PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abt». postale I gruppo
- Cena 40 lir
Leto XIX. St. 191 (5566)
TRST, torek 13. avgusta 1963
Dean Rusk zagovarja v senatnih odborih ratifikacijo moskovske pogodbe
Včeraj so še druge države podpisale pogodbo - Komentar ji pariškega tiska o odločitvi bonske vlade
WASHINGTON, 13. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk je zečel razlagati pred posameznimi odbori senata sporazum o prekinitvi jedrskih poskusov. Najprej je poročal pred senatnim odborom za zunanje zadeve, zatem pa pred odboroma za oborožene sile in za atomsko energijo.
Dean Rusk je predlagal odobri-
tev moskovske pogodbe in je poudaril, da pogodba lahko pomeni «prvi korak k razdobju zaupanja, ki naj bi zamenjalo sedanjo razdobje zastraševanja».
Analiziral je zatem posamezne točke pogodbe in pripomnil, da pogodba nikakor ne omejuje uporabe atomskega orožja med vojno in ne zabranjuje podzemeljskih atomskih eksplozij. Na drugi strani pa prepoveduje prav tako jedrske eksplozije v miroljubne namene, kakor v vojaške namene, ker ni mogoče razlikovanje med obema vrstoma eksplozij. Toda možnost nadaljevanja podzemeljskih poskusov bo preprečila zakasnitev pri ameriškem industrijskem napredovanju na atomskem sektorju, in razen tega ne bo ameriška varnost oškodovana.
Poudaril je dalje, da moskov-*ke pogodbe ne spremlja noben drugi vzporeden sporazum ali Pa tak sporazum, ki bi bil z njo Povezan, ter je izrazil mnenje, da je treba pogodbi, čeprav je Povezana z nekaterimi tveganji, dati prednost pred neomejeno jedrsko oboroževalno tekmo; razen tega lahko pripelje tudi do no-vih pobud na poti miru in zaupanja.
Rusk je poudaril važnost določbe, na podlagi katere države pogodbenice lahko pogodbo odpovedo. zaradi izrednih razlogov s trimesečnim odpovednim rokom. Na ta način, je pripomnil Rusk, bodo ZDA edine odločale o svojih višjih interesih, medtem ko bi bile avtomatično razrešene vsake obveznosti, če bi Sovjetska zveza prekršila pogodbo. Toda to ne pomeni, da Washington ne uPa, da bo pogodba «trajala in se utrdila».
Poudaril je tudi, da je državna varnost popolnoma zagotovljena, in da imajo tako ZDA kakor Sovjetska zveza interes, da se izognejo medsebojnemu uničenju, vsekakor, kljub upanjem na nove sporazume, bodo ZDA ohranile svojo sposobnost odpora, dokler ne bo širokega sporazuma o razorožitvi.
Rusk je ponovil, da ZDA ne naislijo priznati Vzhodne Nemčije, tn je pobijal tezo, da bi pristop vzhodne ,Nemčije k pogodbi pocenil za ostale države, ki pogodbo podpišejo, njeno priznanje. Dodal je: «Sovjetska zveza nam i?hko sporoči pristop Vzhodne Nemčije, toda mi nismo nikakor vezani, da to sporočilo sprejme-m° in nimamo nobenega namena *Prejeti ga. Medtem pa se bo Vzhodna Nemčija obvezala spoštovati določbe pogodbe. Mi se ae samo zavarujemo, da ne bo nastala nobena eventualnost priganja, temveč si pridržujemo tu-Pravico ugovarjati vsakemu morebitnemu poskusu, da bi vzhodnonemške oblasti uveljavljale privilegije na podlagi pogodbe».
_	je zatem takole naštel
Pozitivne strani pogodbe: 1. Je-rska vojna bi uničila človeštvo, vojna je uničila sebe, prav za-'l tega, ker lahko uniči svet», r imajo ZDA in Sovjetska zve-
ze atomsko orožje, ki lahko Povzroči ogromno medsebojno uni-,onje, bo pogodba, če se bo spolpala, zmanjšala oboroževalno v kmo, ne da bi s tem škodo-aia oboroženim silam držav pogodbenic.
2- Pogodba bo ovirala širjenje Omskega orožja. Večina držav, i bi v prihodnjih desetih letih „ ?g'a pripraviti jedrsko silo, je godb”*1*'3 3" bo Pr's*°P’'a k P°"
šal Pogodba bo postopoma zmanj-L a radioaktivnost v zemeljski ]no10S*er'' Rusk je pri svoji raz-u , Poudaril tudi naslednje toč-, •	1- ZDA imajo prednost v
onaskem orožju, in omejitev noše * pos*c'usov bo omogočila, da ba 13 Pre^nost ohrani. 2. Pogod-ne preprečuje morebitne usta-vitve atlantske večstranske je-i s*® sile, ker tu ne bi šlo za •rocltev jedrskega orožja drugim nrzavam, ker bi ZDA ohranile od-g vornost nad njim s sodelova-rri-u? sv°jih zaveznikov. 3. Po-r-i b* -se ne tiče izdelovanja in Wanja atomskega orožja.
’• Razlogi, zaradi katerih je po . ne!'lu Ruska sovjetska vlada '-Prejela pogodbo, so verjetno' tri-v' » r,og°dba je v skladu s so-Jetskimi interesi; kitajsko-sovjet-' 'deološki ' spor; želia, da se redstva za ‘obrambo določijo v ‘rnljubne socialne namene.
Glede sovjetsko-kitaiskega spo-t? J® Rusk izjavil, da verjetno stI> hi ima atomsko orožje, se njegove uničevalne sile, edtem ko tisti, ki ga nima, gle-na na zadevo pretirano teoretič-
rr,?? honcu je državni tajnik spočil’ da Je podal bonski vladi ako obrazložitev.
rtr-53nes so predstavniki drugih ’	Podpisali pogodbo v Mo-
V 'l* Londonu in Washingtonu. ni, . Pshvi so podpisali predstav-Laosa, Švedske, Islandije in doni83 belgijskega Konga. V Lon-t„i„ so pqdpisali predstavniki ni;an<^e' Malaje, Laosa, Jorda-sh !’ ,Trin>dada in Tobaga. V Wa-B P,R^°nu pa so danes podpisali 'dstavniki Jordanije, Urugvaja,
Švedske6' TTrinidad? in Tpbaga, , vusKe, Laosa, Libanona in Nicarague.
naslednji : «Francija sama v srcu Evrope»; «Pristop Nemške zvezne republike k moskovski pogodbi povečuje izolacijo Francije»; «Adenauer in Franco zapuščata de Gaulla».
«Le Figaro» piše, da «bi morali biti zelo optimistični, da bi mislili, da je pristop Zahodne Nemčije k moskovski pogodbi u-speh za francosko diplomacijo». Pri tem pa list- obsoja «metode pritiska, ki jih uporabljajo ZDA proti Zahodni Nemčiji». List se sprašuje nato, «kaj je sedaj nastalo iz francosko-nemške pogodbe o sodelovanju», in dodaja: «Sedaj je jasno, da njena važnost ni sedaj taka, kakršno je želela Francija».
«Aurore» ugotavlja, da morebitni referendum, če bi ga organizirali v sedanjem trenutku, verjetno ne bi prinesel zmage vladi. «Tudi parlament, če bi bil gospodar svojega razpravljanja, in če bi bilo pri tem nekaj poguma, ne bi dopustil vladi nadaljevati po tej nevarni poti brez vsake debate, ne da bi prisilili večino, da prevzame svojo odgovornost»!
«Liberation» pa piše: «De Gallile hoče biti bolj trmast od dejstev. Obrača hrbet moskovskemu sporazumu in pri tem je sam, absolutno sam. Izoliran je v «dragi Evropi šestih», v kateri so Italija, Nizozemska, Belgija že sporočile, da bodo podpisale moskovski sporazum, medtem ko drugi «dragi zaveznik» general Franco, sporoča, da tudi on pristopa k pogodbi. De Gaulle je mislil, da bo vsem vsilil svoje diplomatske koncepcije, toda danes vsi lahko opravijo tudi brez njega pri razgovorih in sporazumih, ki vežejo usodo sveta».
Golistični «La Nation» seveda zagovarja de Gaullovo politiko in govori o «logičnem stališču Francije» ter dodaja, da odločitev Bonna, ki prihaja «v prehodnem razdobju za Zvezno Nemčijo, ne more vplivati na francosko-nemške odnose».
Komisija OZN v zvezi z veliko Malajo
NEW YORK, 12. — Tajnik OZN U Tant je imenoval komisijo 9 članov, ki bo imela nalogo, ugotoviti na kraju samem, ali je prebivalstvo severnega Bornea in Saravaka naklonjeno pristopu teh dveh dežel k federaciji velike Malaje. Komisiji bo predsedoval Američan Lau-rence Michelmore, ki je visok fukncionar OZN, skupno s češkoslovaškim predstavnikom. Kakor je znano, so imenovanje te komisije predlagale Indonezija, Malaja in Singapur na nedavni konferenci v Manili, kjer so razpravljali tudi o konferederaciji med Malajo, Filipini in Indonezijo.
Skupna postaja v Dimitrovgradu
BEOGRAD, 13. — V Beogradu so se začete danes jugoslovanskob«;-garska pogajanja za zgraditev skupne železniške postaje v obmejnem mestu Dimitrovgrad. Sklenitev te konvencije bo prispevalo k izboljšanju železniškega pro-meta in krepitvi juigoslovansko-bolgarsikega prijateljstva.
Razgovor Deana Ruska z Adenauerjem v Bonnu
VČERAJ JE ZAČELO DELOVATI
Ravnateljstvo za obnovo in graditev novega Skopja
40 milijard kredita Gospodarske banke Makedonije * Italijanska vlada je za Skopje prispevala 50 milijonov lir, vlada ZDA za 25 milijonov dolarjev ter 25 milijonov dolarjev dolgoročnega posojila
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 12. — Danes je začelo delovati «Ravnateljstvo za obnovo in zgraditev novega Skopja». Predstavniki vseh republik so pre. vzeli nase obveznosti, ki od njih zahtevajo uporabo izredno velikih materialnih in ljudskih sil, da bi se uresničila postavljena naloga: do 1. novembra zajamčiti streho za 120.000 meščanov Skopja. Vsaka republika je sprčjela nase dvojno nalogo: da obnovi del stavbnega fonda, ki ni popolnoma uničen ter da zgradi novo naselje montažnih stavb.
Predvideva se zgraditev 10.500 stanovanj v montažnih poslopjih, z okrog milijon kvadratnih metrov površine z vsemi potrebnimi napravami in komunalijami. Pri izvedbi te naloge bo zaposlena vsa jugoslovanska industrija za postavljanje montažnih hiš.
Poleg montažnih hiš so iz vse države prispeli manjši kontingenti montažnih hiš iz Velike Britanije, Zahodne Nemčije in Švedske. V Skopju je sedaj tudi več strokovnih skupin iz inozemstva. Vlada Vzhodne Nemčije je sklenila ponuditi jugoslovanski vladi dolgoročni kredit v gradbenih'objektih in v opremi za zidanje 'stanovanj. Nizozemska vlada je na račun pomoči za obnovo Skopja
iiiiiiiiiiiiiiiii i iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||||||||||||||||ll||,|,m,m,,,11,1,1
V POLITIČNEM ŽIVLJENJU ITALIJE
Začetek velikošmarenskega zatišja Parlament bo oživel po tretjem septembru
Saragatov odgovor kritikom njegove ugotovitve o zapravljanju denarja za atomske električne centrale - Po napadu na vojašnico financarjev v Valle Aurina
RIM, 12. — Velikošmarenske počitnice so se začele in politično zatišje je postalo popolno. Izmed vseh političnih voditeljev je menda v Rimu samo še Saragat, ki je v soboto sprožil polemiko z ugotovitvijo, da se v Italiji zapravljajo stotine milijard lir za proizvodnjo električne struje s pomočjo atomskih central. Njegovo trditev so kritizirali nekateri znanstveniki ka-
kor tudi komentatorji v «Avanti!» in «Unità». Toda Saragat jim takole odgovarja:
Atomska centrala v Gariglianu izgublja za vsako kilovat-uro 4 lire t.j. 4 milijarde letno, stala pa je okrog 100 milijard lir.
Podobna izguba je tudi z atomsko centralo v Latini, s prihodnjim letom pa bo z atomsko centralo v Trino Vercellese. Po drugi strani je bilo na sestanku, ki ga je sklicala svoj čas KPI, ugotovljeno, da primanjkuje v Italiji 100.000 bolniških postelj, da ni dovolj šol in stanovanj, da so na Jugu ceste slabše kot v dobi Borbonov. Ce je res, kot pravijo kritiki na Saraga-tove ugotovitve, da bo produkcija električne struje z atomskimi centralami prav kmalu konkurenčna, potem smo lahko zadovoljni. Toda zakaj ne bi čakali, da se ta konkurenčnost uresniči v tistih državah, ki imajo dovolj denarja za zapravljanje in za izdelavo atomskih bomb?
Saragat je danes napisal tudi članek o bodočem levem centru ter tako izkoristil odsotnost in neaktivnost ostalih politikov. Za program našteva sedem točk: 1. Demokratizacija šole, 2. dostojna stanovanja, 3, ždravniška oskrba,
4.	socialna varnost, 5. deželna ure. ditev, ti. agrarna reforma, 7. urbanistika. Značilnost levega centra mora biti antikomunizem in antifašizem, vendar pa ta «anti» ne sme biti namen, ker politiko levega centra je treba uresničiti tudi v primeru, če ne bi bilo v
Italiji nobenega komunista. Glede združitve PSDl in PSI ponavlja Saragat staro trditev, da bi bila sedaj prezgodnja. Glede zunanje politike pa kritizira znani avtonomistični dokument, češ da ni jasen. Končno označuje Saragat sindikalnof vpraifittje (t.j. članstvo socialistov v CGIL) kot vprašanje, ki «nihia velike važnosti v
zvezi s sodelovanjem socialistov
v vladi štirih strank». To vprašanje «bi bilo odločilnega pomena le za socialistično združitev».
Do da
sc,	i-<o aanes je v Wa-
ll .ngt°nu podpisalo pogodbo 47 sv,?* * * * v’ v Londonu okoli 50, v Mo-slfvt Pa 37.
komiki t*sk danes še posebej rt»,, ®n^ra nemško napoved o pri-;
Nai*vj k moskovski pogodbi. -,'r------------------------■'	,, ,	,—
aslovi časopisov so na primer katerem koli sklepu med Vzhodom
iiiiiiiiMimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiifiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMHiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiMmimMiimiHm
Dlakocepstvo bonske vlade glede moskovskega sporazuma
Schroeder pojde jutri v London na razgovor z lordom Homom - Bivši minister Strauss proti sporazumu
BONN, 12. — Danes Je bila seja zaihodnonemške vlade, na kateri Je Adenauer poročal o svojem razgovoru z Deanom Riuskom. Po seji je predstavnik vlade von Hase izjavil, da bo v četrtek ali petek po povratku zunanjega ministra Schroe-derJa Iz Londona, kjer se bo sestal z angleškim zunanjim ministrom, objavili o zadevi uradno sporočilo.
Zvedelo se je tudi, da je zvezna vlada sklenila podpisati pogodbo v vseh treh prestolnicah, t.j. v Wa-shingtomj, Londonu in Moskvi,
Von Hase je tudi izjavil, da «ni opažati nobene spremembe v sovjetskem stališču glede Berlina im Nemčije». Izjavil je dalje, da ni bil določen datum za nadaljevanje razgovorov med Vzhodom in Zahodom; toda mogoče Je, da jih bodo nadaljevali zunanji ministri zadevnih držav v drugi polovici septembra ob zasedanju skupščine OZN. S tem v zvezi se še ne ve, ali bo zahed-nonemškl zunanji minister Schroeder odšel tedaj v New York.
O moskovskih razgovorih Deana Ruska bodo temeljito razpravljali v odboru štirih poslanikov v Washingtonu in v NATO.
Von Hase je ponovil, da Zahodna Nemčija pozdravlja vsak ukrep, ki lahko pripelje do razorožitve. Toda Bonn je mnenja, da se pri
in Zahodom, ki se tiče Evrope, ni moč izogniti nemškemu vprašanju in da je treba zavrniti vsak ukrep, ki bi utrdil status quo in onemogočil napredovanje, kar se tiče nemškega vprašanja.
Končno je von Hase izjavil, da je bila bonska viada «relativno pozno» obveščena o možnosti, da se številne države pridružijo moskovskemu sporazumu, kar je odprlo pot pristopu Vzhodne Nemčije. Prav zaradi tega bodo v prihodnje «plodna posvetovanja» med Bonom in zahodnimi zavezniki.
Čeprav prevladuje mnenje, da bo bonska vlada dokončno sklenila podpisati moskovsko pogodbo, se pjeno dlakocepstvo nadaljuje, In vse kaže, da si prizadeva, da bi ustvarjala vedno nove težave in preprečila nove konstruktivne korake za pomirjenje. Tako Je na primer zvečer predstavnik vlade izjavil. da bo vlada odločila o pristopu k pogodbi šele potem, ko bo odobrila današnje izjave Ruska v ameriškem senatu in ko bo slišala pojasnila, ki jih bo dal angleški zunanji minister lord Home ministru Schroederju, ki bo v sredo odpotoval v London. Vlada bo znova obravnavala zadevo v petek.
Bivši minister za obrambo Strauss pa je danes izjavil agenciji DPA, da bavarska krščansko
seduje, odločno nasprotuje moskovskemu sporazumu. Dodal je, da «Zahod s podpisom sporazuma ni dosegel nobenega izrednega rezultata: popustil je vse. kar se je od njega zahtevalo, dočim je Vzhod dosegel vse, kar je želel, ne da bi kaj nudil»,
Strauss Je tudi izjavil, da je neodpusljivo, da se zaveznikom ni zdelo umestno posvetovati se z Zahodno Nemčijo ali pa jo obvestiti. preden so začeli zaključno fazo pogajanj, in da niso upoštevali, da se s podpisom vzhodnonemške vlade pod pogodbo, «de facto» priznava vzhodnonemška vlada. Kar se tiče popustitve napetosti, pa trdi Strauss, da je to «skrajno dvomljivo».
Manolis CIczos dobil Leninovo nagrado za mir
MOSKVA, 12. — Agencija «Tass» javlja, da so danes izročili v Kremlju Leninovo nagrado za mir grškemu časnikarju Manolisu Glezostl, k: je preživel Štiri leta v grških zaporih pod obtožbo, da je sodeloval v komunistični mreži v Grčiji. Manolis je v vojni sodeloval v odpor-socialna stranka, kateri on pred- niškem gibanju.
Medtem se je zvedelo, da bo parlament sklican na jesensko zasedanje verjetno 10. septembra. Toda že 3. septembra se bodo začele sestajati na Montecitoriu poslanske komisije, ki bodo razpravljale o proračunih tistih ministrstev, ki niso bili še odobreni. Senat pa se bo sestal teden dni po-zneie, verjetno 16. septembra. Obe zbornici bosta morali najprej odo. briti že omenjene proračune za finančno leto, ki traja od 1. julija 1963 do 30. junija 1964. Med nadaljnjimi zakoni, ki jih bo moral parlament odobriti je tudi zakonski osnutek za 30-odstotno povišanje pokojnin državnim upokojencem. in sicer po nujnem postopku, in drugi zakonski osnutki, ki jih je sprejela vlada na svoji zadnji seji.
Policijski agenti in orožniki se po napadu na vojašnico financarjev v Valle Aurina še vedno zelo trudijo, da bi atentatorje našli in trdijo, da so verjetno zbežali čez mejo v Avstrijo. Do sedaj so aretirali samo 33-letnega Stefana Grafa, ki ga zaslišujejo, toda verjetno le v zvezi z atentati pred 10 dnevi. Danes popoldne pa so našli na železniški progi blizu Brennerja zavojček plastike z detonatorjem, ki je bil povezan z bakreno žico, dolgo dva metra. Takoj so obvestili orožnike, ki so poklicali topničarje iz Verone; ti so ugotovili, da grr za detonator inozemske izdelave. Domnevajo, da so ga na progo položili atentatorji, ki jih je kaka enota orožnikov nenadoma prepodila.
Demokristjanski poslanec Sca-lia pa je naslovil na notranjega ministra in na ministra za pravosodje vprašanje, ki je nekoliko čudno. Vprašal je namreč oba ministra, ali smatrata za potrebno raztegniti ukrepe, ki veljajo za
mafijo, tudi na «kakršno koli vrsto terorizma, vključno na aktivnost, ki jo izvajajo v Visokem Poadižju neodgovorni elementi». Predsednik republike Segni pa je sprejel danes med drugimi tudi predsednika bocenske pokrajine dr. Magnaga, ki je hkrati predsednik «Suedtiroler Volkspar-tei». Segni je namreč odpotoval iz neke vasi v pokrajini Trento, kjer je bil na krajšem oddihu, v Sassari. Včeraj se je zadržal v Trentu, kjer je sprejel vladnega komisarja tamkajšnje dežele ter predsednika dežele.
Vlada ZDA dovolila ekstradicijo Jimeneza
WASHINGTON, 12. — Ameriška vlada je sklenila dovoliti izročitev bivšega venezuelskega predsednika Pereza Jimeneza na zahtevo venezuelske vlade. Jimenez je sedaj v zaporu v Miamiju na Floridi. Venezuelske oblasti ga obtožujejo nezakonite prilastitve denarnih sredstev in drugega premoženja
Ameriški državni departma pravi v svojem uradnem sporočilu, da je venezuelska vlada zagotovila, da bo storila vse, da ščiti varnost Jimeneza in da mu zagotovi pravičen sodni postopek v okviru venezuelskih zakonov.
To je prvikrat, da ZDA dovoljuje Izročitev nekega bivšega državnega poglavarja. Jimenez je bil predsednik Venezuele od leta 1952 do 1958, ko je bil njegov režim zrušen. Najprej je zbežal v Dominikansko republiko, zatem pa je odšel v ZDA. Mogoče je, da se bo izročitev Jimeneza zavlekla zaradi sodnega postopka, ki ga je proti njemu začela neka mlada ženska za priznanje očetovstva.
prispevala 50.000 holandskih gul-denov. Italijanska vlada je prispevala 50 milijonov lir, s katerimi bodo kupili montažne hiše. Tanganjika je poslala tri tisoč funtov šterlingov. Delavska pomoč Svice za novo Skopje se je povečala od 20.000 na 70.000 frankov. V Skopje je prispel namestnik ravnatelja sveta za socialno zaščito inž. Was-mann, ki se zanima za tehnično pomoč Skopju.
Gospodarska banka Makedonije .ie danes odobrila prve kredite v znesku 40 milijard dinarjev za odpravo hudih posledic potresa.
Ameriški kmetijski minister Freeman je obiskal predsednika Tita in mu sporočil, da je vlada ZDA določila za pomoč Skopju 50 milijonov dolarjev, od katerih je 25 milijonov darovala, ostalih 25 milijonov pa je dolgoročni kredit. Včeraj je Freeman obiskal Titograd, danes pa Sveti Stefan in Dubrovnik, od koder se je z letalom odpeljal iz Jugoslavije.
2.	DJ.
Razorožitvena
konferenca
ŽENEVA, 12. — ženevska konferenca je danes nadaljevala delo, ki je bilo prekinjeno zaradi podpisa moskovske pogodbe. Predsednika, ameriški delegat Stelle in sovjetski delegat Carapkin, sta imela včeraj prvi ožji sestanek, da se dogovorita o dnevnem redu. Današnja seja konference je bila 150. seja; predsedoval je Carapkin. Prvi je govoril ameriški delegat Stelle, za njim pa Carapkin. Sovjetski delegat je izjavil, da bi morali razpravljati o ukrepih, ki jih je naštel Hru-ščov v svojem zadnjem intervjuju. Omenil je nenapadalno pogodbo med NATO in varšavskim paktom, skrčenje vojaških proračunov, ustanovitev brezatomskih področij ter odpravo vojaških oporišč na tujih ozemljih.
Ameriški delegat pa je predlagal, naj bi razpravljali predvsem o tistih ukrepih, ki kažejo večjo možnost rešitve in izvajanja, kakor so odprava nevarnosti iznenadne vojne, izmenjava vojaških odposlanstev in napoved večjih vojaških premikov, zatem nenapadalna pogodba med NATO in varšavskim paktom, o čemer pa se sedaj tudi ločeno razgovarjajo. Ameriški delegat je pripomnil, da kljub temu, da se po sklenitvi moskovskega sporazuma kaže nestrpnost, ne bi bilo dobro preveč vztrajati pri tem, kar ni še dozorelo.
Predsednika konference sta se sporazumela, naj bi se tedenske konference nadaljevale kakor v preteklosti ter naj bi eventualno ukinili sejo, ki je bila posvečena prekinitvi jedrskih poskusov, ki je bila vsak ponedeljek. Na ta dan bi se predsednika ločena sestajala.
Sklepi ministrov afriških držav
DAKAR, 12. — Včeraj se je končala konferenca sveta ministrov 32 neodvisnih afriških držav. Delo konference je zaključil minister za zunanje zadeve Senegalije Dudu Tiam, ki je izrazil zadovoljstvo nad uspehi konference in zahvalo sodelujočim. «Storjeni so resnični napori za okrepitev afriške enotnosti,» je dejal Tiam.
Senegalski minister, ki Je predsedoval konferenci, je poudaril, da je svet ministrov na tem zboru ustanovil vse organe, ki jih . je določala listina Organizacije j afriške enotnosti, in s tem odprl pot nadaljnjemu konstruktivnemu sodelovanju držav tega kontinenta. Tiam je zlasti poudaril eno-
dušnost, ki so jo izrazile dele» gacije glede skupnih akcij v Združenih narodih za odstranjevanj* ostankov kolonializma in politike rasne diskriminacije na afriškem kontinentu. «Ti uspehi konference pomenijo tudi ohrabritev za afriške države», je dejal na koncu Tiam.
V	imenu sodelujočih je na zaključni seji govoril šef libijske delegacije, ki se je zahvalil senegalski vladi za gostoljubje in izrazil željo, naj bi bili sklepi sveta ministrov čimprej uresničeni. Na zaključni seji sta govorila tudi ministra Gvineje in Ugande.
Delovno zasedanje je svet ministrov zaključil včeraj po 15-urni seji, na kateri je bil dosežen sporazum o vseh točkah dnevnega reda, razen o izvolitvi generalnega tajnika Organizacije afriške enotnosti, o čemer bo moralo odločati naslednje zasedanje šefov držav, ki bo maja 1964. Administrativni odbor je predlagal za generalnega tajnika gvinejskega predstavnika Diala Telija, ki pa je pri glasovanju na plenarni seji dobil 15 pozitivnih in prav toliko negativnih glasov, pri čemer st* se dva delegata vzdržala glas*, vanja.
Dokumenti konference še niso objavljeni. Poročajo pa, da so se delegacije zelo hitro zedinile o vseh sklepih, ki so politične narave.
Med sklepe, ki Jih je sprejel svet ministrov, sodita priporočilo šefom afriških držav, da sami sodelujejo na prihodnjem zasedanju Generalne skupščine OZN, in odločitev, naj bi bila Adis Abeba sedež sekretariata OAE. Svet ministrov je izrazil posebno zadovoljstvo nad doseženim sporazumom o prepovedi nuklearnih poskusov. Priporočil je velikim silam, naj si še naprej prizadevajo, da bi bila dosežena popolna in splošna razorožitev.
V	enem izmed sklepov je priporočilo afriškim državam, naj si v Združenih narodih še naprej skupno prizadevajo za odpravo ostankov kolonializma v Afriki, in to zlasti na ozemljih, ki so pod portugalsko kolonialno upravo. Konferenca tudi priporoča nadaljnje vztrajanje za ukinitev politike apartheida vlade Južnoafriške republike.
Nove nacionalizacije v ZAR
KAIRO, 12. — Agencija «Srednji vzhod» je javila, da je vlada ZAR odredila nacionalizacijo 227 industrijskih podjetij ter preklic koncesij nekaterim rudnikom in kamnolomom. Julija 1961 je vlada ZAR nacionalizirala približno 80 odstotkov privatne industrije.
Kult Maomandarina
Čeprav še ni uradno objavljeno, prevladuje mnenje, da je zahod-nonemška vlada na svoji včerajšnji seji pod predsedstvom Adenauerja načelno sklenila podpisati pogodbo o prepovedi jedrskih poskusov v Moskvi, Londonu in Washingtonu. Pri tem se v Bonnu z zadovoljstvom ugotavlja, da je imela vzhodnonemška vlada možnost podpisa v Moskvi. Kot je znano francoska vlada pogodbe ne bo podpisala, in včerajšnji komentarji bonskega sklepa so zaradi tega nadvse zanimivi. Naslovi časopisov pravijo:	«Francija
sama v srcu Evrope», «Pristop Nemške zvezne republike k moskovski pogodbi povečuje izolacijo Francije», «Adenauer in Franco zapuščata de Gaulla», itd.
Medtem pa je ameriški državni tajnik Dean Rusk začel včeraj pred posameznimi odbori senata razlagati moskovski sporazum. Pri tem je poudaril naslednje: 1. jedrska vojna bi uničila človeštvo, in če se bo pogodba spoštovala, bo zmanjšala oboroževalno tekmo ; 2. pogodba bo ovirala širjenje atomskega o-rožja ; 3. pogodba bo zmanjšala radioaktivnost v atmosferi; 4. kljub pogodbi imajo ZDA prednost nad atomskim orožjem, In omejitev novih poskusov bo o* mogocila. da se ta prednost o-hrani ; 5. pogodba ne preprečuje morebitne atlantske večstranske jedrske sile; 6. pogodba se ne tiče izdelovanja in razmeščanja atomskega orožja in 7. SZ je podpisala pogodbo, ker je v skladu z njenimi interesi, zaradi kitajsko-sovjetskega ideološkega spora in končno iz želje, da se sredstva za obrambo uporabijo v miroljubne in socialne namene.
Do včeraj so največ podpisov pod moskovsko pogodbo nabrani v Londonu, in sicer 50, v Washingtonu 47, a v Moskvi pa 37.
V Ženevi se je včeraj nadaljevala razorožitvena konferenca. Razpravljali so samo o dnevnem redu. Spor med Moskvo in Pekingom se nadaljuje, in agencija «Tass» poroča, da iščejo pekinški voditelji zaveznike celo v Adenauerjev! Zahodni Nemčiji.
Ce je verjeti poročilom vlade Haitija, so bile skupine upornikov, ki so prejšnji teden vdrle na ozemlje Haitija, «popolnoma uničene».
Indijsko-kitajske relacije
Ne morem molčati: Indija ima dva obraza, enega za bogatega turista, drugega recimo za — e-konomista. Za prvega je Hindu-stan Indija Koromandija, pravljična dežela, polna eksotičnega kolorita, ciganske folklora, bogatih dvorcev, fakirjev ita. z eno besedo čudežna dežela.
Njegov program obsega obisk Agre z znamenito grobnico Taj Mahal, freske v Ajanti in Ellori, Banares, sveto mesto hindov, letno rezidenco Simlo, Jaipur z znamenito palačo Hawa Mahal, ogled Madure, najbolj svetega mesta v južni Indiji, obisk Rajasthana z njegovimi znamenitimi mogulski-mi dvorci.
Doživljam drugačno Indijo, popolnoma drugačno. Zdaj ko se vračam domov, ko sem prekrižaril ves indijski jug, se znojim od jutra do večera pa še ponoči, je celo New Delhi z vsemi svojimi pompoznimi viktorianskimi palačami, skveri in parki, palačami, bleščečimi se v meglici popoldanske vročine, pa s svojim Conna-ught kompleksom le lepa kulisa, le fasada.
Ali ni tudi Rio lepo kulisa pa Petropolis, Brasilia, Lima? Kako monotona, kako revna je pravza-piav ta dežela Brazilija in vendar — ka so fascinirani turisti t'b pogledu na Copacabano, navdušeni se vračajo iz Sao Paula, toda — ah so videli favele, brazilske 3lume?
Le nekaj sto metrov od mojega hospica v Kalkuti — Salvation Army je namenjen tistim, ki potujejo za svoj denar — so ponoči tisoči in tisoči na ulicah. V veliki Kalkuti, ki šteje baje že osem milijonov ljudi, spi po cenitvah domačinov tri milijone ljudi na cestah, pločnikih in stopniščih!
V neposredni bližini Howrah mostu — ta veže oba dela mesta — je pravo mravljišče človeškega rodu. Scene na glavni kal-kutski postaji me spominjajo na pravi exodus, na prizore iz leta 1945, ko so se milijoni in milijoni vračali iz koncentracijskih taborišč, na velike človeške katastrofe.
Zvečer, po šesti uri, se na ulicah Kalkute pojavijo stotisoči in stotisoči s svojimi cunjami, začne se nočni ciklus življenja, zjutraj, ko je sonce že prižgalo svoje luči in zaškripljejo kolesa tramvajev, spet izginejo kot bi jih pobrala neznana sila. Mrtve duše Dostojevskega so se izgubile v velikem labirintu človeških usod.
Le nekaj sto kilometrov odtod,, v Darjeelingu, so indijski jawa-ni (vojaki), zasedli vse prelaze, ki vodijo v sosedni Sikklm — na Kitajsko. Blokirali so celo zna-on meniti Tiger Hill, odkoder se nudi tako lep pogled na himalajske velikane, zlasti na 2618 čevljev visoko Kanchenjungo. The Sta-tesman iz Kalkute je že večkrat v odprtem pismu apeliral na o-blasti, naj nekaj ukrenejo. Turisti namreč zdaj ne morejo več občudovati sončnega vzhoda na Himalaji, kaj bi dali, ko bi lahko spet zrli, kako tone sonce za zasneženimi gorami!
Kitajska? Da, ta velikan med velikani pritiska kot kakšna gro-enlandska ledena masa na slabo zaščiterro indijsko mejo. Ta masa se ne otaja niti za ped celo v najbolj vročih predmon-sunskih mesecih.
Kakšna tragedija! Dve deželi, v obeh skupaj živi skoraj dve petini celotnega prebivalstva naše zemlje, si stojita nasproti iz oči v oči, na več tisoč km dolgi fronti. Dve državi z najnižjim standardom na svetu (v Jemenu, Boliviji in še kje je nižji, toda...), kjer ne znaša povprečni dohodek na prebivalca letno niti 60 dolarjev, se spravi niti 45.000 din.
In vendar še ni dolgo tega, kar g0 v New Delhiju in Pekingu z vsemi fanfarami objavili, da med Indijo in Kitajsko v vsej zgodo-\ini ni bilo nobenih sporov in spopadov. Kitajske romarje, ki so že pred začetkom našega štetja obiskali antično Gandharro (dolili i Inda), navezali stike s starimi indijskimi univerzami, so proglasili celo za prve ambasadorje dobre volje.
Dve državi, kjer je človeška tragedija dosegla svoj vrhunec, pravzaprav svojo najnižjo «topnjo za našega življenja, pred petnajstimi leti — na Kitajskem je divja-
Pismo iz Kalkute
la takrat še državljanska vojna, Indija pa je bila spričd delitve in selitve milijonov in milijonov še zelo oslabljena — trošita svo-j : dragocene energije za nekaj tisoč kvadratnih kilometrov gorske pustinje.
Kaj hoče Kitajska? Vedno, kadar sem se spet za nekaj sto ki- . lometrov približal veliki uganki onkraj Himalaje, sem se najprej vprašal — kaj pa hoče Kitajska. Ali jo bom morda iz prestolnice Pakistana bolje razumel kot iz afganskega glavnega mesta, ali bom prišel v Kalkuti bliže odgovoru, kaj je Kitajska, kot v New Delhiju. Odkrito priznam, v Nepalu, na sami meji Kitajske, nisem veliko razmišljal o velikem sosedu na severu. Preveč me je prevzel pogled na Himalajo, toliko zanimivega je bilo v Katmanduju...
Toda v Kalkuti... Kaj se neki dogaja znotraj velikega zidu, v «kraljestvu sredine» — kakor se je nekdaj ta dežela dejansko, ne le simbolično, imenovala. Ali pomeni napad na Indijo, da so se v Pekingu odločili prekoračiti zid, ki so ga dali zgraditi nekdanji mandarinski vladarji in zasaditi svoje rdeče zastave zunaj okopov? Da jim je postal ta že pretesen. Mislijo na nove a-vanture v Aziji, tisti Aziji, kjer je vsaj 75 odstotkov prebivalstva podhranjenih, kjer znaša povprečni cbrok hrane na dan komaj 1600 do 2000 kalorij.
Kakšna tragedija, ’ ponavljam. Komaj nekaj let po večstoletnem hlapčevanju evropskim državam, po cvetoči pomladi in prvih medenih mesecih po osvoboditvi je azijsko nebo že polno pretečih znamenj. Kot Evropa v srednjem veku.
Malaja je v sporu z Indonezijo in Filipini, Indija je angažirana ker na dveh frontah, na Himalaji (v Ladakhu in v Nefi) meri svoje moči s Kitajsko, v Kašmirju pa ima pred seboj močnega dublerja in nasprotnika — Pakistan. Kaj če zmaga pri muslimanih verski fanatizem (Pakistan je uradno in formalno i-slamska republika) — ali se bo Indija lahko borila in merila kar na dveh frontah? Zgodovina, kakor vemo, na to vprašanje ne daje pritrdilnega odgovora. Se Atlas, 'velikan je težko dihal pod svojim bremenom!
Spor med dvema državama tako kolbsšlnih dimenzij, od katerih je vsaka zase prepričana v absolutno pravilnost svojega stališča, svojih političnih kdnčeptov, kakor St« v polvojaške komune
sam po .jséiii,. pula. eksplozivnih zapletov, obračunov, nabit je z energijo kot oblak med nevihto. Ta spor se ne more poravnati s preprostim stiskom roke med Nehrujem in predsednikom kitajske vlade. Reperkusije spora, pravzaprav je to že spopad, se čutijo že izven meje Azije.
Indijska diplomacija izgublja svoje pozicije v Aziji korak za korakom, To so ugotovili na nedavnem posvetovanju indijskih diplomatskih predstavnikov, a-kreditiranih v deželah Jugovzhodne Azije. Čedalje več znakov je, da sekundira Kitajski v tem tudi indonezijska diplomacija.
To da je Peking aktivnejši in bolj dinamičen od New Delhija, v Afriki je že davno znano. Kitajci so pobrali tudi Rusom nekaj dragocenih pozicij v Afriki in celo v Latinski Ameriki... So v politični ofenzivi na vsej črti od japonskih otokov do Vzhodne A-frike in Južne Amerike, svoje prste imajo celo v nekaterih evropskih partijah...
To ni več obračun med bogatim evropskim plantažarjem in azijskim kulijem, med tehnizi-rano Evropo in pauperizirano a-zijsko državo. Pirat, oblečen v uniformo britanske kraljevske mornarice, ne prihaja več iz Evrope, «Zahoda», marveč iz — «Vzhoda». Zahod je v Aziji praktično že v defenzivi, tu se pojavlja predvsem kot spreten in podjeten investitor, le Američani se ne dajo pregnati z dobro obložene mize — Jugovzhodne Azije.
Pa Pakistan — defensor fidae
%'■ ■■
Pw&Xv.
* é> -« S filli m m %
i ÌTrUa
v<-	• ' A -
pWMK'ix i*
». v,, .......i__________
Helikopterju, 1* katerega je ekipa televizije iz Beograda snemala porušeno Skopje, je v višini 50 m nenadoma odpovedal motor. Pri-»ebni pilot pa je vendar dovolj srečno pristal v Vardarju. Ranjen ni bil nihče in celo helikopter, ki mu je segla voda do polovice, ni utrpel posebne škode
muslimanov? Spor med Francijo in Nemčijo Izaradi Alzacije in Lorene je sedemdeset let zastrupljal ozračje v Evropi, Kar trikrat so Nemci prekordčiii Reno, trikrat so, izobesili svoje zastave v Parizu Ponižana Francija je skušala znova doseči izgubljeno v Afriki in Aziji, pripravljala se je ga «revanche», toda Nemčija je postala z Bismarckom, «železnim kanclerjem», svetovna velesila.
Ali sta Indija in Pakistan danes tam, kjer sta bila nekdaj Francija in Nemčija? Ali ima kašmirsko vprašanje res kaj skupnega z alzaškim? Mislim, da je podobnost samo navidezna. Kljub napetim odnosom med New Delhijem in Rawalpindijem (prestolnico Pakistana) je vse več dejstev, ki kažejo na to, da bo na obeh straneh zmagal razum in da gre samo za nesrečne posledice delitve nekdanje britanske Indije v dve državi,
Z vzhoda je začel pihati vzhodni veter, Kitajci pravijo, da bo zmagal; toda ozračja ni razčistil, prej ga je zatemnil.
Danes, osem let po bandunški konferenci, se je evropski gospodar praktično že umaknil iz Azije, dobra zemlja Kitajske rodi zdaj več, vendar pa ogrožajo letino težki oblaki. Ali se bodo razkadili, ali bodo s Himalaje pobrali vojaške šotore?
MIRAN OGRIN
(•Naši razgledi»)
Odšel je arhitekt Emil
Medvešček
V nedeljo so v Ljubljani pokopali arhitekta Emila Medveščka. Odšel je sredi velikega projektantskega dela pri komaj 52 letih. Izšel je iz Plečnikove šole, toda bil je samostojen ustvarjalec. Tudi s študija v tujini ni nekritično prenašal vzorov domov. Poleg številnih drugih stavb so najbolj poznani njegovi objekti v Ljubljani; inštitut Jožefa Stefana. Glavna zadružna zveza in pa hotel Lev (na sliki levo).
«Trio de Santa Cruz»
v Portorožu in Izoli
Ime tega nenavadnega španskega ansambla iz Barcelone, • Trio de Santa Cruz», je po vsem svetu že tako znano, da organizator dveh nastopov v Portorožu in Izoli (sobota m nedelja, 10. in II. tega meseca) — Turistična zveza Koper — sploh ni verjel in se je celo pomiril z dejstvom, da gre spet za enega od imitatorjev tega znamenitega ansambla. Tokrat se je na srečo uštel: v sporedu tradicionalne •Portoroške noči» so sodelovali veliki «asi» španskih in latinsko-ameriških pesmi, in sicer Jose Garcia Lorens, Miguel Caparro La Huerta in Carlos Centurion, ki je nadomestil prejšnjega člana tria Luisa Perisa.
Marsikoga bo zanimalo, kako je pravzaprav prišlo do jugo-
llllllltllflllllllllMIMIIMHII|lllf|||||||||t||||tlMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIII|||lllllll||||ini|||||||ni||M||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||(|||||||||||||||||||iii||||||||||||||||||||||||||||||||lllllllimilll||||||||MII|lll»
DVE LETALSKI NESBEČI - V ITALIJI IN FRANCIJI
Pri Lyonu dvanajst mrtvih malo pred pristankom letala
Strmoglavil je helikopter, ko je prevažal osebe, ki so se udeležile komemoracije žrtey nacistov
LYON, 12. — Kakih 20 kilometrov od Lyona je danes Strmoglavilo neko letalo «Viscount» letalske družbe «Air Inter». Na letalu je bilo 16 pšeb ; od teh se jih je 11 ubilo. Med tistimi, ki so še pstgli' živi, sta dva otroka in ena stevardesa. Ubit pa je tudi neki mladenič, ki je stanoval v j* letalo treščilo. Ranjena pa sta še dva otroka, ki St«...bila tam na počitnicah.
Težko je reči, zakaj je prišlo
do nesreče, domnevajo pa, da je v letalo udarila strela med nevihto, ki je tedaj divjala v bližini Lyona. Letalo, ki je bilo na progi Lille-Nice s postankom v Lyonu, se je že začelo spuščati na letališče Bron pri Lyonu. Kontrolni stolp je namreč še sprejel sporočilo: «Začenjamo se spuščati». V Lyonu bi morali izstopiti trije potniki, nakar bi letalo takoj nadaljevalo polet pro-ti'Nici.
Kot tuno poročali, je pred dnevi neko ameriško vojaško letalo padlo v morje nekje pred Amalfijem. Ker je bilo morje zaradi slabega vremena razburkano, se je že zdelo, da so letalci izginili v valovih. Toda ti so uspeli, da so iz letala odskočili z rešilnim čolnom. Pozneje jih je pobrala neka italijanska ladja, ki je prihitela na mesto nesreče. Na sliki so letalci po povratku v Capodichino
iiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiMuiiniimiiiHiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiMiiiiiiiiiiii
Počastitev spomina žrtev esesovcev
STAZZEMA (Lucca), 12, — Prebivalstvo Garfagnane in Versilie je danes počastilo spomin žrtev iz Sant’Anna di Stazzema, kjer so esesovci 12. avgusta 1944 pobili 560 neoboroženih oseb, med katerimi je bilo mnogo otrok. Ustrelili so tudi župnika Innocenza Lazzerija, ki je hotel pomagati umirajočim.
Kraj Sant’Anna di Stazzema je prejel zlato medaljo in prav tako je bil z zlato medaljo počaščen spomin omenjenega župnika. Na mestu pokola pa so zgradili svetišče.
Iz raznih krajev so danes prispeli semkaj svojci žrtev ter mno. go drugih ljud . Prišli so tudi predstavniki združenja civilnih žrtev vojne ter pokrajinskih oblasti, Pred svetišče so položili vence in cvetje.
(Ko so ljudje odhajali s te žalne svečanosti, se je pripetila huda nesreča, n kateri poročamo na drugem mestu).
FIESOLE, 12. — Tu so danes počastili spomin treh junaških karabinjerjev, ki so 1. 1944 prevzeli odgovornost v zameno ?a skupino talcev, ki so jih hoteli Nemci
ustreliti. Ustrelili so nato karabinjerje.
«Nagrada za mir Janez XXIII.»
VATIKAN, 12. — Z denarjem, ki ga je prejel pokojni papež Janez XXIII kot «nagrado Balzan» za mir (in kateremu se bodo pri« družila še druga volila), so ustanovili novo mednarodno nagrado za mir, imenovano po pokojnem papežu. Nagrada bo podeljena vsa-ko tretje leto. Z ustanovo E. Balzan se bodo dogovorili, da ta ne podeli svoje nagrade za mir v letih, ko bo podeljena «nagrada za mir Janez XXIII».
Pozneje so umrle še nekatere hu-( PRAGA, 12. — Valentina Tere-
škova, prva kozmonavtka na svetu, bo prispela na uraden obisk v Prago 15. avgusta. Tereškova bo gost CK KP CSSR, predsednika in vlade republike.
do ranjene osebe, tako da je število smrtnih žrtev naraslo na 16. Živa je še samo 3-letna deklica Elsa Simon, katere stanje pa je tudi zelo hudo.
MARINA DI PIETRASANTA
(Lucca), 12. — Neki helikopter s tremi osebami, ki so se udeležile komemoracije žrtev nacistov na hribu Sant’Anna di Stazze-ma, je kmalu po startu strmoglavil. Vse tri osebe so se ubile.
Helikopter je davi odpeljal z letališča San Giusto pri Pisi. Popoldne po slovesnosti je bil na razpolago za prevoz uradnih osebnosti od kraja Sant’Anna do letališča Cinquale pri Marina di Massa. Med poletom, za katerega je nesreča hotela, da je bil zadnji, so bili v helikopterju pilot kapetan Pelliccia, namestnik poveljnika za Lucco podpolkovnik Mario Verole ter civilist Roberto Crema iz Firenc. Helikopter se je kmalu po odletu vnel in zaman so bila vsa prizadevanja pilota, da bj letalo spravil v ravnovesje ter še pristal. Vsi trije v helikopterju so bili pri padcu takoj mr tvi.
Plaz zasul 31 bivališč s 150 osebami
KATMANDU, 12. — Nekje v zahodnem Nepalu se je v soboto utrgal plaz, ki je popolnoma zasul 31 stanovališč in 150 oseb. Reševalne skupine vojske in policije so do sedaj odkopale štiri zelo hudo ranjene osebe.
Letos 19 filmov na beneškem festivalu
Na letošnjem filmskem festivalu v Benetkah bo 19 filmov v konkurenci, in sicer po trije italijanski, francoski in angleški, po dva iz ZDA. SZ, Spani je in Japonske ter po en češki in poljski film. Za posebno nagrado se bo potegovalo še osem filmov kot •prvo delo*: pet italijanskih, ter po en švedski, francoski in ameriški. Seveda bo na sporedu še veliko število raznih drugih f Umov.
Nathan Milstein zopet v Nemčiji
Znani violinist Nathan Milstein bo po 19.72. zopet nastopil v Zahodni Nemčiji. Ni ga bilo več v Nemčiji, odkar se je tam začelo preganjanje Zidov. Na turnejo po Nemčiji pojde leta 1954. Do sedaj je viotinist, ki ima 59 let (rodil se je V Rusiji a sedaj biva v Ameriki), stalno odklanjal vabila, naj pride v Nemčijo.
