gospodarske, obertnijske narodske Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer3fl.$ za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. V Ljubljani v saboto 20. septembra 1856 Iz pražkega kmetijskega zbora. krepko na noge pomagati upne naprave je terdil neki y drug zbornik, ker take banke in upnice, kakor jih imamo s e d a j „Novice44 so v 74. listu povedale, da pervo vprašanje, malo pomagajo kmetijstvu, ker se raje pecajo z obertništ-ktero se je v obcnem zboru pretresalo, je bilo : „Po kteri vom in dnarno barantijo; dnar po njih le priteka v velike poti bi se dala omika kmetijskega stanu naj mesta in v roke dnarnicarjev, kmetovavci nimajo nič dobička lože doseći?" Ob svojem času bojo „Novice44 povedale, od tega. Po tem je govori 1 od postav zoper odertijo * v v V. v ^ W W . . ~ * -J----------/ ~ 7 7------- I-- -----7 * V IVHI JV ^OIUIII U U j' U P l U V MJ \J Y A U U V I J ? kako so zbrani učeni možaki na to vprašanje odgovarjali. in je dokazal, da te postave , ki imajo sicer dober namen Danes grémo naprej in povemo, kaj se je dalje pretresovalo odertijo (prevelike činže za posojeni dnar) zatirati, ravno v obcnem zboru, kjer so le vprašanja občne važnosti v odertnike in še več odertije napravljajo ; ako bi se ta postava pomenek jemale, druge kmetijske in gojzdnarske reci pa so preklicala , bi bilo dobro za kmetijstvo in deržavo. Kakor bile v pretres prepusene posameznim oddelkom, v ktere se so Rimci večkrat plug iz rok djali in vladařstvo v roke je razcepil véliki zbor. vzeli, tako je morebiti tudi kmetovavec sedanjega časa po- Drugo vprašanje tedaj, ki je prišlo v obcnem zboru klican deržavo pomladiti; sedaj pa žuga obertnija veliko na versto, se je glasilo dragine? takole: „Kaj je vzrok sedanje nevarnost kmetijstvu, in zategavoljo potřebuje kmetijstvo, Ali je odertija žitar jev kaj vec kot le da ga vlada varuje. Ko je govornik (Salviatti iz Pruskega) prazna beseda? Ali je želeti, da bi ob casu dra- končal svoj govor, ni bilo ploska ne konca ne kraja; tako gine se postave dale zoper njo? in ali morajo take postave kaj pomagati?" ivo je bilo pretresano to vprasanje y eni so terdili, da turška vojska je bila dragine Y ^ mocno je dopadel govor obcnemu zboru. — Na to je go-voril Ceh gosp. Ko mers, in dokazal, da tudi v našem cesarstvu se spoznava imenitnost kmetijstva in modri kriva, zavolj ktere je neznano veliko žita v turške in ru- cesar Franc-Jožef, pod kterem so bile kmetije rešene tlake sovske kraje šlo; drugi, da slabe let ine, dnarne s ti- in desetine, podpira po mnogih napravah, kmetijskih šolah itd. ske. papirnati dnar delajo dragino. Vsi pa so bili edinih misel v tem, da odertija žitar jev je le vraža in pražen strah, kar se naj očitniše iz tega vidi, da v dor povzdigo in napredek kmetijstva. veliko zadovoljnostjo zaslišan. Tudi ta govor je bil z brih letinah je vse po ceni. Neki zbornik je se dostavil da poglaviten pomoček zoper V y dragino bi bil, ako bi se pre peljevanje žita in drugih kmetijskih pridelkov iz ene dežele v druge po laj šalo, in da bi se povsod vpeljala edina mera, edina vaga, edini dnar. Zadnjič je knez Adolf Švarcenberg dostavil, da V se en vzrok žitne dra Cbelarjem kaj. Cbele se ohrauijo dobre čez zimo, ako se panj zakoplje v zemljo. 1 Gosp. Forstner, učitelj v Hawangen-u na Parskem, je že dolgo mislil in mislil: ali bi ne bilo mogoče, čbele prav gine se je pozabil in ta je bolezen krompirj ev a. dobre cez zimo ohraniti, ako bi se zakopale v zemljo, ker Enoglasno so poterdili zbrani možaki resnico to, ker y ce tudi ose in cmerli zlezejo v zemljo in pod zemljo ostanejo krompirja ne manjka , je tudi vse žito cenejše , ker se ga cez zimo brez hrane (ziveza). potem manj potřebuje. Da bi se tega prepričal, je napravil skušnje z dvema Potem je prišlo tretje vprašanje na versto: „Kako panjovoma. Skoplje tedaj v ta namen blizo čbelnjaka (ul- zamore vladařstvo posredno a 1 i neposredno njaka) na suhem kraji svojega verta 4 cevlje globoko, 4 pripomoći pospehu in povzdigi kmetijstva in cevlje dolgo in 3 cevlje široko jamo; dnu jame zasuje za ffojzdnarstva brez zatiranja svobodnegagiba- čevelj visoko z debelimi kamni (kremenovci), da se voda nj a v gospodarstvu?44 Pervi govornik je rekel y da skoz vsak 9 nje brez škode za panjove v zemljo vtekati zamore ; na V t or » ospodar, kmetovavec ali gojzdnar, se mora svobodno kamne pa položi smerecja in na smerecje pezdirja tudi za gibati, in da to je poglavitna pomoč v povzdigo kmetijstva in čevelj visoko, in en dan pred všemi Svetimi pogrezne v gojzdnarstva ; vladařstva naj po postavah Ie iz poti trebijo .jamo oba panjova, enega zraven druzega; težji je vagal 39 , . . ... n i 1 V • • « rk • 1 -n J 1 • 11 kar overa svobodno delavnost; take overe pa so vza funtov, ložji pa 19 in pol. Prostor med panjovoma rahlo zamasi z grahovico; cez panjova dene tudi smerecja za da y jemná raba zemljiš, nezmerno razkosevanje zemlje, tezave v razpošiljanji poljskih pridelkov, napačno dedinstvo (erbenje) kakega pol čevlja, in na vse to položi stare vrata zemljiš, in pa pomanjkanje takih naprav, kjer bi zamogel za- bi panjev dež preveč ne močil, na vse to pa nasuje še per dolžen gospodar lahko dnarja na pósodo dobiti brez odertije. stí in z nogami enmalo potlači. Tako pusti vse čez zimo. Kar se gojzdov tiče, so rekli drugi, se pokončujejo oni ocitno in skrivej ; to poslednje se tudi godi, ako lastniki po V Ko drugo spomlad 3 dní po sv. Jozefu jamo odkoplje vidi, da dež in snežnica nič ništa škodovala panjovom; oba pretvezi, da hočejo po novih pravilih v gojzdu gospodariti, sta bila ravno tako tezka kakor v jeseni. Ko ju je pre- nezmerno sekajo les. To zamorejo vladařstva uhraniti kucnil (bila sta namreč slamnata visoka panjova kakoršni so ali naravnost, da same v deržavnih svojih gojzdih lepe po Nemškem navadni), je našel v tistem, ki je ložeji bil izglede dajejo in da pomagajo , da se izuči dosti zvedenih le 4 mertve čbele, v težjem pa jih je bilo za perišče mert ? izuči dosti zvedenih gojzdnarjev, ali pa posredno, da okličejo postave, ktere le 4 mertve cbele, v tezjem pa jih je vih, čemur se pa ni čudil, ker ta panj je bil poln čbel in zavarujejo gojzde presilnega pokončevanja. Neki drug go- satovja, toraj jim je lahko prostora manjkalo. vornik je terdil, da zamorejo vlade v tem tudi veliko doseći z v p e 1 j ev a n j e m šol in s premijami, ki se darujejo takim y ki umno ravnajo z gojzdi. Oba panjova je sedaj postavil na nju mesto v cbelnjak* in še le, ko so čbele pervikrat izletele in ko sta panjova Kmetijstvu zamorejo spraznjena in vagana bila, se je prav za prav pokazal ve- 304 lik razloček med tema in med drugimi, ktere je po navadi čez zimo imel. Poprej blizo 39 funtov težki panj je tehtal sedaj 36 funtov in pol, 19 in pol funtov težki pa enmalo manj kot 19 funtov, — nasproti tema pa je drug panj. ki je čez zimo po navadi v čbelnjaku ostal in v jeseni 32 funtov vagal, sedaj le 24 funtov imel, še drug pa , ki je vagal 26 funtov, je imel sedaj le 17 funtov in pol. Oba panjova , ki sta bila čez zimo v zemlji, sta bila vesela in zdrava in pa prav pridna in sta tudi pred rojila. Ker mu je ta skušnja tako po sreči šla, priporoča Forstner, naj poskusijo čbelarji tako kakor on, in le na to naj tudi gledajo, da miši ne pridejo do panjev. Gospodarske skušnje. (Gnojnica goveje živine je gotov pomoček zoper gljiste v zemlji ali dež ne červe (Regen-wiirmer), ki so vsem sadežem zlo škodljive. Po obilnih skušnjah jo priporoča gosp. Fr. Povčkovski na Ceskem, kteri je mnogo pripomočkov skušal, pa nobeden ni pomagal kakor ta. Takole ravná: Zemlja, iz ktere hočemo spraviti te škodljive merčese, se polije z gnojnico goveje živine, kteri se primeša nekoliko vode ; polije se je pa toliko, da se zemlja premoći za 4 do 5 pavcov. Berž ko přiteče gnojnica v luknje teh červov, začno nad zemljo lesti in ne z le z ej o več pod zemljo; tedaj se lahko poberó in po-končajo. Ne en červ ne ostane več v taki z gnojnico zaliti zemlji in celo poletje ni več viditi tega merčesa. ' ' f V _ * , * , v (Zoper gosence na želji in repi se iz Češke ga priporocajo mravlje.) V gojzdu (borštu) naj se v žaklje nabere kar se more mravljišč, in potem naj se vsujejo po zelniku ali repšu, da se mravlje razlezejo in gosence čisto pokončajo. — Prodajamo, kakor smo kupili. Ko bi se nam bilo to pred povedalo , bi bili imeli naši gospodarji letos obilo priložnost pošiljati mravlje na lovgosenčji; le škoda, da je letos v nekterih krajih več gosenc bilo kot mravlj ! ( M avec ali gips, ki se koplje v Dovjem (Len-genfeld) na Gorenskem) so v preiskavnici cesarske geologične naprave na Dunaji kemiško razkrojili in ga po terdili, da je prav dobro blago za kmetijsko rabo; v 100 delih dovjškega gipsa so našli namreč 42 delov žvepljeno-kisle apoene zemlje, 14 delov žvep-ljeno-kisle magnezije, 12 delov oge 1 j n o - k is I e a p n é n e zemlje itd. Novičar iz avstrijanskih krajev. V Gorjah na Koroškem 12. sept. Prejmite drage „Novice" popis nazočosti Nj. vel. presvetlega cesarja Franc-Jožefa in presvetle cesar ice Elizabete med Slovenci zilskimi 8. in 9. dan t. m.— Prijetna i lepa je zilska dolina (Gailthal), pa oddaljena od velike cesarske ceste. Zato ne pridejo vladarji sem k Žili. Pripoveduje se sicer, da je cesar Maksimilijan rad prihajal v našo dolino na lov i se rad zaderževal na starem Bekštajnu ( Finkenstein) i na starem svojem lovskem gradu v Dobravi (Aihelburg). Pa je že davno od tega, bode že blizo 250 let i oba ona stara grada sta že poderta. Tega pa nikdo ne pomni, da bi bila kadaj cesar in cesarica na jedenkrát Zilane obiskala. To se je zgodilo 8. i 9. septembra letos. Tako sjajno, se vé, nismo mogli sprejeti Nj. Veličanstev. kakor v velikih mestih: pa sprejeli smo Ju radostno i v iiekej reči tako lepo, kakor še pri mestih ne morejo. Poprejšni naši poti so se spremenili v lepo široko cesto, ktera se bode tudi v napřed tako obderžala v spomin, da sta se tukaj cesar i cesarica vozila. Terg Št.-Mihor (Hermagor) je bil prav lepo ozaljšan, sred terga visoka piramida, pred hišami smerečice posajene, okna i vrata ovite z věnci, z zvonika cerkvenega i z oken hišnih so veselo mahljale zastave (bandera). Tako olepšarie so tudi bile hiše po vseh vesih po dolini, kamor sta imela priti ve-ličanstna gosta. Največ zastav, rudeče-belih. je migljalo na Bistrici, namreč na zvoniku eerkvenem, v vesi na lipici i na dveh žegnarskih smerečah. Hiša Jurja Pigneta, Prouta, je bila črez in črez z nategnjenimi venci (GuirlandenJ po-krita, nad vratami s cesarsko krono olepšana, z line je plavala jedna velika , sedem palic dolga rudečo-bela zastava. Še po smerečah Berdskega gojzda (Egg) od Št.-Mihora proti Belanoiii na právej strani ceste so se vidile zastave. Pri uhodu v Št.-Mihor i tudi v vesi po ziiskej dolini so bile napravljene slavivne vrata (Triumfbôgen), namreč v Bel ah (Vellach), v Borlah (Fôrolach), v Šent-Štefanu, v Šen-Pavo (St. Paul) i v Šumerčih, dalje na Čajne. Na Bistrici so bile vrata posebno urnetalno narejene i na-malane, zverhaj cesarski orel z razpetimi krili, nad kroglo zemeljsko na vsakej strani velika rudeče-bela zastava i nadpis na vratah na jednej strani: „Hoch lebe das Erlauehte Herrseher-Paar44. Na drugej strani: „Tag hohen Jubels der Bewohner von Feistritz am 9. September 1856". Na vratah v Zahomcu je stalo: „Heil dem geliebten Herrscher-Paar44. V našej gorjanskej fari (Goriach) smo naredili pred Drevljanomi vrata slavivne iz smerečja, nadpis nad vratami slovensk i 4 zastave, vsaka s slovenskim nadpisom. Nad vratami je stalo: „Slovenci kličemo:44 — na zastavah pa: „Živio! Hura! Slava! Ať Žije!44 — V Draščih so posadili v naglici na oběh stranéh ceste pred hišami smerečice i pnpeli na verh raznobarvene rute, da je bilo viditi prijetno kakor da bi bile same zastavice. Ob poli štirih popoidne 8. septembra so jeli v Št.-Mihoru streljati i z vsemi zvonovi zvoniti, teržanska straža (Biirger-garde) je stala v svojej vojniškej opravi, z zastavo i s svojo vojniško godbo na tergu, ko sta se pripeljala presv. cesar i cesarica v najboljem zdravji. Velika množica Ju je pozdravljala z veselim vriskom. Pri vratih prebivališta, kjer je imel biti za ta deri cesarski konak (Hoflager), so ponižno sprejeli JNj. Veličanstvi urađniki i mi ziljski duhovniki. Cesar uka-žejo potem nas Sebi predstaviti, i poprašala sta nas vsakega izmed nas /a nektere stvari, najpred presvetla cesarica i potem presvetli cesar. Kaj mislite, da so cesar mene vpra-šali? „Sind viele Slovenen in dieser Gegend?" ali po naše: „Ali je veliko Slovencov v tej pokrajini?44 Poklonivši se Jim sem odgovorit : „Majestát! von hier gegeri Osten sind nur Slovenen'4, ali po naše: „Presvitli cesar! odtod proti izhodu so sami Slovenci44. Ne morem povedati, kako me je to vprašanje za Slovence zelo razveselilo. Terg Št.-Mihor sicer nemšk je bil ta dan dobre mere na pol slovensk. Presvetli cesar i presvetla cesarica pri-stopita k odpertemu oknu, teržka vojaška godba zagode cesarsko pesem, množica ljudi veselo pokliču je; sedaj pa pri- dirja 20 Slovencov na konjih kakor k svatbi z nevestino zastavo, za njimi mladenci veselo popevajoči slovensko po-potnieo: „Dečva ma pa črevelče, črevelče s srebrom okovane". Godcev ziljskih 15 izverstnih, za godci nevesta i družica prav po naše napravljene, za tema deklice rajavčinje v pin-telnih. Veselo popevajoč gré vsa ta družba memo Nju veličanstev gori po tergu pa spet nazaj. Plesišče je bilo tam malo na strani že pripravljeno i Nemci teržani z orožjem v vojaškej opravi (uniformi) našim Zilanom za častno stražo razpostavljeni okolo plesišča. Teržani so naredili plesišče napačno tako, da bi bilo malo viditi od naših zilskih običaje v : pa Slovenci so si znali pri tej priči pomagati. Oni namreč pri žegnih (cerkvenih žegnovanjih) so navajeni javno pod lipo rajati na goli persti ; njim je prikladno plesišče povsod, da je le zemlja, da ni voda, jezero i morje. I tako vzdvignejo i zapojó častili visoki raj zilski ravno pred pre-bivališčem, kjer sta presvetli cesar i cesarica pri oknu gledala. Veselo so se sukali, i ko so visoke raje že blizo do-rajali, pripoje po tergu spet druga igra (družba, konta> mladenčev po žegnarskej navadi, kakor da bi bili iz nekake druge vesi prišli. Hitro rajavci odstopijo in nova igra začne 305 častne visoke raje i potle so še dolgo časa vsi skupaj se stene pa je brana i veselili. Nju veličanstvoma je zelo dopadlo veselo obnašanje opleteno. oboje orodje je bilo s hrastovjeni Bil je ta obok še posebno okolici primeren v slovensko, pa tudi ostali visoki gospodi cesarski. Cesar i kteri je stal. Cesar so blagovolili pred njim nekoliko ostati ki ste bile za nevesto i ter so ga dopadljivo ogledovali. Od jutra do večera so ga družico, pred se pokiicati i ju obdarovati, pa tudi jedno zil- Celovčani in ptuji hodili gledat in enoglasno umetnega kme- 7 cesarica sta blagovolila deklici, sko opravo seboj vzeti. Zmrakoma je bil terg lepo raz tovavca hvalili. svetljen i mnogo prozrakov (transparentov), vendar piramida se ni mogla razsvetliti, ker je v svetilnice popred se na- lepega in hvale prigodbo : deževalo vode. Sedaj pride pred cesarski konak vec ko 500 sem povedal naslednjo rudarjev (Bergknappen) v svoji rudarski opravi, s svojo je podat se oskerbnik neke hiše v Lipi pri T i ha r jih iz Celja 17. sept. Priobčim Vam danes nekaj prav Na 214. strani letošnjih „Novic" „V pondeljek 23. junija vrednega. £ odbo vojaško, vsaki s svojo rudarsko svetilnico, představ- (hisnega gospodarja ni domá) v Celje , ter je nesel oprav- zavarovavnice proti ognju plačilo, da bi tisto niku graške niki orozeni s sabljami. Bili so iz Kabel na, vecji del pa iz Plajperga. Postavijo se v četiri rede s četirimi zasta- hišo zavaroval (asekuriral). To je bilo dopoldne; po- vami i začnejo se prohajati tako, da sta dva reda hodila poldne je prihrumela nevihta nad to okolico; zabliska se. pa gori prednja i zadnja, srednja dva pa doli po tergu (Platz), treši v ravno tisto hišo, ktero je njeni oskerbnik do- kar je bilo zavoljo množine iucic verlo lepo posrledati. f9 Za poldne bil zavarovat šel; unela se je, ter pogorela do tal. irraska zavarovavnica škodo povernila , ali ne ne tem vzdvignejo vsi svoje svetilnice kvisko i pa zaklicejo Ali bo pozdravljaje Nju Veličanstvi svoj rudarski „Gliickauť!" Tam vémo; prav in človeško bi bilo, da bi to storila". Tako sem blizo je bila v prozraku napravljena rudniška jama zvunaj „Novicain" pisal 2. julija tega leta. razsvetljena s cesarsko krono olepšana z nadpisom prozrac Unernu dopisu dostavljam danes pa tôle: Oskerbnik • 1 • v at m « « ____- _ _ ^ nim „Gliickauf!" Vsi so šli s svojimi lučicami v to jamo omenjene hise, verli Mi h a Vis jak, je bil tisto hišo, hleve kakor k svojemu rudniškemu delu i njih godba je med tem iu kozolce, 23. junija tega leta v Celji dopoldne med 10. godla. Zadnjič je vojaška godba teržanov dělala po tergu in 11. uro zavaroval, ter pristojno plačilo 11 (enaj st) vecerne pesni (musicirten Zapfenstreich) memo konaka ce- goldinarjev odrajtal. On ni mogel vediti. kar je popoinoma sarskega i s tem so se sklenile svečanosti tega dné. (Konec sledí.) lz Koroškega 14. sept. J. L. — Naj v spominek poto _ — » __ « • V _ — V« mmírn m / / • V # nemogoce bilo, da bo še tisti dan popoldne v zavarovane poslopja blisk trešil, ter jih pokončal. Zgodilo se je pa vendar tako: tresilo je namreč v ravno toto poslopje; vnel vanja Nju Veličanstev po Koroškem „Novice" povejo našim se je najprej kozolc, potem hlev in hiša; razsajal je hud kmetovavcem kaj mičnega od slavivnih vrat Slepejevih. požar, ki je žugal celo bližnjo vas vničiti, kar bi se bilo Razun celovškega oboka, starému gradu podobnega, je bilo tudi gotovo zgodilo ko bi ne bila pomoč prihitela od želez po síranski cesti od Celovca do Bele cerkve (Feldkirchen), nare v Storjah. Ondotni upravitelj, gospod Avguštin po kteri sta se 5. dan t. m. presv. cesar in cesarica gornjo Frey je namrec hipoma z gasivnico in 200 svojih delav koroške kraje ogledovat peljala, skor brez števila slavivnih cov vred na požarišče prihitel, in ondi tako možko dělal in _ i/ . ____• Ï 1 1 1 • v • m V ^ _ - _ obokov (vrat) postavljenih. Nar lepši in nar umetneji po gasil, sostavi je bil obok, ki ga je umni kmetovavec in olar i po domace Slepé, pol ure nad Celovcom iz domaćih pridel kov in kmetijskega orodja sostavil, takole: Stala sta, vsaki strani ceste , en blizo poltretji seženj da bliznjo vas je srečno nevarnosti ognja otel, in da je le tista hiša pogorela, v ktero je bilo trešilo. Hisni oskerbnik Visjak je to nesrećo drugi dan graški na zavarovavnici naznanil. Kei pa zavarovavnica ni bila V se visok, poltretji v . • přejela njegovega v Celji plačanega dnarja (enajst goldinar čevelj debel štirivoglat steber z malimi smerečjimi vejicami jev), in ker tega zavarovanja ni še v svoje bukve bila vpi převlečen in z mnogimi gojzdnimi cvetkami okinčan, na tri sala > po svojih ustanovah ona ni bila dolžna po-čevlje visokem in ravno tako širokém podnožji iz šote so- škodovanému kaj poverniti. Kaj pa je storila slavna graška zidanem, blizo dveh sežnjev eden od druzega. Na oglavji zavarovavnica? Ona je milostivo povernila njemu stebrov je slonel polokrogel obok iz mahú in drugih gojzdnih celo škodo ? ter mu plaćala 450 gold, (štiri sto in rastlin napravljen in včs z rudečimi in černimi gojzdnimi petdeset goldinarjev) srebernega dnarja. No ? kmetijški gospodarji, kaj pravite k temu? jagodami in z belkastim mahom vložen. Verh oboka je bil slikan avstrijanski orel, nad kterim je cesarsko, bavarsko in koroško bandero vihralo. Iz voglov oglavja so rastle poljske Jez menim, cvetlice. Pod verhom oboka je viselo dva čevlja visoko si- našanje bo vas pobudilo, poslopja svoje (prebivališče, hleve, dro (Anker) s sirovo svilo ovito , od kterega sta bila na kozolce) pridno in povsod zavarovati (asekurirati) proti ne- Je li ni velike hvale vredno tako početje zavarovavnice graške? da! Menim pa tudi jez, da tako pošteno ob- oglavje vsakega stebra dva hmeljeva venca lahno izpeljana. Vsa ta sostava je bila podobna lepo izdelanim vratam. Na strani, proti kteri so se cesarski vozovi pripeljati imeli, je bila na unajnem voglu vsakega stebra poltretji seženj dolga sreči ognja; kajti nesreća žuga vedno, in iz gromo _ 41 _ m.» V nosnih oblakov šviga pogosto oginj nebeški. J. S. Iz Gradca 14. sept. F. Ko te verstice pišem ? zvoiienje vseh zvonov in ogromni krik „vivat", , mi v . • // zivio" V se v poldrugi pa visoka iz smerečja, borovja in mecesnevja gladko ušesih bučí, ki se je od graških gričev do daljnih planin raz zlozena stená tako pridelana, da se je od stebra naprej proti legal 5 ko sta nas danes ob sedmih zjutraj milostljivi cesar koncu ena drugi malo odmikovala. V podnožji vsake stene in ljubeznjiva cesarica zapustila. Le dva dní in pol smo je bila dva čevlja visoka in čevelj široka klop iz smerečja imeli srečo Nju veličanstvi pri nas imeti; vendar nam bo zložena in z mahom pregernjena. Na koncih vsake klopi je vsem ta kratki čas v preblagem, vednem spominu. plemen, in ležalo po dvoje različnih zelnata in ohrovtova glava, zraven teh po tri kumare, nekaj Dolgo naprej proti sredi klopí so se že za velike slovesnosti lepe reči pripravljale, in od naj visokejega do naj nižjega je vse tekmalo razodeti svojo bilo repe, par korenov in na sredi kupček krompirja. Vse je bilo verno udanost. Komaj se dan 11. septembra zazori, prav mično zloženo. Klop je bila s posebno lepim sadjem je že vse po koncu, da bi svojemu vladarju in njegovi so-v podobi venca zarobljena. Na vsaki teh klopí je bilo tudi prugi naproti hitelo; vse ulice, skozi ktere ju je imela pot s koncom, malo navskriž postavljenih in steni privezanih peljati, so bile z majami, cvetlicami in tisuč in tisuč banderi dvoje senenih vil, izmed kterih so se grablje kviško dvigale, ( černo-rumenimi, rudečo-belimi, modro-belimi in zeleno- dvoje cepcev in dvoje nasajenih kos z brusivnim in klepav- belimi ) ozaljšane; al ne samo ulice, tudi vse hiše in okna nim orodjem. Obe steni ste bile s sterži rumene in bele turšice okinčane. Verh stene je na vsakem koncu snop so bile tako krasno okinčane, da ni moc vsega popisati. Že zjutraj so vsi tukajšni voiaki, inestna straža : konjiki V • raznega žita stal. Pri snopih sta po dva šerpa navskriž in pešci, na odločenem kraji s svojo godbo stali, vojaški postavljena slonela ; med snopoma je ravno na sredi ene poveljniki in najvišji uradniki z mestno županijo pa so stene drevó bilo z manjšim poljskim orodjem, na sredi druge prihoda Nju Veličanstev na kolodvoru pričakovaii. Ob U 306 uri popoldne zagromijo trikrat topovi na gradu v znamenje, da so se cesar od postaje Spielfeld odpeljali; dobre pol ure pozneje pa zabučijo na gorah možnarji v znamenje, da se Gradcu bližajo. Kmali po dvéh priverší hlapon v kolodvor in tisučerni „živio" žadoní Nju Velićanstvoma nasproti, sprejetima od svetlega nadvojvoda Joana, kneza Lich-tenstein-a kot višjega poveljnika vojništva, deželnega poglavarja in pa mestnega župana. Potem so se cesar v kočijo s cesarico vred vsedli in od neštevilnih kočij spremljeni skozi Anine ulice, predmestje Mursko, čez železni most, Murske ulice, veliki terg, gosposke ulice, nove in gradjanske ulice v Njima pripravljeno stanovanje v mestni grad podali. Med gromenjem topov, zvonenjem v vseh cerkvah in donečim vriskom so se počasi peljali in še le ob štirih k malemu pokoju prišli. Moje peró je preslabo popisati, kako ozaljšan in na-lišpan je bil Gradec ta dan — kako serčno in radostno je vriskalo vse veselja, ko sta vitežki cesar in mlada zala cesarica priljudnega obraza na obé platí množico pozdravljala, ktera se je snidila , da se je vse terlo; pravijo, da blizo 50.000 ljudi iz vunanjih krajev je te dní v Gradec přivřelo. Lahko pa tudi rečem, da krasota teh dní je presegla vse, kar se je v Gradcu kdaj vidilo. Slavivni oboki, tako krasni, kakor si jih clovek le misliti zamore, so zaporedoma stali in še štaj. kmetijska družba je dvé piramidi s poljskim in vertnim sadjem ozaljšane tako izverstno pred svojim vertom postavila , da se je vse čudilo nad mično vredbo. — Zvečer je celo mesto in vse predmestje in grad nad mestom raz-8vetljeno bilo, da je bila podoba, kakor da bi celo mesto v plamenu stalo; Ie škoda, da je dež za nekaj ur gazno sve-čavo pokazil; na bližnjih gorah in dalnjih planinah so ger-made gorele in na več ur deleč noč v světli dan premenile. — Drugi dan 12. sta cesar in cesarica veliko opraviti imela, ker so cesar vse vojaške in civilne uradnije, cesarica pa ženske samostane in naprave obiskovala. Kjer sta se le prikazala, ni mogoče bilo skoz gnječo priti; ponavljal se je vriek in krič povsod. Zvečer je mestna straža veliko baklado napravila, pevci godbine družbe so jo spremljali, tudi je bil prost vhod v gledišče. — 13. dan je bilo na mestnem planu (Glacis) zunaj med mestom in Leonhardskim predmestjem ljudska slovesnost. Veliko šotorov je bilo tù z raznimi ve-selicami, in na koncu drevoreda blizo Pavelskih mestnih vratjebil gradić narejen, enaktistemu v Possenhofen-u na Bavarskem, kjer je presvetla cesarica rojena bila in leta svoje nježne mladosti preživela. Vidilo se je, da je milo gospo močno ganil ta spregled; dvakrat se je tjč peljala in hišo pregledovala, kjer so jo pozdravile 4 mestne go-spodičinje v obleki kmečkih