeni in natakar je prinesel krožnike in servis za našo mizo* Oddahnili smo se. Potein zopet dolgo, dolgo nič. Končno je prišel natakar in z vso potrebno vljudnostjo povedal, da nam ne morejo iati ničesar več, niti ta ble d'hote, ni a la earte. Zmanj-1 kalo je vsega, niso bili pripravljeni na tako veliko množino potnikov, sicer pa je šla tudi kuharica spat. Cela miza je mahoma vstala, preživano gestikulirala in zahtevala jedila. Končno se je dosegla poravna/a. Celega kosila nam sicer niso obljubili, pač pa vsakemu po «-n zrezek s krompirjem. Po zopetnem neskončnem čakanju, smo dobili naposled vendarle obljubljeno jed, ki nam je vsem izborno dišala, zakaj lakota je bila v resnici velika. Le moj sosed. Madžar, je dobil zgolj krompir. Bil je zadnji pri mizi in ravno zanj je zmanjkalo — mesa. Bil je ves obupen, bulil je ne "■ ij iT-5*T-^-V glas naroda, 4. novembra, 1911 T 1 " '' t«i i [gledam sem, pogledam tja, po- f m ___ . - „ , , . , v o------ ~ uugietiom haKO" prestano na svoj žalostni krožnik neubogljivega otroka. Potem mi in venomer zatrjeval: ■ "Bin sooo hungrik... Maan kaann in Oesterreich nicht ees- je pomenljivo pokimala, naj pri dem bliže, me prijela za roko in -vr , , . . . , ,, s pritajenim, skrivnostnim 'ela-sen. Mam bekoommt ja nielits. s.nm ^ • . u j , i . - , , ,,, som Je Poudarjala besedo za be- Pod noc smo dospeli pred "be- Pod noč smo dospeli pred "be lo mesto" Zadar, z veliko zamudo seveda. Pomol je bil poln čakajočega občinstva. Nekaj ljudi se je izkrcalo, drugi zopet so vstopali S sTrahom smo gledali na no-vodošlece, ki so pretili "tujski promet", še dvigniti. Med tem pa je tekal po krovu vodnik dunajske družbe in se drl na vse grlo: "Za eno damo se išče postelja v damski kabini. Naročil sem 76 stelj, sedaj mi jih dado le 35. Jaz vendar ne morem med dame. Na ta način bi se kompromitiralo naše društvo. O, to so gospodje pri jadranski razstavi vse lepše napravili. To je tujski promet! — Za eno damo se išče prenočišče". Zdelo se mi je, da iz tega pre-Ijubeznjivega prometa s tujci ne pridemo nikoli več na čisto. Se ponoči sem se v sanjah ljuto bojeval s tujskim prometom. Straši. Valo Bratina. Daleč tam gori v stisnjeni, temni grapi — pogreznjeni globoko med gorami, kamor posije solnce le redkokdaj — daleč tam gori se dolgočasi staro, mrzlo zi-dovje nekdanje domačije. Samotno je tam gori... zapuščeno in tako tujeotožno. . . Vse je tako tiho, tako strašno tiho. le tam v potoku, ki drči ob zidu starega razpadlega mlina, je slišati neprestano grgranje kot bi nekoga stiskalo za vrat in ga davilo. .. Včasih se odlomi kos trhlega ljsa, kes preperelega trama pa telebne izpod razdrapane strehe na tla, da zaječi in zastoka, kakor bi umiralo... Jojmeni! Groza je človeka! Zato se le redkdo zgodi, da bi zašel kak poštei-, ak tja gori, pa še tedaj žvigne z vso naglico mimo in se n * ozira nazaj — da bi ga ne popadlo za nogo... Če bi ne vodila po nesreči tam mimo pot v planino, bi se gotovo ne prikazala tja nikol živa duša. Kajti čudne reči se gode tam gori — res, čudne reči: tam gori straši! Da, tam gori straši.. Nihče ne gre brez opravka tja gori. Kilo bi se skušal s strahovi ! Kdor pa se že ne more ogniti črne grape in mora mimo onih razvalin, se poprej trikrat prekriža — kajti čudne reči se gode tam gori--- Tudi jaz sem bil zašel nekoč tja gori; pa le takoj spočetka, ko sem se bil naselil v tistih krajih in še nisem vedel, kako in kaj. Kdo bi mi zameril? Zašel sem bil po nedolžnem. Ampak pozneje, ko sem bil o vsej grozotni skrivnosti poučen in sem se kljub temu podal tja gori, mi je pa presneto trda postala. To je bilo takole: Ko sem se bil vrnil tistega večera z izpre-hoda, sem takoj vprašal mameo Uršo — ki je vedela več kot debele bukve — kaj da je s tistim razkopanim pidovjem tam gori v oni temni grapi. — Mainca Urška, brezzoba, od starosti sku- paj stdašena ž?£iica, je postala _______? ^ ^ ob tem vprašanju še manjša — je proseče vila veli, suhi roki: shulila se je v eno samo gubo in le velike, preplašene oči so zr le vame tako začudeno, da mi je bilo prav neprijetno. čez nekaj časa skoro jecaje. Cernu je neki tako preplašena radi tega? "Da, bil sem.*' "Trm gori v — v črni gra pi ?... Sami ? Sami ?.. Sam." Bog nas -varuj vseh nadlog!" je vzdihnila in se sesedla na klop. Jaz sem se čudil. " Pa... pa nič se vam ni zgodilo? Nič?' Še vee strahu je bilo v njenem glasu. "Nič." "Bog nas varuj! Kdaj, kdaj ste bili gori?" "Pod noč." "V mraku?" "Se ni bil." "Vaša sreča." ■Zdaj me je pa začelo zanimati. "Zakaj neki?" Vzdignila je glavo in me ošvi-gnila s hudim pogledom kakor sedo: "Nocoj... nocoj imajo strahovi... strahovi svoj ples tam gori___" To je bilo izgovorjeno tako, da ni bilo mogoče ugovarjati; izgovorjeno je bilo tako, da tudi kdor ne verjame v strahove, bi bil verjel. Vsega me je prevzelo. Nocoj — nocoj..." sem ponavljal zamišljeno in že sem videl, kako frfotajo bele rjuhe in huškajo čudne pošasti okrog razpadlega zidovja... Slišal sem grgranje v potoku in smrtne stokanje pod streho nad mlinom... stokanje davljenih ... stokanje umirajočih... "Da nocoj, nocoj na petkov večer", in i šepeče mamea Urška na uho, in njena usta se odpirajo m zapirajo kakor zvezana iz usnja. "Nocoj, že trideseto leto ... Bog na i varuj! Trideseto !- .o — odkar je umrl kmet Jernej, to je Jakov brat, ki Živi še danes. Bilo je lepo tam gori svojo čase: liiša, žaga, mlin — najlepša domačija; vsega dosti, dosti za oba, za brata--Taka in Jerneja. — Pa je vzljubil Jernej dekle, mlado, krasno dekle.. Jaka tudi ravno isto — Bog nas v.-.ruj! To ne gre! To ne gre! Dekle - -mlado, krasno dekle, pa ljubilo je oba ... To. ne gre, za božjo voljo! Dekle dva, oba dekle. To je hudo. To peče. .. Oe je bi Jernej doma, a Jakob ne — poljubljalo Jerneja je dekle... Če je Jokob bil doma, pa sp.t narobe • •-To je hudo! Ah, to boli I-- Nekoč bil Jakob je na mlinu skrit. Pod mlin pa pride Jernej z dekletom . . . Jakob gleda . . . gleda... trpi, vzdihuj,-... prsli se krčijo v železno pest... Drugi dan je bil Jernej v potoku — mrtev... dekle — tudi..." Zdrznil sem se. Jdamea dene prst na usta. Pst!... Pravijo — pst pravijo, da... no, da... pst!" Tako je prst obstal na ustih mamce Urške. "In zdaj..." sem vprašal čisto tiho. "In zdaj straši že trideseto leto." Zapre mi usta mamca Urška. "Trideseto leto, vsak večer na petkov dan. — Jakob je že star, ves bel in skupaj zgrbljen komaj da še hodi. Raztrgan, razcapan — berač nadležni, vsem napoti. Saj zadnjič ste ga videli na žegnanju, ko se je motovilil v cerkev." Ah, to je Jakob, tisti bedni starček z belo brado! Bog se ga usmili!" Zamislil sem se dolgo... Jernej, Jakob, dekle, strahovi, vse je šlo navzkriž po glavi. Ce sem na eno mislil, že je prišlo drugo. Najbolj pa so me mikali strahovi. Presneta reč, te bi vendar rad enkrat videl! Pomislil sem še enkrat in se odločil: videti jih moram! "Mamca! V petek grem tja gori." Kdor bi hotel videti prestrašenega človeka, bi moral videti mameo Urško v tem trenotku. Obledela je kot smrt, potem pa "Za Boga, ne storite tega! Nikar! Nikar!" Mlad svet pa je že tak, da raje skuša kot posluša. Jaz tudi ni „ ----- --------1" v^od je švigalo, povsod šumelo ... vsak list me je prestrašil do kosti. In ko je prišel zadnji dan, si nisem upal več ozreti v človeka, si nisem upal biti sam ne v družbi. "Joj, joj, kaj bo še iz tega! Ne, jaz ne grem, ne grem tja gori— za nobeno ceno!" Tako sem kriknil zbegan in preplašen; pa nič ni pomagalo, kajti, prijatelj, kateremu sem bil skrivnost zaupal, je bi močan, predrzen — napol divjak. Prav nič ga ni bilo strah. "Kar smo sklenili, smo sklenili! Na pot, prijatelj! Korajžen bodi, ne obupuj!" "Moj Bog, zakaj sem sklenil tako strašno reč? Čemu sem bil tako predrzen!" Ko se je storil mrak, sva sto- EDINA SLOVENSKA TVRDKA. ZASTAVE, REGALIJE. ZNAKE, KAPE PEČATE IN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE. O©lo prve vrste. O«rte nlZk w F. KERZE (0. 27 I 9. MluLARO AVB , CHICAUf, CVSTKF PKSnjIVO 7*WT.»Y» "Kaji tam gori da ste bili, tam sem slišal tega klica. Cemu ver-gori v črni grapi?" je zašepetala jel bi slepi marnji, ko lahko se prepričam! Ves teden mi ni dala vest pokoja. Bolj ko se je bližal petek, bolj sem bil nemiren. Nazadnje - nisem raoge^_ gpati niti jesti. Še podnevi me je bilo strah... Po- » Najboljša Slovensko-angleška slovnica. ------------Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem ve3 pela počasi črez polje proti črni strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co 82 strašni grapi. Počasi, kajpada, Cortlandt St NpwYnrlr "NT V « počasi sva hodila: saj še ob be t 9, Z Cena v platnu vezani lem dnevu ni dobro biti tam v'SSf qV^t3 '£ 1St° V tistem kraju, kaj bo šele ponočif6104 St' Clair Ave" E' in ob takem dnevu! Pa sklenjeno je bilo, zdaj ni več pomoči. Naprej, na»>ej, če bi imelo biti vsega konee. Prav kmalu sva dospela tja v —- grapo, do razpadega zidovja in do mlina. . . "Moj Bog, moj Bog, kaj bo iz tega!" Kot stopala bi v smrt, sva se prerivala naprej skozi grmovje do starih, težkih duri razdrapa-nega mlina... "Joj! Marija!" V strehi je zastokrdo, v potoku zagrgralo... v grmovju za-ihtelo. . . v gori zatulilo... Zagnala sva se v duri, da jej zaškripalo kot T)i podiral hišo. In padla sva v globoko jamo... v vodo ... Po dolgem, dolgem trudu sva se krvavih rok dotipa-la do trhle lestve; po tej navzgor, a nisva «e stopila dvakrat, pa se prelomi klin... Zagrmela sva nazaj v vodo... To je peklo! Ne on ne jaz, nikdo ni dal glasu od sebe. Molče, kot mrtva bitja sva se zgrabila: jaz nejga on pa mene. Oba sva mislila na smrt -. . Če naju zdaj ni konec, pa ne bo nikoli!... Se enkrat z zadnjo silo se zaženeva po mrzli vodi in vzpneva na veliko skalo. Oba — premočena — v eno strnjena prihuliva se k «ka!i in čakava... Kot šibi v vetru -se treseva oba od mraza----"Kaj bo... kaj bo še z naju!?" Zdaj zahresci, zastoče... za;o-ka s strašnim glasom... "Jojmeni, zdaj bo vsega konec !" Zdaj se zabliska luč., bliža se hreščanje... Pod streho zaihti, zastoče... v vodi jaukne, zagr-gra... Tam gori tuli.... tuli... Strahovi! Vrata zabobne, zabliska luč na vratih se prikaže zgrbl en starec z belo brado... Težko diha, pokašljuje, stoka in mrmra predse... Obesi luč ob steno, poklekne s trudom doli in mrmra... mrmra: "... odpusti nam naše dolge... " "Za božjo voljo, saj to je ... to je Jakob... " "Jakob!" sem zaklical s trudnim in tresočim glasom. Streslo ga je strašno in obupno, vendar komaj slišno se je izvilo iz njegovih prsi: "... Jakob, brat Jerneja, ki sem ga., zdaj pokoro delam.." Ko sem stopil k njemu, se je zgrudil ubogi starec v vodo in gr-gralo je... grgralo celo noč... BREZPLAČNA POJASNILA NASELJENCEM. Naselnik, ki misli, da je bil osleparjen, ali ki je bil okraden ali oropan, napaden in ranjen, zapeljan pri iskanju dela, opeharjen pri nakupu zemljišča ali hiše. pri vloženjo, pošiljanju in menjanja denarja, ali ogoljufan po ka kem notarju, pravniku, agentu voznih ali železniških listov, eks-presmanu, v kakem hotela ali na kak drugi način oškodovan, dobi v tej državni pisarni sveta in pomoči. Ravno tako posredujemo vsakemu zasluženo plačo, ako isto sam ne more dobiti. Urad se nahaja v New Torku v hiši 26 E. 29th St. Uradne ure so od 9. ure zjutraj do 5. ure popoldan vsaki dan in v sredah zvečer od 8. do 10. ure. V Buffalo, 704 D. S. Morgan Building; New York State Bureau of In-dustry St Immigration. Cenjenim rojakom Slovencem in Hrvatom naznanjam razprodajo svojega naravnega domačega vina. Cena belemu vinu je 40— -35 in 50 c galon. črnemu vinu pa 30—35 in 40 c galon s posodo vred. Manjših naročil od 28 galon ne sprejmem. Z naročilom pošljite polovico denarja in ostanek se mi pošlje ko vino sprejmete. Za obilo naročil se toplo priporočam posestnik vinograda FRANK STEFANICH, R. R. 7, Box 124, Fresno, CaL Kedor izmed rojakov želi moje vino, naj se obrne na*. Mr. FRANK KREK, 213 W., Main St., Trinidad, Colo. IT Velik n s« loge vinu lo ž^nja. "C Marija OH'1 •Tla i* bt-io 11*.. po ........ , trn o viro pc ... Drniaik 4 galone za.... . ........ Briajevcc 13 fteklcnu ta... ..... 