4 * *
TURIN. 12. — Razstavo piemontskega baroka, ki so jo odprli 22. junija, je do sedaj obiskalo 100.000 oseb. povprečno torej 2000 na dan. Med obiskovalci je 60 odstotkov turistov, med katerimi je dobra polovica tujcev, zlasti Francozov.
Štirje plezalci na Matterhornu v težavah
PARIZ, 12. — Zdravstveno stanje bivšega francoskega ministrskega predsednika Schumanno se stalno boljša.
GENOVA, 12. — Velik požar je preteklo noč nastal v tovarni čokolade «Scar». Škode bo gotovo več kot sto milijonov.
2ENEVA, 12. — Ze od davi v Zermattu z zaskrbljenostjo pričakujejo vesfi o štirih italijanskih alpinistih, ki od nedelje poskušajo vzpon po severni steni Matter-horna. Doslej se še ne ve, na kakšen način so štirje plezalci, ki jih je v višini 3500 m zalotil dež in sneg, prebili noč. V Zermattu domnevajo, da so se davi odločili za povratek; lahko pa so tudi našli zatočišče v koči «Solvay».
Okrog 14. ure se je nekoliko zjasnilo, vendar je razjasnitev tra. jala premalo časa, da bi bilo mogoče ugotoviti, če so alpinisti prišli v kočo. V Zermattu tudi ni mogoče za sedaj potrditi — pa tudi ne zanikati — vesti, da sta dva alpinista umrla; zaradi slabega vremena ni od nedelje zvečer z navezo nikakega stika.
SALUZZO, 12. — Deset navez se je danes povzpelo na Monviso (3841 m) v počastitev stoletnice prvega vzpona, ki ga je opravil Quintino Sella. Plezalci, ki so se odpravili na pot pred zoro, so imeli zelo slabo vreme:	močan
veter in dež. Prva naveza je dosegla vrh ob 9,15. V spomin na ta dogodek so odkrili ploščo, ki jo je na vrh prinesel 60-letni pred. sednik CAI iz Saluzza.
BATTIPAGLIA, 12. — Neki «500» je na ovinku zaneslo, tako da se je zaletel v drevo ob cesti. V avtomobilu so bile tri osebe: dve sta se ubili, tretja je ranjena.
Študent Giovanni Bensi je bil med nedavnim izletom v Moskvo aretiran. Sovjetske oblasti so po nekaj dneh navedle vzrok: zaradi sovražnega delovanja proti SZ. Študent pa Je bil kmalu izpuščen in včeraj je bila njegova mati v Piacenzi po prefektu obveščena, da je sin prispel na veleposlaništvo v Moskvi. Vrnil se bo brž, ko bodo urejene še nekatere formalnosti
^ tjlnhbu ^ bliltrt'ibli'f*
slovanske turneje. Ko je v januarju leta 1961 gostoval v Tel Avivu zagrebški folklorni ansambel •Lado», so nekega dne odšli njegovi člani na plažo, da bi se ogreli na vročem soncu. S seboj so imeli žogo in igrali odbojko. Nekdo od članov tega ansambla pa je slučajno slišal, ko je receptor hotela zaklical:
•	Trio de Santa Cruz». Tudi ta ansambel je namreč tiste dni gostoval v Izraelu. «Ladovci» so pustili žogo in obkolili tri simpatične fante in v njih spoznali znameniti Trio de Santa Cruz. Se isti dan so postali dobri znanci in to je letos pripeljalo Santa Cruz v Jugoslavijo, v Portorož in Izolo.
O portoroški noči lahko z mirno vestjo rečemo, da bi bila ta noč p razna brez nastopa simpatičnih Spancev, ki jih spremlja znani zagrebški trio Dražena Boiča. Prvič menda v zgodovini pa je blagajna p izolskem Letnem kinu morala odklanjati nove in nove poslušalce, saj je ta razmeroma majhen prostor sprejel v nedeljo zvečer več kot 1500 gostov.
Kaj pojo Spanci, doma iz Barcelone? Pojo španske pesmi, znane mehiške popevke in južnoameriške ritme. Kako pojo? Menda sploh ne pojo, ker so narejeni iz glasbe, iz melodije in ritma, ker jih je samo gibanje, temperament, radost petja, uživanje v ritmu, kot da bi bile njihove pesmi narkotiki, ki jih sproti omamljajo. Kdor je kdaj poslušal ta trio na številnih ploščah, ki datirajo še iz leta 1952 nazaj (npr. Dec ca in druge), si lahko predstavlja, kako izvajajo •Malagueno» in druge popevke danes!
Ko sem jih poslušal v Izoli, je pred menoj podzavestno zrasla predstava neke abstraktne skulpture: trije vitki stebri, ki kot da poganjajo iz zemlje, se zrastejo v zaobljeno podobo nečesa, kar lahko imenujemo «Linija». Tako do milimetra so natančni, tako globoko doživeti, tako artistično perfektni, da predstavlja njihova pou stvaritev dejansko popolnost glasbene in vokalne interpretacije. Vsi seveda sočasno igrajo kitaro, vsi istočasno tudi plešejo in se gibajo, vselej se premikajo, nemirni so navznoter in navzven. Ne, napovedovalca sploh ne potrebujejo : napoveduje jih v simpatični •internacianalšči-ni» Carlos Centurion.
Ko je na sporedu njegova lastna skladbica o barcelonski deklici, ki prodaja «talaso», drobne pogačice, ko imitiža njen proseči glas, ko se zavije v bolečo žalost, ko vriska od veselja nad življenjem, je ta komaj 26-letni Španec eden od redkih genijev, ki neutrudljivo razdaja svoje talente iz večera v večer in ki je, kot vsi ostali člani, srečen zaradi sreče v različnih avditorijih.
Nič ne pretiravamo, če rečemo, da je bil nastop Tria de Santa Cruz eno največjih doživetij vseli prireditev Turistične zveze Koper v letošnji sezoni. Kot smo zvedeli, bo po vsej verjetnosti trio nastopil v Kopru v ponedeljek, dne 19. avgusta, na Titovem trgu, o čemer bomo bralce še posebej obvestili.
— Im
Rimski «Ultra Lux Film»
snema v Kopru zgodovinski
spektakel iz XVI. stoletja
Včeraj zjutraj so v Kopru zabrnele kamere in stekli prvi kadri novega italijanskega zgodovinskega filma iz 16. stoletja, ki ima za sedaj delovni naslov
•	I Piombi di Venezia». Zgodba filma zajema dogodke, ki so zgoščeni v okvir inkvizicije in do-ieve samovolje, arhitektonsko zaključeni koprski trg pa je od včeraj prizorišče srednjeveških kostumov, v vinskordeče oblečenih mečevalcev, bradatih opatov, v dolge krinoline oblečenih žensk, pašev itd. Sredi trga so postavili oder, namenjen kadrom za obglavljanje in mučenje • žrtev. Film «I Piombi di Venezia» je v produkciji italijanskega podjetja •Ultra Lux Film» iz Rima, tehnične usluge pa daje beograjski •Avala Film». Režira ga D ino Mercanti, glavni vlogi pa sta zaupani Ameri-kancu Madison u in italijanski igralki Elst Gastone. Nekaj vlog je poverjenih tudi jugoslovanskim igralcem Radmili Curčič, Viktorju Starčiiu, Jan ičijeviču in drugim. V stranski vlogi bradatega opata smo med ostalimi opazili tudi speakerja Radia Koper Jožeta Lavrenčiča. Vsi zunanji posnetki bodo opravljeni v Kopru in Piranu, intenerii pa v ateljejih •Avala filma» v Beogradu. Film bo predvidoma končan do konca septembra.
«Od Matajurja do Kobarida»
v «Planinskem vestniku»
V avgustovi številki •Planinskega vestnika» — ki ga našim čitateljem vedno priporočamo, če so planinci ali ne — nam bo poleg ostale zanimive vsebine še posebno dobrodošel prispevek Ivana Šavlija Od Matajurja do Kobarida. Med sodelavci te številke pa je tud i Rafko Dolhar.
Španski orkestrail
so brezposelni
Ze nekaj dni je na stotine španskih orkestrašev brez dela.
Orkestraši so dosegli povišanje plače, toda sedaj so številna mesta razpustila orkestre, češ da nimajo sredstev za njihovo vzdrževanje. Tako je tudi Bilbao razpustil svoj simfonični orkester. Brezposelnost pa se močno občuti tudi med člani orkestrov nočnih lokalov ter drugih zabavišč.
Greta Garbo
v Portofinu brez naočnikov
Greta Garbo, ki je sedaj na Ažurni obali, je v nedeljo sprejela vabilo, da se je z jahto producenta Sama Spiegla odpeljala do Portofina. Tu je izstopila — tn sicer brez klobuka in svojih znanih naočnikov — ter si ogledala razstavo del Bernarda Buffeta. Ko pa se je okrog nje nabralo preveč ljudi, se je umaknila v neko trgovino. Nato se Je vrnila na ladjo, toda večerjala je skupaj s svojimi prijatelji v nekem znanem lokalu v Portofinu. Danes zjutraj ob 7.30 je jahta spet odplula proti francoski obali.
Minister za turizem proti ministru prosvete
Prosvetni minister je odredil, naj se nekateri znameniti parki (npr. Botoli v Firencah) za kak dan v tednu zapro zaradi pomanjkanja paznikov. Minister za turizem pa je — upravičeno
—	nastopil proti takemu odloku in sedaj je stvar urejena, tako da se turistom ne bo treba bati, da bi te ali one znamenitosti ne videli, če ne bi prišli v kako določeno mesto prav na določene dni v tednu.
. Verbania v septembru
prizorišče privlačnih prireditev
Verbania se tudi letos pripravlja na mesec svojih prireditev
—	od večera umetnih ognjev do slikarskih razstav, od orkestra mestne godbe na pihala do orkestra italijanske radiotelevizije. Ze 31. avgusta bo nastop • novih glasov», pevcev in pevk, med katerimi se lahko pojavi kaka nova M Uva ali kdo drugi. Slikarsko razstavo bo imel od
1.	septembra naprej Enrico Brenna. Domači in tuji folkloristi bodo nastopili 7. in S. septembra. Od 28. septembra do 12. oktobra pa bo fotografska razstava. Seveda so v seznam prireditev vključena tudi razna športna tekmovanja, 15. septembra pa se bodo «spoprijeli» ša-histi Piemonta in Lombardije.
Arhimed na preizkušnji
SIRACUSA. 12. — Profesor na tehniški fakulteti v Krakovu Andrzej Rzymkowski je poslal županu v Snacusi Caracctolu o-riginalno študijo o bitki med rimskim brodovjem pod poveljstvom konzula Marcela m Sira-kužam leta 212 pr. Kr. V tej bitki je Arhimed uporabil svoji izredne iznajdbe. Poljski profesor je zlasti študiral pripoved o zaiigalnih ogledalih in zatrjuje, da je ta stvar prav lahko zgodovinska resnica. V ta namen je ponudil, da poskus ponovi v enakih pogojih in s sredstvi, ki so verjetno bila na razpolago že v času Arhimeda. Zupan se je slovitemu fiziku zahvalil za dar mestu ter mu je zagotovil, da bo odboru za Arhimedovo proslavo predlagal vključitev tega poskusa v program prireditev. Proslava bo prihodnje leto.
Lenin še vedno prvi a za njim takoj Hruščov
Pri UNESCO so sestavili sta-tistiko prevodov za l. 1961. Na prvem mestu je Lenin s 185 prevodi, sledi mu Hruščov (169) in nato po vrsti Tolstoj (153). Agata Christie (111), Tagore (102). Shakespeare (99), Verne (88). Po svojem Maigretu zelo znani Si-me non je že znatno niže z 68 prevodi, toda za njim so Balzac (61), Zola (53), Sartre (42). Marx ima 66 prevodov.
Burt Lancaster na pohodu za integracijo
PARIZ. 12. — Ameriški filmski igralec Burt Lancaster, ki je sedaj zaposlen v Parizu pri snemanju filma «Vlak», je izjavil. da pojde 27. avgusta v Washington. Naslednjega dne se namreč namerava udeležiti •pohoda za integracijo črncev. •Potem se bom takoj vrnil v Pariz, je dejal Lancaster, toda na vsak način se moram udeležiti tega pohoda s številnimi prijatelji, kol so npr. Charlton H«• ston in Tony Curtis. Bomo sicer. skupina reprezentativnih o-seb, toua nastopali bomo kot navadni državljani. Upamo, da bomo lahko pomagali Kennedy ju, da mu uspe doseči odobritev njegovega zakona v korist barvastih ljudi».
Rita Moreno, Anthony Franciosa in njegova žena so se pred dnevi udeležili podobnega pohoda v manjšem obsegu v Los Angelesu.
* * *
Claudia Cardinale je odpotovala v New York na prvo predstavo filma «/1 gattopardo» e Ameriki. Predstava je bila včeraj zvečer.
Ob 60. obletnici 2. kongresa Ruske socialdemokratske delavske partije
Odločilna vloga Lenina in boljševikov
Pred kratkim je potekla 60. obletnica dogodka, ki je v zgodovini razvoja določene države in človeške družbe nasploh odigral e-no najpomembnejših vlog, takšno, katere pomen ni samo enkratnega, temveč trajnega, lahko rečemo e-pohalnega zgodovinskega značaja. V mislih imamo 30. julij 1903, ko se je v Bruslju, torej daleč od takratne carske Rusije, začel drugi kongres Ruske socialdemokratske delavske partije, ki je ob tej priliki — prva v zgodovini mednarodnega delavskega gibanja, po smrti Marxa in Engelsa — tudi sprejela marksistično-revo-lucionnrni program in smernice socialistične preobrazbe družbe.
Na tem kongresu je nastalo jedro nove komunistične partije, ki Je v šestdesetih letih razvoja dosegla neverjetne rezultate: ruske narode je popeljala skozi tri revolucije, buržoazno - demokratično 1905 do 1907, februarsko buržoazno demokratično revolucijo 1917 in veliko oktobrsko socialistično revolucijo ter te zmage ovenčala ž Ustanovitvijo prve socialistične države na svetu. V obeh domovinskih vojnah, ki sta zajeli veš svet, je bila komunistična partija Sovjetske zveze na čelu ljudstva, ki *e je borilo za ohranitev svobode in revolucionarnih pridobitev ter obakrat zmagalo.
Ustanovitev boljševiške partije, krepitev njenega vpliva in njena odločilna vodilna vloga v pripravljanju in organiziranju zmagovite socialistične revolucije oktobra 1917, ki je odprla novo poglavje v razvoju družbe, v utiranju novih poti za zgraditev socializma in socialističnih družbenih odnosov — vse to je neločljivo povezano z imenom Vladimira Iliča Lenina.
Ta velikan svetovnega revolucionarnega delavskega gibanja je vse življenje posvetil osvobajanju delavskega razreda izpod izkori-scanja in je z močjo svoje volje, osebnosti in razuma reševal najtežavnejše položaje. Vselej je bil ■ned množicam'.. Delavcem je govoril samo resnico, nikoli ni izgubil upanja, da bo dosegel osvoboditev človeštva. Njegov um je “'.1 prav toliko gibčen, kot je bil njegov smoter neomajen. Lenin 1® tvorec revolucionarne partije, je vselej bila pomemben, zelo Pogost^ pa tudi odločilen činitelj v mednarodnem delavskem gibanju, ustanovitelj partije, ki je od nekaj tisoč članov v dneh pred velikim oktobrom prerastla danes v lfi-milijonskb avantgardo delav-»kega razreda1 niijVečle države na »vetu.
Drugi kongres Ruske socialdemokratske delavske partije ie bil v času, ko so v carski Rusiji neusmiljeno preganjali vse ugledne ddavske borce in vse tiste, ki So razmišljali o kakršnihkoli spremembah v državi. Kongres je bil fazen tega v času. ko razmere v ruskem in tudi mednarodnem 9e avskem gibanju niso bile ure-ICbc: to je vplivalo tudi na nadaljnji proces, graditev in krepitev RSDDP
Partiječlanice druge internacionale niso bile več sposobne izpolniti odločilnih nalog, ki jih le pred nje postavljalo mednarodno delavsko gibanje. Zakaj vo-■uJtelji posameznih partij kakor »udi vodstvo internacionale so Po Engelsovi smrti zapadli vpli-vu buržoaznih strank in «se skotalili v blato oportunizma». Tako le ta organizacija, ki ie imela v mednarodnem delavskem gibanju Pomembno vlogo, izgubila svoj revolucionarni karakter.
Od tod tudi velik pomen II. Kcngresa RSDDP, ki je sprejel
njem se je popolnoma uveljavila moč Leninove osebnosti, saj je uspešno obračunal z raznimi o-portunističnimi in drobno buržoaznimi skupinami v sami partiji.
Kongres je potekal zelo burno. Začel se je tajno v Bruslju 30. julija 1903, zaradi oviranja belgijske policije pa nadaljeval v Londonu do 23. avgusta. Njegova poglavitna naloga je bila «ustanoviti resnično partijo na tistih načelnih in organizacijskih temeljih, ki jih je razglasila in obdelala «Iskra» (Lenin). Delegati so bili razdeljeni na več skupin. Med njimi je bila zlasti znana «Iskra», ker je svoje delovanje zasnovala na idejah Marxa in Engelsa. Vendar^ pa je ta skupina imela zelo močne nasprotnike, s katerimi je bilo potrebno resno obračunati. To so bile razne oportunistične skupine, katerih sektaštvo in o-portunizem sta se zlasti pokazala takrat, ko je bilo potrebno sprejeti novi program partije s poglavitnimi smernicami za njeno nadaljnje delovanje in ki je bil hkrati odsev teženj takrat maloštevilnega ruskega delavskega razreda in vsega prebivalstva te velike države. Tedaj so nastala ostra nasprotja glede več zelo važnih vprašanj, kot so diktatura proletariata, nacionalno in kmečko vprašanje. Od njihove rešitve je biia odvisna usoda nadaljnjega razvoja revolucionarnega delavskega gibanja v Rusiji, precej pa tudi v drugih evropskih državah.
Sprejet je bil načrt programa, kakor ga je predlagal Lenin. To je bil enoten program delavske partije v svetu, v njem pa je bila obdelana ideja o diktaturi proletariata. Program je imel dva dela, maksimalnega in minimalnega. Maksimalni program govori o končnem smotru partije — o zgraditvi socialistične družbe v pogojih zmage socialistične revolucije in diktature proletariata. Minimalni program pa našteva neposredne naloge partije — zrušitev carizna, izvedbo buržoazno-demokratične revolucije, razglasitev demokratične republike, uvedbo osemurnega delavnika, zagotovitev popolne enakopravnosti vseh narodov in njihova pravica do samoodločbe, odstranitev vseh ostankov fevdalizma na vasi itd.
Drugi kongres RSDDP torej ni bil važna etapa samo v razvoju revolucionarnega gibanja v Rusiji. Lèninov boj proti oportunističnim odklonom in za utrditev idejnih in _ organizacijskih marksističnih načel je bil svetovnega zgodovinskega pomena. Partija pod vodstvom Lenina je odgovorila na številna ključna vprašanja, po-mpmbna za razvoj delavskega gi-ganja v pogojih imperializma.
Vsi najvažnejši predlogi in stališča, ki so jih na kongresu razložili Lenin in njegovi ' somišljeniki skupine «Iskra», so bili sprejeti z večino glasov, /ato so to skupino imenovali boljševike, vtem ko je manjšina, v kateri so bili Leninovi nasprotniki, dobila ime menjševiki. Od takrat pa do današnjega dne je ime boljsevik simbol brezkompromisnega borca za osvoboditev delavskega razreda izpod slehernega nasija in izkoriščanja, simbol človeka, za katerega je Marxov, Engelsov in Leninov nauk vodilna ideja ori uresničevanju ideala delavskega razreda vsega sveta — zgraditev komunistične družbe.
Tudi po oktobrski revoluciji je partija, ki jo je ustanovil Lenin, uspela^ premagati številne notranje težave in obračunati z vsemi oportunističnimi gledišči v posameznih delavskih partijah in lažnih antimarksističnih skupinah v lastni sredini. Njihovo idejno razkrinkanje je bil nujen pogoj za ohranitev pridobitev socialistične revolucije m za zgraditev socialistične družbe.
V	svoji naj novejši zgodovini je uspešno premaga.a krizo in težave, ki so nastale kot posledica -Stalinovega kulta Osebnosti in negativno vplivale tudi na odnose
mednarodnem komunističnem in socialističnem gibanju. Zato so smernice XX. in XXII. kongresa KP Sovjetske zveze izredno velikega pomena ne samo za nadaljnji razvoj in družbeni napredek Sovjetske zveze, ampak tudi za razvoj mednarodnega delavskega gibanja in še zlasti za poglabljanje odnosov med socialističnimi državami na načelih e-nakopravnosti, enakosti in popolnega vzajemnega sodelovanja. Politika miroljubnega in tvornega sožitja, ki jo izvajata partija in vlada Sovjetske zveze, je usodnega pomena tudi za ohranitev miru v svetu. Brez nje si v sedanjih razmerah, ko bi nova svetovna vojna povzročila opustošenje in katastrofo človeštva, m mogoče zamisliti' zgraditve socialistične družbe m napredka sploh. Prizadevanja partije in vlade SZ v tej smeri so očitna že danes in so deležna podpore vse napredne javnosti sveta.
V	relativno kratkem obdobju po zmagi socialistične revolucije je delavski razred Sovjetske zveze pod vodstvom Komunistične partije dosegel presenetljive rezultate in spremenil nekdaj zaostalo carsko Rusijo v izredno dinamično in moderno industrijsko zèlo razvito državo. Nedavno sprejeti program KP SZ je odprl komunistom in vsem delovnim ljudem Sovjetske zveze široke per-.
spektive, ko je predvidel izgradnjo materialne baze za komunistično družbo. Ta program zahteva popolno angažiranje vseh sovjetskih narodov v mirni ustvarjalnosti, ko si tudi sovjetska vlada zelo prizadeva, da bi mir v svetu, kot pogoj za izpolnitev tega programa, ohranili in ga napravili trajnega.
Komunistična partija Sovjetske zveze je desetletja dajala spodbude in ton vsemu revolucionarnemu delavskemu gibanju na svetu. Razen tega je dajala polno po-n oč in podporo vsem osvobodilnim gibanjem in bojem narodov za njihovo neodvisnost. Danes je v komunističnih in delavskih partijah v 90 državah nad 42 milijonov članov. Pomembna sila mednarodnega komunističnega gibanja pa je 48 marksistično-leni-nističnih partij v državah, ki so pred kratkim postale neodvisne ali se za neodvisnost še bojujeo.
S.	K.
V soboto so v okviril Primorskih prireditev v Kopru, na Titovem trgu nastopili tudi orkester «Mira-mar» in mladi pevci, ki so se že uveljavili na prvem festivalu slovenske popevke na Tržaškem. Na slild
Marta Vt erk in orkester «Miramar»
SP9MINI N M BOR. BJUtNMS V SLOV, BENEČIJI
Ustrežljivi krčmar
in njegov «ci vidin»
470 m visoko ležeča vas, kjer nisem našel iskane cerkve, marveč same kapelice
Ko sem v letih 1908—-1912 priložnostno nabiral in zapisoval po Benečiji, in sicer na Nadižkem, tamkajšnje dobro ohranjene in gojene narodne pesmi, sem se nekako ob zaključku tega folklornega dela namenil obiskati še vas Gorenji Barnas, ležečo in raztreseno na pobočju pogorja, ki se vleče grebenasto od Matajurja čez Glavico in se razteza kot klinast hrbet med Nadižo in Ne-morno (Amhorna) v Sovodenjski dolini, združivši se pri Ažli z Arbečem, pritekajočim iz St. Le-nardske doline, pa se oba nekaj sto metrov dalje pod Kokoško goro, kjer se na usedlini še dvigajo razvaline gradu Gronunberg ali Gruenberg, izlivata v Nadižo. Ker mi je ta prvi obisk ostal v
iiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiii,,um  m, m	„„„>	mi, nun, imuni, n, KiimiiiiimiiiititiimiiiimiimiiimmmaiiiiiiiMiiiuiiiiiiMMiMa
NEKAJ BELEŽK S POPOTOVANJA PO DEŽELI DANSKI
Kopenhagen ■ idealno romantično mesto
za turiste in dijake
Danci so zelo ponosni na svoje g!av-> no mesto - Malo policajev - prometnikov, številna kolesa, snaga in red, so njegove značilnosti - Program v Tivoliju - Študentje in njihova ljubezen zvečer - ob belem dnevu
KOPENHAGEN je mesto za
romantične turiste in za takšne z bolj debelo mošnjo, seveda. Vendar samo načelno. Danci so zelo gostoljubni, zato se tudi z lepo besedo daleč pride. Najprej vam bodo povedali, da so sila ponosni na svoje glavno mesto, ker ne smrdi; ker je tod dvokolo ravno tako spodobno vozilo kot najnovejši mercedes in je zato moč videti celo njegovo veličanstvo kralja, kako poganja pedale — ker imajo tako malo policajev — prometnikov, da jih lahko na prste preštejete; ker imajo v osrednji muzejski galeriji originalna dela Rodina, Re-noira, Degasa, Gauguina; ker imajo Hamletov dvorec, ker je «njihov» tudi pravljičar Andersen... Ne, takole ne bo šlo. Mogoče vsaj malce po vrsti?
Ko sredi mesta občudujete naj-viš.io zgradbo — hotel rtoyal skandinavske letalske družbe SAS, pa malo vstran značilna rdečkasta pročelja mestne hiše, vas prav nič ne moti gost cestni promet, ki ga natančno in varno urejajo .semaiori. pešci imajo na prehodih prednost tudi v praksi! Vozniki v limuzinah se namreč na noben način ne dajo pregovoriti, da bi zapeljali prek prehoda, če pešec samo pogleda na «zebro». Saj ni čudno, ko so kazni tako prostaško visoke: za nedovoljeno hitrost ali izsiljevanje prednosti mora krivec plačati v našem denarju 44.000 lir, zraven pa povrniti še vso morebitno škodo. Vredno premisleka, kajne?
Medtem ko smo strmeli in se čudili galantnosti šoferjev, nas je presenetil starejši, bradat možakar. ki je spominjal na Vikinga :z siavne danske zgodovine. V polomljeni angleščini nas je pozdravil;
«Turisti, kajne?» Pokazal je dve vrsti močnih zob.
Razveselili smo se ga. «Res je. Lepo je tole vaše mesto,‘ni kaj reči. Poslušajte, kje se p» takole — hočemo reči — zabavajo mladi ljudje?»
Spet se je zarežal; «Zakaj pa samo mladi? Pri nas se Vsi zabavamo. To je vendar nacionalni šport številka ena; Se niste bili v Tivoliju? Tamle, prav sredi mesta...»
Nad velikimi vzhodnimi vrati je res pisalo TIVOLI. Plačali smo neznatno vstopnino in se znašli v velikem parku, posejanem s paviljoni, vrtiljaki, vodometi, cvetnimi nasadi, sredi katerih leži ljubko jezérce, v katerem se ogledujeta kitajski paviljon in stavba na koleh. Res
RSDDP, ...	.
novi revolucionarni prograrn na ■rnarksističnih načelih in postavil temelje partiji «novega tipa». Na
DVEn (od 21.3. do 20.4.) Vsekakor »roufcite predlog, ki vam ga je bila
Postavila nenavadno inteligentna o-seba. Otresite se čimprej neke nev-sečne naloge.
BIK (od '21,4. do 20.5.) Nastopil 1* ustrezni trenutek, ko bo korist-0°. da razširile krog svojih prijate-Jev- Imejte kar največje razumevajo do ljubljene osebe.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Bohe nepopustljivi v pogled nekaterih i? va* uspeh zelo važnih vprašanj. Ddnos prevelikega občudovanja do Peke simpatične osebe, vas utegne Povesti v zmoto.
RAK (od 23 6. do 22.7.) Skrbno še enkrat preglejte neki predlog, ki bi vam utegnil pripraviti veliko zado-čenje. Vaš kritični sm sel bo zelo
upoštevan.
LEV (od 23.7. do 22.8.) 1-vi uveljavitvi nekega svpjega načrta, računajte predvsem nase. Okoliščine utegnejo spremeniti neko prijateljstvo v ljubezen.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Heorga-nizorajte svoje poslovanje in poiščitl se si ustrezne sodelavre. Razile, da ne trošite denarja po nepotrebnem.
TEHTNICA (od 23,9. do 23.1C.) Od časa do časa skušajte biti v svojem poslovnem delu tudi nesebični. Vaše zaupanje v ljubljeno osebo bo ta odnos še okrepilo.
ŠKORPIJON (od 24.10Ì do 22.11.)
Kljub napakam, vam je poslovni u-speh zagotovljen. Ne bojte se Izdelati nekega daljnoročnega načrta.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Primo) ani boste nastopiti proti brezbrižnosti svojih sodelavcev. V novem ambientu vas bržkone čaka lep u-speh.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) U-krepajte glede na razpoložljive možnosti in ne opirajte se saino na svojo srečo. Sprejmite določene varnostne ukrepe, da bi se izognili nev-šečnemu spopadu.
VODNAR (od 21.1. do 19,2.) Prišlo bo do razlikovanja v stališčih med vami In sodelavci.
RIBI (od 20.2. do 20,3.) Načrt, ki ste se mu popolnoaa posvetili, vam bo zdaj omogočil veliko zadoščenje. Bodite previdni v svojih ocenah.
— staro in mlado se gnete po stezah, Tu godalni orkester izvaja Mozartov menuet, malo vstran pa se na okrogli ploščadi zvija množica teles v ritmu twistà. Pripomba ob roVu: najbolje plešejo otroci od šestega do desetega leta. V posebni dvorani za resno glasbo nejn-stop igrajo skladbe ruskih Skladatelje. Nekaj korakov vztran spet miniaturne rulete, čarovnije z bolhami in prerokovanje sreče. Otroci kričijo na vozičkih, ki s precejšnjo hitrostjo drvijo navzdol pa spet navzgor, odrasli se hihitajo ob norčijah klsv-nov. Vse zu nekaj stotakov. Danci pravijo, da je ta njihov, stoletni Lunapark zlata jama in da posebno Svedi ter Norvežani ponorijo, če zaslišijo ime Tivoli.
DANSKI SENDVIČI slovijo malodane po vsem svetu. Teh pisanih obloženih kruhkov, imajo nad sto vrst. Vendar previdno! Lahko se vam zgodi, da sežete po vabljivem koščku .ocvrte ribe in šele pri prvem grižljaju ugotovitve, da je riba polita s sladkim sadnim želejem. Potem po navadi želodec nič kaj prijetno ne reagira. Ali pa — čisto spodoben goveji zrezek, zraven pa nekaj koleščkov, kumarice, potresenih s sladkorjem. V najboljšem primeru plavajo koleščki v mlačnem mleku. Specialiteta: Zelenjavna omleta! Človeku se posede sline, ko jo zagleda. Lepo zapečena čepi v dišeči zelenjavni omaki. Ko pa neseš v slinasta usta prvi zalogaj, zapreš oči in s težavo pogoltneš. Omleta je namreč polnjena z močno prepraženo — čebulo. Kljub tistemu «Dober tek!» ki ga je bil voščil natakar, tri dni. .ne smeš videti omlet.
Pa ni vse tako črno. Ocvrt losos, kuhani raki, pečeni piščanci — ki sr, mimogrede povedano, smešno poceni ih jih Danci jedo «samo ob delavnikih» — to so jedače, ki se ne upirajo, povprečnemu srednjeevropskemu želodcu, /ato nasvet: če bo koga zaneslo v Kopenhagen, naj si v pekarni kujri dovolj kruha, ker ga bo v restavraciji težko dobil kaj več kot majcem hlebček, in naj naroči pol piščanca. S sendviči pa naj poskusi šele po temeljiti analizi.
PROSIM, KAVO! sem plaho naročil v majhni kavarnici. Cez nekaj minut — so mi šli lasje pokonci:	natakar	je skoraj z
godbo na pihala prinesel, ne, pripeljal «kavo». Naštel bom le glavne pripomočke ceremonijala : samovar, buča iz Jena stekla, smetana, mlečni koncentrat, sladko”.,, Začel je kuhati, mešati, vrteti — in potem sem dobil «kavo», ki je veljala toliko kot deset kav (brez narekovajev). In s čim sem ga polomil? Moral hi reči:	Prosim,	navadno ka-
vo! Podobno je z vinom, s Pivom, sladoledom, zato pazite. Se nekaj. Preštejte drobiž, kajti včasih se slučajno kaj zatakne. Danci so sicer zelo zelo pošteni ljudje in bi zaradi prejšnjega stavka pozeleneli, ampak — vseeno preštejte.
NA ZAČETKU POLETJA je na vsakem koraku mogoče videti maturante z belimi čepicami. Držijo se za roke in prepevajo po ulicah, nekateri pa si sposodijo star kamion ali vprežni voz
Veseli danski študenti na poti v mesto
in razgrajajo po mestu. Skoraj vsi pijejo pivo, le nekatera dekleta morajo (zaradi mamic) gasiti žejo z oranžado. Zvečer se skupine porazgube, zmeraj več pa je sanjavih parčkov z belimi čepicami Dekle miži z našob-Ijenimi ustnicami, fant pa jo nerodno poljublja na lica in na nos. Starejše angleške turistke se kremžijo in zgražajo, češ ali ne morejo počakati, da bi, se stemnilo? Ne, ni mogoče. Noč traja na Danskem poleti le tri ure in se zavoljo tega začne mra.čiti šele ob enajstih zvečer. Takrat pa morajo maturantke že spančkati. Skratka — danski zaljubljenci začno labodji spev naslonjeni na neprižgane, ulične svetilke.
PO MATURI se mladi ljudje popolnoma osamosvojijo. Starši jih ne vzdržujejo več, po navadi pa j,im «odpovedo» tud) Stanovanje. Mladi se morajo po svoje znajti. Veliko jih gre študirat v Anglijo, navadno pa si
poiščejo zaposlitev kar v domačem mestu. Sen vseh mladih deklet je. da bi postale stevardese, fantje pa bi vsi radi bili šoferji taksijev. Imeti spodobno vozilo na štirih kolesih je namreč kljub visoki življenjski, ravni občudovanja vredno, saj Danska nima svoje tovarne avtomobilov, carina na nova vozila pa je 100 odstotkov. Hudomušneži pravijo, da danska vlada s. tem spodbuja ljudi h kolesarjenju. Koles je zares vse črnot Zato ni nič čudnega, če ima nov Citroen zadaj poseben prtljažnik, na katerega lastnik avtomobila obesi , dvokolo, s katerim še potem, ko je našel prostor za parkiranje, odpelje v službo.
ZVEČER, to je okoli desetih, se začno prižigati reklamni napisi, iz z£(kotn;h barov se uglaša-jo zaspane melodije, spogledljivke hitijo na ueJo. Med cviljenje avtomobilskih zavor se utapljajo hreščeči zvoki iz glasbenih skrinj. Kopenhagen se je prelevil
iz nežnega, romantičnega mesta v pariško obarvano pristanišče s širokoplečimi mornarji in radovednimi turisti, ki se bojijo, da ne bi česa zamudili. Povprečni Danci si zavoljo tega ne belijo glav in opolnoči že drnjohajn za tenutimi. pastori. Jutri bo spet nov dan. Drugačen.
KO ZJUTRAJ sonce vstane lz morja in obsije Andersenovo sileno, ki čepi na skali, je Kopenhagen očiščen, svež in spočit. Fotoaparati in filmske kamere spet imajo kaj videti. Grenadirji cb kraljevem dvorcu se potijo pod visokimi kučmami in hladnokrvno prenašajo norčije, ki jih dekleta zganjajo okoli njih, portirji pred Tivolijem pomenljivo opozarjajo na lepak, kjer piše, da bo zvečer pela Josephine Bake -, maturanti hlastajo za zadnjimi trenutki mladostne brezskrbnosti. Angležinje se mečejo ob tla. Kopenhagen je spet n.esto za romantične turiste.
R. R.
Radio Trst A
7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Naš Juke-box; 12.15: Potovanje po Italiji; 12.30: Tedenski glasbeni sporedi; 13.30; Glasba, po željah; 17.00: Tržaški mandolinski ansambel; 17.20: Pesem in ples; 18.15; Umetnost, književnost In prireditve; U',30: Slovenska simfonična glasba; 19.05: Pianistka Argia Radamiri; 19.15: Z mamico po sončnih stezicah; 19.30: Harmonija zvokov in glasov; 20.00: Sport; 20.30; Parada orkestrov; 21.00: Znameniti gorniki v Julijskih Alpah; 22.00: Ples v blue jeans; 23,00: Na orgle igra Virginie Morgan.
12,00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Almanah; 13.30: Glasba po željah; 14.10: «Pustolovščine z zaprekami» — radijska igra.
TOREK, 13. AVGUSTA 1963 Nacionalni program
6.30: Vreme na ital; morjih; 8.20: Glasba za dobro jutro; 8.30: Glasbeni sejem; 8.45: Stranj iz albuma; 9.05: Pojejo Fiorella Bini, Gino Correli! in drugi; 9.50: Operna antologija; 11.00: Za sam orkester; 11,30: Lisztov koncert; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Grška folklorna glasba; 15.45: Ital. narodne pesmi in plesi; 16.00: Otroška oddaja; 16.30; Komorna glasba na ploščah; 17.25. Simfonični koncert; 19 00: Plesna glasba; 20.25: Opera «Faust» od Charlesa Gounoda.
II. program
Koper
6.15: jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro Ju-tio; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Anton Lajovic: «Capricrio»; 12.00: Glasba po željah; 12,45: Lahka glasba; 12.50: Nadaljevanje glasbe po željah; 13,40: V ritmu z orkestri; 14.00: Zabavne popevke; 14.30: Mladi izvajalci in mladi poslušalci; 15.15: Zabavna glasba; 15.55: Lahka glasba: 16.00: Nove plošče; 16.30; Tretja stran; 16.45: Operni koncert; 17.40; Sama glasba; 18.00: Prenos RL; 19.00:	Poje Ella Fitzgerald ;
19.30: Prenos RL; 22.15: Pri klavirju Enrique Villegas; 22.40: Glasba za lahko noč; 23.00: Prenos RL.
8.00: Jutranja glasba: 8.35: Poje Germana Caroli; 9,00: italijanski pentagram; 9.15: Ritmi in fantazije; 10.35: Pojejo Enrico Campia, Myriam Del Mare in drugi; 11,00: Glasba za dobro voljo: 12.00: Glasba danes; 13,00: Gospa ob 13 vam predstavlja; 14.00:	Pevski program;
15.00:	Album najnovejših pesmi;
15.35:	Miniaturni	koncert; 16.00:
Rapsodija; 16.35: Panorama pesmi; 16.50:	Italijanske	narodne pesmi;
17.35: Mala ljudska enciklopedija; 17.45: Glasbeni variete; 18.35: Vaši najljubši pevci:	19.50;	Ritmično-
simfonlčna glasba; 20.35:	Walter
Chiari vam predstavlja: «Il baraccone»; 21.20: Poje Trio San Jose; 21.35: Večerna glasba; 22.10: Ple-šimo z «The piltdown Men».
III. program
18.30: Arthur Honegger: Sonatina za klavir in violončelo; 18.40; Panorama idej; 19.00: Bachov koncert; 19.15: Pregled nemške litera-
ture; 19.30: Vsakovečerm koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Beethovnov koncert; 21.20: Pevski program; 22,15: Pustolovščina nekega popotnika; 22,45: Glasba danes.
Stovenrfo
8.05: Prizori Iz jugoslovanskih o-per; 8,35: Godala In lepe melodije; 8 55: Počitniško popotovanje; 9.10: Mojstri simfonije; 9.50; Kitarist Bob Baio: 10.15: Operetne melodije; 10.55: Vsak dan nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05 Zabavna glasba; 12.15:	Kmetijski
nasveti; 12.25:	Domači	napevi:
12.40:	Goudnova opera «Faust»;
13,15: Zabavna glasba; 13.30: Od tod in ondod; 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15,15: Zabavna glasba; 15.30-V torek na svidenje; 18.00: Vsak dan za vas; 17.05: Koncert po željah; 18 15: Odmevi z gora; 18.45: S knjižnega trga; 15.05: Glasbene razglednice; 20.00: Zabavna orkestra Glno Mesoll In David Roso: 20,20: Radijska igra: 21.20. Sere-nadni večer; 22 15: Zadnji ples;
23.05: Vedri intermzzeo; 23.20: Skupni program JRT.
Ital. televizijo
18.00: Oddaja za najmlajše; 20 15-Sport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Fiim «Moje življenje»; 23.00: Poročilo o desetletnem programu OZN za eko nomski razvoj; 23.30: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05:	Dnevnik; 21.15: Glasbeni
program; 22,30; Športna predava nja; 23.20; Nočna športna poročila
Jug. televizije
NI SPOREDA.
tako lepem spominu, ga hočem najprej opisati, zatem pa v primerjavi z današnjimi vtisi in u-spehi, še drugega.
Bile je lepega pomladanskega dne v drugi polovici meseca maja leta 1911. Ce sem hotel prispeti tja že nekako okrog devete ure sem moral prenočiti v Ažli, pri takratnem zavednem kaplanu, ki se je zanimal za to moje zbiranje pesmi. Ker je bilo jutro sem to dveurno pot, razumljivo napravil peš. Iz Sovodnja je namreč poštni voz vozil zjutraj v Čedad, popoldne pa v nasprotni smeri. Na nekem mestu se cesta v Gorenji Barnas odsepi od glavne, ki spremlja rečico Amborno. Tam je dandanes gostišče pri Hočevarju, «d koder gre manjša pot ze uro hoda nevkreber do Gorenjega Barnasa. Ta vas leži 470 m nad morjem, na pobočju imenovanega že pogorja. 2e večkrat sem nameraval napraviti to pot, a pripavil me je do tega odstavek iz zgodovinskega dela opisa Beneške Slovenije po Simonu Rutarju leta 1899, kjer ta pravi:
«Po proglasitvi italijanske kraljevine, so sc garibaldinske ideje vedno bolj širile tudi med beneškimi Slovenci. Ze leta 1EB4 je 24 slovenskih mladeničev oble. klo garibaldinsko uniformo in nastopilo pred cerkvijo sv. Kan-cijana v Gorenjem Barnasu». To me je preželo z radovednostjo in napotilo tja gor, da bi si og'e-dal to cerkev in kraj, kjer so nastopili. Po dveh urah čvrste hoje, eno po ravni cesti, ki pelje v Sovodnje, in drugo od Hočevarjeve gostilne, kjer se navkreber odcepi manjša pot do Gor. Barnasa, sem prišel v vas. Se prej sem prešel dvoje manjših naselij, Podbarnas in Puoje (polje), ki je že blizu Gor Barnasa, vtem ko je prvo takoj v začetku te poti in šteje samo nekaj hiš. Dobro se še spominjam, kako sem dospel v vas. Najprej sem se napotil v krčmo, kot povsod, da bi tu dobil potrebna napotila in povedal, po kaj sem prišel, Krčmarja sem zaprosil, da mi poišče nekaj deklet, ki znajo peti domače pesmi, kakor tudi, da mi pove, kje se nahaja že omenjena cerkev. Ustrežljivi mož mi je vse obljubil in povedal, da cerkve v vasi ni, da je marveč to samo kapelica, ki se dviga na že prej omenjenem gorskem hrbtu naj nadižko dolino, na drugi strani, Ker sem bil radoveden in da bi se tam gor razgledal po okolici, sem se namenil, da se v polurni hoji povzpnem tja gor. Iz Gor. Barnasa se pa kapelica ne vidi, ker je bolj zakrita z zelenjem, a danes še toliko manj, ker je precej porušena. Krčmarju pa sem se ponovno priporoči: glede deklet za petje in pa glede obeda Ta mi je avojo obljubo zadovoljivo potrdil in še pristavil, da bomo pili «Civrdin» (domače belo vino kiselkastega okusa, kot cviček), ki je še «na materi», t, j. na drožju, ker da bi pretočeno izgubilo vso moč in okus. To so vina z zelo nizko stopinjo alkohola. Tako sem se nato začel počasi vzpenjati do kapelice sv. Kancijana. Prišel sem na vrh v krasnem vremenu, Imel sem lep razgled na obe dolini, nadiško in sovodenj-sko, v daljavi so se videli obrisi starega mesta Čedada, dalje se je širila furlanska ravnina tja do morskih lagun, Kapelica ima spredaj preddverje in lopo, na podaljšku pročelnega zidovja a dvema linama visita dva zvonca.
Vanjo ni bilo moč vstopiti, ker je bila zaklenjena, le skozi dvoje malih oken sem si ogledal njeno notranjost. Usedel sem se na obzidje pod lopo. Vladal je prazničen mir, nič ni motilo prijetne tišine, le tu pa tam se je čul monotoni glas kukavice in prijetno gostolenje slavčka v grmovju. Zamislil sem se v tej lepi pomladanski naravi in si postavil vprašanje, kaj bi bilo, če bi se sedaj od nekje pojavil kak varnostni organ in me pobaral, kaj počnem tu, saj nisem imel s seboj nobenega dokumenta, čeprav me na vseh mojih obiskih po Benečiji nikoli še nihče ni vprašal po njih. Danes bi se kot državljan ne upal več na tak kraj brez osebne izkaznice. Zgodilo pa se ni nič, čeprav ni bila več daleč prva svetovna vojna. Res je, da je spričo trojne zveze bilo v tem pogledu precej prostosti, toda logistično so bile te točke bolj strateškega značaja. Sicer bom ob drugi priliki poročal o nekem primeru, ki sem ga s tem v zvezi doživel leta 1910.
Vrnivši se v vas, sem tu že našel dekleta in takoj smo začeli z zapisovanjem pesmic. Za-pisal sem jih štiri, ki so zatem bile objavljene v moji zbirki, danes pa jih pojo po radiu, a so, žal, v Benečiji že zamrle, tako, da jih novi rodovi skoraj ne poznajo več.
Prva je «Snuoj pa sem na valiti biu, na uonim kraj potoka» druga «Jubca je pod lipo stala», tretja «Ptičke uprašam vas tPsli-šle moj mili glas», četrta «Imam 'no jubico u Trste za kuharco». Dekleta, to se še dobro spominjam, so pele veselo in zadovoljno :n narekovale so mi še ostal« kitice točno po spominu.
RIHARD OREL ( Nadaljevan je sledi)
HSOSSSt	-m™«« It- -s <ln Airmllr
ififtsfci dnevniJK
I
Danes, TOREK, 13. avgusta Lilijana
Sonc« vzide ob 5.01 in zatone ob 19.18. Dolžina dneva 14.17. Duma vzide ob 24.CO im zatone ob 14.20,
Jutri, SREDA, 14. avgusta
Demetrij
. 'jOMOC ŽRTVAM^ POTRESA V SKOPJUr
Težak tovornjak jo včeraj odpeljal skoraj 30 fon oblačil in obutve
Tovor so naložili mladinci in pristaniški delavci - Tovornjak se je odpeljal naravnost v Skopje - Razumevanje krajevnih oblasti
Izpred osrednjega zbirnega centra v Ul. Geppa št. 9 je včeraj odpeljal težak tovornjak s pomočjo Skopju: Na sliki: pristaniški delavci in mladinci nakladajo darila
Včeraj je odpotoval iz Trsta naravnost v Skopje težak tovornjak s skoro tridesetimi tonami oblačil, odej, čevljev in drugih darov za tamkajšnje težko prizadete prebivalce. Bliža se deževno vreme in velika večina meščanov je ostala brez vsega ter jim bodo torej ta oblačila, ki so jih darovali prebivalci tržaške in goriške pokrajine, prišla nedvomno zelo prav.
Na tovornjak so pridni pristaniški delavci in mladinci naložili 521 velikih kartonskih zavojev, v katerih je lepo zloženo blago. Carinske in spedicijske operacije je o-pravilo podjetje Centralsped, ki je tudi na tak način izrazilo svojo pripravljenost, pomagati ponesrečencem, med tem ko bo tovornjak predan v Skopju tamkajšnjem spe-dicijskemu podejtju «Transcop», ki je prav včeraj sporočilo v Trst. da kljub nesreči ponovno normalno posluje. To podjetje bo blago predalo štabu za pomoč, ki ga bo razdelil med najpotrebnejše. Za prevoz pa je poskrbelo «Beograjsko
avtomobilsko podjetje».
To je druga pošiljka blaga, saj je bila takoj po nesreči predana večja količina zdravil na republiški štab za pomoč Skopju v Ljubljano. V primerih obeh pošiljk so krajevne oblasti ljubeznivo omogočile hiter in preprost carinski postopek, za kar gre zahvala krajevni prefekturi in carinski upravi.
V našem listu smo že poročali o predaji dveh čekov z denarno pomočjo, danes pa bo predan tretji čele, ko bo ob 13. uri Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Budi Jan-kuba obiskal sedež Slovensko-kul-turno gospodarske zveze.
na akcija za ponesrečene ne zaključi in se nadaljuje, in bo od danes dalje osrednji zbirni center v Ul. Geppa št. 9 ponovno redno sprejemal darove v blagu in v denarju, medtem ko bodo darove v denarju še nadalje sprejemali zbirališča v Tržaški knjigami in na «Primorskem dnevniku».
Zbrani prispevki
Nabrano v Velikem Repnu (2. Seznam ):
Križman Zofija 500, Žagar Danila 1000, Škabar Marija 500, Škabar Olga 1000, Škabar Ida 1000, družina Purič (82)	2000, Lazar
Julka (87)	1000,	Ravbar Nerina
500, Purič Albin 1000, Lazar Giuseppe 1000, Guštin Ivanka 1000, Guštin Angel 500, Škabar Paolina 1000, Škabar Rozina 1000, Tavčar Ivanka 1000, Škabar Marija (32) 1000, Škabar Marija 500, Purič Ivanka 500, Mulič Amalija 500, Škabar Viktor 1000, Milič Alojz 1000, Križman Ana 500, Ravbar Angela 500, Purič Marija 1000, Škabar Renata 1000, Doljak Marija 1000, S.S. 400, gostilna Križman 5000, Milič Viktorija 1000, Škabar Vladislav 500, Škabar Albina (41) 1000, Guštin Marija (69) 1000, Škabar Ida (40) 500, Purič (15)	1000, Križman Ivana 1000,
Škabar Zofija 500, Škabar Marija 500, Guštin Ivan (71) 1000, Guštin Mirko 1000, Purič Carlo 1000, Semolič Marija 500, Guštin Edi (kopalnica) 1000, Škabar Sabina 500, Guštin Vanka (88) 1000, Guštin Marija 500, Milič Marija (93) 600, Guštin Stana 500, Ravbar Franc 1000, Ravbar Ivana 1000, Lazar Viljem (73) 1000, Purič Marija (43) 1000, Škabar Marija 500, Škabar Ivanka (44) 1000, Ravbar Karlo 1000, Purič Alojzija 1000, Škabar Štefanija 1000, družina Guštin (22) 300r» Guštin Marija 1000, Škabar Ivanka 1000, Purič Franc (48 ) 500, Škabar Albina (29) 1000, Križman Ivanka 1000.
Skupaj 58.500.
Nabrano na Colu:
Križman Stano 1000, Guštin Albin 1000, Škabar Franc 1000, Guštin Karlo (43) 5000, Guštin Štefanija 2000, Guštin Mihael 2000, Hrovatin Rudolf 1000, Guštin Zofija 1000, Guštin Marija 1000, Guštin Ivan 1000, Urbančič Justina 1000, Guštin Olga 100D, Guštin Julija 1000, Guštin Marija 1000, Guštin Alfonz 1500, Guštin Maks 1000, Raubar Rada 500, Škabar Marija 200, Brugnera Ida 500, Guštin Ema 500, Raubar Marija 1P0, Bizjak Jožef 1000, Rozman Lucijana 1000, Stok - Furlan Vera 10.000, Stocchi Justina 2000, Res-sman Marija 1000, Hrovatin Rosa 1000, Škabar Ivan (Veiiki Repen 72) 1000, Bertolino Milva 50'», Maurič Marija 2000, Gulič-Kec 400, Succi Mario 500, Paoli 500, Stilile Maria 500, N.N. 1000, Milič (1) 5000, Guštin Ludvik 3000.
Skupaj 54.700.
Nabrano na Fernetičih:
Turk Radivoj 500, Colja Dragica 125, Gregori Marino 3000, Zlobec Antonija 500, Comari E-ma 500, Komar Franc 500, Stojkovič Marija 500, Komar Karlo 500, Carli Marija 500, Sarasso Delfino 500, Gregoretti Vane 1500,
Guštin Veljko 1000, Kert Luigi 2000, Gregoretti Angela 2000, agent PS 500, Viti Giordano 400, N.N. 40, N. N. 100, Rusich Emilia 200, Budo Bruno 200, Ruffa Sebastiano 200, N.N. 735, Luci Pino 200, Sergio G. 200, Kutin Ivan 3000, N.N. 500.
Skupaj 19.900.
Nabrano na sedežu SKGZ (9. seznam):
Družina Umek 2000, Novič Frančiška 1000, Volk Rudolf 1000, Gla-vina Slavko 1000, Pahor Luciano 500, CGR-Trst 15.000, Stoka Drago 3000, Auer Marta (Boršt) 750, Odo in Mara Kalan (Katina-ra) 4000, Kobau Marij 3000, Gombač Ivanka 1000, Ščuka Avgust 2000, Pipan T <« 5000, Zlatič 500.
Skupaj 39.750.
Nabrano na ECA, Milje (2. seznam);
f^jjjturni krožek «Vivoda» 5000, Rumen Giuseppe 3000, Bensi Michele 500, Bordon Stanislao 2000, Aureli a 1000.
Skupaj 11.500.
Nabrano v Tržaški knjigami (11. Seznam):
Tren (Podlonjen) 2000, Orel Mafija 1000, dr Vlado Turina 5000. Stranjšak Marija 1000, Ema Tomažič 10.000,
Skupaj 19.000
! Nabrano na uredništvu «P. d.» 112. seznam):
! Kariš Evfemija 1000, Ana Pertot È0P0, Rudi Mahnič 500.
Skupaj 4000
Prejšnja vsota	10.158.105
Danes objavljeno	207.350
V Gorici danes objavljeno 5.500
Skupaj
10.370.955
Seznam darovalcev oblačil, obutve, posteljnine, zdravil in drugega blaga (nadaljevanje).
1 Iz Bazovice: druž. Debenjak Joa. bin, družina Ražem Silvester, družina Pečar Anton, družina Kalc Anton, družina Meula in Arduiui, družina Grgič Edvard, družina Pečar Andrej, družina Marc Ivan, družina Čufar Francelj, družina Pečar Jožef, Grgič Štefanija, Li-panje, Križmančič Ivan, Ražem Anton, Marija Blešnisova, Roza ajtova, Ražem Anton, Lukova ina, Sveta Brinčeva, Sajsmk Nini, Grgičeva Ema, Marija Mesarjeva, Pelam Štefanija, Grgičeva Vera, Marija Grgičeva, B'ajt Roza, N.N.. — ECA Milje Nor-pedo Annida, Spazzap.an Darmi, Cobau Edoardo, Balbi Antonio, tociancich Olivia, lean Vittoria, Ubaldini Lucia in Floriano, Borri Ezelina, Parovel Gina, dr. Falcone Emanuele. — Iz Velikega pepna; Lazar Julka, Guštin Olga, družina Škabar (25), Škabar Ida, Komar Jolanda, družina Punč U5), N.N., Škabar Meri, Ška-
bar Ida (32), Škabar Pavlina (61), Škabar Ida f 40 >, družina Purič (82), Lazar Mira (16), Milič Danica (Col 40).
Družina Terčon (Mavhinje), družina Šajn, družina Umek (Greta), Nosič Frančiška, De Lorenzi Ivan, Volk Rudolf, Brišček Evgenija, prebivalci Podlonjerja, Komar Franc, družina Ermani, družina Siškovič. — Iz Barkovelj («Matjašič»):	družina Campostri-
ni in Cavallerin, družina Krečič in Barberini, družina Pertot in Brandolin, Turchetto Pina, Miani Ludvik, Renzi Vida, Gembrini Franka, Misan Adele, Starc Emilija, družina Starc-Košuta, Miklavec Rožka, Košuta Zora, Bertoli Milka, Hafner Varna, družina Češarek, Vodopivec Zorka, družina Tomadin in Carli, Ernesta Bratina, družina Ferlatti in Bratina, Scheimer Marija, Brecelj Marija, Miklavec Franc, Ferluga Lidija, Stocca Viktorija, Krečič Ana, Ana Belamanč, Tuma, Fornazar, Mario Novšak, Jakob Žagar.
Darovi za Skopje
Darove v denarju in blagu sprejema osrednji zbirni center v Ul. Geppa 9, tel. 31-119, od 8. do 14. ure.
Denarne prispevke pa sprejemata:
Tržaška knjigarna Ul. sv. Frančiška.
Primorski dnevnik Ul. Mon-
tecchi 6.
LUNCA, MIRAMAR, SPOMINI, HREPENENJA...
Repriza I. festivala slovenske popevke na Tržaškem na koprskem trgu
Za nepoučene in malo tudi zaradi statistike:	Turistična zveza
Koper je ob tesnem sodelovanju RTV Ljubljana in Radia Koper povabila prosvetno društvo Bar-kovlje, da prenese na koprski trn svoj prosvetni «noni Dal», slovenske popevke, ki so — kot je bilo videti — precej burno odjeknile med tržaškimi Slovenci, zlasti pa še med mladino. Sodim, da gre pri vsem tem vendarle za precej pogumno dejanje in da pred začetkom festivala v Avditoriju ni bila vloga tveganja nič manjša od drznosti, ki je prikrita že v naravi mladih, sodobnih ljudi. Osebno me pa še vedno zelo zanima, kako so — intimno in povsem subjektivno — sprejeli to v bistvu veliko dejanje predstavniki «stare prosvetne šole», pri katerih se je začelo in nehalo prosvetno delo pri «Buči morje adrijansko». Kajti priznati je treba, da so ti in taki ljudje podzavestno uporni, kadar se jim zdi, da je prizadeta in malo tudi ranjena njihova zgodovinska vloga v ohranjevanju slovenske zavesti in dolgoletnega trdoživega osveščanja. V mislih imam seveda starejšo generacijo tržaških Slovencev, kajti tako imenovana
«srednja generacija», katerih o-ttorji l. festivala slovenske p o-sveščanje je močno potencirala zadnja vojna, so se kaj lahko hitro prilagajali novim, sodobnejšim oblikam društvenega in družabnega življenja. Ta generacija akceptira npr. twist kot nujno zlo, dejstvo pa je, da ga ne zavrača kategorično.
Kaže, da L festival slovenske popevke na Tržaškem ni rezultat kampanjskega dela, ampak potreba mladih, sodobnih ljudi po oblikovanju nekega lastnega izraza. Morda je bila zamisel «festivala» rahlo deplasirana, kot so — zdaj v glavnem že vsi de-plasirani festivali popevk in zabavne glasbe nasploh. Sanremo je v svoji tradicionalni obliki o-starel in le občasnim injekcijam kakšnega Modugna, Mine ali Mil-ve (teh pa seveda tudi zdaj ni več, ker se je z njih začela luščiti patina senzacionalnosti) se ima zahvaliti za svoj nadaljnji obstoj. V istem smislu obstaja resna bojazen tudi za vse jugoslovanske festivale (Opatija, Beo grajska pomlad, Zagreb in — letos precej žalostni — Bled). Ze sama beseda «festival» je prišla ob dober glas in mislim, da bi ne bito slabo, ko bi organiza-
IZ POROČILA POVELJSTVA MESTNIH REDARJEV
V juliju so se cene živil ustalile na prejšnji ravni
Močno sta se podražili govedina in teletina, znižala pa se je cena piščancev ■ Dobro založen trg s sadjem in zelenjavo
Poveljstvo mestnih redarjev je objavilo poročilo o gibanju cen v mesecu juliju. Iz poročila izhaja, da so se cene na splošno uravnovesile, ker so nižje cene nekaterih živil krile razliko višjih cen drugih živil
Se vedno je zelo resen položaj na trgu z mesom. Govedina se je v prodaji na drobno, po priporočilu združenja mesarjev, podražila za 140 lir kg. Prav tako se je podražila teletina, in sicer od 70 do 22o lir kg, kljub temu da se cene na debelo niso povišale.
V	preteklem mesecu se je nekoliko znižala cena perutnine in zlasti piščancev, ki je v preteklih mesecih stalno naraščala. Tako so v nekaterih mesnicah prodajali piščance druge vrste po 480 lir kg. Prav tako se je znižala cena zajčjega mesa, cena konjskega mesa pa je še vedno visoka zaradi pomanjkanja tega mesa na trgu na debelo.
V	preteklem mesecu se, je cena masla tako na debelo kot na drobno za malenkos- povišala, cena šunke se je tudi nekoliko pdvi-šala, cena ostalih prašičjih proizvodov pa je ostala na julijski ravni. Najbolj pa je bilo v preteklem mesecu zadovoljivo stanje na
trgu olivnega olja, katerega cena se je tako na debelo kot na drob-ho znižala od 2Q do 40 lir liter. To znižanje je povzročila konkurenca uvoženega olivnega olja iz Španije, ki ga trgovci vnašajo na trg po nižji ceni. Vprašanje sladkorja se je popolnoma normaliziralo in cene so se vrnile na staro. Cena vina v prodaji na drobno pa se je ponovno nekoliko zvišala, in sicer v pričakovanju napovedanega povišanja cene na debelo.
V	mesecu juliju sta bila tako zelenjadni kot ribji trg izredno dobro založena. Na zelenjadni trg je prišlo 60.000 stotov blaga, ali
14.000	stotov več kot v juniju in
7.000	stotov več kot v lanskem juliju. Na ribjem trgu pa je bilo zlasti mnogo plavih rib, ki so jih ribiči ulovili v Tržaškem zalivu, ali pa so jih pripeljali na tržaški trg iz Chioggie in Riminija.
Splavitev v Mszegy
V	ladjedelnici Felszegy v Miljah so v nedeljo dopoldne splavili 1.200-tonsko motorno cisterno «Antonella Montanari», ki jo grade za družbo Montanari iz Fana.
.....................................................................
V NEDELJO NA OBREŽNI CESTI
Smrt mladega zaradi padca z
dekleta
motorja
18-letna Claudia Radoslovich je podlegla smrtnim poškodbam med prevozom v bolnišnico, medtem ko se je njen prijatelj, ki je vozil motor, le laže ranil
Veriga smrtnih cestnih nesreč se na žalost nadaljuje tudi v tem tednu. Predvčerajšnjim je bil lep sončen nedeljski dan. Veliko število Tržačanov se je odpravilo na izlete in na cestah so se vile dolge kolone avtomobilov.
Tudi 18-letna Claudia Radoslovich s Trga Giarizzole 21 se je veselila nedeljskega sončnega dne. Popoldne je imela zmenek z 19-letnim prijateljem Florenziom An. nisom iz Ul. Farnetello 2 in skupaj sta nameravala na krajši izlet. Florenzio je prišel po Claudio z motoskuterjem, prepričal je bratovo zaročenko, da mu je posodila nov motor, last njene matere. Claudia se je razveselila motorja, sedla je na zadnji sedež in s Florenziom sta se odpeljala v Sesljan. Tam sta se malo zavrtela, proti večeru pa sta se vračala v Trst, ne sluteč, da na obrežni cesti čaka Claudio kruta smrt. Pripeljala sta se skozi naravni predor nad Brojenco, tam pa je moral Florenzio zmanjšati hitrost, ker je pred njim vozila dolga kolona. Nenadoma ga je prehitel avtomobil in mu presekal pot, Florenzio je pritisnil na zavore in bliskovito zavil na levo, ni pa obvladal motorja, ki se je prevrnil. Florenzio je odskočil in se zavalil na cesto, tega pa ni utegnila narediti Claudia, ki je pri padcu močno udarila z glavo v cestni tlak in še motor se je prevrnil nanjo. Mimo je privozil avtomobilist iz Genove, ki je nesrečno Claudio pobral v resnem zdravstvenem stanju. Z vso naglico je odpeljal proti bolnišnici, toda mladenka je že na poti podlegla hudim zadobljenim poškodbam; prebila si je namreč lobanjo. Florenzia so prepeljali v bolnišnico v avtom RK, Samo o-praskal se je po nogah, levem stegnu in komolcu. Zdravniki so mu nudili prvo pomoč in ga nato poslali domov s prognozo okrevanja v štirih dneh. Na kraju strašne nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti prometne policije.
Truplo Milana Gerlanca so prepeljali v New York
Včeraj so iz Bovca prepeljali v Zagreb truplo nesrečno preminulega Milana Gerlanca, s Konto-
vela, ki se je prejšnji teden ponesrečil na Mangrtu. Po nalogu ameriškega konzulata v Zagrebu so na željo pokojnikove soproge, ki je pred dnevi telegrafsko sporočila sorodnikom na Kontovel, da hoče imeti mrtvega moža pri s"ebi, prepeljali truplo naravnost iz Zagreba v New York.
V Koprskem zalivu so našli truplo izginulega tihotapca
Kot se naši čitateljl gotovo spominjajo, smo 26. aprila letos poročali o čudnem izginotju dveh tržaških tihotapcev. Tedaj je namreč neki ribič zagledal 5 milj od obale pri Gradežu potopljen motorni čoln. O najdbi je obvestil policijo in ta je uvedla preiskavo, da bi našla dva tihotapca, ki sta tiste dni izginila iz Trsta. Zadeva je bila tajinstvena in ni bilo mogoče raz-vozljati uganke. Izginotje obeh tihotapcev so pripisovali nesreči, in sicer da sta utonila, ali da sta postala žrtvi medsebojnega obračunavanja med tihotapci.
20. junija letos Je neki ribič zagledal na obali pri Gradežu moško truplo v že razpadajočem stanju. Karabinjerji so potem ugotovili, da je bilo truplo 34-letnega Gio-vannija Cascia iz Ul. S. Giusto 12. Toda zadeva ni bila še rešena. Kam je izginil njegov prijatelj? Vedelo se je, da je Cascio odplul na morje s prijateljem, nekim Livinom Roto, kateremu so pravili Cillo. Nekateri so povedali, da so ga videli v mestu, drugi so spet trdili, da se Livino Rota skriva nekje v Istri.
31. julija pa so mornarji na neki turistični ladji na progi Koper -Reka opazili v koprskem zalivu plavajoče truplo. Obvestili so pristojne oblasti, ki so poskrbele, da so truplo v že precej razpadajočem stanju potegnile na suho. Na podlagi dokumentov, ki so jih našli so ugotovili, da gre za prej o-menjenega Livina Roto, torej za spremljevalca Cascie, ki je verjetno utonil skupaj s prijateljem, gele po petih dneh so pristojne oblasti obvestile Rotove starše, ki so prišli v Koper in baje prepoznali sina. Po nalogu oblasti so truplo potem pokopali v Kopru. S tem naj bi se zaključila tajinstvena zadeva o iziglnotju obeh tihotapcev.
Podlegla je poškodbam
Na prvem kirurškem oddelku je včeraj preminula 63-letna Caterina Roccetti por. Cepparo iz
Ulice dej Porta 50, ki je 1. t.m.
postala žrtev cestne nesreče. Okrog 16.30 je tistega dne prečkala Miramarski drevored pri stavbah INClS, Sredi ceste pa jo je podrl 2 (Metni Edgardo Olivo iz Gradeža. Campo S. Nicett.a 11, ki je privozil z lambreto UD 48195 V smeri proti Trgu Libertà. Pri padcu se je Rocchettijeva ranila po desni nogi in tedaj so jo sprejeli na omenjeni oddelek s prognozo okrevanja v 15 dneh. Ni zgledalo, dà bi bila rana smrtno nevarna, zato bodo morali zdravniki še ugotoviti vzroke Rocchettine nenadne smrti.
To je druga ladja iste vrste, ki jo gradi; v tej ladjedelnici, saj sedaj dokončujejo podobno ladjo «Mariangela Montanari».
Nova ladja je opremljena z motorjem, ki razvija 1050 konjskih sil in ki ji omogoča brzino 12 milj. na uro.
Splavitev je imela izključno zasebni značaj in so bili na njej prisotni samo predstavniki ladjedelnice, brodarja ter delavci zaposleni v ladjedelnici.
Obisk maroškega zunanjega ministra
Včeraj je prispel v Trst z motorno ladjo «Saturnio» maroški zunanji minister. Na pomorski postaji sta ga sprejela ambasador Maroka v Rimu in podprefekt dr. Capon. Maroška gosta sta v Trstu na zasebnem obisku. Po ogledu mesta in okolice bosta danes odpotovala v Benetke. Včeraj se je župan dr. Franzil sestal z maroškim ambasadorjem in razpravljal z njim o morebitni otvoritvi maroškega konzulata v Trstu.
Časopisi ob velikem šmarnu
Na dan velikega šmarna, to je 15. avgusta, izidejo samo jutranji časopisi. 16. avgusta ne izide noben časopis, ker bodo časopisni kioski zaprti na podlagi sporazuma, ki določa poslovanje prodajaln časopisov. Dnevniki bodo redno izšli v soboto 17. t.m.
Povečano število odhodov na progi Trst-Repentabor
Podjetje «La Carsica» sporoča, da bo na progi v Repentabor vozilo večje število avtobusov, ki bodo poleg rednih voženj opravljali tudi izredne, S postaje na Trgu Libertà bodo avtobusi od 7.30 dalje vozili v presledkih vsake pol ure. Povečali bodo tudi število odhodov s Trga Oberdan za Prosek, Križ in jamo v Bri-ščikih. Končno bodo okrepili tudi zveze med Prosekom in Repenta-brom.	 ,----
Urnik uradov blagajne trgovcev
Bolniška blagajna trgovcev v Trstu sporoča, da bodo njeni uradi v Ulici F. Filzi št. 17 zaprti od 15. do 18. avgusta, kot vsi podobni uradi za časa velikega šmarna.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
Na njivi je padla
Včeraj popoldne se je na delu ponesrečila 60-letna Ema Stoka s KontOvela 137. Okrog 13. ure je šla na delo na svojo njivo v Dolu. Tam pa se je spotaknila na neki zemeljski vzboklini in "ad-la. Pri padcu si je zlomila desno zapestje. Nesrečno Stokovo so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo morala 50 dni, če ne bodo nastopile komplikacije.
lilltiiiimimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiliiiiliuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiMiiiiiiiiii
NESREČA NA DELU
Pri popravljanju napeljave je tok ubil delavca Acegata
Električar je zgubil ravnotežje in se je oprijel žice, da bi se izognil padcu
Včeraj popoldne se je v Rojanu dogodila smrtna nesreča, katere žrtev je postal 33-letni Oscar Jacobini iz Milj Ul. D’Annunzio 17. Jacobini in njegov 36-letni delovni tovariš Guide Visentin iz Ul. del Pozzo 2 sta oba električarja, uslužbena pri Aeegat.u. Včeraj popoldne sta s posebno pripravo In avtom, na katerem je vgrajena premična lestev, prišla na Scalo Santo, kjer sta pri hišni št. 182 morala popraviti žico javne električne napeljave Jacobini se je povzpel na drog in začel z delom na napeljavi, na kateri so še prej odvzeli električni tok. Jacobini je skoraj dokončal delo, ko je nenadoma izgubil ravnotežje in da ne bi padel, se je oprijel neke gornje žice. ki vodi električni tok v zasebna stanovanja. Na njegovo nesrečo pa ga je oplazil tok 120 voltov in Jacobini je obvisel na drogu. Na pomoč mu je priskočil
Visentin in ga snel ter ga položil na tla. Poklical je rešilni avto RK in bolničarji so takoj prihiteli na kraj nesreče. Med prevozom v bolnišnico pa je nesrečni Jacobini podlegel zadobljenim notranjim poškodbam. Ko so ga prepeljali v bolnišnico, je službujoči zdravnik namreč ugotovil, da je Jacobini podlegel zaradi močnega šoka, ki mu ga je povzročil električni tok. Na kraj nesreče so prišli tudi agent; letečega oddelka policije, gasilci in znanstveni oddelek policije, ki so uvedli temeljito preiskavo, da bi ugotovili vzroke nesreče, pri kateri je izgubil življenje mladi električar. Prišli so tudi tehniki Acegata in pregledali električno napeljavo. Jacobini je bil namreč vešč svojega dela in je kaj čudno, da ga je usmrtil tok 120 voltov. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
pevke na Tržaškem poiskali kak primernejši terminu«, npr. revija alt «Slovenska popevka na Tržaškem ’64» itd.
Organizatorji koprskega gostovanja so bili iz mnogih razlogov primorani na selekcijo in so od 23 popevk izbrali 16 skladb. Prvi del je bil namenjen tokrat začudo nerazgibanemu občinstvu na koprskem trgu in snemanju Radia Koper, drugi del pa vsej Jugoslaviji s prenosom v televizijo. Pa se je žal tudi tu zapletlo : prenos se je ustavil na TV-anteni Nanosa in tam tudi obtičal, tako da je gledala izvedbo drugega dela le Primorska odn. tisti del področja, ki ga pokriva Nanos.
Ker pričujoč zapis nima recenzentskih ambicij, le nekaj besed o izvedbi sami : slovenski zabavni orkester «Miramar», ki ga je v glavnem vodil Marij Bogateč, zraven pa še Drago Žerjal in Mario Sancin, se je od auditori j-skega «krsta» v mnogočem popravil. Harmonsko čista so predvsem trobila, medtem ko saksofoni še niso docela enotni, ritmi skupaj (klavir, kontrabas, kitara in bobni) pa premalo eksaktni. Ves ansambel, predvsem pa dirigent, bo moral posvetili več pozornosti vstopom. To so nemara malo preostri kriteriji, menim pa, da je koristneje, če jih uporabim zdaj kot kdaj pozneje. Pevce navajam po vrstnem redu nastopanja: Miranda Caharija je najprej igralka (to so v celoti potrdile TV-kamere, ki so se lovile za prvenstvo), potem šele pevka, a pevka z dobrim posluhom in odprtimi možnostmi za stilno oblikovanje glasu. Anka Sugan — pela je lastno popevko «Spomini» — s prijetno interpretacijo in lepo barvo glasu. Gilbert Trampuž z morda opazno pretiranimi glasovnimi modifikacijami, ki spominjajo na nekatere moderne, zlasti italijanske popevkarje, mimo tega pa še glasovno nestabilen, a ritmično zadovoljiv. Noro Jankovič rešujeta dve vrednoti : muzikalna tradicija v družini in nenavadno lepa barva mezzosoprana, da o drugih, objektivnejših kvalitetah (ki so jih v obilni meri eksploatirali ljubljanski kamermani) ne govorimo. Intonančno čisto in sproščeno je pela tudi Marjuči Oficija, zlasti »sv oj» ritem ča-ča. Ugajal je lepo oblikovan bariton Ivana Sancina, osebno pa me je malce motil «operni» način (s poudarjenimi predložki) interpretacije. Pino Hrovat je zapel »v starem stilu» Nočni tango rutinirano, a precej brezbarvno. Resda pa ta popevka med ostalimi ni posebna korifeja. Ljubica Berce je toplo in doživeto izvajala izredno spevno Zerjalovo skladbico »Mamica pripoveduje», Marta Werk pa spet Zerjalovo iskreno pesem »Hrepenenje» radodarno, prijetno in stilno brezhibno. ■
Zares je škoda, da so bili jugoslovanski TV-gledalci prikrajšani za lep košček večera na akustičnem, pa arhitektonsko enotnem in estetskem prizorišču koprskega Titovega trga. Dogovorjeno je, da bo celotna sestava posnela v ljubljanskih študijih drugi del koprskega sporeda.
Zdaj lahko ponovno ugotovimo, da I. festival (že spet ta »festival»!) slovenske popevke na Tržaškem ni bila neresna zamisel Stanka Birse iv barkovlianskegi prosvetnega društva. Ce stvar iz kateregakoli vzr /ka n/ bo kmalu usahnila in se ko prebita do na-sledu >ega leta, potem organizatorjem lahko že danes vnaprej čestitamo. Obenem pa si dovoljujemo skromno opozorilo: 23 popevk ni majhna stvar, to vedo vsi, ki so festival pripravljali. Verjamem pa, da vedo tudi, kakšno vlogo igra v tej stvari čas, ki lahko trmasto in brezobzirno pokoplje vse upe, če ga kdo ne upošteva tako, kot je treba. Zdaj je torej že čas za prvi javni razpis popevk, kajti iz sto predloženih skladbic je laže zbrati dvajset kot iz petnajstih trideset.
— 1 m
Slovenska prosvetna zveza
priredi v torek, 20. avgusta ob 21. uri v Avditoriju v Ul. Teatro Romano
KONCERT
Moškega komornega zbora iz Celja
pod vodstvom dirigenta prof. Egona Kuneja
Zbor bo na poti skozi Trst na mednarodno tekmovanje pevskih zborov v Arezzu.
CISTI DOBIČEK JE NAMENJEN ŽRTVAM POTRESA V SKOPJU
Vstopnice po 300 in 200 lir bodo v prodaji od ponedeljka 19. t. m. dalje v Tržaški knjigarni ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
Šolske vesti
Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1963-1964 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9-11. neprekinjeno do 25. septembra 1963.
Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski.
Slovenska kulturno gospodarska zveza in Slovenska prosvetna zveza sporočata, da bodo uradi v Ul. Geppa 9 zaprti v četrtek in petek 15. in 16. avgusta. V soboto 17. avgusta bodo uradi odprti od 9. do 12. ure.
Uradi Slovenskega gospodarskega združenja bodo zaprti 15., 16., 17. in 18 t.m.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 11. in 12. avgusta se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa je 20 oseb.
Umrli so: 81-letnl Francesco Pipi-tone,	48-letni	Alberto Luin,	59-letnl
Emilio Trevisani, 67-letna Bianca Tedeschi por. Ceri, 61-letna Maria Perii! por. Desabbata, 60-letni Carlo Toffolòn, 58-letna Berta Chtnese por. Droslna, 75-letnl Antonio Crevatin, 60-letni Giovanni OhinelU. 62-letna Anna	Urbani	por.	Zenobio,	67-letni
Giorgio Basez, 71-letna Francesca Dussi por. Antonini, 83-letna Selma Mayer vd. Tolazzi, 79-letna Ana Gregorič vd. Palčič, 61-letni Sergio Cima 55-Ietna Lora de Reya por. Fa-rolfl, 86-letna Maria Blasig vd. Balbi, 65-letni	Pietro	Zottar,	78-letni
Carlo	Rossi, 76-letnt	Corinno	Gerion.
NOČNA SLUŽBA lekarn
Davanzo, Ul. Bernini 4; Millo, Ul. Buonarroti il; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7; Giusti, Ul. Bonomea 93.
Nazionale 16.00 «Slamo tutti pomicioni» Raimondo Vianello, Paolo Panelli, Gino Bramieri, Sandra Mondaini.
Arcobaleno 16.00 «Il mistero del falco» Bu.mphrey Bogart.
Excelsior 16.00 «Il sole nella stanza» Sandra Dee. Peter Fonda. Technicolor.
Fenice 16.00 ^Sparate a vista all'Inafferrabile 009».
Grattacielo 16,00 «L’Indomabile», technicolor, Jeanne Valerie.
Supercinema 16.00 «Parola d’ordine coraggio». Dirk Bogarde.
Alabarda 16.30 «I sacrificati di Ba-taan» John Wayne.
Filodrammatico 16.30 «Missione segreta» Spencer Tracy, Robert Mi-tehum.
Aurora Zaprto zaradi počitnic.
Cristallo 16.30 «FBI agente Implacabile» Edidle Constantìne.
Capitol 16.30 «Gli esclusi» Burt Lan-caster.
Garibaldi Danes zaprto. Jutri ob 16.00 «Gli inesorabili». Technicolor. Burt Lancaster.
Massimo 16.30 «Solo contro Roma» Jeffres Lang, Rossana Podestà.
Impero Zaprto zaradi počitnic.
Moderno /aprto zaradi počitnic.
Astoria 17.00 «Stanza blindata 713».
Astra Zaprto zaradi počitnic.
Vittorio Veneto Revija policijskih filmov. 16.30 «Lo spettro». Technicolor. Barbara Steele. Prepovedano mladini.
Abbazia Danes zaprto. Jutri ob 16.00 «Spia in nero», June Kenny.
Marconi 16.30 «Passaporto per Canto«». Technicolor. Richard Base-hart.
Ideale 16.30 «Ossessione — Storia di un delitto.
KINO NA PROSTEM
Satellite 20.00 «La sfida di Tom e Jer-ry» barvne slikanice.
Marconi 20.15—22.00 «Passaporto per Canton», Technicolor. Richard Ba-sehart.
Paradiso 20,00 «Quell’estate meravigliosa». Technicolor. Kenneth Moore, Anthony Franciosa,
Danes; v M1RAMARU predstava «Luči In zvoki». Ob 21. url in ob 22.15 v italijanščini «Maksimilijan in Kariota».
Mladinska iniciativa priredi 15. In 16. avgusta dvodnevni mladinski izlet na Koroško. Cena v kateri je vračunana vožnja, hrana In prenočišče znaša 3500 lir. Vpisovanje v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška.
Prosvetno društvo v Skednju organizira v nedeljo 25. avgusta 1963 izlet v Rakov Škocjan, Logatec, Predjamski grad in Postojno. Vpisovanje in pojasnila na sedežu v via di Ser-vola 124-1. vsak dan razen ob sobotah in nedeljah od 20.30 do 2.1.30.
Prosvetno društvo Andrej Cok z Opčin priredi dne 25. 8. enodnevni izlet na Vršič Na povratku sl bodo izletniki ogledali znameniti botanični vrt In Mlinarico v Tremi Vpisovanje vsak dan v trgovini Dra-šček.
SPDT priredi I. septembra Izlet z avtobusom v Trento z vzponom na Prehodavce in Vršac s pogledom na zgornja Triglavska Jezera. Vpisovanje v uradnih urah v Ul. Gep-Pa 9.
Mali oglasi
KOPALNE OBLEKE, perilo, poletne bluzice lz pletenine nogavice ter vse sezonske artikle za ženske, moške m otroke p0 najnižjih cenah v Trstu, dobite pri «MAGLIABFLLA» na Kor-zu Garibaldi 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Postreženi boste v vašem jeziku.
POKHIVANJE PODOV In podi IZ
plastike, guma. linoleum od 500 lir dalje, preproge m plastične preproge za hodnike vseh vrst. žimnice za kopanje od 3900 tir dalje, žimnice Iz platna spremenljive v naslanjad za morje od 5500 lir dalje dobite pri «1TALPLAST», Trst, Trg Ospedale 6. tel. 95-919.
CINE FOTOMATERIALE
SEGUI IN
Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361
Vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo.
HVALA!
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni za vedno zapustil naš predragi
Viktor Canziani
Pogreb bo jutri, 14. t. m. ob 16.30 iz mrtvašnice tržaške bolnišnice, ob 17. uri pa iz Krogelj na domače pokopališče.
Na željo pokojnika so namesto cvetja in petja zaželena dobra dela.
Žalujoči: žena VINICA, hčerka ADRIJANA in sorodniki
Kroglje, 13. avgusta 1963.
13. avgusta 1963
5 —
SE VEDNO STANOVANJSKA STISKA
Nezadovoljstvo družin v Ul. Lazzaretto ki jih hočejo preseliti drugam
Družine nočejo z dežja pod kap, občina pa jim nc more nuditi drti. gega kot zasilno bivališče, ali pa. jim , pomagati plačevati najemnino
Za te stanovalce, ki so si v toliko letih v sedanjih prostorih vsaj postavili pregrade v posameznih sobah in si nekako za silo uredili življenje, pomeni preselitev v nove zasilne prostore, iti z dežja pod kap. Zato se upirajo tej preselitvi in pravijo, da je prišel čas, da jim občina ali kdor koli drugi poskrbi
Vttdosedanjfh pogojnih letih so v Tčstu zgradili m rte go no.vilv stanovanj. Tudi ljudskih stanovanj so sezidal; na tisoče in tisoče. Kljub temu pa je še vedno na tisoče ljudi, ki živijo dejansko v nemogočih stanovanjskih razmerah.
Samo tržaška občinska uprava skrbi za skoraj SCO družin, ki so Uh izgnali iz stanovanja, ali pa so morah; zapustiti svoje stanovanje v hiši, ki ji je pretila nevarnost, da se podre, ko so te družine ostale na cesti, jim je občjna ponudila zasilno zavetiščč v nekaterih najet-ih zasebnih stanovanjih sli pa v poslopjih, ki so last državnih ali drugih javnih ustanov.
Pogoji, v katerih te družine živijo, so_ za sedanje razmere dejansko ^^človeški. V večje; spbb sp stlačili po dve ali celo tri družine- skupaj p tako- -so -bile ..družine prisiljene živeti skupno življenje: otroci in starčki, mladeniči in dekleta, vsi so bili stlačeni v eno sobo. Ljudje so si polagoma začeli Ustavljati lesene pregrade, da so se vsaj družine ločile. Toda skupno življenje družine v enem samem prostoru je še vedno ostalo. Tako so na primer v Ulici Lazza-
p
retto Vecchio štev. 24 stlačili pred osmimi leti na desetine družin v del prvega nadstropja. Ko človek obišče te ljudi, se mu dejansko zdi, da se je čas ustavil leta 1945, takoj ko se je končala vojna, ko so družine, ki so jim bombe uničil* stanovanja, živele v zasilnih stahovanjih.
Od tedaj je minilo že 18 let. Razmere v mestu so se mnogo spremenile na boljše, sezidanih je bilo na tisoče in tisoče novih stanovanj, zrasli so celotni novi mestni predeli in kljub temu mora na stotin*, na tisoče družin še vedno živeti v 'najhujših stanovanjskih, higienskih in zdravstvenih razmerah
Prostori v Ulici Lazzaretto Vecchio štev. 24 niso last občinske uprave. Za te prostore občina plačuje določeno najemnino. Lastnik teh proštorov, državna uprava, odnosno državni strokovni zavod za industrijo in obrtništvo, zahteva, da občina izprazni del zasedenih prostorov. Zato je občinska uprava sporočila osmim družinam, da se morajo do konca tega meseca izseliti iz sedanjih zasilnih stanovanj v Ul. Università, kjer jim
nudijo prav tako zasilne prostore.
K-R'nji sliki najbolj zgovorno, kažeta, v kakšnih razmerah živijo dru-žine v bivališču v Ul. Lazzaretto
Himna
mmnk-i
Predvaja danes, dne 13 t. m. Z začetkom ob 18. uri (ob 20. uri Se predstava nadaljuje na prostem) zabavni film Globe:
LE AMBIZIOSE
(«Castihlepnice»)
n* ■>«***< m
1Srajo: Marisa Merlini. — Memmo Carotenuto — Raffaele Pišu — Aroldo Tieri — Ave Ninchi — Tino Scotti — Roberto Vianello
Kino «iris» pkosek
Pfilvnia danes, rine 13. t. m. t začetkom ob 19.30 uri drama-‘Pni janonski film:
PORCI GEISHE E MARINAI
(Prašiči, gejše in pomorščaki)
R?Tajo: Yuji Nagato — Mitzi Mari — Masao Mishim in dritgi bobri igralci.
_	Prepovedan vstop mladini pod 16, letom
stanovanje s primerno najemnino za delavsko plačo.
Razumljivo je, da človek, ki živi leta in leta v zasilnih prostorih, ki se skoraj več ne spominja, kaj pomeni imeti vsaj kuhinjo, ločeno od spalnice, ne more razumeti, da mu v toliko letih nihče ni mogel priskrbeti spodobne strehe nad glavo.
O zadevi smo se pozanimali tudi na občinski upravi. Odbornik za socialno skrbstvo Fantasia nam je najprej pojasnil, da pri vseh teh sporih, kakor tudi pri dodelitvi novih stanovanj, občina nima dejansko nobene besede. Glede zidanja in dodeljevanja ljudskih stanovanj so drugi, ki odločajo. Občinska uprava ima v odboru za dodeljevanje ljudskih stanovanj samo svojega predstavnika.
Pomoč brezdomcem ni izrecna naloga občine. Kljub temu pa ie občina priskočila na pomoč družinam, ki so čez noč ostale brez stanovanja, toliko, kolikor je bilo v njeni moči. Zato nudi brezdomcem zasilno stanovanje, ne more pa jim vsaj za sedaj zagotoviti novega stanovanja. Občinska uprava, tako pravj odbornik, nudi družinam, ki živijo v zasilnih stanovanjih in ki si same dobijo stanovanje v zasebnih hišah, pomoč v denarju, ki doseže do dve tretjini najemnine. Seveda morajo biti stanovanja bolj skromna, hkrati pa se občinska uprava prej pozanima, ali nima družina, ki si je sama našla stanovanje, dovolj dohodkov, da lahko sama plačuje najemnino.
V primeru osmih družin v Ulici Lazzaretto Vecchio štev. 24 pa je odbornik dejal, da je občina primorana te družine izseliti iz sedanjih prostorov. Državni strokovni zavod za industrijo in obrtništvo, ki ima del svojih prostorov v istem nadstropju, del pa v Ulici Università, hoče združiti vso svojo dejavnost v eni sami stuvbi. Zatp zahteva od občine, da izprazni del zasedenih prostorov v Ulici Lazzaretto Vecchio 24, hkrati pa daje občini na razpolago svoje sedanje prostore v Ulici Università. Vse to, Je dejal odbornik Fantasia, smo pojasnili prizadetim družinam. Hkrati pa smo jim tudi sporočili, da si lahko najdejo kako zasebno stanovanje, da jim bo občina prispevala dve tretjini najemnine, da pa jim občinska uprava ne more nuditi novih stanovanj, ker jih nima na razpolago.
Odbornik Fantasia nam je nadalje povedal, da upa, da bo v prihodnjih dveh ali treh mesecih morda dobil nekaj novih stanovanj zgrajenih po zakonu 640, /a družine, ki živijo v občinskih zasilnih stanovanjih., Toda potrebe so tako velike, da bo to le kaplja v morju. Za vsako stanovanje, ki ga občina dobi na razpolago za brezdomce, sestavijo posebno lestvico družin, ki pridejo na vrsto za novo stanovanje.
Kot toče) vidimo, občinska uprava ne razpolaga z ljudskimi stanovanji, ki jih sedaj gradijo v mestu. Zato tudi ne more nuditi brezdomcem drugega kot zasilna stanovanje ali pa pomagati jim pri plačevanju najemnin v zasebnih stanovanjih. Po drugi strani pa se prizadete družine upravičeno pritožujejo, d« morajo leta in leta živeti v neznosnih stanovanjskih razmerah, kar dokazuje, da je še daleč dan, ko bodo vsem delavskim družinam zagotovili dostojno stanovanje.
INBUSTBIJA NA POČITNICAH
Nad 10.000 delavcev je te dni na poletnih počitnicah
Zaprte tovarne v Podpori in Stranicah • Skrčeno delo v ladjedelnici v Tržiču
Podrl je mladeniča na prehodu za pešce
Pri plesišču «Alla Pineta» v Miramargkem drevoredu je 20-let-ni skladiščar Bruno Tedeschi it Ul. Castaldi 14 prešnjo noč hotel prečkati cesto na prehodu za pešce. Tedaj je privozil v smeri proti Miramaru s svojim avtom 24-letni Sergio Fermunga iz Ul. Maz. zini 46, ki je Tedeschija podrl. Pri padcu se je Tedeschi hudo pobil po glavi ter ranil na čelu, levem zapestju, rokah in kolenih. Z zasebnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 20 dni.
Oplazil jo polca s pedalom motorja
Kaj čudna nesreča se je pripetila v nedeljo v Miljah. Proti Lazaretu je na desni strani ceste hodil 30-letni Antonio Veronese, ki stanuje na kmetijskem posestvu Chiriaco v Lazaretu. Nenadoma je Veroneseja prehitel motorist in ga s pedalom za vžig motorja oplazil, mu povzročil globoko rano na levi nogi, ter nadaljeval svojo pot. Verjetno se ni niti zavedel, da je povzročil nesrečo.
Samomor moškega
Žalostni konec je napravil Včeraj 34-letni Emillo Crevatin, ki je stanoval v begunskem taborišču v Villi Carsii na Opčinah. Crevatin je bil duševno bolan in včeraj se je odločil za poslednji korak. Okrog 17. ure je šel na Proseško cesto na OpčinSh in se vrgel z mosta z metre globoko na železniške tračnice proge Trst-Opčine. Ce prej si je z nožem prerezal trebuh in vrat. Videl ga je neki železniški čuvaj, ki je tudi obvestil policiste s komisariata na Opčinah, Crevatina so našli na železniškem nasipu vsega okrvavljenega, pri padcu je zado-bil hude notranie poškodbe in je bil na mestu mrtev. V njegovem hlačnem žepu so policisti našli listek, ki ga je Crevatin v kaj čudnih besedah napisal materi in sestram. Niso pa mogli razbrati, kaj je Crevatin pravzaprav napisal. Ob 17.30 so njegovo truplo prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Z zadevo se sedaj ukvarjajo agenti s komisaria-1 ta na Opčinah.
Smo sredi avgusta s tradicional. nimi poletnimi počitnicami, ki prav ta teden dosežejo svoj višek. Tudi Gorica je v teh dneh na pol izumrla in tisti avtomobilisti, ki so ostali zaradi dela v mestu, nimajo težave pri parkiranju svojih vozil tudi v strogem centru, kar je ob drugih prilikah vsekakor precej težavna zadeva.
Pa ne samo uradi in trgovine, ampak tudi industrija je v teh dneh poslala večino svojih uslužbencev, delavcev in uradnikov na zaslužene počitnice. Že od ponedeljka 5. t.m. počiva delo v predilnicah v Podgori in Ronkah, kjer so odšli vsi množično na ferije, z izjemo rajonskega oddelka, kjer mora zaradi posebnega delovnega procesa delo teči naprej. Tovarna bo zopet oživela s polnim ritmom v ponedeljek 19. t.m.
Včeraj so za 14 dni zaprli tovarno SAFOG v Stražicah in tudi tukaj je 700 delavcev in uradnikov odšlo na'počitnice, ki bodo trajaje do 25. t.m, Prav tako so včeraj za 14 dni prekinili delo v večini obratov v ladjedelnici v Tržiču, kjer je ostalo na delu le kakih 1200 delavcev, ker morajo nujno dokončati še ta mesec 30 tisočtonsko tovorno ladjo «Sanda-lion» Prav tako nišo prekinili z delom v tovarni sode Solway, kjer dela okrog 50) delavcev, v papir-1 ni tovarni Timavo, kjer imajo prav tako rieprekinjen proizvodni proces, pri katerem je zaposlenih kakih 500 delavcev in še nekatera druga manjša podjetja.
Po drugi strani pa so številna manjša industrijska in obrtna podjetja poslala svoje uslužbence na letni odmor za eden ali dva tedna. Lahko računamo, da je ta teden nad 10.C.00 industrijskih delavcev na Goriškem na počitnicah in da torej delo počiva v večini industrijskih obratov ter bo z normalnim ritmom ponovrio steklo šele po 25. avgustu.
Urnik trgovin in brivcev za praznike
Pokrajinska zveza trgovcev /v
Gorici sporoča, da bo za veliki šmaren v veljavi za trgovine naslednji urnik:
V sredo 14. avgusta vse trgovine lahko ostanejo odprte do 20.
ko odprejo svoje lokale, ali pa jih imajo zaprte. Podjetja z jestvinami na debelo pa bodo ostala ves dan zaprta.
Zveza obrtnikov v Gorici javlja, da bodo imeli brivci in frizerji zaprte svoje Jokale 15., 16, in 17. t.m.
Poletne počitnice trgovin v Gorici
Pokrajinska zveza trgovcev sporoča nadaljnji seznam trgovin iz Gorice, ki bodo imele zaprto za poletne počitnice:
Od 12. do IS. avgusta: O. Krainer, železnina, Ul, Rastello 19.
Od 12. do 20. avgusta: Leonida La Stella, avtomobilski deli, Kor-zo Italija 39.
na Travniku št. 20.
Od 15, do 25, avgusta: Bruno in Clara Mian, čevlji, Korzo Italija.
Od 16. do 30. avgusta: Renato Gorian, cvetličarna, Ul. Garibaldi 9.
Ob 18. do 28. avgusta: Candido Tomani, usnjarna, Korzo Verdi 94.
Od 19. do 29. avgusta: Giuseppa Castiglia,' galanterija,-TJ1. Duca d’Aosta 2.
Od 19. do 31. avgusttì: Gaetano Lazzari), fotomaterial, Korzo "Verdi 147.	«
Od 16. do 30. avgusta; Aurelio Tuzzl, jestvine, Ločnik, Ul; G. Cesare št. 8 (samo popoldne, razen ob sobotah in pred prazniki).
Od 17. do 30. avgusta: Giorgina Armano, sadje in 'zelenjava, Ul. Favetti 4.
Od 13. do 19. avgusta: Domenico Saccomani, gospodinjske po-
5 SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Za delno pokritje Kor na določenih 10.2 milijona lir
Pol milijona za cerkveno uro v Štandrežu - Občinski svet izraža sožalje in solidarnost s prebivalci Skopja
Od 12. do 17, avgusta: SMUT, trebščine, Ul. IX. Agosto 3,
Poleg obravnavanja podražitve voznine na mestnih avtobusih in vprašanja municipalizacije mestne avtobusne službe, dveh problemov, ki sta v petek zvečer zasedla pretežni del seje občinskega sveta v Gorici, so na tej seji obravnavali odnosno odobrili le nekaj najbolj nujnih zadev, ki so bile na dnevnem redu ter so preostale pustili za drugo sejo, ki je sklicana za danes zvečer ob 21. uri in bi morala biti predvidoma zadnja pred poletnimi počitnicami, katere si želi privoščiti tulli občinski svet.
, Na začetku seje je predsedujoči podžupan dr. Gallarotti omenil podpis moskovskega sporazuma za. atotnsko premirje in poudaril, da mora tudi Gorica pridružiti svoj glas vsem ljubiteljem miru, ki so pozdravili ta zgodovinski ukrep obeh svetovnih velesil, in držav, ki so se mu pridružile.
Svetovalec dr. Battello (KPJ) je
SMRTNA NESREČA V SOVODNJAH
Kolesar iz Rubij prišel pod avto in podlegel poškodbam v bolnišnici
Nesrečnega Čemita bodo danes popoldne ob 18. ari pokopali no domaiem pokopališču
Preteklo soboto zvečer je prišlo na glavni cesti v Sovodnjah do prometne nezgode, pri kateri je bil precej močno poškodovan 78-letni Ivan Černič iz Rubij, Ulica Diaz 6.
Okrog 20.30 se je Černič peljal po Ul. Ex Impero v Sovodnjah s kolesom proti Rubijam. Bil je še na začetku vasi, ko je privozil za njim s avtom Fiat 500 28-letni Mirko Hmeljak iz Sovodenj, ki se je prav tako vračal iz mesta v Sovodnje, kjer stanuje v Ul, Ex Impero št. 82.
Avtomobilist je s svojim vozilom zadel na desni strani kolesarja, ki je padel tako nesrečno, da so ga morali z nekim avtomobilom, ki je prišel takrat mimo, takoj odpeljati v civilno bolnišnico v Gorici. Tam so mu ugotovili pretres možganov, rano na desnem ušesu, na nosu, zlom reber na desni strani ter druge poškodbe.
Zdravniki so se trudili, da bi Černiču rešili življenje, vendar pa j« bil njihov trud zaman, ker je ure; mesnice bodj odprte tudi po- zaradi notranjih poškodb starček poldfte od 16. do 20. ure; pekarne I včeraj Zjutraj okrog 5. ure pod-in mlekarne bodo ta dan proda-1 legel poškodbam. Pogreb bo danes jale kruh in mleko tudi za na- popoldne ob 17.45, ko bodo nesreč-
slednji dan.
V	četrtek 15. avgusta: vse trgp-vine, vključno 'mesnice, pekarnis in mlekarne bodo ostale ves dan zaprte. Pač pa bodo ti dan odprte cvetličarn od 8. do 13. ure. v
V	petek 16. avgusta: bodo dopoldne odprte prodajalne kruha in mleka, dokler ne bodo zaključile z razdeljevanjem tega blaga; vše druge trgovine, vštevši mesnice, bodo ves dai zaprte,
V	soboto 17. avgusta: vsem trgovinam je dana možnost, da lah-
nega moža prepeljali iz goriške civilne bolnišnice na domače pokopališče, kjer ga bodo položili k zadnjemu počitku.
Na kraj nesreče je prišla tudi cestna policija iz Gorice, da bi napravila zapisnik in ugotovila ka-bo in zakaj je prišlo do trčenja. Po prvih ugotovitvah sodeč je Černič, ki je VbZil j)red Hmeljakom, nenadoma krenil s kolesom proti sredini ceste baš v trenutku, ko je ta hotel mimo. Hmeljak je z naglim okretom proti levi skušal
itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiifiiiiiiiimiiiiiiMiiiilinfiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii
SINDIKALNE VESTI
Stavka pleskarjev v tržiški ladjedelnici
Sporazum z uslužbenci linijskih avtobusov in delovna pogodba za sodavičarje
V nedeljo dopoldne so na ministrstvu za delo v Rimu dosegli, kot poroča sindikat CG1L, sporazum za sklenitev državne pogodbe za uslužbence linijskih avtobusov. Vse tri sindikalne organizacije so zato preklicale stavko, ki naj bi se začela danes 13. avgusta. Po prvih vesteh predvideva sporazum povišek v breme podjetij za 20 odstotkov, ki pa ga bodo uvedli postopoma. Predstavniki delavcev in delodajalcev se bodo pone vno sestali po praznikih za podpis nove delovne pogodbe.
Prejšnji teden so v Rimu podpisali tudi novo delovno pogodbo za sodavičarje. Sporazum predvideva povišek proizvodne nagrade od 3 do 6 odstotkov, mezdni povišek za 14 odstotkov, veljaven od
1.	julija 1963. Podrobnejša pojasnila dobijo prizadeti na sedežu CG IL, Ul. 24. maja 1-1.
Tudi včeraj se je strnjeno nadaljevala stavka pleskarjev in ličarjev na ladjih, ki so zaposleni pri podjetjih, katera vršijo ta posel v tržiški ladjedelnici. Stavko so proglasile vse tri sindikalne organizacije in bo trajala še danes in jutri.
Z avtom se je zaletel v cipreso pri Gabrjah
V nedeljo ponoči, bilo je okrog ene ure, se je 36-letni Adolf Bau-con, iz Gorice, Ul. sv. Gabrijela 25, vračal z avtom Fiat 600 po cesti iz Dola proti Gorici. Ko je prišel blizu Pavletičeve gostilne v Gabrjah, pa je Baucon po vsej verjetnosti, ker je prenaglo vozil, na ovinku izgubil kontrolo nad vozilom. Avto je treščil v dve cipresi in podrl tudi obcestni ka-
men, potem pa je obstal na cesti.
Iz. precej polomljenega vozila so ljudje, ki so prihiteli na pomoč, izvlekli ranjenega Baucona ter poklicali rešilni voz Zelenega križa, ki ga je takoj odpeljal v civilno bolnišnico v Gorici. Tam so mu zdravniki ugotovili pretres možganov, udarec na lobanji ter številne manjše poškodbe. Pridržali so ga za 15 dni na zdravljenju.
Kratke iz bolnišnice
Včeraj dopoldne nekaj po osmi url so poklicali avto Zelenega križa v Kaprivo, da bi odpeljal v bolnišnico 35-letno Ano Marija Alt iz Kaprive, ki je malo prej dobila poškodbe, ko je trčila s svojim kolesom v neki avto, V bolnišnici so ji ugotovili več manjših prask. Nudili so Ji prvo pomoč, okrevala bo v petih dneh.
Ob 12. uri so pripeljali v bolnišnico 3-letno Ondino Cidin iz Gorice, Ul. Torriani 46, ki se je ranila na desni nogi, ko jo je vtaknila med špice na kolesu. Nudili so ji prvo pomoč, Okrevala bo v petih dneh.
Ob 16.30 pa so sprejeli na zdravljenje 72-letnega Luigìja Stecchino iž Krmina, Ul. Manzoni 4, ki je doma padel, ko je skočil z vespe ter si pri tem zlomil obe nogi v gležnjih. V bolnišnici bo ostal 30 dni.
Ob 17. uri je prišel po pomoč 35-letni Giuseppe Masutto iz Canove v Furlaniji. Zdravniki so mu ugotovili rano na prstancu desne roke z verjetnim . zlomom. Nudili so mu prvo pomoč. Masutto se je ponesrečil pri delu na mostu 9, avgusta, kjer je zaposlen,
preprečiti trčenje, vendar' je bilo že prepozno.
Zapora pekarn ob nedeljah
Z odlokom goriškega prefekta z dne 8. avgusta t.l. št. 15512-111 se odreja nedeljska zapora pekarn in prodaje kruha za dbbo od 18. avgusta do 30. septembra t.l.
V	odloku je rečeno, da bodo v tem obdobju pekarne in prodajalne kruha ob nedeljah zaprte v Gorici in na podeželju, z izjemo Gradeža. Zupanom posameznih občin jè poverjena izvedba tega ukrepa.
V	zvezi s tem odlokom, je pokrajinska zveza trgovcev sklicala včeraj ob 17. uri sestanek pekov, na katerem sb se pogovorili o podrobni izvedbi tega ukrepa. Sestanek je bil na sedežu zveze trgovcev na Korzu Italija št. 25-1.
na polju enega od tistih napadov, katerim je bil že dalj časa podvržen ter ga je pri tem zadela kap. Po sodnem pregledu so truplo odpeljali zopet na dom na 6-slavju, od koder bo danes pegreb.
Nenadna smrt nesrečnega Mirka je pretresla vse vaščane in tiste, ki so pokojnika poznali in spoštovali.
Zbirališče prispevkov za pomoč Skopju
Na osrednjem zbirnem centru, na sedežu SKGZ in SPZ v Gorici, Ul. Ascoli l-I, ki deluje ob delavnikih od 8. do 14. ure se nadaljuje zbiranje denarnih prispevkov.
Zapora uradov za trgovinsko zavarovanje
Predsedstvo bolniške blagajne za zavarovanje trgovcev sporoča članom te ustanove, da bodo rijeni uradi ostali zaprti dne 15., 16. in J7., t.m.
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Divji merjasci pustošijo polja
Več skupin divjih merjascev, računajo da je vsega skupaj z mladiči nad 100 teh živali, je po zadnjem deževju prišlo z bližnjih hribov na polja v dolinah na področju Čedada, ter občin Grmek in Dreka. Največ so jih opazili na polju v bližini naselja Rukin, kjer so napravili veliko škodo na krompirju in koruzi.
Kmetje niso sami zmožni, da bi se postavili po robu tako številnim čredam ter so se obrnili na pristojne oblasti, naj bi s pomočjo lovcev pregnali ,’in uničili te škodljive in nepovabljene goste, ki grozijo uničiti ves pridelek, .
Jutri popoldne trgovine odprte
Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bodo jutri, v sredo popoldne jestvius'.e trgovine odprte, ker gre za dan pred praznikom, kot je predvideno v zadevnem odloku.
Umrl je Mirko Primožič z Oslavja
Včeraj zjutraj nekaj pred 6. uro so našli na polju v Kasteladi, ki je oddaljeno približno 1 km od njegovega doma, mrtvega 51-let-nega Mirka Primožiča z Zgornjih Oslavij štev. 1. Pogreb bo danes ob 17. uri z njegovega doma na Oslavju na domače pokopališče v Pevmi.
Pokojni Mirko je odšel od doma v nedeljo popoldne okrog 15. ure. Domačim je rekel, da gre malo na sprehod in da se bo vrnil, ko bo čas nakrmiti živino, ker je navadno on opravil to delo. Ko ie prišla že noč in ga še ni bilo domov, so ga šli domači in sosedje iskat. Vso noč je bilo njihovo iskanje zaman in šele včeraj zjutraj nekaj po peti uri ga jè njegov brat našel ha neki njivi mrtvega.
Takoj so obvestili karabinjerje iz Podgore, ti pa pristojno oblast. Pri pregledu trupla v mestni mrtvašnici je zdravnik ugotovil, da je smrt nastopila že v nedeljo. Po vsej verjetnosti je pokojni imel
Tatvina v trafiki v Podgori
Zita Micheli, ki ima gostilno in trafiko v Podgori, v Ul. Cotonificio 18, se je prejšnji dan za trenutek odstranila iz lokala, da bi šla v prvo nadstropje, kjer jo je klical telefon. Cez nekaj minut je bila že nazaj, vendar je bilo to neznanemu tatu dovolj, da je med tem olajšal predal z denarjem za kakih 20.000 lir, kakor je gospodinja brž ugotovila. Tatvino je takoj prijavila karabinjerjem, ki so začeli preiskavo. Domnevajo, da je tat nekdo, ki dobro pozna lokal in gospodinjine navade ter zato upajo, da ga bodo tudi dobili.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italia št. 10, tel. 25 76.
nato omenil veliko nesrečo, ki je zadela makedonsko glavno mesto Skopje, katero je uničil potres; številna mesta, pokrajine in ustanove so izrazile svojo solidarnost s hudo prizadetim prebivalstvom tega mesta, le Gorica tega še ni storila, medtem ko so meščani In nekatere ustanove organizirale široko akcijo za zbiranje pomoči. Dr. Gallarotti je opravičil občinsko upravo, češ da med tem časom ni bilo nobene seje občinskega sveta, vsekakor pa da se tudi goriški občinski svet pridružuje splošnim izrazom sožalja hudo prizadetemu Skopju in njegovim prebivalcem.
Pri odobritvi sklepov občinskega odbora je bilo tudi govora o novi električni uri v Štandrežu, ki jp je občina nabavila pri podjetju Solari v Vidmu za 501.000 lir. Uro so že postavili na svoje mesto. Na ugovore nekaterih svetovalcev desnice, da je ura predraga, je podžupan poudaril, da stane Že navadna sobna ura po 150.000 in več; ta pa služi širokemu krogu predmestnih prebivalcev. Ukrep so nato soglasno odobrili.
K uri v Štandrežu moramo pripomniti, da so prebivalci z njo zadovoljni (upamo, da ne bo prišlo do kakšne prekinitve električnega toka, kar bi tudi uro ustavilo), vendar pa pogrešajo tudi bitje ure, kot so ga imeli prej. Ali se ne bi da a urediti tudi ta zadeva, ki je važna zlasti za tiste, ki so slabega vida, pa jim sluh še ni odpovedal?
Na petkovi seji so svetovalci odobrili tudi najetje posojila 10 milijonov 210 000 lir pri mestni hranilnici za pokritje potoka Kor-na na otroškem igrišču v Gorici. Posojilo velja za dobo 10 let m bodo odplačevali letno po 1.436 774 lir vključno obresti.
Približno enako vsoto posojila bo dal isti zavo i za izredno popravilo nekateriii asfaltiranih cest. Pri državni blagajni v Rimu pa So zaprosili za posojilo 50 milijonov lir za izpopolnitev in okrepitev javne razsvetljave na področju občine. To je del celotnega načrta, ki predvideva v ta namen strošek 180 milijonov lir.
Zbrani prispevki
Včeraj so na zbirnem centru SKGZ v Gorici zbrali za pomoč ponesrečencem v Skopju še naslednje prispevke:
V	blagu so darovali: Milka Gorjan, Alojzija Vogrič In Pierina Humar iz Gorice ter družina Steker iz števerjana.
V	denarju so prispevali:
Iz Gorice:	Angel Humar 500 In
Leopold Beltram 500 lir.
Iz Standreža: Lucija Petejan 500, Franc Budal 500, Ivo Bordon 500, Jožef Nanut 1000, Peter Brajnik 1000 in Janez Devetak 1000 lir.
Skupaj 5.500.
Prejšnja vsota	1.696.790
Danes objavljeno	5.500
Skupaj
1.702.290
..        t   umi,,,in«
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 4. do 10. avgusta se je v goriški občini rodilo 35 otrok, u-mrlo je 13 oseb, porok je bilo 10, oklicev pa 18.
RODILI SO SE: Marco Devescovi, Claudio Brumat, Bruna Graunar, Roberto Zucconi, Elena Devetak, Mauro Benvenuti, Loredana Romanzin, Rossana Ber-tolo, Ivano Sculin, Sabina Go-deas, Silvana Furlan, Cristina Co-cianni, Daniela Sanfilippo, Valentina Visintin, Luigi Simonit, Alessandra Kosič, Livio Cosolo, Caterina Bauzon, Livio Zorzet, Stefano Graziani, Vittorio Graziani, Loredana Gergolet, Livio Gergo-let, Paolo Brambilla, Paolo Clementi, Franco De Rose, Patrizia Presta, Stefano Rossato, Alessandra Klanjšček, Carlo Grandi, Marinella Sumelli, Cristina Visintini, Bruno Ciuffarin, Federica Cum-peta, Maria Pastorelli.
SMRTI: gospodinja 77-letna Maria Erbesini, vd. Ventin, upokojenec 76-letni Antonio Gronelli. gospodinja 66-letna Anna Bigot. vd. Fain, gospodinja 76-letna Caterina Mauric, vd. Bressan, invalid 76-letni Luigi Visintin, gospodinja 77-letna Adelaide Berditsch, vd. Verzegnassi, gospodinja 80-let-na Pierina Velicogna, vd. Domini, gospodinja 61-letna Elda Del Stabile, por, Tomini, invalid 56-letni Ettore Bignolini, otrok 5,30 ure star Loredana Gergolet, upokojenka 86-letna Maria Felbermayer, vd. Dugar, upokojenec 78-letni Giuseppe Mervini, gospodinja 52-letna Antonia Decolle, por. Marostica.
POROČILI SO SE:'delavec Aldo Cominotto in gospodinja Maria Comelli, mesar Ottone Turus in gospodinja Valentina Visintin, uradnik Marco Podgornik in gospodinja Paola Plet, krovec Bernardo Antoni in tekstilka Claudia Hvala, mizar Cesario Turnu in pletilka Palmina Longo, pleskar Oreste Furlan in tekstilka Liliana Tarticchio, upokojenec inž. Vincenzo Marsucco in učiteljica Marcella Mac Dowall, podčastnik Vincenzo Famularo in gospodinja Anna Fumis, mehanik Antonio Montanier in uradnica Franca Me-deot, tubist Livio Bregant in te-
kstilka Bruna Biasiol.
OKLICI: uradnik Sigfrido Riaver in prodajalka Maria Sprin-ghetti, mizar Riccardo Bregant in gospodinja Giuliana Coceancig, učitelj Antonio Feri in lekarna-rica Elvira Calzi, profesor Giovanni Tavella in profesorica Ada Zimolo, elektromonter Alberto Carlo Castellan in učiteljica Antonietta Lina Medeot, uradnik Giovanni Cumar in študentka Maria Salvaterra, delavec Mauro Miglino in gospodinja Milena Bruna Merljak, tehnični risar Cesare Fu-mo in učiteljica Clara Mosetti, radiotehnik Nevio Paziente in u-radnica Adriana Menon, uradnik Ernesto Brancatti in uradnica Paola Frighieri, šofer Giuseppe Ro-bazza in prodajalka Renata Lon-dero, mizar Vincenzo Simone in varuhinja otrok Giorgina Bastoni, uradnik Attilio Bagni in asistentka Lucia Sartori, inž. Silvio Silvestri in profesorica Maria Luisa Candutti, zidar Bruno Mosetti in gospodinja Guerrina Bregant, električar Nevio Puntar in teks. tilka Irene Lukman, trgovec Gianfranco Braidot in baristka Elvira Firrincieli, uradnik Marino Cin-golani in gospodinja Katjuška Maraž.
VERDI. 17.00: «Storia cinese», William Holden in S. Nuyen. Ameriški barvni film v cinemascopu. Zadnja predstava ob 22
COUSO. 18.00: «La ragazza più bella del mondo», D. Day in S. Boyd. Ameriški barvni film v cinemascopu.
VITTORIA. 17.30:	«Furia bianca»,
C. Heston in E. Parker. Ameriški barrai film. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.00: «I guerrieri della giungla», J. Ireland in E. Sloa-ne. Ameriški čmobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 26,4 stopinje ob 14.20, najnižjo 18,4 stopinje ob 8. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 66 odstotkov.
V Renaixu je padla kocka: profesionalci imajo novega svetovnega prvaka v cestni vožnji
Beheyt (23 let)
Kljub sporazumu o pomoči
pred Van Looyem
★	De Haan tretji
★	Darrigade četrti
Se kak meter in Beheyt bo svetovni prvak
RENAIX, 12. — Rik Van Loo y je besen. Še tik pred ciljem je bil gotov zmage. V sprintu je nepremagljiv in poleg tega je imel poleg sebe «oprodo» Beheyta. Zmaga je torej njegova. To toliko bolj, ker je Beheyt podpisal skupno z vsemi člani belgijske kolesarske reprezentance, da mu bo nesebično pomagal pri Osvojitvi naslova najboljšega na
NA 200 M PRSNO
Nov evropski rekord Ivana Koretnikova (SZ)
MOSKVA, 12. — V bazenu stadiona Lenin je Ivan Karetnikov izboljšal za 5 desetink sekunde evropski rekord na 200 m prsno, ki je od 8. maja pripadel s časom 2’32”4 istemu plavalcu. Karetnikov je v nedeljo preplaval progo v rekordnem času 2’31’'9.
VATERPOLO
RIM, 12. — Danes je odpotovala v Ancono, od koder bo s parnikom nadaljevala pot do Šibenika, italijanska reprezentanca v vaterpolu, ki se bo od 15. do 20. t. m. udeležila turnirja za «jadransko trofejo». Turnir z mednarodno udeležbo bo v organizaciji jugoslovanske plavalne zveze v Šibeniku, Splitu in Dubrovniku.
V italijanski reprezentanci so Bardi, Barlocco, Cevasco, D’Altrui, Guerrini, Lavoratori, Lonzi, Marnilo, Parmeggiani, Pizzo in Rossi.
letošnjem kolesarskem svetovnem prvenstvu v cestni vožnji profesionalcev. Pravijo, da jim ie Rik Van Looy obljubil za pomoč okoli 13 milijonov. Ko je kazalo, da se je dolga in naporna dirka po cestah okoli Renaixa končala po načrtih in predvidevanjih Van Looya, je tik pred ciljno črto švignil Beheyt in jo je z dvignjeno roko v znak zmage prešel. Komaj 23-!etnemu Beheytu ni bilo torej za denar, temveč se je pognal v borbo za mavrično majico. Ta je danes njegova. Vodja njggove ekipe Rik Vgn Looy, kateremu "je bila namenjena maji« ca, pa ga obtožujč izdajstva in je obenem vložil priziv. Hotel .ie zmago, toda fotofinish je jasno povedal; da gre prvo mesto njegovemu oprodi.
Ce bi hoteli govoriti resnico, tedaj bi morali priti do zaključka, da si naslov nista zaslužila ne Beheyt ne Rik Van Looy, ki sta se tik pred ciljem prerivala. Oba bi morali diskvalificirati, še posebno ker sta pri sprintu motila ostale kot Nizozemca De Haa-na, ki se je uvrstil na tretje mesto in Francoza Darrigada, četrtega na cilju.
Dirka je potekala natančno po načrtih, ki jih je sestavil Van Looy. Njegovi tovariši so vedno že pri rojstvu preprečevali nevarne napade in tudi Rik sam se je včasih pognal za kakim be-
Profesionalci na cilju
za svetovni naslov
1.	BEHEYT BENONI (Belgija) 278,800 km v 7.25’26” s povprečno hitrostjo 37,361.
2.	Van Looy Rick (Belg.)
3.	De Hann Jo (Hol.)
4.	Darrigade André (Fr.)
5.	Poulidor Raymond (Fr.)
6.	Desmet Gilbert (Belg.)
7.	Janssen Jan (Hol.)
8 Cribiori Franco (It.)
9.	Stablinski Jean (Fr.)
10.	Renz Sigi (Nem.)
11.	Damen (Hol.)
12.	Proost (Bel.)
13.	Wright (VB)
14.	Anquetil .(Fr.)
15.	Cazala (Fr.)
16.	Maurer (Švica)
17.	Ignolin (Fr.)
18.	Desmet A. (Belg.)
19.	Post (Hol.)
20.	Zilioli (It.)
21.	Soler (Sp.)
22.	Junkermann (Nem.)
23.	Groussard J. (Fr.)
24.	Planckaert (Belg.)
25.	De'Rosso (It.)
26.	Puschel (Nem.)
27.	Cerami (Belg.)
28.	Simpson (VB)
29.	Oldenburg (Nem.) z zaostankom 4’22”
30.	Bugdahl (Nem.)
31.	Durante (It.)
32.	Taccone (It.) 4’38”
33.	Denson (VB),5’24”
34.	Ramsbottom (VB)
35.	Sune (Sp.) 7’37" itd.
TU1NTAM
BOKS
OSLO, 12. — Danes se je Jz dobro obveščenih virot izvedelo, da
bo svetovni prvak težke kategorije Sonny Liston nastopil na Skandinavskem v ekshibicijskih dvobojih. Prvi nastop bo 26. t. m. v Oslo, za kar bo dobil 7.000 dolarjev (4 milijone in 200 tisoč lir). Svetovni prvak bo nastopil tudi na Finskem, Danskem in Švedskem.
# >!■ K
IBADAN, 11. — Londonski organizator boksarskih srečanj Jack Solomons je izjavil, da bo svetovni prvak srednje kategorije Nigerijec Dick Tiger skoraj gotovo branil svojo krono proti evropskemu prvaku Madžaru Laszlu Pappu. Dvoboj bo verjetno na Dunaju ob koncu septembra pod pogojem, da Papp premaga Španca Luisa Folle-da v dvoboju za evropski naslov, ki bo 12. septembra v Madridu.
Solomons namerava organizirati tudi dvoboj med Tigrom in svetovnim prvakom srednjetežke kategorije Williem Pastranom. To seveda, če bo Tiger premagal Pappa, ki je trenutno edini na njegovi višini.
KOLESARSTVO
CAMAIORE, 12. — Praktično bo v nedeljo v Camaiore revanž svetovnega kolesarskega prvenstva v cestni vožnji amaterjev. Domači klub bo organiziral 15. izvedbo dirke za mednarodni pokal Camaiore, katere se bo udeležil poleg svetovnega prvaka Italijana Vicentinija tudi drugoplasiram v Renaixu Francoz Bazire. Na start bodo prišli tudi člani italijanske reprezentance, da-
lje člani ekipe, ki je sodelovala na dirki na kronometer in pravijo tudi celotne reprezentance Avstrije, Francije, Jugoslavije, Švice in Belgije. Do danes se je prijavilo že
guncem kot bi mu hotel dopovedati, da je njegov trud zaman. Polagoma so krogi po 16 km dolgi progi spravljali tekmovalce neusmiljeno iz borbe. Nekateri so morali odstopiti zaradi padca, kar se je pripetilo Van Looyevemu oprodi Aerenhoutsu, ki je moral zaradi možganskega pretresa v bolnišnico. Tudi Balmamion in Fontona sta bila iz istega razloga izločena iz borbe.
V. zadnjih krogih sta Elliot in Simpson hotela sprožiti ofenzivo, toda njuna začetna prednost se je po nalogu Van Looya vedno bolj manjšala in se razblinila v nič. Na ravnini pred ciljem se je tako predstavila precejšnja skupina favoritov za naslov. Na prvih mestih je bil seveda Van Looy z Beheytom, a tudi Darrigade in De Haan. Zaključni sprint pa je promoviral novega prvaka, medtem ko so bili Italijani Cri-briori, Zilioli in De Rosso, čeprav v prvi skupini, preveč stisnjeni v sredi in niso mogli razviti končnega sprinta. Zato je bil Cribiori šele osmi. Sicer boljšega uspeha ni nihče pričakoval. Posebno ne v domovini Van Looya in Beheyta.
* # *
MILAN, 12. — Danes so prispeli v Milan italijanski kolesarji, ki so se udeležili svetovnega prvenstva profesionalcev v cestni vožnji. Njihov vodja Fiorenzo Magni je izrazil zadovoljstvo nad obnašanjem Italijanov, a je ostro kritiziral zaključek dirke. Zanj je bil zaključen sprint nepravilen, ne samo zaradi Beheyta in Van Looya, temveč zato, ker so Belgijci in Nizozemci tik pred ciljem napravili zid in prepustili prosto pot Van Looyu. S tem so najbolj oškodovali Cribiorija, ki je bil v idealnem položaju in bi se lahko uvrstil na tretje ali četrto mesto. Magni je izrazil začudenje, da je žirija, kljub temu, da si je ogledala film prihoda, potrdila vrstni red na cilju.
ATLETIKA
WELLINGTON, 12. — «Francoz Michel Jazy bo v petek v Gotebor-gu izboljšal moj svetovni rekord v teku na 1 miljo (3’54’’4) samo če bo v najboljši formi» je v Aucklan-du izjavil novozelandski atlet Peter Sneli. Ta je tudi dodal, da bo skušal v bližnji bodočnosti doseči nov svetovni rekord v teku na 800 m.
V PLAVALNEM DVOBOJU V BUDIMPEŠTI
Madžari izboljšali 5 Italijani pa 2 rekorda
Moški: Madžarska-Italija 63:62
v*
Zenske: Madžarska-Italija 61:37
BUDIMPEŠTA, 12. — Čeprav za eno samo točko razlike, se je morala italijanska moška plavalna reprezentanca vrniti po dvoboju z Madžarsko poražena domov. Italijani so izboljšali še en rekord, tokrat v štafeti 4x100 m prosto za moške, ki je z Borraccijem, Span-garom, Solianijem in Bianchijem zabeležila čas 3’49”2. V tej štafeti so tudi Madžari izboljšali enega od
številnih rekordov, ki so jih zabeležili med drugim dnevom dvoboja z Italijo. Tudi Dobay je na prvi progi zabeležili na 100 m prosto s 54”8 nov rekord. Tretji rekord so zabeležili Madžari v štafeti 4x100 m v štirih slogih, med katero je Csi-kany izboljšal lastni rekord v hrbtnem plavanju.
Tudi ženske so izboljšale madžar-
ski rekord na 4x100 m prosto, ki Je sedaj za skoraj minuto boljši od prejšnjega.
Moški dvoboj se je zaključil 63:62 v korist Madžarov, ženski pa 61:37 v korist madžarskih plavalk.
Izidi drugega dne so naslednji: MOŠKI
štafeta 4x100 m prosto:	1. Ma-
džarska 3’46’’3 (nov rek.; prejšnji
mi luninim minuli   iiiiimlillimiililiniiiiiii    
MEDNARODNA ATLETIKA V THONONU LES BAINS
Italijanski juniorji zmagoviti v troboju
THONON LES BAINS, 12. — Govoriti o zmagoslavju italijanske juniorske reprezentance na atletskem troboju ni pretirano. Izidi so dovolj zgovorni; Italijani so premagali Francoze 106:95, Poljake pa 110:91’ medtem ko so domači reprezentanti odpravili poljske goste 113:88.
Posebnih rezultatov ni bilo. Vsi italijani so bili v dobri formi, vendar nekateri niso dosegli svojih stalnih znamk, drugi pa so jih izboljšali. To se lahko reče o Buffonu, ki je v metu krogle izbolj-šal lastni rekord za celih 11 cm. V tekih do 400 m so zmage postile plen Italijanov, ki so bili uspešni še v skoku v daljino, v višino in v metu krogle. Manj uspešni so bili v štafetah, kjer so bili drugi. V 4X100 m je zmagala Poljska, v 4X400 m pa Francija.
Italija - Francija 106:95 Francija - Poljska 113:88 Italija - Poljska 110:91
nad 90 kolesarjev.
m,.........mu,...............................................................................................................................ililllllil
Don Schollander
(trikratni prvak in rekorder)
poražen na 1.500 m
Končano
plavalno
prvenstvo
Amerike
CHICAGO, 12. — Najboljši čas zadnjega dneva plavalnega prvenstva Amerike je zabeležil Steve Clark, ki je v svoji skupini preplaval 100 m prsno v 54"2, kar je samo 6 desetink sekunde slabše od svetovnega rekorda, ki ga je pred dvema letoma zabeležil brazilski plavalec Dqs Santos. V finalu pa je Clark zmagal s časom 54”9, medtem ko so tudi vsi ostali finalisti (sedem po številu) preplavali progo v časih pod 56 sekund.
Don Schollander. ki je v prejš-
njih dneh osvojil tri naslove m dosegel nov svetovni rekord na 200 m, ni mogel priti do naslova na 1.500 m. Na tej progi je moral prepustiti za 3 desetinke sekunde prvo mesto Royu Saariju, ki je zabeležil čas 17’34”6.
Po zaključenem prvenstvu bodo Američani odpotovali v Tokio, kjer bodo nastopili na raznih mitingih. Qd plavalcev sta Ted Stickles in Tom Stock ostala doma, ker se nameravata posvetiti študiju. Ameriško plavalno repre-
zentanco bodo zato sestavljali: Ralph Hendricks, Fick Roth, Don Schollander, Ed Townsend, Roy Saari, Will Craig, Rick McGeach, Ken Merten, Bill Farley, Carl Ro-bie, Ed Bartsoh, Cary Ilman, Steve Clark, Ron Coghill, Richard Mac Donough, Wally Richardson in Larry Andreasen (skakalec v vodo).
Izidi zadnjega dne prvenstva so naslednji:
200 m mešano
1.	Richard Roth 2T6”
2.	Ted Stickles 2’17”9
3.	Bill Utley 2T8”7 1500 m
1.	Roy Saari 17'34”6
2.	Don Schollander 17’34”9
3.	Ron Coghill 17’40”3 Skoki v vodo
1.	Tom Gompf 443,65 točke
2.	Larry Andreasen 433,45
3.	Win Young 414,60 100 m prosto
1.	Steve Clark 54”9
2.	Richard McDonough 55 ”1
3.	Mike Avustin in Gary Ilman
5.	Robert Hoag 55"4
6.	Richard Blick 55"6 Štafeta 4x100 v 4 slogih
1.	Indianapolis AC «A» (Stock, Treatheway, Schmidt, Blick) 4’04”9
2.	Los Angeles AC 4’07”8
3.	Gopher SC 4’08”
110 m ovire: 1. Ottoz (I) 14”7; 2. Ratatzacli (F)	15”2;	3. Morel-
lato (F); 4. Wysocki (P); 5. Vir-gili (I); 6. Martinek (P).
100 m: 1. Pregtoni (I) 10”9; 2. Andre (F) 10”9; 3. Dauriag (F);
4.	Trevisan (I); 5. Javorki (P); 6. Cuch (P).
200 m: Preatonl (I) 21 ”8; 2. Dau-riac (F) 22”2; 3. Romanovski (P); 4. Maggini (I); 5. Fenouil (F); 6. Javorški (P).
400 m: 1. Sartori (I) 49”2; 2. Wan-cammen (F)	49”2;	3, Cousin
(F); 4. Basista (P); 5. Szostalo (P); 6. Franceschini (I).
800 m: 1. Francois Hernot (F) 1’51'T; 2. J. P. Hernot (F) 1’52”2; 3. Carabelli (I); 4. Chrabaszcz (P); 5. Kamenski (P); 6. Mer-lini (I).
1500 m: 1. Salomon (F) 3’51”4;
2.	Finelli (I) 3’53”9; 3. Tous-saint (F); 4. Gatti (I); 5. Po-lowski (P); 6. Adamski (P).
1500 m zapreke: 1. Glogoski (P) 4’23”6; 2. Boulard (F) 4’24”2;
3.	Vadot (F); 4. Madaro (I);
6. Mela (I).	,
400 m ovire: 1. Martinek (P) 53”4; 2. Gandolfi (I) 55”; .3. Skoru-pinski (P); 4. Sartori (I); 5. Duquesnoy (F); 6. Saysse (F). 3000 m: 1.' Korzek (P) 2’46”; 2 Gindolo (I) 2’48”8; 3. Germond (F); 4. Odachiwski (P); 5. Falchi (I); 6. Laruzel (F).
Kladivo: L Pikmodko (F) 52,90; 2. Kuhn (F) 50,37,1, 3. Padovan (I); 4. Kočali (F), 3. 'fcertfir-dini (I); 6. Nazalewicz (P). Daljinar 1. Serafico (I) 7,44 m; 2. Fofnaciari (I) 7,23; 3. Masse (F); 4. Brivois (F); 5. Ptasin-ski (P); 6. Nowicki (P).
Višina: 1. Zamparelli (I) 1,97 m; 2. Vallayes (F) 1,97 ; 3. Candeloro (I) 1,94; 4. Madubost (F);
5.	Maviejewski (P);	6. Gole-
viowski (P).
Disk: 1. Grabowski (P) 50,20 m; 2. Asta (I) 47,64; 3. Buffon (I);
4.	Nazalewiez (P);	6. Pous-
son (F).
Krogla: Buffon (I) 15,55; 2. Hur-nik (P)	14,72;	3. Grabowski
(P); 4. Urlando (I); 5. Castang (F); 6. Debeda (F).
Kopje: 1. Bula (P) 66,90; 2. Roux (F) 64,55; 3. Kruinski (P); 4. Szykutowicz (F); 5. Cassol (I);
6.	Majr (I).
Troskok:	1. Taperek (P)	15,07;
2. Bove (I) 15,02; 3. Billion (F)
4.	Kcilbarczyk (P);	5. Rolan-
din (I); 6. Jouannique (F). Palica: 1. Poussard (F) 4,20 m; 2. Rossetti (I) 4,20; 3. Ghi (I) 4,10; 4. Franfor (F); 5. ButScher (P); 6. Sliwinski (P).
Štafeta 4x100 m: 1. Poljska 41”4;
2. Italija 41”7; 3. Francija 41”8 Štafeta 4x400 m: 1. Francija 3T6”; 2. Italija 3T9"2; 3. Poljska 3’ in 24”4.
3’46”5). Vmesni časi: Dobay 54”8 (nov madž. rek.), Martoni 57”8, Gulrich 56”9, Szlanka 56”8, 2. Italija 3’49”2 (nov ital. rek.; prejšnji 3’50”3).
1500 m: 1. Orlando (I) 18’38”3, 2. De Gregorio (I) 18’45”6, 3. Ali (M) 19’3”, 4. Hornjanszky (M) 19T3”.
200 m metuljček: 1. Rastrelli (I) 2T6”7, 2. Dennerlein (I) 2T8”7, 3. Csekoe (M) 2’26”6, 4, Majoros (M) 2'27”5.
400 m v 4 slogih: 1. Lenke! (M) 5’13”9, 2. Kiricsi (M) 5T4”2, 3. Rosi (I) 5T4”9, 4. Pagnini (I) 5T8”7
Štafeta 4x100 m v 4 slogih: 1. Ma džarska 4’10"6 (nov madž. rek. prejšnji 4T2”7). Vmesni časi: hrbt no Csikany 1’2”6 (nov rek.); prs no Lenkei 1T2”6 ; metuljček Gul rich 1’0”5; prosto Dobay 54”9, 2 Italija (Rora, Gross, Rastrelli, Bianchi) 4T1”6.
ŽENSKE
štafeta 4x100 m prosto:	1. Ma-
džarska 4'16”3 (nov rek.; prejšnji 4’17”5).
2. Italija (Zunini, Pacifici, Berti, Beneck) 4’30”9.
200 m prsno:	1. Egervari (M)
2’55”4, 2. Kovacs (M) 2’57”1, 3. Mar-cellini (I) 3’0”6, 4. Longo (I) 3’4”6.
100 m prosto: 1. Beneck (I) 5’ in 9”6, 2. Soltesz (M) 5T7”2, 3. Castelli (I)	5T8"5,	4. Elthes (M)
5’26”9.
400 m v 4 slogih: 1. Egervasi (M) 5’36”7, 2. Cecchi (I) 5'58”5, 3. No-venta (I) 5’58”7, 4. Czimandia (M) 6’1’T.
VESLANJE
KJOBENHAVEN, 12. — Danes so izžrebali sestavo izločilnih skupin prihodnjega evropskega prvenstva v veslanju.
Italija sodeluje samo z dvojcem in četvorcem brez krmarja. Dvojec bo nastopil v prvi izločilni bateriji skupno s posadkami Anglije, Belgije in Romunije, medtem ko bo imel italijanski četverec za nasprotnike Angleže, Romune, Dance in- Poljake.
TENIS
HAMBURG, 12. — Italijan Pie-trangeli in Avstralec Mulligan, ki sta v doublu mednarodnega teniškega turnirja v Hamburgu z lahkoto prešla oviro polfinala, nista mogla zaključiti tekmovanja zmagovito. V finalu sta namreč izgubila z avstralskim parom Hewitt -Stolle 6:2, 8:10, 9:7, 6:2.
V finalu doubla za ženske sta zmagali Južnoafričanki Hunt in Van Zyl, ki sta si privoščili francosko dvojico Durr - Liefrig s 6:4, 6:4.
REGATA V ORGANIZACIJI CINNASTICE
Veslačem Falcka (Dongo) «Trofeja stoletnice»
Več zmag tržaških posadk
V nedeljo je bila v barkovljanskih vodah v organizaciji Ginna-stice Triestine «Veslaška regata stoletnice». Prireditelji so za konč-nega zmagovalca določili «Trofejo stoletnice», ki je pripadla veslačem kluba Falck iz Donga.
Veslači Falcka so bili zmagoviti v četvercu s krmarjem, v četvercu brez krmarja, v dvojcu, v doublé
sculu za senjorje, medtem ko So v osmercu zmagali člani športnega klubh Corazzieri iz Rima.
Tudi Tržačani so se izkazali v nekaterih skupinah in panogah. V skiffu za začetpike je bil najboljši član tržaškega kluba N. Sauro GJttrgi Paolo, ki je pustil za seboj
člane Nettuna, Ferroviarija in Net-tuna B. V dvojcu brez krmarja sta Pelarin in Ciani (člana Nettuna) zmagala pred nevarnimi tekmeci Falcka in tržiškega Timava. V dvojcu s krmarjem za senjorje, pa je borba potekala med obema ekipama tržaškega Nettuna. Zmagala je prva posadka s Pelarinom in Cianijem ter s Simoničem na krmilu.
10IE VERGAN:
OtfMAREZIG do MADRIDA
56.
«Koliko pa zaslužijo delavci na mesec?» sem vprašal.
«Komaj toliko, da ne poginejo od lakote,» mi je odvrnil. «Naj ti navedem primer. Pri neki stiskalnici dela vsa furlanska družina Chiva, oče, mati in tri hčerke. Vsi skupaj zaslužijo 1.500 frankov na mesec, torej manj kakor najnižji policaj
Delavci stanujejo v starih, nezdravih barakah, kjer je poleti neznosna vročina, pozimi pa mraz. Ni pa dovolj, da nas izkoriščajo, temveč se za vsake malenkost tudi znašajo nad nami. Cesto padajo tudi takele psovke:	.Umazani prite-
penci, ki nam odjedate kruhl'Take psovke najbolj bolijo.»
Pri sorodnikih sem bil tri dni. Četrti dan je bila nedelja. Bil je prav lep dan in tako smo se odločili, da poj demo skupaj v Pariz. Ob tej priložnosti sem se peljal tudi prvič s podzemeljsko železnico. Zame je bila to prava senzacija. Vlaki vozijo vsakih pet minut in vrata vlaka se sama odpirajo in zapirajo. Od tod smo obiskali še notredamsko cerkev, Slavolok zmage in smo se naposled povzpeli še na 300 metrov visok E:ffelov stolp. Do vrha pelje 1792 stopnic, toda še na misel nam ni prišlo, da bi se vzpenjali po njih, odpeljali smo se gor rajši v dvigalom. Z vrha je krasen razgled na mesto in okolico.
Bil je nepozaben dan.
Dva tedna sem tako postopal po Parizu brez pravega dela, naslednji dan pa mi je vratar dal pismo. Vabili so me, naj se zglasim čimprej na politični sekciji italijanske Komunistične partije.
Tam so mi povedali, da sem določen za politično delo v južni Franciji ter so mi dali poln kovček propagandne politične literature in navodilo za delo. Prav toliko politične literature v slovenskem in hrvaškem jeziku mi Je dal tudi tovariš Ilič. Čeprav sem bil poslan na teren po linji italijanske sekcije, nisem nikdar pretrgal zveze z jugoslovansko.
še isti dan me je Babilotto spremljal na postajo in mi izročil vozno karto do Agena. To mesto je oddaljeno kakih 600 km od Pariza.
Sprejel sem odgovornost za delo med inozemci za okraja Lot-et-Garonne in Dordogne.
PRI POLITIČNEM DELU V FRANCIJI
Ko sem prišel v Agen, sem se takoj lotil dela. V Parizu so mi svetovali, naj stopim čimprej do komunističnega poslanca Jeana Renana, češ da pozna dobro probleme inozemskega delavstva v okraju in mi bo zato lahko v veliko pomoč. Dali so mi tudi posebno priporočilno pismo zanj.
2e drugi dan sem se odpravil v malo mestece Mermande k njemu. Poslanec me je prijazno sprejel. V živahnem pogovoru mi je prav plastično prikazal probleme mojih dveh okrajev, koliko je v teh inozemcev, kako so razdeljeni po narodnostih, kakšno je njih življenje, delo in zaslužek ter kako bi se dalo z njimi politično delati. Ko sem mu ob slovesu hvaležno stiskal roko, me je povabil na okrajno partijsko konferenco, ki je bila sklicana prav za tiste dni.
Seveda sem se vabilu prav rad odzvai.
Na konferenci me je posadil na častno mesto, me predstavi! vsem delegatom, osebno pa me je seznanil še z vsemi krajevnimi sekretarji.
Po uvodnem političnem pregledu so se vrstili posamezni referati, pojasnila in debate. Zame je bila konferenca pravo doživetje, posebno zato, ker sem bil zdaj prvič na taki prireditvi. Tu so sklenili tudi, da organizirajo v Mermandu šestmesečni partijski tečaj. Na tečaj so povabili tudi mene. Seveda sem se ga z veseljem udeležil.
Tečaj je bil velikega pomena zame. Proučevali smo podrobno delo in naloge partije ter celotno gospodarsko politiko Francije. To mi je zelo koristilo pri delu. Hkrati pa sem se tudi izpopolnil v francoščini.
Tudi za časa tečaja nisem držal križem rok. Vsako prosto urico sem izkoristil, da sem obiskoval kraje, kjer je bilo večje število inozemcev, in v osmih večjih centrih sem organiziral med njimi tudi posebne komiteje Ljudske fronte.
Po dokončanem tečaju sem ostal v okraju Lot-et-Garonne dva meseca, že ustanovljene komiteje Ljudske fronte sem utrdil in obiskal tudi manjše kraje, kjer je bilo kaj inozemskih delavcev. Ob tej priložnosti sem se spoznal z mnogimi komunisti po mestih in vaseh. Ti so dobro poznali razmere in ljudi in so mi prav radi pomagali z nasveti.
V tem okraju so prevladovali med tujimi delavci Italijani in Španci. Bilo pa je tudi nekaj Poljakov, Belorusov in Cehov. V odbore Ljudske fronte sem pritegnil tudi te.
Doslej se Francozi za tuje delavce niso preveč brigali. Med tujci je bila velika večina mlačnih in brezbrižnih; nekaj je bilo odkritih antifašistov, nekaj pa tudi hujskačev in plačancev, ki so jih nalašč zato poslali iz Italije, da bi organizirali med rojaki fašistične krožke.
Nekak center teh fašističnih agentov je bil v Agenu. Najhujša med njimi sta bila neki Frizza in njegov gospodar Toricella, ki sta se večkrat obregnila tudi obme.
če sem hotel imeti kaj uspeha, sem moral mnogo potovati in biti. v stalnem stiku z ljudmi. V večjih krajih sem se ustavil tudi dalj časa. V Miramont de Guyennu sem se ustavil kar za 15 dni. V temu času sem organiziral na tamkajšnjem sedežu Komunistične partije posebno konferenco, na katero !so bili povabljeni predsedniki in tajniki vseh desetih komitejev Ljudske fronte, ki sem jih do tedaj ustanovil. Konference se je udeležilo 45 delegatov in 25 gostov. Med gosti jih je bilo 15 iz dordognskega okraja in med delegati 20 iz Franenza. Na konferenci je sodeloval tudi okrožni sekretar Rambuo.
Dnevni red je bil naslednji:
1.	Pregled in poročilo dosedanjega dela komiteja Ljudske fronte ter analiza celotne situacije na terenu.
2.	Vprašanje kmečkih delavcev. Problemi drugih delavcev Mermanda in Villeneuve ob Loti. Plačevanje davkov v na-turalijah.
3.	Antifašistična propaganda in širjenje naprednega tiska med kmečkimi delavci na podeželju. Boj proti širjenju fašističnih krožkov med italijanskimi emigranti.
Konferenca je bila sklicana, da pregleda delo novoizvoljenih komitejev Ljudske fronte in spodbudi te k intenzivnejšemu delu. Trajala je štiri ure, razgibala je delegate in končala v živahni debati.
Na konferenci so bili sprejeti naslednji sklepi;
1 Treba je združiti vse delavce ter male in srednje kmete ne glede na njihovo politično pripadnost v enotno antifašistično fronto.
2. Vskladiti delo starih komitejev z novo ustanovljenimi po enotnem programu. Vsi člani se morajo seznaniti z našim programom.
(Nadal)evan)e sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-838 - Poštni predal 65t) - PODRUŽNICA UOKICA: Ulica 8. Pellico Ml, Te). 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št. 20 - Tei št 37-338 - NAROČNINA: mesečno 650 tli - Vnaprej: četrtletna 1800 lir oolletna 3500 lir, celoletna 6400 Ur — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din; letno 1920 din, polletno 960 din. četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 6374 — Za FLRJ: aDIT DZS. Ljubljana, stritar leva ulica 3 - L telef. 21928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600 14 603-86 - OGLASI: (Jene oglasov: Za vsak mm v širini enega st inča: trgovski 130, finančno-upr: -i 200, osmrtnice 150 ilr — Mali oglasi 40. lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. —
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Isdaja m tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst