C. C. Postale. - Esce ogm mercoledt e sabato. - 9 gennaio 1926. Posamexna številkt 25 slot ink. Izhaja: vsako sredo popoldm in soboto zjatrai. Stone za celo leto 15 L « polleta 8 L « Četrt leta 4 L Za tnozernstvo celo leto lir 40. Nm nHročila brez do poslane naročnine si He moremo ozirati. Odgovorni urednik: Poldc Kemperle. St. 2 V Uortet, v soboto 9. Januar ja 1926 Leto ix. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglas* se računajo po dogo voru in se plačalo v n» prej. List izdala hon- sorcil 'GOR1ŠKE STRA2E- Tisk Zadružne tiskarK* \- Oorici, Riva Piazzui ta št. /«. L'prava in uredništvo. •ilica Mameli štev. i. (prei Scuole). -¦• JVaša bodočnost. Sedaj ob pričeiku novega leta se vsüi mnogo večkrat kot navadno vprašanje: »Kaj bo z numi?« Ali bo: mo vzdržali naval, ki nas skuša po: tlačiti in streti?« Mirno in samo/.u: vestno odgovarjarno: »Krepki, nioč: ni, skoro neporusni smo! Treba je samo, da si sedaj ob pričetku nove? ga letu zopet enkrat z vso vesnostjo povemo, da je naš narodni obstf>j trdno zvezan z dvema predpngoje: ma: očuvati moramo zdrav rod, ohraniti moramo zdravo gospo* darstvo.« Zdrav rod! Navod, ki zivi v tako težkih preizkušnjah kot mi julijski Slovani, se more ohraniti samo te? daj, če je zdrav, — zdrav na duši i?: tele&u. O duševnem zdravju ne bomo velU ko govorili, ker vemo vsi, da nam ga mora dati samo globoko versko prepričanje. Če so nam zapovedi ka: tekizmu smernice v itaših vsakt danjih življenjskih borbah, potem je naše duševno vdejsivovanje met jeno in zdravo. Kdor z ljubeznijo in prepričanjem skuša slediii veko: vitim zapovedim naše vseobsegajo: če katoliške cerkve, temu njegova vest ne bo očitala prestopkov in nje: govo not ran je življenje bo mirno, toda živo in nepremakljivo. Ko si tako vstvarimo trden, ne: zlomljiv značaj, potem odpade tudi nevarnost za naše narodno preprU čanje. Kdor se z vso globokostjo svoje vere drži bozjih naukov, ta tudi ne bo pozabil na eno najsvetej: ših zapovedi: ljubi svojega očeta in svojo maier! Če se bo držal tega božjega ukaza, je nemogoče, da bi ne ljubil tudi svojega doma, njego: vih šeg in navad, in njegovega rod* nega jezika. Granitni iemelj nnse: mu narodnemu obsioju je s lern udiwjen. Zdruva duša v zdravem telesu. Ta stari latinski pregovor je še vedno v veljavi. Zdravje nasega notranjet ga življenja je vedno v veliki meri odvisno od čilosti našega telesa. Zafo pa moramo tudi skrbeti, da si so prepotrebno ielesno svežost ohranirno. Nivmo zdravniki in ne menimo dajati javnih recepiov, ka: ko naj si vsakdo varuje svoje Ijubo ielesno zdravjv, poudurjamo samo ,še enkrat, da je naša (clesna jakost in nepokvarjenost zu našo bodoč: nost velike važnosti. Oe še zapise: mo, da si s pijančevanjem, ponoče: vaniem, plesi in nerednim življe: njem sploh tega zdrayja ne krepU mo, potem smo že tudi povedali, kakšna bodi v tem oziru ,naša pot, da si ohranimo sedanjost in pribo: rimo bodočnost. Zdravo gospodarstvo! Vemo, da se bo marsikdo bridko nnsmehnil, ko bo bral ie besede. »Zdravo go: spodarstvo« si bo rekel, »foda kako si ga priprnviti in ohraniti pri da: našnjih razmerah? Vojna odškod: nina. raznovrsini davki in dajatve, draginja, slabe kupčije, brezposeh nost in se marsikaj drugega davi na: sc gospodarstvo. Od dneva v dan gremo bolj rakovo pot.« Poznamo in priznavamo! Toda biti moramo odkriti: Tudi sami grešimo in kvm rimo y.voj gospodarski položaj. Po; mislimo na razsipnost, ki se je razt zivela po naših domovih, pretehtajz mo nesmotrenost, ki jo kažemo nu? sproti resnemu zadružnemu delu, prestvjmo dneve, ki jih zapruvimo v brezdelju, priznajmo si malobriz; nost, ki jo imamo v vsem nasem gospodarskem življenju, pa bomo iakoj spoznali, da smo tudi sami krU vi, če gospodarsko nazadujemo. Ni še prepozno! Zaslavimo rame> na in ustavimo plaz, ki grozi upro* pastiti naso domačijo. Preobrazimo sehe v životvornem vrelcii krščan? ske misli, ojačimo svoje domove v pridnosti, varčnosii in l'mbezni in nepremagljivi bomo stopali v bo: dočnnst! Kaj se godi po svetu? Te dni pretresa vso Evropo, da skoraj ves svet velikanski škan= dal, ki so #a odkrili v ßlavncm madžarskem mestu v Budimpesti. Odkrili so namrcč vclikansko dru/* bo, ki je ponarejala kar na debelo bankovec najrazličncjših držav. Udje zločinskc družbe poriarcjcval? ccv pa niso kaki predmestni vaLa* bundi, marveč najodličncišc vlad^ ne osebe in ministri. To dokazuje, da ni imela namena visoka slcpar* ska družba Ic- sebe obo^atiti, tem< več da je imela politienc cilic pred seboj. Kaj so namcrjali ie že doka? zano. Slcparski Skandal v Biidimpe* šti spet dokazuje, kakšna sredstva rabi nacionalizem, da izvrši svoje namere. V celo zadevo so najbolj vpletene madžarskc fašistovske družbe, ki so s sleparijo in nasiljcm hotele postaviti na prestol Piabsburžana Albrehta. Z denarjem so pa hotele kupiti zunanjo pomoč, da bi obno* vili staro cesarstvo 3n zadostili zna? ni madžarski ošabnosti. Ponarejeni tisoeaki. Zadnje mesece so časopisi sko? ro stiilno objavljali poroeila o ponas rejenih bankoveih. Enkrat v Pari? zu, potem kje doli v Nišu. nato spet v kakem milanskem hotelu, kar naenkrat ^ori na severu v Štok? hoimu ali i?>erlinu; od povsod so brzojavljali, da krožijo ponarejeni bankovei. Najprej so na Češkem odkrili ponarejene bankovee po 500 echoslovaških krön. komaj so utih* nili uhtsovi o eeškib kronah, se dvij4ne krik v Rumuniji, da je vse polno ponarejenih rumunskih Ie* jev. Ob istem easu zapazijo v Bel= /4radu spretno ponarejene bankov? ce po tisoe dinarjev. Vse polieije in detektivi so bili na no.uah, toda ponarejevalcev niso odkrili. Višek pa je bil, ko je prišlo v promet kar za par milijonov francoskih ban? kovcev po tisoe frankov. Nckaj ča? sa je vse u^ibalo, odkod nenadna množina papirne^a denarja. Ljudje in poslanci so se jezili na vlado, ker tiska toliko bankoveev in sc vsled teg'd manjša vrednost že itak nizke.Lja franka. Toda nie; papirja je bilo vedno vee in denar raznih držav je vztrajno lezel navzdol. Pariška policija si ni že vee znala pomaßati. Vedeli so le, da more t:ike tisoeake izdelovati le moder* no urejena tiskarna. Toda kjc? Vse pride na dan. Na Madžarskem im a prvo in zadnjo besedo v vsaki zadevi viso* ka aristokraeija, pvinci, ßrofje, ba? roni, veleposestniki in podobne baže ljudje. Najimenitnejsi med njimi je bil princ Windisch^raetz. Velikanski boßatas z mnogimi gra* dovi, razsipnež prve vrste. obenem pa hud nacionalist in pripadnik madžarske iašistovske stranke ta* ko zvanih »varuhov plemena«. Komorni slu^a te.ua princa je po* slal svojega sina na potovanje po Holandski. Nekcga dne pošlje skrbna mamica svojemu sinčku bankovec za tisoe frankov. Bankir, ki mu prinese sin bankovec v iz* menjavo, spozna, da ie denar po* narejen; pa *4a vendar izmenja, ker sc mu mladi Madžarček smili. Ob? enem pa pošljc fnmeoski tisočak na polieijo. Ta obvesti takoj fran* coske detektive, ki so zdai lahko zaskdovali nit do Madžarske. Po* stnli so pazljivi. Nekaj easa pozneje. Na holand* ski meii izstopi mhid, eleganten madžarski gospod, ki se službujo* eim uradnikom predstavi kot pol* kovnik Jankovics, svak madžar* skega vojnega ministra ("säkya. S seboj je imel koveege in diplomat* ske torbe, na katerih ie bil vtisnjen žig madzarskega zunaniega mini* strstva. Take prtljage cariniki sploh ne smejo odpreti, ker so v njih di* plomatske listine. Toda holandski in francoski detektivi so imeli do* ber nos ter so izvohali, da se v kov* čckih nahaia vse kaj drugega kot pa diplomatski papirji. In res: v njih so našli za krkih 30 miliionov fran* kov francoskih tisoeakov. Zavcsa je padla. Brž so imeli detektivi v rokah še dva Jankovicseva poma* gača in jih sprnvili v Amstcrdamu pod kliuč. V temni celici pa ni ele* gantnim Madžarom nič kai dopad* lo in so pri zaslišaniu povedali, da jih je poslal na Nizozemsko Siim vrhovni polieijski ravnateli Nado* sey. Cclo zadevo so takoi javili po* lieiji in vladi v Budimpešto. Ta se na ni nikamor genila. Kako neki, ko pa volk volka ne grize, če ni zadnja sila. Francoski detektivi na Madžarskem. Ko so videli, da se na Madžar* skem nihee nc briga za sleparske grofe in barone. so odpotovali tja francoski in holandski detektivi. Francoski poslanik v Budimpesti na je odpotoval v domovino, da po* kažc domišljavim Madžarom, da si Francozje ne puste kar meni nie tebi nie franke ponarejati. Mod* žarska vlada je bila zdaj prisiljena, da dovoli inozemski policiii preis* kavo. Najprej so se tajni policisti obr* nili na Dunaju do izvedencev, da jim povedo, katere madžarske ti* skarnc so v stanu tako spretno po* narejati bankovee. Strokovniaki so izjavili, da le dve: drzavna tiskar* na, kjer sc tiska jo madžarski ban* kovci in pa tiskarna v madžarskem geografskem zavodu. In res so de* tektivi steknili, da so francoske ti* sočake tiskali v geografskem zavo* du, kjer imajo vse priprave za ti* skanje zemljepisnih kart. Pozaprli so nekaj delavcev, ki niso marali tičati v zaporu radi svoiih gospo* darjev in so marsikaj povedali. Pri natančni preiskavi so pa se na* šli celc svežnjc francoskih tisoča* kov; bilo jih jc še kar 30.000 ban* kovcev po 1000 frankov. Vsak dvom jc bil zdaj izkljueen. Tu je bilo gnezclo sleparjcv. Kdo pa so ti? Priprosti stavci in dclavci, ki delajo pod strogim nadzorstvom, gotovo ne! Predsednik geografske* ga zavoda je grof Pavel Teleki, biv* ši minister in sedanji zastopnik Madžarske pri Zvezi narodov. Na tega je tiiIc»:>j letel sum. da ve za sleparje. Najbolj sumljiv je pa bil nagli odbod vojnega ministra na dopust. Sel je na Grsko pod milo podnebje. Ob pravem easu so še zgrabili policijskcga ravnatelja Na* dossya, ki se je tudi odpravljal na sličen »dopust«. Brez sledu ie tudi izginil tehnični vodja geogr as skega zavoda general Lacskovics in več drugih visokih oseb. Aretirali so tudi tajnika nadvojvode Albrehta in princa Windischgraetza. Največja riba je v mreži. V pondeljek pa so zaprli še prin* ca Windischgraetza. Pri zaslišanju je visoki gospod in zdai razkrinka* ni slepar, izjavil, da je on v resnici podpiral celo družbo ponarejeval* ccv, a to vsled potriotičnih name* nov. Ko ga je državni pravdnik prasal, kakšni so ti nameni, ni ho* tel odgovoriti. Tudi ni hotel pove* dati, koliko milijonov sleparskih bankoveev so poslali v svet. Neka priča je izpovedala, da ie videla veekrat na prinčevem gradu Sza* rospataku cele kupe papirncga de* narja. Razni drugi dokazi pričajo, da je zaprti princ, ki ie bil nekoč v najožjih zvezah z avstrijskim dvorom, glava celc družbe ponare* jevalcev. Preiskava je dognala, da ie v slepa* rijo zapleten tudi naueni minister Klcbelsbcrg in cela vrsta naciona* listienih poslancev. Vedno bolj se odkrivajo niti sleparske družbe, ki vodiio do samega državnega pogla* varja Horthya in avstriisKega nad* vojvodc Albrehta. Danes ie že ves svet prcprican, da so ponarejevalci dclali po ukazu in pod zaščito mad* žarskih velikašev in vlade same. To kaže, da ni šlo le za navadno sleparsko družbo, ampak za ljudi, ki so imeli pred sabo gotove poli* tične cilje. Vlada hoče sicer oprati svojo krivdo kot Pilat in pravi, da je princ Ludvik Windischgractz dosti zaigral in zapil ter ie hotel s ponarcjanjem denaria le sam sebi in prijateljem pomagati. Toda ta* kim izjavam zdaj že nihče več ne verjame. Nacionalistične bande in njih nameni. Nacionalistieni prenapeteži na Madžarskem so imeli dvc organi* zaciji. Ena jc že omenjcna organi* zacija za brambo plemena, druga ima pa romantičen naslov »družba dvojnega križa«. V teh družbnh so zbrani vsi nacionalisti, ki hočcjo spet postaviti na prestol Habsbur* žiine. Večji del njih se je že izjavil za nadvojvodo Albrehta. Sedanji državni upravitelj Horthv, ki bi se* veda odstopil, bi dobil naslov voj* vode in cast državncga palatina ter velikansko odškodnino. Da izpeljejo svoje načrte so na* cionalisti ponarejali denar raznih držav in skušali s tem oslabiti va* luto sovražnih držav ter široko za* snovati svojo agitacijo. Seveda so pri tem »patriotizmu« v prvi vrsti mislili nase in hoteli v obnovljeni habsburški monarhiji priti do bo* gastva in slave. Zato se niso ustra* sili niti najnižjih zločinov, da izvc* dejo svoj nacionalizem. K sreei se je ob pravem času pokazalo, kaj se kuha na Madžarskem, sicer bi mad* žarski pustolovci povzročili v Ev* ropi nove zapletljaje in voine. Po* kazalo se je pa tudi, kako gnil je navadno tisti pretirani nacionali* zem, ki pada pred lastno narod* nost jo na kolena. Dclovno liudstvo na Madžarskem in drugod bo mo* ralo s takimi ljudmi temeljito ob* računati. Stran 2. »GORIŠKA STRA2A« EVNE VESTI. Lepa reč. (lim bolj nam je spravila vojska in povojna doba vse v nered, tern bolj čutimo, nekam dobvo nam de, ce vidimo kje vzorcn red. To želi tudi uprava »G. Straže«. Zuforej Vas prosi, da čim prej pošljete na: ročnino za list; ker le tako bodeie dobivuli list v redu in ne bo neprfc jetnih reklamacij. — Rade volje in pohvalno priznamo, da so nekatere vasi qziroma njihovi poverjeniki še bolj pridni kot druga leta. A so dni: gi, ki niso se storili tega kar names ravajo ,svoje dolžnosti. Ali niso mo; gli ali so odlašali. Obojc uljudno prosimo naj pohitijo, ker z drugo polovico lega weseca bomo zal pri: siljeni ustaviti list vsem, ki ne bo: do obnovili do takrat naročnine. Za: to opozarjamo in prosimo ponovno! Škrat pa le tiskarski se je utihotapil v na: še zadnje poroCilo: Novoletni dar »G. Straže«. Turn je rečeno: Kdor naroči »Goriško Stražo« za leto 1926 in plača naročnino vsaj za pol leta — biti mora: za cclo leto —, dobi »Pratiko« popolnoma zastonj. Pos: Ijemo jo vsakemu naročniku na dorn brezplačno. To velja pa samo do 15. t. m. »Zbornik«. Na mnoga vprašanja in pritožbe sporočamo, da je »Zbornik« še v tis? karni, kcr nam ga jc poštna uprava ponovno vrnila, čcš, da morajo vsled neke nam nepoznane odredbe vsi naslovi biti pisani v samo ita* lijanskem jeziku. Radi tega mora uprav.i spremeniti vsc naslovc, kar zahteva precej časa. Zakasnitev naj blagovolijo naročniki oprostiti, če? prav je vsled nje zlasti glede misi* jonskih dni nasitala ncka nejasnost. »Naš Čolnič«. Kmalu bo izšhi prva lefošnja šte: vilka »Našega Čolniča«. Letos obe: la, da bo še bolj zanimiv in živahen kot pretekla leta. Tudi izven naše domačije si je ta izvrstno urejevani mladinski in društveni glasnik prU dobil dosti priznanja. Letos se je radi silne podražitve papirja morala cena zvišati na 10 lir. Toda v prime: r/ z drugimi podobnimi listi je še vedno najbolj poceni. — Pozivljamo vse stare naročnike, da obnove na: ročnino in pridobe listu še novih prijateljev in naročnikov. Posebno pa opozarjamo naše društvenike in društvenice, da se z vso vnemo za: vzamejo za »Naš Čolnič«, ki je v resnici naš! Smrtna kosa. Dne 13. decembra je umrl v Bre* žicah na Štajcrskem tamkajšnji frančiškanski gvrdijan o. Edvard Kavstehar, ki je bil vcliko let gvar* dijan na naši goriški Kostanjevici. Dosegel jc starost 60 let. Prijate? Ijem, duhovnikom, trctierednikom, posebno vernikom iz Zalošč pri Dornbcrgu, katcrim je bil veliko let pred vojno dušni voditelj, ga priporočamo v molitev. Poeivaj v miru, blaga duša! Zadnji romarji svetoletniki. 2. januarja je prispela v Rim zadnja skupina romarjev. Bili so iz Nemčijc. Papež jih je prav pri* srčno sprejel. Z njimi vred je bla* goslovil še enkrat vse romarje, ki so za sveto leto poromali v večni Rim. Žalovanje fašistov. Fašistovska stranka je odrcdila razne pogrebne svečanosti ob smr* ti kraljice*matere. Na praznik do* poldne se je uredila povorka vseh fašistovskih skupin iz gornjc Ita? lije in je korakala mimo kraljeve vile ter metala pred njo cvetje. Od* delek milice v črnih srajcah pa straži vilo pred vrtno ograjo. Črnogledi proroki. Letos se oglaša prav veliko pro* rokov, ki oznanjajo najhujše ne* sreče na svetu. Vsi se povečini »trinjajo, da bo leto 1926. posebno hudo in zlo nosečc. Najprej bo ču? til New York. Ameriški zvezdo? gled Robert Patchgue prorokuje, da bo 6. februarja padel ogcnj z ne? ba in bo eel New York do tal po? gorel. Bomo videli! Nemški katoliški pokret. Vsakemu katoliškcmu gibanju bi moralo služiti za vzgled delo in postopanje nemških katoličanov. 20 milijonov katolieanov je do? seglo s vosjim smotrenim delom, da jih vsi, tudi zagrizeni brezverci, spoštujejo. To so dosegli s svojo organizacijo, ki je do malenkosti iz* popolnjena. Vsaka veja organiza? cije je v svojem podroeju popol* noma samostojna. Duhovšeina in svetno razumništvo delujcta v slogi in enakopravnosti. Nobena od teh dveh skupin ne zapostavlja druge in si ne prilašča posebnih predpra* vie pri delovanju, ki ie obema skupno. Kogar klieejo sposobnosti in zvanje na kako mesto, ie brez pridržka tja postavljen. V tej slogi in enakopravju vidijo mnogi uspeh katoliškega centruma. Vse gibanje je razdeljeno na štiri panoge: eentrum, to je politična stranka, se bavi s politiko, »Volks? verein« deluje na socialnem polju, »Caritasverein« je dobrodelna pa* noga, katoliška vzgojna in šolska organizacija pa skrbi, da se otroci vzgajajo v pravem verskem duhu. Delo je lepo razdeljeno, a vse sku? pine delujejo po enotnem naertu. Važno je tudi, da preveva celotno organizacijo nemških katolikov od? ločno narodni duh. Marsikie lahko katoliško gibanje zavida nemškc katoličanc za tako dobro organiza? cijo. Rumunske stranke. Te dni se dosti govori o odpo* vedi rumunskega prestolonasledni? ka Karla. Kakor pa vse kaže jc prinčevo odpoved izsilil nasilni mi? nistrski predsednik Bratianu, ki se je bal za svojo oblast. Bratianu se opira na svojo kapitalistieno libe? ralno stranko, v kateri ie vpisana tako zvana narodna inteligenca. Druga glavna stranka je konserva? tivna. V njej so zbrani aristokrat?' ski vcleposestniki. Ko se ie tudi v Rumuniji deloma izvedla ograrna reforma, je ta veleposestniška stranka izgubila svoj prcvladujoči vpliv. Po vojni jc Rumuniia dobila še dve stranki. Ena izmed tch je agrarna, ki pa je omejena bolj na Besarabijo. Četrta je pa narodna narodna stranka, ki pa bo zdaj iz? gubila svoj smisel. ker je bila usta? novljcna kot obrambna stranka proti raznarodovalnim namenom Madžarov napram erdcliskim Ru? munom. Komunizem se pa mora v Rumuniji skrivati. Nobena izmed opisanih strank nima izrazitih so? cialnih našel, ki bi lahko pomagala širokim izkoriščanim plastem niž? jega ljudstva. Zato lahko Bratianu neomejeno in samovolino gospo? dari. Pogreb kraljicesmatere. Truplo rajne kraliice Margerite Savoiskc bodo slovesno položili v grob 11. t. m. v Panteonu v Rimu poleg trupla kralja Umberta I., njc? nega moža. Žalovanje za visoko rajnico bo trajalo 180 dni. Kralje? va družina je dobila iz vseh držav sožalne brzojavke, v katerih se proslavlja dobrota in liudomilost kraljice Margerite. Nov kralj. Pravijo, da se namerava alban* ski ministrski predsednik Ahmed beg Zogu oklicati za kralja Al* banccv. Kakor se vidi namerava mož posnemati svojega perzijske? ga tovariša. Od prestola do kinematografa. Nekdanji nemški ccsar Viljem bo nastopil kot glavni igralec v fil? mu »En dan v gradu Doornu«. Film bo kazal, kaj dela in kako ži? vi odstavljeni cesar. Nekatcri listi pripominjajo ob tej priliki, da je glumaška žila že prej močno bila v Viljemu in da ni nič posebnega, ec ga bodo zdaj kazali na platnu. Pozor! Med tern ko po drugih pokraji? nah stari in mladi preganjajo krta, ker ima njegova koža trgevsko vrednost, se pri nas ta žival ščiti in naša pol ja trpe raditega vedno vcč? jo škodo. Začnite tudi vi z lovom na 'krta, cigar suha koža bo vam dobro plačana. Kože kupuje W. Windspach, Gosposka ulica 6. Go? rica, ki jih porablja za kožuhovino. Vzgled fcultunie samouppave Našim bravcem bo že skoraj znano, da vživajo narodne manj? sine na Estonskcm popolno samo? upravo. Mala Estonska ie dozdaj prva država na svetu, ki ie izdela? la poseben manjšinski zakon in sc ga tudi točno drži. Zato tudi ne poznajo na Estonskem nikakih pic? menskih bojev in ti'fko zvanega »i- rcdentizma«. Lansko leto v februarju ie sprc? jel estonski parlament zakon o kul* turni samoupravi narodnih manj? šin. Pod besedo »narodna manj? na« razume zakon vsako skupino državljanov necstonske narodnosti, kojih število znaša vsai 3000. O? menjeni zakon ne grc do vseh po? tankosti, marveč podaja lc glavne smcrnicc. Zakon določa, da se ustanovi kulturni svet in kulturna uprava. Ti odbori imajo nalogo skrbcti za kulturno življenje narodne manj? sine, kateri načeljujejo. Posebno skrb imajo za šolstvo. V svojem delovanju so ti odbori povsem sa? mostojni. Notranji minister ima nad njimi le ncke vrste nadzorstvo. Te kulturne samoupravne edini* cc smejo izdajati za svoie ude pred? pise, ki imajo moč in veliavo dr? žavnih postav. Smejo celo razpisa? ti poseben javen kulturni davek za kritje svojih potreb. Pri omenjenih samoupravnih od? borih se smejo ustanavliati tudi posebni odseki za pomoč članom narodne manjšine. Narodnost si določa vsak sam; to sme pa le en* krat storiti in se prijaviti kot pri* padnik te ali one narodne skupinc. Ysaki narodni manjšini ie silno lahko ustanoviti svoj kulturni svet. Ni potreba nič drugega kot, da po? torn svojih organizacij predložijo vladi prošnjo. Volilno pravico v te svete ima vsak pripadnik dotične narodne manjšinc, ki je izpolnil 20. leto. Volitve se vršijo po splošnem enakem in proporcionelnem nači? nu. To so temelji, na katerih jc zgradila svobodoljubna Estonija zadovoljstvo in pravice svojih na? rodnih manjšin. Nemci in Judje so si že ustano^ vili svoje kulturne svete; bodo si iih šc §vcdi in Rusi, ki žive na Fstonskcm. Kdaj bodo pa druge države, ki se širokoustiio s svojo svobodoljubnostjo in mirotvornost? jo ter pravičnim postopanjem do svojih narodnih manjšin, sledile velikemu zgledu države ob Baltu? Ob zaključku lista. Ravno ko list zakljueujemo nam jc došla vest, da je dr.ja I. Smerchi? nicha, ki ima svoj Rontgenološki ambulatorij v Semeniški ulici v Ba? derjevi hiši, težko ranil z več streli natakar Bon. Podrobnosti še niso znane. Širile Joriško Stražo,! SOCIflLNI VESTNIK. Gospodarski liberaJizem in grabljivi kapitalizem. V zadnji številki smo priobčili uvod iz sloveeega pastirskega pi? sma avstrijskih škofov o sodobnih socialnih vprašanjih. Danes poda? jamo nekaj važnih misli o libcra* lizmu in kapitalizmu, ki ie zasuž? njil človcka. Ravnotako ncresnična kot zlob? na jc izmišljotina: (Jerkev pridiga le dclavcem pokorščino in potr? pežljivo prenašanje kapitalističnc samovolje; na tak način podpira podjetnike in bogatine. To mnenje pobija že zgodovina, ki pravi, da se je Cerkev od Kiemen ta Alcxan? drinskega do Benedikta XIV. borila proti obrestim. Zato se ie kapitali? zem pri katoliških narodih kasneje razvil kot drugje. Tu socialna bor? ba katoliške Cerkve je tudi pre? prečila marsikake izrastke kapita? lizma. Papcž Leon XIII. jc prav v duhu prcjsnjc ccrkvcnc postave v svoji sloviti socialni okrožnici ob? sodil »požrešne izkoriščevalce«. Novi cerkveni zakonik, ki ga je iz? dal papež Benedikt XV. na bin? koštni praznik 1. 1917., prepovedu? je pod strogo cerkveno kaznijo vsakršne oderuške pogodbe. Tako je Cerkev obsojala in obsoia brez* božni kapitalizem. Kapitalizem je v rcsnici brczbo? žen. Psalmist pravi: »Če Gospod ne zida hiše, zaman se trudiio zidar? ji«. Toda novi kapitalizem zamcta tako pomoe. Z moralnimi pridiga? mi, pravi, niso nikjer še nobenc to? varne sczidali. Božja postava ovira kapitalizem. Saj gradi on svojo moč na brezobzirncm izkoriščanju delovnih sil. Kapitalizem ie zato moral najeti ljudi, ki so sramotili in na smrt obsodili vero in Cerkev. Vse zato, da jc kapitalizem nena? sitno goltal. Tak kapitalizem je po? guba v gospodarstvu vsakega na? roda. Nikakor pa ne gre zametavati velike industrije. Naravni razvoj sam je zahteval, da je gospodar* stvo prešlo razne oblike: od hišne obrti do srednjeveških cehov, od teh do narodne industriie in do ves svet obsegajočcga gospodar* skega načina. Pravtako je potreben kredit in mezdna pogodba med podjetnikom in delavcem. Toda mezda mora biti pravična in dela? vec dclcžen socialnega zavarovanja zoper nczgode in starost. Kapitalizem jc zaslužil obsodbe, ker nima kritja potreb za merilo, marveč skuša čim več proizvajati, da podjetnik obogati. Tu si je tre? ba vse mogočc izmišljati, da se ljudjc privadijo novim vžitkom in čim dalje vcč potrcbujejo; to pov? zroča zmedo v drugih panogah go? spodarskega življenja. Razviti ka? pitalizem si skuša osvaiati novih tržišč. Vname se zanje boj; naj? strašnejši vzgled za to nam daje svetovna vojna. Kapitalizem je poteptal dostojan? stvo dclavca. Izkorišča ga do one? moglosti. Njegovo mczclo znižujc z najemanjem ženskega in otroškega dela. Erezdušnemu kapitalizmu ni mar ali se more dclavcc prcživljati ali si more ustvariti miren družinski dom ali duševno in telesno propa? da. On najme le delovno silo kot si naroči stroj. Ali ne vede to nujno do razkroja človeške družbe in do krvavih revolucij? Kapitalizem jc razbil med človešt? vom vse zajednice. Razvila se je ob* last denarja. Monopoli, trusti in koncerni so finančne velesile, ki ukazujejo delovnim množicam po čem si bodo kupovale živež in naj* nujnejše potrebščine. Vncbovpijo* če so krivice, ki jih prizadevajo te denarne velesile cclim državam in ljudstvom. Dokler bo trajala moč teh velesil je zaman vsak socialni zakon. Kdaj sc bo ta krivični družabni red spremenil? x\vstrijski škofje odgovarjajo: ko bo družba v vsakem delavcu videla človeka in kristjana, ko bo vsak imel ne le dolžnost, mar* več tudi pravico do dela; to se pra* vi, da mora država skrbeti, da zmanjša število brezposelnih. To se »GORIŠKA STRA2A« Stran 3. bo zgodilo takrat, ko bo namesto divjih denarnih špekulacij po bor? zah z valutami in devizami veljalo tvorno delo in ko bodo kmct, dela* vec in obrtnik dobili lahko posojila za majhnc obresti. In ko ne bo nih* če več mogel reči: »To delo se ne izplača.« Tretje kar je potrebno, da se za* jezi izkoriščanje kapitalizma, je: bogatini se morajo omejiti v svojem vživanju in bogastvu. Tu mora družba poseči vmes in po treznem preudarku določiti premoženjsko mero, da ne bo posameznik kopičil v svojih rokah neizmerna bogastva, večina pa ne bo imela niti za sol. Vse to je še danes nujno potreb* no, da se reši družba gospodarske smrti. Mestne novice. Misijonski dnevi v Gorici. Od 3.—6. januarja so sc vršili v Gorici misijonski dnevi, ki so ne? pričakovano lepo uspeli. Vspored, ki smo ga objavili, se je do pičice iz* vršil v najlepšcm redu. Cerkev sv. Ignacija je bila pri vseh govorih pol* na. Zlasti govori misijonarja Pohar* ja so vzbudili v srcih goriških ver* nikov veliko navdušenje za misijon* sko idejo. Tudi pri skioptičnih pre* davanjih ob nabito polni Marzinije* vi dvorani je kar najlcpše dovršil nalogo, ki rau je bila poverjena. Poleg misijonarja Pohar j a so go* vorili v cerkvi sv. Ignacija o mi* sijonstvu čč. gg.: David Dokorič, Leopold Cigoj m dr. Mirko Brumat. G. Doktorič je dokazal, da je mi* sijonska ideja za naše lastno versko prerojenjc zelo koristna; g. Cigoj je pojasnil, da ni pravega Marijinega češčenja, kjer vlada misijonska brezbrižnost; dr. Brumat pa je v svojem govoru jasno orisal tesno zvezo mcd misijonsko idejo in prcsv. Iivharistijo ter ugotovil, da bodo sv. obhajila, ki jih bodo verni* ki prejemali v vesoljnem misijon* skem duhu, zelo veliko pomogla k zbližanju vseh narodov in jezikov, ki so si stalno v laseh le vsled po* manjkanja evharistieno * misijon* skega duha. V Marzinijevi dvorani sta bili dve predavanji: prvo o Kitajski, drugo o Indiji in o delovanju sv. Frančiška Ksaverja v Indiji ter na Japonskem. Obeli predavanj se je udeležil tudi prevzviseni g. knez in nadškof dr. Frančišck B. Sedej. Prcd skioptienim predavanj em, ki je bilo dne 6. Jan., se je voditelj mi? sijonske prireditve dr. Brumat spomnil tudi smrti Yelieanstva kra* ljice n.atere, ki je bila splošno zna* na kot zelo dobrodelna in L'loboko verna gospa. Pri tej priliki moramo z vcseljem ugotoviti, da so se z enako ljubezni* jo oprijele misijonskega dela vse verske in prosvctnc organizacije v Gorici. Fantje in deklcta »Mladike«, dekleta iz družbe in požrtvovalne gospe in gospodične iz tretjega reda so tekmovale v deli: in žrtvah za veliko misijonsko misel. Misijonski dnevi v Gorici in njih moralni in gmotni uspehi so nam najzaneslji* vejše znamenje, da je v našem ljud* stvu veliko moralnih in verskih sil, ki prieajo o njegovi izredni zivljen* ski moči. Zahvala. Vodsfvo »Misijonske zveze du* hovnikov« izraza na tern mestu prav toplo zahvalo vsem, ki so pomogli, da so se misijonski dnevi v Gorici tako uspešno izvršilL Predvsem se zahvaljuje g. misijonarju Poharju in drugim govornikom. Enako toplo se zahvaljuje prosvetnemu drustvu »Mludiki« za krasno cerkveno peije in dvorano ter vsem gospem in go; spodičnam za vneto pobiranje pris* pevkov ter razpečavanje misijonska ga letaka. Iskrena zahvala gve tudi gospodu glasbenemu učitelju in pe? vovodji Emilu Komelu za sprcm* Ijevanje na orglah. Vsem sotrudnU kom in darovateljem bodi plučnik najvišji misijonar Jezus — Kristus! Kai ie noveqa na deželi? Števerjan. (Smrtna kosa.) V torek dne 5. t. m. popoldne «mo pogrebli 44*letno Krašček Lu* cijo iz Grojne. V četrtek 7. janu* arja smo spremljali k večnemu po* citku Tinto Matevža, ki ie že pre* koračil sedem križev. V noči od srede na eetrtek je umrla Ursula Bratuž v starosti 72 let. N. p. v m.! — V zadnjih dneh je odprla vrata v našo občino bolezen in bojimo sc, da ji bode še kdo podlegel. Ne* ko mlado dekle hira za pljučnico. Fantje in dekleta, čuvajte si zdrav* je, posebno vrtenje in »ramoniko« opuščajte ter popnimite se pošte* nejšcga razvcdrila in zabave! Zdrav duh v zdravem telesu! Kanal. Radi smrti kraljice * matere je bi* la nameravana prireditev M. D. na Sv. tri kralje oclložena. »Mala pey* ka«, drama s petjem v 5 dejanjih in Meškova »Ciganka« se ponovita ne* preklicno v nedeljo 17. t. m. ob 2.30 popoldne. Zveza z vlaki zelo u.qod* na. Naši malčki so pod okriljem de* kliške Marijine družbe priredili dne 26. in 27. dec. m. 1. krasno božičnico. Med vsemi prizorčki je najbolj uga* Jala Meškova »Ciganka«. To je bil srčkan '-»rizorček. Posebno lepa je bila tudi slika: »Sanje nedolžnega otroka«. Krasno je bilo lepo število milih angeljčkov. Nad vse ljubez* njiv pa je bil mali Jezušček, ki je moral opetovano na oder, da je delil svoj blagoslov. Našim malčkom in vsem, ki so se z njimi trudili, iskre* no častitamo! Črniče. »Ka*-. slov. izbor. društvo« v Crni* čah naznanja, da se v zadnji števil* ki naznanjena prireditev »Tri se* stre«, radi smrti kraljice * matere ne bo vršila v nedeljo dne 10. t. m. Kadar bo spet mogoče, bomo pravo* časno naznanili. Toliko v vednost občinsfvu. Büje. Milostipolni dnevi sv. misijona od 1. do 6. jan. pod vodstvom g. supe* rijora Birka in s sodelovanjem gg. misijonarjev Klančnika in Zdravlji* ča so potekali zelo verskospodbud* no. Ljudstvo je obiskovalo govore ponošicvilno ter se z malimi izjema* mi vdeležilo sv. zakramentov. Sv. obhajil je bilo v teh dneh čez dva tisoč. Odmev sv. misijona se je iz* kazal v spodbudnem ponašanju vcr* nikov v cerkvi in zlasti je navduše* nje za širjenje božjega kraljestva prikipelo na vrhunec v zaključni procesiji, katere se je vdelcžilo okrog 4 tisoč pobožnega ljudstva. Farani izrekamo požrtvovalnim gg. misijonarjev in domačemu g. kura* tu iskreno zahvalo z iskreno žcljo: Bog blagoslovi trudapolno delo! Renče. Renče se probujajo v kat. življe* nju. V nekoč komunistično*liberalni trdnjavi se je našlo lepo število po* gumnih in zavednih deklet in mla* denieev, ki so se odlocili da hočejo delovati na edino pozitivnih krščan* skih načelih. Zato so 6. t. m. ustano* vili prosvetno društvo, ki je takoj pristopilo k »Prosvetni zvezi« v Go* rici. Na ustanovnem občnem zboru je govoril podpredsednik P. Z. in želel rolademu društvu vstrajnosti, odločnosti ter mnogo uspehov! Voice. , (Prireditev.) Bral sem lepake Pros. [ krožek Kozaršče * Čiginj * Sclo vabi k ljudski igri »Lovski tat« v Voice. Videl sem igrati to igro žc parkrat. Igra sama na sebi ni Bog ve kaj, a vseeno se lahko uvrsti mcd one igre, ki so primerne za podeželske odre in dosežejo uspeh. Radoveden sem bil kako bodo ti priprosti fantje in dekleta to izpeljali, še bolj, ker v va* bilih opozarjajo na lep oder in elek* trično razsvctljavo. In moram pri* znati, oboje me je zadovoljilo, igra* njc in sccnerija. V priprostih vasi* cah nismo vajeni tako uspclih pred* stav. Ccstitam društvu! Kritika se sicer iahko različno glasi. Navadno je, da tisti, ki so drustvu prijazni vscvprek hvalijo, oni pa, ki so društ* vu nevoščjivi ali nekoliko sovražni, pa vse vprek grajajo, igro in igravce. Nepristranski glediilec bo pa rekel, ni bilo vse na višku, a igravci so lah* ko veseli sadu svojega dela in truda. j Priznal bo, da so z ljubeznijo igrali in se žrtvovali in da so skušali po* kazati v lepi besedi kos življenja na odm. Nekateri so bili res nekoliko boječi, nesigurni, ker so bili prvi* krat na odru. Onim ifiraveem, ki so spomladi igrali na Čiginju »Razvali* no življenja«, se pa je poznal na* J predek. — Društvo, poprimi se i j nadalje dela, pa ne samo pri dra* matiki, temveč še bolj s predavanji in večeri, ki prinesejo veliek kori* sti v veselje staršev in obeine. — Fantje, dekleta kvišku! Tminc. Col nad Vipavo. Tukajšnje »Prosvetno društvo« je priredilo dne 20. in ponovilo dne 27. m. m. že na splošno znano in priljubljeno igro »Mlinar in nje* gova hei«. Igra je obakrat nepri* čakovano lepo izpadla. Dasi nas je prvo nedeljo obiskalo zelo slabo vreme, je vendar bila prireditev stevilno obiskana. Pri ponovitvi dne 27. decembra pa so se odzvala našemu vabilu tudi bratska sosed* na društva iz Vipave, Vrhpolja, Budanj in Črnega Vrha in sicer v tolikem številu, kakršnega nismo pričakovali. Žalibog, da društvo razpolaga z majhno dvorano. Zato jih je moralo veliko izostati. Tem potom prosimo vse one, kateri so prišli, pa se prireditve niso mogli vdeležiti, da nam blagohotno opro* ste. Zahvaljujcmo se vsem, kateri so pripomogli, da je prireditev ta* ko lepo izpadla. §e posebno se mo* rarao zahvaliti bratskemu »Prosvet* n.emu društvu« v Črnem Vrhu za posojeno nam sceno in obleke. Po* žrtvovalnim igralcem in igralkam, kateri so častno rešili svoie vloge pa kličemo: Bog živi in blagoslovi Vase delo tudi vnaprej! Odbor. Zakojca. Dne 21. m. m. je nagle smrti umrl tukajšnji posestnik Janez Brelih, star 71 let. Bil je dober in skrben gospodar. Pokoj njegovi dusi! Hlevnik v zapadnih Brdih. Na novega leta dan je umrla blaga in skrbna gospodinja Jožefa Sirk, hei znanega in ugledncga Martina Kabaia, umrlega pred petimi leti. Dopolrila je komaj 34 let. Med voj* no si je nakopala bolezen in od te* daj ni bila več zdrava. Sedaj jo je smrt rešila težkega trpljenja. Poko* pana je bila v nedeljo popoldne v Gradncm ob ogromni vdeležbi. Naj počivi v miru! Preostalc naj tolaži Bog! Iz štjaških vrhov. Slišal sem, da se je naš žepan Ivan, bolje šjor Žiovani, grozno jezil na tistega, ki se je v »Straži« podpisal za 300. Ivan, jaz Tvoj nekdanji do* ber prijatelj, Ti pa povem tole: Vze* mi še dva Tvojih sodru^ov, pa poj* di po komunu, vprašaj pametne go* spodarje in gospodinje, fante in de* kleta, še šolarje, če hočeš in dobil boš, da jih je še enkrat toliko, ki niso zadovoljni s tvojim županova* njem. Vprašam te jaz, ki sem ti pred leti tolikokrat svetoval, pusti župan* stvo, skrbi za svoj dorn, zakaj mora tako velika cerkvena občina biti se* daj brez duhovnika? Kdo je kriv, da umirajo ljudje brez zakramen* tov, da leže mrliči po tri dni v mrt* vašnici? Ali res misliš, da smo vsi brezverci, kakor nekateri tvoji sve* tovaki? Mi hočemo imcti naše dru= žine poštene, ne pa bando tatov in hudobnežev. Kakšno je tvoje gospodarstvo? Zakaj si pustil ti in tvoj zanikerni konkurenčni odbor, da je v župniš* ču, ko je bil še g. Drašček notri, od* padal po sobah omet in je notri ka? palo. Takrat bi bili popravili to z malimi stroški. Kakšno bo pa še le sedaj, ko je tarn obeinski urad? Praviš Ivan, da hoste popravili stari farovž. Kje imaš denar za popravo take groblje. Pravite, da vzamete cerkvi. O ti Janez, nepremišljeni Ja* nez! Ali veš zakaj ima cerkev de* nar? To so ustanove za duhovnika in večnc sv. maše. Pa ste ti in tvoji komunisti veliko dali z*a te ustano* ve? Ali ves kdo varuje ta denar? Škofija in vlada! Vsaka čenča bi se* gala po tujcm denarju! Tu se vidi zopet tvoje gospodarstvo. Povsod se bahaš, kakšen dober državljan da si. Jaz pa te vprašam: Zakaj si do* pustil kot varuh javne varnosti da je dancs Štjak razupit kot noben kraj na Goriškem radi tütvin in ropar* skih napadov? Ivan, povej mi, sta* remu prijatclju, na kaj si tako oša* ben, na znanje jezikov? Nemško si pozabil, italijansko pa govoriš ma« lo boljši, ko tisti kraški kmet, ki je v Trstu naročil kosilo takole: trenta polenta, kvatro žvaceto! Ivan, smi* liš sc mi! Zakaj nisi odložil žc prej tega bremena? Kdo more tudi člo* veku zaupati, ki je bil nekdaj narod* njak prve vrste, potem je skočil med soeijaliste, potem se zapisal med komuniste in sedaj je pa šjor 2io* vani. Ali se me spominjaš Počkar^ da sem ti nekdaj tudi to očital? Veš kaj si mi rekel? Ti ne razumeš po- litike!! Dobro, danes pa razumemo z malimi izjemami vsi tvojo politi* ko, žalibog najbolj pa občutimo tvo* je zavoženo gospodarstvo in tvoje naduto županovanje. Ivan, moj zad* nji opomin: pusti županstvo pri mi* ru, da rešiš samega sebe in nas! Tvoj prijatelj Verhovec. Ukve na Koroškem. Dan novega leta nam ostane v neizbrmiern spominu. Na kar so se naše matere in žene že leto dni pri* pravljalc, se jim je ta dan izpolnilo. Sprejete so bile med Marijine ot* roke v novoustanovljeno žensko Marijino družbo. Č. g. dr. Lambert Ehrlich, bogoslovni profesor na ljubljanskem vseučilišču, ki se je o božičnih počitnicah miidil v svoji rojstni vasi, v sosednih Žabnicah, je imel zanje kot pripravo na ta slo* vesni dan dvadncvnc duhovne vaje. Isti č. g. je vodil tudi slovesni sprc* jem in imel priložnostni govor. — Ako je lepo in ginljivo gledati de* kleta, ki svojo mladost, cvet svoje* ga življenja, posvete Marijini službi in ljubezni, ni bilo nič manj ginljivo gledati naše matere, ki so z resnobo svojih preskušenih let izbrale naj* boljšo mater: Marijo za svoj vzor in svojo pomočnico, da bi pod nje* nim posebnim varstvom in v njeni ljubezni lažje spolnovale svoje tež* ke dolžnosti in zveličale sebe in sebi izročene. Res častitljiv je bil prizor, ko je ccla truma žen in mater, 35 po številu, z veseljem v sreu in s po* nosom na obrazih šla pred oltar,, da bi prejele v znak novc časti Mariji* no svetinjo. Celo mati, ki je žc me* sece ležala doma bolna, je zbrala ta dan vse moči, da je prišla v cerkev in bila z clrugimi vred sprejeta. Ker so pristopile še tri žene, ki so poprej bile v dekliški Marijini družbi, šteje naša ženska M. družba ob svojem začctku 38 članic. Priglasile so se pa žc nove. Ali ste obnovili naročnino za „Goriško Stražo?" Stran 4. »GORIŠKA STRAZAc Iz Strmca. Dne 3. januarja t. m. jc naša mla* do, komaj ustanovljeno društvo »Strmeo prvikrat ruistopilo na ljud* skem odru. Vdele/ba je bila pre? cejšnja. Samo žal, da niiviamo v naši vasi primernega prostora za take prireditvc. Veliko pomanjkanjc prostora se je pokazalo ravno pri tej i#ri. Zato pa se tem potom iskre* no zahvaljujemo vsem onim, ki so se vdeležili prireditve v veliki gnc? či; a še z veejim spoštovanjem in zahvalo sc obraeamo do tistih Loža= nov, ki so prišli v Strmec z name* nom, da hi videli isiro, a jim je bil vstop do nje nemo^oč. Iskrena hva* la tudi onim, ki sc niso vdeležili i^rc, a so se na poslana jim vabila nam odzvali s tem, da so darovali nekaj lir za mlado drustvo. — Vodstvo. Idrijske novice. Ritdurji presiopajo v sindikat. Na dan 8. decembra je'sklieal fa* šistovski sindikat sestanek za vse rudarje. Vdeležilo se ga je par sto* tin rudarjev. Priporočevali so, da je edina pot za rešitcv j^motnej4a sta? nja, da se zbere vse delavstvo v sin* dikatu, — da se vse tja vpiše. Ob? ljubljala se je ureditev pokojnin, uvedba noveLa plaeilnika itd. K.omu* histična federacija je te zahteve si* cer že ^reje stavila, toda popolnoma brez uspeha. Rudniško ravnateljstvo se z njo nc pogaja, kljub.temu da je največ delavstva tarn vclanjene.i'a. In tako je prišlo do tega, da je ljud* stvo v slabcm tfmotnem stanju za* čelo iskati poti po kateri bi se dalo kaj doseei. In ta pot kažc bin edina — v sindikat. Mcd komunisti se je vršilo nekako tajno glasovanje. Iz* padlo je "»olovica »da«, dru^a polo* vica »ne«. Končno so imeli še sesta* nek in se odločili, da se vpišejo. Ostalo delavstvo sicer še ni vse od* ločeno, toda verjetno je ,da bode tudi to sledilo večini. Videli bomo, ko bo vse delavstvo tarn zbrano ali se bo uredilo to pereče vprašanje idrijskega delavstva. Električnti mzsvetljüvu. Kadi številnih povodnji so v za* sebnih stanovanjih marsikdaj v te* mi. Sploh bi bilo treba preeej teč točnosti. Razsvetljava je vcčkrat ze* lo slaba. Za dobro plačilo — dobro luč! To od podjetja zahtevamo! HnjižBunost in umetnost. (Izdaje Družbe sv .Petra Klaverja.) Z besedo in tiskom. Spisal Alek* sander Halka. Zanimiva knjižica z več slikami. Cena L 1.50, pri naročbi 12 izv. skupaj, se dobi izvod po L 1.25. Naroča se pri Družbi sv. Pe* tra Klaverja v Ljubljani, Miklošičc* va cesta 3, ali pa v Rimu (23), via deirOlmata 16. Mhidenke, ki čutijo v sebi poklic do redovniškcga stanu in ljubijo mi* sijone, opozarjamo na novo knjiži* co: »Pokiic pomožne misijonarke za Afriko«. S priporočilorn prevzv. LL. škofov ljubljanske^a, lavantinskcga, tržaškega, krške^a itd. Cena 2 L. Tudi LL. dušnim voditcljem zgoraj omenjeno knjižico toplo priporoča* mo. Naroča sc pri Družbi sv. Petra Klaverja v Ljubljani, Miklošičeva c. 3, ali pa v Rimu (23), via dell'Olma* ta 16. Palčck Potep, pravljična igra v treh dejanjih. Spisal A. Pajme. — V založbi »Svctc Vojske« v Ljublja* ni je izšla kot prvi zvezck nove se* rijc protialkoholne knjižnice mla* dinska ij*ra. ki bo vsem knjižnicam in otroškim odrom zelo dobrodošla. Igra je zelo posreeena, kjer so jo igrali, so doscgli prav lcpc uspehe in je ne morcjo prehvaliti. V rcsnici: igrica je tako otroško preprosta, pa venda/ tako neprisiljeno vzgojna, da tudi pri odraslem človeku ne mo* re ostati brez vpliva. — Igro toplo priporoeamo vscm društvom. po« sebno pa mladinskim knjižnicam in odrom. Stane 5 dinarjev tcr se na* roča pri »Sveti Vojski«, Ljubljana, Poljariski nasip 10. Grofica Marija Terezija Ledo« chowska, ustanoviteljica Družbe sv. Petra Klaverja, ki je pred par leti umrla v Rimu v duhu svetosti, svoje apostolsko delo liubezni tudi v nebesih nadaljuje. »Odmev iz Afrike«, list s slikami (naroea se pri Družbi sv. Petra Klaveria v Ljub* ljani, Miklošičeva c. 3, ali pa v Ri* mu (23), via dcll'Olmata 16, letna naroenina 5 L), prinaša skoro v vsaki številki uslišanja, ki se gode na njeno priprošnjo. Afriški misi* jonarji so trdnega upanja, da bodo sv. oče to »krušno mater afriških misijonarjev« kmalu povzdignili na oltarje. Podobice z majhno relikvi* io in molitvijo za pro^lasitev blaze* nim, so že tiskane. Z«iorai omenje* ni list »Odmev iz Afrike« ie gro* fica Ledöchowska ustanovila in v zvezi z afriskimi misijonarii dolgo vrsto let sama urejevala. »Trobentica« ali »Mala Ema Mas riani«. To ljubko povestico male deklice, ki je že v starosti 3 let in 18 dni prejela prvo sveto obhajilo, in umrla (v Luci, tarn kot Gema Galtjani), v nežni mladosti stara ko* maj 4 leta in 8 mesecev, kot bela vrtnica evharistienega Jczusa — bo pričel prinašati z novim letom mla* dinski list »Zamoreek«. Ta mala de* klica, ki je tudi že v detinskih letih prerokovala, ima na vsake^a poscb* no privlačnost in njen životopis po* sebno dobro in vzjjojevalno vpliva na ljubo mladež. Zato vsem cenj. starišem in ^» Nihče nima pravice kupovati zame WALTER WINDSPACH - GORICA - Via Carducci 6 - GORICA - Pozor na izpremenjeni naslov! 9$Ml PODRUŽNICA Ljubljanske hreditne tanke b LL'. Corso Verdll „Trgovskl öoxim" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica rniiiMil»! F1lfiDrif!Nf1 Rezcrve Din. 50,000.000 LEllirfllü bJUDuJHIiH Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Agencije: Logatec. Vloge na knjižice po 4 (\, Vloge w tekočem računu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup valut, čekov, deviz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenali. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli. BI „Mundlos" šivalni stroji MGörickeu dvokoiesa, motorini „Fiam" belgijske puške se vdobe le pri Josipu Kerševanžju- Gorica Piazza Cavour št. 9 Hlehaniina delavnica, Piazza Caeour štev. S.