© Nova univerza, 2018
DIGNIT AS
Revija za človekove pravice
Slovenian journal of human rights
ISSN 1408-9653
Mešane migracije »Evropskega« pravnega prostora; nezakonitost, vračanje in 
nevračanje
Mateja Dimnik
Article information:
To cite this document:
Dimnik, M. (2015). Mešane migracije »Evropskega« pravnega prostora; 
nezakonitost, vračanje in nevračanje, Dignitas, št. 66/67, str. 141-152.
Permanent link to this doument:
https://doi.org/ 10.31601/dgnt/67/68-15
Created on: 16. 06. 2019
To copy this document: publishing@nova-uni.si 
For Authors:
Please visit http://revije.nova-uni.si/ or contact Editors-in-Chief on 
publishing@nova-uni.si for more information.
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 
International License.

141
DIGNITAS n Mešane migracije »evropskega« pravnega prostora; nezakonitost, vračanje, ...
PovzeTek
Namen prispevka je spomniti na pomen načel in temeljnih 
človekovih pravic in še zlasti na pomen ohranjanja človekovega 
dostojanstva slehernega posameznika. Učinkovanje temeljnih člo-
vekovih pravic tako pri tistih posameznikih, ki so upravičeni do 
enega od statusov mednarodne zaščite, kot pri tistih katerim ta-
kšen status ne pripada, je bistvenega pomena za preprečitev de-
gradacije standardov sodobne demokratične družbe. kljub subsi-
diarnim mehanizmom, ki jim gre sicer pripisati izjemen pomen, je 
ključnega pomena že regulacija in uresničevanje temeljnih pravic 
na nacionalnih ravneh pravnega urejanja. konkretneje bo prispe-
vek posvečen vprašanju posameznikov v nezakonitem položaju, 
vračanju, nevračanju in pomenu učinkovanja nekaterih temeljnih 
pravic posameznikov v teh položajih.
1
Ključne besede: mešane migracije, mednarodna zaščita, neza-
konite migracije, eSČP, SeU, e vropska unija, temeljne pravice.
1 
Prispevek je bil (z izjemo nekaj dostavkov) pripravljen na podlagi magistrskega dela avtorice tega 
prispevka z naslovom Mešane migracije »evropskega« pravnega prostora; uresničevanje človekovih 
pravic, pod mentorstvom doc. dr. Jerneja Letnar Černiča (z dne zagovora 14. 05. 2015 na Evropski 
pravni fakulteti v Novi Gorici). Avtorica opozarja bralke in bralce tega prispevka, da skladno z na-
menom prispevek orisuje le nekaj ugotovitev, ki jih je moč smiselno razlagati le v kontekstu celotnega 
magistrskega dela. V zvezi z navedenim je potrebno upoštevati, da je avtorica ugotovitve pripravila 
na podlagi virov in literature navedene v tem prispevku, kot tudi virov in literature navedene v 
magistrskem delu.
Mešane migracije »evropskega« 
pravnega prostora; nezakonitost, 
vračanje, nevračanje
Mateja Dimnik

142
DIGNITAS n Aktualne teme varstva človekovih pravic
Mixed migration of »european« legal space; 
illegality, return, non-return
AbSTrA cT
The purpose of this article is to remind, on the necessity of 
applicating the fundamental principles and rights and necessity 
of eliminating any ambiguity concerning entitlement of human 
dignity to every individual. Fundamental human rights, which 
constitute the soul of democratic society, are to be provided to 
those who fall within one of the statuses of international or other 
protection, as well as to other migrants in need. Although we re-
cognize the enormous value of subsidiary mechanisms, the effec-
tiveness of human rights is crucial at the national level. Therefore 
the burden to regulate, provide and protect fundamental human 
rights primary lies on national authorities. The article highlights 
the complexity of situations of illegal immigrants. In particular the 
article outlines some of the rights, which regardless of individuals 
status, should not be elusive.
Keywords: mixed migrations, international protection, illegal im-
migrations, ecHr, cUrIA, european Union, fundamental rights.
1. Uvod
Indiferentnost. Le s težka bi si privoščili kaj takega ob množi-
ci t.i. mešanih migracijskih tokov, ki že več let in še toliko bolj v 
zadnjem času bremenijo politiko, strokovno in širšo javnost. Ne 
glede na to, da bo v nadaljevanju tega prispevka obravnava sicer 
osredotočena na vprašanja nezakonitosti, vračanja/nevračanja in 
s tem povezanih temeljnih človekovih pravic in ugotovitev, mi na 
samem začetku dovolite nekaj uvodnih misli. Leta 2011 je v od-
mevnem primeru M.S.S. proti Grčiji, ki je gotovo poznan večjemu 
delu pravne stroke, evropsko sodišče za človekove pravice izpo-
stavilo svoja opažanja v zvezi s povečano obremenitvijo držav na 
zunanjih mejah evropske unije, pri čemer je poslabšanje razmer 
pripisalo tudi vračanju v zvezi z aplikacijo Dublinske Uredbe.
2
 
2 
ECHR, Strasbourg, öt. 30696/09-in the case of M.S.S. v. Belgium and Greece, 21. 1. 2011. URL: http://hu-
doc.echr.coe.int/sites/eng/pages/search.aspx?i=001-103050#{%22itemid%22:[%22001-103050%22]}, 
tč. 223 (zadnjič obiskano: 21. 01. 2016).

143
DIGNITAS n Mešane migracije »evropskega« pravnega prostora; nezakonitost, vračanje, ...
razbremenitve držav na zunanjih mejah tudi ni prinesla prenovi-
tev zadnje navedene uredbe.
3
 kljub uvidu bremena s katerim se 
že dlje časa soočajo države na zunanjih mejah in navsezadnje tudi 
ves »evropski« pravni prostor, tega prav gotovo ni moč uporabiti 
v opravičilo, ko gre za kršitve temeljih človekovih pravic in s tem 
gradnikov sodobne zahodne demokratične družbe, z dosežki ka-
tere se, ali smo vsaj se tako radi pohvalili. Pri tem ne gre mimo 
vprašanja o dometu 80. člena PDeU in njegovega izvajanja za do-
sego resnične solidarnosti med državami članicami.
4
 Le s težka se 
postavimo na stališče, da je njegov domet izčrpan s finančno pod-
poro obremenjenim državam članicam. Ustrezneje ga je razlagati 
skozi dejansko solidarnost, ki bi že skozi sekundarno ureditev lah-
ko dosegla porazdelitev »migracijskega bremena«. v času zaostre-
nega bremena migracijskih tokov je evropska unija, poleg še dru-
gih ukrepov, v okviru izvajanja 78/3 člena PDeU uvedla začasne 
ukrepe, za porazdelitev bremena nenadnega prihoda državljanov 
tretjih držav in razbremenitev Italije in Grčije
5
.
v optimističnem pričakovanju učinkov ukrepov evropske 
unije in v upanju po priznanju dikcije ang. »born free and equal 
in dignity and rights«
6
 ko gre za slehernega posameznika bo v 
nadaljevanju tega prispevka orisana problematika z nekaj prav-
nih in dejanskih vidikov nanašajočih se na »te in one« posame-
znike, ki pravzaprav sestavljajo množice mešanih migracijskih 
tokov.
2. vračanje, nevračanje in pravice
Uvodoma ne gre mimo načela nevračanja, katerega jedro leži v 
zaščiti pred izgonom ali izročitvijo posameznika na območje, kjer 
bi bili kot posledica rase, vere, državljanstva, političnega prepri-
3 
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi 
meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za medna-
rodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva 
(prenovitev). UL L 108/31. URL: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:320
13R0604&qid=1418384598457&from=EN (zadnjič obiskano: 21. 01. 2016).
4 
Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije. 2012 UL L C 326/47 URL: http://eur-lex.
europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:12012E/TXT&from=SL, 80. člen (zadnjič obiskano: 
17. 12. 2014).
5 
Sklep Sveta (EU) 2015/1523 z dne 14. septembra 2015 o uvedbi začasnih ukrepov na področju 
mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije, UL L 239/146, 15.9.2015. URL: http://eur-lex.europa.eu/
legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32015D1523, tč. 1 (zadnjič obiskano: 21. 01. 2016). 
6 
The Universal Declaration of Human Rights. United Nations General Assembly, 1948. URL: http://
www.un.org/en/documents/udhr/, Citat: 1. člen. »svobodno rojeni in enaki v dostojanstvu in pravi-
cah« (zadnjič obiskano: 21. 01. 2016).

14 4
DIGNITAS n Aktualne teme varstva človekovih pravic
čanja ali pripadnosti določeni socialni skupini ogrožena njegovo 
življenje ali svoboda.
7
Načelo nevračanja je doživelo svojo evolucijo na ravni Sveta 
evrope, katerega varstvo je bilo, skozi več odločitev evropskega 
sodišča za človekove pravice, priznano v okviru dometa 3. člena 
ekČP. eSČP je skozi prepoved mučenja, nečloveškega in ponižu-
jočega ravnanja ali kaznovanja načelu nevračanja priznal tudi ek-
stra teritorialno učinkovanje.
8
o arbitrarnosti izgona ali vrnitve in izpostavitve posameznika 
nedopustnim okoliščinam je moč govoriti, kadar je podan izkaz 
okoliščin:
9
»…….substantial grounds have been shown for believing that 
the person in question, if expelled, would face a real risk of be-
ing subjected to treatment contrary to Article 3 in the receiving 
country«.
10
Nevračanje zaščiteno že z Ženevsko konvencijo iz leta 1951 in 
njenim Protokolom iz leta 1967, je dobilo svoje varstvo tudi na rav-
ni evropske unije. Povedano potrjuje že sklicevanje na uporabo 
Ženevske konvencije
11
 tako na primarni kot tudi na sekundarni 
ravni prava eU.
Potrebno je poudariti, da je kot to izhaja iz Listine
12
 in Pojasnil k 
Listini o temeljnih pravicah,
13
 obseg pravic vsebovan v Listini varo-
van vsaj toliko ali bolje rečeno bi moral biti varovan vsaj toliko, kot 
je varovan z evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic.
14
 
Izhajajoč iz zadeve N.S. bi lahko zaključili, da je vsaj obseg načela 
nevračanja varovanega z Listino primerljiv z obsegom njegovega 
varstva v okviru 3. člena ekČP.
15
7 
Ženevska konvencija, Konvencija o statusu beguncev, 1951. Protokol o statusu beguncev, 1967. 
UNHCR. URL: http://www.unhcr-centraleurope.org/si/pdf/viri/konvencije/besedilo-konvencije-o-be-
guncih-in-njenega-protokola.html, 33. člen.
8 
ECHR, Strasbourg, št. 27765/09-in the case of Hirsi Jamaa and Others v. Italy, 23. 2. 2012. URL: 
http://hudoc.echr.coe.int/sites/eng/pages/search.aspx?i=001-109231#{%22itemid%22:[%22001-
109231%22]} (zadnjič obiskano: 21. 01. 2016).
9 
Prav tam.
10 
Prav tam, citat, tč. 114.
11 
Konvencije o statusu beguncev.
12 
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010/C 83/02). UL L C 83/389, 2010. URL: http://old.
eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2010:083:0389:0403:SL:PDF, 52/3 člen (za-
dnjič obiskano: 14. 12. 2014).
13 
Pojasnila k Listini o temeljnih pravicah. Uradni list EU C 303, zv. 50. ISSN 1725-5244, 2007, UL L 
2007/C 303/02. Št. st. 35. URL: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=OJ:C:2007:3
03:FULL&from=SL, 52/3 člen (zadnjič obiskano: 21. 01. 2016).
14 
V zvezi s tem gl. 4. člen Listine, (op. pod črto št. 12). 
15 
Sodba Sodišča, opr. št. v združenih zadevah C-411/10 in C-493/10-N.S. proti Secretary of State for 
the Home Department, 21. 12. 2011. URL: http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf;jse
ssionid=9ea7d0f130d5bf5c891b022f45dab3bcf401b30afde3.e34KaxiLc3eQc40LaxqMbN4ObhaQe

145
DIGNITAS n Mešane migracije »evropskega« pravnega prostora; nezakonitost, vračanje, ...
Prav tako je primarna raven eU kot neposredno priznani pra-
vici v Listini evropske unije o temeljnih pravicah zaščitila var-
stvo pred odstranitvijo, izgonom ali izročitvijo
16
 in pravico do 
azila.
17
Na sekundarni ravni lahko najdemo to zaščito v ureditvi Schen-
genskega zakonika, ki med drugim ureja nezakonite prestope me-
je.
18
 Domet njegovega urejanja je omejen z varstvom iskalcev med-
narodne zaščite in uresničevanjem načela nevračanja saj njegova 
uporaba v te pravice ne sme posegati. 
19
Izpostaviti gre razlago dometa načela nevračanja in statusa 
begunca, kot ga je skozi analizo v pritrdilnem ločenem mnenju v 
primeru Hirsi Jamaa prikazal sodnik Pinto de Albuquerque.
20
 Pri-
trditi gre navajanjem, da je priznanje statusa begunca pravzaprav 
ugotovitvene narave, pri čemer načelo nevračanja učinkuje tako 
v primerih prosilcev za mednarodno zaščito, kot tudi ko gre za 
posameznike, ki za mednarodno zaščito niso zaprosili.
21
 Nič manj 
kot z vso resnostjo je potrebno jemati navajanja izhajajoča iz zgo-
raj omenjenega ločenega mnenja, iz katerega sledi, da leži na dr-
žavi odgovornost za raziskavo okoliščin, ki kažejo na potrebo po 
mednarodni zaščiti.
22
 k ar velja še toliko bolj če so bila dejstva, ki 
bi kazala na zadevne kršitve znana pred vrnitvijo in na več mestih 
preverljiva.
23
 Uporaba načela nevračanja je potrebna vselej, ko bi 
to lahko pripeljalo do neposredne ali posredne kršitve 3. člena 
ekČP.
24
ob aktualnem dogajanju gre še posebej poudariti, da je potreb-
no z enako skrbnostjo zagotoviti mednarodno zaščito tudi ko gre 
za množične prihode beguncev.
25
0?text=&docid=117187&pageIndex=0&doclang=SL&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=237447 
(zadnjič obiskano: 21. 01. 2016).
16 
Listina, (op. pod črto št. 12), 19. člen.
17 
Prav tam,18. člen.
18 
Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 15. marca 2006 o Zakoniku 
Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah). UL L 105/1. 
URL: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2006:105:0001:0032:SL:PDF (za-
dnjič obiskano: 10. 12. 2014).
19 
Prav tam, 3. člen.
20 
ECHR (op. pod črto št. 8), Concurring opinion of Judge Pinto de Albuquerque. Samostojni prevod.
21 
Prav tam, Concurring opinion of Judge Pinto de Albuquerque, s sklicevanjem na Judgment ECHR, 
št. 30696/09-M.S.S.. Samostojni prevod.
22 
Prav tam, Concurring opinion of Judge Pinto de Albuquerque. Samostojni prevod.
23 
ECHR, (op. pod črto št. 2) tč. 366. Samostojni prevod.
24 
Prav tam, tč. 286. Samostojni prevod.
25 
ECHR, (op. pod črto št. 8), Concurring opinion of Judge Pinto de Albuquerque.

146
DIGNITAS n Aktualne teme varstva človekovih pravic
2.1. Nezakonitost in nevračanje
zaradi različnega položaja posameznikov ki sestavljajo množi-
ce migrantov govorimo o t.i. mešanih migracijskih tokovih. obrav -
nava problematike kot take je na mestu saj sestavljajo množice 
tako posamezniki, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev enega od 
statusov mednarodne zaščite, kot tudi vsi tisti katerih motivacije 
za prihod na ozemlje ene od držav članic ne sodijo na nobeno od 
področji priznane zaščite.
Povedano v nekaterih primerih nezakonitosti nakazuje na upo-
rabo načela nekaznovanja, ki ga je mednarodna raven priznala v 
Ženevski konvenciji iz leta 1951.
26
 Načelo ang. non-penalization 
varuje nekatere skupine prosilcev za mednarodno zaščito, ko se 
te znajdejo v položajih, ki jih silijo v kršitev predpisov.
27
 Uporaba 
tega načela ne bo prišla v poštev v primeru posameznikov, ki na 
ozemlju prebivajo nezakonito, niso pa vložili ali nimajo namena 
vložiti prošnje za mednarodno zaščito.
28
Ureditev o odreditvi sankcije zaradi nezakonitega vstopa ali/
in prebivanja in s tem povezane pomoči je na ravni posameznih 
držav članic različna.
29
 večina držav tako predvideva sankcijo za-
radi nezakonitega vstopa, ki je, odvisno od ureditve posamezne 
države članice, lahko izražena v obliki denarne ali/in zaporne 
kazni.
30
ob povedanem je potrebno omeniti še sekundarno pravno 
ureditev prava evropske unije, ki nalaga državam članicam, spre-
jem ustreznih sankcij v zvezi s pomočjo pri nedovoljenem vstopu 
in tranzitu državljanov tretjih držav na ozemlje ene od držav članic 
in v zvezi z njo predvideno izjemo, ko gre za nudenje človekoljub-
ne pomoči.
31
 Iz dikcije te določbe izhaja, da država članica takšno 
26 
Po UNHCR, The UN Refugee Agency, Convention and Protocol Relating to the Status of Refugees, 
Text of the 1951 Convention Relating to the Status of Refugees, Text of the 1967 Protocol Relating to the 
Status of Refugees, Resolution 2198 (XXI) adopted by the United Nations General Assembly, with an 
Introductory Note by the Office of the United Nations High Commissioner for Refugees. ät. st. 52. URL: 
http://www.unhcr.org/3b66c2aa10.html, str. 3. Samostojni prevod. (zadnjič obiskano: 21. 01. 2016)
27 
Prav tam, str. 3. Samostojni prevod.
28 
Prav tam, str. 2. 
29 
Criminalisation of migrants in an irregular situation and of persons engaging with them, Free-
doms, FRA- European Union Agency for Fundamental Rights; March 2014. Št. st. 17. URL: http://fra.
europa.eu/sites/default/files/fra-2014-criminalisation-of-migrants-0_en_0.pdf str. 4 (zadnjič obiskano: 
21. 01. 2016).
30 
Prav tam, str. 4.
31 
Direktiva Sveta št. 2002/90/ES, z dne 28. novembra 2002 o opredelitvi pomoči pri nedovoljenem 
vstopu, tranzitu in prebivanju. UL L 328/17. URL: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF
/?uri=CELEX:32002L0090&from=SL, 1 člen (zadnjič obiskano: 21. 01. 2016).

147
DIGNITAS n Mešane migracije »evropskega« pravnega prostora; nezakonitost, vračanje, ...
izjemo lahko predvidi, ni pa nujno, da jo predvidi.
32
 Takšnemu 
urejanju ne gre pritrditi, saj človekoljubno nudenje pomoči ne 
sme in ne bi smelo pripeljati do uvedbe sankcij zoper tistega, ki je 
takšno pomoč nudil.
Najpogostejša posledica nezakonitega položaja ali neizpolnje-
vanja pogojev za pridobitev enega od mednarodno ali nacionalno 
priznanih statusov bo sprožitev postopkov vračanja predvidenih 
s sekundarnim pravnim redom evropske unije. ob povedanem 
je potrebno poudariti, da imajo države članice možnost, da iz so-
čutja, humanitarnih ali drugih razlogov ne izdajo, prekličejo ali 
začasno razveljavijo odločbo o vrnitvi in zadevnemu posamezni-
ku izdajo ustrezno pravno podlago, ki povzroči ureditev statusa.
33
 
Prenos in izvajanje te določbe v nacionalne pravne rede nakazuje 
na odnos držav do zadevne problematike.
Spet drugače je potrebno obravnavati tiste posameznike ka-
terih vrnitev ovirajo ali onemogočajo razlogi tehnične, pravne in 
humanitarne narave.
34
 Povedano, po ugotovitvah FrA lahko rezul-
tira v de facto toleranci, v priznanju statusa humanitarne zaščite ali 
na primer podelitvi začasnega dovoljenja za prebivanje.
35
Poleg razlogov nevračanja, kot je na primer nemožnost iden-
tifikacije
36
 je moč govoriti tudi o »pravnih razlogih« motiviranih z 
učinkovanjem človekovih pravic. Slednjemu bi lahko rekli neka-
kšno posredno urejanje statusa, kot rezultat učinkovanja dome-
ta na mednarodnopravni ravni priznanih pravic. Poleg varstva 
izhajajočega iz 3. člena ekČP, se je potrebno ustaviti pri eni od 
pravic v zvezi z urejanjem katere uživajo države članice širše po-
lje proste presoje, in sicer pri pravici do družinskega življenja.
37
 
k ljub temu, da lahko do ureditve statusa privede tudi učinkovanje 
pravice do združitve z družino bo njena zavrnitev le v izjemnih 
primerih pomenila kršitev pravice do družinskega življenja, pri 
32 
Prav tam, 1/2 člen
33 
Direktiva št. 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 16. decembra 2008 o skupnih 
standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih 
držav. UL L 348/98. URL: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32008L011
5&qid=1418309466815&from=EN , 6/4 člen (zadnjič obiskano: 21. 01. 2016).
34 
FRA - European Union Agency for Fundamental Rights. Fundamental rights of migrants in an irre-
gular situation in the European Union, Solidarity. Luxembourg : Publications Office of the European 
Union, 2011. URL: http://fra.europa.eu/sites/default/files/fra_uploads/1827-FRA_2011_Migrants_in_
an_irregular_situation_EN.pdf, str. 26 (zadnjič obiskano: 11. 12. 2014).
35 
Prav tam, str. 33 in 34.
36 
Prav tam, str. 32.
37 
Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic. Evropsko sodišče za človekove pravice. Council 
of Europe. F-67075 Strasbourg cedex. URL: http://www.echr.coe.int/Documents/Convention_SLV.pdf, 
8. člen in Listina, 7. člen (zadnjič obiskano: 21. 01. 2016).

148
DIGNITAS n Aktualne teme varstva človekovih pravic
čemer je eSČP skozi svoje odločitve težo poveril tudi elementu 
nezakonitosti.
38
2.2. Še nekaj o pravicah
Nedvomno obstajajo na mednarodni ravni zadostne pravne 
podlage za varstvo tistih temeljih pravic, ki jih gre ne glede na sta-
tus priznati slehernemu posamezniku. Pomembno stališče je v eni 
od svojih publikacij zavzela FrA, ki izpostavlja, da zajema domet 
določb Pogodbe o delovanju eU, v delu, ki se nanaša na socialno 
politiko držav članic, tudi nezakonito prebivajoče posameznike.
39
Med temeljne človekove pravice, ki pripadajo slehernemu po-
samezniku med drugim prav gotovo sodi vsaj zagotavljanje jedra 
pravice do zdravstvene oskrbe, nespoštovanje katere bi namreč 
lahko privedlo tako do kršitev prepovedi vsebovanih v 3. členu 
ekČP, kot tudi do skrajne posledice kršitve pravice do življenja. 
Pravice do zdravstvene oskrbe nezakonito prebivajočih posame-
znikov ne gre iskati le skozi posredno učinkovanje nekaterih te-
meljih pravic. Ta je namreč na različnih ravneh zaščitena kot taka. 
Tako je na primer odločanje v konkretnih primerih razširilo domet 
prvotnega besedila v evropski socialni listini zaščitene pravice do 
zdravstvene oskrbe
40
, tudi na primere nezakonitih migrantov.
41
Skozi sekundarno pravo eU je zagotovitev pravice do nujne 
zdravstvene oskrbe predvidena tudi v okviru izvajanja direktive, 
ki ureja skupne standarde in postopke vračanja.
42
Poleg absolutnega varstva gradnikov demokratične družbe pri-
znanega na mednarodni ravni je potrebno omeniti vsaj še sekun-
darno pravno ureditev v zvezi z zagotavljanjem varnostnih ukre-
pov, ko gre za postopke vračanja in zaščito nezakonitih delavcev, 
v zvezi z vprašanjem pravičnega plačila in uveljavljanja pravic.
43
 
38 
ECHR, Strasbourg, št. 1859/03- Third Section decision, Olgun against the Netherlands, 10. 5. 2012. 
URL: http://hudoc.echr.coe.int/sites/eng/pages/search.aspx?i=001-111193#{%22itemid%22:[%22001-
111193%22]}, tč. 43 in 46 (zadnjič obiskano: 18. 12. 2014).
39 
FRA (op. pod črto št. 34), str. 47.
40 
Evropska socialna listina, Uradni list RS, št. 24/1999. http://www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in-pristoj-
nosti/mednarodni-pravni-akti-s-podrocja-clovekovih-pravic/svet-evrope/evropska-socialna-listina/ 13 . 
člen (zadnjič obiskano: 21. 01. 2016).
41 
FRA (op. pod črto št. 34), str. 24.
42 
Direktiva, (op. pod črto št. 33) 5 člen.
43 
FRA - European Union Agency for Fundamental Rights. Migrants in an irregular situation emplo-
yed in domestic work : Fundamental rights challenges fof the European Union and its Member States, 
Solidarity. Luxembourg : Publications Office of the European Union, 2011. URL: http://fra.europa.eu/
sites/default/files/fra_uploads/1668-FRA-report-domestic-workers-2011_EN.pdf, str. 22 in nasl. in str. 
37 in nasl. (zadnjič obiskano: 21. 01. 2016).

149
DIGNITAS n Mešane migracije »evropskega« pravnega prostora; nezakonitost, vračanje, ...
k ako je torej na primer s pravico do sodnega varstva in pravnega 
sredstva. vsakdo ima namreč pravico, da o njegovih civilnih pravi-
cah in obveznostih odloča z zakonom ustanovljeno sodišče.
44
Direktiva o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov 
zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih 
držav nalaga državam članicam prepoved zaposlovanja nezako-
nito »prebivajočih državljanov tretjih držav«.
45
 v primeru kršitve 
te prepovedi pa določa nekatere ukrepe za zaščito teh delavcev. 
k adar gre za zaposlitev nezakonito prebivajočega delavca so de-
lodajalci zavezani k plačilu celotnega zneska plačila, ki bi pri-
padal zakonito zaposlenemu delavcu.
46
 Nezakonit položaj delav-
ca ne vpliva na dolžnost delodajalca k plačilu zneska, ki ustreza 
znesku vseh socialnih prispevkov in drugih davkov.
47
 Direktiva 
nalaga poleg prenosa teh pravic v nacionalne pravne rede tudi 
zagotovitev mehanizmov, ki bodo nezakonito zaposlenemu de-
lavcu omogočili učinkovite postopke za uveljavitev še neizplača-
nih plačil, da bo torej delavec lahko vložil zahtevke in uveljavljal 
sodbo.
48
 Prav tako zahteva direktiva zagotovitev učinkovitih me-
hanizmov, ko gre za vlaganje pritožb zoper svoje delodajalce.
49
 
za učinkovito zasledovanje pravic pa je ključnega pomena zago-
tavljanje pravice do obveščenosti, še pred izvršitvijo odločbe o 
vrnitvi.
50
Navsezadnje gre nekaj pozornosti namenit tudi postopkom 
vračanja. Že sama direktiva, ki ureja standarde in postopke vrača-
nja namreč v zvezi z njenim izvajanjem nalaga državam članicam 
spoštovanje otrokove največje koristi, družinskega življenja, zdra-
vstvenega stanja in načela nevračanja.
51
 Posebno so urejeni tudi 
varnostni ukrepi pred vrnitvijo posameznika katerih izvajanje je, 
razen v primeru pridržanja, predvideno v obdobju prostovoljne-
ga odhoda in obdobju odložitve vrnitve.
52
 Med slednjimi gre po-
leg že navedenega omeniti vsaj spoštovanje načela zagotovitve 
44 
EKČP, (op. pod črto št. 37), 6 člen.
45 
Direktiva št. 2009/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 18. junija 2009 o minimalnih 
standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih 
držav. UL L 168/ 24 URL: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32009L00
52&qid=1418310097390&from=EN, 3/1 člen (zadnjič obiskano: 21. 01. 2016).
46 
Prav tam, 6/1a člen.
47 
Prav tam, 6/1b člen.
48 
Prav tam, 6/2/a člen.
49 
Prav tam, 6/2 člen in 13. člen.
50 
Prav tam, 6/2 člen.
51 
Direktiva (op. pod črto št. 33), 5 člen.
52 
Prav tam, 14/1 člen.

15 0
DIGNITAS n Aktualne teme varstva človekovih pravic
osnovnega izobraževanja mladoletnikom in upoštevanje potreb 
posebno ranljivih oseb.
53
ob obravnavi sekundarnega prava evropske unije, je potrebno 
spomniti na primer N. S., v katerem je Sodišče evropske unije v 
zvezi z razlago sekundarne zakonodaje, pojasnilo, da sodijo v po-
dročje izvajanje prava eU tudi primeri, ko države članice delujejo 
v okviru polja proste presoje.
54
 za kar pa vemo, da države članice 
zavezuje spoštovanje Listine.
55
Ne glede na to, da smo v tem poglavju orisali le temelje uredi-
tve lahko ugotovimo zadostnost pravnih podlag za zagotavljanje 
vsaj tistih temeljnih pravic slehernemu posamezniku, torej četudi 
pustimo ob strani vprašanje njegovega statusa.
3. Sklep
Glede na krajšo naravo tega prispevka, naj sklenemo le nekaj 
zaključnih misli. Neizmeren pomen gre pripisati subsidiarnima 
varuhoma človekovih pravic, kot sta Sodišče evropske unije in 
evropsko sodišče za človekove pravice. Slednje z razlago kon-
vencije kot živega instrumenta v duhu časa in potreb razvija do-
met varovanih pravic.
56
 eSČP je skozi razlago 4. člena konvenci-
je – prepovedi suženjstva in prisilnega dela, podelil varstvo pred 
ang. trafficking in human beings,
57
 ter v okviru tega tudi zaščito 
morebitnim žrtvam mešanih migracijskih tokov. odgovornost za 
zagotavljanje in varstvo temeljnih pravic gre brez dvoma iskati na 
nacionalnih ravneh. Države namreč zavezujejo med drugim tudi 
prav te mednarodnopravne obveznosti, o katerih je bilo govora 
v tem prispevku. Tako bo ključnega pomena na primer pravilen 
prenos sekundarnega prava evropske unije v nacionalne pravne 
rede.
kljub temu, da kršitev pravic ne moremo opravičiti, ne gre 
mimo tega, da nesorazmerno breme stavljeno na nekatere države 
članice prav gotovo prispeva k povečanemu kršenju pravic posa-
meznikov, ki se znajdejo v množici mešanih migracijskih tokov. 
53 
Prav tam.
54 
Sodba Sodišča (op. pod črto št. 15).
55 
Listina, (op. pod črto št. 12), 51. člen. 
56 
Judgment, št. 25965/04- Rantsev v. Cyprus and Russia, 7. 1. 2010, (final 10. 5. 2010). URL: http://hu-
doc.echr.coe.int/sites/eng/pages/search.aspx?i=001-96549#{%22itemid%22:[%22001-96549%22]}, 
tč. 272-282 in nasl. (zadnjič obiskano: 13. 12. 2014).
57 
Prav tam, tč. 272-282 in nasl.

151
DIGNITAS n Mešane migracije »evropskega« pravnega prostora; nezakonitost, vračanje, ...
Navsezadnje gre še dodati, da za utilitaristične pristope in ang. cost 
benefit analize, ne smemo najti mesta, ko gre za temeljne človeko-
ve pravice »teh in onih« posameznikov in pravzaprav za varovanje 
pravic vseh nas in naše sodobne demokratične družbe.
k ar zadeva vračanje in nevračanje še citat:
»The act of refoulement may consist in expulsion, extradition, 
deportation, removal, informal transfer, “rendition”, rejection, re-
fusal of admission or any other measure which would result in 
compelling the person to remain in the country of origin.«
58
58 
ECHR (op. pod črto št. 8), Concurring opinion of Judge Pinto de Albuquerque, citat.

15 2
DIGNITAS n Aktualne teme varstva človekovih pravic