4 gal. (»cdCek) xa........... «• Za obilno aa~očbo ne oriooip r rj - Jugislovanska --4al Katol. Jedneta Itifcorponran* doe 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. j URADNIKI; Prcdnednlk IVAN' GEHM 507 Cherry Way or Bo* B7. Braddock, Pa. Podpredsednic: J VAX PRIMOŽIČ. E veleth. Minn., Box 641. C lavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn, Box 424 Pomožni tajnik: MIHAEL MRAV1XEC, Omaha, Neb.. 1234 So. 15th St. BUrajnlk: IVAN GOUZE. Ely, Minn.. Box 105. Zaupnik: ALOJS VIRANT Lorain, Ohio. 1700 E. 28th St. VRHOVNI ZDRAVNIK: T JJ5 g f Dr. MARTIN J. IVEC, Joliet, Iu., 930 No. Chicago St. —* NADZORNIKI: ALOJS KOSTELIC, Salldo, Colo. Box 533. MIHAEL KLOBUCHAR, Calumet," Mich., 115 — 7«h St. PETER 8PEHAR, Kansa« City^ Kana., 422 No. 4th St. POROTNIKI: IVAN KERZISN'IK, Burdln«, PaL, Box 13S. FRANK GOt'ZE. Chlsholm Minn., Box 715. MARTIN KOCH EV AR, Pueblo, Colo., 121SEIler Ave. Vat dopisi naj se poSHJaJo na glavnega tajnika, vse denarne pofiiljatve pa na glavnega blagajnika Jednote. \ Drufti*«no glasilo: "GLAS NARODA". NOVICE IZ STARE DOMOVINE. Prestavljen je poštni oficial Ka- sklenila juridična komisija, da se Jrel Scheid v Celju na lastno proš-; njo v Gradec. Imenovan je bil kanclist Jožef ZAHVALA. vloži proti tem odlokom pritožba' Podpisani se najsrčneje zakva-tudi na upravno sodišče. V to ljujem vsem tistim društvom in svrho so sklicali tajno sejo mest- posameznim sobratom, ki so mi Moder v Slovengradcu za ofieiala. | nega sveta., v kateri je predlagal priskočili na pomoč v mojem bed- dr. Pincherle. v imenu juridične nem položaju. Darovale so slede-komisije, da se vloži tozadevni če postaje društva sv. Barbare:* priziv tudi na upravno sodišče. 3 $7.24, št. 8 $4.05, št. 9 $6.70, PRIMORSKO. Tragedija na morju. Iz Trsta poročajo: Glasom brzojavnega1 Svetnik dr. Wilfan je zahteval, št. 4 $2, št. 11 $1, št. 17 $6.97, št. tila na avstrij- da naj se tako važno vprašanje 35 $5, št. 60 $4, št. 88 $3.05, št. Kje se nahaja JOHN SIVEC? Doma je iz Spodnje Slivnice pri Cirknici. Prosim cenjene rojake, če kedo ve, da mi javi njegov naslov, ali naj se pa sam j oglasi. — Alex Sivec. Box 84, Davis. \V. Va. (31-10—4-11) poročila se je pripetila na avstrij-! oa naj se tako važno vprašanje skem parniku "Daksa", last fir- obravnava v javni, ne pa v tajni 82 $2, št. 62 $3.25, št. 22 $3, št. me Glavieh v Dubrovniku, v vo-'seji. S strani komore se je zago- 23 $2, št. 55 $6.05, št. 77 $2.40, št. ** "a^son »t. — Room 1112, Trgovec z zlatnino M. POGORELO, dovju Gibraltarja družinska tra-' tavljalo, da ne kaže javno raz- 81 $5, št. 51 $5, št. 20 $2, št. 87 gedija, ki je vzbudila veliko po-' pravljati o argumentih, s kateri- $2.05, št. 33 $2.10, št. 49 $4.43, št. zornost. Na parnik 4'Daksa" so mi namerava braniti občinska u-19 $2, št. 50 $2.63, št. 52 $1, št. se vkrcali z dovoljenjem Glavi-'prava prikrajšanje po občinski $1, št. 43 $2. št. 54 $4.80, št .16! Chicago, HI. Opomba: Pazite na oglas v »o botnih številkah. Rada bi zvedela za svojega strica MATIJA MLAKAR, Doma je iz Vogelj, fara Št. Jurij pri Kranju na Gorenjskem. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za. njegov naslov, naj ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi svoji nečakinji: Helena Mlakar, o-možena Rostoehar. 429 Sixth St., New York, N. Y. (3-4—11) Edina zaloga Družinskih in Blaznikovih se vKrcaii z dovoljenjem lilavi- pia\a priKrajsanje po odciuski »«•■ -n.ov/, »i .j.u i---—---- —^ ^ PT^ W W y eha kot nadštevilni potniki nje- avtonomiji zajamčenih pravic. $2, št. 26 $3.05, št. 27 $8, št. 68 Iščem svojega očeta JOSIPAf r^ I B gova svakinja Izabela Glavieh, Predlog Pineherla je bil nato št. 85 $7, št. 3/ $5, št. 39 BREZEC. Doma ie iz vasi I- * lV/\ 1 M IV gova svakinja Izabela Glavieh, njena hčerka Marija in Marijin ženin Muratti. Vsi trije so prišli iz Amerike na obisk h Glavichu Predlog Pineherla je bil nato št. 85 $7, št. 37 $5, št. 39 brez debate sprejet. j $2.60, Št. 18 $3.20, št. 40 $2.50, št. Velika tatvina v ScLkanu. V no- 29 $7.50, št. 42 $8.80, št. 86 $3.50, či od 16. na 17. okt. so okradli ne-'št- 67 $4.75, št. 79 $4.25, št, 28 Ta jim je dovolil na svojem par- znani tatovi krojača I. Vugo. Od- $2.60. št. 15 $4.30, št. 44 $17.85. niku "Daksa" zabavno vožnjo v j nesli so mu različno blago in iz-1 Torej še enkrat prisrčna zalivati nno morje in od tam v Rotter- ( gotovi jene obleke v skupni vred- la • Franc Polšak. dam. Dne 10. okt. je signaliziral n ost i 5000 kron. Orožništvo je a- Rad bi zvedel za naslo7ANTO~ KRANJSKO. Merilec in repar ! obleka na njej je zgorela in ne- parnik "Daksa" pomorski obla- retiralo dosedaj dva tata, in sicer sti v Gibraltarju, da ima na kro- Ivana Čubeja iz Solkana in An- vu enega mrtveca in dva ranjenca. Zdravnik dr. Robinson, ki je prišel na parnik. je našel Murat-tija v zadnjih zdihljajih. Imel je dve rani na glavi. Gospodično Marijo Glavieh je našel ranjeuo na prsih, prvega častnika pa na spodnjem delu života. Vse rane so bile prizadete s krogi j o iz samokresa. Preiskovalni komisiji je izpovedal kapitan "Dakse", Bog dreja Kralja iz Gradišča. Predrzna tatvina. S ponarejenimi ključi je vlomil neznan tat v stanovanje Frana Bavčarja na cesti Fontana v Trstu in je ukradel iz omare 700 kron denarja, srebrno uro in srebrno verižico. KOROŠKO. Aretacija dveh nevarnih vlomilcev. V zadnjem času so se v NA BARLE. Pred dvema letoma je bival v Salida, Colo, Box 563, in sedaj ne vem, kje se nahaja. Opozarjam ga, da se mi v kratkem času oglasi. — Joe Marineič, Carter Mine, Ohio City, Colo. * (4-5—11) naznanilo! Rojakom v Pittsburghu, Pa., in okolici naznanjamo, da je Mr. IG. MAGISTER naš zastopnik, pooblaščen pobi BREZEC. Doma je iz vasi Ig pri Ljubljani. V Ameriki biva t<\i4 že nad 26 let in 16 let je že pre- liMI. teklo, ko sem zadnjič čiil od 1 iztlS stane . . . 10c. njega. Ne znam, če je živ ali; 50 iztisOV Stane . $2.75 mrtev. Ker ima pa v stari domovini posestvo, bi rad izvedel, 100 iztisov stane $5.00 kaj namerava s posestvom na- i Cene Blaznikove pratike so iste. praviti. Ako se ne oglasi v icku ! V zalogi: dveh mesecev, smo polnoletni UPRAVNIŠTVA "GLAS NARODA", i 82 Cortlandt St., New Ycrk nje, aa se ga proglasi mrtvim. r _ r0i?ke>. 26 V1 6104 St" ClairAvVjf.'E.Cleveland, 0. morda kedo kaj znal o njem. da _'_' mi poroča, za kar mu bodein ^ " T ' hvaležen - Joseph Brezcc PRVA HRVASKO-SLOVENSKA (sin), Box 159, ITniv^t n*,. 1 rmnnui riiin.in.n .7 ... Pa. TOVARNA TAMBUNC V AMERIKI (23-10—11-12) OGLAS. Marijane koliko ur pozneje je dekletce za j dan o v ič, sledeče: Kot nadštevilni j Celovcu vedno bolj množili manj-'rati naročnino za list "Glas Na- potniki šo se vkrcali na parnik j ši vlomi. Samo od 18. do 20. okt.'roda" in izdajati pravovel javna potrdila. Upravništvo "G. N." Izšla je lična knjiga: "VOJSKA NA BALKANU". Vsled vsestranske želje naroči- Krajnik gostilničarke v Zmincu opeklinami umrlo. Tudi oče se je nad Škcfjo Loko, aretiran. Iz Za- med gašenjem hudo opekel na o- g«»rja ob Savi poročajo: Dne IS. beh rokah, zakar se zdaj zdravi oktobra zvečer prejelo je tukaj- v kandijski bolnišnici, snj.