Leto LUII. Številka 1)8. U UnMlonl, v sretfo 6. avsuta HZt. Cena 1*50. Izhaja vsak dan popoldne, izvzemii nadeli« in praznika, tnserati s do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji ioserati petit vrata 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Duravništvo „Slov. Naroda11 in »Narodna tiskarna" SnaHova ulica st 5, pritlično. — Telefon it. 304. Uredništvo „Slor. Naroda" Knaflova nlica št I, I. nadatrople Telefon itev. 34. Dopise sprejema le podpisana in zadostno frankovane. 1?V Rokopiaov so nm vrača. fj| 1^ Posamezne Številke: v Jugoslaviji od 4—6 str. po O. 1-SO, 8 In več 2 O. V inozemstvu 4—6 str. 2 O., 8 in vet po 3 D. Poštnina plačana v gotovini. „Slovenski Narod* velja: V ivozemmn v Ljubljani , po pošti 12 mesecev .;. . . . • 1 1 ' " ° m a , • ' • . • * * 1 V Pri morebitnem povišanju s Din 240 — . 120 — . 60*— „ 20'— e ima daljša i Din 210-— , 120-— . 60*— . 20--laročnina dop Din 360-— . 180-— 90*— 30-— ačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno gG^"* po nakaznid. Na s»nio pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozIratL 0 asimilaciji Jugoslovenov. Znani italijanski novinar Angelo Scocchi piše v milanskem listu »Sera« o asimilaciji v Julijski Krajini. Posetil je ljudske šole na Krasu in se prepričal, kako slovenski otroci po vseh šolah dobro govore italijansko, deklamirajo italijanske poezije in pojejo vojaške in druge pesmi. Tako čisto izgovarjrro italijanščino, da se mu je zdelo, da biva med pristnim italijanskim ljudstvom. K asimilaciji prispeva v obilni meri vojaška služba. Scocchi meni, da asimilacija dobro napreduje in da se Jugoslo-veni kmalu poitalijančijo. Govoril je glede asimilacije tudi z bivšim slovenskim poslancem Š čekom, ki mu je pri- j znal, da mora proti tako silnemu pri-rcdnemu zakonu podleći vsaka človeška moč, ki bi se mu hotela protiviti. Ker je pa asimilacija jugoslovenske manjšine z italijanstvom »fatalen«, a ne-zadržljivi proces«, hoće Šček, da izostane vsako nasflstvo in korupcija. Naj se torej izvrši asimilacija na nekak miren in manj občutljiv način ... Italijani naglašajo posebno vpliv italijanske šole, s katero hočejo doseči kar najhitrejše potuičenje jugoslovenskega ljudstva v Julijski Krajini. Kratkoviden politik in pospeševalec italijanskega potujče-vanja je pa tudi bivši poslanec Šček, ki se v pogovorih z italijanskim novinarjem izraža tako, kakor povedano, ko mora vendar vedeti, da bo novinar* to priobčil v javnosti ob ^prvi priliki. Kako naj se ljudstvo postavlja proti po-tujčevanju, ako voditelji sami priznavajo, da je vsak odpor zaman in da po-tujčenje pride na vsak način!! Vse Šče-kovo delovanje pomeni le škodo Jugo-slovenom v JiJijski Krajini in sedaj jih ta nesrečni človek kar peha pod »asimilacijo«. Proč s takim »voditeljem«! Virgilij Šček pripada tisti stranki, ki nastopa v Jugoslaviji z vso vchemen-co proti narodnemu in državnemu edin-srvu. Pri nas so vse šole od najvišje do najnižje slovenske. Mladina se vzgo-juje strogo v narodnem duhu, poleg slovenščine se mladina uči tudi srbohrvaščine in drugega slovanskega pisma cirilice. Naše šole torej dece ne raz-narodujejo, marveč jo samo utrjajo v krepki narodni zavednosti. A vkljub temu ni hujših nasprotnikov našega narodnega šolstva, kakor so klerikalci. Ni jim po volji, da se naša mladina uči srbohrvatskega jezika, in ogorčeni so, da se jo muči z učenjem — cirilice. Pravijo, da je iz tega razvidna tendenca ,da se mlad naš zarod sistematično odtuji svojemu jeziku. Pod Avstrijo so bili klerikalci seveda drugega mnenja. Takrat so brez vsakega protesta trpeli, da se je mladina že v prvih razredih morala učiti docela tujega — nemškega jezika in gotskega pisma. To se jim je zdelo popolnoma v redu in često so naglašali, da je samo v interesu slovenskega ljudstva, ako se mladi zarod tako temeljito nauči nemščine, da zo popolnonoma obvlada, ker si s tem pridobi najuspešnejše orožje v borbi za svoj obstoj. Toda v očeh naših klerikalcev je vloga, ki jo igra danes srbohrvatski jezik v naši šoli, docela drugačna kakor vloga, ki jo je svoje dni imela nemščina v našem šolstvu. Ako se je preje naša deca učila nemščine, pač ni bila v nevarnosti, da se potujci, srbohrvaščina pa tvori opasnost, da se slovenska mladina v doglednem času jezikovno tako približa Srbom in Hrvatom, da lahko iz tega približanja nastane — asimilacija, to je jezikovna združitev vseh treh plemen jugoslovenskega naroda. To pa bi bila po po nazorih naših klerikalcev za Slovence največja nesreča, večja kakor bi bila asimilacija našega elementa — z italijanskim narodom. A zakaj? Ako se Slovenci jezikovno združijo s Srbi, ki so pravoslavni, bi po mnenju naših klerikalnih celotov nastala možnost, da bi se Srbom približali tudi v verskem ozi-ru, pomenjala bi torej jezikovna asimilacija takorekoč pni korak za prestop — v pravoslavje. Zato klerikalci z vso odločnostjo nastopajo proti jezikovnemu zbližanju jugoslovenskih plemen, niso pa načelni nasprotniki asimilacije našega ljudstva v Primorju z italijanskim narodom! Seve, ako šola Slovence v Primorju potuiči in jih spremeni v pripadnike italijanske kultuer, ne pome-nja to za naše klerikalce nobene posebne nesreče, ker ti Slovenci, ako se tudi raznarode, vendar še ostanejo sinovi — matere katoliške cerkve. In to je glavno! Narodnost je za klerikalce postranska stvar, vera, to je tisto, kar daje človeškemu življenju vrednost in pomen! Zato je tudi vodja klerikalne stranke v Primorju Šček brez ovinkov docela odkrito izjavil, da je asimilacija slovenskega ljudstva v Julijski Krajini sicer »fatalen proces*, ki pa se ne da zadržati prav zategadelj ne, ker je naraven. S tem stališčem je proglasil vso narodno našo borbo v Primorju za nesmiselno in nepotrebno. Čemu bi se naj primorski Slovenci potem še borili za svoj jezik, Čemu bi naj v težki borbi tratili svoje sile, ko so itak neizbežno in neizogibno posvečeni narodni smrti, ako je njih popolna asimilacija z itali- V nervoznemu pričakovanju jutrišnjega dne. Seja ministrskega sveta. — Trgovanje z vladino deklaracijo. — Radićevci v Beogradu. — Pred senzacionalnimi dogodki v Narodni skupščini. — Beograd. 5. avgusta. (Izv.) Danes dopoldne je zavladalo v vseh političnih in parlamentarnih krogih naše prestolnice izredno vznemirjenje ter splošen interes za dogodke na jutrišnji otvoritveni seji Narodne skupščine. Na vse strani se vrše posvetovanja in konference. V parlamentarnih kuloarjih ie neobičajno živahno. VeČina poslancev se že nahaja v Beogradu. Vstopnice za sejo Narodne skupščine so razdane. Od 9. do 11. ure se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so se storili sledeči zaključki: Najprvo *e vlada votirala za ustoličenje srbskega patrijarha Dimitrija, ki se vrši v Peči, 500.000 Din. Vsoto 10 milijonov dinarjev je določila za poplavljene kraje v državi. Po teh zaključkih je vlada sprejela poročilo zunanjega ministra dr. Voje Marinkovlća o zunanji situaciji, na kar je sledilo poročilo ministra za šume in rude dr. Kulovca o icsortnih vprašanjih. S posebno pozornostjo je vlada sprejela poročilo zunanjega ministra, ki je poroča! o vtisih na dvoru. Kralj je napram novi vladi z ozirom na neobičajno škandalozne postopke zadnjih dni prilično ohlade!, kar je vladne krose zelo poparilo. Takoj po seii minisL-^kega sveta se je napotil min. predsednik Davidović v poslanski klub Demokratske stranke, ostali ministri pa so odšli v svoje klube in tamkaj poročali o politični situaciji. Min. predsednik Davidović je ostal v klubu nad eno uro in govoril o splošnem položaju ter o vladini deklaraciji. Seja se nadaljuje popoldne ob 16. Na seji bo poročal dr. Voia Marmkovilć o parlamentarni situaciji ter klubu preči-tal definitivno redakcijo deklaracije. —■ Pričakuje se. da se pri ti priliki razvije zelo zanimiva diskusija, ker je večina poslancev proti temu, da se demokratski poslanci izpostavljajo za Radića ter eksponirajo v navadne mešetarje na račun državnega in narodnega edin-stva. Zajiiraivo je, kako sedaj min. predsednik Ljuba Davidović hiti. da prečita vladno deklaracijo še danes tudi v ostalih klubih, ki stoje za vlado. S po-sehnrmi pismi je Davidović pozval celo načelnike ostalih manjših klubov, kakor Nemcev, muslimanov itd. na sestanek, na katerem jim prečita deklaracijo, kar se splošno tolmači kot zagato vlade, ki je primorana iskati pomoči pri poedmih klubih ter si že v naprej zasi-guratj njihovo pomoč. Posebno živahno je bilo v radikalnem poslaniškem klubu, kamor je ob 10. in pol prispel vodja NRS, g. Nikola Pašić in vsi ostali bivši ministri radikalne stranke. Ob 11. se je začela klubska konferenca, na kateri je govoril Nikola PaŠBĆ in mnogi poslanci, ki so poročali o svojih vtisih med narodom. Zaradi nove vlade je zavladala med srbskim narodom velika nezadovoljnost. Vsi govorniki so poudarjali bojazen, da se ne bi ta nezadovoljnost izjasnila še na kak drug način. Seja se bo nadaljevala popoldne. Popoldne se sestanejo zastopniki NRS in Samostalne demokratske stranke k posvetu o definitivni taktiki, ki se bo zavzela na jutrišnji seji Narodne skupščine. Po hodnikih Narodne skupščine ob* javlja predsedništvo, da se jutrišnja seja otvori ob 9. in pol z edinim dnev* nim redom: določitev dnevnega reda. Radi tega se vladina deklaracija najbrž ne prečita dopoldne, nego šele na ev. seji popoldne. Skupščinski predsednik Ljuba Jovanović sklicuje sestanek šefov poedinh parlamentarnih skupin, da se ž njimi dogovori giede formalnih postop« kov o priliki jutrišnje seje Narodne skupščine. V vseh strankah vlada neobi* čajno borbeno razpoloženje. Niso iz* ključcna že na jutrišnji seji iznenađenja ter znameniti dogodki. Dopoldne so dopotovali v Beograd Radicevi poslanci. V celem približno 40. s podpredsednikoma dr. Mačkom in Predavcem. V redakciji »Sela«, davnega organ« Zemljoradmške stranke, se nadaljuje konferenca poslaniškega kluba in glav* nega odbora te stranke radi definitivne pozicije napram novi vladi. n. KONGRES TRGOVSKIH JUGOSLOVENSKIH ZBORNIC — Bengrad. 5. avgusta. (Izv.) Koncem meseca, 30. in 31. avgusta, se vrši v Beogradu TT. kongres jugoslovenskih trgovskih zbornic in izvoznih udruženi v Beogradu. Kongres bo razpravljal o naših gospodarskih vprašanjih, zlasti o našem eksportu. O tem bodo izdelale trgovske zbornice posebne re* ferate. Komisije bodo razpravljale o naših izvoznih predmetih, o dviganju produkcije in kvalitete, o prometu, o carinskih tarifah itd. Govorilo sc bo tudi o železniški progi Zagreb^Sušak. ki bi prenesla ves na$ irvor. janskim narodom samo vprašanje naj-bližnje bodočnosti? Virgilij Šček jih uči, da naj odlože orožje v borbi za narodne pravice in naj svoje sile posvetijo v druge pametnejše svrhe. Narodnost je paganstvo ,to je učil že pokojni dr. Anton Mahnič. No, vodja klerikalne stranke v Primorju Šček gre sedaj še korak dalje in pravi: narodnosti sploh ni in vera je ono, kar združuje narode v eno veliko človeško družino, v kateri jezik ne igra nobene vloge. Klerikalci v Primorju torej odobravajo in zagovarjajo popolno narodno asimilacijo med Slovenci in Italijani, pri nas v Jugoslaviji pa proglašajo proces jezikovnega zbližanja med Slovenci, Hrvati in Srbi, ki je v resnici naraven in zato tudi neizogiben, za največji greh in za narod, izdajstvo Seve v Primorju nI katoliška vera v nevarnosti, ako se tamkajšnje naše ljudstvo tudi potujci, pri nas pa obstoja ta opasnost, ker bi se potom naravnega procesa ob koncu koncev vendarle lahko izkristalizirala — jugoslovenska narodnost in s to tudi možnost, da bi se Slovenci, Hrvati in Srbi združili tudi versko izven—vse-zveličavne katoliške cerkve! Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA, Dne 5. avgusta. — Sprejeto ob 13. Devize: Curili 15.435—15.535. Pariz 438.50-^43.50, Praga 244,65—247.65. New-york 81.75—82.75, London 366.25—369.25, Milan 359.50—362.50. Dunaj 0.1154—0.1174. — Valute: dolar 80.75, —.—. EJ f e k 11: 7% lnvest. posoj. 1921 65— 66, 2t4% drž. renta za ratnu štetu 116— 118, Ljubljanska kreditna 2C<\ Tentraliua banka 33—34, Hrv. pskomptna banka 123— 136. Kreditna banka. Zsrb. 130. Hipotekama banka 62—63. Ju^obanka 112—114. Frafcte_ diona 915—925. Slavenska banka 108—110, Eksploatacija 115—117, šećerana, Orij^k 985—995. Isis d. d. 80—82, Nlhag 84—87.50, Gutman 805—810. SJaveks 275—285. Slavo, nija 92—94. Strojne tov. 160, Trboveljska 490. Vevče 186. INOZEMSKE BORZE. — Curi h, 5. avgusta. Današnja borza, Beograd 6.45, Praga 15.82. Newyork 5.32. London 23171, Pariz 2S.30, Milan 23.30, Berlin 1.27. Dunaj 0.07525. — Trst, 5, avgusta. Predborza: Beograd 27.625—27.675, London 101.75—101.85, Pariz 121.75—122.10, Newyork 22.80—22.85, Curih Dunai 0.0320—0.323, Praga 68— Današnje prireditve v Ljubljani. Kino Tivoli: »Prokletstvo človeštva«. — Kino Ljubljanska dvor: »Tri ljubice grofa Marana*. FR. Z. Čuda džungle, V kino ne puščam rad otrok, kino stane in še govore in pišejo, kako je škodljiv mladini, človek pa je odgovor ren za njen blagor na tem in na onem svetu, ne? Le kadar obetajo v kinu kaj posebno podučnega in imajo otroci de* nar že prihranjen, jih pustim, da ne bi zaostali v izobrazbi. Pa so svoj čas igrali v kinu »Čuda džungle« in so vsi otroci o njih natro* bili ušesa, da bodo divje zveri notri ?n pokrajine in voda in samum in sploh same stvari iz prirodopisja in zemlje« pisja, ki jih izprašujejo profesorji, in j če bi jih zamudili, bi v šoli gotovo ujeli kak cvek ali kako fajfo — oboje sta jako nepovoljna in sramotna reda. Nisem mogel drugače, nego sem jim dovolil in so šli in so mi potem navdu* šeni pripovedovali, da so »Čuda džun* gle« najlepši film, kar jih je kdaj videlo človeško oko. Neki ded da igra, ki mu je ime Harrv Piel, preganjajo ga so* vražniki in viharji in divje zveri, on pa vsem kljubuje in jim uhaja preko streh in pod zemljo, po vodi in po zra* ku, desetkrat je na drobne kosce mrtev in desetkrat zopet cel in živ, skratka, da je bilo nebeško. PoduČnost pa da je tičala nesle v levu in pantru, nego zlasti še v koristnem čitanju hrvatske* ga besedila pred prizori. To so torej »Čuda džungle«. Moj najstarejši je star 11 let in je skavt z dušo in telom, klobukom in palico. Letos so skavt je tri tedne tabo* rili pod Stolom in je bil moj sin tudi med njimi. Ko se je vrnil, smo mu dali jesti, potem je bila prva njegova bese* da, da njegovi doživljaji na taborenju ne zaostajajo za »Čudi džungle«. Postregli smo mu s salamo in je spravil vase pol kile tega koristnega živila, zraven je snedel pet žemelj in se ni ves čas ganil s stola. Na mizi poleg krožnika je imel kompas in pi* ščalko, in za prvo pomoč komurkoli žepno lekarno. Vmes pa je pravil, kako nepopisno lepo je bilo na taborenju in hecno. »Hecno« je nova srednješolska beseda in označuje vrhunec zadovoljstva. Povedal je, da je po nebotični steni nesel za tovariši plašče, pa se je nena* doma odkrušila skala, zadela ga je in mu do krvi oprasnila kožo — to je bilo jako hecno. Pa je vendar, svest si skavtskih dolžnosti, zbral vse svoje sile in nadaljeval opasno pot. Nebo mu je bilo naklonjeno, ni omagal, opravil je, kar mu je bilo ukazano, srečno se je vrnil v taborišče. V taborišču pa mu je vešča roka stegovodje, imenovanega »kodrlasasti jastreb«, izprala rano s čudotvornim lekom, Ivzol se mu pravi, in je bil tisti hip zaspal zopet zdrav in sta šla brcat žogo. Najbolj hecno pa, je dejal, so bile nevihte. Koj prvo noč so jo imeli, veter ie tulil kakor samimi v puščavi, treskalo je, lil je dež. grozno! Trije šotori so puščali in so njih prebivalci, mokri do kože. trepetali, da jim dež ne pokvari dragocenih živil: makaronov in fižola in suhih češpelj. in so hiteli žvižgati na pomoč. Vsak skavt ima piščalko in kadar mu ie sila, dvakrat zapiska. Do zvezd je segalo obupno žvižganje. Pa je jadrno prihitela skavtska straža s klobukom in palico in je ogrožena živila premestila v suhe šotore in mokre skavte takisto — imenitno je bilo! Ampak je prišel v zadnjih dneh taboren j a poleg dežja tudi vihar, silen ie bil, da je kar drevje lomil, presneto! Z nogami in rokami so držali šotore, pa jih je obrnil in niso nič pomagali dvojni žvižgi, še skavtskega klobuka se ni ustrašil vihar, nego mu ga je besna njegova sila odnesla daleč v grmovje in žlico je izgubil pri tej priliki in svinčnik. Taborišče pa se je izpremenilo v blatno jezero, posuto z ruševinami — Škoda, da ga ni fotografiral, toda je branilo slabo vreme — in so si morali poiskati zavetja pol ure odtod pri prijaznem poljedelcu, kjer so ležišče na senu delili z družino krotkih mačk, kar je bilo sil* no hecno. Tako je pripovedoval naš dečko in žarelo mu je lice od prijaznih spominov. Potem si je odpel pas in se je zamislil, ali bomo kmalu večerjali in kaj, in je povedal, da je bila pri skavtih izborna hrana. Kuhali da so sami pod milim nebom v velikem kotlu. Včasi se jim je kaj prismodilo. toda so skavtski zakoni taki, da nikogar ne silijo, da je, ako mu ne diši. Pa je vsem dišalo. In je povedal, da je pri skavtih jedel tudi polento in makarone, ki obojega doma ni maral. Rekel je, da je bilo oboje pri skavtih neprimerno bolje pripravljeno nego doma, in sva dejala z ženo, da bi bilo želeti, da bi poleg gospe Govekar* jeve in gospodične Kalinškove spisal in izdal kuharske bukve tudi še stare j šina skavtov, gospod »Sivi volk«, hvaležni bi mu bili skavti, pa tudi njih skrbni roditelji. Na salamo in žemlje je bil žejen in se je žalil z vodo, potem je povedal, da je imela voda ob njihovem taborišču toploto le štiri stopnje nad ničlo, da pa so se vendarle hodili vanjo kopat. Bil je naš skavt lepo ogorel od soln* ca, roke so mu bile posute kakor z zdrobom, po licu pa je imel črne lise, da je bil podoben mlademu piskrovezu. Vprašala sva ga z ženo, kdaj se je zadnjič umil. Pa je najprej rekel: »Kaj?« Kadar na vprašanje ne odgovori na* ravnost, nego prej vpraša »Kaj?*, to vsakokrat pomeni, da odgovor ne bo čisto tak, kakršnega bi si sam želel. In je malo pomislil in potem izjavil, da bi se že bil umival, seveda bi se bil. kako pa in zakaj ne? Toda mu je bilo umiva* nje odločno odsvetovano, dokler ima kožo tako raskavo od solnca. Beseda o umivanju mu je dala ugo* den povod za rahel opomin, da sem mu dolžan deset dinarjev za čedno snaže* nje zob. in je pokazal zobe in sem moral priznati upravičenost njegove terjatve. Še je pravil o drznih" izletih preko visečih mostov, o nenadnih pohodih taborišča po možeh iz plemena profe« sorjev. o tajinstvenih sejah pri posve* tovalnem ogniu — sama čuda džungle! Medtem jc bila kuhinja napela svoje skromne moči in že je vabila večerja. Imeli smo /re/kc. Našemu skavtu sta bila namenjena dva. ysem drogira j« - —\S Dvoboj med Radićem in vlado se bliža. Vladin organ proti radićevcem.— Odmev radićevskih resolucij v parlamentu. — Posebna seja ministrskega sveta. — Beograd, 5. avgusta. (Izv.) Današnja »Pravda«, ki je še včeraj poskušala braniti radičevce, češ da njihove nedeljske resolucije niso bile sklenjene soglasno in da vlada med r a diče vci razkol, nastopa danes, očlvldno pod vtisom splošne nezadovoljnosti in vladine razburjenosti, proti radićevcem ter iim daje ostre opomine, naj v bodoče nikar ne kalrjo politične linije sedanje vlade, ker bi v nasprotnem slučaju sami trpeli največjo škodo. Iz pisave vladnih listov se splošno opaža, da je vsled stališča Rađlćeve stranke m vsfed njene neizpremenjene demagoške taktike položaj vlade zelo omajan in da gledajo vladni krogi * velikimi skrbmi na prve seje Narodne skupščine. — Beograd, 4. avgusta, (Izv.) Vsi parlamentarni klubi stoje pod vtisom resolucij Radićeve stranke v Zagrebu. Misli se, da bo Davidovičeva vlada prav kmalu padla, ker se Radićevci rd* so evoluirali ali poboljšali in ker ostajajo, kar so bili Zemljoradniški klub je danes raz* pravi j al o situaciji, zlasti o pomoči no» vi vladi. O tem bo nadaljeval popoldne svoje posvete ter jutri definitivno skle* pal skupno z glavnim odborom stranke. — Beograd, 5. avgusta. (Izv.) Tekom včerajšnjega dne so stali parlamentarni odbori in vsi politični krogi pod težkim vtisom Radičevih resolucij. Povsod so govorili o zagonetnosti sunka, ki je prišel iz Zagreba proti vladi. S temi resolucijami se je vsekakor stališče vlade, kakor se splošno smatra in tudi priznava od samih vladnih krogov, zelo poslabšalo. Zemljoradniki, ki pravkar študirajo politično situacijo in raz- mišljajo o svoji bodoči taktiki, so se tudi bavili z Radičevimi resolucijami. Resolucije so napravile v Beogradu svoj željeni vtis. Samostalni demokrati in radikali pa poudarjajo, da so resolucije zadele samo tiste naivneže, ki so verovali, da se Radićevci poboljšajo. V resnici kažejo zopet, da Radićevci nočejo izpremeniti taktike in da bodo tudi v sedanjem trenotku nadaljevali z maJbinacijami. Vladni krogi poskušajo ublažiti porazen vtis Radičevih resolucij na Javnost in na parlametarne kroge. Pravijo, da je treba Radićevcem verovati samo to, kar delajo, ne pa to, kar govore. Resolucije so namenjene narodu, ne pa Beogradu, Taki in slični izgovori niso mogii izgladiti poraznega vtisa, ki so ga napravile te resolucije v Beogradu. O resolucijah je vlada razpravljala na svoji popoldanski seji ter sklenila, da treba povedati Radićevcem, naj v bodoče opuste taka neprevidna dejanja ter še neprevidnejše Izjave. — Beograd, 5. avgusta. (Izv.) Včeraj je odpotoval z Bleda zunanji minister dr. Voja Marinkovlć, k! prispe v Beograd danes dopoldne, na kar se vrši ob 11. seja ministrskega sveta. Na tej seji bo ministrski svet ponovno razpravljal o situaciji, ki je nastala vsled Radičevih resolucij, ter se bodo upoštevali tudi vtisi, ki jih je dr. Marlnkovič v tem pogledu prinesel z dvora. Nato bo ministrski svet razpravljal o celokupni zunanji in notranji situaciji ter pretresel definitivno stilizacijo vladine deklaracje na jutrišnji seji narodne skupščine. Nova vlada mobilizira svoje sile. »Delo za zapadno demokracijo.« — Pismeni protesti brez učinka — Priprave za parlamentarni boj. — Beograd, 5. avgusta. (Izv.) Vlada je naročila našim delegatom v Londonu, ki sledijo delovanju londonske konference, naj ji sporoče, zakaj in kako je bil odstavljen zastopnik Jugoslavije v reparacijski komisiji. Poleg zastopnika Jugoslavije se je ukinilo v reparacijski komisiji tudi mesto Japonskega predstavnika. Te izpremembe v reparacijski komisiji ter ukinjen je našega zastopnika so napravile v Beogradu zelo slab vtis. Vlada ukrene vse, da se stvar popravi. — Beograd, 5. avgusta. (Izv.) Po poročilu iz Pariza je vlada naročila našemu pariškemu poslaniku dr. Spalaj-koviću, naj protestira na poslaniški konferenci proti albanski vladi, ki onemogoča razmejitvena dela v Črni gori. Tamkajšnjo razmejitveno komisijo so neki dan napadli albanski komitaši. Le prisotnost oddelka naše vojske je preprečila, da ni zašla komisija v težak položaj. Program opozicijonalnega bloka bo tvoril vsebino deklaracije. — Beograd. 5. avgusta. (Izv.) »Politika« poroča, da bo vladna deklaracija vsebovala program opozicijonalnega bloka, nakar bo vlada otvorila debato in po zaključeni debati Narodno skupščino odložila na nedoločen čas. Vprašanje skupščinskega predsedništva se bo rešilo v smislu pravilnika, če bo s tem soglašal dosedanji predsednik gospod Jovanovič. Poročevalcu »Politike« je dr. Marinković v intervie\vu na Sledu izjavil, da je vlada mnenja, naj se reši vprašanje državnega uradnlštva v Makedoniji na ta način, da se temu državnemu uradnišrvu izplačujejo dvojne plače. Uradništvo se bo izmenjalo ,od- vsakemu zadoščal eden, on pa je snedel oba, in sta bila pripravljena še na ped* lagi dosedanjih kuharskih bukev, a je h koncu s kruhom pobrisal vso mast — prijazno ga je bilo gledati. In sva sklenila z ženo, da ga bova že poslala na taborenje, kadar bo. Malo milo pa je nma vendarle bilo pri srcu; ugibala sva, ali nisva izgubila nežnega sinka, ko sva dobila neustra* šenega skavta. Tisto noč se je temeljito naspal. Za vsak primer si je bil pripravil na po* steljno omarico kompas in piščalko in sva mislila z ženo, da mu morebiti res utegneta služiti z ozirom na obilno sa* lamo in dvojni zrezek. Toda je minila noč in mu ni bilo treba ne žvižgati na pomoč ne s kompasom si iskati pota kamor koli. Zjutraj so ga poiteno zdrgnilf, umili in poplaknili m se je pričel oblačiti v svojo običajno meščansko obleko. Pa se mu je zazdelo, da so mu hlače sa pol centimetra predolge in da ga bijejo ob kolena. Pa mu je ta okolnost tako živo užalila mlado srce, da so mu de« bele solze zalile oči in je sirota bridko ihtelo. Pa sva z ženo sedaj potolažena, ker veva, da je nama pod trdo skorjo juna* škega skavta vendar še ostal stari sin* ko — Bog mu ohrani zdravo telo in mladost srca! nosno vpokojilo le toliko, v kolikor se je slabo obnašalo ter se preveč partizansko izpostavljalo. O Rusiji bo dr. Ma-rinković podal v kratkem pred Narodno skupščino potrebna pojasnila glede naše bodoče ruske in vzhodne politike. S sosednimi državami bomo ohranili dosedanje prijateljske onnošaje. V kratkem se podpišejo z Rimom konzularne konvencije. Gre samo še za neke podrobnosti. Prihodnja ministrska seja bo že določila delegate, ki naj sklepajo trgovinsko pogodbo z Avstrijo. — 3e°grad» 5. avgusta. (Izv.) Danes se v parlamentarnih klubih zaključijo priprave za jutrišnji parlamentarni boj. 2e tekom včerajšnjega dne se j 3 zbralo v Beogradu izredno veliko šte viio skupščinskih poslancev, ki so se posvetovali v svojih klubih o nadaljnji takriki svojih frakcij. Posebno živo jc bilo v narodno - radikalnem klubu in med samostalnimi demokrati, ki se pripravljajo na energično ter soglasno akcijo proti sedanji vladi razdora in razkroja Jugoslavije. Tekom včerajšnjega dne je konferiral šef radikalne stranke g. Pašić s predsednikom narodne skupščine Ljubo Jovanovićem. Popoldne pa je posetil PaŠiča v njegovem stanovanju šef samostalne demokratske stranke Svetczar PribiČević. Na vseh teh sestankih se je govorilo o enodušnosti ter načelnem soglasju, ki vlada med obema strankama ter o akciji, ki se bo nadaljevala po sejah narodne skupščine med širokimi masami našega naroda. Pred npevrpfom na Boloarskem ? — Beograd, 5. avgusta. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih in v celokupni javnosti se z velikim zanimanjem ter z budno pozornostjo zasledujejo dogodki v sosedni Bolgarski. Vse kaže na to, da se na Bolgarskem nekaj pripravlja in da se tamkaj v kratkem dogode spremembe, ki bodo tangirale tudi našo državo. O.rtkova vlada se nahaja pred padcem. ZemljoradniŠko prevratno gibanje se Je v zadnjem Času nepričakovano oiačilo. Številni sestanki I zeml*oradniških dijakov na v?eh koncih Bolgarske dokazujejo, da se v kratkem izvrši na Bolgarskem najbrž prevrat Vladni alarm z boljše viško nevarnostjo je bila maska, ki naj prikrije nevarnost seljaškega prevrata in predsto-ječo vstajo bolgarskih seljakov, ki so se v zadnjem času zradikalizirali v duhu svojih prvih voditeljev StamboHjskega in Petkova ta ki bi radi »opet prevzeli sofijsko vlado. Situacija se je r zadnjem času povsem izpremenila. — Na stran zemljoradnikov so stopili make-donstvujuščt Ti razpolagajo s številnimi organizacijami in polvojaškimi oddelki po vsem Bolgarskem in bodo v kratkem postali popolni vladarji situacije. Vlada Cankova je pri nekih voditeljih makedonstvu-'uščih zašla v nemilost. V Beogradu bi pozdravili padec Cankove vlade. V soboto se je v Jekaterinodaru vršil bolgarski kronski posvet Takoj Po posvetu se je ministrski predsednik Cankov podal v Sofijo, kjer je zastopnike zunanjega tiska opozoril na resnost položaja. Pred državnimi zgradbami se nahajajo veliki vojaški oddelki v popolni vojni opremi Okolu poslopja ministrskega sveta so potegniii bodečo žico. V Sofiji krožijo vesti, glasom katerih zbira Todor Aleksandrov ob grški meji svoje čete, da od tamkaj naskoči Sofijo. BEG BIVŠIH BOLGARSKIH MINISTROV NA NASE OZEMLJE. Beograd, 5. avgusta, (Izv.) Med bolgarskimi vladnimi četami je začelo prevladovati zemljoradniško gibanje. Dogodili 90 se že slučaji, da so celi bataljoni odklonili poslušnost S pomočjo takih čet sta te dni pobegnila iz sofijske bolnice bivši notranji minister Ri-sta Stojanov in bivši poštni minister Nedeljko Atauasov, ki sta najjačja predstavnika zemljoradniške stranke. Prvotno jih je vlada Cankova zaprla v centralno sofijsko jetnišnico, nato jih je dala prenesti v bolnico, da jih tamkaj lažje spravi s sveta. Na ta način je že poginilo veliko zemloradniških voditeljev. Beg je omogočil neki podpolkovnik, ki je zvedel za namero. Vsi trije so včeraj prestopili jugoslovensko mejo pri Caribrodu, nakar so jih naše oblasti zaslišale. Iz Sofije do meje so rabili tri dni, med tem časom so se sestajali z zemljoradniškimi voditelji po planinah, ki so jim poročali o splošni nezadovoljnosti. Naše oblasti so zemljoradniške voditelje odpremile v Beograd, kjer se bodo ponovno zaslišali. Takisto so naše oblasti ukrenile potrebne mere za njihovo osebno varnost. Zdi se, da je tej trojici pomagala tudi bolgarska emigracija, ki se nahaja na našem terenu. NOVINARJI PRI SAOBRA-CAJNEM MINISTRU. — Beograd. 5. avgusta. (Trv.) Danes do* poldne se je vršila konferenc« med zastop* niki Jugoslovenskega novinarskega udruže« nja ter ministrom saobraćaja, da se defini* tivno reši vprašanje novinarskih železniških kart. Novinarsko udruženje zastopa pred* sednik g. Krešimir Kovačič iz Zagreba, DRUGI DEL LONDONSKE KONFERENCE. — London, 5. avgusta. (Izv.) Danes ob 8. je prispela v London nemška delegacija. Opoldne se je že vršila plenarna seja konference, kateri so prisostvovali tudi nemški delegati. Po kratkem pozdravnem govoru ministrskega predsednika Macdonalda in po odgovoru vodje nemške delegacije ministrskega predsednika dr. Maixa je konferenca izročila nemški delegaciji protokol o dosedangjih sklepih glede izvedbe Da-wesovega načrta. Glasom poročila di-plomatičnega poročevalca »Daily Tele-grapha« bo konferenca v prihodnjih dneh razpravljala še o sledečih točkah: O določitvi avtotaritativnega mesta, ki bo razlagalo Dawesov na*rt; o sestavi protokola reparacijske komisije glede vprašanj, o katerih bo ta komisija v bodoče razpravljala direktno v Nemci; j o vprašanju zapadno - porenskih železnic; o vprašanju vojaške izpraznitve Poruhrja; o vprašanju amnestije v zasedenem ozemlju ter o načinu razprave z nemško delegacijo. FONDI ZA REŽIMSKO ČASOPISJE. — Beograd, 5. avgusta. (Izv.) Tu je za* čel izhajati »Radikal*, organ pok. Stojana Protića. Novo redakcijo tvorijo sedanji no* tranji minister Nastas Petrovič, dr. Mom* čilo Ivanić in univ. prof. dr. Arangjelović. RUSKI BANDITI NAPADLI POLJSKO OBMEJNO POSTAJO. — Varšava, 5. avgusta. (Izv.) Včeraj jc napadlo 100 ruskih banditov obmejno polj* sko postajo Stolpzv in oropalo mestece. — Razbojniki so razpolagali s strojnicami in granatami Po izvršenem ropu so se umak* nili na rusko ozemlje. KOMUNISTIČNI NEMIRI V KARPATSKI RUSIJI. — Praga, 5. avgusta. (Izv.) V Spaljevu, v Karpatski Rusiji sta hotela dva orožnika preprečiti obhod 500 komunističnih demon* strantov. Demonstranti so orožnika obmetavali s kamenjani, nakar sta slednja rabila orožje, pri čemur so bili ubiti trije ''.emon* stranti ter sta bila težko ranjena oba oro4* nik«. trditi da bo dolgotrajna Bivši predsednik samoške avtonomne skupščine in sedanji voditelj majhne konserva-tivno-liberalne skupine v narodni skupščini Sofulis bi bil najbolj prikladen za sestavo koalicijske vlade, ki bi bila tudi mogoča, ker obetata svojo pomoč Mihalakopulos in Kafandaris. Politične vesti. Nova grška vlada. Na Grškem je prišel na krmilo Pa-panastasiu v imenu grške republike. Znana je borba med njim in Venizelo-som. Ta mož je bil edini, ki ni izbiral sredstev za dosego svojega cilja. Zbral je okrog sebe in organiziral vse neza dovoljne elemente, vse sovražnike kralja in Venizelosove politike, znal je ipretno izrabiti revolucionar je z malo-azijskega bojišča, zahteval jc plebiscit po tem, ko je bilo že na pragu novo državno življenje. Venizelos se je spočetka upiral temu naglemu in radikalnemu načinu »vratolomnih sprememb*, ko pa se mu nI posrečilo, je prepustil bojišče novim ljudem ter odšel drugič v pregnanstvo. Venizelos se je umaknil iz političnega življenja še iz drugih razlogov. On je vide!, da so se njegovi ideali večinoma razbili ob skale realnosti; on je preživel maloazijsko katastrofo, peripetlie Lausarmckega miru in grški umik iz Vzhodne Trakije in Carigrada. Ves grški narod s svojo nesrečo je bil proti njemu. Toda kakor vsak pošten politik, je tudi Venizelos posvetil svoje življenje državnim interesom. On ni popomoma kapituliral. On ni postal prezident republike, ni hotel prevzeti odgovornosti za usodo svojega naroda, temveč je prepustil to nehvaležno delo svojim naslednikom Kafandarisu, Sofulisu, Mihalakopulosu m dr. Vsak od teh je Šef svoje liberalno-venizeli-stične stranke. Skupine okrog teh Ve-nizelosovih pristašev so zdaj javni ali tajni sovražniki republikanskega bloka g. Papanastasiu, ki so ?z po naporni borbi tudi strmoglavili, in priznati jim je treba, da so ga strmoglavili v razmerah, ki so bile zanj skrajno neugodne. Odkar je bfl general Gonatas izročil državno krmilo za nekaj časa Veni-zelosu, ta pa Papanastasiu, so bile stalne spremembe v vladi nekaj običajnega. V enem letu se je šestkrat menjal zunanji minister. Ista usod*, je doletela tudi ministra vojne in mornarice. Ce so bili novi minisfri malo bolj skromni v svojih osebnih ambicijah, ie slo delo gladko. Čim pa je prevzel ta ali oni resor mož, za čigar hrbtom so stali interesi ceie skupine nriiateliev. ga je bilo zelo težko odstraniti. Odstranitev je dvignila v njegovem in nasprotnem taboru veHko burjo. Dva taka tipična slučaja sta ona z bivšim vojnim ministrom Kondilisom in Pangalosom. ki je moral demisiionirati obenem s Papanastasiu. Kondiiis in Pangalos *ta bila s 70—80 poslanci člana repablllraittkt konc?n-tracije. Kondiiis je ostavi! vnmo ministrstvo po do'gi borbi * Papanastasiu, ki mu ie oČ?*H da ie bil v svodih nazorih nrev?* -a Jfl V>n da to PSranfmJ den~"*T rrl?n rti Vol ,T t 1 vi^^Vlfril stranka1 : 7i |n te eo^a! KonTTJis 1 nt sovražnik pravkar strmoglavljenoga Atene, koncem juh"ta. kabineta. Revolucijonar Pangalos je nadomestil Kondilisa, toda nihče se ni čutil v državi varnega pred njim, dokler ni padel kabinet. Seveda gredo najhujši očitki na račun vlade. Pangalos, ki je hotel paralizirati Kondilisov vpliv v armadi, je po zatrdilu opozicije priporočal vojaško diktaturo kot edino sredstvo, da se reši država iz tega položaja. Kakšen je bil faktični položaj. Je težko povedati, ker je bilo zadnje čase v Atenah toliko intrig, da je točna orijentacija nemogoča. Znano je samo to, da je tekom zadnjih tednov pred padcem Papanastasiusove vlade večina mornariških častnikov podala ostavko, ker vl'c'da ni ustregla njihovi zahtevi glede odstranitve ministra mornar^ Hadžikiriaku. Nezadovoljstvo je bOo tudi v armadi. Razlika je bila samo ta, da je opozija dolžila vojnega ministra Pangalosa, da je z razntmi obljubami pridobival zase višje častnike z namenom proglasiti vojaško diktaturo. Grška narodna skupščina se je pečala zadnjih 14 dni skoraj izključno s temi razprtijami v armadi in mornarici. Polemika je pogosto zelo vroča. Nastala je atmosfera velike nervoznosti. Glavne vloge v tej borbi so bile že razdeljene. Skupine okrog Kafandarisa, Sofulisa in Kondilisa so začele ljuto borbo proti vladi. Mihalakopulosor in Gonatasovi pristaši ter begunci so ostali Še nevtralni. Naenkrat je prišel solunski incident. Oboroženi razgrajači, med njimi vojaki, so napadli in poškodovali tiskarne dveh opozici*onalnih listov. Od vseh strani so začeli napadati vlado. Splošno nezadovoljstvo se je pola stlio tudi nsrodne skupščine. Admirala Kukulis 'n Hadžikiriaku (slednji jc bil komaj demisijonira! kot nrmister mornarice), sta se stepla v parlamentu z dvema poslancema. Druga dva poslanca, bivša častnika na maloazijskem bo-iišču, KaJaJeksis in Griguriu, sta začela debatirati s palicami in zaušnicami. Tako ?e nastala atmosfera osebnega sovraštva, ki je imela za *>osledico, da pri glasovanju o -aupnici vladi vlada ni dohib gla<=ov M;halakopnlosrwip -;n Go-natasovih pristašev. Na ta način Papanastasiu ni dobil večine in kriza je bila tu. Vladna kriza pa ni prav nič sp-e-m«?ni!a splošnega položaja. Sedan;a grška narodna skupščina se smatra za ustavotvorno in zato njen raznust in raznis novih volitev ni lahka stvar. V tej skurščini je osiala najmočnejša skupina republikanska kon-centra ci a Pananastasia. Bivši vladni orgm -I kmokratija« nravi celo, da pri volitvi nove vlade ni bilo navzočih več poslancev, ki bi sigurno glasovali za nxr>nhP"v-sVe ministre. Ne smemo nam-r \: p-7V "•]. da irwo begunci okrog 60 mandntov. Na ta na£hi je prišlo do nove vlade, o kateri pa še ne moreno — Značilno! Beogradski listi poro* čajo: Ko se je sestavila sedanja vlada Ljube Davidovica, so ponudili 19 gene* ralom portfelj ministrstva vojne in mor« narice. Vseh teh 19 generalov je odklon nilo ponudbo, dasi so jim zagrozili, da bodo sicer morali zapustiti aktivno sluz* bo. Končno je kralj, ker hi bil sicer Da-vidovićev kabinet ostal brez vojnega ministra, ukazal svojemu prvemu adjw tantu generalu Sievanu Hadžiču. da mo* ra sprejeti ta portfelj. General Hadžić se je kot discipliniran vojak uklonil kraljevi želji. = Prepoved komunističnega shoda v Zagrebu. Zagrebška policija je v ne. deljo prepovedala shod, ki so tja sklicali komunir i v »Metropol»Kino« z dnev* nim redom: Desetletnica svetovne voi* ne. Policije je tudi uvedla kazensko pre« iskavo proti osebam, ki so razširjale letake s protivojaško vsebina. Komu* nisti 90 se pred dnevi skušali z Radi* ćevci sporazumeti glede skupnega shoda, vodstvo Radićeve stranke pa je ko* munistično ponudbo odbilo, češ da neče delati neprilik sedanji vladi. = Od koga je odvisna Da\ndo\H* deva vlada? O tem razpravljajo beo« gradski listi in prihajajo do tega eno* dušnega zaključka: Davidovičeva vlada ni odvisna niti od kralja, niti od parla* meta, niti od naroda, ki je to državo ustanovil, marveč ta vlada je odvisna po zaslugi politične modrosti Ljube Da» vidovića samo od Stjepana Radića. Sa* mo dotlej, dokler jo trpi Stjepan Radić, more ostati na krmilu. Čim se zameri boljševiškemu eksponentu, jo ta brcne z nogo in nažene. — FTerriotova poHtfka — Francija osamljena. Pariško časopisje različno razsoja francoski nasvet, da bi se sestavilo razsodišče, ki naj bi odločevalo v vseh perečih vprašanjih, nastalih iz načrtov poznavalcev. »Oeuvre« pravi da se ie rlerriot popolnoma otresel preteklosti. Pripravljeni projekt ne pomen! samo rešitve podrobnega črteža, temveč tudi ustvaritev dovršenega arbitražnega sistema, ki ima razpršiti negotovost in zavrniti ugovore finančnikov. Francija ie naravnost imenitno izpričala svojo dobro voljo. >Matinc piše. da bo imela Francija s pritegnitvijo ameriškega delegata v peteročlanskl reparacijski komisiji samo en glas m da utegnejo nastati trenotki, ko bo s svojim nazorom popolnoma osamljena. Ob takih razmerah predlagani sistem odločilnega sodišča mora pomagati francoskim tezam do zmage. Ta sistem bi tudi razrešil vprašanje stvarnih dobav ter principijelno uredil vsa ostala vprašanja konference. Samo počakati ie treba, kako bo to vprašanje sprejela francoska zbornica in reparacijska konusna. »Malin« meni, da bo francoska vr\»a-šk# stranka predlagala za zaporedno fepraznftev Poruria dobo dveh ?et m s!cer, kakor se zatrjuje, hna biti britanska okupacija K5!na uvedena v zvezi z okupacijo Porurja. »Journal« in »fTcho de Pariš« živahno kritizirata francoske predloge arbitražnega sistema. »Petit Parisien« piše, da je zavladala v Londonu v vseh krogin največja spravlM-vost. Tudi v vprašaniu Izpraznitve Po-ruiia so se staHšča zbližala. Sodi se, (Ta o z drugimi nečednostmi. Poštene in pridne uradnike pa naj pusti pri miru! Podrobnosti o rudniški katastrofi v Št. Janžu. Sekolstvo. ZLET CELJSKEGA SOKOLSTVA IN VOJAŠTVA NA DOBRNO. V nedeljo je priredilo vojaštvo celj* skega pešpolka peš*izlet skozi Šmartno v Rožni dolini na Dobrno. Kot gost se je na povabilo vojaštva odzval ter ude« ležil zleta tudi Celjski Sokol. Vojaštvo in Sokoli so odkorakali zjutraj ob 5. iz Celja skozi lepo Rožno dolino proti Dobrni, članice in naraščaj pa se je odpeljal zjutraj ob 7. z vozovi. Ko se je komaj pričelo veselo taborenje vo* jaštva in Sokolstva pred Dobrno, je pričelo močno deževati in dež ni hotel ponehati. Deževalo je neprenehoma skoro do 2. popoldne. Nato je pone* halo v toliko, da se je lahko vršila po* vorka v zdravilišče. Pri vhodu v Dobr* no je vojaštvo in Sokolstvo v lepih besedah pozdravil upravitelj zdravilišča g. Jan kovic, odzdravil pa mu je v imenu Celjskega Cokola brat Žab* k a r. Komandantu vojaštva je bil po* Horjej lep šopek, na zastavo Sokol* skega društva pa sta bila prispeta dva venca. Po orka se je nato z godbo na čelu in med burnim pozdravljanjem kopaliških gostov in domačega občin* stva pomikala v zdravilišče. Z oken so kopališki gostje sipali cvetje na Sokol* stvo in vojaštvo. Takoj po prihodu so se vršile proste vaje vojaštva pred zdra* viliškim domom, katere so mnogošte* vilnemu občinstvu izredno ugajale. Na drugem prostoru za domom se je vršila skušnja za sokolske proste vaje, katera je morala dopoldne radi dežja izostati. Sokolska telovadba se je nato vršila v zdraviliški dvorani, katera je bila do zadnjega prostora zasedena od kopali* 8kih gostov. Najprvo je nastopilo članstvo s prostimi vajami, nato članice, ženski naraščaj, moška deca ter obrtni naraščaj. Vsa telovadba se je izvršila z lepim uspehom in je navzoče občin* stvo telovadce burno aklamiralo. Po prostih vajah je nastopila vzorna vrsta Celjskega Sokola na bradlji. Krasni telovadbi se navzoče občinstvo ni mo* glo dovolj nadiviti. Sokolstvo je želo za svoj nastop viharno odobravanje. Navdušenje so vzbudile tudi dekla* macije, prednašane od vojakov. Pred zdraviliškim domom je zbor Djačke čete zapel par lepih pesmi. Po končani prireditvi se je vršilo pogoščenje Sokolstva in vojaštva, pri katerem so stregle dame z vso Ijubez* nivostjo, za kar j: i bodi izrečena pri* srčna zahvala. Povratek Sokolstva se je vršil zvečer na vozovih, vojaštvo se je vrnilo peš. Vsa prireditev je bila prirejena v korist Rdečemu križu, kateremu je go» tovo donesla lep "moten uspeh. Prire* ditev je bila lepa in prisrčna. Ob koncu moramo grajati maloštevilno udeležbo O dogodku v Šent Janžu smo prejeli še sledeče poročilo: V nedeljo dne 3. t. m. je dospela na j količkaj da na poštenot in vzgojo, Z j Okrožni rudarski urad v Ljubljani brzojav* ! gnjevom obrniti od takih listov. Nič ču- | ka s sledečim besedilom: »Vsled elementarne nezgode vsi triie šahti zatopljeni. V Andrej*šaht udrla voda. 9 mrtvih, 1 težko, 3 lahko ponesrečeni. Sent* janški premogokop.« Nato se je podal s prvim vlakom ob 14. uri predstojnik Okrožnega rudarskega urada ing. P e h a n i na lice mesta. V ponedeljek 4. t. m. sta odpotovala s prv: □ jutranjim vlakom ob 6. uri za njim rudarski glavar ing. Strgar in vis. šol. pre f. ing. Josip Kro* pač kot rudarski izvedenec Uradni odpo* slanci so sledeče ugotovili: V okolici Šent Janža je v soboto zvečer od pol IS. do pol 19. ure vladalo silno ne* urje. Utrgal se je oblak, voda je pridrla z vseh bregov, napolnila grape in jarke ter poplavila dolino. Jarek cd 5trasberk*šahta proti separaciji, ki je v poletju večinoma suh in le ob deževju odvaja nekoliko vode, je narasel v silen hudournik, trgal je zemljo gnj< I dno ni ,ako je mnogo starih somišljenikov, ki so osiveli v stranki, ti stranki i že obrnilo hrbet. Dobro bi bilo, da se I tudi »Prerod« malo zanima za pisavo teh listov in bi njihove urednike poučil, ako že stranka sama tega ne more. V novejšem Času pa sta »Straža in »Slov. Gospodar« stopila tudi na komunistična pota in so komunisti danes lahko ponosni, da delata ta lista med pobožnim kmečkim ljudstvom brezplačno propagando za njihovo stranko. Kako kratkovidni so pač voditelji v svoji jezi in strasti proti vsemu, kar je naprednega! Člankov, ki bi tako vneto zagovarjali komuniste, ni najti med časopisi socialistične stranke, tako da lahko odkrito trdimo, da sta prešla »Straža« in »SlOV. Gospodar« V komu- | in zlasti tamošnje nasipe, pordl vse mostiče nistlčne roke. Oba lista sta greznici ko- j in Pred izlivom v potok Hinje udri v de* munističnih izbruhov. Dokaz ie nanad ! lavnice, električno centralo in strojarno. V na g. okraj, glavarja Koropca v 84. šte- j delavnice je vdrla voda skozi okna m nano* vilki »Straže« in nanad na guštanjsko s,.,a VJl h i ^Ti* v'hHo vsied , . ,. , , .. f^, oi ! nm. Vsako delo v delavnici je bilo vsled inteligenco v predzadnji številk, »Slov. j tega izkIjučcno. v strojarnici so prišli stroji Gospodarja«. Iz obeh člankov se očitno j dcioma pod vocf0 in ^ z blatom one* vidi onemogla jeza komunista! ; čiščeni. Vsled tega se je morala centrala in Čas je Sedaj, da domači voditelji i strojarna za nekaj časa staviti iz obrata. Že* SLS reagirajo na komunistične napade. I leznica. ki pelje od Strasberk*sahta do sepa* Ako bodo molčali, potem so sokrivi. — i raciic; J'e mestoma na 1 m visoko sprana. t-\ j • „x- j t• • ct c* j.m- i Voda ie udrla tudi v Strasbcrk^sant z Do sedaj smo v naši dolini SLS pustih , u i . -i * u - ~,~„u .... . . . * I dneva, vendar ni napravila tu nobene poseb* v miru, pri volitvah smo iz narodnih ozirov šli z njimi proti socialistom in I komunistom; tudi niihovega delovanja nismo ovirali. Ako pa SLS dovoli, da se j nas, ki JO pustimo pri miru, bije S ko- j di jarek, ki ima po navadi minimalne mno* munisti v naših listih, potem pade vsa , zine vode. Ta voda je ujeta v lesene žlebove odgovornost event. bratskih bojev v j Mežiški dolini na nje. Žalostno, da je i prišlo tako daleč! toliko vode, da jo niso mogli žlebovi odva* Sedaj pa si oglejmo razmere v trgu \ jflti zbralo se je toliko vode, da je pričela Guštani, da si lahko vsak napravi SOd- i p-i višje ležečem Venče*5ahtu v jamo probo o nesramnosti napada na splošno ; dirati. Nadalje od Venče-sahta proti An* spoštovanega in Čislanega g. Okraj, gla- ! dre j šahtu se je razlila preko žlebov ter na* varja. ! pol™!*1 tam se nahajajoče vsedline. Ko je Pri zadnjih Občinskih volitvah Sta ' vodstvo rudnika opazilo da preti za jamo j i eni j , i , m v njej zaposleno osobje nevarnost, je po* se udeležili dve stranki: socijalisti in . klicaloJ0Jb ,£ uri vse deiaVstvo iz jame ter SLS, kakor se je to večinoma zgodilo j ga 2apos\a0 na površju pri vodoodvajalnih po celi dolini. Zadn.a je dobila v trgu delih. ne škode. Tam zaposleni delavci so se lahko pravočasno rešili. Ta del jame je samo v naj* nižjih prostorih deloma poplavljen. Mimo Vence* in Andreja*šahta pelje tu* in odpeljana v istih preko nevarnega, raz* trganega terena v Hinjespotok. V soboto je pridrlo z obojih pobočij v jarek momentano tri mandate (Konečnik, Lečnik in Rozman). Vsi drugi mandati so pripadli socijalistom. Novi socijalistični odbor je starega občinskega tajnika Košutnika odstavil ter namestil za tajnika ključavničarja Orosla iz Mute. Da se razume ključavničar toliko na tajniške posle kot Ko je nevihta ponehala, sta se podala v jamo nadpaznik Trkovnik in paznik Kar» lič. Tedaj ni bilo še v jami nič posebnega opaziti in tudi vode še ni bilo mnogo, dasi* ravno niso delovale črpalnice vsled ustavitve obrata v centrali. Opazila sta pa, da preči nevarnost, da se udere betonski zid v progi ca. 8 m pod površino. Tu ie nastal pred zajec ™ boben,fe umevno. Kakojma- | nekaj časom jamski 0genj in ge je g tem betonskim zidom zajezil. To mesto se na* haja pod nadzemelisko usedlino, v kateri se je nabrala voda. Nevarnost je bila torej za jamo, da udere ta voda v jamo, če se zid poruši. Vsled tega sta ukrenila, da pozoveta potrebno Število delavstva, da ta zid zava* rujeta. Delavstvo se je baje spočetka branilo iti na delo, boječ se nevarnosti, ki mu je pre* tila, a po energičnem nastopu nadpaznika Trkovnika se je 13 mož odločilo iti s pazni* kom Karličem v jamo. Prišedši v jamo, se podajo na delovni prostor, a predno so po* čeli z delom, se je momentano porušil ome* njeni zid. Pri tem je nastal tak puh, da je podrl lesovje in zverižil tračnice v obliko črke S. Paznika Karliča in delavca Steklaso je vrgel puh v stransko progo, pri čemer sta bila razmeroma malo poškodovana in sta se ji dobesedno- \ m°Sla še sflma rešiti- Franc in AIojz Pristav Isedllik SOCia- s*a Prišla ™ed lesovje, vendar se jih je mo* ic«k.a.Taa^ i«, a~ I glo po daljšem opreznem dela resiti In sta bila v ponedeljek popoldne prepeljana »y , , . ... .. j v ljubljansko bolnico. Trije mrtveci, in to nacijonalistlčni.l rokah.