Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Dredniitvo je v Kopitarjevi nt6/111 Telefoni uednlitni dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2090 ček. račun: Ljub« liana it. 10.650 in 10.349 za inseratet Sarajevo itv. 7563. Zagreb itv.39.Ull, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2993 Uhaja vsak dan zjutraj, rasen ponedeljka in dneva po praznika Rdeči signati... Položaj v Španiji jc še vedno nejasen glede razvoja in končnega izida usodopolne državljanske vojne, ki je vso državo spremenila v bojno polje in ki bo, naj izpade tako ali tako, uničila vise, kar je Španija imela kulturnih vred-, not, da ne govorimo o človeških žrtvah in ruševinah njenega gospodarstva. Jusno pa fjostaja vedno bol j in bolj, da ni res, da sta se v Španiji »spoprijeli reakcija in revolucija«, ali »desnica; in levica«, ali »fašisti in demokrati«, kot se takšne fraze danes glasijo, marveč da je napočila tista razvojna doba, ko lahko mirno trdimo, da je mednarodni komunizem segel po neodvisni državi, da si jo z vsemi sredstvi podjarmi. Ne gre več za idejne borbe med domačimi, za oblast se iprekljajočiinri političnimi strujami, marveč za organiziram naval mednarodnega in breznarodnega boljševizma na »špansko postojanko«, ki je samo etapa v bojnem načrtu Ko-minterne, ter za ravno tako organiziran odpor vseh nacionalno čutečih državljanov brez ozira na idejno usmerjenost, ki svoje domovine nočejo brez boja predati v roke svetovnemu boljševizmu. Državljanska vojna v Španiji s tem preneha biti žalosten dogodek v španski zgodovini, ampak postaja dogodek, čigar pomen je svetovnega obsega. To, kar vidimo danes v Špu ni j i, torej ni več krvuv način medsebojnega obračunavanja političnih struj »onstran Pire-nej«, ki ostalega sveta direktno ne prizadeva, marveč je to borba »nu španskem sektorju« svetovne bojne fronte komunizmu, ki drugih narodov nič manj ne briga, kot ubogega španskega ljudstva. Da te naše domneve niso i/, zraka vzete, dokazuje ni/, dogodkov zadnjih dni, ki so jili razne velike mednarodne poročevalne agencije zbrale. Treba jih je samo med seboj povezati, pa bomo dobili pravo sliko o tem, kar sc v krvi in ognju danes v Španiji dogaja. Medtem ko vse radiopostuje na svetu samo poslušajo in oddajajo poročila o dogodkih samih, se jc moskovska radiopostaju, ki se je Kominterna poslužuje za svoje delovanje, dvignila na višjo raven ter se neposredno vmešala v borbo. Najprej je v torek popoldne poslala v španščini proglas nu delovne nias'c Španije«, v katerem jih poziva, naj se brez i/.jtme vsi stavijo v službo vlade. Španija da je izredno važna priložnost za borbene načrte Kominterne, kajti, če zmagajo »delovne mase nad fašizmom« v špauiji, bo to imelo zmugovit odjek in nepregledne posledice tudi daleč čez .španske meje. Od torka dalje moskovska radiopostaju na dolgih in kratkih valovih neprestano govori »delovnim masam«, jih navdušuje v borbi, jim daje navodila, kako se je treba oborožiti, kako sc uspešno braniti, kdaj preiti v napad. Torej prava šola za praktično državljansko vojno, ki sovjetske vlade nikakor ne moti, čeravno bi imela dolžnost, da razbosnelost svoje radiopo-staje takoj ukine, ker je nedovoljeno vmešavanje v notranje razmere tuje države. Pa to so le fraze, saj je svetu že davno z,nano, dn sta v Rusiji vlada in Kominterna eno in isto iai da sta bili izbrani dve ločeni firmi le zaradi komod-liejše borbe za komunistične ideale. Nadalje poročajo angleški viri, da jn prišlo že v ponedeljek 18 komunističnih inštruktorjev v pristanišče Cadiz na južni obali Španije, da prevzamejo vodstvo oboroženih delavskih odredov. Poslani so bili naravnost iz Moskve, kjer so končali šolanje na Ljeninovi akademiji na »fakulteti za vodstvo in organizacijo državljanskih vojn.« Večinoma so to španski komunisti, ki so po zlomu komunistične revolte v Asturiji morali pobegniti iz dežele ter so bili sprejeti v imenovani študijski zavod, da si pridobijo potrebnega znanja za vodstvo uporov. Isti angleški vir pravi tudi, da je nu potu iz Moskve še nadaljnjih 200 španskih komunistov, ki so se »šolali« po različnih moskovskih akademijah in se vračajo, da takoj prevzamejo že v naprej v revolucijskem načrtu določena mesta. V zvezi s tem je zanimivo, kar je izpovedal vodja špun-skih komunistov Largo Cabellero. On je dejal, da ostanejo tudi po zlomu uporu delavski odredi oboroženi in organizirani v udarne oddelke pod izurjenim vodstvom, da bodo vedno na razpolago državi. Navesti jc treba tudi poročilo, ki ga je razširila angleška agencija lleuter, ki s svojega opazovahšča v Gibraltarju in v mednarodnem mestu Tangerju od najbližje bližine točno vidi ne samo potek dogodkov, ampak tudi njihova ozadja. Zastopnik Reutcrja je imel daljši razgovor /. voditeljem upornikov v španskem Maroku, ki mu je med drugim dejal, da je bil za »Španijo skrajni čas, dvanajsta ura, da so sc dvignili, ker je komunistična propaganda že tako izpodjedla vojsko in mornarico, da sta bili tako rekoč že popolnoma v območju komunističnih celic. Civilizacija Evrope bi zadobilu hud udarec, če bi španski patrioti ne bili zaustavili razkroja.« Poveljnik upornikov jc nadalje pripovedoval, da so bili napadeni od ncku.j bojnih ladij, ki so obstreljevale Cevto, mesto na obaii španskega Maroku nasproti Gibraltarja. Med ladjami, ki so na Ceuto streljale, se jc nahajala tudi ruska prevozna ladja za petrolej, ki je bila oborožena z dvema topovoma in se jc najbolj trmasto obnašala ter izstrelila največ krogci na mesto. 1/. tega sledi, je dejal uporniški general, da ni treba iskati nobenih nadaljnjih dokazov za ozadje delovanja ljudske fronte v Španiji in za potrebo oboroženega upora proti režimu, ki se je popolnoma obesil na Moskvo ter živi po navodilih moskovske komunistične centrale. »Naj ve Evropa, da rdeči signali pri Gibraltarju nc pomenijo samo zatona Španije, marveč začetek razpada vse Evrope...« Revolucijo v Španiji vodi torej res komunistična internucionala in so »uporniki« tisti, ki branijo svobodo domovine. Naskok svetovnega komunizma nu »španski sektor« ni nova iznajdba, marveč spada med najbolj stare načrte komunističnih strategov. Že Ljenin sam je leta 1920 napovedal, da bo prva dr/uva, ki bo sledila zgledu Rusije špn-11 i ju, od tam pa se bo revolucija volilu daljo ter si polagoma podjarmila ves evropski /apnd.t Moskovska kominterna je torej ostala zvesta načrtom za izvedbo svetovne revolucije in če hočemo biti nepristranski, moramo reči, du se Pololaj v Španiji: Jug in sever v rokah upornikov IiJadrid in Barcelona rdeča Položaj v Španiji je še popolnoma nejasen. Uporniki popolnoma obvladajo Maroko ter španski jug in sever. Na juju je njihova vsa Andaluzija s Sevillo, Granado in Cadisom. Na severu so njihovi Baski, predvsem pristanišče San Seba-stian, Pamplona, Saragosa, Vigo, Valladolid in Burgos. Vlada pa se drži v sredini, to je v Madridu in pa v Kataloniji, predvsem v Barceloni. Zdi sc, da je katalonska liberalno-socialistična vlada Compauysa odstopila in da so se Katalonije popolnoma polastili komunisti in anarhisti, ki so ustanovili odbor za javno blaginjo. V glavnem je z uporniki vse kmečko prebivalstvo in velik del meščanstva, ki se je v zadnjem času čedalje bolj balo komunistične strahovlade. Da se ne more kmečko prebivalstvo v celoti postaviti na stran upornikov ,to je preprečila madridska vlada s tem, da je hitro oborožila vse delavstvo in mestni proletariat. Policija jc na strani vlade, dočim je armada povečini za upornike, ki štejejo veliko pristašev tudi v orožništvu. Razen upornih in vladnih čet pa so komunisti organizirali svoje lastne rdeče čete, tako da v Španiji zdaj vlada prav za prav anarhija in se niti dobro ne ve. kdo je v Madridu na čelu vlade. Zlasti močne so postojanke vstašev v gorovju, to je v Pirenejih pa v severnozapailni pokrajini Galiciji, ki jo »d nekdaj za monarhijo. Vstašem na severu poveljuje general Mola, ki ima svoj glavni stan v San Sebastianu. Državljanska vojna divja brez usmiljenja. V Barceloni je bilo doslej ubitih 500 oseh, .'5000 pa ranjenih. V Madridu so vladne čete poklale vse upornike v vojašnici Montana, v La Linca je bilo tudi ubitih več sto oseb. Dočim so rdeči v vseh garniriiah povečini pomorili vse, častnike ter zažgali veleposestva, pa uporniki brez usmiljenja streljajo vse komuniste, ki jim pridejo v roke. Dne 21. t. m. jc letalo iz Madrida pristalo v La Bourgetu, potem ko se je bilo ustavilo v Bor-deauxu, da popravi nek defekt. Letalca sta častnika Izmacl Marlctta de la Quinpana in Juan Aboat .v Aboal. ki sta pokazala svoje listine in se potem z avtomobilom podala v Pariz. Zvečer sc je zvedelo, da je španska vlada, ki nima več nobene direktne zveze s Parizom, sklenila, da pošlje dve zaupni osebi k Leonu Rlumu. Španska vlada prosi Francijo, naj bi prišla na pomoč španski vladi v Maroku, da potlači upor on-dotne posadke. Obenem so listi ljudske fronte namigavali, da ni izključeno, da jc španska vlada naprosila francosko vlado, naj hi ji pomagala potlačiti upor tudi na španskem polotoku santem. Ta zahteva da je v soglasju z dejstvom, da v obeh državah vlada ljudska fronta in da jc v Interesu evropske demokracije, da se onemogoči vzpostavitev reakcije v Španiji. Na frontah državljanske vojne Inozemei poročajo: Odločitev danes Pariz, 22. julija, b. Po poročilih posebnega dopisnika, ki se mu je posrečilo, da je prišel v Španijo in se še vrnil nazaj, bo prišlo v najkrajšem času do usodne odločitve. Z juga in s severa prodirajo vstaši proti glavnemu mestu Španije, Madridu. Vlada razpolaga s 150.000 borci, deloma vojaki, deloma delavci, ki jih bo uporabila za od-ločiino bitko. Severna uporniška vojska pod poveljstvom generala Molleja je dosegla včeraj in danes precejšnje uspehe. Kolona njegovih mož je zavzela San Sebastian. Čete generala Molleja so pa gospodarji tudi v Huesci, Sata-gossi, Aiali, v enem delu As t uri je, v Andaluziji, Navari in v Kataloniji z izjemo glavnega mesta Barcelone. Trdnjava v Barceloni, ki obvlada mesto in okolico, pa je tudi v rokah revolucijonarjev. Številni kmetje in meščani so se priključili vstaški vojski, ki razpolaga z motoriziranim topništvom. Skupina 6000 astur-skih rudarskih delavcev je bila včeraj popc'.noma razbita v Camanovi severno od Salamance. Čete generala Molleja so izvršile tudi hud naskok na vladne čete in jih razpršile. V borbi je padlo mnogo žrtev. General Molle je mobiliziral tudi vse železniške nameščence. Zelo močna kolona vsta-ške vojske napreduje tudi proti I r u m u na francoski meji, ki je že z vseh strani obkoljena. Pričakuje se, da bo v prihodnjih 48 urah v okolici S i e r e , 50 km severno od Madrida prišlo do odločilne bitke. Manj ugodno pa je za vstaše na jugu, ker se je vladnim četam posrečilo zavzeti Sevillo in T o 1 e d o. V Madridu prihaja še vedno do manjših spopadov. Aretacije se zelo množe in vstaši se takoj streljajo. Vsi zdravniki in sanitetno osebje je mobilizirano. V španskem Maroku je položaj nespremenjen. Letalski polkovnik v Leonu se je priključil generalu Molleju. Posebni dopisnik »Daily Telegrapha«, ki se mu je posrečilo priti v Španijo pri Hendayi poroča, da so vstaši doslej zasedli 10 pokrajin in da je Barcelona obkoljena. Odločitev bo padla takoj, ko se bo generalu Molleju posrečilo vzpostaviti zvezo med severno in južno armado. je zelo približala njihovi uresničitvi. Pot d« uspehov ji je trebila sovjetska diplomacija, ki je najprej s peskom nasula oči zaslepljenih državnikov, da je Kominterna potem lažje opravljala svoj posel. Nedavna konferenca vrhovnih vodij kominterne v Bredi nu Nizozemskem, kjer so bili sprejeti končni strategičlii načrti /.a naskok na evropski /upad. začenši pri Španiji, je bila sijjtuil, ki je vrgel žarko luč po vsej Evropi. Njeni državniki >i leno manejo uči. ko revolucija že polaga svoje mine. Kako dolgo še? Železni obroč okrog Madrida F ramasonsho-komunistična vlada že išče pomoči pri Franciji Na to so takoj reagirali desničarski listi, ki upravičeno poudarjajo, da nima francoska vlada nobene pravice vmešavati se v notranje zdeve Španije in da ima tudi v Maroku samo to dolžnost, cla straži mejo francoskega posestva. Kani hi prišli, če bi se Francija vmešavala v notranje zadeve Španije, ko hi na primer Anglija ali katerakoli druga država imela v takem slučaju enako pravico, da pride na pomoč upornikom. Tudi v inozemskih diplomatskih krogih izjavljajo, da nobeni državi ni dovoljeno, da hi prekršila svojo nevtralnost, ker bi se v nasprotnem slučaju lahko zgodilo, da bi se notranja španska zadeva raz-rastla v splošni evropski konflikt, špansko ljudstvo ima svobodo, dn se odloči nu desno ali nu leVo in nihče nima pravice, da se v t» vmešava. Najbolj verjetno pa jc, da sta španska častnika v Parizu prosila za finančno pomoč francoskc vlade. Čete generala Cuevc, ki nastopajo od juga, so že prispele do Vere in Navare. Manjši oddelek vojske generala Molleja pa so vladne čete včeraj v bližini Madrida popolnoma potolkle. Pariz, 22. julija, b. Po zadnjih vesteh iz Španije je okrog 150.000 pristašev ljudske fronte pripravljenih, da prično nastopati proti pokrajini Siere Guademale, da tam poiščejo pučiste, ki se zbirajo v večjem številu. Trdi se, da bo bržkone prišlo do bitke med mestom Madridom in Burgasom blizu velikega železniškega tunela. V bližini tega tunela zbirajo vstaši namreč zelo veliko vojno silo, s katero hočejo napasti Madrid po že določenem načrtu. Po vesteh, ki jih oddajajo radio postaje, ki so v rokah pučistov, se je vodila včeraj in danes ogorčena borba za mesto Barcelono, ki je davi zopet v rokah pučistov. Po teh vesteh se trdi, da je deset pokrajin severne Španije padlo v roke upornikov ter da se železni obroč okrog Madrida vedno bolj stiska. Položaj vlade kritičen Lisbona, 22. julija, b. O borbah v Španiji se po zanesljivih informacijah potrjuje, da so severne španske pokrajine po večini v rokah upornikov. Levičarji so utrpeli velikansko izgubo s padcem S t. Sebastiana, komunističnega središča B i 1 b a o a in pa Ovieda. V teh sektorjih so pučisti popoln gospodar položaja. Po mnenju opazovalca bo v najkrajšem času prišlo do odločilne bitke med četami centralne viade v Madridu in uporniki. Centralna vlada se z vsemi sredstvi ^rudi, da razprši vojne sile pučistov in da prepreči njih koncentracijski marš proti Madridu. Zaenkrat je položaj španske vlade zelo kritičen, ker vstaši General dc Liano, vodja upornikov v Scvilli dobivajo nove okrepitve z vseh strani. Skoraj vsa mornarica je sedaj šla na stran vstašev. Vladna poročila so sicer ie zelo optimistična, kljub temu pa je izhod končne borbe zelo negotov. Komunisti teže čez me jo Pariz, 22. julija. AA. Havais: Po vesteh s španske meje so obmejni policijski oddelki prešli na stran upornikov. Oborožene patrole krožijo po gorah in pode pred seboj komunistične oddelke. Stalno sc sliši močno streljanje. Na Portugalsko so danes začele prihajati dolge kolone avtomobilov z begunci iz Španije. O dogodkih v Španiji so prišle v Pariz vesli, da je lil mestnih in občinskih svetnikov, pristašev ljudske fronte v mestu Jaca na meji prešlo v Francijo, ker so uvideli, da jc odpor proti upornikom nemogoč. Posebni francoski komisar v Hcn-davu je sporočil francoski vladi, da je ljudska fronta v vsej Andaluziji razpadla. Javljajo prav tako, da je snoči prišlo do novih neredov v Barceloni. Radio je zvečer objavil ponovni apel, da naj se prostovoljci javijo v službo za obrambo vlade. V Barceloni je bilo proglašeno obsedno stanje. . Iz Bayonna poročajo, da je pred Bayonno prišlo večje število španskih vojakov, ki prosijo dovoljenja. da bi se lahko izkrcali v Bayonni. Pre-fekt je zahteval navodila iz Pariza. Ne ve se še, če pripadajo vojaki upornim ali vladnim četam. Uspehi upornikov Pariz, 22. julija, b. Agencija Reuter poroča, da je od II španskih pokrajin !) pokrajin v rokah upornikov, v 2 pa jc položaj za vstnše zelo ugoden, španski Maroko je popolnoma v rokah vstašev. Tudi iz južnih krajev Španije prihajajo vesti o hudih borbah. Francoski tisk jc objavil zemljepisno karto Španije, v kateri je začrtano, da imajo revolucionarji v rokah vso špansko kolonijo severno Afriko, dalje Balcarc in ogromen del Španije. Uporniki pravijo: Bombardiranje Tanfferja Tanger, 22. julija b. Potem, ko so revolucijo-narji dali ultimatum španskim ladjam, ki so vsi-drane v Inki, da izplujejo, sta se pojavili takoj tudi dve bombni letali, ki sta pričeli obmetavati vladi ljudske fronte zveste ladje. Ladje pa so odgovorile z močnim topovskim ognjeni in so oba bombarder-ja prisilile, da sta se umaknila. Bomharderja sta odletela v smeri proti Centi. Tukajšnji luški poveljnik je dobil nalog, da odstrani iz luke vse nevtralne ladje, ker so vstaši sklenili, da napadejo vladne ladje z letali. V tuki se nahajata tudi križarki >J'Aime in »Primero«. Vladi zveste ladje ne morejo odpluti iz luke, ker nimajo dovolj premoga. ,,Polhi slrahole" Lisbona, 22. julija, b. General Molle jc vkorakal s 40.000 vojaki v mesto Salainanoa. Posadka v tem mestu se je takoj priključila upornikom. V Malagi so levičarji ustanovili »polke strahote«, ki ubijajo in rušijo vse pred seboj. V mestu ni nihče več varen. Ulico so kup razvalin, hoteli in cerkve pa so v plamenih. Vsa privatna stanovanja so iz-ropana. Optimistične vesti upornikov Iz Ponte Vedre je prišlo radijsko poročilo, da so uporniki razpršili tamošnjo milico, ki je bila sestavljena iz skrajnih levičarskih elementov. Prebivalci toga kraja so pozdravili upornike kot osvoboditelje. Uporniki so se utrdili na železniški progi Burgos-Madrid. Seviljski radio objavlja poročilo uporniškega 1 noveljništva, ki pravi, da prodirajo uporniki proti Madridu. Poročilo pravi, da je začela avtoriteta sedanje vlade tudi v Madridu naglo padati. Industrijsko mesto Eyda, ki je blizu San Sebastiana (na francoski meji), je padlo v roke upornikov. Radiogram poveljnika španskih upornikov generala Franro javlja da se tudi pomorsko letalstvo priključuje upor-i n i k o m. Iz glavnega slana generala Dellana se izve, da i so uporniške Čete zasedle strateško važne točke v pokrajini Contevedra. V tej pokrajini vlada red in mir. Vs:1. radiopostaje, ki so v rokah upornikov, fx>-(ilasno poročajo, da čete generala Mole prodirnjo v smeri proti Madridu.. Istočasno prodirajo proti Madridu čete upornih polkov iz Vaflndolido, Sara-gose in Alicanta. Pri ISraganzi v severni Portugalski se je spustilo špansko letalo s tremi častniki vladnih čet, ki so pobegnili. Ti častniki "poročajo, da so uporniki zavzeli pokrajino Lnonin celo Galicijo. Fmsijska postaja upornikov v Sevilli je objavila strogo odredbo uporniškega glavnega stana o vzdrževanju reda in miru v zasedenih pokrajinah. Po tej odredbi spadajo vsi deluvri poslej pod vojno sodišče in se morajo jutri javiti na ilelo, ker bodo v nasprotnem primeru nnjstrožje kaznovani. Delavske sindikate so razgnali in ustanavlanje delavskih društev jc najstrožje prepovedano. General de Liano zmaguje Sevilla, 22. julija. TG. General de Liano je Imel po radiu daljši govor, v katerem javlja, ua uporniki napredujejo na vseh frontah. Uporniike čete - Domači odmevi so že maščevale zahrbten pokolj sevillske uporniške skupine, k! je včeraj iz mesta izpadla in bila od vladnih čet pobita. To svojo zmago je madridska vlada javila po radiu kot zasedbo Seville, ki pa se še vedno nahaja, kot priča radio govor generala de Liano, v rokah uporniške vojske. Vlada poroča: Vladne čete prodirajo v Maroku Gibraltar, 22. julija, c. Reuter poroča, da^ so v luko Gibraltarja priplule tri španske križarke. Zvečer nameravajo križarke odpluti pred Alge-ciras, kjer bodo bombardirale postojanke upornikov. Oblasti v Gibraltarju so prepovedale posadki, da bi stopila na angleška tla. Zanimive so vesti, ki pravijo o tem, kako so vladne čete zavzele Alnierijo v Maroku. Pred Al-liierijo je priplula španska križarka, ki ji Angleži niso dovolili, da bi pristala- v Gibraltarju. Ko so vladi zveste čete opazile križarko pred luko, so dobile pogum in izvedle napad na upornike in mesto zavzele. Toda uporniki pripravljajo nov napad na mesto in je le malo verjetno, da bi se mesto moglo držati. Pričakuje se, da bodo zvečer vladne čete z letali bombardirale Tanger. V mednarodni zoni je razburjenje zelo veliko, ker so se uporniške čele umaknile tik na mejo mednarodne zone, tako da jih vladna letala ne bi mogla obstreljevati. Položaj v mednarodni zoni je težak ludi zaradi tega, ker je špansko prebivalstvo začelo bežati v zono. Uprava zone je zaprosila za ojačenja italijanske, francoske in angleške ladje v bližini. Ta ojačenja prihajajo že vse popoldne. V Barceloni zaplenjene cerkve Barcelona. 22. julija, c. Havas poroča popoldne ol. 16 iz Barcelone, da vlada v mestu popoten red in mir in da vlada ljudske fronte ostro nadzira posebno tuja zastopstva in bivališča tujcev. Dosedaj je v Barceloni izhajalo samo eno mo-narhistično glas-ilo. Sedaj pa je vlada tiskarno tega lista rekvirirala in začela v tiskarni tiskati glasilo skrajne katalonske avtonomistične stranke. To glasilo izhaja sedaj kot dnevnik in dele ga brezplačno pa ulicah. Dosedanje karlistično glasilo je tudi bilo ustavljeno. V tej tiskarni se sedaj tiska glasilo ekstremnih levičarskih sindikatov. Y Barceloni so začeli Objavljati imena mrtvih v zadnjih borbah. Ubit je bil voditelj levičarskih sindikatov Francesco Arcano, čigar telo je bilo či-slo prestreljeno od strojnic. Ubil je bil tudi avto-nomistični poslanec Aniadeo Coldefondo obenem s svojim očetom. Mladi voditelj sindikatov Fourier je tudi padel. Vsi so padli v boju okoli neke vojašnice v borbi z vstaško vojsko. Najbolj trpi angleška trdnjava Gibraltar, zakaj vanjo se zaVekajo begunci z vseh strani, med katerimi na eni strani kosijo strojnice vstaške posadke iz" Maroka, na drugi strani pa komunistov. Pred Gibraltarjem je zbranih dvanajst španskih ladij, ki so ostale zveste vladi. Pomorščaki na teli liidjati so pometali vse častnike v morje in jim sedaj poveljuje narednik, ki sc nahaja na »admiralski« ladji »Don Jaime I.«, ki ima 15.000 ton. Te ladje bi rade bombardirale vstaško vrhovno poveljstvo, ki se nahaja pod vodstvom generala Franca v Tangcrjii, oziroma v Centi, pa ne morejo, oziroma ne sinejo, ker jih na eni strani obstreljujejo vstaške maroške baterije. na drugi strani pa mednarodna tangerska vlada ue dovoljuje brodovju, da bi se oskrbelo s kurivom in potrebno prehrano. V Gibraltarju ni angleškega guvernerja, ki se nahaja na dopustu, bil je pa nujno odpoklican nazaj. Maroški vstaši so izkrcali v španskem mestu Algcsirasu, ki leži nasproti Tanger,ju, oziroma Celiti, črne čete. ki so mesto strahovito oplcnile in klale prebivalstvo. Orne čete so baje zasedle tudi Cadix, kamor pa je tudi prispela španska tujska legija, ki je na strani vstašev. Zlasti žene heie v paničnem strahu pred črnci in Arabci v angleški Gibraltar. Gibraltar naravnost mrgoli beguncev, tako da so bile angleške oblasti kljub svoji skrajni humanosti prisiljene, da zaprejo železno ograjo, ki loči angleško posest od španske. Vsi hoteli in vse hiše so namreč prenapolnjeni španskih beguncev in se je bati epidemije. Največ je žensk, ki so grozovito prestrašene in so v klanju izgubile svoje može in otroke. Najhuje jc trpelo malo mesto La Linea lik pred Gibraltar- Tudi Barcelona je danes popolnoma inirna. Izšli so malone vsi listi. Katalonska vlada je za- Elenila razne verske spomenike, kakor katedralo, i predstavlja veliko umetniško vrednost. Cerkve so izpremenjene v bolnišnice. „Zmaga na vseh frontah** Madrid, 22. julija. AA. Notranje ministrstvo objavlja: Vladne čete so slednjič zavzele Almerijo, Alcalo in Debenares. Uporniki imajo samo še Sa-ragoso, Valladolid in Sevillo. Po nepotrjenih vesteh, ki so krožile sinoči, so se uporniki v Sevilli zvečer že predali. Poveljniku uporniške pete brigade v Sarago6i je bil iz Barcelone po radiogramu poslan ultima-tum, s katerim se poziva, da naj se takoj preda, ker bo v nasprotnem slučaju Saragossa neusmiljeno bombardirana. Notranje ministrstvo je izdalo nadaljnje poročilo, v katerem pravi, da so vladne čete prekinile vse stike med uporniki v španskem Maroku in uporniki v sami Španiji. Prestregli in dešifrirali so tudi zaupno radijsko brzojavko v šifrah, v kateri štab španskih uporniških _ sil v Tetuanu priznava neuspeh uporniškega gibanja. Nocoj je v Madridu vladar mir. Požar, ki je izbruhnil, je v glavnem ugašen. Milični oddelki križarijo po ulicah v velikem številu. Vest, da so poslali okrepitve proti Valadolidu, Saragossi, Bur-gosu in Toledu potrjujejo. Milični oddelki, ki so ostali v Madridu, bodo reorganizirani. Njihovo akcijsko področje bo razširjeno. Baleari v rokah vlade Madrid. 22. julija, c. Havas poroča, da je vlada prejela vest iz Balearjev, da j*o tam pristaši ljudske. fronte zaprli častnike, ki so se uprli. Vse ladje in letala na otokih so ee baje priključile vladuim četam in oddelkom ljudske fronte. Vlada zavzela Toledo •Madrid, 22. julija. AA. Havas poroča iz To-leda, da se odpor upornikov, ki so iz Toleda pobegnili v Alcazar, bliža kraju. Po vesteh iz Siud-adreala na meji pokrajine Cordove je prišlo do bitko med uporniki in vladnimi četami. Pokrajinski guverner v Badujosu poroča, da se pehotni polk, ki se v tem mestu izredno dobro drži, bori na strani meščanske garde in prostovoljcev proti upornikom. Vlada je izdala nocoj uradno poročilo, da so vladne čete po daljših hudih bojih zasedle Toledo. Žmaga je bila mogoča predvsem s pomočjo letal, ki so najprej bombardirala upornike in tako omogočile vladni vojski, da je mesto obkolila. Vladne čele so zaplenile mnogo vojnega materijala, ujetnika pa ne beležijo nobenega. jem, ki so se ga spočetka polastili vstaši, ki so ga po v številu 50(1 mož iz Maroka v par urah zapustili, ker so bili poklicani v Algesiras, da ga v imenu vstaške vlade zasedejo. Koj nato so mesto zasedle komunistične čete, ki so začele požigati. Prebivalstvo je začelo divje bežati v Gibraltar, tako da so bile angleške oblasti primorane, da ograjo zopet odprejo. Vojaki yorkshirskega polka so hitro zgradili veliko šotorišče na prostem, v katerem so begunci našli zavetje. Zdaj je pa celo nu prostem zmanjkalo prostora za te nesrečneže. Ograjo so zopet zaprli, toda na stotine Špancev prosi vstopa in grozi, da jo bo podrlo. Angleške čete so morale brizgati na ljudi iz gasilskih briz-galnic vodo, da so se jih ubranile. Algesiras, Cadix in Xeres so v rokah vstašev, prebivalstvo je pa v strašnem strahu, ker jc nevarnost, da ne bi vladno brodovje, ki ga internacionalne oblasti ne pustijo manevrirati pred Tanger,jem in Ceuto, začelo ta mesta bombardirati. Angleška križarka »Repulse« jc iz Aleksandri,je odhitela s polno paro v Gibraltar z bataljonom škotske pehote. Križarki »London« in »Dc-vonshire«, ki bi se bile morale podati v Malto, so ostale v Gibraltarju. Mornariški poveljnik v Gibraltarju je dobil povelje, da odpošlje po eno vojno ladjo v Barcelono in v Las Palinas na Ba-I carskih otokih, da zaščiti angleške podanike. Križarka »Anipliion«, ki bi bila morala odpluti v zapadno Afriko, jc morala ostati v Tenerifi. Križarka »Wilch« je morala odpluti v La Coruno, ladja »Keppel« in »Whitschc« sta odpluli v Bigo, torpedni rušilec »Withegalk pa v Tanger. Pričakujejo pa se še druge ladje, ker postaja položaj na španski obali čedalje hujši. Izbirne plavalne tekme olimpijskih kandidatov Ljubljana, 22. julija. Na nocojšnjem izbirnem tekmovanju, ki se je vršilo v nabito polnem kopališču Ilirije, so se pomerili naši najboljši kandidati za olimpijske igre. V prvi točki so nastopiti naši znani plavači Wil-fan, Gazzari, Defilipis in drugi. 200 m prosto (izbirno za Berlin); 1. Vilfan (Ilirija) 2.21 (nov jugoslovanski rekord), 2. Defilipis 2.27.2, 3. Gazzari 2.31, 4. Cerar, 5. Petrone. 100 m prsno za dame (to tekmovanje ni bilo izbirno); 1. in 2. Binder in Fine (mrtvi tek) 1.41.8, 3. Jerele 1.45.9, 4. Zaletel 1.51.8. 50 m prosto za juniorje: 1. Scarpa 31 sek., 2. Pestevšek 31.6, 3. Banko 31.7. Nato so sledili skoki iz trimeterske 'leske, pri katerih se je odlikoval naš olimpijski skakač Ziherl. 100 m prsno za gospode: 1. Cerar 1.16.2 (nov jugoslovanski rekord, ki pa ne 1» priznan, ker plavalec ni bil predpisano oblečen), 2. Binder 1.23, 3. Biber 1.32.3. 100 m hrbtno (izbirna za Berlin): 1. Wilfan 1.14.2 (boljše od jugoslovanskega rekorda), 2. Schell 1.17.2, 3. Gazzari 1.22.8. Na Bledu Bled, 22. julija. Danes ob 10. je bila maša zadušnica za pokojnim romunskim kraljem Ferdinandom. Sveto mašo je daroval ob asistenci blejski župnik Zabret. Maše se je kot zastopnica Nj. Vel. kraljice matere udeležila dvorna dama Eleonora Švrljuga. Nadškof dr. Bauer čestita dr. Mačku Hrvatski metropoli! in zagrebški nadškof je za god dr. Mačka, ki so ga po Hrvatskem slovesno praznovali v nedeljo, poslal slavljencu sledečo čestitko: Gospod predsednik! Ob priliki proslave cenjenega godu in rojstnega dne izvolite sprejeti moje prisrčne čestitke! Oči vsega hrvatskega naroda so uprte v Vas. Naj Vam Gospod Bog da svojo milost, da bi vedno spoznali in hodili po pravi poti, ki vodi k sreči hrvatskega naroda. Bog Vas živi! Z izrazi odličnega spoštovanja dr. Ante Bauer, nadškof. Proti Arnavtoviča in tov. Belgrad, 22. julija, m. Na sodišču za zaščilo države so na dopoldanski in popoldanski razpravi proti atentatorju Arnautoviču in tovarišem govorili odvetniki, ki branijo posamezne obtožence. Na dopoldanski razpravi so govorili zagovorniki poslanca Dragiše Stojadinoviča odvetnik Vladimir Silnic, zagovornik obtoženega Dragiše Milovanovi-ča odvetnik Toma Mi losa vi je vič, branilec poslanca Uroševiča odveluik Sibe Zaninovič in zagovornik Jovana Nenadoviča odvetnik dr. Mladen Zujovič. Popoldne ob (i se je razprava nadaljevala. Na njej sta govorila svoje obrambne govore zagovornik poslanca Trbiča dr. Baričevič in zagovornik Sipka Vukanoviča Vladimir Zakič. - JNS Belgrad, 22. julija, m. Za 31. dan lega meseca je sklicana seja izvršilnega odbora .INS. Na tej seji liodo predvsem govorili o udeležbi te stranke pri predstoječih občinskih volitvah, o obnovitvi strankinega življenja po posameznih banovinah, o ustanovitvi strankinega organa in o definitivni prpravi proglasa, ki je bil na strankinem kongresu napovedan. Na seji IkhIo člani izvršilnega odbora JNS tudi razmotrivali vprašanje poskusa ustanovitve nacionalne fronte, do ustanovitve katere bo pa težko prišlo, .ker ne marajo imeti s to stranko stikov niti hodjerovci pa tudi ne pristaši politične organizacije Zbor«, ki jo vodi Dimitrije Ljotič. Bitolj, '22. julija, ni. Snoči je bil V dvorani tukajšnjega hotela »Solun politični sestanek ^Zbora«. Sestanek, je vodil Slovenec Josip Skoberne, bivši poslaniški kandidat na Ljotififevi listi v tem okraju. Govoril je tudi voditelj Zbora« Dimitrije Ljotič sani, ki je znova kritiziral demokracijo ter načelo osebne svobode. V svojem govoru je poudaril, da demokracija ne more prinesli reda v socialno in gospodarsko življenje. Za svojo organizacijo je izjavil, da se bori za stanovski parlament. Drava ga je odnesla Maribor, 22. julija. 15 letni pastir pri posestniku Jerneju Likavcu v Trčavi pri Št. Petru pri Mariboru Janez Anželj se je šel kopat v družbi Franca Majcenoviča v Dravo. Anželj ni znal plavati, pa je radi tega brodil le bolj po plitvi vodi. Da-si je vedel, da je deroči tok Drave silno nevaren, je vendaj zašel nčkako do pasu globoko v vodo. Naenkrat mu je zdrsnilo, da je omahnil in se ni več mogel pobrati na noge. Drava ga je odnesla naprej, ter je nesrečnež utonil pred očmi ljudi, ki so odhiteli na kraj nesreče. Tudi njegov tovariš mu ni mogel več pomagati. Strela požiga Maribor, 22. julija. Včeraj je divjala nad Mariborom in po okolici silovita nevihta. Okoli 6. zvečer je naenkrat treščilo v vimičarijo grofa Atemsa na Kozjaku Strela je zažgala streho na viničariji ter nato udarila skozi strop v sobo, oplazila viničarja Ivana Zamudo in mu ožgala bok in levo nogo. Viničarija je zgorela, poleg nje pa še hlev in stiskalnica Le živino so mogli še pravočasno rešiti. Škoda znaša okoli 20.000 din. Odhod avstri;s^a tfrrtnafa Maribor, 22. julija. Mestna občina jc dala hišo na Slomškovem trgu 12, v kateri je mestno knjigovodstvo, prenoviti. Zdaj preurejajo streho in podstrešje. Pri tem delu so delavci naleteli na zagonetno najdbo. Pod tramom so našli skrit zavoj, v katerem je bila avstrijska granata. O tej nnidbi je b:la tako obveščena policija, ki je poslala tja komisijo. Granato ; so izročili vojaštvu, ki io je razstrelilo v mestni gramoznici. Tam je eksplodirala z močnim pokom. Kako je prišla na podstrešje mestne hiše, se doslej še ni moglo ugotoviti. Csl. dijak skočil iz vfaka Maribor, 22. julija. S počitniško dijaško ekskurzijo češkoslovaških dijakov je potoval po Dalmaciji tudi 22 letni medicinec Edvard Kudrinka z Visokega nad jezerom pri Hrudinu. Reveža pa je zadela v Dalmaciji sončarica, da so ga morali odvesti nevarno bolnega v bolnišnico v Gračac. Prišel, je tu sicer zopet k sebi, vendar se mu poznajo posledice v tem, da se mu je nekoliko omračil um. Takoj so obvestili njegove starše, ki so prišli "ter se "že z današnjim'popoldanskim birzovlakom vračali s sinom domov na Češkoslovaško. Ko pa je vlak zapustil Poljčane, se je dogodil prizor, ki je "vse pothiike strahovito razburil. Mladi Kudrinka. ki se je vedel zelo vznemirjeno, je naenkrat planil proti oknu, in še predno so mu mogli starši in ostali potniki preprečiti, se je zavihtel skozi okno' brzovlaka, ki je drvel z največjo brzino. K sreči je priletel na roke in noge ter odnesel samo manjše praske. Prišel je do bližnje železniške stražnice, odtod pa v Poljčane. Med tem so se vrnili že njegovi starši, ki 60 bili silno prestrašeni in so pričakovali najhujšega. Našli so pa sina nepoškodovanega ter se z njim pripeljali v Maribor. Čakal je že mariborski rešilni avto, >ki ga je prepeljal v tukajšnjo bolnišnico. Jugoslaviia: Madjarska Belgrad, 22. julija, m. Na snočnji seji Jugoslovanske nogometne zveze je bilo sporočeno, da bo madžarska nogometna zveza predlagala" 25. oklober za dan, ko se bo odigrala mednarodna nogometna tekma med izbranimi igraler Jugoslavije in Madžarske. Sklenili 6o, da bo prva finalna nogometna tekina za državno prvenstvo med BSK in sarajevsko Slavijo 26. julija v Sarajevu, revanzna tekma pa 2. avgusta v Belgradu. Prvo tekmo bo sodil sarajevski sodnik Kalinan, drugo pa po sporazumu ed'm od belgrajskih sodnikov. Znižane voznine Belgrad, 22. julija. AA. Prometni minister je odobril 50%ni popust na državnih železnicah za obiskovalec 13. nacionalnega teniškega turnirja za prvenstvo Jugoslavije, ki bo v Zagrebu od 4. do 9. avgusta. Popust velja od 1. do 12. avgusta. Belgrad, 22. julija. AA. Prometni minister je dovolil članom in članicam jugoslovanskega učiteljskega združenja v Belgradu, iti se udeleže skupščine jugoslovanskega učiteljskega združenja v Novem Sadu 3., 4. in 5. avgusta tele ugodnosti: 1. Članom inn članicam združenja, ki so državni uradniki, četrtinsko vožnjo na podlagi uradniške legitimacije. — 2. Članom in članicam, ki niso državni uradniki, na polovično vožnjo. Ugodnosti veljajo od 30. julija do 9. avgusta. Osebne vesti Belgrad, 22. julija m. Pravosodni minister je sprejel ostavko, ki sta jo podala na državno službo sodnika pripravnika v Ljubljani dr, Dušan Smodej in Ivan Jan. Za sodniške pripravnike so postavljeni: Marija Bezlaj in Valentina Poberaj na okrožnem sodišču v Ljubljani. Ivan Levičar in dr. Milan Trampuš na okrožno sodišče v Mariboru, Branko Potočnik na okrožno sodišče v Celju in dr. Anton Žnidar na okrožno sodišče v Novem mestu. Prestavljena sta sodniška pripravnika Modic Stanko iz Ribnice v Novo mesto in Jakob Miličič iz Celja v Ljubljano.; Danes je tu umrl poslanec in znan! žllfrul&i delavec Uroš Stajic, bivši glavni .tajnik bivše zeffl-ljoradniške stranke. £. »c Postavljen je za dnevničaTja-služitelia na pošti Jesenice Anton Bezlaj. Iz državne službe je odpuščena učiteljica-pri-nravnica pri Sv. Marjeti ob Pesnici Ana Lapaine-Štebih. Postavljen je pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani za poverjenika v IV. pol skupino dr. Matija Čampa, dosedanji višji kontrolor iste skupine in istega ravnateljstva. Za sekundarne zdravnike so postavljeni: v splošni državni bolnišnici v Ljubljani dr. Vence-slav Ar ko, bivši sekundarni zdravnik iste bolnišnice; v bolnišnico za ženske bolezni v Ljubljani dr. Bogomir Roš, dosedanji uradniški pripravnik isto-lain in v bolnišnici za duševne bolezni v Novem Celju dr. Boris Krištof, doslej sekundarni zdravnik splošne bolnišnice v Ljubljani. Belgrad. 22. julija, m. Po potrebi službe so prestavljeni: Anton Svetic, oficial VIII. skup., s postaje Ljubljana gl. kol. v Zagorje, Andrej Puc, oficial VIII. skup., z Rakeka v Kotoribo, Anton Gojšek, oficial VIII. skup., s postaje Ljubljana gl. kol. na pminetno-komercialni oddelek železniškega ravnateljstva v Ljubljani, Zdravko Škof, prometnik VIII. pol. skup., s postaje Ljubljana gl. kol. na splošni oddelek železniškega ravnateljstva v Ljubljani, Karel Naveržnik, prometni uradnik IX. skup., s poslaje Zidani most v Rajhenbitrg, Ivan Caf, prometni uradnik IX. pol. skup., s postaje Maribor gl. kol. v Kotoribo, Jakob Šegula, prometni uradnik IX. skup., s postaje Ljubljana gl. kol. v Grobelno, Ciril Adam, prometni uradnik IX. skup., iz Novega mesta v Črnomelj, Viktor Petje prometni uradnik IX. skup., iz Ljubljane dol. kol. v Hrastnik, in Marija Piliš, blagajničarka IX skup., s postaje Ljubljana gl. kol. v prometno-komercialni oddelek železniškega ravnateljstva v Ljubljani. — Po prošnji so pa prestavljeni: Jožef Ojstrež, vlakovodja IX. skup., iz Rogatca v Celje, Jožef NeSemar, pomožni prometnik X. skup., iz škofje Loke v Rogatec, in Alojzij šabec, pomožni prometni uradnik X. skup., s poslaje Savski Marof na postajo Videm-Krško. Belgrad, 21. julija. Za višiega katastrskega geometra 6. skupine v Krškem je postavljen Josip Bajt. Belgraiske vesti Belgrad, 22. julija, m. Davi je priletel na ze-munsko letališče i/. Dubrovnika znani nemški filmski igralec Hr.rry Piel. ki je štirinajst dni delal posnetke po Dalmaciji za nov film. Belgrad, 22. julija m. Na posredovanj poslanca JRZ dr. Andreja Vebleta je kmetijski minister dr. Stankovič nakazal Vinarsk' in sadiarski zadrugi na Bizelj.skem pri Brežicah podporo 10.000 dinarjev. Moskva rovari tudi v Franciii Pariz, 23. julija. Po vsej Franciji se je začelo stavkovsko gibanje poljedeljskih delavcev. Predsednik Kmetske zveze Dorgčre je izjavil, da se bodo kmetje z orožjem v roki postavili v bran hlapcem, ki skušajo posestva oz. poslopja zasesti. Kmetske delavce hujskajo komunistični vodje. * Pariz, 22. julija, c. Stavke se zopet vrste v Franciji. Danes je stopilo okoli Relforta v stavko 25.000 delavcev Delavci so izobesili rdeče zastave in postavili barikade. Slavka v tovarnah avtomobilov Peugeot se fndi širi. Nnfittn aliiihn imnln Ipknrur; 11 r Kmet, Tyr5Ava <;. 11: mr. Trtikoc«y d«l„ Mewt.nl trn 4 i-n rar. U«t»r, SeleaiJjurKovu nt. 7. Pogled na Španijo v revoluciji: Pik často označeni krogi so v rokah upornikov Na begu proti Gibraltarju Uporniki izkrcali na evropsko obal črne čete Strašen pokolj v La Linea in v Malagi f Kanonik dr. Iv. Svetina MEMM Žirovnica, 22. julija. Danes dopoldne je zadet od kapi mirno v Gospodu zaspal gospod dr. Ivan Svetina, častni kanonik, biserni mainik in gimnazijski profesor v pokoju. Pogreb bo v petek, 24. julija ob pol 10. dopoldne iz Žirovnice na župno pokopališče na Bresnici. * Bogato, plodonosno, a hkrati svetniško življenje se je poslovilo iz sedanjosti v večnost k Bogu, h kateremu je pokojni kanonik Ivan Svetina vedno stremel. Nešteti prijatelji in spoštovalci častitljivega, odličnega duhovnika, vzornega profesorja-kateheta bodo žalovali za njim. Doktor modroslov-ja Ivan Svetina izhaja iz tiste znane brezniške fare na Gorenjskem, ki nam je v preteklem stoletju dala nad 120 izobražencev, pričenši s Prešernom, Čopom, do Finžgarja in do kanonika dr. Ivana Svetine. Pokojni Ivan Svetina se je rodil 1. 1851. v Žirovnici. Med 11 otroci zdrave kmetske družine je bil deseti po vrsti. Krstni boter mu je bil Matija Čop, oče slovenskega učenjaka Matije Čopa. Sve-tinova stara mati je bila sestra Prešernove matere. Za nadarjenega dečka Ivana Svetino so sorodniki takoj sklenili, da mora biti gospod, to je duhovnik. Poslali so ga šolat v Tržič, kjer ga je za gimnazijo pripravljal Ivan Tomšič, poznejši urednik »Vrtca«. Ivan Svetina je študiral prva dva gimnazijska razreda v Kranju, nato pa je vstopil v 3. razred tedaj edine gimnazije v Ljubljani, obenem pa se je vpisal v Alojzijevišče, iz katerega je izšlo že toliko odličnih slovenskih duhovnikov in posvetnih izobražencev. Prefekt zavoda je bil tedaj prelat železomašnik Tomo Zupan, rektor zavoda pa reiskova!ni sodnik sod. pristav g Lojze Zalokar, drž. tožilec dr. ITinko Lučovtiik in zapisnikar J. Zupančič. Sodna komisija je takoj po nesreči 15. julija poslovala na kraju samem od 9 do 13. Prepis tega zapisnika jc bil poslan tudi stalni preiskovalni komisiji za zračne nesreče v Zemur v nadaljnje uradno poslovanje. — Novi vodovodi na štajerskem. Te dni so bile razpisane vodopravne obravnave za vodovod v šl. Ilju pri Velenju v slovetijgrašketn okraju, za vodovod pri Sv Knnigttndi v občini Zreče in za knpnico na Breznom v občini Vitanje, oboje v konjiškem okraju. Vodovod v št. Ilju pri Velenju je preračunan na 77.000 Din. Prisj>evek iz 50,000.000 državnega posojila za vodno oskrbo bo znašal 50.000 Din, drugo pa bo prispevala občina v denarju in z delom. Kakor hitro bo izvršenn vodopravna obravnava, bodo začeli z zajetjem, ki bo zgrajeno v mešani režiji, ostala dolu pa bodo oddana na licitaciji. Vo-dovod lio zgrajen še letos. — Vodovod pri Sv. Ku-iiigumli na Pohorju je preračunan na okrog 70 tisoč Din. 65.000 Din bo na razpolago iz 50,000.000 Din držav posojila za vodno oskrbo, ostanek pa bo dala občina v delu in denarju. Vodovod bo še letos zgrajen. — Kapnica v Breznom bo stala 100.0(10 Din, iz državnega posojila za vodno oskrbo je na razpolago 87.000 Din, ostanek |)a bodo zbrali v delti in denarju zasebni interesenti. Kapnica bo zgrajena prav tako še v letošnjem letu. — Cesta Kamilica—Sv. Urban. V letošnjem programu cestnih del zgradba tako važne nove ceste ni bila vpoštevana. Zalo je občina posebej zaprosila bansko upravo in važnost ter nujnost te ceste zadostno utemeljila. Banska uprava je našla potrebna sredstva za nadaljevanje graditve te nove ceste. Z gradbenimi deli bodo torej nadaljevali še letos. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzcmilr *lutrai na pra/eri želodec kozarec naravne »Fran? losef urenčice« — Cerkvenim zborom priporoča Jugoslovanska kniigarnia v Ljubljani sledeče masne pesmi: Bcran E.: Tri slovenske sv. maše za mešani zbor. Part. Din 36, glasovi a Din 5. Gerbič Fr.: Slovenska maša sv. Frančiška za mešani zbor. Part. Din 12. Kiniovec dr. Fr.: Pred Bogom. Mašne pesmi za mešani zbor. Part. Din 30, glasovi a Din 6. Laharnar Ivan.: Slovenska sv. maša za mešani zbor. Din 16. Sattner p. Hugolin: Belarjeva slovenska maša za mešani zbor »Oče večni« part. Din 16, glasovi a Din 4. Sattner p. Hugolin: Miklošičeva slovenska maša za mešani zbor z orglami. Part. Din 24, glasovi a Din 5. Sattner p. Hugolin: Mašne pesmi za mešani zbor. Part. Din 40, glasovi a Din 6. Tome Matija: »Stopil sem k oltarju božjem«, slovenska maša za mešani zbor deloma z orglami. Part. Din 20, glasovi a Din 4. Zeleznik M.: 14 mašnili pestni za mešani zbor. Part. Din 32, glasovi a Din 6 Premrl St.: 10 masnih pesmi za mešani zbor; din 24. — V svrho praznovanja 30-letnice mature naj čimpreje s|ioroče svoje naslove sledeči tovariši abi-turijenti ljubljanskega učiteljišča iz leta 1906: ja-kofčič Ludvik, Kleindienst Lovro, Medic Pavel, Podbregar Fran, Poljanec Rudolf. Obenem prosim, da s|x>roči svoj naslov katerakoli tovarišica abitu-rijentka ljubljanskega učiteljišča istega letnika, da ji razodenem svoje in želje še petih iskrenih tovarišev. — Paternost Riko, Gornja vas nad Škofjo Loko. — Avtoizleti: 3.—7 avg. na Dunaj, 3.—11. avgusta v Berlin, 7.-9. avg. na Grossglockner, 22. do 26. avg. na vsa jezera Salzkanvnerguta. Prijave: Izletniška pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45. — Da boste stalim zdravi, |e potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si Radenska vam ohrani zdravje in mladostnO svežost. Ptul Plenarna seja okrajnega cestnega odbora v Ptuju. V ponedeljek, 20. t. m. imel okrajni cestni odbor v Ptuju svojo plenarno sejo, ki jo je vodil predsednik odbora dr. Remec. Bansko upravo pa je zastopal jjodnačelnik dr. Tomšič iz Krškega, ki začasno nadomestuje okrajnega načelnika ptujskega dr. Vidica. Iz predsedniškega poročila je posneti, da se je izplačalo na podporah za občinske ceste Din 50.000. Izpadek cestnih doklad v proračunu za leto 1935-36 je znašal Din 98.123. Banska uprava v Ljubljani je odobrila proračun za leto 1936-37 z nekaterimi spremembami. Dohodki so predvideni v znesku Din 1,575.000 in ravno toliko izdatkov. Sklenilo se je tudi, da za občinske cesle Središče— Šalovci—Krčevina pri Ormožu uvrstijo med subvencionirane ceste ter da se ta sklep predloži ban-ski upravi v Ljubljani v odobritev. Med drugim je bil odobren tudi znesek 20.000 Din za popravilo broda čez Dravo pri Zavrču v Halozah. Velik požar so imeli preteklo nedeljo v Pon-gercih pri Cirkovcih. Posestniku Francu Belcu so zgorela vsa gospodarska poslopja do tal. Žrtev ognjenega elementa je tudi 8000 kg žita, 10.000 kg sena ter vse gospodarsko orodje. Skoda je cenjena na 40.000 Din, ki pa je krita z zavarovalnino. Da se ogenj ni razširil na stanovanjsko poslopje in ostala sosedna poslopja 6e je zahvaliti vrlini gasilcem iz Cirkovcev in Šikol. Vzrok požara ni znan. Imenovanemu posestniku je že lansko leto pogorela domačija do tai. Ljubljana Obzirnosl na ulici Ljubljana, 22. julija 1936. Menda nobena vrsta delavcev n: podvržena tako strogi kritiki občinstva, kakor listi mestni de lavci, ki v poletnih mesecih dan za dnem škrope ulice in skrbe, da se Ljubljančani ne gibljejo v oblakih prahu. Ulice pa se morajo škropiti sredi dnevnega jirometa in radi avtomobila ki z vodo in štrealkami hit« po ulicah, se življenje v mestu prav nič ne ustavi. S tem pa je podana nevarnost, da tu ali lam vodnih curkov ne bi čutil samo prah na ulici ampak tudi obleka mimoidočega. In v tem ie vozel, iz katerega se včasih izmotajo neprijazne kritike do mestnih delavcev češ da brezobzirni, da so povzročili letim ali onemu tako in tako škodo na obleki. Delavca, ki sta zaposlena pri škropilnem avtomobilu imata dolžnost, da vse ulice čim skrb-! neje poškropita, obenem pa sla dolžna tudi paziti t na mimoidoče da jih ne oškropita. To dvojno dol-j žnost je mogoče izvesti samo takral, ako mimoidoči I vsaj v najbolj skromni meri pri tem sodelujejo, t. j. da se škropeceniu avtomobilu umaknejo, kjer je to mogoče. Toda zdi se, da je nam vsem zašla v žile zavest, da mestni delavec pač nikogar ne sme orositi in naj potem sam gleda, kako bo sredi polne ulice ves prah poškropil. Vsled tega se dogaja da mora delavec za vsakega mimo- iciočega zapirati vodo in da ostanejo cele jase nepoškroii-Ijene včasih pa pride še kakšna pritožba o njegovi »brezobzirnosti«, češ da ni pazil in je poškropil kakega inimo idočega pešca, ali kolesarja, ki se ni umaknil, dasi bi to lahko storil brez škode ali zamude. Tako izrabljanje službenih predpisov gotovo ni plemenito in kaže kaj majhno razumevanje za težavnost službe tega mestnega delavstva. Neka srčna |iIernenitost tn socialni odnos česar pa žali-bog v nobenih šolah ne učimo, zahteva od pešcev in kolesarjev, ki so ob takem času mude na ulici, da delavca ne izzivajo, ali bo do pičice natanko izpolnil predpise, ali pa bo dal povod za pritožbo in z.ijedljavo kritiko ampak da se nekoliko za tisti kratki trenutek umaknejo in tako delavcu olajšajo njegovo delo. Skoro v vseh slučajih je to mogoče storiti brez posebnih žrtev, kar mimo grede. Treba je le nekaj prave srčne kulture in j>otrpljenja enega stanu z drugim. Ce vemo, da mestni delavec ne sme nikogar oškropiti in da je službeno za posledice odgovoren, ako se mu to kdaj ponesreči pripeti, moramo tudi sami biti toliko obzirni, kadar nam je to mogoče — in to bo skoro vedno —, da s trmo ne silimo delavca, da bi ali ulico površno |>oškro-pil, ali pa se zapletel v neprijetnosti svojih pred pisov. Razumeti moramo položaj drugega, pa bodo vse ulice poškropljene in vsi mimoidoči bodo ostali suhi. r ■ veliki M napet: KINO SLOGA Samo še danes ob 19'15 in 21*15 peti letalski film Vražji pilot 5 O Maša zadušnica za pok. avstr. kanclerja dr. Dollfussa. Kakor nam sjx>roča avstrijski konzulat v Ljubljani bo ob drugi obletnici smrti kanclerja dr. Engelberta Dollfussa v petek, 24 julija ob 10 dojioldne v stolnici sv. Nikolaja maša-za-dušnica, h kateri so povabljeni vsi v dravski banovini stanujoči avstrijski državljani in prijatelji Avstrije. 0 Namesto venca pok. g. duh. svetniku Andreju Ažmanu je daroval g. Avgust Martinčič ključavničarski mojster, 250 dinarjev za Vajeniški dom. © Za »Dom slepih« je daroval g. Bogataj Ivan 100 Din kot najdenino. 0 Tečaj za popravne izpite na šentjakobski šoli ki ga prireja »Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov«, ni v nikaki zvezi s tečajem, ki se je vršil lansko leto na isti šoli. Zato opozarjamo vse prizadete da se vpisovanje vrši še dalje vsako dopoldne od 8 do 12 v prostorih osnovne šole na Sv. Jakoba trgu. — Odbor DBPK. © Velik tržni dan je bil včeraj, kakor je običajen vsako tretjo sredo v mesecu Trg je bil bogato preskrbljen z vsemi živili, zelenjavo in 6adjem. Običajni živinski mesečni sejem je bil zaradi poljskih del srednji. Na živilskem trgu je bila izredna obilica kumar,, za katere je letos prav dobra letina. Lepe škofjeloške kumare, ki jih pridelujejo kmetje okoli Škofje Loke, 60 bile 0.50 do 1 Din. Kumare za vlaganje, za katere se gospodinje zelo zanimajo, so bile 100 za 5 do 6 Din. Domačega stročjega fižola je v obilju, visok 3 do 4 Din, nizek 1.50 do 2 Din. Luščen grah merica I do 1.50 Din. Lepi domači paradižniki so bili 3 do 4 Din, drugi še cenejši. Zelena |iaprika 3 za 1 Din. Grozdja je že mnogo na trgu. Od zadnje sobote se je grozdje že nekoliko pocenilo. Prodajali so ga po 8 do 10 Din kg. Domače hruške, prav mnogo belokranjskih, fo bile 3 do 4 Din kg. Boljše vrste do 8 Din. Jabolka 3 do 4 Din, slive 4 Din, marelice 6 do 8 Din. ' O Sahariučck tihotapijo. Ne samo v Mariboru, tudi v Ljubljani se množe primeri tihotapstva saharina. Včeraj in predvčerajšnjim je policija zaplenila kar trem prodajalkam saharin, ki so ga razpečevale po mestu. © Gasilec zasačil vlomilca. V nedeljo zjutraj je poklicni gasilec Soller opazoval iz Mestnega doma dva moška, ki sta se z zavojema pod pazduho naglo razhajala. V enem je spoznal šoferja Adolfa T., za katerega je vedel, da je nevaren tat, ter je takoj zaslutil, da je Dolfe vlomil v trafiko na Krekovem trgu. Naglo je skočil za njim ter ga peš ujel na Marijinem trgu. Medtem je prihitel za Dolfetoni tudi stražnik na kolesu. Iz- kazalo se je, da je Dolfe s pomočjo neznanega tovariša vlomil v trafiko ter da sta oba odnesla za približno 700 din tobačnih izdelkov. Policija je Dolfeta zaprla v svoje zapore v šentpetrsio svoji miroljubnosti in zglednem krščanskem življenju, želimo: Bos sra nai ohrani še mnogo let! Gospodarstvo Državna hipotekama banka kupuje nenostrilicirane dolarske obveznice Od polovico maja naprej kupuje Državna hipotekama banka vse naše dolarske papirje, ki niso nostrificirani, pa so prijavljeni finančnemu ministrstvu. Finančno ministrstvo je izdelalo poseben seznam teh papirjev, na podlagi katerega vrši Hipotekama banka nakup. Omenjeni seznam vsebuje za ca 3 milij. dolarjev obveznic in sicer v nominalnem znesku. Dosedaj je le malo imetnikov prodalo svoje dolarske papirje Hipotekami banki in sicer vsled nizke cene, po kateri jih ta kupuje. Hipotekama banka kupuje dolarske papirje po tečaju newyor-ške borze, obračuna pa dinarje po tečaju dolarja v prostem prometu. To pomeni, da se za stodolar-sko obveznico Blairovega posojila more dobili le 24 do 25 dolarjev, kar bi v dinarjih po prostem Padanje komama piva ustavljeno Dne 18. t. m. jc imela delniška družba pivovarne »Union« svoj redni občni zbor. V svojem poročilu omenja družba, da so v 1. 1935. šc vedno trajale kupčijo ovirajoče razmere in se vzlic raznim podvzetiin akcijam ni moglo doseči znižanje državne, banovinske in občinske trošarine, ki najbolj ovirajo konzum. Vsled izredno lepega vremena v lanskem poletju je sicer zaznamovati gotovo zvišanje konziiina piva. Celokupna prodaja v 1. 1935. je znašala 28.662 hI piva. dočim je v prejšnjem poslovnem letu, ki je trajalo od 1. septembra 1933 do 31. decembra 1934, to je IG mesecev, znašala prodaja 29.086 hI. Zvišanje prodaje je napram prejšnjima dvema poslovnima letoma le malenkostna in je produkcija, kot ugotavlja poročilo, komaj na četrtini prejšnjih normalnih let (1. 1929-30 je bila prodaja 115.000 lil, 1. 1930-31 91.954 hI). • Skozi tri poslovna leta je družba zaključevala svojo bilanco z izgubo. V preteklem poslovnem letu 1934-35 pa je dosegla 345.174.62 din, ki jih je uporabila za kritje izgube iz 1. 1933-34 v znesku 6.29 milij. din, ostanek pa se prenese na novi račun. Donos jo znašal 27.4 milij. din napram 30.3 milijona din v prejšnjem lotu. Da je kljub manjšemu donosu dosežen ugodnejši rezultat, je vzrok v zvišanju režijskih postavk. Stroški za surovine so se znižali od 7.8 milij. na 5.59 milij., splošni stroški od 11.8 na 10.4 milij., davki od 0.56 na 0.36 milij Zvišali pa so se odpisi od 2.3 na 2.68 milijona din. Med aktivnimi postavkami so se zmanjšale investicije radi odpisov, zaloge so se zvišale od 5.8 milij. na 6.0 milij., dolžniki in garancije pa od 7.2 na 10.4 milij. Med pasivnimi postavkami se je zvišal rezervni zaklad od 20.4 na 20.7 milij., upniki pa od 5.1 na 5.4 milij. Letina koruze v naši državi Po uradnih poročilih je smatrati stanje ko-. ,TWze, kot zelo dobro. Zadnji dež je ugodno vplival m, če ne bo suše, se pričakuje, da bo letina koruze tolika, kakor je bila 1934, ko je bila najboljša v zadnjih šestih letih. Letina koruze je znašala v 1. 1930 346.450 vagonov, 1. 1931 320.330, 1. 1932 479.290, 1. 1933 360.280, 1. 1934 515.000 in leta 1935 pa 303.000. — Ker je v nekaterih državah, ki koruzo izvažajo, zaradi suše pričakovati slabo letino, so izgledi za naš izvoz koruze prav ugodni. V zadnjih šestih letih smo izvozili koruze: leta vagonov milij. din 1930 50.346 547.7 1931 22.471 206.1 1932 , 18,533 136.0 1933 60.123 431.5 1934 67.300 562.4 1935 38.771 313.1 Zaradi slabe lanske letine nismo v »letošnjem letu izvozili niti za 10 milij. koruze. Pričakuje pa se, da bo letos letina tolika, da bomo mogli izvoziti najmanj 40 do 50.000 vagonov. Seveda je ta prognoza le približna in zavisi od končnega rezultata letine koruze. Pri motnjah v prebavi, pH napetosti, vzdigovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne Frans-iosefove grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava Franz-Josefova voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev, Ogl. rog. S. br. 30474/35 tečaju znašalo največ 1.175. Tečaj nostriflciranega Blairovega posojila pa znaša danes v Belgradu 73.50 dolarjev, kar znaša pri tečaju 43.30 za dolar 3.182 dinarjev. Razlika znaša pri stodolarski obveznici r.ad 2000 dinarjev. Nenostrificirane dolarske obveznice, ki se nahajajo v tuzemstvu, se smatrajo, kakor, da bi bile v rokah inozemcev in vsled lega ni mogoče vuov-čiti njihovih kuponov. Sedaj je plačevanje teh kuponov zapadlih do pretekle jeseni urejeno tako, da se izplača 10% v dinarjih po prostem tečaju dolarja, za 90% pa se izdajo funding obligacije, ki jih Drž. hip. banka odkupuje po 35% od no-uiinal ne vrednosti. Od novih kuponov plača 15% »Mariborskega tedna« ter te razstave na razpolago. Poleg drugega bo nazorno prikazan lazvoj naših zdravilišč, posebno pa fizikalnih zdravilišč OUZD v Ljpbl jani, Mariboru in Celju. Posebno važna bo na tej razstavi slika zdravstvenega stanja v poedinih krajih, kjer je razvita industrija. Razstava socialnega skrbstva bo nameščena v drugem nadstropju Cankarjeve dekliške meščanske šole in bo odprta ves čas V. mariborskega tedna t. j. od 1. be je prevzem rudarskih koncesij v Jugoslaviji. Družba se že interesna za preiskovanje aluminijalndh terenov v Južni Srbiji in vodi že tozadevne razgovore. Borza Dne 22. julija 1936. Deu.Tr (Drugih borznih poročil nismo dobili.) Avstrijski šiling je v privatnem kliringu na zagrebški borzi notiral 8.66")—8.765 (8.715). na belgrajski pa 8.641—8.741 Grški boni so na zagrebški borzi notirali 29.65—30.35 (30). na belgrajski pa 28.05_29.35. Angleški funt je v Zagrebu ostal nespremenjen na 237.20—238.80 (23S), na belgrajski pa je notiral 237.35—238.95. Španska pe/.ota je na zagrebški borzi tudi ostala neizpreinenjena na 0.35 do 6.45 (6.40), v Belgradu pa je notiral« 6.70 blago. Nemški klirinški čeki so na zagrebški borzi poli; no m ««tt 1Q Ofitt na ti>r.\ -.. i..........- ...... Pogrešana turista še niso našli Kamnik, 22. julija. 1'oročijli smo že, da sta v Kamniških planinah izginila visokošolca Mikšič in Janša, oba dijaka prava na ljubljanski univerzi. Dva dni že išče oba ponesrečenca reševalna ekspedicija, a so vsi njeni trudi ostali doslej brez uspeha. Ekspedicija je še vedno na terenu in bo raziskala danes in jutri še tiste dele centralnih Kamniških planin, ki jih doslej še ni. Zanimivo je, du o obeh visoko-šolrih tli prav nobenega sledu vse od časa, ko sta zapustila Cojzovo kočo. Zadnji pogovor sta imela še z gospodinjo v Oojzovi koči in sta se zdela gospodinji oba mlada turista precej rosna, šele malo pred odhodom sta postala živahnejša tudi v pogovqru ter je Mikšič zlasti pripovedoval, kako je bilo pri vojakih, ki jih je pravkar odslužil. Ko sta dejala, da gresta na Grintovec, na Skuto in. na Kamniško kbčo, ju je še gospodinja prosila, naj na Kamniški koči pozdravita oskrbnico In njene ljudi. To sta tudi obljubila in odšla. Ekspedicijo, ki ju išče, tvorijo naši najboljši gorski vodniki in plezalci, bratje Krjavški iz Kamniške Bistrice. V torek sta Franc in Peter Iirjavšek preiskala vse okrog proti Kočni, istočasno pa sta Lojze in Tone preiskala terene proti Grintovcu. Edino, kar so pri tem našli, jc bil klobuk, ki jc ležal pod nekim snežiščem pod Grin-tovcein. Klobuk je živorjave harve in žametast. Oskrbnik Cojzove koče .Franc Iirjavšek pa se spominja, da je letos spomladi nekomu veter odnesel v bližini mesta, kjer je bil klobuk najden, klobuk in bo to najbrž tn klobuk. Tako verjetno najdeni klobuk ne bo last katerega izmed pogrešanih visokošolcev. Danes, v sredo, sta Tone in Lo jze krenila od Češke koče proti Itinki, tam pa sla se sestala nad Turškim žlebom s Francetom in Petrom, ki sta prišla iz Cojzove koče. Po sestanku pa so se zopet razšli, da preiščejo še ostale terene proti Kamniški koči. Do 12 ure opoldne jo ostalo vse iskanje brez uspeha. • =su©ti= dravski banovini radi peronospore, bi so mnogi ! PVstili na 13.665—13.865 (13.765), za konec avgusta potujoči učitelji vinogradništva lahko več let si- > so "/i1',"'1' 13-49—13.69 (13.59), za sredo septembra jajno vzdrževali: Posledice pomanjkljive prosvete i Pa '3.40—13.66 (18.56), na belgrajski borzi pa so pomanjkljive prosvete pa dovedejo marsikaterega vinogradnika do gospodarskega poloma. Vinarsko društvo za dravsko banovino, podružnica v Gornji Radgoni. Razstava socialnega skrbstva na V. Mariborskem tednu Novost letošnjega jubilejnega petega mariborskega tedna bo izredno zanimiva in nadvse aktualna razstava socialnega skrbstva. Na tej razstavi bo prikazano socialno skrbstvo naših ustanov, ki bodo prikazale svoje prizadevanje zlasti v Mariboru, kjer je industrije tako razvita. Posebni oddelek na tej razstavi bo aranžiral Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, razstave pa se bodo udeležile tudi druge socialne ustanove, med njimi banovinske, mariborske mestne občine in Jadranske straže v Mariboru (Dom kraljice Marije na Pohorju itd.). Na podlagi raznih diapozitivov, diagramov, slik in statističnega ma>terijala, bo nazorno prikazano skrbstvo naših socialnih ustanov za delavstvo in njihove družine. Poudarjamo zlasti važne statistike, ki bodo tolmačile vse pri prizadevanje socialnih ustanov in ki bodo obiskovalcem popusti 1 i na 13.6191—13.8191. Italijanske klirinške nakaznice so na zagrebški borzi notirale 316.30—318.70 (317.40). Ljubljanske banke so plačevale za liro (valuto) danes 2.95—2.98. za ameriški dolar pa 46.40- IG.70. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 1,953.125 Din. Curih. Belgrad 7, Pari/. 20.2325. London 15.357, Newyork 305. 625, Bruselj 51.615. Milan 24.10, Madrid 41.925 (nominal), Amsterdam 207.95, Berlin 123.20, Dunaj 57.60, Stockholm 79.15, Oslo 77.10, Kopenhagen 68.55, Praga 12.68, Varšava 57.70, Budimpešta «0.50. Atene 2.90, Carigrad 2.4-5, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.765, Btinnos-Aires 0.835. Vrednosti! papirji Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo i 83—83.50, agrarji 47,50—49, vojna škoda promptna 362 den., begluške obveznice «8.50 den., 8% Blerovo posojilo 83—84, 7% Blerovo posojilo 73.50 do i 73.75, 7% posojilo Drž. hip. banke 86—87, 7% stab. posojilo 83—83.25. — Dehiice: Priv. agrarna banka 233 den., Trboveljska 130-140, Ragusea 165—180 (172.50), Osij. fladk. lov. 110—135. Belgrad. Državni papirji: agrarji 48—18.75, vojna škoda promptna 31(2.-50- 363.50 (363.50), begluške obveznice 68.50 —69, 7% stitb. pos. 83 den., 8% Blerovo posojilo 83—84, 7% Blerovo posojilo 73.50 -73.65. — Delnico: Narodna banka 8800 bi., Priv. agrarna banka 232.50. (Glej poročila na 7 strani.) Ocenjevalna vožnja motohiuba lliri\e r y nedeljo se jo na progi Ljubljann-K ranj-Tržič-Sv. Ana-Ljubelj vršila ocenjevalna motocikli-stična vožnja Motokluba Ilirije, h kateri so jo prijavilo 22 tekmovalcev. Startalo jih je 19. na cilj pa jih je prišlo 17. Tn ocenjevalna vožnja je bila nekaka priprava in preizkušnja za VI. mednarodno motociklistično iiitrostno dirko na Ljubelj, ki se bo vršila 15. in 1(i. avgusta. Večina tekmovalcev ima sedaj jako dobre in novejše motorje, zaradi česar so i>iii rezultati izredno zadovoljivi. Vsi tekmovalci so se dobro pripravili, tako da so prav majhne razlike v rezultatih, Iii so bili naslednji: Turno motorji do 250 ccm: 1. VMmar Slano (Hermes) 198 točk. Do 500 ceni: I. Grašič Janko 199. 2. Baum-garten Gj. 197, 3. Strnad Ciril 196 (vsi Ilirija). Do 1000 ccm: 1. inž. Luckinann Mario (Ilirija) i 198 točk. športni motorji dn 350 ccm: 1. Jenko Boris i 198. 2. Munda Ivan t!X>, 3. Uosemvirth Josip 194, j 4. Trampuž Tomo 180 (vsi Ilirija). 500 ccm: 1. Kobi Mirko (Ilirija) 199, 2. Polj-I šak Alojzij (Hermes) 199, 3. in 4. Kristan Alfred (Ilirija) 197 in Polni; Franc (Hermes) 107 točk. 5. Rekar Ivan (Ilirija) 196, G. Bortoncelj Franc (Ilirija) 194 in 7. Pajer Polde (Hermes) 188. šport prikolice 50(1 ccm: Hobachor \Valto: (Hermes) 19« točk. Vreme je bilo zelo ugodno in tudi cesta n;> Ljubelj v jako dobrem stanju. Tekma se jc pod vodstvom klubskega predsednika g. Zalokarju izvršila v najboljšem redu in brez vsake nezgode. Po tekmi jo bil na vrtu restavracije .Ankele« športni sestanek, kjer so se razglasili rezultati. Propagandni table-tenis turnir na Jesenicah Olp. S. K. Gorenjec, Jesenice, razpisuje propagandni table-tenis turnir posamenzikov ob priliki klubove II. športne revije. Tekmovanje se prične dne 31. julija ob 19. tiri v športni dvorani Krek. doma. Šest prvo planiranih pride v finale, ki se odigra v sobolo 1. avgusta oh poL20 prod Krek. domom. Tekmovanje se vrši po izločilnem sistemu. Zmagovalec prejme naslov prvak II. športne revije ASK' Gorejencev, Jesenice ' in v darilo lično izdelano klubsko zastavico. Pravico starta imajo vsi, ki se prijavijo do 30. t. m. do 20. pre. Na prijave brez prijavnitm so np bo oziralo. Prijave sprejema tajništvi) kluba ali načelnik odseka V. Mirtič. — ASK Gorenjec. Žitni tre Novi Sad. Ječmen: bački, sremski, novi 61 kg, 85—87.50. — Vso ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpronienjeiia.' Promet srednji. Kulturni obzornik Marija Baškirčeva (v romanu, na odru in filmu) Marija Baškirčeva, ki je v drugi polovici prejšnjega stoletja vzbudila s svojim življenjem, svojo lepoto in svojo osebnostjo veliko pozornosti v Franciji in Angliji, in ki je zasijala kakor meteor v družabnem in umetniškem svetu, je umrla, vsa prebogata v sebi sil in zmožnosti, katere ji je zatrla jetika. ko ji je bilo borih 23 let. V tem kratkem, čudovitem življenju male ruske deklice, se odkriva ves človeški genij nezaslišanih možnosti, v njem se pretaka vse, kar se imenuje »življenje«. Dne 31. oktobra 1844 je umrla v Parizu sli-karica. geniialna Rusinja Marija Baškirčeva. Bilo ji je takrat šele 23 let. Nepregledna množica pogrebcev se je pomikala za krsto, ki jo je peljalo šest belcev, pred njo pa je valovilo celo morje voz, ki so bili vsi preobloženi z bogatim cvetjem. Vsa žareča in izgorevajoča je zajela Baškirčeva z ognjem, ki jo je živo Irgal in razjedal, vse mesto in ves tedanji čas v pl imene. V letu 1887 so izšli njeni »Dnevniki«, ki so udarili v literarnem svetu na veliki zvon in dvignili nemalo prahu iz žgočih prerekanj, ki pa so vsa le naredila tej mali Rusinji slavnejše ime kakor pa njenim slikam. Ti »Dnevniki« — v kolikor je ta povsem svojevrstna in na moč zanimiva osebnost vsa užeia in zapleiena v pretirano samohvalo. neskončno častihlepje in slavo ter žejna vseh dogajanj življenja — so našli v tistem času bralcev, na pretek in o njih se je nemalo in strastno razpravljalo. Ne dolgo zatem pa so prešli v pozabo in šele danes, ta dan, dobrih 50 let po smrti Baškirčeve, je ljudi namah iznova zainteresiralo to čudovito, svojevrstno mlado rusko dekle. Ferdinand Bruckner je nedavno tega objavil roman »Musia«, pesnika Anday in Baliut sta jo naredila za junakinjo odrskega komada in pravkar smo videli tudi film, ki hoče prikazati njeno življenje. Brucknerjev roman »M u s s i a«, tako so bili Mariji vzdeli ime njeni domači, je nekaka prepesnitev teh »Dnevnikov«, je bolj pripovest duše ko razprava življenja. Toda vse to rahločutno duševno utripanje je prepleteno v Brucknerjevi lirični pripovesti v nek zasanjan, tih tn skrivnosten čar in mit. Vse, kar je Marija Baškirčeva dejansko duševno doživela v svoji prvi pomladni opojnosti njerrega bitja, se ni razraslo in zarezalo kdovekako globoko in daleč. Sprva je kanila poslati pevka, zatem plesalka in dokončno se je oprijela z neodoljivo silo — vedno in vedno gnana oJ neke vražje sile, da postane slavna — slikanja, za katero je imela v resnici velik talent. Bila je učenka slavnega slikarja B a s t i e n a I. a p e g e a. Med učenko in mojstrom se je na-tihoma razplelo tragično ljubezensko razmerje, ki pa je ostalo vseskozi platonično. Oba sta nosila v sebi smrt, obema je naskrivoma, a z vso naglico in grozo ter kruto neusmiljenostjo glodala in trgala delo — jetika. Ljubezen teh dveh bitij je poslala borba s smrtjo. Bastiena Schegea so pokopali nekaj tednov kasneje ko Baškirčevo. Bilo mu ie 33 let. Brucknerjev roman ne izžareva v vsem sijaju le pisano bogastvo samo n ji izbljuva ves srd in gnev svojega srca v obraz. Toia iz sovražnic sla poslali prijateljici in Marija prepozna, toda že prekasno, da pomeni ljubezen veliko več ko vsaka, še lolik-šn a slava. Pokliče Lapegea naj ji da ljubezni. In zdaj ironija, Lepage pride k umirajoči. Siromak ne vs, da je prva tira njune ljubezni hkrati ludi poslednja. Gre od nje, za trdno si v nadi, da mu bo prihitela lepa mala Marija drugega dne spet v njegovo naročje. Musslia ostane sama. sama s smrtjo, ki jo bo objela še preden se bo prikradel večer. Delo, v katerem je vseskozi očito podčrtana le Marija, je bogato na ukinkovitih scenah in in-teresanlnih karakterjih, kar se je avtorjema resnično v precejšnji meri posrečilo, in to daje tej igri še največ vrednosti in cvenka. P. Malcc. Slovanska poezija med Slovaki. Slovaki mnogo prepevajo zlasti iz slovanskih literatur, s čimer se mi ne moremo prav pohvaliti. A prevajajo nc samo prozo, ampak tudi poezijo. Vidimo, da v zadnjih letih izide po slovaških revijah razmeroma kar veliko prevodov tudi slovenske poezije. In zalo so potrebni pesniki prevajalci, ki jih imajo precej, medtem ko bi mi mogli pokazati komaj kakega Gradnika, Župpnčiča Debcljaka, deloma Albrechla. Prav v zadnjem času sta izšla v slova-ščini dva izbora iz slovanske poezije. Andrej Žar-nov, pesnik slovaškega nacijonalizma, je v izboru podal nekaj najznačilnejših zgledov poljskega pesništva od romantike do danes v knjigi Pri poljskih pesnikih (str. 62). Tu so zgledi iz poezije Mickievvicza, Slovvackega, Krasinnskega, Asnyka, Konopnicke. Kasprowicza, Langeja. Przerve-Tel-majerja, Micinskega Staffa, Tuwima in Slonim-skega Janko ,'esensky, pesnik in odličen tomano-pisec, je pred kratkim prepesnil Blokovih Dvanajst, sedaj pa je v zelo obširnem izboru podal (str, 129) poezijo Sergeja Jesenina, in sicer v prepesnitvi, ki popolnoma zajame toplino ter melodiko ruskih verzov, obenem s tragiko Jeseninove pesmi — I rav bi bilo, da bi vrnili Slovakom vsaj nph prizadevanje za prevajanje naše poezije s Icm. da bi presadili nekaj ztfledov iz njihovo vojne poezije v slovenščino. ' ,v' Majhno letalo za navpični vzlet. Model majhnega letala, ki je njegov iznajdltelj delal z njim poskuse v Šan Franciscu. Leialo vzleti navpično, a ko je dosežena pravšna višina, se krila ob strani sklopi jo in propeler omogoča polet naprej. Olimpijski ogenj potuje skozi 7 držav L ubezen, mir in pravica Olimpijsko pozorišče. Pogled skozi notranji obhod na sedeže za gledalce. Dne 20. julija ob 10 dopoldne so se začele pol- j niti ceste v grški Olimpiji. Vse je poromalo na ve- i liki trg pred Altis, kjer so se v velikem štirikotu začele svečanosti prižiganja prve bakle. Ob desetih so bile vse visoke osebnosti in štafetni tekači na mestu. Spominsko ploščo barona Coubertina, ki je bila 1. 1934 pri 40 dnevnem zasedanju Mednarodnega olimpijskega komiteja odkrita, so postavili na svečani trg blizu Allise. Nasproti so postavili oltar, kjer je prvi nosilec bakle prižgal svojo prvo baklo. Zatrobile so pozavne na griču Kronos, petnajst mladih Grkinj je v grobni tišini s sončno lučjo prižgalo prvi plamen bakle. Oči vseh so bile uprte na zrcalo in na prižigalno palico. Oblački dima so se začeli dvigati: olimpijski plamen je izšel i iz sonca! Vse je završalo. Župan mesta Pyrgosa, glavnega mesta Elisa, je stopil pred spominsko ploščo Coubertina in je spregovoril: Maja 1034 je doletela Grčijo čast, da je sprejela člane Mednarod. olimpijskega komiteja. Porodila se je olimpijska misel. V Tegeji, v senci stoletja starih dreves, je imel dr. Levvald, predsednik nemškega komiteja, privid: med griči in modrim Jonskim morjem je zagledal pradavne olimpijske igre. Videl je stadion poln ljudstva, občudoval je tekače, metalce diska . .. Prišla mu je misel, da bi zvezal sever z jugom, da bi to zvezo tvoril olimpijski ogenj! To je ko himna, ki ima 3000 vrstic — tekačev, ki so že nastopili pot od juga na sever, iz Grčije v Nemčijo — skozi sedem držav! ★ Nato so nastopili še drugi govorniki, njim je sledil višek vse svečanosti: Prižiganje prve bakle. Nato so prebrali poziv barona Coubertina: »Atleti, vam, ki boste prenesli simbolični plamen iz Olimpa v Berlin, hočem kot ustanovitelj olimpijskih iger, povedati nekaj misli za na pot: I Doživljamo svečane trenutke Zdi se, da pri-. haja človeštvo do spoznanja, da je kriza, ki je vse i zapleteno vanjo, najprej kriza naše vzgoje. | __ Minilo je 50 let, odkar sem se 1. 1886 z vso du-i šo zavzel za to, da bi pripravil obnovo vzgoje in sem bil prepričan, da ne more biti ne politično no socialno ničesar drugačno, če ne bo prej predniga-čena naša vzgoja. Mislim, da sem izpolnil svojo nalogo, čeprav še ne do dna. Na neštetih, po vsem svetu razkropljenih borbenih mestih, je dandanes veselje do življenja v razvoju. Ni naroda ne poklica, lu bi ne sodeloval. Oživljenje telesne kulture ni le utrdilo telesnega zdravja, marveč je pripomoglo tudi do duševnih I moči. Stremeti moramo za tem, da izvijemo duha iz vezi. da z radostjo snujemo svoje dneve. Bodočnost bo last tistih narodov, ki bodo prenovili vzgojo moškega sveta! Saj je moški — in ne otrok — tisti, ki ima v rokah usodo. Tako bomo dosegli krepak in splošen mir med narodi. Bodite srečni! Dokončajte mojo zamisel, krepko držite vez med telesom in duhom, za napredek in čast človeštva na večne čase! ★ Ko so prižgali prvo baklo, ko je zadonela prisega in so prebrali govor Coubertina, je stopil na oder grški škof iz, Pyrgosa-Elisa. Kot metrr nolit olimpijske škofije je v splošni tišini spregov i »Beseda božja, ki je luč vsega človeštva; veti plamen, ki se je rodil za lo baklo iz sončnega žnr-ka — naj vodi ta pot skozi države na olimpijsko j pozorišče v Berlin. — Ta luč naj prinese bratovski pozdrav krščanske Grčije našim prijateljem v Nemčiji. Zaeno s to iskreno željo naj razsvetli ta plamen srca in duha vseh ljudi za proslavo Boga. Naj čuva nad ljubeznijo, nad m i r o m in pravičnostjo, da bo vse človeštvo častilo in proslavljalo našega edinega in resničnega Boga.« No-, ameriški vlak na elektriko. The Mercury, novi električni vlak njujorške železnice, ki vozi na progi Cleveland-Detroit. Spomeniki v besedah Kobilica sliši z nogami Glasovi, ki jih ne slišimo — Zvoki hi ubijajo Amerika ima svoje ime po A in e r i g u Vespuc.ciju, pomorščaku, ki je v 16. stoletju izčrpno opisal novi del sveta. — C o 1 u m b i a ima ime od Kolumba. Ampiere je enota električne sile in je dal ime zanjo francoski fizik A m p 6 r e in tudi volt je prišlo od fizika Volta. — Nemški zdravnik Basedov je dal očesni bolez-n i svoje ime. — Bojkot je bilo ime irskemu posestniku, ki so ga 1. 1880 izobčili — bojkotirali. — Brovvning se je pisal njegov iznaj- Cirkuški Dle*alec po vrvi je Dostal zobni tehnik. d i t e 1 j. — Dolomiti so dobili svoje ime po francoskem geologu D o 1 o m i e u - ju. — D r a i -sine (drezina) spominja na i z n a j d i t e 1 j a kolesa. — Galvanizirati je prišlo od laškega fizika Galvanija. —■ Klobuk girardi (žirardi) ima ime po dunajskem igralcu G i r a r -d i j u. — Gobelin se imenuje po družini slavnih tkalcev preprog v Parizu, v 15. stoletju; njih častitljivo hišo prav*zdaj rušijo. — G rog je bil vzdevek za angleškega admirala Ver-mona, ker je imel zmeraj suknjič iz grograma (lo-dna). Iznašel je pijačo g rog. Lloyd je bil v 17. stoletju kavarnar v Londonu, v čigar kavarni je imela prva zavarovalnica za ladje svoje prostore. — L i n č a t i je prišlo od imena virginijskega farmarja Lyncha, in pomeni ljudsko sodbo — Mansarda je dobila svoje ime po arhitektu M a nsa rtu, ki je v 17. stoletju uspešno deloval. — Beseda mavzolej je že stara. Kralj Mauzolos je v 3. stoletju pr. Kr. dal napraviti posebno lepo grobnico. — Špeli zer, kratek jopič, ima ime po lordu Spencerju. — Nikotin — po kemiku Nicotju, ki je odkril ta strup v tobaku. Z uro merimo pol na holesu Če se pelješ kam s kolesom in vidiš na kažipotu: 12 km (je še do tja in tja). Z uro lahko izračunamo, v kolikem času bomo prikolesarili v tisti kraj. Najprej moramo dognati, kolikokrat se kolo zavrti v polovici minute. To število delimo s pet in dobimo hitrost. Na primer: Kolo se v pfllovici minute zavrti 73 krat. 73 delimo s 5, to je 14'/j. Torej: na uro prevozimo 14 in pol kilometra. — V tisti kraj, do kamor je 12 km poti, bomo prišli približno v" 50 minutah s kolesom. — Slično izračunamo za vse druge potil Malo jo ušes, ki bi zaznali več ko 15.000 zvoč- j nill valov v sekundi, skoraj nihče pa ne sliši glasov čez 18.000 tresljajev. A prav dobro je za nas, da ne moremo zaznati vseh glasov, kar se jih venomer, v obliki zvočnih valov, dotika bobenčka v ušesu. Naše sluhalo je dvakrat omejeno. Prvič glede na moč zvokov, tako da skoraj nihče ne more slišati, kako si muha snaži nožice ali kako trava rasle. Drugič pa glede na tresljaje zvokov. Le taki glasovi d os po do našega ušesa, v katerih se zrak v eni sekundi najmanj 16- do 20.000 krat zaziblje; če lega ni, pa človek sploh ne sliši glasov. Kar nič majhno ni število zvokov, ki jih naše uho ne sprejme. Višina zvočnih tresljajev kakega kolibrija je še komaj na meji, kjer moremo še kaj slišati. Prav tako glede na majskega hrošča. Ce bi imeli njegovo uho, bi ležeč v travi, slišali nebroj neskončno visokih glasov, ki jih zdaj ne moremo ' slišati. Drugače pa je s kobilicami. Kobilice ne slišijo teh glasov kot mi, pač pa slišijo zvoke z več ko 40.000 tresljaji v sekundi. Ljudje ne bi v tem slučaju niti najmanj slišali. Marsikdo bo osupnil, če povemo, da kobilica ne sliši z ušesom, ampak da sprejema glasove z nogami. Njene nožice so sprejemljive za glasove in odvajajo zvoke v posebno centralo. Slično so ustvarjene tudi ribe. Hibe slišijo s plavutnim mehurjem. Ta mehur je s hrustan-často snovjo pritrjen na notranje uho in se končuje v neki pre|>oni. Riba ne more slišati glasov in šumljajev v zraku, pač pi sliši zvočne valove v vodi, kjer se izborilo in hitro širijo. Čeprav človek ne sliši nešteto vrst zvočnih valov, so pa ti valovi vendarle praktičnega pomena zanj. Vemo. da vplivajo ultravijoletni svetlobni valovi višinskega sonca na našo kožo. Seveda je treba za to nekaj previdnosti in prav isto velja za obža-revanje s previsokimi glasovi. Naglušne ljudi so že zdravili s tem, da so njih sluhala masirali z napravo, ki sprejema in oddaja neslišne zvočne valove. Zares so naglušni ljudje na ta način že bolje slišali. A njih sluh ni trajal dolgo. Čez nekaj časa se je naglušnost spet povrnila. i Važna pa je uporaba neslišnih zvokov za izboljšanje živil. Visoke zvočne valove uporabljajo za to, da zamorijo v živilih bakterije, ki so človeku škodljive. Zvoki, ki se v sekundi pol milijonkrat zazibijejo, iinajc lo lastnost, da vse uničijo. Rdeča krvna telesca jih ne prenesejo. Prav tako škodujejo raznim ribani in žabam. Če namerimo tako kanouado zvočnih valov na bakterije, pa ne traja dolgo in ne ostane niti ena teh celic živa. Taka opazovanja so dovedla do spoznanja, da moremo na podlagi leh dejstev sestaviti naprave, ki razkužijo mleko (ubijejo bakterije) in druge tekočine. Mogoče niti ne slutimo ne, kako je vse hrup no in bučno v prirodi krog nas. Različne živalice se morejo sporazumevati blizu nas, pa tega niti ne zapazimo, ampak celo mislimo, da so neme. Vsak Anglež imej plinsko masko. Oddelek zn zračno obrambo v angleškem notranjem ministrstvu je odredil, da bo dobil vsak Anglež plinsko masko. Ali bo v prihodnji vojni kaj nevtralcev? Ves svet, posebno pa še Evropa, se trese v mešanicah gospodarskih in družabnih prevratnih dogodkov. Vsaka država bi morala dandanes zbrati vse svoje duhovne, čednostne in telesne moči. da bi se mogla upirati svetovni zmedi. A namesto tega doživljamo žalostno usodo, da mora sleherna država izdajati milijone in milijarde za pripravo na vojno. Današnja doba ne vsebuje le ene same gospodarske bedastoče, ki obdaja z meglo na milijone možganov, marveč vsebuje tudi, kar ni nič manj nevarno, strah pred vojno. Obe te bolezni današnjega časa, gospodarska nespamet in groza pred vojno, pa delujeta skupno tako, da je vsa naša civilizacija resno ogrožena. Za zdaj ni moči kaj boljšega storiti, kakor da či mbolj mirno pregledamo vse svetovno stanje in da ee ne zapletamo v posamezne krize. Razen tega pa ne more nihče resno trditi, da ne bi bila že kmalu kaka vojna in kje da bi izbruhnila. Zares je pa želja prav vseh narodov in držav, da bi ne bilo vojne. Amerika hoče mir in njena zunanja politika teži za tem, da se nikamor ne zaplete. Nekateri njeni državniki so celo zoper oboroževanje, kar je pa napak. Svojo obrambo mora pač imeti vsaka dežela. Pri vsem tem pa je resnično, da bi si morale vse države želeti, da bi prišlo do splošne razorožitve. Vse države bi morale svoje vojne sile nastaviti čim niže. Svetovno razsodišče in Zveza narodov bi morala imeti tolikšno oblast, da bi razsojala pri poedinih sporih in uravnavala svetovni mir. A ker smo prav zdaj tako oddaljeni od miru, se mora pač vsaka nevtralna država oborožiti. Vsi se moramo držati praktične politike: Zahtevati svetovno razorožitev; dokler pa ta ni dosežena — in dotlej je še daleč! — pa se oboroževati za obrambo svojih dežel. Vnema za šport v Angliji Splošno mislimo, da so športne prireditve v USA najbolj obiskane in privlačne. Seveda je ta misel opravičena, če beremo, da je velike roko-borbne predstave obiskalo 100 000 ljudi. — Vendar pa moramo pomisliti, da je Anglija najstarejša športna država na svetu in da prihaja na angleške športne prireditve veliko več ljudi ko v Ameriki ali po drugih državah v Evropi. Na nogometni tekmi leta 1923 je bilo 126.000 gledalcev. Pri konjskih dirkah na Francoskem in Nemškem je po 100.000 ljudi, a na Angleškem je po 800.000 do enega milijona gledalcev! Konjske dirke so za Angleže narodne veselice. Še več ljudi pa obišče oksfordske in cambriške veslaške tekme (na Temzi), ki so vsako leto. Letos je kar 25 letal krožilo nad reko. V vsakem letalu je bilo 20 gledalcev. Vzdolž Temze pa se je gnetlo milijon ljudi. Na letošnjem wimbledonskem turnirju so prodali 350.000 vstopnic. Pri tem pa niso prišteli onih deset tisoči, ki zgrinjajo pred vhodi na igrišče. »Križ božji, zdaj bo treba pa še enkrat gor splezati!« 4000 ljudi pomrlo radi vročine Že nekaj dni pritiska peklenska vročina na dežele Zdr. ameriških držav. Doslej je pomrlo od nje 4000 ljudi. Povprečna temperatura je 38 stop. Celzija. Prebivalstvo neizmerno trpi radi te strašne vročine, ki zahteva skoraj vsako uro več bolnikov in mrliČev. V Michiganu je od vročine umrlo v teh dnek 466 oseb, v Wisconsinu pa 284. Čikaška vremenska opazovalnica pa poroča, da se bližajo oblaki s hitrostjo 33 milj na uro in da bo skoraj deževalo. — Časopisi pravijo, da so žilna polja vsa po-žgana in je že zdaj za miljardo dinarjev škode! Prav tako je uničena mrva in oškodovano je sadje in sočivje. Tudi živinoreja ima od suše več milijonov dolarjev škode. Koruze bodo pridelali komaj sedmino, pšenice pa za 300 milijonov bušljev manj! Mesto raste iz tal... V Nemčiji so napravili mesto za 60.000 ljudi, ki pridejo k olimpijskim igram. Blizu Berlina so napravili velikanske barake, ki imajo imena poedinih nemških pokrajin. Tako je tu bavarska hiša, saška hiša, berlinska itd. Orjaške kuhinje ©o na električni pogon; celo krompir bo lupila elektrika. V teh kuhinjah bo moči dobiti vse, karkoli bo potrebno za želodec in krepčilo. — Središče olimpijskega mesta je »Berlinska hiša«, kjer bo 6000 ljudi. Zunaj so krog in krog senčnice. Tu bo vsak de-želan dobil vse, česar je vajen doma, tako domačin iz Pfalze svoje vino, iz Monakovega svoje pivo, iz Berlina svoje »mleko«. Umetniki so naslikali orjaške slike za na hiše. Pred berlinsko hišo se dviga 50 m visok drog za zastavo. Množica rediteljev in vodnikov bo gostom na uslugo, da bo šlo vse lepo »po žnorci...« Regulacija Mure Te dni jo potrdil g. podban dr. Majcen program za regulacijo notranje Mure. Načrt za letošnjo regulacijo je bil napravljen po ogledu strokovne komisjje in po zaslišanju interesentov in obsegu približno 20 km dolg odsek struge. Seveda na tem odseku ne bo regulirano vse obrežje, ampak le najnujnejši oddelki. Tako bodo zlasti večja popravila na obeh bregovih v 10 km dolgem pusu ob vaseh: Krog, Bunfiani, Krapje in Ižakovci; deloma se bo regulirala Mura tudi ob Murskem Središču. Glavna regulacijska dela bodo obstojala iz kamenometa, s 30 letnica abiturijentov slovenskega učiteljišča v Kopru Celje, 22. julija Abiturienti slovenskega učiteljišča v Kopru iz leta 1906 so včeraj in danes na intimen način proslavili v Celju 30 letnico mature. Takratni letnik je bil zelo močan, štel je 31 dijakov, 23 Slovencev in 3 Hrvate. Živi še 20 bivših sošolcev, od katerih se je udeležilo proslave 12 in sicer: Lomšek Anton, šolski upravitelj na Jezici pri Ljubljani; Znidarčič Rudolf, šol. upr. na Črnučah pri Ljubljani; Mravljak Karel, šol. upr. v Zrečah pri Konjicah; Ločniškar France, šolski upravitelj v Mavčičah; Ivaričič Albert, šol. upr. v Makolah; Sosič Edvard, šol. upr. v Puconcih v Prekmurju; Mikuš Matej, šolski nadzornik v Dolnji Lendavi; Baša Anton, učitelj v Celju; Rusija Josip, šolski upr. v Artinčah pri Brežicah; Podgornik Filip, učitelj v Limbušu; Dukič Edo, učitelj v Zagrebu in Borštnik Srečko, učitelj v p. v Novem mestu. — Trije tovariši živijo v Italiji kot upokojeni učitelji, umrli pa so naslednji bivši sošolci: Sonc, Čok, Toroš, Korsič, Reja, Vurner, Vrčon, Černe, Mez-gec, Vrba. Opravičili so se naslednji sošolci: Nemec Peter, šol. upr. v Ščavnici, Vrlovec Ciril, učitelj v Loki pri Zidanem mostu, Lavrenčič Alojzij, učitelj dodeljen v službovanje banski upravi, Pahor Jože, učitelj v Ljubljani in Faganeli Anton, učitelj v Mariboru. Od bivših profesorjev pa še živijo: Koštial Ivan, profesor v pok. v Novem mestu, Adolf Schaup v Mariboru in Mašera Franc v Ljubljani. Ravnatelj učiteljišča jc bil Viktor Bežek. Zanimivo je, da je med temi »30 letniki«, tudi mož, ki je ob prevratu prvi izobesil v Celju na magistratu in na Celjskem domu slovensko zastavo ter povzročil odstop nemškega občinskega sveta. Bil je to šolski upravitelj na Črnučah pri Ljubljani, ki je ob prevratu izstopil kot poročnik 97 pp. z nekoliko možmi v Celju. Danes zjutraj ob 6 so bili udeleženci proslave 30 letnice pri sv. maši pri oo. kapucinih in so se v molitvi spominjali svojih sedaj že pokojnih profesorjev in sošolcev, nato so se sestali v hotelu Evropa, tekom dneva so se pa polni lepih spominov vrnili vsak na svoj dom. Nepravilne vožnje povzročajo največ prometnih nesreč Letos beležimo že celo vrsto prometnih nesreč na cestah. Če se vprašamo, kako pride do toliko težkih nesreč, pa skoraj povsod dobimo isti odgovor; »Nepravilna vožnja«, "'Zadnja nesreča pri Kamilici pri Mariboru se je zojjet zgodila samo in edino , zaradi tega, ker je ljiciklist, ki je pripeljal iz Kamnice proti Mariboru, na nevarnem ovinku vozi^.aad e.vi strani ceste namesto na desni, in karambol z velikim mestnim avtobusom »rdeči Franci« — je bil neizbežen. Šofer mestnega avtobusa g. Šlamberger je, da bi rešil življenje biciklistu in njegovemu spremljevalcu, zavil v zadnjem trenutku čisto na desno s težkim vozilom v jarek in v hrib. Samo na ta način sta ostala biciklista vsaj pri življenju. Opaža se na vseh cestah, da ljudje nočejo in nočejo voziti desno in se držijo starega načina vožnje na levo. Tu se mora energično nekaj ukreniti, sicer se bodo nesreče vrstile druga za drugo. Izdati bi se moralo po politični oblasti (banska uprava, okrajna načelstva) strogo naročilo, da vsakega vozača, ki vozi s kolesom, avtom ali vozom še vedno levo ali sredi ceste, občutno kaznujejo. Opaža se, da na pr. mnogi vozniki, ko se izognejo nasprotnemu vozilu, osobito avtomobilu, takoj zopet krenejo na levo stran ceste. Nekateri delajo to iz nagajivosti, drugi pa zopet in navade. Prosimo občinstvo, da samo "sodeluje pri tem, da se število nesreč omeji, na ta način, da opozarja voznike, naj vendar Vozijo desno! — Posebno je treba opozoriti, da se je razpasla navada, da se vozita na enem kolesu po dve osebi. Vozač se ne more lahko izogibati, posebno če vozi na levi strani, kakor je bil slučaj v Kamnici, in zaradi tega toliko nesreč. Poizvedovanja Sliplic-bastard ,ic odletet. Kdor bi ga ujel, jc na-prošen, da ga vrač. Ivo Petr-ič, Ljubljana, Gosposka ID. katerim so bo obrežje tako utrdilo, du Mura no bo mogla več odnašati rodovitno zemlje. Zgrajenih in podaljšanih bo nadalje še več pregrad, vodilnih zgradb ter traverz, ki bodo usmerjale vodo tako, du ue bo mogla več delali škode. Vsa ta številna dela, pri katerih bo našlo dela lepo število delavcev, so preračunana na ttl3.000 Din. V tej vsoti so zapopadeni državni in banovinski krediti za regulacijo Mure v letu 1930/37. Ko bodo izvršene potrebne predpriprave, bodo takoj začeli z regulacijo. Kaj je vse nehigijenično! Nedavno je bilo napisano v »Slovencu«, kako neokusno je česati se na javnih krajih, kjer koli: na cesti, v gostilni, na klopi v parku, itd. — Ako jc to nehigijenično in neokusno, da ne rečem ogabno na navedenih krajih, kaj porečete šele ko vam povem, da se sedaj dogaja kaj takega v cerkvi, na svetem kraju. — Pa kolikokrat se to zgodi! Pride ti taki — le nadut fantalin v cerkev, a prvo, kar vzame v roko, je — ne morda molitvcnik (tega sploh nima) — ampak glavnik, ter se začne čohati kjer koli stoji, ne samo za vrati tudi sredi cerkve, najsi je še toliko ljudi okrog njega, da se zgražajo nad tako neotesanostjo. — Ali pride tako budalo v cerkev molit? Zelo dvomim ako ne ve niti tega, kaj zahteva najpreprostejši pojm o lepem vedenju. Druga grdobija je prosto izkašljeVanje in pljuvanje vsepovsod. — V gostilnah in drugih javnih lokalih so ponekod še napisi, da naj se ne pljuje po tleh; toda kdo se zmeni za to! — Pa zopet je tudi v tem pogledu cerkev kraj, kjer mislijo neki da smejo storiti vse. — Krehajo in pljuvajo na svetem kraju, kakor vozniki prejšnjega stoletja |io ' beznicah. Pa tudi opozoriti ne smeš takega neotesanca na nedostojnost, ker poslane vrh vsega še grob. Tako je nekoč neki čikar (imel je v cerkvi polna usta tobaka, da se je kar cedilo od njega) piscu teh vrst zabrusil v obraz: pa pobriši s kapo. — Tretje, kar je zlasti nehigijenično in tudi zelo neokusno je grda razvada da morajo gotovi ljudje imeti svoje pinče (pse) vedno pri sebi, ter jih vzlic policijski prepovedi vodijo še vedno v gostilne, kavarne, pekarije, brivnice, v trgovine. — A zopet tudi v cerkve. Na lastne oči sem že videl, da je sedela pasja mrcina v cerkveni klopi poleg svojega gospodarja. — Kako bi označil tako ravnanje — res ne vem. Slovenci smo visoko kulturen narod. — Pa prav zato moramo šibati tudi take izrastke kakršni so tu opisani. — Zde se, kakor blatne madeži na beli zlikani srajci. — Ali pojdeš tak med dostojne ljudi? F. K—n. Zagorje Vandalizem. Neznan podlež je dal v ponedeljek svoji podivjanosti duška s tem, da je na pokopališču v Zagorju podrl tri nagrobne spomenike, ruval rože z grobov in na nekem grobu Taz-bil svetilke. Ker je svoje nesramno početje izvršil sredi dneva, ko nnavadno ni nikogar na pokopališču, zato ga ni mogel nihče opaziti. Imenovanje. Za obratovodjo kotredeškega obrata je-' imenovan dosedanji asistent istotam gosp. inž. Jože Mastnak. Čestitamo! Ra d i o Programi Radio Ljubljana t Četrtek, dne 23. julija: 12.00 Simfonične pesnitve (plošče) 12.45 Poročila, vreme 13.0(1 Ca«, .spored, obvestila 13.15 Odlomki iz opor (plošče) 14.00 Vreme, boraa 19.00 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila 10.30 Nnc. ura: Prijateljski spomini nn Stjepana Mit.rov-I,jibuša (Marko Car i/. Belgradu) 19.50 Harmonika igra koncert/ne točko (plošče) 20.10 Slovenščina za Slovence (g. dr. Itudolf Kolarič) 20.30 Prenos i•/. Belgrada 22.00 Cws, vreme, poročila, spored 22.20 Koncert ruskega seliistela. Drugi programi t Četrtek, 2.1. julija: Belprad I.: 20.00 i'Ali al a 21.00 Pnodičeva komedija «Oko '/.a oko' 21.30 l>nel.i 22.00 Prenos r/, kavarne — Uelf/rad II.: 20.00 Primorski svosi in glasovi (Tartaglia) — Zagreb: 20.00 Prenos ;z Belgrada 22.15 Plesna glasba — Dunaj: 20.00 Shawova komedija »Pigmalion« 22.10 Zabavni koncert 23.45 Plesna glasba — Budimpešta: 20.20 Fupkasova igra Nekdo Odhaja' 22.00 Ciganska glasba 23.00 Ja«s — Trst-Milan: 20.40 Orkestralni koncert 21.45 Storacijeva glasbena fantazija "Vzela ga je« 22.15 Plesna glasba — Itim-Bari: 20.10 Mascagnijeva opera »Vaška Pa«t« ini Perai-oova opera Moren itn - — Prana: 19.30 Plesni put.puri 20.45 Fnllovn opereta »Dolarska princesa« 22.20 Salonski orkester 23.00 Premo« plesne gisbe iz hotela »Praha« v Tatranski Lonuiiei — VarSava: 20.10 Stare melodijo 21.00 Poljsko narodne 21.30 Arenfikegn kvintet 22.15 Plesna glnsiia — Berlin: 20.10 Plesna glasba — Vsa Nemčija (iz Konigswu«lerlitinsa) 20.10 Orkestralni in zborovski koncert 22.30 Plošče 23.00 Plesna glasba. Stoletnim tekačem z olimpijsko bahljo It \ * Pot od Olimpa do Berlina (3055 km), kjer tečejo tekači z olimpijsko bakljo k otvoritvi olimpijskih iger Ustanovitelj modernih olimpijskih iger, baron Pierre de Coubertin, je naslovil šlafetnim tekačem z olimpijsko bakljo, ki tečejo iz Grčije v Berlin, naslednje besede: Vam atleti, ki boste s svojimi rokami prenesli simbolično bakljo iz Olimpa v Berlin, vam jaz kot ustanovitelj in častni' predsednik modernih olimpijskih iger najprejc povem, s kakšnim duhom vas spremlja moja misel in kakšen pomen dajem vašemu naporu in vašemu delu. Meeting SK Rapida Dne 20. julija se je vršil na Rapidovem igrišču lahkoatletski miting, ki dal sledeče rezultate: Krogla: Fika, SK Maraton 10.98; Kleut, SK Železničar 10.81; Stok, SK Ptuj 10 18. Disk: Štros, SK Ptuj 37.34; Fika, SK Maraton 36.57; Flak, SK Rapid 34.25. Tek 100 m: 1. Stonei, SK Železničar 11.5; 2. Gutmeyer, GAK Graz 12.8; 3. Miha, SK Železničar 12.9. |. Tek 400 m: 1. Monderer, "-SK Rapid 55.5; 2. Stok, SK Ptuj 56.6; 3. Mihalek, SK Železni čar 56.7. Tek 800 m: 1. Štrucl, SK Maraton 2:10.1; 2. Junger, SK Ptuj 2:13; 3. Herič, Železničar 2:16.7. Tek 3000 m: 1. Kangler, SK Železničar 9:45; 2. Podpečan, SK Železničar 9:45; 3. Saje, SK Železničar. Skoki v višino: 1. Fika, SK Maraton 1.66 (nov mariborski rekord); 2. Davidovič, SK Železničar 1.63; 3. Hansi, SK Rapid 1.60. Štafeta 4X200 m: 1. SK Železničar I 1:41,2; 2. SI< Železničar II 1:44,8; 3. SK Rapid 1:46,1; 4. Maraton-Železničar dolgoprogaši 1:50 v postavi Štefandič-Štrucl-Kangler-Po-dpečan. JUNIORJI C, ki so tekmovali v troboju v panogah: 100 m, višina, krogla: 1. Smerdu, SK Železničar 1586 točk; 2. Krei-ner, SK Rapid 1273 točk: 3. Huttcr, SK Ptuj 1248 točk. JUNIORJI B, ki so tekmovali v troboju in sicer v sledečih panogah: 60 m, krogla in daljava. 1. Lincner, SK Železničar 1644 točk; 2. Hansi SK Rapid 1273 točk; 3. Blanke, SK Ptuj 1093 točk. DAME. Po dolgem času smo spet videli mariborske lahkoatlelinje na startu. Damska sekcija SK Rapida je razpisala troboj-tekmovanja v sledečih panogah: 60 m, skok v daljavo in met diska. 1. HLlda Sterle, SK Rapid 693 točk; 2. Bajde SK Maraton 516 točk; 3. Sterle Greta, SK Rapid 442 točk; 4. Žolger Joža, SK Maraton 419 točk; 5. Silva Skušek, SK Maraton 382 točk. Posamezni rezultati dam: Preživljamo svečane ure, ko se okrog nai razvijajo nepričakovani dogodki. In dokler se kakor v jutranji megli odkriva oblika Evrope in Nove Azije, izgleda, da bo naposled človeštvo uvidelo, da je križa s katero se bori, predvsem kriza vzgoje. Minilo je 50 let od onega dne v letu 1886. ko sem se oddaljil od osebnih brig in sem moi svojega telesa posvetil pripravam za zboljšanje vzgoje v prepričanju, da politična, ig socialna stran ne jnoreta biti doseženi brez predhodne pedagoške reforme. Prepričan sem, da sem izpolnil svojo nalogo dobro, četudi ne popolnoma. Iz neštevilnih stadionov po zemeljski površina se dvigajo veseli vzkliki močnih mište, take kakor ®o nekdaj orili vzkliki močnih helenskil telovadcev. Noben narod, noben ■ razred, noben poklic ni izvzet. Obnovljeni kult alletizma ni samo konsolidi-ral narodnega zdravja. On pomaga vsakemu človeku v njegovem odporu v borbi za obstanek. Čestitajmo si na teh uspehih, toda ni še vse storjeno. Treba je, da bo tudi duh s'svoje strani osvobojen od vezi, katere valijo do pretirunosli in ozkosrčnosti. Široki vidiki, ki so dovoljeni v današnjih časih, se morajo vsakomur že ob pričetku aktivnega udejstvovanja predočiti pa naj bi to bilo v neki nujni viziji. Bodočnost bo od onih ljudi., ki bodo prvi skušali izpremeniti vzgojo odraze mladine — ker ona — je njihova. Tako se bo učvrstil silen in premišljen mir, ki je podoben tej šp>orlni epohi, polni poleta in dobre volje. Pošiljam lo spomenico, nedvomno zadnjo, katero naslavljam na vas. Naj bo srečna vaša pot! Ta se začenja na slavnem mestu, jx>d obeležjem onega večnega helenizma, ki ni nehal razsvetljevati poti skozi veke in katere rešitev se še spreminja na neštevilnih sedanjih nalogah. Prosim vas poprosite v mojem imenu ono mladino, zbrano v Berlinu, da sprejme moje delo in da dovrši ono, kar sem jaz započel in kar so mi zapreke preprečile, da bi mogel izvršiti do konca, da bi moglo biti potem definitivno utrjeno zedinjenje moči in uma za napredek in dostojanstvo človečanstva. Prcire de Coubertin 01ympia, 20. julija 1936. (1. leta XI. olimpijade) 60 m: 1. Bajde SK Maraton 9.2; 2. Sterle Hit-da, SK Rapid 9.3; 3. Žolger Joža, SK Maratoi. pa 9.4. Disk: 1. Sterle. SK Rapid 25.42; 2. Sterle G. SK Rapid 20.70; 3. Žolger Zvonka, SK Maraton 19.61. Daljava: 1. Sterle Hilda, SK Rapid 4.32; 2. Bajde, SK Maraton 4.02; 3. Žolger Joža, SK Maraton 3.94. NOVO! Ravnokar je izšel nov adresar »Industrija in obrti v dravski banovini 1936«. Knjiga vsebuje najnovejše podatke o industriji in obrti in sestoji iz 16 poglavij. — Vsako večje podjetje in vsak poslovni človek si mora nabaviti to knjigo. Knjiga stane s poštnino vred 40 din, po povzetju ali denar naprej. — Založba »Reklama Saturn«, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 5. — SK Ljubljana sklicuje v,n torek 2K. t. m. oh 20 v kletni dvorani hotela M "kiie iniforiuaitiven sestanek svojih fiinmo-v in prijateljev. Vabljeni so tinto drugi, ki se /,un i in njo /a razvoj našega nogomet.nega Stporln. Na sestanku sc, in, razpravljalo o udeležbi SK Ljubljane v državni ligi in o JugoslovnnHkem kuipu. Navi nonometni sodniki. Preteklo soboto in ne. deljo so so vršili v Mariboru ir/,pit| za nogometne sod nitke. Izpit, so napravili: Kiimšrek Iv.. ICašpar -los. Konič .los.. Petelin F.mil in Kii,p]>sUlttcr MuJi.i. STK Moste. Dnu«, od 17.30 obvezen trening ra vise aktivne nogometa/c. V potek sestanek, važen radi nedeljskega gostovanja v Krnn.in. Dekliška /taritniška kolonija S I'O bo od 1,—21. avgustu blVnln deloma v MninilvjnvI ko*i pod Črno Prstjo, doloma v šotorih oh Boli. jezeru. Pismene pri-jnve .sprejema pisarna SPI) v Ljubljani do vključno petka 24. j ulja t. 1. Pridobivalfe novih naročnikovi Alja RahmanoVa: 10 Tovarna norega človeka Roman. Četrt ure, pol ure je govoril tako, samemu sebi tujec. Tedaj pa ni več vzdržal; moral je še enkrat pogledati tja v zadnjo klop! Enkrat še, preden bo njegovo predavanje pri kraju. In dvoje velikih oči mu je" zrlo naproti, dvoje oči, polnili trpljenja in zanosa, polnih ljubezni in obupa. To je mogla hiti samo ona! Te mandeljnaste, zeleu-kastosive oči, la velika, kol iz marmorja izklesana usta, to visoko, belo, mirno čelo, dolge leuiue trepalnice", ki so ji zastirale oči kot lajinstvena kopr.ena: to je mogla biti samo ona. In tudi la izraz ponosnega, tihega trpljenja, ki ga pač še nikdar ni videl na njej', ki pa ga je že takrat vnaprej slutil: la je mogel biti samo njen. Toda, oh, kako se jo izpremenila! Proč je mladostno sveža okrogloličnost, preprosta dobrodušnost, izraz neposrednega, odkritega pričakovanja, ki ga je nekoč na tako ljubil na njej. Nekaj drugega, novega je bilo tu, nekaj, kar ga je skoraj prestrašilo, kar pa se je tako. lrd.no in tako hitro vtisnilo v njegovo srce. da so mu je"/delo, kot hi moralo za vedno prevzeti mesto prejšnjega. Brez-danja žalost in trpek očitek sta lečala v teh očeh in sla menda za vedno izpodrinila nekdanjo otroško svežosl. Vendar pa so bile to iste oči, ki jih je tako ljubil, oči, ki so se /daj vsesale v njegove, kot bi hotele piti iz dna njegove duše. In zdaj je vedel, da se je zgodilo čudo, ki ga je čakal tako dolgo, v vsrb teh meglenih jesenskih dneh in v srečo obetajočih dneh sončne pomladi. Čudo je bilo lu! Nač več ni i/.praševal, kako je prišlo, kako je postalo možno, da sedi zdaj tu pred njim Tamara, ki jo je leta in leta zaman iskal skoraj po vsej Rusiji, ne da bi bil našel sanio najmanjšo sled za njo. Svet, ki se je razprostiral pred njim zunaj pred odprtim oknom, je bil zdaj čisto drugačen kot pred nekaj minutami. Tudi on, profesor Orlov, ni bil več isti. Toda čudno! Besede, ki se vrele iz njegovih ust, so se vrstile druga za drugo v strogo logičnem, doslednem redu in nobeden izmed slušateljev, ki so sedeli v klopeh in mirno poslušali, ni niti najmanj slutil, kaj se je godilo v srcu moža lu gori pri katetdru, ki je govoril te besede. Profesor Orlov pa je imel le še eno misel: kdaj bo vendar /e konec, ure, da ho mogel prenehati z govorjenjem ta tujec, ki govori tu v njem te puste, tako neskončno brezpomembne besede v zatohlo dvorano! Pozvonilo je. Vihravo je zaključil profesor svoja izvajanja, pustil svoje knjige na katedru in hotel pohiteti k Tamari. Toda v istem Ironutku so tudi slušatelji že zapustili klopi in, vreli k odru. Nekateri so hoteli kako pojasnilo, drugi so zahtevali podpis, tretji so mu moleli nasproti knjige, da 1 >i slišali njegovo mnenje o njih. Hitro, nestrpno je odpravil nekatere izmed njih. poleni pa si je s silo napravil pot skozi množico. Spotaknil se je nad nogo nekega študenta, da bi bil kmalu padel po tleli Ko se mu je končno vendarle posrečilo prehiti obroč, ki ga jo obdajal, in ko je mogel slednjič nemoteno pogledali na zadnjo klop — je bila prazna! Tamara je izginila! V prvem hipu je imel občutek, da so bile vse lo lo sanje. Toda že v naslednjem trenutku se jc; znašel. Vihravo je vprašal nekega študenta: »Kdo je bila nova slušateljica, ki je sedela lu v tej klopi?« >To je Tamara Nikolajevim Ogo rod ni kova! je odgovoril ta radevoljno. :>Prideljena je semkaj iz tovarne za porcelan. Študirati hoče slikarstvo in mora potem zopet tja nazaj! Čedna stvarca! Pozval sem jo'že. naj mi ho za model, ali za enkrat se še upiral« Bežno se je profesor Orlov zahvalil; ne da bi se še dalje oziral, je tekel na cesto. Torej je bila vendarle ona! Tamara Nikolajevim! Njeno rodbinsko ime mu ni ničesar povedalo; loda njeno in očetovo ime! Bila je ona! Kaj je poslalo v teli letih iz nje! Ali je bila poročena? Kdo je bil njen mož? Kje stanuje? In zakaj la izraz trpljenja na njenem obrazu? Kol telesna bolečina je glodalo v profesorju Orlovu poželjenje, da bi jo videl, zdaj, takoj. A kje naj jo išče? Večer je bil lili ln jasen in ves svet okoli njega se je zdel prozoren; toda od nikoder ni bilo odgovora na njegovo vprašanje, kje bi jo mogel najti. Brez pomoči, kol majhen otrok, je stal tu in gledal okoli sebe. Tamara je izginila. Zakaj ga ni marala videti? Ali ga ni razumela, ko jo je pogledal? Ali res ni mogla brali iz njegovih oči, da je vsa ta dolga leta živel samo zanjo? Da je bila vedno, ves čas njegovega življenja ona edini smisel njegove bitnosti? Študentje, ki so hiteli i z poslopja, so se razkropili; na široki cesli je postalo čisto liho. Počasi je šel profesor domov. Mehanično je potegnil pri vratih svojega stanovanja za zvonec. Ko mu je njegova žena odprla, jo je pogledal tako začudeno, lako neskončno tuje, da se je, četudi je bila vajena marsikakšne njegove posebnosti, potuhnila kot pes, ki jc dobil od svojega gospodarja brco; potem je hitro izginila v kuhinjo, da hi mu pripravila večerjo. Otroci so že spali. Profesor Orlov je stopil v njihovo sobo in si al nekaj časa pred njihovimi posteljicami; kn' je popravil malemu dečku ročico, je lahno vzdilinil in zopet zapustil sobo. \ \ jjrt ** * (8 C .5 a h qQ (0 a ° a •S ° 2,u " S! % « m ' .M C E B a n 15 <9 .« N« rtifl % 0 C ■ > ca (5 QQ (0 > C v u •«•51 0 (0 'o 'a ■X M 0 C o u 0 IM c a 9. C 'U N N it U > > 3 m* 0 fO M h (T (C b C 5 G a t J3 a E- 0 -o V) £ ■S? 0 3 o Tinček in Tonček ko i deiektfiva m. Previdnost je mati vseh modrosti. Pa jim sreča ni bila naklonjena. Namesto na široko morje je splav zablodil v kraj, ki je bil ves močvirnat, poraščen z morskimi rastlinami in posut z najrazličnejšo staro šaro z razbitih ladij, Sredi te šare so se podile velike podgane in orjaškii ptiči, katerim dečka nista vedela imena. Vse sile sta morala napeti, da se je splav sploh pomikal dalje. »V Ltd;ttft Tinčka je kmalu minila potrpežljivost. »Kakor polži lezemo!« je nevšečno zagodrnjal. »Tonček, ali sva res tako zanič? Daj, daj, pritisnival« Rekši je Tinček krepko pljunil v roke in se z v,so močjo uprl ob leseni drog. Pa je pri tem ravnal tako neprevidno, da se je drog prelomil na dvoje, on sam pa je izgubil ravnotežje. V širokem loku je zletel s splava in štrbunknil v vodo. + Vsej častili duhovščini naznanjava, da je v Žirovnici danes ob tričetrl na enajst nenadoma umrl, maziljen s sv. maziljenjem, častni kanonik stolnega kapitlja dr. Ivan Ncp. Svetina gimnazijski profesor v p., biseromašnik, duh. svetnik Pogreb dragega pokojnika bo v petek ob pol desetih iz Žirovnice na pokopališče na Breznici. Brezni ca, dne 22. julija 1936. K o p r i v e c , župnik, Štrancar, kaplan. V malih oglasih velja vsaka beseda Din i'—; ženltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-, kolonska, 3 mm visoka petllna vršilca po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov lreba priložiti znamko.j ___ - ..........—--—— i flužbodobe l Čevljarskega pomočnika takoj sprejmem. Jakob Fabjan, Glinška ulica 7. Rudarskega inženerja Išče večji lignitskl ogije-nlk na Hrvatskem. Nastop takoj. Ponudbe z. označbo dosedanjega službovanja pod 43857 na Publicitas, Zagreb. (b) nvv Isse se z dolgoletno prakso v tehničnih in administrativnih poslih. Ponudbo poslati na: Fabrlka Oružja i Mu-nicije, Užice. Prodajalka s kavcijo se takoj sprejme. Stanovanje, hrana v hiši. Plača 400—500 Din. Ponudbo upravi »Slovenca« Maribor pod »Kavcija«, (b) Plačilna natakarica išče mesto. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stalnost« 10675. (a) Mlekar in sirar absolvent mlekarske šole v. odličnimi spričevali ln daljšo prakso, Išče služ-bo. Nastop takoj. Ponudbe pod »Zanesljiv« 1064-6 upravi »Slovenca«. (a) __—-- Vrtnar 39 let star, samski, z 20 letno prakso, išče stalno službo za takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 10672. (a) Posojila na vložile knjižice daje Slovenska banka. Ljubljana, Krekov trg 10. (d) ZAHVALA. Ob nepričakovani smrti mojega nad vse ljubljenega soproga Alojzlla Suinlka vlakovodjc dež. železnice se najiskreneje zahvaljujem vsem in vsakemu posebej, ki je prihitel od blizu in daleč ter na kakoršenkoli način lajšal mojo bol in izkazal zadnjo ljubezen dragemu Lojzetu. Predvsem se zahvaljujem preč. duhovščini, zlasti g. dušnemu pastirju c. g. Mihaelu Jenku iz Most. Nadalje se najtopleje zahvaljujem vsem Lojzetovim stanovskim tovarišem ki so v tako obilnem številu spremili blagopokojnika k večnemu počitku. Zahvalo'dolgujem gg. želez, uradnikom postaje in direkcije, godbi »Sloga« in vsem, ki so rajnkega obsuli s prekrasnim cvetjem; enako tudi mojim dobrim sosedom. Cencicevim, Kuoovnikovim, Zajčkovim in vsem, ki so mi bili v veliko pomoč v teh bridkih urah. Vsakemu posebej naj ljub Bog tisočero poplača. - Sv. maša zadušntca se bo darovala v farni cerkvi pri sv. Petru v soboto, dne 25. julija ob pol sedmih zjutraj. Ljubljana, dne 23. julija 1936. Globoko žalujoča soproga. m ZAHVALA. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nas tolažili ob nenadni izgubi našega nadvse ljubljenega sinčka in bratca O KOTA najtoplejša zahvala! - Zahvaljujemo se za skrbno zdravljenje gg. dr. Sabcu in dr Ferenčaku, prav posebno pa še g. prin.ariju dr. Lavriču za vse njegove požrtvovalne napore, da reši življenje našemu ljubljencu; dalje se zahvaljujemo preč g. prof. dr. Kotniku za poslednja verska tolažila in prednici Leonisca č. in. Leopoldini za njeno blago pomoč. Globoko zahvalo in hvaležnost izrekamo čč. duhovščini iz Borovnice, Preserja in Vrhnike, vodstvu in učiteljstvu osnovne šole v Borovnici, jiosebej se razrednici gdc. Kristanovi, ki so s šolsko mladino dali našemu edinčku na zadnji poti ganljivo tovanško spremstvo, dalje Sokolskemu, Gasilskemu in Športnemu društvu, vsem našim nameščencem in delavcem, ki so lajšali našo veliko' bolečino. Vsem, ki so ob pogrebu izkazali ljubezen do našega (»kota in sočutje do nas, vsem. ki so z venci in cvetjem okrasili njegov grob, naša globoka zahvala. Borovnica, dne 22. julija 1936. JOSKO in ANGELCA M.VJARON i otroki. Vse denarne posle, terjatve vseh, tudi podeželskih hranilnic lil posojilnic kupujem po najvišji ceni takoj v gotovini. Izposlujem posojila na hranilne knjižice, nakup ln prodaja vrednostnih papirjev Itd. Alojzij Planlnšek. ag. za bančne In kreditne posle, LJubljana. Beethovnova ulica 14/1. Telefon 35-10. Znamke za odgovor. id) Bančno kom. zavod MARIBOR, Aleksandrova št. 40, najbolje vnovčujc terjatve pri vseh denarnih zavodih. Za odgovor 3 Din v znamkah. Hranilno knjižico Mostne hranilnice Ljubljana, v znesku 30 do 10.000 Din rabim kot posojilo na dobro idočo trgovino, na mesečno odplačilo po 2000 Din, ali prejmem tihega družabnika. — Ponudbo upravi Slpvonca« pod šifro »Dober uspeh« št. 10671. (d) Hranilne knjižice podeželskih hranilnic (čin ic Zadružne zvezo) Kn iilmo takoj In plačamo najboljše. • Ponudbe na upravo Slovenca v Mariboru pod »Tovarna 946S« Prodam parcelo 793 m'. Pojasnila: Ocrbi-čeva ulica 3. (P) Stanovanje dvosobno In trisobno, se odda. Zeljarska ulica 11. Preselitve izvršuje 7. odprtimi ln zaprtimi vozovi SLOVICN1A TRANSPORT - Ljubljana. Telefon 27-1S, 37-18. (e) Motorno kolo »Puch« 250, v odličnem stanju, naprodaj za Din 1:00. — Franjo Berzič, DravUo, nasproti »Store«. Soboslikarsko in pleskarsko delo izvršuje najsolidnejo , in po najnižjih cenah Anton Stiplošck, Ljubljana, Gčr-bičeva ulica 16. (t) Širite »Slovenca«! Malinovec najboljšo kakovosti - po ugodnih conah dobavlja tvrdka: »Vitamin«, Ljubljana, Masarykova 46. (I Premog, drva, ogljo dostavlja na dom Bartol Anton, TyrSeva 46, telefon 35-49. Vsa letna oblačila, lister, buret, kaša, v od Učni Izdelavi dobite po ceni prt Preskerlu Sv. Petra cesta 14. Za poletje in vroče dneve! Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn brez napak, pristnobarvni. »Paket serija S« vsebina: 15—21 m prima oksfordov, touringov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Seriia S'o« istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dirndl), v najlepših barvah, predpasniki itd — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket seriia P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina. žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket seriia P/l« 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga - Neprimerno vzamem nazai in zamenjam. Dalie najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila - Vzorci brezplačno. »Kosmos«, razpošiljalnica ostankov, Maribor, Dvo-rakova cesta št. 1. Kolesa prvovrstna, malo rabljena.. nova, poceni prodaja »Promet«, nasproti kri-ževniške cerkve. (1) Volna, svila, bombaž stalno v bogati Izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah prt tvrdkl Kari Prelog, Ljubljana — 21dovska ul. tn Start trg. 25 malih sodčkov od 10—50 litrov, prodam. Legat, Miklošičeva 28. (1 Poceni blago za kopalne plašče dobite v Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrlnj-ska ulica 15. la hruške sveže, namizne, debela jabolka, češplje, bele, pla-ve, košare po 40 kg — 125 Din franko voznlna, razpošilja G. Drecheler, Tuzla. (1) Parkete vseh vrst, izven kartel-nlh cen lahko nabavite samo pri tvrdkl »JUGO-PARIiET« družba z o. z., Ljubljana, Vošiijakova 10, telefon ' 32-91' Kolesa kromirana in ponikljana, najboljši nemški fabrikat, dobite po najnižjih cenah samo v Novi trgovini na Tyr.ševl 3 6. (i) Male stiskalnice nudim za malino. Hočevar Henrik, Struge na Dolenjskem. (1) perilo gotove srajce do št. 46, pižamo, spodnjo hlače v vseh velikostih, dobite po najnižjih tovarniških cenah pri »Kreko«, Tavčarjeva ulica 3, (1) Vsakovrstno zlato kupuje po naivišjib cenab CERNE, luvelir, Ljubi ans Wolfova ulica št. 3. Tricikelj ;r y rabljen, tudi v slabem stanju, kupi Požar, Zgornja šiška 71. (lc) Globoko užaloščeni sporočamo, da je Vsemogočni poklical k sebi našega iskreno ljubljenega brata in strica, prečastitega gospoda častnega kanonika stolnega kapitlja ljubljanskega dr. Ivana M@p. Svitrna gimnazijskega profesorja v p., biseromašnika, duh. svetnika danes, dne 22. julija ob tričetrt na enajst dopoldne. Pogreb dragega pokojnika bo v petek ob pol desetih dopoldne iz Žirovnice na pokopališče na Breznici. Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev. B r e z n i c a, dne 22. julija 1936. Žalujoči sorodniki. Juuoslovnr»cko tiskarno« » Ljubljani. Karel Ccfc. Izdajatelj Ivan Kakorce Urednik: Viktor Ccnčič.