* orožništvo iz Škofje Loke F-irajna surovost. Janez Sve- mi^ljaj, da se morilee Kranjniko- tek, 131etni sin posestnika Jako- \f bržkitm* nahaja v Zagorju ali ba Svetka, je stal mirno pred hi- \ okolici. Nato naš«* orožništvo šo svojega očeta v Bizoviku. Mi- u\.d!o strogo preiskavo in i^kit- moje prišel Anton Svetek, zidar-' lenkost je zadostovala Murattiju, nj.% a žal za morilcem ni bilo ni- ski pomočnik, kateri je brez po- (ja je za£ei prepir, v teku katere kakima sledu. Orožništvo s svo- voda z zaprtim nožem napadel .lini vodjem Legatom na čelu j«* dečka t»-r ga dvakrat po glavi in \ n< - i cd lv n; 1!). oktobra in 19. enkrat po hrbtu udaril. Ko ga je samokres in ga nameril proti me- «'ki <>l>r a »■»•li dan bilo na nogah in za to dečkov oče Jakob prijel, na-1 nj Udaril sem ga po roki in strel j.r.-iskai.i v><- kraje, kjer bi s.- padel je tega z odprtim nožem, a me je zgrrešil. " Nato je ustrelil i 111 * 1 111 • i ri l ee nahajati, toda brez se mu je ta k sreči tako spretno proti svoji nevesti. Tudi to pot ni vsakega uspelm. Naposled pa je umikal, da ga ni mogel raniti. V zadel. V tem hipu sem skočil v 1M. oktobra proti večeru straž tem je prišel na lice mesta tesar, sv0j0 kaM110 po samokres. Med- inoj>t» r L- trat nekje č-ul govori- Janez Vrbine, ki je napadalca po-|tem sta padla dva strela. Ko sem • i. tla - je neki neznan sumljiv šteuo oštel. Sedaj se je pa tega z , se vrnii v obednico sem našel go- Muratti. gospa Izabela Glavieh iu njena hčerka Marija. Dne 10. okt. po kosilu se je vsedla gospa Glavieh na štor. na katerega je položil Muratti prej svoj klobuk. Predno pa se je vsedla, je položila klobuk na drug stol. Ta ma- ga je gospo strašno psoval. Jaz sem ga posvaril. On je potegnil vek odpeljal z nekim do-; odprtim nožem lotil in Bog ve. gpodično na tleh v krvi. Muratti Mildan-kim vlakom 19. oktobra kako bi stvar izpadla, da se ni' je ustrelil še enkrat name Tudi .r r. I.jjMjani ali Celju in da se med tem časom fantov oče oboro- to .)0t rae jjj zadel. Nato ie zbežal j)ot me ni zaaei. isato je Muratti v svojo kabino. Jaz sem ustrelil parkrat za njim, da bi ga preplašil. Muratti je skočil v kabino, kjer se je dvakrat v glavo ustrelil. Komisija je zaslišala še ( ostale priče. Njih izpovedi se po-eu odvzeti nož. Zaslužena kazen|poinoma ujemaio z izpovedjo ka-suro\ emu napadalcu gotovo ne. pitana .Marija Glavieh in častnik sta lahko ranjena in bosta okrevala. Iz ljubezni. Neki R, Lončar je napadel v Trstu svojo ljubico I-vano Debernardijevo, ker ga je odslovila. Zadal ji je s polenom več težkih ran na glavi in po hrbtu in bi jo bil pobil do smrti, če bi ga ne bil pregnal njen brat, ki je prišel slučajno domov. Težko ranjeno Debernardijevo so odpeljali v bolnišnico, Lončar pa je pobegnil. Usodna zmota. 781etnemu Lov- 1'a.i" zopet vrne ter da bode pri žil z neko palico, s katero je An-tukajšujem rudniku službo nasto- tona Svetka dvakrat po desni ropi!. Nato ie orožništvo sklenilo ki udaril, da bi mu nož. zbil. Se-. . i . . siražiti vsak vlak. In res. po vsem daj je pa tantovemu očetu se na trudu j.m je bila sreča mila. Ko pomoč priskočil napadeni Vrbine, j« /večit ob pol .s. privozil vlak katerima se je posrečilo napadal-iz Ljubljane, izstopil je mlad člo vek, katerega je stražinojster L< gat v spremstvu orožnikov Oreh- bode odšla. ! i mi Erjavca aretiral. Ilil je t> Sumljivo kolo, l»red kratkim t mniiltc KrajniUove, ki pa je se je zglasil pri kovaškem moj->.' '-tka trdovrat n-> ta.iil t r o- stru Francetu Prevail ju neki ro/nikoin rekel, na j ga pustijo na mlad človek, ki s e je predstavil miru ker z n iiu nimajo ničesar za kovaškega pomočnika z ime-opraviti. Ko j»a je uvidel, da ima nom Janez Striedenger, vsaj tako ei-o/ništvo za njim pravi sled, je se mu je legitimiral, ter mu poni r priznal, ponosu rekoč: nujal na prodaj kolo za 30 kron. "Jaz sem jo. ja. pa bom že pri Zmenila sta se, da mu izplača ta-sodniji povedal."' Ko je to pove- koj na roko 10 kron, ostanek 20 dal, nabritlo se je na postaji mno- kron pa naj mu pošlje pod tem go ljudi, ki bi se bili morilca lo- naslovom poštnoležeče v Beljak, lili. če bi ga ne bili orožniki šči- K sreči, da Prevanja tega ni sto-! tili. Ženske so kričale: "Petletne- ril. kajti dognalo se je, da je bil! __ . , . . mu otroku .ie umoril mater!" dotični kolo, katerega vrednost j renc,ui * v Skednju pri Trstu je morilec š<' izpovedal •d) / naa 14() kron, ukradel uslužben-! ^ ,(iala i78klt.lla žena v da s,- Ivan Pivk rojen 24. cu užitniuskega zakupa v Planini isvrho ola isanja bolečin namesto novt tubra 5 v Sovoduji, obči- Francetu Sprajcerju, kateri pa na Nova Os- liea, politični okraj biva sedaj na Brezovici. Kolo se Klanj. Izpovedal je. da je prišel je lastniku vrnilo, neznani tat se iiii dan umora po 6. uri zjutraj s j a zasleduje. sekiro \ roki. katero je vzel v Nczgcda. Ko je ključavničar-bližnjem kozolcu, v vežo umor- ski vajenec Avgust Dacar v Ljub-jenke ter našel ondi malega fan- ljani krivil vroče železo, se ga z ta in Kniijnikovo. Hladnokrvno desnico po nesreči dotaknil terse blIi prepričani, da se je Svab poje rekel: Naj prvo sem jo udaril pri tem tako opekel, da je moral » kilo po glavi. da je precej i.skati zdravniške pomoči in je za padla na tla. nato sem jo še par- nekaj časa delanezmožen. krat na tleh in potem, ko je še brcala, sem jo še dvakrat fest z ŠTAJERSKO, nogo sunil. Otrok pa je zbežal, če ne, bi bil še njega. Nato sem šel v Alkchol! Iz Ljutomera poroča- kave z ricinovim oljem očetovo kislino. Vsled usodne zmote skrbne starke je mož v 24 urah v strašnih bolečinah umrl. Umcr ali samomor? Pred kratkim je izginil od Sv. Križa pri j Trstu neki Ivan Svab. Ljudje so nesrečil, ko je lovil ribe. Dne 18. okt. pa sta našla dva ribiča približno 200 m od obali truplo u-topljenca. Na truplu sta našla privezan na vrvi okrog vratu ve-ilik, precej težak kamen. Splošno sodijo, da je izvršil Svab samo- mor. popolnoma dokazano pa to še ni. posebno ker ne morejo naj je izpovedal morilec Pivk . /očnosti množice ljudi, po- Gaishorn pri Leobnu na Zg. kakor bi bil pobil ono zverj f nicl1 ->e 17 Postni- baje nahaja v štajerskih kom objektov. mIi Denarja se je sedaj $e Poroka. Iz Celja poročajo: Dne era našlo 14 K 97 v. Straž- l9- okt- jo. vzel iz omar«* približno 1MI . . _ ... 