PRIMORSKI DNEVNIK
PoSimna plačana v gotovini Abb postale I gruppo
- Cena 40 lir
Leto XXII. St. 217 (6504)
TRST, četrtek, 22. septembra 1966
MED RAZPRAVO V SENATU
Danes bo Moro ponovno govoril o položaju v Južni Tirolski
V Bocnu so v hotelski sohi odkrili 7 kg eksploziva ter pridržali 22-letne-ga avstrijskega državljana doma iz Trsta - Napoved ponovne nesramne oddaje o delu teroristov po nemški televiziji - Potrjena stavka v RAI
RIM, 21. — Poslanska zbornica je danes s 369 glasovi proti 14 odobrila spremembo zakonskega odloka zakona o pomoči Agrigentu v zvezi z usadom od 19. julija. Istočasne je z veliko večino odobrila ustanovitev inštituta za Latinsko Ameriko ter ratificirala sporazum, s katerim se ustanavlja azijska banka za razvoj.
V senatu se je nadaljevala razprava o atentatih in o položaju
v Južni Tirolski, ki se bo predvidoma zaključila jutri, ko bosta govorila predsednik vlade Moro in minister za notranje zadeve Taviani. Glasovali bodo tudi o resoluciji, ki jo bo predložila večina in v kateri je govora o potrditvi dosedanje vladne politike in ki tudi pooblašča vlado, da nadaljuje pogajanja.
V	današnjo razpravo je med drugimi posegel komunist Scoccimar-ro, ki je ugotovil, da je položaj v Južni Tirolski težaven, ker ni bila izvedena avtonomija bocenske pokrajine in za kar je odgovorna vlada in KD. Istočasno pa je senator tudi kritiziral Siidtiroles Volks-Partei zaradi separatistične politike, povezanostjo z nacuti onstran n?eje in protiitalijansko diskrimina-eijsko usmerjenostjo Senator je ugotovil, da se komunisti zavzemajo za nadaljevanje pogajanj, čeprav mora to vprašanje ostati prvenstveno notranjega značaja. Scoc-oimarro je tudi kritiziral nemške voditelje, ki so vedno samo z besedami obžalovali teroristične a-tentate, dejansko pa niso nikoli zanikali pangermanskih ciljev.
Kaže, da se je policiji prvikrat P° atentatih posrečilo odkriti prave napadalce. V nekem hotelu so namreč odkrili večjo količino eksploziva
Eksploziv so našli v sobi št. 5 hotela «Croce bianca«, v kateri je bil 22-letni mladenič, rojen v Trstu, avstrijski državljan, za katerega se ve samo priimek — Poddch. Ta vest je iz neuradnih krogov in Je uradno niso niti zanikali niti Potrdili. Hotel obiskujejo po ve-oini avstrijski in nemški turisti ter Je okoli 80 metrov od Trga Wal-ter v središču Bočna.
Po uradnih vesteh so odkrili eksploziv slučajno, ker so izvedli vrsto preiskav v hotelih, kjer so se zadrževale sumljive osebe.
Namestnik vladnega komisarja dežele je zvečer uradno potrdil najdbo eksploziva in pravi, da so eksploziv odkrili karabinjerji in Pripadniki javne varnosti med običajno preiskavo. V sobi so našli J2 zavojev eksploziva «donarit» v skupni teži 7 kg, od katerih šestnajst postavljenih v poseben pas, na koncu katerega sta bila dva zavoja eksploziva že opremljena z detonatorjem, sedem detonatorjev, dva že vključena električna detonatorja, štiri električne detonatorje, deset metrov vžigalne vrvice, uro J baterijo znamke «Kienzle», električno svetilko znamke «Varta per-trik» avstrijskega izdelka, 15 m eiektrične žice, platnen zavoj za eksploziv, samokres kal. 7,65 češkoslovaškega izdelka «Ceška zbro-Jovka A.S.V. Zrake« št. 111882, in nabojev za samokres kalibra 7,65 angieške znamke «Kynoch».
V	istem poročilu je tudi rečeno, da so pridržali štiri osebe in ni govora o aretacijah.
Oblasti so glede te policijske o-Peracije zelo zadržane, čujejo pa ke vesti, da bo imela važne posledice pri proučevanju terorističnih atentatov. Mladenič, za katerega neuradni krogi že odkrito pravijo, da je terorist, je bil med preiskavo v vrtiču pred hotelom v družbi z drugim mladeničem. Karabinjerji in agenti so ,iu po preiskavi prijeli in odpeljali na kvesturo, kamor so odpeljali tudi ODa lastnika hotela. Kasneje »o mladeniča, ki je bil v družbi s teroristom, izpustili, ker je dokazal, da J® bil z njim v družbi povsem slu. oajno. Mr.ogo se govori, da je mladega terorista spremljalo neko mlado dekle, ki pa je stanovalo v sosednem hotelu in ji je uspelo pravočasno zbežati. Policija je pridržala tudi neko natakarico. Mladi jerorist govori odlično italijansko m se je v hotelu prijavil kot trgovski potnik.
v sobi so našn pod omaro zem-•levid področja Bočen, ki ga je izdala družba Fredtag iz Innsbrucka. *? samokresa pa so bili izstreljeni trije naboji. Mnogo se govori, aa je terorist pripravljal atentate v sredini Bočna, ali v neposredni bužini mesta.
Dopisnik za zunanja vprašanja nemške televizije piše v dnevniku “Tiroler Tageszeitung«, ki izhaja v Innsbrucku, da bodo v kratkem oddajali v prvem programu nemške televizije intervju «z resničnim poveljnikom« organizacije BAS (od-r?r za osvoboditev Južne Tirolske), ki organizira atentate in ki bo go-voni prav o teh atentatih.
Dopisnik pravi, da je sodeloval Pri pripravi oddaje, katero so posneli na avstrijsko-nemški meji, toda na avstrijskem ozemlju. Na vprašanje, kako se počuti, ko ima Pfst na petelinu in meri na kara-dfdjerje, je ta »poveljnik« odgovo-ril: »Občutek imam, kot da bi bil da fronti!« Povedal je tudi, da no-SJ° med «akcijami» pripadniki 5*8 angleške uniforme in kratke škornje. Njegovo ime menda ni bi-f? do sedaj nikoli omenjeno, niti med procesom v Milanu niti med l^sJrijskimi procesi. V izjavi tudi JT.di, da se ponoči avstrijski orožniki umaknejo tudi do 200 metrov “d meje, ker »Italijani streljajo na meji na vse, kar se premika«. Pripadniki BAS da so se približali meji in na vzklike stoj italijanskih stražnikov odgovorili, naj ne stresajo, češ da so avstrijski orožniki, d odkritju južnotirolske tajne organizacije vodi sedaj samo BAS
vse aktiviste iz enega samega središča. Vendar pa ta «resnični poveljnik BAS« zanika, da bi izvedli napad v Šesto Pusteriji. Glede financiranja ((resnični poveljnik BAS« ni hotel ničesar povedati in je samo omenil, da prihaja denar od privatnikov - Južnih Tirolcev, ki prebivajo v ZDA. Ta «poveljnik« je menda okrog 30 let star, je južni Tirolec ki je zbežal od doma in živi v tujini.
Minister za delo Bosco je skušal posredovati v sporu med uslužbenci RAI in vodstvom ustanove, zaradi katerega so sindikalne organizacije napovedale za petek 24-urno stavko, med katero po vsej verjetnosti skoro ne bo televizijskih oddaj, pa tudi radijske oddaje bodo bistveno skrčene. Minister je predlagal sindikatom, naj se sestanejo šele v sredo, 28. septembra, v kar pa niso privolili in so že danes zahtevali pojasnila, da ugotovijo, če so sploh možnosti in pogoji za razpravo. Ugotovili so, da takih pogojev ni in so zato potrdili stavko.
Univerzitetni odbor študentov, asistentov in poverjenih profesorjev je napovedal za pričetek akademskega leta stavko in zagrozil tudi z ustavitvijo izpitov, če ne bodo rešena vprašanja mest za poučevanje. V poročilu ugotavljajo, da bi bilo treba na univerzah mnogo novih mest, sedaj pa so število celo skrčili
Tako CGIL kot CISL sta proučili dosedanji potek pogajanj za obnovitev delovne pogodbe kovinarjev zasebnih podjetij. Obe sindikalni organizaciji sta ugotovili, da se pogajanja slabo razvijajo, in da Con-findustria v bistvu vztraja na svojih prejšnjih stališčih, kljub formalnemu popuščanju glede sistema akordnega dela. Zato pričakujejo, da bo Confindustria med novimi' pogajanji, ki bodo 28. in 29. septembra, temeljito menjala stališče.
Leonid Brežnjev pride danes v Beograd
Novi devizni in zunanjetrgovinski predpisi - Izvršni svet odobril teze o reorganizaciji službe državne varnosti
Izvoljeno predsedstvo glavne skupščine OZIM
Predložena resolucija z zahtevo o umiku ameriških čet z Južne Koreje - U Tantova prizadevanja v zvezi z Vietnamom
NEW YORK„ 21. — Glavna skupščina Združenih narodov je soglasno izvolila predsednike sedmih najvažnejših odborov, ki so tudi člani predsedstva. Popoldne pa je izvolila 17 podpredsednikov, ki bodo skupno s predsednikom in s predsedniki posameznih odborov sestavljali predsedstvo. Izvoljeni so bili, poleg petih stalnih članov varnostnega sveta še Ruanda, Gabon, Senegal, Kongo, Irak, Ciper, Grčija, Avstrija, Madžarska, Bolivija, Kostarika, Trinidad in Tobago.
Ekvadorski delegat Leopoldo Be-nltes je bil izvoljen za predsednika političnega odbora, finski delegat Max Jakobson bo predsednik posebnega političnega odbora, jordanski delegat Moravid Tell je bil izvoljen za predsednika gospodarskega odbora, maroška delegatka Halima Varzazi bo predsednica socialnega odbora, Mohamed Ahre-din (ZAR) bo predsednik odbora za dekolonizaoijo, turški delegat Vahap Aseroglu bo predsednik u-pravnega odbora, češkoslovaški de-legat Vratislav Pechota pa predsednik pravnega odbora.
Danes je na seji skupščine govoril filipinski predsednik Marcos, 'ki je predlagal sklicanje »azijske mirovne konference« za konec vojne v Vietnamu in za gospodarsko obnovo azijskih držav.
Predsednik skupščine pazvak pa je pozval na »nove pobude« za mir v Vietnamu. Na svoji prvi tiskovni konferenci je Pazvak izjavil, da so zaradi vojne v Vietna-
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 21. — Na vabilo predsednika republike in glavnega tajnika ZKJ Tita bo jutri popoldne prispel na zaseben obisk v Jugoslavijo generalni tajnik CK KP Sovjetske zveze Leonid Brežnjev. Brežnjev se bo zadržal v Jugoslaviji do 25. t.m.
Zvezni izvršni svet je na današnji seji sprejel vrsto predpisov s področja novega deviznega in zunanjetrgovinskega režima, ki bodo od 1. januarja 1967, ko bodo stopili v veljavo, urejevali izvoz in uvoz blaga. Po teh predpisih bo od začetka prihodnjega leta svoboden uvoz okrog 48.2 odst. predvidenega uvoza, 55.8 odst. reprodukcijskega materiala, 23.2 odst blaga široke uporabe in 50 odst. opreme. Uvoz in izvoz bo zaradi usklajevanja blagovno denarnih in zunanjetrgovinskih odnosov urejan v skladu s sprejetimi predpisi. Sestavni del predpisov je tudi blagovni spisek, ki določa za vsako vrsto blaga obliko režima uvoza in izvoza.
Zvezni izvršni svet je na zadnji seji sprejel teze o reorganizaciji službe državne varnosti, o kateri bo v kratkem razpravljala zvezna skupščina. V tezah se poudarja načelo, da varnost socialistične družbe m izključno skrb varnostne službe, temveč skrb celotne družbe, to je naloga vseh državljanov, samoupravnih organov in aružbeno-politične skupnosti. Varnostna služba je — je poudaril predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič na današnji tiskovni konferenci — samo posebna oblika zaščite družbe in države. ki pa nima monopolističnega položaja v odnosu na sodišča, javna tožilstva, organe notranje u-prave in druge organe. V novi organizaciji bo služba imela manjšo izvršno oblast kot do sedaj. Posli preiskave, ki so bili doslej v njeni pristojnosti, bodo v celoti preneseni na sodišča. Služba bi v bodoče lahko zbirala podatke samo o državljanu, v katerega se upravičeno sumi, da sovražno deluje, oziroma aa je povezan z delovanjem sovražnika. Metode službe morajo biti v skladu z ustavo in zakoni in z načeli socialističnega humanizma. Varnostna služba se v svojem delu v odkrivanju sovražnega delovanja oslanja na podporo državljanov. To pa izključno na osnovi prostovoljnosti, patriotizma in socialistične zavesti. Po novih predpisih bodo za delo varnostne službe poleg zveze odgovorne tudi republike, ki bodo pooblaščene, da s svojimi predpisi urejajo odgovornost varnostne službe do občinskih skupščin, ko na njihovem področju stalno oziromu začasno delujejo organi te službe. Varnostne služoe v republikah bodo dolžne obveščati varnostno službo zveznega tajništva o dogodkih in pojavih, ki so važni za var-
nost države. Zvezna in republiška varnostna služba bosta organizira, ni in delovali po enotnem načinu in metodah. Delo varnostne službe bo pod nadzorstvom posebnih teles, v katerih bodo zastopniki vseh družbeno političnih organizacij.
Rodezija
SALISBURY, 21. — Rasist Jan Smith se je danes znova pogovarjal z angleškim ministrom Bowde-nom. Pogovarjala sta se dve uri v nekem kraju blizu Salisburyja. Davi se je Bowden sestal tudi z rodezijskimi osebnostmi, ki pripadajo številnim sektorjem javnega mnenja.
Smith se je davi pogovarjal eno uro tudi z bivšim tajnikom za Com-monwealth, konservativcem Mau-dlingom. Po sestanku je Maudling izjavil, da je vedno prepričan v možnost rešitve spora.
mu potrebni novi stiki vseh strani in da je treba skrbno proučiti vsako novo pobudo za konec vojne. Izjavil je, da kot predsednik skupščine ne more sodelovati pr: teh pobudah, ker zadeva ni na dnevnem redu. Vendar pa je pripravljen podpreti napore v tem smislu.
Skupina osmih držav, med katerimi je tudi Sovjetska zveza, je predložila danes resolucijo, naj se: j vključi na dnevni red sedanjega, zasedanja vprašanje umika vseh-i ameriških in tujih čet z Južne Koreje. Resolucija poudarja, da je glavna ovira za združitev Koreje navzočnost tujih čet na tem ozemlju. Resolucijo so podpisale SZ, Bolgarija, ČSSR, Madžarska, Mongolija, Poljska, Romunija in Kuba.
Skupščina bo nadaljevala delo jutri ob 17.30 po italijanskem času.
Glavni tajnik OZN U Tant je danes nadaljeval napore, da bi se začela pogajanja o Vietnamu. A-meriška vlada ni še sprejela njegovega znanega načrta treh točk. Včeraj je voditelj demokratične večine pozval U Tanta, naj podrobneje obrazloži svoje predloge U Tant je danes odgovoril, zaradi česar se vztrajno govori o možnosti novih pobud med sedanjim zasedanjem skupščine.
Atomska energija
DUNAJ, 21, — Danes se je na Dunaju začela 10. splošna konferenca mednarodne agencije za a-tomsko energijo ob navzočnosti delegatov sto držav. Ob tej priložnosti je govoril avstrijski predsednik Jonas. Med drugim je izjavil: »Žalosten znak naših razburkanih časov je, da svetovna javnost skoraj vedno misli na strahotne vojaške namene, ko se govori o a-tomski energiji, in ne na ogromen napredek pri njenem uporabljanju v mirnodobske namene. Človeštvo je polno žalosti in zaskrbljenosti zaradi svoje usode. Cas je, da se človeštvo reši te žalosti. Naloga najboljših žensk in najboljših moških je vedno bolj sistematično in odločno zmanjšati izkoriščanje atomske energije v vojaške namene in jo uporabljati v miroljubne namene, da atomska sila ne bo pomenila konca človeštva, temveč dokončno osvoboditev pred gladom in boleznimi.«
Demonstracije v Braziliji
SAO PAULO. 21. — Včeraj je nad pet tisoč študentov kljub prepovedi demonstriralo s ((pohodom proti diktaturi« v središču mesta. Veliko število policajev je nastopilo proti demonstrantom. Kmalu zatem, ko so policaji demonstrante razgnali, so se ti znova zbrali na dveh zborovanjih. Aretirali so okoli tristo študentov, deset oseb je bilo laže ranjenih. Študentje so protestirali proti akciji policije, ki je nastopila proti študentom v Belo Horizonte in Riu de Janeiru. Prebilastvo je demonstrante ščitilo in je namenoma oviralo policijo.
SPOROČILO FRANCOSKE VLADE
Napovedan referendum o prihodnosti Džibutija
Referendum bo še pred 1. julijem prihodnjega leta Guverner je že zagrozil z odpovedjo francoske pomoči
PARIZ, 21. — Francoski minister za informacije Bourges je po današnji seji vlade, ki ji je predsedoval de Gaulle, izjavil, da bodo še pred 1. julijem 1967 razpisali v Francoski Somaliji referendum, na katerem naj se prebivalstvo izreče o svoji prihodnosti. Bourges je dodal, da bo vlada v kratkem predložila narodni skupščini načrt zakona o referendumu.
Vlada je to sklenila po poročilu,
Podmorske eksplozije pri Kurilskih otokih
MOSKVA, 21. — Glasilo sovjetske vojske »Krasnaja zvezda« protestira danes proti ameriškemu načrtu o vrsti podmorskih eksplozij ob Kurilskih otokih in ob polotoku Kamčatki. Ameriška vlada je namreč pripravila načrt, ki določa, da bodo ob tej obali razmestili v .razdalji štirih ali petih milj vrsto seizmografov in da bodo nato povzročili vrsto podmorskih eksplozij, da bi uravnali te seizmografe.
List piše, da je ta načrt zarota Pentagona, da bi oškodovali sovjetsko gospodarstvo, in predstavlja tudi nevarnost morebitne kršitve sovjetskih teritorialnih voda. L>st pripominja, da se ti poskusi več tisoč milj daleč od ameriške obale in tako blizu sovjetskega ozemlja ne morejo opravičiti s trditvijo, da gre za znanstvene poskuse. Očitno je, da ima tu prste vmes Pentagon z namenom, da škodi sovjetskemu gospodarstvu in raziskavam na tem področju. Dalje pravi list, da so taki poskusi v nasprotju z načeli zaščite favne v oceanu in kršijo mednarodno pra. vo. Zatem opozarja, da na podlagi ženevske konvencije iz leta 1958 se raziskave morskega dna v sovjetskih teritorialnih vodah ne morejo delati brez privolitve sovjetske vlade.
STOCKHOLM, 21. — Nekateri švedski časopisi pišejo, da Kitajski gradi v Albaniji oporišča za izstreljevanje izstrelkov z atomsko konico, ki bi lahko dosegli vsak kraj v Evropi. Časnikar, ki je baje obiskal področje, kjer se gradi oporišče, pravi, da gre za kraj južno od Drača na jadranski obali ter da delo vodijo kitajski tehniki.
smelo biti nobene nejasnosti o pomenu, naravi in važnosti izbire«, ter je dodal:	((Ostati v francoski
skupnosti pomeni za vse gospodarski razvoj, socialni napredek, človeško napredovanje v varnosti. Zapustiti francosko skupnost pomeni avanturo, ker Francija nima nobenega razloga dajati kakršno koli tehnično, vojaško ali finančno pomoč prebivalstvu, ki ni še pokazalo svoje sposobnosti ustanoviti in organizirati državo, ki bi bila sposobna spoštovati pogodbo o sodelovanju.«
Guverner je omenil «spore», ki ogrožajo obstoj ozemlja, in je pozval vse prebivalstvo, naj se zaveda izbire, ki jo bo moralo napraviti, in je pripomnil, da se bo ta Izbira izvedla »ob spoštovanju javnega reda«.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiminiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiriiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiiimM
MEDTEM KO JOHNSON GOVORI 0 PRIPRAVLJENOSTI Nfl POGAJANJA
Ameriška vojska stopnjuje grozodejstva proti prebivalstvu v Južnem Vietnamu
Bombardiranje kamboškega ozemlja - Nevarnost, da Tajska postane nov Vietnam
ki ga je bil podal državni minister za prekomorske departmaje Pierre Billotte.
V Džibutiju je še vedno napeto in še vedno v veljavi policijska ura. Prebivalstvo je podvrženo neprestanim preiskavam. Dosedanje preiskave, ki trajajo že en teden, niso dale posebnih rezultatov, oblasti pa proučujejo nekatere dokumente ki so jih našli včeraj in ki jih označujejo za »zanimive«.
Sklep francoske vlade o referendumu je sporočil po radiu prebivalstvu v Džibutiju guverner Louis Saget. Izjavil je, da bodo morali prebivalci tega ozemlja z referendumom izbirati med nadaljnjim bivanjem v ((francoski skupnosti« in ločitvijo. Poudaril je, da »ne bo
HANOJ, 21. — Tiskovna agencija južnovietnamske osvobodil ne fronte je sporočila, da so ameriški vojaki pretekli teden z ročnimi bombami ubili vse starce, ženske in otroke, ki so se bili skrili v treh južnovietnamskih vaseh, da bi se rešili pred bombardiranjem iz zraka. Ameriški vojaki, ki so jih pripeljali z letali v ta kraj, so ubili vse osebe, ki so bile v treh vaseh, in so nato zažgali hiše.
Severnovletnamska tiskovna
gencija pa poroča, da je Zahodna Nemčija poslala najmanj 2500 plačancev, da pomagajo Američanom v Vietnamu. Ameriška letala nadaljujejo vsak dan bombardiranje Severnega Vietnama. Včeraj so se ameriška letala spopadla s sever-novietnamskimi letali v bližini Hanoja. V Južnem Vietnamu pa so bombardirali področja ob 17. vzporedniku.
Kamboško ministrstvo za Informacije Je javilo, da sta dva ameriška helikopterja obstreljevala policijsko postajo na kamboškem o-zemlju blizu meje z Južnim Vietnamom. En agent Je bil ubit, več drugih pa ranjenih. Mednarodna nadzorstvena komisija je uvedla preiskavo.
Iz Sajgona poročajo, da so enote osvobodilne vojske preteklo noč bombardirale z možnarji ameriško oporišče ču Lai severovzhodno od Sajgona. V oporišče je padlo okoli trideset izstrelkov. Ameriško poveljstvo trdi, da so izgube med mornariško pehoto «zmerne». škoda pa je velika In več letal je bilo močno poškodovanih.
Severnovletnamska tiskovna a-gencija javlja, da so danes sestrelili nad Severnim Vietnamom štiri ameriška letala. Hkrati je sever-novietnamsko zunanje ministrstvo objavilo izjavo, s katero protestira, ker so ameriške in Južnovietnamske ladje zaplule v severno-vletnamske teritorialne vode. Pri tem so Američani In južni Vietnamci zaplenili 150 severnoviet-namskih čolnov ter odpeljali 150 severnih Vietnamcev.
V Washtngtonu so danes javili, da bodo revidirali določbe za vpoklic pod orožje, da lahko vpokličejo dvajset tisoč vojakov, ki bi drugače bili nesposobni za vojsko. Prihodnje leto bodo določbe znova revidirali, da omogočijo vpoklic drugih dvajset tisoč vojakov, ki bi drugače bili nesposobni. Ame-
;tr. :	s ' $ ■?	%
Demonstracije proti monarhiji v Haagu. Slika kaže dva demonstranta, ki so ju policaji aretirali ker sta metala solzilne bombe med kraljičnim sprevodom
riški tajnik za obrambo McNama-ra je že prejšnji mesec napovedal program, ki dgloča posebno ve*-banje za nekatere moške, ki jih je prej naborni urad ovrgel zaradi nezadostnih umskih sposobnosti ali zaradi fizičnih hib.
Predsednik senatnega zunanjepolitičnega odbora Fulbrlght je kritiziral azijsko politiko vlade In Je Izrazil bojazen, da bo ustvarjanje ameriških vojaških oporišč v Tajski lahko privedlo do podobnega stanja, kakršno je v Vietnamu. Izjavil je, da bo zahteval od odbora za odnose s tujino, naj skliče vrsto javnih sej o tem vprašanju.
Kar se tiče pobud za začetek pogajanj glede Vietnama je malezijski ministrski predsednik Razak sporočil, da bodo Malezija, Tajska in Filipini znova pozvali azijske voditelje, naj skušajo prepričati Severni In Južni Vietnam, ki sta dve glavni sprti stranki, naj rešita svoje spore pri konferenčni mizi in ne v džungli. Razak je izjavil, da bo Malezija skušala prepričati Indonezijo, naj se pridruži omenjenim trem državam v pozivu na mir. V ta namen bodo voditelji omenjenih treh držav Izkoristili navzočnost Indonezijskega zunanjega ministra Malika v New Yorku. Razak je Izjavil, da Indonezija lahko ima važno vlogo, ker Ima diplomatske odnose s Hanojem.
Znano je, da so Filipini in Taj-
ska nedavno predlagali konferenco azijskih držav v zvezi z Vietnamom. Glavni tajnik OZN je Izjavil, da je ta pobi«,'a sicer hvalevredna, toda ni realistična. Severnovletnamska vlada pa Je poudarila, da Tajska in Filipini sodelujejo z Američani pri napadu v Vietnamu, zaradi česar niso poklicani, da bi sprejemali kakršne koli pobude za mirovna pogajanja.
Am. '7'išk’ predstavnik Johnson je na današnji tiskovni konferenci znova govoril o Vietnamu ln ponovil že znano neprepričljivo trditev, da je pripravljen pogajati se za mir v Vietnamu. Zatem je Izrazil zadovoljstvo, ker sl papež Pavel VI. prizadeva za mir, ln prav tako je izrekel zadovoljstvo nad prizadevanji glavnega tajnika OZN U Tanta. Pripomnil je, da bi z ve-U Tanta. Pripomnil je, da bi «z veseljem sprejel« vsak predlog, ki bi vzbudil zanimanje severnih Vietnamcev. Ponovil pa je, da ne »vidi nobenega znaka, da bi bili severni Vietnamci pripravljeni začeti pogajanja«.
V odgovorih na vprašanja časnikarjev je Johnson izjavil, da ni nikoli dvomil, da bi tudi Sovjetska zveza rada videla začetek pogajanj o Vietnamu namesto sedanje vojne. Glede trajanja vojne pa je dejal, da »morajo napadalci odločati« in «ne ZDA«.
Govoril je zatem o «stalnlh uspehih ameriških ln južnovietnamskih sil v Vietnamu«. Izjavil je dalje, da so že pripravili nove vojaške načrte, da pa je težko predvidevati, kdaj jih bodo izvedli. Nato je Izjavil, da vlada razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi za vojno v Vietnamu do junija prihodnjega leta.
Umrl je Paul Reynaud
PARIZ, 21. — Davi je umrl v Parizu v starosti 88 let znani fran. coski politik Paul Rejrnaud. Bil je predsednik vlade v trenutku, ko je nemška vojska leta 1940 zasedla Francijo. Umrl je v ameriški bolnišnici v Neuillyju blizu Pariza. Prepeljali so ga v bolnišnico in ga operirali na slepiču. Toda dobil je pljučnico in davi je umrl.
Ko je nacistična vojska leta 1940 zasedla Francijo, je bil Reynaud predsednik vlade in na njegove rame je padla velika odgovornost. Nekaj dni, preden je prepustil oblast maršalu Petainu, je imenoval za pomočnika ministra za vojno generala de Gaulla. Paul Reynaud je naslovil zadnji dramatičen poziv Francije predsedniku Roosevel. tu ter je zahteval orožje in letala, da bi francoske četa skušale zaustaviti nacističnega zavojevalca.
Paul Reynaud se je rodil 15. oktobra 1878 v Barcelonette. Študiral je pravo. Leta 1919 je bil izvoljen za poslanca. Ponovno je bil izvoljen vse do leta 1940. Prvikrat je postal finančni minister leta 1930. Naslednjega leta je bil minister za kolonije, leto zatem podpredsednik vlade in pravosodni minister, leta 1938 zopet pravosodni minister, do leta 1940 pa finančni minister. Spomladi 1940 pa je postal predsednik vlade ter je bil tudi zunanji in obrambni minister.
Kot neizprosnega sovražnika nacistov in kot nasprotnika vdaje Francije ga je višijiska vlada internirala od leta 1940 do 1942 Pozneje so ga aretirali Nemoi in ga odpeljali v koncentracijsko taborišče v Orianemburg, kjer je ostal do leta 1945, ko so ga osvobodile zavezniške čete.
Ko_ se je vrnil v Pariz, je postal član druge ustavodajne skupščine leta 194i6 in je znova prevzel mesto poslanca v narodni skupščini. Leta 1948 je postal finančni minister. Od 1949 do 1957 je bil delegat v evropskem svetu in imel je še številne druge funkcije. Vedno je bil znova izvoljen v narodno skupščino.
Hkrati s svojo politično dejavnostjo je bil Reynaud zelo delaven kot pisatelj in zgodovinar. Na. pisal je več knjig ter veliko število člankov in tehničnih del.
iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumii
Debata o krizi generalov v zahodnonemški zbornici
Strauss je oviral socialdemokratom vstop v vojsko - Zaupnica von Hasselu
BONN, 21. — Poslanska zbornica je zavrnila resolucijo socialnih demokratov, ki izreka nezaupnico ministru za obrambo von Hasslu. Pred glasovanjem je bila debata, med katero sta govorila tudi kancler Erhard in von Hassel.
Erhard je izjavil, da so po njegovem mnenju težave v zvezi z Bundeswehrom v veliki meri nastale zaradi razvoja v zadnjih letih. Zaradi tega je prišel trenutek, ko je treba napraviti obračun ter odstraniti pomanjkljivosti, kd so se pojavile.
Erhard je trdil, da so smotri obrambne politike Zahodne Nemčije naslednji: zagotoviti stari celini «pravi mir«, ki naj omogoči odpravo razdelitve Evrope in nemškega ljudstva; preprečiti nov oborožen spopad v Evropi. Biti sposobni ogovoriti na morebitni napad bodisi na nemško ozemlje, kakor na vse zahodno zavezništvo. Odvračevalna sila mora namreč o-statd »verjetna«.
Minister za obrambo von Hassel je izjavil, da nedavne spremembe v vrhovih Bundesvvehra ne pomenijo spremembe zahodnonemške »politike varnosti«. Dodal je, da kriza v Bundeswehru ni prizadela «lojalnosti zvezne republike do njenih zaveznikov v NATO« in tudi ne njene volje, da «jamči mir in varnost z vsemi sredstvi s katerimi razpolaga«. Govornik je izjavil, da ne dvomi v sovjetsko željo po miru, dodal pa je, da se oboroževanje v državah sovjetskega bloka veča. Dalje je Izjavil, da obrambno politiko Zahodne Nemčije določajo, poleg njene pripadosti k NATO tudi razdelitev Nemčije ter
«njen poseben položaj, ki je zemljepisno neugoden in strateško važen«. Pripomnil je, da zahodnonemške sile »lahko izpolnijo svojo nalogo, samo če so integrirane tudi v času miru«.
Zatem je minister priznal, da je nedavna kriza v vojski ustvarila med vojaki nekakšno neugodje, ter je navedel nekaj predlogov za reorganizacijo njegovega ministrstva.
Socialdemokratski zastopnik Helmut Schmidt je kritiziral organizacijo ministrstva za obrambo. Ob. tožil je državnega tajnika Gumbe-la, da je združil v svojih rokah oblast, ki pripada ministru za obrambo ali drugemu članu vlade v primeru odsotnosti ministra za obrambo. Poudaril je, da je Gumbel ravnal protiustavno. Poudaril je spor med »upravitelji« in vojaki in je zahteval, naj bo Budeswehr podvržen političnemu nadzorstvu vlade ln parlamenta. Ponovil je na. to že znane obtožbe proti von Hasslu in zahteval njegov odstop.
Bivši minister za obrambo, voditelj bavarskih krščanskih demokratov Josef Strauss je izjavil, da se je debata začela prezgodaj in da bi bilo bolje, če bi počakali izid dela parlamentarne komisije za obrambo, ki proučuje vsa vprašanja, zaradi katerih je nastala «kriza generalov«.
Priznal Je nato, da tedaj, ko je začel ustanavljati zahodnonemško vojsko, ni naklonjeno gledal na tiste visoke častnike, ki so bili naklonjeni socializmu, ker da je socialdemokratska stranska nasproto. vala ustanovitvi vojske. Omenil je nato možnost, da bodo nv»d leti 1970 in 1972 Izvedli reformo v obrambnem sistemu.
Pritisk na Sukarna
DŽAKARTA, 21. — Indonezijski parlament je odobril resolucijo, s katero zahteva od predsednika Sukarna, naj predloži ljudskemu posvetovalnemu kongresu podrobno poročilo o nastanku in poteku lanskega neuspelega državnega udara. Resolucija poziva predsednika, naj obsodi indonezijsko komunistično stranko, naj preneha imenovati se marksista ter naj opusti svojo teorijo «Nasakom» (sodelovanje med nacionalističnimi, verskimi in komunističnimi silami). Parlament je pozval vlado, naj odloži na nedolo-čen čas konferenco novih porajajočih se sil, ki jo je mislil sklicati Sukamo.
Se prej je parlament obsodil Su-karnove govore in je pozval predsednika, naj se posvetuje s predsedstvom, preden podaja javne politične izjave.
Poveljnik posadke v Džakarti general Amir Mašmud je izjavil, da je vojska odločena ravnati s Su-karnom »korektno in konstruktiv. no«. Dalje je sporočil, da se bo razprava proti bivšemu zunanjemu ministru Subandriu začela o-polnoči 30. septembra pred posebnim vojaškim sodiščem.
Glavna skupščina Združenih narodov nadaljuje delo. Včeraj je Izvolila podpredsednike in predsednike najvarnejših odborov, ld bodo sestavljali predsedstvo. Pravo delo se bo začelo, ko se bo začela splošna debata in zatem obravnavanje posameznih problemov v skupščinskih odborih.
Vzporedno z zasedanjem skupščine pa so mnogo važnejša neuradna posvetovanja med zunanjimi ministri ln voditelji posameznih delegacij. Najvažnejše vprašanje Je Vietnam, čeprav ni na dnevnem redu. U Tant sl še dalje prizadeva, da bi našel izhod In pripravil ZDA na popustljivost. Ameriški predsednik Johnson je na svo. ji tiskovni konferenci ponovil že znane fraze o »pripravljenosti na pogajanja«, čeprav je v isti sapi sporočil, da so že pripravljeni novi vojaški načrti za nadaljevanje vojne.
Po nedavnih neredih v Džibutiju je francoska vlada sporočila, da bo še pred 1. julijem prihodnjega leta razpisala med tamkajšnjim prebivalstvom referendum o prihodnosti tega ozemlja. Guverner v Džibutiju pa je v svojem govoru takoj zagrozil, da bo Francija odrekla temu ozemlju vsako pomoč, če se bo prebivalstvo izreklo za ločitev od Franclje.
V	bonskem parlamentu se Je včeraj končala razprava o tako imenovani krizi generalov z Izglasovanjem zaupnice ministru za obrambo von Ilasslu.
V	Parizu je včeraj umrl v starosti 88 let znani francoski politik Paul Reynaud, ki je bil predsed-
| nlk vlade, ko je nemška vojska I vdrla v Francijo.
Odprto pismo g. županu dr. Mariu Franzilu
Spoštovani gospod župan,
iskreno mi je žal, da je Vaše ime prišlo pod tisto grozno spakedranščino, ki jo je v nedeljo tudi naš list posnel. Zal mi je, ker vem, da pravzaprav Vi niste za to krivi, in ker sem prepričan, da se niti zdaleč niste zavedali nevšečnih posledic. Toda kakor mi je za Vas žal, tako sem tudi brezmejno ogorčen:
vprašujem se, kdo je tisti brezvesten nesramnež, ki se upa postaviti Vas v ta neprijeten položaj s tem, da se izdaja za sposobnega slovenskega jezika; kdo so nadalje tisti, ki so tega človeka kot poznavalca slovenskega jezika sprejeli in potrdili. Prepričan sem, gospod župan, da boste — in verjetno ste že — poklicali na strogo zaslišanje vse tiste, ki so Vas celo osmešili, ko so Vam podtaknili v podpis tisti zmazek.
Toda mojega ogorčenja s tem še ni konec.
Sami veste, gospod župan, kako si Slovenci v Italiji prizadevamo za uveljavljenje svojega jezika. Zato nam je všeč, če se kjerkoli pojavi kaka slovenska beseda, pa čeprav smo še daleč od tega, kar bi bilo prav. Tudi tisti plakat, ki vabi naše mladeniče na vojaški pregled, bi nam bil lahko všeč, tako pa je postal vzrok jeze in ogorčenja.
Nisem od včeraj (imam že precej let) in marsikaj sem že prebral tako o našem jeziku kot o drugih, ki jih vse spoštujem. Vendar se mi je skoraj milo storilo, ko sem te dni bral besede pokojnega tržaškega rojaka prof. dr. Mirka Rupla: «Zares, jezik je predragocena dediščina, zakaj v njem živi vsa preteklost našega naroda, ves njegov razvoj; v njem je več kot tisočletno izkustvo, veliko bridkosti, nekaj tudi veselja. Beseda ni prazen zvok, beseda je izraz in odmev človekove notranjosti njegovih misli in čustev.» Sedaj pa se najde nekdo, ki brez najmanjšega čuta odgovornosti ravna z našim jezikom na način, kot je iz tistega nesrečnega plakata razvidno.
Res bi bili nevredni našega lepega jezika, če bi ob vsem tem molčali. Dandanes bi se v Trstu kaj takega ne smelo dogoditi! Zelo preprosto je najti človeka, ki bi znal oskrbeti pravilen prevod razglasa, ki ste ga Vi v originalu podpisali (in se zanesli, da bo v redu preveden v slovenščino).
Mislim, da so enih misli z menoj premnogi Slovenci, če Vam s tem svojim pismom izražam svoje ogorčenje. In gotovo se mi tudi pridružujejo, če se mi iz tega ogorčenja dviga protest, ki ga boste, spoštovani gospod župan, razumeli, če svoj jezik ljubite, kakor jaz ljubim svojega.
Z odličnim spoštovanjem
RADO RAUBER
KRALJEVIČA
Kogar zanese naprej od Reke In pride do Kraljeviče, naj si vzame toliko časa, da si ogleda kamping Ostro. Prevzet bo obstal ob novih bungalovih in mogoče se bo že zanje navdušil ter si katerega zagotovil za prihodnjo sezono. Prav tako ga bo navdušila že sama urejenost kampinga. (Zgoraj šotori, spodaj pa kopališče v kampingu)
DELOVANJE ENIT
S propagando pokazati kar je še nepoznano
Sedaj dela ENIT na petih kontinentih s 35 predstavništvi; je pa še vedno majhen organizem
BENETKE, 21. — Ali bo obisk gradov v Italiji — kot je na pr. danes to v navadi v Franciji in na Škotskem — v večjem številu pritegnil tuje turiste? To dejanje »psihološke naveze*, ki ga bo v kratkem pričel ENIT (Državna u-stanova za italijanski turizem), je eden izmed »načrtov«, ki jih namerava ENIT izvesti v okviru svoje dejavnosti in ki bo izpo-polnil normalno propagando ustanove. To je napovedal prof. Augusto Premoli, generalni ravnatelj ENIT na nekem predavanju v «Rotary Clubu« v Benetkah.
»Treba je povedati — je med drugim dejal prof. Premoli — da je ENIT še majhen organizem: dela na petih kontinentih s komaj 370 osebami in s proračunom, katerega dejanski dohodki znašajo le dve milijardi in 482 milijonov lir. To je namreč številka za leto 1965.*
»Kot je znano, dela ENIT prek 35 predstavništev v inozemstvu s publikacijami (brošurami, prospekti, revijami, plakati), z dokumentarnimi filmi, fotografskimi arhivi, informacijskimi pisarnam ter s podpiranjem tuurističnih pobud, ki imajo svetovni odmev. V preteklem letu so za delovanje uradov v inozemstvu potrošili več kot milijardo lir, nadaljg skoraj 300 milijonov za izdajateljsko dejavnost, 170 milijonov za oglase v tujem ti-
miililtiiHuniiMiiMiiiiiitiiiiirmiiliiiililiiiiiiiiiiiHmilliilitfliiiiitiiiliiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiNilMilHlllliillllllilMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiniitililllliuiiiiiiiiiiiillliliiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiniiiintu
OB OBISKU MINISTRA ZA TURIZEM V TRSTU
Jugoslovanski turisti kupujejo mesečno v Trstu in Gorici za T20 milijonov lir
Tu pa ni všteto vse drobno blago, ki ga tržaški in goriški trgovci prodajo jugoslovanskim kupcem in prav tako ni številke za vrednost vseh uslug, ki jih Jugoslovani plačajo na našem področju
V petkovi številki smo navedli nekaj podatkov o tem, koliko po-trošnega in trajnega blaga kupujejo jugoslovanski turisti na našem področju. Ugotovili smo, da so v razdobju od januarja lanskega leta do vključno avgusta letos nakupili samo na Tržaškem okoli 18.000 pralnih strojev, 3.066' hladilnikov, 1.700 poljskih strojev, večje število pletilnih in šivalnih strojev, magnetofonov, otroških vozičkov in še celo vrsto artiklov trajne porabe.
Danes bi radi dodali k temu nekaj podatkov o jugoslovanskih o-sebnih nakupih na Goriškem, in sicer prav tako za razdobje od 1. januarja lanskega leta do vključno letošnjega avgusta. Lani so Jugoslovani kupili v goriških trgovinah in nato odnesli čez mejo v osebnem uvozu 2.163 (v prvih osmih mesecih letos 1.523) pralnih strojev, 145 (letos 162) hladilnikov, 151 (letos 581) poljedelskih strojev, 186 (letos 100) peči na- razna goriva, za približno milijon (letos 900.000) novih dinarjev raznega gradbenega materiala, 18 (letos 23) traktorjev, 80 (letos 7) tovornjakov, 11 (letos 4) potniške avtomobile itd.
Navedeni podatki za goriško področje pa so še vedno prav tako pomanjkljivi kakor podatki, ki smo Jih v petkovi številki navedli za tržaško področje. Tako prvi kakor tudi ti zadnji podatki namreč ne obsegajo niti vsega blaga, ki so ga Jugoslovani kupili v tem razdobju na našem področju, niti vrednosti uslug, ki so jih jugoslovanski gostje potrošili med svojim bivanjem pri nas (pomislimo samo na razna popravila pri avtomobilih, na nakup nadomestnih delov in pritiklin
tavljanje razsežnosti denarnega dotoka v okviru pravkar navedenih postavk je skoraj nemogoče; poleg tega, da se obsežno poslovno področje odvija izven vsake možne statistične kontrole, je za nekatere speoifičnp postavke zelo te^ko priti tudi do najbolj enostavnih pokazateljev. Kljub temu pa se Splača pogledati, vsaj v grobih potezah, kolikšno vrednost ima blago, ki smo ga navedli v petkovi in današnji številki našega dnevnika, in ki predstavlja vsaj tisti minimum, za katerega je zanesljivo znano, da gre za osebni izvoz na področje sosednje republike, torej za protiutež nakupom italijanskih državljanov na jugoslovanskem področju.
Skupno na Tržaškem in Goriškem so Jugoslovani v razdobju zadnjih 20 mesecev (od januarja lani do avgusta letos) kupili in izvozili 21.637 pralnih strojev, 2.343 hladilni, kov, 2.415 poljskih strojev, 459 peči, 564 koles, 101 traktor, 392 radijskih sprejemnikov, 87 tovornjakov, 15 osebnih avtomobilov, 45 pletenih strojev, 123 šivalnih strojev, 293 magnetofonov, 70 harmonik, 50.000 ton betonskega železa, 22 ton keramičnih ploščic, 35.000 nylon plaščev, 50.000 ženskih kostimov, 115 otroških vozičkov in večjo količino raznega gradbenega materiala itd. Na podlagi podatkov, ki so nam jih posredovali v raznih trgovinah, kjer prodajajo posamezne vrste navedenih izdelkov, smo prišli do zaključka, da znaša skupna vrednost navedenega blaga čez dve milijardi lir. Pri tem naj omenimo, da smo se pri vseh postavah držali ne le povprečne in najbolj verjetnostne cene za posamezne predmete, in pri
najrazličnejša vozila itd.). Ugo-ftem upoštevali tudi običajne in iz-
redne popuste, ki so jih kupci deležni ob raznih razprodajah (na primer v trgovini Universaltecnica in drugje), ampak smo povsod, kjer smo bili le v dvomu, vzeli rajši nižjo kakor pa višjo nakazano ceno.
' Kl}iitr't&hra’ ne obsega navedena skupna 'v^klnbst blaga postavk nakupljenega betonskega železa, keramičnih ploščic in poljskih strojev, za katere bi, bilo tvegano postavljati povprečno ceno, ki bi bila res zanesljiva. Pri tovornjakih smo vzeli kot povprečno ceno 2 milijona lir, kar je zelo nizka vsota za nov tovornjak (7-tonski Alfa Romeo brez kasona stane nad 5 milijonov lir), a na žalost nikakor nismo mogli ugotoviti, koliko izvoženih tovornjakov je bilo novih in koliko rabljenih,. Za pletilne stroje smo vzeli povrečno ceno 145 tisoč lir, ker so nam povedali, da so v zadnjih mesecih prodali največ takih modelov; isto velja za šivalne stroje, za katere smo vzeli v poštev povprečno ceno 130.000 lir. Pri pralnih strojih se nam je zdela najbolj verjetna povprečna cena 75.000 lir, medtem ko pravijo prodajalci, da gre pri jugoslovanskih kupcih najbolj v promet hladilnik s povprečno ceno 50.000 lir. Zaradi pomanjkanja podrobnejše razčlenitve podatkov o kakovostih izvoženih traktorjev se pri tej postavki ni dalo niti približno ugotoviti, kolikšno vrednost Je predstavljal ta artikel v okviru glavne postavke. Upoštevajoč vse navedene vrzeli in pomanjkljivosti lahko brez skrbi trdimo, da znaša vrednost blaga, ki so ga Jugoslovani kupili na našem področju v zadnjih 20 mesecih, okoli 2,4 milijarde lir. To pa pomeni dodaten promet 120 milijonov lir na mesec za neevetočo tržaško in goriško tTgovino. To je ena izmed redkih pozitivnih točk, ki naj jo imajo pred očmi komentatorji gospodarskega razvoja na našem področju in predstavniki turističnih organizacij. Toliko bolj, ker se ta turistično - blagovni promet pri nekaterih izmed najbolj važnih postavk iz meseca v mesec veča: tako pri gradbenem materialu, pri traktorjih, pri kmetijskih strojih itd. Ce torej prinaša najbolj odprta meja v Evropi nedvomne koristi obmejnim državljanom na jugoslovanski strani, kjer nabavljajo italijanski državljani določene vrste blaga — predvsem živila in bencin — prinaša meja ravno tako neizpodbitno velike koristi tudi državljanom na tej strani meje. Sicer se o tem lahko prepričamo, če le vzamemo v roke katero koli sobotno izdajo ljubljanskega «Dela» in prelistamo njegove oglasne strani.
Potem se bodo želje gotovo izpolnile...
RIM, 21. — Iz fontane Trevi bodo v soboto 24. septembra napolnili 25 bakrenih vrčev, ki jih bo dvajset mladih bolničark italijanskega Rdečega križa ter pet stevardes švedske letalske družbe odneslo na švedsko, kjer jih bodo izlili v 25 «fontan želja« v švedskih mestih.
Francoska igralka Jeanne Moreau, oblečena po modi prejšnjega stoletja, v nekem prizoru filma «Ljubezen v stoletjih*. Razne epizode tega filma režira sedem režiserjev
LOS ANGELES, 21. — Gospa Bonnie Glidden iz Los Angelesa, ki so ji julija meseca odvzeli obe ledvici ter ji potem presadili eno ledvico njenega brata, je včeraj rodila sinčka. Otrok je popolnoma normalen.
Nezaželen v Franciji koproducent filma «Bitka v Alžiru»
sku in 85 milijonov za izdelavo dokumentarnih filmov.*
Prepričali smo se o nujnosti — je nadaljeval Premoli — da se daje kar največji možni poudarek vsem bolj uglednim proizvodom italijanskega dela in ne samo naravnemu umetniškemu bogastvu, ki je že od nekdaj. Tako smo uvedli sistem, da nudimo v tujini svojo deželo na ogled v vseh njenih različnih in mnogoštevilnih asprk-tih, ki lahko pri vsakem zbude zanimanje ter pripomorejo, da se potencialni turist spremeni v resničnega klienta !n po možnosti tudi stalnega. Program ENIT se razvije v treh smereh: v kapilarni s konkretnimi dejanji, kot npr. po stavljanje fotografskega materiala v izložbe številnih trgovin v Inozemstvu; potem s konvencijami z letalskimi družbami ter s preiskavami trga in končno še v manj abstraktni smeri, ki skuša ugotoviti okuse dežel.«
Potem je Pontremoli še dostavU, da se ENIT trudi za večjo državno udeležbo. Danes je ENIT tudi na Daljnem vzhodu. Letos je bha namreč odprta delegacija v Tokiu. To se je lahko zdelo pustolovska pobuda, a ni — je zaključil generalni ravnatelj ENIT.
PARIZ, 21. — Alžirski koproducent filma «Bitka v Alžiru« Yacef Saadi je odslej «persona non gra-ta» v Franciji. Ko je namreč popoldne z letalom prispel iz Rima na letališče Orly, so ga naprosili, naj kar na letališču počaka do odhoda letala v Alžir, to je do 19. ure.
V Franciji so presodili, da je Saadi jeva prisotnost v Franciji nezaželena, ker bi lahko povzročila incidente in bi se tako motil javni red.
Kot znano je Saadi koproducent filma, ki ga je zrežiral Gillo Ponte-corvo ter na beneškem festivalu 1 prejel zanj »zlatega leva«.
Prebiva v dvorani . občinskega sveta
APPIGNANO DEL TRONTO (Asco. li Pičeno), 21. — Neki Sicilijanec, ki ga je sodišče v Palermu obsodilo na obvezno bivanje v Appignano ■ del Tronto, je nastanjen že več kot tri mesece v dvorani občinskega sveta, ki sedaj ne more imeti tam svojih sej. Nenavaden gost Giovan-ni Vella, ki je prišel v Appignano 11. junija ob 21.30, je bil začasno nastanjen v dvorani občinskega sveta, ker so bile vse druge sobe zasedene po občinskih uradih in ker v vasi ni ne hotelov ne penzionov ne drugih prenočišč. Tudi nobena družina ni hotela sprejeti pod streho Siciljanca, ki je kar ostal na občini in je pred kratkim obvestil občinske oblasti, da namerava poklicati za seboj še ženo in sedem otrok. Seveda si občinske oblasti prizadevajo, da bi dosegle premestitev Velle v kako drugo občino, ki ima večje možnosti nastanitve.
To je novi GT 1300 Junior, ki ga bo tovarna Alfa Romeo uradno predstavila konec tega meseca. Napovedujejo, da bo cena novega avtomobila takšna, da bo lahko na italijanskem in tujem tržišču konkurenčna
f >	!•/*
glufr&u blihu'thtut*
V Slatini Radencih IV. festival
i)
sodobne komorne glasbe (23.-25. IX.)
V dneh 23., 24. in 25. setpembra bo v Slatini Radencih že četrti festival sodobne komorne glasbe. Ta festival se je doslej že tudi mednarodno krepko uveljavil. Letos so na sporedu dela Igorja Stravinskega, Aloisa Habe, Bele Bartoka, Leoša Janačka. Ti avtorji bodo na sporedu prvi dan, petek 23. septembra ob 20. uri in izvajal jih bo Kvartet Novak iz Prage. Drugi dan bo dr. Jiri Maček govoril o češki in slovaški komorni glasbi po Leošu Janačku. Prof. Vilko Ukmar in prof. Branimir Sakač pa bosta razpravljala o temi Stilno estetska vprašanja sodobnega glasbenega ustvarjalca. Na večernem koncertu bodo na sporedu dela Josipa Slovenskega in Slavka Osterca, ki jih bodo izvajali pihalni kvintet Slovenske filharmonije in ansambel «Slavko Ostercu pod vodstvom Iva Petriča ter še sopranistka Božena Glavak, harfistka Pavla Ur-šič-Petrič, flavtist Fedja Rupel, violinist Kostandin Kirkov, čelist Ciril Škerjanec in pianist Marijan Lipovšek. V nedeljo sta na sporedu koncerta ob 11. uri in ob 16.30. Dopoldne so na sporedu Zvonimir Ciglič, Dejan Despič, Ivo Lhotka-Kalinski, Branimir Sakač, Lojze Lebič, Igor Štuhec in Dane Škerl, izvajalci pa so sopranistka Olga Jež, tenorist Mitja Gregorač, harfistka Pavla Uršič-Petrič, klarinetist Miha Gunzek, hornist Jože Falout, violist Srečko Zalokar, čelist Vlado Požar ter ansambel «Slavko Ostercu pod rmdstvom dirigneta Iva Petriča. Isti ansambel bo poleg flavtista Fedje Rupla, oboista Draga Goloba, harfistke Pavle Uršič-Petrič, čelista Cirila Škerjanca in pianista Acija Bertonclja izvajal dela, katerih avtorji so Bohuslav Martinu, Frank Martin, Boleslav Sza-belski, Heinz Holliger in Paul Hindemith. Od del na sporedu, jih bodo sedem prvič izvajali; med temi deli je tudi Osterčeva Sonata za violončelo in klavir.
Stoletnica rojstva
Herberta Georgea VVellsa
LONDQN, 21. —■ Danes je sto, let, odkar se je rodil Hčfbert George WeUs, eden izmed.,.Mii večjih pisateljev znanstvene fantastike. Wells je na univerzi končal študij biologije, toda kmalu je svoje znanje postavil v službo fantazije. Njegova najbolj znana romana sta morda «Vojna svetovu in «Nevidni človeku. Toda napisal je še mnoge druge, v katerih je napovedal poznejše iznajdbe in znanstvena odkritja, kot na primer razbitje atoma ter protitež-nosti. V letu 1901 je napisal delo «Prvi ljudje na Luniu, kjer je opisal, kako je na Luni pristala prva .vesoljska ladja in kaj so doživeli prvi astronavti. Leta 1946 je umrl od sodobnikov skoraj pozabljen. Sedaj pa je društvo, ki nosi njegovo ime in ki si je postavilo nalogo, da širi njegovo delo in misel, podarilo oblastem v ZDA in SZ, ki se ukvarjajo z vesoljskimi poskusi, mikrofilm, na katerem je posnetih deset strani iz knjige «Prvi ljudje na Luniu. Društvo je prosilo, naj prva človeška odprava na Luno nese s seboj ta mikrofilm.
Največ prodane knjige
RIM, 21. — Pretekli teden so šle najbolj v prodajo sledeče knjige (za imenom založbe je v oklepaju številka mesta, ki ga je imela knjiga prejšnji teden):
1. Bevilacgua: «Questa specie d’amore» — Rizzoli — (1); 2. Pri-
Rizzoli — (2); 3. Duši: «La mo-glieu — Bompiani; 4. Pavese: «Lettere: 1924-1944» — Einaudi —
(4)	; 5. Montesanto: «La cupolau — Mondadori — (6); 6. Calvino: «Le cosmicomicheu — Einaudi —
(5)	; 7. Pappalettera: «Tu passe-rai per il camminou — Mursia; 8. Siciliano: «La coppiau — Fel-trinelli — (8); 9. Duca di Bed-ford: «11 libro degli snobu — S liga r —• (9); 10. Buzzati: «Colom-breu — Mondadori.
* * *
V Piši se je pričela VI. razstava figurativnih umetnosti ter u-metnostne obrti, ki jo je pripravila pokrajinska uprava in ki bo odprta do 30. septembra. Štirje slikarji so prejeli odkupne nagrade po 150.000 lir, šest pa po 100.000.
* * *
KRF, 21. — Predsednik Italijanskega turističnega kluba (TCI) arh. Ferdinando Reggiori je na otoku Krfu uradno predstavil knjigo «Grecia», šesti zvezek zbirke, ki je posvečena sredozemskim državam. Navzoč je bil župan Krfa ter predsednik tamkajšnje turistične ustanove, kakor tudi generalni ravnatelj turističnega in avtomobilskega kluba Grčije. Knjiga «Grecia» obsega 160 strani s sedmimi zemljevidi, 17 načrti mest in arheoloških centrov itd.
Podmornico «Hai» vlečejo proti otoku Helgolandu
BONN, 21. — Splav - žerjav «Ma-gnuns 3» je končno uspel na svoje naprave pripeti nemško podmornico «Hai», ki se je pretekli teden potopila v Severnem morju. Sedaj jo vlečejo pod vodo v globini 27 metrov proti Helgolartdu, kamor bodo prispeli, če bodo vremenske razmere ugodne najkasneje v petek.
Slika kaže, kako je poletela v zrak raketa «Atlas-Centaur», ki ima na vrhu sondo «Surveyor 2» (Opazovalec) ; ta bi morala rahlo pristati na Luni ter oddali na Zemljo veliko število slik. Vendar pa se P®-let sonde ne razvija v redu in tehniki so pesimisti; domnevajo, da bo «Surveyor 2» treščil na Luno in se razbil
sco: «Una spirale di nebbiau
ciiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiifeiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiR«tiiRiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*ifiiii»iiiiiiiaiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiirivl||||||||||l|||||||,|||lll||||||||,|,||||,|ll||,lllv|vaafril)lllll||llllia|||ll|||l|||||tl|llia|lf,ll|l|||||||||||||||||av|ia||ai|||||||||||||||||aall|||l|||iasl
Največ zaupanja še vedno uživa zlato
LONDON, sept. — »Nekateri nasprotniki reforme mednarodnega denarnega sistema se menda bolj trudijo, kakd bi uničili sedanji zlati devizni standard, kakor da bi delali načrte za ohranitev sedanjega obsega svetovne trgovine.« Britanski finančni minister James Callaghan, ki je izrekel te besede pred nekaj dnevi v Cardiffu, ni imenoval nasprotnikov reforme, toda vsi vedo, da je mislil Francoze, ki »spravljajo Američane v zadrego« s kopičenjem zlatih rezerv, to Je z zamenjavanjem svojih dolarskih dobroime-tij za zlato.
»Dežela, ki ima primanjkljaj v svoji plačilni bilanci,« je dalje dejal Callaghan, «ima še vedno , občutek krivde. Dežela, ki ima presežek, pa se čuti krepostno. Seveda ni prav, če ima kaka dežela predolgo primanjkljaj v svoji plačilni bilanci, toda prav tako ni prav, če ima kaka dežela predolgo presežek, ne da bi bila pripravljena posojati tega presežka drugim deželam.« Spet nihče ne dvomi, koga je mislil finančni minister s temi besedami. In še je poln upanja dodal, da bodo v prihodnjih letih dolžniki postali upniki in upniki dolžniki. Ali z drugimi besedami in bolj grobo rečeno: Francija se danes lahko smeje in kopiči zlato za dolarje, toda prav kmalu (ko bo konec vojne v Vietnamu?) bodo ZDA izbrisale primanjkljaj v svoji zunanjetrgovinski bilanci in Francozi
ne bodo mogli več kopičiti zlata, ker ne bodo imeli več dolarjev.
Govor britanskega finančnega ministra je ponovno opozoril na nesoglasja med Francijo ter ZDA in Veliko Britanijo, kar zadeva reformo mednarodnega denarnega sistema. V Londonu in Washing-tonu obtožujejo Francijo, da je glavni nasprotnik načrtov o povečanju svetovne likvidnosti, to je načrtov o povečanju količine denarja za financiranje rastoče svetovne trgovine in razvoja predvsem v gospodarsko zaostalih deželah. Pri vseh pogajanjih v okviru mednarodnega denarnega sklada in »kluba desetih«, v katerem sedijo zastopniki vlad in bank desetih najmočnejših zahodnih držav, vštevšl Japonsko, se Francija drži ob strani — pravijo Britanci in Američani.
Tečaj, okrog katerega se vrti dober del svetovnega denarnega sistema, je mednarodni denarni sklad, ki razpolaga s prispevki najmočnejših zahodnih držav in drugih članic S temi prispevki skuša ((zdraviti« gospodarske krize v posameznih deželah s posojili. Ce ima kaka dežela primanjkljaj v plačilni bilanci in doživlja inflacijo, naj bi ji posojilo mednarodnega sklada pomagalo prebresti težave. Seveda mora tista dežela ukrepati, da bi zavrla inflacijo.
Ce se s časom pokaže, da primanjkljaja ni mogoče odpraviti, da je primanjkljaj ((kroničen«, mo-
ra država poseči po drugem sredstvu, razvrednotenju domače valute. Zakaj kroničen primanjkljaj je znamenje, da je med cenami in proizvodnimi stroški v določeni deželi in cenami na svetovnem trgu usodno neravnovesje, ki ga ni mogoče odpraviti s krediti.
V tem je bistvo sedanjega spora med Francijo ter Londonom in Washingtonom. Američani m še posebno Britanci trdijo, da je primanjkljaj v ameriški in britanski zunanjetrgovinski bilanci posledica trenutnih težav — pri Američanih povečani izdatki zaradi Vietnama in velike investicije v tujini, pri Britancih nezadosten izvoz in prevelika potrošnja doma. Britanski finančni minister napoveduje, da bo Britanija že prihodnje leto izravnala ta primanjkljaj. (Lani je trdil, da ga bo letos.)
De Gaulle pravi, da ti primanjkljaji niso začasni in posledica občasnih nihanj v zunanji trgovini, ki jih še stopnjuje dejstvo, da je v mednarodnem prometu premalo denarnih sredstev. Po mnenju de Gaulla so to ((kronične težave«, ki jih je mogoče odpraviti samo z razvrednotenjem dolarja in funta. Francozi trdijo, da je vrednost obeh svetovnih rezervnih valut »napihnjena« in da imajo od tega korist le Američani m Britanci, vsi drugi pa škodo.
Po mnenju Francozov prodirajo Američani s tem ((napihnjenim« dolarjem na tuja tržišča,
in tudi v Evropo, gradijo podružnice svojih koncernov, kupujejo evropska podjetja in tako konkurirajo evropski industriji. Francozi so na to ofenzivo odgovorili z zahtevo po zlatu. Američani naj plačujejo v zlatu. Toda zlata še daleč ni dovolj za kritje vseh teh izdatkov in za mednarodno financiranje. Zato v Londonu in Wa-shingtonu grmijo, da de Gaulle omejuje svetovno likvidnost in da se vrača na stari zlati standard, ki ga je Britanija kot svetovni bančnik opustila sredi svetovne gospodarske krize leta 1931.
Po nekdanjem zlatem standardu ali zlati podlagi je bil obtok denarja v narodnem gospodarstvu odvisen od količine zlata v narodni banki. Leta 1931 je zmagalo načelo britanskega ekonomista Keynesa in njegovih somišljenikov, da bi moral biti obtok denarja v sorazmerju s ponudbo blaga na trgu oziroma z obsegom narodne proizvodnje, ne pa v sorazmerju z zlatom, ki ga ni mogoče ne Jesti ne uporabljati kot kako drugo blago, če izvzamemo uporabo zlata v industrijske namene. Kakor je pripomnil neki duhoviti komentator po Key-nesovi smrti, je Keynes s to svojo teorijo «zlezel skozi okno v hišo, v katero Je še pred njim Mara vstopil skozi vežna vrata.«
Po vojni so skušale zahodne države ustvariti nov mednarodni finančni sistem. Lord Keyner je hotel razširiti svojo zamisel na med-
narodno dejavnost in je celo sanjal o novi svetovni valuti, ki naj bi se imenovala «bancor». V resnici pa je prišlo do kompromisa, iz katerega se je izcimil tako imenovani «gold exchange standard« — kakor je dejal in upal Keynes — več »kralj po milosti božji, ampak ustavni vladar«.
Toda ta blesteča rumena kovina je ohranila za ljudi nenavadno moč in privlačnost. Naj se predstavniki centralnih bank še tako pridušajo, da ne bodo nikdar privolili v povišano ceno zlata, ljudje po vsem svetu še vedno kopičijo velike količine pravkar izkopanega zlata. To kopičenje se bo po mnenju strokovnjakov v prihodnjih mesecih še stopnjevalo m utegne še omejiti mednarodno likvidnost, to je razpoložljivost sredstev za mednarodna plačila. Iz statistik mednarodnega denarnega sklada je razvidno, da so uradne državne zaloge zlata na svetu prav neznatno porasle leta 1965, v prvih mesecih tega leta pa so sploh pienehale rasti. Vse kaže, da imajo ljudje po vsem svetu pomisleke celo o najbolj «trdnih» valutah, kot Je na primer ameriški dolar, in da bolj zaupajo zlatu. In prav to zaupanje, ta človeški čiihtelj v gospodarstvu, pogostokrat spravlja v obup učene ekonomiste, ki bi radi spreobračali sisteme, a včasih pozabijo, da ni mogoče spreobrniti človeške narave.
R. P.
	ČETRTKOVA ČRTICA	
\n	U (	[lot
Zima je bila revma kot vse prejšnje. Sneg je hitro skopnel in se spremenil v paro, takoj ko je malo posijalo sonce, žrebci v hlevih so brcali in grizli roke konjarjem. Biki na poljih so pričeli zamolklo tuliti. Pojavili so se prvi drozgi, na obrobjih gozdov je zapihal rahel vetrič, svet je zadišal po opojnem vonju divje češnje. Pozimi pusta vas se je pričela počasi pokrivati s cvetjem brez in šipka ob ograjah.
Tudi polja so dobivala zelenkasto prevleko, pot je postajala prašna in približevalo se je suho leto, ko se je lija Snegirjov ponovno odpravljal v Sibirijo.
že februarja se je odločil, da ho odšel.
Tistega februarskega večera je bilo toplo. Nebo je bilo prevlečeno z zelenkasto kopreno, tam za gozdom pa je bilo temno rumeno, drevje je bilo temno in vitko. V zraku je bilo čutiti vonj pomladi. Tudi lija ga je čutil, globoko vdihnil zrak in se med vzpenjanjem v hladno kabino odločil, da bo šel.
Ni bilo prvič, da ga je pomlad vlekla na pot. Bil je že v Sibiriji, delal je tam vse preteklo leto in se na jesen vrnil globoko razočaran. Ni mu ugajalo življenje v baraki. Sibirija s svojimi komarji in prodornim zvokom strojev je bila hladna.
Ko se je Snegirjov vrnil domov, je bila zemlja na nekaterih mestih če črna. Gozd je bil pust, mrtev, trava bleda, stebelca so podrhtevala v vetru, ponoči so pa tu in tam pričele padati snežinke. Snegirjov je veselo vstopil v svoj traktor.
Vozil je podnevi in ponoči. Vozil je ali na postajo ali v gozd. Pa tudi v bližnjo okolico. Počival je tam, kjer je lahko že zgodaj zagrel vodo, jo vlil v motor in ga Prižgal, na hitro spil čaj, spregovoril besedo dve z domačinom in z zadovoljstvom poslušal, kako na ulici mehko brni stroj.
Ljubil je nočno vožnjo, ko se človeku zdi, da edino on ne spi, ko se vozilo trese, zaslepljujoča svetloba pred njim pa skače do samega obzorja.
Ponoči je bilo na osamljenih poteh prijetno misliti na preteklost. Pozabil je na nezadovoljstvo v Sibiriji. Vse slabo je izginilo in ostala je samo lepota planinskih področij, besnih rek, težkih betonskih stebrov jezov na reki...
Ko se je nekega dne v februarju odločil, da bo ponovno odšel tja, se je pričel v maju, teden dni pred odhodom, odpravljati na pot.
Ves dan je spal, kakor da bi bil na dopustu. Ko se je pa zvečer prebudil, je odšel k sosedom, da bi se poslovil. Vedel se je dostojanstveno in molčal kot kak slavljenec. Počasi se je pa spremenil in pričel govoriti o Sibiriji. Govoril je dolgo in tako lepo, da so njegovi prijatelji postali slabe volje in so hoteli sami v Sibirijo.
Zadnji večer je preživel doma in takrat prvič občutil otožno nežnost na materinem obrazu in njene objokane oči.
Sel je spat in mislil na Sibirijo, na mater, ki bo ostala sama. Postal je žalosten pa spet vesel, naskrivaj je kadil in nikakor ni mogel zaspati.
Zjutraj, ne prezgodaj, je lija stopil iz hiše. Nihče ga ni spremljal, ker ni imel rad spremstva. Samo mati je šla za njim. Vse jutro je Prejokala in zdaj, ko je šla s sinom skozi vas, se je zasopla ter govorila o rečeh, ki niso bile pomembne.
Tam, kjer pot hitro zavija v desno, sta zagledala avtomobil — opeko je peljal s postaje. Miška Firson je bil v njem, sosed in Iljov Prijatelj.
Miška je ob srečanju nekaj zakričal, potem pa ustavil, skočil iz kabine in stopil k liji.
— Torej, greš? — je vprašal in Ponudil liji roko.
Potem je Miška vdihnil zrak, pomešan z izhlapevajočim bencinom.
~ Grem — je rekel lija.
— Pazi, mogoče ti spet ne bo ugajalo?!
— Ne bo) se, všeč mi bo... — /e mrmral lija in nepremično gledal na polje. Slišal je, kako je mati za njim težko dihala.
— Pazi, tako... vesu?
Prižgala sta cigareti časa molčala.
in nekaj
Prižgiva ob slo-
— In kako je s Tamarko? — se je spomnil Miška. — Si uredil?
— Kaj s Tamarko? — je odgovoril lija leno. — Ce bo hotela lahko pride.
Rada bi se bila objela, toda nekaj ju je zadržalo in sta si podala le roke.
— Naravnost na vlak? — je vprašal Miška.
— Pozno sva se odpravila, — je z nestrpnostjo rekel lija in se prestopal z noge na nogo.
— Cez uro in pol bom ponovno peljal na postajo. Lahko bi te zapeljal... Pa srečnoI
Miška je skočil k avtomobilu, lija pa je z materjo odšel naprej.
Mati je dolgo molčala in si potegnila ruto na oči, da se je zavarovala pred soncem. Nazadnje je raztreseno spregovorila:
— Pravim ti, Tamara je popolna v primerjavi s tvojim dekletom. —■ S pazljivostjo je rekla «popolnai> in bila očitno zadovoljna, ker je bilo tako lepo slišati. — Pa tudi rada te ima Tamara iz srca, ne pa tako kot tiste, ki se pretvarjajo.
lija je molčal, mati pa je morala govoriti in govorila je o Tamari, o tem, kako bo spomladi prekrila streho, pa spet o Tamari. lija je gledal na uro in pospešil korak. Tudi mati je pričela hiteti. Misli so se ji pomešale.
— E), sin... — je rekla in se ustavila.
lija je prav tako postal in ujel na sebi bled. kratkoviden in mil materin pogled. Ustnice so mu drhtele, vse v njem je trepetalo, toda delal se je mirnega.
— Daj, da te, da te.. — je rekla mati in ga poljubila. — Pojdi, pojdi, hitreje moraš hoditi, jaz sem že... in bom... šla bom malce počasneje.
—- Pisal vam bom, mamica! — je rekel lija z visokim glasom in poljubil mater. —- Ne žalujte!
-— Pazi nase, oblači se topleje... Mogoče je tam v Sibiriji še hladno, — je govorila mati in se zadrževala, da ne bi zajokala.
— Pustite to, mamica! — je pretirano veselo odgovarjal lija. — Ali odhajam prvič? Vi pazite nase in mi pišite, kako in kaj je. Denar vam bom poslal, brž ko ga dobim.
Še enkrat jo je objel, se obrnil in hitro odšel po poti. V očeh ga je ščipalo in v grlu ga je neka.) žgečkalo. Po nekaj korakih se je umiril, pričel umirjeno dihati in na njegovem obrazu se je pokazal tisti sanjavi izraz, ki ga je bilo opaziti ves zadnji teden.
Ogledoval si je razvlečene oblake in v duhu zagledal severni Je-niše j med kupi kamnitih sten, vulkane, tajgo, blede električne luči delavskih naselij in - svetlobo belih noči.
Prehodil je še dve sto korakov in se obrnil. Mati je počasi hodila za njim in si držala roko na čelu. lija se je ustavil, vzel robec in pričel mahati materi. Toda ona ni odgovorila.
— Ne vidi, — je otožno menil lija, vzdihnil in odšel naprej.
Medtem ko se je vse bolj oddaljeval, je mati zaostajala in mu z veselim nasmehom na ustih mahala z roko. Zdelo se ji je, da se je sin obrnil in jo gleda. Razločila je celo njegov obraz, in čudila se je, kako je skozi solze vse lepo videla.
Daleč na polju je neko dekletce teklo proti gozdu. — Tako je včasih tekla tudi moja mati. — je razmišljal lija z ljubeznijo in se žalostno obrnil. Mati je bila že daleč in ni bilo videti, ali se je ustavila ali še hodi.
Mati pa je šla, šla in nikakor ni mogla zbrati moči, da bi se vrnila. Solze so ji zalile oči. ona pa jih je brisala s koncem rute. Zdaj se ni smela več zadrževati, sama je bila na polju... — O bog, ne potrebujejo domače hiše. Potujejo. potujejo, vsa dežela se je vzdignila. Kakšen čas je nastal zdaj! Ko je še bil v srajčki, je tekel bos, Carica nebeška! Zdaj pa — odletijo...!
Ustavila se je in gledala v daljavo. lija se je že izgubil, združil se je s sinjino obzorja, materi pa se je zdelo, da ga še vidi — obrnil se je, maha ji, poslavlja se.
Globoko je vzdihnila in pomahala z roko.
JURIJ KAZAKOV
STROKOVNJAK 0 ZELO AKTUALNEM VPRAŠANJU
Je ženska enakovredna moškemu?
V nekaterih dejavnostih je, v drugih ni - V splošnem pa razlike ni
Je ženska enakovredna moškemu? O tem vprašanju so pred nedavnim razpravljali na področnem zasedanju svetovne zdravstvene organizacije za Evropo. Takoj bomo pribili, da ne gre za vprašanje o enakopravnosti med moškim In žensko pač o enaki vrednosti na raznih področjih ustvarjalnosti, na raznih področjih dela. Strokovnjak za zdravstvo de.£. dr. Carvonen je glede tega naslednjega mnenja:
Današnja ženska se s pravico vprašuje, kje je njeno mesto: doma, v pisarni ali tovarni, v brezdelju ali na delu z moškimi?
ženska Je šibkejša od moškega. Toda na raznih delovnih mestih vidimo ženske, ki opravljajo naporna dela. Je «šltokost» posledica dosedanjega razvoja?
V fiziološkem pogledu In na temelju proučevanj je moč mišic pri ženskah šibkejša kot pri moških In po nemških podatkih celo za 53 odst. Prav tako
je treba pripomniti, da isti programi vaj dajejo pri ženskah slabše rezultate kot pri moških. Po vajah, v smislu gornjih podatkov, so ženske dosegle komaj 43 odst. v primerjavi s svojimi moškimi kolegi. Hkrati pa obstajajo tudi velike Individualne razlike tako med moškimi kot med ženskami ln močna ženska in šibak moški nista nikakršna redkost.
Kar zadeva kardiovaskularni sistem:	«prl istem delu srce
ženske bolj naglo bije, pa čeprav zasledimo tudi razlike individualnega značaja. Glede porabe kisika pri delu: po švedskih podatkih ženske v starosti med 20 in 29. letom porabijo 2,23 litra na minuto, medtem ko moški istih let porabi 3,01 liter kisika. Po porabi kisika ženska te starosti ustreza moškemu v starosti od 50 do 65 let. Do pubertetne dobe, kar zadeva porabo kisika, med deklicami in dečki ni razlike.
iiiiiiiiiiiiiiimiiiMmiiiiiiiiHiiimiiimiiiiiiiiininiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiniii
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani
V prvih dneh oktobra letošnja mednarodna razstava elektronike
Doslej prijavljeni razstavljavci iz 15 držav
LJUBLJANA, 21. — Med že tradicionalne prireditve na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču spada tudi mednarodna razstava elektronike, ki bo letos v dneh med 4. in 9. oktobrom. Po dosedanjih prijavah bo na letošnji prireditvi sodelovalo malo manj kot sto razstavljavcev iz 15 držav in sicer iz Avstrije, Anglije, Belgije, Češkoslovaške, Danske, Francije, Italije, Japonske, Madžarske, Nizozemske, obeh Nemčij, Švice, ZDA in Jugoslavije.
Prvič bodo nastopile naslednje firme: Epsglon Industries Ltd. — Anglija, Hethkit — Anglija, Com-pagnie Frangaise Television — Pariz, Francija, Medical Than — Turin, Italija, Komplei — Budimpešta, Madžarska, Control Data East Europe — Frankfurt, ZRN, Dr. J. u. H. Krautkrdmer — Kdln, ZRN, Ampex — Lugano, Švica, Robinco — Zlirich, Švica.
Domači razstavljavci bodo vsi pomembnejši proizvajalci s področja elektronske industrije: IMP — Ljubljana, Fabrika kablova «Moša Pijade» — Svetozarevo, Inštitut za elektroniko — Ljubija na, ELKA — Zagreb, «Nikola Te sla» — Zagreb, TIO — Lesce, Uni matic — Beograd, Iskra — Kranj «Rudi Cajavec» — Banja Luka RIZ — Zagreb, ELRAD — Gornja Radgona, Velebit — Beograd, El Niš, Elektrovod — Ljubljana in Astra — Zagreb s petimi japonskimi firmami.
Med inozemskimi razstavljavci so zastopani vsi dosedanji razstavljavci poleg zgoraj navedenih, ki razstavljajo prvič.
Ena izmed zanimivosti letošnje razstave bo delujoča oddajna postaja barvne televizije.
Kot vsako leto bo tudi letos med razstavo tudi več strokovnih posvetovanj: 4. in 5. oktobra bo simpozij za električne meritve in merilno opremo, 6. in 7. bo konferenca o kakovosti in zanesljivosti elektronskih sestavnih delov in še domača, jugoslovanska konferenca o obdelavi podatkov.
Ko boste
krepko
utrujeni,
zaplešite
sambo
Odkar pomnimo, vemo, da se je po napornem delu vedno zelo prilegel ustrezen počitek. To bi znal povedati vsakdo, ki je bil kdajkoli utrujen. Ni pa tega mnenja brazilski zdravnik dr. David Akstein, ki zatrjuje, da si bomo v takih primerih najbolj pomagali s plesom, še več, po njegovem mnenju bo ples celo preprečil utrujenost. Ko smo se torej pošteno, pošteno utrudili, se lotimo kake sambe ali kakega drugega modernega plesa, ko svoje kosti pošteno razmigaš.
In tega ni brazilski zdravnik rekel v šali, pač pa je s to teorijo prišel kar pred mednarodni forum medicinskih strokovnjakov, ki so se sestali v Parizu, da bi proučevali vzroke utrujenosti in sredstva, kako se utrujenosti čim prej in čim bolj temeljito rešimo.
Dr. David Akstein je na pariškem mednarodnem zasedanju povedal, da je doslej ozdravil že veliko ljudi, ki jih je težila utrujenost kot posledica nevroz. O-zdravil pa jih je s plesi, ki si jih je izposodil iz brazilsko-afriške folklore. Svojemu resnično izvirnemu načinu zdravljenja je dal tudi ime: tersikoretransoterapija. Kakor je čuden način zdravljenja, tako je tudi čudno ime, ki mu ga je brazilski zdravnik dal. Vendar se iz tega imena da izluščiti tudi izraz «trans» in brazilski zdravnik trdi, da gre tudi za trans in da plesalec sambe ali kakega drugega podobnega plesa preide v nekak trans, ki da ima nanj podoben vpliv, kot elektrošok.
Po trditvah brazilskega zdravnika bolniki, ki se podvržejo temu načinu zdravljenja, kmalu pridobijo svoje normalno živčno ravnotežje. Ta svoja izvajanja je dr. David Akstein podkrepil tudi s prikazovanjem diapozitivov, ki jih je posnel med svojimi ((kolektivnimi zdravljenji«. Na platnu so se videli «pacienti» vseh starosti, kako se med plesom sambe zvijajo in na njihovih obrazih se je videla napetost. Zdravniki so sicer brazilskega kolego sicer pozorno poslušali in sledili njegovemu prikazovanju na platnu, vendar je bilo na koncu opazno, da mu ne verjamejo preveč.
ženske imajo manjše srce kot moški, kaže pa da je sposobnost vadbe ista, če upoštevamo začetno stanje. Zanimivo Je tudi, da so vrhunski dosežki ženskih olimpijskih prvakov prekašali rezultate, ki jih Je dosegla večina moških. Burke n.pr. je pretekel razdaljo 100 m v 12 sekundah leta 1896, leta 1952 pa je Jacksonova pretekla to razdaljo v 11,5 sekunde. Razvoj športskih rekordov žensk, v primerjavi z moškimi rekordi, zaostaja za približno 50 let.
Toliko o fizičnih sposobnostih. Kaj pa umske sposobnosti?
V psihološkem pogledu Je splošna inteligentnost enaka tako pri ženskah kakor pri moških in to v nasprotju z zelo razžirjenim mnenjem, da obstajajo določene, pa čeprav majhne razlike in so ženske na boljšem od moških glede govora in sposobnosti za učenje Jezikov, naglo pisanje, spretnost v uporabi prstov, naglice v o-pažanju in neposrednem spominu. Moški pa so boljši od žensk, kar se tiče vizualnih sposobnosti, logičnega sklepanja, številčne sposobnosti za tehniko itd.
Razlike obstajajo prav tako v strukturi značaja, ženske kažejo močnejšo težnjo za skrb o drugih in prepričane so, da Je ta njihova skrb potrebna. V večji meri težijo po družbi in so bolj nagnjene k nevrozam. Pri moških pa je bolj izražena težnja po odločnosti, samovolji, ambiciji in kritičnim stališčem.
Splošno vzeto je mišljenje ženske bolj emocionalno in manj razumsko analitično, ženske so čustveno bolj občutljive, zato manj napadalne in imajo manj tekmovalnega duha kot moški. Kaj pa z zaposlenostjo ženske? Na izbiro poklica vpliva pri ženski njena tradicionalna vloga matere in vse, kar se pod tem pojmom razume. Zato se ženska najpogosteje odloča za medicinsko stroko, za prosvetno dejavnost in podobno, ženske lažje sprejemajo monotone poklice kot moški. Večjo pozornost posvečajo fizičnemu in družbenemu okolju, v katerem delajo, medtem ko moške bolj vodi njihova ambicija. Za moškega je denar merilo družbenega položaja, medtem ko Je za ženske sredstvo za izboljšanje življenjske ravni.
Daljša življenjska doba pri ženski, manjše število otrok, boljše zdravje ln polna zaposlenost omogočajo ženski ne le, da ponovno se zaposli, ampak tudi da ponovno stopi v službo na mesto ženske, ki Je zaradi zakona zapustila delo.
Možne olajšave za poročene ženske so različne: otroški vrtci, kosilo v šoli, racionalizirano delo na domu, pa tudi davčna politika in specialistični tečaji.
ženske več izostajajo z dela kot moški in to zaradi bolezni, manj pa zaradi nesrečnih primerov. Poročene ženske več izostajajo z dela kot neporočene, v višji starosti več kot v mlajši. Pri tem pa je treba poudariti, da izostajanje z dela ni povsod enako ln da je povezano s splošnim medicinskim standardom. Uvedba petdnevnega delovnega tednika dokazuje, da se Izostajanje žensk z dela zmanjšuje.
V soboto zvečer bo v Kulturnem domu nastopil akademski pevski zbor «Tone Tomšič« iz Ljubljane,
ld ga vidimo na sliki
iliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiliuiiiiiiiuiiiiiiiliimililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii..
modni kotiček
Živa razstava v palači Grassi
Ne le modeli, pač pa tudi okolje, v katero se ti vključujejo
Pretekle dni je bila v palači Grassi v Benetkah XVI. razstava mode in umetnosti, ki jo je organiziral italijanski center umetnosti pod naslovom «Benetke — moda 66». V Italiji je toliko modnih revij, da bi ne bilo potrebno še posebej govoriti o tej razstavi, če bi ne šlo za manifestacijo, ki ima vse širši pomen in namen. Gre namreč z<± razstavo, ki je imela namen prikazati pomen mode v raznih običajih, v življenju in umetnosti in vse to povezati z recitacijami raznih klasikov, s posebnimi koreografijami in z zvočno spremljavo.
Modna razstava «Benetke — moda 66» je trajala tri dni ter je pokazala, da je mogoče izpopolniti čisto navadno modno revijo tako, da postane resnični pregled današnjega načina življenja in prikazati njen pomen in funkcijo pri širjenju umetnosti. Razen tega je razstava v Benetkah z zvočno in govorno spremljavo točno prikazala, komu je moda namenjena in čemu služijo njene novosti. Skratka, bila je to «živa» razstava, ki je uvrstila tudi Italijo med države, ki ne gledajo v modnih revijah le priložnost sklepanja kupčij, temveč možnost približati modo vsakdanjemu življenju ter jo oplemenititi z navdihom umetnosti.
Takšne modne razstave so u-vedli že v Angliji in Franciji. Angleški modni ustvarjalci so na primer svoje modne revije povezali z baletnimi vložki, s čimer so hoteli potrditi, da je moda tesno povezana z gracijo in lahkotnostjo, ki sta osnovi plesa. Francozi so svoje modne revije obogatili s filmskimi vložki iz življenja in umetnosti, medtem ko so mlajši modni ustvarjalci izpopolnili svoje modne revije s kratkimi skeči iz življenja in problematike današnje mladine.
Da veje nov duh tudi v predstavljanju novih modnih novosti, nam nazorno kažejo že modni časopisi, ki se ne omejujejo več le na prikazovanje novih modelov, temveč postavijo te v okolje, ki
iiiiiiiMHiimiiiiiHiiHiiiiiiiiuHmuiimiiiiiiiniiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiimiiiiiiiimiiiiiitiiiii
Sofia Loren proti «mini»
RIM, 21. — ((Nikoli ne bom oblekla «minikrila» ker ta ubija v ženski njen mistični del« — je rekla Sofia Loren ob svoji vrnitvi v Rim zaradi snemanja filma »Bilo je nekoč«, ki ga režira Francesco Rosi. Sofia Loren bo svojo »bitko« proti kratkim krilom začela 1. oktobra, ko bo stopila z letala v New Yorku, kamor bo šla prevzeti nagrado «največje zvezdnice leta«, ki so ji jo letos podelili ameriški in kanadski lastniki kinematografskih dvoran. Tedaj se bo predstavila ameriškemu občinstvu z do gležnjev dolgo obleko. S seboj bo imela tudi kostum s krilom pod koleni. Obleko, ki jo bo Sofia Loren imela tedaj na sebi, je izdelal Bonan, kreator modne hiše Dior.
Seveda ne bo šla Sofia Loren v New York le s to obleko, pač pa s celo novo garderobo, ki ji jo pripravljajo v Parizu. Da bo krojačem in šiviljam te znane pariške modne hiše pri rokah, bo prihodnji teden odpotovala v Pariz, kjer bo ostala nekaj dni. Iflato bo kar iz Pariza odletela z letalom v New York.
""Innu.......milimi,.................................................................................................................................................................................................mulili....................................................................................................iiiiiiiHliiiiiiniiimiiiiliiiliiilimiiiiil
Zvezde nad Sredozemljem
Obdobje od leta dva tisoč do tisoč tri sto pred našim štetjem, je “as razcveta Krate pod pravljičnim kraljem Minosom, prvim kraljem otoka, za katerega pravi legenda, da je bil sin Zeusa in Evrope. Po naročilu kralja Minosa je zgradil Dedalus, Irakov oče in največji jetnik svojega časa-stavbenik, kipar in kamnosek - palačo, ki je “‘la tako razsežna, da se je potem, ko je bila zgrajena sam gra-ditelj Dedalus, komaj prebil iz nje. Sredi stavbe je prebival Mino-Javrus, njegova brana je bila sedem mladeničev in sedem mladenk, so jih morale Atene pošiljati vsakih devet let kretskemu kralju. l^ralj Minos je bil po smrti, zaradi pravične zakonodaje in vladanja, Prestavljen v spodnji svet za sodnika mrtvim. Po kralju Minosu ie raziskovalec stare kretske kulture Sir Arthur Evans označil to kulturo kot minojsko. Ponos Krete se je porušil v potresih in vojnah mnogo preje kot je bila zgrajena Akropola. Minojska kultura je Propadla, ko so otok zavzeli Grki, a imela je močen vpliv na razvoj Srške kulture.
Palača kralja Minosa s številnimi stopnišči, dvorišči, hodniki, strebrišči in posvetovalnimi dvoranami, zapusti v resnici vtis, ki je k'l verjetno povod pripovedk o labirintu. Tu so še skladišča za v‘no in žito z dobro ohranjenimi amforami gledališče za sprejem odposlancev in plesne prireditve, uradni prostori in privatne sobe s kopalnicami. Najlepši primer minojske kulture je dvorana dvojne ®ekire, poleg katere leži kraljičina soba s kopijami najlepših fresk. Največja dragocenost je kameniti prestol kralja Minosa v prestolni dvorani. Ti spomeniki visoke kulture bodo vedno vzbujali spošto-Var>je, ne samo radi svoje mogočnosti, ampak tudi radi tega, ker 80 nema priča usode, ki jo je čas namenil vsaki civilizaciji.
In zopet smo na ulici. Bežno smo si ogledali muzej v Iraklionu, ki hrani dragocene arheološke najdbe, katere potrde neizbrisen vtis o veličini minojske kulture. Iz tišine Knososa smo nato zašli v bogastvo motivov južnjaškega vrveža; med palače v benečanskem "tilu in bele vile z ravnimi strehami, majhnimi oknj ter širokimi israsami, skrite v večnem poletju mediteranskega cvetja in rastli-n'a, ki z enako radodarno bujnostjo obdaja barake iz desak in Pločevine.
Le nekaj korakov proč od modernih zgradb v središču mesta se Prične zmeda trgovinic, kjer so meso, ribe, sadje, obleka in obutev razstavljene na ulici. Cene blagu so zelo elastične. Nepreklicno
zadnjo ceno za katero zatrjuje prodajalec, da je najnižja v Grčiji, zniža v naslednjem trenutku za tretjino ali polovico in zagotavlja, da je prodal blago s čisto »izgubo«. S čisto izgubo bi delale morda tudi vse kavarne in restavracije, ako ne bi bilo dovolj moških, ki večino dne preslone pri mizah. A kadar gre mimo lepotica, se ne more izogniti toči pogledov. Delo in počitek za trenutek hipnotično zastaneta, vsi pogledi se obrnejo v njo, nato se glave nad mizami približajo, da laže izrečejo oceno in pripombe.
Po večerji na ladji nam je kapitan svetoval ogled sporeda narodnih plesov na vrtu največjega hotela v mestu. Vendar smo se raje zaupali mornarju, ki je vedel za krčmo, v kateri je vino občutneje cenejše kot v hotelu in kjer se človek lahko bolj sprosti, ne da bi prekršil «etiketo». Nekoliko zanemarjeno dvorišče, sramežljivo odmaknjeno od glavne ceste, so pokrivali uveli listi palm. Tu so nam postregli z iskrečim se kretskim vinom, ob katerem servirajo kozj: sir in sardine, ki plavajo v olivnem olju. Vino s krete ima v sebi mnogo sonca in moči; težko je in trpko, ob prvih požirkih se grlo rahlo upre, a ko plane v žile se kmalu pretopi v veselje. Kako drugače zavzene potem grške melodije. Ob dionizično zaneseni nemirni glasbi, so Grki zaplesali in mi zapeli. Ko sem rahlo podvomil o blagoglasnosti našega petja, mi je Jože dejal, da pri petju ne sme uživati posluša vec, ampak pevec. Trenutno sem se strinjal z njim.
Opolnoči smo gledali Iraklion le še iz daljave; luči mesta so se polagoma zlivale z zvedami. Odhajali smo v naročje odprtega morja in mistrala; v naročje sanj, v katere so se vpletale podobe o dekletih s Krete, o palači kralja Minosa, o čudovitih nasadih, vinogradih in cvetju večnega poletja. Da, na Kreti je vsakdo gost-svet, pa naj pride iz sosednje vasi ali iz nasprotne strani sveta.
3. - Spomini na neko poletje
Del tovora smo pustili v Atenah, ostanek smo izkrcali na Kreti. Sedaj je skoro prazna ladja popolnoma v oblasti valov. Ječi nagnjena pod močnim vetrom, tako da je en rob palube blizu gladine, v tem ko se kljun in krma dvigata in spuščata v neenakomernem ritmu. Kljun trešči včasih z višine v dol med dvema valoma, tedaj zalije prednji del ladje slap vode, ki se razprši v snop iskrečih se kapljic; te v naslednjem trenutku željno popije morje.
Ta duet valov in vetra posluša z veseljem le nekaj potnikov, ki so se umaknili v zatišje- za poveljniški most medtem ko se je večina potnikov umaknila v kabine. Včasih se kak nesrečnik, ki ga muči morska bolezen, mukoma privleče «na zrak«. Opoldan so
družbe v jedilnici močno načete. Pri mizah, kjer so bili pripravljeni jedilni pribori za šestero ljudi, sede dva, največ trije potniki. Kuhar, ki je bil deležen vsakodnevnega priznanja, je ostal brez pohvale. Le malokateremu potniku je namreč uspelo, da se je prebil preko celotnega jedilnika. Umiritev so prinesle pozne popoldanske ure, ko smo dosegli obalo Peloponeza in smo se šele pri večerji zbrali v jedilnici polnoštevilno.
Tedaj smo se pogovorili o težavah zadnjega dne in izmenjali vtise iz Krete. Ogledali smo si spominčke, ki smo jih nabrali na najoddaljenejši točki našega potovanja: zbirke kamnov iz Knososa in deli amfor, ženske jopice z grškimi vzorci, steklenice z vinom in košare z grozdjem. Gospa, ki smo jo vsi hvalili kot odlično trgovko, je ponošno pokazala vazo, katero je kupila po polovični ceni in zaprepaščeno ugotovila na' njej znatne poškodbe. Potolažili smo jo saj smo tudi v muzejih gledali poškodovane vaze. Simpatična gospa iz Zagreba je ob razgovoru o Knososu resno pripomnila, da ne bi hotela biti žena kralja Minosa, ker v njegovi dobi še niso poznali avtomobilov. Ko je ogledoval razglednice, je mornar, ki je dobro poznal okolico pristanišč, obstal ob lepem motivu iz Aten in vzkliknil, da mu je resnično žal, ker ni bil še nikoli na Knososu. V opravičilo je povedal nekaj besed o težavah mornarskega življenja. Izmenjavo vtisov smo soglasno zaključili s sprejetim kapitanovim predlogom o poslovilnem večeru.
Naslednji dan smo se zasidrali pri vhodu v pristanišče Kata-kolon in se odpeljali z luškim čolnom na obalo. Napotili smo se po prazni, zanemarjeni glavni ulici do miniaturne železniške postaje. Bili smo nekoliko razočarani nad zamočvirjeno, plitvo obalo, ki smo jo gledah iz vlaka, medtem ko je predpotopna lokomotiva nekoliko nadušno vlekla vagončke vkreber.
A izžeto zelenje se v dolini reke Alfejos spremeni v čudovit vrt, ki je razpet od pobočja do pobočja. Nasade palm, oljk, cipres in pinij napajajo studenci in potočki. Vinogradi ob progi so ponekod prekinjeni s presledki gole, steptane zemlje na kateri se suši grozdje. Namakalne naprave, sonce in nagubani, ožgani obrazi grških kmetov, ki se sklanjajo nad zemljo.
V notranjosti hiš, ki imajo na stežaj odprta okna in vrata, se vidi starinsko pohištvo. Železne postelje so prislonjene pred hišami, in na dvoriščih zidane polkrogle ognjišč. Ko vozi vlak ob hišah in meče sprevodnik skozi okno pošto in časopise, se nihče ne premakne.
BORIS VISNOVEC
(Nadaljevanje sledi)
jim pripada. Na primer športna oblačila v povsem športno okolje, večerne obleke v bližino kakšne umetnine, ki bo poudarila izvirnost kraja, ali vzorca itd.
Vse te tendence in želje je vsebovala tudi modna razstava v Benetkah. ki je pokazala, kako tesno je danes moda povezana z življenjem in njegovimi zahtevami in kako so vse njene ekstravagantnosti ter želje po novem, originalnem, eksotičnem in vsemirskem le izraz današnjega človeka, ki si želi spoznavati vedno kaj novega ter bogatiti svoje znanje.
Modna razstava v Benetkah je zato povezala žensko in moško modo, in sicer tako, da je ena izpopolnjevala drugo.
In kaj je ta modna razstava prikazala? Predvsem je potrdila, da je današnja moda izredno mladostna in antikonformistična, da se torej ne da uklepati v spone konservativizma, temveč, da želi naprej po poti, ki jo danes že ubira umetnost. Zato je bilo na razstavi nič koliko modelov, ki so danes pri srcu mladim — od mi-nikril pa vse do oblačil za beat-nike.
Toda poleg teh je bilo na razstavi zelo dosti modelov tradicionalne elegance, kar kaže, da je mogoče v današnjem času, ko človeštvo drvi v odkrivanje neznanega in še neraziskanega, povezati staro z novim, konservativno z revolucionarnim, klasično s prozaičnim.
Glavne «junakinje» te modne manifestacije pa so bile seveda tkanine in to predvsem nove tkanine, napravljene iz raznih umetnih vlaken, ki bodo brez dvoma zrevolucionirale tekstilno industrijo ter bodo nudile modnim ekspertom možnost ustvarjanja vedno novih in novih modelov ter vzorcev.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dokončno boste uredili neko zadevo, ki se že dolgo vleče. Varujte družinski mir.
BIK (od 21 4. do 20.5.) Izbirajte si sodelavce ali izbirajte delo. Ni vedno vse prav. Neprijetna vest
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Več dobre volje in vse se bo uravnalo. Nekaj vas razjeda, čemur pa ste sami krivi.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne računajte s tem, da si boste na lahko zagotovili pri predstojnikih dobro ime. V družini tudi majhna napetost.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Odlične priložnosti za uveljavitev v poslovnem življenju. Slabo sodite o neki osebi in nimate prav.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zelo slabo se boste znašli na delu. Ravnotežje v družini,
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Mimo, vendar pa odločno sprejmite neko neprijetno novost. Sestali se boste z znanci ali prijatelji.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Neka nevšečnost vas bo močno utrudila. Tudi duševno se ne boste najbolje počutili.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Kar boste danes opravili, vam ne bo treba jutri. Mika vas neka družba, pa bo bolje, če se ji izognete.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Današnje težave bodo prinesle jutrišnje plodove. Ohranite mirno kri, tudi če vas kdo razjezi.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nestrpnost je včasih hudo škodljiva. Tudi v sklepanju novih poznanstev naj se vam ne mudi.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Na vrsti so novi podvigi poslovnega značaja. Odklonite vsako ponudbo, ki niste vanjo prepričani.
ČETRTEK, 22. SEPTEMBRA 1966 Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila; 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Trije glasovi; 12.00 1866-1966- Furlanija in Italija; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel (d Leg-gendari«; 17.20 Glasba za vaš tran-sistornik; 18.15 Umetnost in pri-reditve; 18.30 Pianist Wilhelm Backhaus; 19.00 Zlata skrinjica;
19.15	Legrand in njegov orkester;
19.40	Folklorna skupina «Sot la nape«; 20.00 Šport; 20.35 Orkestri;
21.00	((Poročni list«, komedija;
23.00	Vokalna polifonija.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.15	«New Harlekin«; 13.50 «Fi-garova svatba«.
Koper
7.30, 8.30, 14.30, 15.30, 18.30, 20.15 — Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Popevke; 9.30 Pod senčnikom; 10.15 Rimski - Korsakov: «Zlati petelin«; 10.40 Nove plošče;
11.00	Ansambel Pleško; 1M5 Lahka glasba; 11.30 Današnji pevci;
12.00	in 13.00 Glasba po željah; 13.50 Iz Massenetovih oper; 14.40 Orkester; 15.00 Glasba po željah;
16.00	Dunajske melodije; 16.45 Domači ansambli; 17.15 Plošče tedna; 17.30 Simf. koncert; 18.45 Plošče; 19.00 Prenos RL; 20.00 Šport;
20.30	Prenos RL; 23.15 Pevci in orkestri.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 8.45 Neapeljske pesmi; 9.00 Operetna glasba; 9.35 Na sporedu Čajkovski; 10.05 Popevke; 10.30 Za šolarje na počitnicah; 11.30 Jazz; 11.45 Pesmi, ki so v modi; 13.40 Poje Domenico Modugno; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 V diskoteki; 18.10 Puccini; 18.45 Nekaj o Neaplju;
19.15	Ital. akvareli; 20.25 J. Brel in francoska pesem; 21.00 Male in Velike Antile; 21.25 Plesna glasba; 22.20 Baritonist Hermann Frey.
II. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila; 7.35 Jutranja glasba;
9.00	Poje Lucia Altieri; 9.15 Orkester Leoni; 9.40 Nove ital. pesmi;
10.00	Operne romance; 10.35 Glas-beno-govomi spored; 11.15 Pianist E. Hines; 12.00 Romantično poto-
vanje; 14.00 Pevci; 14.45 Nove plošče; 15.35 Panorama; 16.00 Rapsodija; 16.38 Glasba za mladino; 17.35 Poljudna enciklopedija; 17.45 J. Conrad: «L’avventuriera»; 18.35 Konferenca o prometu v Stresi; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Filmske novosti; 20.30 Popevke; 21.40 Glasba v večeru.
III. program
18.30	Tochovi Profili — opus 61;
19.15	Koncert; 20.50 Revija revij; 21.20 Angleški film danes; 22.15 Znanstvena oddaja; 22.45 Na sporedu Mann in Donatoni.
Slovenija
7.00, 8.00, 11.00. 14.00. 16 00. 19.00 in 20.30 — Poročila: 9.05 Glasbena matineja; 9.55 Radijska šola: Rast melodije; 10.25 Godala v ritmu; 10.45 Ivo Petrič: Pojoči raček:
11.15	Z ansamblom zagrebške O-pere; 12.00 Turistični napotki;
12.15	Nimaš prednosti!; 13.05 Kratke koncertne skladbe; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Cez hrib in dol; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Orkester: 15.40 Violinist Edvard Grač; 16.20 Zabavni intermezzo;
16.30	Pihalne godbe; 16.40 Literarni sprehod — P. Ugrinov: Sin. Bela; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Turistična oddaja; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Paleta operetnih napevov: 20.05 Glasbene razglednice;
21.00	Domače pesmi in napevi:
22.00	Večer umetniške besede — Ančka Levar; 22.40 Glasbeni nokturno; 23.10 Debussyjev večer;
0.05 Plesna glasba.
Ital. tele vhija
17.45 Spored za najmlajše; 18.45 Prigode kapitana Coocka; 19.45 športne vesti in ital. kronike;
20.30	Dnevnik; 21.00 «Tlgre contro tigre«, 22.00 Politična tribuna;
23.00	Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Bikoborbe; od 1939 do danes; 22.05 TV zgod; ba: «La fuga«.
Jug. televizijo
10.40	TV v šoli; 12.00 Angleščina; 12.30 Glasbeni pouk; 15.50 in 17.10 TV v šoli; 17.35 Izdelajmo sami hidrogliser; -18.35 Poročila;
18.40	Oddaja za otroke; 19.25 Obzornik; 19.45 Rdeči signal; 20.10 Uvertura za diskoteko; 20.40 Cikcak; 21.00 Dnevnik; 21.30 Aktualni pogovori; 22.15 V smeri kažipota;
23.15	Poročila.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 24, najmižja 13.2, ob 19. url 21; vlaga 46 odst., zračni tlak 1019.9 pada, veter 12 km severovzhodnik, morje skoro mirno, temperatura morja 20.5 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 22. septembra
Mavriclj
Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 19.04. Dolžina dneva 12.13. Luna vzide ob 15.56 in zatone ob 24.00
Jutri, PETEK, 23. septembra
Sla voJka
TAKOJŠNJA REAKCIJA NA VESTI 0 RIMSKIH RAZGOVORIH PRI M0RU
Sindikat kovinarskih delavcev FIOM-CGIL odločno zavrača potrjeno namero o zapori ladjedelnice Sv. Marka	°	"
SESTANEK FEDERALNEGA IN NADZORNEGA ODBORA KPI
Jutri dve sindikalni skupščin/ delavcev In uradnikov Sv. Marka, Tovarne strojev in Arzenala v UL Pondares
Včeraj »mo poročali o razgovorih demok ri st j anskih delegacij iz Trsta in Genove v Rimu, kjer sta se sestali s predsednikom vlade Morom, ministrom za državne u-deležlbe Bojem, predsednikom u-stanove IRI Petrillijem in drugimi funkcionarji vlade in IRI, v zvezi z vprašanjem preureditve italijanskega ladjedelstva. Na tem sestanku je prišlo do izraza nekoliko spremenjeno stališče IRI do prejšnjih načrtov o zmanjšanju delovanja ladjedelnic, ki pa se v glavnem nanaša samo na še ne dokončne sklepe, da bi Trstu dodelili sedež in upravno ravnateljstvo bodoče združene ladjedelske družtbe «Italcantieri», v Genovi pa ustanovili strojno jedrsko središče. Glede vprašanja sedanjih petin ladjedelnic z državno udeležbo pa se stališče ni v ničemer spremenilo in IRI vztraja na tem, da se spremeni dejavnost ladjedelnice Sv. Marka v Trstu, se pravi, da se tržaška ladjedelnica ukine. I-sta usoda pa naj bi doletela tudi ladjedelnico Muggiano v La Spe-zii. Po tem načrtu, o katerem je bilo že svoj čas govora, in ki je naletel na odločen odpor v Trstu, naj bi se vsa ladjedelska dejavnost v okviru državnih udeležb osredotočila v treh velikih središčih, in sicer v Genovi, Tržiču in Castellamare di Stabbia pri Neaplju.
Te vesti, ki dejansko potrjujejo predlagano rešitev IRI v škodo Trsta, razen osrednjega sedeža «1-talcantieri«, ki naj bi bil v Trstu, so včeraj naletele na prvi odločen odpor v našem mestu.
Sindikalna organizacija kovinar, skih delavcev FIOM-CGIL je v tej zvezi izdala sledeče sporočilo:
• Vsi delavci se zavedajo resnosti vesti, ki so prišle iz Rima, in ki so bile obširno objavljene v časnikih, v zvezi z rešitvami o u-kinitvi ladjedelskih podjetij, ki bi jih hoteli vsiliti, in s tem še posebno prizadeti naše mesto in njegovo gospodarstvo.
Načrti in ukrepi o skrčenju ladjedelske dejavnosti, k: v prvi vesti vsebujejo tudi ukrep o zapori Sv. Marka, morajo biti zavrnjeni.
Nihče ne more sprejeti nobenega ukrepa, ki bi povzročil ošibi-tev tržaškega in deželnega gospodarstva ter zmanjšal dejavnost državnih podjetij
Ze sama razdelitev ravnateljstva »Italcantieri. med Genovo in Trstom, kot poročajo danes listi, jasno dokazuje način osredotočenja ladjedelstva, iki ga hoče IRI uveljaviti, im sicer; skrčenje in ne o-krepitev ladjedelske industrije.
Edina ladjedelnica, ki bi bila dejansko zaprta, je Sv. Marko; s tem bi vsilili pomorskim mestom in predvsem Trstu novo žrtvovanje.
Mi, Genova, La Spezia in vsa mesta, ki imajo ladjedelnice, zavračajo prvi in drugi načrt IRI. O njih se ne sme več govoriti.
nas poslušajo. Sindikati morajo povedati svoje stališče.
Danes je mogoče sestaviti načrt, 'ki bo dejansko uresničil okrepitev in uskladil potrebe na področju ladjedelstva, ne da bi se kakemu mestu kaj odvzelo, upoštevajoč naše potrebe in potrebe drugih, v povezavi s krajevnimi položaji in v okviru pomorskega gospodarstva. Vse dosedanje škodljL ve predloge je treba preklicati.
Mi postavljamo to vprašanje in želimo, da bo rešeno, ne samo v smislu zagotovitve ravni zaposleno, sti, marveč tudi za obrambo in za razvoj, ter za spodbudno vlogo, ki jo morajo imeti državna podjetja, v prvi vrsti podjetja v našem mestu in v naši deželi.
Za proučitev položaja in za razpravo, kaj je treba ukreniti proti vsakemu načrtu o skrčenju ladjedelske dejavnosti, ter da se o-mogoči dejanski gospodarski razvoj, FIOM poziva vse delavce tržaške ladjedelske industrije, naj se udeležijo skupščin .ki bodo v petek na sedežu v Ul. Pondares ob 16.45 in ob 19 uri. Sklicani sta bili dve skupščini, da se omogoči prisotnost Vseh delavcev in uradnikov iz raznih podjetij (Sv. Mar-ko, Tovarna strojev in arzenal) ob koncu delovnega urnika. Skupščini bo vodil pokrajinski tajnik FIOM Burlo in se ju bo udeležil tudi glavni tajnik Nove delavske zbornice Calabria.
Stališče tržaške FIOM se popolnoma ujema s sklepi, ki so jih sprejele tri sindikalne organizacije v Trstu na svojem zadnjem skupnem sestanku, na katerem so obravnavale vprašanje preureditve ladjedelske industrije. V teh svojih sklepih so tržaške sindikalne organizacije med drugim poudarile: Sklicujoč se na stališča, ki so bila večkrat poudarjena, in na soglasne sklepe deželnega posvetovalnega odbora za načrtova-r.je glede nadaljevanja ladjedelske dejavnosti Sv. Marka, postavitve v Trstu nove tovarne motorjev Diesel, določitve sedeža napovedanega združenega ladjedelske-ga podjetja v Trstu itd., sklepi, ki pravilno postavljajo vsa ta vprašanja, tržaške sindikalne organizacije ponovno poudarjajo, da se bodo uprle vsaki rešitvi, ki bi povzročila zmanjšanje gospodarske teže, števila zaposlenih ter vloge podjetij z državno udeležbo v Trstu in deželi.
V zvezi s predvčerajšnjim sestankom demokristjanskih predstavnikov z vladnim predsednikom je zanimivo tudi pisanje beneškega lista *I1 Gazzettino», ki je zelo blizu demokristjanskim vladnim krogom. List pravi med drugim: Ze zapora ladjedelnice Sv. Marka pomeni veliko povečanje brezposelnih za več tisoč enot. In to je skrajno negativno za mesto, ki je že utrpelo znatno skrčenje imdu-I strijske dejavnosti, ki je bilo dejansko odrezano od svojega narav-Hočemo nov načrt. Hočemo, da I nega tržišča, srednje Evrope in
DELO DEŽELNIH SVETOVALSKIH KOMISIJ
Važnost ukrepov v korist centrov za socialne bolezni v naši deželi
Glede na umrljivost zaradi sladkorne in srčno-revmatičnih bolezni, je naša dežela na prvih mestih v državi - Zaostalost večine obstoječih zdravstvenih centrov za socialne bolezni
Včeraj dopoldne se je nadaljevala zakonodajna dejavnost deželnih svetovalskih skupin. Tretja stalna komisija je preučevala zakonski osnutek odbora, ki vsebuje ukrepe v korist centrov za socialne bolezni, prva stalna komisija pa je proučevala zakonski osnutek deželnega odbora, ki se nanaša na organik, juridični status in ekonomski položaj osebja Ustanove za razvoj obrtništva v Furlaniji-Julijski krajini.
Posebno važen Je zakonski osnutek, o katerem je razpravljala tretja stalna komisija, ki ga je pripravil odbornik za higieno in zdravstvo Nardini in katerega je najavil že podpredsednik Giacometti ob otvoritvi tržaških zdravniških dne-vov. Osnutek pooblašča deželno upravo, da daje pobude za naprave in za okrepitev in olajšanje delovanja središč za socialne bolezni in 6redišč za bolezni, ki so posebno razširjene v Furlaniji-Julijski krajini. Prav tako pooblašča zakonski osnutek deželno upravo, da daje pobude za združevanje ali za fuzije že obstoječih središč ali takih, ki bodo še ustanovljena, tako da bi v vsaki pokrajini in v pordenonskem okrožju lahko deloval polivalenten pokrajinski center in periferične sekcije glede na potrebe posameznih področij. V ta namen predvideva zakonski osnutek dajanje pod-por in pomoči bolnišnicam, pokrajinskim protituberkuloznim konzorcijem, pokrajinam, občinam in njihovim konzorcijem ter kakršnim koli drugim ustanovam, ki bi lahko opravljale tako aktivnost. Izdatki za uresničenje teh ukrepov so predvideni na 100 milijonov lir za vsako finančno leto od leta 1966 do 1968
Na včerajšnji seji je povzel besedo poročevalec Volpe, ki je poudaril, da Je «danes teoretična premisa vsakega problema o javnem zdravstvu v dokončnem priznanju, da je preventivna medicina nepreklicno prevladala nad medicino zdravljenja tako, da je mogoče na tem področju govorili o velikanskem procesu prehajanja od terapije k preventivi oziroma od zdravljenja k diagnosticiranju. Namen tega procesa Je — je poudaril poročevalec — prehiteti bolezen, jo napasti v njeni razvojni fazi in tako preprečiti po eni strani njen nastanek in razvoj, po drugi strani
pa omejiti stroške in človeško trpljenje. Preventivna in diagnostična
Banje.
dejavnost Je posebno pomembna i tistih boleznih, ki zaradi svoje j
voja k nepopravljivosti zdraha, za-dobivajo še poseben socialen pomen. Poročevalec Volpe je nato orisal državno zakonodajo v klasifikaciji socialnih bolezni in glede središč, kakor tudi zdravstveni položaj v Italiji in še posebej v naši deželi. Kar zadeva število smrti zaradi zločestih tumorjev, je v stalnem porastu v Italiji in je že preseglo 70.000 primerov letno. Bolezni srca in ožilja so se v zadnjih 30 letih prebile na prvo mesto med vzroki smrti in invalidnosti v Fur-lanijUulijski krajini, ki je skupno s Piemontom na vrhu lestvice umrljivosti v Italiji za temi boleznimi. Tudi umrljivost zaradi sladkorne bolezni hitro narašča in žal je tudi pri tej naša dežela na prvih mestih državnih statistik.
Poročevalec je podal tudi sliko centrov za socialne bolezni, ki obstojajo v naši deželi, iz katere je razvidno stanje splošne zaostalosti v katerih deluje večina zdravstvenih organizacij v deželi. Centri za borbo proti tumorjem so v Trstu, v Vidmu in v Gorici; centri za srčno-revnamitčne bolezni so v Gorici, Pordenonu in v Tržiču, kardiološki center v Vidmu pa ima aktivni sekciji tudi v Tolmeču in v San Giorgiu di Nogaro. Antidiabetični center deluje v goriški bolnišnici, v Vidmu pa deluje center za rehabilitacijo poliomielitikov pri bolnišnici za nalezljive bolezni.
Seja deželnega odbora
Danes ob 15.30 se bo pod predsedstvom predsednika dr. Berzan-tija sestal deželni odbor. Predsednik Berzanti bo kolegom poročal o svojih nedavnih razgovorih v Rimu glede vprašanj ladjedelništva v Furlaniji — Julijski krajini.
ZBOROVANJA KPI
Danes, 22. t.m. ob 12. url bo Javno zborovanje KPI pred športnim Igriščem v Ul. Locchi za delavce Tovarne strojev. Govoril bo tajnik federacije dr. Paolo Šema o »gospodarskem položaju v Trstu, o ladjedelnici Sv. Marka In o zadržanju strank levega centra.«
Ob II uri bo na Trgu stare mitnice govorila občinska svetovalka KPI Jole Burlo.
ZBOROVANJE PSIUP
Drevi ob 18.30 bo v Ul. Orlandi-pri tisun boleznin, ki zaradi svoje | ni javno zborovanje PSIUP, na epidemične narave, ekonomskih katerem bo govori) član federal bremen in lahkega ter hitrega raz-1 nega vodstva Elio Luches.
ki je podvrženo močni Jugoslovan-ski konkurenci. Zato je treba glede Trsta upoštevati, poleg gospodarskega, tudi politično vprašanje, upoštevajoč položaj obmejnega mesta, ki je izpostavljeno pritisku zaledja. Zato se postavlja vprašanje, da je treba poiskati rešitve, ki bodo najbolj primerne, da spremenijo njegov stari značaj trgovskega središča v drugačno gospodarsko strukturo. Poleg tega pa je tudi potrebno, da se v okviru gospodarskega načrtovanja poišče pravično ravnovesje med različnimi področji industrijskega razvoja.
Sindikalna skupščina delavcev «Italcementi»
Včeraj je bila na sindikalnem sedežu v Ul. Pondares skupščina delavcev »Italcementi«, ki sta jo sklicala sindikata FILCA-CISL in FILLEA-CGIL, in na kateri je vsedržavni tajnik FILLEA Cappelli obrazložil sedanji položaj delavcev cementne industrije zlasti v zvezi z novo delovno pogodbo, ki je delodajalci nočejo podpisati.
Federalna organa sta odobrila tudi smernice za volilno kampanjo
Federalni odbor m federalna nadzorna komisija tržaške avtonomne federacije KPI sta se sestala na treh zaporednih sejah. Sejam, ki jim je predsedoval Cre-vatin, je prisostvoval tudi Medica, ki odgovarja za oddelek za krajevne ustanove pri osrednjem vodstvu KPI.
Po uvodnem poročilu federalnega tajnika Seme je Jelka Gerbče-va obrazložila načrt in pobude za volilno kampanjo, organizacijski tajnik Tonel je govoril o organizacijskih vprašanjih v zvezi s prihodnjimi volitvami, Weissova pa je poročala o kandidatnih listah za občinski in pokrajinski svet, ki so bile predlagane po posvetovanjih v posameznih strankinih sekcijah. V razpravo je poseglo več prisotnih, ki so govorili predvsem o sedanjih političnih in gospodar-
..........HMiiMiimmiimmHHimmmmmiiiiimiiiiiimiiii........iiimiii,iiiiiini,i..
SLOVESNA OTVORITEV NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Kongres komercialistov ne more prezreti upravičenih tržaških gospodarskih potreb
Predstavnik vlade podtajnik Salizzoni obljubil vsestransko podporo zahtevam glede gospodarske bodočnosti mesta in dežele - Pella kritičen do petletnega gospodarskega načrta
Na tržaški univerzi so včeraj dopoldne slovesno odprli 15. vsedržavni kongres italijanskih komercialistov. V glavni dvorani vseučilišča se je zbralo več sto profesionalcev iz vseh italijanskih pokrajin, prisotni pa so bili člani a-kademskega senata in številni pred stavniki krajevnih in deželnih oblasti. Rektor Origone je pozdravil predstavnika vlade A. Salizzoneja in ostale zastopnike javnega življenja ter zbrane profesionalce, ter se je nato v kratkih besedah spomnil 5. kongresa italijanskih komercialistov, ki je bil leta 1925 v našem mestu, in sicer v prostorih stare univerze Govornik je poudaril, da je Trst vedno imel in še vedno ima izrazit karakter poslovno-trgovinskega središča, o čemer govori tudi visoko število slušateljev na tukajšnji gospodarski fakulteti.
Občinski odbornik Verza Je o-pravičil odsotnost župana Franzi-la in je izrazil v njegovem imenu in v imenu vsega tržaškega mesta dobrodošlico zbranim kon-gresistom. Oovornik je tudi sam poudaril pomen komercialnih ved za naše področje ter je s posrečeno prispodobo vzporedil Trst s Firencami:	kakor bi bile Firence
idealen sedež za kongres o umetnostni zgodovini, je dejal, tako je Trst idealen sedež za kongrese s komercialno tematiko. Za dr. Ver-zo je »pregovoril predsednik zdru. ženja tržaških komercialistov dr. Nassiguerra, kd je najprej prebral pozdrave in brzojavke predsednika republike Saragata, pravosodnega ministra in drugih uglednih osebnosti ter zaželel 15. vsedržavnemu kongresu čim večji uspeh. V tej zvezi je govornik bežno omenil vprašanje našega ladjedelništva ter se spomnil, da so tudi v glavnem poročilu k 5. kongresu postavili zahtevo po potenciranju tržaških ladjedelnic.
Predsednik državnega združenja komercialistov dr. Antonelli je kratko spregovoril o najvažnejših vprašanjih, ki zadevajo delo kategorije in je orisal delovanje novoizvoljenega državnega sveta profesionalnih komercialistov. Glede sedanjega gospodarskega položaja Trsta in dežele Furlanije - Julijske krajine Je govornik izrazil upanje, da bo znal kongres izreči v tem pogledu Jasno besedo, upoštevajoč razvojne zmogljivosti in produktivnost našega gospodarskega potenciala.
Zadnji Je spregovoril predstavnik vlade Salizzoni, ki je obljubil vsestransko podporo upravičenim zahtevam nja mesta
izročil pozdrav in željo vlade, da bi XI. kongres popolnoma uspel. Govornik je omenil, da ima študij komercialnih ved v Italiji razmeroma mnogo pristašev: 51.000 vpisanih univerzitetnih študentov, medtem ko jih šteje na primer prav-
Pogled na predsedstvo kongresa komercialistov
na fakulteta 35.000, a medicinska 18.000. Kategoriji komercialistov je predstavnik vlade želel, naj bi se v prihodnje še bolj razvila in pridobila čedalje več novih navdušenih članov ter naj bi se tudi v poslovnem svetu prenehala razvada, da se zateka h komercialistom kakor bolnik k zdravnikom; ao se pravi takrat, kadar je že pozno, včasih pa celo prepozno.
Delo kongresdstov se Je pričelo popoldne v dvorani Avditorija. Po podelitvi kolajn nekaterim zaslužnim komercialistom, je dr. Antonelli predal besedo prvemu predavatelju G. Relli.
Govornik je obširneje razvil temo «Splošno gospodarsko načtro-vanje«, ter se zadržal predvsem ob nekaterih vprašanjih, ki se tičejo načina, po katerem je bil sestavljen najnovejši italijanski razvojni načrt. Predavatelj Je v tej zvezi o-menil, da so strokovnjaki pri sestavljanju prvotnega načrta (1965-69) upoštevali »italijanski« način prikazanja in vrednotenja posamez. nih postavk; pri sestavljanju po-nejših podaljškov in popravkov pa so se držali mednarodnega načina dela. Posledica tega je bila, da je med izvirnim načrtom in njegovo najnovejšo inačico nastala razlika 1300 milijard lir, ki naj se uporabijo v razne investicijske namene, a za katere se zdaj ne ve, ali resnično obstajajo, ali pa gre le za enostavno razliko v vrednotenju posameznih poglavij načrta. Glede vloge, ki naj jo ima država pri razvijanju javnega gospodarskega življenja, je govornik dejal, da mora igrati država tudi vlogo neposrednega proizvajalca dobrin in u-slug. Zaradi tega naj bi vsak načrt za razvoj gospodarstva upošteval bodisi zasebni sektor kakor tudi specifične dejavnosti države kot enakovrednega gospodarskega operaterja. Pri krmarenju po narodnem gospodarstvu naj se država drži načela, da morajo uživati sa-
dove uspeha in naraščajočega narodnega dohodka predvsem tisti, ki so doprinesli k razvoju gospodarske dejavnosti; v tej točki pa je tudi najnovejši petletni načrt po govornikovem mnenju precej pomanjkljiv.	,
Udeleženci kongresa so se zvečer udeležili skupne večerje v pivovarni Dreher. Danes se bo kongres nadaljeval, zvečer pa bo v gledališču Verdi simfonični koncert za goste in spremljevalce.
skih vprašanjih na Tržaškem ter o pomenu volilne bitke za uspešnost borb delavcev in prebivalstva za perspektivni razvoj Trsta. Federalna organa sta odobrila politične smernice volilne kampanje, načrte za prihodnje delo in kandidatne liste.
V torek je bila pod predsedstvom senatorja Vidalija skupščina tržaških komunistov. Federalni tajnik Šema je govoril o temi: •Za napredovanje KPI na prihodnjih volitvah« in obrazložil delovanje federalnega odbora ter pou. daril naloge komunistov, v prihodnji volilni kampanji, po predložitvi list komunističnih kandidatov, ki jih je skupščina odobrila, je ob zaključku senator Vidali pozval komuniste, naj gredo z zanosom v volilno kampanjo, kateri se politične sile, ki so odgovorne za sedanji položaj mesta, hočejo izogniti.
VČERAJ V RODNI PALAČI
Poslovilna svečanost ob odhodu dr. Spagnuola iz Trsta v Genovo
Včeraj zjutraj ob 9.30 je bila v veliki dvorani sodne palače kratka poslovilna svečanost v čast dosedanjega glavnega državnega pravdnika pri tržaškem prizivnem sodišču dr. Spagnuola ki odhaja na novo službeno mesto pri glavnem predsedništvu v Genovi.
Odhajajočega visokega sodnijske ga funkcionarja je pozdravil prvi predsednik tržaškega prizivnega sodišča dr. Maltese, ki je v svojem govoru poudaril zasluge dr. Spagnuola na njegovem delovnem področju in mu na kraju izročil ■zlato spominsko medaljo, kj so mu jo poklonili sodniki in upravno osebje prizivnega sodišča.
Za predsednikom Maltesejem je spregovoril pomočnik glavnega državnega pravdnika dr. Marši v imenu starejšega pomočnika San-tonastasa, ki je trenutno odsoten ter drugih kolegov, ki delajo v glavnem pravdništvu.
Takoj nato je spregovoril dr. Al-do Renzi, ki je bil že imenovan za novega glavnega pravdnika pri tržaškem prizivnem sodišču. Kot je znano, je bil Renzi še nedavno predsednik tržaškega kazenskega in civilnega sodišča. Nato je bil premeščen v Trident, kjer je še trenutno v službi. Ne ve se še, kdaj bo nastopil svoje službeno mesto v Trstu.
Sledili so še nagovori odv. Ada-mija, šefa kanclistov pri prizivnem sodišču in odv. Antoninija. Ta je v svojem nagovoru omenil med drugim, da bo v marcu prihodnjega leta v Trstu vsedržavni kongres kazenskih zbornic, na katerem bodo odvetniki razpravljali o perečih vprašanjih kazenskega prava.
Na kraju je spregovoril dr. Spa-gnuolo, ki se je zahvalil vsem za ljubeznive besede. Sledila je kratka zakuska.
......."MII 1» MIIII...................
OD 3. DO 6. NOV. V POMORSKI POSTAJI
Živali ■ prijatelji človeka na mednarodnem salonu v Trstu
Vzporedni fotografski in filmski natečaj ter risarski natečaj za osnovnošolske otroke
Organizacijske priprave za prvi «Mednarodni salon živali .za družbo in naprav za rejo« so v polnem teku. Iz vseh strani Italije in inozemstva prihajajo vsak dan nove prijave. V teh dneh je bila razširjena brošurica, ki sta jo pripravila arhitekta Celli in Tognon. Brošurica je natiskana v štirih jezikih in je bila odposlana tudi v inozemstvo, plakat, ki bo Izobešen v prihodnjih dneh, pa bo natiskan v sedmih jezikih.
Kot je bilo že javljeno, bo prireditev v prostorih tržaške pomorske postaje. Otvoritev bo 3. novembra, zaključila pa se bo 6. novembra. Prireditev bo sicer kratka, vendar pa je treba upoštevati, da bodo razstavljene živali različnih pasem in vrst, med katerimi tudi zelo delikatne in take, ki so potrebne po-
•niiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiii
PO 126 DNEVIH < LEGALNEGA ČASA
Opolnoči med soboto in nedeljo zopet povratek na «sončno uro»
Opolnoči bo treba kazalce na uri pomakniti za eno uro nazaj - Vlaki bodo povsod ustavljeni za eno uro - Manjše spremembe v zimskem urniku vlakov
Po 126 dnevih »legalnega« časa bo opolnoči med soboto in nedeljo stopil po vsej Italiji v veljavo ponovno «sončni« čas. Ko bodo kazalci na urah kazali 24. uro (polnoč), Jih bo treba pomakniti za eno uro nazaj, se pravi na 23. uro.
Z napovedano spremembo na koncu sobote bomo predvsem izenačili naše merjenje časa s tistimi državami v srednji Evropi, ki niso imele za potrebno, da uvedejo »legalni« čas. Za nas pride v poštev predvsem Jugoslavija.
Se preden spregovorimo o nekaterih važnejših spremembah, ki zadevajo predvsem urnike vlakov, naj omenimo, da letošnja uvedba poletnega časa ni nikakršen poskus, temveč bo stalen vsakoletni ukrep, ki ga predvideva ustrezen zakon, ki ga je poslanska zbornica odobrila že lani. To pomeni torej, da bomo prihodnje leto prav tako v maju prešli iz »sončnega« na «legalnl,> čas ter se vrnili v septembru spet na starega.
sa povzročila določeno zmedo, toda le v omejenem obsegu. Vrnitev na «sončni» čas ne bo verjetno iz nasprotnih razlogov povzročila take zmede. Ponoči med soboto in nedeljo bomo namreč pridobili eno uro, ki Jo bomo lahko posvetili počitku. Ne pozabimo pa premakniti o polnoči kazalce na uri za eno uro nazaj, ker bi se nam pozaba utegnila bridko maščevati, posebno če nameravamo potovati v nedeljo zjutraj z vlakom.
V soboto o polnoči se bodo vsi vlaki na poti ustavili na najbližji primerni postaji. Tako bodo na primer vlake, ki jih bo polnoč doletela na nabrežinski postaji, verjetno odpravili do Trsta, kjer bodo stali eno uro. Na splošno bo železniška uprava poskrbela, da bo postanek vlakov na postajah, ki razpolagajo z barom, bifeji in podobnim ,da bi tako prihranili potnikom dolgočasno čakanje. Na vsak način pa bodo vlaki stali povsod
Kot se naši čitatelji dobro sno- i eno uro. Ko bo napočila ura «0 minjajo, |e uvedba »legalnega« ča-1 bis», bo železniški stroj zopet ste-
kel. Paziti pa moramo, ker ne bo več v veljavi poletni železniški urnik, temveč se bo prešlo na umik, ki je v veljavi v zimskem času. Toda tudi pri tej normalni spremembi je opaziti nekaj dodatnih sprememb. Predvsem je treba o-meniti, da ni opaziti na progi Trst — Videm nobenih sprememb. Proga Trst — Benetke pa beleži spremembo pri vlaku «rapido«, ki bo odhajal vsak dan Iz Trsta ob 13. uri in ne ob 13,02.
Letos poleti so uvedli na progi Trst — Ljubljana poseben vlak «litorino». šlo je za sezonski vlak, ki pa ga bodo ohranili, ker se je obnesel. «Lit,orina» Je odhajala v Ljubljano ob 17,25. S ponovnim uvajanjem sončnega časa bi ta vlak odhajal v Ljubljano točno ob 19. uri. Iz Ljubljane pa je «litorina» prihajala ob 10,18. Od nedelje naprej bo prihod pomaknjen na 9,38.
Rahle spremembe v urniku bo doživel tudi vlak, ki prihaja vsak večer iz Beograda in Ljubljane ob 20,58. Od nedelje naprej bo prihod pomaknjen na 19,40.
sebne nege, zaradi česar ne morejo ostati več kot en teden v zanle neobičajni okolici.
Vzporedno s prireditvijo bodo razstave, nekateri prostori pa bodo rezervirani za zmagovalce raznih natečajev, ki so bili že razpisani. Eden izmed natečajev bo tudi fotografski z naslovom «živali v hiši in na vrtu«, ki se bo zaključil prihodnjo soboto. Doslej so organizatorji prejeli že okrog 150 fotografij, katere bo pregledala posebna žirija, ki se bo sestala v soboto popoldne. Okrog 50 fotografij je prišlo iz inozemstva v barvni in čmo-beli tehniki in delo žirije za izbiro del za podelitev nagrad in diplom prav gotovo ne bo lahko. Natečaj je razpisan «Gardel Club« v Trstu v sodelovanju z milansko revijo «Quat-tro zampe«. Filmski natečaj s temo «živali, prijatelji človeka«, pa se bo zaključil 30. septembra in do takrat morajo organizatorji sprejeti prijavljene filmske trakove. Tretji natečaj je pridržan za učence osnovnih šol In vrtcev v deželi. Ta natečaj so podprla šolska skrbništva v Gorici, Vidmu, Pordenonu in Trstu in bo v oktobru, ko bodo morali učenci izdelati po eno risbo na temo «MoJa najljubša žival«.
živali pa bodo glavni protagonisti osrednje prireditve v novembru, in to bodisi narisane ali fotografirane, tiskane na znamkah pa tudi žive vseh vrst ln dimenzij
Oddana javna dela
Pri skrbništvu komisariata za Javna dela so bila na javnih dražbah 15. t.m oddana naslednja Javna dela:
Preselitev naselij Erto in Casso: gradnja zunanjih del vodovodne napeljave za novo naselje v Ertu za izklicno ceno 54.400.000 Ur podjetju Giacomo Vidoni iz Vidma;
vzdrževalna dela v občinskem gledališču Verdi, v Krožku za kulturo in umetnost ter v gledaUSkem muzeju za izkUcno ceno 10.000.000 Ur podjetju Innocente in Stipano-vlch iz Trsta;
dopolnitev prve skupine krožnega hodnika ln raznih prostorov v kleteh glavne bolnišnice v Trstu za izklicno ceno 37.671.895 lir podjetju Societh ImmoblUare Veneta iz Trsta;
dela za delno obnovitev občinskega morskega akvarija za izkUcno ceno 10.000.000 Ur podjetju Innocente in Stlpanovich iz Trsta;
dela za nadgraditev palače za Javna- dela (IV. skupina del) za izkUcno ceno 10.700.000 Ur podjetju Giovannt Veronese iz Trsta.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi v soboto, 24. septembra t. I. ob 21. uri
v KULTURNEM DOMU
KONCERT
APZ «T. TOMŠIČ»
ki bo pod vodstvom Marka Muniha izvajal umetne ln narodne pesmi.
Vstopnina 500 Ur, dijaki in pevci z izkaznico 300 lir.
Predprodaja vstopnic tri dni pred koncertom v Tržaški knjigami ln eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trstu
Abonmaji za sezono 1966-67 so na razpolago v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška št. 20, tel. 61-792.
Otvoritvena predstava bo 13. oktobra.
MLADINSKI KROŽEK OPČINE
priredi v petek, 23. t. m. ob 20.30 v prosvetnem domu na Opčinah
večer odporniške pesmi
Vljudno vabljeni!
Ravnateljstvo trgovskega tehničnega zavoda. Strada dl Guardlella 13/1 sporoča, da se vršijo vpisovanja 7.a šolsko leto 1966/67 vsak dan do vključno 25. septembra 1966. Prošnje za vpis sprejema tajništvo zavoda od 10. do 12. ure, kjer se dobijo tudi potrebna navodila.
Na Državnem znanstvenem liceju slovenskim učnim Jezikom v Trstu.
k> lina poleg razredov t znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, Je vpisovanje za šolsko leto 1966-1967 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada dt Guardlella št. 13-1 neprekinjeno do 25. septembra 1966 Navodila za vpisovanje so razvidna na oglasni deski v zavodu
Vpisovanje na slovensko učiteljišče v Trstu Je do 25. septembra. Uradne ure so od 9. do 12.
Ravnateljstvo osnovne šole prt Sv.
Jakobu obvešča, da Je vpisovanje o-trok od I. do V. razreda vsak dan od 9. do 12. ure.
Prosvetno društvo eBarkovljes sporoča staršem, da se l. oktobra letos prične baletna šola. — Vpisovanje od 17. do 18. ure vsak dan, razen sobote in nedelje, v prostorih Prosvetnega društva Barkovlje, Ul. Cer-retto 12.
SAK JADRAN
vabi vse slovenske akademike, naj se udeležijo koncerta APZ «T. Tomšič« in naj po koncertu pridejo na družabni večer, kjer bomo pobliže spoznali akademike iz Ljubljane in se z njimi razgovarjall.
Odbor
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 21. septembra 1966 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 12 oseb,
UMRLI SO: 79Jetna Antonia Ma-cor vd. Sabo, 58-letni Michele Basi-le, 67-letna Lucla Maraspin vd. Milani, 75-letna Carolina Komlanc vd. Bensa, 71-letna Carolina Glsella Cvelbar por. Nani, 66-letml Vlncenzo Oc-chipinti, 55-letnl Antontno Carobella.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossettl, Ul. Combi 19; dr. Si-gnorl, Trg Ospedale 8; Tamaro m Nerl, Ul. Dante T.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 6.30)
Godina, Čampo S. Giacomo 1: Al-la Minerva, Trg S. Francesco 1; Ai Due Mori, Trg Ubiti 4; Nicoli, Ul, dl Servola 80 (Skedenj).
PREKOP GROBOV
Občina sporoča, da bodo v kratkem pripravili za pokope kripto XIII. za desetletno dobo proti plačilu (polje II.), kjer ležijo ostanki umrlih od 17. julija 1956 do 13. okt. 1956. Kdor namerava ohraniti posmrtne ostanke svojcev ali poskrbeti za njih prekop na drugo mesto, se lahko obme od 13. okt. 1966 do 25. okt. 1966 na pokopališkega skrbnika ali na oddelek za pokopališča sekcije XII. za javna dela v prehodu Costanzi št. 2 V. soba 536. Po 25. oktobru bodo posmrtni ostanki položeni v skupno kostnico in sedanji spomeniki bodo prešli v last in na razpolago občine.
Razstave
Mladi slovenski tržaški slikar Robert Faganel razstavlja od 21. do 30. t.m. v galeriji sodobne umeti/js i v Latini. Otvoritev razstave je bila včeraj ob 11. url. Slikar razstavlja 35 del.
Gledališča
VERDI
Danes zvečer ob 21.30 bo v gledališču Verdi simfonični koncert na čast udeležencem 15. vsedržavnega kongresa komercialistov. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral Aldo Cec-cato, sodelovala pa bo pianistka Roberta Lantierl. Program obsega Beethovnovo uverturo «Egmond», Beethovnov Četrti koncert za klavir in orkester in Soštakovičevo Prvo simfonijo.
Nazionale 15.30 »FBI operazione gat-to» Technicolor. Hayley Mills, Dean Jones.
Excelstor 16.00 «Caccia alia volpe« Technicolor. Peter Sellers, Victor Mature, Britt Ekland.
Fentce 16.00 »La caduta delle aquile» Barve De Luxe. George Peppard, Uršula Apdress, Prepovedano mladini pod 14 letom
Eden 15.00 17.25 19.50 22.20 «La cae-cta« Technicolor, Marlon Brando, Jane Fonda, Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattaclelo 16.00 «Una splendida ca-naglia« Technicolor. Sean Conne-ry. Prepovedano mladini pod 14. letom
Alabarda 16.00 «Gperazione pockent Colorscope. Roger Brovvne, Elga Line.
FUodrammatlco 16.30 «Madame X*'—* Technicolor. Lana Turner, RiooardO Montalban.
Aurora 16.30 .Uperseevven 1’uomo da uccldere« Technicolor.
Cristalio 17.00 «Mary Popplns« Technicolor, Film petih Oscarjev. Julie Addams.
Garibaldi 16.30 »Le rane del mare« Richard VVidmark.
Capttol 16.00 «Spionaggto Intemazlo-nale« Technicolor
Impero 16,30 «11 ponte del sosplrl«.
Moderno 16.30 «11 volo della Fenice« Technicolor. James Stevvart, Hardy Kruger, Peter Finch.
Vlttorto Veneto 15.30 «Agente 007 0-perazione Thunderball« Sean Con-nery, Claudine Ager. Technicolor.
Astra 17.00 »I figlt del capitano Grant«.
Ideale 16.00 «Misstone m Mancturta« Technicolor Sue Lyon
Abbazta 17.00 .Pištola veloce« Technicolor. Audie Murphy.
IZLET IN FOTOGRAFSKI EX TEMPORE SI*DT
SPDT vabi svoje člane, prijatelje in mladino na jesenski Izlet 2. oktobra v dolino Mar-tuljkove skupine do bivaka Za Akom. Lepoti tega narodnega parka, kjer iz divje soteske z naravnima slapovoma nenadoma preide narava na zelene livade obkrožene z mogočnimi vrhovi, bodo jesenske tople barve dale še poseben čar.
Z izletom je združen zanimiv ex tempore, ki naj bi z diapozitivi ohranil spomin na lep jesenski dan v planinah. Na društvenem večeru bodo nagrajene serije treh najboljših diapozitivov.
Podrobnejše Informacije ob vpisu za izlet v Tržaški knjigarni.
V MILANU
so v prodan prt
ČASI ROLI — Piazza Duomo 31 tel. 8U.66.74
PRIMORSKI DNEVNIK
DELO
Politika
Vjesnik
Borba
Tovariš
Pavliha
Mali oglasi
TRGOVINA pohištva Bruno ^ oprema za kuhinje m dnevne sobe lz for-mike. Lastna izdelava Fonderla št. 3 (blizu bolnice).
Potrti naznanjamo, da nas je 20. septembra zapustila naša draga teta, gospa
PJERINA JANKOVIČ vd. LUCI
Pogreb bo danes ob 16.15 Iz kapele bolnišnice pri Sv. Ivanu do Skedenjske cerkve ln na pokopališče v Skednju.
Nečak Tomaž Kravos s soprogo Milevo In sinom Marjanom
Trst, 22. septembra 1966
STUDIJSKO ZASEDANJE O UMETNOSTNI VZGOJI ŠOLSKIH OTROK V MILJAH
1500 razstavljenih otroških risb 260 otrok na tekmovanju «ex tempore»
Otvoritveni nagovor župana Milla - Lepo predavanje prof. Volpicellija iz Rima - Velik uspeh otrok slovenskih šol
Kot zaključek deželnega natečaja o umetnostni vzgoji na osnovnih in srednjih šolah se je včeraj dopoldne začelo v Miljah študijsko zasedanje šolnikov, odprta je bila razstava risb in drugih del otrok iz osnovnih in srednjih šol naše dežele, popoldne pa je bilo tekmovanje «ex tempore«. Pobudo za to Prireditev je dala miljska občina s sodelovanjem šolskih skrbništev, vso organizacijo pa je prevzela miljska občina.
Uradna otvoritev zasedanja je bila ob 9.30 v dvorani gledališča Verdi. Predsedstvo zasedanja je Prevzel prof. Luigi Volpicelli z rimske univerze, svečane otvoritve pa so se udeležili deželni odpornik za javno vzgojo Giust kot zastopnik deželnega odbora, dr. Viozzi kot zastopnik vladnega komisarja, tržaški šolski skrbnik dr. Tavella, šolski nadzornik Lebani kot zastopnik goriškega šolskega skrbnika, nadzornik za slovenske sole na Tržaškem Oskar Bole, didaktični ravnatelji ter nad 450 profesorjev, učiteljev in staršev otrok. ?o pozdravnem nagovoru, ki ga je miel miljski župan Gastone Millo, Je imel zelo zanimivo in poučno Predavanje o pomenu in važnosti umetnostne vzgoje otrok prof. Volpicelli. Nato so proglasili izid tekmovanja, oziroma natečaja, in podelili nagrade šolnikom ter učencem.
Po razdelitvi nagrad so predstav. Piki oblasti, profesorji in učitelji odšli v občinsko telovadnico, kjer Je bila otvoritev razstave otroških risb in del, ki so bila poslana v okviru natečaja.
Na razstavi, ki je lepo urejena, Je, približno 1.500 otroških risb, ®iik in drugih del v raznih tehnikah in z najrazličnejšim gradivom, rudi po motiviki in vsebini je razstava zelo zanimiva in poučna. Ocenjevalne komisije so prejele znatno večje število del, izbrale pa s° za razstavo najboljša. Razstava bo odprta od 30. septembra, m sicer od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. Po dogovoru s tržaško občinsko upravo in z deželno u-Pravo bo v prihodnjih mesecih ta razstava tudi v Trstu, v Gorici in V Pordenonu. O razstavi bomo podrobneje še poročali, vsekakor pa Elitno pripomniti, da so se slovenske šole tudi tokrat lepo predstavile in da dela naših (imalih Umetnikov« vzbujajo med občinstvom, kakor tudi med strokovnjaki, veliko pozornost in priznanja
Po opoldanskem odmoru so šolniki poslušali predavanje, ki ga je nnel prof. Carlo Piantoni o važnosti in pomenu tehnike iz raznih sredstev. Nato je sledila diskusija, Medtem pa je bilo tekmovanje «ex tempore«, ki so se ga udeležili otroci od 6. do 14. leta starosti. Vreme je bilo kot nalašč, okolje pa najbolj primemo. Na trku, po ozkih ulicah, obali, predmestju in celo v Starih Miljah so otrooi ustvarjali svoja dela, da jih J® bilo veselje gledati. Domačini r5 jih z veseljem opazovali, oikrog P® so bile mamice in učiteljice, f1 so jih pripeljale iz raznih kra-Jev: iz Trsta, in Milj, s Krasa in "tega, iz Tržiča, iz Ogleja, Vidma itd. Tekmovanja «ex temporei) ®e Je udeležilo 260 otrok. Lep pri-*or. Nekaj takega v naših krajih nJsmo še videli. Najmlajši tekmovalec je bil Jurij Krečič, ki obiskuje slovensko osnovno šolo v “arkovljah in bo šele v oktobru nnel 7 let, od najdlje pa je prišel “iario Pasqualini, in sicer kar iz lavorjane v Beneški Sloveniji. Do-°ua sta zato posebno nagrado.
Ob 18. uri so na trgu pred županstvom proglasili izid tekmovanja «ex tempore« in razdelili nakrade. Podelitvi nagrad je priso-tvoval predsednik deželnega sveta ur- de Rinaldini.
Danes bo imel predavanje dr. l^esare Golfari, nato bodo predva-J«h dva dokumentarna filma ter nadaljevali, z diskusijo.
»Nagrade za 1 natečaj A (poročila !,oinikov) so dobili: Pavel Petričič no beneške Slovenije, ki poučuje “. osnovni šoli v Ipplisu v videm-n*;1 Pokrajini (I. nagrada ((Giordani Pacco« — zlata kolajna), srebr-n,® Pa Adalberto Corsini, Claudio evetachi, Maria Pagliaro, Marisa arovel, Maria Petracco, Maria rancesca Reina in Livia Rizzardi. ,fa natečaje med učenci osnovnih
prejelo nagrade skupno 26 otrok. Med temi je pet otrok, ki obiskujejo slovenske šole, in sicer: Ada Mučič (slovenska srednja šola v Gorici), Julijana Sosič (slovenska osnovna šola na Opčinah), Lucijan Milič (slovenska srednja šola na Proseku), Alenka Starc (slovenska srednja šola na Proseku) in Sonja Gojča (slovenska srednja šola na Opčinah).
Na tekmovanju ex tempore je prejel nagrado kot najmlajši tekmovalec Jurij Krečič, posebno priznanje pa Neva Umek, ki tudi obiskuje osnovno šolo v Barkovljah. Prvo nagrado na tekmovanju «ex tempore« je odnesel Sandro Spi-nelli iz Trsta, ki je lani obiskoval prvi razred, drugo Sergio Vanone (II. razred) iz Ogleja, tretjo pa Franco Stener (III. razred srednje šole) iz Milj.
Novi odbor komisije za obrtniške dejavnosti
Predvčerajšnjim popoldne so se na sedežu trgovinske zbornice prvič po volitvah v pokrajinski odbor, za obrtništvo sestali člani deželne komisije za obrtniške dejavnosti. Na sestanku so izvolili za predsednika odbora G. Valmarina iz Trsta, medtem ko je bilo predsedstvo odbora poverjeno videmskemu obrtniku G. De Longa.
V novem odboru sedi 10 članov, med katerimi so trije predsedniki pokrajinskih odborov (za tržaško pokrajino G. Valmarin, za videmsko G. De Longa in za goriško L. Sacchetti), dva izvedenca v pravnih vedah (B. Battagliarini tz Trsta in L Fassetta iz Vidma), trije izvedenci v obrtniških specializacijah (A. Favaretto iz Trsta, A. Marini iz Krmina in G. Molina iz Vidma), predstavnik ENAPI dr. S. Alesani in pa načelnik pokrajinskega urada za industrijo in trgovino dr. C, Stein-bach, ki je hkrati tudi glavni tajnik tržaške trgovinske zbornice. Novi odbor je bil izvoljen za dobo treh let.
Z vespama sta trčila v avtomobila
Ob 13.25 so sprejeli na nevrokirurški oddelek bolnišnice s prognozo okrevanja v 15 dneh, 23-letnega Alessandra Gaccia iz Ul. Sponzini 1, ki je postal žrtev prometne nesreče.
Gaccia, ki so ga odpeljali v bol. nišnico z rešilnim avtom RK, je malo prej pri Šalita di Zugnano v višini stavbe št. 20 s svojo vespo TS 29675 čelno trčil v fiat IKK)
TS 60552, ki ga je vozil 34-letni Bruno Iurincich iz Ul. Giarizzoli 2. Zaradi trčenja se je vespist ranil po levem kolenu in levi stegnenici
Na isti oddelek so ob 14.40 sprejeli 30-letnega mesarja Paola Mia-nija iz Ul. Piera della Francesca 3, ki je tudi postal žrtev podobne prometne nesreče.
Okoli tiste ure je Miani vozil svojo vespo TS 30859 jz Bošketa pri Sv. Ivanu proti Lovcu, ko je trčil v fiat 500 TS 15578, ki ga je vozil 56-letni Bruno Šarca iz Ul. Romagna 50.
V bolnišnici so mu ugotovili lažje rane po levi rami ter spodnjih udih. Zdraviti se bo moral 6 dni.
Ni mogoče govoriti eno delati pa drugo...
Aretiran sleparski trgovski zastopnik
Meseca avgusta letos je zastopnik tvrdke «Carbo-Craft», ki ima svoj sedež v Ul. Donota 1, 44-letni komercialist Giuseppe Caluzzi_ iz Ul. Tagliapietra 4, vzel v službo nekega Giannija Ostira iz Grade-ža kot trgovskega zastopnika za deželo Furlanijo-Julijsko krajino in Benečijo.
Mogoče bi šlo vse v redu, ko ne bi meseca j-ulija Italijanski kreditni zavod iz Pordenona naročil pri omenjeni tvrdki 500 listov posebnega papirja «Advocat». Naročilo je sprejel sam Oštir, ki si je pozneje tudi pridržal provizijo za izplačane papirje. Toda ni minilo mnogo časa, ko je omenjeni zavod sporočil tvrdki, da je sicer prejel naročene papirje, toda bili so večjega formata kot pa jih je naročil. Oštir je tako dobil razliko provizije za 39.COO lir.
Podoben primer se je v mesecu avgustu pripetil tudi nekemu odvetniku iz Vidma, ki je, namesto da bi prejel 125 listov pisarniškega papirja, prejel 125 velikih listov «advocat». S to drugo sleparijo je Oštir zaslužil 6000 lir razlike provizije.
Prejšnjo soboto pa je dr. Ca-luzzi prijavil vso zadevo agentom sodnega oddelka osrednjega komisariata iz Trsta, ki so predvčerajšnjim aretirali spretnega sleparja. Pred sodniki se bo moral zagovarjati zaradi sleparije.
LADJE V PRISTANIŠČU
Stelvlo, Falladio, Laura Lauro, Pe-gaso, Stromboli, A. Vespucci, Saipa II. M. A. Martlnoll, Viminale, Noza-rego, Lunica, Ita-lia, Angelo di Malo (It.), Umag, Orjula, Plod, Luka Bo-tlc (Jug.), Ro-nda, BrUillanoe, Iris (Lib.), Stavnes (Nor,), Malka (Isr,), Ex-ecutor (ZDA), Marmara (Tur.), Old Oak (Pa.), Georgios (Gr.), Lo-zovaya (SZ).
Odkritje doprsnega kipa epesniku-vojaku» Gabrielu D’Annunziu na občinskem zemljišču ob cesti, ki pelje na Grad, je povzročilo hudo reakcijo v demokratičnih krogih v Gorici, ki se ne bo tako zlepa pomirila. Kakor smo poročali prejšnji dan, sta socialistična svetovalca nemudoma vložila interpelacijo, da bi izvedela, zakaj je župan prisostvoval dogodku, na katerem je govoril bivši fašistični minister, kjer je bil prisoten poglavitni goriški misin, bivši republikin odv. Enio Pascoli in kjer so se zbrali tudi drugi znani goriški desničarski skrajneži.
Komunisti so tudi že napovedali svojo politično akcijo; vložili bodo dnevni red, ki bo sprožil obsežno diskusijo, v kateri se bodo morali izreči vse politične skupine. Nastala bo ostra politična diskusija z opredelitvijo jasnih stališč, kdo je za fašizem in kdo je proti njemu.
«Zadeva D’Annunzio» je postala prvič aktualna na Goriškem pred nekaj leti, ko je skupina desničarjev sklenila postaviti temu človeku spomenik v Ronkah, od koder je začel svoj osvajalni pohod na Reko. Zanimivo je, da tega niso storili v 20 letih fašizma, ampak šele pozneje, po vojni, dasiravno so demokratične množice obsodile osvajalne podvige fašizma in njegovih soustvarjalcev. Vendar postavitev spomenika v Ronkah ni bila lahka stvar, zakaj demokratična občinska uprava, sestavljena iz komunistov in socialistov, ni odstopila svojega zemljišča, tako da so se morali po-pudniki obrniti na demokristjansko občino Tržič, kjer so jih uslišali ter jim odstopili parcelo tik občinske meje z Ronkami. Demokratični ljudje niso sedeli križem rok in so sestavili dolgo protestno pismo, ki so ga podpisali številni kulturni delavci, med njimi tudi Biagio Marin, pesnik. Upirala se jim je misel, da bi morali mi, ki smo bili dejansko žrtve neke politike, postavljati spomenik njenemu tvorcu.
In zakaj, se sedaj sprašujejo goriški občani, moramo v novem vzdušju levega centra biti slabši od tistih, ki so se uprli postavitvi spomenika D’Annunziu v Ronkah, ter privoljevati v izrazito fašistične pobude? In zakaj, se z demokratičnim prebivalstvom sprašujemo tudi mi, je potrebno, da naš župan, župan levega centra in pobudnik prijateljskih stikov ob meji, prisostvuje fa-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiii
V PRIČAKOVANJU ZAŠČITE BRIŠKIH VIN
Strokovnjak daje vinogradnikom nasvete za umno kletarjenje
To je pogoj za uveljavitev briškega vina na domačem in tujih tržiščih
šol
v naši deželi je za svoja dela
Tudd na Goriškem smo sredi trgatve in zlasti v Brdih je v teh dneh precej živahno po vinogradih. Trte so letos sprva kazale dobro ter obetale precejšnjo in kakovostno dobro letino. Poznejša suša in vročina, katerima je sledilo julija deževje, je povzročilo, da sta se po nekaterih vinorodnih predelih razširila dva škodljivca: rdeči in rumeni pajek. Vinogradniki so takoj podvzeli potrebne ukrepe, ki so že obrodili dobre sadove, v kolikor jim škropiva ni izpralo ponovno deževje v avgustu.
Vendar pa kljub vsemu obeta biti letošnja trgatev boljša kot lani. Nekateri so začeli z njo že prejšnji teden, ker jim je začelo grozdje gniti. Drugi pa skušajo trgatev zavleči, ker upajo, da bomo Imeli
KiaiO «1K1S» PROSEK
Predvaja danes, 22. t.m. ob 19.30 zabavni film:
TRE DONNEPER UNO SCAPOL 0
(TRI ŽENSKE ZA SAMCA)
Koliko smeha!
šRfajo: OLEN FORD, GERALDINE PAGE in B. NICHOLS
Ktjw na (metu
7Uk
predvaja danes, 22. t.m. ob 18. uri komični avanturistični film,
QUATTRO SPIE SOTTO IL LETTO
(ŠTIRJE VOHUNI POD POSTELJO)
igrajo: Lino Ventura, Bernard Blier, Francis Blanches in Mi-reille Dare
!a!RFH=nSIE Lm2LOTPRNE
TDCT Viale XX Settembre 16 ^	tel. 96016
NABREŽINA (center)
SESUAN (center)
ZLATI IN SREBRNI OKRASNI PREDMETl
ta mesec še nekaj sončnih dni, ki bodo še zvišali sladkorno količino in s tem alkoholno gradacijo pridelka. Na splošno obeta, da bo letošnje vino na Goriškem kakovostno prav dobro, čeprav ga bo precej manj, kot pa je normalno povprečje.
Konzorcij za zaščito tipičnih vin, ki ima svoj sedež v Gorici in svoj delokrog predvsem v Goriških Brdih, je že pred časom poslal v Rim vse potrebne dokumente za dosego uradne zaščitne znamke za nekatera naša najbolj tipična vina. Izgleda pa, da se bo zadeva v Rimu precej zavlekla, ker pristojni urad dela zelo počasi in se je v njegovih predalih nakopičilo precej prošenj te vrste tudi iz drugih predelov države.
Da bi pa že letos napravili korak naprej pri svojem delu, je konzorcij najel vinskega izvedenca v osebi enologa prof. Buscemija. Ta je nastopil svojo službo že s prvim septembrom in sedaj obiskuje vinogradnike v Brdih in po drugih krajih, ter Jim daje strokovne nasvete in navodila za asa-nacijo kletnih in drugih prostorov, ki služijo pri trgatvi, dalje o vini-fikaciji grozdja po strokovnih pred-piših, da bi dosegli čim boljši mošt. Ce bodo vinogradniki upoštevali strokovne nasvete in navodila, bodo vsekakor izboljšali svoj pridelek, ki ima vse naravne pogoje ,da nastane iz njega res dobro vino, ki ga bodo lahko ustekleničili ter zaščitili z varnostno značko, ko bo birokratski postopek v tem smislu prišel do zaključka. To je pa predpogoj, če se hoče uveljaviti kvaliteten briški pridelek na domačem in na tujih tržiščih.
Iz tržaških sodnih dvoran
Ukinjena dva postopka zaradi amnestije
Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Corsi, tožilec Franzot, zapisnikar De Paoli) se je moral zagovarjati včeraj 36-let-nl Mario Masiello Iz Drevoreda Elizejskih poljan 41, ki Je bil obtožen, da sl je nezakonito prisvojil nekaj vsot denarja.
Masiello Je šofer po poklicu ter je služil pri podjetju «Giro tra-sportlii. Okrožnica ga je dolžila, da si je najprej prilastil 7.000 lir, Ki mu Jih je izročil trgovec z Jestvinami Canciani. Potem se Je polastil nadaljnjih 10.000 lir, ki jih je prejel od svojega lastnega podjetja, da bi kupil nepremočljivo platneno streho za svoj furgon. Po-
tem sl je polastil še 4.000 lir, ki mu jih je izročil klient Spezzall in 7.000 Ur od nekega drugega trgovca.
Poleg tega so obdolžili Masiella ponarejevanja, ker je ponaredil račune zadnjih dveh klientov.
Masiella so sodili v njegovi odsotnosti. Obravnava pa se je razblinila praktično v nič, ker so sodniki ukinili kazenski postopek zaradi amnestije.
• • •
Zaradi amnestije je bil ukinjen tudi kazenski postopek proti 65-let-nemu Giacomu Dattonu in njegovemu 27-letnemu sinu Faustu. Oba stanujeta v Ul. Dlaz 10.
Dattona je bil lastnik skladišča konfekcijskega blaga v Ul. Trento. Pred časom pa je začela prodaja pešati ln kmalu se je podjetje znašlo na robu prepada. Neka tvrdka lz Brescie, kateri je Dattona dolgoval skoraj milijon Ur, je v določenem trenutku zahtevala stečaj tržaške trgovine. Sodišče je ugodilo tej zahtevi. Kot je znano, v takih primerih sodnijska oblast zaupa neki osebi varstvo nad blagom, ki je v obratu. V tem primeru so to varstvo zaupali Dattono-vemu sinu Faustu. Baje pa se niti oče in niti sin nista zmenila za zakonske predpise ter sta odnesla iz skladišča 500 vrečic s krtačami, gobami in glavniki, eno tehtnico in 180 m blaga za zimske plašče.
Kot smo dejali, se je tudi ta obravnava končala z ustavitvijo kazenskega postopka.
NALEZLJIVE BOLEZNI
V tržaški občini so v času od 12. do 18. t.m. zabeležili naslednje število primerov nalezljivih o-bolenj: škrlatinka 2, tifoidna mrzlica 2, ošpice 6, oslovski kašelj 1, vnetje priušesne slinavke 7 (3 izven občine), nalezljivo vnetje jeter 7 (en smrtni primer), akutni sklepni revmatizem 3.
Iz goriške bolnišnice
Z avtom Zelenega križa so včeraj ob 13.15 odpeljali v goriško civilno bolnišnico 65-letno Vittorio Žbogar, ki stanuje v Ul. Beliinzo-na 18. Zdravniki so ji nudili prvo pomoč za rano na palcu leve roke, ki si jo je prizadejala na delu v Ul. Margotti.
Na cesti v Ul. D’Aosta Je nenadoma postalo slabo 60-letnemu A-gostinu Savaniju, ki stanuje v isti ulici št. 89. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljaU v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč.
Nekaj pred 18. uro pa so pripeljali v bolnišnico tudi 18-letnega Manlia Menechina, iz Ul. Canova 34, ki se je ponesrečil pri igranju žoge v zavodu Stella Mattutina v Ul. Nizza. Zdravniki so mu ugotovili rano na levi nogi ter so ga pridržali na zdravljenju.
šistični manifestaciji, ko je bilo že pred njenim začetkom jasno, kakšni so njeni cilji in kdo so ljudje, ki jo pripravljajo?
Resolucija KPI o protosinhrotronu
Občinski svetovalci KPI v Tržiču in poslanec Franco, so poslali tržiškemu županu resolucijo, ki naj bi jo obravnaval občinski svet na seji dne 30. t.m. V resoluciji se priporoča, naj bi občinska uprava podvzela potrebne korake, da se doseže postavitev protosinhrotrona CERN pri Doberdobu in naj posreduje za premostitev ovir vojaških služnosti, ki slonijo na zastarelih obrambnih principih.
MEŠČANI POBRATENEGA
MESTA
TRI DNI NASI GOSTJE
V Gorico je prispela 190-članska delegacija holandskega mesta Venlo
Predstavniki občine so goste sprejeli pred županstvom - Drevi v dvorani UGG javni koncert zbora in solistov «Venlone»
Iz Celovca se je sinoči z avtobusi pripeljala v Gorico 190-članska delegacija holandskega mesta Venlo. V Gorici bo tri dni prisostvovala prireditvam, ki jih naše mesto, prav tako pobrateno z Ven-lom kot Celovec, prireja njej v čast. Predstavniki občinske uprave iz Gorice so goste sprejeli pred županstvom ter jih takoj namestili po hotelih v mestu.
Danes ob 9. url Jih bo v občinski hiši sprejel župan, ob 9.30 si bodo z avtobusi ogledali mesto, ob 17.30 pa bo sprejem na Gradi. Ob 21. uri bo koncert zbora in solistov «Venlone» v veliki dvorani UGG Napovedovala bosta Ubaldo Agati in gospa Flora Jacoblni. Vstop je
brezplačen, koncert pa pireja in vodi pevski zbor «Seghizzi».
Jutri bodo gostje ob 8 30 odšli v Gradež, ob 19.30 bo na Trgu Battistl folklorna prireditev, cb 20.30 karakteristična večerja v dvorani UGG, ob 22. url pa v isti dvorani koncert nove goriške godbe na pihala.
Odobreni sklepi krajevnih ustanov
Pokrajinski odbor deželnega od-bomištva za krajevne ustanove je v zadnjih dneh med drugim odobril tudi naslednje sklepe:
OB PRISOTNOSTI ŠTEVILNIMI PROSVETARJEV
SPZ je v Doberdobu sklicala posvet predstavnikov prosvetnih društev
Pogovorili so se o opravljenem delu in predvsem o načrtih za prihodnost
Slovenska prosvetna zveza je sorodnikih in znancih govoriti o
sklicala v ponedeljek v prosvetni dvorani v Doberdobu posvet predstavnikov prosvetnih društev z Goriške, ki so se ga udeležili zastopniki iz Doberdoba, Dola - Poljan, z Vrha in iz Gabrij. Ker pa niso bili prisotni predstavniki Sovodenj, Standreža in števerjana (upravičeno odsotni zaradi trgatve), bodo za ta društva sklicali ponovni sestanek nekje bliže Gorici. Sestanek je vodil tajnik SPZ Silvan Križ-mančič, udeležili pa so se ga člani odbora Edmund Košuta, Vid Primožič, Saverij Rožič, Pavlina Komel in Gorazd Vesel.
Tajnik Križmančič je v uvodnih besedah omenil pomanjkanje iznajdljivosti v delovanju prosvetnih društev ter predlagal iskanje načinov, da bi se njihova dejavnost čimbolj popestrila ter razvila. Potrebno je predvsem misliti na to, da bi pridružili tradicionalni dejavnosti pevskih zborov še kaj, kar bi v društva pritegovalo odrasle in mladino. Sledila je živahna diskusija, med katero so se priglasili k besedi številni udeleženci sestanka ter so opisali dosedanje delo in prikazali načrte, ki jih imajo za prihodnost.
Predstavnik Doberdoba Janko Gergolet je omenil športno dejavnost in njene možnosti, da se še okrepi, pomladitev pevskega zbora in vprašanja, ki bi se pojavila za slovensko skupnost, če bi na Krasu zgradili protosinhrotron. Jože Jarc je pristavil, da bi k prosvetni dejavnosti pritegnili tudi godbo na pihala, ki je včasih že bila sestavni del prosvetnega društva; dobro bi celo bilo vključiti predstavnike godbe v prosvetni od. bor na vasi.
Bernard Florenin iz Gabrij je seznanil prisotne z načrti o obnovitvi odbora in poživitvi dejavnosti v njihovem prosvetnem društvu ((Skala«. Vid Primožič pa je prikazal nekatere konkretne možnosti za prosvetno dejavnost v vasi, ki bo lahko zanimiva tudi za prebivalce bližnjih okoliških vasi.
Marčel Devetak z Vrha Je navedel nekatere pomanjkljivosti, ki so se pokazale na letošnjem uspelem pikniku Prosvetne zveze v njihovi vasi, ter napovedal sklicanje občnega zbora, da izvolijo novi odbor, v katerega bodo vključili več mladih.
Ferligoj s Poljan je opisal težave društva s sedežem, ki niso od letos, ampak obstajajo pravzaprav toliko časa kolikor let društvo deluje.
Saverij Rožič, ki Je opravičil odsotne predstavnike p.d. ((Briški griču, je napovedal nekaj akcij, k: jih ima društvo na programu. Pripravljajo izlet v Gonars, prizadevali pa sl bodo postaviti na oder kakšno igrico, v kateri bi nastopale mladenke, ki ne pojejo več, odkar so v zboru ostali samo moški.
Mundi Košuta Je opozoril vse prisotne, da morajo pri sosedih,
potrebi vpisa otrok v slovenske vrtce, osnovne in srednje šole.
Ob zaključku seje je spregovoril Gorazd Vesel o vlogi in ciljih Slovenske kulturne gospodarske zveze in njeni organizacijski strukturi. Beseda o tem vprašanju jš bila nadvse koristna tudi zavoljo pripomb, ki so jih prisotni izrekli v zvezi s SKGZ. Na sestanku so sklenili, da bi v bližnji prihodnosti sklicala SKGZ konference, na katerih bi njeni predstavniki pojasnili politiko naše manjšinske organizacije.
Znana goriška povratnika prijavljena zaradi kraje bakra
Karabinjerji iz Tržiča so prijavili sodišču, ki sta zavoljo poteka obdobja dveh dni na začasni svobodi, dva znana triišjta povratnika: 29-letnega Domenica Oppedisa-na in 26-letnega Erminia Gaetani-
ja, ki sta ukradla v tovarni Vetro-bel v tržaški industrijski coni 500 kg težko bakreno žico vredno 1,4 milijona lir. Oba mladeniča so obkrožili karabinjerji pri Aiellu 10. avgusta ter ju prestrašili s streli, ko sta v neki zapuščeni vojaški utrdbi iz prve vojne zažigala žico, obdano s 50 mm debelim gumijastim izolimim ovojem.
Karabinjerji zbirajo dokaze o kraji nadaljnjih 30 stotov bakrene žice pri ENEL. Pri tem jim bo v pomoč dejstvo, da so ju zalotili pri Aiellu, kjer sta topila baker. Značilno je, da od takrat dalje v zapuščenem strelskem jarku nihče ni več topil kovine.
Avto so mu ukradli
Na komisariatu v Tržiču Je prijavil Tržičan Pietro Missia tatvino svojega avtomobila fiat 600 z evidenčno tablico TS 56854. Avto so pozneje našli v Ul. S. Ambrogio, kjer ga je tat pustil. Policija vodi preiskavo.
Doberdob: Dobava drv in tekočega goriva za zimsko ogrevanje šol in občinskih uradov.
Cafo: Nadaljevanje del za napeljavo konzorcialnega vodovoda na Krasu za skupen znesek nekaj nad 81 milijonov lir.
Gorica: Stroški za izlet oskrbovancev doma onemoglih; izterje-valna služba v kazermetah; predujem osebju v ECA in domu onemoglih za nabavo drv; preusmeritev potoka Rio v Ločniku zaradi gradnje novega občinskega vodovoda; izplačilo stroškov za revne bolnike v bolnišnicah; izplačilo stroškov za julij v ECA; poruše-nje poslopja v Ul. Marconi za razširitev občinskih ambulant; odobritev del izvršenih v Ul. Duše nasproti vhoda v tehnično industrijsko šolo; izročitev dimnikarskih del za občinska poslopja; pobratimstvo z Venlom; nove cene za vzdrževanje občinskih makadamskih cest; popravilo javne tehtnice v Štandrežu.
Ronke: Gradnja stolpnega vodo-hrama za Starancan.
Tržič: Statistika za gradnje, ki so v teku in plačilo zadevnih stroškov; stroški komisije za ocenitev inventarja, ki ga namerava prodati avtobusno podjetje Bonezzi občinski upravi.
Zbor € Tone Tomšič» iz Ljubljane gostuje v nedeljo v Gorici
Kot znano bo akademski pevski zbor «Tone Tomšiča iz Ljubljane nastopil v soboto, 24. t. m. zvečer v Kulturnem domu v Trstu. Naslednji dan, v nedeljo popoldne ob 17. uri, pa bo ta odličen pevski ansambel pel v katoliškem domu, v Drevoredu XX. septembra v Gorici.
Mešani pevski zbor «Tone Tomšiča je Goričanom že dobro poznan, saj je že dvakrat nastopil tudi na mednarodnem pevskem tekmovanju v dvorani UGG in je lani odnesel prvo nagrado na takem tekmovanju v kategoriji mešanih zborov. Zbor vodi še vedno pevovodja Marko Munih, pod katerega taktirko so akademiki iz Ljubljane tudi lani dosegli prvo mesto.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiinifiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitii
V KAVARNI TEATRO (PICCOLA PERMANENTE)
Razdelitev nagrad zmagovalcem V. «ex tempore» v Steverjanu
Demetrij Cej prejel nagrado goriške hranilnice
Z razdelitvijo nagrad zmagovalcev slikarskega tekmovanja «ex tempo-rea v Steverjanu se je zaključila peta izdaja tega velikega in pomembnega slikarskega dogodka v naši deželi.
Za to priliko so se v torek zvečer zbrali v kavarni Teatro, središču goriškega slikarskega dogajanja, vidnejši predstavniki javnega in kulturnega življenja ter prireditelji. Poleg ostalih je bil prisoten deželni odbornik dr. Tripani, predsednik pokrajinske turistične ustanove rag. Peternel, direktor zveze trgovcev dr. Scarano, geometer Co-molli, lastnik koncesijske trgovine za Fiatove avtomobile, dr. Formen-tinl, pobudnik tekmovanja, ter tajnik Edy De Nicolo.
S kratkimi uvodnimi besedami je dr. Formentini izrekel zahvalo u-stanovam, ki so s svojim prispevkom omogočile uresničiti tako uspelo kulturno manifestacijo, kakor je «ex temporea v Steverjanu, ki bo zavoljo svoje privlačnosti in zanimanja prav kmalu zadobila vsedržavno obeležje. Poleg pomembnih umetniških uspehov, ki so bili zabeleženi, je treba pri tej pobudi upoštevati tudi njene turistične vrednote, zakaj Brda, in še prav posebno Steverjan, so postala turistično zanimiva pokrajina, ki jo obiskuje vedno večje število ljubiteljev narave.
Sledilo je podeljevanje nagrad; deželni odbornik dr. Tripani je podelil nagrado 150.000 lir zmagoval-

-a
Motorizacija kljub vsem prednostim, ki jih ima, ni še do kraja izpodrinila tradicionalne vprege
cu Michelangelu Guacciju iz Trsta, drugo je prejel Videmčan Gianni Borta, tretjo Hario Tudor iz Gorice, ki se nagrajevanja osebno ni mogel udeležiti.
Nato so podelili nagrade, vredne po 50.000 lir, tudi naslednjim slikarjem: Demetrij Cej, nagrada Hranilnice Mario Bardusco je prejel nagrado EPT, Nicolo Sponza — nagrada EMAC in Cesare Spanghero — nagrada zveze trgovcev.
Nagrajene slike so še vedno razstavljene v kavami Teatro.
Nove slovenske knjige v državni knjižnici
Državna knjižnica v Gorici Je v zadnjih mesecih prejela ali nabavila poleg italijanskih tudi naslednje nove knjige v slovenskem Jeziku. Knjige so na razpolago čita-teljem na njenem sedežu v Ul. Ma-meli 12 vsak delavnik od 9. do 12.30 ln od 16. do 19. ure.
BLAHA: Medicina na krivih po. tih. Bibliografija izdaj Državne založbe Slovenije 1945-1965. BORš-NIK: študije in fragmenti. BU-KVIČ: Brezdomci. ČERNE: Ekonomija iz novega zornega kota. ČOPIČ: Doživljaji Nlkoletine Bursača. DETELA:	Atentat. Enciklopedija
likovnih umjetnostl. GLAVAN: Lu-žiški Srbi. GOLI A: Gospod Baroda In druge ljudske pesmi. GRABNAR: Amerika za ekranom. HACE: Iz komisarjevih zapiskov. INGOLIČ: Kje ste, Lamutovi? INGOLIČ: Lastovka čez ocean. JURCA: Lizike za vse. JURČIČ:	Zbrano delo.
KRIEGER: Jukunda — ljubljena ln preganjana. KUNAVER:	Rakov
Škocjan. KUNTNER; Vsakdanji kruh. MADIč-KAVčIč: Titova vojna pot. MAJAK9VSKI: Oblak v hlačah: MELIK: Slovenija. MELIK; Slovensko Primorje. MENCINGER: Zbrano delo. MILČINSKI: Tolovaj Mataj. MILNE: Medved Pu. OKIC: Ljubim te, deklica. PAVČEK: Vrtiljak. PEČJAK: Drejček in trije Marsovčki. PREZELJ: Mladi kemik. ROZMAN: čudežni pisalni strojček. SAGADIN: Povezovanje pouka s produktivnim delom učencev v osnovni šoli. ŠELIGO: Stolp. Slovenski protestantski pisci. SUHODOLČAN: Iz velikih težkih dni. TWAIN: Prigode Toma Sa-wyerja. VALJAVEC: živalske pripovedke. VOGELNIKOVA: O deklici, ki je prehitro rasla. WINKLER: Drejc z Višave.
Prispevajte n DIJAŠKO MATICO I
“ I
ICO! |
Ob prepiru v gostilni je bil ranjen na glavi
Včeraj ponoči, nekaj po polnoči so poklicali rešilni voz Zelenega križa na mejni prehod pri Rdeči hiši, kjer se je javil 45-letni Aldo Cecchet iz Fogliana, ki je bil krvav po obrazu in laseh. OdpeljaU so ga v civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovlU rano na lasišču in oteklino na čelu; nudlU so mu prvo pomoč s prognozo okrevanja v 12 dneh. Cecchet je izjavil, da Je dobil navedene poškodbe v pretepu, ki je nastal v prepiru v neki gostilni na drugi strani meje.
Pri nogometni igri se je ponesrečil
Prejšnji večer so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 10-letnega Oliva Pecorarija iz šlovrenca, ki so ga pridržali za 20 dni na zdrav-ljenju zaradi precejšnje rane na desnem kolenu in drugih telesnih poškodb. Pecorari je povedal, da se je ponesrečil pri igri z žogo na igrišču v šlovrencu, kjer se je vežbal z drugimi sovrstniki, pa mu je spodrsnilo in je padel.
Gorica
VERDI. 17.30: «Furto alla banca d’Inghllterra». P. 0’Tool In Aldo Ray; angleški film.
CORSO. 17.00: «Giuoco mortale«. M. Green in M. Badhan; ameriški barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO. 17. — 22 30 «1 nostri marltlii. A. Sordl in U. To-gnazzi; italijanski barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
VITTORIA. 17,—22.; «La dove scende 11 sole«. S. Granger ln E. Sommer; klnemaskope v barvah.
CENTRALE. 17,—21.30:	«Conqui-
statorl della Sirte«. J. Paine in M. 0’Hara; ameriški film.
Tržič
AZZURRO. 18.—22.: «La magnlfi-ca sfidan. K. Moris In D. Loy.
EXCELS10R. 17.30—22.:	«Missio-
ne Alphavllleii. E. Constantlne in A. Karima.
PRINCIPE. 18.30—22.:	«MerletU
di mezzanotteii. D. Day ln J. Ga-vln; klnemaskope v barvah
S. MICHELE. 19.30—22.30: «In gi-nocchio da te«. G. Morandl.
Ronke
EXCEL8IOR. — Zaprto.
RIO. 19.30—22.: «Le sabbie dl Ka-lahariii. S. Broker in S. York; barvni film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Gorici lekarna AL CORSO, na Korzu Italia 89, tel. 24-43.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj v Gorici najvišja 23,6 stopinje ob 15. uri ln najnižja 7 stopinj ob 7.30; povprečna vlaga 59 odst.
BREZ LANSKEGA PRVAKA LETOŠNJI FINALE NOGOMETNEGA TURNIRJA SŠI
Zarja s 3:2 (1:1) premagala Primorje
Bazoviški igralci bodo igrali z Bregom za prvo mesto, Prosečani pa za tretje z Repnom
STRELCI: Ražen (Z) v 2’, Puntar W. (P) v 35’, Baldasin (Z)v 49’ iz enajstmetrovke, Verginella (P) v 57’ in Ražen (Z) v 61’.
Postavi:
ZARJA — Kalin; Renčelj, Komar; Metlika, Križmančič V., Križmančič M.; Sancin, žagar, Ražen, Baldasin in Marc.
PRIMORJE — Furlan; Bukavec L., Starc; Fragiacomo, Zužlč, Metelko; Puntar E., Bukavec V., Puntar W„ Verginella In Daneu.
SODNIK: Vito Svetina, stranska sodnika Lasič in Budin, delegat Cesar V.
KOTI: 3:2 za Primorje.
PREKRŠKI: Zarja 13, Primorje 12.
OPOMBE: Igrišče zadovoljivo, burja pa je stalno motila potek tekme. Tekmo si je ogledalo 500 gledalcev. Sodnik je opomnil štiri igralce: Zužiča in Fragiacoma (Primorje) zaradi grobe Igre in protestov, Baldaslna in žagarja (Zarja) zaradi protestov.
Včeraj je bila skoraj vsa Bazo- --------=—"—  	...........................
bo. Tako smo bili lahko priča stal-1 dober igralec, a je tudi veteran
vica na igrišču «Prvl maj». Nepopisno veselje je zajelo vse bazoviške navijače, ko je Zarja po zelo izenačeni in borbeni tekmi premagala izkušene Prosečane. Tekma se Je namreč končala z rezultatom 3:2 v korist bazoviških nogometašev.
Omeniti moramo, da je srečanje agonlstično povsem zadovoljilo, medtem ko so ekipe tehnično na splošno razočarale. To sl lahko razlagamo, ker so igralci zelo ((čutili« tekmo in v takih prilikah gotovo si ne moremo pričakovati lepe igre.
Poleg tega so bazoviški igralci že takoj v uvodnem delu igre zabili en gol in se nato umaknili v obram-
nemu obleganju bazoviških vrat s strani Prosečanov, medtem ko so se igralci Zarje zagrizeno branili in so bili večkrat prisiljeni odbijati žoge dolgo vnaprej, ne da bi pri tem skušali podajati soigralcu ali organizirati kako akcijo. To je seveda omogočalo Prosečanom, da so lahko stalno napadali, pa čeprav so prišli do gola šele proti koncu prvega polčasa. Tudi izkušeni in tehnično bolj pripravljeni igralci Primorja so včeraj popolnoma zgrešili taktiko igre. Proti močni burji je treba odvijati igro z nizkimi podajami. Toda Primorje je imelo včeraj na sredini igrišča Metelka, ki je tehnično nedvomno
«Kaj pa mislite o nasprotniku ?» «Izkoristil je naše napake. V glav-
nem pa so igrall.»
vsi požrtvovalno za-
Mnenje navijačev je bilo seveda deljeno. Bazoviški navijači sploh ne dvomijo v upravičenost zmage lastnih igralcev, medtem ko se Prosečani sklicujejo v glavnem na napake lastnih branilcev. Kdo ima prav?
Diskusij še ves teden ne bo manjkalo.
....................................................im
PO TEKMI V SLAČILNICAH
ZARJA: zmaga je popolnoma zaslužena
PRIMORJE: podarili smo jim dva gola
Po tekmi med Zarjo in Primorjem smo se pomudili v slačilnicah Mnenja so seveda različna. Najprej smo vprašali predsednika Primorja Streklja, kaj misli o tekmi. «Nasprotniki so bolj živahno zaigrali in so Izkoristili vse prilike, ki so jih imeli na razpolago, da
so lahko realizirali. Za ostalo pa ----
so poskrbeli naši branilci, da so jim olajšali zmago! Nasprotniki so namreč vse tri gole zabili iz očitnih naših napak. Vsekakor mislimo, da bi lahko z malenkostjo sreče premagali bazoviške nogometaše » Gotovo popolnoma drugega mnenja Je bil predsednik Zarje.»
«Kaj mislite o tekmi ?»
«Naši so zasluzeno zmagali, če bi lahko uvrstili še Kalca, bi premagali svoje nasprotnike še z večjo razliko. Vsi naši igralci so se močno potrudili, da so lahko dosegli to zmago. Nedvomno so bili živahnejši od nasprotnikov in so prav zaradi tega tudi zmagali.))
Bazoviški igralci neverjetno veseli, Prosečani nekoliko potrti: takšno Je bilo vzdušje v slačilnicah.
Gotovo najbolj glasen je Ražen, ki je moral danes nastopiti kot srednji napadalec in Je dosegel kar dva gola in tako v največji meri pripomogel h končni zmagi.
Vsekakor smo najprej vprašali za mnenje vratarja Kalina, ki Je obenem tudi trener, in ki je v nekaj primerih z odličnimi posegi rešil svojo mrežo.
«Prva dva gola, danes?«
Kalin: «žal, sem moral dvakrat kloniti. Pri prvem golu je žoga nenadoma spremenila smer in nisem mogel preprečiti gola, v drugem primeru pa je eden naših branilcev slabo odbil žogo in me tako presenetil, kar je seveda izkoristil Verginella. Toda zmagali smo, in to je važno.«
Verginella je bil vidno potrt. «Z našo obrambo danes res ni šlo vse v redu. Praktično smo nasprotnikom podarili vsaj dva gola. V napadu pa smo le s težavo prodirali skozi bazoviško obrambo, ki se je ojačila z mnogimi napadalci. V taki gneči je gotovo težko prodreti.«
nogometa in zato ne more z istim tempom vzdržati cele tekme. Zato se ni mogel stalno premikati in je raje dolgo podajal naprej prvi liniji. Fragiacomo je imel precej dela, da je lahko ustavil včeraj zares zelo živahnega žagarja. Prednja vrsta ni povsem zadovoljila. Verginella je sicer dosegel lep gol in je bil tudi v nekaterih primerih zelo nevaren, toda od njega smo pričakovali le nekoliko več. Vsekakor Je tudi danes dosegel svoj gol in tako potrdil svoje realizatorske sposobnosti.
Kaj pa Zarja? Igralci so res dali vse iz sebe in zato moramo pohvaliti celotno ekipo, ki se je odločno vrgla v borbo za zmago. Včeraj je sicer manjkal Kalc, ki kot strelec precej pomeni. Tudi Lucijan Križmančič je bil odsoten, zato je bil napad skoro popolnoma spremenjen. Ražen je moral namreč med prednjo peterko na mesto srednjega napadalca, medtem ko je Edvin Sancin zamenjal Kalca.
Kronika.
Sodnik Vito Svetina je točno ob
17.30	stekel z obema ekipama na sredino igrišča,, kjer sta se enajsterici postavili za običajen pozdrav.
Že takoj v uvodnem delu igre je prišlo do presenečenja. Zarja je namreč že v 2’ prešla v vodstvo. Marc je preigral svojega nasprotnika, si dolgo podal naprej žogo in jo nato predložil Raženu, ki je izkoristil trenutno zmedo dveh pro-seških branilcev in neubranljivo presenetil Furlana. Nogometaši so nato odvijali igro pretežno na sredini igrišča. Prosečani so se zagrizeno vrgli v borbo za izenačenje, vendar je bila bazoviška obramba vedno na mestu. Nasprotno, prav napadalci Zarje so bili vedno nevarnejša. Baldasin in žagar sta namreč z lepimi podajami spravljala v zadrego proseško obrambo, ki pa se je vedno rešila. V 17’ je Baldasin za las zgrešil cilj iz kazenskega strela, dve minuti kasneje je Baldasin ponovno silovito
streljal v Furlanova vrata, a pro-seški vratar je bil tokrat na mestu.. Nato so ponovno Prosečani prevzeli vajeti igre v svoje roke in v 35’ prišli tudi do gola po zaslugi VValterja Puntarja, ki je silovito streljal v vrata, medtem ko je žoga zaradi burje prevarala Kalina.
V drugem delu igre so se Prosečani takoj vrgli v napad in že v 1’ je desno krilo Puntar le za las zgrešil cilj. V 9’ pa so bazoviški igralci ponovno prešli v vodstvo. Marc je streljal proti proseškim vratom, toda žoga je nenadoma spremenila smer in visoko odletela proti autu. Starc, ki je mislil, da je žoga namenjena v vrata, jo je odbil z roko. Enajstmetrovka. Baldasin je neubranljivo realiziral. Tekma pa se še ni končala in Prosečani so stalno ogrožali nasprotna vrata. V 17’ so tudi prišli do gola po zaslugi Verginelle, ki je z p-lavo presenetil Kalina.
Zarja pa je dokončno prešla v vodstvo ponovno s srednjim napadalcem Ražnom, ki je izkoristil napako proseške obrambe. Zaman so nato proseški napadalci skušali izenačiti: Kalin je bdi nepremagljiv.
Najboljši v vrstah Zarje: Ražen, Vojko Križmančič, Žagar, Kalin in Baldasin. Za Primorje so solidno zaigrali brata Puntar, Fragiacomo in Bukavec.
—edson— * 1 2 3
NA Ml INI TCNIS
Dve zmagi ljubljanske Olimpije v Trstu
Sinočnji nastop namiznoteniške ekipe ljubljanske Olimpije (Ilirije namreč ni bilo) se je končalo z dvojno zmago gostov. Ljubljančani so z mladinskim moštvom premagali predstavnike Bora, s članskim pa so, sicer šele po zelo razburljivih nizih, za las odpravili tržaško reprezentanco, ki so jo sestavljali Crechici, Durazzano in Adrijan Tavčar, ki je v celoti zadovoljil.
Izidi:
Olimpija (mlad.) - Bor (mlad.) 5:2 Krovanje — Edi Bole	1:2
Rakun — Adrijan Tavčar	2:0
Jugovič — Emil Bole	2:0
Krovanje — Adrijan Tavčar 1:2 Jugovič — Edi Bole	2:0
Rakun — Emil Bole	2:0
Jugovič — Adrijan Tavčar 2:0 Olimpija — reprezentanca Trsta 5:4 Sazonov II. — Crechici	1:2
Sazonov i. — Adrijan Tavčar 2:0 Krnc — Durazzano	0:2
Sazonov I. — Crechici	0:2
Sazonov II. — Durazzano	2:0
Krnc — Adrijan Tavčar	2:0
Sazonov I. — Durazzano	2:1
Krnc — Crechici	1:2
Sazonov II. — Adrijan Tavčar 2:1

THOVADBA
PRVI DAN SP
Mihajl Voronjin (SZ) pred Japoncem Curumijem
Jugoslavija in Miro Cerar prva v A skupini
DORTMUND, 21. — Danes so začeli z obveznimi vajami za moške za svetovno prvenstvo v oroodni telovadbi. V prvi skupini je Jugoslavija z 271,40 točkami na prvem mestu pred Finsko, Madžarsko, Norveško in Mehiko. Miroslav Cerar, ki je v parterju dosegel 9.45 točk, na konju z ročaji 9,65, na na preskoku 9,30, na
krogih 9,40, bradlji 9.60 in na drogu 9,75, Je prav tako prvi v A skupini.
V B skupini Je prvo mesto pripadlo Vzhodni Nemčiji, v C skupini pa Japonski, ki si je nabrala
Med posamezniki pa vodi sovjetski telovadec Voronjin, ki si je nabral 57,90 točk. Drugi je s 57,75 točkami Japonec Curumi. Cerar si s 57,15 deli šesto in sedmo mesto.
Italija, ki nastopa v E skupini Je zasedla po današnjih obveznih vajah tretje mesto za CSSR in
287,85 točk. Druga Je Sovjetska ZDA. Češki telovadci so si nabra-
zveza z 285,90 točkami. V D skupini pa Je najboljši rezultat zabeležila Poljska.
Po tekmovanju štirih skupin je Japonska v vodstvu pred SZ, Vz. Nemčijo, Poljsko, Zahodno Nemčijo, Francijo, Jugoslavijo, švedsko, Finsko ,in Madžarsko.
11 275,80 točk, ameriški pa 273,85.
Po zaključnem tekmovanju vseh petih skupin je ekipni vrsti red naslednji: Japonska, SZ, V. Nemčija, CSSR, Poljska, ZDA. Italija, Z. Nemčija, Francija, Jugoslavija, švedska in Finska.
v Trstu bo priredil tudi tekmovanje v športnem kvizu, katerega se lahko udeleži vsako društvo s poljubnim številom ekip. Vsako ekipo sestavljajo 4 osebe: 3 bodo odgovarjale na vprašanja iz poznavanja slovenskega športa (osrednjega in zamejskega), četrta pa bo s praktičnim nastopom popravljala morebitne napačne odgovore.
2.	Ustna vprašanja bodo iz naslednjih panog:
1.	atletika
2.	telovadba
3.	plavanje
4.	smučanje
5.	veslanje
6.	kolesarstvo
7.	planinstvo
8.	odbojka
9.	košarka
10.	nogomet
11.	namizni tenis
12.	olimpijske igre Vprašanja bodo pretežno splošnega značaja in bodo obsegala snov, ki jo je mogoče zaslediti v športnem tisku ali knjigah.
3.	Četrti član ekipe bo lahko popravljal zgrešene odgovore z naslednjimi vajami:
1.	Tek čez nizke zapreke s plavutmi
2.	Hitrostno metanje žog v zrak
3.	Keglanje
4.	Skok v višino z mesta
5.	Skok v daljino z mesta
6.	Prosti met v koš
7.	Odbijanje dveh žogic z enim loparjem
8.	Odbojkarski servis v tarčo
9.	Zoganje z glavo
10.	Hoja po rokah
11.	Počasna vožnja s kolesom
12.	Streljanje v tarčo
Od teh panog si tekmovalec izbere dve, tretjo pa mu izbe-
vimi osmimi točkami.
4.	Ce se bo prijavilo več kot 8 ekip, se bodo zbrale na izločilnem delu tekmovanja 15. oktobra na stadionu «Prvi maj« pri Sv. Ivanu, kjer bo opravljeno izločilno tekmovanje.
Vsaka ekipa posebej bo dobila 3 vprašanja, ki bodo za vse ekipe enaka in katerih ne bo mogoče popravljati. S točkovanjem in merjenjem časa bodo na tem tekmovanju izločene vse ekipe razen osmih najboljših. Ce se bo več ekip potegovalo za 8. mesto bo za ta moštva opravljeno takoj dodatno tekmovanje.
5.	Isti večer se bo zmagovitih 8 ekip pomerilo v četrt in polfinalu po naslednjem ključu: 1-5, 2-6, 3-7, 4-8 ter nato 1-3, 2-4. V četrt in polfinalu bodo ekipe dobile po 3 vprašanja. Pravilni odgovori prinesejo ekipi obstanek v igri, en zgrešen odgovor je mogoče popraviti s praktično vajo, dva pogrešena odgovora pa prineseta izločenje.
6.	Dve najvišje uvrščeni ekipi se bosta v finalu pomerili v okviru otvoritvenega sporeda športnih iger. V finalu bo mogoče popravljati s praktično vajo dva zgrešena odgovora, trije zgrešeni odgovori pa prinesejo izločitev.
7.	Komisijo športnega kviza
bodo sestavljali:	predstavnik
prireditelja in dva izvedenca, ki tvorita tudi razsodišče, izpraševalec, časomerilec in za-pisničar.
Tudi za to tekmovanje bo prireditelj podelil za splošno lestvico društev točke, kot pri ostalih ekipnih športih.
8.	Vpisovanje ekip bo do 30. septembra 1966 do 21. ure na sedežu ŠZ Bor, Trst, Vrdel-ska cesta 7.
PRIREDITELJ
ATLETIKA
VELESILE PO EVROPSKEM PRVENSTVU
SZ pred začetkom nove dobe?
Posledice zgrešene športne politike ■ Šablonsko pripravljanje vrhunskih atletov
Že pred začetkom evropskega prvenstva v atletiki so si bili v Sovjetski zvezi na jasnem, da bodo le malokrat dvignili na najvišji drog rdečo zastavo in da bodo na Nepstadionu zaigrali sovjetsko himno v čast zmagovalcu. Sovjet ski strokovnjaki so se zavedli, da s tako ekipo, kot je bila njihova, ne bo niti zdaleč mogoče ponovita edinstvenega uspeha iz Beograda, ko je šlo v Sovjetsko zve-
V okviru 9. slovenskih j športnih iger Šport-kviz |
1. Prirediteljski odbor 9. SŠI re prireditelj, in sicer med pr- _
zo kar 16 zlatih kolajn.
Tekmovanje v Budimpešti je potekalo v znamenju presenetljivih rezultatov. Marsikateri favorit je moral položiti orožje in usoda ni prizanesla niti Sovjetom. Tri zlate kolajne pri moških in prav toliko pri ženskah, to je skupno šest evropskih prvakov, kar je bilo še nekaj manj od predvidenega. Na lestvici sestavljeni na podlagi uvrstitve v finale je Sovjetska zveza še vedno najboljša v Evropi, razumljivo pa je. da je to Pirova zmaga, ki ne dela časti sovjetskemu športu.
Vprašanje zakaj tak padec v rentabilnosti se kar samo avtomatično postavi.
Res se zdi skoraj neverjetno, da je država z 220 milijoni prebivalcev in z množično razvitim športom postala drugorazredna sila.
Čudno je to res, marsikateri ne-sovjetski strokovnjak pa si je tak polom pričakoval že pred leti in se sedaj tudi veseli nad točnostjo svojih predvidevanj.
Prve znake bolezni so opazili na olimpijskih igrah v Tokiu, ko je le peščica sovjetskih atletov posegla po najvišjih mestih. Leto zatem smo sioer dočakali fantastično zmago sovjetske zveze nad ZDA, že isto leto pa se Je na finalu evropskega pokala Sovjetska zveza komaj rešila pred porazom proti Zahodni Nemčiji. V letošnji sezoni smo zaman pričakovali ploho rekordov in dobrih rezultatov iz Sovjetske zveze in v Budimpešto je prišla ekipa, ki je bila že pred začetkom tekmovanj moralno na kolenih.
Nekaj pozitivnega pa je v ekipi le bilo. Državni dres je prvič oblekla cela vrsta mladih atletov, ki tehnično morda niso veliko zaostajali za ostalo konkurenco, so pa popolnoma odpovedali, ko je šlo zares. Sovjetski atletiki ne mo-remo torej očitati, da je na prvenstvo privedla staro ekipo, očitamo pa ji lahko, da je slabo pripravila mlade sile in jih marsikje že premagane poslala v borbo.
Glavni greh sovjetske atletike v zadnjih letih je verjetno lakomnost. Kjer so Sovjeti nastopali so si želeli le zmage. Tvegati si niso upali in zato so pošiljali na mednarodne mitinge izbrano vrsto starejših in izkušenih atletov, ki so le malokrat zatajili. Atlet, ki ni imel realnih možnosti za uspeh, je večkrat moral ostati doma in izgubila se je tako dolga vrsta talentov, katerim skoraj ni bila dana možnost, da bi se uveljavili izven domovine.
Vzporedna velika napaka sovjetske atletike je tehničnega značaja.
Ce bolj podrobno pregledamo lestvice najboljših atletov v Evropi v vsaki panogi, dobimo v nekaterih disciplinah presenetljivo veliko šte. vilo sovjetskih predstavnikov. Zal se ta premoč odraža samo v mestih pod vrhom in kar čudno je, da v SZ med tako obilico dobrih sprinterjev, skakalcev, tekačev in metalcev ne najdejo nekaj atletov, ki bi posegli po svetovnih rekordih. Trenutno je na primer Sovjetska zveza kot celota še vedno druga na svetu, v moški konkurenci pa drži samo en svetovni rekord.
MEDNARODNI NOGOMET
Glede pomanjkanja svetovnih rekorderjev smo med prvenstvom v Budimpešti zaprosili za mnenje nekatere strokovnjake, ki pripadajo državam, ki si sedaj praktično delijo prva mesta v Evropi.
Rezultat naše ankete je bil enoten: v Sovjetski zvezi nimajo smisla za posameznike. Imajo mnogo velikih talentov, odlične pogoje za trening in sredstva, pri pripravljanju atletov pa pozabijo na njihovo osebnost. Sovjetske metode treninga so za vse atlete posameznih panog skoraj enake, v njih pa se ne upošteva, da so atleti tudi ljudje z različnimi značaji, na katere fizični napori različno vplivajo. Na kratko: nemogoče je vzgojiti —
trener vzame v roke vsakega posebej in sestavi program treninga, pri katerem so upoštevani vsi dobri in slabi faktorji njegove osebnosti, navade, način prehrane, podnebje, kjer atlet dela in živi, fizična konstitucija itd.
V tem sovjetski trenerji trenutno še niso mojstri, pridobitev fantazije pa je verjetno edini ključ za rešitev iz zagate. Od zadnjega poraza so se Sovjeti gotovo nekaj naučili in upati je, da se bo v korist napredka bodoča športna politika spremenila.
Kako komentirajo rezultate evropskega prvenstva Sovjeti sami. Uradno je tehnično vodstvo reprezentance zadovoljno z rezultati in z osvojenim prvim mestom na splošni lestvici. Za mlado in neizkušeno ekipo je dosežen rezultat tudi res dober, Sovjeti pa se istočasno z uradnim dobrim razpoloženjem ob zmagi verjetno tudi zavedajo, da predstavljajo 220 milijonov ljudi in da je pičla zmaga
na
primer 10 svetovnih rekorderjev v ..
isti panogi na isti način, mogoče, iipo točkah« kaj malo" častna, pa je, če pri vzgoji istih 10 atletov I	BRUNO KRIŽMAN
lIllliiMiiiiaijiniiiii nuni m n mm nuni n mm mn mn ii iiiiimiiiiiiiiiimimuiiMiiiiiiiimiimi n, IMIIMMIII*
DRUGA PLAT MEDALJE
SŠI so za vse
Po objavi članka ((Športna pote-1 mu prvo mesto z dokaj dvomljiv0
za Vojka Cesarja« v torkovi številki našega lista se je že v samem uredništvu vnela debata o tem. če ie poteza navedenega športnika res šDortna in umestna. (Članek namreč ni nastal v sami športni redakciji našega lista, temveč je prišel iz kroga, ki je najbliže organizatorjem samih SŠI). Pri tem je obveljal zaključek, da je sicer Vojko Cesar svoj sklep gotovo sprejel v najboljši dobri veri in torej v prepričanju, da gre res za športno potezo. Vendar pa je glede na značaj SŠI njegov sklep zgrešen; če bi namreč obveljalo pri SŠI njegovo načelo, bi se te igre nujno spremenile v povsem nekvalitetno in nezanimivo tekmovanje samih začetnikov. Končno pa SŠI niso samo tekmovanje posameznikov, temveč so vsi nastopajoči vključeni v društva ,za katera tekmujejo. Je pa še cela vrsta razlogov, ki govore proti stališču Vojka Cesarja. Ti razlogi se večinoma krijejo z razlogi, navedenimi v nekem pismu, ki ga je prejelo športno u-redništvo našega lista.
Oglasila se je namreč Olga Pavletič. ki pravi, da «je treba o tem vprašanju slišati tudi drugo plat zvona in to tem bolj, ker se članek posredno tiče nje osebno kot tudi drugih tekmovalcev, ki so na prejšnjih športnih tednih dosegali boljše rezutate«. Objavljamo iz tega pisma tisti del, ki se tiče bistva vprašanja in. s katerim se, kot omenjeno, strinjamo. Pavletičeva piše:
«Sodim, da je s stališča športne etike ne le zgrešeno, ampak tudi malo taktno, če na takem tekmovanju, kot so slovenske športne igre v Trstu, kak tekmovalec odstopi zato, ker se čuti «premočan». S tem dejanjem dejansko poniža ne le vrednost tekmovanja samega, ampak tudi ostale tekmovalce. Vsak pravi športnik mnogo raje nastopa na prireditvah z močno konkurenco, kot pa na tekmovanjih, kjer
BEOGRAD, 21 — Crvena zvezda — Atletico Bilbao 5:0 (2:0) Crvena zvezda Je danes v prvi tek-ki za pokal sejemskih mest zasluženo premagala špansko moštvo Atletico Bilbao s 5 goli Mlhajlovi-ča, Džajiča 2, Ostojiča ln Mellča. • * *
NEAPELJ, 21. — Napoli Je nocoj premagal 3:1 (3:1) v povratni tekmi za pokal sejemskih mest dunajski Wiener in se, ker je prvo tekmo zaključil z 2:1 v svojo korist, uvrstil v drugo kolo turnirja. Za Napoli so bili uspešni v 10’ Cane, v 25’ Sivorl, v 27’ Bianchi, za Dunajčane pa v 45’ Schmidt.
TURIN, 21. — Juventus je nocoj premagal v tekmi za pokal sejemskih mest solunski Aris s 5:0 (2:0). Za domačine so dosegli gole v 31' Menichelll, v 36' Favalli, v 20' d.p. De Paoli ln v 43’ Favalli. Peti gol je zakrivil grški krilec Grlpalakos. * * *
BUDIMPEŠTA, 21. — V prvi tekmi turnirja za evropsko prvenstvo je Madžarska premagala Dansko 6:0 (5:0).
GERA. 21 — V mednarodni prijateljski tekmi je Vzhodna Nemčija premagaia Romunijo 2:0 (0:0).
odstranitvijo «premočnega» tekmovalca podarijo. Istočasno se vprašam, ali naj po tej logiki zdaj začnemo skrbeti za manj sposobne tekmovalce, tako da jim umaknemo s poti močnejše? Ali je morala naših tekmovalcev res že tako nizka, da jim predstavlja nastop boljšega tekača, metalca, skakalca itd. oviro, ki jo je treba odstraniti, da ne dobijo slučajno manjvrednostnega kompleksa? Mar ustvarjamo na naših športnih tekmah borce ali pa komodne in zmagohlepne psevdo-športnike?
Novo vprašanje se poraja tudi, če želim odgovor: komu so namenjene slovenske športne igre? Alt vsem slovenskim športnikom v zamejstvu, ali pa le manj sposobnim9 Po logiki vašega članka bi bilo «športno» le, če bi nastopali slabši tekmovalci, boljši pa bi se spremenili v gledalce ali funkcionarje. P° Vaši logiki so napravili nešportno potezo vsi odbojkarji prve Borove ekipe, zlasti na primer Sergij Veljak, ki je celo član državne reprezentance — ker niso odstopili, ko so ostali odbojkarji šibkejši. Po Vaši logiki ne bi smele nastopati članice prve ženske Borove ekipe, ker so «premočne» prvoligašice. Prav tako naj bi napravil «nešportno po-tezo» Boris Košuta, član prve namiznoteniške lige, ko se ne umakne šibkejšim na SSI. Tudi nogometaši (mladinci) Primorja in Brega naj bi bili «nešportni», ker so premagali nasprotnike z 10—1 v* 13—0.»
Na koncu navaja Pavletičeva še olimpijca Uršiča.
Mnenja smo, da bodo tisti, ki nastopajo kot športniki, nastopili iz zavesti, da s tem prispevajo k uspehu Slovenskih športnih iger, k uspehu svojega društva in končno tudi v lastno zadoščenje, ne glede na to, če ne bodo zasedli prvega mesta. Prvo mesto zasede pač tisti, ki je najboljši -r- dokler se ne najde drugi, boljši od njega. Znano je, da so v nekaterih držav; nih reprezentancah leta in leta isti prvaki; vendar imajo te reprezentance tudi drugega in tretjega in tako naprej, to se pravi drugi in tretji ter ostali nastopajo, čeprav vedo, da je prvo mesto «že oddano«. Zato naj se na startu pojavijo vsi, ki se čutijo sposobne, od manj močnih do najmbčnejših. Kajti za vse so SSI in vsi naj se potrudijo, da bodo te igre — tudi po rezultatih — čim lepše uspele. • * •
Prejeli smo:
Kot pojasnilo k mojemu članku «športna poteza» z dne 20. t. m., pripominjam, da je bil ta napisan in objavljen izključno kot vest. Zaradi tega ni bil ne posredno ne neposredno najgerjen proti nobeni drugi osebi.
BRUNO KRIŽMAN

W. S0MERSET MAUGHAM

ČUDOVITA ŽENSKA
Julijina pot v gledališče je bila veliko bolj preprosta. Rodila se je na Jerseyu, kjer je bil njen oče, prav tako rojen na tem otoku, živinozdravnik. Sestra njene matere je bila poročena s Francozom, trgovcem s kurivom v St. Maloju. Julijo so poslali k njej. da je obiskovala krajevno srednjo šolo. Francoski se je naučila kot prava Francozinja. Bila je rojena igralka in odkar je pomnila, je bilo samo po sebi umevno, da pojde h gledališču. Njena teta, madam Falloux, se je poznala z neko starejšo igralko, bivšo «societaure» Commedie Francaise. Ta je živela v St. Maloju z majhno rento, ki Jo ji je bil zapustil eden od ljubimcev, s katerim se je bila razšla po večletnem zvestem priležništvu. — Ko je bila Julija stara dvanajst let, je bila ta igralka živahna, debelušna starka, čeprav Je bila že prestopila šestdeseto leto, je bila nenavadno vitalna. Okusne jedi je ljubila bolj kot vse drugo na svetu. Smejala se je široko in glasno kakor moški, tudi govorila je z globokim, gromkim glasom. Ta j6 dala Juliji prve igralske napotke. Učila jo je vseh tistih umetnosti, ki se jih je bila sama naučila na konservatoriju, pripovedovala ji je o Reichenbergovi, ki je igrala naivke do svojih sedemdesetih let, o Sari Bernhardt in o njenem zlatem glasu, o Mount-Sulliju in njegovi veličastnosti ter o Coquelinu, največjem od vseh teh. Recitirala ji je velike tirade Corneillea in Racina, tako kot se jih je bila naučila izvajati na Commedie Francaise Tudi Julijo je učila izgovarjati na isti način. Bilo jo je čudovito poslušati, kako s svojim otroškim glasom izgovarja strastne in hrepeneče Fedrine tirade, naglašajoč ritem
aleksandrincev in oblikujoč njene besede na način, ki je bil izumetničen, a kljub temu čarobno dramatičen. — Jane Taint-bout je bila verjetno kot igralka zelo teatralna, vendar je Julijo naučila, da je izgovarjala zloge skrajnje natančno, naučila jo je drže in gibanja, naučila jo je, da se ni bala lastnega glasu in ji vlila samozavest in občutek za pravo mero, kar je imela Julija že po naravi in kar je postalo ena njenih največjih odlik.
«Nikdar ne delaj presledkov, če za to nimaš pravega razloga,« ji je venomer ponavljala in udarjala s pestjo po mizi, za katero je sedela, «toda če pavzo narediš, potem naj bo čim daljša.«
Ko je bilo Juliji šestnajst let in je odšla na kraljevsko akademijo za dramsko umetnost v Gower Streetu, je znala že veliko tega, kar so tam učili. Odvaditi se je morala le nekaterih gledaliških trikov, ki so bili že zastareli ter se priučiti sodobnejšemu pogovornemu stilu. Njena nadarjenost je bila očitna: osvojila je vse nagrade, za katere je tekmovala, in ko je končala šolanje, je kmalu dobila — zaradi dobrega znanja francoskega jezika — neznatno vlogo francoske sobarice v enem izmed londonskih gledališč. — Nekaj časa se je dozdevalo, da se bo zaradi znanja francoščine uveljavila v vlogah, v katerih potrebuje tuj naglas, ker je takoj nato nekje drugje nastopila v vlogi avstrijske natakarice. — Dve leti pozneje jo je odkril Jimmie Langton. Bila je na turneji z melodramo, ki je v Londonu doživela uspeh, v vlogi italijanske pustolovke in spletkarke. Julija ni bila povsem kos vlogi štiridesetletne žene in ker je glavno junakinjo, mlado deklico, igrala blondinka zrelih let, predstava ni uspela. Jimmie je svoj prosti čas navadno izkoristil tako, da je obiskoval razna gledališča. Tako tudi ta večer. Po predstavi Je obiskal Julijo. Bil je dovolj znan v gledališkem svetu, da se je čutila počaščena zaradi njegovih poklonov in ko jo je naslednji dan povabil na kosilo, je vabilo sprejela. Nista še dobro sedla k mizi, ko je že prišel z besedo na dan:
«Vso noč nisem mogel zaspati, mislil sem na vas.»
((Radovedna sem, kaj mi boste predlagali, kaj častnega ali
nečastnega?«
Preslišal je ostrino v njenem glasu.
«V gledališču delam že petindvajset let Bil sem gledališki sluga, inspicient, režiser, igralec, upravnik; hudirja, bil sem celo kritik. V gledališču živim, odkar sem zapustil šolske klopi in česar o gledališču ne vem, ni vredno niti vedeti. Jaz mislim, da ste vi genij.«
«Lepo od vas, da mi kaj takega poveste.«
«Tiho! Dovolite, da jaz govorim. Imate vse: pravo višino, lepo ste raščeni in vaš obraz je kakor iz gume.«
«Ali je to laskanje?«
«In še kakšno! Vaš obraz je tak, kakršnega mora igralka imeti. Obraz, ki more biti vse in tudi lep; obraz, ki odraža vsako misel, ki preblisne skozi možgane. Tak obraz je imela Duše. Sinoči na primer — tega, kar deiate, se pravzaprav ne zavedate — je bila vsaka beseda, ki ste jo izgovorili, napisana na vašem obrazu.«
«To je povsem prazna vloga. Ne vem, kako bi mogla v njej kaj pokazati. Saj ste slišali, kakšne neumnosti moram govoriti?«
((Igralci so prazni, ne pa vloge. Vi imate čudovit glas, glas, ki grabi za srce vsakogar, ki vas posluša. Ne vem, kakšni bi bili v komediji, toda pripravljen sem tvegati.«
«Kaj hočete s tem reči?«
«Vaš občutek za pravo mero Je nedvomno na pravem mestu. Tega se niste mogli naučiti, to imate prirojeno, kar je vsekakor veliko bolje. No, in zdaj se pogovoriva resno. Podatke o vas že imam, pravijo, da govorite francoski kot prava Francozinja. Zato vam tudi dajejo vloge, kjer je potrebna pokveče-na izgovarjava angleščine. Dobro veste tudi sami, da vas to ne bo pripeljalo daleč.«
((Igrala sem vse in edino, kar so mi ponudili.«
«Ali ste zadovoljni s tem, da igrate zmeraj le take vloge? V njih se bost6 ustalili in publika vas ne bo več sprejela v drugih vlogah; to bo vse, kar boste igrali. V najboljšem primeru vas bodo plačali z dvajsetimi funti na teden in eden od velikih
talentov bo izgubljen.«
((Zmeraj sem gojila upanje, da prej ali slej dobim kakšno pošteno vlogo.«
((Toda kdaj? Mogoče boste nanjo čakali še deset let. Koliko ste zdaj stari?«
((Dvajset let.»
((Koliko vam plačajo zdaj?«
((Petnajst funtov na teden.«
«To je laž! Dobivate jih kvečjemu dvanajst. In to je vražje več, kot jih zaslužite. Se zelo veliko se boste morali učiti. Vaši gibi so neizglajeni. Ne veste tega, da ima vsak gib svoj pomen. Ne veste tega, kako se pritegne pozornost poslušalca že prej, preden spregovorite. Vi se preveč mažete. Za obraz, kakršen je vaš, čim manj šminke; čim manj, tem bolje. Mar ne želite postati zvezda?«
«Kdo tega ne želi?«
((Pridite k meni in jaz bom iz vas ustvaril največjo igralko Anglije. Ali se lahko učite? Glede na vaša leta bi dejal, da.»
((Mislim, da vsako vlogo lahko obvladam v oseminštiridesetih urah.«
((Izkušenj potrebujete in mene kot režiserja. Pridite k meni in dal vam bom dvajset vlog na leto. Ibsen, Shaw, Sudermann, Hankin, Galsworthy. Privlačni ste, a zdi se, da nimate pojma, kako se privlačnost uporablja.« Zahihitala se je. «Hudirja, če bi vi znali to svojo lastnost izkoristiti, bi vas stara čarovnica, s katero zdaj igrate, že zdavnaj napodila. Vi morate zgrabiti poslušalce za vrat in jim reči: 'Tako, vi, psi, zdaj pa takoj obrnite pozornost name. Morate jih takoj obvladati. Ce nimate te sposobnosti, vam je nihče ne more dati, toda če jo imate, se morate vsestransko z njo okoristiti. Jaz vam povem, vse pogoje imate, da postanete velika igralka. Nikdar v življenju nisem bil o ničemer tako prepričan, kakor sem zdajle o tem.»
«Vem, da mi je potrebnih še veliko izkušenj. O vsem bom, seveda, razmislila. Zelo rada bi prišla k vam vsaj za eno sezono.«
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1, II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnaprej, četrtletna 2250 lir, polletna 4.400 Ur. celoletna 7700 lir — SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ- AD1T D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503-3-85 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-uprumi 250, osmrtnice 150 Ur. — Mali oglasi 40 Ur beseda — Oglasi tržaške in
goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk Pubblicitk Italiana« — Odgovorni urednikž STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst