tribuna LIST STUDENTOV LJUBLdANSKE UNIVERZEj UREJUJE UREDNISKJ ODBOR; ORAGO COP, MIRO OVORSAK, EDO RAZDRIH, BOJAN SAMA- LETO TX STEV 6 RIN IN DUSAN VOGLAR. ODGO VORNI IN GLAVNl UREDNIK DUSAN VOGLAR. UREDNIŠTVO " IN UPRAVA - LJUBLJANA, MI KLOSlCEVA 5a - LJUBLJANA 3 P. P. 12. TEL. 31-102. TEKOCl LJUBLJANA RACUN: 500-70/3-567 ROKOPISO V NE VRACAMO LETNA NARO CNINA 200 DIN. TISK - CASO- 8. aprila 1959 ' PTSNO POD.TET.TE St.OVENSKl POROCEVALEC Naš protest proti nasilju Pred dobrim tednom dni se je zbralo na pro-testnem zborovanju pred poslopjem unverze več kot dva tisoč študentov in srednješolcev. Ostro in jasno so se izrekli proti omejevanju svobošč n koroškim Slovencem, protestiral:, pa so tudi zaradi procesa proti antiiašisti&nm borcem v Beneški SBoveniji. Na proiestncm zborovanju 1L fovorll zbranim študentom Bog-dan Kavčič, olan Univerzitetne-(a odbora, ki je med drugim dejal: »Pred nedavnim Je prišlo v našem zamejstvu do dogodkov, ob katerih ne more ostati sto-venski narod, posebej pa še štu-dentje, ravnodušni. Ko protesti-raino zoper omfcjevanje svobo-ščin koroškim Slovencem, ki so si jih priborili z orožjem v ro-kah, je treba poudariti, da so koroški Slovenci s svojim bojem podpirali osamosvojitev avstrij-ske države in podpis mirovne pcgodbe. Ko je 1. 1955 do te po-godbe tudi prišlo, se je Avstri-ja obvezala, da bo slovenski in hrvatski narodni manjšini v okviru njenih meja zajamčila posebne pravice. Obveza je bila rezultat med-vojnih naporov koroških Slo-vencev in antifašisti&nega boja nasploh in brcz te obveze Ju-g««1avija ne bi pristala na pod-pij mirovne pogodbe. Te poseb-ne pravice so strnjene v členu 7 avstrijske državne pogodbe: Avstrijski driavljani slovenske in hrvatske manjšine na Koro-škem, Gradi&anskem in Stajer-Skem uživajo Jste pravice pod enakimi po-goji kakor vsi ostali avstrijsski državldanl, vktjnčno pravico do svojih lastnih orga-nizacij,, zborovanj in tiska v svojem lastnem jeziku... ima-Jo pravico do osnovnega pouka v slovenskem ali hrvatskem je-ziku in do sarazmernega jfctevi-la lastnih srednjih šol... (Pr. 1, 2, 3, 4). Pr. 5 pravi: Dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvatskemu in slo-venskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine. se mora prepovedati. Ze ob tem opozarjam na zad-nji paragraf, ki posebno pou-darja, da gre za zaščito celotne etnifene manjšine, ne pa, da je zaščita namenjena posamezniku ali organizaciji. Danes, ko se v svetu šele za. čenja uveljavljati misel o koek-sistenci in nam še vedno grozi hladna vojna in njene zaostrit-ve, lahko tudi tako odkrite kri-vice nad neko narcdnostno manjšino stopijo v ozadje. Lah-ko se zgodi, da pride do nad-vlade sil, ki niso naklonjene mi-ru in prav take sile je podprl tudi avstrijski parlament. Kljub protestu manjšinskih organiza. cij in naše manjšine sploh ter naše .vlade je sprej.el dva zako-na, Zakon o šolstvu in Zakon o uporabi slovenščine pred sodi-šči, ki oba zmanjšujeta doseda-nje pravice koroških Slovcncev. Protestiramo proti temu, da se vse to ostalemu svetu prikazu-je kakor da se nekaj daje, ko se v resnioi jemlje, protestiramo proti takšnemu cinizmu in de-magogiji! Protestiramo še pose-bej proti temu, da se popušča raznim šavinističnim organiza-ciJAm, ki vzpodbujajo narodno n'estrp da je slovenska manjšina s svo-jo praviino orientacijo omogo-čila in pomagala ter se skupno z italijanskim antifašističnim gibanjem borila proti nacistični okupaciji. To kaže, da skuš^jo \ časn, ko naša država vztraja na na-čelih miroltubne politike, ncde-m»kratične sile v soisednjih de-želah vzpodbujati k šovinizmu in narodnostni nestrpno&ti, kar sodi za nas že zdavna.i v arze-nal tistega, kar človeka ovira na njegovi poti k napredku. Zato bomo mi, ljubljanski študentje, vedno podpirali upra-vičen boj naših nacionalnih manjšin za njihove nacionalne nra.vinp'« Po govoru Bogdana Kavčiča je Janez Čeraažar, predsednik UO ZSJ Ijubljanske nniverae prebral pismo, na&lavljeno na predsedstvo SZDL Slovenije, v katerem je med drugim zapi-sano; »V primeru ravnajnja Avstrije z našo nacionalno manjšino in ob procesu proti antifašističnim borc«m v Firenci, se svobodni sodobni člove!* čudi in skoro ne more verjeti, kako je mogoCe še danes uveljavljanje sil in te-ženj, ki naspratujejo osnovnim filovečanskim pravicam, ki po-menijo negacljo človečanske misli v 5asu, ko se je 20. sto-letje že nagnilo v drugo polo-vico. Odloeno obsoiamo take paja-ve, ki so pravo nasprotj« tež-njam sodobnega človeka, ki ško-dujejo dobrim sosednim odno-s»m med narodi in državami cbsojamo še posebej kot mladi državljani države, ki je lahko ponosna, ker jc postavila kot aksiom svoje družbene morale spoštovanje med narodi in je v svetu glasnik mlrnegra sožitja.« Predvsem več sodelovanja 1. in 2. aprila je bila v Skoplju V. konierenca jugoslovanskegn študentskega tiska, ki so se je udeležli predstavniki vseh jugoslovanskih študentskih dasopsov Vsakoletne konference štu-dentskega tiska so za Student-ske novinarje edina priložno«t, da se neposredno pogovore o vprašanjih, na katera nalete pri svojem delu mcd letom. In E&to se na teh konferencah tudi vedno nabere ogromno proble-mov in načelnih tem, ki so si med seboj tako različne, da se Je v njihovem vrvežu kar težko snajti. Letos j« konferenca daia poudarek vlogi študentskega tiska pri vzgojd študentov in, mestu študentskega tiska na preobražujoči se univerzi. Po-kazalo se je, da sta obe vpraša-nji tesno povezani in da ju je možno reševatd le s tega vidi-ka. Celotni pomen, ki ga imajo študenteki časopisi pri vzgoji Studentov, je natnreč možno pravilno pojmovati lc, če upo-&tevamo tudi spremenjcno po-dobo univerze in nove pogoje študija. Ce hočejo študentski listi v polni meri izvrševati svoje politično vzgojne naloge, se morajo tudi 6im aktivneje vključiti v reformiranje uni-verzitetnega študija. Menda še ni bilo pred štu-dentskim tiskom nikoli toliko težkih in odgovornih nalog ka-kor prav sedaj. Rečemo lahko, da pomeni sedanje obdobje, ko univcrza spreminja svojo tra-dicionalno podobo in se vse bolj vključuje v družbeno živ-ljenje, tudi posebno, novo in odgovornosti polno dobo za št«-dentske časopise. Proces, v ka-terega siopamo, ima tudi za študentske časopise močan druž-beno politični značaj in od nji- Izredna skupščina ZŠJ na filozofski fakulteti Dne 4. aprila je bila na filo-»>fski fakulteti teredna skup-ščina ZŠJ toatere se je udeležilo preiko sto študentov, nekaj pro-fesorjev im asistentov ter pred-eednik fakultetnega sveta tova-riš France Kimovec-Ziga. O do-eedanjeim detu in bodočih nalo-gah študentske OTganizacije je' govoril predsedndk združenja ZSj tov. C-uk Miran. Med dru-gim je dejal, da bo trebe v nekaterih klubih mno go '-eč storiti, da se bo prija vilo več študentov na lertošnji mladiinsko delovno akciio n da bo lahtoo dala fiilozoiska ia knilteta lastno brigado. Na sikup&čini je govorii tudi sekretar osnovne orga-nizacije ZKJ tovariš Bala tesno povezanj z imenom proi Slodnjaka. Studentje so načeli tudi vprašanje praks v tujini z.t. lingiViste in priporočili odborij rdruženja, da skuša preskrbet Bekaj praks. Skupžčina je tud eprejela sklep, da se od fakul tetne uprave zahteva, nad l«-ty ugortovi ali jma asistent filozof gkega oddelka Velčko Rus vs^ potrebne moralne in znanstveTit lcvallfikacije, da b-i vzgajal štu #ente. SkupšCiniO je pozdnavil tudi predisednik fakuitetnega sveta tovairiš France Kimovec in med drugim dejal; da ga ugotovitve skupščine navdajajo s skrbjo in poudaril, da se roo-rata Studentska in partijska or-ganizacija z v&čjo odločnostjo boriti proti vsem negatitvnim pojavom med študenti. ki ovi- hovega dela bo odvisno, če ga bodo znali tudi vedno izraziti. Ob vseh pomembnih nalogah, ki so pred študentskim tiskom, se še jasneje kot kdajkoli prej kaže potreba po čim tesnejšem sodelovanju med posameznimi študentskimi časopisi. Ze dalj časa je čutiti, da so vsakoletne konference le preslaba vez, da bi lahko zagotovile izdatnejšo medsebojno pomoč in dovofjno povezavo ter enotnost študent-skih uredništev. Prav s tega vidika je tudi popolnoma upra-vičen sklep, da bo prihodnja, šesta konferenca študentskega tiska že ob koncu letošnjeg& le-ta v Novem Sadu, kjer jo bo priredilo uredništvo lani roje-nega Indexa. Upamo, da bo tudi ideja o nekem skupnem telesu vseh študentskih časopi-sov, ki bo skrbelo za reševanje tekočih problemov, še letos našla svojo uresničitev. K več-jemu sodelovanju bodo prispe-vale tudi zamenjave posamez-nih časopisov, ko bo na primer beograjski Student 59 izšel v Ljubljani v slovenščini, isto-časno Pa v Beogradu Tribuna y srbščini. Kot posebna ^notna in skupna akcija Pa bo jesenska jubilejna cdicija, ki bo posve-čena predvojnemu in medvoj-nemu naprednemu študentske-tnu gibanju in jo bodo pripra-vile vse redakcije študentskib ^asopisov skupaj. Nadaljnje naloge pri ideološkem delu Dne 30. m&rca je imela ideološka kamisLja pri Vni- verzitetnem odboru Zveze študentov Jugpsl/ivije in Uni- verzitetnem komiteju Zveze komunistov Jugoslavije po- svetovanje o idejno-politični dejavnosti študentov na naši univerzi, ki se v tem štn- dijskem letu razvija v okvi- ru študija programa in osta- lega gradiva VII. kongresa Zveze komunistov. Na posve- tovanju so bili tudi sekra- tarji osnovnih organizacij ZKJ, predsedniki združenj ZSJ in referenti, ki na po- sameznih fakultetah odgo- varjajo za ideološko delo. Iz uvodmih besed sekretarja Univerzitetnega komiteja in iz iiskusije, ki se je nato razvila, je razvidno, da bo morala predvsem študentska organiz^- :ija posvetiti v preostali1} me- >ecih tega študijskega leta dejno-politični vzgoji svojih :tenov še več pozomosti. Na lekalerih fakultetah, posebno la tistih, kjer si na začetku Jtudijskega leta niso izdelali :>odrobniii načrtov za to de- javnost, ali pa so se premalo urudili, da bi jih izvedli, je dejno-politično delo životarilo in potekalo izključno v okviru )snovnih organiziacij. Glede te 3ejavnosti je posebno težko na ;ehniških in medicinski fakul- ;eti, kjer so študentje zelo ob- remenjeni s študijem. Pred- stavniki teh fakiiltet so izja- vili, da jim je doslej spodle- tela skoraj v&aka akcija, ki je imela namen zainteresirati študente za to delo. Mi se stri- njiamo s tem, da imajo na teh fakultetah kornunisti težak po- Ložaj glede ideološke vzgoje študentov, veindar se nam zdi, ia se ne trudijo dovolj, da bi pri tem delu odigrali tisto vlo- go, ki se od njih pričakuje. Cas je že, da odbori združenj in asnovne organizacije na teh Eakultetah razvijejo potrebno aktivnost n«a tem področju, saj io naloge dovolj jasno postav- Ijene. To terjajo tudi vsaiko- dnevni problemi, na katere je treba pravilno reagirati. Študij programa ZKJ tudi na ostalih faikultetah ni zadovolji- vo. Referenti so slabo priprav-ljeni, diskusije o raznih vpra-šanjih, ki jih obravnava pro-gram, se redko razvijejo, pre-, malo posvečajo pozornosti pro-blemom, ki se pojavljajo na univerzi in izven nje ter pri strokovnem študiju. Ker celo študentje družbenih in humn-nističnih fakultet vedno ne po-znajo zakonitosti družbenega in ekonomskega rtazvoja, več-krat ne vedo, na kakšno stali-šče bi se postavili, ne samo do raznih teorij pri obravnavi uč-ne snovi, temveč tudi d^ raz-nih problemov, ki se pojavlja-jo pri graditvi socializma, za-radi česar tudi nepnavilno oce-njujejo in posplošujejo razne negativne pojave in jih pripi-sujejo socialističnemu sistemu in politiki ZKJ. Zaradi vsega tega je razum-ljivo prizadevanje študentske in partijske organizacije, da preštudira program ZKJ čim-več študentov in čimbolj po globljeno. Ponekod so s tem delom precej v ziaostanku, naj-večkrat zaradi neodgovornega odnosa • do sprejetih obvezno-sti in zato, ker ne najdejo ljudi, ki bi snov kvalitetno po-dajali. Jasno je, da morajo ti študijski krožki teme pospeše-no študfrati in si zagotoviti po-trebno pomoč. Krožki pa, ki so s študijem precej naprej, pa naj teme podasneje, toda bolj poglobljeno obravnavajo. Iz dosedanjih izkušenj vemo, da bi pomoč pri tem študiju la-hko nudili štndentom ne samo vidni predstavniki našega jav-nega življenja, temveč pred-vsem komunisti iz lastnih vrst. ki bi se specializirali za posa-mezne teme in Jih podtali v ob-liki predavanj, referatov in od- govorov na vprašanja študen-tov. K temu delu bi morali pritegniti tudi profesorje in asistente ,ki bi to akcijo pod-prli pri predavanjih, seminar-jih, na tehniških fakultetah pa kako drugače, pia tudi ljudi iz praikse, ki bi obenem seznanili študente, na kakšne probleme bodo naleteli na svojem delov-nem mestu in kaj se od njih pričakuje. Da bi tudi pri tem delu ,čim-bolje proslavili 40. obletnico KPJ in SKOJ, naj bi vsi štu-dijski krožki pričeli v aprilu proučevati zgodovino KPJ s posebnim poudairkom na njeno vlogo pri oblikovanju delav-skegia razreda in na njegovo pripravo za izvedbo ljudske revolucije, v maju naj bi pro-učili idejne osnove in naloge v idejni borbi Zveze komtini-stov, v juniju pa ostalo gradi-vo VII. kongresa ZKJ, preosta-lo pa v jeseni. Pri idejno-političnem delu je treba imeti vedno pred očmi, da se na univerzi vzgajajo ljudje, ki bodo v družbi oprav-ljali pomembno delo. Zdaj niso redki priineri, d«a se diplomant poln samozavesti in optimizrna ne znajde na delovnem mestu. zaradi česar že v začetku do-živi razocaranje, kar paralizi-ra njegovo prizadevanje ali pia ga usmeri iziključno v strokov-no delo in pogostoma nima i?e posluha, ne razumevanja za življenje okoli sebe. Pri tem delu inorata študentska in par-tijska organizacijia posvecati veš pozomosti tudi raznim ne-gativnim pojavom, ki se sem in tja pojavljajo med študenti. Tu mislimo predvsem na ostanke stare im preživele miselnosti, ENOTNO FAKULTETO! Studentje farmacije zavze-majo med študenti ljub-ljanske ufciverze položaj, ki nikakor ni zavidanja vre-den. Po dveh letih študija v Ljubljani morajo nadaljevati študij v Zagrebu ali drugod, kar gotovo preveč vzpodbudno ne vpliva na potek njihovega Hudija. Zato bo to zelo percče in aktualno vprašanje enotne farmacevtske fakultete v Ljub-Ijani bllo glavna tema, ki so jo obravnavali farmacevti na svo-jem sestanku. Stanja za sedaj sicer ne bo mogoče izboljšati, ker se že sedanja generacija stiska v tesnih in malo pri-mernih kletnih prostorih prve ?imnazije, v načrtu pa je ?radnja novega inštituta v per-spektivi do štirih lef. Tedaj bi 'ahko uspešno rešili tudi se-lanji problem cepitve fakul-ete. Farmacevti predvidevajo tu-di ustanovitev svojega dru-štva, kjer bi študentje v sode-lovanju s starejšimi praktiki uspešneje povezovali svoj štu-dij s prakso. Ljubljanski študentje far-macije vzdržujejo tudi stike s svojimi kolegi z ostalih jugo-slovanskih univerz. Tako na-meravajo v kratkem obiskati beograjski in zagrebško fa-kulteto, kjer si bodo ogledali tudi tovamo zdravil Galeniko. Pri tem obisku bodo navezali tudi tesnejše in prisrčnejše odnose s svojrmi kolegi drugib jugoslovanskih univerz. Kakor sicer živijo in študi-rajo ljubljanski farmacevti pod dokaj težkimi pogoji, je njihova izvenštudijska dejav-nost razmeroma dovolj razgi-bana, čeprav akcija za vpis v tnladinske delovne brigade ni naletela na močnejši odzdv. — Tudi farniacevti bi se morali zavedati, da morajo skupnosti, od katere marsikaj zabtevajo in pričakujejo, nekaj v okviru možnosti tudi prispevaii. D. K. ki jo prinašajo študentje s se-boj na univeirzo ali si jih celo pridobijo na njej sarni. Odločneje je treba tudi nasto-pati proti mnenju, da so štu-dentje samo zato na univerzi, da študirajo in redno oprav-ljajo izpite, ne da bi se pri tem udejstvovali v svojih organi-zacijah, spremljali in prouče-vali vse, kar se dogaja v druž-bi, češ da to ne spada v nji-hov strokovni študij, in paro-lam o svobodi znanstvenega udejstvovanja, o apolitičnosti študija, o avtonomnosti univer-ze itd., s kateriimi se skušajo vsega tega otresti. Popolnoma razumljivo je, da se zia temi parolami skrivajo določene težnje, ki povzročajo razne po-jave, za katere ne moremo ve-dno trditi, da so nastali neor-ganizirano. Tem pojavom po-svečamo premalo pozomosti, večkrat jih celo toleriitamo, da imamo mir, namesto da bi svo-je nasprotnike s stalnim priti-skom prisilili do idejnega raz-čiščenja. Zato so se zaradi po-pustljivosti in nebudnosti vri-nili celo v naše vrste in vod-stva naših organizacij ljudje, ki niso imeli s cilji študentske in partijske organiziacije nič skupnega, pač pa so ju ovirali pri izpolnjevanju njunih nalog. Nekateri ju skušajo celo izko-ristiti za svojo kariero ali v druge namene. Lep primer za to trditev je Revija 57 in do-godki na filozofski fakulteti. Iz vsega tegia sledi, da mo-rata biti študentska in partij-ska organizacija v nenehni od-kriti borbi, da se različna sta-lišča izkristalizirajo, kar nam bo omogočilo, da ugotovimo, kakšne ljudi imamo na uni-verzi. Zato naj bo študij pro-grama ZKJ eno izmed sred-stev idejne borbe. Natem posvetovanju so go-vorili tudi o kadriraoju na na-ši univerzi. Pri tem se je že večkrat pokazalo, da so med pedagoškim kadrom tudi taki ljudje, ki zaradi svojih idejnih, momlnih in včasih tudi znan-stvenih kvalitet ne spadajo na najvišji socialistični vzgojni zavod. Ti ljudje se krčevito borijo za svoje pQložaje, poleg tega pa tudi forsirajo svoje ljudi med glavne in pomome strokovne kadre. Proti tem po-javom se napredne sile na uni-verzi vse premalo borijo in včasih celo sklep4ajo kompro-mise z njimi. Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da takšni ljudje vzgajajo študente, ki naj v socialistični družbi od-igrajo pomembno vlogo, prav tako ne tega, da skušajo pone-kod izriniti manksizem kot znanost z univerze, češ da ni znanost, temveč politiika, pri tem p«a zagovarjajo in forsira-jo svojo ideologijo, ki bi mo-rala že zdavnaj povsem izgi-niti z univerze. Tudi proti te-mu se napredne sile niso do-volj upirale in to predvsem i« bojazni, da jim ne bi kdo oči' tal režimovstva \ končali gimnazijo ozir. stro-ciraine dedavce, vsem, kl imajo šest raizredw ginmazije in dve-letno strokovno šolo ter tistim, ki so zaikljiičMi višjo pedago-ško, komercialno ali upravao šclo, pa tudi slušateljem šol za ftktivne oficirje in podoficirje. V&i, ko so koncaJi te šole, 8e lahko vpišejo na ustrezne fakultete. Ka,tere fakultefe so ustrezn« posameznam šolam, bo do^očil na predlog Fakultet-nega sveta Umiveirzitetaii svet v sogrlasju z refpufolišikim Iz-vršniiim sveitom. Za tište pa, ki se bodo žcleli vpisati na fa-kultete, ki ne ustrezajo tistfm šolam, katere so kamdidati feončali, bodo fakuMetni sveti določili posebne pogoje. V novem odloku o vpisu na fakultete ,visoke šole in umet-ništke akademije je «mogoč*no tudi Ijudem iz neposredne go-spodarske dejavnosti, ki sioer nimajo ustreznih §ol, a so naj-1 manj štiri leta uspešno oprav-ljaii razne jrospodarske *n družbene funkcije, da si prido-bijo faikulteftino izobraabo. V takih primerih je trcba opra-vlti sprejemni izpit, s čimer se preveri kandidatova izabraaba. in sposobnost za uspešcn študij na določepi fakulteti. Programe in način opravlja-nja sprejcsnnih izpitov bo do-ločil Univensitetoi svet na predlog Fakultetn© uprave in v sogrlasju z republiškim Izvrš-nihn svetom ali orgaraom. ki ga le-ta določi. Progranii za izpi-te morajo biti objavljeai leto dni pred izpiti, da se kandida-ti nanjc lahko dobro pripra-vijo. P-mcanbni za študij na pogaanez-nl fakulteti, na podlagi mne-n|a šoJe, podjelja ali uštanove o kandidatovih nagnjenjih In sposobnostih. Če se prijavi na fakulteto msnj kandidatov, kot je bilo v natečaju določeno, se labJko vpišejo vsd, ki isBpoInju-jejo predpisane pogojio. Te določbe so vzbudale med našimi delovnimi Ijudmi pre-cejšnje zanimanje, saj so odraz zahtev in potreb hitro razvija-jočega se gos.podarstva, ki ter-ja vedmo več visokokvaliifici-ramih strokovnjakov, katerih pa ni moč z enakim terapom vzgojlti z redeim šolanjem v gimnsazijah in na univerzi. — Novi predplsi o vplsu so r*rav tako odraz stremljenj posa-meznikov, ki si želijo izpopol-niti svoje zmanje, pridobljeno v neposredini proizvodmji ia s poglabljamjem v stroko v svo-jean prosteim času ter fceženj naše socialistične družbe, ki si vztrajno prizadeva premostiti volike razlike med umsklm in fizičmim delom, kar je sevcda predpogoj za dejansko enakost med ljudimi. Zanimartje našlh delovnih Ijudi za študij na univerzi je razumljivo fcudi zato, ker je biJo v prejšmji protiljudski dr-žavi otrokom delavskega pa tudi kmečkega porekla onemo-gočena pridobitev višje izo-brazbe, čeprav so bili mnogi izmed njih sposobneijši kot otroci privlHgiiranih slojev. — Prav tako tudi dosedanji šol-ski sisitem ni nudil dovolj mož-nosti delovnim ljudem iz pro-iizvodonje, da bi si svoje znanje izpopolnili na unlverzi. S tem, da se lahko vpiSejo na umiverzo tudi tistl, ki so uspešno dokončaH razne slro-kovne šole ali pa so v proiz-vodnji u&pežno opravliali del<», kl zahteva višjc stroikovii« zna-nje, je ta napaka odslran.rena, delovnim Ijudem pa je orao-g»5eno, da v polni mcrl raz-vtjejo s-voje intelektualne spo-sobnosti. Izpopolnjen odlok za vpis na univerzo daje našiim podjet-jem, gospodarskiin in družbe-nim organizacijain mnogo v&b možnosti, da s pravilno ka-drovsko politiko skrbijo za svo-je visokokvalificirane strokov-njake. Svojim kvaMficiraniin delavcem v mehaniziraaii pro-izvodnjj, ki že saina po sebl ugodno vpliva na njihovo izo-braževaaije in dvig kulturne ravni ter jih usposablja za iz-popolnjevanje svojega rnanja vse do luiivensiteinega študiga, naj omogoMjo vpis na fakulte-te, ti pa M se potem spet vrnlill v podjetje. Na ta način se bo-do podjetja in ustanove tudi bolj zanimala za ureditev raz-m©r na miiverzl ter z večjim razumevanijetm dajala iz svo-jih viškov materialna sredstva za izboljšanje pouka, pridobi-tev novih prostorov in njihovo opremo, za gradnjo novih štu-dentskih stanovanj, za štipen-dtje itd. Novi predpis o vpisu na fa-kultete, visoke šole iin umet-roiške akademije niso pozdra-vili le posamezniki, gospodar-ske in družbene »rganizacije, temveč tudi študentje, ki prc-cej močno obdutijo razlikc med teoretiCnim študijern in prak-ti^nim delom. Dopolnilni odJok Zvezne ljudske skupščine so pozdravili tudi zato, ker bodo dobili v svaje vrste ljudi, ki bodo s svojtmi izkušnjami in z zrelejšiin pogledom na našo družibeno stvamost v marsičem obogatlli in osvežili dejaivnost njihove organizadie. O vlogi študentskih pokrajinskih klubov Studentj« so v svolem živlienju in delovaaju raz-peti med dvoje važnih podro slutiiti, da bo tudi to podriočje dela študentske organiziacije liahko v polni meri zaiživelo. V zadnjem času lahko opažaimo, da se da-jalci štipendij (cnknaji, občine, posamezna podjetja) vedno bolj zanimajo za žtudij laa delo svojih štipendistov, kar odjpira nove velike roožno®ti za medse-bojno sodedovainje. Tako so mnogi pokraijiinski kluibi orga-niziral-i že vrsto posvetovanj m«d predstavniki dajalccv Štl-pendij in štipendisti. Sploh. se ob tem pojavlja nova naloga pokrajrnskih klubov, vzibudi^ čim večj€ zanlmainje domačlll diružbenih organizacij in uprav-nih orgainov za študente in nji. hova prizadevainja, d« bi te organizacije začutiie študeat« kot neko politi&no in družbeiio si'lo, ki jo je treba v polnj meri vključiti v življenje na terenu. Kot lep primer takega sodelo-vanja lahko oimenimo to, oz.nanja ob dosedanjih napakah in že doseženi uspehi Pa naj bodo vzpodbuda, da bo tudi to področje študentskega d^lovanjia res polnokrvno za-živelo. Univerzitetna založba 2e veikrat smo pisaM, da je pomanjikanjo uobc-nikov in skript velika ovlra za reden študij. Na mino-gih skupščinah šiudentske organizaclje so študentje zabtevali njihovo iizdajo, obenem pa tudi dostopnejše oene študijskih pripomočkav. Posebno v tem šolsikein letu, ko študentje prvih letnikov študirajo že po no-vih načrtito, so bile te zahteve vedno pogosteje in ostre-j© postavljeoc. Univerritefcni organi so v skrbi za le-tošnjii prvi letnik pohiteli z ureditvijo tega problema in ustamovili zaJožnlški oddelek pri univerd — Uni-verzitetno založbo. Ustanoviti samostojno založ-nisko podjetje ni univerzi ni bilo mogoče, ker bi morala univerza sama poskrbeti za osnovna in obratna sredstva. Tudi bi tako podjetje po usta-novitvi postato popolnoma sa-mostojno in ga univerza ne bi mogla vezati tako, da bi samo zanjo opravljalo založniSke po- sfe 'r. .; Ker je iimela univerza že nekaj strojev in tudl lastno knjigoveznico, je bilo najbolj primerno, da sama opravlja založnižke posle. Založniška dejavnost naj bi se postavOa na rentabilno bazo in tako bi se izdatki fcrili iz dohodkov te •dejavnosti. Stroški takega po-slovanja bi bili znatno rnanjši kot so obi:&ajno v drugl'h ki-skarnah. Pocenitev učbenikov pa ima velik pomen za štu-dente, ki doslej ve^krat niso zmogli plačevati precej dragih učfeenikov. Seveda bi po tem načrtu posamezne fakultete namenile svoja 6nedstva za u^č-benike v okvir te založbe. — Univerzitetna uprava in Uni-verzitetni svet sta uvidela ko-ristnost založniške dejavnosti v univerzitetnem okviru in sta sprejela in potrdila sklep o ustanovitvi posebnega oddel-ka na univerzi — Univesrziteitno založbo. Tudi državpi sekreta-riat je dal takoj svoj prista-nek za njeno ustanovitev. Univerzitetna založba ima po osnutiku svojega pravilnika predvsem nalogo zalagati in izdajati skripta in udbenike ter izdajanje ostalih publikacij na univerzi, iaikultetah in organi-zacijah, ki delajo na univerzi. Tako S€( kaže tudi Zvezi štu-dentov novo področje dela, vendar bo treba prej prema-gati začetne težave. Tudi štu-dentje bodo morali pri delu založibe v polni meri sodelova-ti, vendar bo treba najprej po-iskati najprimernejšo obliko sodelovanja. Univerzitetna uprava je iz-volila posebno tiskovno kami-sijo, ki bo dajala splošne smernice za opravljanje poslov tega oddelka. Zaradi boljše povezave med univerzitetno in fakultetnimi kornisijami so v njej tudi predstavniki vseh fa-kultetnih komisij. Ta komisija se bo v krat-kem sestala in študentje upa-mo, da bo čimprej uredila teh-nično plat ustanovitve založbe, kajti z njenim uspežnim delom bo veš&n eden bistvenih študij-skih prablemih na vseh naših fakultetah. mac Razvoj socialistične misli Naša socialistična misel je rezultat raz-voja teoretične misli pri nas in hkrati tudi del svetovne socialistlčne misli, ker je samo po sebi razumljivo, da ne more biti nepove-zana s splošnim razvojem socialistične misli drugod po svetu. 2e pred šestdesetimi leti se je v delav-skem gibanju pojavila oportunistična struja, ki je skušala revidirati tedretične osnove Marxovega in Engelsovega nauka, ko je Bernstein pričel objavljati vrsto svojih član-kov Problemi socializma in nato izdal še svo-je Voraussetzungen des Socialismus. Sociali-stična misel je v teh nekaj desetletjih neko-liko zaostala za družbenim razvojem, za raz-vojem družbenih odnosov. Bila pa je tudi podvržena spremembam nekaterih svojih po-stavk. Vzroki za zapadni revizionizem so v glav-nem v tem, da so se v zadnjih letih z viso-kim ' razvojem, kapitalističnih sil pojavili V vrstah samega delavskega razreda elementi, ki so vse prej kot tipični za delavski razred. Tako na primer sodi sem pojav precej močno razvite delavske 'birokracije v različnih de-lavskih sindikatih, prav tako pa tudi močno ojačanjo. socialnodemokratskih strank, ki so postale v javnem političnem življenju po-memben faktor, s katerim je bilo treba raču-nati. Ta vrsta revizionizma se je razvila v in-dustrijsko naprednih državah, kjer se je iz-vršilo vzporedno z visoko koncentracijo ka-pitala tudi močno korumpiranje samega de-lavskega razreda, predvsem njegovih »vodij«. Prav zaradi tega zaostajanja razvoja so-Cialistlčne misli je v poznejšem nastajanju in razvijanju vprašanj in reševanj sodobnih družbenih problemov, predvsem kar se tiče osvetljevanja zakonitosti in protislovij pre-hodnega razdobja iz kapitalizma v sociali-«em, nastala vrsta vrzeli, ki so zavirale njen razvoj. Edino na ta način, da se socialistična ananstvena misel otrese pragmatističnega pri- tiska tistih družbenih faktorjev, ki ovirajo in zadržujejo njen razvoj, bo sposobna usmeriti se k znanstvenemu osvetljevanju glavnih družbenih problemov našega časa in sodob-nega človeštva ter s tem v pojasnjevanje za-konitosti gibanja same socialistične družbe v prehodnem obdobju. Le tako bo mogoče uspešneje kot doslej utirati pot socialistični praksi. Marksizem je bil med svojim razvojem neprenehoma podvržen raznim napadom z vseh strani in zato ni čudno, da so se pojavile tudi razne tendence po večjem ali manjšem revidiranju njegovih postavk. V Rusiji so se po revoluciji 1905. leta po-javile težnje po revidiranju Marxovega nau-ka najbolj očitno v dveh idejnih taborih, istih kot na zapadu, čeprav sta nastala v po-vsem drugačnih zgodovinskih pogo*enostih. Lenin opozarja na revizijo z »leve« in revizi-jo z »desne«, ki največkrat nastopa kot nje-gova reakcija in se javlja v anarhični obliki ali kot beg v subjektivizem in agnosticizem (zavrača znanost in objektivno spoznavanje sveta). Najdoslednejši borec proti takemu revizio-nizmu je bil Lenin, ki je tudi postavil defini-cijo dveh struj: »Eni hočejo ostati dosledni marksisti, razvijajoč osnovne postavke marksizma ustrezno spreminjajočim se po-gojem in posebnostim raznih dežel in razvi-jajoč dalje teorijo dialektičnega materializma in Marxovega politično ekonomskega nau-ka ...« ». .. se na primer v filozofiji postav-Ijajo na stran novokantovstva in ne dialek-tičnega materializma. Jemljejo iz marksizma tisto, kar je sprejemljivo za liberalno buržo-azijo, vse do boja za reforme, vse do raz-rednega boja (brez diktature proletariata), vse do splošnega priznavanja socialističnih idealov itd....« Pri tem je pomembno, da je Lenin spoznal za resničnega marksista prav tistega, ki spre-minja postavke marksizma skladno s spremi-njajočimi se pogoji in posebnostmi različnih dežel. Tak revolucionarni marksist je bil tudi on sam, saj je postavil celo vrsto novih po-stavik in reŠitev problemov, ki jih .pri Marxu in Engelsu ni bilo najti, ker se z njimi nista nikoli srečevala, kar je razumljivo, saj sta živela v drugačni dobi in pod različnimi po-goji. Leninov je na primer pomemben zaklju-ček, ki ga je napravil ob študiju dobe impe-rializma, da je »vijugasta pot zgodovine ustvarila situacijo, da socialistična revolucija lahko zmaga v posamezni deželi in to tudi v sorazmerno zaostalih deželah«. Prav to »viju-gasto pot zgodovine« je imel Lenin za po-membno okoliščino, ki je bila kasneje, v dobi stalinizma zelo zanemarjena. Mi smo zaradi te vijugaste poti zgodovine socialistično revo-lucijo laže izvedli kot dežele na zapadu, če-prav smo neposredno po revoluciji, ko se je postavilo vprašanje novih družbenih odnosov, teže napredovali. To pa zaradi tega, ker so bile po revoluciji novo nastale materialne sile postavljene pred izredno težko nalogo, ustvariti si svoje temelje tako rekoč iz nič, saj je v sorazmerno zaostalih deželah, kjer teh temeljev ni, nemogoče začeti z izvaja-njem teoretičnih postavk marksizma in leni-nizma v praksi. S tem v zvezi se pojavi problem države. Postavila sta ga že Marx in Engels, raste pa iz osnovnih postavk nujne teorije, ne da bi bil časovno vezan. Na naljnje podobne pro-bleme pa je opozoril Lenin, tako na primer na veliko nevarnost pojava birokratizacije v vrstah zmagovitega delavskega razreda, ki je kot razred neposrednih proizvajalcev pri-šel na oblast in se prvikrat v zgodovini uve-Ijavil kot odločilen faktor pri upravljanju in vodstvu. Ta nevarna možnost birokratizacije v vrstah delavskega razreda ima še prav po-sebno ugodne pogoje v tistih deželah, kjer se je socialistična revolucija sicer že izvršila, vendar pa je ^jihova industrija zaradi za-ostalosti dežele močno nerazvita, kjer je pre-cej neznatno število mladega in neorganizira-nega delavstva, na drugi strani pa neprimer-no večja množica drobnih lastnikov, kar vse dviga moč oblasti birokracije. Lenin se je vsega tega dobro zavedal in je opozarjal ter svaril tudi pred nevarnostjo preraščanja vodilnega partijskega aparata v birokratsko centrallstično telo, ki upravlja državo. Ta pojav imenujemo birokratski eta-tlzem in ga je staUnistična revizija marksiz-ma postavila (namreč tezo, da se mora država v prehodni dobi vsestransko krepiti) namesto Leninove misli, ki jo je povzel po Marxu in Engelsu, da je »proces upravljanja v službi ljudstva samega in da ta proces zavzema eno področje za drugim«. S tem pa seveda ni rečeno, da so obrambne sile socialistične skupnosti in socialistične dežele jačajo hkrati z jačanjem državnega aparata, to se pravi države, kar posebno poudarja kot najvažnej-še stalinistična revizija Marxovega nauka. Naše stališče po 1948. letu (naslanjali smo se na Leninov nauk), do tega stališča, ki ga je zastopal Stalin, je seveda drugačno, ker menimo — in razvoj nam je dal prav, — da se obrambne sile države jačajo z uveljavlja-njem socialistične demokracije na vedno širših področjih. V revidiranju nekaterih osnovnih znan-stvenih marksističnih postavk oziroma zavi-ranja socialistične teoretične misli sta delo-vali predvsem dve ideološko družbeni ten-denci, dva faktorja. Prvi faktor je že omenjeni pojav birokra-tizma in etatizma, težnje po ideološkem mo-nopolu ter poskus, spremeniti živo in revolu-cionarno se razvijajočo marksistično znanost v suhoparno zbirko statičnih dogem in prak-ticističnih, potrebam prehodnega obdobjapri-lagojenih abstraktnih resnic. Dogmatska revi-zija Marxovega nauka se je razširila na vsa bistvema vprašanja teorije socializma ter pu-stila vidne sledove na razvoju družbenih in človeškib odnosov, konkretne prakse socializ-ma ter aktivnosti svetovnega komunističnega gibanja. Iz tega etatističnega odklona, smeri, ki ima v osnovi napačno stališče nasproti problemu države in njene vloge, so rasle tudi nepripravljenost in ostale specifičnosti pre-hodne dobe, kar je vse vodilo v nezdrav sub-jektivizem in voluntarizem. Ti pojavi so se v vrstah komunističnega gibanja pbjavljali kot pseudorevolucionarno sektaštvo s spre-gledovanjem in podcenjevanjem dosedanjih rezultatov socialističnega razvoja ter z izgub-ljanjem zaupanja v moč delavskega razreda. Izkrivljali so pomen vpliva sbcialističnih re- vuiucij in sociaiisucne prasse na oruzDeni razvoj v kapitalističnih deželah in na po-litiko vladajočih vrhov ter tako spremenill pogoje boja za socializem. Zato je ponekod ob prepočasnem odkrivanju ustreznih oblik boja za socializem postalo aktualno premočno in preočitno slabljenje zveze partij nekaterih dežel z ljudskimi množicami. Drugi, močnejši in včasih še težji faktor, ki je vplival na razvoj oziroma zaviranje razvoja socialistične misli, je negativen vpliv buržoaznih ideologij — oportunizma in refor-mizma, deklasiranega anarhizma itd. — na delavsko gibanje. Dejansko je ta revizioni-zem ideološki odraz opuščanja socialističnih stališč in izraža tendence po obnovi katere izmed teh oblik ideologij v buržoazni družbi in napada osnovne revolucionarne^ideje de-lavskega ražreda. To obliko revizionizma bi lahko imenovali buržoazno liberalistični in reformistični revizionizem, ki prevladuje bolj ali manj v vseh socialnodemokratskih stran-kah. Najbolj tipičen predstavnik te vrste revizionizma pri nas je bil Djilas. Značilno zanjo je, da nikjer ne omenja vloge delav-skega razreda, temveč govori o hegemoniji inteligence, o prenehanju hegemonije delav-skega razreda, prenehanju razrednega boja itd., sloni pa na tem, da jemlje iz mladega Marxa (katerega idejni razvoj je šel sprva preko Hegla do Feuerbacha) tisto, kar je za liberalno buržoazijo bilo v njem sprejemlji-vega ter to dopolnjuje z modnimi buržoazni-mi idejnim tokovi v filozofiji, sociologiji, po-litični ekonomiji, etiki, estetiki itd. V komunstičnem gibanju se opira revizio-nizem te vrste na omahpvanje pred težava-mi, na dezorientacijo, ki nastaja zaradi sub-jektivnih pomanjkljivosti tega gibanja in za-radi deformacije v graditvi socializma. V so-cialističnih. deželah se javlja kot reakcio-narna zavora socialističnega razvoja, kot faktor, ki deformira socialistično državo v smeri burŽoaznega političnega sistema in kot faktor destruktivnega anarhičnega izpodko-pavanja politične baze socialistične družb«. Ta struja zavira razvoj socialističnih odnosov, zaostruje notranja protislovja in vodi T krepitev vloge države in bif okratizma. Severnoafriška solidarnost Lanski avgust je mesec, ki sc ga bodo severnoafri-ški študentje še dolgo spominjali. Takrat so se namreč študentje Tunisa, Alži-ra in Maroka združiili v enotno organizadio. Ta novo ustanov-Uena Severnoafriška študemska konfederacija združuje vse afriške štud&nte, ki študirajo v Bagdadu, Kairn, Tunisu, Rab-batu, Fraijciji, Angliji, Spaniji in Svici, in jih enotno zastopa v mednarodnem študentskem življenju. Studentje teh dežel so si zastavili nalogo, da si bodo prizadevali uvesti v svojih domovinah enoten vzgojni si-stem in z vserai močmi podpi-rali borbo za neodvisnost Al-žira, ki je prvi nadaljnjj korak za dosego njihovega ideala — neodvisne države Maghreb. Dramatiena borba alžirskih študentov je p.ritegnila pozor-nost vsega študentskega sveta tta problematiko in aktivnost treh nacionalnih unij Maghreba (to je arabska beseda, ki ozna-čuje Severno Afriko in pomeni tiste dežele, kj so v arabskem svetu najbližj« sončnemu z»-hodu). Ceprav so vse tri nacionalne unije relativno mlade, je kaj lahko opaziti mjtifaov vpliv do-ma, pa tudi v mednarodiiem fitudentskem življenju. Ustano-vitev Severnoafriške študentske konfederacije je kulminacija gibanja, ki so ga pričele že prejšnje šudentske generacije. Začtek gibanja moramo iskati globoko v zgodovinj in sicer prvič v skupni arabskoislamski kulturni tradiciji, *kj jo imajo vse te tri dežele in drugič v skupnih izkušnjab, dobljenih od francoskega kolonializma. V vsej sevemi Afriki lahko najdemo iste kulturne prvine. Po razpadu rimskega imperija se je etični in kulturnj vpliv arabskih zmagovalcev razširil Po vsej Afriki. Alžir in Tunis sta bila nekaj časa sicer pod turško nadvJado, vendar pa so ti vplivi v 18. in 19. staletju izginili brez sledu. Turki niso ničesar doprinesli kulturnj evo-luciji severne Afrike, v Tunisu in Alžiru pa s« zapu»tSi poli-tični kaos. Potem je prišlo v 19. stoletju do »prerivanja za Afriko« in 1830. so Alžir zavzeli Francozi ter ga po šestnajstletn i krvavi vojni »pomiirili« in leta 1848 uradno anektirali, Po porazu v francosko-pru-ski vojni leta 1870. in temu sle-deči aneksiji Alzaoije in Lore-ne se je francoski kolonialni vpliv v Afriki ojačaJ, ker so sem prihajali mnogi izseljenci iz anektiranih provinc. Na kongresu v Berlinu 1878. so se evropske sile sporazume-le o razdelitvi Afrike. Franeija je dobila prosit« roke v Tunisu, ki ga je leta 1881 tudi zasedla. Pa tudj Maroko s« ni moigel več dolgo upirati apetitom Francije, Ang-Jije, Nemčije in Spanije. Leta 1904-5 sta si v trojnem sporazumu med Angli-jo, Francijo in Spanijo zadnji dve razdelili Maroko. Francija je pri tem dobila levji delež. Leta 1912 so pod pretvezo vo-jaških potreb Francozi svoj del spremenili v protektorait; isto so storili Španoi s svojim de-lom Maroka. Oblike so bile sicer različne, rezultati pa povsod enaki. Po-Htika kulturnega zatiranja je bila enaka za vso Severno Afriko in je temeljila na kon-ceptih asimilacije, ki so domii-nirali v francoski kolonialni politiki. Rezultate te politike je bilo lahko opaziti zlasti v Alžiru — zatiranje narodnega arabskega jezika, anemogočanje tradicionalnega vzgojnega si-stema in vedno bolj naraščajoč problem nepismenosti. S tem v zvezi 'se je rodilo severnoafriško študentsko giba-nje 1912. leta v Alžiru z usta-novitvijo prve sekcije združe-nja severnoafriških musliman-skih študentov (AEMNA). Leta 1927. je bilo že čutiti vpliv te organizaciije v Parizu in dru-gih univerziiitetnih centrih, ka-mor je prjhajalo vedno več severnoafriških študentov. Vsi tri^e znanj severnoafriškii vodi-telji Habib Burgiba, Ahmed Balafrej in Ferhad Abbasso, so bili aktrvnj člani in voditelji AEMNA. V začetku leta 1950. je poli-tična evolucija v severni Afri-ki dosegla krizo, v katerj je vsaka izmed treh dežei »avzela svojo pot. V tetn času so bile ustanovljene tudi nacionalne študentske unije: v Tunisu 1953, v Alžiru 1955 in v Maroku 1956. Leta 1955. sta Tunis in Maro-ko dobila neodvisnost in osvo-bodilna vojma, ki se j« v Alžiru pričela 1954., se je okrepila. Ideal severnoafriške enotnosti je vedno bolj postajal realnost. Potrebe Po pospešitvi združitve je postala očitna in januarja 1958 je bil v Tunisu priprav-ljalni sestanek, katerega so se udeležili predstavniki UGEMA, UGET in UNEM ter opazovalci iz Libije. Končno pa je bila P« več nenspelih poizkusih lansko leto ob udeležbi opazovalcev iz Nemčij^ Avstrije, Kitajske, Severnega Vietnama, Sovjetske zveze in Iraka rojena Severno-afriška šitudentska konfedera-cija. Po tridnevnih dolgih in bur-nih debatah se je 30 uradnih predsta-vnikov iz vseh treh de-žel sporazumelo, da bo sedež konfederacije prvo leto v Rab-batu, in če Alžir ne bo svobo-den, naslednje leto v Tunisu. Delo sekretariata bo nadzoro-val Administrativni odbor, ki bo zasedal štirikrat na leto. Vsakoletni kongres je vrhovno telo konfederacje. Za sprejete sklepe je potrebna dvetretiiij-ska večina. V ospredju vseh debat pa Je bilo seveda alžirsko vprašanje, katerega rešitev je predpogoj za nadaljnji napredek severno-afrjSke enotnositi. Konfedera-cija bo posvetila vse svoje moči za podporo aliJrskim štu-dentom in njihovemu pravič-nemu boju. Študentje bodo ap«-lirali na tuniško in maroško vlado, da jim nudita vso pod-poro pri teh njihovih prizade-vanjih. Drugo važno področje dela konfederacije je vzgoljia. Kon-gres je bii mnenja, da trpi se-verna Afrlka ha pomanjkanju učnih moči, učnih pripomoč-kov, prostorov itd. in da ufina snov ni prilagojena poire-bam prebivailstva severnioairi-ških dežel. Zato je komgres sprejel sklep o radikalni refor-mi na osnovj unifikaciije raz-ličnih obstoječih učnih siste-mov — tradicionalnih islamskih šol in modernih fakultet s francoskim jezikom. Iz razprav je bilo razvidno, da bo arabski jezik pri tem igral važno vlo-go, čeprav so vsi priznavali, da bo francoščina kot učni jezik ostala, ker je neobhodno po-trebna za študij na univerzah in posebno na tehniških fakul-tetah. Severnoafraška študentska konfederacija živi. Studentje teh dežel s« žrtvovali del svoje nacionalne suverenosti za dosego ve&je in močnejše enotnosti. Ker maghrebski študentje ne smatrajo severnoafriške enot-nosti kot zaključno dejanje, pač pa kot prvi korak za eventuel-no uresničitev še ve6jih ciljev — panafriške in panarabske enotnosti. Popolnoma naravno \je, da študentje vsega sveta z največ-jim zanimanjem opazujejo raz-voj in uspehe tega prvega po-izkusa naciolnalne študentske organizacije. Tembolj še zato, ker o podobnih načrtih raz-pravljajo in jih poizkušajo ure-sničiti tudi drugod. Toda med vsemi temi giban}i je ustano-viitev Sevenioafriške konfedera-cije najznačiln«jše in najpo-membnejše, ker je bila prvikrat v zgodovini študeniskega giba-nja ustanovJiena nadnacionalna študentska organizacija pred politično združitvijo dežel, ka-terlm študentske organizacije pripadajo. D.C. f Gandhi in vzgoja Kjerkoli se je Gandhi pojavil, so ga, študentje spre-jemaili z Ijubeznijo in spoštovamjem. — Študeinje na Vzhodu vn posebno v Indiji ga imajo za enega največ-jih mož človeštva, ki jim je med drugim pokazal tudi pot do tistega sistema vzgoje, ki je najbolj v skladu z njihovimi življenjskimi pogoji in njihovo tradicijo. Sistem osnovne vzgoje, ki ga je on formuliral, se je izkazial kot zelo koristen za kmečko prebivalstvo Indije. Kmet slu-ži svoj kruh enostavno in po-šteno, njegovo ananje o svetu je enostavno, razume in izpol-njuje moralna pravijla in zelo dobro ve, kako se mora obna-šati do svojega soseda. Pri vsem tem pa ne zma napisati svojega imena, Taik je položaj povprečnega indijskega kmeta. Gandhi je jasno dokazal, da bi običajmi vzigojni sistem prej napravil takega kmeta neztado-voljnega s svojim položajem in svojim sosedonl, kot pa sreč-nega. In za takega krneta je for-muliral svoj koncept osnovno-šolske vzgojer kjer poudarja harmonijo v kombinaciji knjiž-ne in poklicne vzgoje, ki naj r»azvija produlktivno in inici-ativno spretnost. Teorija, na kateri sloni ta tip vzgoje je, da se znanje in razumevanje razvijata v dir^ktni akciji in ker je človeško telo organaska enota, lahko ustvari dobro uravnovešeno osebnost le tisti vzigojni sistem, ki/s^krbi o prta-viinem razmerju" razvoja du-hovnih in telesnih sposobnosti. Danes je ta sistem vzgoje vzbtidil poizoirnost po vsem svetu in v prvo tako šolo v centralni Indiji prihajajo slu-šatelji izprav vseh delov sveta. Zanimivi so Gandhijevi na-zori o religioizni vzgoji, ki predstavljajo v sklopu njego-vega učnega sistefnia pomem-ben delež. Zastopal je stališče, da vsebujejo vse religije iste elemente resnice, zato naj bo-do v študij vključene tudi dru-ge in ne samo lastna vera. Po njegovem se mora študent vzgajati tako, da bo razvijal sposoibnost rtaizumevanja in ocenjevanja doktrin raziičnih velikih religij v besedah in de-janjih, v duhu spoštovanja in širokih nazorov. Če bo ">7zgo-jen v tem smislu, bo to dalo človefcu duhovno 5igurnost in boljšo oceno njegoVe lastne re-ligije, istočasno pa bo dobil vpogled v osnovno enotnost vseh religij ter ui^iverzalne in absolutne resnice. Enak je bil njegov odnos do proučevaatija različnih kultur, za toatere je smatral, da bi jih morali študentje proučevati za-radi boljšega razumevanja in dotore volje med različnirni ljudmi. Dejal je: »Ce hočemo odpraviti medsebojno in med-narodno neraizuinevanje, mora-mo graditi rra poštenih in moč-niih osnovah ter vzgojiti mliado generacijo na principiih, ki jih zagovarjarn.-« Odločno pa je Gandhi na-sprotoval temu, da bi študent-je aktivno sodelovali v poli-tičnem življenju. Studentom je dovoljeval politično aktiv-nost le v akademskkn smislu, to je nazpravljanje o političnih zadevah v klubih, na sestankih itd. Bil pa je proti kakršnim-koli študentskim političnim skupinam. Ceprav so njegovi nazori o vzgoji namenjeni predvsem In-diji, velja anarsikatera njegova misel tudi za druge dežele, ker se njegova filozofija ne sestoji iz trenutnih idej, temveč je rezultat dolgih nazmišljainj in dostifcrat tudi preizikiašena v praksi. Okrog četrte ure zjutraj je 14. novembra lanskega leta specialna policija, poslana iz Ma-drida, aretirala po vsej Spaniji okrog 80 ljudi. Med njimi so študentje, univerzitetni profesorji, pravniki, advokati itd. Nihče med njimi ni starejši od 40 let. Pravniki in advokati so obtoženi, da so branili delavce, ki so bili zaprti pod obtožbo vzpostavljanja socialističnega gibanja v Kataloniji. Ceprav pri zadnjih aretacijah beseda komunizem ni bila omenjena, je vendar izdal za-porna povelja vojaški sodnik, ki ima najširša pooblastila in je njegova naloga »zatiranje ko-munizma, framazonstva, internacionalizma in podobnih aktivnosti«. Zato je za vse aretirane velika nevarno^4, da jih bo sodilo vojaško sodišče. V protest proti temu napadu na osnovne svobošcine in človečanske pravice so bruseljski študentje organizirali najprej tiskovno konferenco, katere se je udeležilo veliko število novi-narjev. Na konferenci so izrazili svoj protest proti vsakodnevni kršitvi človečanskih pravic v Francovi Spaniji i* podprli borbo ilegalnih študentskih organizacij proti diktatorjem. Odgovarjajoč na poziv svoje organizacije, je okrog 1000 študentov in večje število ostalih državljanov priredilo demonstracije solidarnosti s španskimi študenti in španskim narodom. Demonstranti so nosili velike transparente z napisi: Spaniji svobodo! in med potjo od nniverze do španskega veleposlaništva vzklikali: »Franca na vešala!« in »Smrt Francu!« Okrog sto metrov pred špansko ambasado so demonstrante ustavile močne policijske gile. Poveljnik policije je dovolil dvema preds tavnikoma študentov vstop v ambasado, kjer pa njunih protestnih pisem niso hoteli sprejeti. Oba delegata sta o vsem informirala tudi novi-narje in pozneje so pismo, namenjeno ambasadorju, prebrali v brušeljskem radiu. Oornja slika »rikazuje študente in kordon policije pred špansko ambasado. Visoke šole v Ameriki Ce pi^«im.o o ameriškem vlso_ kem fiiolsitvtu, moramo že takoj v za<5&tku omenlti dejstvo, da bi v Am«riiki zamsm iskali neko enotnosit v visokošolskem si-&tem,u. Organizacija, programl in intelektualna raven posamez-nth univerz. je zelo različna. Ameriike-mu dubju nd nič balj tuje toot centralizacija vlsoko-šolskega študlja. kl ie kairakte-ristidna za evropske dežele z moirda edino lzjemo, Anglijo. Ne bi se dostl zmobili, če bl napisali. da je v AjnerlM toliko sistemov višje vzgoje, kot je univerz. Ali z drugimi beseda-rni: vsaka univerza - hoče bitj svoja lastna »osebnost« in se na tej podlagi afirmLrati. »Ivy League Schools«, naj.staTejše ameriške univerze, so ponosne na svoje uspebe na znanstveno raziskovalnem podiročju, v športnih arenah in na velike može v z,nanos'ti ali liieratuiri. kl so bMi kdaj sLušatelji all pa so sedaj profesorji na teh žolah, To so prlvatne unlverze, ki imajo znafcna materialna sred- stva. Sam zjiačaj Studija. težki sprejemni izpiti ln omejen,o število mest so vzirok, da je do-stop nanje mogoč le intelektu-alni in denairni eliti. Vsaka iz_ med teh univerz si prizadeva izdelati lastn0 koncepcijo viso-košol&kega študija, kl je tesno pov«zana s pireteklostjo uni-verze. Poleg te-h imajo še mlajše, državne univerze. kjer zvezna vlada le zelo redko ia v izjem_ nih pogojih posega na vzgojno področje. Te univerze so di-rektno odvisne od vJad držav, na katerih ozemLju se nahajajo. Državne univejrze, če jih lahko tafco imenujemo, &o dosti do-stopnejše kot Ivy League Schoolg. T.a raz.nolikost v metodah in organizaciji univerz pa seveda ni ovira, da ne bi mogli zanje ugotoviti nekatere splošne zna_ čUnosti. V primerjavi z evrop. skimi univerzami in posebno s francoskimi, pa se kljiub tej raznolikoisti lahko n.ajde neka enotnost, nekater« skupne pote-ze. če že ne za vse, pa vsaj za večino ameri;ških univerz. Am&riška univerza ni. kot je to pri aas običajno, n©k skupek amfiteatraLnih. predavakiic in razredov, kjer študentje poslu-šajo predavanja, polagajo izpite in imajo svoje sestanke, to j€ prej skupnost v pravem pomenu te 'besede. V okvinu te. iivahne skupnosti preživi roladi Ameri-kanec štiiri ali veL l«t svojega značilnega življemja, ki ga pve~ kinjajo le vsakoletne počitnice. Skupnost vseh univerziiteitnih. zgradb in zemljišč imenujejo CAMPUS. Lahkio bi rekli, da je to n«ke vrste taborlšče. kjer eo namesto žotarov zgradbe. v ka-terih so uradi, predavalnice, spalnk€, bratovščine, knjižnice telovadnice, klutoi. Campi nekaterih velikih unl-verz so prave vasi'. Na univerii oziroma na campih žtudentje študirajo. &e hranijio, spijo, za_ bavajo. sklepajio prijateljstva. z eno besedo, tu se duhovno ln telesino formlrajo. Kot v&akra skupno&t. ima tudi univeraa vse, kar je po'trebno za njeno delovno in udobno živ-ljenje: predavainice, dobro oskrbljene knjižnice in čitalnr-ce, disikoteke, sobe za sestanke itd. Zjutraj, opoldne in zvečer se srečujejo navadno isti ljudje. za istLmi mizami v jedidnicah.' kjer dlskutlrajo o vsem, ka;r za-nima mladega človeka, najv^č pa seveda o »date«, kar v uni_ verzitetnem žargonu pomeni se_ stanek z dekletom. »Bratejtva« so za amerišike uiniveirze tipična ustanova in za-sliužijo nekai besed. To so neke vrste družbe ali klubl, ki zdru-žujejo omej€ino žtevilo članov. Več bratstev je združenvb. v ne_ kakem narodnem zboru. ki ima svoije odseke na raznih univer. zah. Nove člane izbiira vsako leto v času. ki ga imemujejo »'Rushing«, generalina skupšči-na bratov po starem, zelo urad-nem in formalnem običaju. Za »brate« se smaitrajo le tisti, ki so posvetili vae svoje sile In imetje »bratstvu« ln njegovim principom. Seveda ie m&d raz_ llčnimi brat&tvi na isti univer. zi neprestano tekmovanie ln rl-valsitvo. Rasna in religiozna diskjrimi-nacija pri sprejeimni procedurl in njen stereotipni riibuial po-stavJjajo bratS'tva v nevai-nosl, da posnanejo zaprti krogi, tem&» lječi na rasnlh, religiozniii. pow liitičnih in d:rugih int^resih. Zelo pogost je primer, da braU stva namesto smisla za skiupnogt in demo.kra'tičiKX3l v S'voje.111 da-lovanjm, v nekem smislu ožijo n.azo,r© svojih članov ia P»ri-pravLjajo ugodna tia za najrai. ličnejše diskiriralnacije. V iz.venšols'kem udejstvovanju se študentie ukvarjaja največ % delom v iiterarnih, umetniških, znanstvenih, političnlh in seve-da športnih kluibih. Zanimivo je, da ima precejšnje število univerz svoje radijake postaje. ki jih vodijo in jim ^estavljajo programe študenitje sami. Prikaz izvenšflske dejavniostl pa bi bil rnočno pomanjkljiv, če ne bi omenili športne aktiv-nosti, ki v univerzitetnem živ. ljenju zavzema važno mesto ia do&tikrat v največji meiri pri-»peva k prestižu posatnezjia unive;rze. Praktično s© študefltj'© ukvarj.ajio z vsemi vrstami športa, vendar i« najbolj popu-laren »Ir Foot-Ball Ameirican«. Ta šport gojijo v jeseni in tek-me med univeirzami so predmet dolgotrajnih in marljivih prl-prav. Kar se tiče samega pouka, pa-de najbolj v oči dejstvo. da je prisotnost na prediavanj ih ob-vezna m da je Student ocenjen po »voii točnosti in marljivosti. Razpravljanje o uoni snovi po_ teka oblčajtio v manij«ih sikiu-pinah ali pa v predavalnici. Ravno tako so tudi stikl s pro-fesorji zelo pogosti im labko bi rekli, toivariški. Študent lahko svojega profeisorja pogosto sa^ obišče in se raz.govarja z njim o vseh svojih problemih. Tako p,rofesorji svoie Studen-te dobro poznajo, jlm lahko svetujeiio in jih usmerjajo. V ameriškl univerzitetni vzgoji ločimo dva cikla. prvi se imenuje Und&rgraduate level ih drugi Graduate level. Študent. ki pride na univerzo, Ima v primerjavi z našim maturantom dosti nižji nivo zinanja. Potreb-na so še štiri leta študiija naj-bolj splošnih predmetov (ki se jih pri nas učimo v zadniih letnikih gimnazije), preden lah-ko v tretiem letu prvega clkla šele izberejo snov. ki bo pozne-je predmet njihovega podrob-' nejšega študija. Po končanem prvem cilkloj oziroma po štirlh letih poLaga izpLt (naša velika matura), ki mu prinese naslov Bachelor oi Arts ali Bachelo-r of Science. če ga uspešno opra. vi. Sele po tem izpitu postane »graduate«. Po naslednjih dveh letih specialnega študija ln uspešno opravljenem izpitu do-bi naslov »Master«. Za dosego doktorata pa je potrebno še na-daljnjlh tri do šest let študija. Za t«!Jce na ame,riških univer«, zah velja, da imajo vse možno. sti z.a svoj telesni in duhovni razvo.i; amerlški žtudentje so gostoljubni in prljateLjsiki. ven-dar Pa ne bod-o mogll ohranitl sv^jlh individualnostl do take mert, kot ie to siučaj na ev-ropskih univereah. Aimerfcan way ot life je tudi tukarj imoe-ratlv, kl se nnu ne da Izognitl. Ljubo doma Kot v vseh deželah s po-membnimi univerzitetniTni cen-tri, ima tudi Francija dve ka-tegoriji študentov — domače in tuje. Za prvo naraščanje življenjskih stroškov in sploš-na nestabilnost francoskega gospodiarstva ne pomenijo kaj posebnega, ker njihove štipen-dije, plače ali finančna podpo-ra od doma temu primerno naraščajo. Drugačen in bolj tragičen je položaj za goitovo 80 odstotkov tujih študentov v VrnnHii Clf. nrideio iz dežel. KRATKA OBJAVA V FRANCOSKIH STUDEN1 SKIH CASOPISIH, DA SE BO CENA HRANE V ŠTt DENTSKIH RESTAVRACIJAH SPET DVIGNILA, PC MENI ZA MARSIKATEREGA , TUJEGA STUDENT PRAVO KATASTROFO. — VIDETI JE, DA IMAJ PROBLEM ^SVOJIH IN CENENIH MENZ« TUI DRUGOD PO SVETU, NE SAMO PRI NAS. KER J PROBLEM, KI SE VEDNO POGOSTEJE POJAVLJ PO VSEH EVROPSKIH UNIVERZITETNIH CEl^ TRIU ZANIMIV ZA MARSIKATEREGA NAŽEG STUDBNTA (*PRIVATNEGA« ALI »URADNEG^ PRAKTIKANTA), BOMO ClSTO NA KRATKO PR! KAZALI, KAJ POMENI PODRAZITEV HRANE Z POVPRECNEGA TUJEGA STUDENTA V FRAI* CIJI. kjersoživlj©njski stroški višji kot v Franciji, potem narašča-nje dnaginje lahko prenašajo, toda, vsaj v Evropi je le mŠlo taiki-h dežel. Ce pa prihajajo iz dežel, kjer sb življenjski stro-ški mnoigo nižji kot v Franciji, potem postaja njihov finančni položaj brezupen. Ugodnosti, ki jih študent v Franciji laihko uživa, so štu-dentske r^tavracije, omejeno število prostorov v študent-skih domovih, nekatera druga cenena preaiočišča in precej možnosti za za.poslitev (kar pa velja le za francoske študen-te). Vsaik študent, domac ali tuj, lahko izkorišča te ugodno-sti, če v redu opravlja svoje izpite in vzdržuje dobro odno-se v univerzitetnih krogih. Cim pa izpilia ne opravi, se ne more več hraniti v študentski menzi, poceni spati ali izkori-ščati katero koli drugo ugod-nost ,ki je namenjena študen-tom. Ce francoski študent ne opravi izpita, kaj lahko najde zaposlitev in se s tem vzdržu-je; ostane pri svoji družin;, ali pa ga pogosto povtabijo na ko-silo ali večerjo njegovi tova-riši in znanci. Kaj pa v takem slučaju lahko stori tujec7 Ce »¦ilegalno-« ne dobi zaposlitve, je najbolje, da takoj odide do-mov, ker mu njegova denarni-ca ne bo rmdila mn?.nosti zia več kot teden dni živl]>nja, če ne bo uporabljal študentskih popustov. V Franciji študent, ki pade na izipitu, takoj lzgu-bi status študenta in mora menjati vrsto študija ali pa vse skupaj obesiti na klin. F.ečeno je, da je fmncoska nacionalna žtudentska unija (UNEF) sicer sprejela podra-žitev hrane, vendar pod po-gojefn, da se bodo državne šti-pendije temu primerno dvig-nile. Pri tem pa niso upošte-vali, ali pa prezrli dejstvo, -da se tuje štipendije, ki jih do-bivajo njihovi kolegi iz dt*u-gih dežel, ne bodo povišale. Letia 1956 se je lahko dobila v Parizu skromna spbica za 10.000 frankov na mesec in ob-rok v študentski restavraciji za 75 frankov. Leta 1958 se je cena sobe dvignila na 13.000 frankov in obed na 100 fran-kov. In sedaj je zopet poviša-nje. Sicer pta je poleg tega tudi stanovanjska stiska iz leta v leto večja. Študentski domovi v Parizu ne morejo sprejeti pdd streho niti 50% prosil-cev. Tudi na predavanja hodi zaradi pomanjkanja prostorov približno enako število študen-tov. Zato opravljiajo ti sarno praktične vaje in gredo le od časa do časa na predavanja. Ce tuj študent z mršavo de-narnico išče zaposlitev, s kate-ro bi povečal svoj proračun, se znajde v ziačaranem krogu: za zaposlitev je treba imeti do-voljenje za delo, da pa se to dovoljenje dobi, je treba biti že zaposlen. TELEGRAMI IRAK. V Iraku so letas odprli prvo filozofsko fakulteto v tej državi. Pauk bo trajal dve leti, poučevali pa bodo angleški, ruski, francoski, nemški in španskj jezik. (The Asian Student, San Frau-cisco*) SVEDSKA. Svedska nacionalna študentska unija SFS Je profi nameravani regionalni E^ropski študentski konferenci, ki jo pri-pravlja francoska in poljska nacionalna študentska unija. SFS smatra. da ni potrebno evropsko regionalno sodelovanje izven Med-narodne Studentske konference, in da je izven tega ofevira naj-usspešnejše bilateralno sodelovanje med nacionalnimi študentskiml unijaml, ki je že do sedaj dalo dobre rezultate. (Information Bul-letin. Leiden). NIZOZEMSKA. Od leta 1350. rt" lpfn- '«» n'7ozem«ka v!ada pove-Cala vsoto za Stipendije ln posojila od 2,360.WO na 7.6BO.O00 guldnov. Toda tudi ta vsota ne more kriti vseh potreb. Kljub temu pa se posebno s strani verskih strank, pojavljajo ugovori protl temu, da bi vsi Studentje prejemaii državno podporo. To utemeljujejo s tem, da ta podpora zmanjšuje vpliv staršev na otroke in daje državi preveC prlložnosti za vmešavanje v univerzitetne zavode. Pravijo. da tudi študentje niso preveč navdušeni nad to pomočjo, ker baje »omejuje njihovo akademsko svobodo«. Nekaterl ceio sma-trajo, da Je sedanji sJstem štipendiranja v mnogočem krivICen. Ta namre5 bolj podpira otroke revnih staršev, ker priPaku.iejo od nJUi večje učne ln delovne uspehe, kot pa od otrok dobro cHn'rnpi)> družln. (Nijmeegs Universitaitsblat. Nijmeegen) CJadiajo mlsel je posefbaio ponudarLl in- iraziliril Jože Pogafi-nlk v oceni devete tonjige Canfearjevih Izibranih del (Jože Po-gačnKk: Knjiga Canikarjeve dramatike. Naši razgledi 1058, 23. avg., 387—388), ki se je otresel zgolj sociološke razlage in potkazal s pomočjo razlage HOapcev na Camkarjev nazor, kl ndu, spomLni nanj II. CZ 1958), kl nas bo v nadal'jnjlh izva-Janjlh zanimala ziaradl intenpretacije Hlapcev. Za zdki le to: z obema fcnjigama vzlbuja Kraigiher odpor braleu in prouče-vaicu ,ker &e hvali, da »je komai kdo, kl bl bol.i prijatedjstoo •IPTemljal Cankanjia, njegovo dejanje ta nehanje« (Ibld. 758) ter da je on »prav gotovo najlntimneje prodrl v njegovo ftustveno in razumsiko¦ bistvo« (Ibid. 758). S tem se je samavoljno kronal za edinozvellčanega Cankarjevega inlerpreta. Zai se tega intltnnega prodora v Cankarjevo »čustveno in razumeko bistvo« »e da opaziti med obširnim parafraziranjem njegovega besedila. Kraigherjevl knjlgi imata za cankarjeslovje ]e dolo-čeno memoarsiko vrednost. Iz tega etoflourza, ki prlkiazuje ztgodovijiskl raz.vo.1 razlage HLapcev v zvezi s ceiotno Cankarjevo problematiko. od njlho-v«ga izida leta 1^10 pa do dames. raormo uigotoviti. da se1 v glavnem razhajajo Torltična mnenja le ob razlagt zaključka drame. Zato ho poleg splošne razlage na|a naloga razfrlenttl ki oceoitl prav ta del drame. STANE &MEMC Cankarjevi ,,Hlapci" Cankar je napisal Hlapce leta 1909 v Sarajevu, kjer je preživel nekaj njesecev (od 9. sept. do 10. nov.) pri svojem bratu Karlu kot gost bosenskega nadškofa dr. Stadlerja. Snov je vzel iz sodobnega življenja, iz časa po' državno-zborskih voHtvah, glavni motiv drame pa je duševno hlapčev-stvo. Drama je napisana v petih dejanjih, torej po klasičnem vzorcu, ki ga je Cankar dobro poznal, saj je že kot dijak prebral vseh sedemintrideset Shakespearovih dram (glej Izi-dor Cankar: Ivan Cankar, Obiski, Ljubljana 1920, 12). Zgodba je vseskozi napeta, se pravi, da so elementi drame, sklopi, tako vzročno povezani, da nas miselno in psihično zaposljujejo od začetka do konca drame. V precejšnji meri pripomorejo k napetosti odlični dialogi, posebno med Jermanom in župni-kom v tretjem in petem dejanju. Bistvo drame je boj zo-per hlapčevstvo in vsa zgodba se koncentrično veže na ta problem. Cankar jo obravnava sintetično; pred nami se vrste vse faze razvoja, brez retrospektivnih posegov in vrinkov, ki bi pojasnjevali potek dejanja. Zunanji, realni čas, to je tisti, ki ga presedimo v gledališču, traja približno tri ure, notranji, to je čas v dejanju samem, pa je razpet med državnozborskimi volitvami (14. maj 1907) in božičem (točno: tri dni pred svetim večerom), dolg približno sedem mesecev. RealistiČno snov je Cankar preoblikoval po zakonih svoje umetniške osebnosti, svojega pogleda na življenje in svet. V Cankarju je bila širina , v njem je bil svet, ob katerem so tJobile njegove podobe občečloveško globino. Iz drobnega dogodka govori celotno življenje, tako da pesniška podoba lahko postane simbol. To globlje pojmovanje resničnosti vidi v pojavih, kar je bistveno. Rezultat te koncepcije so osebe v Hlapcih, ki predstavljajo tipe slovenske družbe, zastopajo ideje, so torej simboli. ^Cankarjeva dramatika nam je šele dala prve resnično žive in za naše življenje simbolne figure*1 (Vladimir Pavšič: Pogled na slovensko povojno dramo, Ljub-ljanski Zvon 1939, 266). Prof. Bratko Kreft je imenoval ta simbolizem posebni Cankarjev dramatski realizem, »ki je že po stilu jezika in dialoga zmeraj nekoliko dvignjen nad obi-čajni realistični dialog realistične dramatke.« (Dr. Bratko Kreft: Fragment o dramatiki slovenske moderne, Socialistična misel 3/1955, 172). Simbolizem ni v gledališče vnesel tehničnih inovacij, marveč vsebinsko. Obdržal je realistično sceno, k'i je tudi v Hlapcih popisana pred vsakim dejanjem in ustvarja videz resničnosti. Tako beremo v začetku prvega akta: «-Na vrtu pred županovo krčmo. Na desni prijazna 'nela hiša z majhno verafldo. V ozadju zeleno pobarvan nizek plot, za plotom cesta. JN"a levi v ospredju majhna lopa. Mize pod drevjem in na verandi.« Kakor v drugih delih je uporabljal tudi v Hlapcih bi-blijski stil in biblijsko metaforiko, ki je polna simbolike. *Včasih so to samo citati, ki spominjajo'samo po obliki na (Nadaljevanje na naslednji strani) 08 DGLU KOMISIJE ZA KULTURMA VPRAŠANJA Vedno stara pesem O delu Komisije za kulturna vprašanja pri Univer-zitetnem odboru in vlogi, ki naj jo odigra v kulturnem življenju študentov, se je že precej pisalo In govorilo. Vendar lahko vedno znova in znova ugotavljamo, da se stanje kljub tolikemu govorjenju do danes še ni mnogo spremenilo in da delo te komisije še vedno poteka po starih, že nekoliko zvodenelih poteh. Iz leta v leto se ponavlja stara pesem: novo ustanovljena komisija se nekaj mesecev ne mo/e znajti, nato dela nekaj časa čisto v stilu starih, tradicionalnih oblik dela in ob koncu leta spet obnemore. Ob vsem tem ostane le tola-žilni refren, uspehi, ki so jih doma in na tujem dosegle posamezne študentske kulturne skupine. Vendar je nujno, in nove oblike dela študentske organizacije to tudi zahtevajo, da končno Komisija za kult^rna vpra-šanja le najde pravn pot do Študentov In njihovlh te-ženj po kulturnem izživljanju. Danes zahteva družba od univerze, da vzgaja razgledane intelektualce, ki bodo znaili začutiti vse nove ideološke, kulturne in druge vzgibe v ne-nehnem presnavljanju in pre-livanju našega življenja, inte-lektualce, ki naj bl s[ med svojim univerzitetnim študijem formirali svoje poglede i« od- nas do vsega našega družbene-ga" dogajanja. Ker je kulturno živlljenje v nekj druižbi neizo-giben odraz ekonomskega in duihovnega potenciala te druž-be, je nujino, da postane eno najbolj funkcionalnih sredstev za izoblikovanje nazorov, men-talitete, pa tudj ideologije šir-ših množic. Človek, kj začuti neko vrednost ln bogastvo oa prodiranju v besedno, glasbe-no, likovno, filmsko in druge umetmosti, ki so odraz družbe-nega življenja, s\ ob tem nujno bogati in gradi svoj miselni, čustveni in idejni svet. Vsak inteHektualec, pa naj, bo po svoji študijski stroki še tako daleč od splošnih huananistič-nih ved, bi ob taki splošno kulturnf vzgoji pomenn v naJi druibi važen člen v njeni eko-nomski in ideološk} preobrazbi. Na žalost moramo ugoioviti, da je univerzitetni študij danes še precej daleč od teh osnov-nih principov družbene vzgoje. Poglabljanje v ozke strokovne probleme zabriše študentu ^ še tisto osnovno hotenje po neki splošni družbeini razgiledanosti. Zato b i morala študentska orga-nizacija kot politična sila rav-no na tem področju razviti ši-roko ln učinkovito dejavnost. To se ob mnogih akcijah ZSJ v smeri ideološke vzgoje štu-de-ntov že lahko zatuti, vendar ima splošna kulturna vzgoja ob tem še- vedno pečat nečesa se-kundarnega, neče«a, kar nl ravno nujno potrebno. Ravno tu bi morala kulturna komisi-ja, ki dela ob univerzitetnetn odboru, odigrati pomebno vlo-go kot usmerjevailec in organi-zator kulturnega življenja štu-dentov. Ob vsem tem pa se srečamo spet s starim problemom, ki se vleče že nekaj let nazaj. Vsa dejavnost Komisije za kulturna vprašanja se je namc&č do sedaj v glavnem kazala v tetn, da je koordinirala delo in na-stope posameznih kulturnih skupin,, pripravljalia dogovore za gostovanja in gostovanja sama ter razdeljevala finanČno pomoč skuptoam. Vsekakor je to zelo važno področje dela in je tudi potrebivo, da ga oprav-lja neki centralni organ, v katerem so zastopniki vseh kuitura^jh skupin. Lahko tudi rečemo,' da se je kulturna koml-sija ob* teh svojih prizadeva-njih že precej afirmirala in da je danes avtoritativen usmer-jevalec dela pasameznlh kul-turnih skupin. To potrjuje tudi dejstvo, da komisija z njimi tesno sodeluje, da gre vse pla-niranje nastopov in gostovanj preko nje in da ža dokaj uspešno sodeluje s kulturnimi skupinami drugih jugoslovan-skih univerzltetnih središč. Vendar jo vse to drobno orga-nizacijsko administrativno delo toliko obremenjuje in toliko hromi njene rooči, da se ne moreposvetlti tistl svojiosnov-ni nalogi in dolžnosti, prodretl s kiulturno vzgojo med študen-te, ki žive na univerzi, pa &o kljub temu zelo daleč od naše-ga kulturnega dogajanja. To ie končno razumljivo, saj od do-sedanjega študentskega kultur-nega žlvljenja niso dobilli skoraj nlčesar, ker jim ne nudi tega, kar bi jim s svojo že doseženo kvaliteto lahko. Nujno je, da vse to koordina-cijsko in administrativno d&lo, ki ga terja uspešno deflovanje kulturnih skupin, opravlja nek organ, toda področje dela Ko-misije za kultuma vprašanja bi moralo biti drugje, bolj ne-posredno med študenti, po združenjih, po študentskih do-movih, po pokrajinskih klubih, povsod, kjer živijo «in deilujejo študentje. Razmere na univer-zj in delo študentske organiza-cije nujno terjajo neko pre-osnovo tudj na tem polju dela in prav bi bilo, če bi tako pre-osnovo tudi čimprej Izvedli, slc«r se bomo prihodnje leto spet znažli pred lstunj pro-blemi. Tudi med študenU, Kj so r-t objektlvnifa ali subdektivnih vzrokov ostali Izven študent-skih kulturnih skupin, je čutlti zanimanje in voljo do kakrš-nega kofii kulturnega udejstvo-vanja. Mnogi posamezniki, za katere študentska organlzacija morda niti ne ve, delajo doma na terenu, na vasl. Drugi se po-skušajo s kulturnim delom Po pokrajinskih klubih. Po fakul-tetah, kjer je morda v zdru^e-nju sposoben referent za kul-turna vprašanja, sp«t iščejo oblike dela, s katerimi bi pro-drli med študente. Morda bi cmen ili Medicinsko fa^kulteto, kjer pripravljajo nekak kuitur-ni teden, s katerim bi pribli-žaJi kulturno vzgojo študentom. Nekaj podobnega pripravljajo tudi pravniki. V Studentskem naselju so letos ustanovili svoj pevskj zbor, ki sicer nima kakšnih visokih ciljev, vseeno pa jasno kaže, da s[ študentje žele zadostitve v kuUurni de-javnosti. Študentje - literati, likovniki, glasbeniki si želijo neke organizirane skupine, kl bj zadostile njihovim hotenjem in željam po smotrnem izobra-ževanju ali enotnem nastopu. Vendar so vsi ti pojavi sti-hijski, neorganizirani, nlkogar ni, ki bi jlm da] pravo podobo in predvsem pravo vsebino, Izražajo pa le, čeprav v precej medli in neizdelani obliki, ho-tenje in voljo študentov po kulturno-umetniškem življenju. Vsa ta posamezna prizadeva-nja, ki bi si ilahko ob primerni podpori pridobila širši krog študentov, pa gredo mimo Ko-misije za kuHturna vprašanja in njenega dela. Res je, da je to področje dela sila težavno, da terj,a mnogo prožnosti, samostojnosti in predvsem iskanja novih oblik, vendar to ne bi smelo biti opravičilo dejstvu, da se v tem pogledu ni do danes še sikorag nH6esar storito. Nekaj nastopov študentskih skupin za študente (tl so rxa žalost sila redki!), abonrna v Drami vn pa prepuščeoa iniciativa posamez-nim študetom, naj hodijo (ali pa tudi ne — kar je skoraj po-gosteje) na posamezne kultur-ne prireditve, to vsekakor ne more opravi'čiti delovanja Kul-turne komisije. Tudi ga ne mo-rejo opravičiti kvaliltetni do-sežki posameziniih kulturnih skuplm doma in v tujini, saj študent, ki v teh skupinah ne aodeluje, nima od tega prav ni-česar, razen zavesti, da so nje-govi kolegi uspell, poleg tega pa so' ti uspfehi plod požrtvo-valnega dela posameznih sku-pin in njenih čilanov. Morda bo osrednji študentskl kulturni festival, kl naj bi ga redno prlrejali vsako l&to, ve-lika pViložnost, ^približati kva-liteto študentskega kulturnega dela, ki je nesporno precejšnja, ostalim študentom. Kulturna komisija se je priprav za Hetošnji festlval, ki bo predvi-doma od 10. do 22. maja, resno lotila v tesnem sodelovanju s š>tudentskimi kulturnimh sku-pimami. Akademski pevski zbor Tome Tomšič, Akademski pev-ski zbor primorskih študentov Vinko Vodopivec, Akad. folklor-na skupina France Marolt, Aka-demski plesni orkester, Aka-demija za igralsko umetnost, Akademija za glasbeno umet-nost, vse te skupine že pridno študirajo in pripravljajo sarno. siojne programe v okviru festi-vala. Osrednja prireditev naj bi bila 21. maja, na katerj bi so-deilovale vse te skupine z iz-branim programom, proslava sama pa bi bila posvečena in Izvedena v oloviru proslav 40-letnice ?IPJ in SKOJ. Vendar oo treba pazitl, da se n« b6 zgodilo tako, kot lansko 1&U>, ko je bii festival študentski le v toliko, ker &o na njem sode-lovale študentske kulturne sku-pine. Ob izvedbi festivala bi bilo treba resno razmisliti, kako pritegniti vsaj k pasivnemu scdelovanju čim več studentov in ob tej priliki vzbuditi nji-hovo zanimanje za študentsko kulturno dogajanje. Le tako bl dosegel festival svoj osnovni namen, da bi iz leta v leio po-stajail kivalitetna in kvantitetna manifestacija študentskega kul-tumega življenja, da bi tudi v slovenskem kulturnem življenju pomenil kvalitetno in uspešno prireditev, na drugi strani pa tudi zajei zanimanje in sode-lovanje študentov, ki danes stoje ob strami kulturnega do-gajanja. Ob slabostih deiia Komisije za kulturna vprašanja bi bilo krivično, če bi Sli mimo uspeš-nih prizadevanj kulturnih sku-pin in Ijudi, ki tam delujejo, za kar pa ima tudi komisija določene zasluge. Obširen pro-gram nastopov doma in na tu-jem, ki ga pripravljajo pred-vsem oba pevska zbora Wi folklorna skupina ter niz uspe-hov, ki so jih v Hetošnjem študijskem letu te skupins že dosegle, so brez dvoma tudi BOŽO L^VEC: Utrujeni oblaki Oblaki so ogmili sive plašče in posedli po terasi neba~ Kat starci v kavarni papijejo čašo madrine in tanca, govore o spominih in na>to utrujeno d/rsajo pod svetilkami zvezd do posteij za zid-ovi gora. Tako se žbiroifo dan zn dnem in še V pedu, gospodje.« Se vedno je bil nepremičen. Eeden od tujcev je stopil k mizi in dvignil pogodbo. »V pol ure bom zapustil hišo. TaKrat se lahko vselite ali pa boste. jutri dopoldne našli ključ pod predpražnikom.« Zdi se mi, da jih pri odhodu ni niti pogledal, čeprav zaradi lesketanja njegovih očai tega ne bi mogel trditi. Potem sem videl, da je opazoval šerifa, opazoval ga je že nekaj minut in po-tem sem tudi opazil, da se mu je telo stresalo in trzalo, kakor stara trepetlika, čeprav so bile njegove roke na mizi nepremične, kot dva kosa gline. »Torej ste ga pustili oditi,« je dejal. »Res je,« je odvrnil šerif. »Toda bodite brez skrbi, gospod Pritchel. Ujeli ga bomo.c »Kdaj?« je vprašal ^tarec. »V dveh letih? Petih letih? Sestih letih? Star sem štiriin-sedemdeset let, pokopal sem svojo ženo in štiri otroke. Kje bom jaz čez deset let?« »Upam, da tukaj,« je dejal šerif. »Tukaj,« je dejal starec. »Ali niste slišali, kar sem pravkar dejal tistemu možakarju, da bo biša njegova v pol ure. Sedaj sem lastnik tovornega avtomobila; imam denar, ki ga lahko porabim in nekaj. za kar se ga splača porabiti.« MED MLAMMI LIKOVNIMI USTVARJALC! ŽIVLJENJE V TIŠINI Razrita Poljamka cesta s svojo znano rdečo hišo v porrHadanskem dežju. Nič kaj prijetni znanilci no-vega, bvdečega se življenja vned mestnimi zidovi. Dež iz-pira nekoč rdeče črke na tabli iz luknjičavega kamna, ki te zmoti ob pogledu na arhitek-tonsko umirjenost gimnazij-skega poslopja, kjer je AKA-DE^/llJA UPODABLJAJOČIH VMETNOSTI. Z mešanimi ob-čutki sem prestopil njen prag. Leva polovica, te sicer prostor-ne hiše, $e torej kraj, kjer ustvarjajo mlade roke, ki pre-polne čopičev in dlet drse po papirju, lesu, kamnu in vdah-nejo življenje mrtvi priradi. Na hodniku te pozdravijo stari zna-vela zlasti beograjska, saj je razumljivo, če pomislimo na močan južnjaški temperament, ki tu prevladuje. Sedaj pp, se je tudi ta precej umirila, kar gre na račun dejstva, da štu~ dira precej študentov iz juž-nih republik na zagrebški in Ijubljanski akademiji. Z diplomo v žepu se znajde mladi umetnik na cesti. Konec je usltug, ki mu jih je nudila akademija: material za dobro ocenjena dela, plačan model in — kar je najvažnejše — svo- boda in prostor za umetniško ustvairjanje. Sedaj pa se mora navadno zatposliti kot profesor risanja na srednjih šolah, kar krade neverjetno mnogo pro-stega časa. Razen tega je tre-ba misliti tudi np, sprejem v Drustvo likovnih umetnikov. Pogoj je ugodna ocena oziro-ma sodelovcmje na letnih dru-štvenih razstavdh. Objektivne možnasti za uvelj&vitev torej so, toda treba je trdo delati, da jih lahko izkoris&iš. Vse pa za-visi od umetnvka samega, kajti na akademiji ni več prostora zcmj, pa tudi v Dru&tvo si fe treba vstop priboriti. Mimo-grede sem se pozanimal za okoliščine, ki so privedle do tega, da ni bila letos Prešer-nova nagrada podeljena nobe-nemu Ukovniku. Vzrok temu ni bilo morda pomanjkanje kvalitetnih del, pač pa je oce-njevalna komisija lahko ugo-tovila, da so študentje pripra-vili za ta pomemben izbor v glavnem že prej, ne le v ta namen izgatovljena dela. To premajhno zanimanje in pri- zndeva.nje je smatrala komisi-ja za upravičen vzrok, da se med štirimi prijanljenci ni od-ločila za nobenega. Prav je, da spregovorimo tu-di o željah in načrtih mladih Ukovnikov. Zeleli bi razUriti svojo vsakoletno interno raz-stavo, tako da bi prikazali svo-ja najboljša dela tudi letošnji in vsi povojni absolventi Ijub-Ijanske akadermje. Prtw bi bi-lo, da bi se organlzirala v po-dobnem okviru tudi stculna zbirka. Toda tu je zopet vpra-šanje prostora in še marsičeea drugega... Stvdentje so prihajali in od-hajali. Eni v atelje, drugi v bo-gato knjižnico nekje v višjem nadstropju. Ko sem zapuščal akademijo, je spet vladala ti-sta negotova tišina. Z očmi brez zrkla so strmele v dalja-vo stare grške skulpture, In vendar sem občutil nekaj po-vsem drugega kot ob prihodu: iz te tišine veje življ enj e , le spoznati in zavesti se ga je trebci. A. Bassin DVA SHAKESPEAREA V letošnji razgibani sezonl pomeni eno največjih in najpri-srčnejših doživetij za leta na-zaj in gotovo tudi za vnaprej gostovanje angtteškega gledali-šLa OLD VIC s Shakespearovim Hamletom. Tri, vselej nabito polne predstave in frenetično navdušenje občinstva, ki se je gostom dolgo z burniim pk>-skanjem zahvaljevalo za redek užitek gledaUiške popolnosti pričajo, kako nam je blizu in razumljivo podajanje angležkih gostov. Prava umetnost pač ne pozna omejitev — niti časov-nih, niti krajevnih, niti jezi-kovnih. Ceprav so recitirali svoje verze — brez patosa In ostalega, tako pogostega ln obe_ ¦ nem tako zelc^ neužitnega ro-mantičnega balasta — v težje razumljivi shakespearovj an-gleščini, so nam vendatfle govo. rili v jeziku, ki smo ga vsi razumeli in ki nam je bil tako blizu, kot da bi se z odra glasil »naš« Hamlet, ki ga imamo v blestečem Zupančičevem pre-vodu. Aristokratsko ponosni, na vi-dez krhki mladi danski kralje-vič Johna NevilUa nam je razo-del Hamleta, kakršnega pri nas še nismo srečali kljub pogo-stim postavitvam te Shakespea-rove tragedije. — Igralka Judy Dench, izredno senzibilna in dekliško prosojna pojava, je iz znane scene biaznosti ustvarlla pravo majhno moj&trovino, kl je zlepa ne bomo mogli poza-biti. — Prav tako nam bo osta-la v spominu tudi posrečena figura prvega grobarja, ime-nitna pcdoba Ijudskega razglab. ljača. — Sploh Pa bi delaQi krivico celotnemu ansamblu, ki je brezhibno vigran, skrajno discipliniran in mojstrski, tako v igr; posameznikov, kakor tu-di v ansambelski igri, • če bi pripisbvali zasčutno zrviža. V naj-lepših predellih Jugoslavije so tj odprfe vrata do vseh mogo-čih zanimivosti, od turistilčnih, umefcnostnih pa vse do našiti veli-kih lindustrijskih objektov. In 'kljub temu je tako majhen odziv študentov, ki nikoli ni-majo preveč denarja in radi potujejo. Ko je bila Počitniška zvezia UEtamoVljena, si je zadala za cilj, da bo vključila v svoje vrste člm več študentov. Pod geslom >Spoznaj svojo domovi-no-t so &H n,a delo, ki je bilo že od začetka polno ovir. Precej je bdlo študentov, ki po priho- du na univerzo niso prenehali delovati v tej organizacij i na srednji šoli. Dejansko so toili izclirani tako od ene, kiaikor od druge organizacije. V študent-ske vrste jih je bilo "težiko ppi-dobiti. Poleg tega je bila veli-ka težava pri delu razbitost po fakultetaih. Tretji problem so odhod,i študentov na inozemske prakse, k; Selajo globoke braz-de v tej organizaciji. To se sliši malo čudno, a bo kar dr-žalo. Kljuib vsemu temu pa ne vi-dimo razlogov za tako porazno stanje v organizaoiji. To so problemi, s katerimi se sreču-jejo vse študentske organiza-cije, pa je kljub temu drugod precej dru@ače. Edini izhod &z t&ga stanja je. verjetno v tem, da se ..odgovorni ljudje sestane-jo, ponovno skližejo občni zbor in postavijo organizaoijo na trdnejše temelje. Po vseh fa-kultetah naj bi določili ljudi, ki se za to zainimajo. Tii bodo v povezavi z Univerzitetnlm odborom prenaišali del0 na po-samezna združenja. Seveda or-ganizacija ne bo prodrla, če se za stvar ne% bo resneje zavzela. Študentje morajo vadeti, da delajo in da hočejo s tem po-ma©ati vsem onim, k| bj radi spoznali bližnjo in daljno oko-lico. Brez dvoma bo v začetku težiko, prepričani pa &mo, da drugič študentov ne bo treba prositi, naj se pridružijo. Izde_ lati je treba zanimiv prograra dela in se ga tudi držati. Če-prav v majhnem številu, orga-nizacija mora delovati in po-kazati, da živi. Trenutno je rešen tudi problem prostora in upam, da bo tako tudi ostalo. Lan,i so zaradi preureditve uni-verze ostali brez prostorov in tudi v tem je precejšnja krivda za slabo delo. Program potovanj, ki jih na-merava prirediti Počdtniška zveza, je bogat in zelo lep. Organizirati nameravajo krož-no potovanje po Jugoslaviji od Ljubljane do Skoplja, nato od Skoplja preko Ohnida v Mavro-vo, Peč in nazaj v Skoplje. Od tu v Črno goro in k morju, v Dubrovnik in ob obali spet domov, seveda z vnnesnimi po-stanki v vseh večjih obmorskiii m^stih in letoviščih. Vsakega udeleženca siane to dvajset-dnevno potovanje samo 8000 din. (Za primer samo to: penzion v Dubrovniiku stane 2000 din.) Poleg že naštetih ugodnostl naj povemo še to, da ima Po-čitniška zveza svoj© postojanke tudi v Zadru, Puli, Medveji, Ankaranu, Lescah in na Sred- njem vrhu nad Martuljkom. Studentom pnijporočamo pred-vsem slednjo, ki je odprta vse leto in to po z«lo nizkih cenah za člane. Prav tako pa &o raz-ne ugodnosti tudi če sam po-tuješ. V vseh večjih mestih so na razipolago prenočiišča in prav tako tudi prehrana. Ce Pa se na to ne zaneseš, si lah-ko izposodiš šotor kar pri Urii-verzitetnem odboru Pačitniške zveze in odpotuje«. Z ozirom na vse to smo pre-pričani, da se bo stanje v žtu-dentski Počitniškd zvezi kmalu izboljšalo, posebno še v o^gani-zacijskem smislu. Treba je vključiti 6i:m Več ljudi v delo, kajti čim več t>o Ijudi, tem boljša bo tudi materialna baza jn s tem tudi potovanja. Vsem interesentom povemo, da s» v to organizadjo lahko prijavijo vsaik torek in petek od 12,30. do 13,30. ure v pRostorih Počit-niiške zveze na Unlverzfi, Trg revolucije I. nadstropje desno. PREDSTAVLJAMO VflM STUDENTSKE ŠPORTNE DELAVCE Nisem pričakoval toliko zanimanja V želji, da bi naše študente kar najbolje seznanili s telesno-kulturnim udejstvovanjem na univerzi in zla-sti že na fakultetah, bomo odslej v vsaki številki pred-stavili enega izmed številnih študentskih športnih de-lavcev. Za začetek smo prosili tovariša MIRANA PO-RENTO, študenta medicine, naj nam pove nekaj iz nje-govega triletnega dela na medicinski fakulteti. Povemo naj še to, da so študentje medicine lahko vsem za vzor v tcm, kako je treba organizirati športno delo. Kako dolgo se ukvar-Jaš z organizacijo športa na medicini in kako to, da si se za io odločil? V sekciji za šport in športno medicino delam že tri leta. No, saj to niti ni tako doflgo. Na-vadno &e čiovek odloči za funkcionarski posel šele na stara leta. Prj meni pa je bilo drugače. Predno sem se vpisal na fakulteto, sem bii tudi sam aktiven športnik, poitem pa, gojiti aktiven šport in Studi-rati medicino, je pa le malo hudo. Še v glmnaziji sem se navduševal za atlietiko, za ka-tero pa žal na univerzi. ni po-gojev. S kolegi smo se po utrujajočih vajah večkrat po-gavarjali o športu in. videl sem^ da si tudi onl želijo športnega razvedrila. Zato smo ustanovi-li v okviru strokovne sekcije še športno sekcijo. In tako se je začelo. Če pa enkrat začneš, pa je tudi težko nehati, Kakaien je odziv štu-dentov - medicincev v športnem življenju? Clovek ne bi pričakoval ,toli-ko zanimanja, kot so ga poka-zali. To se najbolje vidi iz tega: najprej smo imelli enkrat na Ieto nekak športni dan, združen z raznimi tekmovaaji. Lani pa je to preraslo v šport-ni teden, v katerem prlrejamo uspel© tekme v odbojki, koišar-ki in ostalih športih. Udeležba je bila dobra, saj ]> aktivno sodelovala skoraj polovica. štu-dentov, ostall pa so bili gle-dallci in navdušeni navijačl. Poleg tega pa imamo Se več let poLne telovadnice. Letos smo se zbrali v eni, ki pa zadoš-ča za vse prejšnje. Vadba je svo-bodna, vsak vadi, kar ga ve-seli, saj nam gre za čisto re-kreacijo. V toliko se letošni« vadba razlikuje od lanske, ko smo gojili predvsem .odboijko, orodno telovadbo in konialli tečaj iz jiu-jitsa. Kakšne cilje si si za-dal v svojem organiza-cijskem delu? Predvsem želim, da bi zajeli športno dejavnost na unlverzl kar najbolj ixa široko. Vem, kako je študij naporen, sam pa vidim pri svojem, kako veliko vlogo igra pravilno športno udejstvovanje v flzičnem in psihičnem razvoju človeka. Prav v zadnjem času smo za-čeli študentje z novo obHiko udejstvovanja. Pomaganio nam-reč v špontnih društvih. Mi-slim, da je to izredmo važno, 'saj bodo tako številni športni-ki pod stalno kontrolo, nam pa to v praksi zelo pomaga. Poslovili smo se od prljazne-ga kolege z željo, da bi še nadalje tako uspešno vodil športno dejavnost na medicin-ski fakulteti, s čimer bo pri-speval velik delež k izpolnitvi našega športnega programa. Kolegi pa mu bodo hvailežni, saj je dobro razvedrilo stimu-lans za uspešno deio. Študentje košarkarji uspešni v Franciji ™ekako pred letom dni smo imeli v Ljubljani v gosteh štu-dentske reprezentance Bolga-rije, Ceškoslovažke, Francije in Jugoslavije, ki so se pome-rile rned se>boj v zelo zanirni-vih borbah in slataem vreme-nu. Takrat so naši žtudfentje pripravili Ijubiteljem košarke vellko veselje, sa.i so prema-gali vse nasprothike in zasedli prvo mesto. Ta uspeh je zmanjiševalo dejstvo, da Bol- gari niso nastopil? v polni za-sedbi. Zato je razumljivo, da je bilo prav letos dorna in v tu-jini veliko zanimanje za letoš-nji študentski košarkarski če-tveroboj. Posebno še, ker so med tem nekatere reprezen-tance požele vrsto lepih uspe-hov. Francozi so uživali pred-nost domačega igrišča in ob-činstva, kar pomeni izredno podporo. Bolgari so brez dvo-ma, •nastopili kot glavni f avo-riti, saj njihovo moštvo sestav-ljajo igralci Akademika, lan-skega finalista v tekmovanju evropskih prvakov. Tako za naže študente ni kazalo naj-bolje, posebno še z ozirom na zelo slabe priprave, ki so jih imeli. Dvakrat tr^ning v telo-vadnlci in ena trening tekma res ne iriore biti dovolj za ta-ko tekmovanje. Na pot so odšli pod vod-stvom zveznega kapetana Ale-ksandra Niikoliča in predsed-nika Zveze študentskih šport-nih organizacij Janka Popo-viča igralci Olympie Daneu, Dermastia, Jelnikar, Kandus in Kristančič ter Djurič, Mi-nja, Kontič, B. Radovic in R-Radovič. Pridružil se jim je tudi mednarodni sodnik Ste-van Colovič. Zaželili smo jim čim več uspehov, sami pri se-bi pa smo mislili, da vsaj ne bi bili potražemd z veliko razliko. Vendar pa nas naši košar-karji tudi takrat niso razoča-rali. Z vsem svojim znanjem in borbenostjo so se vrgli v borbo in pokazali, kako se zna-jo boriti. Že takoj v prvi tek-mi sta se srečali Bolgarija in Jugoslavija. Tekma je bila od začetka do konca poslastica za košarkarske gurmane. Odlična tehnika obeh ekip in bliskovi-te kombinacije so spravljale na noge temperamentne Fran-coze iz Toursa. Naši igralci so vodili ves prvi polčas, nakar so takoj v začetku drugega na-valili fizično močnejši- Bolga-ri in rezultat izenačili. To pa ni prizadelo naših igralcev, ki so z odlično kolektivno igro porazdelili vse nisiprotnikove akcije. Sodnikov žvižg je kon-čal zanimivo srečanje, v ka-teTem so zmagali naši igralci z rezultatom 74:71 (34:27). Po-sebno razveseljivo za nas je dejstvo. da so ta veliki uspeh dosegli igralci Olympie: Daneu in Kandus po 16, Jelnikar 15. Kristančič 14, Dermastia 10 ter Djurič 4 in Radovič dva koša. Seveda je bilo med doma-čimi gledalci največje zani-manje za sreč.anje med Jugo-slovani in Francozi, ki ie bilo na sporedu naslednji dan. Ju-goslovanski košarkarji so tudi tokrat pokazali. da njihov uspeh prejš.nji dan ni bil slu-čajen. ampak izraz tehničnega in taktičnega znanja. Frarico-zom ni pomagalo domače igri-šče in domača publika, igrišče so morali zapustiti poraženi. Rezultat na semafor.iu ie po-kazal 57:35 (23:20) v korist Ju-goslovanov. Tudi tokrat so se naši igralci predstavili kot iz-enačeno moštvo. Koše pa so dosegli: Daneu 18, Jelnikarl4, Dermastia 12, Kandus 6, Kri- stančič 5 in Radovič 2. Tako vidimo, da so tudi v drugi tek-mi nastopili predvsem igralci Olympie, kar nam povsem upravičeno vllva upanje, da bodo naši študentje letos po-novno segali po naslovn držav-nega pravaka. Istočasno nas zastopa v ino-zemstvu tudi druga košarkar-ska eki-pa, sestavljena iz igral-cev Olympie in Ljubljane. — Tudi to je ekipa ljubljanskih študentov, sodelujejo pa na turnirju v Liegu. Na tem tur-nirju sodelujeta poleg doma-činov še ekipi Antwerpna in reprezentanca Varšave. Žal pa naša mlada ekipa ni tako uspesno opravila svojega de-la kot študentska reprezcntan-ca. Obe teikmi so izgubili. Pro-ti Antwerpnu 41:48, proti re-prez-entanci Varšave pa z 52:62. Igralci rokometa, vaš čas je prišel Ko smo lansko jesen videli, s kakšno vnemo so se študentje, igralci rokometa lotili dela, da bi to Iepo igro posredovali ostalim kolegom, smo bili prav prijetno pre-senečeni. Kazalo je, da bo ta sicer mladi klub kmalu postal eden vodilnih tako v kvaliteti, kakor tudi v množičnosti. Resno so trenirali in se pripravljali na tek-movanje, katerega so tudi uspešno zaključili. Na tre-ningih je bilo toliko igralcev, da je bil trener večkrat v zadregi. Ko bi šlo vse tako naprej, bi imeli letos naši igralci odločilno besedo tudi v višjem tekmovanju. Prišla Pa je jesen in kaže, da je bila to jesen tudi za igrallce rokome-ta in za ves kJub. Medtem ko so se vsi klu-bi borili za kak prostor, kjer bi čez zimo lahko trenirali, so ee rokometaši tiho umaknili s športnega dogajanja. Res je,, da je bilo zelo težko dobiti pro-stor, vendar mislim, da bi lahko dobUi telovadnico vsaj za enkr,ateilo malce žal. Videl je, da smo tudi mi tujci. Ko človek v Zvezni nemški irepubliki bpazuje odnos doma-čimov do tujcev, se mora ne-hote žialostno nasmehniti ob spominu, kako, morda celo preveč prijazni so njegovi ro-jaiki v domovini do gospodov inozemcev. Sicer so rninili časi, ko je pred Slanom truma ob-čudovalcev fascinirano strme-la v avtamobile z inozemsko tablico, toda Ijudje še vedno poikažejo več prizadevnosta v občevamju z inazemcem kot pa s svojim sodržavljanom. Vse to pia ima svoje vzroke. V Zahodni Nemčiji je dames toliko tujcev — s tem izrazom ne mislim Ijudi, ki so prižli tja na zabavo, temveč tiste, ki so na kakiršenkoli način, legal-no ali ilegalno, šli tja za za-služkom, za sirečo, za boljšim življenjem — da bo \n dotok tuje delovne sile kmalu začel ogrožati nemške delavce. Zaen-fcrat sicer še ne gte za vpraža-nje prestiža, ker bo nemški de-lavec nuj.no imel prednost pred tujirn, toda tudi nemški go&po-dairski potenciad, ki mu je bil v letih vzpona dotok tuje, re-lativmo poceni delovne sile do brodošel, je začel nekoliko upadJati in prve posledice se že pojavljajo. Prve premogovne krize so Nemci doživeli že tedaj, ko so vvestfalski rudniki zmanjševali plače iin odpuščali delavce in ko so tedne in tedne ostajali ogrornni kupi premoga nepro- dani. In ni bilo trefoa dolgo ča-kati, da se je razneslo: »Tegta so kirivi ti prekleti tujei!« Kaže, da se nemška vlada že nekoliko-kesa, ko je dopustila, da je Nemčija postala »evrop-ski emigrantski raj« in da se ta prijetna in še pred nediav-nim materialno koristna gloirio-la lahko spremeni v buimeraing. Po drugi strani pa si kot otrok, ki se gire slepe miši, ne more kaj, da ne' bi tega stanja ob-držala. V netkem kiosku na miin-chensiki železniški po«taji me je zibodel v o^či čtasopis z na-slovoon Sloibodna Hrvatska. Ker zanj še nikoli nisem sli-šal, sem si ga poibliiže ogledal in takoj nato opazil v desnenti zgornjem robu «-zakletviu*<: Kot pošten iin veren Hrvat se za^- klinjam, da bom storil in žrt-voval vse za to, da bomo pri-pravljemi, ko bo nJastopil Ve-liki Trenuteik... Poleg tega časopisa so ležali podobni, v raznih jezikih, s prav tako zve-nečimi naslovi: Demokracija v elksilu, Svoboda in meč itd. Ko sem v Stuttgartu pre-nočevtel v isti sobi z otožnim Dalmatincem-emiigrantom, sem o tem izvedel več. Nemšika policija izdaja em,igranto;m dve vrsti potnih listov: tujski in intennacionalni potni 1'ist. — Imetnik tujskega potnega lista je prisiljein v neke vrste kon-fiinacijo, kajti vsak teden se mara javljati nta potliciji, da mu ga podaljšajo, poleg tega pa nikdar ne ve, kdaj mu la-hko odrečejo azil. Ce se hoče, vsaj forrnalno, iz- eaačiti z nemškim državlja-nom, si mora naib«avi'ti inter-nacionalini potni list. Tega pa bo dobil sarno na priporočilo emigrantske cw-ganizacije. Za to pa mu ni treba skirbeti. To zanj opravijo drugi. Nekega dne je Dalmatiinca na delovišču obiskal negovan, eleganten gospod in ga v lepi hrvaščini vprašal, če je že član te i.n te emigrantske or-ganiizacije. Ko mu je odgovoril, da ni in da tudi nima namenia, mu je nadvse ljubeznivo raz-ložil, da bi bilo morda kljub temu dobro, če bi se vpisal. Dobil bi intennacionalni potni list, »ipa tudi sicer...-«. Tia «-si-cer« je bil nadvse pomenljiv. Dalmatinec je o njem že pre-cej slišal. Po nekaj dneh se je vdal, zdaj je član in redno Dlačuie članarino. ki ie zelo. «-Ne verjamme ti. Pa tudi, kaj če o tej moji nameri zve-do, oni!.. .*> Potem so tu še Madžari, Po-ljaiki, Vzhodni Nemci, Grki, pa Italijami, najnižji med niajniž-jirai, ki sicer niso pobegnili v Nemčijo ,pa se kljub temu na-zivajo za emigrante. Večina južnjakov je odšla v Nemčijo pač moaiarhisti. Mi nismo • severa.*1 Velik del Nemcev govori o njih z zaničevanjem. Dobro-dušni Herr Mayer, bančni uradnik (imel je samo dve, na vsak način zelo zajetni in dra-gi knjigi: sveto pismo in po-ljudno razpravo o spolnih pro-blemih, z izvirnimi fotogmfi-jami, vse pravice pridržane) mi je zaupal: -Italijani so izdajal-ci, že v dveh vojnah so nas iz-dali. Slabi vojaiki in brez di-scipline. Glasno, blebetavo ljudslvo. In česen jedo.« Sploh je čudna ta nemška dužia. V široko razvitih gospo darskih možnostih kljub temu neverjetno utesnjeni, povpreč-ni Nemec v časopisu najraje prebira osladne zgodbe o škan-dalih že davno premimilih kraljev in princev (pri tem pa ne ve, kaj se dogaja v sosed-nji državi), prebira memoarje bivših nacističnih generalov, sanja o novem Volfcswag!niu, kakržnega ima sosed, zraven pa se ne more otresti nekakšnega TUJCI MED ARIJCI HRUPNA ŠTUDENTSKA ITALIJA Danes Uudira v Italiji 120 Mo 140 tisoč Hudentov. Samo v trikotniku Milano — Firence — Benetke je devet univerz pod okriljem države ali cerkve in lan-sko leto so v Piacenci odprli najmodernejšo agrofiom-sfco fakulteto v Evropi. Ni dvoma, da na več kot sto tisoč študentov oapade nekaj deset tisoč Fiatov 600 (morda tvdi kak Fiat 1100 ali športni tip Alja-Romeo). In še ena številka: število štipendistov na vseh uni-verzah ni večje od 4. odstotkov. Italija je ^Evropa in če re~ 6emo Evropa. razumemo s tem samo eno: lira je zaeetek in konec vs&ke žvvlj enjske filo-zofije in idealizem je največja sircmpot poslovnega človeka. Ali z dmgimi besedami: tam ni klasifikacije dela po este-tiki ali elitnosti, pač pa klasi-fikacija Ijudi po dohodkih. Za-to je danes ne samo v Italiji, temveč tudi v Nemčiji, študij luksus: na splošno je to ne-% rentabvlen, negotovo vlažen ka-pital brez garancije za njego-vo kompenzacijo. Samo ena pot -je-, da se dobi liro in zato odhaja na delo tisoče mladeni-čev, kamor koli kdo more. Tu-rizem je nenasitno žrelo, ki požira uradnike, vodiče, natfi-karje, šoferje, z eno besedo vse Usto, kar namesto da bi obte-ževalo državni proračun, pri-naša vse večje dohodke: več kot 50 odstotkov držannega proračuna izvira od turizma, 380.000 Benečan&v se hrani v dolarjih, frankih, markah in funtih. Italija daje vse in jem-Ije vse. To so samo trenutna za/paža-nja, toda ta do neke mere dik-tirajo življenje naroda in v go-tovem srnislu določajo tudi ka-rakteristike, ki veljajo za štu-dentsko življenje. Parma je manjše mesto (85 tisoč prebivalcev), nima niti popolne unvuerze, niti m/nogo študentov in ne bi mogli reči, da je življenje Uudentov v tem mestu težko. Nasprotno. Toda treba je upoštevati, da je to sevema Italija in da je ta pre-del, poleg Damke in še neka-terih evropskih dežel, središče najmaprednejšega kmetijstva in da na parmski univerzi študi-rajo otroci srednjih posestni-kov in dobro situiranih urad- nikov ter končno tudi to, da je Parma mesto, kjer so cene relatmno nizke. Na jugu je Bologna, v sosed-stvu Modena s svjpermoderno medicinsko fakulteto. Btudent-je potujejo na predavcmja z vlakom. Na relaciji Milcmo — Bol&gna — Fvrence vozi vlak makih dvajset minut; vlak je udoben, hiter, zalo ta vožnja na predavamje ni izguba časa, prej nasprotno^ Sicer pa se italijanski štu-dentje ne razlikujejo od štu-dentov drugod po svetu. Očit-no pa je eno: življenje smatra-jo za lepo igro; dajejo mu vse in ga zato tudi izkoriščajo do maiksimuma. Opazovalec dobi vtis, da je to nayvesele)ša aka-demska mladvna na svetu, ki najde svoje zadovoljstvo v le-pih oblekah, vožnjah z avto-mobili, v klubih in kavarnah. V Italiji se mladost ceni nad »se in zdi se, da tudi družba to podpira. Zivijo ponoči. De-laimik se prične med deveto in pol deseto uro zjutraj in konča ob 7. uri zvečer. Ta de-lovni čas velja tudt za fakul-tete. Za razliko od Nemcev (in do neke mere tudi nas) se le majhno število študentov samo vzdržuje. Do svojega sedemin-dvajsetega leta so neproduk-frkme osebe, ki predstavljajo znatno breme v družinskem proračunu. V primeri z naši-mi, so njihove štipendije ogro-mne — povpreČTio 30.000 lir. Na posebnih konkurzih jih do-bijo za eno leto le oni, ki so gimnatzijo koniali z odličnimi ocenami. Če šthpendist izpol-njuje pogoje, dobiva štipendijo dalje. Semestrov ni, imajo le navadno šolsko leto. Povpreč-na dolžina študija na fakulte- taJi je prav taka Jcot pri nas. Industrija in gospodarstvo ne vlagata v kadre na univerzi svojega kapitala, ker to zara-di hiperprodukcije diploman-tov ne gre. Solnina na unvverzah je ze-lo visoka, 30 do 50 tisoč lir letno, najrazličnejše takse pa zn&sejo skupno do 100.000 lir na leto. Privatma študentska soba stane od 3000 do 10.000 Ur, v »Casa del studente« pa 5 do 7 tisoč. Študent, ki sta-nuje privatno, uživa polno spo-štovanje stanodajalcev. Sluča/ji, kakršne srečujemo danes pri nas skoraj vsak da/n, so tam le redek primer. Poleg ostalih dn&vnih izdai-kov morajo imeti študentje 200 lir za zajtrk, približno enako za veierjo, 150 lir za kosilo, Uvko da skupatj z vožnjo, dga-retami itd. znese do 1000 lir na dan. Parma, Bologn-a in Modena so središča italijamskega ko~ munizma. In reševcmje štu-dentskih problemov v teh n\e-stih je v marsičem podobno nalemvu. Najzanimivejše med italijam-skimi študenti pa je njihova politična orientacija. Na uni-verzah nimajo uradno organi-ziranih strank. Vsak študent ima svo)o politično orientacijo, ali pa zagovarja politično ori-entacijo svoje družine: eno ali drugo pa je pripravljen braniti do krvi. Imajo pa centralno štwdentsko organizacijo. Zani-mivo je, da vod*braccianti*< s pla-šči preko rok; južno od Napo-Uja pa so otroci goli, jedo en-krat na dcm in milijoni čakajo na tisti srečni dan, ko bodo do-bili dovoljenje za izselitev. In liberalci pravijo na vse to: te razmere vodijo v propast. zelo visoka. Saj pa tudi gre v glavnern samo za člaruaono. Tiidi vodje stranke morajo od nečesa živeti. Povedal mi je svojo zgodbo. Ko je že nekaj časa poslu-šal govorjenje o krasnem, brez-skrbnem življenju v tujini, se »je z dvema tovarišema dome-nil ,da bo pabegnil čez mejo. Odpravili so se čez morje v naviadnem riibiškem čolnu. Ker so napačno prceračuinali zalogo hjraiie in vode, so prišli do ita-lijanske obale komaj še živi. Slavnostnega sprejema z godbo vn cvetlicami ni bilo, pač pa so jih takoj prijeli kaflabinerji, jih kot »vohuTie-« najprej te-meljito-pfrietep-li, nato pa začeli zasliševati. »-S kakšno nalogo so vas po- slali?« «-Nobene naloge nimamo, go-spod. PriSli smo, ker smo sli-šali, da se tu več zasluži.-« "¦Torej ste politični? Ali res pri vas zapirtajo katoliške du-hovniike?-« «-Ne, gospod. Mislim, da ne, gospod.« »Torej ste le vohuni. Podpi-šete zapisnik?« >*Ne, gospod.« Vtaiknili so jih v emigrant-sko taborišče. Imeli so srečo, da je prav v tem času izbruh-nil v taibocrišču ¦upoavkaterega posledica je bila, da se je ta-boriščni režirn še po&trožil. Dvafcrat je skuž»al pobegniti, tretjič se mu je posrečilo in viseč pod vagonom se je čez Francijo pretihotapil v Nem-čijo. »¦Vrni se. Ničesar niimaš na vesti, nič se ti ne more zgo-diti. Še delo ti bodo preskr-beli.« zato, ker jim domovina ni mo-gla nuditi dela. Vezani na pogodbo, ki so jo podpisali še doma nia nemškem konzulatu, so prisiljeni, da sprejmejo vsako delo, ki jirn ga naložijo in da živijo v vsa-kršnih stanovanjskih prilikah. Njithova največja, edina želja je, zaslužlti dovolj denarja za vožnjo v Ameriko. »Mi vsi smo monarh.isti,*' mi je z ne-kakšnim nerazumlj ivim pono-som dejal starejši Italijan, Giusseppe, vodja skupine. Ko sem jih vprašal, kakšen pro-gram ima ta njihova stranka, mi niso zntali povedati. »Smn anjskega ponosa: Italijani so izdajalci. Francozi seksualni degeneriranci. Slovani — pri-mitivno ljudstvo, toda nevtar-no. Le pred Angleži se ne mo-rejo znebiti rahlega manjvred-nostinega kompteksa, Višek tuje delovne sile, ki si ne more ali noče poiskati pri-merne zaposlitve, se zbira v »starih četrtih«, kjer se bavi s krimmalom, zvodiništvoin, pre-prodajo ameriških cigaret, ur, ali pornografskih fotogrtafij ali pa s spreobračanjem v novo vero »Jehovas Christi«. Zato Nemci ne ljubijo tujcev. K. L. KONTRASTI STAREGA IN NOVEGA MAU, STIRATESKO VA2NI OTO-CEK V SiRjEDOZEMSKiEfM MOR-JU JE »OKONCNO LE DOBIL VSAJ FOHMALiNO SVOBODNO OBiUIIKO DiR2AVlNE UREDITVE. OIIPER, TO JABOL.KO SPORA, JE BTL 2E DOLGO SPORNA TOOKA MED GiRClJO IN TUR-CIJO. CE PUBTIMO OB STRANI KOI^NIAUSITCNE TE2NJE VE-LIKE BRITANIJE ZJ>I SE, DA SE JE VSA STVAR PO SESTAN-K.U MEiNDERES—KAEAMANUS DOKON<5NO RAŽCISTII.A. SICER PA FUSTTMO OB STRANI TA MBDNARODNl POLITICNI PRO-BLEM. GLEDE NA TO, DA SE JE PRED KiRATKJM O TURCUI, TEJ AZIJSKO-EiVROPSKI DEZE-LI PREiCEJ GOVORILO, JE PRAV, DA SE VSAJ BE2NO SEZNANI-MO Z NOTRAipfJEPOLrnčrNIMI RAZMERAMI IN ZIVLJENJEM TUR.SKIH STUD-ENTOV. Harmonični kontrasti stare-ga in novega — tako nekako se glasi splošna oznaka na tu-rističnem prospektu, ki. vabi tujce, nai se ogledajo »Istam-bul, največje turško mesto, sve-tovno znano po svojih zgodo-vinskvh in umetnostnih spome-nikih, ki je neprestano spre-minjalo svoj izgled skozi šest-naist sloletij Hd.« Reklama je pač reklama, so pa tudi objek-tivno ugotovljena dejstva. Naj bo turistični vodič le pretveza za vrstni red tega našega obi-ska, vse ostalo moraš spoznati sam. Hagia Sofia predstavlja na-zoren spomenik, ki izpričuje gospodstvo treh nekdaj velikih cesarjev. Zgraditi jo je dal rimski cesar Konstantin v če-trtem stoletju, preživela je pro-pad obeh delov rimskega im-perija in pod sultanom Meh-medom II izpremenila svoj zu-nanji izgled v mošejo s štiri-mi minareti. Versko fanatiČ-ne m.nožice so jo polnile vse do ustanovitve turške republi-ke leta 1923, ko je onemogla od ostarelosti postala javni mu2«j. S Kemal Atatiirkom se pri-čenja nov list turške zgodovi-ne. Bii je diktator, toda delal je z razumora, tako pravijo o njem Turiki sami. Republikan-ska oblika svobodne države, ki se je otresla fevdalnega sul-tanskega jarma, odprava fe-redže in enakopravnost žen-skega spola, splošen dvig kul-turne ravni (do tedaj je vla-dala skoraj 95-odstotna nepi-smenost) — to so bile neka-tere od glavnih proklamacij novega državnega šefa. Kako so se te stvari izvajale v resni-ci, tone že v pozabo, v kolikor nas ne spominjajo na to šte-vilni spomeniki »očetu Tur-kov«. Zunanji izgled veleme-sta, ki ga je Atatiirk skušal dati vsem ve^jim turškim me-stom, je ostal v drugem sve-tovnem požaru skoraj nepriza-det, kajti Turčija se ni pri-ključila nobeni strani. Kaj Ibi lahko ugotovili za stanje po letu 1945? Kljub vse-mu ni bilo tako, kot bi r-i ga zaželel vsak povprečen turški državljan. Politično krmilo je prevzela v svoje roke tako imenovana demokratska stran-ka, ki se je leta 1946 odcepila od ljudske Atatiirkove. Glavni vzrok, da ji je uspelo zmagati po sicer obširno za&novani vo-lilni kampanji, je treba iskatj med njenimi volivci. Demo-kratska stranka se je postavila v nasprotju z Atatiirkovim na-čelom na stališče sožitja cer-kve in države, kar je našlo močan odziv med volivci kmečkega prebivalstva. Zave-dati se je treba ,da ravno ti predstavljajo večino turških državljanov. Po ustavi je do-ločeno, <5a so volitve vsako če-trto leto. Tudi leta 19"i7 ie Menderesu uspelo obdržati ve-čino 300.000 glasov, kolikor manj jih je imela najmocnejša opozicijska ljud&ka stranka. Bilo je precej govora ,da je bi-la zmaga priborjena z nedo-voljenimi sredstvj ali pa tudi z znaČilnim volilnim sistemom. Stranka, ki si namreč pribori le relativno večino v nekem v^olilnem okraju, zasedn vsa poslanska mesta, pripadajoča temu volilnemu okraju. Sicer pa ne nudi ljudska stranka nobenega posebnega cxipora, komunistična pajrtija pa je prepovedana že od 1. 1923. Za-pad rad podpira svojega tur-škega partnerja, vendar je tre-ba najti pri tem tudi prostor za gradnjo pomembnih 'oja-ških cest in ne nazadnje rd-ketnih oporišč. Temu primerno je močna tudi turška armada, ki šteje do dva milijona mož. Vsega turškega prebivalstva pa je 25 milijonov. Glede na tako stanje bi mor-da kdo pričakoval drugaden položaj kot je v resruci. 2al pa se turške gospodarstvo bori s težavami proti nerazvitosti in zaostalosti, čeprav ima na razpolago nova tehnična sred-stva. ki so zlasti v kmetijstvu skoraj brez haska. Kar pa nas najbolj zanima, je vsekakor položaj turških kolegov. Nacionalna žtudent-ska unija TMTF združe sko-raj vso študentsko mladino. Kljub številčni moči pa je vpliv te organizacije zelo ši-bak. Z zakonom je namreč prepovedana vsaka politična dejavnost članov študentskib organizacij, kot tudi kakršna koli politična dejavnost s stra-ni profesorjev in docentov. — Profesor ustavnega prava istambulske univerze Nail Ku-b?-e je izgubil svojo stolico prav zaradi neprevidnega iz- ražanja o pripravah za ustavpi zakon. Trenutno imajo turški štu-dentje možnost vpisa na treh univerzah (Istambul, Ankara, Izmir), medtem ko je v grad-nji kompleks visokih šol v vzhodnem predelu. Po razpo-ložljivih podatkih obiskuje vi-soke šole 50.000 študentov, od tega je 20 odstotkov predstav-nic ženskega spola. Glede na pomanjkanje prostorov za več-je število študentov, so bili u-vedeni zlasti na t^ehniških fa-kultetah strogi sprejemni iz-piti. Mnogim študentom, ki te težave ne prebrodijo, ne osta-ne drugega kot da se vpišejo (kot je to na ankarski univer-zi) na pravo. Tako pride do neverjetnega nesorazmerja — tehniški oddelki imajo vsega skupaj 600 slušateljev, v prav-nih predavalnicah pa se gnefe 5000 žtudentov. Opaziti je, da se splošnašol-ska obveznost, ki traja od še-stega do šestnajstega leta, iz-polnjuje v zelo majhnem od-stotku, kar gre na račun po-manjkanja učiteljskega kadrn. Njihova mesečna plača znaša 170 funtov mesečno, medtem ko zasluži novopečeni inženir tudi do 100 funtov dnevno. Na splošno se turški študentje vi-* sokih šol ne morejo pohvaliti z urejenim socialnim položa-jem. Državno štipendijo preje-ma komaj 20 odstotkov vaeh vpisanih (do 150 funtov), tako dn ?o ostaU vezani na po-stranski zaslužek ali pa na starše. Če pa pnmerj^mo t>c-vprečno izračunani zneseik 220 funtov mesečno. kolikor pora-bi .*tuden1", da se oskrbi z naj-potrebnejšim. s plačo turške-ga delavca (300 funtov), je pač le težko pričakovati kakšno pomoč od doma. A. Bassia Dve menzi - dva problema Studentom, ki stanu- jejo v študentsketn na- selju, se je končno iz- polnila želja, dobili so novo, moderno urejeno menzo. Toda na njen ra- čun je že zdaj slišati razne pripombe. Student- je povsem upravičeno niso zadovoljni s cenami, saj st&ne na primer ko- silo 75 dinarjev. Ljubljanski študentje imajo sedaj dve veliki menzi, Osred- njo študentsko in novo menzo v naselju. Dejstvo, da obe po- slujeta s polovično kapaciteto, da je v njih hrana dražja in slabšia kot v ostalih menzah v Ljubljani, čeprav obe dobiva- ta znatno materialno pomoč in čeprav so v eni strežno osebje študentje sami, v drugi pa je uvedena samopostrežba, kar v precejšnji meri zmanjšuje re- žijske strošfce, nas siii k raz- mišljanju, ztakaj je tako in ka- ko bi bilo bolje. Ce izhajaino iz ugotoviitve, da novi študijskj pogoji na univerzi zahtevajo tudi ugod-nejše življenjsike ppgoje š-tu- dentov, potem razumemo, da je vprašanje njihove prehrane zelo aktualno in da mu je tre-ba posvetiti mnogo več pozor-nosti. Na ta problem opozarja-mo fcudi zato, ker je sestavni del nekega kompleksa vpra-šamj, ki ga je treba rešiti, če hočemo potem upravideno za-htevati od študentov izpolnje-vanje njihovih študijskih dolž-nosti. V novih študijsikih pogojih je postalo vprašanje prehrane študentov ne več stvar njih sa-mih, temveč v vieliki meri tudi stvar družbe. Zaradi pospeše-nega študija, strožjega izpitne-ga režlma in omejene študij-ske dobe tega problema ne bo-do mogli študentje več reševati z začasnhni ali stalnimi hono-rarnimi zaposlitvami. Zavedtati se moiramo ,da je njihov polo-žaj še toliko slabši, ker tudi vprašanje stanovanj ni ureje-no, zaradi česar morajo pla-čevati precejšnje vsote za stia-novanja pri privatnikih. Prav tako je s štipendijami. Nekate-ri jih sploh nimajo, drugi pa zelo majhne. Sploh se materi- alni položaj študentov zelo po-časi izboljšuje. Pri vsem tem tudi ne sme-mo pozabiti, da je od rešitve vseh teh problemov odvisno tudi socialno poreklo študen-tov, ki se zelo poeiasi spremi-nja v korist delavskega in kmečkega sloja. Dotok študen-tov je zelo majhen predvsem iz tistih agrarnih krajev in vn-' dustrijskih naselij, ki so bolj oddaijena od Ljubljane. Štu-dentje iz teh slojev so v slab-šem položajiA tudi zato, ker jirn starši ne morejo nuditi potreb-nih sredstev za študij. Iz vsega tegia sledi, da je vprašanje prehrane študei>tov zelo aktualno, in da ga je tre-ba začeti takoj reševati. Misli-mo, da je potrebno najti dolo-čena sredstva, s katerimi bi Osrednji študentski menzi in menzi v Študentskem naselju omogočili, da bi diajale študen-tom cenejšo vn kvaliitetnejšo hrano. Poleg tega menimo, da bi se morala upravna odbora obeh menz bolj zavedati svoje vloge v življenju in dehi štu-dentov ter se bolj prizadevati, da bi vse napaike in pomanjk-ljivosti v njifoovem poslovanju odstitanile. To velja predvsem za Osrednjo študentsko menzo, ki že dalj žasa posluje s polo-vično kapaciteto, čeprav je v Ljubljani precej študentov, ki se hranijo v drugih menzah. Verjetno bi imeia ta menza še manj abonentov, če ne bi mo ¦ rali študentje, ki dobivajo sub-vencijo, izkoristiti to pomoč le v tej menzi. Tudl menza v Štu-dentskem naselju delia s polo-vično ktapaciteto. V zvezi z očibki na račun gradnje ttako velike menze v Studentskem naselju naj pri-poimnimo, da so neutemeljeni, saj bo z dograditvijo novih blakov in stolpnic, v katerih bodo pridobili nova ležišča za študente, kapaciteta menze po vsem izkoriščena. Jasno pa je, da bo hrana prtav zaradi tega za določeno dobo dražja, te ne bodo našli ugodne rešitve. Mi-slimo, da je popolnoma unie-sten predlog, da ta menza ne bi bila za določen čas zaprte-ga tipa ,to je samo zia stanc-valce naselja, kar študentom ni v kbrist, temveč da bi s0re-jela abonente iz vse Rožne do-line. Taiko bi bilo v veliJki me-ri rešeno vpTašanje rentabil-nosti in cen. Isto velja za Osrednjo študentsko menzo, ki bi laihko dajalia hrano reciino srednješolcem, ki nimajo last-ne menze. SO PRIVATNE PRAKSE RES POTREBNE ? Privatne inozemske prakse so se zadnja leta med našlmi študenti zelo razširile. Sanio lansko lc*o 3e odšlo na takšne prakse v inozemstvo čez 2000 študentov. S tem problemom se je ukvarjal tudi zadnji plenum Univcrzit€tnega odbora, ki je za bodoče delo sprejel nekaj smernic in kriterijev za odhajanje študent^v v inozemstvo. Prakse, naj si bodo domače ali inozemske so z,a vsakega bodočega strokovinjaka potreb-ne. Vprašanje domačih praks je rešeno že z novimi študijski-mi programi, medtem ko vHada pri odhaijanju študeatov v ino-zemstvo prava stihija. V in.o-zemstvo cdbajajo vs[ dobrj in slabi študentje, tisti, kj imajo pogaje in oni, kl jih nimajo, zavedni jn nezavedini, v&čina Pa tvori ceneno delovno silo v rudnikih in tovamah. Razum-ljivo je, da so strokovne Ino-zemske pnakse prav talco po- trebne in kori&tne. Ne inoremo Pa podpirati čedalije večji krog onih študentov, ki pod krinko praks (največkrat z dodatkom »privatnih«) odhaj-ajo v inozem-stvo na težaško 10 do 16 urno delo. Vprašanje fizičnega dela v inozemstvu sedaj ni toliko važno, važen je le odnos teh ljudi &o n&še skupnosti, njiho-vo obnašanje v inozemstvu in predvsem vpliv privatnih ino-zemskih praks na dolžino štu-dija in študijske uspehe" Ce pogledamio samo nekaj stvari, k; neposredno vpilivajo n>a sam študij, se lahko takoj ustavimo pvi večmesečnem ostajanju v inozemstvu. Zelja po motorizaciji in ostedih čudih moderne tehnike »prisili« mar-s-ikaterega privatnega pra'kti_ kanta, da ostane v inozemstvu pet, šest all pa tud; več mese-cev. Medtem, ko si v inozem-stvu dviga svoj standard, pa mu njegov kolega doma zbira podpise in urejuje ostale for-malnosti na faku^lteti. Na videz ni to nič posebnega, seveda, če ne pogledamo študijskih uspe-hov takšnega šbudemta. Njegovi uspehi so znatno slabši od onih, ki so ostali doma in štu-dirali. Tudi se takšni študentje najraje izgovarjajo na slabe šitudijske uspehe prav takrat, ko družba postavHja pred nje nalogo, da tudi oni pomagajo dvigniti naž družbeni standard. Največkrat pa se pozivu druž-be niti ne odzovejo, ampak ga enostavno ignorirajo. Ta pojav srečujem^o tudi letos, ko zbira-mo prijave z.a brigade skoro na vseh fakultetah. Drugo, kar nas marsikdaj z«_ lo preseneti, pa je negativen odnos posameznih študentov do naše stviarnosti dn njihovo obna-šanje v inozeinsftvu. V bodoče bo morala ZSJ posv&titj vso pozornost ravno ideološko-poli-tični vzgoji svojih članov, predvsem pa onih, ki odbajajo v inozemstvo. Vse negativne pojave, ki pa se bodo kfljub temu dogajald, bodo morala združenja ostro obsoditi na svojih sestankih in tudi v tlsku. Veliko pomoč bo pri tem lahko nudiH mednarodni odtoor s svoji'mi sekcijami AIESEC, samo problem Zveze študentov, nasprotno, s tem problemom naj bi se v bodoče ukvarjala tudi univerza in množione or-ganizacije ter štipenditorji, kajti le tako ga bomo uspešno rešili. V tern smislu je izdelai UO tudi netk načrt, po katerem bi bilo odhajanje v inzemstvo omogočeno le res dobrim in za_ vednim študentom, ki nas bodo v tujini dostojno zastopali in izpopolnjevall svo^e strokovno zaanje. Inozemska praksa naj jim bo le nagrada za njihov trud in delo doma. Stališče Univerzitetnega od-bora je popoiinoma upravičeno, saj je bil že skrajni čas, da prekinemo z množičnim odha^ janjem v Lnozemstvo brez ozira na študijske, strokovne in nio-ralne kvalitete posaimezn ih štu-dentov. Dolžnost do družbe LETOS BODO SLE NA CESTO BRATSTVA IN ENOTNOSTI 4 BRIGAD E LJUBLJANSKIH STUDEN-TOV. CAS BI 2E BIL, DA BI PREDSEDNIKI POSA-MEZNIH LETNIKOV PO FAKULTETAH IN NJIHOVIH ODDELKIH, POSEBNO PA ZDRUZENJA, ZBRALI PR-VE PRIJAVE ZA BRIGADE. PRIJAV PA JE ZAENKRAT MALO, PREMALO... Najbolje so se doslej izkaza.-li študentje pravne fakultete, kjer je že okolj 90 prijavljen-cev za brigado, drugod pa jih je samo po nekaj: po dva, irije itd. Studentje znajo poistrečd i v&emi mogočimi »tebtrami« raz-logi. da se ne bi udeležili del na avtomobilski cesti: eni na-meravajo v »najkrajš©m času* diplomia-ati, drugj so v službi, trebji so prešibki, bolni itd. Ka-ko je z zdxavjem naših študen-tov, je bilo videti lani. Na predhodnem zdravniškem pre-gledu so bili mnogi odkilonjen) «a delo v brigadi zaradd šibke- ga zdravja. Zan.knivo pa je, da so prav ti takoj po pregleda prosili Mednarodni odbor za priporočido z-a delo v rudnikih v Nemčiji in drugod. Seveda, vsak se raje izmuzne na prakso (je enako: hlapčevati in proejaiiti) na tuje kot da bi prijel za delo najprej doma, da b; vrnil družbi, kolikor je v njagovi nroči to, kar mu nudi. Obratno: pogosto se je udoma-čilo mnemj«, da je fizično delo za mladega imtelektualca ne-častno, nepriimemo (toda samo doma, ne pa v tujini). Da ni takšnega zanimanja z.a S pravne fakultete... Združenje študentov pravne fakultete je eno naj-bolj aktivnih na univerzi. Posebno letos, ko je študent-ska organizacija dabila širše kompetence pri družbenem upravljanju, se je ta aktivnost očitno še povečala. Na pravni fakulteti s-o med prvimi sprožili idejo o uvedbi pomožnih organov družbenega samoupravljanja — o svetib lelnikov. Ti organi so biili za-mišlrjen.i kot kolektiv treh do štirih zastopnikov letnika (z ozirom na številčno vellkosl lelnika) im vseh predavateljev v tem letniku. Tak način orga-niziiranja je pomemben za,radi tega, ker bo tako pritegnil v delo ljudi, ki &o neposiredno zainteresirani za reišitev študij-skih, sociaLno - ekonomskih in ostalih proble.mov letnbka. Ta-ko bo dosledneije realiziran princip demckratLzaciie na šlr-ši pmsvetni podlagi. Poleg v&ega ostalega bi ti svetl skr-beli tudi za poživitev družab-nega življenja na fakulteti, za zbližanje med letniki ter med študenti in predavatelji. Bredavatelji naj bi tudi pre-vzeli nekakšno mentorstvo nad študenti posaimeznih letnikov, jih usmerjaili v študiju, jim da-jali nasvete, nudili pom.oč ter izvajalj nadzorsivo nad pote-kom študAja, doseženimi rezul-tati in^ študijskimi uspehi. Predvsem pa bi skušali poima-gati študentom prvega letnika pri začetnih težavah. S tem v zvezi predvidevajo osnovanje študiijskih grup. v ka.terih bo namesto dosedanjega že usta-Ijenega nači.na individualnega študija uveden kolektivni. Uspešnost oziroma neuspešnost te metode pa se bo seveda po-kazala šele ftez čat. Študentje so tudi postavill zahteve. naj jiih zastoipa v Fa-kulteitnem svetu in Univerzi-tetnem svetu več zastopnikov in naj se njibova mnenja i>n predlogi boli upoštevajo. V Tednu pravnikov od 11. do 18. aprila bodo proslave ob 40-letnici KPJ in SKOJ dosegle svoj višek na zaključnem mi-tingu na Urhu, kjer bo spomin-ska svečanost. Predvdden je tu-di pohod na Bogumil v Ma-kedoniji, ki se ga bo udeležilo petnajst študentov-pravnikov in bo v obliki partizanskega mar-ša. Ta pohod bo prav tako v okviiru proslave 40 obletnice SKOJ, na mjem pa bodo sode-lovaili študentje z vseh jugo slovansiklh pravnih fakultet. Tudi v organizacijsko-študij-skih problemih sta se združenje študentov pravne fakultete In njegov delavni odbor dobro znašla. Tako ie doslej izšlo dvo-je skrdpt za predmete, kjer je bilo pomanjkanje učnih pripo-močkov n.ajbolj občutno, pri-pravljena pa je izdaja skript š"e za dva predimeta. Denarna sredstva ČTpajo iz posebnega. z>a to ustanovljenega stalnega fonda študentske organdzacije. Na ideološko poilitičnem po-dročju je združenje študentov prava priredilo v letošnjem študijskem letu že vrsto zani-mivth in aktualnih predavani ter en debatni večer, ki so vsa lepo uspela tn bila tudi dokaj dobro obiskana. D. K. udeležbo v brigada;h, so kriva zdraženja ZS na posameznih fakult&tah in oddelkih. ki štu-dente vse preimalo opozarjajo na njihovo dolžnoist, dolžnost do skupnosti, do n-aše družbe. Vemo, da so danes že redkl študentje, ki ne prejemiaoo vsaj podpore (če že ne štipendije!) toliiko in toliko jih stanuje v študemtskih domovih itd. Stu-dentje vidijo le svoje potrebe in zabteve. ne znajo in ne ma-rajo pa pomagati tistemu, kl j;m daje nairaziičrvejše ugodmo-sti. Predsednlki poisameznih lot-nikov so v agitaciji za brigiade zvečina mlačni in neodtočrfi. Ne zdi se j'1'm, da bi svojim kole-gom raziložlli pomen akcije, da bi jih zamjo prltegndli. Na splošno imajo študentje takšne predsednike radi, ker jih ne »morijo z nepotrebnimi beseda-mi.« Toda, kje je potem .mo.rala teh &tudentov? Jiim skupnost upravičeno pomaga, če ji saml ne nudijo ničesar? Vse to in še marsikaj bi bilo potrebno pre-misliti. Menda bi bil že ^a«, da bi študentska združenja na po-sameznih fakultetab. vendarle oživela, da bi razgdbala študen-te in jim razložila. da oto bri-gadah ne gr© za »kaj nam pa moreijo, če ne gremo«, ampak za ziavest, da piripadajo k skup-nosti, v kaiteri ima vsakdo ena-ke pravice, zato pa tudi enake dolžnosti. Odpoklic nedelav-nega predstavnika Na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo so imeli študentje pred kratkim zbor volivcev, na katerem so poleg drugega razpravljali tu-di o delu svojih predstavrfikov v organih družbenega uprav-ljanja na fakulteti. Studentje so posebno ostro nast»pili pro-ti namestniku predstavnika v fakultetnem svetu tovarišu Kosu, ki ni le povsem zane-maril prevzete obveznosti, temveč tudi ni izpolnil nji-hovih pričakovanj in zaupa-nja. Zato so ga odstavili, na njegovo mesto pa izvolili to-variša Šegedina. Študentje smatrajo svoje predstavništvo v organih družbenega upravljanja za ze-lo pomembno pridobitev, saj jlm je s tem omogočeno, da aktivno sodelujejo in soodlo-čajo pri vseh važnejših vpra-anjih fakultete. Zato tudi po-vsem upravičeno pričakujejo, da njihovi izvoljeni predstav-nikl s polno odgovornostjo za-stopajo njihove interese. Nedvomno bi našli tudl na drugih fakultetah podobne primere, zato naj povsod na vseh zborih volivcev študentje kritično ocenijo delo svojih predstavnikov v teh organih. Le tako lahko pričakujejo, da bodo njihove zahteve pravilno predstavljene in upoštevane pri reformi študija. IASTE in IFMSA. Strokovne prakse, ki "jih organizirajo' te organizacije, so res strokovne in nudijo praktlkantom tudi dovolj veliko materialno bazo za življenje v inozemstvu. Se-veda pa bodo morale razširiti število izmenjatv naših tn tujih študentov, kar bo mogoče do-seči le s sodeflovanjem ostalih množlčpih organizacdj na te-renu. Pri vsem te>m vldimo, da problem inozemskih praks ni Načrti dela ljubljanskega kluba za OZN 2e dve Ieti po ustanovitvi društva za ZN so tudi študentje ustanovili podobno organizacijo z namenom, da se čim večje število Ijudi vključi v delo te, vsekakor najbolj pomembne svetovne organizacije za obrambo miru in ublažitev napetosti med sprtimi državami. Za razliko od origainizacij na Zahodu (COSEC) ter na Vzho-du (MSSA), j,© ta svetovna štu-dentsfca organiz.acl.ja popolncma nepodiitična in nestrankarska. V Jugoslaviji je bila ustanovljena pred tremi leti v Beogradu in od takirat dela redno v vseh svoijiti sekcijah. in na zborih. Predsedniik naše organizacije — MiJoš Bjelič — je hkrati tudi podpredsed/nik svetovne orga-ni.zaci.ie, s čimer je bLla Jugo-slaviji izkazana velika <^ast in zaupanje. Delo naše organizacije se raz-vij.a po sekcijah na univerzah. Najmočnejša in najbolj delavna je beiograjska sekcija. Delo v Loufoljani je kmalu po ustano-vitvi zamrlo, keir ni bilo dovol} z-ainimanja rned študenti, potem pa se je stanje precej izboljša-5(0. Letošnji progiram je zelo raiznolik ter obeta, da bo tudi zeLo zan*miv, zato pričaku^ejo večji odziv študentov ter bolj-še Tispehe. Najprej ima ljubljanski klub v načrtu srečanje s kluboim graških študentov letos spomla-di, jeisend pa bi jim obisk vr-. nili. V naortu »o še obiski ne: katerih tujih študentov štipen-distov pri nas, kd bi na skmp-nih sestankih kluba predavalt o svojih deželah. Informacijski center pa bi dal na*razpolago razldčne fillime, kar bo poleg raznib. knjig in publikacij re-publiškega cenfcra, katerega ko-lektlvni član je, študentskemu klubu v veliko pomoč. V glav-nem pa bo deil-o potekalo v sikladu s prograimom jugoslo-vanske študentske zveze za Združene narode v obHtki se-znanjanja z zgodovino in pro-blematiko dela OZN, g tesnej-šimi stiki s tujimi študenti ter predivsein v sodelovanju z osta-ldmi juigosilovarLskimi sekoija- mi in organizacijami po svetu. Ena najpomembneijših nalog kluba pa bo seznanjanje ino-zemskih študentov. ki so v Ju-goslavtji na praksi z delom naše študentske organizacije in, kluba ter z daaašnjo jugoslo-vansko stvarnostjo in načell njene notranje in zunanje po-litike. Tako bodo tiuji študentje, ki &o doslej največkrat ostali neprizadeti, pridobili marsiikaj, kar jim bo pozneije na njihovih delovnih mestih v domači de-želd kori&tiio, predvsem pa bi si pridobili drugačno gledanje na našo državo, kot ga mc:rebiti nekateri odnesejo sedaj. Ta po-membna dejavnost kluba bi se izvajala v sodelovanju z Med-narodnira odborom in ZŠJ. Načrti za letošnje delo kluba so torej zeilo širokopotezn-o za-snovani; študentom^ so obljuibd-li svojo pomoč tudi ~dr. Stroblo-va s pravne fakultete in tova-rišica Milakarjeva z ekonomske fakultete, denarno pomoč pa re-publiški cente-r za OZN. D. K. KMTKA VEST Kakor vsako leto, bo tudi le-tošnja sezona v študenitslkem le-tovižču Ankaranu ziajela veliko število študentov, sai bo kapa-citeta ostala ista. Prav tako se tudt cene ne bodo spremendle. Težave za ta študentski tabor so predvseim zaradi tega, ke>r Okrajni Ijudsiki odboir Koper nima razumevanja za študent-ske problemie iin od decembra lanskega leta do sedai še ni odločil, kako bo z zemljiščem, ki je dano študentski organiz-a-ciji v trajno uporabo in so ga vzell, ne da bi ii dodelili no-veiga. Od;govornd forumi v Kop-ru ne bi smeili tega tako neresno jemati, saj se bo sezorta v An-kairanu zafcela v najkre.]šem času. tribuna 1 OECEMBRA 1951 XE 126L.A PRVA STEVILKA NASECiA GLAfelUA KOl NaSLJSONIK -S TUUENTSKEOA USTA« TA JB IZHAJAJL OD 80. MARCA l»4». OREJEVALJ SO QA FIIANCI AM BROŽIC. OARO BKAIoS RUIH MAHROTA. MIIOS KOBE. MIUAl« STARIN CN MIUO9 MIKEUN, KJ JE rtTOl (TREDlSrrK PR\TEOA LETNIKA .TRIBUNE« PRVI LBTOIK OBvSEGA » STEVLUK. — - ZADNJO tJRED] 8TANB SAKSIDA - Kl fZHAJAJO STIRTNAJ STDOT!VNO NASt.E\>NJ) UETNIK ORE.TOJB BORIS MIKOS, DAA I STEVTLKE LETA 1933 PRSVZaMI S l« STEVTLKO (TRKDfflSTVO PRIMO7 KO'M< fZTDF if STEVH.K OV CETRTKGA LJETNIBLA OAUBI tZHAJA CASOPI9 V 20. STEVTLKAH NA LETO BOODAN Pl.ESA OREJO.IE UIST OD n 9TEVTLKB