0. . ku je spraznil snoiisar Stanič na t ueiiaria, dve žepni un iu . .... . , , - -.....lektrienr svetilko Na ,na P°l"ter8ko steklenico zga-;ti nobenega vzroka za samomor. m šel S grmovje in tam vrgel ** ^ dlU f P°tem V Samoobsodba. Ivan Sancin v ro proč, ker J. bila krvava - ^ bolečinah umrl. j Skednju je dobil pismo, da mu Strahovit požar je divjal v va- njegova dekla, 221etna Ivana Hvala, vsak dan kaj ukrade. O tem pismu je zvedela in je zbežala. Skočila je iz strahu v bližnji vodnjak, v katerem so jo našli šele drugi dan. V proslavo Verdijeve stoletnice 19. okt. so med drugim na-tržaški Italijani tudi Nanj.m Krajnikove v roke pravi- ra poročajo: Danes, dne 20. oktJrodni dom. Policija jc napadalce ee, Jfre \se priznanje. popoldne se vrši kazenska razpra-j razgnala in je 7 demonstrantov Živa zgorela je petletna Fran- va na obtožbo, katero je vložil aretirala, č s-k a \ovak pove^tnikova hči v znani državni poslanec Pišek zo- Tržaški mestni svet proti odlo-Podlipi, župnija Itaka. Hila je na j>er svojega svaka, kmeta Lobni- (kom namestnika. Kakor smo že ujm kjer je njen oče Fran No- karja iz Orehove vasi pri Mari- poročali, je sklenil svoječasno vak oral. medtem se je pa neopa- boru. Pišek toži zaradi žaljivih mestni zastop, da se pritoži na žena odstranila in hitela k ognju, j trditev, katere je navadel Lobnik ministrstvo zaradi znanih odlo-kj* r m* bil zakuril neki pastir, v neki pritožbi o županskem po- kov namestnika glede laških dr-h maj je tnla deklica pri ognju, slovanju poslanca in župana Pi- žavljanov v avstrijskih javnih pa se ji je vžgala obleka. Nesreč- ška. Lobnik je nastopil dokaz res- službah. V zadnjem hipu so se m oče j< hitel na pomoč in je aku-! nice. Vabljenih je 20 prič. Ta spomnili laški gospodje na trža-šal / golimi rokami pogasiti ogenj < pravda je važna ouvetitev naših 1 škem magistratu, da bi morda u-obleke. * bilo je brez! klerikalnih razmer. O izidu bode-'tegnHa ostati njihova pritožba uj*pi ita njegovo prizadevanje. Vsaj ino poročalL J brezpomembna in zaradi tega je je bilo izvršenih 7 vlomov. Policija ni nikakor mogla priti vlomilcem na sled. Končno je zvedela policija, da leži v deželni bolnici nek sumljiv dečko Sporu, ki je ranjen na roki. Vsak dan ga obiskuje njegov tovariš, ki tudi ne vzbuja posebnega zaupanja. Posrečilo se je stražnikom, da so'Vi 8mo ve5 iztisov te knj^e in ie aretirali oba neznanca, ravno ko; «edaJ cenJ- rojakom na razpo-sta hotela zapustiti bolnišnico. Po! go* .. hudem boju v stražnici so jih u-klenili in izročili sodišču. Pre Knjiga "Vojska na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih sešitkov, Kje je moj prijatelj ANTON LE- kat.e,ri ?e j0I,ravi6en ,I)obirati lla N^VRT 1 Doma je iz Križke fare iskava je dognala, da je dozdev- °bsegajočih skupaj na večjem ni Šporn oni Jereb iz Podgorja, |formatu 192 strani. Delo je o-ki je pobegnil meseca julija iz I premij eno z 255 slikami, tikajo prisilne delavnice v Ljubljani, ce se opisa balkanskih držav in Njegov tovariš pa ie znani Pav- »aJvažnih spopadov med so-lič, ki je pobegnil iz zapora v Cir- vrazmki. Sesitkom^ ?e pndeljen kovcu. Oba sta se pot ikala dalj večji slovenski zemljevid časa po Kranjskem, Koroškem in | balkanskih držav, po Štajerskem, kjer sta izvršila1 Posamezne zvezke je dobiti po nebi oj vlomov, napadov in tatvin, 15c. VBel1 13 sešitkov skupaj pa nakar sta se napotila v Srbijo, stane s poštnino vred $1.85. Na-Ker jih tam niso pustili čez mejo, j roča se pri: sta se vrnila na Koroško. Izvršila Slovenic Publishing Co., sta nato nebroj tatvin in vlomov 82 Cortlandt St.. New York City, po deželi in v Celovcu. Pri njih so našli veliko v Celovcu pokradenih vrednosti. Zagonetna smrt. V hlevu posestnika Farla v St. Vidu ob Glini so našli mrtvega hlapca Ivana Springerja. O njegovi smrti ne vi do še nič gotovega. Nekateri trde. da ga je pobil z vilami delavec Matija KenČnik, s katerim sta se prejšnji večer prepirala. Kenčnika so zaprli, on uboj odločno zanika. Drugi pa so mnenja, da je Springerja ubil konj v hlevu. Ncvi posestnik bekštaj nskega rtaxega gradu Wittgenstein bode popravil stari grad po načrtih centralne komisije na Dunaju. Prav je, da ostane ta častitljiva zgodovinska priča ohranjena. Osumljen pežiga. Okrajnemu sodišču v Št. Vidu so izročili posestnika Ferdinanda Petručnika iz šentviške okolice, ker ga sumijo, da je zažgal iz maščevanja posestvo svojega svaka Ivana Kog-lerja. LISTNICA UREDNIŠTVA. J. L., Mccn Run, Pa. S svojimi upniki oziroma dolžniki se blagovolite sami pobotati. Kam bi pričel "Glas Naroda", če bi ponatisnil vsake babje čenče! Osebnih napadov ne sprejemamo, pa mirna Bosna, dragi rojak! ___ Rad bi zvedel za svojega prijatelja JERNEJA VELIKAJNA. Lansko leto sva skupaj potovala iz starega kraja. Med potjo sva se ločila. Prosim cenjene rojake, če kedo ve, kje se nahaja, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Vincent Cerar, P. O. Box 17, Browder, Ky. .(1-5—11) Cenjenim rojakom priporočam svoja NARAVNA VINA iz najboljšega grozdja. Lansko rudeče vino po 40e gal., lansko belo vino po 45č gal. in najboljše staro belo vino po 50c gal. 100- proof močan tropinjevec 4gal one $12, 10 gulon pa $25. Vino pošiljam po in 5IJ gal Vinarna in distillerija blizo po staje. Pošljite vsa pisma na: Stephen Jaekse. Box 1G1, St. Helena, Cal. POSEBNA OBJAVA. Sedaj potuje po zapadnili državah moj zastopnik g. M. Zugel. priporoča Be vspm Slovenskim tBm-bura^kiin zborom, kakor tmii piFa-me/nikom, ki ljubijo tambuie. V tej tovarni se izdelujejo taraborc po najnorejiem •'•temu in najpopolnejših umetniških načrtih. Okrašene a t /. biseri in vsakovrstnimi rožami. Velika zaloga vsakovrstnih godal in najboljših irra-mofonov ter finih slovenskih plošč i. t. d. Veliki ilustro\a-iii cenik s slikami pošljem vsaVctnu zastonj. Ivan Benčič 4054 St. Cliir Atc , CLEVELAND, OHIO. ročila in denar. Pri naročilu se pri Litiji. Pred 8. leti sva bila IP aca; „ , . , . nazadnje skupaj na Hibbingu,! Za Crockett, Cal., in okolico je Minn. Prosim cenjene rojake, opravičen pobirati denar za moje kedor ve za njegov naslov, da vmo 111 žSanie John Kodrich. ga mi naznani, mu dam $5 na- j S spoštovanjem grade. — John Bradač, P. O. 1 Stephen Jakše. Box 118. Henry, W. Va. I (17-10—4-11) "j Josip Scharabon l blizu Union postaje p * 415 West Michigan St., » Duluth, Minn. Pošiljam denar ? staro do- f movino in prodajam paro- p brodne in železniške listke. j» Iščem svojega brata ALOJZIJA BEN IG AR. Doma je iz Trnovega na Notranjskem. Pred enim mesecem jc delal v Delagua, Colo., in sedaj ne vem, kje se nahaja. Prosim ga, da se ogla-si; ali pa če kedo izmed rojakov ve za njega, da mi poroča, mu bodem hvaležen. — Mat. Beni-• gar. Box 127, Delagua, Colo. (3-4—11) * _ rojaki naročajte se na 'glas naroda", največji slovenski dnevnik v zdf državah. Največ denaija iz Amerike nalaga se v MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko. Denarni promet koncem leta 1912 ie znašal nad] . Hranilnih vlog nad 42 milijonov kron. Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 66O milijonov kron. Rezervnega zaklada nad l,3O0.OOO kron. i! i i i! il i! i! i! i! • r i! i! i! i! il 4V|» brez odbitka. Nevzdignjenc obresti pripisuje vsakeg« pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljan,-ska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena vsaka Špe-kulacfja. z vloženim denarjem. - • Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven, in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico« NaŠ dopisnik v Zjed. državah je že več let FRANK SAKSER, 6104 St Clair Ave, N. EX, CLEVELAND, 0. 82 Cortlandt St, NEW YORK. NaMWWWWtW ______________ —___fci._-__ ■ _■ ■ 4 i i 4 <7^1» ofc? T^i Skrivnosti Pariza. Slika iz nižin Življenja. Fpisal Eugene Sue. — Za "Glas Naroda" priitdil J. T. V V V ^Ei ^ ^ (Nadaljevanje.) 4 4 4 .4 — Kotirano jc, prepozno. Sta že zapustila sotesko. Za to boš t^ pla< al! Ob tisoč frankov sem in to samo po tvoji krivdi. — In pridobila si jih mogoče tisoč, dvatisoč, tritisoč. je odvrnil Učitelj prepričevalno. — Poslušaj, Sova, in spoznala boš, da je prav, ker ti nisem dal isoža. Z Rarbilonom se odpelješ na dogovorjeno mesto in povej gospodu v črni obleki, da se danes ni moglo ničesar storiti. Jutri bo vsa stvar v redu. — In ti T — je jezno zamrmrala baba. — Poslušaj naprej. Deklica spremlja vsak večer duhovnika domov. Danes j<- h- slučajno dekla /.njo, ponavadi je sama. Jutri zvečer ob tem času te pričakujem na tem mestu. — In ti T Ti? —- Ilrornec me bo peljal na pristavo. Rekel bo, da sva zašla in me bo izdajal za svojega očeta, ubogega delavca, ki je pri neki nesreči oslepel. Prosila bova za prenočišče. — Hromeč bo natančno pregledal vsa vrata, okna in sploh vse izhode. Taki ljudje imajo vedno denar .posebno po nekaj dni prej, predno morajo plačati davek. Sedaj smo v ^ač 'tku januarja — ravno prav. Kot sta mi povedala. leži posest v«) na samem. Prebrisan 'i, to ti mora vsakdo pripoznati. Nadaljuj! — Jutri zjuirej, ko bo treba zapustiti pristavo, bom rekel, da nit* noga boli. (V mi ne bodo hoteli vrjeti, jim bom pokazal živo rano nad stopalom, ki mi jo je prizadela veriga v ječi, ^ekoč, da mi j- pri neki priliki opeklo žareče železo. Pustili me bodo, in Ilromec bo imel dovolj priložnosti vse natančno pregledati. Popoldan bova odšla in počakala dekleta tukaj na tem mestu. Ker bo naju že poznala. se ne bo b;da. Saj razumeš. Sova. Pa to še ni vse. Za dva ali tri dni pridem sem s tovariši, vlomili bomo in pobrali vse dragocenosti. — Možiček, s teboj se pa res nikdo ne more primerjati — je rekla Sova in ga abjela. — Nastane še eno vprašanje: če ne bo šla jutri s župnikom? — Počakamo do pojutranjem, nič ne škodi. — Tvoj načrt j«' izvrsten. Denarja bomo imeli kot advokati. Objemi svojo Sovo iti glej. da se zgubiš. Kmetje gredo s kokošmi spati. Jaz poifičem Barbilona: jutri ob štirih bova že tukaj, če ga prej ne aretirajo, ker je umoril mlekarico. — Dobro. Toraj jutri, Sova. — Čakaj! Pozabila sem dati Ilromcu voska, da bo lahko napravil odtise od ključavnic. Ali veš. kako se to dela, fant? — Kako bi ne vedel, saj me je oče naučil. Doma imam odtis od ključavnice onih vrat za katerimi hrani Bradamanti denar. — Toraj jutri, mož. — Jutri — je potrdil Učitelj. Sova je odšla k Barbilonu. Učitelj in Hromeč sta se napotila proti pristavi. Na tak način j«- prišel Anselm Duresnel k svoji ženi, katere ni videl od onega časa, ko je bil obsojen na smrt. VII. \ ~ « Večer. I - Ali si more misliti kedo kaj bolj prijaznega kot je kuhinja na kmetih posebno pa v zimskih večerih? Na prostranem šest čevljev visokem ognjišču je plapolal velik ogenj ir. razširjal prijetno toploto po celem prostoru. Po stenah je bilo obeš -no polno bakrenih posod, vse čisto in v uajlepšem redu. Sredi kuhinje j«- stala dolga težka miza, na njej krožniki, velika -kleda juhe in >tiri vrči jabolčnika. Na ojfnjišeu .i«* s«-del črn ovčarski pes z imenom Lisander. Ko je kuhariea vse pripravila, je potegnila za zvonec. Vrata so s«* odprla in prišlo je kakih petnajst hlapcev in de-kcl. Možje so bili postavni, ženske močne, dekleta pripravna in ve-tela. Iz vseh obrazov s«* j«- brala veselost, mir in zadovoljstvo. Ob kon«'u mi/ ie sedel star mož sivih las. častitega in jasnega obraza. Oče Chatelain 'tako >»• je imenovali je bil že od svoje mladosti na posestvu. Ko j«- kupil Rudolf pristavo za madamo Georges, so mu ga dobro priporočili. Posli so se V sedi L Ko je oče Chatelain odmolil, so začeli jesti. V tem trenutku so zalajali psi na dvorišču. Stari Lisander jim je odvrnil z jeznim mrmranjem. — Nekdo je pred vratmi. Komaj *o bili te l>esede spregovorjene, je že nekdo pozvonil. — Kdo bi bil tako pozno? — je vprašal starec. — Saj smo vsi trije tukaj. Poglej Rene! Rene, mlad postaven fant se ni kaj rad ločil od okusne juhe, a nazadnje je pa le vstal in odšel skozi vrata. — Kako da sedita več madama Georges in gospodična Marija pri naši mizi' — s»* je oglasil Chatelain. — Grozno sem lačen t«ida teknilo mi ne bo posebno. — Madama Georges je pri Mariji, ker se ne počuti dobro. Takoj ko se je vrnila, se je morala vleči. — Naša dobra Marija vse premalo pazi na svoje zdravje. — I "parno, da ne bo hudega. t'V ne bi gotovo poslala madama po doktora Davida v Pariz. — Zamorski zdravnik! Zdi se mi, da bi ne imela dosti zaupanja vanj. — Ali jo ni mogoče doktor David ozdravil? — Da, oče Chatelain. — No? — Crn zdravnik se mi ne dopade. — Ali ni spravil pokoncu matere Anice, ki je že tri leta ležala v postelji? — Da, da, oče Chatelain. — No? — Da, oče Chatelain, toda črn zdravnik — črn — popolnoma črn — — Poslušaj, hčerka, kakšna je tvoja kraviea? — Bela, oče Chatelain — bela kot sneg in da največ mleka. — In ona druga? _ Črna kot vrana, pa tudi ta da veliko mleka. — Kakšno je pa mleko črn*k rave? _ Xo — beio, oče Chatelain, belo kakor sneg. — Čeravno je krava črna? — Seveda. — __ x0 ali ne more biti črn zdravnik tako dober kot bel? Medtem je vstopil Rene in tiščal roke v žepu. — Presneto je mrzlo nocoj. — Kdo je zvonil? _Xek ubog slepec s svojim sinom je zunaj, oče Chatelain. (Dalje prihodnjič.) V zakonu. - Milostiva gospa Balinka, soproga polmilijonarja, je praznovala svoj god. Povabila je vse sorodstvo in se naeifrala kar se je dalo. Kričeče barve in briljanti, kamor si pogledal. .Njen mož je to dolgo ogledoval, potem se mu obraz raztegnil in zadovoljen smeh mu je legel na ustnice. — Kaj se smehljaš? — ga je vprašal njegov prijatelj. — Gledam svojo ženo. . . No veš, po pravici povedano, tako grda pa tudi ni! — Kako grda? — No, tako grda — kakor izgleda ! = Cenik knjig, — katere se dobe t zalegi Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St, New York, N. Y. MOLIT VENIKI: DUŠNA PASA, vezana t—-M * zlato obrezo 1.— Marija varhinja v usnje vezano —.80 RAJSKI GLASOVI —.40 Rajski Glasovi v usnje vezano —.80 3v. URA, elegantno vezano 1.20 Sv. URA v slonovo kost vezano 1.20 ■5KRBI ZA DUŠO, elegantno vezano 1.2o SKRBI ZA DUŠO v slonovo kost vezano 1.20 VRTEC NEBEŠKI, v platno vezano —40 EVANGELJSKA ZAKLADNICA —.60 POUČNE KNJIGE: Vbecednlk slovenski \hnov nemško angleški tolmač Angleščina brez učitelja VngL slov. in slov. angL slovar Dobra kuharica Domači zdravnik, vezan Domači ilvlnozdravrilk Hitri računar Katekizem maU Mala pesmarica Navodilo za spisovanje raznih pisem Nemščina • brez učitelja >Jovi domovinski stUkun Odvetniška tarifa Pesmarica, n&grobnlce Poljedelstvo Popolni nauk o Čebelarstvu Pouk zaročencem Prva računica Ročni slovensko-nemški slovar Sadjereja v pogovorih HARMONIKE bodisi kakorfnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno In zanesljivo. V popravo zane. ■ljivo vsakdo pošlje, ker sem ie nad 16 let tukaj vtem posla in sedaj v svojem lastnem doma. V popravek vzamem kranjske kakor vse droge harmonike ter raCnnam po dela kskorfino kdo zahteva brez nada! jnih vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd St. Cleveland. O. 431 pamikov 1,306.819 ton. Hamburg-American Line. Največja parobrodna družba, na svetu. Najdenček Na jutrovem Na preriji Naseljenld Navihane! Navodilo za spisovanje raznih pi- sem —.75 Nedolžnost preganjana in poveličana —.20 —.30 —20 —.20 —.40 —.16 —.30 1.— —.20 —.26 —.20 —60 —.40 5.50 2.50 Nesrečnica Nezgoda na Palavanu Nikolaj Zrlnaki Odkritje Amerike O j etiki Pariški zlatar PaaJeglavcl Pavliha Petroalni, znani N. T. detektiv Pod turškim larmom —.26 Poroka po pomoti -.60 Pot apokornlka —.40 Pota ljubezni 110 zvezkov — «0 Potop $i00 Potovanje v Lili put —.76 Poslednji Mohika"nec — 60 Požiga] ec —.40 Pred nevihto —.16 PrihaJač —Pregovori, prilike, reki Pri Vrbčevem Grogl —.75 Princ Evgen Savojskl —.50 Punčika —.30 Repofitev —.40 Revolucija na Portugalskem 1,— Ribičev sin —.60 Rlnaldo Rinaldinl 1,—1 Robinzon —.701 Roparsko življenje —,S0 Rusko-japonska vojska 6 zvem. —.50 Sad greha .25 Sita, mala Hindostanka 2.60 •ichimpffov nemško-slovenskl slovar 1.20; Skozi širno Indijo Schimpffov slovensko-nemški slovar 1.20 Slovar slov. nemikl (Janetlč - Bar- tel) nova izdaja Slovar nemško slovanski (Janežič- Bartel) nova izdaja Slovensko-angleška slovnica Slovenska slovnica Slovenska pesmarica, I. In n. zrezek, vsaki po Spisovnik ljubavnib pisem Spretna kuharica Srednji katekizem Trtna uš In trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Veliki katekizem Voščilni listi Zbirka domačih zdravil Zgodbe sv. pisma '.irovnik, narodne pesmi —.60 —.60 vezano, 1. 2. S. in 4. zvezek vsaki po —.60 ZABAVNE IN BAZNE DRUGE KNJIGE. vndrej Hofer, Avstrijska ekspediclja Avstrijski Junaki, broi. vezano ^aron Laudon Baron Trenk Bele noči.... Belgrajskl biser Beneška vedeževalka Beračeve skrivnosti sto zvezkov Bera čl ca Bitka pri Vlsu Boj s prirodo Boj za pravico Boj tek božični darovi Buraka vojska Car lil tesar Cerkvica na skali Tesar Fran «oelp Ciganka Cigan ova osveta Ciganska sirota, 93 zvezkov Cvetina borograjska Cvetko Cas je zlato Človek in pol *rnl bratje Oarinka mala Crnogorka —.20 —.20 —.20 S — —.40 —.20 —26 1.— —.20 —20 treh kranj. bratov devica Orleanska Oon Klžot ■ >oma in na tujem r>obrota In hvaležnost Dve čudopolne povesti »ve povesti Ono leto med Indljanc* Erazem Predjamskl Evangeliji V^vstaiiija, dobra hči -"ablola KVa Dlavolo Jeorge Stephenson, oče železni a Godčevski katekizem 'ozdovnik. 2 zvezna Grof Montekristo >rof Radecki Grofica berači ca, sto zvezkov Grlzelda ^edviga, banditova nevesta H i Idegarda Hlapec Jernej Hlrlanda Hubad, pripovedke. I. In II. zvezek PO Ilustrirani vodnik po Gorenjskem :zdajavec Islandski ribič Izlet v Carigrad Izdajalca domovina Ivan Resnicoljub Izanami, mala Japonka Izidor, pobožni kmet Jama nad DobruSo Jaromll Jazbec pred sodnijo Jetnlkovl otroci Jurčevičevl zbrani spisi 4. xv. Tihotapec 6. zv. V vojni krajini 6. zv. Moč hi pravica 9. zv. Med dvema stoloma 11. zv. Veronika Desenižka Kaj se Je Marku sanjalo Kako se je pijanec izpreobrnil Kapitan Marijat Kraljevič In berač. Kraljica Draga Kako postanemo stari Krištof Kolumbo Krvna osveta Knez črni Jurij Krvava noč v Ljubljani LažlJivi Kljukec Le ban, sto . beril Ljubezen ln maščevanje, 102 zvsm. Maksimlljan Marjetica Marija hči polk ova Materina žrtev Mati, socijalen romaš Mlklova Zala Mir božji MlrV Poštenjakov« Mlr.C- samotar Mlinarjev Janez Moč ljubezni Mofinl baron Ravbar Mrtvi gostafi Musollno Na različnih potih Na valovih Južnega morja Narodne pripoveati, L, H., HL ln « svesek. vsaki po Na divjem sapadu ' Slovenski fialjivec S prestola na morlšče Stanley v Afriki Stezosledec 2.60 Strašna osveta 11.00; Sveta Notburga $1.25 I Srečolovec | Sanjska knjiga velika —.60 Sanje v podobah —.40! Šaljivi Jaka $1.25 j Stoletna pratika —.30 Strah na Sokolskem gradu, 100 —.401 Šopek lepih pravljic _.50 Strelec —.60 Strahovalcl dveh kron _.40' Tegethof _20 Turki pred Dunajem Tisoč in jedna noč Tiun Ling Timotej in Filemon _ • Tri povesti grofa Tolstoja" Trije rodovi Uporniki Vohun Vojna leta 2000 Vojska na Turškem V snegu sama V delu rešitev V gorskem zakotju Vrtomirov prstan Veliki trgovac ,, Vojna na B^lkapu 13 zvezkov V srca globini Žalost ln veselje Zadni grof celjski Za kruhom ^ Zaroka o polnoči Za tuje grehe Zlate Jagode Življenjepis Simona Gregorčiča Z ognjem ln mečem Zmaj fz Bosne Zenlnova skrivnost Krasni roman "Prekleta": _ L zv. Prokleta, _"JjJi 2. zv. Volčji ubjalec _"25 I 3- zv. Na pokopališču v Fremlcourtu —.20 Regolarna, direktna, potniška in ek£ presna proga med: NEW TORKOM in HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM, PHILADELPHIO ia HAMBURGOM BALTIM0REM in HAMBURGOM oskrbljena z najveCjim parnikomna svetu I "IMPERATOR', 919 čevljev dolpr, 50,000 ton. _ j in z velikimi poznanimi parniki: —.20 Kaisfrin Aag. Victoria, America, PretiJt at Lia-— 20 cola, Presides! Grant, Cleveland, Ciacinaati ?S-—»M. tricia, Pretoria, Pennsylvania, Graf W aider tee, Prlai Adalbert, Prisz Oskar, Bosnia, Salamaaca[ _2Q Arcadia is Barcelona. _*a« Najboljši ugodnosti v meakrovju in tretjem rarredu. NIZKE CENE. Izvrstna postrežba ?a potnike. Za vse podrobnosti obrnite se ns* Hamburg-American Lice, 41 Broadway, New York Citj ali lokalne &gent$. —.20 —20 —.70 —.90 —.80 —.20 —.20 —.16 —.20 e — —.20 —.80 —.15 —.40 —.10 —.16 —.26 —S0 —.16 —.20 —.20 —.26 —.16 —.80 —.40 —.16 —.76 —.60 —.20 —.26 —.80 —.20 —.20 — 20 —.60 —.80 —.20 —.80 —.15 — 20 —.60 . 6— —.20 —.20 —.80 —.20 —.80 7.00 —.20 —.20 —.40 —.60 —.86 —.»o —25 —.86 —.40 —20 —.2« —.20 —.86 I1.R5 —80 —.46 —.80 — 15 —.6« —80 RED STAR LINE. IPlovitb* med^New Yorkom In Antwerpom. Redna tedenska zyeza potom poštnih parnikoy ž brzoparniki na dva vijaka« SEELAHD 11,904 torn FIKULND 1S.7C0 tos EMOOWLAM9 ^ 11,718 to« VADKRLAM9 ) 11,017 toa . ULPULKD 18,CM toa. Kratka Sn adobaa pot u potaik« ▼ Avstrijo, bi Ofnk6. life <«asko, Hrvatsko, ia Galieijc, kajti med Aatwerpam ia im«a*> aaimi deželami je dvojna direktna železniška zveza. Posebno ae ie skrbi za udobnost potnikov medkrorja. TreiH ssred obstoji od malih kabin za 2, 4, • ia 8 potnikov. Ta aadaljne informacije, eene in roža« listke obrniti M j« a*? RED STAR LIINE R*. t SrMihrmv NEW TORE. 84 State Street. BOSTON. MASS. 1319 Waiaat Street, PHILADELPHIA. PA •19 SecasJ An., SEATTLE, WASH. S. E car. I a *>«< A Madiion Sts.. CHICAGO. ILL. 130® "F' Street, K. W. WASHINGT0WN. D. C. 219 St. Oavies Street. NEW ORLEANS. LA. 11 & Laraat Stmta. ST. LOUIS. MO. 333 Mala Street. WINNIPEG, MAN. 319 Gearr Street,! SAN FRANCISCO. CAL.1 121 Se. 3rd StraetJQ MINNEAPOLIS. MINN. 31 Hoipital Street, MONTREAL. CANADA. 4. TV. Skrivnosti starega Mardochea 6. ln 6. xv. Ugrabljeni groflfi 7. ln 8. zv. V kamnolomu. Cena vseh 8 arvezkov, trdno v platno vezano 2.80 SPILMANOVE POVESTI: . 1. xv. Ljubite svoje sovražnllze —.2» i 2- sv. Maron krščanski de£ek —.2» s. sv. Marijina otroka —.so ! «■ sv. Praški judek —.28 5. sv. Ujetnik morskega roparja —-2S 6. sv. Arumugan sin indijanskega 7. knesa —.28 sv. Sultanovi sužnji —.SO : 8. sv. TH Indijanske povesti — M 9. sv. Kraljičin nečak —.SO i sv. Zvesti sin —.28 ii. sv. Rdeča in bela vrtnloa —.SO 12. sv. Korejska brata —.M 13. sv. Boj in smaga —SO 14. sv. Prisega huronskega glavarja -M 15. sv. Angelj sužnjev —.28 16. sv. Zlatokopi —-S0 17. sv Prvič med Indijanci —.SO 18. sv. Preganjanje indijanskih mlsl - IS. jonarjev —.80 sv. ICada mornarja —.80 WW* VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA! Vsak potnik, kteri potuje skosi NTew York bodisi v stari kraj ali pa iz starega kraja naj obiiča PRVI SLOVEN8KO-HBVATBK1 H OTEL AUGUST BACH, 145 Washington St., How York, Corner Cedar Si Na razpolago »o veda« Hate •obe in dobra domača krama p« nizkih eeaah. Pozor, rojaki! /tfM^ t D a bil amm H f Hf- Waahlcctona I^B^k fa s roje sdra- | ^^^BTpfr« vili Mrialno K .i A \m Atari]ko. kt»- V |/nV m T itM r* d« Lrp fei— H MAm 1 rtotna 1 5 Po doto eamiMBl Je pomtBo ti najti prav« Alpan tinkta-ro In Pomade pral ianiio . __njo burili . .. . i.eto Bi bilo, od kkto> (•voiktm ta di 1,1 Uisionit. »•poselam irutai« la ae boa* voCispadaU. .—Bavco tako asftla v 6. tadclb kitni brki pniiln ma iruiajs. If i wiollieai« jofcab nogah lo krijHžah v 8 diMh popoinoma oa-fnvtaukoria oSeoa taadavleo. potna ntm* oae* ?Ha* M po—h— odatranijo. Da ja to noefea JAKOB VAHCiC P. O. o. "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽ. NAROČITE SE NANJ ROJAKI, NAROCAJTf! SE NA "GLAB NARODA", NAJT VTKATI IN NAJCENEJŠI DNFVN1K COMPAGNIE GENERALE TRANSATL ANTIQUE. (Francoska parobrodna družba I'irektna in* «o KAVEE, PARIZA tVICX, IKOMOSTA in LJUBLJAVE. Poštni Bkeprea parnik! «oi' L A PROVENCE" 'LA SAVOIE" *«LA LORRAINE" "FRANCE" ■a Sva vijaka aaCvavtfokB m *wm rUalw u rijtk- Poitnl parniki jpoi "CHICAGO" ' LA TOUHAKE" "KOCBAMBEAU" 'TOAGAtA" Glavna agencija: 19 STATE STREET. NEW YORK, center Pearl St., Cbesebreufb Bnlldias* Paniki wtplaieie ed sedaj naprej redno ob četrtkih n pristaaSKa iter. 57 >Nortk River ia ob sobotih pa iz pristanišča 84 North Eiver, N. T. •LA LORAINE 5. nov. 1913. fFRANCE 26. novembra 1913. *LA SAVOIE dne 12. nov. 1913 *LA LORAINE 3. dec. 1913. •LA PROVENCE 19. nov. 1913. ^LA SAVOIE 10. dec. 1913. POSEBNA PLOTFTBA ▼ KATKE: •ROCHAMBEAU odpl. s pom. št. 57. dne 15. nov. 1913. ob 3 pop. •CHICAGO odpl. s poin. št. 57. dne 22. nov. 1913. ob 3. popoldne fROCHAMBEAT odpl. s pora. št v. 57. dne 13. dec. 1913. ob 3 pop. T'traik: x r>eHo totatirnvaai pojdva vi|ak*. Paniki i križata unajo po štiri vijaka 3— —.10 4.— — 1« —M —.80 —»j ZBIRKA —.20, Brat sokol —Cigani —-••i DoJjro došll Doktor Hribar —™ Dve taSčl — Idealna taSSa —.20 —.20 Avstro-Amerikanska črta (preje bratje Cosullch) Najpripravnejši in najcenejša parobrodna čita za Slovence jn Hrvate. TALIJA. GLEDALIŠKIH IGER. __ Medved snubač _Ne kliči vraga _'20 NemSki ne znajo _20 Pot do srca _Pri puSčavniku _ia Prvi ples Putifarka Raztresenca RevCek AndrejSek Rokovnjači, narodna Igra Starlnarica Trije tJCkl JI 00 «1 00 51.00 $1.00 11.00 ZiS 1.— —IS —.20 —.10 —.20 —.1» —.40 —.20 —.40 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.50 —.20 —.20 —.20 —,J0 —.53 -M — 40 —.40 —.20 —.SO RAZGLEDNICE: Newyorike. a cvetlicami, bumorlatie-ne, božične, novoletna in velikonočne po komad —.OS ducat po — ,S0 Narodna nošnja ln meata Ljubljane, ducat po —n Z olikami mesta New Torka po —.0» —.Mj Rasne svete podobe po —.OS ducat i _,|S S.— —.20 —.60 — SO —.80 1 — —.40 —.70 —IS —.40 —.00 —IS —-M Album mesta N«w Tork s slikami, mall velltcl *" * ■ -------- Ave Marija krasnimi —.35 —.70 —.10 ZEMLJEVIDZ: Avstro - Ogrsk«, mali —.11 Avstro-Orgsko, vesan —-S0 Kranjske dežele, mali —.11 Združenih držav, mali —.10 veliki —ŽS Evrope, vesan —.SO Gorenjske s novo bohlnjako ln trftl- Sko telesnico —-2S Celeča sveta —.SS Balkanskih drtav —.IS Zemljevidi: New Tork, Colorado, Illinois. Knnoaa, Montana, Oblo, Pennsylvania, Wyomlag ln West Virginia vsak 28 c Ma bedlSCn Na TT>*