« — Mislimo, da Martin Kane, Franc Keše in strelni moj* bo Luka imel prav, ker socialistični od- ' ster Jernej R u gel j so bili še v noči od borniki SO res nacijonalisti, in Sicer sobote na nedcl'O preneseni na dan. Ko so nemški, pO naše »nemČurji«. Težko je Kešeta snravili izpod razvalin, je še nekoli* nnvpdfl« v kateri Dredal Drav za Drav ! kokrat dihnil, pa že v jami umri. Reševalna dela so se morala nato usta* viti, ker je bila nevarnost za zaposlene, da se udere na nje lesovje, kamenje, železje. duje, ko se nikoli pismene slovenščine učil ni, si lahko vsak misli. Nič boljši ni župan, ki je kovač, ki komaj zna nodpi-sati svoje ime! To vse nič ne stori, stranka je rabila vnetega agitatorja, a to je naš Orosel. K vsemu temu Še netn-škutar. Maloštevilnim naprednim Slovencem ta agitator-tainik ne more škodovati, pač pa SLS. ki ima pristaše med delavci. Ne razumemo, kak povod ima potem »Straža«, da se poteguje za agitatorje nasprotne stranke. To bosta najbolje vedela inteligenta in prijatelja delavcev 2. Kuhar in Gmajncr pri »StražU. Dopisnik trdi da je večina občinskega odbora Korunovih socralistov. V »Socialistu« št. 23 pa stoji »Govornik (Luka Jug, predsed listične organizacije v Guštanju) ie dalje omenial občinsko upravo, ki je v povedati, v kateri predal prav za prav naši socialisti spadajo. Po svojem delovanju so komunisti in nemškutarji. To dokazuje njihovo nemškutarenje, pobiranje za nemški nagrobni spomenik in delovanje »Svobode« med mladino, ki se sedaj, odkar je organizirana, še bolj postavlja z nemščino. kar vse križema leži. in nadtem se zopet na površju nabrana voda, l-oje odtok v jamo se je začasno zadelal, ni na izključeno, da bi se pri odstranjevanju teh ruševin zopet odprl. Radi tega je bilo nujno potrebno, re* sevalna dela začasno ustaviti, dasiravno so bili deli teles 4 mrtvecev še vidni med ruševinami, in zavarovati zaposleno osebje proti pretečim nevarnostim. Uradna odposlanca in pritegnjeni stro* kovni izvedenec pa so si takoj pri prihodu ogledali kraj nezgode, S2 v prvi vrsti na pod* lagi kart, izpovedi vodstva in paznikov in ogleda prepričali, da je po njih mnenju iz* ključeno, da bi bil še kdo živ v jami. Reše* valna dela so se vršila nadalje pod njih nad* zorstvem. Do 5. ure "večer (ponedeljek) je bil en nadaljni mrtvec rešen izpod razvalin in upanje je bilo, da bodo v noči vsaj še dve nadaljni trupli rešeni. Upati je tudi, da bodo tudi ostali mrtveci vsi v kratkem času spravljeni iz jame brez posebne nevarnosti za pri teh delih zaposleno osobje. Iz velikih posledic te katastrofe in iz dejstva, da so bili mrtveci in tudi oba živa rešena Pristova skoraj nagi, sc mora skle* pati, s kako silo in velikanskim zračnim pri* tiskom je udrla voda v jamo. Ker sta pa nivoa vode nad zemljo in mesto vdora pod zemljo le kakih 8 m narazen, ni Izključeno, da je bil ta silni puh in zračni pritisk posle* dica eksplozije. Kakor že omenjeno, je bilo z betonskim zidom zagrajeno podzemeljsko ognjišče, kakor se to večkrat v premogov* nikih vrši. Ta zagrajeni prostor je bil na* polnjen s plini in ko je vdrla voda vanj, je mogoče, da je nastala momentana eksplo* zija in porušila zid. Natančne preiskave vod: predstojnik Okrožnega rudarskega urada s pomočjo imenovanega rudarskega strokovnjaka. S temi preiskavami bo dognan po možnosti vzrok nesreče in eventualne kriv* de. O preiskavi sestavljeni zapisnik bo šele podal natančno sliko o poteku nezgode. Zapisnik se bo po izvršitvi preiskave v prepisu predložil. Smrtno ponesrečeni zapuščajo 6 vdov in 8 otrok, od kojih je eden rojen v letu 1911., ostalih 7 pa v letu 1920 in pozneje. Ponesrečni (smrtno) so: Martin Gane, Franc K e Š e, Jernej R u g e 1 i, Ferdinand L u k e k, Martin Stro* j i n c, Fran U m e k, Edvard O j s t r u h, Franc K a v š č e k, Martin D o 1 e n s ek !n Martin Kos. Odgovorni obratovodja, rudniški ravna* telj ing. Franc Č e r v i n k a je bil za časa nesreče odsoten. Nahajal se je na dopustu in ga jc nadomeščal obratovodja dnevnega kopa in nadnevnih obratov, Franc Zupan* č i č.« ★ ★ ★ Iz Kamelja nam poročajo dodatno o katastrofi, ki je zadela šentjanškl premo, gokovnik ln dosedaj zahtevala 10 žrtev: V soboto okoli 17 so se pričeli kopičiti nad Dolenjsko, predvsem nad mokronoško dolino gosti temni oblaki, oznanjajoči tež_ ko nevihto. Okoli pol 18 Je bila vsa okolica v temi ln začelo je deževati. Nastalo je strahovito neurje, ozračje je pretresal grom ln utrgal se je oblak. Mahoma je bila vsa mokronoSka dolina pod vođo. V Kannelju Je voda zalila električno centralo, vsled če_ sar bo se stroj! ustavili. Ker črpalke niso več delovale, so bili nenadoma val trije rovi šent Janškega premogokovnlka v temi In Isto. Časno je pričela v rove vdirati voda. Premogokovnlk v Karmelju, odnosno t Sent Janžu. je last velelndustrljalca An. dreja Jaklla \r. Karlovca, kl ga Je kupil I. 1917 od neke tržaške delniške družbe. Rud_ nlk, ki je dajal pred vojno komaj dva do tri vagone premoga na dan, Je bil med voj. no razširjen In povečala se Je tudi njego, va produkcija tako, da daje sedaj dnevno 300—400 ton premoga. V rudniku dela okoli 300 rudarjev. Ima tri rove. ki se imenujejo Andrejev. Vencev ln Franjln. Katastrofalna nesreča se Je zgodila v Andrejevem rovu, ki je najstarejši in naj. daljSl In dela v nJem približno okoli 150 rudarjev. Voda Je najprej vdrla v Pranje.rov, kjer Je delalo prbllžno 20 delavcev. Rudar. jI pa bo opazili pretečo nevarnost In so Be z naglim begom lz rova Se pravočasno re. Bil!. Tudi v Vencev rov Je vdrla voda; na delu zaposleni rudorll so se z naglim begom rešili gotove smrti. Voda Je zalila oba rova ln drvela nato liki hudournik proti Andrejevem rovu. Tam bo se ▼ jam! pred rovom koncentrirale ogromne mase vode, ki so grozile predreti betonski nasip. Rudarji, k! so bili deloma avlzlranl o preteči nevarnosti, so pobegnili Iz rova. Okoli pol 21. pa se jih Je vrnilo 12, hoteč utrditi betonski zid, da ne bi voda preko njega vdrla v rudnk. Toda katastro. ta i* bila neizogibna. Nenadoma se je vsled strahovitega pritiska vocle zruMl obrambni betonski zid, istočasno se Je čula močna detonacija, podobna eksploziji — in v na. slednjem trenotkn se je vsa ogromna masa vode vsula v rov, rušeč in pouirejoč vse pod seboj. Divji vrtinec vode pa je potegnil zs seboj tudi vseh 12 delavcev. Voda Je vrgla nesrečne?e v rov, jih prt. tlsnila ob stene in jih popolnoma zmečkala* Takoj, ko se Je zaznalo za katastrof al. no nesrečo, je odšel od.!e!ek rudarjev pod vodstvom rudniškega obratOTOdje Zupan, čiča in nadrazr.ika Trkcvnika na kraj nesreče," da rešijo eventualno še živeče ru. darje. Zupančič in rudar Vrabec sta se opustila v rov, ki je nudil strahotno sliko »n Zupančič je prišedši do največje globine rova pričel klicati. Iz mrtvaške tišine, ki je vladala na dnu rova. se je odzval en sam bolesten krik: »Na pomoč!« Bi: Je rudar Keše, ki je bil še pri zavesti, katerega so pritisnila debla k steni. Zupančič pouesre. čencu momentano ni mogel pomagati In mu Je obljubil, da ga reši. Nato je odšel Zupan. Čič v nasprotni smeri do zapornika In Je tam tudi klical. Klicu sta se odzvala, ranje. na brata Fran ln Alojzij Pristav. Zupančič* je nato odšel lz rova in se nato tekom noči še enkrat spustil v rov. Pri reševali.] akcl. jI mu je pomagalo okoli 20 rudarjev. V ro_ vu so pričeli z energičnim reševalnim delom. Kljub strahovitim naporom — stali so mestoma do prs v vodi in morali po sproti Iz?e!:?.vatl debla, k! so jim zapirala pot — so kmalu naleteli na prve žrtve. Izpod kupov ruševin In tramovja so potegnili mj. preje truplo 26 letnega Martina Ganra. Nje«, govo truplo je bilo skoraj golo ln Imel j« vdrta prsa. Zatem je naletela reJilna ekspedicija na rudarja Frana Kešeta Bil ja Se pri zavest!, umrl pa Je med prenosom iz rudnika. Vdrlo mu je prsni koš. Naslednja žrtev je bil 40 letni strelski mojster Jernej Rugelj. Imel je [stotako vdrta prsa. Brata Fran in .MojzIJ Pri?tav sta bila 5o živa. ko Je prispela pomoč. Imata le lažje po&kođbej po glavi In po rokah. Tekom včerajšnjega dne so 'peter^Ul Iz rova še tri mrtvece In sicer 32 letnega kopača Ferdinanda TLukcka lz Govedola, k* je oženjen in Ima dva otroka, dalje Martina Kosa z Jesenic In 2S letnega kopača T-1, varda OJstruha, doma lz Budne vas! Vseh Sest mrtvih rudarjev so pokopali rlnn^s z'utraJ ob ogromni udeležbi prebivalstva. Pogreba so se udeležili tudi zastopniki rudarskih oblasti. te^M vestnlk. — Soc. tečaj za učiteljico. Dne 4. tm. se Je otvorll 6 dnevni tečaj za socijalno naobrazbo učiteljic v Akademskem kolegiju (Kolodvorska ul.) Predavanja se vrBe od 9.—11. dopoldne ln od 15.—17. popoldne. Na dnevnem redu so sledeče teme: 1. Pomen udejstvovanja učiteljic Izven Sole. 2. Prosvetno udejstvovanje učiteljic. 3. Praktična navodila za poslovanje v gospodarskih organizacijah. 4. Pomen prave taktike pri vzgoji dece v Soli z ozirom na Idejno vod. stvo mladine. 6. Pomoč ljudstvu v poljudnih pravnih zadevah. 6. Udejstvovanje t organizacijah Izven Šole. 7. Sokolstvo. S. Zaščita matere In dece. 9. Ženske organizacije In njih delovanje v Sloveniji. Ogledovanje Dečjega doma in zavetišča, tiskarne ln tvornice učil ln knjižnic. Učiteljice se ponovno vabijo, da se v čim večjem Stevi, lu udeleže predavanj. Odbor Društva slovenskih učiteljic. — Pravilnik o zaposlovanju Inozemskih delavcev. V St. 166 »Službenih Novin« z dne 23. julija ti. Je razglasilo ministrstvo za so_ cljalno politiko pravilnik o zaposlovanju Inozemskih delavcev. Po pravilniku se mo_ ra vložiti prošnja za zaposlovanje lnozem_ cVih delavcev na najbližjo inspekcijo dela. Prošnji jo priložiti izjavo delavske zbor. nee in borze dala o tem: aH Je v njiju področju kaj domaČih delavcev iste vrste* nezaposlenih. Inspekcija dela sme dovoliti zaposlovanje za najdalje tri mesece, če se zahteva zapDslovsn.Ie Inozemca za i1 ilj_ SI čas, predloži Inspekcija dela takoj potem, ko izda bvoJo začasno rešitev o prošnji, spis, ministrstvu za socijalno politiko za na. daljno odiočtev. Prosilci, katerim nI rao^o. če navesti Imen delavcev, katere namera, vajo uvesti, npj v prošnj3h navedejo samo Število In vrsto potrebnih delavcev, mora. Jo pa potem, ko pridejo delavci v pedj^tja, naknadno te prijaviti pristojni Inšpekcij] dela. Inozemski delavci. 7:1 so Še pri nas zaposlen 1, a se nI za njih Se prosilo dovoljenja ministrstva za socijalno politiko, bodo smeli ostati še nadalje na dotičnom delu samo, ako predložijo njih delodajalci naj. kasneje v 1 mesecu, ko stopi ta pravilnik v veljavo (tedaj do 23. tm.) svoje probije na Inspekcijo dela, ne oziraje ee nato. ali ro ie vlefifl prc?nje In niso če dobili nobenega rešenja, ali pa da prošenj splch že niso vložili. Ministrstvo za socijalno politiko mora rcš;ti predložene vloge najkasneje v 15 dneh po prejemu. Delodajalci, ki Jelljo. da se dovoljenja za poslovanje podaljša preko prvotno od ministrstva dovoljenega roka, morajo predložiti najkasneje 1 mereč pred potekom roka, ako se jim je dalo do_ voljenje samo za en mesec, pa 15 dni pred potekom meseca, svoje prošnje za podaljšanje na ministrstvo, ker se jim drugače zaprošeno dovoPenje v nobenem primeru ne bo dovolilo. Ministrstvo dovoljuj** zaposlovanje za določen ln nedoločen čas. ki f« računa od dneva vročitve dovolila. Prtporo. Ca se vsem delodajalcem, da ae držijo teh novih predpisov, ker b! se osebam, k! so ne ravnajo po pravilniku, ne Izdalo nobeno dovoljenje na eventuelno njih poznejšo prošnjo In Je zanje razven tega predvidena tudi kazen po čl. 123 zakona o zaščiti de. lavcev. _ Vremenska napoved. Do 5. avgusta zvečer jasno. Po noči se nebo pooblači, potem Je pričakovati zapadne vetrove z dež. Jem. Darujte za sokolski Tabor! sitan 4 •SLOVENSKI NAROD« dne 6 avgusta 1924 lev. 178 Dnevne vesti. V Ljubljani, dne Muha, ki Je postala slon« V soboto smo priobčili članek, v katerem smo čisto objektivno ugotovili da je nova vlada primorana dati gotove politične in socijalne koncesije, če se hoče vzdržati na krmilu. To je menda tako jasno in nedvomno, da je vsaka razlaga odveč. Toda v našem političnem življenju so partizanske strasti zadnje čase tako razvnete, da gotovi ljudje porabijo vsako najmanjšo priložnost za hujskanje enega stanu proti drugemu, za zavijanje in podtikanje svojim političnim nasprotnikom stvari, o katerih se jim niti sanjalo ni. »Slovenec« je reagiral na naša izvajanja z napadom na prejšnjo vlado, kar je končno razumljivo, zakaj, vsak berač hvali pač svojo malho. Docela drugačno pot pa je ubral »Narodni Dnevnik«, ki igra po svojem drugem rojstvu sploh zelo dvoumno vlogo. V tem takozva-nem naprednem listu se je oglasil nekdo s pompoznim člankom: »Slovenski Narod« zoper državne uradnike«, v katerem pravi doslovno: »Slovenski Narod« v sobotnem uvodniku kategorično protestira proti ublažitvi bede duševnega delavstva ter vladno ©bTjubo o pomoči imenuje naravnost »koncesijo«. — Možu, ki je zagrešil ta glupi izbruh jeze na naš naslov, bi svetovali najprej, naj si kupi malo boljše naočnike, da bo znal vsaj preČitati, kar je napisano. Očitati »Slov. Narodu«, ki je zahteval zboljšanje gmotnega položaja ročnih in duševnih delavcev že takrat, ko »Narodnega Dnevnika« z njegovim hujskačem še nikjer ni bilo, ni samo smešno, temveč tudi predrzno in nesramno. Opetovano smo naglašali, da je zboljšanje socijalnih razmer za našo državo eno najvažnejših vprašanj. V tej delikatni zadevi pa nismo in ne bomo nikoli sledili demagogom, ki ne računajo z realnostjo, s kritičnim položajem našega gospodarstva, z zastojem v industriji in trgovini, z neštetimi pogosto nepremagljivimi zaprekami, s katerimi se morajo boriti naši pridobitni krogi, skratka, z vsemi pojavi v gospodarskem življenju mlade države, ki se še ni konsolidirala. Zahtevali smo vedno, naj država zviša uradniške plače, pokojnine In invalidske podpore, ne da bi s tem izpodkopavala temelje našega narodnega gospodarstva. Če smo v sobotnem Članku pribili, da je izdatno zboljšanje današnjega gmotnega položaja nižjih in srednjih slojev in ugoditev vsem materijelnim zahtevam ročnega in duševnega proletarijata težko mogoče brez pritiska na industrijske in trgovske kroge, smo pač ugotovili samo suho dejstvo. Kje pa je danes država, ki plačuje svoje uradni-štvo tako, da bi bilo ustreženo vsem, prav vsem njegovim zahtevam? Katera evropska država, ki se je udeležila svetovne vojne, daje Invalidom toliko podpore, da bi lahko živeli v izobilju? In kdo pozna v današnji splošni gospodarski krizi državo, kjer bi se nižjim in srednjim slojem ne bilo treba boriti za golo eksistenco, kjer bi ne bilo bede in pomanjkanja in kjer bi imel vsak delavec toliko materijelnih sredstev, da bi lahko zadovolil vse svoje potrebe? — Morebiti je taka obljubljena dežela kle na Marsu. Lahko je uganjati demagogijo, lahko je hliniti neizmerno ljubezen do nižjih in srednjih slojev, fantazirati in frazirati o takojšrrem radikalnem zboljšanju njihovega gmotnega položaja in halucinirati o popolnem raju na zemlji, ki zavlada takoj, čim se uveljavi ves arzenal demagoških fraz. Toda realnost ne pozna skokov iz splošnega gospodarskega kaosa v idealne razmere, kjer vlada popolno blagostanje vseh slojev in stanov. S to realnostjo bo morala računati tudi nova vlada, če noče spraviti države na rob propada. Zboljšanje gmotnega položaja uradništva. delavstva, invalidov, upokojencev in drugih siromakov je brezpogojno nujno potrebno in spada med prve in najsvetejše dolžnosti ne samo nove, temveč vsake vlade sploh, ki hoče skrbeti za blagor države in naroda. Toda to zboljšanje mora biti v sedanjih razmerah v sorazmeriu s splošnim gospodarskim položajem. Naši gospodarski in drugi pridobitni krogi so sami opetovano naglašali, da je nujna potreba, rešiti uradniško in invalidsko vprašanje, ter zahteva!!, da država brez odlaganja nrad-ništvo pošteno plača za pošteno delo, in sicer tako, da bo lahko živelo in poleg tega tudi zadostilo vsem potrebami ki jih ima kulturen človek. — Na mednarodnem gospodarskem kongresu v Pragi so svetovni strokovnjaki ugotovili, da ie gospodarsko okrevanje Evrope nemogoče brez intenzivnejšega dela. brez zvišanja produkcije in brez KistematfČiie prehodne in postopne re-guiaci e razmerja med delodajalcem in de'avcem. Pretežna večina evropskih držav je danes v položaju, ki izključuje i d e a I n o rešitev teh kočljivih vpra-Sanj, toda razmeram primerna rešitev, ki izključuje eventualne katastrofalne posledice, je vsekako izvedljiva in se mora čim najprej po nji poseči. 5. avgusta 1924. Mi smo bili in ostanemo odločno na stališču, da mora država pošteno plačati svoje uredništvo, da mora ublažiti bedo invalidov in upokojencev, da mora priti med industrijskimi in trgovskimi krogi do veljave socijalni čut, nikoli pa ne bomo operirali z demago-škimi frazami, ki obetajo ljudem zlate gradove, ki jim pa ne morejo dati niti skodelice neslane juhe. ★ ★ ★ — Občni zbor »Narodne tiskarnec se Je vršil včeraj v uredniških prostorih »Slovenskega Naroda«. Zastopanih je bilo od 365 založenih delnic kar pomeni dosedaj največjo udeležbo na zboru delničarjev. Občni zbor je otvorila predsednica gospa Franja dr. Tavčarjeva, ki je v svojem govoru naglašala, da uvideva potrebo, da stopi v sedanjih težkih časih na čelo tako velikega podjetja, kakor je »Narodna tiskarna«, jaka moška moč, zato se zahvaljuje na izkazanem ii zaupanju in odlaga predsedništvo. O bilanci je poročal upr. odbornik gospodar g. inž. Fran Tavčar. Občni zbor je vzel njegovo poročilo odobruje na znanje, kakor tudi njegov predlog glede razdelitve Čistega dobička. Vsi sklepi so bili sprejeti soglasno. V upravni odbor so bili izvoljeni gg.: prof. dr. Milan Vidmar, prof. dr. Janko Pretnar, tajnik »Trgovske in obrtne zbornice« Ivan M. o -h o r i č, prof. dr. Pavel P e s t o t n i k, inž. Fran Tavčar, veletržec Viktor Rohrmann, prof. dr. Janko Š 1 e -b i n g e r, primarij dr. Robida; v nadzorstvo pa gg.: Josip Lavrenčič, Filip Supančič, Gabriel Jelov-š e k, Ignacij V e r b a j s in prof. Jos. Breznik. — Izročitev češkoslov. odlikovanja. V nedeljo dne 3. t m. je izročil čslov. poslanik in pooblaščeni minister Jan Šeba red belega leva V. razreda kopališkemu zdravniku in starosti Sokola na Bledu MUDr. Zvonimiru Janezi-ču. Slavnostni izročitvi, ki se je vršila v stanovanju poslanika sebe na Bledu, so prisostvovali župan kopališkega mesta na Bledu g. Herman T o m e c, okr. komisar dr. F o n, v zastopstvu Sokola graščak K e n d a, romunski poslanik E m o n d i. ravnatelj Skorkovsky, ravnatelj šole, poslanca Čs1ov. narodne skupščine dr. M a t o u š e k in dr. M e i s s n e r ter ostali mnogoštevilni gosti. Dr. Janežič je bil odlikovan za njegovo delovanje ob priliki konference min. dr. Beneša in min. dr. Ninčiča meseca maja t. 1. — Zatvoritev poti v Lattermanovem drevoredu. Dne 9. avgusta 1924 se začasno zapre pot, kl vođi od bivšega otroškega Igrišča mimo velesejmsklh paviljonov proti pivovarni TJnion. Občinstvo se opozarja, da Je Javni prehod od 9. do 29. avgusta 1924 skozi naveden! del drevoreda nedopusten, ker pripada drevored tačas k velesejmu. — Z denarjem v promet. Pišejo nam Splošno občutimo povsod pomanjkanje de. narja, čeravno v obtoka nI dosti manj ban. kovcev kakor Jih Je bilo pred enim letom. Glavni vzrok Je v tem, ker posebno kmet-sko ljudstvo drži denar doma, namesto, da bi ga nalagalo v denarnih zavodih. V tem ozira so najbolj konservativni bogati kme. tovalci v Banatu. Njihova nezaupnost nam je nekoliko umljlva, ker med njimi Se nI bilo posojilnlStvo tako razvito, kakor ▼ Sloveniji in tudi danes 5e nI. Zagonetno pa Je, da je kmetsko prebivalstvo pri nas za. padlo reakciji da bolj zaupa denar doznačim skrinjam In posteljnlkom kakor var. nlm denarnim zavodom. Izgubo ima za to dvojno: denar ne donaša obresti In Je v neprestani nevarnosti pred ognjem, tatovi in vlomilci. Ne mine dan, da bi ne čitali o vlomih In tatvinah, pa tudi pri vsakem požara zvemo, da je zgorelo toliko In to. l*ko gotovine. Samo v mariborskem okraju so v zadnjih 14 dneh dobili vlomilci in ta. tovi čez pol milijona kmečkega denarja. Abotnež pa tudi škodujejo svojim sodržavljanom, ki po prisiljeni lskatt v denarnih zavodih posojila. Vsled pičlih vlog prt. manjkuje posojilnicam ln hranilnicam go. tovine, zato morajo terjati visoke obresti. Naš kmet se pač še vedno drži drastične znane pri slonice. Mnogo bi lahko storila duhovščina, ako bi hotela kmetsko ljudstvo poučevati Saj je pokazala Bvoječasno njL hova agitacija za avstr. vojno posojilo, da jim ljudstvo brezpogojno sledi. — Nekaj za agrarno reformo. Z meje nam pišejo: V gornji Pesniški dolini Ima Inozemski grof Pachta obširna posestva. Dasl je Pesniška dolina kot Izredno rodovitna, kjer rasejo vse posetve ob primer, nem gnojenju In obdelovanju tako bchotno, kakor Je videti le kje t Banatu, vendar kažejo grofove njive in travniki sliko pustinje. Za ped visoko žito Je preraseno a plevelom, dozorelo žito trohnl na stebla ali pa v snopih. Travniki so prevlečeni s predenico. Koliko begunjskih in domačih rodbin b) lahko na tem obširnem zemljišča imelo sijajno eksistenco, da bi Jih ne bilo treba posijati na Ovčje polje. Zdi se, da se žlahtni tujec norčuje in nalai\* pusti pro. padati tvoje obširno posestvo. Ali nima tukaj agrarna reforma nobene odločilne besede? — Neograjene mlake na kmetih. V Slo. venskih goricah, kjer Je splošno pomanj. kanje vode, imajo skoraj blizu vsake hiše mlakužo, v katero se zbira kapnica ln deževnica za napajanje živine. Nekod pa tudi ljudje pijejo to nezdravo mlakužo. Le red. ko kje imajo take mlake zadostno ograjene. Koliko nesreč se Je zaradi tega Se zgo. dilol Bal prejšnji teden i« ▼ Sveč ini v taki mlaki utonilo 1 letno dekletce. Politične oblasti naj bi županstvom in orožnikom naročile, da prisilijo posestnike, da mlake pravilno ogradijo. — Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V sredo in četrtek zvečer skupni vaji. — Zdravstveno stenje mesta Ljubljane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 27. julija do 2. avgusta izkazuje to*le statistiko: Umrlo je 21 oseb, 10 moških in 11 žensk (tujcev 3). Smrtni vzroki: jetika 4, pljučnica 1, škrlatica 1, trebušni legar 1, možganska kap 1, rak 3, drugi naravni smrt* ni vzroki 9, slučajna smrtna poškodba 1. — Med tem časom se je rodilo 28 otrok, 19 dečkov (2 mrtvorojenca) in 9 deklic. — Na* znanjene nalezljive bolezni: davica 1, griža 1, duši j ivi kašelj 2. — IV. avetovnl kongres mednarodnega Jezika »Ido« se bo vršil te dni v Luksen. bnrgu. Na kongres pridejo pristaši propagande za »Ido« iz najrazličnejših dežel. — Konferenca katoliških škofov bo dne 18. t. m. v Djakovu. Konferenco je sklical zagrebški nadškof dr. Bauer. Na sestanku bodo škofje razpravljali o vseh vprašanjih, ki se tičejo konkordata z Vatikanom. — Nova telefonska proga v mariborski oblasti. Dne 1. avgusta je bila otvor j ena tele* fonska pro^a Radgona * Maribor * Pragersko* S!ovenska Bistrica*Slatina=Radenci\ Križevci* Ljutomer in Murska Sobota. — češkoslovaški zdravniki v Beogradu. V dragi polovici avgusta prispe v Beograd 100 češkoslovaških zdravnikov, članov čaL zdravniškega društva, da se seznanijo a sanitarnimi in zdravstvenimi razmerami v Jugoslaviji, češkoslovaški gostje posetijo tudi Zagreb in nameravajo napraviti Izlet ob dalmatinski obali. Ves čas svojega bi. vanja v Jugoslaviji bodo gostje jugosloven. skega zdravniškega društva. — Ljubljana kot »letovišče«. Ameriški občudovalec naše bele Ljubljane Je v »Slovenskem Naroduc napisal hvalo našemu mestu, hvalo, katero zasluži gotovo po svoji naravni lepoti, a žal ne povsem po svoji upravi, ki še daleko zaostaja za velemestom. Vaš Izvesti teli je omenjal, da pravzaprav Ljubljančanom ni treba hoditi na letovišča, ker imajo v neposredni bližini krasni tivolski gozd. — Ako bi ga bil slučaj nanesel na periferijo, na poljanski in Šentpeterskl nasip, bi se uveril, da Ljubljančani res ne pogrešalo planinske idile, kajti ondi se pasejo ob obrežju smrdeče Ljubljanice na jutro In na večer govede, tako da bi človek nehote za vriskal »Juhe, Juhe — na planincah luštno je I«. Ali pa odgovarja ta slika res velikemu mes.u, tega bi menda Amerikanec ne potrdil. Poleg tega So ondi Še vedno cele jate perotnine, ki je Po lanski policijski prepovedi sicer za nekaj časa izginila, a se zdaj zopet neženirano pojavlja. Pri pogledu na te živali nam prihaja na misel slavni Pohlinov verz: piščeta, pure, race, koštruni, teleta, ki naj bi nas ovaj al v skrivnostni heksametra. In ta Ljubljana! V strugi, povsem zarasti! z grmičevjem, leno curlja nekoliko vode, proti koncu pa stagnira, ker v strugo pritiska voda Gruberjevega kanala. Ta voda je zvečine umazano rujava, včasih pa rdeča, da bi človek mislil, da je krvava (morda od kakega poboia), a barva ima svoj izvor Ie v odcedkih tovarne za barvanje,. In smrad, ki ga ta struga razširja! To ni oni smrad, o katerem pole Stritar, »da malo po gnoju diši,« to le naravnost omotična soparica, povzročena po izcedkih raznih kanalov v to stoječo mlakužo. Da mora biti to zdravo in prijetno vsem onim, ki imajo nesrečo, da morajo bivati v bližini in udihavati te miazme — tega pač nihče ne bo mislil. — Dragi Amerikanec tvoia hvala o mestni lepoti velja pač le za center, ne za ubogo periferijo! In tvoia trditev, da ima mesto dovoli svežega zraka, da Je pravo In zdravo letovišče, velja pač za obližje Tivolija in Rožnika, ne pa za nas obrežnike nekdanje reke, sedanje miakuže! Da bi Liubljančani Imeli le nekoliko one velikopotezne podjetnosti, o kateri Je Amerikanec upravičeno pripomnil, da jim primanjkuje — tedai bi skrbeli za to, da se dovrši pričeta regulacija reke, ki bi bila nele v kras mesta, temveč tudi higijensko v veliko korist A tistih 5 aH 6 delavcev, katere opaziš pri zidanju, takega velikega dela seveda ne zmore, in kar čudimo se, da sploh še napreduje, če tudi po polževo. Marsikaj umestnega Je povedal in nasvetoval Amerikanec, mož, »ki vidi ljudi — ve dobro, kako se po svetu godi«. Zlasti glede tramvaja. Tu sicer nI treba, da človek tre v Ameriko, zadostuje ako poseti Zagreb, da vidi razloček med veiikomes:nlm in malo-mestnim prometom. Tam razsežno omrežje, številni vozovi, po 2 ln 3 skupno v eni črti — pri nas mala, nezadostna proga in nosamna »škatlja«, kakor narod hudomušno, a dobro nazivlje vagon, Zakai bi v Jutranjih in opoldanskih urah ne bila vsaj dva vagona v prometu? Ne veljalo bi družbo nič več. ker bi kondukter lahko opravljal med Stacijaml menjajoče se. sedal v enem, sedaj v drugem prodajo listkov, O razširjenju omrežia se le ie mnogokrat pisalo tudi v »Slov. Naroduc Čim več prometnih sredstev, tem večji promet; to velja za tramvaj in za železnice, kajti on se šele z njimi dviga ln množi. Na Savo, v Šiško, na Vič, na pokopališče, v Moste moral bi se razpeljati, in promet bi se mogočno oživil. Pa »LJubljane! so zaspanci« pravi stara narodna pesem in se neradi dvignejo iz svoje patriarhalne navaienostJ. Treba bi bilo pač več Amerikancev med nami. Nasipar. — Nezgoda sarajevskih lovcev. V no, čl od 26. na 27. Julija so se odpeljali sa. rajevski lovci med katerimi Je bil tudi uradnik Ljubljanske kreditne banke a% Do. lene, s avtomobilom na lov na srne na Ro. manjo planino. Dospeli so zvečer do gostil, ne Emlna Obadjaša, ker je posoda s bencinom puščala. Jo je hotel šofer Izprazniti. Pri tem pa Je z gorečo svečo tako nerodno manipuliral, da mu je padla v posodo. Na. stala Je eksplozija in začel Je goreti avto. Tu_ di gostima je bila takoj v plamenu. Potniki so al komaj rešili golo življenje. Skoda zna. fia okoli triatotleoč dinarjev. Razburjeni seljak!, ki so menili, da so razbojniki zažgali, so nagnali oborožene lovce s kame. nJem v divji beg. — Strela je treščila za časa silne nevihte, Id je divjala v soboto nad Mokronogom, v Hrastovici pri šent Rupertu v poslopje Gre* gorja Brinška. Strela je ubila posestnikovo ženo, mater pred dobrim mesecem na Golici umorjenega pripravnika finančne kontrole, Brinška. Pač tragična usedal — Zastrupljenjo a sirom. V Beogradu sta se zopet primerila dva slučaja zastrup. ljenja 9 sirom. Obolela sta delavca Mihajlo Vaslč in Fran Koperlča. 2e popreje se Je zastrupil delavec ?-!ihajlo Gjorgjevič. Oblasti so uvedle preiskavo. — Prefrigana triperesna deteljica. V soboto 2. tm. je stopila v trgovino Egidija Eberja na Kongresnem trgu trojica ljudi, dve ženski ln en moški. Hctelt so kupiti ko_ žuhovlno. Tzbirall so in izbirali, končno jim pa ničesar nI prljalo In odšli so lz trgovine, ne da bi kaj kupili. S trojico vred pa so Izginili dve lepi bol. Eber je tatvino kmalu opazil In prijavil policijo. Policijski agenti so šli takoj na lov za omenjeno tro. Jlco in res so bili še tekom dopoldneva vsi trije prijeti. Aretirani so bili 20 letni Rl_ hard Leš ln njegova IS letna sestra Ivana doma z Maribora ter 27 letna Katarina Fe_ keža, rojena Krčellč lz PuŠce pri Zagrebu. Res prava sreča, da je ta triperesna dete. ljlca padla policiji takoj v roke. Daslravno se je trojica šele 1. tm. pripeljala v Ljub. ljano, Je že šla v soboto 2. tm. na posel ln Izvršila tekom dopoldneva celo serijo ra» finiranlh tatvin po ljubljanskih trgovinah. Poleg Ebra so obiskali trgovca Olupa na Starem trgu ln mu odnesli 900 Din vredno moško obleko. Istotako so iz trgovine Slov. nik odnesli obleko za dečka, vredno 300 Din. Dalje so ukradli v trgovini Plrnat na Martinovi cesti tri moške srajce vredne 450 Din, v trgovini Snoj & Modic v Prešernovi ulici 100 Din vredne sandale in tvrdki »Pe_ ko« 300 Din vredne čevlje. Vse ukradeno blago se Je našlo pri njih. Zanimivo je, da razen Ebra nI noben trgovec opazil tatvine. Iz tega Je razvidno, da so Imeli opraviti s skrajno prefriganiml lopovi. Policija Je dično trlperesno deteljico oddala sodišču. IZ CELJA. —c Volilni imeniki za volitve v mesta Celju so na vpogled na magistratu in vsak dan, razen nedelj, do vključno 14. avgusta med 14. in 15. uro v uredništvu »Nove Do* be«, kjer se volilci lahko vreklamirajo. —C Nedeljske prireditve. Za minulo je bilo v Celju napovedanih več prireditev, katere so se deloma Izvršile, deloma pa so radi slabega vremena bile preložene. Gasil* no društvo v Gaberju je imelo dopoldne blagoslovljenje zastave ln gasilskega doma. Popoldanska tombola društva je radi dežja odpadla. Veselica se je vršila v prostorih gasilnega doma. Tombola se vrši prihodnjo nedeljo popoldne, po tomboli bo zopet ve* selica. — Poštni nižji uslužbenci so kljub dežju imeli tombolo na Dečkovem trgu. Po tomboli je bila v gornjih prostorih Narod* nega doma dobro uspela ljudska veselica. — Športni dan se je radi slabega vremena moral zopet preložiti na prihodnjo nedeljo. —c Smrtna kosa. V soboto je umrla v Gaberju posestnica Marija Gorjanc v 67. letu starosti. Bila je daleč na okrog znana po svoji dobrosrčnosti. —C Smrtna nesreča. 29Ietnl Brate Jernej, doma iz Moravč pri Litiji, je dne 31. julija popoldne skupno z brzojavnim mojstrom Jagodtčem iz Celja popravlja! telefonsko omrežje. Po nesreči se mu je spodrsnilo in je padel iz devet metrov visokega telefon* skega droga. Težko poškodovanega so pri* peljali v celjsko bolnico, kjer je na po* skodbah umrl. —c Požar v trgovini. V noči od sobote na nedeljo zjutraj okrog 4. se je nenadoma pričelo močno kaditi iz Močnfkove trgo* vine na Glavnem trgu. Ko so odprli vrata, so bile police, na katerih so bile naložene ruške vižgalice in razno špecerijsko blago, 2e vse v ognju. Goreti je pričelo najbrž že okrog polnoči. Sumi se, da je ogenj nastal po miših, ki so glodale na sladkem fosforju ruških vžigalic, katere so se vsled drgnenja vnele. Skoda znaša okrog 80.000 Din In je krita z zavarovalnino. Na lice mesta je takoj prišla policija in požarna hramba, kateri se je v kratkem času posrečilo ogenj pogasiti. Dim se je že pričel valiti skozi parketna tla v stanovanje g. Faningerja v I. nadstropju. Stanovalci bi se bili lahko zadušili, bila pa je k sreči vsa rodbina odsotna. — Iz sodne dvorane. Dne t. avgusta se Je pred okrožnim sodiščem v Celja vršilo več razprav. Prvi je bil radi oskrumbe svoje hčerke obsojen na 10 mesecev težke Ječe 55-letn! Ivan Bahčlč lz Artlč prt Bre. žicah. — 23-letnl pos. sin Avgust Stetner lz Drenovca pri Blzeljskem je ob poti lz vinograda pri Bračni napadel s kolom Jos. Geršaka ter ga težko poškodoval. Dobil Je 2 meseca težke ječe. — 28_letnl Ft. Ocvirk posestnik v Mali Pirešlc! je na velikonočno nedeljo v Grobelnikovl gostilni v Arjl vasi kazoč na razpelo na steni strahovito preklinjal In izvršil s tem hudodelstvo to. gokletstva. Hotel Je z nožem napasti tudi nekega Grma. Dobil je za svojo posurove-lost 2 meseca težke ječe. — 26_letnl MatL Ja Kladnik lz Konjskega vrha pri Luč ah je izvršil več tatvin lesa, katerega Je potem prodajal. Prejel je 1 mesec težke ječe. — 62-letni Karol Nežič Je ukradel Rozi Do. kler v Celju vec zlatnine. Na Bledu Je Iz_ maknil obtoženec Ivanu Ru«?n ročni voziček in ogledalo. Dobil Je 3 mesece težke Ječe. — Jernej Kelhar je dne 24. marca okrog polnoči v Stari vasi pri Blzeljskem v nekom prepira z nožem zaboji Andreja igijoar. J% in ga težko poškodorak Dobil Jr 4 ilc. sece težke ječe, — 15'ctil To*?Ip R^an^ie Je v Podvlnju ukradel večje svois drnerja pri geometru Josipu Kristlu. Nato je pobegnil In bil aretiran t Celju. Dob 1 Je 2 meseca težke ječe. 23.letni Viktor Lovien. C:e je na velikonočno nedeljo pred cerkvi. Jo sv. Križa streljal s pištolo, pri tem pa ravnal tako neprevidno, da Je zadel 11-let. nega Antona Drofenika pod desno pazduho I ln mu ranil pljuča. Ranjeni je čez 2 uri na. to umrl. Lovrenčič Je za svoje neprevidno ravnanje z orožjem prejel G tednov stroge, ga zapora. — Pater Fridolin pred sodiščem. Poročali smo svoječanso o trapistu Fridollnu, ki je odnesel Iz banjaiuškega samostana 200 tisoč Din gotovine. Pred sodiščem v Banja Luki se je sedaj vršila proti Fridolinu raz. prava, za katero je vladalo ogromno zani. manje. Obtoženi Anton Ploh, ki se Je v sa. motanu zval brat Fridolin, je nastopil ele. gantno oblečen, z lakastimi »shlmmy« čev., lje, a svoje' »dolge prste« je oblekel v fine črne rokavice. Na stavljena mu vprašanja je odgovarjal komaj slišno. Priznal Je vse. Naglašal Je, da ga je samostansko življenje razočaralo in da je sklenil, da 6e povrne v svet, katerega se je odrekel kot neizkušen mladenič. Zato je potreboval denarja In ko se mu je nudila ugodna prilika. Je vzel lz opatove sobe ključ od blagajne ter iz te pobral vse »zdrave« valute, franke, dolarje in zlatnike. Ključ Je nato položil na prejš. nje mesto. Iz čitanja zapisnika Je bilo raz. vidno, da se je Fridolin v samostanu do. fltojno obnašal, da se je našel ves denar pri nJem In — da uprava samostana Trapi, stov ne želi, da se ta »Izgubljena ovca« ka_ žensko zasleduje. Na podlagi tega Je so!L šče patra Frldollna oprostilo. Razsodba Je iznenadila vse navzoče in celo Fridolin Je bil presenečen. V samostan pravi, da ne gre več . .. V jezi. I. Peternela je neki deček, ki Je me. tal kamenje na cesti, nehote zadel s kam. nom v glavo. Moža Je to ujezilo, pograbil Je dečka ln ga je sunil v levo nogo. Obsojen je bil z ozirom na svojo razburjenost samo na 50 Din globe, s člmur se Je mož tudi zadovoljil, toda tudi dečka Je sodnik resno opozoril, da naj ne meče kamenja po cesti, ker bo sicer tudi prišel na zatožno klop. — »Železnlčarskl berač«. Med vožnjo lz Zagreba v Zidani most je bil neki potnik ravno v stranišču, ko Je prišel sprevodnik pre. gledavat karte. Ko je Izstopil, ga je sprevodnik opozoril na vozni list, kar je moža tako razburilo, da ga Je nahrulil z »elsen-ponarsklm beračem«. In mu še zagrozil, da ga postavi v stranišče na glavo. Končno pa mu Je le Izročil vozni listek. Z ozirom, da Je bil mož nekoliko vinjen, Jo bil obsojen po znanem 9 104 na 1000 Din globe ali 14 dnj zapora. Turisfika in sport. — športni k!ub »Disk« Domžale Je pri. redil v nedeljo 3. av^-.sta kolesarsko dirko na progi Domžale-BlagovIca.Domžale 40 kilometrov. Kljub temu. da je bila proga slaba radi deževja in so bili vsi dirkači novinci, so vednar dosegi! lepe uspehe. Kot prvi Je prispel na cilj Flls Fran 1 uro 25 minut. Dragi Smogavec Stanko 1 uro 28 minut. Tretji Likar Viljem 1 uro 32 min. 5 sek. četrti BertoncelJ Fran 1 uro 83 min. 7 sek. Peti Ovca Ivan. Ostali so vsled sla. bega vremena Izstopili. Flls Fran Je vozil v Izborni form L — Izlet članov Srpskega planinskega društva« v naše gore. V soboto Je prispelo 12 članov ln članic »Srpskega planinskega društva« na izlet v Karavanke ln Julijske Alpe. V nedeljo so bili srbski planinci r.a Bledu, v ponedeljek so se napotili na Go. llco in od tu po gorskih grebenih v Dov.e ln Mojstrano. Za »Slov planin, društvo jih spremlja na tej poti g. žabec. Iz Mostrane" se napotijo v vrata ln od tu na Triglav In Sedmera jezera. Na tej turi Jih spremlja odbornik ->SPD« In gospodar v koči ob TrL glavskih Jezerih g. Alojzij K n a f e 1 c. Med Izletniki Je pet dam. — Telesne vaje na kongresu nemškega dljaštva. Na kongresu nemškega dljr.štva, ki se vrši v Innsbrucku, je poročal prof. dr. Glabe iz Grelfswalda o pomenu telesnih vaj za nemško akademično mladino. Na podlasrl tega referata Je kongres sklenil predložiti poedlnlm univerzam ter pokrajinskim vla_ dam, naj upeljejo obvezne telesne vaje za dijake prvih Štirih semestov. V to svrho naj visoke šole postavijo sistematično te. lovadbo posebni telovadni In športni učite, ljl. Istočasno naj uvedejo športne sdravnL ke, — šentjakobski gledališki oder spreje. ma za sezono 1924.25 nove člane ln članice, ki čutijo zmožnost in veselje do gledališke umetnosti. Prijave se sprejemajo ustmeno vsak torek In petek od *^8.— %9. ure v društvenem lokalu, Florjanska ulica 27 L, aH pismeno na Isti naslov. Odbor. — Za podružnice Udruženja vojnih In. valldov v LJubljani Je bil Izvoljen na lz. rednem občnem zboru dne 8. avgusta 1924 ▼ restavraciji »Zlatorog« sledeči odbor: Predsednik Podmenlk Franc, podpredsed. nik Ogrin Filip, tajnik Rant Zdravko, od. bornlki Mežnarlč Martin, PeršIČ Josip na. mostnlkl Kramar Joslplna, Kozino Anton nadzorni odbor Horvat Jurij, Padar Ivan, Mau8er Jakob, namestnika PerhaJ Marija In Koželj Anton. Sporočamo vsem članom, da bomo istim potom javili uradne ure v društvenih prostorih kakor hitro prevzame gori Izvoljeni odbor vse društvene posle. Razgled po slovanskem svetu. —s Dragocen platin za boljševliko pro. pagando. Poljski listi poročajo lz Moskve, da je sovjetska vlada dala na razpolago komunistični internacljonall celo zalogo platina, tj. 80 pudov v podporo Inozemskih komunistov In za propagando svetovne revolucije. Zaloga platina predstavlja vred. nost nad 300 milijonov zlatih frankov. —8 Nemški strah. BudiSInskl nemški časopisi so naznanili v posebni izdaj!, da •e Je v Pragi vršil te dni slovanski kon. gret, na katerem se Je sklenilo, da bi se Lužiškl Srbi osvobodili In pridružili Ceno. Slovakom. Najlepše pri tem Je to, da v Pra. gi o tem kongresu prav ničesar ne vedo. »Srbske Novine« so proglasile to vest za sleparstvo In se niso s tem podrobneje ba. Tile. ev 178 »SLOVPNSKI NAROD« dne b 2vgusta Gospodarstvo. Plevel kot sovražnik poljedelstva. Botanika pozna skupino rastlin, ki navzlic vsemu prizadevanju poljedelca stalno ogrožajo žito in druge pridelke. Te škodljive rastline se pomešajo same med koristne in jih v večji ali manjši meri zajedajo. Kmetovalec jih pozna pod imenom plevel. Da bi mogle te rastline kljubovati borbi, ki jo vodi proti njim poljedelstvo, so si ustvarili celo vrsto pripomočkov tako, da so zelo trpežne. Med take pripomočke prištevamo y prvi vrsti lastnost pretežne večine teh rastlin, da ne vzklijuje vse škratu, temveč posamne skupine po vrsti. Seme ene vrste plevela ne vzklije naenkrat, kakor pri žitu ali krompirju, temveč v presledkih. Recimo da vzklije 20—30 % semen danes; čez nekaj časa, čez nekaj tednov ali celo mesecev vzklije drugih 20—30 % itd. Na ta način ni mogoče pokončati vsega plevela, ker se vedno dogaja, da kmetice oplevajo njivo, misleč, da bo žito ali sočivje odslej čisto, pa se kmalu pojavi nov plevel. Nekatere vrste plevela imajo tudi to lastnost, da obdrži njihovo seme klice leta in leta. In ko je poljedelec že prepričan, da na njivi ni več pTeveta, se naenkrat pojavi v izobilju In uniči vse polje. Ta pojav je vzbudil med poljedelci domnevo, da se lahko žito in druge koristne rastline snremene v plevel. Mnogi nepoučeni kmetje menijo, da je taki spremembi posebno podvržen oves. V resnici se to n'koli ne zgodi in njiva, na kateri se je pojavilo nepričakovano mnogo plevela, je bila polna semena teh škodljivcev, ki so ležali v zemlji leta in leta. ne da bi vzklili. Napačno je tudi mnenje, da se lahko spremeni navaden oves v takozvani divji oves. V ugodnih razmerah je plevel naenkrat pokril vse po-■je in kmetovalec, ki ni pričakoval tega, misli, da se je dober oves pokvaril ali spremenil. Za plevel je posebno važno stanje žita, Če podnebje in vremene ni ugodno, postane zrnje slabo in malo trpežno. Tako zrnje se ne more razvijati z vso energijo in plevel jo pogosto zaduši. Ni čudo, da lahko Mevel uniči žito in sočivje celo tedaj, če vzklije le en del vsega semena, ki leži v zemlji. Moramo pomisliti, da je produktivnost teh škodljivcev glede semena pogosto kolosalna. Nekateri učenjaki so izračunali, da zraste na eni bilki divjega maka 50.000 zrn, na bilkah druge vrste plevela pa celo po 64.000 zrn. Vrsta takozvane Sisvmbrium Sofhia, plevela, ki ga srečamo pri nas zelo pogosto, rodi na vsaki bilki 730.000 zrn. Čim drob-nejše je seme, tem več ga rastlina obrodi .Tsto velja tudi za koristne rastline. Med njimi ima n. pr. najdrobnejše teme tobak. In tako vidimo, da obrodi vsako steblo tobaka okrog 360.000 zrn. Vrtni mak obrodi okrog 120.000 zrn. Toda plevel visoko nadkriljuje v tem ozira vse druge rastline. Druga prednost, ki jo ima plevel pred koristnimi rastlinami, je ta, da je 5^me zelo dolgo sposobno pognati klice. Dočim pretežna večina žita in sočivja izgubi to sposobnost že v drugem ali tretjem letu, jo ohrani seme plevela leta in leta. Neki nemški profesor je na-*el seme plevela, ki je ležalo v posodi rf> 'et, pa je vendar vzklilo. Seme divje r pe leži lahko 20 let ne da bi se pokvarilo ,t. j. da bi ne moglo vzkiiti. Na ta način nahajamo v zemlji na vsaki njivi ogromno zalogo semena raznih vrst plevela, ki vedno ogroža žito in 'mge rastline in ki ga lahko primerimo sovražniku, skritemu v zasedi. Druge vrste škodljivih rastlin so se razvile v drugi smeri. Te se množe s pomočjo podzemnih organov-korenin. Tudi ta plevel je zelo trpežen. Narava sama je poskrbela, da lahko kljubuje svojim sovražnikom. Tako so pozkušali s slakom, ki ga niso mogli zatreti, dasi so bile njegove korenine v zemlji 19 tednov brez zraka. Zakopali so ga v globoko jamo, pokrili z debelo plastjo prsti ,ki ni propuščala zraka, pa ni nič pomagalo. Čez 19 tednov je zopet zra-stel. Korenine služijo plevelu za to, da *e ohrani v zemlji in da lahko požene bike. Večkrat moramo porezari zelene rMe in stebla, Če hočemo priti plevelu "o živega. Tako je neki botanik porezal IS-krat osat do korenine in šele po preteku IPV« tedna niso mogle korenine več pognati novih steblov. Ko je odre-—1 osat samo 1 cm nad zemljo, ga ni rnogel zatreti 3 mesece, dasi ga je po--1' 26-krat. Jasno je torej, kako ■ -»-mtie zaloge redilnih snovi so nakote tc rastline pod zemlio in kako ♦~>prne so v borbi s Človekom. Mnoge vrste plevela Imajo tudi to Urnost, da nakopičijo mnogo redilnih ™ovi na račun koristnih rastlin. Tako n. pr. znani bolgarski učenjak dr. \Tikolov dognal, da požre takozvana predilnica (cusento), ti največji aov. ražnik lucerne in detelje, 15.4 V* fosforne kisline, ki jo pozneje poljedelec s pepelom, da pognoji deteljo ali lucer-no. Ta rastlina je torej obenem tudi velik parasit, ker požira to, kar je namenjeno drugim rastlinam. Nenavadna je tudi sposobnost mnogih vrst plevela, čijih seme je po velikosti enako semenu žita, tako da jih širi nehote sam kmetovalec. Tako si je n. pr. seme maka in jagodnjaka (Bilsenkraut, hyoscia-mus) po velikosti tako podobno, da ju ne more ločiti nobeno sito. Isto velja tudi za razne druge vrste plevela. Že iz omenjenega je jasno razvidno, kako nenavadna je trpežnost plevela. To svojstvo daje plevelu možnost, da neprestano ogroža žito in druge rastline, da jih časih popolnoma uniči in da je torej velik škodljivec poljedelstva, ki ga je treba zatirati * ¥ * HIGIJENSKA RAZSTAVA V LJUBLJANI. Inšpektor ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani priredi na letos* njem velesejmu v Ljubljani s prijaz* nim dovoljenjem ravnateljstva in upravnega sveta Ljubljanskega vele* sejma higijensko razstavo, ki se name* sti v dva razstavna paviljona. Paviljo* na sta dve zložljivi Doekerjevi baraki, namenjeni za higijensko službo, epi* demske bolnice in podobno. Vsak pa* viljon pokriva ploskev 75 m9 ter se po* stavi in zloži v dveh dneh. Razstave se udeleže različni zdravstveni zavodi in institucije na ozemlju Slovenije, ka* kor higijenski zavod v Ljubljani, brez* plačni zdravniški ambulatorij v Mari* boru, zavod za socijalno higijensko za* ščito dece v Ljubljani, bakteriološka stanica v Ljubljani, zdravilišče za bolne na pljučih v Topolšici. protituberkuloz* na liga v Mariboru, bolnica za ženske v Ljubljani, kirurgični oddelek splošne bolnice v Mariboru, rentgenološki za* vod v Ljubljani, mesto Ljubljana, okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, zdravilišče v Rogaški Sla; tini in društvo za gojitev treznosti v Ljubljani. Razstavni predmeti bodo ze* lo zanimivi in poučni kakor za lajika tako tudi za strokovnjaka, ker je obde? lanega mnogo dozdaj še neobjavljenega materijala. Deloval bo na razstavi tudi rentgensaparat. Razstavni paviljon N bo prirejen za zdravstvena predavanja s spremijevanjem kinomatografskih slik in se bodo kazali najnovejši zdravstveni filmi. Razstava bo odprta do 15. septem* bra, tako da jo bo moglo obiskati tudi občinstvo, ki bi bilo zadržano obiskati velesejem — predvsem naše dijaštvo. ★ ★ ★ —g Letošnja vinska letina kaže skoraj po celi štajerski zelo slabo. Povprečno je ostalo na trtah komaj ena petina prvotnih nastavkov, vse drugo je pobrala stru_ pena rosa, ponekod pa še toča. Le tisti posestniki, ki so mogli po vsakem dežju znova škropiti, imajo boljše nasade. Toda to je bilo težko in drago, ker srno imeli malone vsaki drugi ali tretji dan dež. Edino ameriški divjaki (izabela, šmarnica in pesjan) kažejo dobro, toda ti pridelki ne veljajo dosti za prodajo. Lanskega prideL ka Je le še malo a ga lastniki, ako niso primorani, ne prodajo radi z ozirom na slabe izvide Jeseni. Pač pa je v ljutomerskem okraju Se precej letnika 1922, ki pa je kislo. —g Cel vlak kmetijskih strojev namenjen v Rusijo, je odšel iz češkoslovaške. Stroje dobe tamkajšnji češkoslovaški ko. lonisti. Vlak tvori 40 vagonov in stroji so vredni 3 milijone Kč, »Izvestija« poročajo, da prihaja maki severozapadni trgovski zbornici vprašanja velikih češkoslovaških tvrdk, ki bi rade zgradile v Rusiji tovar, ne za razne predmete Iz stekla. —g O gospodarski politiki Češkoslovaške. Ameriški svetovni strokovni list »Bankers Magarine« prinaša v svoji junijevl številki jako informativen in skrbno izdelan članek o češkoslovaški gospodarski in finančni situaciji iz peresa Pavla Eingiga, doktorja političnih in gospodarskih ved v Parizu ter inozemskega poročevalca angleškega časopisa »Financial News« v Londonu. Članek obsega informacije o vseh panogah češkega gospodarskega življenja, zlasti pa o poljedelstvu, industrifi, prometu, bančništvu, javnih financah, inozemski trgovini ter o finančni politiki Češkoslovaške republike. Vrlo vneto ocenjuje delavnost in pa zasluge drja RaŠina. Splošna ocena pisateljeva se glasi v tem smislu, da je gospodarski sistem ČSR zdrav in da kažejo Čehoslo-vaki v vseh področjih veliko življensko sposobnost Na koncu članka pa poziva Američane, da bi se bolje seznanili z gospodarskimi odnošaji v Češkoslovaški. —g Francoska pristanišča se otvori Jo nemškim brodovom v najkrajšem času. To. zadevna naredba •© pričakuje te dni. —g Dobave mleka. V pisarni stalne voj_ ne bolnice v Ljubljani se bo sklenila dne 14. avgusta tL direktna pogodba za dobavo mleka (dnevno 65—70 litrov). Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice t Ljubljani mUraeentom a* vpofied. —* Nov belgijski jeklarski trust. Is Bruslja poročajo, da se Je dosegel med producenti jekla v Belgiji sporazum, tako da se belgijska jeklarska podjetja združijo v velik trust, kateremu je temelj interesna pogodba. —g Semenj v Llbcrclh. Vsi posetnlki sejma v Libercu Imajo proti predložitvi sejmske legitimacije pravico do znižane vožnje na vseh osebnih in brzovlakih (ekspresni vlaki izvzeti). Ta ugodnost velja za vse državne in privr-tne železniške proge v Jugoslaviji 50% od 30. Julija do 23. avgu. sta, v Cehoslovaški 33% od 5 do 19. avgusta ti. Vse železniške direkcije so bile o tem pravočasno obveščene. Vsakemu po. setniku sejma v Libercu je dovoljeno na podlagi sejmske legitimacije v času od 5. do 19. avgusta ti. potovati brez vizuma v in iz Čehoslovaške. —g Obnova pristanišča v Yokohaml. Iz Tokia poročajo, da se marlMvo obnavlji pristanišče v Yokohami. Zgradi se večje število skladišč. Pristaniški oddelki so se. daj trikrat tako veliki, kakor pred potresno katastrofo. Potrebno pristaniško brodovje Je že vzpostavljeno. Pred potresom je bilo takih ladij 2S38 z 227.000 tonami. Tudi Število brodov vseh vrst se pomnoži. To in ono. Jfe po alrrao, 3a 'C specijaliteta tcvarns »kč«; Mirim čokolada! 3327D § — OGLASI. (Podatki pri T'tov&ki in obrtni zbornici v Ljubljani). — Dobava tračnic. Pri ravnateljstvu drž železnic v Suho* tiči se vrši 21. avgusta ofertalna licitacija glede dobave tračnic (»Feniks«) — Dobava spojnic. (Seto.) Pri upravi drž. monopolov v Beograd'! se vrši 26. avgusta ofertalna licitaciia glede dobave 28,000.000 komadov okroglih spojnic za stroj. — Dobava krušne pšenične meke. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se vrši 18. av* gusa t. 1. ponovno ofertalna licitacija glede dobave 300.000 kg krušne pšenične moke (tipa 80 %). — Dobava smirkovega platna in papirja, steklenega papirja in karborum dum-praška. Pri ravnateljstvu drž. železnice v Sarajevu se vrši 25. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave večje količine amir* kovega platna in papirja, steklenega papirja in karburundunvpraška. — Dobs\'a plošna* tega železa. Pri ravnateljstvu državnih že* leznic v Subotici se bo vršila dne 29. avgu« sta t. 1. ofertalna licitaciia glede dobave plošnatega železa. — Dobava bandaz %a kolesa. Pri ravnatejlstvu drž železnic v Sa* rajevu se bo vršila 29. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave bandaž za razna ko« lesa. — Dobava gramoza in kameni?. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Subotici se bo vršila 29. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave gramoza in kamenja za raz* širjenje postaje v Brodu. — Dobava trakov in bnrve za telegraf. Pri ravnateljstvu dr* žavnih železnic v Subotici se bo vršila dne 29. avgusta t. 1. ofertalna licitacija g!~dc dobave trakov in barve za telegraf. — Do* bava žele7a za rešetke. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Sarajevu se bo vršila IS. av* gusta t. 1. ofertalna IiH^aeiia plede dobave železa za rešetke. — Odd"ia stavhnih de!. Pri inženirskem odelenju Savske d'viziiske oblasti v Zagrebu se bo vrš'la dne 14 avgCM sta t. 1. dmrta ofertalna b>;tac!ja g^d~ od* daje stavbnih del pri ureditvi skladišča zn oves. — Doba\'a prfrfifne?*a materijala. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Subotici se bo vršila dne 27. avgusta t. I of^r^alra Učita? cija gl^de dobave raznega gr*finega mate* riiala (loncev, praška itd.) — Dobava usnia* tih jermenov za strofe. Pri ra\*natelistvu državnih železnic v Subotici se bo v^šHa 27. avgusta t 1. ofertalna licitacija glede dobave usnjatib jermenov za stroje. -— Dobava gasilnih potrebščin. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vrnila 27. avgusta t. 1. ofertalna licitacija g'^de do* bave cevi, sesaH- idt. za gasilne namene. — Dobava spiraliih svedrov. Pri ravnat"1 ;stvu drž. železnic v .Sarajevu se bo vršila 27. av* gusta t 1. ofertalna licitacija g!"d- dobave spiralnih svedrov. — Donava električnega irtštatacifskefa mpferifala. Pri rav^a+^i^tvu drž. železnic v Subotici se bo vršila 27. av* gusta t. 1. ofertalna licitacija gled" dobave električnega inštalacijskega materijala. — Dobava si*kna in ia^nječih koz". Pri ravna* teljstvu drž. železnic v Ljubljani se bo vršila dre 27. avgusta t. 1. ofertalna Hcrfau cija glede dobave 3200 m temnomodrega sukna in 12700 jagnječih kož. —g Dobave. Pri intendanturi Dravske divizijske komande v Ljubljani se bo sk'e. nlla dne 11. avgusta ti. direktna pogodba za dobavo mesa za ljubljansko garnizijo. Intendantura Timočke divizijske oblasti v Zaječaru sprejema ponudbe za dobavo raz_ nega papirja, kuvert itd. Direkcija držav, nih rudarskih preduzeča v Sarajevu spreje. ma do 25. avgusta ti. ponudbe za dobavo pločevine. — Dne 22. avgusta ti. se bo vr. šila pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici ponovna ofertalna licitacija glede oddaje zemeljskih del za razširjanje po. staje šebešič. — Dne 2. septembra ti. se bodo vrtile naslednje ofertalne licitacije: pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave žag in specijalnih nožev ter glede dobave grafitnih loncev in pod. stavkov; pri ravnateljstvu državnih želea, nic v Subotici glede dobave 1500 kg varila (Schlaglot) in glede dobave 50.000 kg me, talurgienega koksa; prt upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 425 m a bukovih drv. — Dne 3. septembra ti. se bodo vršile naslednje ofertalne lici. tac!Je: pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave mrež is železne ta medene žice; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave ščetk ta eoplcev; pri ravnateljstvu državnih želea, nle v Subotici glede dobave cinkovo in po, cinkane pločevine ter glede dobava pliša ta rlpsa; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave «00.000 kg premo« ga. — Predmetni oglasi z natančnejšim! podatki so v pisarni trgovske in ebrtnlSke zbornice t Ljubljani Interesentom na vpo- SANJSKO DETE. Ena najsenzacljonalnejših razprav, kar se jih Je v Angliji vršilo, se je obravnavala pred kratkim v Londonu. Razprava, ki je vzbudila v Angliji ogromno pozornost, je trajala že skoraj dve leti, dokler ui bila končnoveljavno zadeva rešena. Dogodek ]e sledeč: John Russei. s:n bogatega lorda Amp_ thilla, lastnik obširnih posestev, je tožil svojo ženo Christabelo radi zakonske nezvestobe in je zahteval ločitev zakona. Kct vzrok temu je navajal, da njen sin -jeofrrev nikakor ne more biti njegov otrok. Sodišče je obravnavalo enega naizapronetnejših 6lu_ čajev iu ni za to izreklo nobene -*az'.odbe. Vršila se je nova obravnava ki je dog.iala na John Russei ni otrokov oče. Mrs. ftassel je vložila pritožbo na vzklicno sodšče, k! pa je potrdilo prvo razsodbo. Toda užaljena soproga ni odnehala. Vložila je novo piitcž-bo in sicer topot na zbornico lordov, ki je v Angliji to, kar pri nas stol sedmorice: najvišje sodišče. Zbornica lordov je razveljavila razsodbo sodišča in izjavila, da je Geoffrev zakonski sin in zakoDiti di-dič John Russella. Ta zagonetni spor ee je obravnaval nad dve leti. Oba John Russei in žena sta pred sodiščem izjavila, da sta pred poroko skie. nila in se tudi zavezala, da bosta živela v zakonu kakor brat in sestra. Oba sta pii. segla, da sta ves čas obljubo držala. In vendar je prišel na svet mali Geoffrev, ki je sicer razveselil srce svoje matere, obenem zadal hud udarec Johnu Russellu. Vedel je, da ni otrokov oče. Toda sedaj presen ečenja- Mrs. Russell je pred sodiščem izj t vila, da je njen soprog zahajal v spanju k lijej In da je mali Geoffrev »sanjsko dete«. Mrs. Russell je med potekom cele ob_ ravnave dosledno vztrajala pri svoji trditvi in se popolnoma sama borila proti zdriu ženim silam angleškega zakona ter javno, sti, da bi dokazala legitimnost svojega otro. ka in mu zagotovila pravico do dedšč'ao In grofovskega naslova. Tekom razprave so se obravnavale naj. bolj intimne stvari zakonskega življenja. John Russell, bled in suh mož, je potomec najodllčnejše angleške plemenitaške rodbi. ne, ki jo je s to afero zadel težak udarec. Mrs. Russei je bila v zakonu napram svojemu možu zelo hladna In apatičua; sa_ ma je hodila na koncerte in dru?e prireditve. Ko se je rodilo dete. jo je mož .ožil ia_ di nezvestobe. Ves čas zakona mu ni lila nikdar žena in je radi tega Iz popolnoma umljivih razlogov zanikal svoje očetovstva. Na vprašanje, kako more lokazati sto. jo smelo trditev, je Mrs. Russell odvrn'Ia: »Tega ne morem pojasniti, -er 3e ne spominjam ničesar o tem. Samo toliko vem, da je John pogosto hodil v spanju. On je tudi oče otroka, ki je tudi pravi naslednik gro_ fovstva; otrok z imenom in ne otrok sramote. Poglejte, da ima mali Geoffrey oči svojega očeta.« Sodišče pa Je navzlic »oče. tovim očem« in navzlic temu, da e »oče« hodil v spanju, zavrnilo trditve Mrs. Rus. seli in izreklo pravdorek, po katerem se malemu *>sanjskemn detetu« jdreka vsaka pravica do grofovske dedščine. Tudi je sodišče ugodilo možu glede ločitve. Mrs. Rus. sel je nadaljevala boj z oblastmi. Ko so za. vrnili njen priziv, je vložila r»rit jžbo na zbornico lordov, ki je po dolgem posvetovanju in razmotrivanju razveljavilo razsodbo obeh sodišč. Mrs. Russell je dob'la po. polno zadoščenje, »sanjsko dete« pa je zakoniti naslednik Johna Russella. PLAVILA O VZORNEM ZAKONSKEM MOŽU. Neki angleški duhovnik je s prižnice čltal pravila, ki jih je sestavil sam in katera bi mora'i mladeniči podpisati, predao vstopijo v zakon. Pravila vele: če hočete, da bo vaša žena ostala ved. no tako prikupljiva in vabljiva kot modna razstava, dajti ji dovolj denarja, da se bo lahko kolikor mogoče približala vašemu idealu ženske popolnosti. Bodite z njo lju_ beznjivi tudi v zakonu kakor ste bili v ča_ su zaroke (!) če nanese slučaj, da morate jesti voden krompir in prismojeno pečen, ko, jejte s smehljajem na ustih. Nikdar že. ne ne smete izzivati s tem, da hvalite svo. jo mater, kako izvrstno je znala kuhati. Ne razmotrivajte z ženo težkih problemov. Pomislite, da je že od narave nelogična. Ne uganjajte sitnosti In zatirajte jo s des. potizmom. Kadar pridete domov, obesite klobuk in površnik na kljuko in če kadite, vrzite rabljene vžigalice in cigaretni ogo. rek v pepelnik Pridigar je sicer navedel še par primer in pravil, ki so pa brezomembna. Zanimivo je samo, da dosedaj še ni prečital pravil o vzornih zakonskih ženicah.... Neki drugi londonski list pa prinaša pod naslovom »Kako osrečiš svojo ženo« tole priporočilo: Prizadevaj si vedno ugaja, jati svoji ženi po poroki, kakor pred njo. Pomisli, da je novo življenje za ženo popo. len preokret njenih misli in navad. — Imej potrpljenje z njo. — Reci ji ob vsaki priliki, da Jo imal rad. Sicer ve to sama vendar rada sliši _ Bodi pozoren v malenkostih. Ena sama cvetka ti lahko oslad! življenje. Prenašaj mirno njene solze. Možje morajo delati, žene pa morajo Jokati. — Vedno ji moraš dopovedati, da je edina ženska, ki jo ljubiš In ki si jo ljubil (čeprav nI res!) Postopaj z njo kakor s tovarišem aH prija, teljem. toda ne pozabi nikoli, da je pred. vsem lenska, ki potrebuje tvoje podpore ta pomoči. SANJE HELENE KELLER, Helen Kelier, mlada Američanka, Id je znala premagati ovire, katere sta stavila slepota In gluhopemost njenemu duševne, mu razvoju, je priobčila v »Centurv Maga. zine« zanimiv opis svojega sanjskega živ, ljenja. Tu poroča o najčudovitejših dogod. kih, ki Jih je doživela v sanjah, o plava, aju nad obiski, o potovanju po tujih de. telafc, t katerih v resnici nikdar m bila« o občevanju z ljudstvi, katerih jezika ni nik_ dar čula, a jih je vseeno razumela. Vživi se v sredino francoske revolucije, v naj. bolj krvave prizore indijske ustaje ali v strahote pogroma in vidi r:jske vojake, ki masakrirajo Jude. V splo.-nem nam oplsujo In pojasnjuje to stanje tako.le: Mogoče so to odsevi daljnih detinsklh dni, ki jih opa. ža moj duh pod kopreno spanja, čujem šu_ menje voda. često se mi v spanjah prikaže čudežna luč. Kakšen sij, kakšna lepota! Gledam in strmim, dokler ne izigne. Kadar bedim, sta mi vonj In tip voditelja In tolmača. V spanju nikiar ne tipam. Nihče me ne vodi. Varno in neovirano hodim po naj_ bolj obljudenih cestah in uživam neodvis. nost, ki je sicer ne pozna moje telesno bitje. Moj duh je neodvisen od čutil. Dasi tudi samo v spanju: srečna sem, da to doživljam, zakaj moja duša razprostre kri. !a in se radostno združi z množino srečnih bitij, ki žive onkraj tipanja.. .. Nemara občutim močneje kot drugI sorodnost med resničnim svetom in svetom sanj, zakaj preden so me Jeli učiti misliti, sem živela v nokaklh večnih sanjah. Pripovedovanja sorodnikov in prijateljev, ki so me videli vsak dan. Je edino, kar vem o onih temnih otroških letih, čisto telesni čini leganja spat in vstajanja sta edina mejnika, ki sta takrat povsem zunanje ločila resničnost od sanj. nOHODKI PANKE V MONTE CARLU. Kako je v Monte Carlu? Toliko sc čuje o tem glasovitem mestecu, vendar malokdo ve, da jc tu središče sveta za hazardne igre in kockanje. Kocka se dnevno od 10. dopoldne do 2. ure zjutraj. V sami kockami je nad 4000 uslužbencev, deloma tudi detekti* vov in uradnikov. Zanimivo je, da držav* ljani Monte Carla. t. j. države Monaco ne smejo kockati. Kockarnica ima nad 200 mi* lijonov letnih dohodkov. Letos je poscriTo Monte Carlo zlasti mnogo starih dam. ve* činoma že nad 70 let starih in kockajo za žive in mrtve. Povprečno se računa, da v Monte Carlu vsakih 15 dni izvrši kak igralce samomor, ker jc izgubil vse premoženje. SARDON IN ČEVLJAR. Sardoun Je, ko Je bil še mlad mož, ne. poznan In nepriznan običajno taval po pa. riških ulicah, da bi vnovčil svoje rokopise. Hkrati se Je ponujal za učitelja literature, ura 40 sous. Oblečen je bil kot ubog dijak, imel pa je vedno dobro obutev. Vzrok te. mu je bil, da je našel bodoči avtor »Cy. priennec: človekoljubnega In dalekovidnega čevljarja, ki mu Je otvoril neomejen kredit. »Nekega dne«, p^poveduje Sardou gledali. Škemu igralcu Bertonu, »Je v mojo sobico nenadoma vstopil moj čevljar. Pripravil sem se na mučen prizor, zakaj dolžan sem mu bil še za svoje zadnje Čevlje. Pa nI bilo' nič hudega. Vrli mož je ravnodušno postavil predme dva para čevljev. Ko sem Jih začudeno ogledoval, zakaj čevljev nisem naročil, dasi sem jih že nujno potreboval, ml je dejal: »2e dolgo nisem imel časti, da bi vas videl. Mislim, da vas zato ni k me. ni. ker ste ml še nekaj dolžni. Vendar go. tovo potrebujete čevlje. Tu jih imate! Eu par je močan ima debele podplate, drugi pa je Iz najboljšega lakastega usnja, S temi čevlji morete iti v družbo. Pridem včasih pogledat, aH so še dobri, in ako bo treba, vam prinesem nove obutve. Radi plačila se ne vznemirjajte. Vi ste mož, ki ima bodočnost, to sem takoj opazil na vas. Boste plačali, kadar vam bo šlo dobro. Da pa se to doseže, je treban pošteno tekati okoli: slabo obut človek ne pride nikamor!« Mnogo let je preteklo, preden je mogel Sardou poravnati račun. Ko pa Je prL šel zaželjeni uspeh, je dolgoval svojemu dobrodušnemu dobavitelju 1200 frankov. *Jn priznanje«, je pristavil Sarđou s fl. nim nasmehom. Drobiž. * Frank VVedekindova izpoved. V hiši znanega berlinskega političnega feltonista se nahaja »beležnik Izpovedi«, v katerega je pri neki priliki tudi slavni nemški pes. nik Wedekind napisal sledečo izpoved: Naj. ljubša lastnost pri možu: temperament, energija. Najdražja lastnost pri ženi: modrost. Moja ideja o sreči: Izrabiti se po svojih sposobnostih. Najbolj okreten: v la. ganju. Kje najbolj neroden? V resnicoljub, lju. Katera veda najljubša: verstvo. Katera umetnost: Michel Angelo, Tizian, Ru. bens, Makart. Katera družba najdražja: priprosto vesela družba. Nepremagljivo na. sprotje: igračkanje na klavirju. Najljubši pisatelj: Schiller. Najljubši komponist: Beethoven. Najdražja knjiga: Casanova. Najljubši instrument: godalni kvartet. Naj. omiljeni junak v poeziji: Rihard III. Isti v zgodovini: Aleksander Veliki. Najljubša barva: rdeče. Najljubša cvetka: kala. Naj, ljubša jed: riba, perutnina, zelena solata. Najljubša pijača: lahko poljsko vino. Naj. ljubše ime: Tili. Najlepši šport: igranje v gledališču. Najlepša igra: igra s svetom. Kako živiš? Slabo. Tvoj temperament: me. Ianholik. Tvoja glavna značajna črta: upam: trma. Moto: 2y2=4. • Sovjetske oblasti so v Minsku cbso. dile 5 Poljakov na smrt. žrtve so zvezali s bodečo žico, Jih zvalili do odprtega groba ter jih nato postrelili. Ustreljene Poljake 60 uradniki pokopali, dasi so nekateri sa Živeli. Grozodejstvo se je dogodilo v pri. sotnostl visokih sovjetskih funketjon^rjev. — Higijenska razstava na Dunaju se otvori prihodnjo spomlad. Priredi Jo držav, al urad sa Javno zdravje in mestna občina. Udeleže se razstave tudi številni znsnstve. nI zavodi. Razstavi se pridruži pregled dra. gocenih Industrijskih izdelkov. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. Stiaii 6. -S L O V fT N S K ! NAROD« dne 6. avgusta 1924 štev 178 Fedor Ljubo v: (Dalje.) so prišli zjutraj tako BoljŠeviki okrog Šestih. S Fedorom sva bila še v postelji, ko so potrkali s kopitom na vrata naše vile. Fedor je planil pokoncu. So že tu. S temi besedami je hotel zgrabiti svoj samokres. Nisem mu samo odsve* to vala, ne, zaklinjala sem ga, za božjo voljo sem ga prosila, naj nikar ne stori tega. Saj sem vendar uvidela, da je bil v tistem hipu brez pomena vsak odpor ... on pa, ki me je vedno ubogal... Saj veste___ Vem, Tatjana Vasiljevna! Uklonil se je___ Bilo bi morebiti bolje, če bi bil ustrelil najprej mene, potem pa še sebe, predno so prišli bolj-ševiki po stopnicah gori Kolikokrat sem razmišljala te tedne o tem, tu v hiši Veličko. Kaj se Je zgodilo, Tatjana Vasiljevna. Čakajte... Vse vam povem. Nisva bila še na pol oblečena, ko s« že stali štirje vojaki v sobi. Fedor Ivanovič se je spozabil. Saj ste ga poznali in veste, kako globoko je sovražil že od prvih dni boljševike kot ugonobitelje vse umetnosti in kulture. Vsekako. Udarec s kopitom je bil odgovor, ko je Fedor Ivanovič zabrusil tem ljudem v obraz »svinje«. Obležal je v krvi na tleh in se ni več ganiL Nisem mu mogla pomagati, zakaj bila sem že zvezana. Kaj so počenjali boljševiki, nisem videla, dasi so vso vilo izpraznili in po-nesnažili, omarico v steni, ki so io takoj našli, in vse... vse ... kajti nisem odvrnila pogleda od Fedora Ivanoviča ter sem neprestano mislila, da mora vendar izkrvaveti. če šc ni umrl. Ali ni bil že mrtev? Prepričana sem, da je ostal Fedor Ivanovič takrat živ. Zakaj, tega seveda ne vem. To je le glas mojega čustva. Tatjana Bagova je umolknila in buljila topo predse. Prosim dalje, sem ji prigovarjal. Ker ste me posetili tu, vam lahko povem tudi vse drugo: Bila sem le napol oblečena. Eden rdečih gard:stov me je vrgel vpričo krvavečega Fedora Ivanoviča na posteljo, ki je bila dolga leta najino skupno ležišče v sreči in nesreči, in me je hotel posiliti. Razpraskala sem mu obraz in stisnila obe noge skupaj, kakor bi bile železne. Mačka, je zaškripal med zobmi, strupena mačka, le počakaj, te že ukrotimo. In tako sem odšla s štirimi vojaki kot ujetnica, ki se je uprla volji suverenega ruskega naroda, na dolgo pot iz Gatčine v Petrograd. Še pet ali šestkrat so me poskusili boljševiki spotoma posiliti. Ni se jim posrečilo. Vsak poskus se je razbil ob moji železni volji. A Fedor Ivanovič? Zdi se mL da je obležal nezavesten, vendar pa ne mrtev v vili. Ko so boljševiki vse pokradli, se niso več brigali zanj. Zdaj pa si oglejte dobro to sobo... Peter Pavlovič. Ugodil sem Tatjanini zahtevi, dasi mi ni šlo v £lavo, kaj prav za prav hoče s tem, in mi je bil ta ogled skrajno mu- i čen, ker je imela ta soba vse potrebščine vlačuge. Ali ne opazite nič posebnega. Peter Pavlovič? Odgovoril sem »ne«, dasi bi bil prav tako lahko tudi rekel: Marsikaj, Tatjana Vasiljevna, kar bi pri vas kot pošteni ženski poprej zaman iskal. Še enkrat sem si zelo natančno ogledal to sobo. dočim je Tatjana malomarno pripomnila: Takoj so me namreč izročili v tej hiši Veličko, Peter Pavlovič. Prav zares ne vidim nič posebnega, Tatjana Vasiljevna, sem odgovoril. Tudi žebznega kavlja pri tleh. za vrati? Ker ste mi ga pokazali... vsekako. Vzlic vsemu, kar se je zgodilo v Gatčini, sem bila lačna, Peter Pavlovič, ko sem končno prispela v to hišo. Mi smo zdaj v Rusiji vedno lačni, saj veste. Brez dvoma, sem pritrdil. Ej... ej... Seveda, ej, ej ga... sama žolča Tatjana Vasiljevna Prav nič slabe-slaniki... usolie- no meso... sardele... celo kaviar... Požirala sem vse to kakor brezurn ko je bila ta reč končana, sem naenkr? I opazila: Sama sem bila v tej sobi. Vidite tamle pri vratih električni zvone- i ja sem hotela, da bi komurkoli pozv ni-la... samo ena beseda mi je silila z ust___Peter Pavlovič... nič več besv da lakota, ki smo je bili vajeni vsi Že več tednov, marveč druga, voda, kajti bila sem strašno žejna. Toda. ka; je bilo to?! Nisem mi gla do vrat. In zJa.'ci sem opazila... ta železni, v steno zabiti kavelj in verigo, na katero so me priklenili. Oklepala je gleženj moje desne noge. Skrivaj so napravili vse to, med tem ko sem hlastno jedla. Prvi hip mi je bilo, kakor da me le zadela kap. Potem sem začela plakati. Končno sem zatulila kakor zver. 2iva duša se ni brigala za to... in kar ... In kar... Tatjana Vasiljevna? Kar sem zagledala sredi mize p o-marančo... na krožniku ... nož je bil pripravljen, da o olupi... prava p o-maranča, kakršnih nismo mogli najti v vsem Petrogradu že več let. (Konec prihodnjič.) Zahvala. 5026 Ob prebridki izgubi naše matere, stare matere in tašče, gospe irMts Tome posesfnlce In gostilalCarhe izrekamo iskreno zahvalo vsem za presrčne dokaze sočutja in obile izraze sožalja. Ztasti se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vencev ter častnega spremstva Čitalnici in požarni brambi v Sp. Šiški, sploh pa vsem, kateri so v tako polnem številu počastili blagopokojnico na njeni poslednji poti. Sp. Šiška, dne 5. avgusta 1924. Žalujoči ostali. i- *3 2 Zadnje novosti slamnikov so ravnokar došle v modnem salonu 8tuchly-Maske LJUBLJANA — Židovska ulica štev. 3. Popravila se točno izvrše t Žalni klobuki vedno v zalogi. Cene primerno nizke i trt rt 4? mmmf z večletno prakso, ki aranžira tudi na mednarodnih velesejmih, išče aranžerska dela za IV. Ljub. ve I o sej m. Ceni. ponudbe pod .Perfektni aranžer— 4827 ■ na upravo Slov. Naroda. Parfum® m kolinske ?ode na težo znamke ■La fjj t f fante' priporoča Pcrfamerila „strmoli" Ljubljana, Pod Trančo 1 H LI KIJU OČESU? potem uporabljajte .CLAVElf1 ! Ime ,,CSaven" je zakonito zavarovaon! ,C'aven* je mast (torej nobena tekočina ali obliž), katera takoj po prvem mazanju bolešSne ublaži In po 6 dneh kurja 47^ očesa, žulje, trdo kožo itd. popolnoma in brez bolečin, s koreninami odstrani ! Dobivaše v vseh lekarnah in drogerijahy a kjer bi tega ne bilo, se prosi, obrniti jf^ se naravnost na proizvoditelja: Lekarna in kosmet, laboratorij Mi\ M. Hrnjak, Snšak (Hrvatsko). 5014 CLAUDE FARRERE: CIVILIZIRANCI K K X X X X rt ^ H v prevodu Mirana Jarca, tisk in založba „Narodne tiskarne'* v Ljubljani. Knjiga je zbudila v Franciji in po vsem svetu velikansko pozornost, ker je prvi evropski književni roman, ki je na umetniški način razgalil življenje Evropejcev in ljudstva tonkinske kolonije v Vzhodni Aziji. Pisatelj opisuje zablode tamošnega prebivalstva s pretresujočo resničnostjo. Knjiga se dobi v vseh knjigarnah. Cena broš. 20 Din. X X X X Za oegovore uprave naj se priloži 3 dinar. Plačuje se vnaprej. Cen?, malih oglasov vsaka beseda 50 para. — Najmanje pa Din 5*— Zlatarski vajenec sc takoj sprejme. — Lud. Cerne, Ljubljana, \Volfo* va ulica 3. 4926 Izurjena šivilja gre šivat na dom. Sprej* me delo tudi na dom. — Ponudbe pod »Izurjena 5027« na upravo »Sloven* skega Narodac. Strojnik ! Išče se izurjen, samostos jen strojnik za takoj. — Ponudbe je poslati na na* slov: Ivan Furlan, parna žaga, Logatec. 4969 Samostojna gospa, vešča vseh pisarniških del — išče za čimpreje pri* mernega mesta. — Po« nudbe pod »Eksistenca 5011« na upravo »Sloven* skega Naroda«. Žago vodja ! Strokovnjak z daljšo pra* kso žagarskih, gozdnih in odpremnih poslov — želi premeniti mesto v kako večje podjetje. Ponudbe pod »Strokovnjak /4949« na upravo »Slovenskega Naroda«. Izobražena vzgojiteljica. starejša moč (vpokojena učiteljica) se sprejme k trem fantkom 5, 7. 9 let starim. — Pogoj: znanje slovenščine, nemščine ter event. tudi francoščine in pouk klavirja. Nastop ta* koj ali 15. avgusta t. 1. — Pismene ponudbe z za* htevo plače je nasloviti na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Izobraže* na vzgojiteljica/4962«. Trg. potnik išče zastopstvo za Ljub* Ijanski velesejem, za ka* teto tvrdko bi tudi kas* ne je potoval. — Cen j. ponudbe pod A^ilen/5016 na upravo »Slovenskega Naroda«. Prodajalko, prav dobro, zanesljivo moč, ki je poštena, mar* ljiva in samostojna — se sprejme. Stanovanje in hrana v hiši. Nastop ta* koj. Ponudbe s spričevali in sliko je poslati na na* slov: Trgovina delikates, Žagar, Zagreb Nikoličeva ulica 12. 4957 I profcm § Osebni avto, Štirisedežen, v najboljšem stanju, se ceno proda. — Jos. Puh, Gradaška ulica št. 22. 4802 Dve kolesi »Bianchi« in »Peugeot«, skoro novi. naprodaj. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 5012 Zapravliivček, lahek, z dvema sedežema — prodam. Cena po do* govoru. — Ivan Lah, ko* vač. Lesce. 5021 Srebro, zlato v kosih in v kova* nem denarju ter platino kupujem in plačam naj* višje cene. — Sinčić, Ri* jeka (Fiume), Via Gari* baldi 30. 4890 Sianovania Naslovi dijaških stanovanj se dobe pri g. Likar, Po* ljanska cesta 87 (vila Bergman). 5023 Na Bledu se vzame v najem stano* vanje iz kuhinje in 2 do 3 sob — za stalno ali čez zimo. — Ponudbe pod »Bled/5015« na upravo »Slov. Naroda«. Stanovanje 1—2 sob in kuhinje — v mestu ali okolici se išče nroti dobri nagradi. — Ponudbe pod »Nagrada 5013« na upravo »Sloven* skega Naroda«. Opremljeno sobo, snažno, po možnosti z električno razsvetljavo in posebnim vhodom — išče uradnica. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« nod »Snažno/4968«. Skladišče v bližini glavnega kolo* dvora iščem v najem za takoj. — Ponudbe pod »Suho skladišče 493S« na upravo »Slov. Naroda«. Trgovski lokal na prometni cesti v Ljub* Ijani — se išče za takoj. — Ponudbe pod »Avgust 4953« na upravo »Sloven* skega Naroda«. Iščem lokal v Ljubljani za trgovino na drobno. Vzamem tudi sobo, ki je v pritličju na prometni cesti v sredini mesta. Plačam nagrado. Predelam proti kontrak* tu in najemnini na lastne stroške. — Ponudbe pod »Lokal 1/5009« na upravo »Slov. Naroda« I Nepremičnin? | Novo trinad- stropno b"so, moderno zidano, z deve* tirni stanovanji v Maribor ru, v sredini mesta — ugodno prodam. — Po* nudbe pod »Hiša Mari* bor/4939« na upravo »SI. Naroda^. Posestvo v bližini škofje Loke se proda ali odda v najem. — Pojasnila daje Splošno kreditno društvo v Ljub* Ijani, Aleksandrova cesta. 4967 i n i m Kupim srednjeveliko trgovino kakršnekoli stroke v me* stu ali na deželi. — Po* nudbe z natančnimi po* datki na upravo »Sloven* skega Naroda« pod »LTni* versum '4960«. 2 pisarniški sobi v sredini mesta se odda* ste s 1. septembrom t. 1. Lift, centralna kurjava, električna razsvetljava in telefon na razpolago. — Ponudbe pod »Priložnost 5010« na upravo »Sloven? skega Naroda«. Proda se hiša v mestu z lokalom ter prostori za delavnico ali za manjše tovarniško podjetje. Tudi stanova* nje kupcu na razpolago. — Cen j. ponudbe pod »Trgovska hiša /5006« na upravo »Slov. Naroda«. Paviljon, zidan, na veseličnem pro* štoru Ljubljanskega vele* sejma — se proda z in* ventarjem vred ali odda v najem pod ugodnimi pogoji. — Vprašati pri vratarju hotela »Slon« v Ljubljani. 5020 Družabnik se sprejme v tovarniško podjetje. Kapital 55.000 E>in. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5024 Letošnji med, fin, točen, čist, iz d< 'nai čega čebelnaka — sc do* bi v Ljubljani. Gruhar* jevo nabre/je 14. Cen zmerna! 4^24 Vsakovrstna ročna dela vzamem v komisijsko razprodajo v moji fcjli* j alki na Bledu. — Naro» čila je poslati na »Ate* Ije ročnih del* — Nika Zipser, Kranj. Telefon št. 31. 3774 Državno koncesijonirano zasebno učilišče za steno* grafijo in strojepisje Josipa Christof v Ljubljani vpisuje za šolsko leto 1924/25 šc ves mesec avgust na Domo* branski cesti 7. Vpisnina 10 Din. mesečna šolnina 100 Din. — Najcenejši in najbolje obiskani zasebni učni zavod. 5019 Imajte v Inserati v »Malih o g'asih« imajo neoporečno velik uspeh v »Slov. Narodu«. :ooocccoooooooocooooooc Najemnik se išče za planinsko podjetje .Mariborsko kočo* na Pohorju. Oddaljenost iz Maribora tri ure, 1080 m visoko, 70 oralov zemlje, redi se živina. Oskrbovati treba gostilno, a že bolj hotelsko podjetje, celoletno, poleti letovišče (50 postelj!). Reflektanti morejo biti poročeni, vešči gostilničarskega in hotelskega obrata, močnega zdravja, in znati občevati tudi z boljšo publiko. Položiti treba kavči io. Nastop 1. oktobra 1924. V postev pridejo le resni in sposobni reflektanti. Ponudbe na naslov načelnika: Dr. D. Senjor, okrajni sodnik, Maribor, sodišče soba 22. 5022 Podružnica SPD v Mariboru. Predno odhajate v planine, ne pozabite na specijalni zemljevid, katerega dobite v NARODNI KNJIGARNI, Ljubljana, Prešernova ulica Št. 7. V manjšem, odličnem mestu Slovenije se proda 9 v sredini mesta zelo ugodno. — Resni reflektantje naj pošljejo svoje naslove upravi Slovenskega Naroda. ooooocococoocooocrioonrc^ Vse vrste reklamnih napisov za ljubljanski velesejem bodisi na zunanji ograji ali v notranjih prostorih dobavlja še vedno kakor do sedaj tvrdka 32 T PRISTOU & BRICELJ Aleksandrova c. 1 — Ljubljana — Šelenbugova ul. fi strokovno izučena specijalista za črkoslikarstvo v vseh panogah te stroke. SPECIJALITETA: sleklene nanisne firme, slikanje državnih in drugih grbov po predpisih. — Izvršitev od najenostavneišega do najpreciznej-šega modernega sloga. — Naročila za Ljubljanski velesejem prosimo pravočasno, da nam bo mogoče jih pravočasno dotnvitl Telefon 908. Ustanovljeno 1903. Poset.te 5007 od 15.—25. avg. IV. VZORČ^jI VELESEJm NAJUGODNEJŠA PRILIKA za nakup vsakovrstne najboljše in najcenejše robe tu- in inozemstva. Velesejmske legitimacije se prodajajo v denarnih zavodih vseh mest in dajejo pravo na 50 % znižano vožnjo tudi na brzovlakih (razen S. O. E. in br. 3, 6.) PRIRODNE KRASOTE SLOVENIJE. STANOVANJA PRESKRBLJENA. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne««