IV 7 S S) 5 5
PROLETARCI DEŽEL, ZDRUŽITE SEJ
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
V;
UUBOANA, ČETRTEK, 16. MARCA 1967
■k r
LETO IX., ST. 72 . CENA 50 PAR (50 STARIH DINARJEV)
- »PELO« IZHAJA OD .1. MAJA 1966 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, *» JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA / V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
-r-
GLAVNI UREDNIK JOŽE SMOLE ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO
P H V*Jfc SEDEJE
]
Seja zveznega izvršnega sveta
Olajšave za napredek turizma
Sedemdnevne prepustnice za tujce - Kolektivni izleti samo na podlagi seznama - Predlog za potovanja naših državljanov brez vizumov - Uskladitev pokojnin z gibanjem življenjskih stroškov v letu 1966 - Spremembe zakona o vojaških vojnih invalidih
BEOGRAD, 15. marca (Tanjug). Zvezni izvršni svet je na današnji seji pod predsedstvom Petra Stamboliča sprejel teze o družbeno-ekonomskih aspektih skupnega vlaganja domačih podjetij in proizvodno-finančnega sodelovanja jugoslovanskega gospodarstva z inozemskim gospodarstvom. ZIS je sprejel tudi več osnutkov, sprememb in dopolnitev zakonskih predpisov ter odloke s področja financ, zunanje trgovine, socialne in notranje politike.
Kaže, da so predlagane teze o proizvodno-finančnem sodelovanju naših in tujih podjetij lahko solidna podlaga za nadaljnje proučevanje teh vprašanj v zvezni skupščini, gospodarskih zbornicah, sindikatu, v nekaterih delovnih organizacijah in drugod ter tudi za nove predpise na tem področju.
Zvezni izvršni svet sodi, da predlagane rešitve pomenijo nove, dopolnilne oblike vključevanja našega gospodarstva v mednarodno delitev dela, kar naj bi se uresničilo s skupnim vlaganjem sredstev domačih podjetij in tujih poslovnih partnerjev, ki naj bi olajšalo uresničevanje poglavitnih ciljev gospodarske reforme. Najpomembnejši motivi tega sodelovanja so vključevanje jugoslovanskega gospodarstva v svetovni tehnič-no-tehnološki napredek, kar naj bi pospešilo modernizacijo našega gospodarstva, intenzivno gospodarjenje in spo-polnjevanje znanstveno-razi-skovalnega dela, koncentracijo sredstev in integracijo. Potemtakem moremo od (ega sodelovanja pričakovati hitrejšo odpravo avtarkične zaprtosti našega gospodarstva in njegovih strukturalnih ne-uskladenosti.
Zvezni izvršni svet je razglabljal tudi informacijo o
Bonn predlaga sestanek medvladnega odbora v Beogradu
BONN, 15. marca. (Tanjug) — Zahodnonemška vlada je predlagala jugosLovanski. naj bi se mešani medvladni odbor sešel konec aprila ali v začetku maja. To je povedal predstavnik bonskega zunanjega ministrstva. V informaciji ,ki jo prenaša DPA, je poudarjeno, da Jugoslavija še ni dala odgovora. Ker je bil zadnji sestanek odbora v Bonnu leta 1964, naj bi se člani odbora zdaj sešli v Beogradu.
DPA se sklicuje na politične in vladne kroge in poudarja, da bi bila ZR Nemčija pripravljena govoriti o gospodarskih vprašanjih pa tudi o drugih vprašanjih, ki niso v tej zvezi.
uveljavljanju zakona o bankah in kreditnih poslih ter sprejel več zakonskih osnutkov. ki naj bi izpopolnili bančni sistem. ZIS je pozitivno ocenil dosedanja prizadevanja za usklajevanje organizacije bank z določili novega zakona. Rečeno je bilo, da je bančni in kreditni mehanizem v so razmeroma kratkem času dosegel pozitivne rezultate pri koncentraciji prostih sredstev družbene akumulacije. Ob spremenjenih odnosih pri delitvi družbene akumulacije v korist delovnih organizacij bo stimulacija povezovanja in združevanja sredstev delovnih organizacij in poslovnih bank pospešila njihovo popolnejšo
Jutri: Po sledeh krvnika iz Treblinke
»Krvnik iz Treblinke« Fram Stangl je bil med vojno v JugoslavijiJ Konec leta 1943 ko so nacisti uničili koncentracijsko taborišče za Ude v Treb-linki so poveljnika taborišča obersturmfithrerja Stangla z drugimi esesov-skimi oficirji, ki so »preveč vedeli«, poslali na najnevarnejše bojišče — v Jugoslavijo; upali so namreč. da bodo pačili v bojih s partizani. Kot ugotavlja madžarski profesor Jene Levai. so Stangla z dvema drugima esesovskt-ma oficirjema poslan v Istro, kjer naj bi bila vodila obrambo obale. Toda Stangl je ostal Siv in dvajset let se je skrival pred roko pravice. V začetku marca pa ga je brazilska policiia prijela v Sao Paolu. Največ zaslug za to ima vsekakor Simon Wie-sevthal. ki je s svoiimi sodelavci iskal Stangla že od. leta 1943 in ga je naposled tudi izsledil v od-'omku iz Kniige »Morilci so med nami«, ki ga bomo začeli obiavljat.i v jutrišnji številki, popisuje Wiesent.hal lov na tega zločinca, ki je bil. četrti ta njeoavem seznamu še sivečih nacističnih zločincev.
Novo iz N. Orleansa
V Dallasu naj bi delovali trije atentatorji
WASHINGTON, 15. marca (Tanjug). Z uvodnim zaslišanjem osumljenega Claya Shawa in s pričevanjem Perryja Russa so trditve okrožnega javnega tožilca iz New Orleansa Jima Garrisona o zaroti proti predsedniku Kennedyju dobile nove dimenzije.
Priča Russo je včeraj izjavila. da so nevvorleanski poslovni človek Clay Shaw, nedavno umrli pilot Ferrie in Oswald neposredno pred dal-laško tragedijo kovali v New Orleansu načrte o uboju predsednika Kennedyja. Russo je prepoznal Claya Shawa kot tistega skrivnostnega človeka, ki je znan pod imenom Clay Bertrand.
Danes
v „De!u"
2. stran Uradno sporočilo
o bolnici v Crni
☆
3. stran Osebni dohodki
— razlog za vznemirjanje
☆
4. stran Zakaj le na račun
potrošnika?
☆
5. stran Jezik in slovstvo
št. 2
☆
11. stran
Nebo ob pomladnem enakonočju
Shaw, Ferrie in Oswald so se pogovarjali o tem, kako bi po atentatu zbežali z letalom, menili pa so se tudi o hkratnem napadu dveh ali treh atentatorjev, izmed katerih naj bi se eden žrtvoval, da bi omogočil beg ostalim.
Dopisniki vodilnih ameriških listov, televizijskih in radijskih postaj sicer še zmeraj precej skeptično gledajo na Garrisonovo sodno preiskavo in njegove trditve, poudarjajo pa, da je vsa stvar zbudila v ZDA velikansko zanimanje. Russo je v intervjuju neposredno po smrti pilota Ferrieja konec prejšnjega meseca izjavil, da ni nikoli videl Oswalda, na včerajšnjem zaslišanju pa je trdil nasprotno. Časnikarji domnevajo, da je Russov podatek o Clayu Shawu oziroma Clayu Bertrandu kot istem človeku zelo pomemben, ker FBI svojčas ni preiskoval tega, zdaj pa bi utegnil biti podatek opora novemu dvomu glede resničnosti in natančnosti poročila Warrenove komisije.
Jim Garrison zdaj očitno išče enega ali dva atentatorja, ki sta bila neposredno vpletena v dallaški uboj. Poprej je izjavil, da Oswald po nje govem ni ubijalec, temveč da naj bi bili z njim kot s špansko steno prikrili prave atentatorje na Johna Kennedyja.
Nekatera poročila poudarjajo, da ima Garrison verjetno v rokah močne argumente, en del časnikarjev pa tudi trdi, da izpovedi prič pied Russovim pričevanjem niso povsem prepričljive.
afirmacijo v procesu razširjene reprodukcije.
S predpisi o deviznem poslovanju in kreditnih poslih z inozemstvom so zagotovljeni pogoji, da lahko delovne organizacije skupaj s svojimi poslovnimi bankami postanejo poglavitni uporabniki tujih denarnih virov in potemtakem tudi to področje prila-gode temeljem novega sistema razširjene reprodukcije.
Med drugim je bilo na seji tudi poudarjeno, da zahteva nadaljnje razširjanje našega gospodarstva v mednarodno delitev dela večje angažiranje in širše vključevanje poslovnih bank pri kreditiranju izvoza opreme in pri izvajanju investicijskih del v tujini, kar je seveda tudi treba uravnati z adekvatnimi predpisi. Da bi se utrdila stimulacija in razvilo varčevanje, zlasti varčevanje zasebnih kmetijskih proizvajalcev, je bilo rečeno, bi morale socialistične republike čimprej sprejeti predpise o hranilno-kretitnih zadrugah ter hranilno - kreditnih službah kmetijskih zadrug ter delovnih organizacij, ki se Ukvaijajo s kmetijsko proizvodnjo. Z dopolnjevanjem sedanjega zakona o bankah in kreditnih poslih bi bilo treba tudi omogočiti vlaganje v kreditni sklad druge banke iz sredstev kreditnega sklada banke ter tudi to, da bi banke z medsebojnim sporazumevanjem združevale sredstva svojih posebnih rezervnih skladov, da bi se tako pomnožila sredstva za zavarovanje nelikvidnosti. Prevladalo je mnenje, naj bi se proces združevanja bank odvijal po načelih in zakonskih predpisih, ki veljajo za vse druge delovne organizacije.
Zvezni izvršni svet je spre- j jel osnutek zakona o apne- ' mambah in dopolnitvah zakona o bankah in kreditnih poslih, osnutek zakona o dopolnitvi zakona o obrestnih stopnjah na sklade v gospo-
OB DESETLETNICI SMRTI MOŠE PIJADEJA — Včeraj so na grobnico narodnih herojev na Kalemegdanu, kjer je pokopan veliki revolucionar Moša Pijade, položili mnoge vence in šopke svežega cvetja. Ob zvokih Leninove žalne koračnice so stopali h grobnici zastopniki zvezne skupščine, centralnega komiteja ZKJ, skupščin Srbije in Beograda, gimnazije in osnovne šole, ki se imenujeta po uglednem revolucionarju, združenja novinarjev Srbije in mnogih drugih organizacij in ustanov. Na dan desete obletnice smrti Moše Pijade j a so bile v glavnem mestu in drugih mestih Jugoslavije žalne slovesnosti in priložnostne prireditve. V Djuričevi ulici v Beogradu so na hiši, v kateri je Moša Pijade 1. januarja 1925 pripravil prvo številko »Komunista« odkrili spominsko ploščo. Na slovesnosti so se zbrali učenci osnovne šole »Moša Pijade«, ki so izvedli himno, posvečeno čiku Janku, nato pa je član CK ZKJ in direktor »Komunista« Bogdan Osolnik odkril ploščo. Na sliki: polaganje vencev na Pijadejev grob.	Telefoto:	Tanjug
Nadaljevanfe
na zadnji strani
Stangla zahtevata Dunaj in Bonn
DUNAJ, 15. marca. (AFP.) — Avstrijsko pravosodno ministrstvo bo zahtevalo od Brazilije, da ji izroči nekdanjega poveljnika koncentra-cijr’-'h taborišč v Sobiboru in Treblinki Franza Stangla, ki so ga aretirali 28. februarja v Braziliji. Po nekaterih informacijah je izročitev F. Stangla zahtevala tudi ZR Nemčija.
Bremensko porotno sodišče je obsodilo na dosmrtno ječo nacističnega zločinca Philippa Mensingerja, nekdanjega stražarja v koncentracijskih taboriščih »Rohobič« in »Borislav« v Galiciji. Mensinger je priznal, da je 1. 1943 ubil osem ljudi, med njimi tudi 13-let-nega otroka.
Džunov v Varšavi
VARŠAVA, 15. marca. (Tanjug.) — Danes je prispel v Varšavo zvezni sekretar za delo in delovna razmerja Ri-sto Džunov, in sicer kot šef jugoslovanske delegacije. Člani naše delegacije se bodo med sedemdnevnim bivanjem v Poljski seznanili z nekaterimi problemi in poljskimi izkušnjami na področju dela in delovnih razmerij ter socialnega zavarovanja.
Na varšavskem letališču je Rista Džunova sprejel minister Aleksander Burski.
Jordanija bojkotira Arabsko ligo
Arabski obrambni svat odtegnil Jordaniji pomoč Bonn želi normalizacijo
KAIRO, 15. marca. (Tanjug.) — Generalni sekretar arabske lige Hasuna je na danafegjem zasedanju sveta
lige povedal, da poskuša zahodnonemška vlada pokazati svojo dobro voljo nasproti arabskim državam in da želi obnoviti diplomatske odnose z njimi. Hasuna je orisal svetu tudi odnose med Bonnom in Izraelom.
Redno zasedanje arabske lige se je začelo v napetem ozračju, saj je jordanska vlada sklenila bojkotirati zasedanje, ker se ga udeležuje tudi predsednik palestinske osvobodilne organizacije Ahmed el šukeiri. Jordanski delegat je na prvi tajni seji izjavil, da Jordanija ne priznava šukeirija kot predstavnika palestinskega ljudstva, in je zapustil poslopje arabske lige. Zunanji minister ZAR Mahmud Riad je v tej zvezi zahteval od sveta, da ne upošteva izjave jordanskega predstavnika in da izrazi zaupanje Ahmedu šukeiriju.
Po ustanovni listini arabske lige je Palestina pridružena članica te organizacije, šefi arabskih držav so se v začetku leta 1964 zedinili, da zastopa Palestino palestinska osvobodilna organizacija.
V dveh dneh so Jordanijo dvakrat kritizirali, najprej v svetu za obrambo, zdaj pa tudi v svetu arabske lige. V svetu za obrambo so Jordanijo obtožili, da je skupaj s Saudsko Arabijo največ pri. pomogla k ohromitvi skupne arabske obrambe. Svet za obrambo, ki je sinoči končal delo, je sklenil, da ne bo pomagal - Jordaniji krepiti obrambno moč, denar, ki Ji je bil namen jen, pa bo svet razdelil med Sirijo, Libanon in palestinsko osvobodilno organizacijo.
Predlogi	za	spremembo
Več pristojnosti zbora narodov
Odpravljeni funkciji podpredsednika republike in namestnika vrhovnega komandanta jugoslovanske armade
BEOGRAD, 15. marca (Tanjug). Komisija zveznega zbora 8vesw skupščine za spremembo nekaterih določb ustave SFRJ je na današnji seji sprejela osnutke šestih ustavnih amandmajev, v katerih je predlagano, naj bi uvedi'. -ru»v način volitev republiških in pokrajinskih delegacij aa zbor narodov in nadalje razširili vlogo tega Skupščinskega doma, ukinili funkciji podpredsednika republike in namestnika vrhovnega komandanta ter vzpostavili ustreznejše odnose med zveznim izvršnim svetom to organi zvezne uprave.
Osnutek prvega amandmaja določa med drugim, da skupščina vsake republike na skupni seji vseh zborov vo-
Life odkupil Svetlanine i spomine ?
RIM, 15. marca. (Tanjug.) — V italijanskem parlamentu so danes vprašali predstavnika vlade, ali je Stalinova hči Svetlana zaprosila italijansko vlado za politično zatočišče ali samo za tranzitni vizum za potovanje v Švico, kjer je zdaj. Vprašanje je zastavil poslanec Pacciardi. Poleg tega je vprašal, ali je italijanska vlada morda odklonila Svetlani politično zatočišče, in če ga je, iz katerih razlogov, saj italijanska ustava dopušča priznanje političnega zatočišča.
Svetlana se je mudila v Rimu štiri dni od 7. do 11. marca, potem pa je odpotovala v Ženevo. O njenem bivanju v Rimu se je razvedelo šele zadnji dan. Italijanski listi pišejo, da se je Svetlana pogajala v Rimu z nekim ameriškim založnikom o objavi njenih spominov. Torinski list »Stampa« piše, da je spomine, ki naj bi imeli naslov »Moj oče, Stalin«, že odkupil ameriški magazin »Life«, in sicer za 500.000 dolarjev.
li v zbor narodov po deset poslancev, skupščina vsake pokrajine — prav tako na skupni seji vseh zborov — pa po pet poslancev. Za člana zbora narodov je lahko izvoljen tudi, kdor ni republiški poslanec, če tako določi republiška ustava.
Osnutek tega	amandmaja
govori potem tudi o vlogi in pristojnosti zbora narodov oziroma o njegovi obveznosti, da s stališča enakopravnosti republik,	narodov in
narodnosti obravnava predlog družbenega	plana Jugoslavije, nadalje	predlog za-
kona o določitvi virov in vrst dohodka družbeno-poli-tičnih skupnosti ter predloge temeljnih ali splošnih zakonov.
Osnutek drugega amandmaja določa, da se ukinejo ustavna določila, ki se nanašajo na člane zveznega izvršnega sveta po položaju. Pač pa državni sekretarji sodelujejo v delu izvršnega sveta s pravicami in dolžnostmi članov sveta. Zvezni sekretarji in drugi zvezni funkcionarji, ki jih določi zvezna skupščina, imajo v delu zveznega izvršnega sveta enake pravice kakor tudi člani sveta samo v zadevah, ki se nanašajo na njihovo delovno področje.
Osnutek amandmaja, predložen komisiji kot četrti, določa, da so za zaščito ustavne ureditve odgovorne federacija in republike, da republiškega javnega tožilca ime-
nuje in razrešuje republiška skupščina, druge javne tožilce pa imenujejo in razrešujejo v skladu z zakokoum.
Naslednji osnutek amandmaja predlaga, naj predsednika republike, kadar je odsoten ali dlje zadržan, nadomešča pri opravljanju njegovih funkcij predsednik zvezne skupščine, funkcija podpredsednika republike pa da se ukine, ko mu poteče sedanji mandat.
Osnutek šestega amandmaja določa, da prenehajo veljati ustavne določbe o namestniku vrhovnega komandanta oziroma da se ukine tudi ta funkcija.
Komisija je na koncu izvolila poročevalce, ki bodo v Zveznem zboru, potem pa v zboru delovnih skupnosti obrazložili te amandmaje. Potem bodo amandmaji postali sestavni del ustave, če jih bosta sprejela zvezni zbor in zbor narodov.
Desnica v Indiji snuje svoj blok
Kongresni odbor razpravlja o agrarni reformi jn razdeljevanju živil
NEW DELHI, 15. marca (Tanjug). — Predsednica indijske vlade Indira Gan-dhi se je sešla danes z voditelji opozicijskih strank. Na sestanku so govorili o možnem predsedniku parlamenta, ki bi bil sprejemljiv za vse. Izvolili ga bodo izmed članov kongresne stranke, njegovega namestnika pa iz vrst opozicije — seveda če se bodo o tem sporazumeli.
Voditelj stranke Svatan-tra Radžagopalačari se je sešel z nekaterimi funkcionarji desničarske stranke Džan S ang to se pogovarjal z njimi o ustanovitvi enotnega desničarskega bloka v parlamentu. Desničarski voditelji bi radi sprejeli v blok tudi dravidsko gibanje iz Madrasa, ki je v o-srednjem parlamentu dobilo 25 sedežev. Za sodelovanje s tem gibanjem se zavzemajo tudi nekateri socialisti, ki so predlagali ustanovitev enotnega opozicijskega bloka socialistov to neodvisnih. Tudi ljudska socialistična stranka želi socialistična opozicijski blok. K sodelovanju je pozvala skoraj vse levičarske grupacije, izpustila pa je obe komunistični partiji.
Predsednik kongresne stranke Kamaradž bo sklical sestanek vsetodijskega kongresnega odbora, ki bo obravnaval to ocenil rezultate nedavnih parlamentarnih volitev. Na sestanku bodo govorili tudi o gospodarskih ukrepih, ki jih obeta kongresni program. Prednost imajo agrarna reforma, nadzorstvo nad cenami to trgovino z živili ter razdeljevanje hrane med indijskimi drž ar vami.
Costa e Silva prevzel oblast
BRASILIA, 15. marca (Reuter). — Danes je-maršal Arthur da Costa e Silva prevzel dolžnost novega brazilskega predsednika. Silva je petindvajseti šef brazilske države.
Petdnevni delovni teden v ZSSR
MOSKVA, 15. marca (Tanjug). — Z ukazom prezi-dija vrhovnega sovjeta ZSSR so v vseh podjetjih, ustanovah to družbenih organizacijah uvedli petdnevni delovni teden. Odlok bodo uresničili do konca leta.
Ky pojde na Guam
New York Times kritizira Johnsonovo politiko
SAIGON, 15. marca (Reuter, Tass). — Tu so sporočili, da se bo predsednik j užnovietnamske vlade Nguyen Cao Ky udeležil konference na Guamu, kjer bo predsednik Johnson razpravljal s svojimi najvišjimi diplomatskimi to vojaškimi svetovalci o vietnamski vojni.
V današnjem uvodniku ča- . na podlagi pogajanj in sopisa »New York Times« pi- mednarodnih zagotovilih
še, da se ZDA prizadevajo izsiliti odločitev v Vietnamu z vojaških sredstvi. TOasbJng-ton se vede tako, kot da bi bil prisiljen, da se z boji dokoplje do zmage. Veliko bolje bi bilo, pdše časopis, če bi namesto tega dosegli mir po ustavitvi bombardiranj in ustavitvi sovražnosti, in sicer
Grozljiv dokument o ameriških akcijah v Vietnamu
Z zemljo zravnane vasi, pobiti in deportirani prebivalci, taka je žetev »pomiritvenih ekspedicij«
HANOI, 15. marca (VIA). Informativna služba osvobodilne fronte je objavila dokument o zverinstvih ameriških to saigonskih čet v Južnem Vietnamu. Dokument govori o pustošenju celih področij, o ubijanju to deportacijah prebivalstva, o uporabljanju strupov to uničevanju letine.
V prvih »kazenskih ekspedicijah« so ameriške čete in saigonske enote uravnale z zemljo vasi Hoa Mi, Hoa Tinh in Hoa Pong. Več kot 500 njihovih prebivalcev so zverinsko pobili, 53.000 pa so jih odpeljali s helikopterji v taborišč p na zasedenem področju.
V pokrajini Binh Dinh ameriška letala zasipajo vasi tn mesta z eksplozivnimi in napalm bombami, uničujejo živino, požigajo gozdove in sadovnjake.
V vasi Tan Son je po neki takšni »ekspediciji« ostalo na ulicah 300 iznakaženih trupel.
Več kot 500 prebivalcev, med katerimi je bila večina ranjenih, so grobo strpali v helikopterje in jih odpeljali v koncentracijska taborišča, ka-muflirana pod imenom »taborišča za begunce — žrtve komunistov«. Mnogi starci, ki so jih z udarci puškinih kopit naganjali v helikopterje, so se še zadnjič osi rali po svojih uničenih rojstnih vaseh, kjer ležijo po cestah trupla njihovih svojcev.
V dokumentu je potem natanko opisano, kako so južno-korejske enot? 26. febr. letos v pokrajini Binh Dinh uničile naselje Binh An, pri čemer so južnokorejeki vojaki
pokazali skoraj neverjeten sadizem. Med njihovimi žrtvami je bilo 137 žensk in 76 otrok. Otroke so metali v goreče hiše, starce so zapirali v poslopja, ki «o jih potem zažgali ali razdejali z bombami, metali so granate v zaklonišča, v katera so se bile zatekle ženske z otroki.
Samo v pokrajini Binh Dinh je okrog 70.000 ameriških in južnokorejskih vojakov v drugi polovici leta 1965 zravnalo z zemljo 600 vasi, ki so jih uničili s topništvom, tanki in letali. Pobili so 2500 in ranili 3500 prebivalcev. Američani so posegli tudi po kemičnih sredstvih. Strupe so začeli stresati iz letal že konec leta 1961, potem pa so jih uporabljali v čedalje večjem obsegu. Leta 1961 so vrgli strupe na šest pokrajin, pri se je zastrupilo 1939
ljudi, leta 1965 pa že na 26 pokrajin, v katerih se je zastrupilo 146.247 prebivalcev.
V dokumentu je rečeno, da se ameriški agresorji vojskujejo v Južnem Vetnamu pod geslom: »Vae pobiti in vse uničiti.« V operacijah tako imenovane specifikacije prebivalstva« preizkušajo orožje »na živih ciljih«, da bi »svoje izsledke potem lahko izkoristili drugje«. Pri tem prav nič ne prizanašajo življenju in imetju prebivalcev.
Ameriški agresorji so načrtno določili »cone smrti« in uničili ne samo mnoge vasi in naselbine, ampak tudi nekatera mestna naselja. Ena takih con je Ku či, v okolici Saigona, ki jo ameriški piloti lahko bombardirajo kadarkoli brez kakšnih posebnih ukazov, z izgovorom, da ščitijo glavno mesto.
Od 8. do 19. januarja lani je 12.000 ameriških, avstralskih in novozelandskih vojakov ob podpori 200 letal in stotin tankov in vojaških vozil zravnalo z zemljo celo vrsto vasi. Uničili so več kot tisoč Hž, požgali skladišča riža in pripravili prebivalce ob vse premoženje. Uporabili so tudi strupe. Ubitih je bilo več kot ato, ranjenih pa dvesto prebivalcev, povečini starcev. žensk in otrok.
Dokument nadalje navaja podatke o podobnih akcijah v drugih krajih širom po Južnem Vietnamu, kot so nočna topniška obstreljevanja vasi, ki jih helikopterji popraj osvetljujejo z raketami, nadalje deportacije prebivalstva, mučenje v zaporih in druga kruta nasilja nad neoborože-
ob za
vietnamsko nevtralnost. O bližnji konferenci na otoku Guamu pa piše, da ne gre za običajni sestanek, sicer ameriški predsednik in njegovi svetovalci ne bi Šli na tako dolgo pot, da bi se sešli z generalom Westmorelandom in veleposlanikom Lodgeom.
Stalni urad mednarodne konference za solidarnost, ki ima sedež v Hanoiu, je pozval k mednarodni akciji, ki naj bi nadzorovala nadaljnje stopnjevanje ameriške vojne v Vietnamu.
ZDA bodo poslale Južni Koreji moderno orožje za približno 45.000 južnokorejskih vojakov, ki se bojujejo v Južnem Vietnamu.
Epidemija kuge, ki je prejšnji teden Izbruhnila blizu ameriškega vojaškega in letalskega oporišča v zalivu Cam Ranh, se je razširila na vzhodno obalo Južnega Viet-
Več kot 2700 zahodnomem-ških javnih in kulturnih delavcev je podpisalo »poziv za mir v Vietnamu«. Poziv je objavila organizacija »kampanja za razorožitev«.
Obetajoča kooperacija
Tesnejše medsebojno sodelovanje in poslovno povezovanje gospodarskih organizacij vse do integracije in hkratne specializacije sodi'med najpomembnejše poti, po katerih naj bi hitreje prišli do ciljev reforme. Vendar nam vse to doslej ni šlo posebno od rok. Vsekakor je tudi to znamenje, da reforma še ni začela prav delovati in si hitrejši razvoj lahko obetamo sedaj, ko bo gospodarstvo začelo čutiti močnejši pritisk sistemskih ukrepov, ki so bili uveljavljeni v začetku letošnjega leta. Zanimiva je v zvezi s tem ugotovitev poročila o poslovanju republiških skupnih rezerv za preteklo leto, da lani namreč ni bil podeljen noben kredit v zvezi s proizvodnim sodelovanjem gospodarskih organizacij doma in v tujini. To pač zato, ker gospodarske organizacije niso predložile nobenega kvalitetnega zahtevka.
No, te dni pa smo poročali, da so republiške skupne rezerve odobrile »Gorenju« iz Velenja in »Iskri« iz Kranja kredit v skupnem znesku milijardo 510 milijonov din za proizvodno - tehnično sodelovanje, ki sta ga omenjeni podjetji sklenili za proizvodnjo avtomatskih pralnih strojev, ki naj bi 1. 1970 dosegla serijo 200,000. Pogodba o proizvod, nem sodelovanju je zanimiva in pomembna, ker sega na področje naših dveh perspektivnih industrijskih vej, presega meje republike, ker je vanjo vključeno tudi eno makedonsko (Iskrino) podjetje, posredno pa sega spričo sodelovanja »Gorenja« in italijanske firme »Zanussi« pri proizvodnji pralnih strojev tudi na mednarodno področje. Seveda je zanimiva tudi sama proizvodnja, ki se bo od pralnih strojev lah-ko razširila še na kakšne druge, na trgu dobro idoče in konkurenčne izdelke. Pogodba ne ostaja	pri kakšnih
splošnih obveznostih, temveč vsebuje tudi konkretne količine in roke ter cene izdelkov. Razen neposrednega proizvodno - tehničnega sodelovanja pa predvideva tudi sodelovanje na področju komerciale in servisov. Kooperacija je odprta tudi za druge delovne organizacije, ki bodo pokazale interes za sodelovanje. Oba partnerja pa sta pogodbo položila pri republiških skupnih rezervah, ki bodo spremljale njeno izpolnjevanje.
Gre skratka za spodbuden podvig, ki odpira nove perspektive naši elektro in kovinski industriji, kjer se pogosto spričo reforme v posameznih gospodarskih organizacijah bore z velikimi težavami. Hkrati pa je tudi odsev in potrdilo realne politike družbene skupnosti, ki podpira razvoj tistih gospodarskih organizacij, ki se za-vestno vključujejo v napredne tokove reforme.
A. JAVORNIK
Sodelovanje s tujimi partnerji
Zvezni izvršni svet sprejel teze o skupnih vlaganjih in finančnem sodelovanju z inozemskim gospodarstvom
BEOGRAD, 15. marca (Tanjug). Sedanja stopnja razvoja Jugoslavije in podedovana ekstenzivnost in produktivnost dela zahtevajo — zlasti v okoliščinah gospodarske reforme — odločno opuščanje dosedanje orientacije in kriterijev ter iskanje novih oblik gospodarjenja, da bi se pospešil razvoj gospodarskega potenciala države. Na to opominjajo teze o družbeno-eko-nomskem aspektu skupnih vlaganj domačih podjetij in o proizvodno finančnem sodelovanju jugoslovanskega gospodarstva z inozemskim gospodarstvom. Teze je sprejel na današnji seji zvezni izvršni svet. Sestavila jih je posebna komisija zveznega izvršnega sveta v sodelovanju z. najvišjimi gospodarskimi in pravnimi institucijami v državi.
V tezah je rečeno, da zaradi tega delovne organizacije za nadaljnji razvoj jugoslovanskega družbeno-eko-nomskega sistema vidijo napredek v razvijanju in boljšem povezovanju delovnih organizacij pil izvrševanju gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti, in to z odkrivanjem novih možnosti za skupna investiranja na eni strani ter z vključevanjem jugoslovanskega gospodarstva v svetovno gospodarstvo, ki naj bi bilo uresničeno s trajnejšim sodelovanjem naših podjetij s tujimi partnerji na proizvodni in finančni podlagi, na drugi strani. Gre samo za razne aspekte v procesu modernizacije celotnega gospodarskega potenciala, hitrejše rasti proizvajalnih sil, produktivnosti dela in življenjskega standarda prebivalstva ter nadaljnjega razvoja socialističnega sistema.
Modernizacije jugoslovanskega gospodarstva ne bi bilo mogoče uresničiti, če bi bilo gospodarstvo razdrobljeno, nespecializirano in če bi bilo na nizki stopnji delitve dela ter med seboj premalo povezano. Zato je v interesu države, da ustvari pogoje za zvečanje tehničnega napredka kot elementarnega pogoja za razrešitev problemov, s katerimi se srečujemo pri uresničevanju gospodarske reforme.
Za sedaj ni mogoče doseči hitrejšega razivoja proizvajalnih sil brez ustrezne delitve ali prerazdelitve investicijskih sredstev in brez povezovanja samostojnih blagovnih proizvajalcev v proizvodno komercialne in finančno integralne proizvodne organizacije. Dalje je rečeno v tezah, da izkušnje vseh razvitejših gospodarstev kažejo, da modema proizvodnja zahteva visoko delitev dela, velike serije, vključevanje sodobnejših znanstveno-raziskovalnih del. Ker je smoter gospodarske reforme prav v tem, je integracija jugoslovanskega gospodarstva z ene strani in povezovanja našega gospodarstva s svetovnim z druge strani eden izmed pomembnih pogojev za premostitev zevajočega prepada med ravnijo razvoja jugoslovanskega gospodarstva in ravnijo razvoja gospodarstev bolj razvitih držav.
Vključevanje Jugoslavije v svetovne ekonomske tokove terja odpravljanje sedanjih oblik gospodarjenja, ki bi nas utegnile povrniti k avtartič-ni koncepciji gospodarskega razvoja Svobodnejši in širši ekonomski odnosi Jugoslavije z inozemstvom — govore teze — naj bi predvsem pripomogli, da bi prevjemali proizvodne in tehnične dosežke razvitejših industrijskih držav v naše gospodarstvo, da bi naši proizvodi laže in v večjih količinah prišli na svetovno tržišče, da bi se pospešil ekonomski in tehnični napredek, da bi organizacija proizvodnje in poslovanja postala sodobnejša, njena akumula-tivnost večja, da bi se bolj aktiviral razpoložljivi naravni in tehnični potencial in da bi se stabilizirala plačilna bilanca. Takšne prednosti lahko zagotovi močnejše povezovanje jugoslovanskih gospodarskih organizacij s partnerji iz socialističnih in kapitalističnih držav.
V tezah je rečeno, da nadaljnji razvoj jugoslovanskega gospodarstva ne bo mogoč, ako bi preprosto pomnoževa-li in povečevali kapacitete v sedanji strukturi gospodarstva. Mimo modernizacije kmetijstva, razvoja komunikacij, transporta in turizma je treba v industriji favorizirati tiste panoge, katere sicer favorizirajo visoko razvite države, predvsem kemično, elektronsko in motorno industrijo. Da bi to dosegli, je rečeno v tezah, ne zadoščajo sa-tujih sredstev na dosedanji mo lastne sile in izkoriščanje način, glede na to, da Jugoslavija kot majhna država nima sredstev za drago razisko
valno bazo in ker si jugoslovanska mlada industrija cb zahtevah optimalne proizvodnje ne more sama priboriti mesta na svetovnem tržišču. S sodelovanjem z inozemskim gospodarstvom oziroma z uporabljanjem tujega znan-stveno-raziskovalnega dela in modernejših metod gospodarjenja bi se te pomanjkljivosti nekoliko zmanjšale in jugoslovansko gospodarstvo bi se hitreje vključilo v mednarodno gospodarjenje.
Osnovni motiv za poslovno sodelovanje in skupna vlaganja s tujim kapitalom naj bi — po tezah — videli v neogib-nosti, naj bi jugoslovansko gospodarstvo imelo stalen stik z razvojem znanstvenih in razvojnih raziskovanj, pri čemer naj bi se opiralo na lastna podjetja in raziskovalne službe tujega partnerja. Pri tem je bistven tudi neposredni interes inozemskega partnerja, da v poslovno sodelovanje z jugoslovanskim podjetjem vnaša sadove teh raziskovanj in novo tehnologijo, ker bi bil od tega odvisen uspeh sodelovanja. Pomemben razlog je tudi zagotovitev plasmaja proizvodov na svetovnem tržišču, ker bi bilo treba, kakor je predvideno, devizna sredstva, iz katerih bi tudi tuji partner realiziral svoje dohodke, iskati izključno v realiziranih poslih na tujem tržišču.
Sodelovanje s tujimi tvrdkami naj bi dalo jugoslovanskim podjetjem, kakor predvidevajo teze, poleg finančnih efektov tudi možnost, da izkoriščajo sodobno tehnologijo in sadove sodobnih znanstvenih raziskovanj, Inozemska sredstva bi se angažirala tako, da bi se jugoslovansko podjetje pojavljalo samo kot poslovni partner tujemu podjetju. To pomeni, da bi bile izključene samostojne neposredne investicije tujega kapitala v Jugoslaviji, ker je obveljalo stališče, da to ne bi ustrezalo potrebam za razvoj države, da so podobne mednarodne izkušnje pokazale pomanjkljivosti — plasma je šel predvsem v ekstraktivne dejavnosti ali v primarno predelovanje, visok je izvoz profita in podobno — in da bi bile neposredne investicije tujega kapitala neugodne tudi zaradi tega, ker bi ustvarjalo duali-teto v gospodarstvu.
Teze nato razvijajo misel, da bi poslovno povezovanje s tujim kapitalom lahko potekalo na podlagi poslovnega sodelovanja in skupnih vlaganj, reguliranih s pogodbo. Uravnavali bi v bistvu način in obseg vlaganja sredstev, proizvodno kooperacijo, odgovornost za organizacijo proizvodnega procesa, plas-mana na tuj trg in druge elemente, ki izhajajo iz sodelovanja. Začetni načini sodelovanja bi se, kot predvidevajo, kasneje razvijali, razširili ali pa zoževali. Lahko bi se na primer, sodelovanje našega podjetja s tujim podjetjem začelo z vnašanjem kapitala in tehnologije ter organizacije proizvodnje; element kapitala bi z odkupom na primer kasneje odpadel, skupni pa bi ostali sodelovanje in odgovornost za tehnologijo ter or ganizacijo proizvodnje, znanstvena raziskovanja, proizvodna kooperacija in plasma blaga na trgu.
Komisija meni, da bi ustanavljanje mešanih ali podobnih skupnih družb ne predstavljalo gibke oblike sodelovanja, temveč da bi bilo treba s tujimi partnerji vzpostavljati pogodbene odnose. Taka oblika sodelovanja, tako je rečeno, bi najbolj ustrezala ohranitvi samostojnosti jugoslovanske gospodarske organizacije in našim samoupravnim odnosom. Zato ni potrebe, da bi tuj partner imel svojega predstavnika v organih samoupravljanja podjetja, skupne posle pa bi lahko opravljali v okviru posebnega poslovnega odbora.
Lastninske pravice tujega vlagatelja bi uravnavala zakon in pogodba med domačo i organizacijo in tujim part-
nerjem. Tuji vlagalci bi .lahko, po tezah, vlagali v jugoslovansko gospodarsko organizacijo denarna sredstva, naprave in opremo, reprodukcijski material, patente, licence, zaščitni znak to drugo. Vračanje vloženih sredstev tujemu partnerju bi urejal zakon, s katerim bi uravnavali tudi pogoje, kar zadeva amortizacijo in reinvestiranje.
Najzanimivejše je vprašanje, kako bi tuj partner sodeloval pri dohodku delovne organizacije. To bi, po tezah, urejala pogodba. — Tujemu partnerju bi lahko iz realiziranega dohodka vnaprej odvajali del. To bi lahko storili šele po izločitvi sredstev za osebne dohodke delavcev. Lahko pa bi se delež tujega partnerja pri dobičku realiziral v obliki provizije na določeno osnovo oziroma na realiziran promet, skupini dohodek ali dohodek podjetja. Re-transfer dobička bi tuji partner opravljal v okviru deviznega režima, tisti del dobička, ki ga ni mogoče retrans-ferirati, pa bi tuji partner lahko investiral v isto ali drugo delovno organizacijo. S predpisi bodo predvidene razne olajšave, ki naj bi spodbujale k reinvestiranju. S pogodbo med jugoslovanskim podjetjem in tujim partnerjem bi regulirali pravico vpogleda v poslovne knjige, seznanjanje z bilanco podjetja in določanje programa skupnega poslovanja. V tezah je govor tudi o urejanju pravnih sporov med domačo organizacijo in tujim partnerjem. Morebitne spore bi praviloma, tako je predvideno, urejala sodišča splošne pristojnosti ali razsodišča v Jugoslaviji. Možnost pa je, da bi pogodba predvidevala tudi ustanovitev mešane arbitraže ali celo tuje arbitraže v primeru spora.
Teze nato opozarjajo na potrebo, naj bi se poslovno sodelovanje s tujim kapitalom usmerjalo na tista področja jugoslovanskega gospodarstva, ki so najbolj pomembna za gospodarski dvig države. To usmerjanje bi določala zvezna skupščina s posebnimi akti. Z njimi bi regulirali okvir sredstev, ki bi jih lahko angažirali skozi proizvod-no-finančno sodelovanje jugoslovanskih podjetij s tujimi partnerji, in vlaganje v tiste dejavnosti in gospodarske veje, za katere obstoji poseben interes in ki imajo komparativne prednosti. Predvideno je, da zvezna skupščina določi primere nezaželenega pogodbenega sodelovanja, kakršno bi lahko bilo samo finančno povezovanje brez ustreznih elementov proizvodnega sodelovanja domačih podjetij s tuji mpartnerjem.
V vseh državah je aktivnost tujega kapitala pod doslednim nadzorom državnih organov Zato je v tezah poudarjena neogibna potrejaa, da glede tega tudi v Jugosla viji ustrezen državni organ koordinira aktivnost gospodarstva. Temu organu, predvidevajo, bi dali pravico, da potrjuje ali odreka soglasnost za stopanje jugoslovanskega podjetja v pogodbene odnose s tujim kapitalom.
LJUBLJANA, 15. marca — Bolj izoblikovane metode političnega delovanja v pripravah na letošnje volitve zagotavljajo vsebinsko bogat, organiziran in demokra-' tičen potek celotne aktivnosti, so ugotavljali na današnji' razširjeni seji predsedstva republiškega sveta ZSS, ko so ocenjevali dosedanje delo sindikata v pripravah na skupščinske volitve.
Zbori volivcev — delovni dogovori o prioritetnih nalogah skupščin
Predsedstvo republiških sindikatov ocenilo predvolilno dejavnost
Očitne so težnje po kvalitetnejši sestavi bodočih skupščin. Tudi v našem demokratičnem sistemu mora biti določena kadrovska politika za vodilne funkcije, so poudarili v razpravi. O strukturi moramo govoriti v zvezi z nalogami posameznih predstavnikih teles. Od pozitivnih procesov pa so tudi omenili, da je predlaganih premalo žensk to neposrednih 'proizvajalcev ter da je relativno velik delež vodilnih ljudi predlaganih za možne kandidate. Ponekod so pojavi lokali zrna, ki se kaže v zahtevah, da mora biti predlagani kandidat za odbornika iz votivne enote, bodisi podjetja ali terena, kandidat za poslanca pa iz občine.
Za letošnje volitve je značilno, da je za posamezno mesto po več kandidatur. Zlasti velja to za odbomiška mesta. Med predlaganimi kandidati za občinske odbornike je 85 odst. prvič predlaganih. med možnimi kandidati za republiške poslance 93 odst., a med predlaganimi možnimi kandidati za zvezno skupčino pa 89 odst. Predvolilnim razpravam dajejo obeležje tudi nekateri neurejeni problemi, ki so prišli na površje pri izvajanju reforme in ki jih sistemsko že urejamo, ne moremo pa jih razrešiti čez noč. Ne kaže pa teh problemov dramatizirati,
je menil v svojem povzetku razprave predsednik RS ZSS Ivo Janžekovič in sodil, da je naj več ja težava v tem, da preradi zapadamo v črnoglede ocene. Lani je naše gospo-spodarstva, vse kar ovira in za večino gospodarskih organizacij je reforma nujna zahteva, da izločimo iz go-spoarstva vse, kar ovira njegov razvoj.
Sedaj, ko so v teku kandidacijski zbori volivcev in zbori delovnih organizacij, lahko sindikati prispevajo k njihovi bogatejši vsebini tudi s prikazovanjem doseženih uspehov. Predvsem pa
GO SZDL Hrvatske bo razpravljal o skupščinskem delu
ZAGREB, 15. marca (Tanjug). Na 5. plenarni seji 22. marca v Zagrebu bo glavni odbor SZDL Hrvatske razpravljal o vlogi in nalogah Socialistične zveze v razvoju skupščinskega sistema to o delu organizacij pred novimi skupščinskimi volitvami.
Glavnemu odboru bodo tudi predložili nov statut SZDL Hrvatske, skupaj s predlogi in pripombami, izrečenimi v dosedanji javni razpravi, kakor tudi poročila o delu izvršnega odbora, komisij in skupin glavnega odbora SZDL Hrvatske.
Zavrnjen osnutek programa o zdravstvenem varstvu v Srbiji
Poslanci so mnenja, da ga je čas preživel
BEOGRAD, 15. marca (Tanjug). Osnutek programa za razvoj zdravstvenega varstva v Srbiji do leta 1970 je doživel danes v republiški skupščini popoln polom. Ta osnutek je sestavil zavod za zdravstveno varstvo Srbije. Nihče izmed poslancev odbora republiškega zbora za zdravstvo in odbora socialno-zdravstvenega zbora za organizacijo zdravstvene službe na današnji skup ni seji ni podprl ne koncepcije ne oblike tega predloga.
še več, v današnji večurni razpravi je letelo na račun predlaganega programa veliko ostrih pripomb — da je samo deklarativen in preveč posplošen to da ne upošteva sklepov skupščinskih organov niti politike, začrtane s srednjeročnim družbenim planom za to področje. Ugotovili so tudi, da ga je čas že »preživel«, ker se je v zadnjih dveh letih, ko so sestavljali predlog, v zdravstvu zgodilo marsikaj novega, o čemer v predlogu ni sledu.
Predsedujoči Dobrila Ilič-Djukalovič je rekel, da je predlagani program tako zgrešen, da bi bilo treba od avtorjev, ki so jim za to delo izplačali 8 'milijonov starih 1 dinarjev, zahtevati celo od-
škodnino za stroške, ki so jih imeli z današnjo sejo.
Zal pa tisti, na katerega je letela kritika, ni mogel slišati te izijave, ker se današnje seje niso udeležili ne direktor republiškega zavoda za zdravstveno varstvo ne predsednik sveta republiškega zdravstvenega centra, niti voditelj sektorja zavoda, ki se ukvarja s programiranjem zdravstvenega varstva ta čigar odsotnost je zbudila splošno nezadovoljstvo poslancev.
Odbora sta na koncu sklenila postaviti predlagateljem programa, zavodu oziroma republiškemu zdravstvenemu centru, rok do konca tega meseca, da v ismislu številnih pobud, sproženih na seji, sestavijo nov osnutek.
Na kratko
MOSKOVSKI MESTNI SOVJET JE PODARIL KNJIGE šoli »Vladimir Iljič Lenin« v Novem Beogradu. V imenu predsednika moskovskega mestnega sovjeta Vladi mira Promislova je izročil darilo predsednik skupščine Beograd Branko Pešič.
ZALOGE LESA ZA KURJAVO, ki ne najdejo kupcev in ležijo v gozdovih in v skladiščih gozdno-gospodarskih organizacij v Srbiji, znašajo okrog 300.000 prostominskih metrov.
BEOGRAJSKO GRADBENO PODJETJE »PARTIZANSKI PUT« bo ta mesec praznovalo 20 let svojega obstoja. V tem času je podjetje zgradilo vrsto pomčrnbnih objektov doma in v tujini.
V PRIŠTINI BODO ODPRLI CARINARNICO s 1. julijem, ker v zadnjih letih nenehno narašča izvoz blaga iz Kosova in Metohije.
OKROG 3,5 MILIJARDE ZA RAZISKOVALNA DELA je sklenil investirati rudarsko-topilniški bazen Bor, ker so v več krajih Jugoslavije našli bogata nahajališča bakrene rude. Razen tega bodo družbeno politične skupnosti, na področju katerih bodo raziskovali, vložile letos še 340 milijonov starih dinarjev.
PREDSEDNIK ZIS PETAR STAMBOLIČ je sprejel delegacijo republike Gane pod vodstvom gospodarskega odbora narodnoosvobodilnega sveta E. N. Omaboeja.
ODLIKOVANJE GRŠKEMU KONZULU V SKOPJU Va-siliusu Elfteriadisu je izročil podpredsednik izvršnega sveta Makedonije Asen Simidžijev. Konzula Je odlikoval predsednik republike Tito za zasluge pri razvijanju in krepitvi miroljubnega sodelovanja in prijateljskih odnosov med Jugoslavijo to Grčijo.
POSKUSNA PEKA V ZRENJANINSKIH IN BEOGRAJSKIH PEKARNAH je pokazala, da je mogoče s pridom zamenjati pri mesitvi kruha določeno količino bele moke s škrobom. Kakor pravijo strokovnjaki, to sploh ne vpliva na okus, obliko, barvo to kakovost kruha. Kruh, v katerem zamesijo škrob, ostane dlje svež. Ekonomska analiza kaže, da bi lahko z uporabo škroba občutneje zmanjšali uvoz žita in hkrati dosegli, da bi se kruh nekoliko pocenil.
Koordinacijski odbor zadrug učencev
BEOGRAD, 15. marca. (Tanjug.) — Na pobudo sveta za tehnično vzgojo otrok in mladine Jugoslavije ter jugoslovanskega zavoda za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj so pri tem svetu ustanovili koordinacijski odbor zadrug učencev Jugoslavije, Naloga tega družbenega organa je, spremljati in pospeševati r;azvoj 2646 zadrug učencev in podobnih organizacij s 394.653 člani ter jih spodbujati k proizvodnemu in drugemu družbenemu delu.
Pričakujejo, da bodo podobne koordinacijske odbore ustanovili tudi v republikah in pokrajinah.
Sneg otežkoča promet v Srbiji
BEOGRAD, 15. marca. (Tanjug.) — V republiškem inšpektoratu za promet so objavili, da se je včeraj naglo poslabšalo vreme v srednjem delu Srbije, tako da je bil ustavljen promet na progah Titovo — Užice — Nova varoš, Prijepolje—Flevlja, Novi Pa-zaor — Sjenica in Rudnica — Kopaonik. V teh krajih je zapadlo okrog 50 cm snega, so pa tudi veliki zameti.
PETER MOZOLEC
NUJNOST
Marnu Brevai
- M/Sl- /M/ j>/4 g/ g//Lo
tv
/-/STO
- 2ve/
'tč*?	U' 6/tie f
l-££7~CS	&0A*O
naj bi bili zbori volivcev delovni dogovor o prioritetnih nalogah občinskih ter republiške in zvezne skupščine. Kandidacijski zbori pa so tudi priložnost, da še vplivamo na ustreznejšo sestavo kandidatov. MARIJA ROBEK
Sklicana republiški in gospodarski zbor skupščine SRS
LJUBLJANA, 15. marca. — Predsednika republiškega in gospodarskega zbora skupščine SRS sta sklicala seji zborov za sredo, 22. marca 1967 ob 9. uri.
Po predlogu dnevnih redov bosta zbora med drugim razpravljala o problematiki na področju zaposlovanja in strukture strokovne usposobljenosti zaposlenih v SRS; o predlogu izvršnega sveta za spremembo ustave; o predlogu zakona o delitvi sredstev za ceste na območju SR Slovenije; o predlogu zakona o spremembah ta dopolnitvah zakona o cestnem skladu SR Slovenije; o predlogu zakona o dopolnitvah zakona o javnih cestah; o zaključnem računu cestnega sklada SRS za leto 1966 to o njegovem finančnem načrtu za leto 1967; o zaključnem računu republiških skupnih rezerv gospodarskih organizacij ter o zaključnem računu dopolnilnih sredstev republiških skupnih rezerv gospodarskih organizacij za leto 1966; o zaključnem računu vodnega sklada SRS za leto 1966 in o njegovem finančnem načrtu za leto 1967 ter o srednjeročnem programu vodnega sklada od leta 1966 do 1970.
Republiški zbor bo razen tega obravnaval tudi predlog zakona o notranjih zadevah; predlog zakona o žičnicah ter poročila odborov o vlogah ZB NOV in peticiji zasavskih rudarjev.
Preveč razdrobljena zdravstvena služba
ZAGREB, 15. marca (Tanjug). Na današnji seji izvršnega komiteja CK ZK Hrvatske so ugotovili, da je zdravstvena služba v tej republiki, kar zadeva zmogljivosti in medicinske kadre, zdaj sposobnejša uspešno skrbeti za zdravje prebivalstva, čeprav nekateri praktični problemi še zmanjšujejo njene praktične rezultate. Razlogi za to tičijo med drugim v razdrobljenosti in nezadostnem sodelovanju medicinskih ustanov.
Postaja milice bo samostojen organ občine
Odbora republiške skupščine o predlogu zakona
o notranjih zadevah
LJUBLJANA, 15. marca. — V načelni obravnavi predloga o notranjih zadevah sta se stalni odboT organizacijsko političnega zbora in odbor republiškega zbora za organizacij sko-politična vprašanja ustavila zlasti ob določilu 7. člena, ki pravi, da je postaja milice samostojen organ občine za neposredno o-pravljanje zadev s področja javne varnosti.
Poslanci se s tem načelom strinjajo, opozarjajo pa, da bo nastalo več problemov, ki jih bo morala praksa še razjasniti. Pri tem ne gre le za finančna vprašanja, ampak tudi za operativna — za izvajanje nalog milice. Razjasnitev pa odpira že amandma k 14. členu. Komandir postaje milice bi bil po dosedanjem besedilu odgovoren za delo postaje le občinski skupščini oziroma njenemu svetu, po amandmaju pa je dolžan izpolnjevati tudi obvezna navodila (instrukcije) republiškega sekretarja. Kolikšna bo ta odgovorost občinski skupščini, pa je zdaj težko reči, ker občinske skupščine doslej niso dajale nalog milici.	*
Poseben problem je premeščanje miličnikov. Po predloženem zakonu odloča o premestitvi predstojnik delavca, ki se premešča, v sporazumu s predstojnikom organa, kamor naj bi tega delavca premestili. Praktično bi to pomenilo, da bi miličnika moral premestiti njegov komandir in bi moral dobiti soglasje drugega komandirja. Prej je miličnike premeščal republiški sekretar. Verjetno bo moral to vprašanje urediti republiški sekretariat z dopolnilnimi izvršilnimi predpisi.
Odbora sta z nekaterimi manjšimi spremembami predlog zakona sprejela. Stalni odbor organizacijsko političnega zbora je potem obravnaval še predlog zakona o žičnicah in odlok o financiranju vzgojnega doma v Logatcu.
V. J.
Pisma bralcev
Ilustrirani stebri
Ne vem, do kod mora »Snaga« čistiti ulice: Njeni cestni higieniki mi zatrjujejo, da samo do roba pločnika — kot vidim, se tega tudi strogo drče. Ker se mi na cesti nikamor ne mudi. jih tu in tam opazujem.
Nobenega še nisem videl, da bi pobral ali z metlo od-brskal na zelenici ali med grmiči nametane škatlice in papirčke, če bi jim »Snaga« to naročila, ne bi bilo po ulicah toliko smeti. Mislim, da to ne bi preveč obremenilo ne proračunov ne »higienikov«.
Posebno poglavje snage so popisane stene. Zato ne bi bilo odveč, če bi kdo od »Snage« pogledal »ilustracije« na stebrih v prehodu pri Zvezdi — in morda z mokro cunjo stebre osnažil; nekdo jih je popacal z naturalističnimi ilustracijami.
Da ne bo zamere, naj pripomnim. da bi bila to morebiti dolžnost hišnega sveta. če ga v tisti hiši imajo.
FRANCE BOLKA.
Ljubljana, šišenska 27
POJASNILO
Dolžnost našega podjetja je, da vzdržuje javno snago na območju mesta Ljubljana. Zato imamo z občinskimi skupščinami sklenjene pogodbe za čiščenje javnih površin v točno določenem obsegu, ki pa res sega samo do zunanjega roba hodnika. Prav ima vaš bralec, ki pravi, da bi bilo »manj smeti po ulicah«, če bi čistili tudi druge površine, a še manj bi Jih bilo, če bi Ljubljančani in vsi, ki se mude v našem mestu, uporabljali koške za odpadke. To je najpomembnejše, to pa bi tudd prav nič ne obremenilo proračunov niti »higienikov«.
Res Je tudi, da razni stebri, ograje, stene to nekatere hišne fasade nimajo primernega (zgleda glede čistoče, zlasti če pomislimo, da smo pred glavno turistično sezono in v mednarodnem letu turizma. Toda to je zadeva upravljavcev zgradb.
čas bi bil, da bi proti takšnim kršiteljem uvedli sankcije po odlokih, ki jih imamo.
Ing. JANEZ URBANIJA, direktor »Snage«
Zakaj ni obrazcev 8/38?
Po novih določilih za pridobitev otroškega dodatka je treba k izjavi za pravico do otroškega dodatka (obr. B 445-67) priložiti tudi obrazec 8/38: potrdilo o višini dohodka iz delovnega razmerja delovne organizacije, pri kateri je upravičenec zaposlen. Teh obrazcev pa ni dovolj — knjigama v Novem mestu n. pr. jih je dobila samo 1000, ki so bili takoj razprodani, novih pa ni. Težava je v tem, da na pr. na hrbtni strani izjave za pravico do otroškega do-
datka pri navodilih pod točko 2 navajajo, da je treba izjave predložiti najkasneje do 18. t. m., v okrožnicah podjetjem pa zahtevajo isto tudi komunalni zavodi za socialno zavarovanje — toda kako ustreči tem terminom, če ni dovolj potrebnih tiskovin?
še vedno se dogaja, da v zelo kratkem roku zahtevamo od občana razna potrdila, ne poskrbimo pa za zadostno število ustreznih tiskovin. Mnogo bo primerov, da so upravičene do dodatka v raznih krajih daleč vsak sebi, zato traja že nekaj dni, preden zbereš vsa potrebna potrdila; med tem pa bo rok za predložitev potekel in izplačilo otroškega dodatka se bo zavleklo. To bo pri družinah s številnimi otroki precej prizadelo družinski proračun — in zakai bi v teh primerih trpel škodo upravičenec?
BORIS DEBELAK.
,	Krmelj 65
Lokal samo za neštudente?
Na Titovi cesti za Bežigradom je lokal hotela Union, tako imenovani »Kurentov hram«. Zal pa strežejo v njem le gostom, ki niso študentje Ko pride natakarica k mizi. najprej vpraša: »Ste študentje?« če dobi pritrdilni odgovor, ti z nekaj vljudnimi besedami razloži, da bi račun za to, kar si naročil (n. pr. 3 kave s smetano), znesel premalo, da bi se prostor, na katerem sediš, lahko amortiziral. Pri mizi strežejo le gostom, ki niso študentje, saj študentje ne naročajo hrane. Morajo se pač zadovoljiti s tem, da popijejo naročeno kavo pri šanku. Pri vsem tem se mi zdi, da bodo v lokalu pogrešali tudi take goste, ki popijejo le kavo ali kaj drugega, saj je velikokrat bolje to, kot pa da stoje prazne mize.
MARCEL AŽMAN.
Ljubljana.
Linhartova 100
ODGOVOR
V našem lokalu so se začele v letošnji zimi zbirati večje skupine dijakov, ki so dopoldne, ko je čas malic; sestavili več miz v skupno omizje, nekajkrat so celo igrali tarok. Ko so bili opozorjeni, da kartanje ni dovoljeno, so se iz natakarja norčevali. Od skupine je naročila morda le četrtina dijakov kavo, cigarete ali malinovec. Zato smo jim vljudno povedali, da potrebujemo mize in stole za uslužbence sosednjih ustanov, ki prihajajo vsak dan na malico. Prosili smo jih, naj stoje popijejo malinovec ali kavo. Mnenja smo, da več dijakov ni hodilo v šolo, tudi na to smo jih opozorili. V lokalu so bili namreč s knjigami in zvezki med pol deveto in enajsto uro, ko so prav gotovo imeli pouk.
Ne gre torej za študente to tudi ne za to, da bi za-
vračali goste, temveč za to, da ne more biti naš lokal čitalnica nerednih to nediscipliniranih dijakov. Na njihov račun smo slišali razne pripombe odraslih gostov, ki smo jih morali upoštevati. ZMAGO LIKAR, direktor Grand hotela »Union«, Ljubljana
Predlagam, da se sestanemo
Mnogokrat mislim na težke čase, ki sem jih preživel med drugo svetovno vojno v nemškem vojnem ujetništvu. Marsikaj smo pretrpeli, najhuje pa je bilo, da nismo bili svobodni. Edina moralna podpora nam je bila upanje, da bo Hitlerjeva Nemčija propadla in bomo rešeni trpljenja!
Sotrpini, ki so prenašali enake pa tudi mnogo težje čase v koncentracijskih taboriščih in zaporih, se po dolgih letih sestajajo in obnavljajo tedaj sklenjena prijateljstva ter obujajo spomine na preživele čase.
Moja želja je, da bi se tudi mi. kar nas je še pri življenju, nekega dne sestali in obudili spomine na čase iz vojnega ujetništva.
Doslej sem upal, da se bo kdo drug oglasil s podobnim predlogom, ker pa se ne. sem se končno odločil, da prevzamem nalogo, da organiziram sestanek čim večjega števila bivših vojnih ujetnikov iz Stala-ga II A (Neubrandenburg, Greifsmald in okolice).
Zato prosim vse, ki bodo to pismo prečitali, da spo-roče moj predlog tudi drugim sotrpinom in pošljejo tudi njihove naslove.
JOŽE KALUŽA.
Hoče 19 a pri Mariboru
Izgubljeni predmeti
Človeku, ki veliko potuje, se zgodi, da pozabi v vldku ali avtobusu svojo prtljago. No, če se ti to zgodi v vlaku, imaš kar precej upanja, da boš izgubljeno dobil nazaj. Javiš se namreč v pisarni za najdene predmete, kamor vsi sprevodniki, ki po odhodu potnikov pregledajo vlak, prinesejo vse najdene predmete, če pa vlak odpelje, sporočiš železniškemu uslužbencu potrebne podatke za primer, če bi izgubljeni predmet morda našli na kaki drugi postaji. Potnik torej lahko pomirjen gre svojo pot.
Popolnoma drugače pa je, če kaj pozabiš v avtobusu. Na postaji, pa tudi pri avtobusnih podjetjih ne moreš dobiti točnih podatkov, kje bi iskal, kar so pozabil. Predvsem pa moraš vedeti, česar pa v devetih od desetih primerov potnik ne ve, s čigavim avtobusom si se vozil. Avtobusnih podjetij je namreč dolga vrsta.
Menja sem, da bi morala tudi ta podjetja nekako poskrbeti, da bi tudi potniki, ki se vozijo z avtobusi, lažje prišli do izgubljenih predmetov.
ANTON ZV AN, Medvode 73
Uradno sporočilo o bolnišnici v Črni
LJUBLJANA, 15. marca — Na včerajšnjem protestnem zborovanju prebivalcev Črne na Koroškem in okolice zaradi predvidene preusmeritve dejavnosti bolniškega oddelka v črni v zdravstveno-soci-alni zavod za mentalno prizadete otroke sp zbrani zahtevali, na pri nas neobičajen način, odgovore vodilnih ljudi v občini in republiki glede nadaljnje usode bolniškega oddelka v črni, ki ga je prejšnji dan dokončno ukinila matična ustanova v Slovenjem Gradcu, to glede osnovnega zdravstvenega varstva.
V preteklosti je bilo že mnogo pogovorov, razprav, strokovnih analiz in predlogov o nadaljnji usodi tega oddelka, kakor tudi o razvoju zdravstvenega varstva občanov Mežiške doline. Za rešitev tega problema so si prizadevali tako strokovni kot družbeno politični dejavniki v občini in na kraju samem. Zal pa so mnogo premalo računali z vlogo bolnišnice v črni, kot pomembnega žarišča zdravstvenega varstva prebivalcev, ki je bilo zgrajeno že pred 60 leti z denarjem rudarjev tega območja in z neurejeno in neučinkovito osnovno zdravstveno službo.
čeprav so vsi razgovori kazali, da je potrebno najprej te stvari urediti, niso bili dogovori uresničeni: ne glede ambulantno-poliklinične službe, ki bi jo moral organizi-
rati zdravstveni dom Ravne na Koroškem, ne da bi zagotovil za delo v črni zadostno število zdravnikov splošne prakse (in ne bi bilo potreb-po za vsako malenkost iskati pomoč v slovenjegraški bolnišnici ter uredil specialistično službo. Urediti bi bilo potrebno še rešilno službo. Hkrati pa je bilo dogovorjeno, da se bo postopoma spreminjala namembnost objekta in s tem tudi dejavnost.
Zal pa se prebivalci črne in okolice niso imeli priložnosti prepričati o uresničitvi teh dogovorov in jim obljubljene in tolikokrat neizpolnjene besede niso bile zadostno zagotovilo, da se njihovo zdravstveno varstvo ne bo poslabšalo.
Razprave predstavnikov izvršnega sveta skupščine SRS, republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo. Rudnika Mežica ter poslancev z občani, zbranimi pred bolnišnico, niso vodile do sporazuma oziroma dogovora. Zato je protestni zbor izvolil svoje predstavnike, da se pogovorijo s predstavniki republike in občine, in jim ustno obrazlože svoje ugovore proti preusmeritvi dejavnosti bolnišnice in probleme v zvezi z zdravstvenim varstvom na tem območju. Predstavniki občanov so z živo prizadetostjo nizali argumente za obstoj bolnišnice v takšnem obsegu in s takšno dejavnostjo, kot jo je imela doslej in njihov strah zaradi
neučinkovitosti zdravstvenega varstva občanov s tega območja, ki je bilo zanemarjeno, in sum v to, da bo slovenjegraška bolnica opravljala svoje delo v njihovo zadovoljstvo. Izrekli pa so tudi pripravljenost, da tudi sami še dodatno prispevajo za svoje boljše zdravstveno varstvo (ta možnost je predvidena v navodilih RSZSV).
Predstavnikom občanov je bila predlagana rešitev, da ostane stanje začasno nespremenjeno in se uresničijo dogovori, ki so bili že sprejeti. To možnost so predstavniki takoj odklonili.
Izoblikovala se je še nova možnost in sicer, da občani črne in okolice ali pa občinska skupščina Ravne na Koroškem ustanovijo svojo bolnišnico in ji kot ustanovitelji zagotovijo materialne in kadrovske pogoje za delo, inče bo potrebno tudi dodatna denarna sredstva. Ta varianta je bila potem na zborovanju sprejeta. Na osnovi tega bodo morali krajevni in občinski faktorji pristopiti k ure-šničitvi tega sklepa, zdravstvena služba pa bo morala pripraviti opredelitev dejavnosti nove bolnišnice in gravitacijsko območje bolnišnice, komunalna skupnost pa bo morala priti pred občane in delovne organizacije tega območja z jasnimi računi in s predlogom za dodatna sredstva.
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
iPousmmiTi
NOVOST! NOVOST!
Cvetlični lonček, ki zagotavlja življenje cvetlic tudi ob vaši daljši odsotnosti, je novi izdelek
POLIGALANTA -
VOLČJA DRAGA NOVA GORICA
Lončki so različnih velikosti in oblik. Njihova posebnost je v tem, da imajo v spodnjem prostoru vodo, ki po posebnem sistemu pronica v semljo in jo oviatuje. Povprašajte po njih v vaši trgovinil rel. štev. 21314 Volčja draga, interna 3
Osebni dohodki - razlog za vznemirjanje
Delovne organizacije bi morali spodbujati k temu, da bi delile dohodek čimbolj gospodarno
Ko so se ob začetku reforme realni osebni dohodki čez noč znižali za več kot 20 odst., so se vrstili nekaj časa pozivi, naj delovne organizacije že vendar povečajo osebne dohodke tako, da bodo s tem kompenzirale povišanje življenjskih stroškov. Toda večina delovnih organizacij je bila takrat v takem stanju, da tega preprosto ni mogla storiti, če ni hotela tvegati, da v bližnji prihodnosti zabrede v gospodarske težave. Postopno pa so delovne organizacije povečevale ošebne dohodke ves čas po reformi, čeprav jih k temu ni nihče več pozival.
Ko pa so lani avgusta v Sloveniji realni osebni do-dohodki dosegli višino, kakršna je bila pred reformo, in se je tendenca hitrega dviganja osebnih dohodkov nadaljevala, se tudi ni nihče dosti zmenil za mnenja, da je pri delitvi treba biti bolj zmeren. Na višino osebnih dohodkov torej ne vplivajo veliko takšna ali drugačna priporočila, temveč drugi či nitelji, kot so višina ustvarjenega dohodka, krediti, ki jih morajo delovne organizacije odplačevati, interes kolektivov za rekonstrukcije in modernizacije itd. Višina dohodka pa je zopet odvisna od boljšega ali slabšega dela in poslovanja delovnih organizacij, od razmer na trgu, od predpisov gospodarskega sistema itd.
Vpliv osebnih dohodkov na cene
Osebni dohodki imajo brez dvoma poleg investicijske in splošne potrošnje velik vpliv na cene. če niso pokriti z ustrezno proizvodnjo, prav tako lahko povzročijo inflacijo kot nepokrita investicijska ali splošna potrošnja.
Zato je delno upravičena skrb, ki je nastala v zadnjem času, da bodo visoki osebni dohodki, ki ne bodo pokriti z ustrezno proizvod njo, začeli zopet močneje pritiskati v smeri inflacije. Toda treba je upoštevati tudi to, da so realni osebni dohodki v Sloveniji še vedno le okoli 5 odst. višji kot pred reformo Ukrepi na področju kreditiranja in deviznega režima ter revalorizacija osnovnih sredstev pa bodo zmanjšali možnosti delovnih organizacij za delitev osebnih dohodkov mimo produk tivnosti in uspehov gospodarjenja. Lani je imel večji del delovnih organizacij relativno ugodne finančne rezultate. Delovne organizacije imajo zaradi spremembe v gospodarskem sistemu dosti večja sredstva kot pred reformo in je zato marsikje opaziti izredno samozadovoljstvo in tudi težnjo delitve osebnih dohodkov brez ustreznih gospodarskih učinkov. Delavne organizacije niso vedno dovolj upoštevale, da so bila sredstva, ki smo jih prej koncentrirali v druž-beno-investicijskih skladih,
po reformi prepuščena njim, in da je torej normalno, da ustvarjajo večji dohodek kot so ga prej, kajti prej se je ukumulacija v precejšnji meri zbirala v centraliziranih državnih skladih, nato pa spet razdeljevala, sedaj pa ostaja delovnim organizaci. jam.
Zato je ocena, da delovne organizacije gospodarijo bolje kot prej, ker imajo več denarja v skladih, pomanjkljiva. Samo po sebi se razume, da morajo imeti večje sklade, ker so v njih sredstva, ki so bila preje zbrana v skupnih centraliziranih skladih. Po reformi pa tudi niso bila realno ovrednotena osnovna sredstva, na ta prenizka osnovna sredstva pa so bile tudi zelo nizko predpisane . amortizacijske stopnje tako da amortizacija, kakršno so formirala podjetja lani, še zdaleč ni realna. Del dohodka v delovnih organizacijah je samo prikrita amortizacija, kar bi bile morale delovne organizacije bolj upoštevati, še bolj prav pa bi seveda bilo, če bi bila država ustrezne predpise o revalorizaciji osnovnih sredstev in o amortizacijskih stopnjah sprejela pravočasno.
Delitev mimo uspehov dela za večino ne bo mogoča
Skratka, ogromna večina delovnih organizacij že letos ne bo v takem položaju, da bi mogla deliti osebne dohodke mimo uspehov dela,
Priporočil nekateri ne upoštevajo
Inž. Franc Razdevšek o delu slovenjegraške občinske skupščine
Pred bližnjimi volitvami smo se s predsednikom občinske skupščine Slovenj Gradec in poslanskim kandidatom za republiški zbor republiške skupščine inž. Francem Razdevškom pogovarjali o delu občinske skupščine Slovenj Gradec v minulem mandatnem obdobju.
Naša skupščina, je uvodo- Analiza razprav na sejah
ma dejal inž. Razdevšek, se je pravočasno zavedla, da bo njeno delo uspešno le takrat, če se bo otresla drobnih in marsikdaj nepomembnih zadev. Zato je že leta 1964 prenesla številne zadeve na svete in druge organe. K uspešnemu delu je prispevalo tudi, da je skupščina snovala svoje delo na delovnem programu, ki ga je sprejela v začetku vsakega leta. Skupščina pa je tudi zunaj programa obravnavala vrsto zadev, ki jih niso mogli vnaprej predvideti. Tudi v Slovenjem Gradcu je bilo premalo poudarka in zahtev po posebnih sejah zbora delovnih skupnosti, ki naj bi obravnaval gospodarjenje v občini.
Kako so se gibale cene v februarju
Po podatkih zavoda SR Slovenije za statistiko so se cene na drobno v februarju povečale za 0,5 %, pri čemer so narasle v glavnem cene vrtnin ter cene tobačnih izdelkov in alkoholnih pijač zaradi zvišanja prometnega davka, pocenila pa so se jajca. V primerjavi z lanskim februarjem so bile letos v februarju cene na drobno višje za 8,2 %. Proizvajalčeve prodajne oene so od januarja narasle za 0,2 %, cene v trgovini na debelo pa so se zmanjšale za 0,2 % (predvsem zaradi pocenitve nekaterih živilskih izdelkov). Podražitev tobačnih izdelkov in nekaterih alkoholnih pijač pa je močneje vplivala na indeks cen življenjskih potrebščin, ki se je nasproti januarju povečal za 1,0 %. Razen tobačnih izdelkov so se nekoliko povečali tudi stroški za stanovanjsko opremo in za higienske potrebščine. Znižanje pa je zabeleženo pri stroških za kulturo, razvedrilo in oddih. Nasproti lanskemu februarju so se cene življenjskih potrebščin povečale za 8,8 o/o.	-S.
občinske skupščine je pokazala, da so bili odborniki obeh zborov približno enako aktivni in da so odborniki občinskega zbora enakopravno in poglobljeno Obravnavali tudi tiste zadeve s področja delovnih organizacij, ki bi po svoji vsebini lahko bile predmet razprave na samostojnih sejah zbora delovnih skupnosti. Občinska skupščina je v letih 1963— 1967 na 48 sejah obravnavala 72 raznih poročil in 572 drugih predlogov, sprejela 149 odlokov, 30 priporočil, 11 odredb in 11 drugih splošnih oz. pravnih aktov. Od obravnavanih zadev se približno polovica nanaša na gospodarska vprašanja, druga polovica pa na zadeve s področja družbenih služb.
V zadnjem času ugotavljajo, da se zlasti tisti del članov svetov, ki ga delegirajo delovne in druge organizacije, zelo neredno udeležuje sej svetov, kar je marsikdaj povzročilo težave zaradi nesklepčnosti. Verjetno je razlog za slabo udeležbo na sejah svetov tudi v tem, da ie-ti obravnavajo zadeve, o katerih člani ne morejo odločati zato, ker so te zadeve povsem strokovnega značaja in sodijo v pristojnost upravnih organov.
Priporočila občinske skupščine vedno ne dosežejo svojega namena. Delovne organizacije se pogosto odpovedujejo svojih dolžnosti do smotrnejšega urejanja družbeno pomembnih zadev v delovni organizaciji ali zunaj nje (na primer združevanje sredstev za financiranje šolstva in komunalnih naprav, izboljšanje organizacije itd.). V delovnih organizacijah se namreč zavedajo, da za neuresničevanje priporočil ni sankcij. Zaradi uveljavitve skupščine kot organa družbenega samoupravljanja bi kazalo po mnenju inž. Razdevška zagotoviti razpravo o priporočilih v samoupravnih organih delovnih organizacij in neposredno poro-
čanje o stališčih teh organov do priporočil. Hkrati pa bi morali uveljaviti tudi večjo odgovornost odbornikov zbora delovnih skupnosti. Čeprav odborniki tega zbora sprejemajo obveznost, da bodo v delovnih organizacijah aktivno sodelovali v razpravah o priporočilih, zvečine tega ne storijo. Večkrat se tudi zgodi, da zavzemajo celo tista stališča, ki se porajajo v delovni organizaciji in niso uskladena s stališči v priporočilu občinske skupščine.
M. K.
Proizvodno sodelovanje Pretiš - SKF
Organi upravljanja sarajevskega podjetja Pretiš so nedavno odobrili sporazum, sklenjen z znano švedsko tovarno krogličnih in valjastih ležajev SKF iz Gbbeboirga, ki ima velik pomen na področju mednarodne delitve dela. Sklenjeni sporazum se nanaša na dolgoročno tehnično poslovno sodelovanje (sklenjen je za 20 let) in na znatno razširitev zmogljivosti sarajevske tovarne, namreč od sedanjih 1 milijon na 4 do 5 milijonov ležajev, do leta 1970 pa na 10 milijonov, švedsko podjetje daje Pretisu vso potrebno tehnično pomoč za kvalitetno in tehnološko visoko razvito proizvodnjo, kar bo omogočilo tudi prodajo izdelkov sarajevske tovarne s posredovanjem prodajne mreže švedskega podjetja na konvertibilnih tržiščih. švedska tovarna bo dobavila Pretisu predvsem specialno jeklo za proizvodnjo ležajev, nekatere elemente ležajev ter specialno opremo, pri čemer bo dala na razpolago okrog 50 % sredstev za investicije, švedska tovarna je tudi zainteresirana, da s posredovanjem Pretisa razširi prodajo na tržišča vzhodne Evrope. Sporazum razen tega predvideva, da se lahko vključijo v proizvodni program drugi jugoslovanski proizvajalci krogličnih ležajev, pri čemer je mišljena predvsem beograjska Industrija krogličnih ležajev (IKL), kar bi hkrati pripomoglo k rešitvi spora med tovarno IKL in tovarno avtomobilov »Crvena zastava«
-S.
kot ▼ glavnem tudi ni mogla v prvem obdobju po reformi. Seveda pa bi morali vendar nekoliko precizneje definirati našo politiko do delitve osebnih dohodkov, kajti sedaj poznamo v glavnem samo dvoje stališč: ali popoten liberalizem, ki je v tem, da naj delovne organizacije pač delijo osebne dohodke kot jim prija, in pa druga skrajnost, ki vedno, kadar nastajajo težave, zahteva .predpisovanje plač. Morali pa bi delovne organizacije bolj vspodbujati k temu, da bi v okviru samostojnih samoupravnih pravic delile svoj dohodek čimbolj gospodarno. To pa lahko storimo predvsem z ustreznimi ukrepi v okviru gospodarskega sistema.
Poseben problem predstavljajo nekatere monopolne panoge, kot na primer elektrogospodarstvo in del trgovine ter nekatere panoge ali posamezne ustanove, ki poslujejo formalno po načelih gospodarstva, v resnici pa ne ali pa le deloma, kot so na primer banke, pol gospodarski, pol administrativni zavodi — kot so zavarovalnice itd. V zunanji trgovini je odvisen dohodek predvsem od naše konkretne zunanje trgovinske politike, manj pa od njihovega dela. Menim, da se preveč bojimo v sistemu predpisati za take panoge drugačne rešitve, kot veljajo za vse ostale. Morali bi sprejeti predpise, ki bi zagotovili, da bi monopolni in konjuktumi dohodki šli predvsem za razširjeno reprodukcijo, ne pa za osebne dohodke; ker kolektivi marsikje nočejo ločiti dohodka, ki ga ustvarjajo z boljšim delom, od dohodka, ki jim priteka zaradi premalo dodelanih predpisov in zaradi še vedno precejšnje zaprtosti našega tržišča nasproti inozemstvu. Na razna upravičena priporočila, naj resneje preanalizirajo in smotrneje uredijo svojo delitev, objestno odgovarjajo, da je delitev njihova notranja stvar in da nikogar nič ne briga, kako delijo svoj dohodek. Najbrž vsa ta sredstva, ki jih v takih kolektivih razdelijo brez lastnega boljšega dela in lastnih zaslug, finančno ne pomenijo večjega vpliva na celotno ekonomsko stanje, politično pa povzročajo neprecenljivo škodo, ker vzbujajo nezadovoljstvo pri drugih delavcih, ki dobro vedo, da nekateri zelo dobro žive ob zelo povprečnem delu.
Sprejeti je treba predpise, ki ne bodo destimulativni
Brez dvoma je doseženi dohodek, v celoti vzeto (vsaj za velik del gospodarstva) najbolj objektivno merilo za višino osebnih dohodkov. Na marsikaterem področju in v marsikakšnem pogledu pa so dodatni korektivi, ki j jih mora predpisati država, nujni. Samo politično prepričevanje in tudi morebitni neobvezni sporazumi v okviru posameznih panog in med panogami ne bodo povsod zalegli. Praksa zadnjih nekaj let, ko vedno na istih ali podobnih področjih maličijo načelo delitve po učinkih dela (delitve po delu), nam to potrjuje. — Kljub temu pa ni bilo ukrenjenega kaj posebno učinkovitega, da bi doseganje osebnih dohodkov brez ustreznega dela in poslovnosti omejili na nujni minimum, če tega že ne moremo v celoti odpraviti. Taki ukrepi bi bili tudi udarec tendencam tako imenovane uravnilovke, kajti prav pretiravanja v delitvi so indirektno voda na mlin uravni-lovskim zahtevam, ker pristaši le-teh, ko kažejo na pretiravanja, radi okvalificirajo vse visoke osebne dohodke za nemoralne.
Seveda bi morali sprejeti le toke predpise, ki ne bi delovali destimulativno. To pa pomeni, da bi morali predvsem vplivati na formiranje dohodka, ne pa direktno na osebne dohodke. Ce npr. elektrarna ustvarja visok dohodek, nima pa interesa za razširjeno reprodukcijo in bi ji predpisali višino osebnih dohodkov, bi kolektiv reagiral tako, da bi dohodek delil posredno (skupna potrošnja itd.), poleg tega pa ne bi poizkušali dela racionalizirati (po nepotrebnem bi zaposlovali nove ljudi, skrajševali delovni čas brez vzporedne boljše organizacije dela itd.). Morali bi proučiti, kakšni ukrepi bi na posameznih področjih bili najprimernejši (obvezno večje odvajanje v sklade, višja minimalna amortizacija, obvezno vlaganje sredstev v skupne namenske sklade, npr. za razširjeno reprodukcijo v energetiko, gozdarstvo ali v trgovino). Direktna intervencija v delitev osebnih dohodkov bi morala biti res izjemna, če se z drugimi sredstvi ne bi dalo doseči za že'enih ciljev, in še to le na čimbolj omejenem področju.	FRANC UREVC
PRVI BOJ ZA PROSTOR POD SONCEM — Zaradi pomanjkanja prostora v trboveljska bolnišnici ležita po dva novorojenčka v eni postelji.	Foto: Svabič
Načrtovanje smotrne delitve dela
Akcijski program zelo sprejemljiv za zdravstveno službo v Zasavju
Rudarsko Zasavje je zelo enovito zemljepisno in demografsko območje, kjer prav enakost problemov tesno povezuje javne službe treh občin. Za sedaj lahko rečemo, da so zdravstveni delavci Zagorja, Trbovelj in Hrastnika že pred časom našli skupen jemk in tudi že precej premostili tiste bolj vsiljene kot naravne ovire, ki so jih začrtali interesi in lokalizmi posameznih občin.
še preden so bili ti kraji priključeni ljubljanskemu zdravstvenemu območju in ljubljanski komunalni skupnosti socialnega zavarovanja, je takratni zasavski medobčinski center sestavil delovni program, ki se v osnovnih načelih in konkretnih zasnovah močno enači s sedanjim republiškim akcijskim programom. Na območju, kjer živi 48.000 prebivalcev, se zdravstveni delavci, sledeč tem načrtom iz leta 1965, že nekaj časa intenzivno pripravljajo, da bi združili zdravstveno dejavnost tako, da bi ob najbolj smotrni delitvi dela in funkcionalnem povezovanju ne glede na občinske meje dosegli kar največjo smotrnost pri uporabi sredstev in ust-
varili pogoje za strokoven razvoj zdravstva.
Eden izmed treh sedanjih zdravstvenih domov bi prevzel vlogo matične ustanove za vse območje, združili bi administracijo v osnovni zdravstveni službi, dispanzersko dejavnost pa uredili tako, da ne bi več imeli v vsaki izmed treh občin vseh dispanzerjev, temveč bi posamezna središča prevzela skrb za posamezne dispanzerje. Od tega si obetajo pocenitev pri administrativnem delu, polno izkoriščenost opreme in 'aparatur, širše preventivno delo dispanzerjev na terenu in tudi bolj smotrno deljenost specialistične službe. Zdravstveni delavci menijo, da jim bo zakon o organizaciji zdravst-
Mnenje in kritika
Dokajšnje razlike med pravno komunalnega sistema in njeno
zasnovo izvedbo
Ob razpravah o organizaciji občinske samouprave v Ljubljani
Ena izmed negativnih strani sedanje organizacije občinske samouprave je po mojem mnenju tudi v tem, da obstoje precejšnje razlike med pravno zasnovo sedanje ureditve in med njeno konkretno izvedbo.
V velikih večmilijonskih mestih se pogosto posamezne zadeve mesta opravljajo ločeno po delih mesta in se zaradi tega mestno območje samo ali skupaj z ožjim ali širšim podeželskim okoljem deli na več čisto administrativnih enot (npr. »Bezirk« na Dunaju ali »arrondis-smenti« v Parizu), ponekod pa tudi enot z določeno samoupravo (npr. London). Takšna delitev pa ne sme biti na škodo celovitosti mestnega območja. Cim pomembnejše so funkcije takih upravno-teritorialnih enot, toliko bolj bi lahko zavirale razvoj mesta kot družbene in gospodarske enote. Zato
V šoli za voznike motornih vozil so me dobro pripravili. Seznanili so me s krivnostmi motorizacije, z redom, ki naj bi vladal na naših cestah, z zakoni, predpisi in odloki. Pozabili niso povedati, da je stroj samo orodje v rokah človeka. Zato naj bo voznik razumen, obziren in vljuden. Tako sem se odpravil z novim avtom na prvo pot
Nedaleč od mesta sem dohitel fanta in dekle, ki sta kolesarila drug ob drugem. Nisem ju opozoril, le
Motorizi-
rana
vzajemnost
kalco bi mogel motiti njuno idilo. Mladega kolesarja pa sem razumel. Pogumno je vozil po notranji strani vozišča in se tako izkazal kot zanesljiv varuh svojega dekleta. To mu bo gotovo štela v dobro.
Malo mi je zastalo srce, ko sem hotel po predpisih zaviti v levo, pa je za mano zatrobil avtobus in me prehitel. Pa nič za to, saj znam ustaviti. V življenju ima močnejši tolikokrat prednost. Ce to spoznam tudi kot šofer-amater na cesti, mi ne po škodovalo.
Pravijo, naj bi pešci hodili po levi strani v smeri vožnje. Tega nisem opazil. Videti jih je bilo povsod: po desni, po levi in po sredini. Sicer pa, ne bodimo nestrpni, stara navada je železna srajca, bo že čas opravil svoje.
Ko so me hitrejši prehitevali, sem imel večkrat priliko, da sem pokazal svojo skromnost. Ker je tovarna predpisala za začetek omejeno hitrost, sem se ponižno umikal na rob cestišča, pa sem bil vseeno napoti. Razen nekaj pomilovalnih in očitajočih pogledov nisem doživel nič posebnega. Nihče se ni s kazalcem potrkal po čelu, nobena sopotnica mi ni pokazala jezika. Ce povem po pravici, sem pričakoval tudi sporazumevanje s kretnjami, kajti izgovorjenih misli mtmovozečih voznikov tako nisem mogel slišati.
Včasih je kar pisknilo, tako tesno me je kdo prehitel. Toda saj mu ne morem zameriti. Le kako bi mi sicer dokazal, da ima res stroj s toliko konji. Ljudje smo že taki, da nam ie naše imetje v posebno veselje šele takrat, ko ga drugi občudujejo in nam zavidajo.
Neki voznik me je prehitel le iz radovednosti, kakšen sem videti spredaj. Potem pa je talco počasi vozil pred mano, da sem si lahko res natančno ogledal ljubkega medvedka, ki se je pozibaval na zadnjem steklu. Vozniku sem hvaležen, ker me je tako nevsiljivo opozoril na svojo igrač-
ko; o prvi priliki jo bom kupil tudi jaz.
Ko je nekdo privozil naproti krepko čez sredinsko črto, me je za trenutek vznemirilo. To je bilo zaradi neizkušenosti, prihodnjič bom v takem primeru ohranil bolj mimo kri. Človeka je treba razumeti. Vsako dejanje ima svoj vzrok. Ta šofer se je gotovo hotel postaviti pred sopotniki, češ, ste videli, kako obvladam prostor, šlo je za las.
Male človeške slabosti sem občutil še nekajkrat. Kak temperamenten voznik je prehiteval na nepreglednem kraju, marsikdo je po nepotrebnem pripeljal v škarje. Toda, pogumni ljudje prezirajo nevarnost, junake pa sem vedno spoštoval. Morda si je kdo s takimi dejanji tudi zdravil komplekse. Vsi pa so dokazali, da jih njihovi stroji nikoli ne puste na cedilu in se lahko nanje popolnoma zanesejo.
čez mopediste se ne morem pritoževati. Ce jo je kdo ubiral bolj po sredini, je to storil, ker se je bal, da bi zadel v obcestni smernik. Da je kdo prepozno nakazal spremembo smeri? Le kdo se nikoli ne zmoti in nikoli ničesar ne pozabi?
Moje prvo potovanje je minilo. Prepričal sem se, da so prav vsi vozniki previdni, obzirni in vljudni. Tako je vožnja vama in prijetna. Zato grem s svojim novim avtom veselim časom naproti.
VELIMIR BATIČ
je treba ob upravno-teritori-alni cepitvi 1 mestnega območja predvideti ustrezne ukrepe, ki lahko paralizirajo tako cepitev. Treba je predvideti enotno opravljanje zadev, ki so skupnega pomena za mesto.
TU ne nameravam načenjati vprašanja, ali je bila v Ljubljani potrebna delitev mestnega območja na več občin glede na razsežnost njenega območja. Rad bi predvsem ugotovil, da ta delitev Ljubljane ni bila delitev na upravno-teritorialne enote z maiopomembnimi pristojnostmi, ampak so bile to občine, kot povsod drugod v Jugoslaviji, tj. občine s širokim in pomembnim delovnim področjem, ki so lahko kot temeljne družbenopolitične skupnosti na delih mesta samostojno določale svoje dohodke, samostojno gospodarile s svojimi sredstvi in načrtno usmerjale gospodarstvo in skloh družbeni razvoj na svojem delu Ljubljane in njene okolice.
Ob tej ugotovitvi se nam postavlja vprašanje, ali je mestni svet v svoji organizacijski zasnovi dovolj močan instrument, da bi paraliziral negativne elemente takšne razdelitve Ljubljane na več občin, se pravi, ali je mestni svet sposoben, da bi kot organ samoupravljanja mesta opravljal zadeve, ki so skup nega pomena za mesto. Mislim, da je pri odgovoru na to vprašanje važno poudariti, da so ob samem formiranju zaživele občinske skupščine na območju mesta z vsem svojim širokim delovnim področjem, ki smo ga prikazali. Dobile so že ob rojstvu servirano vse delovno področje občine kot te cneljne družbenopolitične skupnosti in so tudi izvajale vse svoje pravice in dolžno s tl, ne da bi pri tem pokaza le sposobnost varovati enotnost in koristi
Mestni svet se je omejcvai dolgo čaaa bolj djBko vlogo in je
> jirmi—nal
zadeve ter je bil dolgo časa tudi brez pomembnega aparata. Ko se je pozneje pokazalo, da so se po ulicah začrtane meje mestnih občin pričele kazati tudi že zunaj in da razvoj ne gre v smeri pravne zasnove ureditve občinske samouprave v Ljubljani, je mestni svet pričel prevzemati na območju mesta posamezne zadeve, ki so skupnega pomena za mesto, bodisi na podlagi zakona, bodisi na podlagi statuta. Vendar to ni šlo brez nasprotnih teženj in odpora občin, zlasti kadar je šlo za vprašanje financiranja. Do leta 1955 enotno mestno območje se mora sedaj naenkrat boriti za najelementar-nejšo enotnost svojega po ulicah razkosanega teritorija. Pri takem odporu je ena od mestnih občin sprožila celo spor o ustavnosti zakona, ki je določal zadeve, ki naj bi jih opravljal mestni svet kot zadeve, ki so skupnega pomena za mesto; spor je sprožila ne morda zato, ker bi to ne bile zadeve skupnega pomena za mesto, ampak, ker naj bi bilo protiustavno dajanje takih zadev v delovno področje mestnega sveta. Do takega razvoja ne bi prišlo, če bi mestni svet že ob samem formiranju prevzel oziroma bolje rečeno obdržal vse te zadeve. Takrat bi bil on »srečni posestnik« (bea-tus possidens), sedaj so »srečni posestniki« občine na njegovem območju, prav gotovo ne v korist razvoja mesta. Pravna zasnova ureditve po ustavi in po zakonu o mestih, ki so razdeljena na občine, zato vse do danes še ni izvedena v celoti. Zato lahko tudi danes še vedno le teoretično ocenjujemo zasnovo sedanje ureditve. V praksi je še nismo videli.
Predaleč bi me vodilo razpravljanje o tem, ali bi mestni svet, takšen kot je danes, lahko v bodoče uspešno izrazil enotnost mesta Ljubljane, zlasti sedaj, ko je z gradivom svoje »statutarne komisij#« (glede na gradivo trenutno samo po imenu »statutarne«) dal asm v javno diskusijo vprašanje umestnosti svojega nadaljnjega obstoja v sedanji za-e v
gradivu obravnava le kot ena izmed štirih variant, ki je mestni svet ne zagovarja, ampak se dosti bolj navdu šuje za četrto varianto, po kateri naj bi ob nadaljnjem obstoju petih ljubljanskih občin obsegala isto območje še šesta občina — mesto Ljubljana. Ta varianta je neizvedljiva že zato, ker dvoje družbenopolitičnih skupno sti iste stopinje ne more biti na istem teritoriju, pa naj si delijo svoje delovno področje po kakršnihkoli vidikih. Mar ne bi takšna ureditev vodila v nesmisel, da bi bil vsak prebivalec tega območja občan dveh občin ter bi zato volil hkrati odbornike dveh občinskih skupščin. Takoj bi se pri tem pojavilo nadaljnje vprašanje: ali naj bi na območju Ljubljane z okolico volile v zvezno skupščino in skupščino SR Slovenije dvojne občinske skupščine — skupščina občine Ljubljana in hkrati na istem območju izvoljene skupščine ljubljanskih občin? To bi bilo nesmiselno in protiustavno.
Po izidu gradiva statutarne komisije bi bilo težko zagovarjati nadaljnji obstoj mestnega sveta. Po mojem mnenju bi zato res kazalo prepustiti razvoj Ljubljane enotni samoupravni skupnosti (občini, ali kakorkoli bi jo že imenovali), ki bi zajela celotno območje vseh petih ljubljanskih občin in ki bi lahko izrazila tako celovitost mesta Ljubljane kot tudi skladen in harmoničen razve j mesta in njegovega podeželskega okolja. Jasno je, da bi obstoj take enotne samoupravne skupnosti izključeval nadaljnji obstoj petih ljubljanskih občin, k,er zanje ne bi bilo prostora. Karkoli bi pustili na teh območjih, bi moralo ob tako izpodre-zanih koreninah počasi odmreti. Zaradi uspešnega razvoja posameznih delov svojega območja pa naj bi enotna samoupravna skupnost v Ljubljani (Občina) ustanavljala v kompaktnejših naseljih (npr. v Medvodah, Velikih Taščah itd.) manjše teritorialne samoupravne skupnosti, ki bi izpopolnjevale samoupravni sistem na svojem območju.
Dr- kosoma konvaumka
vene službe močno pomagal pri izvedbi teh načrtov in pri odstranitvi še zadnjih ostankov lokalističnih teženj, ki so bili prav v teh krajih včasih močno izraziti.
Razen dobro organizirane osnovne zdravstvene službe imajo v Zasavju, v Trbovljah, tudi bolnišnico. Večina oddelkov je v stari, pretesni stavbi, nov pa je sodoben otroški oddelek. Kaj pravijo zdravniki na vprašanje, zakaj je oskrba prav v tej bolnišnici izredno draga, tako, da že rine na vrh lestvice med bolnišnicami v Sloveniji? Menijo, da je vzrokov več. V zadnjih letih so predvsem okrepili strokovni kader in s tem zelo dvignili strokovno raven dela v bolnišnici. Računsko pa se jim stroški pokažejo večji tudi zato, ker ima bolnišnica v svojem delovnem področju specialistično ambulantno dejavnost in strokovno vodstvo dispanzerskega dela. Število postelj na oddelku pa je majhno, kar nujno povečuje ceno glede na razmeroma drago funkcionalno režijo. Na najslabšem je gine-kološko-porodniški oddelek, kjer ne gre samo za ekonomski problem, temveč za težave bolnic in porodnic, ki leže v prenatrpanih prostorih, saj doseže na tem oddelku zasedenost včasih tudi 140 odst. Prav zaščita žensk pa bi v zasavskih občinah terjala še dodatne napore in kapacitete, kajti ginekološka služba ima že leta zabeležen izredno visok odstotek patoloških nosečnosti, razen tega tudi veliko število kasno odkritih tuberkuloznih obolenj na ženskih organih in raka. Zaostalost in nerešeni socialni problemi pa so našli svoj odraz v izredno visokem številu splavov, saj jih je že toliko kot porodov.
Vsi ti razlogi silijo zdravstveno službo, zlasti zdravnike v bolnišnici, da bi varstvo žensk okrepili in izboljšali razmere v sami bolnišnici. Odtod načrti, ki jih podpirajo ginekološka sekcija, prav tako pa tudi občine, za zgraditev prizidka, v katerem bi uredili nekaj novih bolniških sob. Podjetja in občani tudi sami zbirajo prispevke
za to razširitev bolnišnice. Po reorganizaciji zdravstvene službe v Zasavju, ki se že oslanja na določila predvidenega novega zakona, nameravajo pridružiti bolnišnici tudi bolniški oddelek, ki ima prostore v sedanjem modernem zdravstvenem domu v Zagorju. To bi bilo veliko bolj smotrno iz strokovnega, ekonomskega pa tudi pravnega vidika, saj po novem zakonu ni predvideno, da bi imeli zdravstveni domovi bolniške oddelke. Integracija je predvidena tudi pri bodoči ureditvi enotne reševalne postaje za vse območje, zdravstveni delavci vseh treh občin pa imajo tudi skupne načrte za izvajanje programa preventivnega varstva.
Ko je tekla beseda o zdravstveni sliužbi v Zasavju in ko res pri nobeni točki ni bilo zaslediti nobenih kvarnih teženj, da bi skupne načrte podrl neosnovan lokalizem, je v marsičem prišla do izraza tudi delna nostalgija po »izgubljeni samostojnosti«, ki jo je pred časom ponazarjala samostojna zasavska regija. Ce bi lahko imeli pomisleke, ali bi bilo za to območje koristnejše, če bi bili samostojni — saj je prav taka samostojnost v zadnjem letu povzročila kup težav na primer koroškemu in murskosoboškemu območju — pa ima vso upravičenost ugovor, da se Zasavje v skupnem ljubljanskem območju preveč izgublja. Ostaja v senci velikih, nerešenih problemov neurejene ljubljanske zdravstvene službe. Zdravstveni delavci Zagorja si želijo, da bi bili v ljubljanskem zdravstvenem centru močneje zastopani in da bi imeli več možnosti razgrniti svoje probleme pred strokovni forum in dobiti ustrezno pomoč.
Ce kdaj, potem imajo v položaju, ki z vso resnostjo opozarja, da se mora tudi zdravstvo vključiti čim hitreje v reformna prizadevanja, taki zgledi, kakršnega daje Zasavje, vso pravico do pohvale. Morda bomo prav s tega konca lahko poročali, da so prvi uspešno začeli uresničevati to, kar deklarira akcijski program.
MARIJA NAMORS
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
»GRADITELJ«
KAMNIK — MAISTROVA 7 razglaša
prosta delovna mesta za:
KV ali VKV 2ERJAVISTA 5 KV ZIDARJEV 5 KV TESARJEV
Ponudbe pošljite ah se osebno zglasite v upravi podjetja. Samsko stanovanje Je priskrbljeno. 1942
EMO CELJE
obvešča
Industrijska in obrtna podjetja, da
PREDELUJE
JEKLENO PLOČEVINO:
a) oblikuje pločevino s kroženjem, upogibanjem, ročnim in strojnim prirezovanjem,
b) vari izdelke iz pločevine debeline 2 do 15 mm
Usluge opravlja za industrijske, ne pa za individualne izdelke.
Delovnim organizacijam ki potrebujejo takšne usluge, bo podjetje poslalo ponudbe s cenami in z navedbo rokov dobav, če bodo sporočile količina materiala.
Pogoji aa sodelovanje so ugodni!
Tslefon: 30-31 Telegram: EMO Celje Tele*: 033612
Zakaj le na račun potrošnika?
Deformacije na jugoslovanskem trgu emajlirane posode
Odkar iahko zunanjetrgovinske organizacije pri pooblaščenih bankah odkupujejo vzhodnoevropska devizna sredstva in do neke mere celo devizna sredstva ostalih kliringov, so se v naših trgovinah pojavile znatne količine uvožene emajlirane posode, ki jo uvozniki nabavljajo v ČSSR, ZSSR, Poljski, Nemški demokratični republiki, v zadnjih mesecih pa je prišlo že tudi do uvoza iz Italije, Avstrije in drugih zahodnih dežel.
Pregled trenutnih zalog emajlirane posode v trgovini nam kaže, da trgovine prodajajo pretežno samo posodo inozemskega izvora, čeprav domači proizvajalci nudijo svoje izdelke trgovinskim organizacijam še vedno v nespremenjenem obsegu. Vzrok tolikšni ponudbi trgovine je iskati — kot kaže — v tem, da trgovina namerno vsiljuje prodajo znatno dražje posode iz uvoza, pri tem pa zadržuje precej cenejšo posodo domače proizvodnje v skladiščih vse dotlej, dokler ne proda dražje — uvožene posode. Interes trgovine, da proda predvsem posodo tuje izdelave, temelji na občutnih prednostih, ki jih nudi trgovini ta prodaja: prosto formiranje trgovinske marže in s tem prosto formiranje prodajnih cen, ustvarjanje večjega prometa in s tem višjih osebnih dohodkov trgovinskih delavcev, izkoriščanje bančnih dinarskih kreditov za odkup vzhodnoevropskih deviznih sredstev z možnostmi vračanja dva meseca po opravljenem uvozu, formiranje večjega dohodka v trgovinskih organizacijah ter drugo.
Po drugi strani kaže trgovina v zadnjem času precej manjši interes za nakup domače posode, saj je marža še vedno pod kontrolo, če-
prav so cene domači posodi znatno nižje pri pogosto celo boljši kakovosti izdelkov. Takšno stališče trgovine odseva njene direktne interese, ni pa v skladu z interesi jugoslovanskih potrošnikov, ki — razumljivo — iščejo cenejšo posodo znane kakovosti.
Primerjava ■ maloprodajnih cen v trgovini v prvi polovici januarja letos kaže v večini potrošnih središč, da so cene navadne emajlirane uvožene posode v povprečju za 170 do 220 «/0 višje od cen domače posode, v posameznih primerih so celo petkrat tako visoke!* Dejstvo je, da velja na primer uvožen lonček s prostornino % litra v maloprodaji 5,29 Ndin, enak lonček domače proizvodnje pa le 1,65 Ndin.
Džezva za 3 osebe inozemske proizvodnje je naprodaj za 5,97 Ndinarjev, medtem ko je cena doma izdelani 1,97 N dinarjev. Uvožena skodelica za kavo — 10 cm — velja 9,90 Ndin, domač izdelek enake velikosti pa le 1,50 Ndin. Manjša odstopanja v maloprodajnih cenah bi bila še razumljiva, če bi bila uvožena posoda znatno boljše kakovosti. To pa ni tako, kajti uvožena emajlirana posoda je v marsikaterem primeru celo slabše kakovosti kot enaka posoda domače proizvodnje.
IIIIIHII!lllllll!li!!!!l!lll!lll!l!lll!!l!ill|lll||lll|iji:l!lil!||!!||||||!!|!|!!l!|||||^
Komisija za delovna razmerja
TOPLARNE LJUBLJANA
v gradnji
razglaša prosta delovna mesta za:
1. ORGANIZATORJA
pogoj: II. stopnja ekonomske fakultete, zaželena je petletna praksa na podobnem področju dela;
2. STROJNEGA TEHNIKA
pogoj: triletna praksa na področju toplotne tehnike;
3. 3 KLJUČAVNIČARJE
za vzdrževanje toplotnega omrežja
pogoj: kvalificiran ključavničar s prakso pri montaži toplotnih inštalacij;
4. 4 KLJUČAVNIČARJE
pogoj: kvalificiran ključavničar s prakso pri toplotnih strojih za delo v termični pripravi vode;
5. ELEKTRIČARJA
pogoj: kvalificiran električar za vzdrževanje električnih naprav;
6. 2 BULDOZERISTA
pogoj: kvalificiran buldožerist z opravljenim izpitom;
7. STROJEVODJA za premik
za parno in Diesel lokomotivo;
8. PREMIKAČA
9. KLEPARJA - IZOLATERJA 10. 6 DELAVCEV
za vsa pomožna dela.
Na vseh prostih delovnih mestih je predvideno delo za nedoločen čas s poskusnim delom od 30 do 60 dni. Pod tč. 3., 4., 5., 6., 7. in 8. je delo v izmenah, zaradi česar mora biti delavec zdrav. — Osebni 'prejemki po pravilniku o delitvi OD. — Prošnje sprejema organizacijsfco-kadrovska služba podjetja do 31. marca 1967.	1994
Poleg tega kaže uvožena posoda v trgovini pogosto vidne znake poškodb emajlu ega sloja, ki niso samo posledica transporta te posode, ampak tudi proizvodnih napak. Dejstvo je, da emajlirano posodo uvažajo nenačrtno in nekontrolirano ter preko mnogih zunanjetrgovinskih kanalov in to celo take kakovosti, da tuji proizvajalci takšne posode v normalnih razmerah ne bi mogli prodajati na drugih tujih tržiščih, če upoštevamo, da je vzhodnoevropska emajlirana posoda naprodaj na zapadu in mnogih prekomorskih tržiščih po izvoznih cenah, ki so celo 15 do 30 odstotkov nižje kot izvozne cene jugoslovanskih proizvajalcev, potem v nobenem primeru ni razumljivo, da se cene te posode na našem tržišči} formirajo na sedanji osnovi.
Prav zato so razumljive reakcije domačih potrošnikov in številke pripombe jugoslovanskih proizvajalcev k takemu načinu in sistemu prometa emajlirane posode. Jasno je, da do deformacij prihaja zaradi pomanjkanja vsake koordinacije med trgovino in uvozniki na eni strani in jugoslovanskimi proizvajalci na drugi strani. Poleg omejene izbire posode na domačem trgu pa obstaja tudi opravičilo, da jo uvažamo zato, ker so določeni minimalni kriteriji za kakovost, ki jim mora ustrezati uvoženo blago, da zaščitimo potrošnika. Izkušeni domači proizvajalci, izvozniki lastnih izdelkov, bi pa lahko nudili uvoznikom občutno pomoč pri dogovorih za čim ugodnejše uvozne cene, saj se s posodo teh tujih proizvajalcev srečujemo na mnogih inozemskih tržiščih v direktni konkurenčni borbi. Takšno sodelovanje bi delno odpravilo sedanje velike razlike med maloprodajnimi cenami tuje in domače posode na našem tržišču, hkrati pa bi bilo v pomoč jugoslovanskim proizvajalcem —- v primerih vezanja nakupa posode iz uvoza za prodajo jugoslovanske posode v izvozu v naporih za okrepitev njihovih izvoznih pozicij in z dolgoročnim ciljem postopne specializacije na tem področju zainteresiranih domačih in tujih proizvajalcev. S tem pa bi omogočili tudi znižanje proizvodnih stroškov, saj bi bila proizvodnja le velikose-rijska.
Različne cene, po katerih trgovina sedaj prodaja enako posodo, se dalj časa ne bodo mogle obdržati, saj prinašajo številne škodljive posledice, poleg tega pa celo omogočajo okoriščanje na račun jugoslovanskih potrošnikov, hkrati pa zanikujejo sistem delovanja upravičenih tržnih cen blaga za široko potrošnjo na vsem področju naše države, zavoljo tega je skrajni čas, da se izenačijo cene domače posode z realno formiranimi cenami blaga iz uvoza. To pomeni, da je končno le prišel čas, ko je domačim proizvajalcem potrebno priznati enako obravnavanje, kot ga uživajo tuji proizvajalci, katerih posoda je na prodaj na jugoslovanskem trgu.
EVA ORAC
Vsem, ki gradijo ali obnavljajo hišo, se priporočam za izvedbo instalacij, vodovoda, centralne kurjave, plina.
Dela sprejemam na območju Slovenije.
Ponudbe pod »STROKOVNO DELO«.
5931
»POLITIKA BAZAR“
izbira najlepšo Jugoslovanko
Tudi letos bo »Politika Bazar« izbrala najlepšo Jugoslovanko 1967, ki bo zastopala našo državo na tradicionalni izbiri za Mas sveta v Londonu. Vabimo dekleta iz vse države, da takoj pošljejo svoje prijave za sodelovanje pri natečaju. Pravico do sodelovanja imajo vse samske Jugoslovanke, stare od 17 do 27. leta. Pošljite naslednje podatke:
1. Ime in priimek
2. Kraj bivališča, natančen naslov
3. Rojstno leto
4. Poklic (navedite natančno šolo ki jo obiskujete; ustanovo ali podjetje kjer ste zaposleni)
5. Višina, teža	__
6. Barva las in oči
7. Dve sliki (portret, cela figura)
Podatke pošljite na naslov: »Politika Bazar«, Beograd, Makedonska 29, (za konkurs »Binarno najlepšu Jugoslo-venku«).	1966
Varuštvu je odklenkalo
V lendavski Mehaniki se je zataknilo pri delitvi
Vsak ključ ne odpira stkupne blagajne, zlasti še, če gre za denar, ki ga je ustvaril ves kolektiv, menijo v lendavski tovarni kovinske galanterije »Mehanika«, kjer je bilo pred dnevi v ospredju vprašanje, kdo naj odloči o razdelitvi 97,5 milijona Sdin preostanka čistega dohodka po zaključnem računu. Upravni odbor podjetja je namreč predlagal delavskemu svetu, naj sprejme sklep, po katerem bi 45 milijonov Sdin razdelila zaposlenim, preostanek pa bi naložili za sklade.
OB TEKOČEM TRAKU V CELJSKI »EMO« žice...
S tekočega traku pobirajo krožnike, džezve, lončke, lonce, ko-
Foto: J. Jeras
Le zelo produktivni stroji so rešitev za celjsko „2ično“
Rekonstruiran obrat za proizvodnjo pohištvenih vzmeti »Ideal«
Manjša slovesnost v obratu za vzmetne vložke »Ideal« celjske tovarne »2ična« je bila prevod, da sva dva novinarja zvedela o življenjski dinamiki te celjske tovarne več kot samo nekaj uradnih številk. Najprej moram še dodati, da je šlo v tem primeru za »uradno« otvoritev rekonstruiranega obrata za proizvodnjo pohištvenih vzmeti »Ideal«, na splošno znanih pred imenom »šlarafija«.
Proizvodnjo so ustavili za 10 minut, da je lahko vodja te proizvodnje, sicer pa »oče« novega tehnološkega procesa, diplomiran inženir, prebral stran in pol svojih opažanj ter zaželel kolektivu uspešno bodoče delo. Tu so bili navzoči še direktor tovarne in predsednik delavskega sveta. Potlej pa sna spet zabrnela avtomata, tekoči brakovi so stekli v ustaljenem ritmu ... In tako se začenja povsem novo obdobje v proizvodnji »2ICNE«.
Ob tem mi je nehote šinila v glavo primerjava novega, porajajočega se v »2ični«, s sosedoma »Aerom« in »Stolom«. Tu ob Ipavčevi ulici so se torej zvrstili kar trije ko lektivi, kjer z vso resnostjo, brez hrupne hvale, na minuto natanko, stopnjujejo svoj napredek. To delajo zanesljivo, uspešno.
— Reformni proces, začet pred dobrim letom, nas Je tolikanj zresnil, da se nismo upali veliko obotavljati, je dejal direktor »žične« Stane Kokalj. — Napeli smo vse svoje zmožnosti in zaprosili svoje partnerje za denarno pomoč, da bi se kar najhitreje izkopali iz kupa zastarelih strojev. Predvsem stroji, in to visoko produktivni.
so rešitev za našo tovarno, da ne zaostanemo. Tega si ne bi smeli privoščiti, saj že sedaj oskrbujemo v celoti slovensko pohištveno industrijo z vzmetnim materialom, vtem ko v drugih delih države krijemo 80 odstotkov letnih potreb pohištvene industrije.
V svojih prizadevanjih so v »2ični«, čeprav v začetku ob skromnejšem kosu kruha, brez dvoma uspeli. Svoj razvoj so celo prehiteli, zakaj že pred koncem tega leta bo obratovalo, sicer pod staro streho celjske »2ične«, že toliko novih, sodobnih strojev — avtomatov, kolikor so jih predvideli 6 srednjeročnim načf^n razvoja tovarne do leta 1970. Ta skok ob pravem času pomeni za kolektiv dvojni napredek. Za streho, novo streho, bodo že poskrbeli pozneje in nič lažjega ne bo kot čez dve leti uresničiti tudi to.
Prvi na »udaru« male tehnološke revolucije je bil obrat za proizvodnjo pohištvenih vzmeti v okvirih. Namesto starega načina individualne, bolj ah manj ročne proizvodnje, ko so določeni sestavni deli »potovali« tudi do 6.250 metrov daleč do vgraditve, so uvedli za to proizvodnjo specifičen tehnološki
Več za raziskovalno delo
Komunisti mežiškega rudnika bodo ob izvajanju proizvodnih nalog razvijali tudi samoupravo
Vso nedavno letno konferenco komunistov v mežiškem rudniku je prevevala kot rdeča nit zahteva, da je treba v rudniku hkrati z izvajanjem proizvodno-ekonomskih nalog dosledno razvijati tudi samoupravne odnose. V razpravi so menili, da bo treba v podjetju izboljšata kvaliteto vodenja kot pogoj za boljše delo samouprave.
Ob doseženih uspehih na proizvodnem, ekonomskem in tehnološkem področju odnosi med posameoiimi ekonomskimi enotami niso takšni, kot bi morali biti. To je ugotovilo nekaj udeležencev v razpravi. Razprava je pokazala, da bodo morali v rudniku v prihodnjih letih več kot doslej vlagati v raziskovalno dejavnost, ki bi jo morali združiti. V zalogah imajo 42»/» rezervnih delov, kar bremeni podjetje z visoko vsoto. Opozorili so, da bo potrebna večja tipizacija strojnih naprav m poudarili, da imajo na
PIVOVARNA
UNION
LJUBLJANA
sprejme
v zaposlitev za določen čas — poletni meseci — za počitniški dom v Omišlju, na otoku Krku:
upravnika
kvalificirano kuharico
gospodinjsko
pomočnico
Interesenti naj se osebno zglaae v kadrovskem odd. podjetja.	2917
primer v jami še vedno pet tipov raznih lokomotiv. Za te lokomotive in druge strojne naprave pa morajo imeti vedno na razpolago zadostno število rezervnih delov. Slišali smo tudi ugotovitev, da bo treba v podjetju izdelati perspektivni plan in z njim seznaniti celoten kolektiv, da bi posamezni obrati dali svoje pripombe. Dejansko v rudniku perspektivni program imajo, vendar ni več v skladu z dejanskim stanjem in finančnimi možnostmi.
Na konferenci so menih, da bo potrebna tudi večja odgovornost strokovnih sodelavcev pri sledilnih in drugih strokovnih delih, saj premalo premišljeni strokovni posegi lahko povzročijo večjo škodo celotnemu kolektivu.
Na konferenci so obsodili kritikasterstvo posameznih komunistov, ki na ulici .mnogo govorijo in. opozarjajo na razne nepravilnosti, medtem ko na raznih sestankih ne povedo svojega mnenja. Konferenca se je postavila na stališče, da je treba o pomanjkljivostih razpravljati ter jih ob sodelovanju vseh prizadetih odpravljati. Obveljalo je tudi mnenje, da bo treba dati večje materialne pravice ekonomskim enotam, ki pa že sedaj ne izkoriščajo - vseh pravic, ki jih imajo. M. KOS
postopek ob tekočih trakovih. Prej so delavke stale in si donašale polproizvode, vtem ko sedaj sedijo, sestavni deli prihajajo do rok po tekočem traku, polizdelek pa se pomika od delavke do delavke v skupini. Nekoč so vzmeti prepotovale 6.250 metrov dolgo pot, preden so jih vgradili v vzmetni vložek z okvirjema. Sedaj je ta pot dolga vsega 6,75 metra. Sponke za spenjanje vzmeti na jeklene okvire so opravile po starem 1428 metrov dolgo pot, vtem ko v novem procesu vzmetno sredico pripenja poseben stroj avtomatsko na okvira in je torej pot sponke enaka ničli. Jekleni okviri so poprej pred vgraditvijo romali 2.120 metrov po tovarni, a sedaj le 5 metrov od stroja, ki jih oblikuje, do vgraditve.
Z uvedbo novega tehnološkega procesa pri proizvodnji Ideal vzmetnih vložkov, ko avtomatska stroja za vzmeti diktirata tempo delo, bodo ob sedanji proizvodnji prihranili na leto 77 milijonov starih dinarjev na stroških. Nov način je sprostil tudi toliko delovnih moči, da bodo uvedli v tem obratu še tretjo delovno izmeno.
Avtomatiziran proces proizvodnje bo čez kaka dva meseca stekel tudi v tkalnici za žično pletivo in platna. Tu izdelajo letno več milijonov kvadratnih metrov pletiv od mrež za vrtne ograje do najfinejših žičnih tkanin, tudi kombiniranih z jekleno žico in monofilnimi vlakni. Avtomate sedaj sestavljajo, kupili pa so jih delno z lastnim denarjem, delno pa s tujim kreditom in krediti poslovnih partnerjev. Potlej bodo lahikio izdelali še več in kajpada še kvalitetnejše izdelke, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju in pri raznih proizvodnih postopkih.
Zastavljen tempo modernizacije proizvodnega procesa in uvajanje visoko produktivnih avtomatov bo dal že letos dobre rezultate. Tako se bo realizacija od lanskih 2,9 milijarde Sdin povečala letos na 4 milijarde starih dinarjev m delitev v razmerju 70:30, a vse to ob nespremenjenem številu 290 zaposlenih. Spremenjena struktura osnovnih sredstev bo mimo drugega omogočala tudi v bodoče naglo prilagajanje sodobnim dosežkom strojne industrije v svetu, v proizvodnji pa zahtevam tržišča.
F. KRIVEC
Zabefeženo
Zaslužek
uvoznikov
člani poslovnega združenja kmetijskih organizacij Sty-ria v Celju bodo letos zgradili štiri skladišča za sadje. Opremo zanje so sklenili uvoziti iz Italije, kjer so si jo pred odločitvijo za nakup dobro ogledali. Ker poslovno združenje nima zunanjetrgovinske registracije, jo je hotelo uvoziti s posredovanjem uvozno-izooznega trgovskega podjetja. Z njim pa se ni moglo sporazumeti, ker je za svoje stroške hotelo prira-čunati k nakupni ceni 20 odstotkov. Opremo je naročila ena izmed gospodarskih organizacij tega združenja, ki ima zunanjetrgovinsko registracijo, vsi stroški pa niso presegli dveh odstotkov nakupne cene.
Kmalu se je ponovil podoben primer. Pridelovalci hmelja, člani poslovnega združenja so sklenili, da bodo precej motornih škropil-ninc za hmelj zamenjali z atomizerji ameriške znamke. Pq ameriški licenci jih izdelujejo tudi v Zahodni Nemčiji in tam so jih hoteli naročiti. Ti atomizerji razpršujejo škropivo v obliki megle precej metrov daleč, zato je moči z njimi prihraniti precej škropiva in delovnega časa. Tipe atomizerjev so si že Izbrali, treba jih je bilo le naročiti — napisati naročilnico in prevzeti pošiljko, ko prispe. Izvozno-uvozno trgovsko podjetje je določilo za uvoz enega atomizerja okrog milijon S din stroškov, za vse enkratno naročilo pa okrog 20 milijonov S din.
Poslovno združenje je zavrnilo tako »pomoč« izvozno-uvoznega podjetja. Atomizer-je je spet naročila članica združenja, kmetijska organizacija z registracijo za izvoz m uvoz. Stroški so bili malenkostni. Ker so stroji že bili izbrani, je en komercialist porabil za naročilo le en dan dela. Tudi za prevzem strojev ni bilo potrebno mnogo časa. Trgovsko podjetje pa je hotelo zaračunati za to naročilo tako visoke stroške, da bi lahko vse leto plačevalo štiri komercialiste ali druge svoje strokovnjake.
Izvozno • uvozna podjetja lahko dosegajo s takimi naročili visoko storilnost in osebne prejemke. Podoba pa je, da bodo imela takih naročil iz leta v leto manj, ker kmetijske organizacije odklanjajo nepotrebne oziroma drage posrednike.
J. PETEK
IZDAVACKO-KNJI2ARSKO PREDUZECE
»SVJETLOST« SARAJEVO
STOVARI STE V BEOGRADU OBILICE! VENAC 10
potrebuje
VEČ POTNIKOV - AKVIZITERJEV
za stalno delo za prodajo lastnih izdaj na odplačilo.
Pogoji plačanja so odlični. V poštev pridejo samo osebe, ki imajo izkušnje pri tem delu.
Interesenti naj pošljejo	m	ponudbo.
Obvezna najmanj osemletna šolska izobrazba. Kandidati naj priložijo potrjen prepis diplome. Poskusno delo — dva meseca — je ob vemo.
Prav tako potrebujemo za isto delo
POVERJENIKE
v vseh večjih krajOl SFRJ.
Posebno se zanimamo za upokojene oficirje, ki lahko stopijo v stalno delovno razmerje ali kot poverjeniki tudi poslovni agenti.	1988
Ob tem predlogu pa se je zaostrilo vprašanje kompetence upravnega odbora, ki po mnenju kolektiva ne more uveljavljati stališč ozkega kroga ljudi. Tako va-ruštvo so ocenili za tem manj sprejemljivo, ker je upravni odbor razpravljal o konkretnih zneskih in ni utemeljil svojega predloga z notranjimi predpisi, ki bi morali vsebovati jasno oblikovana določila o načinu in kriterijih delitve.
Tega mnenja je bil tudi direktor, ki je poslal občinski skupščini vlogo, da se ne strinja s takim predlogom upravnega odbora in da ne more dati pristanka za delitev mimo pravilnika.
V Mehaniki sicer očitajo predstavnikom občinske skupščine, da se navadno ne odzovejo vabilom uprave podjetja ali delavskega sveta, .čeprav gre za pomembne probleme in naloge. Vendar se je občinska skupščina v tem primeru resno zavzela za ta problem in tudi podprla stališče direktorja.
Delavski svet »Mehanike« je kmalu za tem sprejel sklep, po katerem bodo razdelili zaposlenim 50 milijo nov Sdin čistega dohodka po zaključnem računu, 47,5 milijona Sdin pa so namenili za sklade. Vsekakor je delavski svet s tem sklepom zadostil zakonskim predpisom kot edini pristojen organ za sprejemanje takih odločitev, vendar tudi ta organ ni utemeljil, po kakšnem ključu so denar razdelili.
Izkazalo se je namreč, da so v statutu in pravilnikih podjetja precejšnje vrzeli, kar naj bi bil tudi razlog, da so razpravljali izključne o denarju, ne pa o osnovah in proporcih, ki bi jih morali vsebovati notranji predpisi. Tako je bila odločitev o usodi tega denarja prepuščena bolj posluhu za gospodarno razporejanje dohodka, čeprav izkušnje ponekod kažejo, da se lahko tudi delavski svet izneveri načelu smotrnega razporejanja denarja, kar navadno ne ostane brez posledic.
No, v lendavski »Mehaniki« se zastran gospodarjenja ne morejo pritoževati, saj so po zaslugi pogodbenega sodelovanja z vsemi večjimi jugoslovanskimi dežnikama mi in dobro zastavljenega programa proizvodnje dosegli v minulem letu zavidljive uspehe. Brez zadnje delitve so že lani namenili za sklade 116 miijonov Sdin, kar pomeni o celotnem ustvarjenem dohodku v višini 1,2 milijarde Sdin lep napredek. Več kot 45 milijonov Sdin lastnih sredstev je kolektiv vložil tudi v obnovo strojne opreme, število zaposlenih pa se povečalo natanko za 50 odstotkov — od 288 na 432 oseb. Dalje ugotavljajo, da so tudi 10 odstotno povečanje ekonomičnosti in 18,6 odstotno povečanje rentabilnosti poslovanja itd. visoko nad dosežki v prejšnjih letih.
Vendar upravičeno nastane vprašanje, ali je ostanek čistega dohodka po zaključnem računu le v taki meri sad prizadevanj kolektiva, da so se odločili za tako usmeritev preostanka čistega dohodka, saj so v »Mehaniki« že lani dvignili osebne prejemke zaposlenih za več kot 20 odstotkov. Čeprav še zdaleč niso porušili ob tej razdelitvi sprejetega proporca notranje delitve, ki znaša 80,5:19,5 v korist osebnih dohodkov, le ne gre podcenje-
vati visokega deleža poslovnosti in ugodne konjunkture v minulem gospodarskem letu.
Zato je tem bolj pomembno, da bodo tudi v »Mehaniki« brez odlašanja odpravili vrzeli v notranjih predpisih, zakaj prav v teh pomanjkljivostih je marsikje iskati vzroke za premalo smotrno usmerjanje denarja. Tu pa so tudi korenine ozkega odločanja posameznikov ali kroga ljudi, ki ne zastopajo vedno širših koristi našega gospodarstva.
BORO BOROVIC
Milan Pertot
V Ljubljani je nedavno umrl inž. Milan Pertot, rojen 1884. leta v tržaških Barkov-Ijah. Tiho je odšel od nas strokovnjak - elektrotehnik, znan po vsej Sloveniji in izven nje.
Po končani gimnaziji v Trstu se je vpisal na praško tehniko. Diplomiral je leta 1909 in bil v letih 1913/14 ravnatelj električne železnice Matul ji—Opatija—Lovran.
Leta 1923 je zaradi fašističnih nasilij zapustil rodno Primorsko in prevzel pri rudniku Zagorje kot obratovod-ja in kasneje inšpektor elek-trostrojne obrate. Od leta 1932 dalje je kot višji inšpektor v Trbovljah upravljal vse elektrostrojne naprave takratne Trboveljske premogo-kopne družbe. Dela ni samo vodil in nadzoroval, temveč je tudi snoval in projektiral. Tako obsežno elektrotehniško delo. če še upoštevamo gradnjo takrat moderne elektrarne Trbovlje in začetke TE Brestanica, je zahtevalo temeljito tehnično znanje.
Natančen za delo, kot je bil, je zahteval tudi pravilne slovenske izraze za orodje in naprave ter neke izraze tudi sam uvajal.
Vseskozi pošten in pravičen ter nacionalno zaveden je užival velik ugled. Zato so ga prve dni okupacije leta 1941 odpeljali iz Trbovelj. Ponosno je odzdravijo! zbranim delavcem pred strojnimi delavnicami z »na svidenje«. Okupator mu je vse zaplenil.
Po vojni je služboval v Ljubljani pri generalni direkciji za premog LRS, nato pa stopil v pokoj, vendar je še naprej živel samo za svoje delo. Obvladal je sedem jezikov in nam je elektrotehnikom — Slovencem, ki se moramo posluževati tujih strokovnih literatur, lahko vzor. Njegovi članki so bili objavljeni tudi v inozemstvu, zlasti pa si je mnogo dopisoval v zadevi Nikole Tesle. Bolela ga je krivica, da nekateri narodi tega jugoslovanskega genija niso hoteli postaviti na pravo mesto in je zato napisal knjigo »Nikola Tesla — pionir elektrotehnike«, kjer je natančno dokazal, kaj pomeni Tesla za elektrotehniko.
Prevajal je vse do zadnjih dni, zlasti s področja atomskih elektrarn, ter o tem pisal tudi v strokovni literaturi. Njegovo aktivno sodelovanje v Elektrotehniški zvezi Slovenije je mnogo veljalo. Kot poštenjak in elektrotehnik nam mora biti vzor, zgrajene naprave v Zasavju pa nas bodo stalno spominjale nanj.
Inž. VEKOSLAV KOROŠEC
llllltllllllll!llllllllllllllllllllllj|lillllll[Ilj||||||l|||||||||iiit|||!!l|l|||4|i;|||||||||[||||||||
Razpisna komisija pri Obrtnem podjetju
»ENOTNOST« IZOLA
razpisuje mesto
direktorja podjetja
Poleg splošnih, mora kandidat izpolnjevati še
naslednje pogoje:
1. da ima višjo ali ekonomsko srednjo izobrazbo in najmanj 3 leta delovne dobe na vodstvenih mestih v dejavnosti, ki jo izvaja podjetje ali
2. Srednjo izobrazbo in vsaj 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih mestih v dejavnosti, ki jo izvaja podjetje
3. Da ima kandidat pravilen odnos do samoupravljanja.
Kandidati naj v 15 dneh po objavi predložijo podjetju ponudbo z oznako »Za razpisno komisijo« naslednje dokumente:
Potrdilo o nekaznovanju, dokazilo o izobrazbi in kratek življenjepis.
Stanovanje ni zagotovljeno.	jggo
naši razg] izhajajo	led	POVEČAN OBSEG - BOGATEJŠA VSEBINA n a Š1 F a Z 1 ŽE V PRODAJI razgledi	gled po sveti	L
Med
revijami
Jezik in slovstvo št. 2
Na uvodnem mestu februarske številke časopisa je razprava Antona Slodnjaka »O dramatičnem razvoju naše romantike«. Avtor daje vpogled predvsem v nazore in v delovanje Kopitarja, »gotovo najbolj protislovne osebnosti.. . v drami slovenskega slovstva«. Osvetljen je njegov odnos do janzenistov, do Prešerna in Cojza, do njegovega »varovanca« V. Karadžiča, pa do slovanstva in Avstrije, in naposled pokazano, kako se je moglo zgoditi, da se je »slovstveni avtokrat« Kopitar »uprl napredku svojega naroda«.
Anton Bajec nadaljuje iz prve številke razpravo »Jezik v Zupančičevi prevodni prozi«, tokrat z razbiranjem prevoda Balzacovega »Očeta Goriota«. Posebno ceno daje Bajčevemu premišljanju to, da ob svojih ugotovitvah ves čas misli na današnje slovensko pisanje in izreka mnenja o njem ali zastavlja vsaj vprašanja. Tako je v tem delu med drugim odločno zavrnil »internacionalizacijo« slovenščine in se zavzel za bogatitev knjižnega jezika iz domačih virov. Rahel dvom pa se mi zbuja ob misli, naj bi, kdor začenja prevajati, pred tem prebral Očeta Goriota — iz dveh razlogov: mojstrski prevod bi ga prej oplašil kot opogumil; in začetniku je po mojih mislih predvsem potrebna velika zvestoba izvirniku, Zupančiču pa je jezikovno bogastvo rado »pljusnilo čez rob«.
Jože Pogačnik je tu končal razpravo o stilni podobi slovenskega slovstva v obdobju reformacije, začeto v prejšnji številki.
Obsežna je tokrat rubrika »Zapiski, ocene in poročila«. L. Legiša poroča o študiji Martina Jevnikarja o »Veroniki Deseniški v slovenskem slovstvu«, izdani v italijanščini v Trstu konec 1965. Gotovo je razveseljivo, da je tako izrecno slovenskemu slovstvu namenjeno delo lahko izšlo v zbirki padovanskega vseučilišča. Andrijan Lah podaja »Nekaj opomb k Svetovni književnosti I in II«, koristnih predvsem s stališča šolske prakse; glede izbire avtorjev in besedil je seveda mogočih veliko mnenj. Franc Zadravec obširno poroča o Mejakovi »Književni kroniki«. Ocenjevalec je pozabil poudariti Mejakove pripise, ki povezujejo zapise iz Naših razgledov iz časovne razdalje nekaj let. Ker v njih Mejak
dopolnjuje svoje prejšnje sOdbe in ugotavlja, koliko je imel prav s kakimi napovedmi, so ti dodatki med najzanimivejšimi stranmi knjige. Glede na to, da je poročilo izšlo v JiS, pogrešam tudi vsaj nekaj besed o Mejako vem jeziku. — Stane Grebenc objavlja vrstvo bibliografskih dodatkov k Prešernovemu zbranemu delu I in II (DZS). Naposled Stanko Škerlj na kratko odgovarja prof. Jurančiču na njegov »Odgovor« v prvi številki JiS.
Rubrika »Vprašali ste« je gotovo zelo koristna, odgovori v njej pa verjetno ne bodo zmerom enako veljavni. V tej številki odgovarjajta diva sodelavca istemu vpraševalcu (J. Svoljšaku), Stane Suhadolnik skuša razmejiti pojma območje in področje. Ker je pri presoji upošteval knjižno rabo in zgodovino teh dveh besed, pa tudi logično razčlenil njuno uporabnost in primernost, je nasvet, ki ga daje na koncu, prepričljiv. Tomu Korošcu pa je poglavitno merilo »raba« in se je zato sprijaznil z nesmiselnim izrazom »podnaslavljanje« filmov. Predvideva celo, da bo »pomen besede .podnaslov dobil... še nov pomen« in »podpira rabo podnaslovi ti, podnaslovljen, podnaslov«, ko je očitno, da napisi na filmih nimajo ničesar opraviti z naslavljanjem. Saj to niso napisi kakor pri slikah — imena, ki bi pojasnjevala vsebino slike. To je kratko malo prevod filmskega besedila. besedila, ki ga ima vsak film v posebni knjigi — iz nje se tudi prevaja. Le praktični razlogi lahko narekujejo krajšave tega besedila, tudi okrajšano pa še vedno ostaja filmsko besedilo in nikak naslov ali podnaslov. To ni samo prevod pogovora med igralci, kot meni Svoljšak, je tudi prevod povezujočih vmesnih besedil (zlasti ob časovnih preskokih v filmu), za oboje pa povsem zadostuje izraz filmsko besedilo ali tudi prevod filmskega besedila.
Rubrika »Kronika« je prišla na zadnjo stran ovitka. Poleg kratkega zapiska Jol-ke Milič o preštevilnih tujkah v »Problemih« je tu še prav koristen zapisek Boruta Stražarja o nemogoči slovenščini v slikanicah, ki jih izdajajo v Zagrebu.
V celoti vzeto torej zelo razgibana in zanimiva številka.
JANEZ GRADIŠNIK
Prejeli smo
Izjava
o vlogi in pomenu glasbenega šolstva v SRS
Akademija za glasbo v Ljubljani, Društvo slovenskih skladateljev, Društvo glasbenih umetnikov Slovenije, Društvo glasbenih pedagagov Slovenije. Radio-televizija Ljubljana, Opera SNG Ljubljana in Slovenska filharmonija Ljubljana ugotavljajo o vlogi in pomenu glasbenega šolstva v SR Sloveniji naslednje:
Glašbene šole širom Slovenije so kljub oviram, ki so posledica socialnega, gmotnega in kadrovskega stanja, veliko prispevale za napredek glasbene kulture s tem, da so po osvoboditvi desettisoče mladih ljudi seznanjale sistematično z glasbo in talentirane otroke usmerjale v nadaljnje poklicno šolanje.
Zavedamo se, da je sistematična glasbena vzgoja pripomogla do visokih dosežkov, ki jih kažejo njeni najboljši diplomanti in smatra, da bi bilo vsako okmjevanje uspešnega delovanja glasbenih šol škodljivo za vso našo glasbeno kulturo v trenutku, ko od povsod prihajajo nove pobude za osvežitev in še večjo razrast naših več stoletij sta-
rih glasbenih tradicij in njenih ugodnih vplivov na prepotrebno humanizacijo socialistične kulture.
Podpisane ustanove ne izključujejo sprememb pri izboljšavi strukture glasbenega šolstva, njegovega ustroja in delovanja. Opozarja pa, da vsaka nepremišljena ukinitev kateregakoli glasbeno-vzgojnega zavoda pomeni nepopravljivo škodo ne le za sredino, v kateri ta deluje, temveč tudi za vse zavode za poklicno glasbeno vzgojo, ki črpajo svoj naraščaj z ozemlja vse Slovenije, da ga izobražujejo za delo v glasbeno umetniških ustanovah, v vzgojnih zavodih, šolah in ljudski prosveti, kjer je še povsod veliko pomanjkanje po kvalificiranih glasbenih kadrih.
Svet Akademije za glasbo, predsednik: Pavel Sivic; DruStvo glasbenih umetnikov, podpredsednik: Oton Bajde; SNG — Opera Ljubljana, direktor:	Demetrij 2©bre;
DruStvo slovenskih skladateljev, predsednik dr. Danilo Švara; Društvo glasbenih pedagogov, predsednik: Peter Lipar; Slovenska filharmonija, direktor:	Ciril	Cvet-
ko; Glasbeni oddelek RTV Ljubljana, Janko Grilc.
■XW% ' v 1
televizija
Petnajst let kritike
GOSTOVANJE REŠKE OPERE V TRSTU — Na povabilo Slovenskega gledališča v Trstu je v dneh od 10. do 12. marca gostovala v kulturnem domu v Trstu reška Opera. Uprizorila je opero Jakova Gotovca »Ero z onega sveta«. Na sliki: igralci in gledalci so ob koncu zadnje predstave navdušeno pozdravili skladatelja Gotovca.
Foto: MAGAJNA
Dolin ali Giselle v Ljubljani
Gostovan,e menitnegu baletnega mojstra v Operi SNG
»In če tu sonce sije tako lepo, kot danes, kdo ne bi rad delal v Ljubljani«, je nekam pesniško dejal Anton Dolin, ki je kljub temu, da ni več mlad. mladostno vitek in izrazitih potez. Očividno je imel na dan našega pomenka z ljubljanskim vremenom srečo. Tako kot kulturna Ljubljana s tem, da je prišel gostovat v našo Opero eden največjih sodobnih baletnih mojstrov in da že teden dni z baletom Opere SNG pripravlja znamenito Adamovo »Giselle«, glede katere velja za naj večjega po-znovalca na svetu
Iz ameriškega velemesta Seattla na Pacifiški obali je priletel preko New Yorka v Ljubljano neposredno po premieri Stravinskega »Zgodbe o vojaku«, ki jo je postavil v tamkajšnji Operi in plesal v njej tudi vlogo hudiča. Zato so obširne in pohvalne časopisne kritike poslali iz Amerike za njim, vključno s fotografskim posnetkom Igorja Stravinskega, ki je kljub letom to baletno izvedbo tudi sam dirigiral.
Kako se je torej po predstavi na tako visoki mednarodni ravni odtočil za gostovanje v Ljubljani?
»Ker je tudi ljubljansko gledališče nedvomno važno. Umetnost je dragocena povsod po svetu. Sicer pa sem v Jugoslaviji že enkrat bdi, pred dvajsetimi leti, ko sem prav tako pripravil balet »Giselle«. Pogosto imate celo več zadovoljstva, ko deUute v kakem manjšem gledališču, kot pa v velikem. Toda nasploh vzeto, je zame »Giselle« v Ljubljeni prav tako važna kot v newyorški Metropolitanski operi. Povsod je treba delati pošteno.«
Na vprašanje, kakšen se mu zdi tukajšan ansambel, je odgovoril zelo pohvalno. »Srečen sem, da lahko z njimi delam Ponekod si domišljajo, da že vse znajo. Tu pa sem naletel na ljudi, ki se hočejo tudi nekaj naučiti. Ne bi se hotel spuščati še v podrobne ocene posameznih plesalk in plesalcev, a gotovo je, da je celoten ansambel zelo dober.«
Ko smo ga vprašali, zakaj se je odločil ravno za balet »Giselle«, je odgovoril, da ga je za to zaprosil baletni mojster ljubljanske Opere dr. Henrik Neubauer, ki ga je nasploh pripravil do gostovanja v Jugoslaviji. »Res pa je, da je tudi »Giselle« eden izmed mojih najljubših baletov. V vseh svojih' baletnih letih, kolikorkrat sem že ta balet postavil ali v njem plesal, sem v njem vedno našel nekaj novega.« Spomnil se je, kako je plesal Ulanova, kako Makamova, kako so prikazovali ta balet v Ameriki, v Parizu, v gledališču »Boljšoj« v Moskvi. »Da, Kirovski teater iz Leningrada je pri svojem obisku v londonskem festivalskem gledališču očividno povzel iz moje uprizoritve neke mimične prizore in jih
vključil v svojo izvedbo. Ko j sem jih videl v njihovi predstavi, so se mi zdeli znani, pa so mi zatem to tudi sami priznali.«
Prvič je koreografsko postavil balet »Giselle« leta 1939 v American Ballet Theatre v New Yorku. V tisočih in tisočih izvedbah je tudi sam plesal. Zlasti je slovel kot plesalec glavne vloge Albrehta.
Dodal je, da je poleg drugih del, ki’ jih je že napisal, pravkar izšla njegova knjiga z biografijo njegove nekdanje partnerice Giselle, velike ruske balerine Olge Aleksan-drovne Specifceve, ki bi gotovo postala druga Pavlovna, če ne bi zaradi duševne bolezni tako kmalu končala svoje kariere. »V posebno zadoščenje mi je bilo, ko so celo Rusi iz Leningrada ugotavljali v Londonu, da sem s to knjigo v marsičem tudi njim osvetlil umetnost Specifceve.«
Na vprašanje, kaj bi bilo po njegovem mnenju v repertoarnem pogledu najbolj primemo za takšno baletno skupino, kot je ljubljanska, je odvrnil, da zaenkrat še težko pove kaj podrobnejšega, ker pozna ansambel predvsem le iz študijske sobe in ne še toliko z odra. Toda, kot se mu zdi, je ljubljanski ansambel sposoben tako klasičnega kot modernega plesa. »Osnova vsemu mora biti klasična tehnika, hkrati pa je treba razvijati možnosti za moderen balet.«
i fim
....... ..'....-si
Nadaljeval je, da je za plesalca, zlasti moškega, zelo važno, kako po odru hodi in da zna tudi mirovati, se pravi, da ostaja osebnost tudi takrat, kadar se ne giblje. »Rad imam baletno osebnost,« je razmišljal. »Seveda mora plesalec svojo osebnost prilagoditi vlogi, vendar ne bo vsak plesalec vsake vloge plesal enako. Ples je zame predvsem gibanje, bolj kot tehnika. Plesati pomeni dobro se gibati in dobro igrati.«
Ves svetovljanski in mednaroden je v Angliji rojeni in v Ameriki živeči baletni mojster Anton Dolin. V marsičem tak', kot je baletna umetnost. »Iz Ljubljane bom potoval na novo delo v Lizbono, od tam pa nazaj v Ameriko Prihodnje leto pa grem že drugič v Avstralijo, še dobro, da poznamo taka vozila, ki se jim pravi letalo. Ko sem leta 1938 prvič letel na gostovanje v Avstralijo, smo potrebovali za to pot šest dni, in ko smo sedmi dan prišli na cHJ v Melbourne, so hoteli, da bi šel naravnost na oder ... Na srečo gre zdaj vse do Avstralije v noldrugem dnevu.«
Za konec je povedal, da se mu zdi, da je danes balet na svetu na dokaj dobri razvojni stopinji. »Imamo nekaj odličnih ansamblov, a delo ostaja še vedno zelo trdo. če kdo baleta ne ljubi, je bolje, da ostane trgovec s čevlji ali kaj podobnega!«
B. POGAČNIK
OBISK SLOVITEGA BALETNEGA MOJSTRA — Koreograf Anton Dolin na vaji z našim baletnim ansamblom za Adamovo »Giselle«.	Foto	M. Pal
V torkovi Kulturni panorami je stalni gledališki komentator Filip Kalan na splošno, a kritično spregovoril o letošnjih domačih krstnih uprizoritvah, določneje, o njihovi Izpovedno umetniški ravni. Kar očita tej in tovrstni produkciji nasploh, je enostransko obravnavanje enega in edinega predmeta vsake umetnosti, to je človeka. Ta eno-stranost se po njegovem izpričuje tako, da se pisci te pisateljske kategorije pri razreševanju človeškega integrala gibljejo predvsem v spodnjih objektivnejših plasteh njegove eksistence, da so pri tem tehnično spretni in bolj ali manj zunanje uspešni, da pa so brez posluha za poglavitne doživljajske sestavine našega bivanja, kot so rojstvo, lakota, ljubezen in smrt. Skratka, po kritikovem prepričljivem mnenju jim manjka prave življenjske, v umetnost pretvorjene doživetosti.
Ta večer so pred kamerami odgovarjali na izpraševalčeva vprašanja tudi štirje uredniki Naših razgledov, in sicer ob dvojni priložnosti: ob pet-
najstletnici štirinajstdnevnika našega izobraženstva in ob prilogi, v kateri bo časopis odslej posredoval bralcem razglede po tuji publicistiki. Iz vrst uredniškega odbora so nastopili dr. Ljubo Bavcon, Bogdan Cepuder, Drago Druškovič in dr. Jože Goričar. Najzanimivejša tema pogovora je bila gotovo tista o kritični vlogi Naših razgledov skozi petnajstletno obdobje, posebej še o njeni družbeno politični uglašeno-sti. Iz odgovorov urednikov je mogoče povzeti, da je kritični publicistični prispevek Naših razgledov z manjšimi odstopanji vseskozi temeljil na strokovnosti in pravšnji meri v okviru socialistične u-smerjenosti revije. Tudi o tako imenovani odmevnosti naše publicistike, v tem primeru Naših razgledov, je bilo izrečeno precej ugotovitev. Bil je govor o več plasteh javnosti, h kateri se publicisti obračajo, o vodstveni in širši, ki da je kot samouprav-ljavska že močno občutljiva za nakazano problematiko.
J.SN.
Skozi labirinte plesnega eksperimenta
Kratkega pol tedna nam je prineslo na naše male zaslone kar štiri poskuse prebijanja običajnih baletnih konvencij s plesnim eksperimentalnim iskanjem novih izhodišč estetike in čustvovanja. Amaterske in polprofesionalne iz ljubljanskega, profesionalnega iz beograjskega TV studia.
Največje presenečenje med njimi je TV šolska oddaja iz Ljubljane, B. Britten Vodnik po orkestru za mlade ljudi (6. in 9. marec). Za nevabljivim in estetsko dvomljivim poimenovanjem oddaje se krije solidna in zelo zavestno oblikovana koreografska stvaritev 2ive Kraigherjeve v izvedbi skupine za izrazni ples, ki jo vodi. Z drugimi besedami, v TV informatorju RTV-Delo nenajavljena plesna prisotnost nekajmesečnega trdega dela nam odkriva zanimive premike šole iz komorne plesne plastičnosti v kompleksnost orkestrsko prostorskega koncepta, ene od zvrsti plesnega neoklasicizma in svojsko obliko baleta. Presenečenje oddaje je tudi na plesnem področju redko izkoriščena soustvarjalnost televizije, ki se seli iz vloge neprizadetega zapisovalca v sooblikovalca plesnega dogajanja in dinamike. Z igro celote in prostora proti pelsne-mu detajlu je amatersko delo prevrednoteno v polnovredno plesno stvaritev. Zal spremenil tekst, ki je kot eden izmed treh elementov vključen v kompozicijo glasbe in gibanja, niti po dognanosti besede in stavčnega ritma niti po izvedbi v realizaciji estetsko ne zadošča (avtor teksta ni bil naveden).
Zagrebška skupina za sodobni ples, tako imenovani Jazz balet, je krenil v nasprotno smer iskanja svoje plesne sodobnosti. Po zgledih jazz muziciranja se je odločil, kot je videti iz predvajanega zapisa na blejskem jazz festivalu (8. marec), za neposredno improvizacijo po principu vodečega plesalca in spremnih reakcij skupine. Vrednosti eksperimenta je za zdaj še prezgodaj presojati,
ker krize prevrednotenja v te izredno zahtevni plesni stil še niso obvladane. Pač pa lahko ugotavljamo, da je bil za naše televizijsko znanje to pretrd oreh.
Slovenska žena v plesni upodobitvi (8. marec) je plesni poskus, ki je zrasel iz koreografsko estetske in vsebinske zamisli plesalke Marte Paulinove v plesni izvedbi Maje Leus tikove nad motivi naše ljudske poezije. Njegova televizijska realizacija je podlegla očividnim estetskim nesporazumom med subtilnostjo krhkega plesnega tkanja, vpletenega v trajanje razpoloženja in vrtenja, in televizijskim okvirom, ki je v želji po podčrtovanju plesa krenil v nepravo smer. Trd prostor, težka skulptura, ki konkurira plesu, predolge pasaže besed, premalo izkoriščen plesni detajl; skratka še en pretrd oreh.
Favnovo popoldne (C. De-bussy; zabavno glasbeni magazini — Beograd) nam je brez predhodnih napovedi in pod varuštvom glasbene oddaje predstavilo beograjskega Parižana, plesalca Milorada Miskoviča in njegov koreografski koncept znanega baleta, ki s tem doživlja svojo tretjo preobrazbo baletne sodobnosti. Od Nižinskega preko Robbinsa; od antičnega mitološkega raja, mimo plesnega studia z zrcalom, pa v park in do najbolj vsakdanje klopi v njem. Nimfo iz grške mitologije in plesalko iz Rob-bmsovega studia zamenja knjiga in poetično govorjena beseda. Plesno občutje zasičenega lenivega popoldneva se giblje med pantomimo in plesno igro in časom. Toda televizijski čas, ki je mnogo bolj neusmiljen od odrskega, se zdi včasih malo predolg.
Plesalec Milodrag Miškovič pa je eleganten ih vseeno ne-feminiziran; sproščen in vseeno discipliniran. V Beograd sicer zelo verjetno potuje skozi Ljubljano; vendar prava sreča, da smo televizijsko na skupnem programu. Kdo naj nam bi ga sicer predstavil ...
MARIJA VOGELNIKOVA
Seminar za zborovodje v Velenju
od 26. junija do 2. julija 1967
Na razpolago je še 15 prostih mest. Naknadne prijave sprejemamo nepreklicno do 8. aprila 1967. Obvezno s prijavo je treba nakazati 100 Ndin na naslov: DGP Celje, št. žiro računa: 507-8-130.
Za preskrbo in za notni material plačajo udeleženci ob prihodu v Velenje dodatno 150 Ndin.
",’ TVO ' 'SBENIH PEDAGOGOV Celje p. p. 149	2016
Novice
la v Vidmu ob Ščavnici, ki praznuje letos 200-letnico, hrani tudi portret svojega učenca, poznejšega pisatelja Ivana Vuka, ki ga je narisal Moča Pijade, ko sta bila skupaj zaprta.	Foto: F. Bračko
LJUBLJANA: predavanja za mlade fizike — Kot prejšnja leta prirejajo tudi letos Društvo matematikov, fizikov in astronomov SRS, inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko ljubljanske univerze, katedra za fiziko na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo in nuklearni inštitut J. Stefan v Ljubljani predavanja iz fizike za srednješolce. V nasprotju s prejšnjimi leti, ko naj bi bila predavanja zlasti popestrila in nekoliko bolj na široko zajela fiziko, kakršno dijaki slišijo v srednji šoli, je letošnji ciklus namenjen spoznavanju nekaterih področij modeme fizike. Predavanja, ki bodo uvod v vsakoletno tekmovanje mladih fizikov (7. maja) se bodo v dobrem mesecu zvrstila takole: 21. marca — »Gravitacija« (dr. J. Strnad), 28. marca — »Določanje starosti z radioaktivnimi izotopi« (dr. J. Pahor) 4. aprila — »Elektroni v kovinah« (dr. P. Gosar), 11. aprila — »Laserji« (dr. R. Blinc), 18. aprila — »Mos-bauerjev efekt« (dr A. Moljk) in 25. aprila — »življenje zvezd« (dr. R. Blinc). Prireditelji vabijo mladino, ki se za fiziko zanima, da se predavanj udeležuje v čim večjem številu. Dobrodošli so tudi učitelji, ki bodo lahko dijakom pojasnili marsikaj v zvezi s predavanji in tako popestrili pouk.
LJUBLJANA: večer starorimske poezije — Jutri ob 20. uri priredi Društvo književnih prevajalcev Slovenije v društveni dvorani v Tomšičevi ulici 12, večer rimske poezije. Svoje prevode rimskih pesnikov bo bral prof. dr. Kajetan Gantar, naš znani prevajalec iz antičnih književnosti.
LJUBLJANA: pianist Dekleva snemal v Celovcu —
Pianist Igor Dekleva je posnel v okviru oddaje »Solistična ura« Radia Celovec tudi dve novosti naših skladateljev — Primoža Ramovša »Preludij in vrnitve« in Josipa Magdiča »Ritmične ekspresije«.
RIBNICA: nastop domače Svobode — Nedavno je domača Svoboda po dolgem času spet nastopila na odru v domu Partizana, tokrat z Marinčevo komedijo Poročil se bom s svojo ženo. Ribniško občinstvo je zelo hvaležno za vsak kulturni dogodek, kar je dokazalo tudi tokrat. 2al je podobnih kulturnih prireditev skozi vse leto občutno premalo — izjema je Ribniški festival v poletnih mesecih — pa bi bilo koristno razmisliti o pogostnejših nastopih domačih kulturnih skupin ali gostovanjih gledaliških hiš od drugod. Ribniški amaterji so z zadnjo uprizoritvijo dokazali, da imajo dovolj volje za oranje kulturne ledine, le časa je bolj malo, prav tako pa tudi ljudi, ki bi bili voljni nastopiti na odru Z Marinčevo komedijo so gostovali tudi v Sodražici.
KOCEVJE: razstava karikatur Hinka Smrekarja —
Pred nekaj meseci so v prostorih nekdanje knjižnice v Kočevju uredili likovni salon, v katerem so bale doslej že tri zanimive razstave. Najprej sta razstavljala domača umetnika kipar Stane Jarm in slikar Ivan B rudar, nato slikar Vladimir Makuc, v marcu pa smo lahko videli 48 karikatur našega znanega karikaturista Hinka Smrekarja. Posebno za zadnjo razstavo je vladalo precejšnje zanimanje, saj si jo je ogledalo preko 1500 ljudi, od tega precej mladine. Pred otvoritvijo razstave so s krajšim kulturnim programom nastopili učenci domače glasbene šole. — V začetku prihodnjega meseca bosta z grafikami in kipi gostovala v likovnem salonu umetnika Janez Boljka in Peter čeme, poleti »pa nameravajo razstaviti več zanimivih in dragocenih likovnih del, ki jih hranijo ljudje v Kočevju.
KOSTANJEVICA NA KRKI: gostovanje Mladega odra iz Novega mesta — Jutri ob 19. uri bo v Kostanjevici gostoval Mladi oder PD »Dušan Jereb« iz Novega mesta z Gpayevo mladinsko igro »Lepota in zver«. Predstava v režiji Alenke Boletove je v Novem mestu doživela lep uspeh.
SKOPJE: nagrade mladim umetnikom — Nagrado mladinskega časopisa »Mlad borec« iz Skopja si enakovredno delijo pesnika Atanas Vangelov in Cedo Jakimovski ter igralka skopskega mladinskega gledališča Ljiljana Georgijeva. To priznanje podeljuje časopis mladim ustvar-28 1™ Z raz^nih kulturnih področij, starim manj kot
MOSKVA: umrl je Lev Nikulin — »Izvestija« poročajo da je v Moskvi umri 76-letni pisatelj Lev Nikulin. Pred prvo svetovno vojno je kot novinar prepotoval veliko dežel. Napisal je veliko del; za roman o Napoleonovih vojnah je dobil leta 1950 Stalinovo nagrado.
MOSKVA: uspeh R. Karaklajič — Naša znana pevka zabavnih melodij Radmila Karaklajič, ki je zelo priljubljena prj občinstvu v Sovjetski zvezi, je spet na gostovanju v tej deželi. V Leningradu in Moskvi je imela več uspelih koncertov. Njena turneja bo trajala tri mesece in pol in v tem času bo obiskala še več mest. V Moskvi je posnela tudi nekaj plošč.
MINSK: filmska koprodukcija — Beloruski in jugoslovanski filmski delavci nameravajo skupaj posneti dokumentarni film o boju svojih narodov proti fašizmu.
NEW DELHI: razstava jugoslovanske grafike — Tu so odprli razstavo jugoslovanske grafike. Zastopanih je 25 avtorjev. Občinstvo je gostovanje naših likovnih umetnikov sprejelo nadvse prisrčno.
WASHINGTON: Einsteinova nagrada za Rosenblutha — Dr. Marshall Rosenbluth s kalifornijske univerze v San Diegu, eden od znanstvenikov, ki so veliko prispevali k razvoju hidrogenske bombe, je letošnji dobitnik nagrade A. Einsteina (5000 dolarjev). Dr. Rosenbluth je teoretski fizik, ki se je v zadnjih letih veliko prizadeval, da bi našel metodo za spreminjanje reakcije hidrogenske bombe v proizvodnjo električne energije.
TOKIO: tekmovanje »Madame Butterfly« — 39 sopranistk iz 22 dežel, med katerimi je tudi Jugoslovanka, sodeluje na prvem tekmovanju, posvečenem eni sami operi. Tekmovanje »Madame Butterfly«, ki se je slovesno začelo včeraj, je organizirano v spomin na tragično smrt japonske pevke Tamaki Miuri (konec 19. stol.). Pevke, ki se bodo posebej uveljavile, bodo po izjavi predstavnika Metropolitanske opere R. Hermanna angažirane v tej operni hiši. Vsaka pevka bo morala odpeti tri arije iz Puccinijeve »Madame Butterfly«. Zmagovalka bo dobila zlato plaketo in milijon jenov (okrog 3,5 milijona S dinarjev). Nagrade bodo podelili 22. marca.
BERLIN: končan glasbeni festival — V Berlinu se je končal prvi mednarodni glasbeni festival, ki je trajal osem dni. Izvedeno je bilo 60 simfoničnih in komornih del skladateljev iz NDR, ZSSR, Bolgarije, Madžarske, CSSR, Jugoslavije, ZDA in drugih držav. Največ uspeha so doživela dela D. Šostakoviča in B. Brittna.
Pogled na platno
NESPRAVLJIVI: vvestem, to pot malo drugače — Ne smemo pozabiti, da je vvestem pravzaprav bajka o spopadu med dobrim in slabim in da mu življenjskega obstoja ne dajejo monumentalne ali dinamične akcije, temveč njegovo vztrajanje v proglašanju zmage dobrega nad zlim. Potem bomo razumeli, zakaj je Tohn Hus ton v svojem zanimivem in dosledno zastavljenem spopadu nepomirljivega rasnega sovraštva med belimi in rdečepoltimi zašel v plitvine Happy Enda, ki skorajda razvrednotijo pogumno simboliko prikazanega konflikta. In potlej filmu nimamo več kaj bistvenega zameriti, še najmanj to, da Je ob Burtu Lan-castru in Audrey Hepburn kot tretjo osrednjo osebnost postavil umetnico nemega filma Lilian Gish. Kako zanimivo. že kar vznemirljivo je gledati njeno prefinjeno igro, ki z odlično mimiko prehiteva okornost besed in poskuša združiti dva filmska igralska izraza, klasičnega in sodobnega, v svojsko celoto.	S.	G.
ELLEN GLASGOW
T	'o	naše	
živi		i	enje
95. nadaljevanje			
»Roy ne morete obtoževati tega,« je odgo voril Asa. »Roy ne misli na vaš denar prav nič bolj kot jaz. 'Zaradi naju,« je dodal, »lahko po darite poslednji cent svojega denarja sirotišni ci!« To sicer ni popolnoma res, je priznal, ven dar pa je pravično ogorčenje redkokdaj čiste občuteno.
Sobo je napolnila prazna tišina in Asa je osuplo pomislil: Torej sem navsezadnje le iz rekel! Po vseh teh letih se moram sprostiti1 Potem pa se je še bolj začudil, ko Je v Willia movih trdih majhnih očeh zagledal iskro hu morja in zaslišal pridušeno cinično hihitanje
»Lahko podarim, kaj?« je mrmral stari mož; »kaj pa izobraževanje? Nikar ne misli, da sa mo zato, ker sem se malo ponorčeval...«
Asa se je zasmejal. »Pozabil sem na izobraževanje. Vendar pa me figo briga, kaj boste storili.«	"
»Nič te ne briga, kaj?«
»Prav nič, in to dobro veste.« Glas mu je le vedno trepetal od jeze — ali pa je bilo to od olajšanja?
»Seveda vem,« je zagodrnjal William, kot da bi odgovoril sam sebi. »Tega ti ni treba praviti. In pri moji veri,« je čez čas dodal, »zato si mi tudi všeč! Ti tega morda ne veš, toda prav zato bom storil vse, kar bom mogel, da ti sna mem ;_,avinio z ramen. Lavinia mi je všeč. Po svoje jo imam rad. Moja sorodnica je, vendar pa ne bi hotel biti na tvojem mestu za ves — za ves denar, ki sem ga nabral. Ne, fant moj. povem ti, da to ni delo, ki bi si ga jaz izbral.«
Asa ga je pogledal z brezizraznimi očmi »Vi ste si sami izbrali delo, jaz pa si ga nisem človek nikoli ne ve...«
»Tako je. Človek nikoli ne ve; in dobro je ia ne ve... Pa ne, da mi je kaj mar. Denar serr hotel imeti in dobil sem ga, zlepa ali zgrda. To ia z denarjem se ne moreš odkupiti raku, k ;a imaš v sebi...«
»William William...«
»Molči, Charlotte! Vem, kar vem. Ko bod< zaigrali na poslednjo violino, bom pripravljen Ne delam se, da nisem preplašen, toda če serr na smrt preplašen, to še ne pomeni, da se bom tudi slepil. Temu jaz pravim odločnost in zate mi je tudi všeč tale mož, ki ga je Lavinia uje la in oženila. Ni prav posebno pameten, je pi odločen. Zapomni si, kaj sem ti povedal; ko bc napočil čas, boš videla, da je odločnejši kot pr rsi drugi skupaj ...«
Asa je peškočil s stola, ker je čutil, da nr nore več mirno sedeti in poslušati. OdUrer star mož, je pomislil, a tudi nekako čudno neranljiv.
IV.
William torej umira, Je pomislil Asa, ko j< zavil okoli vogala na Westwaid Avenue. Wil-liam, ki je imel — ali je vsaj videti, da je imel
— vse, kar si je želel, končno umira. No ja, vsakdo slej ko prej umre, bi ga opomnila Roy z izrazito posmehljivostjo in nezmotljivostjo sodobne pameti. In navsezadnje, zakaj so sta ri ljudje delali toliko hrupa okoli smrti? Konec koncev je imel stric William več, kot pa je kdaj koli zaslužil; in edinole pravilno je, da se v svojih zrelih osemdesetih letih umakne z odra in napravi prostor bojujoči se mladosti, ki živi od upanja na dediščino. Kadar je Roy kaj utemeljevala, je to delala prepričevalno. To, je nestrpno pomislil je dražljiva poteza v njihovem odnosu do sedanjosti. Njihove oči so pre hstre in njihov uničujoči nagon prepogoste ■se preveč zdrav ...
Toda ko sta Roy in Craig na poti ven od jrla vrata, se je še pravočasno spomnil slove ■ne obljube, ki jo je b}l dal Williamu.
»Stric William se je vrnil,« je rekel. »Zdi se ni, da je videti zelo bolan. Dobro bi bilo, če Ji se na poti malo ustavila in povprašala po 'iem.«
»AH naj se, Craig?« je vprašala Roy.
»Za nič na svetu, ljubica! Meni ni do njego ■ga denarja.«
»Lepo zate!« Srečno se je smejala. »Niti naj tanjšega upanja nimaš, da bi kdaj dobil mrvi o njegovega denarja.«
»To me nič ne moti. Stanley pa se je po ceno trudila za ta denar in upam, da bo živele iovolj dolgo, da ga bo lahko uživala.«
Asa se Je potrpežljivo nasmehnil. Kako pe elinje so bili prepričani v svojo novo mo ir ost!
»Morda pa boste presenečeni,« je rekel. »Ce /as lahko sploh kaj še preseneti.«
»Nič, kar bi lahko storil stric William,« mu je veselo odvrnila Roy, »razen, kar pa seveda t
ni verjetno, če bd se spreobrnil in začel delati dobro.«
Asi je zamrl smehljaj na ustnicah. j>Ko bi vedela, kako malo mi je všeč ta ton v tvojem clasu, hči.«
»No ja, stric William ni bog.«
»Nekega dne ti bo morda žal, Roy.«
»Prepričana sem, da mi bo. Vedno mi je za kaj žal. In tudi Craigu je za vsako stvar in vedno žal.«
Medtem ko so stali in se drug drugemu smehljali, je Asa dolgo pogledoval z Roy na Craiga in s Cralga spet na Roy. Mladi mož mu je bil še vedno nekakšna uganka; in Asa se je /časih spraševal, ali se za Craigovo privlačnostjo ne skriva nekakšna globlja skrivnost. Resnica je, da Craig ljubi pravioo, da ljubi resnico; toda ali ju ljubi dovolj? Ali pa je še vedno zapleten, tako kot je bil sebičnejši Peter, v spor cnviranih nagonov in osebnih nagnjenj? Ko bi bil vsaj malo pametnejši ali ozkosrč-nejši!
»Zdi se mi, da si lahko dovolimo malo hvaležnosti,« je navsezadnje rekel Asa — pa ne da bi mu to kaj pomenilo, vendar pa se ni mogel opomniti nobene druge pripombe, ki bi tako lepo zapolnila nemi prostor.
»Toda zakaj?« je vprašal Craig. »Ali ni hva-ežnost ena izmed manjvrednih vrednot?«
No, to Je brez haska; ti ljudje kratko in malo ne znajo povezovati stvari, je pomislil Asa. Med njimi je prevelika razdalja in leta, ki so Jih ločevala, so se zdela polna praznine. Spet je pogledal Roy in opazil, da se škrlatno rdeče pero v njenem klobuku ujema s krivino njenih ustnic. Neverjetno, kako lahko spremeni obraz sreča, je pomislil, posebno nenadno, ognju podobno navdušenje tistih,- ki žive za trenutek.
Znamenja
odjuge
Republikanskemu senatorju Thurstonu B. Mortonu, ki je eden glavnih zagovornikov ratifikacije konzularne konvencije s Sovjetsko zvezo v ameriškem senatu, je pred kratkim pisal eden od njegovih volivcev, da mu bo o prvi priložnosti, ko se bo vreme nekoliko popravilo, poslal paket z živo klopotačo.
Ta pripetljaj je zgovorna ilustracija zagrizenega boja, ki ga bije del ameriške javnosti in desno krilo v senatu proti ratifikaciji sporazuma, ki je bil sklenjen že leta 1964. Leta 1965 je senat rekel »ne«, lani pa predlog ni prišel na dnevni red. Tudi letos senatorji, ki se zbirajo okrog republikanca Mund-ta iz Južne Dakote, skušajo z raznimi za lase privlečenimi amandmaji in ugovori, kakršen je na primer tisti,da bi se utegnilo povečati število sovjetskih vohunov v ZDA, preprečiti, da bi senat izglasoval ratifikacijo. Toda voditelj republikanske manjšine senator Dirksen, ki je po mnenju mnogih ena od ključnih figur v tej debati, se je izrekel za ratifikacijo konvencije. Vse kaže, da se bo administraciji posrečilo dobiti potrebno dvetretjinsko večino in pričakujejo, da bo sporazum ratificiran še ta teden.
Ratifikacija konzularne konvencije je v tem trenutku pomembna predvsem zato, ker se vključuje v okvir širšega in globljega popuščanja napetosti med Moskvo in Washingtonom. Znamenj te previdne, vendar vztrajne odjuge je precej: če bo administracija spravila skozi senat konzularno konvencijo, pride takoj na vrsto ratifikacija sporazuma o miroljubnem izkoriščanju vesolja, medtem ko pričakujejo, da bo junija dosegla vhunec debata o razširitvi trgovine med Vzhodom in Zahodom. V ta okvir sodi tudi kupčija za 50 milijonov dolarjev orodja, ki ga namerava SZ kupiti v ZDA za novo tovarno fiatovih avtomobilov. V Ženevi potekajo pogajanja o prepovedi širjenja jedrskega orožja, kaže pa, da bo prišlo tudi do pogajanj o moratoriju za protiraketne sisteme. Vse to priča, da ne Moskvi ne Washingtonu ni do tega, da bi po nepotrebnem zaostrovala medsebojne odnose. To zbliževanje, ki se odvija mimo vietnamske vojne, je nedvomno pozitivno; vprašanje je le, ali moremo pričakovati, da bo dobilo dolgoročnejši in trdnejši značaj, dokler še vedno obstaja možnost, da ga konflikt v Jugovzhodni Aziji vnovič zavre ali celo pretrga.
A. NOVAK
Nigerija: korak naprej?
Spogledovanje s secesijo na eni strani ter obupno iskanje temeljev skupnega jezika na drugi, ob vsem tem pa rožljanje z orožjem — to so osnovne značilnosti dogajanja zadnjih tednov v praktično Se leto dni razpadli Nigeriji. Za to kuliso pa se nadaljuje spopad za uresničevanje določil »aburijskega sporazuma«, doseženega na sestanku vojaških guvernerjev januarja v Akri, Besedila sporazuma sicer še niso objavili, verjetno pa bo — če bo uresničen — ime s el v nigerijsko ustavno ureditev znatno decentralizacijo.
Vse kaže, da se je še) osrednje vlade Gotvon zaradi tega sporazuma — objavili naj bi ga do konca tedna — znašel med dvema mlinskima kamnoma. Guverner vzhodne pokrajine Ojukivu je v začetku tega tedna izjavil, da je treba sporazum nemudoma uresničiti, dotlej pa njegova vlada ne bo spoštovala nobenih ukazov osrednjih oblasti. Iz dejstva, da sporazuma dobra dva meseca niso objavili, pa je razvidno, da so v njem določila, ki niso pogodu konservativnim fevdalcem s severa, fd slej ko prej ostajajo zagovorniki širokih pooblastil osrednje vlade. Da je treba sporazum uresničiti, so izjavili tudi guvernerji treh pokrajin na sestanku minuli teden v Beninu.
Zdi pa se, da je prav po tem sestanku prišlo do ponovnih nesporazumov, tokrat glede interpretacije določb sporazuma. Gotvon je namreč pred tremi dnevi napadel Ojukiouja, da se poteguje za »asociacijo« in ne za federacijo nigerijskih pokrajin, kot naj bi bilo predvideno v sporazumu. In še mu je zagrozil, da bo posegel za orožjem, če vzhodna pokrajina ne bo spoštovala ustave. Ojukvou je na to izjavo odgovoril že dan prej: ko se je izrekel za abu-rijski sporazum in zoper secesijo, je izjavil, da bo do secesije prišlo le v primeru, če bo sever napadel vzhodno pokrajino.
Kljub vsem tem protislovnim izjavam in dogodkom bi bilo moč trditi, da se je položaj v Nigeriji vendarle rahlo obrnil na bolje: z aburijskim sporazumom naj bi bila ustvarjena podlaga za nadaljnje sporazumevanje, sedanje polemike pa se nanašajo že na interpretacijo sporazuma: hkrati pa seveda pričajo o tem. kako majhen sunek je potreben, da se doseženo spet razblini v nič. M. SEDMAK
BEHRENDT:
ZGODOVINE SE NI KONEC
fr .	•...............O*
Allgemeen Handesbald, Amsterdam
Težavna nevtralnost Libanona
Zaradi saudskega pritiska se odpira možnost nove krize
POSEBEN DOPIS TANJUGA
KAIRO, marca. — »Ce se spopad med dvema tekmecema začne nevarno razvijati, potem se znajde v zelo neprijetnem položaju dežela, ki igra nevtralno vlogo, njena politika pa postane včasih tarča ostrih kritik.« To je nedavno izjavil libanonski premier Rašid Kera-me, ki je s tem priznal dvoje: da je Libanon proti volji vlade postal eno izmed torišč, na katerem se polarizirajo sile v arabskem svetu na relaciji Riada in Kaira, in da je ta dežela izpostavljena pritisku Saudske Arabije.
Da se Libanon ne more hermetično zapreti pred vrenjem v arabskem svetu, je že zdavnaj jasno, šele konec prejšnjega meseca pa so mu ultimativno postavili vprašanje, kateremu carstvu se bo priklonil. Ultimat je bil izrečen v izjavi, ki jo je dal po radiu Džeda, stalni podsekretar v saudskem zunanjem ministrstvu Omar el Sakaf. »Libanon je zavzel sovražno stališče do saudske kraljevine,« pravi Sakaf. »V Libanonu nas žalijo, spodkopavajo naše dostojanstvo, mečejo blato na nas, našega kralja, tradicije naših pradedov, nas obrekujejo in strašijo. Toda potrpljenje njegovega veličanstva ima svoje meje,« je opozoril Sakaf.
Saudski diplomat je takoj navedel, kaj lahko ukrene dvor v Riadu, »če Libanon ne preneha rovariti zoper nas«. Najprej bi odtegnil saudske depozite iz libanonskih bank, potem pa prepovedal letovanje saudskih šejkov v »arabski Švici«. Nadalje bi likvidiral vse posle libanonskih gospodarstvenikov v saudski kraljevini. »Lahko celo ustavimo petrolejsko proizvodnjo,« je rekel Sakaf, namigujoč na to, da priteka Libanonu del dohodkov od saudske nafte, ki teče čez libanonsko ozemlje. »Nič ni lažjega kot zamrzniti odnose z Libanonom, da ne govorimo o tem, da jih eventualno lahko tudi pretrgamo,« je končal svoj ultimat Sakaf.
Seveda je bilo v Bejrutu vsem jasno, da Saudska Arabija zahteva od Libanona, naj uskladi svojo nevtralnost s stališči Riada do Kaira in za začetek pripravi k molku manjšinski »naserjevski« tisk in politike.
Kairo, na katerega je čez hrbet Libanona meril el Sakaf, ni uradno reagiral Ven-daT pa je »Al Ahram« zelo natanko razložil stališče Egipta. Ta list je pisal: »Nihče v Kairu noče nagovarjati libanonske vlade, naj zavzame tako ali drugačno stališče do saudskega ultimata. To je namreč bistvena prerogativa libanonske politike. Toda prenehala bi biti prerogativa, če bi uradni Libanon opustil
svojo tradicionalno nevtralno politiko napredne države a-rabskega sveta.«
Po mnenju Kaira tiči vzrok za nenavadni saudski ultimat Keramovi vladi v tem, da je kralj Fejsal v Libanonu izgubil bitko za »islamski pakt«, prav nedavno pa tudi bitko za izvolitev novega libanonskega muf ti ja. Na novo izvoljeni ne ustreza Riadu. Dokaz je že to, da se je takoj po izvolitvi odpravil na obisk v Kairo in da je pri tem obsodil islamski pakt.
V takšnem položaju se je zdelo libanonski vladi najpametneje, da ne odgovori Riadu. Ultimat ni zbudil protestov in komentarjev, le Rašid Kerame je resignirano ugotovil, kako težko je biti nevtralen. Vendar pa je potrdil odločnost vlade, da »ostane nevtralna v medarabskih spopadih«.
Toda zdaj je stopila na prizorišče libanonska skrajna desnica, ki je razumela molk vlade kot slabost. Vodja ekstremne »falange« Pierre Dže-mail je poslal odprto pismo predsedniku republike, v katerem je ostro napadel Egipt, jasno pa nam1 gnil — na splo-
Johnsonov barometer popularnosti pada
Po podatkih, ki jih je objavil Gallupov institut za preučevanje javnega mnenja, se je priljubljenost ameriškega predsednika približala najndžji točki v zadnjih treh letih.
Anketa, ki jo je izvedel »Washington Post«, pa je ugotovila, da je večina demokratskih članov kongresa proti temu, da bi v predvolilni kampanji povezovali svojo stranko z imenom Johnson. Menijo, da bi vezanje na osebnost, katere popularnost pada, utegnilo zmanjšati število sedežev V kongresu.
Glavni vzrok za upadanje Johnsonove priljubljenosti je vojna v Vietnamu.
Mirovna pobuda v senci Guama
Goldberg pri U Tantu - Oster pogovor med Kennedyjem in predsednikom Johnsonom
POSEBEN DOPIS ZA »DELO«
NEW YORK, marca. — Če se bodo Američani držali svojega dosedanjega kalupa, po katerem naravnavajo vietnamsko vojno, potem bo morala sedanjemu intenzivnemu stopnjevanju vojne slediti tudi neke vrste spremna diplomatska akcija. Zdi se, da je nekaj takega že v teku. Veleposlanik Goldberg se je na svojo željo sešel z U Tantam in se zadržal pri njem poldrugo uro. Kaj mu je lahko ponudil? Neke vrste opustitev bombardiranja, da bi se lahko začeli tako imenovani pogovori »v vojno zapletenih strani«, to je ZDA in Severnega Vietnama.
šno začudenje vseh in posebno Kaira — da je vlada Rašida Kerama v bistvu »pro-naserjevska«. Vlada je šla molče preko napada, vendar je pismo šefa falange postalo stičišče, ob katerem sta se zbrali prosaudska in proame-riška desnica v Libanonu. Levi tisk ni ostal dolžan Dže-mailu. »Pismo Pierra Džema-la ne more izvirati od pravega Libanonca. Skrpali so ga lahko samo v nekaterih veleposlaništvih,« je napisal neki list, medtem ko je drugi jasno povezal napad falange z nenavadno aktivnostjo veleposlanikov ZDA in Saudove Arabije v Bejrutu. Levica ni zamudila priložnosti, da opozori na to, da je Pierre Dže-mail zavzel prav takšno ofenzivno stališče pred desetimi leti in da je bila njegova »falanga« steber bivšega predsednika šumana, ki je s svojo prozahodno politiko povedel deželo v državljansko vojno. Šamun, ki ga je podprl Dže-mail, je tedaj pozval ZDA, naj intervenirajo z vojsko. Na bejrutskih plažah so se izkrcali ameriški »marinci«. Toda končni rezultat je bil ta, da je šamun odletel, da so sestavili vlado Rašida Kerama in da je Džemal več let miroval.
šef »napredne socialistične stranke« Kamal Džumblat — ki velja zdaj za voditelja ie-vice — je prav tako stopil v areno ter obtožil imperializem in reakcijo, da skušata potisniti Libanon v ameriški blok. Do nedavnega je bil Ke-ramov nasprotnik, zdaj pa je imenoval njegovo vlado — nacionalno.
Tako je v Libanonu že drugič v tem desetletju na pragu politična kriza, če bi se Ke-ramova vlada skušala odkrito postaviti po robu saudskemu pritisku, potem bi dala prav tistim, ki menijo, da je ves libanonski sistem goli anahronizem. Sprejeti Fejsalov ultimat bi pomenilo vrniti se v 1. 1958. Tedaj je Libanon sprejel Eisenhovverjevo doktrino in se je ravnal po politiki kralja Sauda, prav takšni, kot jo zdaj izvaja njegov mlajši brat Fejsal. Ta politika pa je pripeljala Libanon v državljansko vojno.
Kerame vztrajno poskuša ostati v sredini. Toda viharniki so že tu:	Libanon ne
more ostati nevtralen nasproti svojim problemom niti se ne more izogniti krizam, ki pretresajo arabski svet. Polom banke »Intra« ni bil samo posledica malverzacij njenega ustanovitelja Bejdasa, marveč manifestacija pritiska na Libanon z odtegnitvijo tega kapitala.
FAIK DIZDAREVIC
Goldberg je zaprosil U Tan-ta, naj kot generalni sekretar svetovne organizacije posreduje za ameriško zamisel pri drugih članicah OZN. Ameriška koncepcija bržčas vsebuje nekaj tistega, kar je noč prej predlagal senator Mans-field: da vse »vojskujoče se strani«, ki so neposredno ali posredno zapletene v vojno, začno skupno razpravo o tem, kako končati vojno. Varnostni svet bi lahko zaprosil mednarodno sodišče za svetovalsko mnenje, kako bi lahko ženevske sporazume iz 1954. in 1962. leta uveljavili za sedanjo vojno. ZDA naj bi — ne glede na stališče Hanoia in Pekinga — izposlovale v svetovni organizaciji, da bi se le-ta izrekla.
Mansfieldov predlog, izrečen z Johnsonovim blagoslovom, vsebuje neprikrito težo o dveh stalno razcepljenih in državno vsakem zase urejenih Vietnamih. S to končno rešitvijo pred očmd so ZDA, kakor se zdi, prek Goldberga ponudile ustavitev bombardiranja (za teden, dva ali tri), tako da bi se lahko začeli pogovori.
Takoj za Goldbergom so se pri U Tantu zvrstili veleposlaniki Sovjetske zveze, Poljske, Italije in Kanade. Seznam je zelo zanimiv, ker so vsi nekako vključeni v vietnamski problem. Navzočnost poljskega in italijanskega veleposlanika spominja na neko saigonsko epizodo iz decembra. Tedaj je veleposlanik
Lodge nasvetoval poljskemu veleposlaniku v mednarodni komisiji za Vietnam, naj bi posredoval za navezavo stikov med Hanoiem in ZDA Relejna postaja je bil italijanski veleposlanik v Saigo-nu. Stvar je precej napredovala in prvi stik obeh strani naj bi bil v Varšavi. Potem pa je sledilo tisto veliko bombardiranje Hanoia in Hanči je pretrgal vse stike.
Pozneje je Hanoi prišel na dan s pobudo za pogajanja s pogojem, dia ZDA opusitdjo bombardiranje »za stalno in brez pogojev«. To je bila glavna tema, okrog katere so se sukali londonski pogovori, vendar so ZDA spet grobo zavrnile hanojsko pobudo. V obeh primerih so menile, da pripravljenost Hanoia na pogovore potrjuje njegovo šibkost in da je »treba vijak še malo priviti«, da bi Hainoi prišel bolj naproti ameriškim pogojem za mir.
-To »privijanje« je prišlo potem do izraza v stopnjevanju vojne m v najnovejši napovedi, da bo na otoku Guamu ameriški vrhunski vojni posvet. Demonstracija je bila očitna:	predsednik	z	dvema
glavnima ministroma (za vojsko McN amarom in za zunanje zadeve Beanom Ruskom) ter s šefom generalnega štaba leti v vojno oporišče, da bi se tam sestal s poveljnikom vietnamske fronte in z veleposlanikom v Južnem Vietnamu. Poslanica jasno govori, da bodo za Guamom sle-
dili še močnejši udarci, če nasprotnik »ne bo prišel k pameti«.
V takšnem kontekstu Gold-bergova diplomatska akcija ne pomeni prekinitve, marveč dopolnitev pojačenega stopnjevanja vojne. To potrjuje tudi tisto, kar se je medtem dogajalo za zaprtimi vrati v Washingtonu.
Vedoč, kako potekajo stvari, so kritiki vietnamske vojne povzdignili glas. Robert Kemnedy je stopil v prvo črto: če ZDA zares hočejo plodna pogajanja, bodo morale sprejeti možnost, da bi si Južni Vietnamci nekega dne izbrali komunistično vlado.
ZDA in predsednik Johnson to najmanj želita. Nastalo je prerekanje, katerega hudourni tok je vzplaval na površje. Tednik »Time« ga je opisal, dnevnik »Times« pa korigiral in potrdil.
»Time« navaja, da je imel Kennedy po vrnitvi iz Evrope z Johnsonom »pogovor«, v katerem so bile izrečene hude besede. Johnson je obtožil Kemnedyja, da je razkril svoj pariški pogovor o Vietnamu, zato da bi škodoval njemu. »Ce boste še naprej tako govorili (o Vietnamu), boste v šestih mesecih zapravili svojo politično prihodnost v tej deželi. V šestih mesecih boste vsi vi golobi uničeni,« je nadaljeval Johnson. »Nočem več poslušati vaših izjav o Vietnamu. Nočem vas več videti,« je rekel Kennedyju in mu zagrozil, da bo »kri ameriških fantov umazala njegove roke«.
Bobby pa je (kakor navaja »Time«) imenoval Johnsona »s. o. b.« (to so začetnice zmerjavke, ki pomeni toliko kot »pasji sin«) in dodal: »Ne da se mi sedeti tukaj in poslušati tega . ..« (sledila je že omenjena zmerjavka).
»Times« je preveril zgodbo pri Kemnedyjevih ljudeh, ki pa so zanikali, da bi Bobby psoval Johnsona, rekoč, da
'	'	E	'	E	:E:	V
iliiiiii
v- ^ | ||
AMERIŠKI STAB SE SELI. Štirinajstega marca opolnoči se je zadet iz taborišča Loges v St. Germaih en Laye pri Parizu seliti štab ameriških sil v Evropi, gostoljubnost bo našel v Stuttgartu. Na sliki: general Lyman Lemnitzer, vrhovni poveljnik ameriških sil v Evropi, in general Louis Joseph Marie Dio, generalni inšpektor francoskih suhozemskih sil, pozdravljata ameriško zastavo, ki so jo zadnjič spustili z droga v taborišču Loges.	Telefoto:	UPI
Simon VViesenthal:
Drobci Bormannove skrivnosti
Kaj je zvedela Frau Bettina v Čilu — Zadnja sled vodi v Brazilijo
3. nadaljevanje
Potem so začeli časniki pisati o nacističnih zločincih, ki se skrivajo v Južni Ameriki. Začela sem razmišljati o svojem skrivnostnem sosedu. Govoril je nemško, imel je dovolj denarja, nikjer ni bil redno zaposlen in nikogar ni obiskoval. Ali ne bi bil prav lahko eden izmed tistih, ki so imeli tehtne razloge, da so se skrivali za anonimnostjo? Nekega dne leta 1960, ko je bil moj sosed na potovanju, mi je prišel nekdo povedat, da je Herr Schwarz nenadoma umrl med potovanjem po Braziliji. Rekel je, naj mu izrodim ključe njegovega stanovanja. Rekla sem mu, da jih ne morem najti in ga prosila, naj se vrne naslednji dan. Brž ko je odšel, sem odšla v Schwarzovo stanovanje in se malo razgledala po so-
bah. Na mizi je bilo polno knjig in papirjev. Opazila sem tudi več kopij tega zemljevida pa sem eno vzela.«
Kmalu po tem dogodku je Frau Bettina obiskala mestece Osorno, na pol poti med Valdivio in Puer-to Monttom. Herr Schwarz ji je bil pogosto pripovedoval o tem kraju, kjer so se po drugi svetovni vojni naselili mnogi Nemci. Frau Bettina je med svojim obiskom nekatere izmed teh tudi spoznala.
»Vsi, ki sem jih spoznala, so imeli dovolj denarja, lepe hiše pa nobene prave zaposlitve. Bili so precej zadržani in govorili so samo o velikem Tretjem rajhu. Nekateri so vedeli povedati, da nekje tam blizu živi tudi Martin Bor-mann. Neki odvetnik iz Osorna je bil kupil zanj kos zemlje med Valdiviom in argentinsko mejo, kar je bilo splošno znano. Ce
pogledate na zemljevid, boste opazili, da je na tistem območju več teh skrivnostnih znakov.«
Zadnji košček mozaika sem dobil na Dunaju od nekega mladega študenta. Ta mi je nekega dne leta 1964 telefoniral v pisarno in me vprašal, ali bi se lahko dobila v neki kavarni. Ko sem prišel na dogovorjeni kraj, me je pozdravil šestindvajsetleten mladenič, simpatičen, lepega videza in otožnih oči. Rekel je, da mora govoriti z menoj. Povedal pa mi je tole:
Nekaj mesecev poprej je bila prišla na Dunaj neka lepa Brazilka študirat petje. Poročena je bila z nekim Nemcem, lastnikom nekega uvozno - izvoznega podjetja v brazilski državi Parank; njen mož je pogosto prihajal poslovno v Barcelono. Ko je bil zadnjikrat tam, je bil dovolil ženi, da Je odpotovala da-
lje na Dunaj. Gospa je imela lep glas in je umirala od želje, da bi študirala petje, »Dunaj pa je kot nalašč za to«, je rekel mladenič.
No, moj sobesednik se je bil spoznal s to Brazilko in kmalu sta se zaljubila. »Vem, kako se piše, vendar me je prosila, naj tega nikomur ne povem,« je rekel mladenič. »Položaj je občutljiv. Ona se ne razume z možem. Biti pa mora previdna. No, nekega dne sva skupaj sedela v kavami in jaz sem bral članek o Bormannu v neki reviji. Zapletla sva se v pogovor o njem. Te stvari me namreč silno zanimajo. Moja prijateljica se je smejala in mi rekla, da mi o tem lahko pove marsikaj. Potem je vzela iz torbice fotografijo. Bil je skupinski posnetek iz leta 1964. Nekdo na sliki, čokat, že nekoliko plešast možakar, je bil dvignil des-
no roko ravno takrat, ko je neznani fotograf pritisnil na sprožilec. Kot bi si hotel zakriti obraz. Toda posrečilo se mu je skriti samo desni uhelj. Moja prijateljica je rekla: .Poglej ga. Iščejo ga vsi 2idje in mnogi Nemci. V času nacizma je bil velika živina. Moj mož dela zanj’« Molčal sem.
Denar in prijatelji
Herr Wiesenthal, prepričan sem, da je bil tisti človek Bormann. Res je sicer, da poznam Bormanna samo po fotografijah, ki sem jih videl v raznih revijah, toda tisti človek je bil neverjetno podoben tem lotografijam. Mož moje prijateljice mora biti prav gotovo velika nacistična živina, sicer ga Bormann ne bi pošiljal v svojem imenu v tujino. Mislila sva... se pravi, jaz sem mislil takole: če bi vam povedal njegovo ime in bi ga vi aretirali, prvikrat, ko bi se spet pokazal v Španiji...«
Obmolknil je.
»... bi se vi znebili moža in bi lahko mimo živeli s svojo Brazilko,« sem končal stavek.
»Tako je. VI pa bi dobili Bormannov naslov v Curi-tibi. Dala vam ga bo moja
prijateljica... Ona si želi samo eno: da bi živela z menoj v Evropi.«
Za zdaj smo obtičali na tej točki. Obljubil sem mladeniču, da ne bom storil ničesar takega, kar bi utegnilo spraviti v neprili-ke njegovo prijateljico, on pa mi je povedal njeno ime. Obvestil .me bo tudi, kdaj se bosta z možem spet vrnila v Evropo.
Toda, denimo, da se mi posreči dobiti zanesljive dokaze, da živi Bormann v Curitibi ... kaj se bo zgodilo? Naslednji dan bo izginil. V Južni Ameriki se zlahka izgubi. Denarja ima dovolj, razen tega pa še gosto prepleteno mrežo fanatičnih in vdanih pristašev.
Za Bormanna se zanimajo mnoge države, vendar v resnici nobeni ni veliko do njega. Fritz Bauer, javni tožilec iz Frankfurta, dvomi, da bi ga katerakoli latinskoameriška država hotela izročiti. Bormann je na varnem. Nobena država se ne bo hotela zaplesti v nov Eichmannov proces. In tako bo Bormann lepega dne končal svoje življenje na zemlji in nagrade sto tisoč mark ne bodo izplačali nikomur. Smrt ne potrebuje denarja.
KONEC
trditve tednika »Time« ne držijo. Toda »Times« navaja, da obe strani različno prikazujeta značaj. ki ga je imel »splošni ton pogovora«.
Logično bi domnevali, da, če so zares letele psovke, niso bile izrečene samo z ene strani. Važnejši pa je politični pomen tega pogovora glede na ameriško »vietnamsko« politiko. Johnson je zahteval od Bobbyja, naj javno izjavi, da »ZDA nikoli niso prejele resnične mirovne ponudbe iz Hanoia«. Kennedy je odgovoril, da tega ne more storiti, če se o tem sam ne prepriča tako, da preveri dokumente Johnson mu je rekel: »Lahko to storite, če vam jaz tako pravim.« Kennedy pa vendarle ni hotel. Ni minilo niti mesec dni, ko je potem nastopil v senatu s svojim že slovitim vietnamskim govorom, v katerem je temeljito razdrl z Johnsonovo vietnamsko vojno.
če Washington zdaj (prek Goldberga ali kako drugače) ponuja neke vrste ustavitev bombardi:-anja, hkrati pa sklicuje vojni posvet na Guamu, potem ko je že začel potencirati vojno — vse to, kar se je zgodilo, že vnaprej določa naravo (verjetno pa tudi prihodnost) takšne poteze.
JOSIP VRHOVEC
Revni senator
Ameriški senator Thomas Dodd je te dni izjavil, da je »eden od najrevnejših senatorjev«. To sicer samo na sebi ni nič nenavadnega, ker nekdo med senatorji pač mora biti najrevnejši. Nenavadno je le to, da je to izjavil isti senator Dodd, o katerem sta lani komentatorja Pearson in Anderson ugotovila, da je speljal v svoje žepe čedne dolarske vsote, ki so jih zbirali petični pristaši demokratske stranke za volilno kampanjo. Devetinpetdesetletni srebrnolasi demokratski senator, ki je upravljal ta sklad, je dobil, kot je izjavil eden od njegovih bivših sekretarjev, okrog pol milijona dolarjev, od česar pa je porabil za stranko le okoli 200.000 dolarjev. Ce je kljub temu še vedno »eden najrevnejših« v demokratski lordski zbornici, potem mu tega navsezadnje še zameriti ni mogoče. Toda njegovi kolegi so ga vseeno prijeli — včeraj ga je zopet začel zasliševati senatni odbor za etiko, ki je imel nazadnje v pesteh senatorja McCarthgja. Navsezadnje tudi možem iz odbora za etiko ne gre zameriti — prihodnje leto jim bo za volilno kampanjo dobrodošel vsak dolar — če ga bo le hotel kdo dati.
IIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIII!llllilllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllll!lllllllllllinil!!l!lllllllllll!lll>lllllllllllll!(linillllllllllll>IHINIIII!ll»lllll!IIIIIIIIIIIIID
ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KRANJ
Organizacija:
TOVARNA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO
LJUBLJANA LINHARTOVA 35
oglaša prosto delovno mesto v tehnični
službi	,
referenta
za kvaliteto in zanesljivost elementov POGOJI: visoka izobrazba elektro-smeri z enoletno prakso na področju kvalitetne kontrole elementov za elektroniko in aktivnim znanjem nemščine ali srednja izobrazba elektro-smeri s 5-letno prakso na področju kvalitetne kontrole elementov za elektroniko in aktivnim znanjem nemščine.
Po sprejemu na podlagi oglasa, ter določil Pravilnika n delovnih razmerjih, mora kandidat opraviti 2-me-aečno poizkusno delo.
Osebni dohodek je zagotovljen po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov tovarne.
Tovarna ne razpolaga s stanovanjem.
Oglas velja do zasedbe delovnega mesta. Ponudbe 3 kratkim življenjepisom in dokazilom o izpolnjevanju pogojev sprejema Kadrovsko soc. oddelek tovarne Ljubljana, Linhartova 35, do vključno 31. marca 1967.	2010
Po zaključkih
Zveznega sveta za koordinacijo znanstvenih dejavnosti in Komisije Zveznega sveta za znanstvena zborovanja in znanstvene časopise
ZVEZNI SVET
obvešča
vse zainteresirane znanstvene organizacije in znanstvene asocijacije, da bo zahteve za udeležbo Zveznega sveta pri financiranju znanstvenih zborovanj in znanstvenih časopisov v temu letu sprejemal do 15. aprila 1967. Kriteriji za udeležbo Zveznega sveta pri financiranju teh nalog so podani v Informativnem biltenu Zveznega sveta št. 1/1967.
Zvezni svet za koordinacijo znanstvenih dejavnosti
1996
>llltll!>lllllllllllll!lllllli:illllllllll!llllllllllll!lll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!ll!llllllllllllll!lllllllll!llllllllllllll!llllllllll!llllll!!!!nlllllllimilllllllll!lllllllllllllllll SPLOŠNO POSREDNIŠKO PODJETJE
SLOVENIJA PROMET
LJUBLJANA
razpisuje za račun PAPIRNICE VEVČE dne 18. 3. 1967 javno licitacijo za
OSEBNI AVTO FIAT 1300
zelo dobro ohranjen, 36.000 prevoženih km
Ogled vozila vsak dan od 8.—12. ure v prostorih Papirnice Vevče.
Licitacija bo 18. 3. 1697 od 9. do 9.30 za družbeni sektor, od 9.30 dalje za zasebni sektor.	2021
ijiiiiiiHUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniuiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Upravni odbor trgovskega podjetja s tekstilom na debelo in drobno
VELETEKSTIL
LJUBLJANA, Masarykova 17 razpisuje prosto delovno mesto
direktorja
ekonomske enote na debelo RAZPISNI POGOJI:
1. dokončana ekonomska fakulteta in 5 let prakse v trgovini od tega vsaj 3 leta na vodilnem delovnem mestu;
2. znanje enega tujega jezika.
Kandidat mora predložiti vse potrebne dokumente. Razpis velja 10 dni po objavi v časopisu. — Rok v katerem bomo udeležence razpisa obvestili o izidu razpisa je 6. april 1967. — Ponudbe sprejema razpisna komisija pri upravnem odboru podjetja. 2006
»AUTOTEHNA«
podjetje za promet In najem motornih vozil ZAGREB
nujno potrebuje
za svoje predstavništvo v Ljubljani
3 PISARNIŠKE PROSTORE
približno 60 m1 površine, po možnosti v ožjem središču Ljubljane.
Najemnina po dogovoru. Mogoč je tudi odkup prostorov.
V poštev pridejo reprezentativni prostori v zasebnem stanovanju. Plačanje najemnine po dogovoru in v gotovini.
Pismene ponudbe pošljite predstavništvu »AUTOTRG« LJUBLJANA, Resljeva ulica 20 telefon 313-913.	1993
V nekaj vrstah
MARIBOR
Seminar o strelovodih — Podkomite za geoelektriko SRS v Mariboru bo konec aprila pripravil dvodnevni seminar, na katerem bodo udeležence seznanili s pravilno gradnjo strelovodnih napeljav. Govorili bodo tudi o novih tehničnih predpisih za strelovode.
Kandidacijski zbor — V torek zvečer je bil v tovarni Ni-grada kandidacijski zbor volivcev IV. volilne enote terena Koroška vrata. Na zboru so izbrali kandidate za poslance in odbornike. Razpravljali so tudi o proračunu občine in o možnostih razvoja občine v letu 1967.
Licitacija — Na dvorišču občinske skupščine Maribor je bila včeraj licitacija izgubljenih in najdenih predmetov. Koncert — V soboto zvečer bo v domu C Mariborskega tedna koncert, na katerem bosta sodelovali godba na pihala iz Kapfenberga in Angel Besednjak. Igral bo tudi orkester bratov Kovačič. Za razpoloženje bosta poskrbela Štet in Tina.
Seminar za miličnike — V ponedeljek in torek bodo priredili v Mariboru seminar za miličnike, na katerem si bodo le-ti pridobili splošne pojme o turizmu ter se usposobili za dajanje informacij. Od 28. do 31. marca pa bo podoben seminar za sprevodnike 2TP Maribor. Predavala bosta predsednik mariborske turistične zveze Herman Weiss in direktor turističnega biroja Maribor Marjan Kožuh.
ZGORNJA POLSKAVA
Krajevni praznik — V soboto in nedeljo bodo prebivalci Zgornje Polskave proslavili svoj krajevni praznik — 23. marec, v spomin na smrt 30 talcev, ki jih je okupator na ta dan leta 1945 ustrelil v Gaju. V soboto zvečer bo KUD Gaj priredilo kulturni spored, v nedeljo pa bo ob grobu talcev žalna slovesnost z recitacijskimi in pevskimi točkami.
LENART V SLOVENSKIH GORICAH
Skočnina — Občinska skupščina Lenart je v torek sklenila, da bodo živinorejci plačevali skočnino pavšalno in ne od storitev. Skočnino bodo pobirali dvakrat letno. Imenovanja — Na seji občinske skupščine Lenart so imenovali za namestnika načelnika za gospodarstvo in finance Eda Zorka ml., za namestnika načelnika oddelka za občo upravo in družbene službe Alfreda Pirherja in za namestnika šefa odseka za notranje zadeve Paula Lešnika.
SLOVENSKA BISTRICA
Šolstvo — V sredo je svet za šolstvo občinske skupščine Slovenska Bistrica razpravljal o sistematizaciji delovnih mest na šolah in o pregledu proračuna občine.
MURSKA SOBOTA
Zaposlovanje v tujini — Do 15. marca so avstrijski delodajalci zaprosili na soboškem zavodu za zaposlovanje za 2500 delavcev, za 1680 delavcev pa so že poslali garantna pisma. Do 15. marca je zavod napotil na delo v Avstrijo 1260 delavcev.
LENDAVA
Most pri Murskem Središču — Republiški cestni sklad SRS je uvrstil gradnjo mostu čez Muro pri Murskem Središču v svoj štiriletni program. Most, ki ga bosta financirala republiška cestna sklada Slovenije in Hrvatske, del sredstev pa bo prispevala tudi lendavska občina, bodo začeli že letos graditi.
LJUTOMER
Poštna mreža — Odborniki ljutomerske občinske skupščine se na zadnji seji niso zadovoljili z odgovorom soboškega PTT podjetja glede sedanje organizacije poštne mreže v občini. Zahtevali so tudi, naj to podjetje zagotovi dnevno dostavo pošte, za vasi Berkovci in Bolehnečice pa so predlagali, naj bi se priključili pošti Križevci.
GORNJA RADGONA
Gluhonemi so se sestali — Na sestanku, ki se ga je udeležilo 23 članov organizacije gluhonemih, so med drugim povedali, da jih mnogi kmetje izkoriščajo. Predlagali so, naj bi organizacija s kmeti, pri katerih živijo gluhi, sklenila posebne pogodbe.
KOPER
Posvet — Na posvetu predstavnikov občinskih odborov ZZB NOV v treh obalnih in ilirskobistriški, sežanski ter postojnski občini so govorili o pripravah na volitve, problematiki z letnih konferenc ZB in o posebni delovni dobi. Kaže, da so stanovanjske zadeve borcev v vseh teh občinah še zmeraj pereče. V vseh občinah je tudi veliko nerešenih prošenj za priznanje posebne delovne dobe fsamo v koprski občini jih je 1600).
FOSTOJNA
Sklad za gradnjo šole — V novoustanovljeni sklad za gradnjo nove osnovne šole prihaja prvi denar, ki ga občani namensko dajejo v obliki samoprispevka. V skladu je zdaj kakih 20 milijonov več din, v prihodnjih dneh pa bodo o posebnih prispevkih razpravljale tudi delovne organizacije. če bo akcija dobro potekala, bodo v Postojni začeli že letos zadati osemrazrednico.
PORTOROŽ
Prvi turisti — V hotel Palače je prišla prva skupina 60 turistov iz Italije in Nemčije. V Portorožu bodo 7 do 14 dni. V marcu pričakujejo tudi skupino 300 turistov iz Avstrije in Švice.
RADOVLJICA
O vlogi turizma — Na jutrišnji seji občinske skupščine bodo obširneje obravnavali turizem v gospodarstvu občine, saj sta gostinstvo in turizem v tej občini zelo pomembni panogi (nanju odpade 8 odstotkovk vsega družbenega bruto proizvoda in kar dve petini vsega deviznega priliva). HRASTNIK
Kandidacijski zbori — Na terenu in v delovnih organizacijah bodo od 16. do 22 marca. Razen o evidentiranih kandidatih za odbornike in poslance bodo občani in proizvajalci govorili tudi o delu občinske skupščine.
ČRNOMELJ
Skladišče bodo dozidali — Trgovina »Non-stop« podjetja »Potrošnik« ima velik promet. Zaradi tega so se odločili, da bodo dozidali novo skladišče. Z njim bo poslovalnica pridobila še 90 kvad. metrov prostora. Skladišče so že začeli zidati.
Nova šola v Središču
Slovesna otvoritev bo ob krajevnem prazniku 11. aprila
Prebivalcem Središča ob Dravi in okoliških vasi se je končno le izpolnila velika želja, ki se jim je porodila kmalu po zadnji vojni. Ob stari šoli so želeli zgraditi še novo poslopje, da bi bilo dovolj prostora za sodobni pouk. Gradbeni material so začeli pripravljati, ko so še imeli občino v Središču. Minilo pa je 12 let, da se je za njihovo novo šolo končno le našlo dovolj denarja. In še takrat si je morala občina, ki je zdaj v Ormožu, pomagati z najetjem kredita.
Za zgraditev novega šolskega poslopja in obnovitev starega, zgrajenega pred 75 leti, so porabili nekaj več kot 200 milijonov S din. V novem po; slopju je 10 učilnic, štiri od teh so urejene za tehnični in gospodarski pouk, ena pa za poučevanje fizike in kemije. V starem poslopju, kjer je pet razredov, pa sta tudi risalnica in pionirska soba. Poslopji povezuje širok, pokrit hodnik z vhodom v šolo. Pri vhodu je tudi govorilnica za starše šolarjev. Uredili so tudi sodobno šolsko kuhinjo, prostore pa ogrevajo s centralno kurjavo. Le telovadnice ni. Uporabljali bodo namreč telovadnico v domu Partizan, ki je oddaljen le kakih 100 metrov. Tako so prihranili nekaj denarja.
Nova šola je že tudi o-premljena za pouk in nekaj učilnic že uporabljajo. Slovesna otvoritev nove
šole pa bo ob krajevnem prazniku, ki je vsako leto 11. aprila.	J.	P.
Zakaj tako?
11 "■, ' "
Kmetijski stroji na licitaciji
Prebivalci velike ravninske vasi Odranci v lendavski občini so na nedavnem zboru volivcev ostro obsodili početje kmetijske zadruge Lendava, ki odprodaja tudi tiste kmetijske stroje, za katere so ob nakupu prispevali precejšen delež tudi vaščani. Člani domače kmetijske zadruge (ta se je kasneje združila v lendavsko kmetijsko zadrugo) so se namreč leta 1959 odpovedali ob delitvi dobička raznim materialnim ugodnostim. z zahtevo, naj zadruga za ta denar kupi sejalni-ke Na ta račun so res kupili sejalnike, ki so koristno služili kmetom tega velikega okoliša.
Po združitvi zadrug v lendavski občini so postala vsa osnovna sredstva last združene kmetijske organizacije, sejalniki pa so še naprej ostali na enoti zadruge v Cren-šovcih.
Z utemeljitvijo, da nekateri stroji niso rentabilni, je KZ Lendava pred nedavnim sklenila odprodati več traktorjev. mlatilnic in tudi sejalnike. ki so jih kupili z denarjem odranskih zadružnikov.. Prodajo je prevzela soboška realitetna agencija, ki je vse kmetijske stroje kmalu vnovčila, saj je med zasebnimi kmeti čedalie večje zanimanje za kmetijske stroje.
Med kupci seveda ni bilo kmetov iz Odranc. saj bi pomenil tak nakup dvakratno plačilo istih strojev, razen tega pa domačini menijo, da je tudi izgovor zadruge o ne-rentabilnosti sejalnikov jalov, če bi stroje strokovno in racionalno uporabljali, tudi kmetje ne bi zavračali plačila ustrezne odškodnine.
Tako se bo morala večina kmetov v prihodnje spet spoprijeti z ročnim sejanjem, kar se zares ne ujema s poslanstvom kmetijske zadruge, ki bi morala podpirati sodobno obdelavo zemlje, ne pa, da celo onemogoča že uveljavljene metode take obdelave.
Vsekakor tudi 20-milijonska izguba KZ Lendava v minulem letu ne opravičuje takega odnosa te do kmetijskih strojev, ki je končno (vsaj formalno) tudi last prizadetih vaščanov Odranec, so se na zboru volivcev strinjali z domačini tudi predstavniki lendavske občinske skupščine.
B. BOROVIC
A	V
„Za kandidata predlagam../'
V Starem trgu pri Slovenjem Gradcu so volivci za kandidate, ki se spoznajo na kmetijstvo
Udeležili smo se enega od prvih kandidacijskih zborov v slovenjgraški občini. Bila je nedelja kot vsaka druga. Z raznih strani so prihajali občani in čakali v klubu SZDL na začetek zbora volivcev. Prišli so z namenom, da predlagajo poslanske kandidate. Pogovori pred zborom pa so pokazali, da bodo spregovorili tudi o težavah, ki jih žulijo.
Uvodne formalnosti so bile kmalu mimo. Predlagali so kandidate za republiške poslance in odbornike občinske skupščine. Za gospodarski zbor republiške skupšči-
Lutke v lastni dvorani
Lutkovno gledališče KUD J. Hermanko bo končno
dobilo svoj prostor
Velika magistrala skozi Maribor je pred leti povzročila mnogo velikih in majhnih sprememb. Med te zadnje sodi tudi odvzem dvorane zares agilnemu lutkovnemu gledališču v Mariboru. Predvidena je bila za rušenje, a je ostala. Tudi lutkarji so bili že zunaj, izplačani. Od tedaj nimajo stalne dvorane. Iskali so jo, a zaman.
Potem pa se je pokazala priložnost, v stavbi, kjer domuje Mestna knjižnica v Mariboru, največja poleg študijske in to na Rotovškem trgu. Že je kazalo, da bo vse v redu, ko so se vmešali v zadevo strokovnjaki iz študijske knjižnice — treba je takoj povedati, da upravičeno — in ugotovili, da pomeni simbioza med mestno knjižnico in lutkovnim gledališčem v isti hiši dokaj slabo rešitev in predvsem nemogočo perspektivo za nadaljnji razvoj mestne knjižnice.
Nastali sta obe alternativi, ki ju je moral rešiti svet za kulturo in prosveto začase občinske skupščine: ali dodeliti lutkovnemu gledališču v stavbi, ki jo zaseda knjižnica, potrebne prostore in s tem omogočiti delo gledališču, ali pa tega ne odobriti in omogočiti delo ter razvoj samo mestni knjižnici, člani sveta so se odločili za prvo, trenutno najbolj sprejemljivo možnost:	o-
mogočdti delovanje obema ustanovama, čeprav v utesnjenih razmerah.
Tako bodo otroci v tem delu Maribora dobili stalno lutkovno dvorano, ne najbolj primemo, a vendarle. Druge možnosti ni bile. Kako bo čez deset, petnajst let, ko se bo mestna knjižnica povečala in potrebovala še najmanj toliko prostorov, ki jih bodo imeli lutkarji, ne vemo. Sicer pa se bodo s tistimi težavami ukvarjali najbrž drugi člani sveta za prosveto in kulturo.
F. S.
Oglašujte y DELU
Priprave na letošnjo ranearijo
Organizacijski odbor je že začel z živahno propagandno dejavnostjo
MARIBOR, 15. marca —
Osrednja letošnja rancarska prireditev bo velika dravska karavana prijateljstva, ki bo potovala po Dravi od 1. do 4. julija s 500 potniki. To je povedal na današnjem posvetovanju o rancarskih prireditvah 1967 predsednik organizacijskega odbora Darko Marin.
Predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Danilo Dougan, je kot pokrovitelj te prireditve izrekel priznanje organizatorjem in dejal, da ran-carske prireditve, ki jih organizira Večer presegajo lo-  . n, . _	.
kaine in republiške meje. za- vlado Plantaric govori o delu sohoske poslovalnice Kompasa
to bo treba po njegovem „
mnenju tudi propagandno de- "“J sproščen maloobmejni in mednarodni osebni javnost razširiti na vse kraje promet ob avstrijski in madžarski državni meji po-Slovenije in Hrvatske, ker gre stavlja pred poslovalnico turističnega in avtobusnega
podjetja Kompas v Murski Soboti zelo odgovorne naloge. O načrtih in težavah te enote smo povprašali njenega vodjo, prof. VLADA FLANTARICA.
ne so predlagali kot kandidata Miho Savineka. Nekaj časa je bilo vse tiho. Potem pa je vstal eden od občanov in predlagal, naj bi za to poslansko mesto kandidiral tudi inž. Mhrjan Sadar, direktor kmetijske zadruge Slov. Gradec. Na njihovem področju imajo mnogo kmetijskih problemov Zato bo treba kandidirati tudi ljudi, ki se spoznajo na kmetijsko problematiko. Za republiški zbor so sprejeli samo kandidaturo inž. Franca Razdevška, predsednika občinske skupščine. Pri kulturno prosvetnem zboru so postavili kandidature Tineta Turični-ka. Franca Gašperja. Mire Valtl in Leopolda Guzeja. Tudi v občinski skupščini bodo imeli letos dva predstavnika. Povedali so štiri imena: Pavel Gams, Franc Fišer, Edo Anderlič in Anton Robin. Med njimi bodo odločali na volitvah.
če smo že tu— je dejal Franc Bari — pa se lahko pogovorimo tudi o drugih težavah, ki nas žulijo. Tu mislim predvsem na regulacijo Suhadolnice O tem govorimo že deset let, vendar se ta zadeva ne premakne z mrtve točke. Vsako leto nam Suha-dolnica odnaša plodno zemljo in vsako leto smo najmanj dvakrat ogroženi in v stalnem strahu. Tudi ceste okrog Starega trga bo treba bolje vzdrževati. Oglasil se je tudi Ivan Areh in menil, da naj bi v Starem trgu tudi v prihodnje delovala krajevna skupnost Po njegovem mnenju so pred leti ceste bolje vzdrževali.
Predsednik občinske skupščine inž. Franc Razdevšek je poslušal živahno razpravo in predloge volivcev. »O tem problemu na občinski skupščini mnogo razmišljamo,« je dejal. Doslej smo na tem področju premalo storili, čeprav je vzrok v pomanjkanju denarja, pa še tega ne uporabljamo vedno najbolj smotrno. V zadnjem času’ pripravljamo v koroškem kotu ustanovitev protierozijske skupnosti, ki bi omogočila zbiranje sredstev za urejevanje voda na našem področju. Računamo, da bi v ta sklad usmerili 1 odstotek od katar strskega dohodka.,. Obstajajo možnosti, da se bo v ta sklad stekal denar tudi iz delovnih organizacij.
Eden od volivcev je menil, da v tovarni usnja Slovenj Gradec v obratu gumirane žime ne bi smeli sežigati odpadkov. To delajo enkrat tedensko ter pri tem zasmradijo celotna mesto. Veter prinaša oblake dima nad njiho-
vo naselje. Na to bodo opozorili vodstvo tovarne usnja.
Tudi v republiški skupščini bi radi imeli več ljudi, ki se spoznajo na kmetijstvo. Izrazili so prepričanje, da bodo to njihovo željo na bližnjih volitvah upoštevali. Govorili so tudi o predlogu za asfaltiranje ceste od slovenjgraškega pokopališča do Podgorja in menili, da bodo morali tudi v njihovem kraju slediti zgledu prebivalcev Podgorja, ki bodo za to cesto zbrali krajevni samoprispevek.	M.	K.
MARIBOR
Rdeči križ prihodnji dve leti
Občinski odbor Rdečega križa Maribor bo v prihodnjih dveh letih obravnaval najrazličnejše probleme in naloge, ki jih je predvidel v svojem okvirnem programu. Posebno skrb bodo posvetili socialno zdravstveni vzgoji vseh starostnih kategorij prebivalstva in organizaciji krvodajalske službe. Ustanavljali in usposabljali bodo ekipe prve pomoči v okviru krajevne skupnosti za primer elementarnih nesreč ter usposabljali mlade in odrasle v 20 in 80-umih tečajih prve pomoči .Zlasti bodo, razvijali pomoč starim in bolnim socialno ogroženim osebam brez svojcev. Nadaljeyali bodo organizirano delo s podmladki RK in organizacijami mladih članov na srednjih in strokovnih šolah ter krajevnih skupnostih. Posebno skrb bodo posvetili rekreaciji socialno orgoženih otrok ter zbiranju zdravilnih zelišč. Občinski odbor RK Maribor bo pomagal krajevnim organizacijam RK pri izvajanju njihove dejavnosti ter pri usposabljanju aktivistov za posamezna področja dela. O delu in problemih organizacije bodo javnost seznanjali s prispevki v tisku in radu. K.
Za zboljšanje prometa
Nekatere prometne delovne organizacije v Mariboru so predvidele letos nekatera nova dela in nakupe za zboljšanje prometa. Podjetje za PTT promet Maribor bo letos dokončalo koaksialni kabel	Ljubljana—Maribor—dr-
žavna meja. Za avtomatizacijo telefonije bodo povezali vozelne centrale in nadaljeva. li gradnjo glavne telefonske centrale za 212 priključkov. Na avtomatsko telefonsko centralo bodo priključili tudi zunanje kraje, železniško transportno podjetje Maribor bo kupilo 4 diesel lokomotive in dva šinobusa. V podjet. ju »špedtrans« bodo dogradili delavnice in garaže. Pri Avtobusnem prometu Maribor bodo še naprej gradili servisne delavioe in garaže ter kupili nove avtobuse za medkrajevni in mestni promet. Pohorska vzpenjača bo prispevala sredstva za povečanje smučarskih naprav in za rekonstrukcijo postajnih poslopij vzpenjače.	M.
Naš pogovor
Turisti so vse bolj zahtevni
za izrazito medrepubliško turistično prireditev. Podpredsednik občinske skupščine Maribor Tone Dobrajc je obljubil pomoč občinske skupščine, ki bo po svojih močeh podpirala to turistično prireditev.
Organizacijski odbor je že razvil živahno propagandno dejavnost. Izdali so posebne pisemske ovitke. V delu so tudi posebne značke, razglednice in drugi spominki. Izšla bo tudi posebna brošura o rancarjih v sovenščini, srbo-hrvačini, angleščini in nemščini.
Obstaja tudi predlog, da bi bilo v Ptuju srečanje avstrij, sikih slovenskih in hrvaških obdravskih županov. Sklepna svečanost bo 9. julija v Mariboru.
M. K.
»Kakšen je program vaše poslovalnice v tem letu (izleti, potovanja, prireditve)« »V mednarodnem letu turizma si predvsem prizadevamo, da bi organizirali čim več izletov in potovanj po domovini in v zamejstvo. Vendar opažamo, da se ljudje v Pomurju neradi odločajo za tako obliko potovanj, čeprav jim skušamo ustreči z zares izbranimi programi voženj. Zelo si tudi prizadevamo, da bi sodelovali v prihodnje na vseh večjih turističnih prireditvah, ki jih občani na tem območju najbolj pogrešajo. Ker pa je letos program teh priredite v precej obsežen, smo okrepili
-rV*
■ "Y<
trjffr
LEVI KRAK JE NOVO POSLOPJE OSNOVNE SOLE V SREDIŠČU OB DRAVI — Vmesno poslopje ga povezuje s starim in tako so uresničili davno željo domačinov, vendar z dokaj manjštom sredstvi.	Foto:	J. Petek
propagandno dejavnost v Pomurju in izven naše pokrajine.«
»S kakšnimi novostmi in pridobitvami se boste letos še postavili?«
»S preselitvijo v nove poslovne prostore, ki smo si jih zagotovili v novem hotelu, bomo povečali obseg naših storitev. Med drugim bomo uvedli prodajo domačih spominkov, mednarodnih vozovnic ipd., sicer pa se bomo lotili tudi -vsega drugega, kar mora nuditi vsaka enota Kompasa.«
»S katerimi težavami se srečujete’’«
»Marsikaj nas tare, vendar so posredi tudi take težave, ki jih naša poslovalnica ne more rešiti sama. Naj omenim samo pomanjkanje turistično propagandnega materiala v Pomurju. Pred leti smo imeli dva prospekta o naši pokrajini, danes nimamo nobenega. Tudi neprimerni prostori, težavno ko-i municiranje z drugimi poslovalnicami in še več podobnih vprašanj bomo morali prej ali slej rešiti, kajti tu-. risti, tudi domači, so čedalje bolj zahtevni in neradi čakajo. Poglavje zase pa so ceste v Pomurju, ki »cveto« na vseh koncih, čeprav smo že zajadrali v mednarodno turistično leto.«
»Kaj menite o novem hotelu v Murski Soboti?«
»Turistični delavci se nikakor ne moremo sprijazniti s sedanjim mačehovskim od-nekaterih ljudi do objekta.
Mladoletnik ubil miličnika
Beograjski miličniki zasačili tatove pri kraji avtomobila — D. M. pri begu streljal v miličnika Petka Biočanina — Skupino nasilnežev so prijeli
BEOGRAD, 15. marca (Tanjug). Danes dopoldne so v Beogradu pokopali posmrtne ostanke miličnika Petka Biočanina, ki ga je predsinočnjim s strelom iz revolverja ubil mladoletnik D. M. Miličnika Biočanina je omenjeni mladoletnik ustrelil pred poslopjem št. 161 na Leninovem bulvarju v Novem Beogradu, ko je med opravljanjem službene dolžnosti z mdličniško patruljo poskušal preprečiti tatvino avtomobila, v kateri je sodelovalo več nasilnežev, med njimi tudi mladoletni D. M.
Pogreba se je razen članov pokojnikove družine udeležil tudi podpredsednik izvršnega sveta Srbije Dragi Stamenko-
vič.
Po še neuradnih podatkih je pri tatvini avtomobila sodelovalo pet ljudi. Vse so prijeli in so v priporu. Ta skupina je predsinočnjim ukradla avtomobil, na katerem je med vožnjo nastala okvara, nakar so poskušali ukrasti drug avtomobil. Skupino je opazila miličniška patrulja, v kateri je bil tudi miličnik Petko Biočanin. Ko se jim je milica približala, je mladoletni D. M. streljal iz revolverja in zadel Biočanina. Ta je izdihnil med nujnim kirurškim posegom.
Pregled dokaznega gradiva
Deseti dan obravnave na sodišču v Kopru
KOPER, 15. marca. — Pred senatom okrožnega sodišča v Kopru se je dopoldne nadaljevala obravnava zoper uslužbence bivšega piranskega stanovanjskega sklada, ki teče že deseti dan v razdobju treh tednov. Dopoldne je najprej dajal pojasnila izvedenec službe SDK Viktor Bobek, potem pa so do 14. ure pregledovali in prečrtali razne dopise, izjave, poročila in drugo dokazno gradivo.
•v
PETKO BIOČANIN
VLADO PLANTARIC
Tudi v soboškem gostinstvu bodo morali spregledati, da v takih pogojih ni mogoče razvijati sodobnega turizma, zato naj vsaj ne ovirajo tega, kar sedaj uspešno uresničujemo.	B.	B.
Ustanovili bodo klub diplomantov
Večletna težnja diplomantov Vdšje agronomske šole v Mariboru se bo uresničila prve dni maja, ko bodo ustanovili svoj klub.
Te dni se je zbralo na tej šoli več kmetijskih inženirjev na prvi seji iniciativnega odbora za organizacijo in ustanovitev kluba. Prerešetali so vse tihe in glasne želje kolegov, možnosti in težave, ki nastajajo v zvezi z organizacijo, pooblastili ožji odbor za pripravo in izvedbo ustav-novnega občnega zbora. Ta odbor bo pripravil tudi osnutek pravilnika, po katerem naj bi bodoči klub delal. Tako bo med drugim svojim članom pomagal pri nadaljnjem izobraževanju, 'občasno skliceval strokovne posvete in prirejal predavanji v. ▼.
Izvedenec Viktor Bobek je dopoldne dobro uro pojasnjeval knjigovodske manipulacije v bivšem stanovanjskem skladu. Ko so obravnavali nezakonita izplačila med Fuksovo boleznijo, je obtoženi Janez Novak, ki je bil takrat v. d. direktorja, vztrajal pri svojih prvotnih izjavah, češ da ni dajal nalogov za nezakonita izplačila. Hkrati pa je tudi obtoženi Fuks zanikal, da bi med svojo boleznijo, ko je bil v bolnišnici in na okrevanju v Rogaški Slatini, dal nalog za nezakonita izplačila.
Med izjavami izvedenca Bobka je namestnik o-krožnega javnega tožilca Tine Rožanc še razširil obtožnico, ker v njej ni bil zajet znesek 5591281 S din iz »občinskih« sredstev. Ta znesek so ugotovili šele med obravnavo, oziroma ga je danes omenil izvedenec Bobek v svojem poročilu.
Potem so več ur pregledovali dokazne listine in drugo gradivo. Vmes so bile tudi blagajniške listine brez podpisov (celo brez podpisa nalogodajalca in prejemnika), na nekaterih je bol podpisan direktor, na drugih predsednik sindikata in podobno.
Predsednik senata:	»Za
piranski sklad bi bilo vseeno, če bi imel namesto knjigovodskih knjig kar vrečo, potem bi pa vanjo
Veter na Gorenjskem je potihnil
Skoda v gozdovih ni tolikšna, kot so pričakovali
KRANJ, 15. marca. — Hud veter, ki je včeraj divjal po vsej Gorenjski, se je ponoči umiril. S cest in železnice so odstranili vsa podrta drevesa. Zato promet ni več oviran. Začeli so tudi popravljati odkrite strehe ter poškodovane električne in telefonske napeljave. Po prvih ocenah kaže, da je vihar povzročil gozdovih precej manjšo škodo, kot so pričakovali. To gre predvsem na račun suhega vremena, saj se je drevje sedaj laže upiralo sunkom vetra, kot bi se, če bi bilo obloženo s snegom ali pa namočeno od dežja.
Največ škode je v goze vih na Pokljuki, kjer je veter podrl za približno 3500 kubičnih metrov dreves. Na Mežaklji je padlo četrtino toliko drevja, na Jelovici pa Se precej manj. Na gozdnem gospodarstvu Bled so povedali, da jim elementarne nesreče vsako leto povzroče tako škodo.
Zjutraj je spet začela obratovati žičnica na Krvavec, ki so jo morali zaradi hudega vetra ustaviti že v ponedeljek popoldne. Zvedeli smo, da je vihar, ki je bil na Krvavcu še posebno močan, odkril strehe planinske koče ob žičnici na Gospinci, Projek-tovih počitniških hišic ter kapele ob domu, pri tovorni žičnici pa je zlomil dva nosilna stolpa. Poškodovan je tudi novi dom in še vrsta drugih počitniških hišic.
Tudi gondolska žičnica na' Vogel Je danes spet začela redno voziti. Lepo vreme Je privabilo precej smučarjev, ki so ves dan uživali v prijetni «m»M-
L. STRU2NIK
dajali in spet jemali ven«.
Glede številnih nagrad, ki so jih v stanovanjskem skladu opravičili z nadurnim delom, je izvedenec Bobek pripomnil, da ni mogoče ugotoviti, če so u-službenci res opravili vse nadure, za katere so dobili nagrade. Sicer pa je v pravilniku sklada med drugim pisalo, da pripada posameznikom nagrada tudi za izredno prizadevnost v rednem delovnem času.
Tožilec: »To so najbrž nagrade za težke knjigovodske manipulacije.«
Predsednik: »Pa imate v letu 1963 in 1964 res precej teh nagrad, nekateri celo več kot rednih plač.«
Fuks: »Prosim, zapišite, da skladu vse do konca leta 1964 ni niti enkrat zmanjkalo denarja.«
Tožilec: »Tako pa res ne moremo govoriti o teh nagradah. V stanovanjske sklade so se vendar stekala družbena sredstva, štiri-odstotnd stanovanjski prispevek, ki so ga morali plačevati vsi občani SFRJ. Potemtakem res ni zasluga sklada, če je imel dovolj denarja.«
Na to je Fuks odvrnil da je dokaz o dejavnosti sklada novo naselje Lucija in še mnogi drugi objekti. Pripomnil je še, da je eno dejavnost "stanovanjskega sklada, drugo pa poslovno tehnične službe, ki je u-stvarjala sredstva na popolnoma poslovni osnovi.
Popoldne so še vedno pregledovali dokazno gradivo. Med drugim so prebrali pre-oej obširno izjavo Ladislave Oriičeve, ki je priznala, da so dokaj širokogrudno razdajali sredstva sklada. »V letu 1963 je bila v skladu pravcata anarhija«, je v izjavi zapisala Orličeva, »in marsikdaj smo se vprašali, kam bo pripeljalo tako početje. Toda nikoli nismo imeli moči, da bi nah redili kanec vsem nepravilnostim«. Med drugim je Ivan Stajnko zatrjeval, da je bil načrt za blok III. v Luciji izdelan in tudi predložen, čeprav je inšpektorica službe SDK Milena Zužičeva poudarila, da ji omenjenega načrta kljub večkratnim urgencam niso predložili.
Ob' času poročanja obravnava še traja.	I.	p.
Na pryem zaslišanju je mladoletnik D. M. trdil, da je začel bežati, ko se je približala miličniška patrulja, da se je pri tem spotaknil in si poškodoval koleno ter da je streljal iz strahu, hoteč miličnika raniti v nogo. Zadel pa ga je v prsi in mu prizadejal smrtno rano.
Mladoletnik D. M. je znan kriminalec in nasilnež, ki ima doslej na vesti menda več sto prekrškov. Avgusta lani so ga poslali v dom za mladoletnike prestopnike v Kruševac, od koder je večkrat zbežal. Poslednjič je zbežal iz pobolj-ševalnice 20. februarja, vendar pa dom za mladoletne prestopnike iz Kruševca o tem ni nikogar obvestil.
Mladoletnik D. M., ki bo čez nekaj dni dopolnil 16 let, je takoj po uboju vlomil v neko stanovanje v ulici Milovana Milovanoviča, v katerem je, kakor vse kaže, ukradel zapestnico in še nekatere predmete.
Vžgal se je česalni stroj
V grosupeljskem »Motvozu in platnu« je ogenj
povzročil 40 milijonov Sdin škode
GROSUPLJE, 15. marec. — Okrog 3.30 zjutraj se je v tovarni »Motvoz in platno« nenadoma vžgal česalni stroj za konopljo. Požar se je hitro razširil po vsem prostoru, kjer je začela goreti konopljena preja in odpadki, zgorel pa je tudi precejšen del stroja. Takoj so prihiteli tovarniški gasilci m prostovoljni gasilci iz Grosupljega, poldrugo uro po požaru pa še prostovoljna gasilska brigada iz Ljubljane.
Ogenj so uspeli omejiti na približno 210 kvadratnih metrov velik prostor, v katerem stoji česalni stroj, po treh urah pa so plamene naposled ukrotili.
Najprej so mislili, da je do požara prišlo zaradi iskrenja na električni napeljavi, od katere se je vžgal prah in odpadki, pozneje pa je komisija ugotovila, da elektrika ni bila vzrok požaru. Predvidevajo, da je iskra nastala zaradi trenja železnih delov na stroju. Prvi hip so škodo cenili na 15 milijonov starih din, pozneje pa je komisija ugotovila znatno višjo škodo —« 40 milijonov starih dinarjev.
Direktor podjetja Desan Bajec nam je povedal, da je plamen uničil 60 odstotkov če-salnega stroja. Dejal je tudi, da je nastala še znatno višja škoda zaradi tega, ker stroj vsaj tri mesece ne bo mogel obratovati. Toliko časa bodo namreč čakali na nadomestne dele iz Italije. Zaradi tega bo občutno prizadeta tudi bruto realizacija vsega podjetja, še posebej pa izvoz. Pretežni del izdelkov, ki so jih delali na tem stroju, je šlo v izvoz. Računajo, da je treba dejanski škodi prišteti še 160 milijonov škode, ki jo bo podjetje imelo zaradi pokvarjenega stroja in zastoja v proizvodnji. Teh 160 milijonov starih dinarjev pa predstavlja približno šest odstotkov vse bruto realizacije grosupeljskega »Motvoza in platna«.
B. S.
V torek manj nesreč
LJUBLJANA, 15. marca. —
V 15. prometnih nesrečah, ki so se včeraj zgodile na cestah v Sloveniji, so bili štirje ljudje hudo poškodovani, 7 pa je bilo laže ranjenih. Gmotno škodo so ocenili na nekaj manj kot 11 tisoč N dinarjev.
Zagovornik zapustil obravnavo
Senat ni ustregel njegovi zahtevi, da bi
obravnava zoper mladoletnike bila tajna
LJUBLJANA, 15. marca. — Zagovornik dr. Milan Le-mež je danes demonstrativno zapustil sodno obravnavo proti skupini mladoletnikov, ki se pred ljubljanskim okrožnim sodiščem zagovarjajo zaradi več kot sto kaznivih dejanj, ker petčlanski senat ni ustregel njego-/vi zahtevi, naj bo nadaljnja obravnava proti mladoletnikom tajna.
Potem ko so včeraj sodniki zaslišali dva mladoletnika, je danes zagovornik dr. Milan Lamež predlagal sodnikom naj izključijo javnost, saj je na obravnavi govora o intimnih družinskih zadevah mladoletnikov. Svoj predlog je utemeljeval s pravnimi pa tudi z ustavnimi določili. Predlog tega zagovornika so podprli tudi drugi zagovorniki, namestnik okrožnega javnega tožilca pa je povedal, da je že pred obravnavo predlagal naj bo obravnava tajna in se ni proti vil predlogu zagovornikov.
Petčlanski senat pa je po posvetu objavil efrlep, da se ne strinja s utemeljitvami dr. Lemaža tat da bo obravnava Javna. Tedaj pa Je ta n«o-
vomik dejal, da se ne strinja s tako odločitvijo in da ne more pod takimi pogoji zagovarjati mladoletnika in bo zato zapustil obravnavo, kar je tudi storil.
Senat je nato prekinil obravnavo in se umaknil na posvet. Po dobri uri je predsednik senata Benjamin Marušič povedal, da bo predsednik ljubljanskega Okrožnega sodišča določil mladoletniku drugega zagovornika, med tem pa bodo javno obravnavo nadaljevali proti ostalim obtožencem. Kot smo že omenili sodniki zaslišujejo prvo skupino, v kateri je dvanajst obtožencev, ki se zagovarjajc-predvsem zaradi številnih tši, vin in vlomov.	f.	S.
Telesna	kultura	za	vs
Polgo življenje
Visoka Sola za telesno kulturo v Ljubljani je bila med prvimi, ki je vključila v proučevanje gibalnih potreb človeka tudi gerontološki aspekt. Sodobni profesor telesne vzgoje potemtakem ni usposobljen samo za delo z mladino, temveč ima tudi osnovno teoretično znanje o športni rekreaciji za odrasle in stare.
Lahko bi rekli, da je bila v tem pogledu slovenska visoka šola korak pred prakso, vendar na pravi poti. To nam potrjujejo teze zvezne skupščine o telesni kulturi v novih družbeno ekonomskih razmerah. V uvodu zveznega dokumenta, ki je ta mesec v razpravi, je povedano, da je naša telesna kultura usmerjena k čto-veku in k zadovoljitvi njegovih življenjskih potreb ter da je zaradi tega nujno, »da se vključi v prizadevanja posameznikov in skupnosti za zdravje in podaljšanje aktivnega življenja delovnih ljudi, za povečanje njihove delovne sposobnosti, za reprodukcijo delovne sile itd.«
Prvič beremo o tako pomembnem dokumentu o koncepciji naše telesne kulture, da gre tudi za podaljšanje aktivnega življenja. Dejansko menda danes ni več izobraženega človeka, ki ne bi vedel, da lahko pravilna športna vzgoja veliko pripomore k ohranjevanju čilosti na stara leta. Razveseljivo je, da prevladujejo pri športni vzgoji vse bolj elementi zdravstvene orientacije; športni režim življenja je dejansko že sinonim za zdrav režim življenja.
Ko poslušamo gerontologe, ki svarijo pred »afiziološkim načinom življenja«, pred potrošnjo škodljvih poživil, med katerimi imajo prvo mesto alkohol, nikotin in kofein, ali ko pišejo o škodi zaradi izgubljene zveze s prirodo, imamo občutek, da smo našli skupen jezik. Danes vemo, da je neaktivnost afiziološki pojav, ki pospešuje staranje, pešanje in hiranje. Za pešanje, kolikor je posledica neaktivnosti, uporablja bolgarski fiziolog D. Mateev medicinski termin »involutio et atrophia
ex inactivitate« (nazadovanje in hujšanje zaradi neaktivnosti). Tisti ljudje, ki so dočakali visoko starost, pa povedo isto lepo preprosto: »Vsak dan se je treba razgibati, potem ni težko dočakati visoke starosti.«
Seveda ne gre samo za dolgo življenje. To nam je v našem stoletju skorajda podarjeno. Naj spomnimo na to, da je zna-
šala povprečna starost v srednjem veku samo 35 let, danes pa znaša že skoraj 69 let! Kakor piše akademik Franjo Kogoj, bi bilo mogoče pod optimalnimi socialnimi pogoji in z načinom življenja, ki je prilagojeno sposobnostim človeškega organizma (seveda, če bi izključili tudi vse škodljive vplive) spričo današnje ravni znanosti »podaljšati življenje za najmanj 1 do 2 decenija. Tako stoletniki ne bi bili več izjeme, pač pa pravilo«. Končni cilj medicine in športne vzgoje v tem smislu pa ni vispka starost, temveč aktvno življenje do konca.
D. U.
Kar je preveč, je res preveč
Zvezni odbojkarji bodo opravili prvenstvo od 18. t. m. do 9. julija
Letošnja prvenstvena sezona malih športnih iger se je začela zgodaj, če upoštevamo, da v Jugoslaviji še vedno za taka tekmovanja ni na voljo dovolj primernih dvoran. Za košarkarji se bodo že v soboto pognali v boj za zvezne točke odbojkarji, teden dni za njimi pa bodo s tar tali v drugi del državnega prvenstva tudi rokometaši. Spored zvezne odbojkarske lige je letos izredno strnjen. Od 18. t. m. pa do 9. julija bodo morali odbojkarji odigrati v 22. kolih 132 tekem.
Pri sestavljanju sporeda ZOL je tekmovalna komisija osrednje zveze upoštevala predvsem mednarodne obveznosti moške reprezentance. Izbrana ekipa bo predvido^ ma nastopila na turnirju v Varšavi (aprila), majskem turnirju v Subotici, turnirju v Sofiji (julija), pred tem pa bodo reprezentanti morali preživeti na Peliste-ru 20 dni, se udeležiti mediteranskih iger v Tunisu in turnirju v Cluju (septembra) in naposled konec meseca oktobra nastopiti še na evropskem prvenstvu v Carigradu. Voditelji jugoslovanske odbojke so za priprave za te nastope planirali 69 vadbenih dni, tekmovanja sama, brez potovanj, pa bodo trajala 50 dni. Tako bodo morali reprezentanti samo za treninge in nastope reprezentance žrtvovati letos 119 dni, vsaj dva nova izgubljena tedna pa lahko še prištejemo na račun potovanj.
Spored državnega prvenstva je prenaporen in tudi času neprimeren. Tekme prvega dela ZOL bodo na sporedu 18., 19. in 25. marca,	1.,	5., 8., 9.	in 30.	aprila ter
2.,	7.,	9. in 14.	maja,	drugi del
pa	bo	končan 9.	julija!	To prak-
tično pomeni, da zvezni odbojkarji v naslednjih 4 mesecih no bodo delali drugega pot tekmovali.
Tako tekmovanje pa bo nevzdržno tudi za klube. Odbojkarske prireditve so že tako bile slabo obiskane, zdaj pa bo z gledalci Se	slabše. Prve	tekme	bodo v
dvoranah (tam kjer jih imajo), v katerih praviloma ni prostora
Utrinki
KRI ZA TRENERJA — Plavalci kluba Goč iz Vmjačke banje so se takoj, ko so zvedeli, da se je njihov trener Bora Bajič hudo poškodoval v prometni nesreči pri Sremski Mitroviči, podali s kombijem v bolnišnico v to mesto, kjer so ponudili svojo kri. Zares humana poteza in dokaz športne solidarnosti.
SIMMENTHAL PELJE NAVIJAČE V MADRID. Branilec pokala evropskih prvakov v košarki Sim-menthal iz Milana bo imel v Madridu na finalnem turnirju tudi pomoč svojih navijačev. Milančani namreč organizirajo, podobno kot je doslej tudi ljubljanska Olimpija, s posebnim letalom izlet za svoje prijatelje. Cena izleta — 85.000 lir.
NE POJDE V TUJINO — Rudolf Belin, nogometaš zagrebškega Dinama je te dni odslužil vojaški rok. Njegov prvi obisk je namenil svojemu klubu, s katerim ga veže štiriletna pogodba Še do junija. In kaj potem? Belin je prej večkrat izjavil, da namerava v tujino. Zdaj je izjavil: »Tujina me ne mika več, pri »pla-vih« bom do izteka pogodbe in morda tudi še naprej.«
za občinstvo. Pozneje, ko bodo igre že zunaj, pa zaradi zgoščenega sporeda tudi ne bo obiskovalcev. Vprašanje je, koliko klubov bo finančno vzdržalo tak tempo. Sodba dobrih poznavalcev odbojkarskega športa v Jugoslaviji je, da bodo skoraj gotovo nekatere ekipe končale letošnje prvenstvo predčasno.
Medtem ko so pri sestavljanju mednarodnega koledarja mislili prav na vsako podrobnost, pa so njegovi sestavljale! državno prvenstvo zanemarili. Tako delovanje bo vsekakor terjalo tudi svoje žrtve. Kvaliteta jugoslovanske odbojke bo nazadovala, vprašanje pa je tudi, koliko se bo kandidatov za državno reprezentanco odzvalo pozivom zveznega kapetana.	M.	D.
Boljši obeti za NK Mejnik
Nogometni ligaš slovenske conske lige (vzh. skupina) se marljivo pripravlja za pomladansko prvenstveno sezono, ki se začenja 28. t. m. Strokovno vodstvo ima na voljo širši izbor igralcev, saj so se med drugim nekateri vrnili iz JLA, nekaj pa je tudi novincev in bivših igralcev, ki so se vrnili iz tujine. V klubu sta zdaj red in disciplina, zato si obetajo spomladi več uspehov.
Edini problem za zdaj je igrišče, ki bo usposobljeno šele v III. kolu prvenstvenega tekmovanja. To bo za Mejnik prav gotovo velika prednost, saj je leto dni igral na tujih terenih.
P. ZAGORSEK
2ALEC — Nogometaši iz 2alca so med tednom odigrali dve prijateljski tekmi: s Šoštanjem so zmagali s 3:1, z Velenjem pa igrali 3:3.	T.	T.
BRASLOVČE — Mladinci namiznoteniške sekcije Partizana iz Polzele so premagali Braslovčane 5:3, pionirje pa s 5:1.	T.	T.
Belo in črno z Dunaja
Še zadnji pripis k dogodkom na SP v umetnostnem drsanju 1967
S svetovnim prvenstvom v umetnostnem drsanju se je končala letošnja tekmovalna sezona v drsanju, ki je dosegla višek v avstrijskem glavnem mestu. Brez pretiravanja lahko rečemo, da smo na organizacijo evropskega prvenstva štiri tedne prej v Ljubljani lahko ponosni, kajti Dunaj, mesto drsalne tradicije, ki je letos praznovalo stoletnico drsalnega kluba Wiener Eislauf Verein, se ni pokazal v najboljši luči. Organizacija tekmovanja samega je bila slaba in nemalo je bilo tekmovalcev, strokovnjakov in novinarjev, ki so se zaman ozirali za ljubljansko prisrčnostjo, urejenostjo in natančnostjo. Čeprav je sredi Dunaja velikanska dvorana z odlično ledeno ploskvijo — Stadhalle, je večina tekmovanja potekala na odprtem drsališču sredi skoraj sto let starih tribun, z največ 4000 gledalci.
Uradni razlog za izbiro odprtega drsališča je bil, da prav to In ne ono v dvorani praznuje stoletnico obstoja, za vogali pa je bilo slišati o tem, da je posredi še finančno vprašanje in pa razprtije, ki so med obema dunajskima drsalnima kluboma. Tako so bili drsalci na ledu večkrat bolj mokri kot suhi, saj vreme organizatorjem ni bilo naklonjeno. Razen tega je bil v času treninga led zaradi sonca izredno mehak, zvečer pa v času tekmovanja, ko je postalo bolj hladno, pa je bil trd in nemalokrat pokrit z nekaj centrimetri vode. Razen tega je tonski center sprejemal glasbo samo na ploščah in ne na trakovih, kot da magnetofonov sploh ne bi poznali. Maloštevilne garderobe so bile prenapolnjene s tekmovalci, prav tako pa tudi tiskovno središče, ki je bilo v eni sami večji sobi. Potihoma so se pritoževali prav vsi, kaže pa vendar, da si mesto s takšno drsalno tradicijo lahko privošči tudi kaj takega . . .
Vsi prvaki obranili naslove
Tekmovalci sami pa so navzlic tem razmeram pokazali vse, kar znajo. Vsi lanskoletni zmagovalci so bili tudi letos najboljši. Strokovnjaki pa so mnenja, da Je kvaliteta nekoliko padla. Prvaki pred tekmeci nimajo več tolikšnega naskoka kot nekoč. Tako sta Belo-usova in Protopopov s sicer najbolj elegantno izvedbo, a znova z nekaj spodrsljaji ne preveč suvereno zmagala pred svojimi tekmeci, ki so v športnem delu že nekoliko boljši. Ko ju jo njun
dolgoletni tekmec Hans Jiirgen Baumler, ki je vsak večer prisostvoval tekmovanju, gledal na prvenstvu, je izjavil novinarjem: »Sta najboljša, vendar ,pocukra-na'.« Ljudmila in Oleg pa se za take izjave ne menita, nastopila bosta v Grenoblu in prepričana sta, da bosta še nekaj let najboljša. Njuna na j več j a tekmeca svetlolasa Tatjana 2uk in Aleksander Gorelik sta vse prvenstvo spremljala s tribune, pri čemer je sovjetsko vodstvo izjavljalo, da Tatjana zaradi hudega pretresa možganov še ne more drsati.
Gabriele Seyfert tokrat ni bila tako brezhibna kot so mnogi pričakovali. Na konferenci z novinarji pa je izjavila, da bo v Grenoblu zmagala. Ko sem to izjavo posredovala mirni črnolasi Peggy Fleming, lanski in letošnji prvakinji, ki želi postati učiteljica, je ta najprej pogledala svojega trenerja Italijana Carla Fassija, nato pa odgovorila: »Mislim, da bom zmagala jaz.« Z Hano Maškovo in komaj 13-letno Američanko Sue Lynn, ki na tekmovanju sicer ni nastopila, na eksihibiciji pa je pokazala celo težji program kot so ga imeli moški, pa kot kaže, ne računa nobena.
Največji del tekmovanja Je bil ogorčen dvoboj moških za prvo mesto med obema Dunajčanoma, svetlolasim in nekoliko preveč samozavestnim Schwarzom in mirnejšim Danzerjem. Čeprav mu je Schwarz včasih prav hudobno nagajal, sta bila v javnosti vedno skupaj. Prav zanimivo Je bilo gledati vplivne zastopnike ameriške profesionalne revije,	so po
obveznih likih oblegali Schwar-za, po končanem tekmovanju pa ■o svojo ljubeznivost preusmerili
na Danzerja. Vendar se niti eden niti drugi kljub visokim ponudbam ni odločil za prestop v profesionalni tabor. Oba bosta nastopala še prihodnje leto na EP v Genovi, na olimpijskih igrah v Grenoblu in na SP v Ženevi.
Jugoslovani zadovoljili
Nastop jugoslovanskih tekmovalcev je bil presenetljivo uspešen. To velja za obvezno in prosto drsanje para Dolenc-Sketa in za obvezne like Derendove. Pogumno so vzdržali ledeno živčno vojno, kot je prvenstvo označil dolgoletni prvak in sedanji lastnik ene izmed ameriških televizijskih družb Dick But ton, in nekoliko prekrižali račune nekaterim nastopajočim. Anči in Mitja sta bila tokrat še boljša kot v Ljubljani, saj sta premagala kanadska in češkoslovaška državna prvaka. In kaj menijo o tem velikem nastopu sami in trener Peter Brleč:
Katjuša Derenda:	»S prostim
programom nisem zadovoljna, ker ga nisem izvedla tako kot ga znam. V obveznih likih pa sem bila boljša kot v Ljubljani. Skoda, da na tem tekmovanju ni bilo Nizozemske Jette in Romunke Mois. Mislim pa, da je že uspeh, da sem bila po obveznih likih takoj za sovjetsko tekmovalko Sče-glovo.«
Anči in Mitja:	»Z rezulattom
sva zelo zadovoljna, prav tako pa tudi z obveznim programom. S prostim pa ne, ker sva izpustila težak element, ki sva ga vadila ves čas od EP. Razen tega sva bila počasna.«
Peter Brleč:	»Po dolgih letih
premora smo prvič sodelovali na SP in prišli na Dunaj brez vsakršnih možnosti za višjo uvrstitev. Po prijavah smo videli, da ne sodelujejo tisti, ki so bili tekmeci naših v Ljubljani. Torej smo z izkupičkom lahko zadovoljni. De-rendova je od EP v obveznih likih očitno napredovala, žal pa Jo je poškodba na nogi ovirala pri Izvajanju prostega programa. Do-lenc-šketa sta se presenetljivo dobro uvrstila. Mogoče bi se lahko še bolje, če bi bila psihično bolj pripravljena za tak velik nastop. To pa je odvisno od bolj česte udeležbe na takih tekmovanjih. Upam, da bomo prihodnjo sezono omogočili našim drsalcem res tak trening, kot ga potrebujejo. Seveda pa bi se morali tekmovalci začeti pripravljati na drsalkah že prej, ne pa šele takrat, ko so vsepovsod že začenjajo mednarodna tekmovanja.«
TJAŠA ANDREE
Osmerica dohiteva zamujeno
Vzlic zastoju imajo Rogovi kolesarji že 16 000 kilometrov treninga
etetl ačitniški dom naše znane tovarne koles Roe ter mladi obetajoči voaači, lanski konca prinrav pa bo imeli
Prijeten počitniški dom naše znane tovarne koles Rog je spet sprejel pod streho, kakor vsako leto' ob tem času, kolesarje, ki se tamkaj pod vodstvom trenerja Zvoneta Zanoškarja pripravljajo že od srede januarja dalje. Ta vest je prav gotovo razveseljiva in spodbudna za naš kolesarski šport, saj je znano, da je bil nad nadaljnjim delovanjem tega kolesarskega 'kolektiva v Ljubljani nekaj časa velik vprašaj.
jim kdorkoli vsiljeval tujo rekla mo. Kolesarji so namreč odvisni samo od - tovarne, ki jih tudi fi nančno edina vzdržuje! Razen tega je bilo rečeno, da so nastopi Ro govih vozačev za tovarno pomemb ni predvsem na domačih dirkah Ce pa bo .kdorkoli od njih uvrščen v reprezentanco, pa zahtevajo, da mora kolesarska zveza Jugoslavije za priprave in tekmovanje vendarle prispevati del sredstev.
Enomesečna negotovost in prekinitev vadbe sta nedvomno slabo vplivali na prizadevne funkcionar je, zlasti pa na tekmovalce same, ki niso vedeli ne kod ne kam Naposled so o tem problemu raz pravi j ali samoupravni organi tovarne in prišli do ponovnega spoznanja, da je kolesarski klub tovarni potreben in se zato odločili, da ga bodo podpirali še naprej Poudarili pa so, da bo treba interesente kluba v odnosu do osrednje zveze v Beogradu upoštevati vse drugače kakor doslej. Nihče nima nič proti temu, so dejali, da Rogovi vozači nastopajo za reprezentanco, vendar samo po vnaprej pripravljenem sporedu in s pogojem, da bodo zlasti na pomembnejših dirkah in ob vidnih uvrstitvah, propagirali predvsem Rogove proizvode, ne pa da bi
V Savudriji - že izurjeni
Ne glede na vse te nevšečnosti in zastoj osmerica najboljših Rogovih kolesarjev že mesec dni pridno trenira, "nabira vzdržljivost in kilometre obenem:	Škerlj,
Hvastja (Rudi Valenčič je na skupnih pripravah v Opatiji)
Harmonija - ključ do uspehov
Zmagovalci Travnika plezajo skupaj že sedem let
LJUBLJANA, 15. marca. — Skupina alpinistov iz NDR, ki je prejšnji teden prvikrat preplezala Aschenbrennerjevo smer v zimski steni Travnika, se je sinoči sestala s slovenskimi alpinisti, obenem pa so nemški alpinisti odgovarjali na vprašanja novinarjev in pokazali vrsto diapozitivov z njihovih zanimivih plezalnih smeri v Elbasandstein Gebir-ge in njihove odprave v mongolske gore. Z zanimanjem so nemški alpinisti spremljali predvajanje diapozitivov člana naše odprave Toneta škarje na Kangbačen.
Vodja alpinistov NDR, ki so plezali pri nas, Karl Da-vveritz, je poudaril, da je zimski vzpon v sevami steni Travnika njihov največji u-speh. Njihovo odpravo je še posebej navdušilo, da so bili ves čas plezanja deležni velikega zanimanja in želje slovenskih alpinistov, da bi
vzpon uspel u
Nemški alpinisti so med drugim povedali tudi odkod njihovi uspehi. Doma res nimajo visokih .gora, zato so močno navezani na tujino, toda tudi njihovi domači peščenjaki, za katere je potrebna posebna tehnika, mnogo pomenijo v pripravah.
V NDR je sedaj 25.000 planincev, od tega kar '5000 alpinistov, takih, ki so sposobni ekstremnih vzponov pa je približno 10. Skupina 8 alpinistov, ki je prišla v Julijske Alpe predstavlja vrh. Skupaj plezajo že od 1960. leta; poleti na domačih peščenjakih, vsako leto pa tudi v Visokih Tatrah in drugje v tujih gorah. Poglavitna odlika te skupine je izredno ujemanje vseh članov, kar se je pokazalo tudi v steni Travnika. Prav to harmonijo imajo nemški alpinisti za ključ vseh uspehov.	J-	D.
ter mladi obetajoči voaači, lanski petkratni državni prvak Stane Božičnik, Jože Valenčič, Plestenjak, Pet e lin kar, Tine Božičnik in Kunaver, ki se je pravkar vrnil iz JLA, medtem ko je Ukmar zaradi poklicnih dolžnosti obesil kodo na k\in. Trener Zanoškar se zaveda zahtevne naloge, nič manj pa tudi dejstva, da letos morda s to izredno pomlajeno ekipo ne bo žel vidnejših uspehov. Zato pa je tembolj ponosen, da je okrog sebe zbral nadarjene kolesarje, katerih povprečna starost je 17 let, med-i tem ko ima v Ljubljani še vrsto drugih, prav tako mladih kolesar jev, ki pa bodo morali šele z delom vzbuditi večjo pozornost funkcionarjev. V Savudriji je torej pravzaprav že selekcija tekmovalcev, ki se v tej enomesečni šoli ob morju pod njegovim vodstvom učijo tehnike in taktike vožnje. Kratka prekinitev dela z njimi bržčas ne bo bistveno vplivala na njihovo kvaliteto in dosežke, saj so bili vsi ti deležni redne zimske vadbe že od prvega novembra da Ije in imajo torej solidno osnovo Veteran Škerlj bi moral biti prav zaprav v Opatiji, vendar je odpovedal udeležbo na dirki Praga-Berlin—Varšava, preprosto zategadelj, ker je ta prireditev zanj prenaporna. Njegova želja je, da bi se . čimbolj uveljavil na letošnji dirki »Po Jugoslaviji« in na mednarodni dirki »Okrog Lazia«, kjer je bil lani v končni razvrstitvi drugi. Od mladih tekmovalcev ka že največ Stane Božičnik, ki je zelo discipliniran in prizadeven. V teh njegovih odlikah in vrlinah se zrcali tudi hvaležnost do podjetja SAP, Iti mu je radevolje omogočilo skupne priprave s tem, da mu je odobrilo za letošnje leto en mesec plačanega in en mesec brezplačnega dopusta.
Ta Rogova četica, ki ima odlične možnosti za delo je v 25 dneh prekolesarila že okrog 2000 km, do
Po domačih
PRIJATELJSKI NOGOMET
Mura : Aluminij 4:1
M. SOBOTA, 15. marca. V prijateljski nogometni tekmi je republiški ligaš Mura premagal dru-goligaša Aluminij 4:1 (2:1). Strelci: Maučec 2 ter Kukanja in Horvat II za domače, za goste pa SoVrovič (llm). Pred nekaj sto gledalci je sodil Kološa (M. S.).
Mura je presenetila z dobro igro. Aluminij je bil tehnično boljše moštvo, Mura pa je igrala preprosto in borbeno. Najboljši na igrišču je domači vratar Pihler.	F.	M.
Železničar
2:0
Kiadivar
MARIBOR, 15. marca. V tekmi za trening je enajsterica Železničarja premagala Kladivarja 2:0 (2:0). Strelca Munda v 25. in Rupnik v 41. min. Pred 100 gledalci je sodil Vodnik (Mrb). Igra je bila povprečna.
Ljubljana : Celje 1:1
LJUBLJANA, 15. marca — Prijateljsko nogometno srečanje med enajstericama Ljubljane in Celja se je končalo neodločeno 1:1 (0:1). Strelca: Reberšak I. v 20. min. (11-m) za Celje in Celavič v 85. minuti za Ljubljano. Sodil je Lukežič iz Ljubljane.
Tekma ni navdušila maloštevilnih gledalcev, saj nihče ni pokazal kdo ve kaj. Vsem se pozna, da se sezona še ni pričela, kljub temu pa ni bilo pričakovati, da bosta moštvi igrali tako slabo. Predvsem sta bila slaba napada tako, da vratarja skoraj nista imela dela.
Partizan - Mislinje ni majhno društvo
TVD »Partizan« Mislinje ni več majhno društvo, ki bi bilo malo poznano pri ljudeh, ki se ukvarjajo s športom. Pred devetimi leti, ko so ustanovili društvo, niso niti vedeli, kakšne možnosti in pogoje imajo za razvoj športa. S predsednikom dr. Stoparkom na čelu in marljivimi člani društva jim je uspelo v teh letih zgraditi stadion in 65 m skakalnico, na katero je ta kraj zelo ponosen. S tem, ko so zgradili te športne objekte so si pridobili tudi ugled v turizmu — posebno zimskem. Tja prihajajo 2e turistični smučarji iz bližnje in daljne okolice. V perspektivi imajo še vlečnico. Ko se danes dela na tem, da bi zgradili na Ribniškem poli or ju velik zimskošportni center, ki bi bil mednarodnega značaja, se tudi Mislinjčani resno pripravljajo na to. želeli bi dokazati svetu, da je tudi mali kraj sposoben prispevati velik del za razvoj turizma.
V teh nekaj letih so v društvu vzgojili že deber kader, ki obeta, da se plasira v razred vidnejših športnikov. Od pionirjev, ki so še prejšnje leto trenirali na 18 m skakalnici, so se v tej sezoni že mnogi spuščali po hrbtu velikan ke. Tudi alpski smučarji ne za ostajajo za njimi. Letos, ko bodo imeli Mislinjčani vlečnico, in ko bodo imeli trenerje, so prepriča ni, da bo njihov uspeh še večji. Čeravno se Mislinja ukvarja pre težno z zimskim športom, so kljub temu odbojkarji toliko napredovali, da so prišli v II. slovensko ligo. Prihodnje leto, ko bo društvo »Partizan« Mislinje imelo 10 jubilej, smo prepričani, da bodo že imeli to, kar imajo zdaj v programu.
To so nekatere ugotovitve, mi sli in načrti, o katerih so spre govorili na občnem zboru društva R. KLEMENC
Vesti iz Pomurja
SKS Rakičan 62:88. V vodstvu je ESS z 18 točkami pred SKS Rakičan 16, Enotnostjo II. in Enotnostjo I. po 8, SIC 4 ter Svitom brez točke.
Rezultati predzadnjega kola zimske košarkarske lige za ženske: Enotnost II : ESS 20:29, Polet : Svit 17:20 in Enotnost I : SKS Rakičan 72:22. V vodstvu je Enotnost I z 18 točkami pred. ESS, ki ima 14 točk. 10 točk ima Enotnost II, 6 točk Svit itd. F. M.
Kratke iz Ptuja
Na občinskem šahovskem prvenstvu je bilo doslej odigranih 7 kol. Vodi Podkrajšek s 6 točkami, za njim pa so Malošič, Boli uk, Rudolf, Majcenovič, Škarja s 5 točkami itd. Vsega sodeluje 24 šahistov. Na občinskem šahovskem prvenstvu osemletk je sodelovalo 10 ekip, med njimi samo ena ekipa pionirk. Med mlajšimi pionirji je osvojila prvo mesto šola »T. Žnidaršiča« z 8 točk, pred Kidričevim 8, F. Osojnikom 5 itd. Med starejšimi pionirji pa je bila najboljša osnovna šola F. Osojnik s 17 točkami pred Kidričevim 15 točk itd.
Letos je prvič zimsko občinsko prvenstvo v košarki, sodeluje 6 ekip, odigrana pa so bila 3 kola. V vodstvu je Drava s 6 točkami pred ESS, Rogoznico po 4 točke, Bregom 2 točki itd.
ZUPANC
RAVNE — Na šahovskem brzo-. tumiju Fužinarja je zmagal Klemenčič pred Mantlerjem, Rističem itd. Na brzotumtrju najboljših koroških šahistov pa je bil najboljši Jeromelj pred Klemenčičem.	!•	”•
JESENICE — V nedeljo bo smučarski klub Rateče-Plahica priredil tradicionalno tekmovanje za memorial Janeza Janše v smučarskih tekih. Člani, starejši in mlajši mladinci se bodo pomerili v dolini Tamarja. Organizatorji so na tekmovanje povabili tudi snu-čarje iz Italije, SVice in Avstrije.	p-	K-
MARIBOR — V drugem kolu četrte skupine mariborske strelske lige sta se v Hotinji vasi pomerili strelski družini F. lešnik — Vuk in Dobrovci. Zmagala je domača ekipa s 1171:1663 krogi. Najboljši je bil-Potrč s 235 krogi.
MARIBOR —. Mariborski namiz-nnotenjški delavci so prejeli ponudbo, da bi organizirali turnir deseterice najboljših slovenskih pionirjev, ki bi bil 8. aprila. V Mariboru so v glavnem pripravljeni sprejeti to prireditev. Tekme pa bi v tem primeru potekale v dvorani Konstruktorja.
Z. V.
REKA — Na zimskem turnirju v vaterpolu sodeluje 10 klubov v dveh skupinah. V I. kolu je Medvešček premagal Partizana 5:1, Mornar pa C. zvezdo 5:1.
konca priprav pa bo imela v nogah 3000 km, kar je potrebno za prve nastope. Njen vsakdanji teren asfaltirane ceste proti Poreču, Kopru, črnemu Kalu, ravninska cesta okrog Umaga pa je nadvse primerna za pridobivanje na hitrosti.
Dogovori ne veljajo
Med kratkim počitkom, sredi intenzivnega treninga, ko so si fantje brisali znoj z zagorelih obrazov, je trener Zanoškar speljal zanimiv razgovor nekoliko drugam, k problemom, ki ga žulijo že nekaj časa. Kratko in malo ne more razumeti, da dogovori na najvišji ravni ne držijo in da jih nekateri tako radi kršijo.
»Na seji tehnične komisije pri KZJ lani v Beogradu je bilo namreč sklenjeno, da skupnih priprav reprezentance ne bo več, pač pa bo vse težišče za posameme rmjdnarodne in domače prireditve v klubih samih. Res ne vem, zakaj se je KZJ odločila pred dirko miru za skupne priprave reprezentance v Opatiji, namesto, da bi I sredstva razdelila po prizadetih klubih. To je do slednjih 'vendar skrajno čuden odnos, če upoštevam, da bodo drugi naši reprezen-
tanti, ki ta čas niso v Opatiji, na-
i stopili na drugih dirkah. Nera-j zumljivo je tudi, da je reprezen-I tanca za dirko »Okrog Bordeauxa« j že odrejena, pa čeprav je bilo rečeno, da bodo kadidate izbrali ' šele po izbirni dirki v Pulju. Vsi ti samovoljni posegi nedvomno mečejo na naš kolesarski klub slabo luč. V težnji za skupnimi cilji na zvezni ravni bo treba to, že precej udomačeno prakso, resnično docela opustiti, sicer bomo morali znova in znova ugotavljati, da pravega napredka ni«, je dejal ob slovesu Rogov in zvezni trener Zvone Zanoškar
ST LIPAR
BOGATE IZKUŠNJE — Mladi Rogovi Kolesarji se bodo lahko v navzočnosti veteranov Škerlja (na sliki) in Rudija Valenčiča marsikaj naučili in se kalili obenem.
CARACAS — V II. kolu med-narodnega teniškega turnirja je Jugoslovan Franulovič premagal Belgijca Gtenckela 6:3, 6:3.
Smuk bo neokrnjen
Za Zelenico so’ se prijavili tudi Italijani
TR2IC, 15. marca. Za letošnje največje mladinsko tekmovanje v alpskih disciplinah v Evropi se je danes prijavila tudi italijanska reprezentanca, v kateri je šest tekmovalcev in štiri tekmovalke.
Za Italijo bo starta! na Zelenici tudi letošnji mladinski italijanski držaivni prvak v smuku Stefano Anzi, ki je letos zmagal na mladinskem tekmovanju v Steinachu, kjer so sodelovali tudi jugoslovanski mladinci. V italijanski ekipi mladincev so še Carlo Demetz, Gustavo Thoni, Eber-hard Schmalzl; Ilonio Pegu-rari in Enrico Demetz, vsi ki so zasedli najvidnejša mesta na nedavnem italijanskem mladinskem državnem prvenstvu. Med dekleti je najbolj znana Daniela Giulito, že večkrat članica italijanske državne reprezentance na velikih mednarodnih tekmah.
Vreme na Zelenici je lepo.
IVER DNEVA
Ulice športnikov
Ulice nove pariške četrti Marignane imajo nazive po slavnih športnikih. Videz je, da ta primer v Franciji ne bo osamljen. Ob nedavni kolesarski dirki Pariš — Nica so v mestecu Bouches—du—Rhone imenovali eno izmed glavnih ulic po slovitem kolesarju Jacquesu Anquetilu. Ob velikem slavju pa je odprl novo ulico sam Anquetil.
Lep je takšen odnos javnosti do zaslužnih športnikov, ki hkrati poudarja tudi pomen športa in telesne kulture nasploh.
Močan veter v zadnjih dneh je bil kot naročen, sa»j je nanesel sneg na mesta, ki so bila že kopna. Progo za smuk so tako lahko speljali po običajni trasi z jugoslovansko-
avstrijske meje. Progo vsak dan pripravlja okoli 80 ljudi, ki jih vodijo znani tržiški smučarski delavci.	J.	D.
Turni smuk s Komne na Krn
Komisija za alpinizem SZS bo priredila v soboto in nedeljo turni smuk s Komne na Bogatinsko sedlo, odtod pa na Km in nazaj. Ta smuk sodi med naj lepše, saj vodi po čudovitem svetu okoli Krna in Krnskega jezera, ki je v tem času seveda skrito pod debelo snežno odejo.
Smuk bo vodil France Zupan, za varnost pa bosta skrbela dva gorska reševalca. Prijave sprejema Kompas, cena prevoza do Savice in nazaj pa je 550 Sdin. Za turni smuk Je potrebna običajna smučarska oprema in nahrbtnik za malico, sončna očala, krema in seveda dobra volja.
Prve tekme učiteljev smučanja
ZUS (Zbor učiteljev smučanja Slovenije) je razpisal za svoje aktivne člane — učitelje smučanja prvo tekmovanje v ocenjevanju sloga. Tekmovanje bo na Zelenici 26. t. m. ob 11. url, medtem ko prijave sprejema organizator do 10. ure v planinskem domu pri zgornji postaji sedežnice, kjer bo tudi žrebanje startnih številk.
Tekmovalna proga bo razdeljena na štiri skupine vratič, ki jih bodo morali učitelji smučanja presmučati v šolskih likih — hitro vijuganje, hitro vijuganje med pluženjem, plužna kristijanija, šolska paralelna kristijanija. Sodniki bodo ocenjevali pri vsaki skupini vratič izvedbo lika in povezavo posameznih likov med seboj, medtem ko časa ne bodo merili. Prvoplasiranim bodo podeljene nagrade* in priznanja. Zaradi prvega tovrstnega tekmovanja pri nas organizator pričakuje da bo udeležba velika.
Pričel se je spomladanski de; prvenstva v pomurski rokometni ligi za moške. Tokrat se odigra vajo zaostale tekme jesenskega de la tekmovanja, ki so bile zaradi slabega vremena pretočene. Dose ženi rezultati: Radenci : Lendavi 20:16, Sobota n. : Enotnost 5:0 in Krog II : Mladinec 17:13. Na tabeli vodi Radgona a 10 točkami pred Rakičanom 9, Lendavo, Ra denci in Mladincem po 6 točk itd.
V 9. kolu zimske košarkarske lige za moške so bili tile rezultati: SIC : Svit 77:36, Ekutoostl 37:80 fln “	'	“
GAJBICE ZA SADJE IN ZELENJAVO IZ PLASTIČNE MASE
Novost tovarne
JO/t KERENČIČ
OR MOŽ
»PLUTAL«
industrija plutovinastih izdelkov LJUBLJANA, CELOVŠKA CESTA 32
vabi sposobne in vestne delavce, ki bi želeli sodelovati kot:
ING. TEHNOLOG - vodja kontrole
pogoj: visoka strokovna izobrazba tehnološke ali kemijske stroke
REFERENT za prodajo
pogoj: ekonomska srednja šola, lahko začet nik.
Osebni dohodki po pravilniku.
Ponudbe sprejema Kadrovska služba podjetja. 2013
Upravni odbor
ŠTUDENTSKEGA SERVISA
razpisuje naslednji prosti delovni mesti: RAČUNOVODJE SERVISA
poleg splošnih pogojev še naslednji pogoji:
— višja ali visokošolska izobrazba ekonomske smer in 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu v ra čunovodstvu
— odslužen vojaški rok
— dvomesečno poizkusno delo
KOMERCIALNEGA REFERENTA
poleg splošnih pogojev še naslednji pogoji:
— višja ali visokošolska izobrazba
— odslužen vojaški rok
— dvomesečno poizkusno delo
Kandidati naj vloge z vsemi potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev predložijo upravnemu odboru najkasneje do 23. 3. 1967 na naslov: UO ZSJ — Trg revolucije 1.	2007
IIIIUUIHHIM«IIIIIIHUIUIIIIIIHIIIIIUlHIIIIIIUHlllllllliHIIIHIIIIUIin!HUiHIIIHIiaHHII!li!HlllllllllllllliHIIIIIIUIIillllllHHIIIIIHMIIIllUllllllllij|IIIIIIIIIIIIHI Upravni odbor podjetja
STROJNA TOVARNA TRBOVLJE
VODENSKA CESTA 49
razpisuje zaradi ustanovitve novega delovnega mesta prosto delovno mesto
OBRATOVODJE
obrata za izdelavo jamskega oporja in kovačnica
POGOJI: poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati tudi naslednje: da ima dokončano višjo tehniško šolo ali srednjo tehniško šolo strojne stro ke, da ima najmanj 8 let delovnih izkušenj pri delu v proizvodnji in da dokaže na podlagi dokazil o dosedanjem delu sposobnost vodenja orgailizacije dela ter komunikacij z ljudmi.
Pod istimi pogoji delovne prakse se na razpis lahko prijavi tudi delavec, ki ima opravljen izpit za VKV delavca strojne stroke.
Ponudbe sprejema kadrovski sektor SIT 15 dni od dneva objave razpisa. Stanovanje ni na razpolago. Izbor kandidatov bo v skladu s pravilnikom o MDR v SUT. Kandidate bomo v osmih dneh po izidu izbora obvestili o odločitvi. Kandidati imajo pravico pregledati gradivo v zvezi z razpisom.	1999
lUiltllllllilllltllllllllilllllilillllll]||lllllllll!!lllllllillllll[ljililllllllllllHlllllllll!llllllllllf![llllllil!ll[llllllj[lllllllilllllllli!llllll!llllllllllllttt!lllllllllll!ll!lllllllllllll)1l!ll Razpisna komisija
REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA GOSPODARSTVO
LJUBLJANA, Gregorčičeva 25
razpisuje po določilih pravilnika o samouprav-Ijanju in delovnih razmerjih delavcev Republiškega sekretariata za gospodarstvo prosto delovno mesto
strokovnega svetovalca
za blagovni promet
Poleg splošnih pogojev po zakonu o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji mora biti kandidat diplomirani ekonomist ali diplomirani pravnik s 7-letno prakso. Prednost imajo kandidati z analitsko prakso na področju blagovnega prometa.
Stanovanje ni zagotovljeno.
)sebnd dohodek -po pravilniku.
Prijave, kolkovane z 0,50 Ndin, s kratkim življenjepisom, sprejema razpisna komisija do 31. marca 1967.
1997
SMUČIŠČA NA ZELENICI bodo v soboto in nedeljo prizorišče mednarodnega mladi nekega tekmovanja za alpaki pokal.
1.
Komisija za delovna razmerja
SGP »SLOVENIJA CESTE«
LJUBLJANA, TITOVA 38
razglaša prosta delovna mesta
DIPLOMIRANEGA
PRAVNIKA
za delo na delovni enoti direkcija
2. VODJE
ASFALTNE MEHANIZACIJE
za delo na delovni enoti Asfaltni obrati
Pogoji sa vstop na delo:
tč. 1.: predpisana šolska izobrazba s Metno prakso, znanje angleškega jezika, znanje zunanjetrgovinskega poslovanja, in da je vešč v komercialnem poslovanju,
tč. 2.: strojni tehnik z najmanj Metno prakso v operativi,
tč. 1. in 2.: mlajše moške osebe z odsluženim vojaškim rokom.
tandldatt za vstop v službo morajo izpolnjevati pogoje po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih. V službo sprejmemo za nedoločen čas, s posebnim pogojem poskusnega dela.
Razglas velja do zasedbe delovnih mest.
Pismene prijave z življenjepisom in navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov: Komisija za delovna razmerja SGP »Slovenija ceste« Ljubljana Titova 38.	gong
DELO ★ stran 9
FABRIKA GUMENIH TRANSPORTNIH TRAKA I KLINASTOG REMENJA SUVA REKA-KOSMET JUGOSLAVIJA
N
OBVEŠČA
VSE POSLOVNE PRIJATELJE IN ZAINTERESIRANE POTROŠNIKE TRANSPORTNIH TRAKOV IN KLINASTEGA JERMENJA, DA IMA KOT EDINA OZKO SPECIALIZIRANA TOVARNA V JUGOSLAVIJI V SVOJEM PROIZVODNEM PROGRAMU DVA IZDELKA, IN SICER:
ŠTEV.
1.
OZNAKA
SKICA PROFILOV
Va.
Vk.
KI
KI
La.
Ld.
IZDELAVA
Va,-r- MONOCORD IN MONOCORD SUPEP
Va2— CORD IN CORD SUPER
Va — variatorsko ki. jermenje izdelujemo -j izvedbi CORD ali MONOCORD z zobnik
Dimenzije ki. jermenja delamo po standardi tovarne »Balkan« ali po potrebi, načrtu k dogovoru.
Vk —
isto kot pri Va - brez zobnikov toda konkavna
Vkj-r- MONOCORD IN MONOCORD SUPEr
Vk.— CORD IN CORD SUPER
KI -r-
klasično ki. jermenje izdelujemo p«, standardu JUS G. E2.050 in po dogovori z naročnikom
Klj-r- MONOCORD IN MONOCORD SUPEF
KI,— CORD IN CORD SUPER
La —
ozkoprofilno ki. jermenje izdelujemo p standardu tovarne »Balkan« in po po trebi, načrtu in dogovoru
La,-r- MONOCORD IN MONOCORD SUPEF
Ld-r-
dvojno ki: jermenje izdelujemo po stai dardu tovarne »Balkan« in po potreb naročnika
Ldj-r- CORD IN CORD SUPER
1. TRANSPORTNE TRAKOVE
navadne za normalne pogoje dela — ognja - odporne za železarne in podobno — s sintetičnimi vložki — po specialnem naročilu kupca — rebraste — pogonsko ploščato jermenje vseh dimenzij.
2. KLINASTO JERMENJE
vseh dimenzij in profilov — specialno - po naročilu kupca in si prizadevamo izdelati vsa potrebne količine za domačo industrijo ter želimo zadovoljiti tudi z uvoženim klinastim jermenjem, ki ga doslej ni nihče izdeloval pri nas
Prosimo zainteresirane potrošnike, da se za podrobna pojasnila obrnejo na tovarno »BALKAN«, telefon 78-023 ali pa se zglase osebno.
Hkrati obveščamo cenjene potrošnike, da imajo na razpolago klinasta jermena tovarne »BALKAN« SUVA REKA - KOSMET vsa ugledna veletrgovska podjetja v Jugoslaviji, transportne trakove pa izdelujemo po naročilu, prav tako prek veletrgovskih podjetij ali neposredno 'prek tovarne po najugodnejših pogojih prodaje in najkrajših rokih dobave, fran-ko razkladalna postaja kupca. Kakovost naših izdelkov je zagotovljena, ker imamo najsodobnejšo opremo in visoko strokovni kader.
Vedno na razpolago za potrošnike s popolno zanesljivostjo za vašo nemoteno proizvodnjo pričakujemo z zanimanjem vaša cenjena naročila oziroma vaš obisk.
Gledališče
DRAMA
Četrtek, 16. marca, ob 19.30: — Ionesco: ŽEJA IN LAKOTA. — Vstopnice so tudi v prodaji. Abonma E in izven. Vstopnice so tudi v prodaji.
Ob 16. in 19.30: Remec: DELAVNICA OBLAKOV. Gostovanje na Jesenicah.
Petek, 17. marca, ob 15.30:	—
Ionesco: 2EJA IN LAKOTA. — Abonma Popoldanski in izven. Vstopnice so tudi v prodaji.
Ob 20. uri: Mrak: MARIJA TUDOR. Abonma Petek večerni in loven. Vstopnice so tudi v prodaji.
Sobota, 18. marca, ob 19.30: Pi-randello: KAJ JE RESNICA. — Abonma U in izven. Vstopnice so tudi v prodaji.
Ob 19.30: Bolt: ČLOVEK ZA VSE CASE. Gostovanje v Celju.
OPERA
Petek, 17. marca, ob 16.30: Rossini:	SEVILJSKI BRIVEC. —
Zaključena predstava za OS Simon Jenko Kranj. (Razprodano).
Sobota, 18. marca, ob 19.30: Bo-rodin: KNEZ IGOR. Izven abonmaja. Vstopnice so še na voljo.
Nedelja, 19. marca, ob 15. uri: — Slovenski baletni večer: M. Lipovšek: FESTIVAL, V. Ukmar: GODEC, Z. Ciglič:	OBREŽJE
PLESALK. Abonma nedeljski popoldanski in izven. Večje število vstopnic je v prodaji.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža Četrtek, 16. marca, ob 19.30: A. Camus:	NESPORAZUM. Abon-
ma Četrtek A in izven. (Vstopnice tudi v prodaji).
Petek, 17. marca, ob 19.30: 2. Petan: BESEDA NI KONJ. Abonma Mladinski II in izven. — (Vstopnice že razprodane).
Ob 20. uri: J. Cocteau: PISALNI STROJ. Gostovanje v Tržiču.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Ljubljana — Levstikov trg 2 Četrtek, 16. marca, ob 16. uri: O. Wilde — M. Mahnič: SREČNI PRINC — delno zaključena za osnovno šolo »V. Perka« Domžale. Vstopnice so tudi v prodaji.
Prodaja vstopnic za obe gledališči je vsak dan, razen nedelje in praznika, od 10. do 12. ure v upravi gledališča. Resljeva c. 36 in pol ure pred predstavo pri blagajni gledališča. Rezervacija vstopnic po tel. številki 312-020.
SLOV. LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Četrtek. 16. marca, ob 19. uri: 2arko Petan:	— BESEDA NI
KONJ. Gostovanje v Šoštanju.
®i3Sk® |,ionirski •jgfejon,
O
rrg VII. kongresa ZK 1.
ODDELEK ZA FILMSKO VZGOJO
ob 8, 15, in 17. uri: RAZTRESENI PROFESOR — za abonma »C« rumeni; ob 20. uri: VEČER AMERIŠKEGA KRATKEGA FILMA — za Klub ljubiteljev filma. Vse gornje predstave so v kinu Sava.
MLADINSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 16. marca, ob 16. uri: A. Dumas: TRIJE MUŠKETIRJI — za abonma »M«.
Koncert
V SOBOTO. IR. marca ob 20.30 bo v Veliki filharmonični dvorani javna oddaja POKA2I KAJ ZNAŠ. Zanimiv spored pesmi, opernih arij. popevk, recitacij, instrumentalnih skladb in domačih viž bodo izvajali nastopajoči iz raznih krajev Slovenije. Vstopnice so v prodaji pri dnevni blagajni Slovenske filharmonije vsak dan od 10. do 12.30, v petek in soboto tudi od 16. do 18 in pol ure pred oddajo.
RTV Ljubljana
SPORED ZA ČETRTEK
4.30—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 5.15 Svetujemo vam; 5.30 Dokler ne kupite časopisa; 6.15 Napotki za domače turiste; 6.25 Informativna oddaja 6.45 Danes za vas; 7.05 Telesna vzoja; ^.45 Naš današnji radijski in televizijski spored; 7.50 Oddaja za žene; 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev); 9.25 Dalmatinske narodne pesmi;
9.40	Pet minut za novo pesmico (ponovitev); 10.15 Pojo solisti mariborske opere; 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste;
11.15	Sprehod z orkestri Roberto Rossi, Norrie Paramour in Kurt Edelhagen; 12.10 Domači ansambli — domače viže; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Lojze Hrček: Še o selekciji vinske trte; 12.40 Na koncertnih instrumentih po sledovih narodnih napevov; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.05 Uverture in scherzi; 15.20 Zabavni in-teimezzo; 15.30 Melodije za klavir in godala; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05	Turistična oddaja; 18.00 Poročila — aktualnosti doma. in po svetu; 18.15 Giacomo Puccini: odlomki iz opere »Madame Butter-fly;« 18.45 Jezikovni pogovori;
FIGOVEC
pripravlja za vas
poceni in kvalitetna jedila
Pašta fižol na primorski način
Piščančev paprikaš na madžarski način
19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Ob-vestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.30 Večerni radijski dnevnik;
20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Od Ibsena do Ionesca — Ose ar Wilde; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 »Prišla bo pomlad« . . .; 23.05 Za ljubitelje ritma; 23.30—23.35 Zadnja poročila in konec oddaje.
TELEVIZIJA
9.40 TV V ŠOLI:	Lesno indu-
strijski kombinat, Književnost, Glasbeni instrumenti, Dioklecianova palača (Zagreb)
ponovitev ob 14.50
11.00 ANGLEŠČINA (Beograd)
11.30 GLASBENI POUK — ponovitev ob 16.40 (Beograd)
16.10 TV V ŠOLI:	Brez rumene majice in dodatek o proizvodnji žarnic (Ljubljana)
17.05	POROČILA (Ljubljana)
17.10 VIJAVAJA — RINGARAJA, oddaja za otroke (Ljubljana)
17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.15 ŠE EN KORAK — mladinska tribuna (Zagreb)
18.35 PO IZBIRI MARJANE RADE V — koncert (Zagreb)
19.00 DEŽURNA ULICA — humoristična oddaja (Beograd)
19.40	TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 AKTUALNI POGOVORI Študentje sarajevske univerze o odnosih med jugoslovanskimi narodi (Beograd)
21.10 Giuseppe Verdi: »MOC USODE« — opera v izvedbi teatra »GIAN CARLO« iz Neaplja (Ljubljana)
0.10 ZADNJA POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
do 21.00 tudi na kanalu 9
17.55 VČERAJ, DANES, JUTRI — (Zagreb)
18.15 SPORED JTV
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
21.00 SPORED ITAL. TV
mmmk
Predavanje
PRAVNA FAKULTETA v Ljubljani vabi na predavanje doc. dr. Aleksandra Radovana o temi: »Odgovornost delavcev v delovnem razmerju«. Predavanje bo danes 16. 3. točno ob 18. uri v zbornici Univerze v Ljubljani, Trg revolucije 11-1.	P
Kino
SPORED ZA ČETRTEK KINOTEKA, Miklošičeva c. 28:
Retrospektiva Dannyja Kaya — Ob 15, 17, 19 in 21. uri amer. barvni film NA RIVIERI. Režija: Walter Lang. Glav .vi. Danny Kaye, Gene Tiemey, Jean Mu-rat, Corine Calvet. — Predaja vstopnic od 13.30 dalje.
KINO UNION: amer. barv. zabavni CS film UMAKNI SE, DRAGA. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. (Rezervacija vstopnic za Union po tel. 22-771 od 9 do 10.30 in 13.30 dalje). Ob 10. uri matineja franc. barv. vojnega CS filma VIKEND V DUNKERQUU. Cene ^vstopnic zvišane. Zadnjič!
KINO KOMUNA: švedski film SEDMI PEČAT. — Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri.
KINO SLOGA: amer. barv. film LADOVI DOŽIVLJAJI. Predstava ob 15. uri. Zadnje predvajanje v Ljubljani, ker filmu poteče licenca. Ob 17. 19 in 21. uri mehiški film POD MEHIŠKIM NEBOM.
KINO ŠIŠKA: franc. barv. CS westem NESPRAVLJIVI. Režija John Hu-ston. Igrajo Burt Lancaster — Audrey Hepburn in Audie Murphy. Predstave ob 15,30, 18 in 20.30. Cene vstopnic zvišane. KINO VIC: franc, vojni barv. CS film VIKEND V DUNKERQUU. Predstave ob 15.30, 18 in 20.30. Cene vstopnic zvišane.
PRODAJA VSTOPNIC v vseh kinematografih od 13.30 dalje. KINO SAVA: ob 8, 15 in 17. uri RAZTRESENI PROFESOR — za abonma »C« rumeni. Ob 20. uri	VEČER
AMERIŠKEGA KRATKEGA FILMA — Za klub ljubiteljev filma. KINO TRIGLAV egipčanski film PESEM SLAVČKA. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. Danes zadnjikrat! KINO VEVČE:
italijanski film OMICRON. — Predstava ob 19. uri. Prodaja vstopnic od 18. ure dalje. KINO SVOBODA, DOLGI MOST, LJUBLJANA: jugoslovanski film INŠPEKTOR, ob 19. uri.
KINO SVOBODA — ŠENTVID: franc. CS film — ZAKONSKO ŽIVLJENJE JEAN MARCA, ob
19.	uri.
KINO DRAVLJE: italijanski film LEPI ANTONIO, ob 20. uri.
KINO CANKARJEV DOM — VRHNIKA: jugoslovanski W film GLASUJEM ZA LJUBEZEN, ob 17. uri. Jugoslovansko-atali.ianski barvni film POKOL V ČRNEM GOZDU, ob 20. uri.
KINO MENGEŠ:	____
angl. barv. CS film ŽIVETI SVOBODNO, ob 19. uri.
KINO DOMŽALE: angl. barv. CS film HELlONI, ob 18 in 20. uri.
KINO RADOMLJE: franc. CS film SKRIVNOST KABARETA, ob 19. uri.
KINO DOM — KAMNIK: angleški CS film V PRAVEM CASU, ob 17.15 in 20. uri.
KINO DUPLICA — KAMNIK: češki film TRGOVINA NA KOR-ZXJ, ob 18. uri.
KINO BLED: angleški kriminalni film (kinoteka) TRETJI ČLOVEK, ob 17 in 20. uri.
KINO SORA — ŠKOFJA LOKA: ameriški film MORlTURI, ob
20.	uri.
KINO STOR2IC — KRANJ: amer. westem — kinoteka film CRNA KOMANDA, ob 16 in 20. uri. Franc, film GROM IN PEKEL, ob 18. uri.
KINO CENTER — KRANJ: franc.-Špan. barv. film MARIE SHANTAL, ob 16,	18 in 20.
uri.
KINO RADOVLJICA:
francosko-italijanski barvni film KROG LJUBEZNI, ob 20. uri.
KINO PLAVŽ — JESENICE: nemški film ČAROVNIK, ob 18 in 20. uri.
KINO RADIO — JESENICE: češki barvni CS film REVOL-VERAŠ IZ ARIZONE, ob 17 in 19. uri.
KINO DOVJE: angl. barv. CS film NALOGA ESKADRILE 633.
KINO KRANJSKA GORA: jugoslovanski film DO ZMAGE IN NAPREJ.
KINO PARTIZAN, RIBNICA NA
DOLENJSKEM:
francosko-italijanski kinoskop-ski film v barvah CARTOUCHE, ob 15 in 20. uri.
KINO SVOBODA — KRŠKO: amer. W film EN KROMPIR, DVA KROMPIRJA, ob 19.30.
KINO DEL. DOM — TRBOVLJE: francoski film FANTOM, ob 18. uri.
KINO SVOBODA, TRBOVLJE II:
amer. westem film CRNA KOMANDA, ob 17 in 19. uri.
KINO ROGAŠKA SLATINA:
franc.-ital. barvni film CASANOVA '70, ob 19.30.
KINO SVOBODA, ŠEMPETER V
SAVINJSKI DOLINI:
ameriški barvni film TRUE KLOBUKI ZA LIZO, ob 19.30.
KINO SOCA — NOVA GORICA: ital. film POREDNICA.
KINO SVOBODA — ŠEMPETER: jugosl.-nem. film PESEM PRERIJE.
Šolstvo
KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE
pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo razpisuje
— 40 štipendij za najboljše učence srednjih šol v SR Sloveniji.
štipendije so namenjene najboljšim učencem, ki nimajo dovolj materialnih sredstev za šolanje, ne glede na letnik šolanja.
Prednost pri dodelitvi štipendij imajo učenci, ki se želijo po končani srednji šoli izobraževati na visokih in višjih šolah za pedagoški poklic.
štipendije bodo Dodeljene s 1. 4. 1967.
Višina štipendije in podrobnejši pogoji razpisa so določeni s Pravilnikom o podeljevanju štipendij republiškega sekretariata za prosveto in kulturo.
Prošnje s priloženimi prepisi spričeval o dosedanjem šolanju na srednjih šoli in s potrdilom o premoženjskem stanju in dohodkih družine je treba vložiti pri ravnateljstvih srednjih šol, ki jih z mnenjem učiteljskega zbora predložijo komisiji za štipendije pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo, Ljubljana — Zupančičeva 3-III, najkasneje do
15.	aprila 1967.	S
Obvestila
HITRA samopostrežna pralnica — Stari trg 17, lepo opere in posuši perilo 5 ali 7 kg v 90. minutah.	O
PRODAMO
OSEBNI AVTO FIAT 1300
TOVORNI AVTO TAM PIONIR
3t — vozen
Ogled in licitacija za družbeni sektor bo dne 17. 3. 1967 ob 10. tiri v
V TOVARNI DEKORATIVNIH TKANIN
LJUBLJANA, CELOVŠKA CESTA 280.
2012
ZAHVALA
Ob smrti naše nepozabne žene in mamice
REGINE BYDL0
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji po«, ji darovali cvetje in nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni primariju dr. Pleterskemu, dr. Pertotovi ter medicinskemu in strežnemu osebju kirurgičnega oddelka Zdravstvenega doma dr. Petra Deržaja za njihovo pozornost in skrb med njeno hudo boleznijo. Iskrena hvala tudi dobrim sosedom, ki so nam v najbridkejših dneh steli ob i
žalujoče družine Bvdlo, Stupica, Skabeme
študentsko, naselje
V LJUBLJANI	...M
Tribuna »Cas in svet« prireja v četrtek, 16. 3_ob 20.30 v naselju razpravo »Megalomanija kre-tenstva — študentje 9 svojem Športu*. Sodelujejo strokovnjaki in politiki, ki so v zadnjem času z vprašanji športa najtesneje povečani.
ŽELODČNI katar, čir na želodcu in na dvanajsterniku ter katar debelega črevesa zdravite uspešno z naravnim zdravilom rogaškim »DONAT« vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe v Ljubljani pri »Prehrani« in »Mercatorju«.	O
COLLOSAL, hitro in uspešno odstranjuje kurja očesa in debelo kožo. Prodajata »NA-MA« in »SUPERMARKET« — Ljubi jan0.
O
STANOVANJSKO PODJETJE —
»Bežigrad« obvešča vse uporabnike cest, da bo Dravska ulica zaprta za ves promet zaradi gradnje kanalizacije od 15. III. 1967 do 15. IV. 1967 in Fodmil-ščakova ulica v križišču z Dravsko ulico v času od 15. III. 1967 do 25. m. 1967. Promet se preusmeri po Samovi in Vodovodni cesti. Lokalni promet bo dovoljen.	O
IVAN POLANC, zidar, stanujoč Lukovica 12, preklicujem žalitve, s katerimi sem žalil na razpravi pred Občinskim sodiščem Domžale Antona Jemca, kmeta. Vinje 6 pri Moravčah. Imenovanemu ne morem ničesar očitati.	O
Čestitke
Na pravni fakulteti je diplomiral FRANCI GERBEC iz Rodice pri Domžalah. Čestitamo domači.	C
Dipl. ing. arh. ŠTEFANU STARCU čestitajo za odlično opravljeno diplomo — njegovi sorodniki.	C
JELKI MAVRIC iz Kojskega čestitamo za odlično opravljeno diplomo na pedagoški akademiji v Ljubljana. Domači.	C
Maribor
DEŽURNA LEKARNA
Cetriek, 16. marca: lekarna »Melje«, Meljska c. 2.
KINO
UNION:
ang. barv. W kr im. film SLAMNATA ZENA.
PARTIZAN: ob 10. uri matineja franc. barv. CS filma ANGELIKA — PRELEPA LJUBIMKA. Amer. krim. film TIHO TIHO CHARLOTA. UDARNIK: ob 15, 17, 19 in 21. uri franc, barv. CS film ANGELIKA — PRELEPA LJUBIMKA.
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Četrtek, 16. marca, ob 15. uri: Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI. Popoldanski 1 in izven.
Ob 19.30:	Rossini:	SEVILJSKI
BRIVEC, red Beli.
Mali oglasi
NUJNO POTREBUJEM sobo in kuhinjo ali večjo sobo — lahko periferija. Javiti — 311-633-08 — Švigelj do 14. ure.	5978-6
ENOSTANOVANJSKO HIŠO z garažo in vrtom prodam. Ljubljana, Kamnoseška 15.	5976-7
DVOINPOLSOBNO stanovanje (52 v središču mesta. Iinformacije po menjam za večje. Ponudbe pod »Zamenjava«.	5974-6
ODDAM sobo dvema študentoma vsredišču mesta. Informacije na telefonu 317-942.	5959-6
SOBO oddam poštenemu dekletu za delno pomoč. Deisinger — Mestni trg 10.	5965-6
GOSTILNO — bife ali počitniški dom tudi na morju — prevzamem zasebno — gostilničar. — Konrad Kavšek, Ilirska 31, Ljubljana.	5983-5
NEMŠKEGA buldoga osem mesecev starega prodam. Ponudbe pod »Poceni«.	5982-4i
PREKLICUJEM lažnive besede, ki sem jih izrekla tov. Marici Mušič, Piran, Mašerova 9, ker so neresnične. Marija Prebilič, Piran, Bolniška 14.	1989-8
SPREJMEM gospodinjo — upokojenko, srednjih let. Anton Savnik, Arnovo selo, Brežice. 1988-1 ODLIČEN FIAT 1300 — italijan-- ski, vožen 48.000 km, ugodno prodam. Ogled — Šmartinska c. 13 — dvorišče.	5871-3
POCENI prodam rabljeno pohištvo in otroško posteljico. Kebe, Postojnska 21, Vič. 5952-4 VYV EXPORT letnik 54 prodam. Kranj, ul. 31. div. št. 36. 465-3
Z2TP LJUBLJANA
Transportno podjetje Ljubljana
razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo
bivše čuvajnice v Planici
Rateče St. 160.
Izklicna cena je 15.000 novih dinarjev.
Licitacija bo v petek, dne 24. 3. 1967 ob 11. uri v prostorih počitniškega doma TP Ljubljana v Kranjski gori.
Ogled objekta bo od 9.30 do 10. ure istega dne. Udeleženci v licitaciji morajo pred začetkom licitacije položiti znesek 10 % od izklicne cene, doseženo ceno na licitaciji pa takoj po podpisu pogodbe. Pripadajoče zemljišče bo odmerjeno sporazumno ter prodano po ceni 5.— N din za m2. Objekt je zaseden.
2005
NUJNO POTREBUJEM 10.000 Ndin posojila za šest mesecev. Vrnem v dinarjih ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na »Delo« Maribor pod »Garancija«. 458-8 VEC KUR najboljše nosnice sorte leghom prodam. Cena po kvaliteti. Dobite jih pri Tonetu Grumu, Ig 169.	5434-4
RADOVLJIČAN izreden študent — išče sobo. Ponudbe pod »Solidnost«.	5818-6
GOSPODINJSKO pomočnico, popolnoma samostojno, dve odrasli osebi, sodobni pripomočki, hrano in stanovanje, ter odlična plača — iščem. Ponudbe pod »Samostojna«	5811-1
UGODNO PRODAM italijansko športno motorno kolo znamke motom« 50 con. Ogled vsako nedeljo ali soboto popoldne v Ločnikarjevi 6 a — Vič. 5881-3 STRUŽIM, lakiram parket po konkurenčni ceni. Sporočite po telef. 310-103 .	5884-2
ZA OPREMLJENO sobo pomagam 3-krat tedensko v gospodinj sevu. Ponudbe pod »Strogi center«.
5884-6
DKW 1000 S, odlično ohranjen, nove michelin gume, sedeži ležalni, takoj prodam za 16.500 Ndin. Lavrih, Ljubljana, Ažbe-tova 6.	5887-3
POTREBUJEM sobo s posebnim vhodom v središču Ljubljane. — Ponudbe pod »1. april«. 5889-6 FIAT 600, letnik 59, poceni prodam. Blatnik, Kogejeva 5, Vič.
5891-3
KOMFORTNO opremljeno dvoinpolsobno / stanovanje oddam *a eno leto ali več najboljšemu ponudniku .Ponudbe pod — »April«.	5898-6
KUPIM rezilno glavo — klupna v* cole -- % coie - tel.- 315-767.
5894-5
AVTO KUPIM R 8 renault za gotovino. Vodnikovo naselje 22 — Ljubljana.	5899-3
KUPIM tovarniško nov avto re-nault 10 — bele ali rdeče barve. Ponudbe pod »Gotovina«. 5803-3 IŠČEVA opremljeno ali neopremljeno sobo 'z možnostjo kuhanja, najraje v šiški ali Dravljah. Cenjene ponudbe pod »Dogovor« .	5901-6
ZAKONCA s triletnim sinom iščeta stanovanje ali skromno sobico v Ljubljani za dve leti. — Ponudbe pod »Plačava tudi vnaprej«.	5917-6
NAŠLI smo psa ptičarja. Informacije:	Ivan	Udovič, Krimska
16.	5902-8
ŠTUDENTA iščeta sobo s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Slovenca« .	,	5903-6
ZIDARJA izkušenega iščem za obnovo hišice izven Ljubljane ter mlajšo upokojenko sebi enako v stanovanje iste hiše z zemljo na lepem kraju proti Dolenjski. Ponudbe pod »Zenska družba«.
5909-1
SOBO s posebnim vhodom išče mlad vodovodni inštalater. Ponudbe pod »Bežigrad — šiška«.
.	5910-6
ŠTUDENT išče opremljeno sobo. Po možnosti s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Plačam dobro« .	5913-6
DEKLE, staro 35 let nujno potrebuje prazno sobo s posebnim vhodom — dam 100.000 starih din nagrade. Ponudbe pod »Nujno« .	5916-6
SOBO nudim za dopoldansko ali izmenično gospodinjsko pomoč. Kumanovska 21 zraven Streliške 30. Telefon popoldan — 312-581.
5781-6
SAMOSTOJNO frizersko pomočnico potrebujem za deljen delovni čas na Tržaški c. 84.	5727-1
RABLJENO spalnico ugodno prodam. Prošek. Ljubljana — Polje 219.	5956-4
PREVOZNIKI, POZOR! Iščem prevoznika za dovoz gradbenega materiala. Pismene ponudbe na naslov: Metod Grebenc, Kersnikova 3, Ljubljana.	5955-8
KOMBINIRAN otroški voziček — italijanski prodam. Ogled popoldne. Fajdiga, Prijateljeva 30, Prule.	5929-4
Zavod za otroško varstvo
»MARTE PETERNEL«
Domžale
komisija za razpis delovnih mest
razpisuje prosti delovni mesti:
1. vzgojiteljice
za nedoločen čas
2. otroške negovalke
za nedoločen čas
Pogoji za razpisani delovni mesti: pod 1. končana srednja vzgojiteljska šola, — pod 2. končana šola za otroške sestre. — Intere-sentke naj pošljejo prijave z opisom dosedanje zaposlitve upravi zavoda in priložijo potrdilo o strokovni izobrazbi.
Prijave pošljite v 10 dneh po objavi na gornji naslov.
2008
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani
razpisuje mesto
rednega
izrednega profesorja
za predmet:
»Organske reakcije« v oddelku za kemijo.
pogoj: doktorat kemij. znanosti s samostojnimi znanstvenimi deli s področja organskih reakcij.
Osebni dohodki po pravilniku.
Kandidati naj vlože pravilno kolkovane ponudbe z biografijo in bibliografijo v 1 mesecu od te objave v tajništvu fakultete, Aškerčeva 9.	1995
ZAČETEK NOVEGA STRIPA
DAVY CR0CKET1
(4
DANES V NOVI ŠTEVILKI TEDNIKA S STRIPI
ZUITOREPEC
  MII
ELEKTRO LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA TRBOVLJE
razpisuje prosto delovno mesto Elektrotehnika
za šibki tok za UKV servis Trbovlje
Dveh elektrotehnikov
za jaki tok za delo v projektivnem biroju
Elektrotehnika
za jaki tok za delo v DE Obratovanje Pogoj : kandidati morajo imeti urejeno vojaščino. Osebni dohodek po pravilniku. Stanovanj ni.
Razpis velja do 31. marca 1967.	2000
ZAHVALA
OB BOLEČI IZGUBI NAŠEGA DRAGEGA
Lojzeta Beltrama
MLADINSKEGA PESNIKA
SE ISKRENO ZAHVALJUJEMO VSEM, KI SO GA SPREMILI NA NJEGOVI ZADNJI POTI, MU DAROVALI VENCE IN CVETJE TER NAM IZREKLI SOŽALJE. POSEBNA HVALA NJEGOVEMU SOŠOLCU ZA GANLJIVE BESEDE OD GROBU.
ŽALUJOČI BELTRAMOVI
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega
Antona Jelenca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala vsem darovalcem vencev in cvetja, govornikoma za tople besede, planincem, Zvezi borcev, kolektivu Glasbene šole, g. moi ignoru ZakrajAku z asistenco, godbenikom in pevskemu zboru. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči sorodniki
Tržič, Adis Abeba, Ljubljana, 13. marca 1967
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega ljubega moža, očeta in brata
Jožeta Povšeta
rudarja — kopača pri RTH
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so sočustvovali z nami in darovali številno cvetje na njegov prerani grob. Prav tako se iskreno zahvaljujemo tudi govornikom, pevcem in godbenikom rudnika Trbovlje Hrastnik.
žalujoči: žena Amalija in otroci
Hrastnik, Bmica, 15. marca 1967
ZAHVALA
Ob tragični prerani smrti mojega moža, očeta, sina; brata in svaka
Ifana Šabca
krojača iz Pivke
se s tem najlepše zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli tešili našo bolečino ter ga pospremili v take velikem številu na njegovi zadnji poti. Posebej smo dolžni zahvalo kolektivu Krojaške delavnice Pivka, pevskemu zboru iz Pivke, ZZB Pivka ter vsem dru g im predstavnikom družbenih in političnih organizacij iz Pivke in Postojne.
Zena Justa, hčerka Mirjana, starši in drugo sorodstvo
Pivka, 16. marca 1967
Po dolgi bolezni nas je v 95. letu starosti za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in stric
Franc Lipovec
Pogreb pokojnika bo danes, v četrtek, 16. marca 1967, ob 15.30 na pokopališče v Mengeš
Žalujoči:
sinova France in Vinko z ženama, hčerka Marija z družino in drugo sorodstvo
Jarše, Dobruša, Cleveland, Maribor, Ljubljana, Sp. Jarše, 14. marca 1967
Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi brat in stric
Jernej Pirc
bivši avto taksist
K zadnjemu počitku ga bomo spremili dne 17. marca 1967, ob 16. uri iz Krištofove mrliške vežice
Z a,l u j o č i : brat Alojzij in sestra Angela z družinama
Ljubljana, 16. marca 1967
Sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da nas je v 85. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, ded, praded in stric
Jože Kastelic
po domače Ruskov ata — član ZB, VVI
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, »16. marca ob 15.30 iz hiše žalosti na pokopališče v Šmarju.
žalujoči:
žena Marija, sinovi Jože, France, Vinko, hčerke Marija, Pavia in Anica z družinami ter drugo sorodstvo
Škofljica, Ljubljana, Sp. Zadobrova, Maribor, Šmarje, 14. marca 1967
Gostinsko podjetje LETOVIŠČE — GRAD
ŠTATENBERG pošta Makole
ra.zpisu je delovno mesto
ŠEFA STRE2BE
POGOJI: visoko kvalificiran delavec z najmanj dve leti prakse ali kvalificiran gostinski delavec z najmanj pet let prakse. Znanje enega svetovnega jezika je obvezno. Stanovanje je zagotovljeno. Osebni dohodki po pravilniku.
Ponudbe pošljite na gornji naslov. Zaželen je moški.	2015
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubljenega moža in očeta
MIHAELA JAVORNIKA
upokojenca kliničnih bolnic
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi. Posebna zahvala vsem, ki so mu lajšali trpljenje med njegovo boleznijo, sosedom in vsem, ki ste se ga spomnili na zadnji poti, mu poklonili cvetje in nam izrazili sožalje. Se enkrat vsem in vsakomur posebej iskrena hvala.
/ -
Žalujoči Javor kovf Ljubljana, 16. marca 1967
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da se je tiho poslovil naš ljubi mož, oče, stari oče in brat
MIHA PETERC
upokojenec — borec in aktivist NOV
K zadnjemu počitku ga bomo spremili v petek, dne 17. marca 1967 ob 16. uri na pokopališče v Moravčah.
žalujoči:
žena Marija, sin Ciril z družino, hčerka Slavka por. Cerar z družino, sestri Angela in Frančiška z družinama ter drugo sorodstvo.
' Moravče, Ljubljana, Trzin, Luče, dne 14. marca 1967
Dotrpela je naša nepozabna mama, stara mama, prababica, sestra in teta
EMILIJA KOROŠEC
roj. Bolč
Pogreto naše mame bo v petek, 17. marca 1967, ob 15.30 izpred hiše žalosti na Iezih na pokopališče v Borovnici.
Žalujoči:
hčecka Božena in družine: Pavšič, Hrovatin, Zlatanovič, Bole, žele. Miloševič. Ljubljani Borovnica, 16. marca 1967.
TC”£®ICEVA 1 “ TELEFONI 33-522 DO 23-826 - OGLASNA SLUŽBI LJUBLJANA, TITOVA 1, TELEFON 21-896 - r>nnm mr ZA LJUBLJANSKE IN CASD OD 31 00 630 TELEFON 23-826 - BRZOJAVNI NASLOV: DELO LJUBLJANA - ŽIRO RAČUN PRI SLUŽBI EtttuS BENEGA KNJIGOVODSTVA, PODRUŽNICA LJUBLJANA 501-1-167 - MESEČNA NAROČNINA U DINARJEV (1400 STARIH DINARJEV) - ROKOPISOV NE VRAČAMO
1,1 1 1 = = •    '  /
Telefon dežurnega urednika 20-646
Vrtilno
HRISBAiNE — Zaradi večdnevnih nalivov Je prizadela povodenj vzhodni del Queens-landa v Avstraliji. Csloveških žrtev doslej še ni bilo, precej škode pa je v živinoreji. Vodna gladina se Je zvišala zlasti potem, ko je popustil elektrarniški jee pri nekem rudniku. Začasno se je moralo umakniti iz stanovanj okoli 6000 ljudi. Posameznike so reševali s helikopterji.
INNSBRUCK — Nenavadna nesreča se je pripetila na smučišču pri KiTchbergu na Tirolskem. V smučarko, ki se Je spuščala po pobočju, je udarila strela. Čeprav pone-srečenka ni več dajala nobenega znaka življenja, je uspel reševalni poskus z umetnim dihanjem. Smučarkina prijateljica, oddaljena nekaj metrov, se je na smrt prestrašila, vendar je ostala nepoškodovana.
ŽENEVA — Z enim cepivom bo v prihodnje mogoče zaščitita majhne otroke pred petimi boleznimi. Cepivo, imenovano »quintovirelon«, bo malčke varovalo pred ošpicami, davico, oslovskim kašljem, tetanusom in otroško paralizo.
NEW YORK — Za zdravijo nje hudih alkoholikov uporabljajo ameriški psihiatri nevsakdanjo metodo. Kadar so pijani, jih snemajo na film, ko se streznijo, pa jim zavrtijo filmski trak. Ogled takega filma baje učinkuje kot zdravljenje pospešujoč šok.
SAN FRANCISCO — Ralph Marks, 37-letmi advokat, je v prvem delu sodne obravnave v Beverly Hillsu imenitno zagovarjal svojega klienta, po odmoru pa je bil popolnoma spremenjen. Tako čudno se je vedel, da je sodnik poklical uradnega zdravnika. Zdaj je Ralph Marks tudi sam na zatožni klopi: priznal je, da je bil v odmoru med razpravo kadil marihuano.
PARIZ — Svetovni turizem je lani nadalje naraščal. Po podatkih iz 60 dežel je zaradi dopusta ozir. oddiha potovalo čez meje svoje domovine okoli 128 milijonov ljudi, kar pomeni 12-odstotno povečanje v primerjavi z letom 1965.
MONTE CARLO — Maurice de Bendem (88 let) je obvestil policijo, da je izginila svetovno znana slika Fransa Halsa »Igralec na flavto«. De Bendem, prijatelj pokojnega Churchilla in nekdanji član britanskega parlamenta, je ob preselitvi iz Švice v okolico Monte Carla pred dvema letoma dal spraviti pri neki ženevski banki svojo zbirko 20 umetniških slik, med njimi tudi Halsovo. Pred kratkim je naročil, naj mu banka pošlje slike v Monte Carlo. Ko so slike prispele in so odprli zvitke, so v tistem, ki naj bi hranil Halsovega »Igralca na flavto«, našli neko drugo podobo brez umetniške vrednosti.
ESSEN — Po dobro premišljenem načrtu so štirje roparji precej izpraznili okrajno hranilnico v porur-skem mestu Blankenstein. Upravnika hranilnice in enega njegovih blagajnikov so obiskali na domu. Z orožjem v roki so ju prisilili, da sta jim dala ključe. Po en ropar je stražil upravnika oziroma blagajnika, druga dva pa sta tačas šla v hranilnico; s ključi sta odprla trezor in odnesla 100.000 mark.
PARIZ — Vlomilci, ki so vdrli v stanovanje pevca Charlesa Treneta, so odnesli med drugim Ultrillovo sliko, vredno okoli 28.000 frankov. Za tatovi še ni sledu.
RIM — Iz vile Sofie Loren v Marinu pri Rimu so tatovi odnesli obleko in nakit v vrednosti približno milijon lir. Igralka in njen mož Carlo Ponti sta se mudila v Parizu. V vili, zgrajeni v osemnajstem stoletju, je spravljenih mnogo dragocenosti. Tla so deloma tlakovana s starorimskimi mozaiki, na stenah so freske, leseni strop pa je rezljan.
BOSTON — Policija je dobila v roke nekaj umetniških slik, med njimi eno Renoiro-vo, ki so lani decembra izginile iz zasebne zbirke v Pro-vincetovvnu. Prijela je tudi tatu in dva advokata, ki sta skrivala ukradene slike.
MILANO — Z vrsto novosti so postregli snovalci mode na sejmu v Milanu. Italijanske tovarne usnja so ponudile izdelke iz strojene kože želv. Eden izmed modnih ustvarjalcev je hotel še posebej presenetiti. Njegovi pomočniki so se bili odpravili na lov na krastače; tako je na sejmu lahko postregel z modno krojenimi, pestrimi ženskimi rokavicami iz žabjega usnja.
NEW YORK — James Sond, mlad prebivalec Green-illa v Severni Karolini, se Je pisal med redne člane kra-
>vne javne knjižnice. Domi-elna knjižničarka mu je dala lansko izkaznico s številko
+10
5 A ZA
1U .5 I
3Ki8\3 '"'začeti pom Ortce vi i".v) .kntOtliii
rtebej. e ko ato *
on« vsi. v tfeVezd
 .l-iVODNAK
*
nir-io
1S01
NAVIDEZNA POT SONCA v mesecu marcu pred ozvezdjema Vodnar in Ribi ter njegov položaj ob začetku pomladi (21. marca), ko je še pred ozvezdjem Ribi, a
stopi v »znamenje« Ovna.
Črne koze v Regensburgu
Trgovka je prinesla bolezen z dopusta v Indiji
REGENSBURG — Storiti skušajo vse, da bi preprečili epidemijo črnih koz. Predvčerajšnjim je bilo že nad sto ljudi (40 žensk, 30 moških ih 33 otrok) v izolirnici, ki so jo v naglici uredili v neka regensburški šoli. Rdeči križ je poslal v Regensburg »bolnišnico« s 105 ležišči. V prvih dveh dneh se je dalo zaščitno cepiti-10.000 izmed skupno 125.000 prebivalcev, kolikor jih živi v me stu.	*
Regensburg se je vznemiril konec prejšnjega tedna ob novici, da je zbolela za črnimi kozami 58-letna trgovka Anna Schmaus, ki se, je bila vrnila z dopusta v Indiji.
Hišni zdravnik je prvi hip pomislil na gripo. Trgovka je potem še. nekaj dni stregla v svoji prodajalni igrač. Ljudje, ki so takrat prišli z njo v stik, so zdaj v karanteni. V izolirnico oddelka za
Nebo ob pomladnem enakonočju
Konec marca na nočnem nebu: svetli planeti Venera Jupiter in Mars
Ne meneč se za megle in viharje na svojem površju drvi Zemlja skozi vesolje po 900 milijonov kilometrov dolgem tiru okoli Sonca. S hitrostjo 29 km na sekundo hiti po tej pot; že nekaj milijard let, v tem času je prešla iz plinasto-prašnega stanja megle prek žareče krogle do današnje oblike s sv-ojim čudovitim plaščem zapletenega življenja. Zdaj je njena os nagnjena za 23.5 stopinje na njen tir okoli Sonca, kar je tako pomembno za življenje in za pestre klimatske spremembe na njenem površju.
Enaindvajseti marec je pomemben dan za našo Zemljo,, ki poide tega dne ob 8. uri 37 minut v tak položaj, ko Sonce zopet navpično posije
Tolpa tatov pod ključem
Praznili so blagajne v pariških trgovinah
PARIZ — Polna usta izgovorov je imel Minal Benassi, poglavar tatinske druščine, pa so ga le aretirali v Cour-neuvu na robu Pariza zaradi obtožbe, da je okradel na ducate trgovcev. Benassi je imel v svoji tolpi namestnika in tri ženske.
Druščina je delala vedno enako. Njeni člani so drug za drugim šli v to ali ono veleblagovnico v tistem dnevnem času, ko se v njej po navadi tare ljudi. Zenske so dolgo brskale po razstav Ijenem blagu, končno so izbrale kak cenen predmet in se druga za drugo postavile pred blagajno.
Ko je bilo treba plačati, se je prva spustila v dolg, nerazumljiv pomenek. Delala se je, ko da jeclja, drugi dve sta z brbljajočo govorico posegli vmes. S kretnjo in z besedo sta zaposlili blagajničarko. Priložnost je izkoristil Benassi ali njegov namestnik; z roko spretnega žeparja je segel v blagajno, in sicer v tisti predalček, v katerem je blagajničarka hranila večje bankovce.
Vse tri ženske, ki so bile vedno tako oblečene, da so že od daleč zlahka opazile druga drugo, so pri izhodu smuknile vsaka v svojo smer, da bi se otresle morebitnih zasledovalcev.
na ravnik ali ekvator, ko zaide na južnem tečaju, kjer s.e je nehal šc:*-nesečni dan, a vzide na severnem tečaju in se tam začne šestmesečni dan.
Z Lune bi videli 21. marca Zemljo na pol osvetljeno, a tako, da gre svetlobna meja točno čez oba tečaja in seka vse vzporednike točno na polovico s posledico, da imamo tega dne na vsej Zemlji enakonočje, in sioer na severni poluti pomladanski, na južni pa jesenski ekvinokcij. Konec je naše zime in konec južne ga poletja z daljnosežnimi posledicami. Menjajo se monsunski vetrovi, ki so pomembni za polovico človeštva, za preseljevanje ne skončnih ptičjih trum, in mnogo drugega, kar posega v življenje ljudi, živali in rastlinskega sveta
Naša zvezdna karta nazorno kaže položaj Sonca v mesecu marcu. Dne 1. marca Je bilo še pred zvezdami Vodnarja, 11. 3. je stopilo pred ozvezdje Ribi, kjer bo po starodavni razdelitvi navidezne sončne poti stopilo 21. marca, ob začetku pomladi, v »znamenje« Ovna, dasi bo ostalo pred Ribama še ves marec, šele 18. aprila bo zakrožila Zemlja tako daleč, da bo Sonce stalo med nami in ozvezdjem Oven. Velike vesoljske perspektive!
Če ne bi bilo našega svetlega ozračja, bi videli sedaj, da je v tem položaju za Soncem le malo večjih, svetlejših zvezd; nadaleč od njega bi opazili kar, dva planeta — Saturna in Merkurja, ki ju ves maTec zaradi bližine Sonca ne bomo mogli gledati.
Toda večerno nebo nam je začela krasiti Venera, Večernica. Pri nobenem planetu ali drugem nebesnem telesu, iz-vzemši kak gigantski komet.
ne moremo tako lepo opazovati silovitega zagona vesoljskega telesa skozi vesolje, kakor je tj pri Veneri. V decembru se je dvignila izza Sonca na večerno nebo kot drobna žareča kroglica. V naglem poletu okoli Sonca stoji zdaj že visoko na večernem nebu in hiti pred ozvezdji nezadržno naprej ter se nam bolj in bolj bliža in se bolj in bolj sveti. Niti Jupiter, ki stoji zdaj visoko na nebu pod Dvojčkoma, je ne more prekositi s svojo svetilnostjo; Venera je zdaj za Luno že najsvetlejše telo — vsaj navidezno — na večernem in na zgodnjem nočnem nebu. Konec marca bo Venera že tri ure nad zahodnim horizontom. V daljnogledu vidimo zdaj, ko se nam hitro bliža, n;'no fazo, ki postaja podobna prvemu krajcu Lun-. Saj njene faze so take kakor Lunine. V naslednjih mesecih, ko se nam bo Venera, ki je bila v decembru za Soncem še 258 milijonov kilometrov oddaljena od nas, približala na 70 in končno le malo nad 40 milijonov kilometrov, bo lahko vsakdo videl njeno, srpu podobno fazo, če jo bo pogledal z daljnogledom, ki poveča vsaj desetkrat. Toliko pa zmorejo že dobri lovski in turistični daljnogledi. Tako nam bo Venera kot Večernica vso pomlad in še dolgo poleti nenavadno krasila zahodno stran večernega neba.
Medtem ko bo Venera v marcu zahajala in se bo Jupiter tudi že nagnil na zahodno stran, pa bo priplaval na vzhodno nebo tretji lepotec, rdeči Mars. Na koncu meseca bomo v jasnih nočeh in - na odprtem terenu videl! že tri svetle planete:	Venero tik
nad zahodnim horizontom, Jupitra še zelo visoko pod Dvojčkoma, ko se bo pomikal že v ozvezdje Raka, in Marsa, ki se bo pred ozvezdjem Devica dvignil na v-’- 'dno nebo. Venera bo nato kmalu zašla, Jupiter ji bo sledil pozneje. Mars pa bo sam zagospodoval na poznonočnem oz. jutra njem nebu. Seveda je njegova močna svetilnost le navidezna, saj odbija kot temno telo samo 15 odstotkov svetlobe. prejete od Sonca.
l” — ~~ h včerajšnjega „Paviihe" ■ — —t
'L
£
Z
I
Na mladih je svet... starih
JI
1	2	3	u	5	*	L
7						8
9						
10		m	11			
		12				
13	K			m	15	18
17				18		
19						
n	20					
Križanka
VODORAVNO: 1. ime Levstikovega junaka Krpana, 7. najboljši avstralski igralec tenisa (Ro;), g. letoviški kraj pod Krimom, 10. začetnici izumitelja dinamita, 11. znak za množenje. 1*. izumrla ptica iz rodu nojev, Id je Sivela na Novi Zelandiji. U.
spren	dragulj,	15.	tuja kratica za »mesto pečata«, 17.
kamen izpodnebnik, 19. antlkviteta, 90. poveljnik kanite vojake.
NAVPIČNO: 1. merilo, 9. glavno mesto Jordanije, 3. pregovor, 4. trobojnica, 5. naš največ ji polotok, S. glasbeni Interval, 8. Ime umrlega ameriškega pevca zabavne glasbe Colea, 13. francoski revolucionar, Id ga Je ubila Charlotte Corda; (Jean Paal),
13. kratica zloglasne francoske teroristične organizacije v Alžiriji,
14. del stopala, 15. ozko okence, 16. socialni položaj, 13. najdaljši pritok Drine.	'
RESim PREJŠNJE KRIŽANK
VODORAVNO: 1. kockar, 7. opornik, 9. le, 16. kota, 11. Ork, 13. Dej, 14. bar, 15. Ane, 16. Atos, 18. at, 1». retorts, tl. radioa.
Prave daljne zvezde tvorijo seve še vedno prelepo ozadje tem trem planetom, četudi se je zimski zvezdni šesterokot-nik z Orionom, Velikim in Malim psom, Kočijažem, Bikom in Dvojčkoma pomaknil že daleč na zahod in zija na južni strani precejšnja praznina. Toda prav v njej opazi pozorno oko največje in najdaljše ozvezdje — Vodno kačo ali Hidro. Njeno značilno glavo, sestavljeno iz petih zvezd, hitro opaziš na levi spodaj od svetlih Dvojčkov, še malo niže pa svetlo rdečo zvezdo Samotni ali Alfard, kačino srce, tn nato dolgo, dolgo. plazeče se telo, segajoče tja pod Devico, ki vzide šele pozno zvečer.
Najlepše ozvezdje na južni strani je zdaj Lev. Skoraj ga ni mogoče zgrešiti, tako značilno, naskakujočemu levu podobno so razvrščene njegove daljne zvezde s svetlim dvojnim soncem Regulom v prednjih šapah. Tudi Veliki voz se je pripeljal v tem času že visoko na nebo. V njegovem ojesu si oglejte drugo zvezdo! Imenuje se Mizar (arabsko, ne slovenski »mi-zšr) in tik njega zvezdico Al-kor ali Jezdec. Mizar sam je v daljnogledu dvojno, v spektroskopu pa trojno sonce.
Obljubljajo se nam toplejši časi. O tem nam kljub meglam, dežju pa tu in tam še ponujajoči se zimi pričajo čez vhodni in severozahodni horizont gledajoči zastopniki poletnih ozvezdij.
PAVEL KUNAVER
Zaradi nespodobnih slik
Bremensko tožilstvo išče skandinavske revije, ki so po zaplembi izginile med prevozom z liibeškega na bremensko sodišče. Revije s spotakljivimi slikami golih človeških teles niso zapustile justičnega območja, izginile so torej »na službeni poti«, kakor je izjavil tožilec na bremenskem sodišču, kjer se zagovarja uvoznik. Sodišče seve ni v stiski za dokazno gradivo, zakaj izmed skupno 2097 revij jih je 2052 prispelo na cilj.
živčne bolezni pri regensburški bolnišnici so prepeljali trgovko, njeno 80-letno beto, ki Ji gospodinji, in hišnega zdravnika. Na trgovki 30 se pokazala vsa znamenja črnih koz, na njeni gospodinji in na zdravniku pa za zdaj ni znakov bolezni.
Zvečer po ugotovitvi bolezni so pozvali 35 potnikov, ki so se bili hkrati z Anno Schmaus z letalom pripeljali iz Bombaja v Zttrich, naj se javijo zaradi pregleda v najbližji ambulanti.
Ljudje, ki so v karanteni, so sicer vznemirjeni in rahlo živčni, ker se boje, da se utegnejo pokazati znamenja
bolezni, vendar še kar nekako prenašajo »zdravstveni zapor«, ki bo trajal bržkone osemnajst dni. Mestna uprava je dala v šoli, preurejeni v izolirnico, postaviti televizorje, radijske sprejemnike in telefone, da bi Jim vsaj malo olajšala neprijetni položaj. Medtem pa higienska služba razkužuje hišo, v kateri stanuje razen trgovke Schmausove še osem družin.
Zaupni spisi v predmestju
Otrok našel številke
LONDON — Angleži imajo spet škandalček zaradi malomarnosti tistih, ki bi morali paziti na zaupne dokumente. Te dni so našli otroci okoli 240 strani »zaupnih« listin, ki bi jih mogel kak nepoklicani dobro izkoristiti, kakor so sporočili na pristojnem ministrstvu.
Petletni Gary Bishop je našel na cesti v londonskem predmestju Greenwich 80 strani obsegajoče spiske tajnih telefonskih številk raz nih ljudi, zaposlenih na obrambnem ministrstvu. Dečkova mati je postala pozorna na žig »Zaupno«, ki ga je opazila na teh spiskih. Gary in njegov prijatelj sta šla ponovno iskat, tokrat sta našla še dva seznama telefonskih številk.
V začetku letošnjega leta so se na cesti nenadoma pojavili zaupni papirji, ki bi jih bili morali sežgati v pristojnem uradu. Zadnja leta je bilo precej primerov, ko so nameščenci vladnih ustanov pozabili razne zaupne listine v pisalnih mizah, ki so do služile in so jih kupili starinarji.
Stara barka
Danski narodni muzej v Kobenhavnu trdi, da hrani najstarejšo znano barko. Gre za lipov drevak, ki mu pripisujejo starost nad 2.000 let. Neki kmet na otoku Alsen ga je bil našel v močvirju že na prelomu stoletij, vendar je svojo najdbo skrival in je o njej obvestil javnost šele potem, ko je severni del Schleswiga spet postal sestavni del Danske.
»INIS«
INDUSTRIJA STEKLA NOVO MESTO
razpisuje delovni mesti
VODJE PRODAJE IN PRODAJNEGA REFERENTA
Pogoji za razpisani mesti
so:	>
vodja prodaje: visoka strokovna izobrazba s štiriletno prakso na področju komercialnega poslovanja ali višja strokovna izobrazba z osemletno prakso in poznavanjem komercialnega poslovanja na domačem tržišču.
Prodajni referent:	višja
strokovna izobrazba z dveletno prakso ali srednja strokovna izobrazbe s štiriletno prakso in poznavanjem komercialnega poslovanja na domačem tržišču. Pismene ponudbe pošljite do 25. marca 1967 s podatki o izobrazbi in dosedanjih zaposlitvah, rojstnimi podatki in točnim naslovom.
Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov.
2014
Komisija za delovna razmerja in kadre pri
Brivsko-frizerskem
podjetju
Ljubljani,
/ Trdinova ulica 8 razpisuje naslednji prosti delovni mesti:
1. POSLOVODJE poslovalnice na Tržaški cesti
2. POSLOVODJE poslovalnice na Poljanski cesti
Pogoji razpisa:
pod 1.: visoko kvalificiran
frizer moške in ženske
stroke
pod 2.: visoko kvalificiran frizer moške stroke, nadalje razglaša prosta delovna mesta PET KVALIFICIRANIH FRIZERJEV moške stroke Rok za sprejem prijav je 81. 3. 1967.	1993
VRTIČKARJI
Sporočamo vam, da imamo trenutno
HLEVSKI GNOJ za prodajo samo iz farme na Piatl pri Trzinu.
Hkrati vas obveščamo, da si lahko nabavite hlevski gnoj iz naših farm, v Zadobrovi, Pšati v C xi, v Vodicah in v Smledniku, prek poletja in jeseni po znatno nižjih cenah kot v spomladanskem času, to Je od 1. V. do 1. XII. 1967.
AGROKOMBINAT
EMONA
OBRAT GOVEDOREJA DOM2ALE	1964
Upravni odbor
Gostinskega
podjetja
»LJUBLJANA«
Ljubljana
Miklošičeva cesta 28
razpisuje
prosto delovno mesto
SEFA KUHINJE
Kandidat za to delovno mesto mora imeti strokovno izobrazbo VK kuharja in nekaj let prakse kot šef kuhinje ali izmenski vodja, oz. kvalificiran kuhar in vsaj 10 let delovne prakse kot samostojni kuhar v večjih gostinskih obratih. Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Samska soba zagotovljena.
Poseben pogoj 3 mesečno poskusno delo.
Pismene prijave z opisom dosedanjih zaposlitev in dokaalllh o strokovni izobrazbi sprejema kadrovsko socialna služba 15 dni od Objave.	1971
ROBERT VAN GULIK
37. nadaljevanje
Kitaisko-zlato
Sodnik je pretresen strmel v sivo oblečeno prikazen. Očesni votlini sta bili prazni; njun mrtvi pogled in sledovi razkrajanja, razločno zaznavni na Obrazu prikazni, oboje je navdalo sodnika z grozo. Senca je nemo dvignila skoraj prozorno roko, ookazala na brv m odkimala z glavo.
Sodnik je pogledal označeno mesto na Drvi in ni opazil nič posebnega. Prikazen je postajala bolj in bolj medla, dokler se ni spojila z meglico.
Sodnika je spreletel srh. Previdno je položil stopalo na prvo desko ..in brv se je takoj vdrla; nekaj trenutkov kasneje je bilo v globeli slišati zamolkel tresk lesa.
Sodnik je za trenutek obstal kot vkopan in strmel v luknjo, ki se Je odprle pred njim, potem se je previdno omak bil in si obrislal pot s čela.
»2al mi je, da me je morala vaša milost čakati,« je dejal glas za njegovim hrbtom.
Sodnik se je sunkovito obrnil in zagledal Houei-pena; molče mu je pokazal od irtino na brvi.
Prior je obupan vzkliknil:
»Kolikokrat sem že opozoril očeta opa a, da je treba te deske zamenjati! Prej Ui slej bi se lahko zgodila nesreča.«
»Za las je manjkalo, da se ni pravkar zgodila!« ga je osorno zavrnil sodnik. »Na srečo me je krik iz votline ustavil še ob pravem času.«
»To so sove,« je pojasnil Houie-pen.« Gnezdijo v votlini. Oče opat mi je naročil, naj vam povem, da zelo obžaluje, ker ne more zapustiti pobožne slovesnosti, da bi vas sprejel. Sem vam morda jaz lahko s čim na uslugo?«
»Pri moji veri, da,« je odgovoril sodnik odhajajoč. »Izročite njegovi svetosti izraze mojega globokega spoštovanja!«
XII.
Razočarani ljubimec prizna zločin;
korejski obrtnik izgine.
Sou-niangina teta je bila zelo srečna, ko je ugledala svojo nečakinjo, in je na vsak način hotela, da použije Ma Jang v njuni družbi skodelico kaše. Tsiao Tai ga je nekaj časa čakal pri stražarjih, p totem pa je*v družbi poveljnika biričev pojedel svoj večerni riž. Ko se je zamudnik končno pojavil v Yame*ju, sta oba prijatelja zajahala konja in odjezdila.
Med potjo si Ma Jong ni mogel kaj, da ne bi pripovedoval o prijazni deželanki.
»Veš, kaj mi je rekla, ko dem odhajal?« je dejal.
»Rekla ti je: .Najlepši mladenič ste, kar sem jih kdaj srečala,’« je odvrnil Tsiao Tai, ki so ga pogovori take vrste dolgočasili.
»Prav nič se ne razumeš na ženske, prijatelj stari! To je prav gotovo mislila, to
da dekleta ob prvem srečanju ne prizna-zo vseh skritih misli. Ne, rekla mi Je: JCa ko ste ljubeznivi, gospod Ma Jongl’«
»Uboga mala!« je vzkliknil Tsiao Tai. »Sicer £a, zakaj bi se vznemirjala prezgodaj: navsezadnje, mar ni sama rekla, da se želi poročiti samo s-fantom, ki bo ime) zaplato svoje zemlje!«
»Jaz pa imam druge dobra lastnosti,« mu je odvnil tovariš in si pomembno vihal brke.
»Manj razmišljaj o krilih, bratec! Raje govoriva o resnih zadevah! Poveljnik biričev mi je povedal vse, kar ve o Ah Kou-amgu. Izgubljala bi čas. če bi begunca, Iskala v mestu; sem prihaja samo popivat in igrat, se pravi poredko. Prej ga bova našla zunaj mestnega obzidja, kjer se počuti bolj varnega.«
»Take vrste tič ne odleti daleč od svojega gnezda,« Je pribil Ma Jong. »Prav gotovo se je skril v gozdu, vzhodno od mesta.«
»Zakaj neki? Po njegovem ga nihče ne more obdolžiti umora. Tičal bo kje v bližini, da bi videl razplet dogodkov.«
»Ce je tako,« je dejai Ma Jong, »pa ubijva dve muhi na en mah in preiščiva najprej opuščeno svetišče.«
»Enkrat imaš prav!«
Iz mesta sta prijahala pri Zahodnih vratih in se napotila po veliki cesti do vojaške stražarnice, kjer sta pustila konja in peš nadaljevala pot do razpadajočega templja, držeč se lev strani, da bi se v senci dreves skrila nepoklicanim očem.
Ko sta dospela do ruševin čuvajeve h: šice, je Tsiao Tai tiho dejal:
»Poveljnik biričev me je opozoril, da se zna Ah Kouang dobro pretepati, čeravno je bedast kot noč. Po vsem, kar sem slišal o njem, Je mojster v rokovanju z nožem. Torej glejva, da naju ne preseneti, če se skriva tod!«
Ma Jong je prikimal v znamenje, da Je razumel, in se splazil v grmičevje; za petami mu je sledil Tsiao Tai.
Cez nekaj trenutkov je dvignil roko. Tsiao Tai je zadržal korak, medtem ko je Ma Jong previdno razmaknil vejevje. V ozadju z mahom poraščenega dvorišča sta zagledala zgradbo, na kateri je zob časa opravil svoje. Glavnih vrat že dolgo ni bilo več; namesto njih je zijala črna odprtina, do katere je vodilp nekaj vegastih stopnic. Razen dveh metuljev, ki sta se spreletavala med visoko travo, je vse mirovalo.
Ma Jong je pobral kamen in ga zalučal proti zidu. Kamen se je odbil* od zidu in se z glasnim treskom zakotalil po marmornatih ploščah. Oba sta napeto strmela v črno odprtino in čakala.
»Videl sem, da se nekaj premika,« je čisto tiho dejal Tsiao Tai.
I
p jateij stani to je prav gotovo mislila, to čisto tiho dejal Tsiao Tai.
JOŽE ZUPANČIČ
Kdo so bili disidenti
Ob 50-letnici disidentskega gibanja v srbskem prostovoljskem
korpusu v Rusiji
1. nadaljevanje
Menda že prvi ali drugi dan potem, ko je napovedala vojno Srbiji, se je zbrala v Zvezdi v Ljubljani skupina aktivnih oficirjev, da izpriča svoj patriotizem’ in zvestobo cesarju Francu Jožefu I. Zvezda je bila polna civilistov, lri jih je prignala radovednost, kaj pomeni ta oficirski zbor sredi Ljubljane.
Ob vzklikanju slavi avstrijskega orožja in skorajšnji zmagi nad »zločinsko« Srbijo so oficirji potegnili sablje, M so zarožljale nad njihovimi glavami. V tem »svečanem« trenutku pa se je razlegel iz množice radovednežev zveneč glas: »2ivela Srbija!« Lahko si mislimo, kako so razkačeni oficirji planili v množico civilistov, da bi našla »veleizdajalca«, ki je to zaklical. Našli ga pa niso.
Mi, kaT nas je bilo v množici mladih, že godnih za »polje slave«, smo si pa zapomnili ta primer in nanj smo mislili tudi, ko smo kihalu potem oblekli avstrijske uniforme. Sicer pa nas je to duh prešinjal ,že v šolskih klopeh. In spremljal nas je tudi na fronto v Galicijo, kjer smo komaj čakali in tudi dočakali prvo priložnost, da smo odložili osovraženo avstrij. orožje tn se prostovoljno vključili med 95.000 avstrijskih vojakov, ki so jih Rusi v septembru 1915 v Galiciji ujeli.
V ujetništvu so oficirje ločili od vojakov. Nas oficirje so kmalu spravili v vagone in nas odpeljali proti Kijevu, vojaki pa so morali od reke Sereta daleč hoditi peš, preden so jih odpeljali z vlaki naprej. Med vožnjo je spremljal naš vlak mlad ruski pera-porščik, ki se je bil prav takrat oženil. In ženo je peljal kar s seboj. Ker pa je bila njegova plača nizka, denar pa je nujno potreboval, si ga je tebi nič meni nič »izposodil« od nas. V transportu je bilo več sto ujetih avstrijskih oficirjev. Dobivali smo po dva in pol rublja dnevnice in tako se je naš praporščdk kar dobro založil z rublji za ženi tovanjsko potovanje.
Čudili smo se njegovi iznajdljivosti, čudili pa smo se tudi rusHm oblastem. Ko smo se namreč začeli sklicevati na svojo slovansko krt, smo zvedeli, da odpeljejo ujete avstrijske oficirje nem-
ške in madžarske krvi v Sibirijo, kjer so zelo dobro živeli, našo slovansko kri so pa sprejeli tako, da so nas internirali tostran Urala, kjer smo bili dobro zastraženi.
Večjo skupino Cehov, Slovencev in Hrvatov so odpeljali v Caricin na Volgi, pozneje v Stalingrad, zdaj Volgograd (kako minljivo je, kar prime človek v roke!). Tam so nas zaprli v šolsko poslopje in v njem smo ostali do konca januarja 1916. Godilo se nam je kar dobro, saj smo imeli denarja na pretek. Prejemali smo namreč v skladu z mednarodnimi pogodbami o ujetnikih po 50 rubljev mesečno, hrana pa je t "a neverjetno poceni, tako da si porabil zanjo mesečno kvečjemu 15—20 rubljev. Dela nismo imeli nobenega, samo jedli smo in ležali na pogradih, kdaj pa kdaj nas Je pa dobrodušen ruski vojak s tipično rusko brado pospremil malo na sprehod.
In v Caricinu nas je zatekla vest, da odpeljejo ujete avstrijske oficirje =!ovenske, srbske in hrvatske narodnosti v Odeso, kjer bomo lahko kot prostovoljca slekli avstrijske in oblekli srbske uniforme. Veseli smo bili te vesti, če ne vsi, pa vsaj večina. In res so nas kmalu, odpeljali. V Odesi so nas nekaj dni še vedno stražili ruski vojaki kot vojne ujetnike, dokler nas niso odgnali k srbskemu konzulu Marku Cemoviču.
Bilo je 2. februarja 1916. Tam sva z dr. Jakobom Štefančičem podpisala lajavo, da vstopava kot prostovoljca v srbsko vojsko. Zunaj je še stal ruski vojak „ Ko pa sva se vrnila od konzula in povedala, da sva zdaj srbska oficirja, naju je debelo pogledal in zmajal z glavo, potem pa nama je segel v roko, češ da smo zdaj zavezniki. Prva dva slovenska oficirja prostovoljca, ki sta se oglasila pri konzulu Cemoviču. sta bila že pokojna Milan Gorup tn dr. Adolf S Lberger, pozneje advokat v Ljutomeru.
Konzularni uradnik naju je spremil v hotel, kjer sva počakala dva dni, da nama je krojač na hitro roko sešil srbsko uniformo. Potem pa se je račelo pospešeno vojaško življenje s vežbanjem in s pripravami na dogodke, ki so* se nam obetali. Takrat se Je že sbimi pni polk poanej-še I. srbske prostovoljske dl-
vizaje m vanj so vključili tu di naju.
Ze v srbski uniformi srn hodili obiskovat tovariše, k so še nosili avstrijske in’bi) zastraženi, ker se niso mog) takoj odločiti za to korak Mislili so na svojce dosns kaj bo z njimi, ko bodo a\ strijske oblasti zvedele z; njihovo »veleizdajo«. Me< vojno je to dišalo po krogli Kako čuden je bil ta kor ■ trast! Nas so na straži ste ječi ruski vojaki s> puškam pozdravljali, z istimi pušks mi pa so stražili naše tc variše, ki so bili še vedni avstrijski vojni ujetniki. Bi) pa so čedalje redkejši, več no več se jih je odločalo zi prelom z minulostjo.
V Odeso so vozili čedafj več avstrijskih vojnih ujetni kov srbske, hirvatske in sle venske narodnosti, pozneje p so se pojavili med njimi tud Cehi in Slovaki. Prvi polk Ji hitro naraščal. Organizacij sko delo nam je šlo gladk« in uspešno od rok, saj snu delali z zavzetostjo v zavesti da smo se rešili avstrijskegi jarma, da smo svobodni ii da se bomo borili tudi zi osvoboditev svojcev v doma vini.
Z vojaki smo se razumel zelo dobro, saj smo bili oboj posvetili svoje misli in del< skupnemu cilju —«■ razbit avstro-ogrsko monarhijo ir zgraditi na njenih razvalinal skupaj z jugoslovanskim Pie montom Srbijo novo države enakopravnih Srbov, Hrvata: in Slovencev. O Makedoncu takrat še nismo govorili, kej nismo vedeli, kako bo z nji hovo usodo.
Zbiranje jugoslovanskil; prostovoljcev v Odesi se j( začelo pravzaprav že prej, kc so jih še lahko prek Bolga rije pošiljali v Srbijo. Pc podatkih omenjenega P. Sli jepčeviča so odšle do odlo čitve Bolgarije, da bo pose. gla v vojno na strani central-nih držav, v Srbijo tri več j« skupine prostovoljcev iz Ru sije; v prvi jih je bilo 1050 v drugi 2200. v tretji pa ka kih 500. Nekaj jih Je šlo tudj v manjših Skupinah, do oktobra 1915 skupaj kakih 3500.
Bolgarski napad je prepre čil nadaljnje pošiljanje pro. stavoijcev v Srbijo po Donavi. Zato se je .moralo 34 vojakov in 6 oficirjev vrniti v Odeso, kjer so stražili srbska skladišča, v katerih Je bila predvsem moka za srbsko vojsko, kupljena v Rusiji. Ta straža Je kmalu narasla na 200
PROCES V KINSHASI — Vojaško sodišče v Kinshasi
deset minut
SKOPLJE
V PRODAJALNAH AGROKOMBINATA EMONA IN MERCATORJA LJUBLJANA
T
^^DELHDOBUO«	\
^OKAtNO
NEVIHTE =^MEGU '■g'/;, DEZ ——MEJE VREMENSKIH
Temperatura Ob 07		13
Ljubljana	—1 '	11
Planica	—	—
Brnik	—4	11
Maribor	0	11
Slov. Gradec	—3	8
Celje	—3	11
Novo mesto	—4	8
Koper	6	11
Kredarica'	—11	—8
Reka *	8	13
Pulj	6	14
Split	8	13
Dubrovnik	8	8
Zagreb	—1	8
Beograd	2	10
Sarajevo	0	2
Titograd	8	10
Skopje	S	6
Celovec	—4	10
Gradec	1	11
Dunaj	5	8
Milano	—1	14
Genova	8	15
MUnohen	2	9
ZUrich	2	9
Benetke	—	—
Prognoza
VREMENSKA SUKA:
Oez srednjo Evropo se pomika proti jugovzhodu hladna fronta, ki bo naše kraje prešla ob severozahodnih vetrovih in povzročila samo prehodne pooblačifcve. Z njo ee ponovno krepi področje visokega zračnega pritiska.
VREMENSKA NAPOVED:
Sprva pretetao jasno, čez dan od severa poohlačitve. Najniije nočne	temperature
od 0 do —*, v Primorju 5, najvišje dnevne od 10 do 16 stopinj Celzija.
NAPOVED ZA DRUGE KRAJE JUGOSLAVIJE:
V Makedoniji precej oblačno, drugod pretafoo sončno.
MENJAVA PORTRETOV — V novinarskem klubu v Djakarti so Sukamove portrete zamenjali s Suhartovimi. Toda ne menjajo se samo portreti. Indonezijski zunanji minister Malik je včeraj v razgovoru z ameriškim podsekretarjem Bundyjem predvidel ustanovitev federacije Mafilindo (Malezija, Filipini, Indonezija).
na smrt kapetana Kalonda Moando (levo), kapetan Emanuel Moanza (desno) pa je bil obsojen na dvajset let zapora. Oba sta bila zapletena v upor katanških žandarjev v Kisanganiju, ki je izbruhnil septembra lani. Na smrt je bil obsojen tudi politični vodja upora, nekdanji premier Moise Tshombe, ki je v svoji madridski rezidenci preslišal vabilo kongoške vlade,' naj pride pred sodišče in pojasni svojo vlogo. Telefoto: UPI
DRVA KOZMONAVTKA PRAZNUJE ROJSTNI DAN — Valentina Nikola-jeva Terješkova je slavila svoj trideseti rojstni dan v »mestu vesoljcev«. V »Vostoku 6« je od 16. do 19. junija 1963 48-krat obkrožila Zemljo; njen polet je trajal 70 ur in 50 minut. Na sliki: Terješkova in njen mož Andri-jan Nikolajev.	Telefoto:	UPI
Nadaljevanje s
Olajšave za napredek turizma
darstvu in osnutek zakona o skladu za refinanciranje in zavarovanje kreditov za izvoz 'blaga in aa izvajanje investicijskih del v tujini na kredit.
Spcrejel je tudi osnutek zakona o pogojih za ustanavljanje in poslovanje zavarovalnih zavodov in zavodov za pazaivanovanje kakor tudi osnutek zakona o dopolnitvi temeljnega zakona o zaivanova-nju in zavarovalnih organizacij.
Notranji razvoj naše dežele in razvoj odnosov s tujino je ustvaril pogoje za to, da jugoslovanski državljani v precej večjem številu potujejo v tujino in da prihaja v Jugoslavijo veliko tujcev. Tak položaj je terjal, da v zadnjih letih poenostavimo postopek in olajšamo našiim in tujim državljanom potovanje čez državno mejo. S številnimi državami smo sklenili sporazume o ukinitvi vizumov. Največja olajšava v letu 1967 kot letu mednarodnega turizma pa je, da lahko prihajajo tujci v Jugoslavijo brez vizumov. Glede na vse to bo zvezni izvršni svet predlagal zvezni skupščini, da bi spremenili in dopolnili sedanji zakon o potnih listih jugoslovanskih državljanov, tako da bi tudi naši občani lahko potovala brez turističnih vizumov v vse tiste države, s katerimi smo sklenili sporazume o ukinitvi vizumov. S spremembami so predvidene tudi nekatere nove možnosti, da bi naši državljani lahko ugodneje izkoriščali potne liste.
S predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona o potovanjih in bivanju tujcev bi uvedli nove olajšave glede turističnih prepustnic za tujce. Tujci bi se lahko na podlagi turistične prepustnice, ki bi jo dobili na vseh obmejnih prehodih, mudili v naši državi teden dni, ne pa tri dni kakor zdaj. Razen tega bd tujci na krožnih potovanjih v pomorskem, rečnem in letalskem prometu lahko dobili turistično prepustnico tudi na podlagi seznama potnikov, ki ga sestavi poveljnik ladje ali letala. Prav tako je predvideno, da bi tuji turisti lahko kolektivno odhajali na izlete v sosednje države, kadar jih organizirajo naše turistične organizacije, samo na podlagi sezna-mai ki mu je priložen jugoslovanski vizum, kar doslej prav tako ni bilo mogoče.
Zvezni skupščini bodo predlagali tudi spremembe in dopolnitve v zakonu o nabavi, posedovanju in nošenju orožja, s čimer bi uvedli strožji režim v prometu z orožjem. Med drugim je predvidena možnost, da občinski organ zavrne prošnjo občana tudi v primeru, ko ugotovi, da mu orožje ni potrebno, ali ko tako velevajo interesi javnega reda in miru. Uvedli bi tudi varstveni ukrep, da odvzamejo orožje zaradi prekrška v primerih, kadar da kdo otrokom orožje, ne da bi jih nadzoroval, kadar uporablja orožje na krajih, kjer lahko ogroža varnost ljudi, in podobno.
Na današnji seji je zvezni izvršni svet razpravljal tudi o valorizaciji pokojnin v letu 1967. Kakor so poudarili, so bile s prevedbo pokojnin z dne 1. januarja 1965 vse pokojnine ustrezno prilagojene splošnemu povprečju nominalnih osebnih dohodkov v letu 1964, upoštevajoč tudi življenjske stroške. Tako je prva redna valorizacija v normalnih razmerah prišla v poštev šele v začetku leta 1966. Toda leta 1965 smo v sklopu ukrepov ob gospodarski reformi, na podlagi posebnega zakona, izvedli izredno valorizacijo pokojnin v povprečju za 23 odst., začenši s 1. avgustom 1965, na podlagi vnaprej ocenjenega povečanja življenj-
prve s
skih stroškov kot posledice teh ukrepov. Izjemoma glede na zakonsko načelo, po katerem se valorizacija izvede šele po preteku leta, smo s tem ukrepom izvedli valorizacijo vnaprej na podlagi ocene, kako bodo v naslednjem obdobju narasli življenjski stroški. Razen tega smo v začetku leta 1966 izvedli nadaljnjo valorizacijo v povprečju za 9,5 odstotka glede na povečanje življenjskih stroškov od januarja do julija 1965.
Tako smo ustrezno izravnali pokojnine glede na povečane življenjske stroške v letu 1965 do reforme kakor tudi glede na predvideno povečanje življenjskih stroškov po reformi. Po podatkih zveznega zavoda za statistiko so se življenjskih stroški v obdobju od avgusta do decembra 1965 povečali v primerjavi z julijem istega leta za okrog 23 odstotkov, kar pomeni, da smo v celoti izravnali pokojnine skladno s povečanimi življenjskimi stroški v tem obdobju. Potemtakem je osnova za oceno povečanja življenjskih stroškov v letu 1966 lahko samo dosežena meja življenjskih stroškov v obdobju od avgusta do decembra 1965.
Glede na takšno osnovo za valorizacijo pokojnin za leto 1967 in zato, da bi odpadla vsaka dilema o osnovah valorizacije za leto 1967, bi bilo treba v zaključne določbe temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju vnesti posebno določbo. V tem smislu bodo predložili zvezni skupščini osnutek zakona o dopolnitvi temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, ki določa, da se pokojnine v letu 1967 uskladijo z gibanjem življenjskih stroškov glede na povprečno povečanje življenjskih stroškov v letu 1966, pri čemer je upoštevati stopnjo življenjskih stroškov v obdobju od avgusta do decembra 1965.
Na seji so sprejeli spremembe in dopolnitve zakona o vojaških vojnih invalidih, ki pomenijo velik korak k decentralizaciji sistema invalidskega varstva na socialistične republike in ' k uresničitvi pogojev za zboljšanje tega varstva. Kakor so poudarili, je namen teh sprememb in dopolnitev z delno decentralizacijo normativne pristojnosti in financiranja ustvariti ugodnejše pogoje za zboljšanje varstva vojaških vojnih invalidov in članov družine padlih borcev ter umrlih invalidov kakor tudi za bolj racionalno porabo družbenih sredstev, ki gredo v ta namen.
ZIS je razpravljal o stanju in problemih socialnega varstva in sklenil, da bodo pripravili teze za sistem socialnega varstva, tako da bi nato lahko začeli pripravljati ustrezni zvezni dokument. — Proučil je tudi informacijo o položaju in problemih slepih ter ugotovil, da bi bilo treba pretežni del njihovih problemov reševati v okviru socialnega varstva v republikah samih.
Zvezni izvršim svet je na današnji seji sprejel spremembe in dopolnitve odlokov: o izkoriščanju deviz, ki jih ustvarijo delovne organizacije določenih panog prometa s prodajo osnovnih sredstev v tujino, o določa-tvi in razdelitvi globalne devizne kvote za uivoz blaga za osebno porabo za leto 1967, in o določitvi blaga, katerega izvoz in uvoz sta urejena. Sprejel je tudi sklep o programu porabe sredstev, predvidenih v zveznem proračunu za leto 1967 za atomsko energijo.
ZIS je proučil tudi nekatera vprašanja v zvezi z uresničitvijo programa modernizacije magistralnih prog.
Nastajanje nove levice v Skandinaviji
BEOGRAD, 15. marca (Tanjug). Predsednik zvezne konference SZDU Lazar Kolišev-ski je izjavil, da je bil nedavni obisk delegacije SZDL Jugoslavije pri socialno - demokratskih strankah Švedske, Finske, Norveške in Danske obojestransko koristen in da so bile s temi stiki po daljšem premoru obnovljene neposredne zveze med SZDU in temi strankami. Dejal je tudi, da se v teh gibanjih, ki so — razen norveške delavske stranke — na -oblasti v svojih državah, razvija zanimiv proces, ki ga podžiga nastajanje strank tako imenovane nove levice in krepitev komunističnih partij v nekaterih skandinavskih državah.
Lazar Koliševski je to izjavil na današnji seji komisije za mednarodno sodelovanje in stike zvezne konference SZDU.
Komisija je danes poslušala tudi poročilo Vide. Tomšič o obisku delegacije v Gvineji, Maliju in Senegalu ter o pogovorih, ki jih je imela z on-dotnimi organizacijami žena. Prav tako je poslušala poročilo o delegaciji SZDL s Ta-hirom čamuranom na čelu, ki je bila na obisku v nekaterih državah Zahodne in Srednje Afrike.
Vatikanski predstavnik v Budimpešti
BUDIMPEŠTA, 15. marca (Tanjug). — V Budimpešti se je te dni mudil odposlanec vatikanskega državnega sekretariata in svetovalec papeža Pavla VI. monsignor Luigi Bongianino. Papeževega svetovalca so sprejeli tudi zastopniki vladne verske komisije in se z njim pogovarjali o nekaterih perečih vprašanjih katoliške cerkve na Madžarskem.
Na željo obeh strani se ne bodo pogovarjali o kardinalu Mindszentiju. Ta problem so doslej pogostokrat navajali kot poglavitno oviro za normalizacijo. Obveščeni viri pa trdijo, da kardinal, ki že od leta 1956 živi v poslopju ameriškega poslaništva v Budimpešti, ni več ovira niti za normalnejše odnose med ZDA in Madžarsko. Madžarski neuradni krogi menijo, da bo tihi sporazum o tem, da pustijo Mindszentija vnemar, ustvaril ugodnejše ozračje za reševanje drugih problemov.
Kulturna revolucija še sto let?
PARIZ, 15. marca (AFP, Reuter). — Sekretar kitajskega veleposlaništva v Parizu za kulturna vprašanja C ang Sin Cen je izjavil, da je kitajska kulturna revolucija notranja zadeva Kitajske. Revolucija bo trajala desetletja in morda celo sto let, saj gre za ustvarjanje novega sveta in za odpravljanje buržoazne ideologije, ki je zakoreninjena v ljudeh. Kitajsko kulturno revolucijo kot druge revolucije ni mogoče izvažati, je pristavil Cen, lahko pa je za zgled svetovnemu proletariatu.
ših Cen je tudi povedal, da vsebine plakatov ni treba zmeraj jemati dobesedno. S plakati so .kritizirali precej voditeljev, vendar to še ne pomeni, da bi bili ti voditelji v nemilosti.
Uradni organi pokrajinskih partijskih komitejev v Sink-jangu in v notranji Mongoliji so sporočili, da so enote kitajske vojske prevzele nadzorstvo nad lokalnimi civilnimi organizacijami na tem širnem področju.
Množične aretacije v Kolumbiji
BOGOTA, 15. marca (Tass). Kolumbijske oblasti so v zadnjih dneh aretirale več kot 300 ljudi, med njimi tudi generalnega sekretarja CK KP Kolumbije Gilberta Vieira in več drugih voditeljev KP.
Pojem in vrste založniške dejavnosti
Medodborna komisija zvezne skupščine sestavila teze za novi zakon
BEOGRAD, 15. marca (Tanjug). Medodborna komisija zveznega in prosvetno-kultur-nega zbora zvezne skupščine je na današnji seji dokončno sestavila teze za novi zakon o založniški dejavnosti kakor tudi za ustrezne ukrepe, ki bi pripomogli k boljšemu izdajanju in prodaji knjige, v naši državi. Sklenili so, da bodo te teze dostavili prosvetno-kul turnemu zboru s predlogom, da jih potem, ko jih prouči, predloži v javno razpravo.
Po teh tezah bi bilo treba z zveznim zakonom predvsem določiti pojem in vrste založniške dejavnosti. Člani komi-, sije so se strinjali s tem, da je treba sem uvrstiti tudi razglednice in gramofonske plošče, ki v sedanjem zakonu niso bile zajete.
Tudi na tej seji se je komisija dlje ustavila pri vpraša: mju, kako zagotoviti' družbeni vpliv v založniški dejavnosti kot dejavnosti, ki je posebnega družbenega pomena. Soglasno je menila, da je ne samo izdajanje, ampak tudi prodajo knjig imeti za dejavnost posebnega pomena. Pač pa so bila mnenja različna glede tega, ali naj založniški sveti še naprej ostanejo kot oblika družbenega upravljanja. Zato so predlagali tri variante, o katerih se bodo zainteresirane organizacije lahko izrekle v javni razpravi.
Živahna razprava se je razvila tudi o tem, kdo vse se lahko usvarja z založniško dejavnostjo. Sprejeli so načelo, da se poleg delovnih organizacij s statusom podjetij ali ustanov lahko Ukvarjajo z njo tudi tisti delovni ljudje, ki želijo objaviti svoja dela ali svoje prevode. V ta namen lahko združujejo svoje delo in ustanavljajo začasne ali trajne delovne skupnosti.
Odškodnina bi zelo podražila gradnjo HE v Djerdapu
BEOGRAD, 15. marca (Tanjug). Sprejetje republiškega zakona o odškodninah za razlaščeno zemljišče, katerega osnutek so črtali z dnevnega reda zadnjega zasedanja skupščinskih domov Srbije, je spet dvomljivo. Vodstvo hidroenergetskega in plovnega sistema »Djerdap« je danes v pismu opozorilo odbor republiškega zbora za plan in finance na posledice, kd jih bo imela uveljavitev predvidenih določb tega zakonskega osnutka. Predstavniki »Djer-dapa« poudarjajo, da se bodo s predvidenim plačilom povprečne tržne vrednosti zemljišča, ki ga razlastijo za akumulacijo hidroelektrarne, povečali planirani stroški za okrog 14 milijard starih dinarjev. Ta sredstva je treba zagotoviti, če naj bi uveljavili zakon in uredili ta veliki hidroenergetski sistem.
Odbor je sklenil sprejeti osnutek zakona, dostaviti republiškemu zboru pismo »Djer-dapa« z opozorilom, kakšne posledice bo imela uveljavitev zakona, in ponovno opozoriti na potrebe, da nujno sprejmejo zakon.
Avstrijsko-sovjet-ski pogovori
MOSKVA, 15.	marca
(TASS). — Danes so se tukaj začeli politični av-strljsko-sovjetski pogovori med kanclerjem dr. Jose-fom Klausom in predsednikom ministrskega sveta ZSSR Aleksejem Kosigi-nom.
Precejšen del Jugoslavije v temi
Neurje je povzročilo
okvare na električnih daljnovodih
SARAJEVO, 15. marca (Tanjug). Vsa Bosna in Hercegovina je ostala sinoči v temi. Kakor so povedali v podjetju »Elektroprenos« v Sarajevu, je toka zmanjkalo zaradi popolnega izpada elektrike v omrežju.
Prvič !jfe bil tok prekinjen sinoči okrog pol devetih, in sicer v vsej Bosni in Hercegovini ter v delu Srbije in C me gore. Tolikšno območje je ostalo brez toka zaradi neurja, ki .je povzročilo okvare na daljnovodih Mostar—Trebi-nje—Kakanj in Trebinje—Titograd—Bajina Bašta, tako da je hidroelektrarna »Trebišnji-ca« prenehala oddajati energijo. To pa je povzročilo »popoln izpad elektrike v omrežju«, tako da so prenehale delovati tudi elektrarne Jablanica, Tuzla, Kakanj in Dubrovnik.
Strokovnjakom se je potem s posamičnim vključevanjem elektrarn posrečilo zagotoviti energijo za najvažnejše gospodarske objekte, tako Zenico, Goražde in druga industrijska središča.
Popoln izpad je trajal samo 20 minut, vendar so zaradi tega nastale motnje v vsem električnem omrežju, tako da so tudi dgnes v republiki zastoji v preskrbi z električno energijo.
Prizadevanja delavcev »Elek-troprenoisa« otežuje vreme, ki je bilo danes v Bosni in Hercegovini neugodno.
SKOPJE, 15. marca (Tanjug). Skoraj vsa mesta v Makedoniji so zaradi hudega neurja, ki je sinoči divjalo nad vso republiko, ostala danes brez električnega toka. Močan veter s plohami je podrl štiri električne drogove na daljnovodu od Mavrova do Skopja. Precej poškodovani so bili tudi številni drugi daljnovodi, tako da so nastale motnje v vsem električnem sistemu v Makedoniji Nedrje je povzročilo veliko škodo tudi v omrežju PTT.
PRIŠTINA, 15. marca (Tanjug) — V Metohiji so imeli sinoči hudo neurje z močnim vetroni Tn snegom, ki je povzročilo okvare na daljnovodih, tako da je velik del pokrajine ostal brez elektrike
Zaradi snežnih zametov na cesti Priština—Prizren imajo avtobusi tudi po sedem do osem ur zamude, avtobusi proti Beogradu, Kosovski Mitroviči in Peči pa vozijo normalno.
Sekciji za pospeševanje gospodarskega sodelovanja z Romunijo
BEOGRAD, 15. marca (Tanjug). Pri zvezni gospodarski zbornici so danes ustanovili sekcijo za pospeševanje gospodarskega sodelovanja z Romunijo. Ustrezno sekcijo za sodelovanje z jugoslovanskim gospodarstvom ustanavljajo . tudi pri trgovinski zbornici Romunije.
ZDA umaknile embargo za Albanijo
WASHINGTON, 15. marca (AF) — Ameriško zunanje ministrstvo je sinoči razveljavilo prepoved, po kateri' ameriškim državljanom ni bilo dovoljeno potovati v Albaniji. Prepoved je veljala celih petnajst let. Predstavnik State Departmenta je dejal, da ameriški državljani v prihodnje ne bodo smeli potovati edinole v DR Vietnam, LR Kitajsko in Sevamo Ko-
Zadnje^
Seja IK CK ZKS
UUBUANA, 15. marca — Nocoj je izvršni komite CK ZKS pod vodstvom sekretarja Franca Popita razpravljal o nalogah komunistov — članov Zveze borcev pri reševanju aktualnih problemov svoje organizacije in v družbi sploh. Uvodno besedo o tem je podal član izvršnega komiteja Mitja Ribičič. V razpravi so sodelovali tudi drugi člani izvršnega komiteja.
O seji bomo obširneje poročali jutri.	F.	S.
Trgovinski sporazum med Gano in SFRJ
BEOGRAD, 15. marca (Tanjug) — Gospodarski delegaciji Jugoslavije in Gane sta podpisali nov trgovinski sporazum, ki je nadomestil sporazum iz leta 1961. Novi sporazum predvideva uravnoteženo blagovno menjavo. Hkrati z njim so podpisali tudi protokol o blagovni menjavi za leto 1967. Po njem bo znašal obseg blagovne menjave približno 30 milijonov dolarjev v obeh smereh. Sporazum sta podpisala član ZIS Fadil Hodža in predsednik ganskega gospodarskega odbora nacionalno-osvobodilne-ga sveta E. N. Omabu.
Johnson v Nashvillu
NASHVILLE, 15. marca (Tanjug), — Ameriški predsednik Johnson je danes izjavil v Nashvillu, da je bombardiranje DR Vietnama v skladu z omejenimi ameriškimi cilji v Južnem Vietnamu«. Pooblaščen sem zagotoviti, je dejal Johnson, da bodo vsi v Hanoiu slišali tole: »ZDA bodo branile Južni Vietnam vse dotlej, dokler ne bo dosežen častni mir.«
Napad na Da Nang
SAIGON, 15. marca (AP). Južnovietnamske osvobodilne enote so napadle danes ameriško letalsko oporišče v Da Nangu. Poškodovale so dve letali, ranjenih pa je bilo 19 ljudi. To je bil eden izmed treh pomembnejših dogodkov, ki jih omenja današnje ameriško poročilo. Američani so v sporočilu omenili še boje na področju Kontum in zaplembo ladje, ki je prevažala orožje za Južni Vietnam.
Kot je sporočila AFP, je na področju Kontuma neka ameriška enota zašla včeraj v zasedo. Po srditem boju je padlo 27 vojakov, 64 pa je bilo ranjenih. Izgube nasprotne strani niso znane.
Današnje sporočilo pravi, da so ameriški mornarji zaplenili več kot 750 pušk in 7000 nabojev na ladjici, ki so jo včeraj napadle tri ameriške vojne ladje kakih 300 milj sevemovzhodno od Sai-gona. Ladja je med bojem nasedla na plitvino, nato pa je eksplodirala.
Naša industrija bo predelovala surovine iz SZ
BEOGRAD, 15. marca. (Tanjug.) — Po protokolu, ki so ga danes v Beogradu podpisali predstavniki zveznega sekretariata za zunanjo trgovino in sovjetskega ministrstva za zunanjo trgovino, bodo jugoslovanski proizvajalci posameznih vrst blaga za široko porabo uvozili iz Sovjetske zveze surovine, tja pa izvozili končne izdelke. S tem bo mogoče izkoristiti proste J    v domači indu-
dolarjev.
/z V. izdaje
U Tant se je sestal z Goldbergom in Fedorenkom
NEW YORK, 14. marca (AFP) — Predstavnik ZDA v OZN Arthur Goldberg se je sestal nocoj z generalnim sekretarjem U Tantom in se pogovarjal z njim o vietnamskem problemu. Goldberg je po sestanku izjavil novinar-jim, da ne bi bilo v interesu miru, če bi javno govoril o vsebini pogovorov.
Takoj po sestanku z Goldbergom je U Tant sprejel predstavnika ZSSR v OZN Pedorenka.
VVilson zavrnil predloge konservativcev
LONDON, 14. marca (AFP)
— Premier Harold Wilson je nocoj v parlamentu zavrnil predlog konservativcev, ki so zahtevala, naj odpotuje v Aden in prouči položaj na tem ozemlju. Wilson je prav tako zavrnil predlog bivšega konservativnega ministra Dunca-na Sandysa, naj bd odpovedali obisk misije OZN, ki bo v kratkem obiskala Aden. Po besedah premiera bd taka od-ppved pomenila »kapitulacijo pred teroristi«.
Wilson je demantiral nekatera poročila v tisku, da imajo britanske enote namen ostati v Adenu tudi po razglasitvi neodvisnosti Južnega Jemena Dejal je, da bo evakuacija čet opravljena do 1968. leta.
Shinvell bo odstopil
LONDON, 14. marca (AP)
— Predsednik parlamentarne britanske laburistične stranke Shinvell je danes izjavil, da ima namen v kratkem odstopiti s svojega položaja zaradi nesoglasij z zvezi s partijsko disciplino. Iz obveščenih krogov se je zvedelo, da bo Shinvell odstopil koncem marca.
Premier Čung v Washingtonu
WASHINGTON, 14. marca (AP) — JužnokorejSki premier Cung U Kvon je prispel nocoj v Washington, kjer se bo pogovarjal z ameriškim predsednikom Johnsonom. Pričakujejo, da se bosta pogovarjala tudi o sodelovanju južnokorejskih čet v vietnamski vojni. Ob prihodu v ZDA je Cung izjavil, da bo zahteval moderno orožje in opremo za korejske čete v Vietnamu.
Svetlana Alilujeva zaprosila za azil ZDA
WASHINGTON, 14. marca (Reuter) — Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve je danes sporočilo, da je Svetla-, na Alilujeva, hčerka bivšega sovjetskega premiera Stalina, zaprosila za politični azil v ZDA. Predstavnik tega ministrstva je dodal, da ameriška vlada ni niti zavrnila te zahteve niti ji ni ugodila. Po njegovi izjavi je Svetlana Alilujeva sedaj v Švici in je zaprosila za politični azil tudi v nekaterih drugih državah.
Smrtna kazen za nasilneža
AL2IR, 15. marca (Tanjug). — Davi so v Alžiru usmrtili diva nasilneža, M sta ubila nekega šoferja taksija, ker sta se hotela polastiti njegovega avtomobila. Ukradeni avto sta uporabiti za
zločine.
Alžiru začeli izmed 22 funkcio minisftr-in a-
PO
sotttščem za preganjanje gospodarskega Uminab.
Telegrami
JUGOSLOVANI NA LEIPZIŠKEM VELESEJMU — BERLIN. Na letošnjem pomladnem velesejmu v Leipzigu so jugoslovanski gospodarstveniki sklenili za več kot 10 milijonov dolarjev uvozno-izvoznih poslov.
SODELOVANJE NOVINARJEV — SOFIJA. Tu so podpisali protokol o sodelovanju jugoslovanskih in bolgarskih novinarskih organizacij v letošnjem in prihodnjem letu.
TODOR ŽIVKOV DOMA — SOFIJA. Prvi sekretar CK KP Bolgarije Todor Živkov se je iz Moskve vrnil domov.
DADA V TUNIZIJI — TUNIS. Predsednik Mavretanije Moktar Uld Dada je prispel na uradni obisk v Tunizijo.
PREDSTAVNIKI SIRSKE BAAS V ROMUNIJI — BUKAREŠTA. Sem je prispela delegacija partijskih delavcev sirske partije BAAS.,
LOBKE ODPOTOVAL V KABUL — KATMANDU. Za-hodnonemški predsednik Heinrich Liibke je po štiridnevnem obisku v Nepalu odpotoval v Kabul.
POSOJILO — KATMANDU. Zahodnonemški minister za gospodarsko sodelovanje Wichnowskd je povedal, da je njegova vlada pripravljena odobriti Nepalu 1,2 milijonov dolarjev posojila.
MEHANIZACIJA UPRAVE — MOSKVA. Italijanska tvrdka »Olivetti« in sovjetske organizacije so podpisali sporazum o sodelovanju pri mehanizaciji uradniških poslov.
AMNESTIJA — ATENE. Vodja demokratične levice Eda Pasalidis je kot pogoj za ureditev političnega položaja v Grčiji zahteval amnestijo vseh političnih zapornikov.
OBLETNICA — MOSKVA. Te dni mineva pet let, odkar so v SZ izstrelili v zemeljski tir prvi laboratorij tipa »Kosmos«.,
PROFESORJI IN CIA — KAIRO. Generalna unija egipčanskih profesorjev namerava prekiniti vse odnose s sindikatom ameriških profesorjev, ki je bil povezan s CIA.
TURISTI — SOFIJA. Pričakujejo, da bo Bolgarijo letos obiskalo okrog 60.000 francoskih turistov, kar je dvakrat več kot lansko leto.
GVERILCI V VENEZUELI — CARACAS. Tu so uradno sporočili, da so v bojih z vladnimi enotami v gorah v centralni Venezueli ubili tri gverilce, pet pa ranili in zajeli.
NEZAPOSLENOST — TEL AVI V. V tukajšnjih demonstracijah je bilo ranjeno dvajset ljudi, med njimi trije huje. 7.000 ljudi je protestiralo proti brezposelnosti.
ATOMSKO OROŽJE — RIM. švedski zunanji minister Nilson je izjavil, da si njegova vlada prizadeva za »hitre in konkretne rezultate« ženevskih pogajanj o prepovedi širjenja atomskega orožja.
LIBANONSKI ŠTUDENTJE — BEJRUT. Policista so s puškami razgnali študente, ki so se začeli zbirati pred poslopjem univerze, da bi demonstrirali zaradi uboja nekega svojega tovariša, ki je bil ubit v spopadu s policijo. Protestirali so proti visokim šolninam.
Pa še to:
NI VZROKA ZA ZASKRBUENOST — Na seji obeh zborov občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje naj bi sprejeli tudi predlog o skrajšanem delovnem času v agrokombinatu Emona. Uvedli naj bi proste sobote. Zaskrbljeno je nekdo vprašal, kaj bo ob sobotah s prašiči. Drugi mu je brž odgovoril: »Se bodo pa v petek najedli za soboto.«
Vreme marca 1967 ob 13. uri
V nekaj vrstah
ČRNOMELJ
Skladišče bodo dozidali — Trgovina »N on-stop« podjetja
»Potrošnik« ima velik'promet. Zaradi tega so se odločili, da bodo dozidali novo skladišče. Z njim bo poslovalnica pridobila še 90 kvad. metrov prostora. Skladišče so že začeli zidati.
MARIBOR
Seminar o strelovodih,— Podkomite za geoelektriko SRS v Mariboru bo konec aprila pripravil dvodnevni seminar, na katerem bodo udeležence seznanili s pravilno gradnjo strelovodnih napeljav. Govorili bodo tudi o novih tehničnih predpisih za strelovode.
Kandidacijski zbor — V torek zvečer je bil v tovarni N. grada kandidacijski zbor volivcev IV. volilne enote terena Koroška vrata. Na zboru so izbrali kandidate za poslance in odbornike. Razpravljali so tudi o proračunu občine in o možnostih razvoja občine v letu 1967.
Seminar za miličnike — V ponedeljek in torek bodo priredili v Mariboru seminar za miličnike, na katerem si bo do le-ti pridobili splošne pojme o turizmu ter se usposobili za dajanje informacij. Od 28. do 31. marca pa bo podoben seminar za sprevodnike 2TP Maribor. Predavala bo-srta predsednik mariborske turistične zveze Herman Weiss in direktor turističnega biroja Maribor Marjan Kožuh.
ZGORNJA POLSKAVA
Krajevni praznik — V soboto in nedeljo bodo prebivalci Zgornje Polskave proslavili svoj krajevni praznik — 23. ma rec, v spomin na smrt 30 talcev, ki jih je okupator na ta dan leta 1945 ustrelil v Gaju. V soboto zvečer bo KUD Gaj priredilo kulturni spored, v nedeljo pa bo ob grobu talcev žalna slovesnost z recitacijskimi in pevskimi točkami.
LENART V SLOVENSKIH GORICAH
Skočnina — Občinska skupščina Lenart, je v torek sklenila, da bodo živinorejci plačevali skočnino pavšalno in ne od storitev. Skočnino bodo pobirali dvakrat letno. Imenovanja — Na seji občinske skupščine Lenart so imenovali za namestnika načelnika za gospodarstvo in finance Eda Zorka ml., za namestnika načelnika oddelka za občo upravo in družbene službe Alfreda Pirherja in za namestnika šefa odseka za notranje zadeve Paula lešnika.
SLOVENSKA BISTRICA
Šolstvo — V sredo je svet za šolstvo občinske skupščine Slovenska Bistrica razpravljal o sistematizaciji delovnih mest na šolah in o pregledu proračuna občine.
MURSKA SOBOTA
Zaposlovanje v tujini — Do 15. marca so avstrijski delodajalci zaprosili na soboškem zavodu za zaposlovanje za 2500 delavcev, za 1680 delavcev pa so že poslali garantna pisma. Do 15. marca je zavod napotil na delo v Avstrijo
1260 delavcev.
LENDAVA
Most pri Murskem Središču — Republiški cestni sklad
SRS je uvrstil gradnjo mostu čez Muro pri Murskem Središču v svoj štiriletni program. Most, ki ga bosta financirala republiška cestna sklada Slovenije in Hrvatske, del sredstev pa bo prispevala tudi lendavska občina, bodo
začeli že letos graditi.
LJUTOMER
Poštna mreža — Odborniki ljutomerske občinske skupščine se na zadnji seji niso zadovoljili z odgovorom soboškega PTT podjetja glede sedanje organizacije poštne mreže v občini. Zahtevali so tudi, naj to podjetje zagotovi dnevno dostavo pošte, za vasi Berkovci in Bolehnečice pa so predlagali, naj bi se priključili pošti Križevci.
GORNJA RADGONA
Gluhonemi so se sestali — Na sestanku, ki se ga je udeležilo 23 članov organizacije gluhonemih, so med drugim povedali, da jih mnogi kmetje izkoriščajo. Predlagali so, naj bi organizacija s kmeti, pri katerih živijo gluhi, sklenila posebne pogodbe.
KOPER
Posvet — Na posvetu predstavnikov občinskih odborov ZZB NOV v treh obalnih in ilirskobistriški, Sežanski ter postojnski občini so govorili o pripravah na volitve, problematiki z letnih konferenc ZB in o posebni delovni dobi. Kaže, da so stanovanjske zadeve borcev v vseh teh občinah še zmeraj pereče. V vseh občinah je tudi veliko nerešenih prošenj za priznanje posebne delovne dobe (samo v koprski občini jih je 1600).
POSTOJNA
Sklad za gradnjo šole — V novoustanovljeni sklad za gradnjo nove osnovne šole prihaja prvi denar, ki ga občani namensko dajejo v obliki samoprispevka. V skladu je zdaj kakih 20 milijonov več din, v prihodnjih dneh pa bodo o posebnih prispevkih razpravljale tudi delovne organizacije. če bo akcija dobro potekala, bodo v Postojni začeli že letos zidati osemrazrednico.
PORTOROŽ
Prvi turisti — V hotel Palače je prišla prva skupina 60 turistov iz Italije in Nemčije. V Portorožu bodo 7 do 14 dni.
V marcu pričakujejo tudi skupino 300 turistov iz Avstrije in Švice.
RADOVLJICA
O vlogi turizma — Na jutrišnji seji občinske skupščine bodo obširneje obravnavali turizem v gospodarstvu občine, saj sta gostinstvo in turizem v tej občini zelo pomembni panogi (nanju odpade 8 odstotkovk vsega družbenega bruto proizvoda in kar dve petini vsega deviznega priliva). HRASTNIK
Kandidacijski zbori — Na terenu in v delovnih organizacijah bodo od 16. do 22 marca. Razen o evidentiranih kandidatih za odbornike in poslance bodo občani in proizvajalci govorili tudi o delu občinske skupščine.
Zakaj ta
Kmetijski stroji na licitaciji
Prebivalci velike ravninske vasi Odranci v lendavski občini so na nedavnem zboru volivcev ostro obsodili početje kmetijske zadruge Lendava, ki odprodaja tudi tiste kmetijske stroje, za katere so oo nakupu prispevali precejšen delež tudi vaščani. Člani domače kmetijske zadruge C ta se je kasneje združila v lendavsko kmetijsko zadrugo) so se namreč leta 1959 odpovedali ob delitvi dobička raznim materialnim ugodnostim z zahtevo, naj zadruga za ta denar kupi sejalni-ke Na ta račun so res kupili sejalnike, ki so koristno služili kmetom tega velikega okoliša.
Po združitvi zadrug v lendavski občini so postala vsa osnovna sredstva last združene kmetijske organizacije, sejalniki pa so že naprej ostali na enoti zadruge v Čren-šovcih.
Z utemeljitvijo, da nekateri stroji niso rentabilni, je KZ Lendava pred nedavnim sklenila odprodati več traktorjev, mlatilnic in tudi sejalnike. ki so jih kupili z denarjem odranskih zadružnikov.. Prodajo je prevzela soboška realitetna agencija, ki je vse kmetijske stroje kmalu vnovčila, saj je med zasebnimi kmeti čedalje večje zanimanje za kmetijske stroje.
Med kupci seveda ni bila kmetov iz Odranc, saj bi pomenil tak nakup dvakratno plačilo istih strojev, razen tega pa domačini menijo, da je tudi izgovor zadruge o ne-rentabilnosti sejalnlkov jalov, če bi stroje strokovno in racionalno uporabljali, tudi kmetje ne bi zavračali plačila ustrezne odškodnine.
Tako se bo morala večina kmetov v prihodnje spet spoprijeti z ročnim sejanjem, kar se zares rte ujema s poslanstvom kmetijske zadruge, ki bi morala podpirati sodobno obdelavo zemlje, ne pa, da celo onemogoča te uveljavljene metode take obdelave.
Vsekakor tudi 20-milijonska izguba KZ Lendava v minulem letu ne opravičuje takega odnosa te do kmetijskih strojev, ki je končno (vsaj formalno) tudi last prizadetih vaščanov Odranec, so se na zboru volivcev strinjali z domačini tudi predstavniki lendavske občinske skupščine.
B. BOROVIC
MARIBOR
Za zboljšanje prometa
Nekatere prometne delovne organizacije v Mariboru so predvidele letos nekatera nova dela in nakupe za zbo-ljšanje prometa. Podjetje za PTT promet Maribor bo letos dokončalo koaksialni kabel	Ljubljana—Maribor—dr-
žavna meja. Za avtomatizacijo talefonije bodo povezali vozelne centrale in nadaljeva. li gradnjo glavne telefonske centrale za 212 priključkov. Na avtomatsko telefonsko centralo bodo priključili tudi zunanje kraje. Železniško transportno podjetje Maribor bo kupilo 4 diesel lokomotive in dva šinobusa. V podjet. ju »Spedtrans« bodo dogradili delavnice in garaže. Pri Avtobusnem prometu Maribor bodo še naprej gradili servisne delavice in garaže ter kupili nove avtobuse za medkrajevni in mestni promet. Pohorska vzpenjača bo prispevala sredstva za povečanje smučarskih naprav in za rekonstrukcijo postajnih poslopij vzpenjače.	M.
Otrok ne bo hodil v podeželsko šolo”
Naj v novomeški občini dodamo trem šolskim spomenikom še četrtega?
77
Kolektiv prosvetnih delavcev osnovne šole Šmihel pri Novem mestu je opozoril na problem, ki med drugim žali ta kolektiv, hkrati pa osvetljuje nekatere nerazumljive pojave v osnovnem šolstvu v Novem mestu: na eni strani preobremenjena šola in vpitje zaradi tega, na drugi pa novi šolski prostori enakovredne šole premalo izkoriščeni.
Zadeva je izbila sodu dno letos ob vpisu otrok za prihodnje šolsko leto. Več staršev iz šolskega okoliša šmi-helske šole, ki stanujejo v mestu, je bilo odločno proti, da bi njihovi otroci hodili v šmihelsko osnovno šolo, ker da je podeželska šola. Ali z drugimi besedami, ne dovolim, da moj otrok sedi v šoli skupno s kmečkimi otroki. Drugače tudi ni moč razumeti odklonilnega stališča takih staršev, ki mimogrede groze celo s pritožbo na najvišje mesto, če njihovo stališče ne bo sprejeto.
Morda so take izjave staršev izrečene brez posebnega namena ob zagovarjanju odklonilnih stališč, morda tudi ne. Vsekakor pa so žaljive za ves kolektiv šmihelske šole, mečejo pa tudi čudno luč na posameznike. Iz opozorila kolektiva šmihelske šole pa je mogoče zvedeti še veliko več glede že sedanje prakse v obiskovanju otrok ene in druge šole. Meja šolskih okolišev obeh šol, zlasti na območju ožjega mesta, določene z odlokom že leta 1961, že dolgo ne upoštevajo. Toliko otrok iz dela Kandije, ki spada po tem odloku v šolski okoliš Šmihel, obiskuje šolo »Katja Rupena« v mestu. Vsi otroci z desne strani Krke, ki hodijo v novomeško
osnovno šolo, morajo skozi gost promet in vsaj čez dve nevarni križišči v mestu.
še bolj zanimivi so številčni podatki. V vseh oddelkih osnovne šole »Katja Rupena« je letos vpisanih okoli 1500 otrok, ali še nekaj več. (S temi podatki so občanom postregli ob referendumu.) To pomeni, da je šola »Katja Rupena« ves dan eno samo mravljišče, kar dovolj utemeljuje potrebo za gradnjo nove šole. V šmihelski šoli, ki so jo v zadnjih letih dvakrat dozidali in v celoti prenovili, pa je stanje bistveno drugačno. Vsaj tri učilnice so vsako popoldne prazne. Povprečno število učencev višjih razredov je 24, v novomeški vsaj 36! En višji razred ima šmi-helska šola letos manj kot lani, kar pomeni, da se število šoloobveznih otrok na tej šoli znižuje. To kaže tudi letošnji vpis na podružničnih šolah v Birčni vasi in Lazih, iz katerih učenci višjih razredov obiskujejo šolo v Šmihelu. Število učencev v oddelkih teh podružničnih šol se giblje od 18 do 24. Povsem upravičeno se sprašujejo na šmihelski šoli, zakaj ne usmerijo na njihovo šolo vsaj tistih otrok, ki sodijo k njej po šolskem Okolišu, da bi razbremenili novomeško šolo?
Izvleček ekonomske nalize za gradnjo nove šole v Novem mestu in predloga za njeno lokacijo, ki so ga dobili odborniki občinske skupščine na zadnji seji, je pokazal potrebo, da bi novo šolo gradili na desni strani Krke, v Kandiji. V tem dokumentu je med drugim podatek, da bi imela šola v Šmihelu, ko bi bila zgrajena nova šola v Kandiji še manj otrok, kot jih ima sedaj, torej bi bila še manj izkoriščena kot je sedaj. Ob takih podatkih in prej navedenih dejstvih ni brez osnove sicer pikra pripomba, ali ne želimo s tako politiko spremeniti še eno šolo v spomenik? Dosedaj so namreč v občini že tri nove šole, ali premalo izkoriščene, ali prazne!
Opozorilo kolektiva prosvetnih delavcev, ki na koncu navaja, da tudi oni plačujejo prispevek za novo šolo v Novem mestu in jim tudi sicer ni vseeno, kako se rešuje vprašanje osnovnega šolstva v občini, nudi dovolj gradiva za javno razpravo o nakazanih dejstvih in problemih. Ko prosvetni delavci šmihelske šole izražajo svp-jo pripravljenost, da kot enakovreden partner pomagajo razbremeniti osnovno šolo »Katja Rupena«, dokler ne bo zgrajena nova šola ali da bi našli drugačno rešitev, hkrati predlagajo, naj bi temeljito premislili, kje v občini je res najbolj potrebno graditi nove šole? Ali ni to morda Mima peč, kjer je nevarnost, da se staro poslopje sesuje na otroke?
P. ROMAN IG
MM litltifl* 1 Bat
* nn
NOVOMEŠKA RAZGLEDNICA — Kažipot, ki nazorno kaže turistom pot k zanimivostim in lepim izletniškim točkam v novomeški okolici in na Gorjancih.
Foto: P. Romanič
Naš pogo
Turisti so vse bolj zahtevni
Vlado Plantarič govori o delu soboške poslovalnice Kompasa
Vse bolj sproščen maloobmejni m mednarodni osebni promet ob avstrijski in madžarski državni meji postavlja pred poslovalnico turističnega in avtobusnega podjetja Kompas v Murski Soboti zelo odgovorne nar loge. O načrtih in težavah te enote smo povprašali njenega vodjo. prof. VLADA PLANTARICA.
»Kakšen je program vaše poslovalnice v tem letu (izleti, potovanja, prireditve)*
»V mednarodnem letu turizma si predvsem prizadevamo, da bi organizirali čim več izletov in potovanj po domovini in v zamejstvo.
Vendar opažamo, da se ljudje v Pomurju neradi odlo čaj o za tako obliko potovanj, čeprav jim skušamo ustreči z zares izbranimi programi voženj. Zelo si tudi prizade varno, da bi sodelovali v prihodnje na vseh večjih turističnih prireditvah, ki jih občani na tem območju naj-
Vlečnica
na Mozirski planini
Ko je v dolini z.. idel zadnji sneg, so člani šolskega športnega društva Janko Herman pri osnovni šoli v Žalcu močno pohiteli. V najkrajšem možnem času so v Libojah namestili smučarsko vlečnico. Zal, napori niso bili poplačani, saj je močna odjuga prekmalu pobrala belo odejo. Zdaj pa so se odločili drugače in prenesli to napravo na Mozirsko planino, kjer je začela delati v soboto. Glede na izredno ugodne snežne razmere pričakujejo, da bo vlečnica obratovala več kot mesec. Dolga je 300 metrov, v eni uri pa prepelje okoli; 500 smučarjev.
S to odločitvijo so žalski smučarji znova opozorili na stare težnje, po katerih naj bi na Mozirski planini uredili večje športno in rekreacijsko smučarsko središče. Planina ima za to vse pogoje, zlasti je dovolj snega; tudi cesta do Šmihela je lepa, od tam pa ni več daleč do smučarskih terenov. -mb
Ustanovili bodo klub diplomantov
Večletna težnja diplomantov Višje agronomske šole v Mariboru se bo uresničila prve dni maja, ko bodo ustanovili svoj klub.
Te dni se je zbralo na tej šoli več kmetijskih inženirjev na prvi seji iniciativnega odbora za organizacijo in ustanovitev kluba Prerešetali so vse tihe in glasne žplje kolegov, možnosti in težave, ki nastajajo v zvezi z organizacijo, pooblastili ožji odbor za pripravo in izvedbo ustav n negi občnega zbora. Ta odbor bo pripravil tudi osnutek pravilnika, po katerem naj bi bodoči klub delal. Tako bo med drugim svojim članom pomagal pri nadaljnjem izobraževanju, občasno skliceval strokovne posvete in prirejal predavanja. V. V.
•»DELU
VLADO PLANTARIČ
bolj pogrešajo. Ker pa je letos program teh priredite .-precej obsežen, smp okrepili propagandno dejavnost v Po murju in izven naše pokrajine.«	j?
»S kakšnimi novostmi in pridobitvami se boste letos še postavili?« n
»S preselitvijo v 'nove poslovne prostore, ki 'smo si jih zagotovili v novem hotelu, bomo povečali obseg naših storitev. Med drugim bomo uvedli prodajo domačih
spominkov, mednarodnih vozovnic ipd., sicer pa se bomo lotili tudi vsega drugega, kar mora nuditi vsaka enota Kompasa.«
»S katerimi težavami se srečujete?«
»Marsikaj nas tare, vendar so posredi tudi take težave, ki jih naša poslovalnica ne more rešiti sama. Naj omenim samo pomanjkanje turistično propagandnega materiala v Pomurju. Pred leti smo imeli dva prospekta o naši pokrajini, danes nimamo nobenega. Tudi neprimerni prostori, težavno komuniciranje z drugimi poslovalnicami in še več podobnih vprašanj bomo morali prej ali slej rešiti, kajti turisti, tudi domači, so čedalje bolj zahtevni in neradi čakajo. Poglavje zase pa so ceste v Pomurju, ki »cveto« na vseh koncih, čeprav smo že zajadrali v mednarodno turistično leto.«
»Kaj menite o novem hotelu v Murski Soboti?«
»Turistični delavci se nikakor ne moremo sprijazniti s sedanjim mačehovskim odnosom nekaterih ljudi do novega hotelskega objekta. Tudi v soboškem gostinstvu bodo morali spregledati, da v takih pogojih ni mogoče razvijati sodobnega turizma, zato naj vsaj ne ovirajo tega, J kar sedaj uspešno uresniču-I jemo.	B.	B.
Začarani krog v EMO
Konferenca komunistov tovarne EMO Celje
CELJE, 15. marca. Sinoči so se v tovarni EMO sestali komunisti na delovni konferenci in znova obravnavali aktualna vprašanja, s katerimi se dnevno srečujejo. Gre predvsem za večjo uspešnost poslovanja, kar pa je povezano s problemi zastarelosti strojne opreme, z nizko akumulati vnost j o in z nerentabilnimi skupinami proizvodov.
V EMO se skušajo izvleči iz zastarelih pogojev proizvodnje. To pa gre počasi, saj dohodek ni tolikšen, da bi zmogli večje posege v modernizacijo. Ugotavljajo, da samo zavest in pripravljenost zaposlenih v neposredni proizvodnji ni dovolj za ekonomično rast podjetja. Ko munisti so opozorili, da bi bilo treba več strokovnega kadra angažirati v neposred ni proizvodnji. Tudi odgovornost za izvajanje sprejetih sklepov kaže še bolj zaostriti, pa naj gre za sklepe ZK, samoupravnih organov ali upravno-tehničnih služb. Pospešili naj bi osvajanje nove proizvodnje, saj gre v tem primeru za vrsto rentabilnih proizvodov, ki bi ekonomičnost podjetja dvignili na vlš jo raven.
Večkrat zapored je bilo si noči načeto tudi nemogoče stanje na trgu z emajlirano posodo. Uvozniki uvažajo emajlirano posodo, tat je potem v trgovinah 2 do 4-krat dražja od domači! izdelkov EMO ali drugih podjetij. Domača proizvodnja posode je na splošno nerentabilna, a z iavonotn doseže podjetje na zahoAiem trgu celo ugodnej-
šo ceno kot drugi proizvajalci posode v tujini. Tako je naši posodi zunaj priznana višja vrednost. Po več letih prigovarjanja, dokazovanja m prošenj, je končno le na vidiku korektura cene emajlirane posode, ki pa bo še vseeno precej nižja od cen posode v ostalih deželah.
Samoupravljanje v ekonomskih enotah je tudi zadnje čase neuspešno. Osnovna razlog za to je v premajhni decentralizaciji sredstev, s katerimi naj bi te enote gospodarile. V podjetju odkrito povedo, da denarja in razpolaganja z le-tem ne bodo mogli decentralizirati na ekonomske enote -vse dotlej, dokler ne bo odpravljeno prelivanje dohodka med enotami. To pa bo možno takrat, ko. bodo vse enote poslovale rentabilno. In tu se nenehno vrte v krogu nezmožnosti hitre regeneracije Ekonomske enote posamič niso zmožne preusmeriti se na ekonomičnejšo proizvodnjo. Treba je razumeti, da s približno pol milijarde skladov pri več kot 16 milijardah Sdin realizacije v celotnem podjetju, ni možno hkrati urejati toliko odprtih zadev.
F. K.
Mladoletnik ubil miličnika
Beograjski miličniki zasačili tatove pri kraji avtomobila — D. M. pri begu streljal v miličnika Petka Biočanina — Skupino nasilnežev so prijeli
BEOGRAD, 15. marca (Tanjug). Danes dopoldne so v Beogradu pokopali posmrtne ostanke miličnika Petka Biočanina, ki ga je predsinočnjim s strelom iz revolverja ubil mladoletnik D.. M. Miličnika Biočanina je omenjeni mladoletnik ustrelil pred poslopjem št. 161 na 'Leninovem bulvarju v Novem Beogradu, ko je med opravljanjem službene dolžnosti z miličniško patruljo poskušal preprečiti tatvino avtomobila, v kateri je sodelovalo več nasilnežev, med njivi tudi mladoletni D. M.
Pogreba se je razen članov pokojnikove družine udeležil tudi podpredsednik izvršnega sveta Srbije Dragi Stamenko-
vič.
Po še neuradnih podatkih je pri tatvini avtomobila sodelovalo pet ljudi. Vse so prijeli in so v priporu. Ta skupina je predsinočnjim ukradla avtomobil, na katerem je med vožnjo nastala okvara, nakar so poskušali ukrasti drug avtomobil. Skupino je opazila miličniška patrulja, v kateri je bil tudi miličnik Petko Biočanin. Ko se jim je milica približala, je mladoletni D. M. streljal iz revolverja in zadel Biočanina. Ta le izdihnil med nujnim kirurškim posegom.
PETKO BIOCANIN
Pregled dokaznega gradiva
Deseti dan obravnave na sodišču v Kopru
KOPER, 15. marca. — Pred senatom okrožnega sodišča v Kopru se je dopoldne nadaljevala obravnava zoper uslužbence bivšega piranskega stanovanjskega sklada, ki teče že deseti dan v razdobju treh tednov. Dopoldne je najprej dajal pojasnila izvedenec službe SDK Viktor Bobek, potem pa so do 14. ure pregledovali in pre-čitali razne dopise, izjave, poročila in drugo dokazno gradivo.
Izvedenec Viktor Bobek je dopoldne dobro uro pojasnjeval knjigovodske manipulacije v bivšem stanovanjskem skladu. Ko so obravnavali nezakonita izplačila med Fuksovo boleznijo, je obtoženi Janez Novak, ki je bil takrat v. d. direktorja, vztrajal pri svojih prvotnih izjavah, češ da nd dajal nalogov za nezakonita izplačila. Hkrati pa je tudi obtoženi Fuks zanikal, da bi med svojo boleznijo, ko je bil v bolnišnici in na okrevanju v Rogaški Slatini, dal nalog m nezakonita izplačila.
Med izjavami izvedenca Bobka je namestnik o-krožnega javnega tožilca Tine Rožanc še razširil obtožnico, ker v njej ni bil zajet znesek 559.281 S din iz »občinskih« sredstev. Ta znesek so ugotovili šele med obravnavo, oziroma ga je danes omenil izvedenec Bobek v svojem poročilu.
Potem so več ur pregledovali dokazne listine in drugo gradivo. Vmes so bile tudi blagajniške listine brez podpisov (celo brez podpisa nalogodajalca in prejemnika), na nekaterih je bil podpisan direktor, na drugih predsednik sindikata in podobno.
Predsednik senata:	»Za
piranski sklad bi bilo vseeno, če bi imel namesto knjigovodskih knjig kar vrečo, potem bi pa vanjo
Veter na Gorenjskem je potihnil
Škoda v gozdovih ni tolikšna, kot so pričakovali
KRANJ, 15. marca. — Hud veter, ki je včeraj divjal po vsej Gorenjski, se je ponoči umiril. S cest in železnice so odstranili vsa podrta drevesa. Zato promet ni več oviran. Začeli so tudi popravljati odkrite strehe ter poškodovane električne in telefonske napeljave. Po prvih ocenah kaže, da je vihar povzročil v gozdovih precej manjšo škodo, kot so pričakovali. To gre predvsem na račun suhega vremena, saj se je drevje sedaj laže upiralo sunkom vetra, kot bi se, če bi bilo obloženo s snegom ali pa namočeno od dežja.
Največ škode je v gozdovih na Pokljuki, kjer je veter podrl za približno 3500 kubičnih metrov dreves. Na Mežakiji je padlo četrtino toliko drevja, na Jelovici pa še precej manj. Na gozdnem gospodarstvu Bled so povedali, da Jim elementarne nesreče vsako leto povzroče tako škodo.
Zjutraj je spet začela obratovati žičnica na Krvavec, ki so jo morali zaradi hudega vetra ustaviti že v ponedeljek popoldne. Zvedeli smo, da je vihar, ki Je bil na Krvavcu še posebno močan, odkril strehe planinske koče ob žičnici na Gospinci, Projekte ih počitniških hišic ter kapele ob domu, pri tovorni žičnici pa Je zlomil dva nosilna stolpa. Poškodovan je tudi novi dom in še vrsta drugih počitniških hišic.
Tudi gondolska žičnica na Vogel Je. danes spet začela redno tožiti. Lepo vreme je privabilo precej smučarjev, ki so ves dan uživali v prijetni smuki.
L. STBU2NU
dajali in spet jemali ven«.
Glede številnih nagrad, ki so jih v stanovanjskem skladu opravičili z nadurnim delom, je izvedenec Bobek pripomnil, da ni mogoče ugotoviti, če so u-službenci res opravili vse nadure, za katere so dobili nagrade. Sicer pa je v pravilniku sklada med drugim pisalo, da pripada posameznikom nagrada tudi za izredno prizadevnost v rednem delovnem času.
Tožilec: »To so najbrž nagrade za težke knjigovodske manipulacije.«
Predsednik: »Pa imate v letu 1963 in 1964 res precej teh nagrad, nekateri celo več kot rednih plač.«
Fuks: »Prosim, zapišite, da skladu vse do konca leta 1964 ni niti enkrat zmanjkalo denarja.«
Tožilec: »Tako pa res ne moremo govoriti o teh nagradah. V stanovanjske sklade so se vendar stekala družbena sredstva, štiri-odstotni stanovanjski prispevek, ki so ga morali plačevati vsi občani SFRJ Potemtakem res ni zasluga sklada, če je imel dovolj denarja.«
Na to je Fuks odvrnil da je dokaz o dejavnosti sklada novo naselje Lucija in še mnogi drugi objekti. Pripomnil je še, da je eno dejavnost stanovanjskega sklada, drugo pa poslovno tehnične službe, ki je u-sfcvarjala sredstva na popolnoma poslovni osnovi.
Popoldne so še vedno pregledovali dokazno gradivo. Med drugim so prebrali precej obširno izjavo Ladislave Orličeve, ki je priznala, da so dokaj širokogrudno razdajali sredstva sklada, »v letu 1963 je bila v skladu pravcata anarhija«, je v izjavi zapisala Orličeva, »in marsikdaj smo se vprašali, kam bo pripeljalo tako početje. Toda nikoli nismo imeli moči, da bi nah redili konec vsem nepravilnostim«. Med drugim je Ivan Stajnko zatrjeval, da je bil načrt za blok III. v Luciji izdelan in tudi predložen, čeprav je inšpektorica službe SDK Milena Zužičeva poudarila, da ji omenjenega načrta kljub večkratnim urgencam niso predložili.
Ob času poročanja obravnava še traja.	I.	p.
Na prvem zaslišanju je mladoletnik D. M. trdil, da je začel bežati, ko se je približala miličniška patrulja, da se je pri tem spotaknil in si poškodoval koleno ter da je streljal iz strahu, hoteč miličnika raniti v nogo. Zadel pa ga je v prsi in mu prizadejal smrtno rano.
Mladoletnik D. M. je znan kriminalec in nasilnež, ki ima doslej na vesti menda več sto prekrškov. Avgusta lani so ga poslali v dom za mladoletnike prestopnike v Kruševac, od koder je večkrat zbežal. Poslednjič je zbežal iz poboljševalni ce 20. februarja, vendar pa dom za mladoletne prestopnike iz Kraševca o tem ni nikogar obvestil.
Mladoletnik D. M., ki bo čez nekaj dni dopolnil 16 let, je takoj po uboju vlomil v neko stanovanje v ulici Milovana Milovanoviča, v katerem je, kakor vse kaže, ukrade! zapestnico in še nekatere predmete.
Vžgal se je česalni stroj
V grosupeljskem »Motvozu in platnu« je ogenj
povzročil 40 milijonov Sdin škode
GROSUPLJE, 15. marec. — Okrog 3.30 zjutraj se je v tovarni »Motvoz in platno« nenadoma vžgal česalni stroj za konopljo. Požar se je hitro razširil po vsem prostora, fejer je začela goreti konopljena preja in odpadki, zgorel pa je tudi precejšen del stroja. Takoj so prihiteli tovarniški gasilci in prostovoljni gasilci iz Grosupljega, poldrugo uro po požaru pa še prostovoljna gasilska brigada iz Ljubljane.
Ogenj so uspeli omejiti na približno 210 kvadratnih metrov velik prostor, v katerem stoji česalni stroj, po treh urah pa so plamene naposled ukrotili.
Najprej so mislili, da je do požara prišlo zaradi iskrenja na električni napeljavi, od katere se je vžgal prah in odpadki, pozneje pa je komisija ugotovila, da elektrika ni bila vzrok požaru. Predvidevajo, da je iskra nastala zaradi trenja železnih delov na stroju. Prvi hip so škodo cenili na 15 milijonov starih din, pozneje pa je komisija ugotovila znatno višjo škodo — 40 milijonov starih dinarjev.
Direktor podjetja Desan Bajec nam je povedal, da je plamen uničil 60 odstotkov če-salnega stroja. Dejal je tudi, da je nastala še znatno višja škoda zaradi tega, ker stroj vsaj tri mesece ne bo mogel obratovati. Toliko časa bodo namreč čakali na nadomestne dele iz Italije. Zaradi tega bo občutno prizadeta tudi bruto realizacija vsega podjetja, še posebej pa izvoz. Pretežni del izdelkov, ki so jih delali na tem stroju, je šlo v izvoz. Računajo, da je treba dejanski škodi prišteti še 160 milijonov škode, ki jo bo podjetje imelo zaradi pokvarjenega stroja in zastoja v proizvodnji. Teh 160 milijonov starih dinarjev pa predstavlja približno šest odstotkov vse bruto realizacije grosupeljskega »Motvoza in platna«.
B. S.
V torek manj nesreč
LJUBLJANA, 15. marca. —
V 15. prometnih nesrečah, ki so se včeraj zgodile na cestah v Sloveniji, so bili štirje ljudje hudo poškodovani, 7 pa je bilo laže ranjenih. Gmotno škodo so ocenili na nekaj manj kot 11 tisoč N dinarjev.
Zagovornik zapustil obravnavo
Senat ni ustregel njegovi zahtevi, da bi obravnava zoper mladoletnike bila tajna
LJUBLJANA, 15. marca* — Zagovornik dr. Milan Le-mež je danes demonstrativno zapustil sodno obravnavo proti skupini mladoletnikov, ki se pred ljubljanskim okrožnim sodiščem zagovarjajo zaradi več kot sto kaznivih dejanj, ker petčlanski senat ni ustregel njegovi zahtevi, naj bo nadaljnja obravnava proti mladoletnikom tajne.
Potem ko so včeraj sodniki zaslišali dva mladoletnika, je danes zagovornik dr. Milan Lemež predlagal sodnikom naj izključijo javnost, saj je na obravnavi govora o intimnih družinskih zadevah mladoletnikov. Svoj predlog je utemeljeval s pravnimi pa tudi z ustavnimi določili. Predlog tega zagovornika so podprli tudi drugi zagovorniki, namestnik okrožnega javnega tožilca pa je povedal, da je že pred obravnavo predlagal naj bo obravnava tajna in se ni proti vil predlogu zagovornikov.	'
Petčlanski' senat pa je po posvetu objavil sklep, da se ne strinja z utemeljitvami dr. Lenarta in da bo obravnava javna. Tedaj pa je ta zago-
vornik dejal, da se ne strinja s tako odločitvijo in da ne more pod takimi pogoji zagovarjati mladoletnika in bo zato zapustil obravnavo, kar je tudi storil.
Senat Je nato prekinil obravnavo in se umaknil na posvet. Po dobri uri je predsednik senata Benjamin Marušič povedal, da bo predsednik ljubljanskega okrožnega sodi-, šča določil mladoletniku drugega zagovornika, med tem pa bodo javno obravnavo nadaljevali proti ostalim obtožencem. Kot smo že omenili sodniki zaslišujejo prvo skupino. v kateri je dvanajst obtožencev, ki se zagovarjajo predvsem zaradi številnih tal
vin žn vlomov.
F.«
V nekaj vrstah
KOPER
Posvet — Na posvetu predstavnikov občinskih odborov ZZB NOV v treh obalnih in ilirskobistriški, sežanski ter postojn ski občini so govorili o pripravah na volitve, problematik: z letnih konferenc ZB in o posebni delovni dobi. Kaže, da so stanovanjske zadeve borcev v vseh teh občinah’ št zmeraj pereče. V vseh občinah je tudi veliko nerešenih prošenj za priznanje posebne delovne dobe (samo v kopr ski občini jih je 1600).
POSTOJNA
Sklad za gradnjo šole — V novoustanovljeni sklad za gradnjo nove osnovne šole prihaja prvi denar, ki ga občani namensko dajejo v obliki samoprispevka. V skladu je zdaj kakih 20 milijonov več din, v prihodnjih dneh pa bodo o posebnih prispevkih razpravljale tudi delovne organiza eije. Ce bo akcija dobro potekala, bodo v Postojni začel: že letos zidati osemrazrednico.
PORTOROŽ
Prvi turisti — V hotel Palače je prišla prva skupina 60 turistov iz Italije in Nemčije. V Portorožu bodo 7 do 14 dni V marcu pričakujejo tudi skupino 300 turistov iz Avstrije in Švice.
ČRNOMELJ
Skladišče bodo dozidali — Trgovina »Non-stop« podjetja »Potrošnik« ima velik promet. Zaradi tega so se odločili, da bodo dozidali novo skladišče. Z njim bo poslovalnica pridobila še 90 kvad. metrov prostora. Skladišče so že začeli zidati.
MARIBOR
Seminar o strelovodih — Podkomite za geoelektriko SRS v Mariboru bo konec aprila pripravil dvodnevni seminar, na katerem bodo udeležence seznanili s pravilno gradnjo strelovodnih napeljav. Govorili bodo tudi o novih tehničnih predpisih za strelovode.
Kandidacijski zbor — V torek zvečer je bil v tovarni Ni-grada kandidacijski zbor volivcev IV. volilne enote terena Koroška vrata. Na zboru so izbrali kandidate za poslance in odbornike. Razpravljali so tudi o proračunu občine in o možnostih razvoja občine v letu 1967.
Seminar za miličnike — V ponedeljek in torek bodo priredili v Mariboru seminar za miličnike, na katerem si bodo le-td pridobili splošne pojme o turizmu ter se usposobili za dajanje informacij. Od 28. do 31. marca pa bo podoben seminar za sprevodnike 2TP Maribor. Predavala bosta predsednik mariborske turistične zveze Herman Weiss in direktor turističnega biroja Maribor Marjan Kožuh. •
ZGORNJA POLSKAVA
Krajevni praznik — V soboto in nedeljo bodo prebivalci Zgornje Polskave proslavili svoj krajevni praznik — 23. marec, v spomin na smrt 30 talcev, ki jih je okupator na ta dan leta 1945 ustrelil v Gaju. V soboto zvečer bo KUD Gaj priredilo kulturni spored, v nedeljo pa bo ob grobu talcev žalna slovesnost z recitacijskimi in pevskimi točkami.
LENART V SLOVENSKIH GORICAH
Skočnina — Občinska skupščina Lenart je v torek sklenila, da bodo živinorejci plačevali skočnino pavšalno in ne od storitev. Skočnino bodo pobirali dvakrat letno. Imenovanja — Na seji občinske skupščine Lenart so imenovali za namestnika načelnika za gospodarstvo in finance Eda Zorka ml., za namestnika načelnika oddelka za občo upravo in družbene službe Alfreda Pirherja in za namestnika šeta odseka za notranje zadeve Paula Lešnika.
SLOVENSKA BISTRICA
šolstvo — V sredo je svet za šolstvo občinske skupščine Slovenska Bistrica razpravljal o sistematizaciji delovnih mest na šolah in o pregledu proračuna občine.
MURSKA SOBOTA
Zaposlovanje v tujini — Do 15. marca so avstrijski delodajalci zaprosili na soboškem zavodu za zaposlovanje za 2500 delavcev, za 1680 delavcev pa so že poslali garantna pisma. Do 15. marca je zavod napotil na delo v Avstrijo 1260 delavcev.
LENDAVA
Most pri Murskem Središču — Republiški cestni sklad SRS je uvrstil gradnjo mostu čez Muro pri Murskem Središču v svoj štiriletni program. Most, ki ga bosta financirala republiška cestna sklada Slovenije in Hrvatske, del sredstev pa bo prispevala tudi lendavska občina, bodo začeli že letos graditi.
LJUTOMER
Poštna mreža — Odborniki ljutomerske občinske skupščine se na zadnji seji niso zadovoljili z odgovorom soboškega PTT podjetja glede sedanje organizacije poštne mreže v občini. Zahtevali so tudi, naj to podjetje zagotovi dnevno dostavo pošte, za vasi Berkovci in Bolehnečice pa so predlagali, naj bi se priključili pošti Križevci.
GORNJA RADGONA
Gluhonemi so se sestali — Na sestanku, ki se ga je ude ležilo 23 članov organizacije gluhonemih, so med drugim povedali, da jih mnogi kmetje izkoriščajo. Predlagali so, naj bi organizacija s kmeti, pri katerih živijo gluhi, sklenila posebne pogodbe.
RADOVLJICA
O vlogi turizma — Na jutrišnji seji občinske skupščine bodo obširneje obravnavali turizem v gospodarstvu občine saj sta gostinstvo in turizem v tej občini zelo pomembni panogi (nanju odpade 8 odstotkovk vsega družbenega bruto proizvoda in kar dve petini vsega deviznega priliva). HRASTNIK
Kandidacijski zbori — Na terenu in v delovnih organizacijah bodo od 16. do 22 marca. Razen o evidentiranih kandidatih za odbornike in poslance bodo občani in proizvajalci govorili tudi o delu občinske skupščine.
ZADNJI TOP SO IZVLEKLI IZ SOCE — Po približno t reh mesecih napornega dela so požrtvovalni kobariški fantje potegnili iz Soče na breg zadnji top iz prve sve tovne vojne. Na koncu akcije so dejali, da so pripravljeni top tudi restavrirati v turistične namene.	Foto:	Perat
V resnici program občanov
Izolska krajevna skupnost urejuje vezi z občani
Za izolsko krajevno skupnost postaja že kar pravilo: vsako leto položijo občanom račun, kaj so napravili v minulem letu, hkrati pa predložijo tudi program za prihodnje obdobje. Na letošnjih zborih, na katerih so prerešetavali delo svoje, krajevne skupnosti, ni bilo toliko ljudi kot lani. Nekaj resnice je v tem, da je en sam večer skorajda nemogoče spraviti pod streho stvari, ki jih je predložila občanom v pretres občinska skupščina, in še pregled dela krajevne skupnosti.
2e doslej so izolski občani lahko v praksi občutili, da jim povezanost v krajevni skupnosti prinaša koristi. Prizadevanje za otroško var-
KOPER
Pomembno delo javnega pravobranilstva
Javno pravobranilstvo v Kopru, ki zastopa tri obalne in tri zaledne kraške občine, je tudi letos opravilo pomembno delo, saj je posvetilo posebno pozornost preventivnemu delovanju za preprečevanje pravd. Tako so ugotovili na seji sveta za občo upravo in notranje zadeve v Kopru, na kateri so obravnavali poročilo o delu javnega pravobranilstva za minulo leto.
Najpomembnejši sektor dela javnega pravobranilstva je zastopanje občinskih organov v premoženjskih pravdah pri sodiščih. Le-teh je bilo lani skupno 146. Največ sporov je bilo zaradi plačila dajatev in storitev ter delovnih sporov. Dalje so naraščali stanovanjski spori, za katere so najbolj značilne številne samovoljne vselitve in neplačevanje prispevka za komunalno ureditev zemljišč.
Večja sporna zadeva, ki še ni do kraja razčiščena, je bilo vprašanje, kdo je pravni naslednik okraja Koper: republika ali občina. Kreditna banka ima namreč proti nekdanjemu okraju Koper pra-vomočno iztoženo terjatev iz naslova poroštva, ki ga je okraj dal podjetjema Fruk-tus iz Kopra in piranski ladjedelnici. To zadevo zdaj obravnava ustavno sodišče Slovenije. Zanimiv je tudi sklep vrhovnega sodišča Slovenije, da so sodišča in drugi upravni organi dolžni poslovati dvojezično s pripadniki narodnostnih manjšin, in to na lastno pobudo in ne na izrecno zahtevo stranke.
C.
stvo od igrišč do varstva otrok, skrb za stare in onemogle, za socialne podpore potrebne, o življenju občanov, o njihovih željah in potrebah — vse to je lani rodilo precejšnje sadove. Letos pa nameravajo v programu najti nove stične točke, ki povezujejo občane. Skupno s turističnim društvom, hišnimi sveti, stanovanjskim podjetjem nameravajo organizirati olepšanje mesta, ureditev pročelij hiš; med drugim nameravajo proučiti, kako je s preskrbo v mestu, če bo na voljo denar, bodo poskrbeli za primeren prostor, kjer bi se lahko sestajali, upokojenci.
2e doslej tesno povezavo z občinsko skupščino mislijo še popestriti. Zato se dogovarjajo, da bi občinska skupščina pred sprejetjem dala v razpravo vse odločitve, ki zadevajo občane in interese krajevnih skupnosti. Krajevna skupnost bo o takih zadevah organizirala javen pretres predloga in stališča posredovala skupščini, da bo lahko ta te odločitve sprejemala že s pripombami občanov.
V letošnji program dela je izolska krajevna skupnost vnesla vrsto nalog, s katerimi bo pomagala urejati probleme v komuni. Tu je zamisel o graditvi telovadnice, dalje zaposlovanje brezposelnih občanov in mladine, povezava odbornikov z občani, skrb za prireditve in zbiranje finančnih sredstev zanje, izobrazba prostovoljnih socialnih delavcev in podobno. 2e lani je imela krajevna skupnost v načrt« tudi nego bolnikov na domu, kar bi nedvomno prihranilo tako delovnim organizacijam kot skladom socialnega zavarovanja precej sredstev. Zal pa takrat niti zdravstveni delavci niti delovne organizaoije za to zamisel niso pokazale razumevanja. Morda bodo zdaj le spoznali, da bi to prineslo koristi.
Na obalnem območju delu-
je več krajevnih skupnosti. Izmenjava izkušenj bi bila gotovo koristna. Izolska krajevna skupnost si je zato zastavila v program, da bi kdaj pa kdaj sklicali predstavnike vseh krajevnih skupnosti ali pa, da bi celo organizirali nekakšen posvetovalni svet krajevnih skupnosti obalnega območja. Taka povezanost bi bila nedvomno ’ koristna. Se zlasti zato, ker so krajevne skupnosti ponavadi povsod prepuščene iznajdljivosti nekaj funkcionarjev.
2e doslej je izolska krajevna skupnost dokazala, da je občanom nujno potrebna. Zal pa zmanjšana proračunska sredstva grozijo, da se bo treba prj, programu omejiti na najnujnejše. Najbrž pa ne bi bilo prav, če bi zaradi denarja, brez katerega pa tudi taka skupnost ne more delovati, morali marsikaj za občane potrebnega in koristnega, opustiti. G. G.
Kandidacijski zbori v Novi Gorici
NOVA GORICA, 15. marca — Občinska volilna komisija je danes popoldne ocenila prvo obdobje predvolilne aktivnosti v občini. Ugotovila je, da se je širok krog občanov dejavno vključil v izbiranje možnih kandidatov za odbornike in poslance. Komisija je na današnji seji tudi osvojila predlog družbeno političnih organizacij, da bi bil možen kandidat za predsednika občinske skupščine Milan Vižintin.
Drugo obdobje predvolilne aktivnosti se bo začelo v novogoriški občini v nedeljo s kandidacijskimi zbori. Na njih bodo obravnavali vlogo in naloge občinske skupščine v družbenem in gospodarskem razvoju občine, predlog občinskega proračuna ter se pogovorili o kandidatih za bodoče odbornike in poslance. Skupaj bo v občini 154 kandidacijskih zborov. Za enkrat je predlaganih 95 možnih kandidatov za 38 odbornikov ter 13 možnih kandidatov za šest poslancev zborov republiške skupščine.	K.	L.
Naš pogovor
Predvsem gmotni interes
Govori Irena Hudales, sekretarka koprske Soče
V pogovorih o letošnji turistični sezoni je dostikrat slišati očitek, da trgovina v turističnih krajih obratovalnega časa ne prilagaja potrebam. Res nočejo več prodati? Res nimajo interesa z ustreznim obratovalnim časom doseči večji promet? Irena Hudales, sekretarka trgovskega podjetja Soča v Kopru, navaja razne vidike tega vprašanja:
— Ne le s stališča turistov, tudi s stališča stalnih prebivalcev, zlasti zaposlenih žensk, bi lahko našteli različne pripombe glede tega, kdaj so trgovine odprte. Marsikdo »denimo«, ki odhaja ob 14. uri iz službe, bi rad mimogrede kaj kupil, a so prav ta. krat trgovine navadno zaprte.
— Torej ni to samo problem turizma?
■ — Seveda ne. Tudi na stalne prebivalce bi se morali pri tem bolj ozirati.
— Kdaj naj bi pile po vašem mnenju trgopipe odprte?
— Nepretrgano rtaj bi poslovale od 7. do 21. ure. To bi bila idealna rešitev. V našem podjetju smo o tem mnogo govorili. Upoštevati pa je treba, da so v trgovini zaposlene zvečine ženske in da jih že tako ali tako deljen de.
Med Snežnikom in Brkini
Opeke in slike so moj konjiček
PREM, marca — Na strmem griču stoji. Nekaterim se zdi kakor strašilo, drugim kakor okras nad dolino. Pobočja se od vseh strani strmo spuščajo navzdol k ozkemu svetu ob Reki.
Grad, vas, cerkev in šola. Na enem koncu ozkega in razpotegnjenega slemena stoji četverokotna gmota starega gradu, na drugi strani, kjer se sleme razlije v planoto, pa enako stara cerkev. Vmes med obema so kakor na viseči nitki nanizane hiše. Revne, skromne, stare, odslužene in slikovite.
Cesta se zvije v nekaj vijug. Tu in tam makadam kaže rebra, drugje pa je gladko zalit s peskom in gruščem. Zapeljem se na konec vasi prav pred grajska vrata. Tu je že parkiran kombi z avstrijsko registracijo. Skupina ljudi prihaja po poti navzdol od graščine. Fotografirajo.
— Ste vi tu domačin, vpraša eden po slovensko . . . Videli smo grad iz doline, pa nas je potegnil navzgor. Kako to, da je vse tako zapuščeno? Saj to je vendar zgodovinski spomenik. Menili smo, da je v gradu muzej, restavracija in hotel? Tako ponosno stoji in straži! Ruševine, smeti, kure in številna zaklenjena vrata.
XXX
— Koliko jih pride, mi pripoveduje vaščan s pipo, ko kombi odpelje navzdol po— cesti. Veliko jih hodi se*! Tam ’ spodaj ob cesti nič ne piše, kakšen grad da
je tu in kako da se imenuje. Pa vseeno pridejo, ker jih sama stavba privabi. O, ko bi tukaj imeli kaj, potem bi vsakdo, kdor se pelje mimo, zavil k nam. Vas bi ne bila tako zapuščena. Imeli bi lahko gostilno in sobe bi uredili za tujce. Tako pa, saj vidite! Doma nimamo denarja, da bi se lotili tako dragega obnavljanja. Komisije prihajajo in odhajajo; kimajo, negodujejo, odidejo, pa spet nič . ..
Grad je slikovit. Okna so slepa, stropi se povešajo, podi so strohneli. Tu in tam so vrata zaklenjena. Tu stanuje nekaj ljudi. Seveda v prostorih, ki so vse prej, kakor primerni za bivanje. Nikogar ni doma. Odšli so po opravkih v vas ali v dolino.
Velika dvorana, v kateri se na stenah bohotijo bledeče freske, katere si je naslikal zadnji lastnik tega gradu, italijanski grof.
— Koliko bi stala obnova?
— Milijone in milijone! modruje vaščan s pipo. Takega denarja nihče nima, ne občina in ne tisti zavod za zaščito. Moral bi nemara spet priti kak tujec in celo reč vzeti v roke. Tu bi bila lahko gostilna, ki bi imenitno nesla.
XXX
Mračilo se je že, ko sem se vmil nazaj v vas. Potrkal sem pri tovarišu Danilu Gašperšiču. Naročili so* mi, da ga moram obiskati, če se bom kdaj klatil po Premu.
— Ste vi tisti znameniti premski slikar, sem začel.
— Kolikor vem, je odvrnil vprašani, sam bolj zidar. Slikam tudi, čeprav nisem slikar . . .
Potem smo sedli v nizko, toplo kuhinjo in se zapletli v pogovor. Seveda okrog kozarčka slivovca. To je tista slavna pijača, o kateri je neki pisatelj zapisal, da je žganje čisto kakor privid in da je tisti, ki zvrne trojko, takoj pripravljen iti učit vse narode, zakaj slivovec vzbudi v človeku medvedjo ne-ustrašnost in ljubezen do ljudi, trav in mravelj.
Pripovedoval nam je najprej o vasi. Tako. se spodobi. Najprej o drugih, potem o sebi . . . Kakih sto številk je in kakih dvesto prebivalcev, morda kak več, a ljudje odhajajo: v Bistrico, Fostoj no, Ljubljano, Trst, Avstralijo . . . Tu ni ničesar. Vas je mrtva. Nihče se ne zgane in sedaj, ko se pripravljajo na Kettejevo proslavo, so se ljudje komaj spet zavedeli. Uredili bodo pesnikovo rojstno sobo v šoli in postavili skromen spomenik. Vsaj šolski izleti bodo prihajali to gledat.
Potem smo se začeli meni ti o zidarstvu in slikarstvu.
— Pravzaprav sem kmet, je dejal Danilo. Nekaj malega zemlje imam, a kaj prida ne rodi. Opeke in slike so moj konjiček.
Sla sva v delavnico, zadaj za hišo. Prižgal je medlo luč, ki je osvetlila starinski stroj za stiskanje opeke iz betona.
— Bolj po malem delam.
za sedaj bolj zase, rad pa bi našel koga, ki bi se za tako opeko zanimal. Bolj trajna je kakor navadna, pa tudi lepša.
— Kje ste se vneli za opeko?
— To je dolga zgodba, povem vam jo, je dejal in me peljal nazaj v kuhinjo. Bil sem v Avstraliji več let. Tam imam sorodnike. Prekinil je pogovor in odšel v sobo, odkoder je prinesel filmski projektor in majhno platno na stojalu.
Nekaj minut smo gledali barvni film, na katerem je nastopal avstralski zidar Danilo in zidal prave hiše v daljni Avstraliji.
— Tam sem vzljubil lepo zidavo; lepe hiše in lepo opeko. Tudi slikal sem tam.
Iz sobe, kamor je odnesel film in projektor, je potem prinesel nekaj slik v težkih okvirjih. Olja. Resni portreti. Vsakemu liku se pozna, da ga je delal potrpežljiv in talentiran človek. l
— Pred štirimi leti sem tudi razstavljal. Nimam' veliko časa za te reči. Najprej moram urediti hišo. Čeprav je na zunaj stara, mora biti na znotraj moderna. To najprej, potem pa vse drugo ...
DRAGO KRALJ
PRIHODNJIČ:
Prelože: Na mej« resničnosti.
SIVO BRKINSKO GNEZDO — Na višavju, visoko nad dolino Reke stoji stara in umirajoča vas Prenu
Foto: D. Kralj
IRENA HUDALES
lavnik odtrga za ves dan od družine. Za tak urnik pa bi morali najeti več osebja, čeprav pa se temu ustrezno vedno ne poveča promet.
j— Torej je vmes tudi gmotni interes?
— Vsekakor. Ce prodajalna v spremenjenem delovnem času ne ustvari večjega prometa, je to dokaz, da drugačen umik ni bil potreben, še zlasti, če je trgovina dlje odprta.
— Lani so ponekod imeli trgovine odprte tudi do 20. ure in še dlje.
— Mislim, da je bil o tem tudi občinski odlok. Zlasti poleti do 18. ure v trgovinah ni kdove kaj prometa pa tudi po 20. uri ne. 2e lani pa smo opazili, da so nekatere prodajalne odprte tudi dlje, ker so zaposleni videli, da lahko takrat več prodajo, od česar je tudi odvisen njihov višji osebni dohodek.
— Odlok torej tega vprašanja ne more konkretno urejati?
— Letos tega niti ne bo tre' ba urejati z odlokom. Možnosti za gospodarjenje bodo marsikoga navedle do tega, da bo svoj obratovalni čas prilagodil kupcem, ker bo tako lahko največ prodal.
— Očitek, da trgovci nočejo več prodati, bo tako splahnel?
— Do trgovcev in gostincev smo marsikdaj neusmiljeni; ne pomislimo, da imajo deljen delovni čas. Ponekod v drugih državah bolj upoštevajo posebnost teh strok. Vse. kakor je nujno prilagoditi poslovanje trgovin potrebam potrošnikov. Pri tem pa
! ni mogoče iti mimo zako-! nitih pravic tega osebja. Prav i zavoljo tega je urejanje nji-' 1 hovega delovnega časa veliko | težavnejše. Napak pa bi bilo pričakovati, da si bo osebje v trgovini naložilo dodatno delo, če se ne bo povečal pro. met in ta vplival tudi na ustrezno zvišanje osebnega dohodka.
G. GUZEJ
Mladoletnik ubil miličnika
Beograjski miličniki zasačili tatove pri kraji avtorno* bila — D. M. pri begu streljal v miličnika Petka Biočanina — Skupino 'nasilnežev so prijeli
BEOGRAD, 15. marca (Tanjug). Danes dopoldne so v Beogradu pokopali posmrtne ostanke miličnika Petka Biočanina, ki ga je predsinočnjim s strelom iz revolverja ubil mladoletnik D. M. Miličnika Biočanina je omenjeni mladoletnik ustrelil pred poslopjem št. 161 na Leninovem bulvarju v Novem Beogradu, ko je med opravljanjem službene dolžnosti z miličniško patruljo poskušal preprečiti tatvino avtomobila, v kateri je sodelovalo več nasilnežev, med njimi tudi mladoletni D. M.
Pogreba se je razen članov pokojnikove družine udeležil tudi podpredsednik izvršnega sveta Srbije Dragi Stamenko-vič.
Po še neuradnih podatkih je pri tatvini avtomobila sodelovalo pet ljudi. Vse so prijeli in so v priporu. Ta skupina je predsinočnjim ukradla avtomobil, na katerem je med vožnjo nastala okvara, nakar so poskušali ukrasti drug avtomobil. Skupino je opazila miličniška patrulja, v kateri je bil tudi miličnik Petko Biočanin. Ko se jim je milica približala, je mladoletni D. M. streljal iz revolverja in zadel Biočanina. Ta je izdihnil med nujnim kirurškim posegom.
PETKO BIOCANIN
Pregled dokaznega gradiva
Deseti dan obravnave na sodišču v Kopru
KOPER, 15. marca. — Pred senatom okrožnega sodišča v Kopru se je dopoldne nadaljevala obravnava zoper uslužbence bivšega piranskega stanovanjskega sklada, ki teče že deseti dan v razdobju treh tednov. Dopoldne je najprej dajal pojasnila izvedenec službe SDK Viktor Bobek, potem pa so do 14. ure pregledovali in prečrtali razne dopise, izjave, poročila in drugo dokazno gradivo.
Izvedenec Viktor Bobek je dopoldne dobro uro pojasnjeval knjigovodske manipulacije v bivšem stanovanjskem skladu. Ko so obravnavali nezakonita izplačila med Fuksovo boleznijo, je obtoženi Janez Novak, ki je bil taikrat v. d. direiktorja, vztrajal pri svojih prvotnih izjavah, češ da ni dajal nalogov za nezakonita izplačila. Hkrati pa je tudi'obtoženi Fuks zanikal, da bi med svojo boleznijo, ko je bil v bolnišnici in na okrevanju v Rogaški Slatini, dal nalog za nezakonita izplačila.
Med izjavami izvedenca Bobka je namestnik o-krožnega javnega tožilca Tine Rožanc še razširil obtožnico, ker v njej ni bil zajet znesek 559.281 S din iz »občinskih« sredstev. Ta znesek so ugotovili šele med obravnavo, oziroma ga je danes omenil izvedenec Bobek v svojem poročilu.
Potem so več ur pregledovali dokazne listine in drugo gradivo. Vmes so bile tudi blagajniške listine brez podpisov (celo brez podpisa nalogodajalca in prejemnika), na nekaterih je bil podpisan direktor, na drugih predsednik sindikata in podobno.
Predsednik senata:	»Za
piranski sklad bi bilo vseeno, če bi imel namesto knjigovodskih knjig kar vrečo, potem bi pa vanjo
Veter na Gorenjskem je potihnil
Škoda v gozdovih ni tolikšna, kot so pričakovali
KRANJ, 15. marca. — Hud veter, ki je včeraj divjal po vsej Gorenjski, se je ponoči umiril. S cest in železnice so odstranili vsa podrta drevesa. Zato promet ni več oviran. Začeli so tudi popravljati odkrite strehe ter poškodovane električne in telefonske napeljave. Po prvih ocenah kaže, da je vihar povzročil v gozdovih precej manjšo škodo, kot so pričakovali. To gre predvsem na račun suhega vremena, saj se je drevje sedaj laže upiralo sunkom vetra, kot bi se, če bi bilo obloženo s snegom ali pa namočeno od dežja.
Največ škode je v gozd vih na Pokljuki, kjer je veter podrl za približno 3500 kubičnih metrov dreves. Na Mežaklji je padlo četrtino toliko drevja, na Jelovici pa še precej manj. Na gozdnem gospodarstvu Bled so povedali, da jim elementarne nesreče vsako leto povzroče tako škodo.
Zjutraj je spet začela obratovati žičnica na Krvavec, ki so jo morali zaradi hudega vetra ustaviti že v ponedeljek popoldne. Zvedeli smo, da Je vihar, ki je bil na Krvavcu še posebno močan, odkril strehe planinske koče ob žičnici na Gospinci, Projekte h počitniških hišic ter kapele ob domu, pri tovorni žičnici pa je zlomil dva nosilna stolpa. Poškodovan Je tudi novi dom in še vrsta drugih počitniških hišic.
Tudi gondolska žičnica na Vogel je danes spet začela redno voziti. Lepo vreme je privabilo precej smučarjev, ki so ves dan uživali v prijet-
tri itmiM
L. STBU2ND
dajali in spet jemali ven«.
Glede številnih nagrad, ki so jih v stanovanjskem skladu opravičili z nadurnim delom, je izvedenec Bobek pripomnil, da ni mogoče ugotoviti, če so u-službenci res opravili vse nadure, za katere so dobili nagrade. Sicer pa je v pravilniku sklada med drugim pisalo, da pripada posameznikom nagrada tudi za izredno prizadevnost v rednem delovnem času.
Tožilec: »To so najbrž nagrade za težke knjigovodske manipulacije.«
Predsednik: »Pa imate v letu 1963 in 1964 res precej teh nagrad, nekateri celo več kot rednih plač.«
Fuks: »Prosim, zapišite, da skladu vse do konca leta 1964 ni niti enkrat zmanjkalo -denarja.«
Tožilec: »Tako pa res ne moremo govoriti o teh nagradah. V stanovanjske sklade so se vendar steka la družbena sredstva, štiri-odstotnd stanovanjski prispevek, ki so ga morali plačevati vsi občani SFRJ Potemtakem res ni zasluga sklada, če je imel dovolj denarja.«
Na to je Fuks odvrnil da je dokaz o dejavnosti sklada novo naselje Lucija in še mnogi drugi objekti. Pripomnil je še, da je eno dejavnost stanovanjskega sklada, drago pa poslovno tehnične službe, ki je u-stvarjala sredstva na popolnoma poslovni osnovi.
Popoldne so še vedno pregledovali dokazno gradivo Med drugim so prebrali precej obširno izjavo Ladislave Orličeve, ki je priznala, da so dokaj širokogrudno razdajali sredstva sklada. »V letu 1963 je bila v skladu pravcata anarhija«, je v izjavi zapisala Orličeva, »in marsikdaj smo se vprašali, kam bo pripeljalo tako početje. Toda nikoli nismo imeli moči, da bi nah redili konec vsem nepravilnostim«. Med drugim je Ivan Stajnko zatrjeval, da je bil načrt za blok III. v Luciji izdelan in tudi predložen, čeprav je inšpektorica službe SDK Milena 2užičeva poudarila, da ji omenjenega načrta kljub večkratnim urgencam niso predložili.
Ob času poročanja obravnava še traja.	I.	p.
Na prvem zaslišanju je mladoletnik D. M. trdil, da je začel bežati, ko se je približala miličniška patrulja, da se je pri tem spotaknil in si poškodoval koleno ter da ;a streljal iz strahu, hoteč miličnika raniti v nogo. Zadel pa ga je v prsi in mu prizadejal smrtno rano.
Mladoletnik D. M. je znan kriminalec in nasilnež, ki ima doslej na vesti menda več sto prekrškov. Avgusta lani so ga poslali v dom za .mladoletnike prestopnike v Kruševac, od koder je večkrat zbežal. Poslednjič je zbežal iz pobolj-ševalnice 20. februarja, vendar pa dom za mladoletne prestopnike iz Kraševca o tem ni nikogar obvestil.
Mladoletnik D. M., ki bo čez nekaj dni dopolnil 16 let, je takoj po uboju vlomil v neko stanovanje v ulici Milovana Milovanoviča, v katerem je, kakor vse kaže, ukradel zapestnico in še nekatere ored-mete.
Vžgal se je česalni stroj
V grosupeljskem »Motvozu in platnu« je ogenj
povzročil 40 milijonov Sdin škode
GROSUPLJE, 15. marec. — Okrog 3.30 zjutraj se je v tovarni »Motvoz in platno« nenadoma vžgal česalni stroj za konopljo. Požar se je hitro razširil po vsem prostora, kjer je začela goreti konopljena preja in odpadki, zgorel pa je tudi precejšen del stroja. Takoj so prihiteli tovarniški gasilci in prostovoljni gasilci iz Grosupljega, poldrago uro po požara pa še prostovoljna gasilska brigada iz Ljubljane.
Ogenj so uspeli omejiti na približno 210 kvadratnih metrov velik prostor, v katerem stoji česalni stroj, po treh uradi pa so plamene naposled ukrotili.
Najprej so mislili, da je do požara prišlo zaradi iskrenja na električni napeljavi, od katere se je vžgal prah in odpadki, pozneje pa je komisija ugotovila, da elektrika ni bila vzrok požara. Predvidevajo, da je iskra nastala zaradi trenja železnih delov na stroju. Prvi hip so škodo cenili na 15 milijonov starih din, pozneje pa je komisija ugotovila znatno višjo škodo, — 40 milijonov starih dinarjev.
Direktor podjetja Desan Bajec nam je povedal, da je plamen uničil 60 odstotkov če-samega stroja. Dejal je tudi, da je nastala še znatno višja škoda zaradi tega, ker stroj vsaj tri mesece ne bo mogel obratovati. Toliko časa bodo namreč čakali na nadomestne dele iz Italije. Zaradi tega bo občutno prizadeta tudi bruto realizacija vsega podjetja, še posebej pa izvoz. Pretežni del izdelkov, ki so jih delali na tem stroju, je šlo v izvoz. Računajo, da je treba dejanski škodi prišteti še 160 milijonov škode, ki jo bo podjetje imelo zaradi pokvarjenega stroja in zastoja v proizvodnji. Teh 160 milijonov starih dinarjev pa predstavlja približno šest odstotkov vse bruto realizacije grosupeljskega »Motvoza in platna«.
B.S.
V torek manj nesreč
LJUBLJANA, 15. marca. —
V 15. prometnih nesrečah, ki so se včeraj zgodile na cestah v Sloveniji, so bili štirje ljudje hudo poškodovani, 7 pa je bilo laže ranjenih. Gmotno škodo so ocenili na nekaj manj kot 11 tisoč N dinarjev.
Zagovornik zapustil obravnavo
Senat ni ustregel njegovi zahtevi, da bi obravnava zoper mladoletnike bila tajna
LJUBLJANA, 15. marca. — Zagovornik dr. Milan Le-mež je danes demonstrativno zapustil sodno obravnavo proti skupini mladoletnikov, ki se pred ljubljanskim okrožnim sodiščem zagovarjajo zaradi več kot sto kaznivih dejanj, ker petčlanski senat ni ustregel njegovi zahtevi, naj bo nadaljnja obravnava proti mladoletnikom tajna.
Potem ko so včeraj sodniki zaslišali dva mladoletnika, je danes zagovornik dr. Milan Lemež predlagal sodnikom naj izključijo javnost, saj je na obravnavi govora o intimnih družinskih zadevah mladoletnikov. Svoj predlog je utemeljeval s pravnimi pa tudi z ustavnimi določili. Predlog tega zagovornika so podprli tudi drugi zagovorniki, namestnik okrožnega javnega tožilca pa je povedal, da je že pred obravnavo predlagal naj bo obravnava tajna in se ni pro ta vil predlogu zagovornikov.
Petčlanski senat pa je po posvetu objavil sklep, da se ne strinja e utemeljitvami dr.
Lsmaža In da bo obravnava javna. Tedaj pa je ta zago-
vornik dejal, da se ne strinja s tako odločitvijo in da ne more pod takimi pogoji zagovarjati mladoletnika in bo zato zapustil obravnavo, kar je tudi storil.
Senat je nato prekinil obravnavo in se umaknil na posvet. Po dobri uri je predsednik senata Benjamin Marušič povedal, da bo predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča določil mladoletniku drugega zagovornika, med tem pa bodo javno obravnavo nadaljevali proti ostalim obtožencem. Kot smo že omeoiM sodniki zaslišujejo prvo skupino, v kateri Je dvanajst obtožencev, ki se zagovarjajo predvsem zaradi številnih tab vin in vlomov.
\
Telesna kultura za vsakogar
Dolgo življenje
Visoka šola za telesno kulturo v Ljubljani je bila med prvimi, ki je vključila v proučevanje gibalnih potreb človeka tudi gerontološki aspekt. Sodobni profesor telesne vzgoje potemtakem ni usposobljen samo za delo z mladino, "temveč ima tudi osnovno teoretično znanje o športni rekreaciji za odrasle in stare.
Lahko bi rekli, da je bila v tem pogledu slovenska visoka šola korak pred prakso, vendar na pravi poti. To nam potrjujejo teze zvezne skupščine o telesni kulturi v novih družbeno ekonomskih razmerah. V uvodu zveznega dokumenta, ki je ta mesec v razpravi, je povedano, da je naša telesna kultura usmerjena k človeku in k zadovoljitvi njegovih življenjskih potreb ter da je zaradi tega nujno, »da se vključi v prizadevanja posameznikov in skupnosti za zdravje in podaljšanje aktivnega življenja delovnih ljudi, za povečanje njihove delovne sposobnosti, za reprodukcijo delovne sile itd.«
Prvič beremo o tako pomembnem dokumentu o koncepciji naše telesne kulture, da gre tudi za podaljšanje aktivnega življenja. Dejansko menda danes ni več izobraženega človeka, ki ne bi vedel, da lahko pravilna športna vzgoja veliko pripomore k ohranjevanju čilosti na stara leta. Razveseljivo je, da prevladujejo pri športni vzgoji vse bolj elementi zdravstvene orientacije; športni režim življenja je dejansko že sinonim za zdrav režim življenja.
Ko poslušamo gerontologe, ki svarijo pred »afiziološkim načinom življenja«, pred potrošnjo škodljvih poživil, med katerimi imajo prvo mesto alkohol, nikotin in kofein, ali ko pišejo o škodi zaradi izgubljene zveze s prirodo, imamo občutek, da smo našli skupen jezik. Danes vemo, da je neaktivnost afiziološki pojav, ki pospešuje staranje, pešanje in hiranje. Za pešanje, kolikor je posledica neaktivnosti, uporablja bolgarski fiziolog D. Mateev medicinski termin »involutio et atrophia
ex inactivitate« (nazadovanje in hujšanje zaradi neaktivnosti). Tisti ljudje, ki so dočakali visoko starost, pa povedo isto lepo preprosto: »Vsak dan se je treba razgibati, potem ni težko dočakati visoke starosti.«
Seveda ne gre samo za dolgo življenje. To nam je v našem, stoletju skorajda podarjeno. Naj spomnimo na to, da je zna-
šala povprečna starost v srednjem' veku samo 35 let, danes pa znaša že skoraj 69 let! Kakor piše akademik Franjo Kogoj, bi bilo mogoče pod optimalnimi socialnimi pogoji in z načinom življenja, ki je prilagojeno sposobnostim človeškega organizma (seveda, če bi izključili tudi vse škodljive vplive) spričo današnje ravni zndnosti »podaljšati življenje za najmanj 1 do 2 decenija. Tako stoletniki ne bi bili več izjeme, pač pa pravilo«. Končni cilj medicine in športne vzgoje v tem smislu pa ni visoka starost, temveč aktvno življenje do konca.
D. U.
Kar je preveč, je res preveč
Zvezni odbojkarji bodo opravili prvenstvo od 18. t. m. do 9. julija
Spored državnega prvenstva je prenaporen in tudi času neprimeren. Tekme prvega dela ZOL bodo na sporedu 18., 19. in 25. marca, 1., 5., 8., 9. in 30. aprila ter 2., 7., 9. in 14. maja, drugi del pa bo končan 9. julija! To praktično pomeni, da zvezni odbojkarji v naslednjih 4 mesecih ne bodo delali drugega pot tekmovali.
Tako tekmovanje pa bo nevzdržno tudi za klube. Odbojkarske prireditve so že tako bile slabo
obiskane, zdaj pa bo z gledalci še slabše. Prve tekme bodo v
Letošnja prvenstvena sezona rrlalih športnih iger se je začela zgodaj, če upoštevamo, da v Jugoslaviji še ved-no za taka tekmovanja ni na voljo dovolj primernih dvoran. Za košarkarji se bodo že v soboto pognali v boj za zvezne točke odbojkarji, teden dni za njimi pa bodo startali v drugi del državnega prvenstva tudi rokometaši. Spored zvezne odbojkarske lige je letos izredno strnjen. Od 18. t. m. pa do 9. julija bodo morali odbojkarji odigrati v 22. kolih 132 tekem.
Pri sestavljanju sporeda ZOL Je tekmovalna komisija osrednje zveze upoštevala predvsem mednarodne obveznosti moške reprezentance. Izbrana ekipa bo predvidoma nastopila na turnirju v Varšavi (aprila), majskem turnirju v Subotici, turnirju v Sofiji (julija), pred tem pa bodo reprezentanti morali preživeti na Peliste-ru 20 dni, se udeležiti mediteranskih iger v Tunisu in turnirju v Cluju (septembra) in naposled konec tneseca oktobra nastopiti še na evropskem prvenstvu v Carigradu. Voditelji jugoslovanske odbojke so za priprave za te nastope planirali 69 vadbenih dni, tekmovanja sama, brez potovanj, pa bodo trajala 50 dni. Tako bodo morali reprezentanti samo za treninge in nastope reprezentance žrtvovati letos 119 dni, vsaj dva nova izgubljena tedna pa lahko še prištejemo na račun potovanj.
Utrinki
KRI ZA TRENERJA — Plavalci kluba Goč iz Vmjačke banje so se takoj, ko so zvedeli, da se je njihov trener Bora Bajič hudo poškodoval v prometni nesreči pri Sremski Mitroviči, podali s kombijem v bolnišnico v to mesto, kjer so ponudili svojo kri. Zares humana poteza in dokaz športne solidarnosti.
SIMMENTHAL PELJE NAVIJAČE V MADRID. Branilec pokala evropskih prvakov v košarki Sim-menthal iz Milana bo imel v Madridu na finalnem turnirju tudi pomoč svojih navijačev. Milančani namreč organizirajo, podobno kot je doslej tudi ljubljanska Olimpija, s posebnim letalom izlet za svoje prijatelje. Cena izleta — 85.000 lir.
NE POJDE V TUJINO — Rudolf Belin, nogometaš zagrebškega Dinama je te dni odslužil vojaški rok. Njegov prvi obisk je namenil svojemu klubu, s katerim ga veže štiriletna pogodba še do junija. In kaj potem? Belin je prej večkrat izjavil, da namerava v tujino. Zdaj je izjavil: »Tujina me ne mika več, pri »pla-vih« bom do izteka pogodbe in morda tudi še naprej.«
dvoranah (tam kjer jih imajo), v katerih praviloma ni prostora za občinstvo. Pozneje, ko bodo igre že zunaj, pa zaradi zgoščenega sporeda tudi ne bo obiskovalcev. Vprašanje je, koliko klubov bo finančno vzdržalo tak tempo. Sodba dobrih poznavalcev odbojkarskega športa v Jugoslaviji Je, da bodo skoraj gotovo nekatere ekipe končale letošnje prvenstvo predčasno.
Medtem ko so pri sestavljanju mednarodnega koledarja mislili prav na vsako podrobnost, pa so njegovi sestavljale! državno prvenstvo zanemarili. Tako delovanje bo vsekakor terjalo tudi svoje žrtve. Kvaliteta jugoslovanske odbojke bo nazadovala, vprašanje pa je tudi, koliko se bo kandidatov za državno reprezentanco odzvalo pozivom zveznega kapetana.	M.	D.
SE POKAL
Austria : Dinamo 1:0
DUNAJ, 15. marca. — V povratni četrtfinalni nogometni tekmi za srednjeevropski pokal je Austria premagala zagrebški Dinamo 1:0 (0:0). Edini gol je dosegel Buzek.
Glede na to, da je bila prva tekma neodločena 3:3, se je v polfinale uvrstila Austria.
Tatabanya : Fiorentina 1:1
NOGOMETNI POKAL SFRJ
Sarajevo : Napredak 2:0 (0:0)
EVROPSKI POKAL Cerveno zname : Lind-field 1:0 (0:0)
črno z Dunaja
Še zadnji pripis k dogodkom na SP v umetnostnem drsanju 1967
S svetovnim prvenstvom v umetnostnem drsanju se je končala letošnja tekmovalna sezona v drsanju, ki je dosegla višek v avstrijskem glavnem mestu. Brez pretiravanja lahko rečemo, da smo na organizacijo evropskega prvenstva štiri tedne prej v Ljubljani lahko ponosni, kajti Dunaj, mesto drsalne tradicije, ki je letos praznovalo stoletnico drsalnega kluba Wiener Eislauf Verein, se ni pokazal v najboljši luči. Organizacija tekmovanja samega je bila slaba in nemalo je bilo tekmovalcev, strokovnjakov in novinarjev, ki so se zaman ozirali za ljubljansko prisrčnostjo, urejenostjo in natančnostjo. Čeprav je sredi Dunaja velikanska dvorana z odlično ledeno ploskvijo — Stadhalle, je večina tekmovanja potekala na odprtem drsališču sredi skoraj sto let starih tribun, z največ 4000 gledalci.
Uradni razlog za izbiro odprtega drsališča je bil, da prav to in ne ono v dvorani praznuje stoletnico obstoja, za vogali pa je bilo slišati o tem, da je posredi še finančno vprašanje in pa raz. prtije, ki so med obema dunajskima drsalnima kluboma. Tako so bili drsalci na ledu večkrat bolj mokri kot suhi, saj vreme organizatorjem ni bilo naklonjeno. Razen tega je bil v času treninga led zaradi sonca izredno mehak, zvečer pa včasu tekmovanja, ko je postalo bolj hladno, pa je bil trd in nemalokrat pokrit z nekaj centrimetri vode. Razen tega je tonski cefcter sprejemal glasbo samo na ploščah in ne na trakovih, kot da magnetofonov sploh ne bi poznali. Maloštevilne garderobe so bile prenapolnjene s tekmovalci, prav tako pa tudi tiskovno središče, ki je bilo v eni sami večji sobi. Potihoma so se pritoževali prav vsi, kaže pa vendar, da si mesto s takšno drsalno tradicijo lahko privošči tudi kaj takega . . .
Vsi prvaki obranili naslove
Tekmovalci sami pa so navzlic tem razmeram pokazali vse, kar znajo. Vsi lanskoletni zmagovalci so bili tudi letos najboljši. Strokovnjaki pa so mnenja, da je kvaliteta nekoliko padla. Prvaki pred tekmeci nimajo več tolikšnega naskoka kot nekoč. Tako sta Belo-usova in Protopopov s sicer naj. bolj elegantno izvedbo, a znova z nekaj spodrsljaji ne preveč suvereno zmagala pred svojimi tekmeci, ki so v športnem delu 2e nekoliko boljši. Ko ju je njim
dolgoletni tekmec Hans JUrgen Baumler, ki je vsak večer prisostvoval tekmovanju, gledal na prvenstvu, je izjavil novinarjem: »Sta najboljša, vendar .pocukra-na\« Ljudmila in Oleg pa se za take izjave ne menita, nastopila bosta v Grenoblu in prepričana sta, da bosta še nekaj let najbolj, ša. Njuna največja tekmeca svetlolasa Tatjana 2uk in Aleksander Gore lik sta vse prvenstvo spremljala s tribune, pri čemer je sovjetsko vodstvo izjavljalo, da Tatjana zaradi hudega pretresa možganov še ne more drsati.
Gabriele Seyfert tokrat ni bila tako brezhibna kot so mnogi pri. čakovali. Na konferenci z novinarji pa je izjavila, da bo v Grenoblu zmagala. Ko sem to izjavo posredovala mirni črnolasi Peggy Fleming, lanski m letošnji prvakinji, ki želi postati učiteljica, je ta najprej pogledala svojega trenerja Italijana Cafla Fassija, nato pa odgovorila: »Mislim, da bom zmagala jaz.« Z Hano Maškovo in komaj 13-letno Američanko Sue Lynn, ki na tekmovanju sicer ni nastopila, na eksihibiciji pa je pokazala celo težji program kot so ga imeli moški, pa kot kaže. ne računa nobena.
Največji del tekmovanja je bil ogorčen dvoboj moških za prvo mesto med obema Dunajčanoma, svetlolasim in nekoliko preveč samozavestnim Schwarzom in mirnejšim Danzerjem. Čeprav mu je Schwarz včasih prav hudobno nagajal, sta bila v javnosti vedno skupaj. Prav zanimivo je bilo gledati vplivne zastopnike ameriške profesionalne revije, kako so po obveznih likih oblegali Schwar-za, po končanem tekmovanju pa so svojo ljubeznivost preusmerili
na Danzerja. Vendar se niti eden niti drugi kljub visokim ponudbam ni odločil za prestop v profesionalni tabor. Oba bosta nastopala še prihodnje leto na EP v Genovi, na olimpijskih igrah v Grenoblu in na SP v Ženevi.
Jugoslovani zadovoljili
Nastop jugoslovanskih tekmovalcev je bil presenetljivo uspešen. To velja za obvezno in prosto drsanje para Dolenc-Sketa in za obvezne like Derendove. Pogumno so vzdržali ledeno živčno vojno, kot je prvenstvo označil dolgoletni prvak in sedanji lastnik ene izmed ameriških televizijskih družb Dick Button, in nekoliko prekrižali račune nekaterim nasto. pa jočim. Anči in Mitja sta bila tokrat še boljša‘kot v Ljubljani, saj sta premagala kanadska in češkoslovaška državna prvaka. In kaj menijo o tem velikem nastopu sami in trener 'Peter Brleč:
Katjuša Derenda:	»S prostim
programom nisem zadovoljna, ker ga nisem izvedla tako kot ga znam. V obveznih likih pa sem bila boljša kot v Ljubljani. Sko da, da na tem tekmovanju ni bilo Nizozemske Jette in Romunke Mois. Mislim pa, da je že uspeh, da sem bila po obveznih likih takoj za sovjetsko tekmovalko Sče-glovo.«
Anči in Mitja:	»Z rezulattom
sva zelo zadovoljna, prav tako pa tudi z obveznim programom. S prostim pa ne, ker sva izpustila težak element, ki sva ga vadila ves čas od EP. Razen tega sva bila počasna.«
Peter Brleč: »Po dolgih letih premora smo prvič sodelovali na SP in prišli na Dunaj brez vsa. kršnih možnosti za višjo uvrstitev Po prijavah smo videli, da ne sodelujejo tisti, ki so bili tekmeci naših v Ljubljani. Torej smo z izkupičkom lahko zadovoljni. De rendova je od EP v obveznih li. kih očitno napredovala, žal pa jo je poškodba na nogi ovirala pri izvajanju prostega programa. Do-lenc-Sketa sta se presenetljivo dobro uvrstila. Mogoče bi se lahko še bolje, če bi bila psihično bolj pripravljena za tak velik nastop. To pa je odvisno od bolj česte udeležbe na takih tekmovanjih. Upam, da bomo prihodnjo sezono omogočili našim drsalcem res tak trening, kot ga potrebujejo. Seveda pa bi te morali tekmovalci začeti pripravljati na drsalkah že prej, ne pa šele takrat, ko so vsepovsod že začenjajo mednarodna tekmovanja.«
TJAŠA ANDREE
Osmerica dohiteva zamujeno
Vzlic zastoju imajo Rogovi kolesarji že 16000 kilometrov treninga
Prijeten počitniški dom naše znane tovarne koles Rog je spet sprejel pod streho, kakor vsako leto ob tem času, kolesarje, ki se tamkaj pod vodstvom trenerja Zvoneta Zanoškar j a pripravljajo že od srede januarja dalje. Ta vest je prav gotovo razveseljiva in spodbud na za naš kolesarska šport, saj je znano, da je bil nad nadaljnjim delovanjem tega kolesarskega kolektiva v Ljubljani nekaj časa velik vprašaj.
Enomesečna negotovost in prekinitev vadbe sta nedvomno slabo vplivali na prizadevne funkcionar je. zlasti pa na tekmovalce same, ki niso vedeli ne kod ne kam. Naposled so o tem problemu razpravljali samoupravni organi tovarne in prišli do ponovnega spoznanja, da je kolesarski klub tovarni potreben in se zato odločili, da ga bodo podpirali še naprej. Poudarili pa so, da bo treba interesente kluba v odnosu do osrednje zveze v Beogradu upoštevati vse drugače kakor doslej. Nihče nima nič proti temu, so dejali, da Rogovi vozači nastopajo za reprezentanco, vendar samo po vnaprej pripravljenem sporedu in s pogojem, da bodo zlasti na pomembnejših dirkah in ob vidnih uvrstitvah, propagirali predvsem Rogove proizvode, ne pa da bi
jim kdorkoli vsiljeval tujo reklamo. Kolesarji so namreč odvisni samo od tovarne, ki jih tudi. fi nančno edina vzdržuje! Razen tega je bilo rečeno, da so nastopi Ro govih vozačev za tovarno pomemb ni predvsem na domačih dirkah. Ce pa bo kdorkoli od njih uvr ščen v reprezentanco, pa zahtevajo, da more. kolesarska zveza Jugoslavije za priprave in tekmovanje vendarle prispevati del sredstev.
V Savudriji - že izurjeni
Ne glede na vse te nevšečnosti in zastoj osmerica najboljših Rogovih kolesarjev že mesec dni pridno trenira, nabira vzdržljivost in kilometre obenem:	Škerlj,
Hvastja (Rudi Valenčič je na skupnih pripravah v Opatiji)
Harmonija - ključ do uspehov
Zmagovalci Travnika plezajo skupaj že sedem let
LJUBLJANA, 15. ‘marca. — Skupina alpinistov iz NDR, ki je prejšnji teden prvikrat preplezala Asohenbrennerjevo smer v zimski steni Travnika, se je sinoči sestala s slovenskimi alpinisti, obenem pa so nemški alpinisti odgovarjali na vprašanja novinarjev in pokazali vrsto diapozitivov z njihovih zanimivih plezalnih smeri v Elbasandstein Gebir-ge in njihove odprave v mongolske gore. Z zanimanjem so nemški alpinisti spremljali predvajanje diapozitivov člana naše odprave Toneta škarje na Kangbačen.
Vodja alpinistov NDR, ki so plezali pri nas, Karl Da-vveritz, je poudaril, da je zimski vzpon v sevami steni Travnika njihov naj večji u-speh. Njihovo odpravo je še posebej navdušilo, da so bili ves čas plezanja deležni velikega zanimanja in želje slovenskih alpinistov, da bi
vzpon uspel.
Nemški alpinisti so med drugim povedali tudi odkod njihovi uspehi. Doma res nimajo visokih gora, zato so močno navezani na tujino, toda tudi njihovi domači peščenjaki, za katere je potrebna posebna tehnika, mnogo pomenijo v pripravah.
V NDR je sedaj 25.000 planincev, od tega kar 5000 alpinistov, takih, ki so sposobni ekstremnih vzponov pa je približno 10. Skupina 8 alpinistov, ki je prišla v Julijske Alpe predstavlja vrh. Skupaj plezajo že od 1960. leta; poleti na domačih peščenjakih, vsako leto pa tudi v Visokih Tatrah in drugje v tujih gorah. Poglavitna odlika te skupine je izredno ujemanje vseh članov, kar se je pokazalo tudi v steni Travnika. Prav to harmonijo imajo nemški alpinisti za ključ vseh uspehov.	J.	D.
Po domačih krajih
PRIJATELJSKI NOGOMET
Mura : Aluminij 4:1
M. SOBOTA, 15. marca. V prijateljski nogometni tekmi Je republiški ligaš Mura premagal dru-goligaša Aluminij 4:1 (2:1). Strelci: Maučec 2 ter Kukanja in Horvat II za domače, za goste pa Sovrovid (11 m). Pred nekaj sto gledalci je sodil Kološa (M. S.).
Mura je presenetila z dobro igro. Aluminij je bil tehnično boljše moštvo, Mura pa je igrala preprosto in borbeno. Najboljši na igrišču je domači vratar Pihler	F. M.
Železničar : Kladivar
2:0
MARIBOR, 15. marca. V tekmi za trening je enajsterica Železničarja premagala Kladivarja 2:0 (2:0). Strelca Munda v 25. in Rupnik v 41. min. Pred 100 gledalci je sodil Vodnik (Mrb). Igra je bila povprečna.
Ljubljana : Celje 1:1
LJUBLJANA, 15. marca — Prijateljsko nogometno srečanje med enajstericama Ljubljane in Celja se je končalo neodločeno 1:1 (0:1). Strelca: Reberšak I. v 20. min. (11-m) za Celje in Celavič v 85. minuti aa Ljubljano. Sodil
IVER DNEVA
Ulice športnikov
Ulice nove pariške četrti Mari gnane imajo nazive po slavnih športnikih. Videz je, da ta primer v Franciji ne bo osamljen. Ob nedavni kolesarski dirki Pariš — Nica so v mestecu Bouches—du—Rhone imenovali eno izmed glavnih ulic po slovitem kolesarju Jacquesu Anquetilu. Ob velikem slavju pa je odprl novo ulico sam Anquetil.
Lep je takšen odnos javnosti do zaslužnih športnikov, ki hkrati poudarja tudi pomen športa in telesne kulture nasploh.
Darilo hokejistu Tumbi
STOCKHOLM, 15. marca. (Tanjug). — Znanemu hokejskemu reprezentantu Švedske Tumbi so izročili model hokejske palice iz kovanega železa, ki sta ga podarili uredništvo ljubljanske revije »Tovariš« in podjetje SAP. To darilo je bilo namenjeno najbolj popularnemu igralcu na lanskem SP v Ljubljani.
Očitno ganjen je Tumba izjavil, da je zelo vzradoščen ob tem dragocenem priznanju, ki ga spominja na prvi, vendar ne zadnji obisk v Jugoslaviji.
je Lukežič iz Ljubljane.
Tekma ni navdušila maloštevilnih gledalcev, saj nihče ni pokazal kdo ve kaj. Vsem se pozna, da se sezona še ni pričela, kljub temu pa ni bilo pričakovati, da bosta moštvi igrali tako slabo. Predvsem sta bila slaba napada tako, da vratarja skoraj nista imela dela.
Kratke iz Ptuja
Na občinskem šahovskem prvenstvu je bilo doslej odigranih 7 kol. Vodi Podkrajšek s 6 točkami, za njim pa so Malošič, Boli ak, Rudolf, Majcenovič, Škarja s 5 točkami itd. Vsega sodeluje 24 šahistov, Na občinskem šahovskem prvenstvu osemletk je sodelovalo 10 ekip, med njimi samo ena ekipa pionirk. Med mlajšimi pionirji je osvojila prvo mesto šola »T. Žnidaršiča« z 8 točk, pred Kidričevim 8, F. Osojnikom 5 itd. Med starejšimi pionirji pa je bila najboljša osnovna šola F Osojnik s 17 točkami pred Kidričevim 15 točk itd.
Letos je prvič zimsko občinsko prvenstvo v košarki, sodeluje 6 ekip, odigrana pa so bila 3 kola. V vodsfvu je Drava s 6 točkami pred ESS, Rogoznico, po 4 točke, Bregom 2 točki itd.
ZUPANC
JESENICE — V nedeljo bo smučarski klub Rateče-Planica p redil tradicionalno tekmovanje za memorial Janeza Janše v smučarskih tekih. Člani, starejši in mlajši mladinci 9e bodo pomerili v dolini Tamarja. Organizatorji so na tekmovanje povabili tudi smučarje iz Italije, Švice in Avstrije.	P.	K.
MARIBOR — V drugem kolu četrte skupine mariborske strelske lige sta se v Hotinji vasi pomerili strelski družini F. Lešnik — Vuk in Dobrovci. Zmagala je domača ekipa s 1171:1663 krogi. Najboljši je bil Potrč s 235 krogi.
RAVNE — Na šahovskem brzo-turni ju Fužinarja je zmagal Klemenčič pred Mantlerjem, Rističem itd. Na brzotumirju najboljših koroških šahistov pa je bil najboljši Jeromelj pred Klemenčičem.	I.	P.
REKA — Na zimskem turnirju v vaterpolu sodeluje 10 klubov v dveh skupinah. V I. kolu je Med. veščak premagal Partizana 5:1, Mornar pa C. zvezdo 5:1.
ŠAH
116 zmag Matuloviča v SRS
LJUBLJANA — Razen v Ljubljeni (+24,	=3) je velemojster
Matulovič odigral šahovske simultanke še v domovih JLA v Mariboru (+23,	=1-	—1), Postojni
(+25). Celju (+19) in Ribnici (+25, =5). Skupno je beograjski velemojster v Sloveniji torej dobil 116 partij od skupno 126 odigranih.
ter mladi obetajoči vozači, lanski petkratni državni prvak Stane Božičnik,. Jože Valenčič, PlestenjakK Petelinkar, Tine Božičnik in Kuna ver, ki se Je pravkar vrnil iz JLA, medtem ko je Ukmar zaradi poklicnih dolžnosti obesil kolo na klin. Trener Zanoškar se zaveda zahtevne naloge, nič manj pa tudi dejstva, da letos morda a to izredno pomlajeno ekipo ne bo žel vidnejših uspehov. Zato pa je tembolj ponosen, da je okrog sebe zbral nadarjene kolesarje, katerih povprečna starost je 17 let, medtem ko ima v Ljubljani še vrsto drugih, prav tako mladih kolesarjev, ki pa bodo morali šele a delom vzbuditi večjo pozornost funkcionarjev. v Savudriji je torej pravzaprav že selekcija tekmovalcev, ki se v tej enomesečni Šoli ob morju pod njegovim vodstvom učijo tehnike in taktike vožnje. Kratka prekinitev dela z njimi bržčas ne bo bistveno vplivala na njihovo kvaliteto in dosežke, saj so bili vsi ti deležni redne zimske vadbe že od prvega novembra da Ije in imajo torej solidno osnovo Veteran Škerlj bi moral biti prav zaprav v Opatiji, vendar je odpovedal udeležbo na dirki Praga— Berlin—Varšava, preprosto zategadelj, ker je ta prireditev zanj prenaporna. Njegova želja Je, da bi se čimbolj uveljavi! na letošnji dirki »Po Jugoslaviji«’ in na mednarodni dirki »Okrog Lazia«, kjer je bil lani v končni razvrstitvi drugi Od mladih tekmovalcev ka že največ Stane Božičnik, ki Je zelo discipliniran in prizadeven. V teh njegovih odlikah in vrlinah se zrcali tudi hvaležnost do podjetja SAP, ki mu je radevolje omogočilo skupne priprave s tem, da mu je odobrilo za letošnje leto en mesec plačanega in en mesec brezplačnega dopusta.
Ta Rogova četica, ki ima odlične možnosti za delo Je v 25 dneh prekolesarila že okrog 2000 km, do
konca priprav pa bo imela v nogah 3000 km. kar je potrebno za prve nastope. Njen vsakdanji te ren asfaltirane ceste proti Poreču, Kopru, Cmemu Kalu, ravninska cesta okrog Umaga pa je nadvse primerna za pridobivanje na hitrosti.
Dogovori ne veljajo
Med kratkim počitkom, sredi intenzivnega treninga, ko so si fantje brisali znoj z zagorelih obrazov, je trener .Zanoškar speljal za nimiv razgovor nekoliko drugam, k problemom, ki ga žulijo že nekaj časa. Kratko in malo ne more razumeti, da dogovori na naj višji ravni ne držijo in da jih nekateri tako. radi kršijo.
»Na seji tehnične kegnisije pri KZJ lani v Beogradu je bilo namreč sklenjeno, da skupnih priprav reprezentance ne bo več, peč pa bo vse težišče za posamezne mednarodne in domače prireditve v klubih samih. Res ne vem, zakaj se je KZJ odločila pred dirko miru za skupne priprave reprezentance v Opatiji, namesto, da bi sredstva razdelila po prizadetih klubih. To je ,4o slednjih vendar skrajno čuden odnos, če upoštevam, da bodo drugi naši reprezentanti, ki ta čas niso v Opatiji, nastopili na drugih dirkah Nerazumljivo je tudi, da je reprezentanca za dirko »Okrog Bordeauxa« že odrejena, pa čeprav je bilo rečeno, da bodo kadidate izbrali šele po izbirni dirki v Pulju. Vsi ti samovoljni posegi nedvomno mečejo na naš kolesarski klub slabo luč. V težnji za skupnimi cilji na zvezni ravni bo treba to, že precej udomačeno prakso, resnično dbcela opustiti, sicer bomo morali znova in znova ugotavljati, da pravega napredka ni«, je dejal ob slovesu Rogov in zvezni trener Zvone Zanoškar.
ST. LIPAR
Zakon in ne priporočila
S seje IO Zveze organizacij za telesno kulturo
BEOGRAD, 15. marca. Na današnjem sestanku IO ZTKJ je bilo sklenjeno, da bodo zveznemu izvršnemu svetu poslali predlog programa športnih zvez, ki se financirajo	iz	sredstev	zveznega
proračuna. — Končno razdelitev sredstev iz zveznega proračuna bi opravili nato najvišji orgnai ZTKJ, ki	bi	upoštevali	kriterije,
ki so v sklepih ZIS, kakor tudi pripombe športnih zvez. Za uresničenje programa športnih zvez na ravni	federacije je	potrebno
milijarda	in	dvesto	milijonov
starih dinarjev — enaka vsota kakor lani.
V razpravi o tezah o telesni kulturi v novih družbeno ekonomskih pogojih je bilo slišati mnogo kritičnih pripomb. Med drugim je rečeno, da v tezah ni govora o zdravstveni zaščiti športnikov, da ni nič določnega glede telesne kulture po šolah in tako dalje. Udeleženci so se zavzemali naj zvezna skupščina sprejme zakon o telesni kulturi, ne pa da
se zadovoljuje samo s priporočili.
IO je sprejel predlog JOK, da bo v dneh od 19. do 25. junija tega leta »olimpijski teden«. — Na vseh športnih prireditvah bi bile tedaj vstopnice vsake prireditve dražje za 20 starih dinarjev. Razen tega bi bile tudi zbirne akcije po republikah in druge prireditve. Cisti dohodek bi odvedli v posebni fond za priprave olimpijskih kandidatov.
Datum konference ZTKJ bo odrejen po sklepu ZIS o vsoti sredstev iz zveznega proračuna.
TENIS
Zmagi Piliča in Franuloviča
CARACAS — V II. kolu mednarodnega teniškega turnirja Je Jugoslovan Franulovič premagal ^Belgijca Grenckela 6:3, 6:3.
V drugi partiji je Jugoslovan Pilič premagal Francoza Beusa 6:3, 6:2.
Smuk bo neokrnjen
Za Zelenico so se prijavili tudi Italijani
TR2IC, 15. marca. Za letošnje največje mladinsko tekmovanje v alpskih disciplinah v Evropi se je danes prijavila tudi italijanska reprezentanca, v kateri je šest tekmovalcev in štiri tekmovalke.
Za Italijo bo startal na Zelenici tudi letošnji mladinski italijanski državni prvak v smuku Stefano Anzi, ki je letos zmagal na mladinskem tekmovanju v Steinachu, kjer so sodelovali tudi jugoslovanski mladinci. V italijanski ekipi mladincev so še Carlo Demetz, Gustavo Thoni, Eber-hard Schmalzl; ilonio Pegu-rari in Enrico Demetz, vsi ki so zasedli najvidnejša mesta na nedavnem italijanskem mladinskem državnem prvenstvu. Med dekleti je najbolj znana Daniela Giulito, že večkrat članica italijanske državne reprezentance na velikih mednarodnih tekmah.
Vreme na Zelenici je lepo. Močan veter v zadnjih dneh je bil kot naročen, saj je nanesel sneg na mesta, ki so bila že kopna. Progo za smuk so tako lahko speljali po običajni trasi z jugoslovansko-avstrijske meje. Progo vsak dan pripravlja okoli 80 ljudi, ki jih vodijo znani tržiški smučarski delavci.
Matt 1., Pustoslem-šek 31.
CERVTNIA, 15. marca. — (po telefonu). V lepem vremenu se je danes merilo v slalomu za lovoriko »Cervinia« 86 tekmovalcev iz 7 držav. Prvi tek današnjega slaloma je imel 63 vrat, drugi pa 66. Zmagal je Avstrijec Matt.
REZULTATI:	1. Matt (Av)
110,78	(56,79, 53,99),	2. Riedel
(NDR) 112,97	(	57,28,	55,69),	3.
Blanchard (Fr) 113,63 (58,12, 55,51), 4. L. Leitner (ZRN) 113,90 ( 58,32, 55,58),	5.	Huggler	(Svi) 114,43
(57,86, 56,57),	6. Fersch (ZRN)
114,70 ( 58,48 , 56,22). 7. Prinadng (ZRN) 115,54 ( 59,09, 56,45),	.
31 Pustoslemšek 123,93	( 62,57,
61,36), 32. Klinar (oba Jug) 124,52
>CA NA ZELENICI bodo v soboto in nedeljo prizorišče mednarodnega mladinskega tekmovanja za alpski pokal.
(62,73, 61,79-), Jugoslovana Laiba-char in Gašperšič sta bila diskvalificirana.	B.	VOVK
Turni smuk s Komne na Krn
Komisija za alpinizem SZS bo priredila v soboto in nedeljo turni smuk s Komne na Bogatinsko sedlo, odtod pa na Krn in nazaj. Ta smuk sodi med najlepše, saj vodi po čudovitem svetu okoli Krna in Krnskega jezera, ki je v tem času seveda skrito pod debe-vlo snežno odejo.
Smuk bo vodil France Zupan, za varnost pa bosta skrbela dva gorska reševalca. Prijave sprejema Kompas, cena prevoza do Savice in nazaj pa je 550 Sdin. Za turni smuk je potrebna običajna smučarska oprema in nahrbtnik za malico, sončna očala, krema in seveda dobra volja.
Prve tekme učiteljev smučanja
ZUS (Zbor učiteljev smučanja Slovenije) je razpisal za svoje aktivne člane — učitelje smučanja prvo tekmovanje v ocenjevanju sloga. Tekmovanje bo na Zelenici 26. t. m. ob 11. uri,
t	ko	prijave	sprejema	or-
•ganizator do 10. ure v planin-
skem domu pri zgornji postaji sedežnice, kjer bo tudi žrebanje startnih številk.
Tekmovalna proga bo razdeljena na štiri skupine vratič, ki jih bodo morali učitelji smučanja presmučati v šolskih likih — hitro vijuganje, hitro vijuganje med pluženjem, plužna kristijanija, šolska paralelna kristijanija. Sodniki bodo ocenjevali pri vsaki skupini vratič izvedbo lika in povezavo posameznih likov med seboj, medtem ko časa ne bodo merili. 'Prvoplasi ranim bodo podeljene nagrade in priznanja. Zaradi prvega tovrstnega tekmovanja pri nas organizator pričakuje. da bo udeležba velika.
Tudi Američana v Planici
LJUBLJANA, 15. marca. — Po zadnjih prijavah se Je Število sp-delujočih držav na memorialu Janeza Polde v smučarskih skokih v Planici, povečalo na 12, ker prideta na tekmo tudi Američana .John Balfanz in Bill Bakke. Poimenske prijave je poslala tudi DR Nemčija, za katero bodo prvi pokal te prireditve branili P. Les-ser, Queck, Mliller in Scharf, skoraj gotovo pa bo nastopilo še nekaj skakalcev, med njimi tudi Neuendorf. Vodja reprezentance NDR bo nekdanji trener naših skakalcev Peter Hugo. ZR Nemčija je za zdaj prijavila Happle-ja in Ihleja, ne bo pa nastopil prvi zmagovalec IVegscheider, ker je nehal skakati. Avstrijci so prosili planiški komite, da dovoli nastopiti kar osmim njihovim skakalcem, od katerih sta poimensko prijavljena novi svetovni rekorder Bachler in Prelml.
V soboto. 25. tega meseca, bo-do po uradnem treningu vsi skakalci ln gostje obiskali grob Janeza Polde v Mojstrani, po tem
pa jih bo sprejel predsednik ob-i finske skupSClne Jesenice Ludvik Slamnik. Tekmovanje se bo za-
čelo v nedeljo,” 26!J”tega meseca, ob 10. uri, za alpskimi smučarji — nosilci zastav sodelujočih držav — pa se bo naletu spustil kot zadnji Rudi Finžgar z .i.Qn lovorjevim vencem, ki ga bo štafeta tekačev odnesla na Poldov groj>. Slovesna razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad bo ob 18. url v hotelu Prisank v Kranjski gori.	,
GAJBICE ZA SADJE IN ZELENJAVO IZ PLASTIČNE MASE
Novost tovarne
!"/! KERENČIČ
O R M O 2
llllllllltijllllltlllllilllltlllllilllllllllllllllJIllllllIttllllllllllllllllNIIIIIIIIIIIIII
»PLUTAL«
industrija plutovinastih izdelkov LJUBLJANA, CELOVŠKA CESTA 32
vabi sposobne in vestne delavce, ki bi želeli , sodelovati kot:
ING. TEHNOLOG - vodja kontrole
pogoj: visoka strokovna izobrazba tehnološke ali kemijske stroke
REFERENT za prodajo
pogoj: ekonomska srednja šola, lahko začetnik.
Osebni dohodki po pravilniku.
Ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja. 2013
IIIIIIIIIDII
Upravni odbor
ŠTUDENTSKEGA SERVISA
razpisuje naslednji prosti delovni mesti:
RAČUNOVODJE SERVISA
poleg splošnih pogojev še naslednji pogoji:
— višja ali visokošolska izobrazba ekonomske smeri in 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu v ra čunovodstvu
— odslužen vojaški rek
— dvomesečno poizkusno deio
KOMERCIALNEGA REFERENTA
poleg splošnih pogojev še naslednji pogoji:
— višja ali visokošolska izobrazba
— odslužen vojaški rok
— dvomesečno poizkusno delo
Kandidati naj vloge z vsemi potrebnimi dokgzili o izpolnjevanju pogojev predložijo upravnemu odboru najkasneje do 23. 3. 1967 na naslov: UO ZSJ — Trg revolucije 1.	2007
[lUlIUHHIlIUllUnnilIllIlUlllilllUUUllllUIIIIIIUHIIIIlUIHIlllllllinillUlUliilllllllllllilllllllUlllllllllHIHIIIIIIIIIlUlilllllllllllilllllMIIIIIlillllllllllllHIIIIIIIIIIHl Upravni odbor podjetja
STROJNA TOVARNA TRBOVLJE
VODENSKA CESTA 49
razpisuje zaradi ustanovitve novega delovnega mesta prosto delovno mesto
OBRATOVODJE
obrata za izdelavo jamskega oporja in kovačnica
POGOJI: poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati tudi naslednje: da ima dokončano višjo tehniško šolo ali srednjo tehniško šolo strojne stroke, da ima najmanj 8 let delovnih izkušenj pri delu v proizvodnji in da dokaže na podlagi dokazil o dosedanjem delu sposobnost vodenja organizacije dela ter komunikacij z ljudmi.
Pod istimi pogoji delovne prakse se na razpis lahko prijavi tudi delavec, ki ima opravljen izpit za VKV delavca strojne stroke.
Ponudbe sprejema kadrovski sektor SIT 15 dni od dneva objave razpisa. Stanovanje ni na razpolago. Izbor kandidatov bo v skladu s pravilnikom o MDR v STT. Kandidate bomo v osmih dneh po izidu izbora obvestili o odločitvi. Kandidati imajo pravico pregledati gradivo v zvezi z razpisom.	1999
|ltllllllllltllllllllllllllllfllllllllllllllllllini!lllllllll!flllllllflllllllllll|j||||||||lllllllll|jllllf|[||j||||l|jjj|||[!||!il[||||||j!||||||||j|j||||||[|||||jj||||||||[||||||j||[|||||jj||||||||||||||| Razpisna komisija
REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA GOSPODARSTVO
LJUBLJANA, Gregorčičeva 25
razpisuje po določilih pravilnika o samouprav-Ijanju in delovnih razmerjih delavcev Republiškega sekretariata za gospodarstvo prosto delovno mesto
strokovnega svetovalca
za blagovni promet
Poleg splošnih pogojev po zakonu o samoupravlja nju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji mora biti kandidat diplomirani ekonomist ali diplomirani pravnik s 7-letno prakso. Prednost imajo kandidati z analitsko prakso na področju blagovnega prometa.	'
Stanovanje ni zagotovljeno, isebni dohodek po pravilniku.
Prijave, kolkovane z 0,50 Ndin, s kratkim življenjepisom, sprejema razpisna komisija do 31. marca 1967.
1997
luiiRnHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiinHiNfliiiniimiiiin
Komisija za delovna razmerja
SGP »SLOVENIJA CESTE«
LJUBLJANA, TITOVA 38
razglaša prosta delovna mesta
1. DIPLOMIRANEGA PRAVNIKA	7
za delo na delovni enoti direkcija
2. VODJE
ASFALTNE MEHANIZACIJE
za delo na delovni enoti Asfaltni obrati Pogoji za vstop na delo:
tč. 1.: predpisana šolska izobrazba s 5-Ietno prakso, znanje angleškega jezika, znanje zunanjetrgovinskega poslovanja, in da je vešč v komercialnem poslovanju,
tč. 2.: strojni tehnik z najmanj 5-letno prakso v oporativi, '
-tč. 1. in 2.: mlajše moške osebe z odsluženim vojaškim rokom.
Kandidati za 'vstop v službo 'morajo izpolnjevati pogoje po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih. V službo sprejmemo za nedoločen čas, s posebnim pogojem poskusnega dela.
Rasglas velja do zasedbe delovnih mest.
Pismene prijave z življenjepisom in navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov: Komisija za delovna razmerja SGP »Slovenija ceste« Ljubljana Titova 38.	2004
V nekaj vrstah
KOPER
Posvet — Na posvetu predstavnikov občinskih odborov ZZB NOV v treh obalnih in ilirskobistriški, sežanski ter postojnski občim so govorili o pripravah na volitve, problematiki z letnih konferenc ZB in o posebni delovni dobi. Kaže, da so stanovanjske zadeve borcev v vseh teh občinah še zmeraj pereče. V vseh občinah je tudi veliko nerešenih prošenj za priznanje posebne delovne dobe (samo v koprski občini jih je 1600).
POSTOJNA
Sklad za gradnjo šole — V novoustanovljeni sklad za gradnjo nove osnovne šole prihaja prvi denar, ki ga občani namensko dajejo v obliki samoprispevka. V skladu je zda.i kakih 20 milijonov več din, v prihodnjih dneh pa bodo o posebnih prispevkih razpravljale tudi delovne organizacije. Ce bo akcija dobro potekala, bodo v Postojni začeli že letos zadati osemrazrednico.
PORTOROŽ
Prvi turisti — V hotel Palače je prišla prva skupina 60 turistov iz Italije in Nemčije. V Portorožu bodo 7 do 14 dni V marcu pričakujejo tudi skupino 300 turistov iz Avstrije in Švice.
ČRNOMELJ
Skladišče bodo dozidali — Trgovina »Non-stop« podjetja »Potrošnik« ima velik promet. Zaradi tega so se odločili, da bodo dozidali novo skladišče. Z njim bo poslovalnica pridobila še 90 kvad. metrov prostora. Skladišče so že začeli zidati.
MARIBOR
Seminar o strelovodih — Podkomite za geoelektriko SRS v Mariboru bo konec aprila pripravil dvodnevni seminar, na katerem bodo udeležence seznanili s pravilno gradnjo strelovodnih napeljav. Govorili bodo tudi o novih tehničnih predpisih za strelovode.
Kandidacijski zbor — V torek zvečer je bil v tovarni Ni-grada kandidacijski zbor volivcev IV. volilne enote terena Koroška vrata. Na zboru so izbrali kandidate za poslance in odbornike. Razpravljali so tudi o proračunu občine in o možnostih razvoja občine v letu 1967.
Seminar^za miličnike — V ponedeljek in torek bodo priredili v Mariboru seminar za miličnike, na katerem si bodo le-ti pridobili splošne pojme o turizmu ter se usposobili za dajanje informacij. Od 28. do 31. marca pa bo podoben seminar za sprevodnike 2TP Maribor. Predavala bosta predsednik mariborske turistične zveze Herman Weiss in direktor turističnega biroja Maribor Marjan Kožuh.
ZGORNJA POLSKAVA
Krajevni praznik — V soboto in nedeljo bodo prebivalci Zgornje Polskave proslavili svoj krajevni praznik — 23. marec, v spomin na smrt 30 talcev, ki jih je okupator na ta dan leta 1945 ustrelil v Gaju. V soboto zvečer bo KUD Gaj priredilo kulturni spored, v nedeljo pa bo ob grobu talcev žalna slovesnost z recitacijskimi in pevskimi točkami.
SLOVENSKA BISTRICA
šolstvo — V sredo je svet za šolstvo občinske skupščine Slovenska Bistrica razpravljal o sistematizaciji delovnih mest na šolah in o pregledu proračuna občine.
LENDAVA
Most pri Murskem Središču — Republiški cestni sklad SRS je uvrstil gradnjo mostu čez Muro pri Murskem Središču v svoj štiriletni program Most, ki ga bosta financirala republiška cestna sklada Slovenije in Hrvatske. del sredstev pa bo prispevala tudi lendavska občina, bodo začeli že letos graditi.
LJUTOMER
Poštna mreža — Odborniki ljutomerske občinske skupščine se na zadnji seji niso zadovoljili z odgovorom soboškega PTT podjetja glede sedanje organizacije poštne mreže v občini. Zahtevali so tudi, naj to podjetje zagotovi dnevno dostavo pošte, za vasi Berkovci in Bolehnečice pa so predlagali, naj bi se priključili pošti Križevci.
GORNJA RADGONA
Gluhonemi so se sestali — Na sestanku, ki se ga je udeležilo 23 članov organizacije gluhonemih, so med drugim povedali, da jih mnogi kmetje izkoriščajo. Predlagali so, naj bi organizacija s kmeti, pri katerih živijo gluhi, sklenila posebne pogodbe.
RADOVLJICA
O vlogi turizma — Na jutrišnji seji občinske skupščine bodo obširneje obravnavali turizem v gospodarstvu občine, saj sta gostinstvo in turizem v tej občini zelo pomembni panogi (nanju odpade 8 odstotkovk vsega družbenega bruto proizvoda in kar dve petini vsega deviznega priliva). HRASTNIK
Kandidacijski zbori — Na terenu in v delovnih organizaci jah bodo od 16. do 22 marca. Razen o evidentiranih kan didatih za odbornike in poslance bodo občani in proizvajalci govorili tudi o delu občinske skupščine.
Obrazložitve naj ne bodo formalistične
Seja volilne komisije pri mestnem odboru SZDL Ljubljane
LJUBLJANA, 15. marca. Na današnji seji volilne komisije pri mestnem odboru SZDL Ljubljane so se člani te komisije temeljito pomenili o volilnih pripravah v Ljubljani; o dosedanjih rezultatih, pomanjkljivostih, in o tem, kako naj bi potekale priprave v prihodnje.
Na seji je bila s poudarkom izrečena misel, da bi obrazložitve, zakaj SZDL podpira nekatere možne kandidate, ki so prišli v ožji iz bor na usklajevalnih zborih, nikakor ne smela biti formalistična. Zakaj dandanaš nji zahteva volivec več kot pa samo kandidatov življenjepis, ne zanimajo ga samo njegove dosedanje funkcije, njegovo dosedanje delo Obrazložitve je nujno treba osvežiti, zakaj če bodo okorne, utegne imeti to tudi politične posledice. Kandcdat pa naj bi to tudi sam povedal volivcem. Ker pa se vsak kandidat fizično ne bo mogel udeležiti vseh kandidacijskih zborov, naj bi pozneje organizirali pogovore za več volilnih enot skupaj.
Danes je bila tudi ponovno izražena misel, da so za kvalitetno izpeljavo kandidacijskih zborov odgovorni tudi vsi dosedanji odborniki. Ti bodo morali nujno pomagati, če naj bodo kandidacijski zbori temeljito pripravljeni Volilne komisije ne bodo mogle vsega opraviti, dolžne pa so pritegniti vse tiste, ki so ji pripravljeni pomagati.
Tu in tam so v občinskih volilnih komisijah naleteli na težave. Zdaj gre za to, da te težave prebrodijo in da uspešen proces izbiranja možnih kandidatov steče vse do kandidacijskih teles.
Precejšen problem pomeni za nekatere občinske komisije tudi to, da se nekateri odpovedujejo kandidaturam, po navadi prav tisti, ki jim bo težko najti enakovredno zamenjavo. Zlasti je taka stvar nerodna tam, kjer so doslej predlagali samo enega možnega kandidata.
Po dosedanjih razpravah so ugotovili na seji, je jasno, da se javnost nikakor ne upira kandidaturi ljudi iz neposredne proizvodnje. Doslej pa so v ožjih krogih v glavnem razpravljali le o tistih, ki so bili že doslej funkcionarji.
Volilna komisija je govorila tudi o tem, da bodo prt sedanjih volitvah mestnega sveta volili še po delegatskem sistemu. Prav pa bi bilo, da bi se v občinah pomenili o predlogih, kakšna naj bd bila struktura mestnega sveta in ali bodo vse dejavnosti po svojih zastopnikih navzoče v mestnem svetu.
J. T.
„Suha roba davke plačuje...”
Velikolaški kmetje se jeze nad zvišanimi dajatvami
VELIKE LAŠČE, prve dni marca. Na zadnji seji je občinska skupščina Vič-Rudnik, v območje katere sodijo tudi Velike Lašče, sprejela in potrdila sklep, da bodo letos izdelovalci suhe robe in lesene embalaže plačevali višje prispevke od dohodkov iz omenjenih dejavnosti kot lani. Izdelovalci »klasične« suhe robe bodo letos plačevali 10 odstotkov od zaslužka (lani so 8 odstotkov, izdelovalci lesene embalaže (zlasti zabojčkov za sadje) pa kar 15 odstotkov namesto lanskih osem.
Eden izmed odbornikov je na tako odmero dajatev sicer dal svoj spreminjevalni predlog, ki pa ni bil sprejet. Odlok sicer še ni dokončno sprejet, njegov predlog pa je občinska skupščina že sprejela. In že to sprejetje predloga je vzbudilo med prebivalci velikolaškega suhorobarskega področja negodovanje. Kmetje — izdelovalci suhe robe in zabojev pravijo, da si jim ta dejavnost spričo zvišanih dajatev skorajda ne bo več izplačala in da bo imel odlok za posledico precejšnje nazadovanje v tovrstni dejavnosti, ki je je že tako iz dneva v dan manj.
Izvedeli smo tudi, to da so enake prispevne stopnje sprejeli tudi za ribniško območje, kjer je še več suhorobarjev. Menda sta se o višini — točneje o zvišanju — predhodno dogovorili viška in rib-niškr občina.
»Suha roba - edina rešitev?«
Janez Ilc, direktor kmetijske zadruge v Velikih Laščah, ki odkupuje suho robo in leseno embalažo, pove ob predlaganem zvišanju dajatev:
»Za naše velikolaško območje je izdelovanje suhe robe in zabojev edina rešitev. Pri nas so majhne kmetije, ki se preživljajo pretežno z živinorejo in s suhorobarstvom. Ljudje štiri ali pet mesecev v letu izdelujejo zaboje, le sene žlice, škafe, čebre, pletenine . . Zato ni prav, da bi jim dajatve zvišali, saj so njihovi dohodki že tako nizki. Se bolj narobe pa je, da so
tako zelo zvišali dajatve izdelovalcem zabojev, ki gozdnemu gospodarstvu že tako plačujejo višje dajatve kot klasični suhorobarji.«
»Odborniki občinske skupščine so ob tem izrekli naslednji pomislek; zaboje izdelujejo delno strojno in je torej prav, da se ta dejavnost, ki je bolj donosna, tudi bolj obdavči kot klasično su-horobarstvo.«
»Ta pomislek je na majavih nogah. Predvsem takole: pri izdelovanju zabojev je težavno govoriti o strojnem in mehaniziranem delu, saj gre pri temu delu predvsem za ročno zbijanje deščic v zaboj. Razen tega pa tudi suhorobarji delno že delajo strojno. Na roke rezljane žlice so že prava redkost, zvečine jih izdelujejo s pomočjo strojev Celo zobotrebce izdelujejo strojno. In še nekaj; izdelovalcev zabojev je precej manj kakor drugih suhorobarjev Embalažo izdeluje približno 90 kmetov (lani so zaslužili približno 100 milijonov), drugo suho robo pa približno 400 ljudi, ki so zasužili približno 400 milijonov.«
»Kolikšen prispevek bi bil po vašem mnenju najprimernejši?
»Ce že mora biti zvišanje, potem bi bil za suhorobarje primeren 8-odstotni prispevek. za izdelovalce lesene embalaže pa 10 ali kvečjemu 12-odstotni. Se bolje bi bilo, če bi jih izenačili, kot je pred lagal odbornik z našega ob moč.ja, ki je na seji občinske skupščine predlagaj amandma.« (Odbornik je predlagaj 10 odstotkov. Op. p.)
Kaj pravijo izdelovalci?
Janez Petrič iz Dvorske vasi pri Velikih Laščah izdeluje pozimi in kadar je tako slabo vreme, da ne more na polje, tako zaboje kot drugo suho robo. Pri delu mu pomagata tudi dva sinova.
»Na leto zaslužimo — točneje dobimo — približno milijon dinarjev. To se zelo imenitno sliši. Manj imenitno pa je, da nam od tega dejansko kaj malo ostane. Dvesto *';očakov odštejemo gozdnemu gospodarstvu za pogozdovanje in kaj vem še zakaj, 100 tisočakov nas stanejo žeblji in železje, kar potrebujemo za zaboje in čebre, predelamo blizu 50 kubičnih metrov lesa, ki je vreden okoli 250 tisoč dinarjev, 15 odstotkov prispevka pa vrže še nadaljnjih 150.000 din. Za štirimesečno delo treh ljudi torej tristo tisočakov. To pride kar po 25 tisoč na mesec na enega. Se vam zdi to preveč?«
»Ali se razen s suhorobarstvom in izdelovanjem zabojev ukvarjate, še s čim drugim?
»Seveda. Najprej sem kmet, potem suhorobar. Povem pa vam, da meni in še mnogim drugim kmet« m z naših krajev suha roba (in zaboji) davek plačuje. Brez denarja, ki ga prislužimo pozimi, bi nam trda predla.«
Podobno je povedal tudi Ivan Hočevar iz iste vasi, ki izdeluje, »že odkar je shodil«, kuhalnice.
»Ce bom letos — kot sem minula leta — predelal okoli 5 kubičnih metrov bukovine v kuhalnice, bom za to dobil približno 400 tisočakov. Od tega bom plačal 40 tisoč din dajatev, sto tisoč je vreden les, pa še kaj in malo mi b0 ostalo. Delal bom seveda še naprej, saj vsak dinar prav pride, a pravično to ni. Vedeti je treba, da bi marsikoga v naših krajih revščina trla, če ne bi bilo suhe robe...« EVGEN JURIČ
ešcj
»ZRAČNI« PROMET Z VAGONCKI med apnenico in kamnolomom v Kresnicah; za 750 milijonov letne realizacije morajo naložiti in zložiti nič manj kot 80.000 vagonov materiala.	Foto; S. Busič
Kdo pije in kdo plača?
Velika planina in obveznosti do nje
Priženil se je k nam, prevzel vse prevoze in Veliko planino z narejenimi objekti, zdaj pa še čaja tam ne dobimo, pravijo po Kamniku. »Ženin« — Ljubljana transport pa: z žičnico in s prevzetimi objekti smo prevze li tudi velike obveznosti, ki nas tarejo, in niti v Kamniku niso izpolnili obljub.
• Ljubljana transport se je v zadnjem obdobju močno razmahnil in ni več tisto, kar je bil nekdaj. Javni promet so Kamničani zaupali Ljubljana transportu. Avtobusne zveze med Kamnikom in Ljubljano so skorajda vsake četrt ure. Tako je to podjetje prevzelo tudi Veliko planino z žičnico in drugimi objekti vred. V Kamniku so se oddahnili zlasti občinski možje, ker niso imeli denarja za nadaljnje urejevanje tega turistič-no-rekreacijskega terena.
Toda v zadnjem času je slišati med ljudmi marsikatero pikro na račun »ženina«. Tudi po zborih volivcev in drugod ljudje sprašujejo, zakaj hitreje ne izpolnjujejo obetajočih načrtov Velike planine, in omenjajo primere, da marsikdaj niti čaja ne dobijo v restavraciji na tej planini in podobno. In ljudje imajo prav. Hotel Šimnovec niti po cenah, ie manj pa po zmogljivostih ne more zadovoljevati povprečnega človeka. Še posebej veljajo te pripombe ob raznih skupinskih izletih šolske mladine. Turistični delavci v Kamniku pa vedo tudi za kritike zahtevnejših gostov, ki zaidejo na Veliko planino. Ce ne dobijo prenočišč v hotelu, ostanejo na voljo samo borna ležišča brez vode, elektrike in sanitarij, kar goste odbija, zlasti inozemce.
Take pripombe je slišati po Kamniku.
V podjetju Ljubljana transport teh stvari ne zanikajo. Imajo analize o dosedanjem razvoju in potrebah ter tudi načrte, kako bi te težave odpravljali, toda zvečine so vezanih rok zaradi denarja. Ob prevzemu Velike planine so prevzeli tudi za okroglo 800 milijonov starih dinarjev obveznosti, ki jih morajo izplačevati. Nekateri krediti so samo na 5 let in s 6-odstot-nimi obrestmi, kar, pravijo, je v tej dejavnosti prehudo.
Tudi oni ugotavljajo, da je na Veliki planini treba urediti zlasti možnost za postrež bo naših ljudi z lažjim že pom. Zato imajo med drugim že v načrtu novo restavraci jo za blizu 500 ljudi, ki naj bi bila z enolončnicami in drugimi cenejšimi jedmi zlasti namenjena mladini in pre-
prostemu človeku. Sedanja restavracija »Šimnovec« pa bi se usmerila zgolj na specialitete in boljše jedi za zahtevnejše goste. Isto predvidevajo za ležišča. Cr bodo dobili kredite, bodo že letos začeli graditi posebne brunarice s skupnimi ležišči. Tako bi razbremenili hotel. Prav tako imajo predvideno gr .dnjo dveh ali morda treh vlečnic. Toda' trenutno so šele pri dobrih namenih in načrtih, zakaj že za samo brunarico in vlečnice bi morali imeti kake tri milijone novih dinarjev.
Pri vsem tem pa, pravi »ženin«, niti v Kamniku niso izpolnili vseh obveznosti, kot je bilo ob »ženitvi« določeno. Nastale so pač težave v občinskih proračunih, kar takrat ni bilo predvideno. Tako je med drugim še do danes obvisela v zraku rekonstrukcija ceste od Stahovce do žičnice. Tam je 5,5 km sila slabe ceste. To pa tudi odbija goste. Naposled pa je v Kamniku premalo propagande o kulturnih in zgodr .skih spomenikih tega kraja, o Veliki planini itd. Kamnik sploh nima turističnega prospekta. Vsaj slike o Veliki planini po gostiščih in drugih krajih Kamnika ne bi bile tako drage.
Skratka, med Kamničani m »ženinom« ni nasprotij. Vse tare isto — denar. Morda pa bi bilo potrebno tudi malo več sodelovanja in dobre volje.	K. MAKUC
KOČEVJE
O mostu pri Goriči vasi
Tudi v Kočevju so veliko govorih o mostu pri Goriči vasi, na cesti med Kočevjem in Ljubljano Kljub temu, da je most v ribniški občini, so v Kočevju prav tako prizade, ti, vse dokler most ne bo urejen Mnoge nesreče, ki so se zvrstile na tej »čmi točki«, so prav gotovo dovolj velik razlog, da most še letos uredijo. V Kočevju menijo, da je že čas rešiti spor z lastniki zemlje in most zgraditi. Zato je skupščipa občine Kočevje posredovala pri republiškem sekretariatu za gospodarstvo in skupnosti cestnih podjetij Slovenije.	I.	V.
Prebivalci Škofljice in okolice!
UR!
.VO
bo danes, v četrtek, 16. marca gostovalo v Škofljici. Popoldne vas bosta v gostilni »Na starem klancu« 'pričakovala naša novinarja, s katerima se boste lahko pogovorili o vsem. kar vas težil
Odločite se in pridite - pričakujemo vas!
- ne
r /
Škoda v gozdovih ni tolikšna, kot so pričakovali
KRANJ, 15. marca. — Hud veter, ki je včeraj divjal po vsej Gorenjski, se je ponoči umiril. S cest in železnice so jdstranili vsa podrta dreve sa. Zato promet ni več oviran. Začeli so tudi popravljati od Krite strehe ter poškodovane električne in telefonske napeljave Po prvih ocenah ka že. da je vihar povzročil v gozdovih precej manjšo ško do, kot so pričakovali To gre predvsem na račun su nega vremena, saj se je dre vje sedaj laže upiralo sunkom vetra, kot bi se, če bi oilo obloženo s snegom ali pa namočeno od dežja.
Največ šjcode je v gozdovih na Pokljuki, kjer je veter podrl za približno 3500 kubičnih metrov dreves. Na Mežaklji je padlo četrtino toliko drevja, na Jelovici pa še precej manj. Na gozdnem gospodarstvu Bled so povedali, da jim elementarne nesreče vsako leto povzroče tako škodo.
Zjutraj je spet začela obratovati žičnica na Krvavec, ki so jo morali zaradi hudega vetra ustaviti že v ponedeljek 'popoldne. Zvedeli smo, da je vihar, ki je bil na Krvavcu še posebno močan, odkril strehe planinske koče ob žičnici na Gospinci, Projek-tovih počitniških hišic ter kapele ob domu, pri tovorni žičnici pa je zlomil dva nosilna stolpa. Poškodovan je tudi novi dom in še vrsta drugih počitniških hišic.
Tudi gondolska žičnica na Vogel je danes spet začela redno voziti. Lepo vreme je privabilo precej smučarjev, ki so ves dan uživali v prijetni smuki.
L. STRU2NIK
Opekarna pod prisilno upravo
V Dvorski vasi 16 milijonov S dinarjev izgube
Radovljiška občinska skupščina je uvedla prisilno upravo v opekarni v Dvorski vasi, ki je imela lani 16 milijonov S dinarjev primanjkljaja. Nastal je predvsem zaradi nepravilnosti v proizvodnji in slabega gospodarjenja. Opekamo bodo poskušali rešiti iz težavnega položaja ob pomoči zavoda za raziskavo materiala iž Ljubljane, ki bo prevzel strokovno vodstvo.
V opekami v Dvorski vasi so zaradi visoke izgube in slabe kvalitete proizvodnje prvikrat uvedli prisilno upravo že pred štirimi leti. S sodelovanjem zavoda za raziskavo materiala se jim je potem posrečilo podjetje urediti tako,. da je začelo z uspehom poslovati.
Lani pa se je spet obrnilo na slabše. Na to je največ vplivala zamenjava vodstva. Zaradi nepravilnosti v tehnološkem postopku je bdla opeka slabša. Zaradi kopičenja zalog ob začetku sezone so močno skrčili obseg proizvodnje. Na nesrečo pa jim je še zemeljski plaz zasul precej nakopane gline. Vse to je lani zvišalo povprečno lastno ceno opečne enote na 40 dinarjev, medtem ko so Jo prodajali po 32 dinarjev.
Po vsem tem je morala spet poseči vmes občinska skupščina. Od treh možnih rešitev se je odločila za sanacijo podjetja pod prisilno upravo. Priključitev kaki drugi opekami je odpadla, ker kranjske opekarne, ki bi edine prišle v poštev, zanjo niso bile zainteresirane. Pri likvidaciji podjetja pa bi nastala precejšnja izguba, ki bi jo morala pokriti občinska skupčina.
Odločili so se, da bodo poslovno izgubo lanskega leta ter 6 milijonov dinarjev stroškov za odstranitev plazu pokrili s sanacijskim kreditom iz občinskega sklada .skupnih rezerv. Za nadaljnjo proizvodnjo pa bo morala opekama najeti še 13 milijonov dinarjev kredita za obratna sredstva. Zavod iz Ljubljane, ki je prevzel strokovno vodstvo opekarne, zagotavlja, da je mogoče s smotrno organizacijo dela in pravilnim tehnološkim postopkom izdelovati dovolj kvalitetno opeko in doseči rentabilno poslovanje podjetja.	L.	S.
Pogovor z Živo Beltram v Hrastniku
HRASTNIK, 15. marca — Sinočnjega pogovora o zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju ter restirikcijah v zdravstvu se je razen političnega aktiva občine udeležila tudi 2Iva Beltram — možni kandidat za zveznega poslanca.	P.	B.
Podelitev odlikovanj v Zagorju
ZAGORJE, 15. marca — Na sinočnji slovesnosti v prostorih občinske skupščine je predsednik Dušan Kolenc izročil odlikovanja predsednika republike 21 zaslužnim članom zagorskih delovnih kolektivov. Med odlikovanci je bilo tudi osem rudarjev.
P. B.
ladoietni
Beograjski miličniki bila — D. M. pri begu Biočanina — Skupino
BEOGRAD, 15. marca (Tanjug). Danes dopoldne so v Beogradu pokopali posmrtne ostanke miličnika Petka Biočanina, ki ga je predsinočnjim s strelom iz revolverja ubil mladoletnik D. M. Miličnika Biočanina je omenjeni mladoletnik ustrelil pred poslopjem št. 161 na Leninovem bulvarju v Novem Beogradu, ko je med opravljanjem službene dolžnosti z miličniško patruljo poskušal preprečiti tatvino avtomobila, v kateri je sodelovalo več nasilnežev, med njimi tudi mladoletni D. M.
zasači! i tatove pri kraji avtomo-streljal v miličnika Petka nasilnežev so prijeli
Pogreba se je razen članov pokojnikove družine udeležil tudi podpredsednik izvršnega sveta Srbije Dragi Stamenko-vič.
Po še neuradnih podatkih je pri tatvini avtomobila sodelovalo pet ljudi. Vse so prijeli in so v priporu. Ta skupina je predsinočnjim ukradla avtomobil, na katerem je med vožnjo nastala okvara, nakar so poskušali ukrasti drug avtomobil. Skupino je opazila miličniška patrulja, v kateri je bil tudi miličnik Petko Biočanin. Ko se jim je
milica približala, je mladoletni D. M. streljal iz revolverja in zadel Biočanina. Ta ;e izdihnil med nujnim kirurškim posegom.
Na prvem zaslišanju je mladoletnik D. M. trdil, da je začel bežati, ko se je približala miličniška patrulja, da se je pri tem spotaknil in si poškodoval koleno ter da je streljal iz strahu, hoteč miličnika raniti v nogo. Zadel pa ga je v prsi in mu prizadejal smrtno rano.
Mladoletnik D. M. je znan kriminalec in nasilnež, ki ima
mm
'V<v;
mm
Pregled dokaznega gradiva
Deseti dan obravnave na sodišču v Kopru
KOPER, 15. marca. — Pred senatom okrožnega sodišča v Kopru se je dopoldne nadaljevala obravnava zoper uslužbence bivšega piranskega stanovanjskega sklada, ki teče že deseti dan v razdobju treh tednov Dopoldne je najprej dajal pojasnila izvedenec službe SDK Viktor Bobek, potem pa so do 14. ure pregledovali in pre čitali razne dopise, izjave, poročila in drugo dokazno gradivo.
Izvedenec Viktor Bobek je dopoldne dobro uro pojasnjeval knjigovodske manipulacije v bivšem stanovanjskem skladu. Ko so obravnavali nezakonita izplačila med Fuksovo boleznijo, je obtoženi Janez NovAk, ki je bil takrat v. d. direktorja, vztrajal pri svojih prvotnih izjavah, češ da ni dajal nalogov za nezakonita izplačila. Hkrati pa je tudi obtoženi Fuks zanikal, da bi med svojo boleznijo, ko je bil v bolnišnici in na okrevanju v Rogaški Slatini, dal nalog za nezakonita izplačila.
Med izjavami izvedenca Bobka je namestnik o-krožnega javnega tožilca Tine Rožanc še razširil obtožnico, ker v njej ni bil zajet znesek 559.281 S din iz »občinskih« sredstev.
Ta znesek so ugotovili šele med obravnavo, oziroma ga je danes omenil izvede nec Bobek v svojem poročilu.
Potem so več ur pregledovali dokazne listine in drugo gradivo. Vmes so bile tudi blagajniške listine brez podpisov (celo brez podpisa nalogodajalca in prejemnika), na nekaterih je bil podpisan direktor, na drugih predsednik sindikata in podobno.
Devetkratni tat spet za zapahi
Všč let zapora ga ni spametovalo
LJUBLJANA, 15. marec. — Spet se je — tokrat že desetič — znašel za zapahi 31-letni Janez K. iz Litije, ki se je šele decembra vrnil iz zapora. Prijeli so ga 7. marca v zgodnjih popoldanskih urah, ko, je »preiskoval« nezaklenjeno predsobo stanovanja Vilme L. iz Kebetove ulice v Ljubljani. Prisvojil si je denarnico z 12.000 starimi dinarji, na podoben način pa si je nekaj ur pred tem »nabavil« tudi 11.300 starih dinarjev v stanovanju Antona P. v Ljubeljski ulici.
Ko so ga prijeli, je priznal, da je ukradel denar, toda le v stanovanju v Kebetovi ulici. Čeprav so pri preiskavi našli pri njem še 50 starih tisočakov v čevlju, je vneto trdil, da si jih je na cesti sposodil od nekega znanca, ki pa ga ne pozna. Prosil je tudi lastnico ukradenega denarja, naj ga nikar ne prijavi.
Janez K. iz Litije je za tako prošnjo imel zelo »utemeljen« razlog. Ko so ga namreč decembra odpustili iz zapora, se je oglasil na stalni službi in grozil, da bo spet začel krasti, če ne bo dobil službe. Čeprav pa je službo dobil takoj v Lesni industriji v Litiji, mu zmikavtska žilica ni dala miru. Najprej Je petim delavcem v podjetju ukradel okrog 100 tisočakov, potem pa še ročno uro, vredno 45 starih tisočakov. Se bolj vneto se je spravil na delo, ko je zaradi manjše poškodbe moral v bolniško. Kadarkoli Je prišel na pregled v Ljubljano, so posamezne nepazljive stranke, ki niso zaklepale vhodnih vrat, prijavljale tatvine na stalno službo.
Da je Janez K. nepoboljšljiv tat, priča dejstvo, da je bil od leta 1954, ko je začel vlomilsko obrt kot 17-letni fant. Se 9-krat za rešetkami, kjer Je skupaj presedel skoraj 9 let. Dosedanje kazni nanj očitno ne vplivajo, saj po vsaki vrnitvi iz zapori spet krepko zaviha »vlomilske« B. S.
Predsednik senata:	»Za
piranski sklad bi bilo vseeno, če bi imel namesto knjigovodskih knjig kar vrečo, potem bi pa vanjo dajali in spet jemali ven«
Glede številnih nagrad, ki so jih v stanovanjskem skladu opravičili z nadurnim delom, je izvedenec Bobek pripomnil, da ni mogoče ugotoviti, če so u-službenci res opravili vse nadure, za katere so dobili nagrade. Sicer pa je v pravilniku sklada med drugim pisalo, da pripada • posameznikom nagrada tu-za izredno prizadevnost v rednem delovnem času
Tožilec: »To so najbrž nagrade za težke knjigovodske manipulacije.«
Predsednik: »Pa imate v letu 1963 in 1964 res precej teh nagrad, nekateri celo več kot rednih plač.«
Fuks: »Prosim, zapišite, da skladu vse do konca leta 1964 ni niti enkrat zmanjkalo denarja.«
Tožilec: »Tako pa res ne moremo govoriti o teh nagradah. V stanovanjske sklade so se vendar stekala družbena sredstva, štiri odstotni stanovanjski prispevek, ki so ga morali pla čevati vsi občani SFRJ Potemtakem res ni zasluga sklada, če je imel dovolj denarja.«
Na to je Fuks odvrnil da je dokaz o dejavnosti sklada novo naselje Lucija in še mnogi drugi objekti Pripomnil je še, da je eno dejavnost stanovanjskega sklada, drugo pa poslovno tehnične službe, ki je u-stvarjala sredstva na popolnoma poslovni osnovi
Popoldne so še vedno pregledovali dokazno gradivo. Med drugim so prebrali precej obširno izjavo Ladislave Orličeve, ki je priznala, da so dokaj širokogrudno razdajali sredstva sklada. »V letu 1963 je bila v skladu pravcata anarhija«, je v izjavi zapisala Okličeva, »in marsikdaj smo se vprašali, kam bo pripeljalo tako početje. Toda nikoli nismo imeli moči, da bi nah redili konec vsem nepravilnostim«. Med drugim je Ivan Stajnko zatrjeval, da je bil načrt za blok III. v Luciji izdelan in tudi predložen, čeprav je inšpektorica službe SDK Milena 2užičeva poudarila, da ji omenjenega načrta kljub večkratnim urgencam niso predložili.
Ob času poročanja obravnava še traja.	I.	p.
PETKO BIOCANIN
doslej na vesti menda več sto prekrškov. Avgusta lani so ga poslali v dom za mladoletnike prestopnike v Kruševac, od koder je večkrat zbežal.
Mladoletnik D. M., ki bo čez nekaj dni dopolnil 16 let, je takoj po uboju vlomil v neko stanovanje v ulici Milovana Milovanoviča, v katerem je, kakor vse kaže, ukradel zapestnico in še nekatere predmete.
stroj
V grosupeljskem »Motvozu in platnu« je ogenj
povzročil 40 milijonov Sdin škode
GROSUPLJE, 15. marec. — Okrog 3.30 zjutraj se je v tovarni »Motvoz in platno« nenadoma vžgal česalni stroj za konopljo. Požar se je hitro razširil po vsem prostoru, kjer je začela goreti konopljena preja in odpadki, zgorel pa je tudi precejšen del stroja. Takoj so prihiteli tovarniški gasilci in prostovoljni gasilci iz Grosupljega, poldrugo uro po požaru pa še prostovoljna gasilska brigada iz Ljubljane.
Najprej so mislili, da je do požara prišlo zaradi iskrenja na električni napeljavi, od katere se je vžgal prah in odpadki. pozneje pa je komisija ugotovila, da elektrika ni bila vzrok požaru. Predvidevajo, da je iskra nastala zaradi trenja železnih delov na stroju. Prvi hip so škodo cenili na 15 milijonov starih din, pozneje pa je komisija ugotovila znatno višjo škodo — 40 milijonov starih dinarjev.
Direktor podjetja Desan Bajec nam je povedal, da je plamen uničil 60 odstotkov če-samega stroja Dejal je tudi, da je nastala še znatno višja škoda zaradi tega, ker stroj vsaj tri mesece ne bo mogel obratovati. Toliko časa bodo namreč čakali na nadomestne dele iz Italije. Zaradi tega bo občutno prizadeta tudi bruto realizacija vsega podjetja, še posebej pa izvoz. Pretežni del izdelkov, ki so jih delali na tem stroju, je šlo v izvoz. Računajo, da je treba dejanski škodi prišteti še 160 milijonov škode, ki jo bo podjetje imelo zaradi pokvarjenega stroja in zastoja v proizvodnji. Teh 160 milijonov starih dinarjev pa predstavlja približno šest odstotkov vse bruto realizacije grosupeljskega »Motvoza in platna«.
B. S.
Priseben šofer juniorj‘a
VRHNIKA, 15. marca — Da ne bi zadel v kolesarko, ki je nenadoma v Logu pri Vrhniki okrog 10.20 prečkala cesto, je 32-letni Konstantin Rozman iz Ljubljane z DKW juniorjem zapeljal na levo in močno zavrl. Zaneslo ga je s ceste, kjer je obstal na travi zagozden med drevesi. Pri nesreči se ni ranil, zato pa je na avtomobilu za 900.000 starih dinarjev škode. Neprevidna 59-letna kolesarka Marija Remškar, se prisebnemu šoferju lahko zahvali, da je raje razbil svoj avto in tvegal življenje, kot da bi jo zbil po cesti.	B.	S.
Zagovornik zapustil obravnavo
Senat ni ustregel njegovi zahtevi, da bi obravnava zoper mladoletnike bila tajna
LJUBLJANA, 15. marca. — Zagovornik dr. Milan Le-mež je danes demonstrativno zapustil sodno obravnavo proti skupini mladoletnikov, ki se pred ljubljanskim okrožnim sodiščem zagovarjajo zaradi več kot sto kaznivih dejanj, ker petčlanski senat m ustregel njegovi zahtevi, naj bo nadaljnja obravnava proti mladoletnikom tajna.
Potem ko so včeraj sodniki zaslišali dva mladoletnika, je danes zagovornik dr. Milan Lemež predlagal sodnikom naj Izključijo javnost, saj Je na obravnavi govora o intimnih družinskih zadevah mladoletnikov. Svoj predlog je utemeljeval s pravnimi pa tudi. z ustavnimi določili. Pred log tega zagovornika so podprli tudi drugi zagovorniki, namestnik okrožnega javnega tožilca pa je povedal, da je že pred obravnavo predlagal naj bo obravnava tajna in se ni proti vil predlogu zagovornikov.
Petčlanski senat pa je po posvetu objavil sklep, da se ne strinja z utemeljitvami dr Lemedta in da bo obravnava Javna. Tedaj pa Je ta zago-
vornik dejal, da se ne strinja s tako odločitvijo in da ne more pod takimi pogoji zagovarjati mladoletnika in bo zato zapustil obravnavo, kar je tudi storil.
Senat je nato prekinil obravnavo in se umaknil na posvet. Po dobri uri je predsednik senata Benjamin Marušič povedal, da bo predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča določil mladoletniku drugega zagovornika, med tem pa bodo javno obravnavo nadaljevali proti ostalim obtožencem. Kot smo že omenili sodniki zaslišujejo prvo skupino. v kateri je dvanajst obtožencev, ki se zagovarjajo predvsem zaradi številnih tatvin in vlomov.	p.	g.
V nekaj vrstah
LJUBLJANA
Prenovljena poslovalnica Name — Jutri bodo spet odprli
poslovalnico konfekcije trgovske hiše Nama v Čopovi ulici. Pripravljeni so številni modeli ekskluzivne pomladanske ženske mode, poleg tega pa tudi modeli moške konfekcije. Predavanje o požarni varnosti — Danes dopoldne ob 9. uri bodo v dvorani kina »Soča« predvajali kratek film o gasilstvu in požarni varnosti. Pred filmom bo predavanje z isto tematiko. Predavanje je pripravila uprava za notranje zadeve skupščin ljubljanskih občin.
Razprodaja ženskih rokavic — V tretjem nadstropju veleblagovnice Nama se je včeraj začela razprodaja ženskih usnjenih rokavic. Razprodajajo vse vrste: dolge, kratke, podložene in nepodložene, stanejo pa od 2175 do 3345 starih dinarjev za par. Cene so znižali za približno 50 od stotkov.
Osebne izkaznice — Občanom, ki stanujejo na področju krajevnih skupnosti Vič in Malči Belič bodo menjali osebne izkaznice v domu Svobode v Zavetniški ulici. Danes so na vrsti priimki z začetnicami P—R, jutri pa črke S—U. Občani krajevnih skupnosti Trnovo, Kolezija in Milan Cesnik pa bodo menjali osebne izkaznice v sejni dvorani občinske skupščine Vič-Rudnik. Danes so na vrsti priimki z začetnicami Pa—Po, jutri pa črke Pr—Pu, R.
Živilski trg v sredo — Ljubljanske gospodinje so včeraj lahko izbrale med različno zelenjavo. Več je bilo že zelenega radiča, po 1000 starih din kilogram, le prodajalka iz Pulja je prodajala za 50 din ceneje. Motovilec je bil večinoma po 1000 din, dalmatinska solata endivija po 500 din (prejšnji teden že po 400), novost pa je bila mehka, pariška solata, ki so jo prvič pripeljali na trg iz KZ Nova Gorica. Njena cena — 400 din za kilogram. Tudi na cvetličnem trgu je bila precejšnja izbira, vendar so prevladovale rumene narcise, ki so jih prodajali po 10 starih din cvet.
Popust za invalide — Mestni svet ljubljanski je na včerajšnji seji podprl predlog nekega odbornika in naročil svojemu odboru za komunalno gospodarstvo in promet, naj pripravi posvet s podjetjem »Ljubljana transport«, na katerem naj bi se dogovorili za primerne popuste pri vozovnicah v mestnem prometu za vojne invalide. RADOVLJICA
O vlogi turizma — Na jutrišnji seji občinske skupščine bodo obširneje obravnavali turizem v gospodarstvu občine saj sta gostinstvo in turizem v tej občini zelo pomembni panogi (nanju odpade 8 odstotkovk vsega družbenega bruto proizvoda in kar dve petini vsega deviznega priliva) HRASTNIK
Kandidacijski zbori — Na terenu in v delovnih organizaci jah bodo od 16. do 22 marca. Razen o evidentiranih kandidatih za odbornike in poslance bodo občani in proizvajalci govorili tudi o delu občinske skupščine.
KOPER
Posvet — Na posvetu predstavnikov občinskih odborov ZZB NOV v treh obalnih in ilirskobistriški, sežanski ter postojnski občini so govorili o pripravah na volitve, problematiki z letnih konferenc ZB in o posebni delovni dobi. Kaže, da so stanovanjske zadeve borcev v vseh teh občinah še zmeraj pereče. V vseh občinah je tudi veliko nerešenih prošenj za priznanje posebne delovne dobe (samo v koprski občini jih je 1600).
POSTOJNA
Sklad za gradnjo šole — V novoustanovljeni sklad za gradnjo nove osnovne šole prihaja prvi denar, ki ga občani namensko dajejo v obliki samoprispevka. V skladu je zdaj kakih 20 milijonov več din, v prihodnjih dneh pa bodo o posebnih prispevkih razpravljale tudi delovne organizacije. Ce bo akcija dobro potekala, bodo v Postojni začeli že letos zidati osemrazrednico.
PORTOROŽ
Prvi turisti — V hotel Palače je prišla prva skupina 60 turistov iz Italije in Nemčije. V Portorožu bodo 7 do 14 dni.
V marcu pričakujejo tudi skupino 300 turistov iz Avstrije in Švice.
SLOVENSKA BISTRICA
Šolstvo — V sredo je svet za šolstvo občinske skupščine Slovenska Bistrica razpravljal o sistematizaciji delovnih mest na šolah in o pregledu proračuna občine.
LJUTOMER
Poštna mreža — Odborniki ljutomerske občinske skupščine se na zadnji seji niso zadovoljili z odgovorom soboškega PTT podjetja glede sedanje organizacije poštne mreže v občini. Zahtevali so tudi, naj to podjetje zagotovi dnevno dostavo pošte, za vasi Berkovci in Bolehnečice pa so predlagali, naj bi se priključili pošti Križevci.
GORNJA RADGONA
Gluhonemi so se sestali — Na sestanku, ki se ga je udeležilo 23 članov organizacije gluhonemih, so med drugim povedali, da jih mnogi kmetje izkoriščajo. Predlagali so, naj bi organizacija s kmeti, pri katerih živijo gluhi, sklenila posebne pogodbe.
Obrazložitve naj ne bodo formalistične
Seja volilne komisije pri mestnem odboru SZDL Ljubljane
LJUBLJANA, 15. marca. Na današnji seji volilne komisije pri mestnem odboru SZDL Ljubljane so se člani te komisije temeljito pomenili o volilnih pripravah v Ljubljani; o dosedanjih rezultatih, pomanjkljivostih, in o tem, kako naj bi potekale priprave v prihodnje.
Na seji je bila s poudarkom izrečena misel, da bi obrazložitve, zakaj SZDL podpira nekatere možne kandidate, ki so prišli v ožji izbor na usklajevalnih zborih, nikakor ne smela bati formalistična. Zakaj dandanašnji zahteva volivec več kot pa samo kandidatov življenjepis, ne zanimajo ga samo njegove dosedanje funkcije, njegovo dosedanje delo Obrazložitve je nujno treba osvežiti, zakaj če bodo okorne, utegne imeti to tudi politične posledice. Kandidat pa naj bi to tudi sam povedal volivcem. Ker pa se vsak kandidat fizično ne bo mogel udeležiti vseh kandidacijskih zborov, naj bi pozneje organizirali pogovore za več volilnih enot skupaj.
Danes je bila tudi ponovno izražena misel, da so za kvalitetno izpeljavo kandidacijskih zborov .odgovorna tudi vsi dosedanji odborniki. Ti bodo morali nujno pomagati, če naj bodo kandidacijski zbori temeljito pripravljeni Volilne komisije ne bodo mogle vsega opraviti, dolžne pa so pritegniti vse tiste, ki so ji pripravljeni pomagati.
Tu in tam so v občinskih volilnih komisijah naleteli na težave Zdaj gre za to, da te težave prebrodijo in da uspešen proces izbiranja možnih kandidatov steče vse do kandidacijskih teles.
Precejšen problem pomeni za nekatere občinske komisije tudi to, da se nekateri odpovedujejo kandidaturam, po navadi prav tisti, ki jim bo težko najti enakovredno zamenjavo. Zlasti je taka stvar nerodna tam, kjer so doslej predlagali samo enega možnega kandidata
Po dosedanjih razpravah so ugotovili na seji, je jasno, da se javnost nikakor ne upira kandidaturi ljudi iz neposredne proizvodnje. Doslej pa so v ožjih krogih v glavnem razpravljali le o tistih, ki so bili že doslej funkcionarji.
Volilna komisija je govorila tudi o tem, da bodo prt sedanjih volitvah mestnega sveta volili še po delegatskem sistemu. Prav pa bd bilo, da bi se v občinah pomenili o predlogih, kakšna naj bd bila struktura mestnega sveta in ali bodo vse dejav nosti po svojih zastopnikih navzoče v mestnem svetu.
J. T.
„Suha roba davke plačuje...”
Velikolaški kmetje se jeze nad zvišanimi 'dajatvami
VELIKE LAŠČE, prve dni marca. Na zadnji seji je občinska skupščina Vič-Rudnik, v območje katere sodijo tudi Velike Lašče, sprejela in potrdila sklep, da bodo letos izdelovalci suhe robe in lesene embalaže plačevali višje prispevke od dohodkov iz omenjenih dejavnosti kot lani. Izdelovalci »klasične« suhe robe bodo letos plačevali 10 odstotkov od zaslužka (lani so 8 odstotkov, izdelovalci lesene embalaže (zlasti zabojčkov za sadje) pa kar 15 odstotkov namesto lanskih osem.
Eden izmed odbornikov je na tako odmero dajatev sicer dal svoj spremimjevalni predlog, ki pa ni bil sprejet. Odlok sicer še ni dokončno sprejet, njegov predlog pa je občinska skupščina že sprejela. In že to sprejetje predloga je vzbudilo med prebivalci velikolaškega suhorobarskega področja negodovanje. Kmetje — izdelovalci suhe robe in zabojev pravijo, da si jim ta dejavnost spričo zvišanih dajatev skorajda ne bo več izplačala in da bo imel odlok za posledico precejšnje nazadovanje v tovrstni dejavnosti, ki je je že tako iz dneva v dan manj.
Izvedeli smo tudi, to da so enake prispevne stopnje sprejeli tudi za ribniško območje, kjer je še več suhorobarjev. Menda sta se o višini — točneje o zvišanju — predhodno dogovorili viška in ribniška občina.
»Suha roba - edina rešitev?«
Janez Ilc, direktor kmetijske zadruge v Velikih Laščah, ki odkupuje suho robo in leseno embalažo, pove ob predlaganem zvišanju dajatev:
»Za naše velikolaško območje je izdelovanje suhe robe in zabojev edina rešitev. Pri nas: so majhne kmetije, ki se preživljajo pretežno z živinorejo in s suhoroba.rst.vom. Ljudje štiri ali pet mesecev v letu izdelujejo zaboje, lesene žlice, škafe, čebre, pletenine . . . Zato ni prav, da bi jim dajatve zvišali, saj so njihovi dohodki že tako nizki, fie bolj narobe pa je, da so
tako zelo zvišali dajatve izdelovalcem zabojev, ki gozdnemu gospodarstvu že tako plačujejo višje dajatve kot klasični suhorobarji.«
»Odborniki občinske skupščine so ob tem izrekli naslednji pomislek: zaboje izdelujejo delno strojno in je torej prav, da se ta dejavnost, ki je bolj donosna, tudi bolj obdavči kot klasično su-horobarstvo.«	t
»Ta pomislek je na majavih nogah. Predvsem takole: pri izdelovanju zabojev je težavno govoriti o strojnem m mehaniziranem delu, saj gre pri temu delu predvsem za ročno zbijanje deščic v zaboj. Razen tega pa tudi suhorobarji delno že delajo strojno. Na roke rezljane žlice so že prava redkost, zvečine jih izdelujejo s pomočjo strojev Celo zobotrebce izdelujejo strojno In še nekaj: izdelovalcev zabojev je precej manj kakor drugih suhorobarjev Embalažo izdeluje približno 90 kmetov (lani so zaslužili približno 100 milijonov), drugo suho robo pa približno 400 ljudi, ki so zasužili približno 400 milijonov.«
»Kolikšen prispevek bi bil po vašem mnenju najprimernejši?
»Ce že mora biti zvišanje, potem bi bil za suhorobarje primeren 8-odstotni prispevek, za izdelovalce lesene embalaže pa 10 ali kvečjemu 12-odstotni. še bolje bi bilo, če bi jih izenačili, kot Je pred lagal odbornik z našega območja, ki je n p seji občinske skupščine predlagal amandma.« (Odbornik je predlagal 10 odstotkov. Op. p.)
Ljubljanske prometne hibe
Kaj bi bilo treba urediti do turistične sezone
Le pičla dva meseca še in pripeljali se bodo turisti iz vseh koncev. Naše kraje bodo prepotovali po dolgem in počez in precej se jih bo najbrž ustavilo, tudi v Ljubljani. Seveda jih bomo ljubeznivo sprejeli,marsikaj bo treba urediti. Na turistično leto pa se vsak pripravlja po svoje, gostinci, trgovci, turistični delavci, obrtniki ... Toda motoriziran turist bo gledal predvsem na urejenost cest. Kakršne bodo naše ceste, takšno mnenje bo imel o nas.
Kaj pravijo izdelovalci?
Janez Petrič iz Dvorske vasi pri Velikih Laščah izdeluje pozimi in kadar je tako slabo vreme, da ne more na polje, tako zaboje kot drugo suho robo. Pri delu mu pomagata tudi dva sinova.
»Na leto zaslužimo — točneje dobimo — približno milijon dinarjev. To se zelo imenitno sliši. Manj imenitno pa je, da nam od tega dejansko kaj malo ostane. Dvesto ' :očakov odštejemo gozdnemu gospodarstvu za pogozdovanje in kaj vem še zakaj, 100 tisočakov nas stanejo žeblji in železje, kar potrebujemo za zaboje in čebre, predelamo blizu 50 kubičnih metrov lesa, ki je vreden okoli 250 tisoč dinarjev, 15 odstotkov prispevka pa vrže še nadaljnjih 150.000 din. Za štirimesečno delo treh ljudi torej tristo tisočakov. To pride kar po 25 tisoč na mesec na enega. Se vam zdi to preveč?«
»Ali se razen s suhorobar-stvom in izdelovanjem zabojev ukvarjate še s čim drugim?
»Seveda. Najprej sem kmet, potem suhorobar Povem pa vam. da meni in še mnogim drugim krnet« m z naših krd-jev suha roba (in zaboji) davek plačuje. Brez denarja, ki ga prislužimo pozimi, bi nam trda predla.«
Podobno je povedal tudi Ivan Hočevar iz iste vasi, ki izdeluje, »že odkar je shodil«, kuhalnice.
»Ce bom letos — kot sem minula leta — predelal okoli 5 kubičnih metrov bukovine v kuhalnice, bom za to dobil približno 400 tisočakov. Od tega bom plačal 40 tisoč din dajatev, sto tisoč je vreden les, pa še kaj in malo mi bo ostalo. Delal bom seveda še naprej, saj vsak dinar prav pride, a pravično to ni. Vedeti je treba, da bi marsikoga v naših krajih revščina trla, če ne bi bilo suhe ’ robe . . .« EVGEN JURIČ
Naprosili smo tovariša Milana Lebana s prometnega sektorja uprave, za notranje zadeve v Ljubljani, da bi kot prometni strokovnjak povedal, kaj bi se dalo in moralo narediti v Ljubljani, da bi promet tekel enakomerneje.
»Na UNZ imamo vrsto predlogov,« je dejal, »če bi prometna komisija in Mestni svet te predloge sprejel, bi precej olajšala delo prometnikom, pa tudi promet bi bil varnejši.«
»Gre pri teh predlogih za velike stroške?«
»Niti ne, saj vemo. da denarja ni veliko. Tako letos ne bo novih semaforskih križišč,
Počitnice s skupnostjo »Alpe-Adria«
Mestni sindikalni svet in občinsk, sidikalni sveti ljubljanskih občin so ustanovili počitniško skupnost »Alpe-Adria«, ki	’ 1 :i	pr-1 mestnem
sindikalnem svetu. Vanjo sta se vključili počitniški skupnosti občinskih sindikalnih svetov iz Centra in šiške, republiški odbori sindikatov delavcev storitvenih obrti in republišl-i svet zveze sindikatov Jugoslavije. Namen nove organizacije je. da priskrbi čimveč cenenih letovanj za svoje člane.
Nc-a organizacija bo prevzela delo dosedanjih počitniških skupnosti, dazen tega bo izposojala oprem9 za taborjenje in sploh skrbela za počitnice v domovih, vikendih in kampingih, da bodo tako ti objekti posameznih gospodarskih organizacij bolje izkoriščeni kot so bili pretekla leta. Na razpolago bodo imeli okoli 1600 ležišč v krajih ob morju in gorah. Celodnevna oskrba v predsezoni bo stala od 2000 do 2500 S din, v sezoni pa od 2500 do 2600 din. Prve domove je skupnost odprla že ta mesec.
In še v katerih krajih so domovi počitniške skupnosti »Alpe-Adria«:	Novi Vinodol,
Nerezine na Lošinju, Soča pri Bovcu, Kranjska gora, Planica, Mežaklja, Vodice pri Šibeniku, Oštro, Selce, Kraljeviča, Beli križ in Savudrija.	E.	J.
KOČEVJE
O mostu pri Goriči vasi
Tudi v Kočevju so veliko govorili o mostu pri Goriči vasi, na cesti med Kočevjem in Ljubljano Kljub temu. da je most v ribniški občini, so v Kočevju prav tako prizade, ti, vse dokler most ne bo urejen Mnoge nesreče, Id so se zvrstile na tej »črni točki«, so prav gotovo dovolj velik razlog, da most še letos ure-dijo. V Kočevju menijo, da je že čas rešiti spor z lastniki zemlje in most zgraditi. Zato je skupščina občine Kočevje posredovala pri republiškem sekretariatu za gospodarstvo in skupnosti cestnih podjetij Slovenije.	I.	V
Pogovor z Živo Beltram v Hrastniku
HRASTNIK, 15. marca — Sinočnjega pogovora o zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju ter restirikcijah v zdravstvu se je razen političnega aktiva občine udeležila, tudi 2iva Beltram — možni kandidat za zveznega poslanca.	P.	B.
ker bomo montirali novo semaforsko centralo, ki bo začela delati šele prihodnje leto. Semafor ho dobilo le križišče Tržaške ceste z Jadransko ulico, kjer bodo montirali odvečne semaforje s trga Mladinskih delovnih brigad. Miličmk na trgu MDB bo dobil uto, tako da bo lahko ročno usmerjal semaforske naprave in bo zaščiten pred dežjem. Kolikor vemo, letos v Ljubljani ne bodo urejevali novih križišč. Pri Kačiču bo novo križišče zgrajeno šele drugo leto. Kljub temu pa bi se z nekaterimi spremembami prometnega režima dalo marsikaj storiti v ljubljanskem prometu.«
»Za kakšne spremembe gre in kje bi bilo treba popraviti prometni režim?«
»Treba bi se bilo najprej odločit; ali bo v Ljubljani, v ožjem središču veljalo pravilo enosmernega prometa ali pravilo enostranskega parkiranja. Sicer bi morali prepovedati vozilom zavijati v levo. Tako bi avtomobili, ki pripeljejo z Metelkove, Slomškove ulice ali s Petkovškovega nabrežja na Resljevo cesto lahko zavijali le v desno. Isto bi moralo veljati tudi za vozila, ki pripeljejo s Cankarjevega nabrežje na Stritarjevo cesto. Hkrati bi bilo treba spremeniti ali dopolniti nekatere Br°me,-ne oznake. Tako bi na Prulskem mostu morali določiti prednost za vozila, ki pripeljejo z Janežičeve ceste, na križiščih Zrinjskega ulice z ulico Stare pravde in Ulico talcev pa postaviti neprednostne znake na teh dveh ulicah. Dopolniti bi morali tudi semafor na Čopovi ulici, saj Sedaj vozniki, ki zavijajo v levo na Titovo cesto ne vidijo kdaj se prižge zelena luč; semafor bi moral biti tudi na zgradbi pošte. Pri izteku Zrinjskega ulice na Poljansko cesto -bi bilo treba namestiti prometno ogledalo, pred gospodarskim razstaviščem pa začrtati poševne parkirne prostore. Hkrati bi bilo treba povečati tudi tako imenovano »Piavo« cono.
- »Nemalokrat se vozniki pritožujejo, da morajo voziti prehitro, če hočejo Ujeti zeleni val.«
»ZaTadi gostega prometa je skorajda nemogoče voziti skozi Ljubljano 60 kilometrov na uro. Zato bi bilo dobro, če bi za zeleni val veljala hitrost okrog 45 kilometrov na uro. Morda bi se dalo pomagati tudi na druge načine. Predvsem gre za zavijanje v levo na Bavarskem dvoru in na Gosposvetski cesti pred Ajdovščino. Avtomobili ki bi pripeljali po ' Gosposvetski ali po Prešernovi cesti bi pri levent zavijp-ju na Titovo cesto liihko vozili v dveh kolonah, prostora je dovolj. Precej W $fezbremeni-11 ljubljanski promet tudi, če bi uredili parkirne prostore za tovornjake ob vpadnicah izven mesta. Pomagati bi morali tudi trolejbusom, ki imajo velike težave, preden lahko s končnih pcstaj speljejo na cesto. TroJnfbusni šoferji bi morali imeti signalno napravo, ki bi mu pri zavijanju s končne postaje zagotovila prednost.«
Predlogov se je nabralo lepo število. Vsaj za nekatere popravke v ljubljanskem prometu stroški najbrž res ne pa bi bilo treba čimprej na novo označiti prehode za pešce in drugo prometno signalizacijo na asfaltu. Bele
Javna razprava ni referendum
Mestni komite o razpravi o reorganizaciji ZK
LJUBLJANA, 15. marca — Ko so danes sekretarji ljubljanskih občinskih komitejev Zveze komunistov v mestnem komiteju ZK Ljubljane izrekli prve ocene o poteku javne razprave o reorganizaciji ZK v Ljubljani, so morali ugotoviti, da je med člani ZK doslej vse preveč prevladoval občutek, da je treba o gradivu — tako kot pri kakem referendumu — izreči svoj da ali ne. To hibo bo treba v nadaljnji razpravi odpraviti, saj morajo ljubljanski komunisti z argumentiranimi pripombami in predlogi v javni razpravi sami izoblikovati kar najuspešnejšo vsebinsko in organizacijsko podobo ZK v mestu.
Premalo aktivni pa so bili doslej v javni razpravi tudi občinski komiteji, ki morajo biti v razpravi ne le tolmači gradiva, ampak tudi ustvarjalni dejavniki, ki 90 dolžni tudi sami prispevati k uspešnosti razprave in k oblikovanju najprimernejše organizacijske strukture. Na zmanjšanje aktivnosti občinskih komitejev je nedvomno vplivalo tudi zmotno mnenje, da bo z novimi četrtnimi komiteji kmalu usahnila potreba po obstoju občinskih komitejev. Seveda pa je jasno, da bo mogoče obstoječe organizacijske oblike odpraviti šele, ko bodo uspešno zaživele nove, če jih bo javna razprava sploh sprejela.
Na sestanku so sklenili, da bodo tako mestni kot občin-
ski komiteji pripravili programe obravnav tistih vsebinskih problemov, ki jim je v sedanjih razmerah treba posvečati največjo politično pozornost. Se posebej pa mora mestni komite razčistiti nekatera še ne dovolj pojasnjena vprašanja glede prstojnosti, dejavnosti, organiziranosti, kadrovske zasedbe in ostalih problemov, ki se pojavljajo glede predlaganih četrtnih komitejev Prav tako pa bodo nujne še nekatere konkretizacije tudi glede delovanja mestnega komiteja in njegovih strokovnih služb. Omenjena vprašanja pa bo pomagal razjasniti tudi poseben seminar, ki ga bo v kratkem pripravil mestni komite.
oznake na cesta razen varnosti v prometu pripomorejo tudi k lepšemu videzu mesta. Toda preden se bodo lotili barvanja asfalta, bi morali kar najhitreje zaliti vseK luknje v asfaltu, ki jih je pustila zima in nevestna komunalna podjetja, npr. na Černetovi, Janševi, Gerbičevi in Zaloški cesti.
B. SAJOVIC
Mladinski klub v Šiški spet dela
Šišenska mladina je v zadnjih dveh letih kar precej pogrešala prostor, v katerem bi se lahko zbirala, gledala televizijo in zaplesala. Nekdanji mladinski klub v Žg šiški je bil namreč ukinjen, drugje pa za mlade niso kazali prevelikega zanimanja. Pred kratkim pa je mladinski klub v Zgornji šiški spet zaživel. Za začetek je vodstvo kluba skupaj s krajevno skupnostjo in odborom SZDL priredilo mladinski ples, za v bodoče pa obljubljajo še več takih in podobnih prireditev. Poskrbeli pa bodo tudi za druge dejavnosti mladine.
»Kmečka ohcet«: češki par v Ljubljani
Sinoči ob poldesetih zvečer sta z vlakom iz Beograda dopotovala v Ljubljano Marija Hlavata in ing. Miroslav Paško iz Bratislave na češkoslovaškem, ki se bosta v soboto pri nas — skupaj s slo-venskirp, italijanskim, avstrijskim in švedskim parom — poročila na »Kmečki ohceti« po starih gorenjskih navadah in običajih in v narodni noši svoje dežele. Na železniški postaji so ju pričakali prireditelji te prireditve in slovenski par, ki se bo poročil hkrati z njima. Slovenski par, Tatjana Tuma in Peter Klavora, je bil na železniški postaji v narodnih nošah. Iz postaje sta se gosta odpeljala v hotel Ilirija, kjer ju je že čakal najlepši apartma. Kljub utrujenosti — potovala sta dva dni — sta se po prihodu preoblekla v slovaški, narodni noši in se zadržala nekaj časa v zimskem vrtu. Jutri dopoldne bosta oba para. ki sta še v Ljubljani (naš in češki), pričakala in sprejela italijanski par, ki bo stanoval v hotelu Slon, popoldne pa bodo šli vsi trije v Zagreb na letališče pričakat švedski par. Avstrijski par bo bržkone dopotoval danes ponoči. Včeraj so iz Avstrije sporočili tudi imeni njihovih mladoporočencev; to sta Leopold Donald in Karin Rbhner.	E.	J.
Pravniki o komunalnem sistemu
LJUBLJANA, 15. marca — Danes zvečer je bilo na sodišču zanimivo posvetovajne, ki ga je priredilo Društvo pravnikov. člani društva so razpravljali s predstavniki mestne statutarne komisije o novi komunalni podobi Ljubljane. Največ kritičnih mnenj je bilo o vprašanjih pravne varnosti občana, o obliki oziroma metodi sprejemanja nove komunalne ureditve ter o bistvu občine in njenih funkcij ter nalog.
Podrobnejše bomo o tem zanimivem pogovoru poročali v jutrišnji številki.	B.	R.
Veter na Gorenjskem je potihnil
škoda v gozdovih ni tolikšna, kot so pričakovali
KRANJ, 15. marca. — Hud veter, ki je včeraj divjal po vsej Gorenjski, se je ponoči umiril. S cest in železnice so odstranili vsa podrta drevesa. Zato promet ni več oviran. Začeli so tudi popravljati odkrite strehe ter poškodovane električne in telefonske napeljave. Po prvih ocenah kaže, da je vihar povzročil v gozdovih precej manjšo škodo, kot so pričakovali. To gre predvsem na račun suhega vremena, saj se je drevje sedaj laže upiralo sunkom vetra, kot bi se, če bi bilo obloženo s snegom ali pa namočeno od dežja.
Največ škode je v gozdovih na Pokljuki, kjer je veter podrl za približno 3500 kubičnih metrov dreves. Na Mežaklji Je padlo četrtino toliko drevja, na Jelovici pa še precej manj. Na gozdnem gospodarstvu Bled so povedali, da jim elementarne nesreče vsako leto povzroče tako škodo.
Zjutraj je spet začela obratovati žičnica na Krvavec, ki so jo morali zaradi hudega vetra ustaviti že v ponedeljek popoldne. Zvedeli, smo, da je vihar, ki je bil ha Krvavcu še posebno močan, odkril strehe planinske koče ob žičnici na Gospinci, Projek-tovih počitniških hišic ter kapele Ob domu, pri tovorni žičnici pa je zlomil dva nosilna stolpa. Poškodovan je tudi novi dom in še vrsta drugih počitniških hišic.
Tudi gondolska žičnica na Vogel je danes spet začela redno voziti. Lepo vreme je privabilo precej smučarjev, ki So ves dan uživali v prijetni smuki. L. STRU2NIK
Mladoletnik ubil miličnika
Beograjski miličniki zasačili tatove pri kraji avtomobila — D. M. pri begu streljal v miličnika Petka Biočanina — Skupino nasilnežev so prijeli
BEOGRAD, 15. marca (Tanjug). Danes dopoldne so v Beogradu pokopali posmrtne ostanke miličnika Petka Biočanina, ki ga je predsinočnjim s strelom iz revolverja ubil mladoletnik D. M. Miličnika Biočanina je omenjeni mladoletnik ustrelil pred poslopjem št. 161 na Leninovem bulvarju v Novem Beogradu, ko je med opravljanjem službene dolžnosti z miličniško patruljo poskušal preprečiti tatvino avtomobila, v kateri je sodelovalo več nasilnežev, med njimi tudi mladoletni D. M.
Pogreba se je razen članov pokojnikove družine udeležil tudi podpredsednik izvršnega sveta Srbije Dragi Stamenko-vič.
Po še neuradnih podatkih je pri tatvini avtomobila sodelovalo pet ljudi. Vse so prijeli in so v priporu. Ta skupina je predsinočnjim ukradla avtomobil, na katerem je med vožnjo nastala okvara, nakar so poskušali ukrasti drug avtomobil. Skupino je opazila niiličniška patrulja, v kateri je bil tudi miličnik Petko Biočanin. Ko se jim je
milica približala, je mladoletni D. M. streljal iz revolverja in zadel Biočanina. Ta ;e izdihnil med nujnim kirurškim posegom.
Na prvem zaslišanju je mladoletnik D. M. trdil, da je začel bežati, ko se je približala miličniška patrulja, da se je pri tem spotaknil in si poškodoval koleno ter da je streljal iz strahu, hoteč miličnika raniti v nogo. Zadel pa ga je v prsi in mu prizadejal smrtno rano.
Mladoletnik D. M. je znan kriminalec in nasilnež, ki ima
Pregled dokaznega gradiva
Deseti dan obravnave na sodišču v Kopru
KOPER, 15. marca. — Pred senatom okrožnega sodišča v Kopru se je dopoldne nadaljevala obravnava zoper uslužbence bivšega piranskega stanovanjskega sklada, ki teče že deseti dan v razdobju treh tednov. Dopoldne je najprej dajal pojasnila izvedenec službe SDK Viktor Bobek, potem pa so do 14. ure pregledovali in pre čitali razne dopise, izjave, poročila in drugo dokazno gradivo.
Izvedenec Viktor Bobek je dopoldne dobro uro pojasnjeval knjigovodske manipulacije v bivšem stanovanjskem skladu. Ko so obravnavali nezakonita izplačila med Fuksovo boleznijo, je obtoženi Janez Novak, ki je bil takrat v. d direktorja, vztrajal pri svojih prvotnih izjavah, češ da ni dajal nalogov za nezakonita izplačila. Hkrati pa je tudi obtoženi Fuks zanikal, da bi med svojo boleznijo, ko je bil v bolnišnici in na okrevanju v Rogaški Slatini, dal nalog za nezakonita izplačila.
Med izjavami izvedenca Bobka je namestnik o-krožnega javnega tožilca Tine Rožanc še razširil obtožnico, ker v njej ni bil zajet znesek 559.281 S din iz ' »občinskih« sredstev Ta znesek so ugotovili šele med obravnavo, oziroma ga je danes omenil izvede nec Bobek v svojem poročilu.
Potem so več ur pregledovali dokazne listine in drugo gradivo. Vmes so bile tudi blagajniške listine brez podpisov (celo brez podpisa nalogodajalca in prejemnika), na nekate rih je bil podpisan direktor, na drugih predsednik sindikata in podobno. .
Devetkratni tat spet za zapahi
Več let zapora ga ni spametovalo
LJUBLJANA, 15. marec. — Spet se je — tokrat že desetič — znašel za zapahi 31-letni Janez K. iz Litije, ki se je šele decembra vrnil iz zapora. Prijeli so ga 7. marca v zgodnjih popoldanskih urah, ko je »preiskoval« nezaklenjeno predsobo stanovanja Vilme L. iz Kebetove ulice v Ljubljani. Prisvojil si je denarnico z 12.000 starimi dinarji, na podoben način pa si je nekaj ur pred tem »nabavil« tudi 11.300 starih dinarjev v stanovanju Antona P. v Ljubeljski ulici.
Ko so ga prijeli, je priznal, da je ukradel denar, toda le v stanovanju v Kebetovi ulici. Čeprav so pri preiskavi našli pri njem še 50 starih tisočakov v čevlju, je vneto trdil, da si jih je na cesti sposodil od nekega znanca, ki pa ga ne pozna. Prosil je tudi lastnico ukradenega denarja, naj ga nikar ne prijavi.
Janez K. iz Litije je za tako prošnjo imel zelo »utemeljen« razlog. Ko so ga namreč decembra odpustili iz zapora, se je oglasil na stalni službi in grozil, da bo spet začel krasti, če ne bo dobil službe, čeprav pa je službo dobil takoj v Lesni industriji v Litiji, mu zmikavtska žilica ni dala miru. Najprej je petim delavcem v podjetju ukradel okrog 100 tisočakov, potem pa še ročno uro, vredno 45 starih tisočakov. Se bolj vneto se je spravil na delo, ko je zaradi manjše poškodbe moral v bolniško. Kadar koli je prišel na pregled v Ljubljano, so posamezne nepazljive stranke, ki niso zaklepale vhodnih vrat, prijavljale tatvine na stalno službo
Da je Janez K. nepoboljšljiv tat, priča dejstvo, da je bil od leta 1954, ko Je začel vlomilsko obrt kot 17-letnl fant, že 9-krat za rešetkami, kjer je skupaj presedel skoraj 9 let. Dosedanje kaml nanj očitno ne vplivajo, saj po vsaki vrnitvi iz zapori spet krepko zaviha »vlomilske« B.S.
Predsednik senata:	»Za
piranski sklad bi bilo vseeno, če bi imel namesto knjigovodskih knjig kar vrečo, potem bi pa vanjo dajali in spet jemali ven«-
Glede številnih nagrad ki so jih v stanovanjskem skladu opravičili z nadurnim delom, je izvedenec Bobek pripomnil, da ni mogoče ugotoviti, če so u-službenči res opravili vse nadure, za katere so dobili nagrade. Sicer pa je v pravilniku sklada med drugim pisalo, da pripada posameznikom nagrada tu di za izredno prizadevnost v rednem delovnem času
Tožilec:	»To so najbrž
nagrade za težke knji govodske manipulacije.«
Predsednik: »Pa imate v letu 1963 in 1964 res pre cej teh nagrad, nekateri celo več kot rednih plač «
Fuks: »Prosim, zapišite, da skladu vse do konca leta 1964 ni niti enkrat zmanjkalo denarja.«
Tožilec: »Tako pa res ne moremo govoriti o teh nagradah. V stanovanjske sklade so se vendar stekala družbena sredstva, štiri odstotni stanovanjski prispevek, ki so ga morali pla čevatl vsi občani SFRJ Potemtakem res ni zasluga sklada, če je ime) dovolj denarja.«
Na to Je Fuks odvrnil da je dokaz o dejavnosti sklada novo naselje Lucija in še mnogi drugi objekti Pripomnil je še, da je eno dejavnost stanovanjskega sklada, drugo pa poslovno tehnične službe, ki je u-stvarjala sredstva na popolnoma poslovni osnovi
Popoldne so še vedno pregledovali dokazno gradivo Med drugim so prebrali precej obširno izjavo Ladislave Orličeve, ki je priznala, da so dokaj širokogrudno razdajali sredstva sklada. »V letu 1963 Je' bila v skladu pravcata anarhijaa, je v izjavi zapisala Orličeva, »in marsikdaj smo se vprašali, kam bo pripeljalo tako početje. Toda nikoli nismo imeli moči, da bi nah redili konec vsem nepravilnostim«. Med drugim je Ivan Stajnko zatrjeval, da Je bil načrt za blok III. v Luciji izdelan in tudi predložen, čeprav je inšpektorica službe SDK Milena žužičeva poudarila, da Ji omenjenega načrta kljub večkratnim urgencam niso predložili.
Ob času poročanja obravnava še traja.	1.	p.
PETKO BIOČANIN
doslej na vesti menda več sto prekrškov. Avgusta lani so ga poslali v dom za mladoletnike prestopnike v Kruševac, od koder je večkrat zbežal.
Mladoletnik D. M., ki bo čez nekaj dni dopolnil 16 let, je takoj po uboju vlomil v neko stanovanje v ulici Milovana Milovanoviča, v katerem je, kakor vse kaže, ukrade! zapestnico in še nekatere predmete.
Vžgal se je česalni stroj
V grosupeljskem »Motvozu in platnu« je ogenj
povzročil 40 milijonov Sdin škode
GROSUPLJE, 15 marec. — Okrog 3.30 zjutraj se je v tovarni »Motvoz in platno« nenadoma vžgal česalni stroj za konopljo Požar se Je hitro razšinl po vsem prostoru, kjer je začela goreti konopljena preja in odpadki, zgorel pa je tudi precejšen del stroja Takoj so prihiteli tovarniški gasilci in prostovoljni gasilci iz Grosupljega, poldrugo uro po požaru pa še prostovoljna gasilska brigada iz Ljubljane
Najprej so mislili, da je do požara prišlo zaradi iskrenja na električni napeljavi, od katere se je vžgal prah in odpadki, pozneje pa je komisija ugotovila, da elektrika ni bila vzrok požaru. Predvidevajo, da je iskra nastala zaradi trenja železnih delov na stroju Prvi hip so škodo cenili na 15 milijonov starih din, pozneje pa je komisija ugotovila znatno višjo škodo — 40 milijonov starih dinarjev.
Direktor podjetja Desan Bajec nam je povedal, da Je plamen uničil 60 odstotkov če-sainega stroja Dejal je tudi, da je nastala še znatno višja škoda zaradi tega, ker stroj vsaj tri mesece ne bo mogel obratovati. Toliko časa bodo namreč čakali na nadomestne dele iz Italije. Zaradi tega bo občutno prizadeta tudi bruto realizacija vsega podjetja, še posebej pa izvoz Pretežni del izdelkov, ki so jih delali na tem stroju, je šlo v tzvoz. Računajo, da je treba dejanski škodi prišteti še 160 milijonov škode, ki jo bo podjetje imelo zaradi pokvarjenega stroja in zastoja v proizvodnji Teh 160 milijonov starih dinarjev pa predstavlja približno šest odstotkov vse bruto realizacije grosupeljskega »Motvoza in platna«.
B. S.
Priseben šofer juniorja
VRHNIKA, 15. marca — Da ne bi zadel v kolesarko, ki je nenadoma v Logu pri Vrhniki okrog 10.20 prečkala cesto, je 32-letni Konstantin Rozman iz Ljubljane z DKW juniorjem zapeljal na levo in močno zavrl. Zaneslo ga je s ceste, kjer je obstal na travi zagozden med drevesi. Pri nesreči se ni ranil, zato pa je na avtomobilu za 900.000 starih dinarjev škode. Neprevidna 59-letna kolesarka Marija Remškar, se prisebnemu šoferju lahko zahvali, da je raje razbil svoj avto in tvegal življenje, kot da bi jo zbil po cesti.	B.	S.
Zagovornik zapustil obravnavo
Senat ni ustregel njegovi zahtievi, da bi obravnava zoper mladoletnike bila tajna
LJUBLJANA, 15. marca. — Zagovornik dr. Milan Le-mež je danes demonstrativno zapustil sodno obravnavo proti skupini mladoletnikov, ki se pred ljubljanskim okrožnim sodiščem zagovarjajo zaradi več kot sto kaznivih dejanj, ker petčlanski senat nj ustregel njegovi zahtevi, naj bo nadaljnja obravnava proti mladoletnikom tajna.
Potem ko so včeraj sodniki zaslišali dva mladoletnika, je danes zagovornik dr. Milan Lemež - predlagal sodnikom naj izključijo javnost, saj je na obravnavi govora o intim nih družinskih zadevah mladoletnikov. Svoj predlog je utemeljeval s pravnimi pa tudi z ustavnimi določili Pred log tega zagovornika so pod pril tudi drugi zagovorniki, namestnik okrožnega javnega tožilca pa je povedal, da je že pred obravnavo predlagal naj bo obravnava tajna in se ni proti vil predlogu zagovornikov
Petčlanski senat pa je po posvetu objavil sklep, da se ne strinja z utemeljitvami dr Lemeža in da bo obravnava javna. Tedaj pa je ta zago-
vornik dejal, da se ne strinja s tako odločitvijo in da ne more pod takimi pogoji zagovarjati mladoletnika in bo zato zapustil obravnavo, kar je tudi storil.
Senat je nato prekinil obravnavo in se umaknil na posvet. Po dobn uri je predsednik senata Benjamin Marušič povedal, da bo predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča določil mladoletniku drugega zagovornika, med tem pa bodo javno obravnavo nadaljevali proti ostalim obtožencem. Kot smo že omenili sodniki zaslišujejo prvo skupino, v kateri je dvanajst obtožencev, ki se zagovarjajo predvsem zaradi številnih taJ--vin in vložno*)	.	^
Telesna kultura za vsakogar
Dolgo življenje
Visoka šola za telesno kulturo v Ljubljani je bila med prvimi, ki je vključila v proučevanje gibalnih potreb človeka tudi gerontološki aspekt. Sodobni profesor telesne vzgoj$ potemtakem ni usposobljen samo za delo z mladino, temveč ima tudi osnovno teoretično znanje o športni rekre-aciji za odrasle in stare.	—
Lahko bi rekli, da je bila v tem pogledu slovenska visoka šola korak pred prakso, vendar na pravi poti. To nam potrjujejo teze zvezne skupščine o telesni kulturi v novih družbeno ekonomskih razmerah. V uvodu zveznega dokumenta, ki je ta mesec v razpravi, je povedano, da je naša telesna kultura usmerjena k človeku in k zadovoljitvi njegovih življenjskih potreb ter da je zaradi tega nujno, »da se vključi v prizadevanja posameznikov in skupnosti za zdravje in podaljšanje aktivnega življenja delovnih ljudi, za povečanje njihove delovne sposobnosti, za reprodukcijo delovne sile itd.«
Prvič beremo o tako pomembnem dokumentu o koncepciji naše telesne kulture, da gre tudi za podaljšanje aktivnega življenja. Dejansko menda danes ni več izobraženega človeka, ki ne bi vedel, da lahko pravilna športna vzgoja veliko pripomore k ohranjevanju čilosti na stara leta. Razveseljivo je, da prevladujejo pri športni vzgoji vse bolj elementi zdravstvene orientacije; športni režim življenja je dejansko že sinonim za zdrav režim življenja.
Ko poslušamo gerontologe, ki svarijo pred »afiziološkim načinom življenja«, pred potrošnjo škodljvih poživil, med katerimi imajo prvo mesto alkohol, nikotin -in kofein, ali ko pišejo o škodi zaradi izgubljene zveze s prirodo, imamo oljčutek, da smo našli skupen jezik. Danes vemo, da je neaktivnost afiziološki pojav, ki pospešuje staranje, pešanje in hiranje. Za pešanje, kolikor je posledica neaktivnosti, uporablja bolgarski fiziolog D. Mateev medicinski termin »involutio et atrophia
ex inactivitate« (nazadovanje in hujšanje zaradi neaktivnosti). Tisti ljudje, ki so dočakali visoko starost, pa povedo isto lepo preprosto: »Vsak dan se je treba razgibati, potem ni težko dočakati visoke starosti.«
Seveda ne gre samo za dolgo življenje. To nam je v našem stoletju skorajda podarjeno. Naj spomnimo na to, da je zna-
	
1	■
šala povprečna starost v srednjem veku samo 35 let, danes pa znaša že skoraj 69 let! Kakor piše akademik Franjo Kogoj, bi bilo mogoče pod optimalnimi socialnimi pogoji in z načinom življenja, ki je prilagojeno sposobnostim človeškega organizma (seveda, če bi izključili tudi vse škodljive vplive) spričo današnje ravni znanosti »podaljšati življenje za najmanj 1 do 2 decenija. Tako stoletniki ne bi bili več izjeme, pač pa pravilo«. Končni cilj medicine in športne - vzgoje v tem smislu pa ni visoka starost, temveč aktvno življenje do konca.
D. V.
Kar je preveč, je res preveč
Zvezni odbojkarji bodo opravili prvenstvo od 18. t. m. do 9. julija
Spored državnega prvenstva je prenaporen in tudi času neprimeren. Tekme prvega dela ZOL bodo na sporedu 18., 19. fii 25. marca, 1., 5., 8., 9. in 30. aprila ter 2., 7., 9. in 14. maja, drugi del pa bo končan 9. julija! To praktično pomeni, da zvezni odbojkarji v naslednjih 4 mesecih ne bodo delali drugega pot tekmovali.
Tako tekmovanje pa bo nevzdržno tudi za klube. Odbojkarske prireditve so že tako bile slabo
obiskane, zdaj pa bo z gledalci še slabše. Prve tekme bodo v
Letošnja prvenstvena sezona malih športnih iger se je začela zgodaj, če upoštevamo, da v Jugoslaviji še vedno za taka tekmovanja na na voljo dovolj primernih dvoran. Za košarkarji se bodo že v soboto pognali v boj za zvezne točke odbojkarji, teden dni za njimi pa bodo startali v drugi del državnega prvenstva tudi rokometaši. Spored zvezne odbojkarske lige je letos izredno strnjen. Od 18. t. m. pa do 9. julija bodo morali odbojkarji odigrati v 22. kolih 132 tekem.
Pri sestavljanju sporeda ZOL je tekmovalna komisija osrednje zveze upoštevala predvsem mednarodne obveznosti moške reprezentance. Izbrana ekipa bo predvidoma nastopila na turnirju v Varšavi (aprila), majskem turnir ju v Subotici, turnirju v Sofiji (julija), pred tem pa bodo reprezentanti morali preživeti na Peliste-ru 20 dni, se udeležiti mediteranskih iger v Tunisu in turnirju v Cluju (septembra) in naposled konec meseca oktobra nastopiti še na evropskem prvenstvu v Carigradu. Voditelji jugoslovanske odbojke so za priprave za te nastope planirali 69 vadbenih dni, tekmovanja sama, brez potovanj, pa bodo trajala 50 dni. Tako bodo morali reprezentanti samo za treninge in nastope reprezentance žrtvovati letos 119 dni, vsaj dva nova izgubljena tedna pa lahko še prištejemo na račun potovanj.
Utrinki
KRI ŽA TRENERJA — Plavalci kluba Goč iz Vmjačke banje so se takoj, ko so zvedeli, da se je njihov trener Bora Bajič hudo poškodoval v prometni nesreči pri Sremski Mitroviči, podali s kombijem v bolnišnico v to mesto, kjer so ponudili svojo kri. Zares humana poteza in dokaz športne solidarnosti.
SIMMENTHAL PELJE NAVIJAČE V MADRED. Branilec pokala evropskih prvakov v košarki Sim-menthal iz Milana bo imel v Madridu na finalnem turnirju tudi pomoč svojih navijačev. Milančani namreč organizirajo, podobno kot je doslej tudi ljubljanska Olimpija, s posebnim letalom izlet za svoje prijatelje. Cena izleta — 85.000 lir.
NE POJDE V' TUJINO — Rudolf Belin, nogometaš zagrebškega Dinama je te dni odslužil vojaški rok. Njegov prvi obisk je namenil svojemu klubu, s katerim ga veže štiriletna pogodba še do junija. In kaj potem? Belin je prej večkrat izjavil, da namerava v tujino. Zdaj je izjavil: »Tujina me ne mika več, pri »pla-vih« bom do izteka pogodbe in morda tudi še naprej.«
dvoranah (tam kjer jih imajo), v katerih praviloma ni prostora za občinstvo. Pozneje, ko bodo igre že zunaj, pa zaradi zgoščenega sporeda tudi ne bo obiskovalcev. Vprašanje je, koliko klubov bo finančno vzdržalo tak tempo. Sodba dobrih poznavalcev odbojkarskega športa v Jugoslaviji je, da bodo skoraj gotovo nekatere ekipe končale letošnje prvenstvo predčasno.
Medtem ko so pri sestavljanju mednarodnega koledarja mislili prav na vsako podrobnost, pa so njegovi sestavi j alci državno prvenstvo zanemarili. Tako delovanje bo vsekakor terjalo tudi svoje žrtve. Kvaliteta jugoslovanske odbojke bo nazadovala, vprašanje pa je tudi, koliko se bo kandidatov za državno reprezentanco odzvalo pozivom zveznega kapetana.	M.	D.
SE POKAL
Austria : Dinamo 1:0
DUNAJ, 15. marca. — V povratni četrtfinalni nogometni tekmi ga srednjeevropski pokal je Austria premagala zagrebški Dinamo 1:0 (0:0). Edini gol je dosegel Buzek.
Glede na to, da je bila prva tekma neodločena 3:3, se je v polfinale uvrstila Austria.
Tatabanya : Fiorentina 1:1
NOGOMETNI POKAL SFRJ
Sarajevo : Napredak 2:0 (0:0)
EVROPSKI POKAL
Cerveno zname : Lind-field 1:0 (0:0)
črno z Dunaja
Še zadnji pripis k dogodkom na SP v umetnostnem drsanju 1967
S svetovnim prvenstvom v umetnostnem drsanju se je končala letošnja tekmovalna sezona v drsanju, ki je dosegla višek v avstrijskem glavnem mestu. Brez pretiravanja lahko rečemo, da smo na organizacijo evropskega prvenstva štiri tedne prej v Ljubljani lahko ponosni, kajti Dunaj, mesto drsalne tradicije, ki je letos praznovalo stoletnico drsalnega kluba Wiener Eislauf Verein, se ni pokazal v najboljši luči. Organizacija tekmovanja samega je bila slaba in nemalo je bilo tekmovalcev, strokovnjakov in novinarjev, ki so se zaman ozirali za ljubljansko prisrčnostjo, urejenostjo in natančnostjo. Čeprav je sredi Dunaja velikanska dvorana z odlično ledeno ploskvijo — Stadhalle, je večina tekmovanja potekala na odprtem drsališču sredi skoraj sto let starih tribun, z največ 4000 gledalci.
Uradni razlog za izbiro odprtega drsališča je bil, da prav to in ne ono v dvorani praznuje stoletnico obstoja, za vogali pa je bilo slišati o tem, da je posredi še finančno vprašanje in pa razprtije, ki so med obema dunajskima drsalnima kluboma. Tako so bili drsalci na ledu večkrat bolj mokri kot suhi, saj vreme organizatorjem ni bilo naklonjeno. Razen tega je bil v času treninga led zaradi sonca izredno mehak, zvečer pa včasu tekmovanja, ko je postalo bolj hladno, pa je bil trd in nemalokrat pokrit z nekaj centrimetri vode. Razen tega je tonski center sprejemal glasbo samo na ploščah in ne na trakovih, kot da magnetofonov sploh ne bi poznali. Maloštevilne garderobe so bile prenapolnjene s tekmovalci, prav tako pa tudi tiskovno središče, ki je bilo v eni sami večji sobi. Potihoma so se pritoževali prav vsi, kaže pa vendar, da si mesto s takšno drsalno tradicijo lahko privošči tudi kaj takega ...
Vsi prvaki obranili naslove
Tekmovalci sami pa so navzlic tem razmeram pokazali vse, kar znajo. Vsi lanskoletni zmagovalci so bili tudi letos najboljši. Strokovnjaki pa so mnenja, da Je kvaliteta nekoliko padla. Prvaki pred tekmeci nimajo več tolikšnega naskoka kot nekoč. Tako sta Belo-usova in Protopopov s sicer najbolj elegantno izvedbo, a znova z nekaj spodrsljaji ne preveč suvereno zmagala pred svojimi tekmeci, ki so v športnem delu že nekoliko boljši. Ko ju je njun
dolgoletni tekmec Hans Jlirgen Baumler, ki je vsak večer prisostvoval tekmovanju, gledal na prvenstvu, je izjavil novinarjem: »Sta najboljša, vendar ,pocukra-na\« Ljudmila in Oleg pa se za take izjave ne menita, nastopila bosta v Grenoblu in prepričana sta, da bosta še nekaj let najboljša. Njuna največja tekmeca svetlolasa Tatjana 2uk in Aleksander Gorelik sta vse prvenstvo spremljala s tribune, pri čemer je sovjetsko vodstvo izjavljalo, da Tatjana zaradi hudega pretresa možganov še ne more drsati.
Gabriele Seyfert tokrat ni bila tako brezhibna kot so mnogi pričakovali. Na konferenci z novinarji pa je izjavila, da bo v Grenoblu zmagala. Ko sem to izjavo posredovala mirni črnolasi Peggy Fleming, lanski m letošnji prvakinji, ki želi postati učiteljica, je ta najprej pogledala svojega trenerja Italijana Carla Fassija, nato pa odgovorila: »Mislim, da bom zmagala jaz.« Z Hano Maškovo in komaj 13-letno Američanko Sue Lynn, ki na tekmovanju sicer ni nastopila, na eksihibiciji pa je pokazala celo težji program kot so ga imeli moški, pa kot kaže. ne računa nobena.
Največji del tekmovanja je bil ogorčen dvoboj moških za prvo mesto med obema Dunajčanoma, svetlolasim in nekoliko preveč samozavestnim Schwarzom in mirnejšim Danzerjem. Čeprav mu je Schwarz včasih prav hudobno nagajal, sta bila v javnosti vedno skupaj. Prav zanimivo je bilo gledati vplivne zastopnike ameriške profesionalne revije, kako so po obveznih likih oblegali Schwar-za, po končanem tekmovanju pa 90 svojo ljubeznivost preusmerili
na Danzerja. Vendar se niti eden niti drugi kljub visokim ponudbam ni odločil za prestop v profesionalni tabor. Oba bosta nastopala še prihodnje leto na EP v Genovi, na olimpijskih igrah v Grenoblu in na SP v 2enevi.
Jugoslovani zadovoljili
Nastop jugoslovanskih tekmovalcev je bil presenetljivo uspešen. To velja za obvezno in prosto drsanje para Dolenc-Šketa in za obvezne like Derendove. Pogumno so vzdržali, ledeno živčno vojno, kot je prvenstvo označil dolgoletni prvak in sedanji lastnik ene izmed ameriških televizijskih družb Dick Button, in nekoliko prekrižali račune nekaterim nasto. pajočim. Anči in Mitja sta bila tokrat še boljša kot v Ljubljani, saj sta premagala kanadska in češkoslovaška državna prvaka. In kaj menijo o tem velikem nastopu sami in trener Peter Brleč:
Katjuša Derenda:	»S	prostim
programom nisem zadovoljna, ker ga nisem izvedla tako kot ga znam. V obveznih likih pa sem bila boljša kot v Ljubljani. Sko-'da, da na tem tekmovanju ni bilo Nizozemske Jette in Romunke Mois. Mislim pa, da je že uspeh, da sem bila po obveznih likih takoj za sovjetsko tekmovalko Sče-glovo.«
Anči in Mitja:	»Z	rezulattom
sva zelo zadovoljna, prav tako pa tudi z obveznim programom. S prostim pa ne, ker sva izpustila težak element, ki sva ga vadila ves čas od EP. Razen tega sva bila počasna.«
Peter Brleč:	»Po dolgih letih
premora smo prvič sodelovali na SP in prišli na Dunaj brez vsakršnih možnosti za višjo uvrstitev Po prijavah smo videli, da ne sodelujejo tisti, ki so bili tekmeci' naših v Ljubljani Torej smo z izkupičkom lahko zadovoljni. De rendova Je od EP v obveznih likih očitno napredovala, žal pa jo je poškodba na nogi ovirala pri izvajanju prostega programa. Do-lenc-Sketa sta se presenetljivo dobro uvrstila. Mogoče bi se lahko Še bolje, če bi bila psihično bolj pripravljena za tak velik nastop. To pa je _ odvisno od bolj česte udeležbe na takih tekmovanjih Upam, da bomo prihodnjo sezono omogočili našim drsalcem res tak trening, kot ga potrebujejo. Seveda pa bi se morali tekmovalci začeti pripravljati na drsalkah že prej, ne pa šele takrat, ko so vsepovsod že začenjajo mednarodna tekmovanja.«
TJAŠA ANDREE
Osmerica dohiteva zamujeno
Vzlic zastoju imajo Rogovi kolesarji že 16000 kilometrov treninga
etan počitniški dom naše znane tovarne koles Bog ter mladi obetajoči vozači, lanski konca priprav pa bo Imeli
   i	.	.	.	..	.	nntlrratni	/4i4armi nmal. cintui On.	b	qnn/i	«	1_  «__J_
Prijeten počitniški dom naše znane tovarne kolee Bog je spet sprejel pod streho, kakor vsako leto ob tem času, kolesarje, ki se tamkaj pod vodstvom trenerja Zvoneta Zanoškarja pripravljajo že od srede januarja dalje. Ta vest je prav gotovo razveseljiva in spodbudna za naš kolesarski šport, saj je znano, da je bil nad nadaljnjim delovanjem tega kolesarskega kolektiva v Ljubljani nekaj časa velik vprašaj.
Enomesečna negotovost in prekinitev vadbe sta nedvomno slabo vplivali na prizadevne funkcionarje, zlasti pa na tekmovalce same, ki niso vedeli ne kod ne kam. Naposled so o tem problemu razpravljali samoupravni organi tovarne in prišli do ponovnega spoznanja, da je kolesarski klub tovarni potreben in se zato odločili, da ga bodo podpirali še naprej. Poudarili pa so, da bo treba interesente kluba v odnosu do osrednje zveze v Beogradu upoštevati vse drugače kakor doslej. ♦Nihče nima nič proti temu, so dejali, da Rogovi vozači nastopajo za reprezentanco, vendar samo po vnaprej pripravljenem sporedu in s pogojem, da bodo zlasti na pomembnejših dirkah in ob vidnih uvrstitvah, propagirali predvsem Rogove proizvode, ne pa da bi
jim kdorkoli vsiljeval tujo reklamo. Kolesarji so namreč odvisni samo od tovarne, ki jih tudi fi nančno edina vzdržuje! Razen tega je bilo rečeno, da so nastopi Rogovih vozačev za tovarno pomemb ni predvsem na domačih dirkah. Ce pa bo kdorkoli od njih uvrščen v reprezentanco, pa zahtevajo, da mora kolesarska zveza Jugoslavije za priprave in tekmovanje vendarle prispevati del sredstev.
-V Savudriji - že izurjeni
Ne glede na vse te nevšečnosti in zastoj osmerica najboljših Ro govih kolesarjev že mesec dni pridno trenira, nabira vzdržljivost in kilometre obenem:	Škerlj,
Hvastja (Rudi Valenčič jo. na skupnih pripravah v Opatiji)
Harmonija - ključ do uspehov
Zmagovalci Travnika plezajo skupaj že sedem let
LJUBLJANA, 15. marca. — Skupina alpinistov iz NDR, ki je prejšnji teden prvikrat preplezala Aschenbrennerjevo smer v zimski steni Travnika, se je sinoči sestala s slovenskimi alpinisti, obenem pa so nemški alpinisti odgovarjali na vprašanja novinarjev in pokazali vrsto diapozitivov z njihovih zanimivih plezalnih smeri v Elbasandstein Gebir-ge in njihove odprave v, mongolske gore. Z zanimanjem so nemški alpinisti spremljali predvajanje diapozitivov člana naše odprave Toneta Škarje na Kangbačen.
Vodja alpinistov NDR, ki so plezali pri nas, Karl Da-weritz, je poudaril, da je zimski vzpon v sevami steni Travnika njihov največji u-speh. Njihovo odpravo je še posebej navdušilo, da so bili ves čas plezanja deležni velikega zanimanja in želje slovenskih alpinistov, da bi
vzpon uspel.
Nemški alpinisti so med drugim povedali tudi odkod njihovi uspehi. Doma res nimajo visokih gora, zato so močno navezani na tujino, toda tudi njihovi domači peščenjaki, za katere je potrebna posebna tehnika, mnogo pomenijo v pripravah.
V NDR je sedaj 25.000 planincev, od tega kar 5000 alpinistov, takih, ki so sposobni ekstremnih vzponov pa je približno 10. Skupina 8 alpinistov, ki je prišla v Julijske Alpe predstavlja vrh. Skupaj plezajo že od 1960. leta; poleti na domačih peščenjakih, vsako leto pa tudi v Visokih Tatrah in drugje v tujih gorah. Poglavitna odlika te skupine je izredno ujemanje vseh članov, kar se je pokazalo tudi v steni Travnika. Prav to harmonijo imajo nemški alpinisti za ključ vseh uspehov.	J. D.
Po domačih krajih
PRIJATELJSKI NOGOMET
Mura : Aluminij 4:1
M. SOBOTA, 15. marca. V prijateljski nogometni tekmi je re publiški ligaš Mura premagal dru-goligaša Aluminij 4:1 (2:1). Strelci: Maučec 2 ter Kukanja in Horvat II za domače, za goste pa Sovrovič (11 m). Pred nekaj sto gledalci je sodil Kološa (M. S.).
Mura je presenetila z dobro igro. Aluminij je bil tehnično boljše moštvo, Mura pa je igrala preprosto in borbeno. Najboljši na igrišču je domači vratar Pihler	F. M.
Železničar : Kladivar
2:0
MARIBOR, 15. marca. V tekmi za trening je enajsterica 2elez-ničarja premagala Kladivarja 2:0 (2:0). Strelca Munda/ v 25. in Rupnik v 41. min. Bred 100 gledalci je sodil Vodnik (Mrb). Igra je bila povprečna.
Ljubljana : Celje 1:1
LJUBLJANA, 15. marca — Prijateljsko nogometno srečanje med enajstericama Ljubljane in Celja se je končalo neodločeno 1:1 (0:1). Strelca: Reberšak I. v 20. min. (11-m) za Celje in Celavič
IVER DNEVA
Ulice športnikov
Ulice nove pariške četrti Marignane imajo nazive po slavnih športnikih. Videz je, da ta primer v Franciji ne bo osamljen. Ob nedavni kolesarski dirki Pariš — Nica so v mestecu Bouches—du—Rhone imenovali eno izmed glavnih ulic po slovitem kolesarju Jacquesu Anquetilu. Ob velikem slavju pa je odprl novo ulico sam Anquetil.
Lep je takšen odnos javnosti do zaslužnih športnikov, ki hkrati poudarja tudi pomen športa in telesne kulture nasploh.
Darilo hokejistu Tumbi
STOCKHOLM, 15. marca. (Tanjug). — Znanemu hokejskemu reprezentantu Švedske Tumbi so izročili model hokejske palice iz kovanega železa, ki sta ga podarili uredništvo ljubljanske revije »Tovariš« in podjetje SAP. To darilo je bilo namenjeno najbolj popularnemu igralcu na lanakam SP v Ljubljani.
Očitno ganjen je Tumba izjavil, da je zelo vzradoščen ob tem dragocenem priznanju, ki ga spominja na prvi, vendar ne zadnji obisk v Jugoslaviji.
v 85. minuti za Ljubljano. Sodil je Lukežič iz Ljubljane.
Tekma ni navdušila maloštevilnih gledalcev, saj nihče ni poka zal kdo ve kaj. Vsem se pozna, da se sezona še ni pričela, kljub temu pa ni bilo pričakovati, da bosta moštvi igrali tako slabo. Predvsem sta bila slaba napada tako, da vratarja skoraj nista imela dela.
ŠAH
Jovanovičeva še vodi
BEOGRAD, 15. marca (Tanjug) — Na mednarodnem ženskem šahovskem turnirju je bilo odigrano danes VI. kolo. Rezultati:
Gaprindašvili — Konarkov-ska remi, Nedeljkovič Hemskerk prek., Timofejeva — Zatulovska 0:1, Nicolau — Eretova 1:0, Ljiljak — Jovanovič prek., Asenova — Bela-mardč 0:1 Bilek — Novara prekinjeno.
Vrstni red po VI. kolu: Jovanovič 4 (1), Nicolau 4, Gaprindašvili, Belamarič 3,5, Zatulovska 3 $2), Konarkovska, Novara, Bilek 3 (1), Eretova 3, Ljiljak 2,5 (1) točke itd.
116 zmag Matuloviča v SRS
LJUBLJANA — Razen v Ljubljani (+24, »8) je velemojster Matulovič odigral šahovske simultanke še v domovih JLA v Mariboru (+23,	=1-	—1), Postojni
( + 25), Celju (4-19) in Ribnici (+25, =5). Skupno je beograjski velemojster v Sloveniji torej dobil 116 partij od skupno 126 odigranih.
ter mladi obetajoči vozači, lanski petkratni državni prvak Stane Božičnik, Jo#e Valenčič, Plestenjak, Petelinkar, Tine Božičnik in Kunaver, ki se Je pravkar vrnil iz JLA, medtem ko je Ukmar zaradi poklicnih dolžnosti obesil kolo na klin. Trener Zanoškar 'se zaveda zahtevne naloge, nič manj pa tudi dejstva, da letos morda a to izredno pomlajeno ekipo ne bo žel vidnejših uspehov. Zato pa je tembolj ponosen, da je okrog sebe zbral nadarjene kolesarje, katerih povprečna starost je 17 let, medtem ko ima v Ljubljani še vrsto drugih, prav tako mladih kolesarjev, ki pa bocjo morali šele z delom vzbuditi večjo pozornost funkcionarjev. V Savudriji je torej pravzaprav že selekcija tekmovalcev, ki se v tej enomesečni doli ob morju pod njegovim vodstvom učijo tehnike in taktike vožnje. Kratka prekinitev dela z njimi bržčas ne bo bistveno vplivala na njihovo kvaliteto in dosežke, saj so bili vsi ti deležni redne zimske vadbe že od prvega novembra dalje in imajo torej solidno osnovo. Veteran Škerlj bi moral biti pravzaprav v Opatiji, vendar je odpovedal udeležbo na dirki Praga— Berlin—Varšava, preprosto zategadelj, ker je ta prireditev zanj prenaporna. Njegova želja Je, da bi se čimbolj uveljavil na letošnji dirki »Po Jugoslaviji« in na mednarodni dirki »Okrog Lazia«, kjer je bil lani v končni razvrstitvi drugi. Od mladih tekmovalcev ka že največ Stane Božičnik, ki Je zelo discipliniran in prizadeven V teh njegovih odlikah in vrlinah se zvcali tudi hvaležnost do podjetja SAP, ki mu je radevolje omogočilo skupne priprave s tem, da mu je odobrilo za letošnje leto en mesec plačanega in en mesec brezplačnega dopusta. ^
Ta Rogova četica, ki ima odlične možnosti za delo je v 25 dneh prekolesarila že okrog 2000 km, do
konca priprav pa bo imela v nogah 3000 km, kar je potrebno za prve nastope. Njen vsgkdanji teren asfaltirane ceste proti Poreču, Kopru, Ornemu Kalu, ravninska cesta okrog Umaga pa je nadvse primerna za pridobivanje na hitrosti.
Dogovori ne veljajo
Med kratkim počitkom, sredi intenzivnega treninga, ko so si fantje brisali znoj z zagorelih obrazov, Je trener Zanoškar speljal zanimiv razgovor nekoliko drugam, k problemom, ki ga žulijo že nekaj časa. Kratko in malo ne more razumeti, da dogovori na najvišji ravni ne držijo in da jih nekateri tako radi kršijo.
»Na seji tehnične komisije pri KZJ lani v Beogradu je bilo namreč sklenjeno, da skupnih priprav reprezentance ne bo več, peč pi bo vse težišče za posamezne mednarodne in domače prireditve v klubih samih. Res ne vem, zakaj se je KZJ odločila pred dirko miru za skupne priprave reprezentance v Opatiji, namesto, da bi sredstva razdelila po prizadetih klubih. To je do slednjih vendar skrajno čuden odnos, če upoštevam, da bodo drugi naši reprezentanti, ki ta čas niso v Opatiji, nastopili na drugih dirkah. Nerazumljivo je tudi, da je reprezentanca za dirko »Okrog Bordeauxa« Že odrejena, pa čeprav Je bilo rečeno, da bodo kadidate izbrali šele po izbirni dirki v Pulju. Vsi ti samovoljni posegi nedvomno mečejo na naš kolesarski klub slabo luč. V težnji za skupnimi cilji na zvezni ravni bo treba to, že precej udomačeno prakso, resnično docela opustiti, sicer bomo morali znova in znova ugotavljati, da pravega napredka ni«, je dejal ob slovesu Rogov in zvezni trener Zvone Zanoškar.
ST. LIPAR
Zakon in ne priporočila
S seje IO Zveze organizacij za telesno kulturo
BEOGRAD, 15. marca. Na današnjem sestanku IO ZTKJ je-bilo sklenjeno, da bodo zveznemu izvršnemu svetu poslali predlog programa športnih zvez, ki se financirajo iz sredstev zveznega proračuna. — Končno razdelitev sredstev iz zveznega proračuna bi opravili nato najvišji orgnai ZTKJ, ki bi upoštevali kriterije ki so v sklepih ZIS, kakor tudi pripombe športnih zvez. Za uresničenje programa športnih zvez na ravni fdderacije je potrebno milijarda in dvesto milijonov starih dinarjev — enaka vsota kakor lani.
V razpravi o tezah o telesni kulturi v novih družbeno ekonomskih pogojih je bilo slišati mnogo kritičnih pripomb. Med drugim je rečeno, da v tezah ni govora o zdravstveni zaščiti športnikov, da ni nič določnega glede telesne kulture po šolah in tako dalje. Udeleženci so se zavzemali naj zvezna skupščina sprejme zakon o telesni kulturi, ne pa da
se zadovoljuje samo s priporočili.
IO je sprejel predlog JOK, da bo v dneh od 19. do 25. junija tega leta »olimpijski teden«. — Na vseh športnih prireditvah bi bile tedaj vstopnice vsake prireditve dražje za 20 • starih dinarjev. Razen tega bi bile tudi zbirne akcije po republikah in druge prireditve. Cisti dohodek bi odvedli v posebni fond za priprave olimpijskih kandidatov.
Datum konference ZTKJ bo odrejen po sklepu ZIS o vsoti sredstev iz zveznega proračuna.
TENIS
Zmagi Piliča in Franuloviča
CARACAS — V II. kolu med narodnega teniškega turnirja je Jugoslovan Franulovič premagal Belgijca Grenckela 6:3, 6:3.
V drugi partiji je Jugoslovan Pilič premagal Francoza 6:3, 6:2.
GAJBICE ZA SADJE IN ZELENJAVO IZ PLASTIČNE MASE
Novost tovarne
JOZt KERENČIČ
ORMOŽ
ilUIIIUmillUUitllllllilllllllllII!IIIIIIWjlllUimillllillllUjl!lllillllllllll!liliU!tlillllilllililll!lllli:iUIIHiilll!l[
»PLUTAL«
industrija plutovinastih izdelkov LJUBLJANA, CELOVŠKA CESTA 32
vabi sposobne in vestne delavce, ki bi želeli sodelovati kot:
ING. TEHNOLOG - vodja kontrole
pogoj: visoka strokovna izobrazba tehnološke ali kemijske stroke
REFERENT za prodajo
pogoj: ekonomska srednja šola, lahko začet nik.
Osebni dohodki po pravilniku.
Ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja. 2013
iiNimiinHiiiiiniimniiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiniiiniiiiiiiiii
Upravni odbor
ŠTUDENTSKEGA SERVISA
razpisuje naslednji prosti delovni mesti:
RAČUNOVODJE SERVISA
poleg splošnih pogojev še naslednji pogoji:
višja ali visokošolska izobrazba ekonomske smeri in 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu v računovodstvu
— odslužen vojaški rek
— dvomesečno poizkusno delo
KOMERCIALNEGA REFERENTA
poleg splošnih pogojev še naslednji pogoji:
— višja ali visokošolska izobrazba
— odslužen vojaški rok
— dvomesečno poizkusno delo
Kandidati naj vloge z vsemi potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev predložijo upravnemu odboru najkasneje do 23. 3. 1967 na naslov: UO ZŠJ — Trg revolucije 1.	2007
JESENICE — V nedeljo bo smučarski klub Rateče-Planica priredil tradicionalno tekmovanje za memorial Janeza Janše v smučarskih tekih. Člani, starejši in mlajši mladinci se bodo pomerili v dolini Tamarja. Organizatorji so na tekmovanje povabili tudi smučarje iz Italije, Švice in Avstrije.	P.	K.
RAVNE — Na šahovskem brzo-tumiju Fužinarja je zmagal Klemenčič pred Mantlerjem, Rističem itd. Na brzoturnirju najboljših koroških šahistov pa je bil najboljši Jeromelj pred Klemenčičem.	i.	p.
REKA — Na zimskem turnirju v vaterpolu sodeluje 10 klubov v dveh skupinah. V I. kolu je Med-veščak premagal Partizana 5:1, Mornar pa C zvezdo 5:1
Smuk bo neokrnjen
Za Zelenico so se prijavili tudi Italijani
TRZIC, 15. marca. Za letošnje največje mladinsko tekmovanje v alpskih disciplinah v Evropi se je danes prijavila tudi italijanska reprezentanca, v kateri je šest tekmovalcev in štiri tekmovalke.
Za Italijo bo startal na Zelenici tudi letošnji mladinski italijanski državni prvak v smuku Stefano Anzi, ki je letos zmagal na mladinskem tekmovanju v Steinachu, kjer so sodelovali tudi jugoslovanski mladinci. V italijanski ekipi mladincev so še Garlo Demetz, Gustavo Thoni, Eber-hard Schmalzl; Ilonio Pegu-rari in Enrico Demetz, vsi ki so zasedli najvidnejša mesta na nedavnem italijanskem mladinskem državnem prvenstvu. Med dekleti je najbolj znana Daniela Giulito, že večkrat članica italijanske državne reprezentance na velikih mednarodnih tekmah.
Vreme na Zelenici je lepo. Močan veter v zadnjih dneh' je bil kot naročen, saj je nanesel sneg na mesta, ki so bila že kopna. Progo za smuk so tako lahko speljali po običajni trasi z jugoslovansko-avstrijske meje. Progo vsak dan pripravlja okoli 80 "ljudi, ki jih vodijo znani tržiški smučarski delavci.	J.	D.
Matt 1., Pustoslem-šek 31.
CERVINIA, 15. marca. — (po telefonu). V lepem vremenu se je danes merilo v slalomu za lovoriko »Cervinia« 86 tekmovalcev iz 7 držav. Prvi tek današnjega slaloma je imel 63 vrat, drugi pa 66. Zmagal je Avstrijec Matt.
REZULTATI:	1. Matt (Av)
110,78	( 56,79, 53,99),	2.	Riedel
(NDR) 112,97	( 57,28,	55,69), 3
Blanchard (Fr) 113,63 ( 58,12 , 55,51), 4. L. Leitner (ZRN) 113,90 (58,32, 55,58),	5. Huggler (Švi) 114,43
(57,86,	56,57),	6. Fersch (ZRN)
114,70 (58,48 , 56,22). 7. Prinzir (ZRN) 115,54 ( 59,09, 56,45), . . . 31. Pustoslemšek 123,93	( 62,57.
61,36), 32. Klinar (oba Jug) 124,52
J**10 v soboto ta nedeljo prizorišče mednarodnega mladinskega tekmovanja za alpski jtok&l.
(62,73, 61,79), Jugoslovana Laiba-chetr in Gašperšič sta bila diskvalificirana.	B.	VOVK
Turni smuk s Komne na Krn
Komisija za alpinizem SZS bo priredila v soboto in nedeljo turni smuk s Komne na Bogatinsko sedlo, odtod pa na Km in nazaj. Ta smuk sodi med najlepše, saj vodi po čudovitem svetu okoli Krna in Krnskega jezera, ki Je v tem času seveda skrito pod debelo snežno odejo.
Smuk bo vodil France Zupan, za varnost pa bosta skrbela dva gorska reševalca. Prijflve sprejema Kompas, cena prevoza do Savice in nazaj pa je 550 Sdin. Za turni smuk je potrebna običajna smučarska oprema in nahrbtnik za malico, sončna očala, krema in seveda dobra volja.
Prve tekme učiteljev smučanja
ZUS (Zbor učiteljev smučanja Slovenije) je razpisal za svoje aktivne člane — učitelje smučanja prvo tekmovanje v ocenjevanju sloga. Tekmovanje bo na Zelenici 26. t. m. ob 11. uri, medtem ko prijave sprejema organizator do 10. ure v planinskem domu pri zgornji postaji sedežnice, kjer bo tudi žrebanje startnih Številk.
Tekmovalna proga bo razdeljena na štiri skupine vratič, ki jih bodo morali učitelji smučanja presmučati v šolskih likih — hitro vijuganje, hitro vijuganje med pluženjem, plužna kristijanija. Šolska paralelna kristijanija. Sodniki bodo ocenjevali pri vsaki skupini vratič izvedbo lika in povezavo posameznih likov med seboj, medtem ko časa ne bodo merili. Prvoplasiranim bodo podeljene nagrade in priznanja. Zaradi prvega tovrstnega tekmovanja pri nas organizator pričakuje. da bo udeležba velika.
Tudi Američana v Planici
LJUBLJANA, 15. marca. — Po zadnjih prijavah se je število sodelujočih držav na memorialu Janeza Polde v smučarskih skokih v Planici, povečalo na 12, ker prideta na tekmo tudi Američa-im John Balfanz in Bill Bakke. Poimenske prijave je poslala tudi uk Nemčija, za katero bodo prvi pokal te prireditve branili P. Les-ser, Queck, MUller in Scharf skoraj gotovo pa bo nastopilo še nekaj skakalcev, med njimi tudi Neuendorf. Vodja reprezentance NDR bo nekdanji trener naših skakalcev Peter Hugo. ZR Nemčija Je za zdaj prijavila Happle-ja in mieja, ne bo pa nastopil prvi zmagovalec Wegscheider, ker je nehal skakati. Avstrijci so prosili planiški komite, da dovoli nastopiti kar osmim njihovim skakalcem, od katerih sta poimensko prijavljena novi svetovni rekorder Bachler in Preiml.
V soboto 25. tega meseca, bo-do po uradnem treningu vsi skakalci in gostje obiskali grob Ja-nezaPolde v Mojstrani, po tem JHLiS* £? ??feJel predsednik občinske skupSčlne Jesenice Ludvik Slamnik. Tekmovanje se bo za-fi?1° v nedeljo, 26. tega meseca, ob 10. uri, za alpskimi smučarji — nosilci zastav sodelujočih držav — pa se bo naletu spustil kot zadnji Rudi Finžgar s zlatim 'ovorjeviirt vencem, ki ga bo Štafeta tekačev odnesla na Poldov grob. Slovesna razglasitev rezul-tatov in razdelitev nagrad bo ob 18. uri v hotelu Prisank v Kranjski gori.
iiiniiffliimraiiiiiraiiiBimiiiuiiiiDHiiiiiiiiBiiauiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimnnBitimmiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimMiiiiiiiimiiiimiiiiiimiiiimiimiiimiiiiiiiiiiiiiiimi
Upravni odbor podjetja
STROJNA TOVARNA TRBOVLJE
VODENSKA CESTA 49
razpisuje zaradi ustanovitve novega delovnega mesta prosto delovno mesto
OBRATOVODJE
obrata za izdelavo jamskega oporja in kovačnica
POGOJI: poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati tudi naslednje: da ima dokončano višjo tehniško šolo ali srednjo tehniško šolo strojne stro-ke, da ima najmanj 8 let delovnih izkušenj pri delu v proizvodnji in da dokaže na podlagi dokazil o dosedanjem delu sposobnost vodenja organizacije dela ter komunikacij z ljudmi.
Pod istimi pogoji delovne prakse se na razpis lahko prijavi tudi delavec, ki ima opravljen izpit za VKV delavca strojne stroke.
Ponudbe sprejema kadrovski sektor STT 15 dni od dneva objave razpisa. Stanovanje ni na razpolago. Izbor kandidatov bo v skladu s pravilnikom o MDR v STT. Kandidate bomo v osmih dneh po izidu izbora obvestili o odločitvi. Kandidati imajo pravico pregledati gradivo v zvezi z razpisom.	1999
Razpisna komisija
REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA GOSPODARSTVO
LJUBLJANA, Gregorčičeva 25
razpisuje po določilih pravilnika o samoupravljanju in delovnih razmerjih delavcev Republiškega sekretariata za gospodarstvo prosto delovno mesto
strokovnega svetovalca
za blagovni promet
Poleg splošnih pogojev po zakonu o samoupravlja nju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji mora biti kandidat diplomirani ekonomist ali diplomirani pravnik s 7-letno prakso. Prednost imajo kandidati z analitsko prakso na področju blagovnega prometa.
Stanovanje ni zagotovljeno.
sebni dohodek po pravilniku.
Prijave, kolkovane z 0,50 Ndin, s kratkim življenjepisom, sprejema razpisna komisija do 31. marca 1967.
1997
uniniiDMiRiiuMniiuHnuuniiiiiiMniimniinHmiiHimiiHniiiH
IHIIINUilUIIHIIIinilllllllHillllllllllNIIIIHmillUIllilUHillHUUlUlU
Komisija za delovna razmerja
SGP »SLOVENIJA CESTE«
LJUBLJANA, TITOVA 38 razglaša prosta delovna mesta
1. DIPLOMIRANEGA PRAVNIKA
za delo na delovni enoti direkcija
2. VODJE
ASFALTNE MEHANIZACIJE
za delo Jia delovni enoti Asfaltni obrati Pogoji za vstop na delo:
tč. 1.: predpisana šolska izobrazba s 5-letno prakso, znanje angleškega jezika, znanje zunanjetrgovinskega -poslovanja, in da je vešč v komercialnem poslovanju,
tč. 2.: strojni tehnik z najmanj 5-letno prakso v operativi,
tč. 1. in 2.: mlajše moške osebe z oddTTTSenim vojaškim rokom.
Kandidati za vstop v službo morajo izpolnjevati pogoje po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih, v službo sprejmemo za nedoločen čas, s posebnim pogojem poskusnega dela.
Razglas velja do zasedbe delovnih mest.
Pismene prijave z življenjepisom in navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov: Komisija za
T?to^38raZmeI'Ja ^ *SlovenlJa ceste« Ljubljana,
SKOPLJE
Nadaljevanje
Olajšave za napredek turizma
darstvu in osnutek zatoona o skladu za refinanciranje in zavarovanje kreditov za izvoz blaga in za izvajanje investicijskih del v tujini na kredit.
Sprejel je tudi osnutek zakona o pogojih za ustanavljanje in poslovanje zavarovalnih zavodov in zavodov za pozavarovanje kakor tudi osnutek zakona o dopolnitvi temeljnega zaikona o zavarovanju in zavarovalnih organizacij.
Notranji razvoj naše dežele in razvoj odnosov s tujino je ustvaril pogoje za to, da jugoslovanski državljani v precej večjem številu potujejo v tujino in da prihaja v Jugoslavijo veliko tujcev. Tak položaj je terjal, da v zadnjih letih poenostavimo postopek in olajšamo našim in ‘ ijim državljanom potovanj? čez državno mejo. S številnimi državami smo sklenili sporazume o ukinitvi vizumov. Največja olajšava v letu 1967 kot letu mednarodnega turizma pa je, da lahko prihajajo tujci v Jugoslavijo brez vizumov. Glede na vse to bo zvezni izvršni svet predlagal zvezni skupščini, da bi spremenili in dopolnili sedanji zakon o potnih listih jugoslovanskih državljanov, tako da bi tudi naši občani lahko potovali brez turi stičnih vizumov v vse tiste države, s katerimi smo sklenili sporazume o ukinitvi vizumov. S spremembami so predvidene tudi nekatere nove možnosti, da bi naši državljani lahko ugodneje izkoriščali potne liste.
S predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona o potovanjih in bivanju tujcev bi uvedli nove olajšave glede turističnih prepustnic za tujce. Tujci bi se lahko na podlagi turistične prepustnice, ki bi jo dobili na vseh obmejnih prehodih, mudili v naši državi teden dni, ne pa tri dni kakor zdaj. Razen tega bi tujci na krožnih potovanjih v pomorskem, rečnem in letalskem prometu lahko dobili turistično prepustnico tudi na podlagi seznama potnikov, ki ga sestavi poveljnik ladje ali letala. Prav tako je predvideno, da bi tuji turisti lahko kolektivno odhajali na izlete v sosednje države, kadar jih organizirajo naše turistične organizacije, samo na podlagi seznama, ki mu je priložen jugoslovanski vizum, kar doslej prav tako ni bilo mogoče.
Zvezni skupščini bodo predlagali tudi spremembe in dopolnitve v zakonu o nabavi, posedovanju in nošenju orožja, s čimer bi uvedli strožji režim v prometu z orožjem. Med drugim je predvidena možnost, da občinski organ zavrne prošnjo občana tudi v primeru, ko ugotovi, da mu orožje ni potrebno, ali ko tako velevajo interesi javnega reda in miru. Uvedli bi tudi varstveni ukrep, da odvzamejo orožje zaradi prekrška v primerih, kadar da kdo otrokom orožje, ne da bi jih nadzoroval, kadar uporablja orožje na krajih, kjer lahko ogroža varnost ljudi, in podobno.
Na današnji seji je zvezni izvršni svet razpravljal tudi o valorizaciji pokojnin v letu 1967. Kakor so poudarili, so bile s prevedbo pokojnin z dne 1. januarja 1965 vse pokojnine ustrezno prilagojene splošnemu- povprečju nominalnih osebnih dohodkov v letu 1964, upoštevajoč tudi življenjske stroške. Tako je prva redna valorizacija v normalnih razmerah prišla v poštev šele v začetku leta 1966. Toda leta 1965 smo v sklopu ukrepov ob gospodarski reformi, na podlagi posebnega zakona, izvedli izredno valorizacijo pokojnin v povprečju za 23 odst., začenši š 1. avgustom 1965, na podlagi vnaprej' ocenjenega povečanja življenj-
skih stroškov kot posledice teh ukrepov. Izjemoma glede na zakonsko načelo, po katerem se valorizacija izvede šele po preteku leta, smo s tem ukrepom izvedli valorizacijo vnaprej na podlagi ocene, kako bodo v naslednjem obdobju narasli življenjski stroški. Razen tega smo v začetku leta 1966 izvedli nadaljnjo valorizacijo v povprečju za 9,5 odstotka glede na povečanje življenjskih stroškov od januarja do julija 1965.
Tako smo ustrezno izravnali pokojnine glede na povečane življenjske stroške v letu 1965 do reforme kakor tudi glede na predvideno povečanje življenjskih stroškov po reformi. Po podatkih zveznega zavoda za statistiko so se življenjskih stroški' v obdobju od avgusta do decembra 1965 povečali v primerjavi z julijem istega leta za okrog 23 odstotkov, kar pomeni, da smo v celoti izravnali pokojnine skladno s povečanimi življenjskimi stroški v tem obdobju. Potemtakem je osnova za oceno povečanja življenjskih stroškov v letu' 1966 lahko samo dosežena meja življenjskih stroškov v obdobju od avgusta do decembra 1965.
Glede na takšno osnovo za valorizacijo pokojnin za leto 1967 in zato, da bi odpadla vsaka dilema o osnovah valorizacije za leto 1967, bi bilo treba v zaključne določbe temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju vnesti posebno določbo, v tem smislu bodo predložili zvezni skupščini osnutek zakona o dopplnitvi temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, ki določa, da se pokojnine v letu 1967 uskladijo z gibanjem življenjskih stroškov glede na povprečno povečanje življenjskih stroškov v letu 1966, pri čemer je upoštevati stopnjo življenjskih stroškov v obdobju od avgusta do decembra 1965.
Na seji so sprejeli spremembe in dopolnitve zakona o vojaških vojnih invalidih, ki pomenijo velik korak k decentralizaciji sistema invalidskega varstva na socialistične republike in k uresničitvi pogojev za zboljšanje tega varstva. Kakor so poudarili, je namen teh sprememb in dopolnitev z delno decentralizacijo normativne pristojnosti in financiranja ustvariti ugodnejše pogoje za zboljšanje varstva vojaških vojnih invalidov in članov družine padlih borcev ter umrlih invalidov kakor tudi za bolj racionalno porabo družbenih sredstev, ki gredo v ta namen.
ZIS je razpravljal o stanju in problemih socialnega varstva in sklenil, da bodo pripravili teze za sistem socialnega varstva, tako da bi nato lahko začeli pripravljati ustrezni zvezni dokument. — Proučil je tudi informacijo o položaju in problemih slepih ter ugotovil, da bi bilo treba pretežni del njihovih problemov reševati v okviru socialnega varstva v republikah samih.
Zvezni izvršni sivet je na današnji seji sprejel spremembe in dopolnitve odlokov: o izkoriščanju deviz, ki jih ustvarijo delovne organizacije določenih panog prometa s prodajo osnovnih sredstev v tujino, o določa-tvi in razdelitvi globalne devizne kvote za uvoz blaga za osebno porabo za leto 1967, in o določitvi blaga, katerega izvoz in uvoz ste urejena. Sprejel je tudi sklep o programu porabe sredstev, predvidenih v zveznem proračunu za leto 1967 za atomsko energijo.
ZIS je proučil tudi nekatera vprašanja v zvezi z uresničitvijo programa modernizacije magistralnih prog.
V PRODAJALNAH / AGROKOMBINATA EMONA IN
MCRCAfORJA \ LJUBLJANA
Nastajanje nove levice v Skandinaviji
BEOGRAD, 15. marca (Tanjug). Predsednik zvezne konference SZDLJ Lazar Kolišev-ski je izjavil, da je bil nedavni obisk delegacije SZDL Jugoslavije pri socialno - demokratskih strankah Švedske, Finske, Norveške in Danske obojestransko koristen in da so bile s temi stiki po daljšem premoru obnovljene neposredne zveze med SZDLJ in temi strankami. Dejal je tudi, da se v t^h gibanjih, ki so — razen norveške delavske stranke — na oblasti v wo jih državah, razvija zanimiv proces, ki ga podžiga nastajanje strank tako imenovane nove levice in krepitev komunističnih partij v nekaterih skandinavskih državah.
Lazar Koliševski je to izjavil na današnji seji komisi je za mednarodno sodelovanje in stike zvezne konference SZDLJ.
Komisija je danes poslušala tudi poročilo Vide Tomšič o obisku delegacije v Gvineji, Maliju in Senegalu ter o pogovorih, ki jih je imela z on-dotnimi organizacijami žena. Prav tako je poslušala poročilo o delegaciji SZDL s Ta-hirom Camuranom na čelu, ki je bila na obisku v nekaterih državah Zahodne in Srednje Afrike.
Vatikanski predstavnik v Budimpešti
BUDIMPEŠTA, 15. marca (Tanjug). — V Budimpešti se je te dni mudil odposlanec vatikanskega državnega sekretariata in svetovalec papeža Pavla VI. monsignor Luigi Bongianino. Papeževega svetovalca so sprejeli tudi zastopniki vladne verske komisije in se z njim pogovarjali o nekaterih perečih vprašanjih katoliške cerkve na Madžarskem. /
Na željo obeh strani se ne bodo pogovarjali o kardinalu Mindszentiju. Ta problem so doslej pogostokrat navajali kot poglavitno oviro za normalizacijo. Obveščeni viri pa trdijo, da kardinal, ki že od leta 1956 živi v poslopju ameriškega poslaništva v Budimpešti, ni več ovira niti za normalnejše odnose med ZDA in Madžarsko. Madžarski neuradni krogi menijo, da bo tihi sporazum o tem, da pustijo Mindszentija vnemar, ustvaril ugodnejše ozračje za reševanje drugih problemov.
Naša industrija bo predelovala surovine iz SZ
BEOGRAD, 15. marca. (Tanjug.) — Po protokolu, ki so ga dznes v "'Ogr- u podpisali predstavniki zveznega sekretariata za zunanjo trgovino in sovjetskega ministrstva za zunanjo trgovino, bodo jugoslovanski proizvajalci posameznih vrst blaga za široko porabo uvozili iz Sovjetske zveze surovine, tja pa izvozili končne izdelke. S tem bo mogoče izkoristiti proste zmogljivosti v domači industriji. Skupna vrednost izmenjave po danes predpisanem protokolu bo znašala letos nad 50 milijonov dolarjev.
Iz Sovjetske zveze bomo uvo- •' tekstilne surovine in živila, ki jih bodo domače tovarne predelovale, izvozili pa bomo v Sovjetsko zvezo trikotažo, obutev, posamezne konfekcijske izdelke, usnjeno galanterijo in podobno.
ZDA umaknile embargo za Albanijo
WASHINGTON, 15. marca (AP) — Ameriško zunanje ministrstvo je sinoči razveljavilo prepoved, po kateri ameriškim državljanom ni bilo dovoljeno potovati v Albanijo. Prepoved je veljala celih petnajst let. Predstavnik State Departmenta je dejal, da ameriški državljani v prihodnje ne bodo smeli potovati edinole v DR Vietnam, LR Kitajsko in Severno Korejo.
Seja IK CK ZKS
LJUBLJANA, 15. marca — Nocoj je izvršni komite CK ZKS pod vodstvom sekretarja Franca Popita razpravljal o nalogah komunistov — članov Zveze borcev pri reševanju aktualnih problemov svoje organizacije in v družbi sploh. Uvodno besedo o tem je podal član izvršnega komiteja Mitja Ribičič. V razpravi so sodelovali tudi drugi člani izvršnega komiteja.
O seji bomo obširneje poročali jutri.	F.	S.
Pojem in vrste založniške dejavnosti
BEOGRAD, 15. marca (Tanjug). Medodboma komisija zveznega in prosvetno-kultur-nega zbora zvezne skupščine je na današnji seji dokončno sestavila teze za novi zakon o založniški dejavnosti kakor tudi za ustrezne ukrepe, ki bi pripomogli k boljšemu izdajanju in prodaji knjige, v naši državi. Sklenili so, da bodo te teze dostavili prosvetno-kultumemu zboru s predlogom, da jih potem, ko jih prouči, predloži v javno razpravo.
Po teh tezah bi bilo treba z zveznim zakonom predvsem določiti pojem in vrste založniške dejavnosti. Člani komisije so se strinjali s tem, da je treba sem uvrstiti tudi razglednice in gramofonske plošče, ki v sedanjem zakonu niso bile zajete.
Trgovinski sporazum med Gano in SFRJ
BEOGRAD, 15. marca (Tanjug) — Gospodarski delegaciji Jugoslavije in Gane sta podpisali nov trgovinski sporazum, ki je nadomestil sporazum iz leta 1961. Novi sporazum predvideva uravnoteženo blagovno menjavo. Hkrati z njim so podpisali tudi protokol o blagovni menjavi za leto 1967. Po njem bo znašal obseg blagovne menjave približno 30 milijonov dolarjev v obeh smereh. Sporazum sta podpisala član ZIS Fadil Hodža in predsednik ganskega gospodarskega odbora nacionalno-osvobodilne-ga sveta E. N. Omabu.
Napad na Da Nang
SAIGON, 15. marca (AP). Južnovietnamske osvobodilne enote so napadle danes ameriško letalsko oporišče v Da Nangu. Poškodovale so dve letali, ranjenih pa je bilo 19 ljudi. To je bil eden izmed treh pomembnejših dogodkov, ki jih omenja današnje ameriško poročilo. Američani so v sporočilu omenili še boje na področju Kontum in zaplembo ladje, ki je prevažala orožje za Južni Vietnam.
Kot je sporočila AFP, je na področju Kontuma neka ameriška enota zašla včeraj v zasedo. Po srditem boju je padlo 27 vojakov, 64 pa je bilo ranjenih. Izgube nasprotne strani niso znane.
Današnje sporočilo pravi, da so ameriški mornarji zaplenili več kot 750 pušk in 7000 nabojev na ladjici, ki so jo včeraj napadle tri ameriške vojne ladje kakih 300 milj severnovzhodno od Sai-gona. Ladja je med bojem nasedla na plitvino, nato pa je eksplodirala.
Smrtna kazen za nasilneža
AL2IR, 15. marca (Tanjug). — Davi so v Alžiru usmrtili dva nasilneža, ki sta ubila nekega šoferja taksija, ker sta se hotela polastiti njegovega avtomobila. Ukradeni avto	sta
nameravala uporabiti	za
nove zločine.,
Danes so v Alžiru začeli soditi osmim izmed	22
aretiranih visokih funkcionarjev alžirskega ministrstva za kmetijstvo in a-gramo reformo. Proces poteka pred sodiščem	za
preganjanje gospodarskega kriminala.
Precejšen del Jugoslavije v temi
Neurje je povzročilo okvare na električnih daljnovodih
SARAJEVO, 15. marca (Tanjug). Vsa Bosna in Hercegovina je ostala sinoči v temi-. Kakor so povedali v podjetju »Elektroprenos« v Sarajevu, je toka zmanjkalo zaradi popolnega izpada elektrike v omrežju.
Prvič je bil tok prekinjen sinoči okrog pol devetih, in sicer v vsej Bosni in Hercegovini ter v delu Srbije in Črne gore. Tolikšno območje je ostalo brez toka zaradi neurja, ki'-je povzročilo okvare na daljnovodih Mostar—Trebi-nje—Kakanj in Trebinje—Titograd—Bajina Bašta, tako da je hidroelektrarna »Trebišnji-ca« prenehala oddajati energijo. To pa je povzročilo »popoln izpad elektrike v omrežju«, tako da so prenehale delovati tudi elektrarne Jablanica, Tuzla, Kakanj in Dubrovnik.
Strokovnjakom se je potem s posamičnim vključevanjem elektrarn1 posrečilo zagotoviti energijo za najvažnejše gospodarske objekte, tako Zenico, Goražde in druga industrijska središča.
Popoln izpad je trajal samo 20 minut, vendar so zaradi tega nastale motnje v vsem električnem omrežju, tako da so tudi danes v republiki zastoji v preskrbi z električno energijo:
Prizadevanja delavcev »Elek-troprenosa« otežuje vreme, ki je bilo danes v Bosni in Hercegovini 'neugodno.
SKOPJE, 15. marca (Tanjug). Skoraj vsa mesta v Makedoniji so zaradi hudega neurja, ki je sinoči divjalo nad vso republiko, ostala danes brez električnega toka. Močan veter s plohami je podrl štiri električne drogove na daljnovodu od Mavrova do Skopja Precej poškodovani so bili tudi številni drugi daljnovodi, tako da so nastale motnje v vsem električnem sistemu v Makedoniji Neurje je povzročilo veliko škodo tudi v omrežju PTT.
PRIŠTINA, 15. marca (Tanjug) — V Metohiji so imeii sinoči hudo neurje z močnim vetrom"” th snegom, ki je povzročilo okvare na daljnovo dih, tako da je velik del po krajine ostal brez elektrike Zaradi snežnih zametov na cesti Priština—Prizren imajo avtobusi tudi po sedem do osem ur zamude, avtobusi proti Beogradu, Kosovski Mitroviči in Peči pa vozijo normalno.
Kulturna revolucija še sto let?
PARIZ, 15. marca (AFP, ReutejKjj*. Sekretar kitajskega veleposlaništva v Parizu za kulturna vprašanja čang Sin Cen jq izjavil, da je kitajska kulturna revolucija nebranja zadeva Kitajske. Revolucija Ijp trajala desetletja in morda celo sto let, saj gre za ustvarjanje novega sveta in za odpravljanje buržoazne ideologije, ki je zakoreninjena v ljudeh. Kitajsko kulturno revolucijo kot druge revolucije ni mogoče izvažati, je pristavil Cen, lahko pa je za zgled svetovnemu proletariatu.
Sih Cen Je tudi povedal, da vsebine plakatov ni treba zmeraj jemati dobesedno. S plakati so kritizirali precej voditeljev, vendar to še ne pomeni, da bi bili ti voditelji v nemilost!.
Uradni organi pokrajinskih partijskih komitejev v Sink-jangu in * notranji Mongoliji so sporočiti, da so enote kitajske vojske prevzele nadzorstvo -nad lokalnimi civilnimi organizacijami na tem šinem
Zadnje^
»Bencinski« dinar tudi za mestne ceste
Na seji mestnega sveta v Ljubljani so odborniki potrdili vrsto odlokov
LJUBLJANA, 15. marca — Današnja seja mestnega sveta v Ljubljani je bila prav gotovo ena izmed najkrajših dolgo časa nazaj, saj so odborniki vrsto odlokov, denimo odlok in pravilnik o nagradah mesta Ljubljane, odlok o potrditvi zazidalnega načrta Zajčja Dobrava z več kot 3000 prebivalci na robu Most in odlok o imenovanju nekaterih manjših mestnih ulic sprejeli domala brez razprav, odloka o ustanovitvi mestnega štaba za varstvo pred hudimi nesrečami in o objavi navodil štaba prebivalcem, kako naj ravnajo v primeru hudih nesreč, pa so preložili.
Nekaj predlogov, zato pa zelo »vročih«, pa so odborniki podali pri obravnavanju informacije o načrtih Ljubljane v mednarodnem turističnem letu in pa odloka o splošnih pogojih za uporabo kanalizacije in opravljanje kanalizacijskih stroritev v Ljubljani.
Predvsem so obsodili okrožnico Narodne banke iz Beograda, ki je prodajo blaga z 10 odstotnim popustom za devize povsem nepotrebno zapletla, kot da bi se bali deviznega priliva, kateri 'je v Ljubljani ob 20 milijonih samo takih turistov, ki so lani šli skozi mesto naprej v državo, dosegel v turizmu le 16 milijonov dolarjev! Prav tako so odločno terjali od republike, naj pri obravnavanju zakonskega predloga o delitvi »bencinskega dinarja« (cestne pristojbine na ceno bencina in plinskega olja) upošteva tudi potrebe mestnih cest, ki so spričo proračunske stiske v kritičnem položaju, čeprav se bo letos samo v Ljubljani zbralo na račun te pristojbine okoli 2 milijardi starih dinarjev-, od katerih bi mestu po predlogu zakona ne ostalo ničesar.
Razprava se je zapletla tudi okoli vprašanja, ali ne bi kazalo za novogradnje na področju kanalizacije v odloku utrditi zahtevo, da morajo iti v javni natečaj. V tej zvezi je padel očitek o monopolizmu mestne »Kanalizacije«. Predsednik odbora za komunalno gospodarstvo in nekateri odborniki sami so poudarili, da v enem mestu pač ni mogoče imeti treh komunalnih podjetij za mestno kanalizacijo, da pa odlok natančno zahteva pristanek mestnega sveta za investicijske programe kanalizacije in zadolžuje komunalno inšpekcijo za nadzor nad izvajanjem del, razen tega pa so tudi komunalne tarife pod nadzorstvom mestnega sveta, tako da je tolikšen vpliv družbe zadostna protiutež monopolnemu položaju podjetja.
B. F.
Francoska vlada o volitvah
Sekcija za pospeševanje gospodarskega sodelovanja z Romunijo
BEOGRAD, 15. marca (Tanjug). Pri zvezni gospodarski zbornici so danes ustanovili sekcijo za pospeševanje gospodarskega sodelovanja z Romunijo. Ustrezno sekcijo za sodelovanje z jugoslovanskim gospodarstvom ustanavljajo tudi pri trgovinski zbornici Romunije.
i^dELU
Zaradi »totalne koalicije opozicije« so izgubili okoli 40 poslancev
PARIZ, 15. marca (Tanjug) — Francoska vlada je pripisala izid parlamentarnih volitev, na katerih je peta republika izgubila približno 40 poslanskih mest, »totalni koaliciji opozicije proti peti republiki«. Po seji vlade, ki je bila pod predsedstvom generala de Gaulla, je državni sekretar za informacije nocoj izjavil, da je to skupno mnenje vlade in predsednika republike.
Pred sejo vlade, ki deluje tudi po volitvah, sta predsednik de Gaulle in premier Pompidu imela več posvetovanj z ministri in drugimi političnimi osebnostmi pete republike. Pogovarjali so se o položaju, ki je nastal po resnem zmanjšanju vladne večine v parlamentu. Sklenjeno je bilo, da bodo formirali namesto dosedanje parlamentarne skupine unije za novo republiko in demokratske unije dela, degolistično parlamentarno skupino, ki se bo imenovala akcijska skupina za peto republiko. Hkrati so sporočili, da se bodo sestali s šefom neodvisnih republikancev, ki ni hotel svoje poslance pridružiti parlamentarni skupini pete republike. Stranke združene levice, ki so na parlamentarnih volitvah dosegle pomemben uspeh, prav tako proučujejo vprašanje sestave enotne parlamentarne skupine.
Johnson: Lodge se umika
NASHVILLE, 15. mar. (Tanjug) — Ameriški predsednik Johnson je danes sporočil, da se H. Cabot Lodge umika s položaja ameriškega veleposlanika v Saigonu. Na njegovo mesto bodo postavili diplomata E. Bankerja. Predsednik je prav tako izjavil v Nashvillu, da je bombardiranje DR Vietnama v skladu z omenjenimi ameriškimi cilji v Južnem Vietnamu. Pooblaščen sem zagotoviti, je dejal Johnson, da bodo vsi v Ha-noiu slišali tole: »ZDA bodo branile Južni Vietnam vse dotlej, dokler ne bo dosežen častni mir.«
Ameriški predsednik je zavrnil obtožbe, da so med bombardiranjem Severnega Vietnama žrtve med civilnim prebivalstvo. Dejal je: »Nikoli nismo namenoma bombardirali mest niti napadali kakršne koli cilje z namenom, da bi povzročili žrtve med civilnem prebivalstvom«. Predsednik Johnson je govoril v zakonodajnem telesu države Tennessee. Ko se je predsednik Johnson vračal iz zgradbe, se je neki mladenič vrgel pred njegov avtomobil, šofer bi bil kmalu prisiljen ustaviti avtomobil. Policaj je skočil, zgrabil mladeniča in ga odstranil s poti.
Avstrijsko-sovjet-ski pogovori
MOSKVA, 15. marca (TASS). — Danes so se tukaj začeli politični av-strijsko-sovjetski pogovori med kanclerjem dr. Jose-fom Klausom in predsednikom ministrskega sveta ZSSR Aleksejem Kosigi-nom.
Množične aretacije v Kolumbiji
BOGOTA, 15. marca (Tass). Kolumbijske oblasti so v zadnjih dneh aretirale več kot 300 ljudi, med njimi tudi generalnega sekretarja CK KP Kolumbije Gilberta Vieira.
3RVA KOZMONAVTKA PRAZNUJE ROJSTNI DAN — Valentina Nikolajeva Terješkova je slavila svoj trideseti rojstni dan v »mestu vesoljcev«. V »Vostoku 6« je od 16. do 19. junija 1963 48-krat obkrožila Zemljo; njen polet je trajal 70 ur in 50 minut. Na sliki: Terješkova in njen mož Andri-jan Nikolajev.	Telefoto:	UPI
MENJAVA PORTRETOV — V novinarskem klubu v Djakarti so Sukamove portrete zamenjali s Suhartovimi. Toda ne menjajo se samo portreti. Indonezijski zunanji minister Malik je včeraj v razgovoru z ameriškim podsekretarjem Bundyjem predvidel ustanovitev federacije Mafilindo (Malezija, Filipini, Indonezija).
PROCES V KINSHASI Vojaško sodišče v Kinshasi je po deset minut trajajočem posvetovanju obsodilo na smrt kapetana Kalonda Moando (levo), kapetan Emanuel Moanza (desno) pa je bil obsojen na dvajset let zapora. Oba sta bila zapletena v upor katanških žandarjev v Kisanganiju, ki je izbruhnil septembra lani. Na smrt je bil obsojen tudi politični vodja upora, nekdanji premier Moise Tshombe, ki je v svoji madridciH rezidenci preslišal vabilo kongoške vlade, naj pride pred sodišče in pojasni svojo vlogo. Telefoto: UPI
Telegrami
JUGOSLOVANI NA LEIPZIŠKEM VELESEJMU — BERLIN. Na letošnjem pomladnem velesejmu v Leipzigu so jugoslovanski gospodarstveniki sklenili za več kot 10 milijonov dolarjev uvozno-izvoznih poslov.
SODELOVANJE NOVINARJEV — SOFIJA. Tu so podpisali protokol o sodelovanju jugoslovanskih in bolgarskih novinarskih organizacij v letošnjem in prihodnjem letu.
TODOR ŽIVKOV DOMA — SOFIJA. Prvi sekretar CK KP Bolgarije Todor Živkov se je iz Moskve vrnil domov.
DADA V TUNIZIJI — TUNIS. Predsednik Mavretanije Moktar Uld Dada je prispel na uradni obisk v Tunizijo.
PREDSTAVNIKI SIRSKE BAAS V ROMUNIJI — BUKAREŠTA. Sem je prispela delegacija partijskih delavcev sirske partije BAAS.
LtJBKE ODPOTOVAL V KABUL — KATMANDU. Za-hodnonemški predsednik Hednrich Liibke je po štiridnevnem obisku v Nepalu odpotoval v Kabul.
POSOJILO — KATMANDU. Zahodnonemški minister za gospodarsko sodelovanje Wichnowski je povedal, da je njegova vlada pripravljena odobriti Nepalu 1,2 milijonov dolarjev posojila.
MEHANIZACIJA UPRAVE — MOSKVA. Italijanska tvrdka »Olivetti« in sovjetske organizacije so podpisali sporazum o sodelovanju pri mehanizaciji uradniških poslov.
AMNESTIJA — ATENE. Vodja demokratične levice Eda Pasalidis je kot pogoj za ureditev političnega položaja v Grčiji zahteval amnestijo vseh političnih zapornikov.
OBLETNICA — MOSKVA. Te dni mineva pet let, odkar so v SZ izstrelili -• zemeljski tir prvi laboratorij tipa »Kosmos«.
PROFESORJI IN CIA — KAIRO. Generalna unija egipčanskih profesorjev namerava prekiniti vse odnose s sindikatom ameriških profesorjev, ki je bil povezan s CIA.
TURISTI — SOFIJA. Pričakujejo, da bo Bolgarijo letos obiskalo okrog 60.000 francoskih turistov, kar je dvakrat več kot lansko leto.
GVERILCI V VENEZUELI — CARACAS. Tu so uradno sporočili, da so v bojih z vladnimi enotami v gorah v centralni Venezueli ubili tri gverilce, pet pa ranili in zajeli.
NEZAPOSLENOST — TEL AVIV. V tukajšnjih demonstracijah je bilo ranjeno dvajset ljudi, med njimi trije huje. 7.000 ljudi je protestiralo proti brezposelnosti.
ATOMSKO OROŽJE — RIM. švedski zunanji minister Nilson je izjavil, da sd njegova vlada prizadeva za »hitre in konkretne rezultate« ženevskih pogajanj o prepovedi širjenja atomskega orožja.
LIBANONSKI ŠTUDENTJE — BEJRUT. Policisti so s puškami razgnali študente, ki so se začeli zbirati pred poslopjem univerze, da bi demonstrirali zaradi uboja nekega svojega tovariša, ki je bil ubit v spopadu s policijo. Protestirali so proti visokim šolninam.
Pa še to:
NI VZROKA ZA ZASKRBLJENOST — Na seji obeh zborov občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje naj bi sprejeli tudi predlog o skrajšanem delovnem času v agrokombinatu Emona. Uvedli naj bi proste sobote. Zaskrbljeno je nekdo vprašal, kaj bo ob sobotah s prašiči. Drugi mu je brž odgovoril: »Se bodo pa v petek najedli za soboto.«
Vreme 15. marca 1967 ob 13. uri
SONČNO ^ DELNO OBUCKu ^DBUCNO *****
^NEVIHTE	= J-MEGLA
OEZ —MEJE VREMENSKIH
Temperatura
Ob	07	13
Ljubljana	—1	11
Planica	—	—
Brnik	—4	11
Maribor	0	11
Slov. Gradec	—3	8
Celje	—3	11
Novo mesto	—4	8
Koper	6	11
Kredarica	—11	—8
Reka	8	13
Pulj	6	14
Split	8	13
Dubrovnik	8	8
Zagreb '	—1	8
Beograd	2	10
Sarajevo	0	2
Titograd	8	10
Skopje	5	6
Celovec	—4	10
Gradec	1	11
Dunaj	5	8
Milano	—1	14
Geneva	8	15
Milnchen	2	9
ZUrich	2	9
Benetk*	3-	
Prognoza
VREMENSKA SLIKA:
čez srednjo Evropo se pomika proti jugovzhodu hladna fronta, ki bo naše kraje prešla ob severozahodnih vetrovih in povzročila samo prehodne pooblači tve. Z njo se ponovno krepi področje visokega zračnega pritiska.
VREMENSKA NAPOVED:
Sprva pretežno jasno, čez dan od severa pooblači tve. Najnižje nočne temperature od 0 do —4, v Primorju 5, najvišje dnevne od 10 do 15 stopinj Celzija.
NAPOVED ZA DRUGE KRAJE JUGOSLAVIJE:
V Makedoniji precej oblačno; drugod pretežno sončno.